razvoj lekcije v moodle-u s pomoČjo odloČitvenega … · razvoj lekcije v moodle-u s pomoČjo...

Magistrsko delo Organizacija in management informacijskih sistemov

RAZVOJ LEKCIJE V MOODLE-U S POMOČJO ODLOČITVENEGA DREVESA

Mentor: doc. dr. Branislav Šmitek Kandidat: Simon Cvetek

Kranj, avgust 2016

ZAHVALA Na tem mestu se zahvaljujem svojemu mentorju, gospodu Branetu Šmitku za pomoč, navodila in podporo pri izdelavi magistrske naloge. Za potrpežljivost se zahvaljujem tudi staršem, ki so mi omogočili študij in me vsa leta podpirali.

POVZETEK V današnjem času skoraj ni več šolskega predmeta, ki ne bi bil elektronsko podprt, zato je nujno imeti izdelana kakovostna e – gradiva. Osredotočili smo se na obvezni predmet 3. letnika visokošolskega strokovnega programa Organizacija in management informacijskih sistemov, Multimedijski sistemi, za katerega smo izdelali modul lekcija. Ta modul nam ponuja veliko število različnih možnosti multimedije, od slik, filmov, grafov in podobno. Lekcijo imamo možnost kreirati kot drevo, pri čemer deblo predstavlja glavno poglavje, veje pa podpoglavja, ki jih nato lahko poljubno razvejujemo še v nadaljnja podpoglavja. Vsako podpoglavje lahko vsebuje tudi vprašanja, namenjena preverjanju znanja. V okviru magistrskega dela smo izdelali ogrodja lekcije za predmet Multimedijski sistemi, ki jih bodo študentje uporabljali v prihodnjih letih kot učni pripomoček. Predstavili smo tudi proces izdelave lekcije in njene prednosti in slabosti ter anketo o zadovoljstvu z lekcijo.

KLJUČNE BESEDE:

- E-izobraževanje, Moodle, lekcija, multimedija, tehnologija izobraževanja

ABSTRACT There is probably no school subject today without an e – learning form, so we need to have available quality and appropriate e – learning study material. We have focused on mandatory third grade subject of study program Organisation and management of information systems – Multimedia systems, for which we have made a module lesson. This module offers us to use many different multimedia possibilities like pictures, films, graphs and so on. Lection can be created as a tree, where trunk represents the main chapter and branches represent the subchapters, which we can divide even further into more branches or subchapters. Each subchapter can contain questions to asses gained knowledge. In the course of writing master`s thesis, we have created several frameworks for module Lesson for Multimedia systems, which students will use in the following years. We have also presented creation process and weaknesses of the module and an inquiry about satisfaction with it.

KEYWORDS:

- E-Learning, Moodle, lesson, multimedia, educational technology

KAZALO 1. UVOD ............................................................................................................... 1

1.1. PREDSTAVITEV PROBLEMA ...................................................................... 1 1.2. PREDSTAVITEV OKOLJA .......................................................................... 1 1.3. PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE .................................................................. 1 1.4. METODE DELA ......................................................................................... 2

2. E - IZOBRAŽEVANJE ......................................................................................... 3 2.1. INTERAKTIVNA UČNA GRADIVA ............................................................... 3 2.2. E – UČNO OKOLJE ................................................................................... 4 2.3. ODLOČITVENO DREVO ................................................................................... 4 2.4. MOODLE ................................................................................................. 5 2.5. SESTAVNI DELI MOODLA .......................................................................... 5

2.5.1. WIKI ................................................................................................... 5 2.5.2. SLOVAR .............................................................................................. 5 2.5.3. MOŽNOST ........................................................................................... 5 2.5.4. NALOGA ............................................................................................. 6 2.5.5. PODATKOVNA ZBIRKA ........................................................................ 6 2.5.6. KVIZ ................................................................................................... 6 2.5.7. FORUM ............................................................................................... 6 2.5.8. KLEPETALNICA ................................................................................... 6 2.5.9. ANKETA .............................................................................................. 6 2.5.10. DELAVNICA .......................................................................................... 6 2.5.11. LEKCIJA ............................................................................................... 6

3. RAZVOJ LEKCIJE .............................................................................................. 8 3.1. UREJANJE LEKCIJE ............................................................................... 11

3.2. REDOVALNICA ............................................................................................. 20 4. OGRODJE MODELOV IN ODLOČITVENA DREVESA ............................................ 22 4.1. PRIPRAVLJENI VZORCI MODELOV .......................................................... 24 4.2. ANKETA ................................................................................................ 28 4.3. ANALIZA DELA Z MODELI ....................................................................... 31

4.4. ANALIZA ANKETE .................................................................................... 32 5. ZAKLJUČKI ..................................................................................................... 42

5.1. OCENA UČINKOV ................................................................................... 42 5.2. MOŽNOSTI NADALJNjEGA RAZVOJA ...................................................... 42 LITERATURA IN VIRI ........................................................................................... 43 PRILOGE ............................................................................................................. 45 KAZALO SLIK ...................................................................................................... 47 KRATICE IN AKRONIMI ........................................................................................ 48

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo

Simon Cvetek: Razvoj lekcije v Moodle-u s pomočjo odločitvenega drevesa stran 1

1. UVOD 1.1. PREDSTAVITEV PROBLEMA Učna snov in njeno podajanje je živa materija. Skozi stoletja so se načini izobraževanja močno spreminjali. Navadno so temeljili na pristopu ex-katedra, torej frontalno podajanje snovi, tudi s pisanjem na tablo. Kasneje so se pojavili grafoskopi s prosojnicami, projektorji z diapozitivi in pa tudi televizorji, ki so omogočili določeno stopnjo multimedije. Dokončno pa se je multimedija uveljavila šele z uvedbo računalnika v izobraževalni proces. Danes si tako ne znamo več predstavljati predmeta brez računalniške podpore, prav tako ima večina študentov na predavanjih in vajah lastne prenosne računalnike ali tablice, s katerimi si lahko pomagajo, dostopajo do učbenikov, predstavitev in ostalih e - gradiv. Vse to se iz univerzitetnega okolja, kjer je že nekaj časa prisotno, vse bolj seli tudi na srednje in osnovne šole. Namen e – gradiv je obogatitev klasičnih gradiv, ki so navadno še kar osnovni vir za učenje, četudi jih e – gradiva že marsikje izpodrinjajo. Velika prednost e – gradiv je tudi izboljšana in hitrejša komunikacija predavatelj – slušatelj. Cilj magistrskega dela je razvoj lekcije za predmet Multimedijski sistemi s pomočjo odločitvenega drevesa. Namen magistrskega dela je ugotoviti in izboljšati strukturo lekcije za predmet Multimedijski sistemi.

1.2. PREDSTAVITEV OKOLJA Fakulteta za organizacijske vede je članica Univerze v Mariboru in ima sedež v Kranju. Ponaša se z več kot petdesetletno tradicijo s področja izobraževanja in znanstvenega raziskovanja v okviru triade LJUDJE – PROCESI – INFORMACIJE, ki je temelj ekspertnega in managerskega dela v organizacijah. V celotnem obdobju delovanja je fakulteta izšolala prek 18.000 diplomantov, kot je navedeno na http://www.fov.uni-mb.si/sl/o-fakulteti/osebna-izkaznica/zgodovina-fakultete, dne 14.2.2016. Moodle, oziroma Modular object oriented dynamic learning environment je učna platforma, ki jo uporablja Univerza v Mariboru, oziroma Fakulteta za organizacijske vede, in sicer je trenutno v uporabi verzija 2.8.5.

1.3. PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE Pri snovanju modelov smo upoštevali omejitve, na katere smo naleteli pri pregledu literature in prejšnjih raziskav. Prav tako smo pri izvedbi odločitvenega drevesa smiselno upoštevali omejitve, ki jih lahko najdemo v Moodlu, oziroma učnem procesu iz e-gradiv. To so predvsem omejitve prostora na strežniku, omejitve časa v učnem procesu in sam interes študentov. Predpostavljamo, da je učni proces lekcije mogoče optimizirati in ga narediti zanimivejšega.

http://www.fov.uni-mb.si/sl/o-fakulteti/osebna-izkaznica/zgodovina-fakultete



Pri snovanju modela smo izhajali iz tega, da je celotno učno snov treba obravnavati po principu holizma, torej kot celoto, in ne po posameznih sestavnih delih, torej vsako gradivo posebej.

1.4. METODE DELA Izhodišče za raziskavo je pregled literature in obstoječih raziskav s tega področja. To nam je služilo za teoretičen del magistrskega dela, pri čemer so bile uporabljene naslednje metode:

deskriptivna metoda – opisovanje trenutnega stanja s predhodnimi raziskavami in opis nadaljnjih raziskav,

analitična metoda – razčlenitev dosedanjih raziskav na področju e-izobraževanja in platforme Moodle.

V empiričnem delu magistrskega dela pa so bile uporabljene naslednje metode:

eksperimentalna metoda – na osnovi dosedanjih teoretičnih spoznanj smo izdelali ogrodja lekcij in jih implementirali,

metoda sinteze – združevanje rezultatov te in drugih raziskav, oziroma izdelava zaključkov.



2. E - IZOBRAŽEVANJE

Elektronsko izobraževanje, ali skrajšano e – izobraževanje poteka večinoma preko interneta, deloma pa tudi v obliki računalniških prosojnic, učbenikov itd. Velika prednost tega je oddaljen dostop, torej odpadejo klasična predavanja, s čimer se lahko precej prihrani na stroških prevoza in tudi času (Dvorak, 2011). Poenostavljena in pohitrena je tudi povezava predavatelj – slušatelj. Obstaja več različnih definicij e – izobraževanja. Rice (2011), navaja, da se navadno pojavljata dve: prva, kjer je e – izobraževanje mišljeno kot del učnega procesa (blended learning), ki ga smiselno dopolnjuje z spletnimi učilnicami, uporabo elektronskih učnih gradiv itd. Pri nas je ta oblika pogostejša, tudi na Fakulteti za organizacijske vede se uporablja na vseh študijskih programih. Druga oblika pa pomeni popolno uporabo elektronskih gradiv, brez klasičnih predavanj, kjer se udeleženci navadno med sabo sploh ne poznajo. Take oblike pri nas skorajda ni, razen na določenih zasebnih fakultetah, ki izvajajo dopisni študij. Hillar (2011), navaja naslednje prednosti in slabosti e – izobraževanja: prednosti e – izobraževanja so:

interaktivno učenje

individualnost

ni časovne omejenosti

ni krajevne omejenosti

nižji stroški udeležencev slabosti e – izobraževanja so:

kompleksna prenova učnih procesov

veliki začetni stroški

stroški vzdrževanja in gostovanja

neosebnost

2.1. INTERAKTIVNA UČNA GRADIVA Vedno se išče nove poti za izboljšanje podajanja znanja in interaktivna učna gradiva omogočajo večjo motivacijo, lažje razumevanje in posledično boljše rezultate pri ocenjevanju znanja. Predvsem je to vidno pri mlajših generacijah, ki so bolj domače v multimediji, oziroma so zrasle ob tem (Jordan, 2013). Multimedija bistveno popestri učni proces, saj omogoča konkretizacijo abstraktne snovi z uporabo slik, videoposnetkov, animacij in podobnega. Po drugi strani pa zahtevajo večjo obremenitev izdelovalca teh gradiv, navadno profesorja, ali asistenta. Prav tako zahteva poleg pedagoških znanj tudi določena tehnična znanja ter občutek za uporabniško izkušnjo (Rice, 2011). Obstajajo tudi programi, s katerimi izdelamo gradiva in jih nato uvozimo v učno platformo (npr. Xerte, CourseLab itd.). Problem veliko e – učbenikov je, da zgolj dajejo povratne informacije, ne razvijajo pa problemskega znanja (Zmazek in drugi, 2012). Means in drugi (2009), so analizirali vplive uporabe interaktivnih učnih gradiv, in ugotovili, da so najboljši rezultati pri tako imenovani metodi blended learning, oziroma kombinirani metodi učenja.



Schachar in Neumann (2010), sta ugotovila, da se učenci več naučijo pri učenju na daljavo, saj so tam samostojnejši, kot pa pri klasičnem učenju. Pesek in drugi (2012) navajajo, da obstaja več vrst e – učbenikov: na najnižji stopnji so tipični elektronski učbeniki, ki so zgolj nadomestilo klasičnih v elektronski obliki, in so žal tudi najbolj pogosti pri nas. Višjo obliko predstavljajo obogateni učbeniki (rich textbooks), ki imajo dodan zvok in video ter interaktivna vprašanja. Najvišjo raven pa predstavljajo interaktivni učbeniki, ki so vsebinsko najbolj bogati. Navadno temeljijo na HTML5 in EUPB3 standardih.

2.2. E – UČNO OKOLJE Če interaktivna učna gradiva predstavljajo snov, pa je e – učno okolje orodje, s katerim urejamo e – gradiva, udeležence, testiramo in spremljamo e – izobraževanje (Dvorak, 2011). Navadno vsebuje naslednje elemente: vprašanja, oziroma naloge, ocenjevanje znanja, kontakte, kazala, vsebine itd. E – učna okolja so lahko brezplačna: npr. Moodle in Dokeos ali pa plačljiva: npr. Blackboard, WebCT. Brezplačna so bistveno bolj razširjena od plačljivih.

2.3. ODLOČITVENO DREVO Odločitveno drevo se uporablja za podporo odločanju (Rokach, Maimon, 2014). Prav tako se uporablja za prikaz algoritmov in njihovih struktur. Uporablja se tudi pri operacijskih raziskavah in strojnem učenju, tako, kot navaja Kljajić, 2013. Sestavljeno je iz stebla in vej. Veje so lahko treh različnih tipov:

odločitvene – v obliki kvadrata

možnostne - v obliki kroga

končne – v obliki trikotnika Kot navaja Tofan, 2014, so prednosti in slabosti odločitvenega drevesa naslednje: prednosti odločitvenega drevesa so:

preprostost

omogoča hitre spremembe vhodnih podatkov

omogoča predvidevanje najslabšega, najboljšega in pričakovanega scenarija

uporablja model bele škatle, kar pomeni, da celoten proces vidimo in ga nadzorujemo

lahko ga kombiniramo z ostalimi modeli slabosti odločitvenega drevesa so:

zapletenost v primeru večjega števila spremenljivk

v primeru kategoričnih spremenljivk z več stopnjami, informacijski prispevek favorizira atribute z več stopnjami



2.4. MOODLE Moodle je odprtokodna e – učilnica. Napisan je v PHPju. Ima več kot 70 milijonov uporabnikov. Prva verzija je bila izdana leta 2002, napisal jo je Martin Dougiamas v prostem času, od takrat pa je doživel veliko število prenov in izboljšav. Trenutna verzija je 3.1.1. Pri Moodle - u izobraževalni proces v glavnem deli na spoznavanje z vsebino in pa na uporabo aktivnosti, ki omogočajo interaktivno aktivno delo slušatelja. Preveden je v več kot 100 jezikov, kot navaja Coy, 2013. Omogoča tudi mobilne aplikacije, za kar pa mora tema imeti responsive design. Možno je dodajati dodatne teme, oziroma razširitve, ki lahko razširijo celoten Moodle, ali pa le del, npr. nekaj strani. Ena izmed razširitev je npr. BigBlueButton, ki je prav tako v uporabi na Fakulteti za organizacijske vede. Plugini, oziroma vtičniki se uporabljajo za razširitev funkcionalnosti spletne strani in spreminjajo Moodlovo jedro. Trenutno jih je na voljo nekaj čez 1000, kot je navedeno na https://moodle.org/, dne 11.1.2016. Podpira SCORMe (standardi, ki določajo komunikacijo na nivoju odjemalec – strežnik), in sicer tako verzijo 2004, kot tudi 1.2. Nadalje Moodle od verzije 2.1 podpira tudi AICC HACP standard, ki se uporablja za klicanje eksterno urejene vsebine. Podpira tudi IMS in LTI (standard za integracijo učnih okolij z zunanjimi orodji). Lahko se ga naloži na spletni strežnik (npr. Apache) in na podatkovno zbirko (npr. MySQL). Obstajajo tudi kompleti, ki vsebujejo vse to, da se nam ni treba ukvarjati s konfiguracijo, na podoben način kot AMP strežniki (Apache, MySQL, PHP) za CMS. Omogočeno je tudi oblikovanje blokov, a je treba za to poznati HTML (Šmitek, 2015). Je neodvisen od platforme, oziroma operacijskega sistema. Uporaba je dovoljena po GNU GPL – general public license, kar dovoljuje prosto urejanje, izboljševanje in razmnoževanje programske opreme, pod pogojem, da ostane odprtokodna in brezplačna, kot navaja http://www.gnu.org/licenses/gpl-3.0.en.html, dne 16.2.2016.

2.5. SESTAVNI DELI MOODLA 2.5.1. WIKI Wiki ponuja možnost izdelave povezanih strani, lahko bi rekli tudi članke o določeni tematiki, ki jih nato udeleženci urejajo in spreminjajo, lahko pa tudi izdelujejo svoje. V Moodlu se navadno uporablja za objavo gradiv. Spletna enciklopedija Wikipedija uporablja sistem Wiki (Bollaert, 2013). 2.5.2. SLOVAR V modul slovar se vpisujejo seznami atributov, oziroma definicij, ki se seveda lahko tudi pregledujejo. Alternativna možnost uporabe je, da jo uporabimo za kategorijo pogosto zastavljenih vprašanj. 2.5.3. MOŽNOST Ta modul je v bistvu anketa, le da ponuja zgolj eno vprašanje in več odgovorov nanj. Navadno se uporablja za glasovanja, strinjanja ali pa za razvrstitev slušateljev v skupine na podlagi njihovih odgovorov.

https://moodle.org/http://www.gnu.org/licenses/gpl-3.0.en.htmlhttp://www.gnu.org/licenses/gpl-3.0.en.html



2.5.4. NALOGA Naloga omogoča slušateljem možnost oddaje njihove naloge (poročila, seminarske naloge, odgovori na vaje itd.). 2.5.5. PODATKOVNA ZBIRKA Modul podatkovna zbirka deluje po principu podobnih podatkovnih zbirk, kar je razvidno že iz imena. Vanjo lahko vnašamo različne podatkovne tipe, od slik, filmov, besedila itd. Namenjena je vzpostavitvi, pregledovanju, urejanju in prikazu preproste podatkovne zbirke. 2.5.6. KVIZ Kviz je preizkus znanja z različnimi vprašanji. Le – ta so shranjena v podatkovni zbirki. 2.5.7. FORUM Modul je v osnovi namenjen razpravam, oziroma postavljanju vprašanj in odgovorov nanje tako s strani slušateljev kot tudi predavateljev. Poleg tega se lahko uporablja tudi za obveščanje. Kot tak spada med pomembnejše module. Ne omogoča komunikacije v realnem času. 2.5.8. KLEPETALNICA Klepetalnica omogoča komunikacijo v realnem času tako med slušatelji, kot tudi predavatelji. Udeleženci morajo biti prisotni, sicer pogovora ne vidijo (kot npr. pri forumu, kjer komunikacija ne poteka v realnem času). Hitro postane nepregledna, če je udeležencev več. 2.5.9. ANKETA Anketo uporabljamo za pridobitev povratnih informacij udeležencev, katere nato lahko koristno uporabimo za izboljšanje uporabniške izkušnje / dvig kakovosti e – gradiva. 2.5.10. DELAVNICA Modulova glavna funkcionalnost je oddaja nalog, ki so ocenjevane s strani ostalih udeležencev (tako slušateljev kot tudi predavateljev). Vsak udeleženec navadno oceni nekaj ostalih nalog, zato je ta dejavnost zelo primerna za večje število učencev, saj s tem razbremenimo predavatelja. 2.5.11. LEKCIJA Lekcija je od vseh zgoraj navedenih dejavnosti najbolj interaktivna, saj omogoča vstavljanje raznolike vsebine na številnih straneh. Navadno so tu še vprašanja za preverjanje osvojenega znanja (Gomez in drugi, 2011). Udeleženec lekcije po njej napreduje nelinearno skladno z lastnimi željami oziroma znanjem. Modul lekcija predstavlja skupino HTML 5 strani, na katerih ima uporabnik navadno izbiro med več



različnimi vsebinami. Ta izbira ponese uporabnika na specifično stran v lekciji, ki jih je poljubno število. V osnovi sta tu dve vrsti strani – vprašanja (navadno na koncu) in pa vsebina. Obstaja več tipov vprašanj, od kratkih da / ne, esejskih, numeričnih itd. Modul lekcija je prilagodljiv in omogoča uporabniku izbiro med vsebino, ki ga posebej zanima. Tako lahko napreduje po vsebini po lastnih željah, oziroma se pri vprašanjih vrača, ponavlja itd., odvisno od ustreznosti odgovora. Prednost je, da nam za to ni treba nekega zunanjega programa, npr. Xerte.



3. RAZVOJ LEKCIJE Preden začnemo razvijati lekcijo, si je priporočljivo izrisati diagram poteka, saj se v nasprotnem primeru lahko hitro izgubimo in zapletemo zaradi razvejanosti. Lekcija se ustvari tako, da se doda tip strani tabela razvejanja. Ko smo enkrat dosegli zadostno, oziroma željeno število vej, jo zaključimo s tipom strani konec veje, pred tem navadno dodamo še vprašanja za preverjanje znanja, ki jih dodamo z tipom strani gručo, ki jo prav tako zaključimo s tipom strani konec gruče. Možnost kreiranja lekcije ima zgolj izvajalec predmeta. V tem primeru imamo na desni strani osnovne strani Moodla možnost urejanja, ki jo je treba vključiti. Ko to vključimo, se nam pri vseh poglavjih odpre možnost dodajanja dejavnosti, nato pa iz ponujenih možnosti izberemo lekcijo, kar prikazuje slika 1.

Slika 1: Kreiranje lekcije

Splošno V tej nastavitvi, ki jo prikazuje slika 2, nastavimo ime naše lekcije, ki je potem prikazano na osnovni strani. Je zahtevan pogoj, torej lekcija brez imena ne more biti. Svoji lekciji smo dali ime »Multimedija«. Ta možnost nam omogoča tudi nastavitve časovne razpoložljivosti lekcije, torej do kdaj je na voljo udeležencem. Privzeto je vedno razpoložljiva. Možna je tudi zaščita z geslom. Z možnostjo »skrajni rok«« nastavimo datum in uro, do kdaj imajo udeleženci dostop. Ko ta čas preteče, dostopa nimajo več, imajo pa še vedno opis dejavnosti. Lahko nastavimo tudi možnost »največje število odgovorov / vej«, kjer določimo, koliko odgovorov je lahko pri posameznem vprašanju (pri tipih vprašanj z več možnimi odgovori). Nastavimo lahko tudi zaščito z geslom.



Slika 2: Splošne nastavitve

Ocena in možnosti ocene V tej možnosti ocenimo znanje udeleženca, kot je prikazano na sliki 3. Ocen je več vrst, in sicer: ločeni in povezani načini vedenja, od 1 do 100, ali pa brez ocen. Za oceno moramo lekcijo nastaviti kot vajo, sicer se nam ne prikaže v redovalnici. Odgovore ocenjujemo glede na pravilnost, privzeto je pravilen odgovor vreden 1 točko, napačen pa 0 točk. Nastavitve vrednosti odgovorov lahko spreminjamo z nastavitvijo možnosti točkovanje po meri. Tu imamo še možnost »dovoljeni ponavljalci«. Če imamo vsebino lekcije za izpit, nastavimo »ne«; če nastavimo »da«, lahko lekcijo večkrat ponavljamo, navadno če vsebino lekcije uporabljamo za vaje. V tem primeru nastavimo tudi obravnavo ponovitev, kjer nastavimo, kako so ponovitve ocenjene. Nastavitev »uporabi največ« uporabi slušateljevo najboljšo oceno, nastavitev »uporabi srednje« pa vzame povprečje vseh slušateljevih ocen. Nastavitev »najmanjše število vprašanj« nastavi najmanjše število vprašanj za upoštevanje izračuna ocene, kjer so vrednosti med 0 on 100.

Slika 3: Nastavitve ocen

Nadzor toka V tej opciji nastavimo potekanje lekcije, kar prikazuje slika 4. Če nastavimo »dovoli pregled udeležencev«, pomeni, da lahko udeleženci spreminjajo odgovore za nazaj. »Prikaži gumb za pregled« pomeni, da ima udeleženec na voljo, ali vprašanje ponavlja ali pa gre naprej. Tega ne moremo uporabiti pri esejskem tipu vprašanj. Nastavimo še »največje število poskusov« – med 1 in 10. To velja za vsa vprašanja v lekciji in ne za vsako posebej. Nastavimo tudi »dejanje po pravilnem odgovoru« – tu določimo 3 možnosti – nadaljevanje po lekciji, prikaz neodgovorjene strani ali pa prikaz še ne videne strani. Imamo še opcijo »število strani (kartic) za prikaz«, kjer so vrednosti med 0 in 100, kar pomeni, da bo toliko strani (kartic) tudi prikazanih. Privzeto je 0, kar pomeni, da se vse strani prikažejo. Ta nastavitev je uporabna samo pri lekciji opomnih kartic. Druga stvar je kazalo napredovanja, kjer imamo na



izbiro dve možnosti – »da« ali pa »ne«. Izbira »da« nam omogoča, da vidimo koliko odstotkov lekcije smo že pregledali. Konec gruče in konec lekcije se ne štejeta v seštevek odstotkov, se pa vse ostalo (vprašanja, tabele razvejanja itd.). Tretja stvar je »prikaži levi meni«, kjer imamo prav tako dve možnosti – »da« ali pa »ne«. Možnost »da« nam prikaže kazalo, »ne« pa nam ga ne prikaže. Četrta izbira pride v poštev v primeru odgovora »da«, saj uredimo, od kje bo viden meni, oziroma od katere ocene, torej minimalna ocena, ki jo mora udeleženec doseči, da lahko vidi meni. Naslednja stvar je diaprojekcija, kjer imamo prav tako možnosti »da« in »ne«. Če izberemo »da«, se nam bo lekcija prikazovala kot diaprojekcija. Ta možnost je možna le za tabele razvejanja, ne pa za vprašanja. Sledi še prikaži privzeti odziv, kjer imamo prav tako izbiro »da« ali »ne«. Pri »da« nam pri odgovoru na vprašanje prikaže privzet odziv (privzeto »ta odgovor je pravilen«), oziroma pri napačnem (privzeto »to je napačen odgovor«), lahko pa seveda nastavimo svoj odziv. Če nastavimo »ne«, pa nas pošlje na naslednjo stran lekcije. Povezava na dejavnost pa nam omogoča izbiro vseh dejavnosti predmeta lekcije. V primeru izbire neke dejavnosti, se bo ta dejavnost prikazala na koncu lekcije.

Slika 4: Nastavitve nadzora toka

Pojavno v datoteko ali spletno stran Tu dodajamo datoteke, na katere bo na vsaki strani lekcije povezava, npr. PDF dokumente ali podobno, kar prikazuje slika 5. Velikost datoteke ne sme biti večja od 50 MB.



Slika 5: nastavitve »pojavno v datoteko ali spletno stran«

Odvisno od V tej možnosti, ki jo prikazuje slika 6, določimo, če je trenutna lekcija odvisna od uspešnosti slušatelja v preteklih lekcijah – ali jih je dokončal, porabljenega časa ali pa z določeno oceno.

Slika 6: Nastavitve »Odvisno od«

Običajne nastavitve modula V možnosti »običajne nastavitve modula«, ki jo prikazuje slika 7, nastavimo, kaj se vidi in kaj ne. Če nastavimo možnost »skrij«, se lekcija pri predmetu skrije, pri možnosti »pokaži«, pa se vidi. ID številka pa je pomembna nastavitev, če hočemo lekcijo vključiti v končni izračun ocene predmeta, sicer pa jo pustimo prazno.

Slika 7: Običajne nastavitve modula

3.1. UREJANJE LEKCIJE Ureditev vsebine Ko smo uredili aktivnosti iz prejšnjega poglavja, sledi ustvarjanje vsebine. Po pritisku na gumb »shrani in prikaži« nas Moodle vpraša, »kaj bi želeli narediti najprej?«, kot je prikazano na sliki 8. Na izbiro imamo uvoz vprašanj, dodajanje gruče, tabele razvejanja ali pa strani z vprašanji. Navadno najprej dodamo tabelo razvejanja.



Slika 8: Kaj bi želeli narediti najprej?

Uvozi vprašanja Uvozi vprašanja omogoča uvoz vprašanja iz Moodla ali pa iz ostalih e – učnih okolij, kar je prikazano na sliki 9. Imamo različne formate, npr. Moodlov XML, WebCT, Gift, Learnwise, Blackboard itd. Za vsako vprašanje se ustvari nova stran.

Slika 9: Uvoz vprašanj

Dodaj gručo V opciji »dodaj gručo«, kar prikazuje slika 10, lahko dodamo gručo, kar pomeni skupino vprašanj, iz katerih jih lahko nato izberemo poljubno število. Gruča je opcijska, lahko je tudi nimamo.

Slika 10: Dodajanje gruče



Dodaj tabelo razvejanja V tabelo razvejanja, ki je prikazana na sliki 11, lahko dodajamo poljuben tip multimedije. V osnovi vsebuje zgolj 2 stvari – vnosno masko, kjer dodamo ime strani in pa vnosno masko, kjer dodamo vsebino. Za to vsebino imamo možnosti »uredi gumbe razvejanja vodoravno v načinu diaprojekcije«, kar pomeni, da so gumbi urejeni v načinu diaprojekcije, ter možnost »prikaži v levem meniju«, tako da se ime strani prikazuje v levem meniju. Dodatno imamo še možnosti vsebine, ki so povezane z nastavitvijo videza, kjer smo določili največje število odgovorov / vej. Tu določimo še skok na poljubno stran (nastavitve skoka). Imamo možnosti skoka na isto stran, naslednjo stran, prejšnjo stran, na konec lekcije, na še ne videno vprašanje, na naključno vprašanje v isti veji, na naključno vejo, ali pa na stran, ki smo jo sami vnesli. Možnosti vsebine so opcijske. Potem preidemo na ustvarjanje naslednje strani z ukazom dodaj tabelo razvejanja, če seveda želimo ustvariti naslednjo vejo. Seveda v primeru, če ne sledi nobena stran več, dodamo konec veje. Če želimo, da sledijo vprašanja, dodamo gručo. Tudi tu lahko dodamo skok, tako kot skok pri tabeli razvejanja, a s to razliko, da gre tu za skok na še ne videno vprašanje.

Slika 11: Dodajanje tabele razvejanja

Dodaj stran z vprašanji V tej opciji, ki je prikazana na sliki 12, dodamo še stran z vprašanji, ki so različnih tipov, ki so podrobneje opisani spodaj. Vprašanja so opcijska in ni treba, da jih dodamo.



Slika 12: Dodajanje vprašanj

Oceni eseje V tej opciji ocenjujemo eseje slušateljev, seveda če imamo kakšno esejsko vprašanje. Ta vprašanja so izjemno časovno zahtevna, zato se jim izogibamo, če obstaja možnost. Poročila V nastavitvah poročil lahko pregledujemo uspešnost in statistike slušateljev lekcije. Vsebuje možnosti pregled in podrobna statistika. Obnovi Možnost obnovi, ki je prikazana na sliki 13, nam ponuja izdelavo in uporabo varnostnih kopij. Imamo več različnih izbir – možnost »uvozi varnostno kopijo« uporabimo, če že imamo varnostno kopijo lekcije in jo želimo iz kateregakoli razloga uvoziti. S tem bomo izgubili vse, kar smo od varnostne kopije pa do trenutne lekcije naredili. V »območje varnostnega kopiranja dejavnosti določimo, kaj v okviru dejavnosti naj se varnostno skopira, v »območje varnostnega kopiranja predmeta« pa določimo, kaj v okviru predmeta naj se varnostno skopira.

Slika 13: Varnostno kopiranje

Varnostna kopija V nastavitvah varnostnih kopij, prikazanih na sliki 14, nastavimo, kaj naj se prekopira – na začetnih nastavitvah imamo na razpolago: »vključi vpisane uporabnike«, »anonimiziraj uporabnikove informacije«, »vključi dodelitve



uporabnikovih vlog«, »vključi dejavnosti«, »vključi bloke«, »vključi filter«, »vključi komentarje«, »vključi koledarske dogodke«, »vključi podrobnosti uporabnikovih dovršitev«, »vključi dnevnika predmeta«, »vključi zgodovino ocen«. Na nastavitvah načrta označimo, katere lekcije želimo vključiti, na potrditvah in pregledu pa pregledamo, če je to res to, kar želimo. Nato izvedemo varnostno kopiranje.

Slika 14: Varnostne kopije

Dnevniki Na strani dnevniki, prikazanih na sliki 15, vidimo podrobni opis dostopa do lekcije – čas, IP naslov, polno ime, dejanje in informacije.

Slika 15: Dnevniki

Filtri V možnostih filtrov, prikazanih na sliki 16, nastavimo filtre – lahko prikažemo in skrijemo imena dejavnosti za samodejno povezovanje in multimedijske vtičnike.



Slika 16:Filtri

Preveri dovoljenja V možnostih preverjanja dovoljenj, prikazanih na sliki 17, imamo možnost preveriti dovoljenja za vsakega posameznega uporabnika.

Slika 17: Uporabniška dovoljenja

Dovoljenja V možnostih dovoljenj, prikazanih na sliki 18, nastavimo dovoljenja za vsako izmed uporabniških vlog.



Slika 18: Dovoljenja

Lokalno določene vloge V možnostih lokalno določenih vlog, prikazanih na sliki 19, lahko nastavimo kakšno uporabniško vlogo ima kakšen udeleženec lekcije.

Slika 19: Lokalno določene vloge

Tipi vprašanj Esej Že po imenu lahko vidimo, da gre za esejski tip vprašanj, prikazan na sliki 20, ki ga moramo oceniti ročno, kar je izjemno zamudno s stališča predavatelja, saj avtomatsko dodeljevanje ocene pri tem tipu vprašanja ne obstaja.



Slika 20: Esej

Kratek odgovor Pri kratkem odgovoru, prikazanem na sliki 21, gre za vrsto vprašanja, na katerega je precej enoznačen odgovor, torej beseda ali več besed. Razlikuje med malimi in velikimi črkami. Lahko nastavimo več možnih odgovorov, katere nato točkujemo po točnosti. Ni primeren za odgovore, ki imajo veliko sinonimov. Uporabimo lahko tudi regularni izraz, npr. odgovori tipkovnica, miška ali sledilna kroglica so vhodne naprave, in pri tem se bo upošteval tudi regularni izraz vhodne naprave, če smo seveda tako nastavili.

Slika 21: Kratek odgovor

Numerično Ta vrsta vprašanja, prikazana na sliki 22, spada v enako kategorijo, kot je kratek odgovor, s to razliko, da je tu dopuščena možnost napake. Ne razlikuje med malimi in velikimi črkami. Napako, ki smo jo še pripravljeni dopuščati, označimo tako, da napišemo v odgovor vrednosti, ki sta ločeni z dvopičjem in tako se bo vsaka vrednost med njima upoštevala kot pravilna. Če npr. za vprašanje, koliko znaša vrednost pi (3,14159265), nastavimo dopustno vrednost med 3,141 in 3,142, bo vsaka vrednost



med tema dvema odgovoroma pravilna.

Slika 22: Numerično

Ujemanje Ujemanje, prikazano na sliki 23, je v bistvu spustni seznam zraven vsakega vprašanja, naloga slušatelja pa je, da zraven vsakega vprašanja izbere s seznama pravilno vrednost. Navadno se uporablja za ocenjevanje razumevanja pojmov.

Slika 23: Ujemanje

Več izbir Vprašanje »več izbir«, prikazano na sliki 24, se uporablja daleč največ, gre pa za izbiranje pravilnih odgovorov. V primeru, da ima eno vprašanje več pravilnih odgovorov, lahko slušatelj napreduje le, če je označil vse pravilne odgovore, sicer ne dobi točke, še zmeraj pa lahko nadaljuje po lekciji ali pa ponavlja vprašanje, seveda če smo to možnost v Moodlu ustrezno nastavili. V primeru zgolj enega pravilnega odgovora je postopek enak – če slušatelj obkljuka napačnega, lahko še



zmeraj nadaljuje po lekciji ali pa ponavlja odgovor, seveda spet samo če smo to možnost v Moodlu ustrezno nastavili. Tu obstaja v slovenskem Moodlu tudi slovnična napaka, namreč piše »več izbr«, namesto »več izbir«.

Slika 24: Več izbir

Resnično / neresnično Pri vprašanju resnično / neresnično, prikazanem na sliki 25, mora slušatelj ugotoviti, ali je neka trditev pravilna ali ne. Tudi tu je pravilen odgovor točkovan z neko vrednostjo, ki jo sami nastavimo. Če slušatelj označi napačnega, lahko še zmeraj nadaljuje ali ponavlja odgovor, seveda če smo to možnost v Moodlu nastavili.

Slika 25: Resnično / neresnično

3.2. REDOVALNICA V redovalnici, prikazani na sliki 26, nastavimo različne parametre glede ocen. Za vsako stvar, od domačih nalog, lekcij itd. lahko določimo in nastavimo parametre ocene. Omogočeno imamo opcijo »Združevanje«, kjer lahko posamezne ocene



združimo v celoto in sicer imamo možnosti: »Povprečje ocen«, kjer je vsota vseh ocen deljena s številom vseh ocen. To je privzeta vrednost. »Uteženo povprečje« pomeni, da se vsaki oceni lahko določi utež, ki se potem upošteva pri pomembnosti neke postavke v končnem izračunu. »Enostavno uteženo povprečje« pomeni, da se utež za vsako postavko izračuna kot najvišja ali najnižja ocena. »Povprečje ocen z dodatnimi nalogami« je dodano zgolj za zagotavljanje kompatibilnosti s starejšimi verzijami Moodla in se danes ne uporablja več. »Mediana ocen« pomeni povprečje ocen. »Najnižja ocena« pomeni, da se uporabi najnižja ocena, ki jo je uporabnik dosegel. »Najvišja ocena« pomeni, da se uporabi najvišja ocena, ki jo je uporabnik dosegel. Pri »modusu ocen« se uporabi tista ocena, ki se pri posameznem uporabniku največkrat pojavlja. »Seštevek ocen« pa pomeni vsota vseh vrednosti ocen. Vse naslednje možnosti so opcijske, torej jih ni treba nastaviti: opcija »dodatni kredit« omogoča dodajanje dodatnih točk k posamezni nalogi. Opcija »združi samo ocene z vrednostjo« pomeni, da se tiste ocene, ki nimajo vrednosti, upoštevajo kot najnižje ocene, ali pa se pri ocenjevanju sploh ne upoštevajo. Opcija »Združi z vključevanjem podkategorij« pomeni, da se združujejo le neposredno podrejeni elementi. Opcija »Izpusti najnižje« določa, koliko najnižjih ocen naj se izpusti. Opcija »večkratnik« predstavlja faktor, s katerim bodo zmnožene vse ocene v tej postavki. Opcija »Odmik« pomeni število, ki bo prišteto vsaki oceni.

Slika 26: Redovalnica



4. OGRODJE MODELOV IN ODLOČITVENA DREVESA Izdelali smo več modelov lekcij in odločitvena drevesa za njih ter jih primerjali med seboj. Linearni model Pri linearnem modelu, prikazanem na sliki 27, gre za napredovanje od začetka do konca po vprašanjih brez prikaza snovi (zato jo mora slušatelj predelati pred začetkom reševanja vprašanj), pri čemer v primeru napačnega odgovora na katero koli vprašanja slušatelj takoj prekine z lekcijo.

Slika 27: Linearni model 1

Linearni model 2 Linearni model 2, prikazan na sliki 28, je podoben linearnemu modelu 1, a s to razliko, da ima slušatelj v primeru napačnega odgovora možnost ponavljanja.

Slika 28: Linearni model 2



Nelinearni model 1 Pri tem modelu, prikazanem na sliki 29, je slušatelj najprej postavljen pred neko naključno osnovno vprašanje (alternativno lahko tudi uspešno rešena predhodna lekcija, oziroma dosežen odstotek pravilnih odgovorov v njej), s katerim se preveri njegovo predznanje o določeni temi. Če odgovori uspešno, gre naprej na drugo vprašanje, sicer se mu odpre določena snov in ko jo predela, ponovno rešuje to vprašanje ter v primeru pravilnega odgovora tudi napreduje naprej.

Slika 29: Nelinearni model 1

Nelinearni model 2 Pri tem modelu, prikazanem na sliki 30, je slušatelj postavljen pred neko osnovno vprašanje, nato pa je glede na odgovor predstavljen pred določen prikaz snovi po lastni izbiri (v našem primeru video, tekst in praktično delo), čemur sledi vprašanje iz te snovi.




Nelinearni model 3 Pri tem modelu, prikazanem na sliki 31, je slušatelj naprej postavljen pred določeno snov, čemur sledi vprašanje iz te snovi. Slušatelj lahko poljubno menja snovi med seboj, oziroma se najprej odloči za pregled snovi, nato pa šele za vprašanja (napredovanje po horizontali). Lahko pa najprej pregleda eno snov in reši vprašanje iz le – te, nato pa napreduje na naslednje snovi (napredovanje po vertikali).


Za testna vprašanja smo si izbrali program Audacity, ki je urejevalnik glasbe in je dokaj razširjen med študenti. Namen lekcij ni bil preverjati znanje študentov o programu Audacity, temveč preveriti razumevanje koncepta lekcije in zadovoljstvo z njo, ter med zgoraj navedenimi modeli izbrati tistega, ki študentom najbolj ustreza.

4.1. PRIPRAVLJENI VZORCI MODELOV Za vsak model smo pripravili en vzorec s po tremi testnimi vprašanji in spremljajočo teorijo, ki smo jo dodali večinoma v obliki eksternih povezav (hyperlinki) na spletne strani o programu Audacity. Pri vzorcu linearnega modela 1, vidnem na sliki 32, študent začne brez teorije (ki jo sicer lahko po želji dodamo), direktno z vprašanji, ki so tri, in sicer licence, bitrate in programski jezik (vsi se nanašajo na Audacity). Prvo vprašanje je selekcijsko, v primeru napačnega odgovora se lekcija takoj zaključi, kar pomeni, da mora študent preučiti teorijo. V primeru kakršne koli napake pri ostalih vprašanjih se lekcija takoj zaključi, študent pa jo mora reševati od začetka. Primeren je za krajše lekcije z malo vprašanji. Možna nadgradnja je, da se pred ali med vprašanja doda še teorija.



Slika 32: Vzorec linearnega modela 1

Pri vzorcu linearnega modela 2, vidnem na sliki 33, so enaka vprašanja kot pri vzorcu linearnega modela 1, a s to razliko, da ta model odpušča napake in sama napaka tako še ne pomeni konca lekcije, temveč ponovitev vprašanja, zato je primernejši za daljše lekcije z več vprašanji. Tudi tu je prvo vprašanje selekcijsko. Možna nadgradnja je, da se pred ali med vprašanja doda še teorija.

Slika 33: Vzorec linearnega modela 2



Vzorec nelinearnega modela 1, viden na sliki 34, predstavlja osnovni nelinearni model z enakimi vprašanji kot linearni (več izbir). Študent si na podlagi učnega sloga izbere ali hoče brati tekst, gledati video ali praktično delati z orodjem. Slog učenja lahko kadarkoli zamenja, na koncu pa odgovarja na vprašanja. Napaka tu sicer ne pomeni konca lekcije, pač pa vrnitev na začetek, zato je primeren za krajše lekcije z malo vprašanji. Možna nadgradnja modela bi bila, da se omeji število napačnih odgovorov za posamezno vprašanje.

Slika 34: Vzorec nelinearnega modela 1

Vzorec nelinearnega modela 2, prikazan na sliki 35, je podoben prejšnjemu, torej ima teorijo, razdeljeno na video, tekst in praktičen primer, med katerimi uporabnik lahko poljubno menja, ima tudi enaka vprašanja, razlikuje pa se v tem, da napaka ne pomeni vrnitve na začetek, temveč na teorijo, ko pa jo ponovno predelamo in smo prepričani, da znamo, se vrnemo nazaj na vprašanje, ki ga pred tem nismo znali, oziroma smo naredili napako, nato pa v primeru pravilnega odgovora



napredujemo naprej, v primeru ponovno napačnega pa spet nazaj na teorijo. Možna nadgradnja modela bi bila, da se omeji število napačnih odgovorov za posamezno vprašanje.




Vzorec nelinearnega modela 3, prikazan na sliki 36, se popolnoma razlikuje od prejšnjih dveh tako po vprašanjih kot po strukturi. Na začetku se predhodno preveri znanje, v primeru da študent misli, da ima dovolj znanja, gre lahko takoj na vprašanja, sicer pa gre najprej na teorijo, od koder potem napreduje na vprašanja. Potem gre spet na teorijo pred naslednjim vprašanjem, kar se lahko ponovi n-krat. V primeru napake se vrne nazaj na teorijo pred tistim vprašanjem, ki ga je napačno odgovoril, in ne na začetek. Možna nadgradnja modela bi bila, da se omeji število napačnih odgovorov za posamezno vprašanje.


4.2. ANKETA Izvedli smo anketo med naključno izbranimi študenti. Nekateri izmed njih so predmet Multimedijski sistemi poslušali, nekateri pa ne. Odgovore smo analizirali z opisno, oziroma deskriptivno statistiko. Vzorec je bil velikosti 12 oseb. V anketi so bila naslednja vprašanja: 1. Izberite vrsto študija:

a. Podiplomski b. Dodiplomski



2. Ali ste poslušali predmet Multimedijski sistemi?

a. Da b. Ne

3. Kako ste zadovoljni z izgledom lekcije?

a. Zelo zadovoljen b. Zadovoljen c. Niti zadovoljen, niti nezadovoljen d. Nezadovoljen e. Zelo nezadovoljen

4. Ali se po lekciji dobro znajdete?

a. Zelo dobro b. Dobro c. Niti dobro, niti slabo d. Slabo e. Zelo slabo

5. Ali vam je koncept lekcije v primerjavi z navadnimi e – gradivi boljši?

a. Precej boljši b. Boljši c. Niti boljši, niti slabši d. Slabši e. Precej slabši

6. Ali bi lekcijo uporabili tudi pri drugih predmetih?

a. Da b. Ne

7. Kateri model lekcije vam najbolj ustreza? a. Linearni model 1 b. Linearni model 2 c. Nelinearni model 1 d. Nelinearni model 2 e. Nelinearni model 3 8. Kakšna vprašanja imate najraje?

a. Esejska b. Numerična c. Da / ne d. Več izbir e. Kratek odgovor



9. Ste pri izpolnjevanju lekcije imeli kakšne težave?

a. Tehnične težave b. Vsebinske težave

10. Ali ste imeli kakšne težave pri razumevanju lekcije, oziroma razumevanju navodil?

a. Da b. Ne

11. Koliko časa vam je vzelo reševanje linearnega modela 1?

a. Manj kot 1 minuto b. Med 1 in 3 minutami c. Med 3 in 5 minutami d. Več kot 5 minut e. Lekcije nisem uspel/a zaključiti



13. Koliko časa vam je vzelo reševanje nelinearnega modela 1?








16. Če primerjate s klasičnim načinom dela, kaj vam vzame več časa?

a. Klasični način dela b. Lekcija

17. Ste opazili kakšno pomanjkljivost pri modelih, in če da, katero?

a. Ne b. Da: ______________________________________________________

18. Imate kakšne dodatne predloge za izboljšanje lekcije?

4.3. ANALIZA DELA Z MODELI Na podlagi rezultatov ankete, neformalnih razgovorov s študenti in samega poteka dela lahko opišemo, kje so bile pri modelih težave in bi bile potrebne še dodatne dodelave, oziroma spremembe. Linearni model 1: najmanj težav je študentom povzročala osnovna linearna lekcija, saj so je navajeni iz večine predmetov, ki so jih do sedaj poslušali. Reševanje je potekalo tekoče, pripombe so bile le na to, da je ob vsakem napačnem odgovoru lekcije takoj konec, študent pa jo mora ob neuspehu torej ponavljati od začetka, kar je precej duhamorno in predstavlja problem ob večjem številu vprašanj, ker je treba ob morebitnem napačnem odgovoru porabiti precej časa za ponovno reševanje. Linearni model 2: študenti so ta model ocenili precej bolj pozitivno kot pa prejšnjega, saj odpušča napake in ne zahteva ponavljanja lekcije od začetka ob morebitnem napačnem odgovoru. V primeru izbire med obema linearnima lekcijama, bi študenti raje videli, da bi imeli na voljo to lekcijo. Drugih pripomb ali težav ni bilo, saj so študenti navajeni linearnih lekcij še od prej. Nelinearni model 1: študentom je pri tem modelu najbolj všeč, da se jih že na začetku povpraša po znanju, nakar tisti z več znanja lahko direktno napredujejo na vprašanja (s tem imajo prihranjenega precej časa), tisti z manj znanja pa dobijo na izbiro ali gredo delat praktične primere, si pogledajo videoposnetke, ali pa si preberejo tekst, stil učenja pa lahko poljubno zamenjajo, preden napredujejo na vprašanja, kar jim še posebej ustreza glede na njihov učni slog. Ni jim pa bilo všeč, da se jim v primeru napačnega odgovora ponovno odpre snov, potem pa morajo napredovati spet od začetka, zato je bil predlog, da se v primeru napačnega odgovora na vprašanje vrne nazaj na snov, nato pa se napreduje direktno do tega vprašanja, kar rešuje naslednji model. Nelinearni model 2: model je enak prejšnjemu, s to razliko, da v primeru napačnega odgovora, študent pride nazaj na teorijo, nato pa direktno na napačno vprašanje, kar prihrani čas. Študenti na ta model niso imeli večjih pripomb, bi pa nekateri zaradi pomanjkljivega znanja angleščine radi imeli več teksta in videoposnetkov v slovenščini, pri čemer pa se pojavi problem, ker jih v slovenščini ni na voljo, ali pa jih je izredno malo. Ta model so izmed vseh ocenili najbolj pozitivno.



Nelinearni model 3: študenti se v tem modelu niso dobro znašli, saj niso bili navajeni koncepta teorije pred vsakim vprašanjem, raje bi videli strukturirano napredovanje – najprej teorija, nato pa vprašanja. S tem modelom so bili najmanj zadovoljni.

4.4. ANALIZA ANKETE Anketa se je izvajala med naključno izbranimi študenti izven rednega študijskega obdobja, med poletnimi počitnicami, kar je bil tudi razlog za manjšo velikost vzorca. Testna skupina študentov je obsegala 12 anketirancev – rednih študentov. Od tega jih večina (9) predmeta multimedijski sistemi (še) ni poslušala, nekaj jih je tudi bilo na drugih fakultetah na dodiplomskem programu. Sama velikost skupine študentov je sicer približno enaka skupinam, ki ta predmet poslušajo vsako leto v okviru študija, saj predmet od zadnje prenove učnih programov ni več na voljo na študijskem programu Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih sistemov, tako se je v zadnjih letih tudi zmanjšalo število študentov, ki ta predmet poslušajo. Zaradi majhne velikosti našega vzorca pa vseeno rezultatov, ki smo jih dobili v anketi, ne moremo posplošiti na celotno populacijo študentov, dobimo pa vpogled v mišljenje in navdušenost študentov za določene modele lekcij, pripombe na morebitne napake ter generalne usmeritve in želje za prihodnost. Sledi statistična analiza z deskriptivno statistiko po posameznih vprašanjih: Vprašanje 1 – izberite vrsto študija.

Slika 37: Vrsta študija

Večina anketiranih študentov (7, oziroma 58,3%) obiskuje podiplomski študij, 5 (41,7%) pa dodiplomski, kar je razvidno iz slike 37. Podrobne razdelitve (univerzitetni/visokošolski) in programih (organizacija in management informacijskih, kadrovsko - izobraževalnih in poslovno – delovnih sistemov) anketa ni zajemala.

5

7

Dodiplomski Podiplomski



Vprašanje 2 – ali ste poslušali predmet multimedijski sistemi?

Slika 38: Ali ste poslušali predmet Multimedijski sistemi?

Večina študentov (9, oziroma 75%) tega predmeta ni poslušala, kar je razvidno iz slike 38, saj ali prihajajo iz drugih fakultet, ali ga niso izbrali za izbirnega, ali pa so bili na univerzitetnem študiju, kjer ta predmet ni na voljo. Vprašanje 3 – kako ste zadovoljni z izgledom lekcije?

Slika 39: Kako ste zadovoljni z izgledom lekcije?

Večina študentov (5 ali 41,7%) je zadovoljna z izgledom, 2 ali 16,7% sta zelo zadovoljna, 5 ali 41,7% jih ni niti zadovoljnih, niti nezadovoljnih, nezadovoljenih in zelo nezadovoljenih pa ni, kar je razvidno iz slike 39. Treba je poudariti, da pri testnih lekcijah sam izgled niti ni bistven, gre se bolj za sam koncept lekcije.

3

9

Da Ne

2

5

5

0 0

Zelo zadovoljen Zadovoljen

Niti zadovoljen, niti nezadovoljen Nezadovoljen

Zelo nezadovoljen



Vprašanje 4 – ali se po lekciji dobro znajdete?

Slika 40: Ali se po lekciji dobro znajdete?

Večini študentov to ne predstavlja težave (6 ali 50% dobro in 3 ali 25% zelo dobro), saj je na sam koncept navajena že od prej, kar je razvidno iz slike 40. Trije ali 25% se ne znajdejo niti dobro, niti slabo, nihče pa se ne znajde slabo ali zelo slabo. Vprašanje 5 – ali vam je koncept lekcije v primerjavi z navadnimi e – gradivi boljši?

Slika 41: Ali vam je koncept lekcije v primerjavi z navadnimi e - gradivi boljši?

Večini študentov se zdi ta koncept boljši (4 ali 33,3%, trem ali 25% pa precej boljši), saj je tu omogočena interaktivnost in povratne informacije, ki jih pri navadnih e – gradivih ni. Trem ali 25% se ne zdi niti boljši, niti slabši, dvema ali 16,7% se zdi slabši, nikomur pa se ne zdi precej slabši, kar je razvidno iz slike 41.

3

6

3

0 0

Zelo dobro Dobro Niti dobro, niti slabo Slabo Zelo slabo

3

4

3

2

0

Precej boljši Boljši Niti boljši, niti slabši Slabši Precej slabši



Vprašanje 6 – ali bi lekcijo uporabili tudi pri drugih predmetih?

Slika 42: Ali bi lekcijo uporabili tudi pri drugih predmetih?

Večina študentov (10 ali 83,3%) bi tudi pri drugih predmetih rada uporabljala lekcijo, saj je pri veliki večini predmetov ni, le dva (16,7%) pa je ne bi uporabila, kar je razvidno iz slike 42. Vprašanje 7 – kateri model lekcije vam najbolj ustreza?

Slika 43: Kateri model lekcije vam najbolj ustreza?

Večini študentov (6 ali 50%) najbolj ustreza nelinearni model 2, dvema (16,7%) ustreza linearni model 2, dvema (16,7%) nelinearni model 1, dvema (16,7%) linearni model 2, dvema (16,7%) linearni model 1, nikomur pa nelinearni model 3, kar je razvidno iz slike 43.

10

2

Da Ne

2

2

2

6

0

Linearni model 1 Linearni model 2 Nelinearni model 1

Nelinearni model 2 Nelinearni model 3



Vprašanje 8 – kakšna vprašanja imate najraje?

Slika 44: Kakšna vprašanja imate najraje?

Večina študentov (7 ali 58,3%) ima najraje vprašanja tipa da / ne, ki so navadno tudi najlažja, 4 (33,3%) vprašanja več izbir, 1 (8,3%) vprašanja kratek odgovor, nihče pa ne mara esejskih in numeričnih, kar je razvidno iz slike 44. Vprašanje 9 – ste pri izpolnjevanju lekcije imeli kakšne težave?

Slika 45: Ste pri izpolnjevanju lekcije imeli kakšne težave?

Noben študent ni imel težav, kar je razvidno iz slike 45.

0 0

74

1

Esejska Numerična Da / ne Več izbir Kratek odgovor

0

12

Da Ne



Vprašanje 10 – ali ste imeli kakšne težave pri razumevanju lekcije, oziroma razumevanju navodil?

Slika 46: Ali ste imeli kakšne težave pri razumevanju lekcije, oziroma

razumevanju navodil?

Tudi tu noben študent ni imel težav, kar je razvidno iz slike 46. Vprašanje 11 – koliko časa vam je vzelo reševanje linearnega modela 1?

Slika 47: Čas reševanja linearnega modela 1

Večina študentov (7 ali 58,3%) je model rešila v manj kot minuti, 1 ali 8,3% med 1 in 3 minutami, 2 ali 16,7% v več kot 5 minutah, 2 ali 16,7% pa nista uspela dokončati lekcije, nihče pa ni dosegel časa med 3 in 5 minutami, kar je razvidno iz slike 47.

0

12

Da Ne

71

0

2

2

Manj kot 1 minuto Med 1 in 3 minutami Med 3 in 5 minutami

Več kot 5 minut Ni dokončano



Vprašanje 12 - koliko časa vam je vzelo reševanje linearnega modela 2?

Slika 48: Čas reševanja linearnega modela 2

Večina študentov (7 ali 58,3%) je model rešila v manj kot minuti, 1 (8,3%) med 1 in 3 minutami, 2 (16,7%) v več kot 5 minutah, 2 (16,7%) nista uspela dokončati lekcije, spet pa ni nihče dosegel časa med 3 in 5 minutami, kar je razvidno iz slike 48. Vprašanje 13 - koliko časa vam je vzelo reševanje nelinearnega modela 1?

Slika 49: Čas reševanja nelinearnega modela 1

Večina študentov (5 ali 41,7%) je model rešila v eni do treh minutah, štirje (33,3%) v manj kot eni minuti, 2 nista dokončala lekcije, eden (8,3%) je rešil med tri in 5 minutami, nihče pa ni reševal lekcije več kot 5 minut, kar je razvidno iz slike 49.

71

0

2

2



4

5

10 2





Vprašanje 14 - koliko časa vam je vzelo reševanje nelinearnega modela 2?


Večina študentov (10 ali 83,3%) je model rešila v manj kot eni minuti, 2 lekcije nista dokončala, nobenemu pa reševanje lekcije ni vzelo več kot 1 minuto, kar je razvidno iz slike 50. Vprašanje 15 - koliko časa vam je vzelo reševanje nelinearnega modela 3?


Večina študentov (5 ali 41,7%) je model reševala manj kot 1 minuto, trije (25%) med eno in tremi minutami, trije (25%) je niso dokončali, eden (8,33%) pa jo je reševal med tremi in petimi minutami, nihče pa je ni reševal več kot 5 minut, kar je razvidno iz slike 51.

10

00 0

2



5

3

10

3





Vprašanje 16 – če primerjate s klasičnim načinom dela, kaj vam vzame več časa?

Slika 52: Če primerjate s klasičnim načinom dela, kaj vam vzame več časa?

Vsi anketirani študenti so se tu odločili za lekcijo, saj so tudi glede na zgornje rezultate, naloge rešili bistveno hitreje, kot pa bi po klasičnem načinu dela, kar je razvidno iz slike 52. Vprašanje 17 – ste opazili kakšno pomanjkljivost pri modelih, in če da, kakšno?

Slika 53: ste opazili kakšno pomanjkljivost pri modelih, in če da, kakšno?

Iz slike 53 je razvidno, da večina študentov (9 ali 75%) tu ni opazila nobene pomanjkljivosti, nekaterim (3 ali 25%) pa ni všeč, da je preveč angleškega jezika (ki pa je danes posebej v informatiki nujen) in pa problem v primeru izpada interneta ali elektrike, saj se napredek ne shranjuje, tako lahko v tem primeru izgubijo celotno lekcijo, na kar pa ne moremo vplivati, saj bi bilo treba tehnologijo Moodla zastaviti drugače.

12

0

Klasični način dela Lekcija

3

9

Da Ne



Vprašanje 18 – imate kakšne dodatne predloge za izboljšanje lekcije?

Slika 54: Imate kakšne dodatne predloge za izboljšanje lekcije?

Iz slike 54 je razvidno, da smo na to vprašanje dobili 3 (25%) odgovore: da se vsebinsko ne bi osredotočali le na en program, temveč širše; da bi lekcije nudila določeno mero pomoči v primeru neznanja; da bi bili gumbi večji; da bi bila drugačna pisava.

3

9

Da Ne



5. ZAKLJUČKI 5.1. OCENA UČINKOV V magistrskem delu smo najprej predstavili teoretične osnove e – izobraževanja, e – izobraževalnega okolja, Moodla in nato še lekcijo, ki je bila osnova za naše delo. S tem smo orisali to področje in izoblikovali jasno sliko le – tega. Rezultat našega dela je lekcija za predmet Multimedijski sistemi, še pomembneje pa je, da smo ob tem dodatno razvili še 5 ogrodij, ki se lahko uporabijo pri vseh predmetih, odvisno od namena, ki ga hoče doseči skrbnik, oziroma ustvarjalec lekcije. Prav tako smo z anketami preverili zadovoljstvo študentov z samimi lekcijami in postopkom njihovega reševanja. Ankete so pokazale na večje zadovoljstvo študentov z lekcijami v primerjavi s klasičnim postopkom učenja, predvsem zaradi prihranka časa, nakazale pa so tudi smeri, v kateri bi bilo treba lekcije še dodatno dodelati. Zaradi velikih zmožnosti multimedije, ki nam jih ta modul ponuja, ga je vredno uporabiti pri vseh elektronsko podprtih predmetih, četudi zahteva kar nekaj dela, potrpljenja in učenja, saj današnji študenti precej lažje razumejo tak način podajanja snovi. Predmete, ki elektronske podpore še nimajo, pa je potrebno ustrezno elektronsko podpreti.

5.2. MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA Vsekakor bi bilo dobro z anketami zbrati povratne informacije študentov, ki so ta modul uporabljali v okviru e – vaj, oziroma e – predavanj, ne le pri predmetu Multimedijski sistemi, temveč tudi pri drugih predmetih, kjer je precejšnja uporaba e – učilnic (npr. Statistika ali Statistika v raziskovanju). Prav tako bi bilo dobro narediti anketo še med izrednimi študenti. Na podlagi teh informacij pa bi vsebino teh modulov še dodatno izboljšali in približali študentom. Enako bi lahko naredili tudi z drugimi moduli. Prav tako je možno še dodatno dodelati in optimizirati obstoječe modele, predvsem nelinearne, do neke mere pa tudi linearne in jih narediti še zanimivejše in uporabnejše za študente.



LITERATURA IN VIRI Knjige: Coy, J. (2013). Instant Moodle Quiz Module – How to, Packt Publishing, Birmingham. Dvorak, R. (2011). Moodle For Dummies, John Wiley & sons, New York. Hillar, P. (2011). Moodle 2.0 Multimedia Cookbook, Packt Publishing, Birmingham. Means, B., Toyama Y., Murphy, R., Bakia, M., Jones, K. (2009). Evaluation of evidence – based practices in online learning: a meta – analysis and review of online learning studies, US department of education, Office of planning, evaluation and policy development, Washington. Pesek, I., Zmazek, B., Mohorčič, G. (2014). Od e – gradiv do i – učbenikov, Slovenski i – učbeniki, ZRSŠ, Ljubljana. Rice, W. (2011). Moodle 2.0 E-learning Course Development, Packt Publishing, Birmingham. Rokach, L., & Maimon, O. (2014). Introduction to Decision Trees, World Scientific, Singapur. Članki: Bollaert, H. (2013) Full Mathematical Power In Calculated Questions Through Spreadsheets. Proceedings of the 2nd Moodle Research Conference (MRC2013), Retalis, S. & de Raadt, M. (Eds), strani 47-51. Gomez-Aguilar, D., Conde-Gonzalez, M., Theron, R., & Garcia-Peñalvo, F. (n.d.). Supporting Moodle-Based Lesson through Visual Analysis. Human-Computer Interaction – INTERACT 2011 Lecture Notes in Computer Science, 604-607. Jordan, S. (2013) E-assessment: Past, present and future, New Directions 9(1), strani 87-106 Schachar, M., Neumann, Y. (2010). Twenty years of research on academic performance differences between traditional and distance learning: summative meta – analysis and trend examination, MERLOT Journal of online learning and teaching 6(2), strani 318 – 334. Šmitek, B. (2015) Izvedba e-predmeta v praksi, 34. mednarodna konferenca o razvoju organizacijskih znanosti, strani 1110-1117 Tofan, C. A. (2014). Optimization Techniques of Decision Making - Decision Tree, Advances in Social Sciences Research Journal, 1(5), 142-148. Zmazek, B., Lipovec, A., Pesek, I., Zmazek, I., Šenveter, S., Regvat, J., Prnaver K. (2012) What is an e – textbook?, Metodički obzori 7(15), strani 127 – 139.



Spletne strani: http://www.fov.uni-mb.si/sl/o-fakulteti/osebna-izkaznica/zgodovina-fakultete, (14. 2. 2016) http://www.gnu.org/licenses/gpl-3.0.en.html (16.2.2016) https://moodle.org/ (11.1.2016) Zapiski predavanj: Kljajić, M. (2013). Zapiski predavanj: Teorija odločanja Šmitek, B. (2013). Zapiski predavanj: Multimedijski sistemi

http://www.fov.uni-mb.si/sl/o-fakulteti/osebna-izkaznica/zgodovina-fakultetehttp://www.gnu.org/licenses/gpl-3.0.en.htmlhttps://moodle.org/



PRILOGE Priloga 1 – anketni vprašalnik V okviru prenove e – gradiv pri predmetu Multimedijski sistemi smo prenovili modul lekcijo. Prosimo vas za nekaj minut vašega časa, da lekcijo rešite in ocenite, kako ste zadovoljni z njo. Zahvaljujemo se vam za vaš čas 1. Izberite vrsto študija:

a. Podiplomski b. Dodiplomski

2. Ali ste poslušali predmet Multimedijski sistemi?

a. Da b. Ne

3. Kako ste zadovoljni z izgledom lekcije?

a. Zelo zadovoljen b. Zadovoljen c. Niti zadovoljen, niti nezadovoljen d. Nezadovoljen e. Zelo nezadovoljen

4. Ali se po lekciji dobro znajdete?

a. Zelo dobro b. Dobro c. Niti dobro, niti slabo d. Slabo e. Zelo slabo

5. Ali vam je koncept lekcije v primerjavi z navadnimi e – gradivi boljši?

a. Precej boljši b. Boljši c. Niti boljši, niti slabši d. Slabši e. Precej slabši

6. Ali bi lekcijo uporabili tudi pri drugih predmetih?

a. Da b. Ne



7. Kateri model lekcije vam najbolj ustreza? a. Linearni model 1 b. Linearni model 2 c. Nelinearni model 1 d. Nelinearni model 2 e. Nelinearni model 3

8. Kakšna vprašanja imate najraje?

a. Esejska b. Numerična c. Da / ne d. Več izbir e. Kratek odgovor

9. Ste pri izpolnjevanju lekcije imeli kakšne težave?

a. Tehnične težave b. Vsebinske težave

10. Ali ste imeli kakšne težave pri razumevanju lekcije, oziroma razumevanju navodil?

a. Da b. Ne













16. Če primerjate s klasičnim načinom dela, kaj vam vzame več časa?

a. Klasični način dela b. Lekcija

17. Ste opazili kakšno pomanjkljivost pri modelih, in če da, katero?

a. Ne b. Da: ______________________________________________________

18. Imate kakšne dodatne predloge za izboljšanje lekcije?

KAZALO SLIK Slika 1: Kreiranje lekcije .......................................................................................... 8 Slika 2: Splošne nastavitve ....................................................................................... 9 Slika 3: Nastavitve ocen ........................................................................................... 9 Slika 4: Nastavitve nadzora toka ............................................................................ 10 Slika 5: nastavitve »pojavno v datoteko ali spletno stran« .................................... 11 Slika 6: Nastavitve »Odvisno od«............................................................................ 11 Slika 7: Običajne nastavitve modula ...................................................................... 11 Slika 8: Kaj bi želeli narediti najprej? .................................................................... 12 Slika 9: Uvoz vprašanj ............................................................................................ 12 Slika 10: Dodajanje gruče ...................................................................................... 12 Slika 11: Dodajanje tabele razvejanja ................................................................... 13 Slika 12: Dodajanje vprašanj .................................................................................. 14 Slika 13: Varnostno kopiranje ................................................................................ 14 Slika 14: Varnostne kopije...................................................................................... 15 Slika 15: Dnevniki ................................................................................................... 15 Slika 16:Filtri .......................................................................................................... 16 Slika 17: Uporabniška dovoljenja ........................................................................... 16 Slika 18: Dovoljenja ............................................................................................... 17 Slika 19: Lokalno določene vloge ........................................................................... 17 Slika 20: Esej .......................................................................................................... 18 Slika 21: Kratek odgovor ........................................................................................ 18



Slika 22: Numerično ............................................................................................... 19 Slika 23: Ujemanje ................................................................................................. 19 Slika 24: Več izbir .................................................................................................. 20 Slika 25: Resnično / neresnično ............................................................................. 20 Slika 26: Redovalnica …………………………………………………………………. .. 21 Slika 27: Linearni model 1………………………………………………………….…… 22 Slika 28: linearni model 2 ....................................................................................... 22 Slika 29: Nelinearni model 1 …………………………………………………………… 23 Slika 30: Nelinearni model 2 …………………………………………………………… 23 Slika 31: Nelinearni model 3 …………………………………………………………… 24 Slika 32: Vzorec linearnega modela 1 ………………………………………………… 25 Slika 33: Vzorec linearnega modela 2 ………………………………………………… 25 Slika 34: Vzorec nelinearnega modela 1 ……………………………………………… 26 Slika 35: Vzorec nelinearnega modela 2 ……………………………………………… 27 Slika 36: Vzorec nelinearnega modela 3 ……………………………………………… 28 Slika 37: Vrsta študija ……………………………………………………………………. 32 Slika 38: Ali ste poslušali predmet multimedijski sistemi? …………………………. 33 Slika 39: Kako ste zadovoljni z izgledom lekcije? ……………………………….…… 33 Slika 40: Ali se po lekciji dobro znajdete? ……………………………………….…… 34 Slika 41: Ali vam je koncept lekcije v primerjavi z navadnimi e – gradivi boljši? .. 34 Slika 42: Ali bi lekcijo uporabili tudi pri drugih predmetih? ………………………... 35 Slika 43: Kateri model lekcije vam najbolj ustreza? ……………..………………..… 35 Slika 44: Kakšna vprašanja imate najraje? …………….………………….………..…. 36 Slika 45: Ste pri izpolnjevanju lekcije imeli kakšne težave? ……………………..… 36 Slika 46: Ali ste imeli kakšne težave pri razumevanju lekcije, oziroma razumevanju navodil? …………… …………………………………………………………………….. 37 Slika 47: Čas reševanja linearnega modela 1 …………………………………..…….. 37 Slika 48: Čas reševanja linearnega modela 2 ………………………..……………….. 38 Slika 49: Čas reševanja nelinearnega modela 1 ………………………………….…... 38 Slika 50: Čas reševanja nelinearnega modela 2 ……………….……………………... 39 Slika 51: Čas reševanja nelinearnega modela 3 …………………….………………... 39 Slika 52: Če primerjate s klasičnim načinom dela, kaj vam vzame več časa? ……. 40 Slika 53: Ste opazili kakšno pomanjkljivost pri modelih, in če da, kakšno? …..….. 40 Slika 54: Imate kakšne dodatne predloge za izboljšanje lekcije? …………………. 41

KRATICE IN AKRONIMI AICC: Aviation industry computer - based training committee AMP: Apache, MySQL, PHP CMS: Content management system EPUB: Electronic publication GPL: General public license HTML: Hyper text markup language Hyperlink: Hiperpovezava IP: Internet protocol LTI: Learning tools interoperability Moodle: Modular object - oriented dynamic learning environment PHP: Hypertext preprocessor SCORM: Sharable content object reference model XML: Extensible markup language

razvoj lekcije v moodle-u s pomoČjo odloČitvenega … · razvoj lekcije v moodle-u s pomoČjo...

Documents