l h f ' ' M a ori oVtohra 1947 fMtttk - od 1 januar kot

j* ,958 kot poltednik - Od ' Januarja 1960 trikrat te>

" s k ° . in sicer ob pone-e j k i h, sredah in sobotah

G t J A S I L O S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A Z A G O R E N J S K O

K P * ^ T T — ČETRTI! , ?F. O - ' T P ^ - > * f**| LETO XVI . - ŠT. 127 — CENA 20 DLIARJEV

Ustanov i t e l j i : o b č i n s k i odbori S Z D L Jesenice,

K r a n j , Radov l j i ca , Sko t ja L o k a , Tržič — Izdaja

Č P » G o r e n j s k i t i sk« — Urejuje u r e d n i š k i odbor

— G l a v n i i n odgovorn i u rednik Gregor Kocijan

Ob dnevu tortvih II !!• MRTVIH — dan spo-

biia°V m i i v l ^ a > k i 5 0

V%m° 0 h grobovih, ^ini *gt',v Begunjah, v Gra-bajfa «« Kamnitniku, na [ittije'i f1-1 ie Posvetilo trp-

Oh JJ"™0 s spoštovanjem. *ittn Y°fov'71 talcev, v nekda-*'er laaov^jaku v Begunjah, * tni»?? vštetih utripajo­čih uvi a . , o č i h sveč ob vćče-*ke&a hal-a Vejice iz jesen-plesal i n k j e r g r o b ' č r k e

'«;*o 0

v marmor pripovedu-lienju

es,}ičnem, krutem iiv-re%'cđ ° ; " " a s ^ i smrti, ki je

HQ, . J * n e Pravljica.

stikih o b X™1"4 s r e d i !e

"loc^" K°zdov, kjer letita bole ' tnord(t rnati...

fonos ?? Zanvala, spomin in %'p' y 0 r d a se na njih svet-% r r°sne kapljice, morda

l'ie*\a V- k a n č e k Mosti za %t L' k i so bila in ki so

rovala mnogo, največ.

Mi

'K

>gI]ivosti "uskih l i č n i h ^trov

Letni občni zbor kranjskega ObSS

Obetajoči sestav novega plenuma Obravnava vseh aktualnih nalog sindikata — Izmed 137 delovnih organizacij v občini je šele ena izdelala statut, 106 pa jih že intenzivno pripravlja

KRANJ, 30. oktobra — Včeraj je bil v delavskem domu letni občni zbor občinskega sindikalnega sveta Kranj. Ra­zen 150 delegatov in gostov so se ga udeležili tudi pred­stavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij ter re­publiškega in okrajnega sindikalnega sveta.

Na sliki: Ivan Krč predstavlja gostom zastopnike občinskega družbenega življenja

Referat o aktualnih nalogah sin­dikata, ki ga je kot uvodno točko dnevnega reda podal predsednik Dušan Roblek, je med drugim ob­širno analiziral stanje in proble­me okrog sprejemanja statutov delovnih organizacij. — V občini

Seja okrajne skupščine Ljubljana

Pravočasno in kvalitetno reševanje zadev Na zadnji — to je torkovi seji okrajne skupščine Ljub­ljana so odborniki v razpravi o upravnem postopku ugo­tovili, da se je poslovanje v tem postopku sicer zadnje čase izboljšalo in se še nadalje izboljšuje, vendar pa še vedno ni zadovoljivo. Da bi se odpravile hibe in pomanjk­ljivosti oziroma vsestransko izboljšali poslovanje upravnih organov v upravnem postopku, je okrajna skupščina spre­jela tudi več ustreznih priporočil.

Obisk delegacije KPI iz Benečije Med petdnevnim bivanjem pri

nas kot gost okrajnega komiteja Z K za okraj Ljubljano je sedem­članska delegacija K P I i / sosed­nje beneške dežele (Italija) vče­raj obiskala tudi Kranj in Gorenj­sko. Sprejel jih Je sekretar občin­skega komiteja Kranj tov. Ivan Krč v prisotnosti predsednika občinske skupščine, predsednika občinskega odjx>ra SZDL, predsed­nika občinskega sindikalnega sve­ta jn drugih. V večurnem pogovo­ru in z obiskom v tovarni Iskra so se gostje seznanili s komunal­no ureditvijo In samoupravnim organizmom občine, o samoupravi v krajevnih in delovnih skupno­stih ter o vlogi članov Z K v tem mehanizmu.

Prva dva dni so se gostje pogo­varjali o delu družbenih in po­litičnih organizacij v Ljubljani in si ogledali oblike sodelovanja kmetijske zadruge v Kočevju s, privatnimi kmetovavci. Vodja de­legacije, član CK KPI in sekretar deželnega komiteja KPI za Bene­čijo Spartaco Marangoni je v Kra­nju izjavil, da je bil z razgovori in obiski zelo zadovoljen in da je taka izmenjava izkušenj in miš­ljenja zelo koristna.

Iz Kranja so odšli še na Bled. Zvečer pa so bili sprejeti v pro- j 6.642 novih in 683 starih zadev, od štorih CK ZK Slovenije. — K . M . tega ostalo nerešenih 193 starih in | no kot nujna zahteva današnjega ! dohodki in potrošnja pa je *• stal

Razen razprave o Inšpekcijskih službah in s tem v zvezi sprejetih priporočilih je na torkovi seji okrajna skupščina obravnavala tudi poročilo okrožnega gospodar­skega sodišča in ugotovila, da go­spodarsko sodišče sorazmerno do­bro opravlja svojo nalogo, zaslu­ga pri tem pa gre tudi občasnim sodnikom. Tudi o tej zadevi Je skupščina sprejela več priporočil.

V letošnjem prvem polletju je občinska skupščina Jesenice pre­jela 10.031 zadev v upravni prvo­stopni postopek, i/, preteklega pol­letja (drugo polletje 1962) pa j i je ostalo Še 580 zadev. Od tega je konec prvega polletja 1963 ostalo nerešenih 225 starih in 635 novih zadev. Po ostalih občinah pa je stanje v istih časovnih obdobjih naslednje: občina Kranj 12.192 no­vih in 1249 starih zadev, od .tega ostalo nerešenih 349 starih in 1122 novih zadev; občina Radovljica

644 novih zadev; občina škofja Loka 5.270 novih in 487 starih za­dev, od tega ostalo nerešenih 106 starih in 681 novih zadev in ob­

čina Tržič 2834 novih in 273 sta­rih zadev, od tega ostalo nereše­nih 95 starih in 237 novih zadev. Ti podatki torej v globalu kažejo, kako so posamezne gorenjske ob­čine obremenjene. Z zadevami v upravnem postopku.

Stanje glede rešenih zadev v upravnem postopku na prvi stop­nji po posameznih gorenjskih ob­činah v letošnjem prvem polletju pa je bilo naslednje: občina Jese­nice 9751 vseh rešenih zadev, od

Nadaljevanje -na 2. strani ^

je doslej le eno podjetje izdelalo statut, osem osnutkov je trenutna v razpravi, v 17 kolektivih bodo razgovore o njem vsak čas pričeli, v 106 organizacijah pa j ih inten­zivno pripravljajo. Izkušnje po­sebne komisije ObSS za pomoč pri sestavi statutov, ki si je ogle­dala te primerke, kažejo, da mno­ge napake jn nedoslednosti v njih izhajajo in nepoznavanja ekonom­skega in političnega sistema. Iz osnutkov se tudi vidi, da ima de­lovni kolektiv pri upravljanju vedno manjšo vlogo, medtem ko naj bi večino teh pristojnosti do­bil maloštevilni odbor z direktor­jem na čelu. Zato obstaja boja­zen, da bodo statuti pravno dolo­čevali tendence iz dosedanje prak­se, ki pogosto niso bile pravilne. — O isti zadevi je v razpravi go­voril tudi tovariš Ankerst, ki je dejal, da je besedilo p »intenziv­nem pripravljanju statutov« zelo relativno formulirano, saj so med podjetji,, ki so v tej fazi sestav­ljanja statutov, tudi primeri, da direktor določi človeka, ki naj se­stavi statut v dveh dneh, ali pa se statutna komisija vrti šele okrog vprašanja, koliko pravilni­kov naj ima podjetje razen statu­ta!

Nadaljevanje -na 2. strani *

Programi in predvidevanja za boljšo oskrbo prebivavstva

Zahteve današnjega razvoja Povečanje osebnih dohodkov, k i so že lani dosegli povprečno 761.136

'dinarjev na družino, narekujejo potrebo obsežne rekonstrukcije trgovine v vrednosti ene milijarde in 720 milijonov dinarjev v pri­hodnjih sedmih letih. Kmetijsko-žlvllski kombinat s Kmetijskim gospodarstvom, Klavnico, z Mlekarno in Oljarico pa obeta rednejšo preskrbo z mesom, mlekom in s kmetijskimi pridelki.

Program razvoja trgovine v kranjski občini in ustanovitev kmeti jsko-živilskega kombinata, kar je dalo glavno težišče vče­rajšnjemu 1 zasedanju občinske, skupščine Kranj, je bilo prikaza-

ra2voja in zadovoljevanja potreb občanov.

Trgovinski lokali, o katerih smo že poročali, in poslovanje trgovine nasploh je močno zaosta­lo za ostalim razvojem. Osebni

^ " ' B a n'".. l u r ,stienpj3ra in av-& 5 > i C 5 j e t j a k o m p a s »o *%a? Povedi 2 8 z i m s k i turizem

N> v S!m obiskovavcem > , 1 'a ? J , h c e n t r ih , ki so i f t i 6 f S s k i t u r i z e m ' n a

% % .J* 0 , Prenočišč. Pa » ° 8 l j - i v o s t i i m a Bled

N t i « > * »J ni mogoče imeti

»!° M (I<07) i• o d d a l j ena . Sledi

N N i s f a d J t v e žičnice na Vo-

Le s sodelovanjem prizadetih Kranjska gora ima vse možnosti za uvrstitev v zimskoturistične centre centralne Evrope

Občinska skupščina Jesenice je na zadnjem zasedanju največ razpravljala o pripravah na zimsko sezono v Kranj­ski gori, ki postaja za vso državo vedno važnejši turistični center. Ker bo izdelal inštitut za urbanizem SRS v Ljub­ljani že v prihodnjem mesecu koncept širšega "urbanistič­nega programa Kranjske gore z ožjo okolico in ureditveni načrt ožjega centra samega kraja, smo obiskali predsedni­ka ObS Jesenice LUDVIKA SLAMNIKA, ki je povedal na­slednje:

okrog 35 do 40 milijonov dinarjev. Približno enako vsoto pa bo mo­rala zagotoviti tudi za izdelavo načrtov za komunalno-občlnskc objekte, kakor so vodovod, kana­lizacija, dvorana, kopališče, cesta itd. Realizaciji urbanističnega pro­grama občina sama ne bo kos in bodo morali pristati na soudelež­bo razen okraja in republike predvsem tisti, ki imajo od turiz­ma korist.

• Ali je znano, kaj vse predvi­deva urbanistični program in

# V zvezi z razpravo na zase­danju obeh zborov občinske skup­ščine o pripravah na zimsko turi­stično sezono v jeseniški občini nas zanima koncept urbanistične­ga programa in njegova realizaci­ja?

Po sprejemu koncepta urbani­stičnega "programa za Kranjsko goro in njene okolice bomo naro­čim zazidalne načrte, za canlter Kranjske gore, ki mora vsebovati športni park, stanovanjski del in javne institucije. Z inštitutom se

! i? h 3 » k a „ e ž l č n ice na Vo-K M * p r ? ° r a b o z dogradit-i N a *ahTI S a n k P o b i l a HS & S ie n V n e j š e Soste. Na

\ > n i c ? J U z a 5 7 2 - v Rate-240 „ Z a 2 6 0 i n v Mar-

^ Bostov.

bomo dogovorili še letos za urba- > kakšna naj bi bila Kranjska gora nistlčno obdelavo Martuljka s j v prihodnje? Srednjim vrhom, Rateč s Tamar- j Glede na. nejanse koncepte o Iz­jem, Dovjem-Mojstrane z Vrati in. gradnji turističnih centrov je tež-Vršiča. V sklopu teh programov i ko določiti, kaj na bo Kranjska želimo obdelati tudi kampiranje v I gora v prihodnje. Dejstvo pa je, Kraniskl gori, Mojstrani in Krni- da Ima vse možnosti za uvrstitev ci. Za realizacijo navedenih pro- v zimskoturistične centre central-gramskih storitev bo morala za- ne Evrope. Razen žičnice oz. vleč-gotovitl občina iz svojih sredstev I niče Podles in Mojce, k i so v

Kranjski gori v gradnji, so pred­videne gradnje vlečnic tudi v Pla­nici, v Podkorenu in pod Ciprnl-kom. Vzporedno pa bo treba mi­sliti na povečanje števila ležišč v vseh teh krajih. Občinska skup­ščina Je svoječasno poskrbela za možnost, da bi najela kredite za ureditev privatnih sob, kar pa ni bilo Izkoriščeno. Sedanje skupno število »ob 1076 bomo morali po­večati na okoli 4000. Nujno bo tre­ba dalje ureditev športnega sre­dišča ob Pišnici, ureditev minia­turnega kopališča (12,5 x 6,5 m), mlnlgolf in drugih naprav, k i j ih tujci pogrešajo in ob sklepanju pogodb postavljajo kot pogoj. Ureditev športnega središča bo prevzel zavod za gradnjo športnih objektov na Jesenicah, potrebna P« bo enkratna desetmilijonska dotacija.

• V okviru sedemletnega načr­ta naj bi se Kranjska gora uvrsti­la v zimskoturistične centre cen­tralne Evrope. Kaj vse bi bilo po­trebno v Kranjski gori s tem v zvezi še zgraditi?

Da bi uresničili vsaj del sedem­letnega programa izgradnje Kranj­ske gore In s tem zadovoljili osnovne potrebe za njen širši raz­voj, s čimer bi postala Kranjska

Nadaljevanje -na 2. strani « L U D V I K S L A M N I K

nem porastu. Po skrbnih analizah potrošnje v lanskem letu so ugo­tovili, da vsaka družina s popr©6 nim 3,32 člana troši letno 761,134 dinarjev. Pr i tem pa še niso štet« najemnine, razne obrtne usluge in drugo, kar ni šlo skozi trgovina Celotna vrednost potrošnje v ob­čini se vrti okrog 11 milijard din letno. V prihodnje pa je pričako­vati še večji porast, hkrati je tre­ba zagotoviti tudi kulturnejšo po­strežbo itd. Zato predvideva pro­gram razvoja v prihodnjih sedmih letih za adaptacije in novogradnje trgovskih lokalov skupho 1.720 mi­lijonov dinarjev investicij ozi­roma letno'246 milijonov, s čimer bi zagotovili okroglo 4200 ipvadrat-nih metrov prodajne površine.

Odbornik Logar, ki je prvi raz­pravljal o tem programu, je de­jal, da bi bilo treba še posebno pozornost posvetiti trgovini tek­stila. Sedemletni načrt razvoja te dejavnosti predvideva povečanje proizvodnje za 66 odstotkov in proizvodnjo industrijske konfek­cije za 152 odstotkov. Oblačil iz konfekcije se sedaj poslužujemo le 10 do 15 odstotkov potreb, zato jo je treba razviti. Trgovina pa se ne prilagaja temu. V nadaljnji razpravi so odborniki poudarjali potrebo po razvoju trgovine v tu­rističnih in obmejnih krajih, v stanovanjskih naseljih in v dru­gih večjih krajih. Podpredsednik Beznik pa se je na.koncu razpra­ve med drugim zavzel za central­ni potrošniški center v Kranju, ki naj bi mnogo izboljšal oskrbo po­trošnikov.

Kmetijsko-živilski kombinat, kot ']& bilo poudarjeno, je nastal iz do­sedanje prakse in potreb sodelo-' vanja imenovanih podjetij: Kme­tijskega gospodarstva. Klavnice, Mlekarne in Oljarice. Za priston k kombinatu pa so samo samo-' upravni organi v Oljarici imeli do­ločene pomisleke. Ker pa kombi­nat ne bo vsiljeval sodelovanja in bo prepuščal te odnose samim ko­lektivom, ni kršena njihova samo­stojnost in so odborniki /glasovali obrazloženi predlog. Ugotavljali so, da so s tem podane možnosti večjega sodelovanja in ekonomič-nejšega poslovanja in tudi rednci-še oskrbe prebivavstva s temi ži­vi l i .

Zatem so Še razpravljali o neka­terih zemljiških zadevah. K . M .

ČETRTEK, St. oktobra 0

PO SVETU # P R E D S E D N I K SUVANA F UMA

V M O S K V I Predsednik Suvama Fuma je pri­

spel na uradni obisk v Moskvo Na letališču ga je sprejel pred sednik SZ Nikita Hruščov. V po zdravnih govorih sta poudarila, da Je še vedno najvažnejše vpra­šanje, vprašanje ohranitve miru na svetu. Suvama Fuma je razložil predsedniku Hruščovu tudi polo­žaj v samem Laosu. # K E N I J A BO POSTALA

NEODVISNA Premier Kenije Jomo Kenvattl

bo takoj po proglasitvi neodvisno­sti, ki bo 12. decembra, odpotoval v New York na sedež Združenih narodov, kjer bo predlagal, da se nova država sprejme v svetovno organizacijo. Kenija bo tako že 112. država članica Združenih na­rodov. # IZVEDBA AGRARNE

R E F O R M E V BRAZILIJI Predsednik Goulart namerava

razpisati vseljudski referendum o izvedbi agrarne reforme. Sedanji nacionalni kongres je sestavljen tako, da si ustavno Goulart ne more pridobiti večine, k i bo omo­gočila agrarno reformo. # STAVKA V SAO PAOLU

V stavki za zvišanje mezd je po­licija aretirala 200 delavcev. V stavki sodeluje 700.000 industrij­skih delavcev. # PROSLAVA VSTAJE

ALŽIRSKEGA LJUDSTVA Proslava vstaje alžirskega naro­

da bo letos ostala v senci »pora na alžirsko—maroški meji. Kljub velikim pripravam na proslavo, pa je vsa pozornost Alžircev obr­njena na Bamako, kjer se vodijo razgovori za rešitev spora.

UucMe in do^o^ki ® Ljudje in dogodki # Ljudje in dogodki • Liudie in dogodki # Mudi? In do<*o ki

N e s r e č e • HUDI NESREČI PRI D E L U V nedeljo ob 820 je transportni

trak za prenos koksa v bazen pri peči parne centrale Železarne na Jesenicah odtrgal desno roko de­lavcu Šerifu Cevanoviću (27) iz Male Kladuše pri Bihaču, stanu-jočemu na Bledu, Savska cesta 1. Med obratovanjem se je trak po­kvaril; ker je hotel okvaro popra­viti kar med pogonom, mu je trak potegnil roko in jo odtrgal nad laktom. Prepeljan je bil v Jeseni­ško bolnišnico.

Istega dne opoldne je v valjar-ni na Javorniku samohodno. Joko-motivsko dvigalo nosilnosti 22 ton, k i ga je upravljal žerjavovodja Marjan Adam, odtrgalo roko de­lavcu Ivanu Rukavinu (25) s Klan­ca pri Gospiću. Rukavina je imel nalogo, naj med delovanjem dvi­gala pazi, da bo jeklena vrv tekla po določenem tiru; medtem pa je vrv zagrabila roko in jo odtrgala. Po normah osebne zaščite je bil Rukavina primerno napravljen.

• V I N J E N A VOZNIKA V soboto zgodaj zjutraj so or­

gan! prometne milice pri Cerkljah preprečili nadaljnjo vožnjo vinje­nemu vozniku osebnega avtomobi-la U186-21 Rudiju Strublju, sta-nujočem v Martinjah pri Cerkljah. Odvzeli so mu vozniško dovolje­nje.

Ob 3. uri so na Cesti 1. maja • Kranju ustavili vinjenega voz­nika osebnega avtomobila K R 31-46 inž. Antona Božič. Tudi njemu so odvzeli vozniško dovoljenje.

• AVTO V VPREGO V nedeljo zvečer se je na cesti

111. reda v Fužinah zalerel osebni avtomoMl L J 22-51 (voznik Franc Giacomelli) v vprežni voz Jožeta Stremflja. Vozil je iz Trehije pro­t i Zirem, ko pa je pred seboj opa­zi l voz, je močno zavrl, zaradi če­sar ga je zaneslo na levo stran v vprežni voz. Pri nesreči je bila sopotnica Silva Giacomelli lažje telesno poškodovana.

• ZGORELO PERILO V ponedeljek zvečer je v pri­

kolici potujočega vrtiljaka v Cerk­ljah, last Rudolfa Sumija iz Kra­nja, nastal požar. Stanislav Bro-šček je pustil v njej vklopljen ku­halnik in odšel v gostilno. V bli-Uni kuhalnika je bilo različno pe­ri lo, k i se je vnelo. Pri požaru je dobil opekline III. stopnje otrok Marije Brešcek, k i je spal v va­gonu, lažje pa njen oče Stani-alav Brešček, k i jo je reševal. Pri požaru, ki so ga pogasili bližnji gasivci, je nastalo za pol milijona dinarjev škode.

Nista minila niti dva tedna, ko val delo, ki ga je v času, ko so V Evropi so kmalu razvozljall, se je novi zahodnoneniiiki kancler Erhard vselil v palačo Schaum-burg, že je potrkal na njegova vrata ameriški zunanji minister Dean Rusk. Naglica, a katero se je ameriški zunanji minister spu­stil čez Atlantik v rensko prestol­nico ni nikogar presenetila. Ame­ričani so znani, da radi tekmuje­jo v hitrosti. Da so pri tem pu­stili za seboj nemške bližnje so­sede Francoze, je vredno zlata. Stari pregovor nravi, da kdor prej pride prej melje. Tejra pregovora so se Američan! držali, ko so po­sla'! k novopečenemu kanclerju sv »lega zunanjega ministra.

Liudie in do*"1'" va­

bili v Ameriki zbran! na zaseda- da Američani .takšnih vaj ne dela­nju Združenih narodov vsi za- jo za prazen nič. Vaja bo imela hodni zunanji ministri začel že svoj smisel, če bodo, uspeli doka-predsednik Kennedy. zali, da prevoz ameriške vojske ni

Beseda je o načrtu, k i je v Ame- več nerešljiv problem, za katere-riki dobil naziv »Big Lift«. V teh ga so v času druge svetovne voj-

P r v i o b i s k

potrebe zopet hitro nadomestijo. Seveda se skriva v tem Svoje sile bi skrčili v Zahodni Skem grmu tudi še drugi Nemci j ! , kjer Je sedaj glavnina N e m c f b l 1 > l u p r a v gotovo V' amerI5kih #sll. pravljeni pristati na delen J

Bonnska vlada takšnemu umi- ameriških sil iz Evrope ^ ku, k i bi lahko sledil v prlhodno- umikom nrlšll do atom'*«*

dneh bi morala ameriška vojska ne preizkusiti nov način hitrega pre

potrebovali obilico časa. S

stl nI naklonjena. Za to ima več razlogov. Ker jo prištevamo med vlade, k i ne 'želijo ničesar dopri­nesti, da bi mednarodna napetost popustila, vidi v ameriških načr­tih samo grožnjo njeni varnosti. Ameriške sile so j i do seda} va­rovale hrbet, da Je lahko uveljav­ljala svojo nepomirljivo stališče.

prišli do orožja, k i bi ga lahko upora prosti presoji,' kadar bodo » varnosti brez obveznosti, da

1)«" do­

bijo pristanek zahodnih *a kov, predvsem ZDA. To bi b veda zelo lahek način, da W cl prišli do atomskega

Rusko* pristanek v zahodno- meščanja vojaških sil iz pmeri-nemškem glavnem mestu je bil boli m'rfin kot v Adcnau^rjevih časih. Toda ta zunanja razlika nI spremenila vsebine razgovorov, ki so bili po obravnavanih temah precej podobni prejšnjim. Rusk je prišel v Bonn, da bl nadalje-

ških oporišč v najbolj oddaljene vanje ameriških sil na c/ropsklh položaje v Evropi in Aziji . Prelz- ln azijskih oporiščih. Ta vsota pre-kusitl bl morali stvari, k i so bile seg letno okoli 75 mallljonov do-

drugI svetovni vojni skoraj ne

tem v zvezi so začeli seštevati Toda časi so te spremenili. Ame zneske, k i Jih porabijo za vzdrže- r I č a n o m več ne koristi, da bi da

jali potuho borbenemu petelinu. Z zmanjšanjem svojih vojaških

Vendar Je težko verjeti, da uspeli.

Ruskovi razgovori v

oro*J*'

bili torej predvsem vojaškega^ čaja. Razen tega je amerisKi

larjev. Ob uspešni preizkušnji bl s i l v Evropi bi želeli dati v roke minister ugotovil krvflO^ mogoče. V treh dneh naj bl iz lahko del svojih sil umaknili lz dokaze Rusom, da so za mimo p i n o n o v e zahodnonemŠK« Amerike prepeljali na evropska ameriških oporišč, če bl imeli za- sporazumevanje in postopno ure-vojaška oporišča celo divizijo. gotovllo, da j ih lahko v slučaju Janje mednarodnih odnosov.

o kateri krožijo podatki« precej boljša.

da J1

Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki # Ljudje in dogodki • Liudie, in dogodki # Liudie in dev

Kranjska gora in zimski turizem

Prve pogodbe s tujci Kateri členi v verigi turističnih uslug še manj­kajo — Med najsodobnejšim letališčem in luknjo v preskrbi Kranjska gora, 29. oktobra — Današnja tiskovna konfe­renca o zimski turistični sezoni (s posebnim poudarkom na Kranjsko goro) je bila zanimiva in vsebinsko tehtna. Razgovor se je odvijal med dvema »taboroma«: predstav­niki podjetij KOMPAS, Adria-Aviopromet in Aerodrom Ljubljana, važnejših gorenjskih turističnih društev, občin­skih skupščin in nekaterih drugih pristojnih organov na eni in novinarji na drugi strani. Prvi so govorili o pozitiv­nih straneh priprav na zimsko sezono, drugi pa so v imenu tujih in domačih zimskih gostov nezadržno vrtali po več- j dobnih konferencah Čez nekaj let jih ali manjših nepravilnostih, za katere so ugotavljali, da | ^ * ° ™ ° J ^ 0 č a * a P ° r a b i , i z a

jih kar mrgoli.

nje pošto, pomanjkanje zabave, neurejenost naselja, neredno zim­sko vzdrževanje cest in sploh — premajhno zavzetost za turizem.

Zaključna ugotovitev: Letošnja zimska sezona v Kranjski gori bo zares lahko uspešna prelomnica v pravem pomenu besede. Vseh pomanjkljivosti pred njenim pri-četkom ne bo mogoče odpraviti, ker se nabirajo že nekaj desetle­tij, odpravljajo pa j ih šele leto aH dve. Velika sredstva, k i se sedaj vlagajo v turizem in večja podpora, k i je je zadnji čas dele­žen, pa sta zagotovilo, da na po

Nadaljevanje: s i . s t ran i

Obetajoči sestav novega plenuma

Tako referat kot tudi razprava

vi« . o upravnem postopku naC*w v

neustrezno kadrovsko t z S ^/P upravnih organih In sicer ^ vila, da je opazen dolottZ^ap«" dek, vendar pa stanje j * e ^luk**1

.zadovoljivo. Tudi na u°lfZLt<e. sta seveda obravnavala tudi dru- j l m a m o na primer občino, w. „

grajanje napak. — S.

Letošnja 1 zimska sezona naj bi za Kranjsko goro pomenila pre­lomnico, saj se bodo tokrat tu prek vse sezone prvič zadrževale večje skupine tujih turistov. Ker nI bilo potrebnih hotelskih zmog­ljivosti, naše potovalne agencije niso mogle sklepati pogodb za daljše bivanje večjih skupin tujih gostov. Za letošnjo zimo pa bo že na voljo novi hotel Prisank. Za­nimiva je pogodba podjetja Kom­pas z nizozemsko agencijo Hotel Plan, k i bo od srede decembra do konca februarja pošiljala v Kranj­sko goro svoje goste, saj je skle­nila pogodbo za 6200 nočitev.

# Pr i prevozu zahodnoevropskih O turistov bo odigralo pomembno 9> vlogo novo letališče, katerega # vodstvo se je obvezalo, da bo # 20. decembra nared za surcjem A prvih potnikov. Za letalske pre-6 voze bo skrbelo podjetje Adria-£ Aviopromet.

Novinarji niso imeli pomislekov na račun zagotovljene solidnosti prevozov, sprejemov na letališču 1

in celo uslug novega hotela Pri­sank, ki še ni imel priložnosti, da bi se izkazal, zato pa so s toliko večjo vnemo razkrili ostale slabe strani ^Kranjske gore: pomanjklji­vo izbiro v trgovini, slabo dclova-

Ob dnevu varčevtmja

V korist sebi in skupnosti Ob letošnjem svetovnem dnevu varčevanja — 31. okt. — lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da zadnje čase zajema hranilna služba vedno večje sloje prebivavstva. Iz tega ni mogoče sklepati samo na dvig življenjskega standarda, temveč tudi na varčnost posameznikov, ki si z varčeva­njem zagotavljajo sredstva za nepredvidene večje izdatke.

Najbolj pa nam stanje in raz­voj komunalne službe ilustrirajo podatki o hranilnih vlogah na ob­močju MEDOBČINSKE KOMU­N A L N E B A N K E K R A N J . Za uvod samo podatek o stanju L januarja 1963. Tedaj Je bilo na Gorenjskem 36.060 vlagateljev s skupnimi vlo-gami 1 milijardo 759 milijoni. Do konca avgusta se Je število vlaga­teljev povzpelo na 38.376, njihove vloge pa celo na 2 milijardi 321 milijonov dinarjev. Število vlaga­teljev se je povečalo tudi nasled­nja dva meseca, saj je bilo 29. ok­tobra (to je v torek) pri vseh pe­tih podružnicah medobčinske ko­munalne banke kar 38.880 vlagate­ljev z 2 milijardami 412 milijoni

Prihodnja Številka Gla­sa bo izšla v ponede­ljek, 4. novembra

Vreme f # V R E M E N S K A S L I K A ' Jedro hladnega zraka se zadržuje nad Balkanom in povzroča oblačno vreme, v notranjosti države pa tudi tu in tam rahle pada­vin?. Atlantske frontalne motnje so zajele zahodno Evropo in se zelo počasi pomikajo proti vzhodu,ter zato še ne bo vplivalo na yreme v Alpah.

• PROGNOZA ZA D A N E S I N JUTRI Se vnaprej oblačno vreme, vendar brez bistvenih padavin. —

Ponoči šc bo živo srebro gibalo med 1 in 6 stopinjami Celzija, čez dan pa okoli 10 stopinj Celzija.

# V R E M E N S K E R A Z M E R E V SREDO OB 13. uri LJUBLJANA — oblačno. 9 stopinj; PLANICA — oblačno, 6 sto­

pinj; J E Z E R S K O - oblačno, 7 stopinj; L E S C E - B L E D — oblačno, 7 stopinj, zračni prh i k 101S milibarov, pritisk je ustaljen; TRIGLAV-K R E D A R I C A — pretežne jasno, minus 2 stopinji Celzija, piha jugo­vzhodnih s hitrostjo 22 km na uro. , . . .^

prihrankov. Iz omenjenih podat­kov lahko razvidimo, da se na Gorenjskem težnje za razvoj hra­nilne službe vedno višajo. In kakšno »je stanje pri posameznih podružnicah medobčinske K B Kranj. 29. oktobra 1963 je imela K B Kranj 15.448 vlagateljev z 1 milijardo 82 milijoni; K B Radov­ljica 5923 vlagateljev z 372 milijo­ni: K B Škofja Loka 6580 vlaga­teljev z 300 milijoni; K B Tržič 38W vlagateljev z 208 milijoni in K B Jesenice z 7540 vlagatelji in 450 milijoni dinarjev.

Po podatkih MEDOBČINSKE K O M U N A L N E B A N K E smo ugo­tovili, da je med vlagatelji tudi mnogo cicibanov in pionirjev in da njihove vloge hitro naraščajo. Posebno so njihove vloge narasle ob zadnjem razpisu / nagradnega žrebanja za vlagatelje hranilnih vlog pri medobčinski K B Kranj. Seveda pa ima pri tem zaslugo tu­di sama hranilna služba. Samo pri K B Kranj so letos namenili »a propagando poldrugi milijon sred­stev, na območju vseh bank med­občinske K B pa 2,450.000 dinarjev.

In kakšne so nagrade za mlade varčevavce? So kolektivne in pred­vsem praktične! Med številnimi primeri naj omenimo le nekaj na­grad. Banka je pomagala pri na­kupu opreme že več šolam. Na po­moč je priskočila tudi pri ure­ditvi pionirske knjižnice v Kra­nju. Drugim šolam pa so nakupili kinoprojektorje, fotoaparate, knji­ge in športne rekvizite.

Ob letošnjem dnevu varčeva­nja je samo ena razveseljiva ugo­tovitev. Hranilne vloge nenehno rastejo. Ljudje — od najmlajših naprej so dobili zaupanje do hra­nilne službe in varčevanja.

Mesec boja proti alkoholizmu V novembru bo Jugoslovanska

zveza za boj proti alkoholizmu or­ganizirala akcijo »MESEC BOJA PROTI ALKOHOLIZMU«. Njen cilj je: v občinah, delovnih orga­nizacijah in šolah pomnožiti števi­lo abstinenčnih društev ter usta­noviti nova in zmanjšati škodljivo uporabo alkohola, čeprav je pri nas potrošnja sadnih sokov in brezalkoholnih pijač precejšnja, celo narašča, še vedno pijemo pre­cej alkoholnih pijač. Po statistič­nih podatkih devet litrov na pre-bivavca letno, tako da je Jugosla­vija v tem pogledu med prvimi deželami na svetu. Anketa v dveh industrijskih podjetjih je pokaza­la, da neupravičeno izostanejo z dela delavci, ki pijejo alkoholne pijače povprečno sedem dni v le­tu, delavci pa, k i ne pijejo alko­holnih pijač, pa le nekaj nad dva dni.

ge aktualne naloge sindikata (o tem bomo še pisali).

Omenimo naj le gospodarske in negospodarske investicije, izobra­ževanje kadrov in priprave na 42-urni delovni teden, o čemer je včeraj tekla najzanimivejša raz­prava.

Občni zbor je izvolil tudi 55-članski plenum, k i je sestavljen iz povprečno 30 let starih funkcio­narjev sindikalnih podružnic in članov delavskih samoupravnih organov in je v njem 35 odstotkov žensk. Hkrati so izvolili tudi dele­gate za letno skupščino okrajnega sindikalnega sveta Ljubljana.

J . ž.

2 Pravočasno in kvalitetno reševanje zadev

tega 90,8 odstotka v roku; občina Kranj 11.970 vseh rešenih zadev, od tega 92,3 odstotka v roku; ob­čina Radovljica 6.488 vseh rešenih zadev, od tega 94,0 odstotka v ro­ku; občina škofja Loka 4.970 vseh rešenih zadev, od tega 94,6 odstot­ka v roku in občina Tržič 2775 vseh rešenih zadev, od tega 93,1 odstotka v roku.

Iz navedenih podatkov in pri­merjave z ostalimi občinami v ljubljanskem okraju sledi, da ima­jo gorenjske občine sorazmerno najmanjše prekoračitvene roke. Vidno izboljšanje glede pravočas­nega reševanja zadev v upravnem postopku pa so v letošnjem prvem polletju dosegle v primerjavi z II. polletjem preteklega leta občine Jesenice, Kranj in Tržič.

lotna občinska uprava J 1 0 1 ^ T enega uslužbenca-pravnlks.

3 Le s sodelovati prizadetih

gora tudi aktivna, bo zgraditi §e vodovod, k cesto na Vršič, ce* t 0.)L, bencinsko črpalko, ^^Jz^11

jo, avtobusno postajo, d v%jj«^ , ,• prireditve, golo »^J^JJ^P*0,

električno omrežje, PTT dogradi«1 hotel »Prisank« * in depcnd.mso, adaptira ca« in »Eriko«, postavi« 1

paviljon in paviljon«?. ^ V okoli 50 stanovanj, 200 a u

žlšč, restavracijo * S e .^if*«. f, rati »Vitranca« in » M o J d p I # ; stavitev bifeja pri žičnici Jrft dovozno pot k Ciprniku- ^ dom, hotel na Vršiču V*'$ # deni objekti so nujni, z B "jitfrfj potrebno razmisliti ° sredstev, načinu n* t n

radenj, ^ gl vrstnem redu

in podobnem. $ • Načrt je vsekakor ^

lep in je predvidena z ^ ^ ' gotovo nekaj milijardi« r ^ sredstev, ki jih komuna v celoti prispevati? ^

Komuna tega bremen*

meni vsoto okrog 3 bližnji prihodnosti ne bo če se bo čakalo satno n tem je gornje iluzija » njih nekaj let in «• orda <*° zija v okviru celotnegar^p f

nega programa. Za i"** ^ bo potrebno odločiti n* občinskem, ampak n»J okrajnem ali roPublI*vSS|l'*^t»' pa celo v zveznem <f&u tem pa moramo vede«. ja Kranjska gora oz.

Kranjska gora ifltpr-r, . okrajni, marveč r«JJ. ^

celo zvezni zimsko »P°*JJ^ Torkova seja okrajne skupščine k i ima vse možnosti

Ljubljana Je v obravnavi poročila I ropskega merila. — *'

Uspel posvet na Uskovnici Uskovnica — V soboto in nede­

ljo je bil v planinski postojanki na Uskovnici že VI . posvet s pred­stavniki vseh P L A N I N S K I H DRU­ŠTEV GORENJSKE^ ki ga je skli­cal koordinacijski odbor PD za Gorenjsko.

Posvet je bil izredno pester in zanimiv. V soboto so največ raz­pravljali o planinskih postojan­kah in potrebah po novih grad­njah. Vsa društva bodo izdelala letne in sedemletne načrte dela. Stanje planinskih postojank bodo obravnavali še enkrat na prihod­njem posvetu, k i bo, kakor so

Društvo akvaristom Na občnem zboru Akvarijskega

društva v Kranju, ki je bil v pe­tek zvečer, so se dogovorili, da bodo dejavnost te organizacije znova oživeli. Ze nekaj let ni bilo slišati o njih in akvarij 6b Gre­gorčičevi cesti je bil mrtev. Na­kupili bodo ribe in drugo tor za 29. november odprli ta lokal za

avnost.

sklenili, 14. in 15. decembra v do- jank in člani planhis** ^ mu pod Storžlčem. Na posutu ' so tudi ugotovili, da uspeh po­stojank ni bil najbolj ugoden za­radi avgustovskega deževja. Pre­cej govora je bilo tudi o tem, da turizem spodriva planinstvo, zla­sti v nižjih predelih, zato so bil i sprejeti nekateri pomembni skle­pi in dane smernice za delo v pri­hodnje. Sklenili so tudi, da se pri vseh društvih formirajo po­sebni gospodarski sveti planin­skih postojank, ki j ih bodo sestav­ljali zastopniki kolektivov posto-

cije. T i bodo tudi n e* postoJ*0 ^

V « so bite tir upravni organi v .

nedeljo pa so bile ^ nem redu bolj o r g a n i ^ & deve. Sklenili so, <*a b ° 1^ društva izvedla svoje ' ^ občne zbore v februari11 ^ prihodnjega leta. r « t3feti ' j je bilo se o planinski ^ ^ j n -glav-Jajce«, k i bo s ^er f nila 11. novembra, o .^t

že poročali; nadalje 0

Izgradnjo planinske P o S

o Stolu ln drugo.

toJ i ^

»Vse občane Kranja in okolice obveščamo' ^ dne 1. novembra 1963 ob 10. uri dopoldi»e ^ komemoracija pred centralnim spornefliK01*^ Trgu revolucije v Kranju. Prosimo vse g ° s ^ flp ske organizacije, zavode, ustanove in Solc» ^ komemoracijo pošljejo svoje delegacije ^ ^ 1 ' stijo svoje kolektive, da se komemoracija u ^Ojo jo v čim večjem Številu. Prosimo vas, da * ^o.« udeležbo počastite spomin vseh žrtev za » v °

OBČINSKI ODB011

KRANJ

a ! u 4 tU- •** nt • -M

S j T E K . SI. oktobra IMS

*k naših komun 4 iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun & iz naših komun H iz naših komun $ iz naših komun • iz naših komun

Klubski večeri v zimski sezoni

f ^enic« - Svoboda »Tone ču-- fa* J e s enlcah je izdelala tudi (folj ftP*0 sezono bogat program !., tih večerov, ki se bodo pri-

delavskem domu prihodnji fn V s ^ torek zvečer. Največ

jrjj ^^kih večerov s 15-minutnim f..vanjem ter zvočnimi barvni-

"^ti "t ' Z n o d r o < ^ ) a tehnike, zna-Ha ' kulture in umetnosti, turiz-p 0 , ' r Z e o . g r a f ' i c in športa, ki jih J'*5k • e ' ° r u s ' c a ' ameriška, an-Vod ' n I r a n c o s k a poslaništva. i r j a _ . * Salerija iz Ljubljane bo

'zirala naslednje večere: sli s ' v ° srednjega veka na Sloven-

Slo-baročno slikarstvo na e r n . slikarstvo na Sloven-

v?nsk ! * v XIX. s impresioni-

m , s°Potniki na Slovenskem in zbrani Joj] '.. Umetnostni spomeniki Ju-^Jn' ' J e ' ^'avistično društvo, po-Vfče ' C a Jesenice bo pripravilo sij^.pod naslovi: NOB v sloven-

J'*cvnosti, Ivo Andrič in nje­

gova dela, Hemingvvav in njego va dela in II. svetovna vojna v svetovni književnosti. Nadalje bo do glasbeni večeri kakor večer slovenskih umetnih, narodnih in partizanskih pesmi; dalje Verdi in njegova dela in glasba skozi čas; te pa bo oskrbela jeseniška glasbena šola. Zanimivo in razve­seljivo je, da bodo programe li­kovnih večerov izvajali tudi po poldne za šplsko mladino.

Program klubskih večerov |e* več kot bogat, izvajavci pa jam Čijo tudi za kvaliteto. Razumljivo pa je, da bodo razen omenjeni!) klubskih večerov tudi ostale ku! turne prireditve: kakor nastopi ansambla narodnih pesmi in ple sov, koncerti komornega zbora in pihalnegfi oikestra, razstave DO LIK in nekatera gostovanja dni gih kulturnih skupin, kar obe" več kot bogato sezono jesenišk Svobode. — U.

, Podjetje Agraria Kranj bo dobilo za prodajalno na Jese-"WrnV p r ° 8 t 0 r - Pred dnevi so začeli preurcjevatl prostore bivše

%8 j / 1 6 °a Cesti železarjev. Domnevajo, da se bodo v nove pro­veselili že po nekaj tednih

V teh dneh so dogradili skelet prve izmed treh novih proizvodnih dvoran Jeseniške Železarn«

V letu 1965 poizkusno obratovanje valjam na Belškem polju Spomladi leta 1962 so pričeli z zemeljskimi deli grad­nje novih valjam ŽELEZARNE JESENICE na Belškem polju, ki bo stala okoli 35 milijard dinarjev in bo pri­čela leta 1965 poizkusno obratovati. Ker pomeni rekon­strukcija Jeseniške železarne največjo novogradnjo na Gorenjskem ni zanimiva samo za železarje in Jeseničane, marveč za vso Gorenjsko, smo obiskali ing. JANKA PERNETA, vodjo gradnje valjarn na Belškem polju in ga zaprosili za nekaj pojasnil. Govoril je o začetnih težavah, poteku gradnje, sodobnosti novih objektov in pomenu rekonstrukcije za naše gospodarstvo.

• Celotna dograditev novih valjarn ln rekonstrukcije Železarne bo stala okoli 35 milHard dinarjev. 65 odstotkov posojila bo Slo Iz splošnega investicijskega sklada (OIF), 35 odstotkov pa bo krila republika, železarna sama trenutno ne prispeva nič, obvezna pa bo plačevati anuitete s pričetkom polzkusnega obra­tovanja.

* R a z c n zemeljskih del, planiranja terena, Izkopavanji! teme­ljev, jzgrad.ije nasipa od jeseniških obratov do briških valjani. Kjer Je že speljana železniška proga, so doslej dograjeni čistivci plina in granulatorji za ekonomsko enoto topilnice. Za ekonom­sko enoto valjarnc je dograjena hala jcklovleka, stripper hala m delno hale valjani. V njih je postavljen brusilni in polirni

stroj *» nerjavečo pločevino, žarilna peč za fino pločevino, v končni fazi pa je postavitev naprave za odbrizgavanje škaje. Za strojno energetsko ekonomsko enoto sta postavljena črpal-nica za hladilno vodo in doorovi čistivci. 0 Valjarne gradijo podjetja: Gradiš Jesenice, Sava Jesenice, Projekt Kranj in Metalna Maribor. Za opremo pa skrbijo pod-jet ja:Lltostroj, Strojne tovarne Trbovlje, Metalna Maribor, »Rade Končar« Zagreb, Tvornica plinskih kotlova Zagreb, Hldro-montaža Maribor, Elektrosignal Ljubljana in vrsta manjših pod­jetij, medtem ko skrbita za elektro opremo »Rade Končar« in Energoinvest. Dela potekajo dobro, zakasnitve so le pri gradnji. To predvsem zaradi pomanjkanja delavcev in zakasnitve pri jzdelavi domače opreme, izdelane po načrtih ino;'.emskihv firm, medtem ko prihaja oprema iz uvoza v določenih terminih. — Načrte so izdelale razen projekta za hale, ki ga je [zdelal Mašlnoprojekt Beograd, projekte za vsa ostala dela slovenska projektivna podjetja. % Pomen rekonstrukcije jeseniške Železarne je za našo indu stri jo ln s tem za naše gospodarstvo naravnost ogromen. Z no­vimi valjarnami in ostalimi rekonstrukcijami bo dosežen"* nove-čanje proizvodnje surovega jekla za okrog eno tretjino rasttlona ton. Doseženo bo izboljšanje kvalitete jekel, kvalitete končnih proizvodov, olajšano bo delo v grapi martinarne in v va'.larnah, povečana pa bo tudi dobit. Gradbena podjetja Izkoriščajo l"po jesen za zunanja dela, da bodo v zimskih mesec'h lahko nada­ljevali z deli pri izkopih in betoniranju temeljev za strojne naprave in montiranje strojnih naprav. — U .

^ Kranjski gori je bil v lHjn

ec*e'Jek, torek in sredo se-f og * r z upravitelji šol s pod­ob^* Jeseniške in radovljiške

• ki ga je organiziral za-*Wh 2 a Prosvetno^pedagoško

0 "a Jesenicah. Na semi-t veto' k' s o s e 8 a udeležili tudi 'iali V a v c ' z a v ° d a , so razprav­ljajo 0 Problemih, k i se pojav­nih w P r* Poučevanju posamez-

n Predmetov. * svet Svobod In prosvet-j • —• a n u u u u n i | j i t m v L ' i -

s ' t H c a i U S t e v o b č 5 n e Jesenice je Pr e ( | ^ v . to rek zvečer posvet s boj) , e aniki vseh društev Svo-kti[$ Prosvetnih društev z Je-V**no ° ^ ^ ' n e - Obravnavali so ^sar*!1 U s kladitve programa H v w n i h d r u š t e v z delom

univerze za sezono *;J. in govorili o pomenu

V tu^ n ' . a. k u ' t u r n i h prireditev 5av$k ' S L ' < " n ' ' 1 krajih Zgornje-

c doline, ki jih tuji gostje

relo pogrešajo. Razpravljali so tudi o kongresu Svobod in prosvetnih društev, ki bo v za­četku prihodnjega leta v Ljub­ljani.

• V trgovskem paviljonu Zarje na Jesenicah, kjer jc raz­stavljal zadnje dneve akadem­ski slikar Božidar Jakac, bodo odprli nocoj razstavo del Tone­ta Tomazina, člana DOLIK Svobode Jesenice. — Razstavo prireja Planinsko društvo Jese­nice v počastitev 70-letnice pla­ninstva na Gorenjskem.

# Na umetnem drsališču Podmežakljo so pričeli v torek zvečer tretje priprave kandida­tov državne renprezeirtance v hokeju na ledu. Vodi j ih trener reprezentance Kuna iz Ljub­ljane. Po štiridnevnem trenin­gu na Jesenicah bodo odpoto­vali v Mlinchen in odigrali v Rosenhcimu tekmo z B repre­zentanco Zahodne Nemčije in povratno tekmo z istim mo­štvom v Regensburgu. S tur­

neje po Zapadni Nemčiji se bo­do Vrnili v matične klube, kicr se bodo pripravljali na priče-tek letošnje hokejske sezone, ki se bo pričela 20. novembra.

• Umetno drsališče Pod­mežakljo Je nared. Ledeno plo­skev so letos usposobili s po­močjo črpavke, ki so si jo iz­posodili pri »VVicner Stadthal-le« na Dunaju. Ker morajo iz­posojeno črpavko vrniti do 15. novembra, upravo zavoda za gradnjo in vzdrževanje šport­nih igrišč na Jesenicah resno skrbi, kje in kako dobiti drugo črpavko za amoniak. Potrebo­vali bi celo dve, kajti s sedanjo so pripravljali ledeno ploskev 30 ur, z ustrezno črpavko in be­tonirano ploščo pa bi trajalo to le 10 ur. Ker na trdnost le­du vpliva tudi prah s sajami iz jeseniške Železarne, bodo poleg črpavke morali drsališče čim­prej pokriti. Videti pa je, da se bo zaradi trenutnih finanč­nih težav, v katere so zašle Je­senice, nekoliko zavleklo,

v*isetkrat so dali kri

Po letnih konferencah mladinskih aktivov v radovljiški komuni

L e t o š n j i start bo b o l j š i Najslabše je v aktivih na terenu — Šol druge stopnje ni, zato od haj c mladina drugam — Aktivi tudi za mlade gostince in trgovce — Kake najti pravo vsebino dela?

bi n>Wy nedeljo, 27, k ; X C d ' ' i na Bledu

v, °o 100-lctnici Rdečega1

\*%[ f akademiji Je o

oktobra, občinsko

v les t i val ni pomenu jubileja go-

W V n ' k dr. Janko Benedik Strto v Programu pa so sode-

R K (|'1J. UoJ^nladkarji R K iz Mo i\ R i b n

j s k c Bistrice, Radoviji-A r V u ? ? - Bohinjske Bele in •> '^vi i i n s t v o je posebno toplo

Jamburaše iz Bohinjske ž r f l o n « r s k i pevski zbor z

Vi

0U b^l^orno skupino osnov-

i n srebrne značke 88 kr-

V""'c R ''^»^rno snur V 1 Mov l n j s k e B e I e ' v j i ? l a u ' S n o s t i so podelili diplo-

srebrne ? : M » r l j a

°tne 1 , n ^ a r e ' š P l k s (

te <iVc«^ O | vornc znacKe oo K T -^bef .' ^» r i j a Sparovec, Ma-•iorn«, l n Karel špik so preje-

1 *er so že več kot dvaj­

setkrat oddali kri. 6 krvodajavcev je prejelo zlate značke, 79 pa sre­brne. K velikim uspehom pri kr-voda j a vs t vu so mnogo pripomogli prizadevni aktivisti Rdečega križa In terenske organizacije. Prebivav-ci pa so s svojimi človekoljubnimi dejanji izkazali visoko stopnjo za­vesti. — J. B.

*Na Uralkent valu

# B L E D — Pred dnevi se Je na Bledu sestal organizacijski odbor za pripravo jugoslovan­skih ja?:: festivalov. V sklepih, ki so j ih navzoči sprejeli« so

predvideli nekatere spremeni-1 be v organizaciji festivalov I Jazz glasbe. Zeriinili so se tudi, I da bo peti festival jazz jrlasbe prihodnje leto junija na Bledu. ;

• B L E D — Taborniki odre­da »Jezerski biseri« so hr.eM v soboto občni zbor. V minulem obdobju Je bilo njihovo delo dokaj uspešno. Poleti so Izved­li samostojno taborniško sre­čanje, sodelovali pa so v raz­nih prireditvah in tekmova­njih. Tudi z letovanjem v Crik­venici so lepo uspeli. Taborni­ška organizacija na Bledu ima tudi srvoj počitniški dom Ble­deč. Letošnjo sezono ga je obi­skalo veliko gostov in turistov t i r tabornikov. Na sobotnem zboru so blejski taborniki sprejeli program dela in izvo­l i l i novo vodstvo odreda.

Območje radovljiške komune je zelo razsežno, zato je po­trebno organizacijske oblike prilagoditi razširjenosti te­rena. Mladinski aktivi obstajajo le v šestih krajih komu­ne: v Kamni gorici, na Lancovem, v Gorjah, v Srednji vasi, v Srednji Dobravi in v Radovljici. Praksa je pokazala, da bo potrebno na Bledu in v Bohinjski Bistiricl ustanoviti posebne koordinacijske odbore, ki bl prevzeli nalogo nek­danjih krajevnih komitejev. V gospodarskih organizacijah deluje II mladinskih aktivov. Veči­noma so delavni, slabše je na terenu, kjer bo potrebno v prihodnje vključiti v aktive več mladine. Tam, kjer aktivov sploh nI, pa Jih bodo na novo ustanavljali. V Bistrici, na Bledu, v Gorjah, v Radov­ljici, v Lipnici in v kmetijski šoli Poljče delujejo mladinske orga­nizacije na šolah. O organizacijski problematiki in o splošnih t? žavah, pa o bližnjih nalogah mladinskih aktivov nam j» v rtdtOVT^ povedal nekaj misli sekretar občinskega komiteja ZMS RAJKO K A L A N .

N a j š i b k e j š a t o č k a v n a š i h n r i / a - r ' t v u . O b č i n s k i komite / h i r a po-nevanjih so mladinski aktivi na terenu. Vzroki /:\ r a . - m e r o a i a skn>mno dejavnost aktivov ni te-renu so večidel objektivne narave. Mladina oo končani osemletki od­haja večinoma v podjetja ali v srednje šole. Tam se tudi vklju­čuje v mladinsko organizacijo. Na našem območju pa šol druge stopnje sploh ni, zato mladina odhaja na Jesenice, v Kranj in drugam. Tako le ni dovolj pove­zana z dogajanjem v domači ko­muni.

Poseben problem je bil doslej tudi v tem, kako vključiti v ak­tive tudi delavsko mladino, ki ie zaposlena v sezonskih podjetjih, v gostinstvu, trgovini ali gradbe-

datke o tej mladini, za katero na­meravajo ustanoviti aktive v se-zonskih delovnih organizacijah. \ a takšen način pa bodo usta­novili mladinske aktive tudi za vaško mladino. K boljši organiza­cijski shemi za vodenje aktivov po terenu bosta na Bledu in v Bohinju pripomogla koordinacij­ska odbora. Ustanovili j ih bodo v kratkem, njuna naloga pa bo: povezovati delo in prizadevanja mladinskih aktivov na tem ob­močju. Prav v teh krajih je delo mladinskih organizacij doslej naj­bolj šepalo, saj so nekateri aktivi zaradi svoje nedelavnosti celo pre­nehali obstajati.

Današnja stanje kaže, da so

mladini posvečale premalo pozoi nostl družbenopolitične organlza clje. Odgovorna dolžnost vseh pr i zadetih organov in ustanov bi bl la pomagati mladini, da se orga nizacljsko okrepi in omogoči, di najde pravo vsebino dela. Zato" pa bo potrebno ustvariti osnovne materialne pogoje v prvi vrsti za tiste aktive, ki so že pokazali ve­liko volje ln prizadevanja, pa za­radi materialnih ovir niso uspeli.

Konference mladinskih aktivov so kar dobro uspele. Opravili so jih vsi aktivi. V tem času se že pripravljajo ni občinsko konfe-

• i i, Vi jo bodo izvedli v prvih dneh decembra. Pred nedavnim sq imeli U PodVlnu uspel seminar 0 i•:• nounravljanju. minulo som>-

< to pa so Organizirali brigadirski j večer za udeleženec delovnih ak­

cij. Skuoaj z občinskim kornnc:-jem ZKS pripravljajo kader za po­litično šolo. Z občinskim komite­jem mladine na Jesenicah so sc tudi sporazumeli, da bodo spo­mladi organizirali 14-dncvno poli­tično šolo. Delo komisij pri ob­činskem komiteju je po besedah tov. predsednika doslej precej še­palo. Zato so sklenili povabiti k sodelovanju tudi več mladih uči­teljev in drugih, ki bi pri delu pomagali. Posebna komisija pro­svetnih delavcev pa bo sestavila letni program mladinskih ur /a dopolnilni pouk na osnovnih šo­lah. - J . B.

1*8 jft ČETRTEK, 3Lc>M<>E

- iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun • iz naš ih komun • iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun # iz n a š i h k g g S

Občni zbori strelskih družin že do srede decembra Kranj — V petek popoldne je

bila seja predsedstva občinskega strelskega odbora Kranj, na kate­ri so razpravljali in sklepali o na­logah strelske organizacije v ob­čini. Sklenjeno je bilo, da bodo vse strelske družine (ki j ih je 24) Izvedle svoje občne zbore v času od 15. novembra do 15. decembra.

Potem pa bo še redna letna skupščina občinskega strelskega odbora. Sprejet je bil tudi pred­račun dohodkov in izdatkov tega odbora za prihodnje leto v višini 3 in pol milijona. Določili so tudi datum — 14.11.1963 — za redni plenum občinskega strelskega od­bora, na katerem bodo analizirali poročilo tehnične komisije o re­zultatih in uspehih na letošnjih tekmovanjih na M K orožju. Na plenumu bodo podelili tudi diplo­me in značke dobrega strelca in mojstra strelca. •*• C.

Prva občinska spomeniška komisija na Gorenjskem

Povečana skrb za spomeniško varstvo Občinska skupščina Tržič je na

predlog zavoda za spomeniško var­stvo v Kranju imenovala spome­niško komisijo, k i je imela pred dnevi prvo sejo.

Komisija Je posvetovalni ftrgan sveta za prosveto ln kulturo ob­činske skupščine za vprašanja spo­meniškega varstva na njenem te­ritoriju in usklajuje delo zavoda zđ spomeniško varstvo z delom upravnih organov občinske skup­ščine ter dejavnostjo družbenih in gospodarskih organizacij na pod­ročju občine.

Sestav komisije je zelo pester, saj so v komisiji razen kulturnih in prosvetnih delavcev še turi­stični, urbanistični, gostinski in komunalni delavci kakor tudi za­stopniki Združenja borcev NOB in predstavnika planinskega in hor-tikulturnega društva.

Razen organizacijskih proble­mov so na prvi seji obravnavali

'prioriteto za varstvo nekaterih ' spomenikov v letu 1963 in 1964 in

so že sprejeli sklepe za takojšnjo realizacijo, npr. ureditev spome­nikov pod ljubeljskim predorom, in to spomenik internirancem in vhod v opuščeni živosrebrni rud­nik, obnovo razvalin gradu Gu-tenberg iri znamenitega renesanč­nega stropa Jurijeve cerkve nad Bistrico pri Tržiču. Spomeniška komisija je sklenila, da bo kot prvo zavarovala in uredila Kurni-kovo hišo v Tržiču, kasneje pa sta-rosvatno gostilno v Lomu in žago v Zgornji dolini.

Posebej so* obravnavali vzgojo prebivavstva v spomeniškem smi­slu prek tiska, radia, predavanj in razstav; sprejeli so tudi pro­gram. »

J. Šuštcršič

»Tekma« na ljubeljski cesti! — Kdo bo zmagal? preostala do roka dograditve

Vsakokrat po nekaj # V teh dneh v PREDDVORU zaključujejo delo na -prvem

odcepu kanalizacije, to je od gasivskega doma do središča vasi. Do sobote so opravili že 230 prostovoljnih delovnih ur. Prihodnje* leto bodo uredili še 130 metrov kanalizacije tako, da bo ta segala do novega zdravstvenega doma.

0 Včeraj zjutraj je imel najvišjo številko na registrski avto­mobilski tablici avtomobil K R 33-48. Najnižja številka v kranjski občini je 10-01. V zadnjem letu je bilo registriranih okoli 400 novih vozil. Vendar je bilo več 100 avtomobilov prodanih na druga ob­močja pa tudi nakupljenih drugje.

# V V R T C U »TATJANE ODROVE« V K R A N J U vsak torek popoldne pripravlja za cicibane predstavo prikupnih lutkovnih igric. Minuli torek se je število stalnih malih obiskovavcev povzpelo že na okoli 50.

# Sinoči je bila V K R A N J U slavnostna akademija v počastitev 100-letnice R K in 10-letnice prostovoljnega krvodajavstva. Akademijo je priredil občinski odbor Rdečega križa Kranj, na njej pa so naj­zaslužnejšim krvodajavcem skupaj podelili 85 srebrnih in 7 zlatih značk. Popoldne je krvodajavec sprejel predsednik sveta za zdrav­stvo dr. Bojan Fortlč.

© Na včerajšnji 4. občinski plenarni konferenci turističnih družbenih organizacij občine K R A N J so predstavniki turističnih društev in Gorenjske turistične zveze razpravljali o osnutku sedem­letnega razvoja turizma in o aktualnih problemih turističnih društev.

© Odsek za poklicno usmerjanje zavoda za zaposlovanje Kranj je v tem mesecu v sodelovanju s šolskim centrom tovarne ISKRA pripravil 8 predavanj o poklicih v elektro stroki. Dve predavanji bosta še sledili. Obenem bodo na" šolah pripravili manjše slikovne razstave o teh poklicih. Predavanja so namenjena učencem, ki bodo v tem šolskem letu zadostili osemletni šolski obveznosti, Skupaj j ih je v občini okoli 1000. V prihodnjih mesecih bodo na vrsti ostale stroke: tekstilna, kovinarska, gumarska in druge.

Številna mehanizacija ali čas. Le še dva meseca sta

Imenovali so kar tri komisije Šenčur — Svet krajevne skup­

nosti Šenčur je imel v minulih dneh sejo, na kateri so obravna­vali predvsem gospodarska vpra­šanja kraja. Največ časa so po­svetili izdelavi plana dela za pri­hodnje leto. Imenovali so posebno petčlansko komisijo, ki jo bo vo­dil Janez Jenko. Nič manj po­membna ni bila razprava glede dograditve dvorane v zadružnem domu. Sneg je namreč letos po­zimi porušil dvorano. Vaščani in bivša občina Šenčur ter kmetij­ska zadruga Šenčur 5 0 že pred de-sei/imi ledi pričeli graditi novo dvorano v zadružnem domu, ven­dar so dela prekinili, ker je zmanjkalo denarja. Vse od takrat do danes je ostala dvorana, kakor je bila. Ugotovili so, da kraj nuj­no potrebuje dvorano, zakaj za vse potrebe imajo sedaj na raz­polago le en šolski razred. Imeno­vali so posebno komisijo, vodil jo bo Viktor Pipan. Imela bo nalogo, da izpelje dokončno dograditev dvorane. Precej razprave so po­svetili tudi razvoju turizma v tem delu kranjske občine. Imenovali so posebno komisijo, ki jo bo vo­dil Stane Kalan.

Preskrba z električno energijo

Štirikratno povečanje potrošnje

Potrebne so številne izboljšave e!ektriĆn*Jr ^ omrežja Podjetje ELEKTRO KRANJ je leta 1953 ^ađtX^e1m potrošnike 24 milijonov kilovatnih ur električne letos bo to število doseglo 106 milijonov, V^^r^Bt predvidoma 117, leta 1970 pa že 260 milijonov ur. Elektro Žirovnica bo letos razdelila 75 ^]<*B°\^ vatnih ur, za prihodnje leto za njeno področje ji vajo prodajo 46 milijonov enot (Železarna J e 8f°^ncU namreč postala direktni potrošnik pri ELES), ...i oV sedemletnega obdobja pa naj bi tu porabili 71 ti"*** kilovatnih ur.

Enotno podjetje ^ , Vzporedno s hitrim dosedanjim in predvidenim P ^ ^ j v i i ^

naraščanjem potrošnje električne energije se P°J* v ^ a J ° v 0 doV ^ problemi, kako zagotoviti zadostne zmogljivosti izvirov, u Jpj. transformatorjev energije. Zaradi lažjega usklajevanja ." j jev^ šnejšega investiranja in drugih zahtev, k i j ih mora v pjf sodobno podjetje za razdeljevanje električne energ i j e ,A^ne j^ ' teklem mesecu 16 slovenskih podjetij združilo v 5 m Tako se Je tudi podjetju Elektro Kranj pridružilo V^]*}*,^

Žirovnica in elektrarne: Sava Kranj, Savica, Završnica in jet». gora. Postopno združevanje bo zaključeno do začetka no Elektrarna Moste ostane samostojna.

Premajhne zmogljivosti l a V f l C 0 Električno omrežje na območju Elektro Kranj se ^J^oi*

napaja z električno energijo, k i jo proizvaja elektrarna^^j. pO; Da bi lažje zagotovili potrebne količine energije in o r n ° ^ a j o P,11

večanje potrošnje, gradijo razdelilno transformatorsko 00

o^0O&ie

Naklem, ki bo preskrbovala Kranj, delno pa bo rezerva ^fjfici**' Radovljice. Obenem bo zalagala napajalno postajo za ele no gorenjsko železnico. .~0 tfib*

Zaradi velike potrošnje v industriji in drugod bo n ter zgraditi dodatne daljnovode in kablovode za prenos e n

u SposO^-celo vrsto napajalnih postaj. Že letos bi bilo treba gi^1

35 KW daljnovod za napajanje žičnice na Vogel, ^ e r J daljnovod že preobremenjen. Do konca letošnjega leta ^ v tudi razdelilna transformatorska postaja v škofji L ^jjnoV00

veljala 132 milijonov dinarjev, sledil pa j i bo še 35 K*v Medvode-škofja Loka.

Sedemletni investicijski program ^ f l C » Za prihodnjo sedemletno obdobje so predvidene » j^offl 1*'

vesticije po vsej Gorenjski, tako: 35 K W daljnovod ^/Id * Jesenice-Krma in razdelilna transformatorska postaja .^jilc**1'' K r m i / če bo prišlo do realizacije zamisli o tr iglavski p o 9 t«> daljnovod Dovje-Kranjska gora, transformatorska razde\\ tfgfi

35/10 na Bledu, rekonstrukcija 10 K W daljnovoda do » w p 0jtr formatorska razdelilna postaja v Radovljici,' nova razdei Ja na Hujah, k i bo napajala tudi Cerklje, povezava ^ p 0 t r j transformatorskih postaj Labore-Zlato polje-Huje, P o s t * J

be novega letališča na Brnikih in novega stanovanJsK K po*t8L na Planini/Prihodnje leto bodo skušali zgraditi v Naklem in 35/10 K W v Tržiču, ker sedanji 20 KVV o j* o b j e l d 0

zadošča več, zadostiti pa bo treba tudi potrebam novi na Zelenici. . ^ to^\L

Ker od manjših elektrarn v sklopu Elektro K r a n j L ( Je pričakovati, da bi bistveno povečale proizvodnjo e n C g a V 8 « , ^ M J I videna gradnja moderne cevne turbine v elektrarni * islužila tudi nadaljnjemu študiju gradnje elektrarn turbinami na Savi in drugod. — S.

Avtomobilčka za škofjeloške pionirje škofja Loka, 30. oktobra — Na

Mestnem trgu sta v teh dneh za­čela vzbujati nemalo pozornosti dva avtomobilčka, s katerimi se vozijo pionirji — člani AMD Škof­ja Loka. Zakaj gre? škofjeloško Avto-moto društvo je namreč za svoje najmlajše člane nabavilo 2 avtomobila s 50-kubičnim Tomo-sovim motorjem, katerih karose­rijo so izdelali v Sapovih delav­nicah v LJubljani.

Nedvomno je, da je to precej­šen prispevek k cestnoprometni vzgoji najmlajših občanov. Preden sedejo pionirji za volan ln»se po­peljejo po škofjeloških ulicah, morajo opraviti teoretični in prak­tični izpit. — St. Š.

Obeti mladih proizvajavcev v „Jelovici" ŠKOFJA LOKA, 30. OKTOBRA

— Na včerajšnji seji sekretariata aktiva ZMS lesnoindustrijskega podjetja »Jelovica«, k i jo je vodil predsednik Stane Livk, udeležili pa so se je tudi sekretar tovarni­škega komiteja Z K Franc Gaber, vodja kadrovsko-socialne službe Andrej Strniša ln predsednik ObK ZMS Jože Stanonik, so v razpravi dali poudarka izvajanju delovne­ga programa — sprejetega na ne­davni letni mladinski konferenci.

Njihov program za prihodnje obdobje je dokaj obsežen in zahteven. Ko so ga sprejemali, ni­so mislili samo na poživitev dela mladinske organizacije, ki zdru­žuje sedaj nad 50 mladih pro­izvajavcev; hkrati so se tudi za­

vedal^ da je naloga slehernega proizvajavca, da zna ne samo do­bro proizvajati, temveč tudi um­no upravljati in gospodariti s pro­izvajalnimi sredstvi, Zato so v tej zveži sklenili organizirati.vrsto se­minarjev, na katerih se bodo se­znanili najprej z notranjimi pro­blemi podjetja, organizacijo dela, delitvijo osebnih dohodkov ipd. Ne samo to, tudi spremljali jo bo­do. Tako bo sekretariat aktiva ZMS pobudnik za razgovore z po­sameznimi vodilnimi uslužbenci podjetja, predstavniki organov sa­moupravljanja z mladimi proiz­vaja vci.

Gpvorili so tudi o kulturno-prosvetni in športni dejavnosti. V

prvi polovici prihodnjega meseca bodo v tovarniških prostorih dobi­li svoj klubski prostor. Tam bo tu­di televizor, ki je te dni menda edino razvedrilo 30 monterjev Je­lovice v Skopju. Razen igranja ša­ha in namiznega tenisa bodo v njem prirejali občasne družabno-zabavne prireditve s plesom. Me­nili šo, da bi ples dopolnili s pro­gramom, ki bi bil podoben radij­skim oddajam »Pokaži, kaj veš in znaš«, seveda v internem merilu. Med drugim pa so sklenili, da bo­do odšli tudi na strokovne ekskur­zije. V ta namen bodo navezali stike z mladimi proizvajavci ene­ga izmed sorodnih podjetij, ver­jetno na Notranjskem, ki jih bo­do spomladi obiskali. — St. Š.

Spomladi

bodo imeli

že svo j d«* ^ l i * * 0 * *

škofja Loka - F * * « ^ da so se taborniki ° ° ^ \ x , i

bodni Kamnitnik« 0 ^ f bodo s p r o s t o v o l j k

, . _ c tO tf*»' stavili svoj dom. =» ijjj v bodo rešili problem jfi nih prostorov. Do zime, jo, bodo končali z delom ^ prostorih, na ' di postavili vikend n*°

lllllllflllflMIHIIlin iiimllllllllllllll'1 11 miimillutlHIlllllllllllllllllfllUlIHIIIIIIHHmriMIMIIIIIIIIII > "iiiiii"i"iMMiiiiMiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiimiiiiiiiniimti!iiirimnmiiiiiii]iiiiiiiiiiiiiiiiii

Komisija za razpis mest direktorjev gospodarskih organizacij pri občinski skupščini Tržič

razpisuje mesto

D I R E K T O R J A KMETIJSKE ZADRUGE TRŽIČ

Za delovno mesto se zahteva: L ing. agronom ali ekonomist z 2-letno prakso na vodilnih

položajih, 2. kmetijski tehnik ali absolvent srednje ekonomske šole

s 5-letno prakso na vodilnih položajih v'kmetijstvu, 3. kmetijski delavec z dolgoletno prakso na vodilnih po­

ložajih v kmetijstvu.

Pismene ponudbe kolkovane s 50 din državne takse in opisom dosedanjih zaposlitev pošljite na tajništvo občin­ske skupščine Tržič do vključno 20. novembra 1963.

»ELEKTRO KRANJ«, DISTRIBUCIJSKA ENOTA K R A N J

sprejme takoj več kvalificiranih elektromonterjev in ne­kvalificiranih delavcev za svoja nadzornlštva: Kranj me­sto, Kranj okolica, Medvode in Podbrezje.

Zaslužek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Zaželeno je, da interesenti stanujejo v bližini enega

izmed navedenih nadzorništev, ker podjetje ne razpolaga 8 stanovanji.

PARTIZAN K R A N J obvešča članstvo, da bo vadba po nasled­njem urniku:

OSNOVNA ŠOLA »FRANCE PREŠEREN«

Ponedeljek: pionirke 18.40—19.45 Tilda Jereb Četrtek: pionirke 18.40-19.45 Nada Grašič Torek: pionirji 18.40—19.45 Avgust Pravhar

Jože Eržen Petek: pionirji 18.40—19.45 Matija Juvan Torek: mladinci Drago Žvokelj

člani 19.45-21 Miro šteblaj Petek: -člani 19.45-21 Jože Eržen

Ponedeljek: mladinke članice 19.45 -21 Tatjana Humar

Četrtek: Članice 19.45-21 Silva Malen šek

TEKSTILNA ŠOLA

četrtek: deca 16.00-17.00 Jerica Rehberger Vida Jereb

Torek: starejši 19.30-21.00 Boža š tuhec

1 / članice \ Štefan Ošina

Vadba v šoli »Staneta Žagarja« v tem letu odpade, ker je te« lovadnica zasedena.

Komisija za razpis delovnih mest pri svetu delovnega kolektiva

MEDOBČINSKE KOMUNALNE BANKE osrednje enote Kranj razpisuje

DELOVNO MESTO KVALIFICIRANEGA ^

Ponudbe s kratkim življenjepisom in opisorn zaposlitev dostavite Komunalni banki Kranj.

IZPLAČILO H R A N I L N I H VLOG N A Š I M . - „ M K A S ^ * DRŽAVLJANOM L I K V I D I R A N I H »RAlFFEISlSi*^ IN »VOLKSBANK« jn o**0

Po razglasu republiškega sekretariata za proračun o l c t o br* upravo SRS (Uradni list SRS št. 30 z dne *"*inel»»J 1963) izplačuje specializirana podružnica K ? m LjublJ**!*! ke Ljubljana — Mestna hranilnica ljubljanska, ^ \ & Čopova ulica 3, hranilne vloge, ki so jih J . m "volks13^ žavljani pri likvidiranih »Raiffeisenkassah« m kah«. ttfiP ' Te vioge izplačujemo po tečaju 100 R M din 60 jočimi 5 odstotnimi obrestmi od 1. J a n " f r J \ n j i ^ c e ' t o g e

vendar samo na podlagi predložene n r a n " n . e te ^rL. Zaradi velikega števila teh knjižic i ^ ^ j j ^ m * * p

le po predhodni pismeni prijavi in na željo nilne knjižice nakažemo denar po nakaznici' Navedene vloge so izplarčljive do 31. decem

Komunalna banka Lju

M

1 1 f i i i r U i i l i ž Riši: M.Jemio

t n a l i o g l a s i • m a l i o g l a s i

* a D r e nos prodamo. Planin-VJz?Uvo

Križe 4041 M J ^ O hišo, starejšo, s 3 »oba-M f . *»*inJo na prometni točki p o l j a n i — prodam. Naslov v ^«nem oddelku 4042 ^ đ a t n spalnico, kuhinjsko kre-Z??0 hi pomivalno mizo. Zlato

Levstikova 8/1. 4064 CjJJhun korenje, repo, peso, nJ r? l r in Jedilni krompir. Po-

J £ J A Podnart 4072

* t a t a 1 s u n e 8 m r e k o v < deske OALII

m w ' Naslov v oglasnem T*u 4037 ci « j a m »tavbno parcelo. Kokri-

4074 ŽS? L voiaSčIne prodam motor

& u . G A L E B « rezervnimi deli lj, u 5 0 d n i ceni. Vilfan, Dobro po-

' "fezje 4075 H^J^am dobrega konja ali za-W . ^ 5 . * a k r a v<> ntlekarlco. Po-hL 4076

C 1 1 * kravo ln starejšo slamo-leta-0 v dobrem stanju. Kupim i 0 1 1 »šrotar«. Voglje 86, Sen-

4077

pločevinasto streho

^»SVa 2 5 0 0 0 d i n * K r a n j ' D f t " m?^? desni TOBI Štedilnik.

* l » l * n o Icsonltno garažo 5x DIVHJ ' * Pločevinasto streho —

57 4079

W T " kotel brzoparilnlk 75-11-,r_Senčur 214 4081

kravo, ki bo v treh ted-W 5 i ,a< ln drugo po izbiri.

* Kokalj, Sr. Bitnje 19 4082 ^ V t 1 8 e , | t v e prodam radio »Ni-

**s'a«, rabljeno snalnico ln Kranj C. JLA 34 4083

:88 0 v l a m dva prašiča težka 80 kg. C e 3, Komenda 4084

itaT"" p a r n I kotel 75-litrski. v oglasnem oddelku 4085

< H * * ! n več tisoč kosov strešne ^ oobovc. Trboje 70 4086

^ te!*!*1 nagačeno srno ln srnia-j^jsiov v o g i a s n e m o d d > 4087 V <%nt d v a Poslovna prostora HH, ' l r « mesta Kranj najboljšc-^ ? u ? u d n i k « - Ponudbe poslati I V j ^ a obrt«. 4092

jttt e l

a an» 1000 kg repe in parrii "t 23 Mihael Ster, Sp. Duplie

selitve prodam Jedilni <HsI©v v oglasnem oddelku

4094 levi zazidljiv štedilnik.

Kranj, Stara cesta 18 4095

4088 4000 kg krmilne pese.

4093

Prodam dobro ohranjeno spal­nico. Kranj, C. Talcev 55 4096

Prodam zelo dobro ohranjen Fiat 1100 (MUlecento), 13.000 km po generalni. Vzamem tudi Ček. Engelman, Kranj, Tekstilna 3/1, blizu Tekstilne šole 4097

Prodam usnjeno obleko za mo­tor. Britof 13 4098

Prodam 150 kg bakrene žice, pri­merna za hišne priključke 16- in 25- kvadratne. Zg. Bela 20 4099

Prodam dobro ohranjeno itali­jansko Lambretto. Naslov v oglas­nem oddelku 4100

Prodam levi emajliran štedilnik Goran. Naslov v oglasnem odd.

4101 Komunalna banka Kranj proda

rabljeno pisarniško pohištvo (blagajne, pisalne mize in drugo. Ogled vsak dan od 7. do 11. ure

4102 PiSke, jarčke leghorn in domaČe

rjave ter pohance dobit« v Sr. va­si 7, Golnik 4M3

kupim Kupim 14 eolski gumlvez. Na­

slov v oglasnem oddelku 4089 Kupim otroško zložljivo stajico.

Naslov v oglasnem oddelku 4104 Nujno potrebujem sedem m ' tr­

dih drv. Zavod za spomeniško varstvo Kranj, Titov trg 4. Po­nudbe poslati pod »Nujno« 4105

Bolehate na želodcu, jetrih, žolču, črevesju, prebavi! Poizku­site z rogaško »Donat« vodo. — Hvaležni boste temu prirodne-mu zdravilu. Dobite ga v svoji tr­govini, te pa ga .dobijo v grosl-stičnem trgovskem podjetju »ži­vila« Kranj, Veletrgovina »Loka«, škofja Loka in podjetju »Vino Gorenj ka«, Jesenice.

POPRAVEK K ZAHVALI DRAGA KRIZNARJA IZ PREDDVORA V zadnjem odstavku zahvale je

pri postavljanju besedila za tisk prišlo do pomote, kar ob tej pri­l ik i popravljamo. Pravilno se mo­ra glasiti: Iskrena zahvala pod­jetju »Živila« jn kolektiv* trgovi­ne »Hrana« za pomoč in sočustvo­vanje v težkih trenutkih, pogreb­nemu zavodu Jesenice in tovarišu Čarmanu za organizacijo prevoza na dom in pogreba ter dekoraci­jo mrliške sobe. Ostalo je pravil­no.

o s t a l o

Pred dvema mesecema se Je za­tekel k hišj pes ovčjak črne barve. Bistrica 19, Podbrezje 4090

Otroka vzamem v va»rtvo ln oskrbo. Ponudbe oddati pod »Ko roška cesta« 4091

AMD Šenčur obvešča, da se pri­čne tečaj za šoferje amaterje A In B kategorije v ponedeljek, 4. novembra ob 17. url v društvenih prostorih 4106

Na agronomski fakulteti Je di­plomirala Barbara Spehar iz Tr­žiča. Čestita Nada 4107

Starejša ženska išče sostanovav-ko. Naslov v oglasnem oddelku

4108 Miren fant Išče sobo v centru

Kranja ali neposredni bližini. Na­slov v oglasnem oddelku 4109

Podpisani obžalujem ln prekll-cujem besede, s katerimi sem dne 4. oktobra 1963 v domu upokojen­cev politično žalil tov. Ludvika š t rausa lz Kranja, bivšega borca OF. Zahvaljujem se mu, ker je odstopil od kazenskega postopka. Vencelj Viljem, Jelenčeva 21. Kranj 4110

Dežurna služba veterinarjev ob nedeljah ln praznikih v no­vembra:

L novembra —• dr. Franc Rutar, telefon 2704, Kranj, Planina 4

3. novembra — Srečko Vehovec, telefon 20-70, Kranj, Stošičeva 3

10. novembra — Bogdan Cepu-der, telefon 23-19, Kranj, Koroška cesta 9

17. novembra — dr. Franc Ru­tar, telefon 27-04, Kranj, Planina 4

17. novembra — Jože Rus (za Cerklje), telefon 26-95, Cerklje

24. novembra — Bogdan Cepu-der. telefon 23-19, Kranj, Koroška cesta 9 «

29. in 30. novembra — Srečko Vehovec, telefon 20-70, Kranj, Sto­šičeva 3

Z A H V A L A

Ob smrti našega dragega očeta

JANEZA PUŠAVCA 8 e zahvaljujeva vsem sorodnikom in prijateljem, »osebno pa »e sosedom in podjetju SAP Gorenjsko, S G P Projekt Kranj za izkazano pomoč, izrečena *ožalja, darovane vence in cvetje ter za spremstvo n * njegovi zadnji poti.

Posebna hvala tudi duhovščini za tolažilne bese­de in spremstvo.

žalujoča žena Marija ln sin Janez

i S i L t , 8 k a c p »Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8. TekočI J ^ j P n N B v Kranju 60711-1-135. Telefoni: glavni In odgovorni jO, J** Uredništvo ln uprava 21-90, 24-75, 28-97. Naročnina: letna J M | i n * 0 " « HO dinarjev. Cena posameznih številk: ponedeljek •

^ h l 8 0 b o t a 2 0 d , n - Mali oglasi: za naročnike 20, za nenaročnike \ . 0 e*eda. Neplačanih malih oglasov ne objavljamo.

AMD ŠKOFJA LOKA obvešča in­teresente, da sprejema kandidate za šoferje A B kategorije v tečaj do 1. 11. 1963, ker se bo potem te­čaj pričel. Prijave pri tov. Jese-novcu v prodajalni P E K O škofja Loka.

Tečaj za mopediste pri AVTO-MOTO DRUŠTVU ŠKOFJA L O K A se bo pričel v najkrajšem času. Prijavite se nri tov. Jesenovcu v trgovini P E K O , škofja Loka do L 11. t. l.„

Kmetijsko gospodarstvo, Škofja Loka

r a z p i s u j e 3 STIPENDIJE 1

ZA OBISKOVANJE TRAKTORSKEGA TEČAJA

ki se bo začel 28. oktobra 1963 in bo trajal tri mesece.

Š štipendijo bodo plačani vsi stroški tečaja in internata.

Prednost imajo interesenti z od­služenim vojaškim rokom in z lastnim stanovanjem v okolici šk . Loke.

Interesenti naj pošljejo pismene prošnje na naslov:

»Kmetijsko gospodarstvo, škof­ja Loka« ali pa naj se osebno zglasijo na. sedežu uprave na Suhi prj škofji Loki .

i V nedeljo, 3. novembra 1963, ob 10, ur i dopolnc bomo na

JAVNI DRAŽBI v prostorih Remontnega podjetja Jezersko prodajali najboljšim po­nudnikom stvari, Id tvorijo osnov­na in obratna sredstva podjetja,

Remontno pod j . Jezersko v prisilni likvidaciji

Gibanje prebivavstva

NA J E S E N I C A H f Poročili so se: Franc Dolžan,

električar in Darinka Kovačič, tov. delavka; Ivan Žemlja, tov. de­lavec in Marija Kvas, tov. delavka.

Rodile so: Marija Volarič — dečka, Friderika Zrim — deklica, Ljudmila Krmelj — deklico, Ane-marie Tempfer — dečka, Helena Bergant ~- dečka , Ivana Tavčar — dečka, Majda Pogačnik — dečka, Sonja Smolej — deklico, Rozalija Mikec — dečka, Marija Mišic — dečka, Marija Gerdej — dečka, Ivanka Mežnar — deklico, Dragi­ca Jakša •— dečka.

V K R A N J U Poročili so se: Nikolaj š t raus ,

obratni inženir in Lilijana Lakota, gradbeni tehnik; Vencel Nedelko, | brusivec in Ivana Rakovec, trg. j pomočnica; Jernej Cebašek, avto-j mehanik in Ljudmila Sušnik, na-| meščenka; Ignac Jurčck, tov. de­lavec in Pavla Kepic, kmetovavka; Janez Pernuš, elektromonter in Angela Lukanc, tkavka; Ivan Ra-konič, gradbeni delavec in Helena Gorenc, delavka; Branko Vidic, mizar in Mihaela Pretnar, trg. po-1 močnica; Janez Pernuš, pleskar in j Veronika Pust, tov. delavka; An­ton Brejc, tov. delavec in Štefani-1 ja Berkovc, gospodinja; Jože Mir - ' tič, tov. delavec in Marija Plaveč, I tov. delavka; Janez Bobnar, dela­vec in Marija Ahačič, tov. delav­ka; Franc Vevar, vratar in Moni-ka Marš, servirka.

Rodile so: Ivana Rogelj — deč­ka, Marjeta Količ — deklico, Frančiška'KoČevar — dečka, Ma­rija Resnik — dečka, Marija Tri­ler — deklico, Alojzija Brezovce — deklico, Marija Kovač — dečka. Ivana Sušnik — dečka, Olga Lom-bar — dečka, Ida Koder — de­klico, Antonija Teršan — deklico, Ana Štamcar — dečka, Bernarda Koželj — dečka, Pavla Kern — deklico, Ljudmila Naglic — dečka, Marija Triler — dečka, Antonija Dolinšek — dečka, Marija Veliko-nja — deklico, Antonija Babic — deklico, Olga Zrimšek — deklico, Frančiška Ilinčič — dečka.

V TRŽIČU Poročili so se: Vladimir Pernuš,

uslužbenec in Angela Mozetič, pre.ddelavka; Meho Husedžinovič, delavec in Marija Jelen, delavka; Jusuf Bajrič, delavec in Marija Adamič, predivka; Jože Štefe, mizar in Ivana Lapajne, delavka; Leopold Hribar, mizar in Marija Soklič, šivavka; Jožef Rep, zidar in Jožnica Roškar, uslužbenka.

Umrla sta: Marija Cerhelč, uslužbenka m Anton Mežek, oseb­ni upokojenec.

V A Ž N O O B V E S T I L O POTROŠNIKOM DOLINE KOKRE IN JEZERSKEGA

Obveščamo cenjene potrošnike Jezerskega ln doline Kokre, da je od 26. oktobra 1963 dalje odprta mesnica na Jezerskem vsak dan, razen ponedeljka in četrtka od 8. do 14. ure, v petkih In sobotah pa do 16. ure.

Od tega dne ne bomo več oskrbovali to področje samo dvakrat tedensko kot doslej, ampak lahko nabavite meso v vseh navedenih dneh.

Zadolžili smo našega poslovodja, da naveže stike s potrošniki doline Kokre in oskrbuje na prikladnejši način. Preskrboval vas bo iz jezerske mesnice. Meso vam bo pošiljal na podlagi predhodnega naročila, k i ga lahko oddaste v gostilni ARNEŽ, Sp. Kokra, v trgo­vini pr i K A M N O L O M U in v trgovini na- FUŽINAH v Zg. Kokr i . Priporočamo, da nabavite polivinilaste vrečke, vanje položite na listku napisano naročilo, popoldne pa, ko se bo vračal, bo naročeno meso dostavil na dogovorjeno mesto.

Se priporoča kolektiv »KLAVNICE KRANJ«

82. žohar je Novaka čakal na hodniku: »Samo en dan? Dobro al se izvlekel, častna beseda!' Misl i l sem, da boš dobil najmanj t r i dni!« Nato ga je odpeljal v »samico«. »Hočeš kakšno knjigo? Eno kavbojko imam ravno pri roki. Tudi stare stripe sem skril pod slamnjačo. Boš videl, kako t i bo dan hitro minil,« je rekel Žohar, ko je zaklepal Novaka. Ta dan so imeli vsi prosto, b i l je praznik. V domu sta ostala edino Žohar ln Novak.

83. žohar se je usedel na klop, k i Je bila na koncu hodnika, In začel brati stari strip. Takrat pa je prišel do vratarjeve hišice delavec v črnem predpasniku In s torbo pod pazduho. »Kam pa, mojster?« ga je vprašal vratar. »Pregledat Instalacije.« — »Vas Je kdo klical?« — »V podjetju so ml rekli, da moram sem.« «-»Počakajte, da nekoga pokličem!« Je dejal vratar. »DežuuurnHi!« Izgubil je skoraj glas, preden ga je doklical. »PelJi mojstra gori« mu je nato ukazal.

84. »Kaj boste popravljali?« je vprašal žohar mojstra. »Pregledal, bom vodovod, pa električno napel javo. . .« »Uh, elektriko Imam rad. Kje bova začela?« Bilo Je videti, da mojster sam ne ve, kjo bl začel. »Kako to, da si sam? Kje so drugI dečki?« ga Je nenadoma vprašal. »Danes Imamo prosto popoldne. Samo Jaz sem moral ostati, ker sem dežurni in ker moram paziti na Novaka, k i Je b i l kaznovan s »podmornico«. - - »S podmornico? Kaj je to?« j« vprašal mojster. »Tako imenujemo naš zapor,« mu Je pojasnil žohar.

rtvi ne poznajo sramu at.j °< Nemec ti je dovolil, da si zbežal.- Morda si rok ni hotel

w-ieftj J krvjo, kajti vojna se bliža koncu. Morda je tudi v resnici Ujf : toda dostojen, resnično pošten nemški vojak, ki so-hH j a ' k i ž e l i n a š o — T n a r b i t a k š e n vojak navjiic

V £ ? V o l i l . da b i se vojskoval proti nam in streljal na nas za

i >nT>2mago?« bLv tnV m o r d a je tako,« je dejal Mostovoj in videti je bilo, da se SJ* Dr Usidrala nekaka misel, trdna osebna misel. Ce ga ne JNl« ^ i č a l e vojna, k i jo je okusil do dna, pa rane, k i so pre-

niti 8 o v o telo, če ga ne bodo zagrenile — tega ne bodo zmo-^eti) s.uhe besede. Vasic ga ni želel prepričevati o nasprotnem.

^nenf J e kilo, da je imel Mostovoj to nenavadno, vendar last-«tetViha k 0 t p a t u j e ' V **i tef S e J e spuščal z gričev v dolino, krožil, vrtuičil sneg, in M . v iha f i 1

I n i l e Sa se je mehko zadelo v Vasičeve noge, pa odfrčalo W W w V o , a k i e ^žvižgal, planil na temni predmet in izgi-

^ v r t incu. Vrni l se je s čepico z naušnlki, nataknjeno na Vw^iSj s t reIke.

V i!. s e m . da je zajec!« je menil, globoko dihal in bil zado-' r le ujel čepico

k / o w * ^ostovojem, k i je držat čepico v ro*a. »JJt j Q s o vsi trije drug zraven drugega odšli proti prvi črti , od V * i l Z V e t e r prinesel čepico. Hodili so počasi in previdno in

toda v notranjem delu, hladu,

>- sta tičali h-Jal s s u kancem — belim in rjavim. Vasic se je pomembno PIM_. 2 Mostovojem, k i je držal čepico v roki.

S «e 7 b i l a ž e h l a d n a i n P ° , n a snega, toda v notranje Po , ksketala mastna podloga, je še ostal, navzlic

— vonj znoja, las in mila. V podlogi st

v e n ? n e 8 . k i j im je škripal pod nogami. Mestovoj je šepal i n 0 1 roki čepice, v drugi pa brzostrelko.

Kmalu so odkrili kup svežega snega; Stopili so bliže. Iz snega so štrlela ramena in odkrita glava, ki je tičala v privihnnem ovratniku. Mrtvec je ležal z obrazom, uprtim v tla, roke so mu otrpnile v poslednjem poskusu, ko da, oprt na komolce, še vedno poskuša odvleči prerešetano telo. Veter ga je zasul s snegom in lasje so mu vihrali tja, kamor je pred smrtjo tekel — proti gozdu

Vojak je pokleknil in obrnil mrtveca. Strojnični rafal mu je prerešetal hrbet. Plašč je bil na, prsih štirikrat preluknjan in jermen pretrgan.

Vsi trije so se nagnili k njemu, s čepico, na katero je bila priši-ta zvezda, narejena iz konzervne pločevine.

Vasic je pozorno poslušal. Onstran gričev je bilo razločno sli­šati kašljajoče tuljenje motorjev, ki ga je dušil veter.

B i l je bližajoči se oddelek. Trojica je odšla dalje. Komaj pet­deset metrov dalje so našli drugega mrtveca. Tank ga je zmečkal. Vasic., Mostovoj in vojak so šli po zasneženih sledovih tankovskih gosenic in kmalu nagli oklepni tovornjak, ki je zadet tičal v jarku, brez verig in zasnežen na oni plati, ki je bila obrnjena proti vetru.

»Tovariš stotnik, tu ležijo prazne nabojnice! Kup nabojev!« je zavpil Halatura, ki je povsod vtikal nos in se zdaj ukvarjal s štiri-cevno strojnico.

V sprednji črti je bilo še vedno slišati posamično streljanje. Ra­kete so frčale v zrak in spet ugašale — zatem je bilo spet vse tiho, toda tukaj, za hrbtom fronte, tri kilometre od sprednjih položajev, je stal oklepni tovornjak, ki so ga šele pred nedavnim uničili Nemci. , '

»Tukaj je bila tankovska izvidnica, razumeš?« je zamolklo dejal Mostovoj in skaženo lice mu je nekajkrat trznilo. »Lahko za-bredemo v najlepšo kašo, med to izvidnico in t ank i . . . «

Vasic si je vnovič dobro ogledal okolico in spreletela ga je nesrečna slutnja.

Prvi goseničar je pravkar zdrvel navzdol z vzpetine, na katero se je s težavo povzpel s svojim topom. Iz izpušne cevi so v nizko nebo frčale iskre. Na velikanskem snežnem pobočju, ki se jo ploskovito spuščalo, so se premikali majhen goseničar, majhen črn top in drobni ljudje, k i so tekli na obeh straneh goseničarja in se veselili, da je bila vzpetina premagana. Vsi so se približevali veliki ravnini.

Vasic je strahotno jasno spoznal, kako slaboten je oddelek zal borbo proti tankom.

Ob tej misli ga je spreletela še druga. Nenadoma je ob pogledu na ljudi, ki so veselo tekli po zasneženem pobočju, pomislil, iz ko­li kerih vasi in mest so prišli in postali droben del vojnega stroja;-eden izmed treh oddelkov topniškega polka,, ju je nosil številka 1318! V kolikerih delih Sovjetske zveze bo sleherna granata, k i se bo danes tukaj raztetela, priklicala odmev solza in bolečin!

Prehodili so že pet kilometrov valovite poti, vendar trojica ša ni prispela do položajev. In na slehernem griču, ki ga je zamedel snežni vihar, je bilo topove treba z vrvmi vleči prek ledenih po­bočij pa spet zavirati, ko so j ih spuščali v dolino. Zeleni kazalec kompasa je sijal kakor volčje oko in kazal proti vetru vihar je prinašalo s severa. j

Ušakov, k i je nosil kompas kakor uro na roti. ga je zakril t rokavom in sklenil roke na hrbtu:

»No, kaj misli načelnik štaba?« V dolgem plašču, z daljnogledom na prsih, je Ušakov stal na

griču. Njegova okrogla astrahanska čepica je bila na vetrovni strani bela in v dlačicah na plašču je tičal prŠič.

V mislih je že general, je nezadovoljno pomislil Išenko. • Mimo so šli topničarji in med korakanjem hlastno vlekli iz

kozjih nožic (debele, doma zvite cigarete — op; prev.), in slišati je bilo grmenje poslednjega goseničarja, ki je premagal vzpetino.

»Vselej sem imel srečo,« je dejal vesel glas. »Pozimi sem jo do­slej vselej staknil! Potem se valjam sem ter tja po lazaretu, dokler se spet ne oglasijo ptice. Toda tokrat ni videti, da bo tako!*

Drugi vojak je potožil: »Ojej, fantje, le cemu sem sleke! srajco in jo opral? Sprva, ko sem jo še vlažno snel s peči, je bila prijetna topla, toda zdaj je tesna kakor oklep. Saj skoraj ne morem več} dihati.«

»Stari ti bo že. podkuril!« se je v temi zahihita! bas, bi i pa v od kajenja. »Tako se bos takoj osušil!«

Ušakov se jc z vsem telesom naglo obimil proti glasovom. Po­veljnik druge baterije Krivo.šcjn, ki je pravkar korakal mimo, ja opazil, da tovariš major bržkone nekoga išče in kajpak je pomislil, da njega. Skrbno se je zravnal in salutiral, da bi ugajal poveljniku. Sicer se ga je izogibal, ker se nista razumela.

G L C E T R T E F . SI. oktobra

Četrtina učencev pozimi ne bo telovadila Občutno pomanjkanje šolskih telovadnic in pogosto nestrokovna skrb za telesno vzgojo

šolarjev sta pripeljala tako daleč, da sedaj ob obeh perečih vprašanjih govorimo še o tretjem — precej več kot polovico šoloobveznih otrok je namreč telesno slabo

razvitih oziroma ima celo telesne hibe. Nedvo mno so posledice precej bolj zaskrbljujoče kot pa dva izmed vzrokov zanje, ki smo jih omenili, zato so na mestu sklepi, s katerimi skušajo ponekod nadomestiti zamujeno (toli ko bolj, ker hkrati mislijo tudi na odpravo vzrokov, tako da bodo prihodnje generacije naših šolarjev bolj zdrave in krepke, kot pa so sedanje). Vendar žal, povsod ni tako, saj tu in tam kljub podatkom, ki bi morali vsa­kogar prisili k razmišljanju, šolsko telesno kulturo obravnavajo kot »deveto skrb« . . . Slednji naj se seznanijo z dogodki ob naslednjih zgledih in primerih.

Tečaji za telovadne učitelje

V K R A N J S K I OBČINI, kjer je odstotek nezadostno razvitih otrok dobesedno porazno

visok, zavod za zdravstveno var­stvo in zavod za prosvetno-peda-goško službo problem strokovno

proučujeta. Na podlagi podatkov,: da jc za začetek dovolj učinkovita,

"MToč ima svojo moč! Pa bo to j \ menda res držalo! V okrilju

teme poČtUJ nekateri ljudje Stvari, ki jih sicer ne hi počeli. Scvcc'a — nekaj je kriva tema, ne­kaj pa njihova neotesanost. Vse­kakor pa se požvižgajo na odlok o javnem redu in miru. pa na me­ščane, ki hi radi spali.

9 V ponedeljek, 21. marca, ob 23. uri sem šel skozi dve ali tri kranjske ulice. Tole sem si zapom­nil. Pred liotelom Evropa 50 s" prerivali štirje mlajši moški in si krajšali čas Š prtjem in vriska­njem. Do SO bili močno »majali«, menda ni treba posebej ponavlja­ti. — Pred mestno slaščičarno sem nalete! na motorista s »primo« KR 10616, ki sta mu drugovala še dva prijatelja. Vsi trije skupaj ni­so imeli 60 let. Seveda so si kraj­šali čas s smehom in vriskanjem., da je kar odmevalo. Posebno ve­liko veselja so imeli z inlečtiozoh-cem v črnih kavhojkah in rdečem puloverju. Le za silo se je držal na nogah. Vsakih 70 metrov je zgr-mel na tla. — Tudi delavci, ki SO

terih telesnih hib imajo otroci največ in kateri so najpogostejši vzroki slabe razvitosti, bodo pri­pravili elemente za preventivno telovadbo šolarjev, s katerimi se bodo učitelji spoznali na posebnih tečajih. Na nekaterih šolah so s to telovadbo že pričeli. Pravijo,

j bilo napak, če hi vozni red v tem I smislu popravili. Ne zavoljo lep-j šega, temveč zato, da ne bodo j ljudje zastonj čakali na avtobus,

ki ne vozi več. 9 Pa še tole izpod Vršiča,

Knjiga vpisov v »ruski kapelici« je bila že pred časom tako polna, da so se ljudje začeli podpisovati kar na platnice in robove. Niko­mur pa ni padlo v glavo, da hi knjigo zamenjal. So mar take. stvari tako drage?

# Nič nimam zoper kajenje,. dokler so kadivci znosni. V zad­njem času pa se je v avtobusih razpasla grda navada. Staro in mlado — VSe kadi in puha. Seve­da se kaj malo menijo za tiste, ki težko prenašajo cigaretni dim in vo njo z avtobusom. Ce jim ni prav, naj se pa nikar ne vozijo. Kaj pa tablice »KADITI PREPO­VEDANO«? Te so samo zaradi lep­šega!

O Pa tudi v čakalnicah kine­matografov ni bolje. Obiskovavci vsevprek odmetavajo cigaretne ogorke. Prav smešni pa so takrat, preden vstopijo v dvorano. Kar Oglejte si jih, kako v zboru puha­jo. Hitro . . . strastno . . . nestrp­no . . . Potlej pa kot angelčki V oblakih dima odtavajo v dvorano.

# Priiatelj France mi je takole potarnal: »Včasih, ko še ni bilo

prali ulico, so bili s smehom kar i elektrike, je bilo hudo, vendar so malce preglasni in tudi t orodjem \ bili toliko na boljšem, da se niso so preveč ropotali. — Kir prera- \ nanjo zanašali. Danes je precej di pozabljamo, da ljudje takrat že spijo in da morajo naslednje jutro v službo!

# Pred časom, ko v Kranjski gori še ni bilo bencinske črpalnice, so avtomobilisti kleli, zdaj ko je. postavljena, pa spet kolnejo. Kar naj! Menda mslijo, da lahko ku­pijo bencin, kadar se jim zahoče. Ce so vse poštene trgovine čez pol­dne zaprte, zakaj ne bi bila tudi bencinska črpalnica. Konec kon­cev pa je Kranjska gora turistični kraj. Kakor sem videl, avtomobili stojijo v čednem repu, da se »od­žejajo«.

9 Pa tudi s kranjskogorskim turizmom ni vse v redu. Ker je bil avtobus proti Bovcu in Piranu le pred mesecem ukinjen, ne bi

drugače. Ce poide električni tok, se ti zdi, kot da bi bil ob oči. Vidiš, tako je bilo preteklo nede­ljo v Stražišču. Ob desetih dopol­dne je na vsem lepem zmanjkalo toka. Adijo kuha, pa radio, pa tele­vizija. Šele ob petih popoldne je spet zagorelo. Menda so samo del Stražišča prikrajšali za luč. Naj­bolj smešno je pa bilo to, da ni radio ničesar objavil o prekinitvi električnega toka. Pozneje smo vi­deli nekakšnega monterja, ki si je dal opravka z »elektriko«. Vprašu­jem se, ali je kranjska elektrarna sploh vedela za to prekinitev? Če­pa je vedela, čemu so poslali na delo samo enega monterja!

Lep pozdrav vaš BODIČAR

čeprav je zelb preprosta, saj slo­ni le na nekajminutnem razgiba­vanju telesa pred sleherno šolsko uro.

Pomanjkanje telovadnic je v ob­čini občutno, tako da so šolniki ln telesnovzgojni delavci mnenja, naj v prihodnje v vsaki Soli, ki jo bodo na novo gradili, predvidijo dva prostora za šolsko telovadbo. Ne bi bilo napak, da bi se tega »sklopa« tudi držali, saj šoli brez telovadnice v vsakem primeru'ne­kaj manjka. V to so prepričani tudi šolarji in vodstvo nove šole »Lucijana Seljaka« v Stražišču, kjer je menda sprva za telovadni­co manjkalo denarja, kasneje — ko pa je bil na voljo — pa so ugotovili, da za odobritev gradnje in izvajanje del ni zadosti izvodov gradbenega načrta! če bo šlo vse posreči, bodo za skoraj tisoč učencev telovadnico začeli graditi spomladi.

Prostorov skoraj ni časa ukiniti

V se kranjske telovadnice so skoraj od Jutra do'' večera zasedene, tako da včasih ce­

lo za čiščenje zmanjka časa,« je dejal eden izmed udeležencev sestanka o tem vprašanju, ki ga je sklical oddelek za družbene službe ObS. — V ilustracijo samo nekaj številk! V telovadnici na šo­li »Staneta Žagarja«, ki ima 1019 otrok, »uganjajo« šport tudi poklicne šole; v dveh telovadnicah učenci trgovske in elektro-strojne poklicne šole; v dveh telovadnicah gimnazije razen domačih dijakov telovadijo tudi učenci pleskarske stroke ter dijaki administrativne in ekonomske srednje šole; telo­vadnico na tekstilni šoli uporab­ljajo tudi vajenci kovinske in gu­marske stroke; medtem ko ima­ta šoli »Franceta Prešerna« in »Si­mona Jenka«, eno telovadnico, v kateri gostujejo tudi člani šport­nih društev in Partizana!

Dom telesnovzgojnega društva v Radovljici, v katerem že drugo leto preurejajo telovadnico

Igrišča so premalo

R esmea je, da si je skoraj vsa­ka šola v ŠKOFJELOŠKI OBČINI za potrebe šolske

telesne vzgoje uredila športno igrišče, vendar ta ne zadostuje po­trebam tovrstnega pouka, ki je zato pozirhi vezan le na smuča­nje in razredno telovadbo (te pa se le malokje v resnici sistema­tično poslužujejo).

Tovarišica Bevkova, referent za šolstvo pri občinski skupščini,

pravi, da se v šolski telovadnici v SkofU Loki vsak teden dvakrat zvrsti 1078 učencev osnovne šole in 220 gimnazijcev, medtem ko ostale, podeželjske šole gostuje­jo pri vaških telesnovzgojnih dru­štvih (Gorenja vas, Poljane, Sel­ca). Sicer pa telovadnic — z neka­terimi izjemami (Leskovica, So-vodenj, Lučine, Marrinj vrh, Draž-goše — glede opreme vse v razme­roma skromnih pogojih) — nima kakih 15 podružničnih šol z nekaj sto učenci. Menda ima vrašanje v celoti zadovoljivo urejeno le nova šola na Trati, kjer ima 600 učencev na razpolago dovolj veli­ko telovadnico.

Posnemanja vredno so se zade­ve lotili v Železnikih, kjer so za­silno telovadnico uredili v avli šole, in na Lenartu, kjer ena iz­med učilnic služi kot prostor za •telovadbo. Poseben problem pa je telovadnica v Selcih, ki jo je sanitarna inšpekcija prepovedala

uporabljati vzgojo!

za šolsko telesno

Telovadnica »odprtega tipa«

Z e dve leti v Radovljici ob­navljajo telovadnico Partiza­na, v kateri sicer vadijo tu­

di učenci radovljiških šol. Čeprav so zidarska dela v njej opravljena (če ne upoštevamo sten, ki sta še vedno odprti), je dokončna ureditev Še vedno stvar nekaj me­secev, tako da tudi to zimo v njej še ne bo učnih ur in rekreativne telovadbe. Tovariš CebulJ z občin­ske zveze za telesno kulturo, ki je bil svojčas v Radovljici učitelj telovadbe, meni, da je stanje gle­de telovadnic nevzdržno, četudi bi bila telovadnica že adaptirana. Iz­računal je namreč, da učenci z oblačenjem in s hojo do toliko odaljenc telovadnice na leto izgu­bijo kar 30 odstotkov časa, ki je

predviden za telesno vadbo. či sedaj vsaj v novih S o l a I \ dnjc0 jo prostor tudi za telov ^

Gorjah), če ž c P " . ,„ (primer v rih ne vidijo potrebe, imeli oziroma da bi o P°

u k U Le lesne vzgoje kaj razmis'"1- d U f drugega, bi bilo vredno spomine, da se šolska tei ^ danes ne razlikuje dosti oo izpred 15 let! •

i a telov'a

žolčno vprašanje okrog , so niče v Bohinjski Bistrici, » J ^ . prostor hoteli porabiti « nico, je rešeno v prid i *L|$tv» jev in članov športnega 0

toda tudi ta pridobitev " j ^ t l nadvse pomembna — n e

n~poP0'' ublažila dejstva, da (P° o re*r nih podatkih) kar četrtina skih šolarjev pozimi ne 0

vii^' pouka telesne vzgoje v t k e r cah; iz preprostega ra«°» ' jih sedaj še ni zadosti.

šport • šport # šport • šport • šport • šport

Nocoj mednarodna hokejska tekma JESENICE — Za nocojšnjo mednarodno hokejsko tekmo pod Me-žakljo vlada med ljubitelji hokeja toliko večje zanimanje, ker po­meni uradno otvoritev hokejske sezone na Jesenicah. Otvoritveno tekmo z norveškim moštvom Rosenhoff so morali odigrati v LJub­ljani, ker Jeseniška ledena plošča še ni bila pripravljena.

Igra Jeseničanov z Norvežani, ki so bili premagani s 5:1, in ne­deljska javna trening tekma med »črnimi« in »belimi« dovolj jasno

• šport • šport • šport • šport • šport # šport O šport 0 šport

Športni porofevavci so zabeležili

Gledavci brez vstopnic

Po zaključku nedeljskega no­gometnega srečanja med moštvoma Sobote in Trigla­

va sem vprašal blagajnika N K Tri­glav tovariša Kolarja, kakšen obisk so zabeležil] na tej tekmi. Povedal mi je, da so prodali pri­bližno 400 vstopnic. — Kot je bi­lo videti, si je tekmo ogledalo pre­cej več gledavcev (okrog 600). To pomeni, da je bilo med gledavci skoraj 40 odstotkov takih, ki ni­so imeli vstopnic. Ti ljubitelji no­gometa so si za dohod na igrišče izbrali »stranske poti«! — M . K ,

Praktična naprava

N ovi kranjski stadion je dobil še eno najsodobnejšo atlet­sko napravo. Izdelovavec at

no in troskokov. To je drugi rekvi-1 skih igrah v Innsbrucku. Odgovo-zit te vrste v Jugoslaviji (doslej j r i l je:

Conska kegljaška liga

jo je imel le stadion JLA v Beo­gradu), prvič pa ga bodo preiz­kusili na kakem' atletskem mitingu Triglava. — M . J .

Zahtevne naloge

L evt branivec v nogometni enajstorici Triglava šenk ima verjetno izmed vseh

igravcev na tekmah največ nalog. Razen na nasprotnikovo desno krilo mora še posebno paziti na domača vrata, ki jih Vagaja pri svoiih ne vedno uspešnih interven­cijah pogosto zapušča. Kaže tu­d i da je Senk v moštvu Triglava desna roka zdravniški pomoči na tekmah. Ni uporaben le namesto nosil pri odnašanju igravcev, ki

letskih rekvizitov Pajurkovlć iz Sa-1 obleži jo na tleh, ampak zna tudi rajeva, ki je izdelal večino naprav tuđi za PEA, je namreč minuli po­nedeljek dobavil še pripravo za optično merjenje skokov v dalji-

Nadaljevanje gorenj­skega atletskega prvenstva Ker na gorenjskem atletskem

prvenstvu v Kranju ni bilo na | sporedu tekmovanja v metu diska in kladiva, je zaradi velike vne­me za te panoge gimnazijsko športno društvo Herkules izvedlo »nadaljevanje prvenstva«.

Rezultati: mladinci — disk: Fi ster 38,47, Istenie 35,45, kladivo: Rautar 31,64, Groa 31,13; člani — disk: prof. Ažman 37,62, kladivo: prof. Ažman 41,14. — D. S.

hitro nuditi prvo pomoč pri manj nevarnih poškodbah . . .

Ko Je na nedeljski tekmi Tri­glav : Sobota domači vratar Va­ga |a v prvem polčasu obležal na tleh, je bil Senk takoj pri nJem. Oprtal si ga je na hrbet In stre­sal tako dolgo, da se je spet lahko postavil na svoje noge. — Ko Je nato v drugem polčasu obležal eden Izmed Igravcev Sobote, so gledavci kar vsevprek pričeli vpi­ti: »Senk, ven ga nesi!« — L . S.

Tako in drugačno mnenje

nega izmed najboljših jugo­slovanskih hokejistov Albina Felca smo vprašali, kaj sodi

0 sestavi jugoslovanske reprezen­tance, ki bo nastopila^na olimpij-

E

»Reprezentanco bi moralo slej ko prej predstavljati jeseniško moštvo, v katerem naj bi Igrali še Ivan Jan, Tone Gale In Oblak, ki so tudi Jeseničani in so se na Jesenicah naučili igrati bok^l. V reprezentanco sodi tudi MIha Zupančič, ki pa trenutno ne Igra zaradi bolezni!«

Kot je znano, so zvezni hokejski organi drugačnega mnenja!

P. K .

V vodstvu je Ljubelj V gorenjski conski kcgljaški l i ­

gi nastopa 7 moštev (razen šestih z Gorenjske še Izola). Prvak tega tekmovanja se bo uvrstil v repub­liško ligo, ki bo letos imela manj­še število članov.

Po prvem kolu je v vodstvu tr-žiški Ljubelj pred drugo vrsto Triglava. Pred jeseniškim Gradi-som imajo Tržičani kar 100 keg­ljev prednosti, kar jim daje pre-

' cej upanja na prvo mesto Vrstni red po prvem kolu: T.ju-

bell 6134, Triglav B 6*01, Gradiš 6337, Kranjska gora 6273, Jesenice B 6251, Izola 608!, Prešeren B 5720.

Drugi del prvenstva je na spo­redu v nedeljo. Na Jesenicah bodo

, naslonili: Grad's, Kranjska gora, Jesenice B in Prešeren, v Kranju

I pa Ljubelj, Triglav B in Izola. L . S.

pričata o temeljiti pripravjlenosti jeseniških hokejistov na letošnjo sezono. Zato upravičeno pričaku­jemo, da bo nocojšnja tekma že kar med najlepšimi. Odlično mo­štvo S K O E N V I K , ki je član prve švedske lige, bo prav gotovo nudi­lo dober odpor. Jeseničani, ki že teden dni pod vodstvom češkega trenerja Pleticha trenirajo na do­mačem drsališču, bodo igrali tek­mo, ki bo zanje pomembna tudi za pridobitev novih izkušenj.

Sicer pa se šola novega trenerja že čuti, kar je bilo videti zlasti

v nedeljo zvečer. Starejši » ^jjli ši so si bili že enaki. V « ^ k alcr

igro T r er*'

tet0

s tem, ker pozornost in orno; mlajšim. Videti ]C

za lepo kombinirano šno pozna češki s i s t c

h r 0 po'*; PleHcha Je napravil d o ^ ,„,*»

zadotno število bodocin pe­na ledu, ki ne bodo mena le za kvaliteto J » . ^ 0 ^ marveč tudi za dvig r a ^ vanskega hokeja. {e|c«^'

Bogat spored l^Sflt < l se bo pričel z nocoj*™ ,,|*

srečanjem, bo«' ^ tudi mlad

ki narodnim „ dopolnjevali tudi m ! saj sta Jesenice B ^ . . M * ^

vrsti, Ki t elc Jleps* gora enakovredni

sobni zaigrati tudi nic. — P. U .

Gorenjska nogometna liga

Vsakih 5 minut gol!

Kegljati Triglava spet prvaki V soboto začetek državnega prvenstva

V Celju Je bilo v nedeljo končano republiško prvenstvo v bor­benih partijah, na katerem Je nastopilo 24 najboljših slovenskih vrst. Naslov prvaka Je s precejšnjo prednostjo osvojil kranjski TRIGLAV (Kordež, Rogelj, Jereb, Prlon, Marleh.mc, Bregar, Ainbro-žlč, 2-Iberna, I. Stružnik, Turk) ln s tem ponovil lanski uspeh. Dobro Je zaigrala tudi K R A N J S K A GORA, ki se Je uvrstila na četrto mesto pred vrsto uglednejšlh ekip, medtem ko sta ostala dva gorenjska predstavnika B L E D In L J U B E L J zasedla deveto oziroma j deseto mesto.

' tc v soboto se bo v Celju pričelo državno prvenstvo v borbenih igrah. Tudi tu bo nastopilo 24 moštev, med njimi 6 iz Slovenije. Kranjčani, ki so lani osvojili tudi naslov državnega prvaka, so na vrsti že prvi dan, prav tako pa bodo že v soboto nastopili Kranjsko-gorčani.

Kranjčani bodo "nastopili v skupini z najmočnejšimi hrvatskimi predstavniki Medveščakom, Grmoščico in Medvedgradom (vsi Za­greb). Vsi trije zagrebški klubi so letos že dosegli odlične rezultate, zato jih razen Triglava uvrščajo med na j resne j še kandidate za naslov državnega prvaka. — L. S.

Že v ponedeljkovi številki Gla­sa smo omenili katastrofalen po­raz blejskih nogometašev v Trži­ču, vnn^u- je rezultat nrl poro­čilu pomotoma »zostal. Skoraj ne­verjetno se sliš«. pa je vendarle res, da so domači Igravcl nič manj kot 18-1-rat zatresli nasprotnikovo mrežo! Pahunu (5), Krašovcu (4), M«?žku (S), Ttflerju, Jagodicu ln Čebullu (po 2) je uspelo vsakih pet m'mit Igre premagati blejske-sra vratarja, kar je nedvomno re­kord v gorenjski nogometni ligi ln dofjodel:, ki bi ga celo Rlppiv uvrstil med svoje neverjetne zgofl be.

V konkurenci gorenjskega pr­venstva je tako moštvo Tržiča z odličnim golskim količnikom 12 prevzelo vodstvo na tabeli, med­tem ko ima konkurent iz škofje

Loke količnik 5, vendaj in tekmo manj. — v ; ^ n i i ; ,ii*J)

il f!

7, Tabor 7 ^ { A )

sedmem kolu je nasic 6 {p 7 (37:3) 13, š k o f j a t \ & j # f £ 11, Mladost 7 ^ O M ^ / . t j )

klo 6(16:12) 6 Svobod^ 7 (J£ Jesenice 6 (7:14) 4. M * ^ p l * * 1, Bled 6 (8:36) 0. Uven . ce: Triglav B 7 ^ » / J ^ v ie r

Tudi na lestvici stre šlo do spremen*-! u (Vjjf\,

10 GOLOV - A 8 GOLOV r££$&b *

lM 6 GOLOV - TCP 1" ) %

B), Krašovec ($K-janovid, ka), Lotnc ( »'

e

Arsovski ( M j f f 8

Sar (železodO' (fja^|,< 7 GOLOV - P « j f n J (T /V

Drugi del kvalifikacijskega turnirja v namiznem tenisu

Mladost spet v I. lig« ^ V soboto in nedeljo Je bil v Celju drugi del kval i tet sc 1 ^ nlrja za vstop v I. slovensko namlznotenlško Hgo- *° jvob^ Ja nista udeležila Logatec in Borovnica, zato so » njima končali s 7:0.

Tudi tokrat ekipa Mladosti ni imela težkega dela. Vse nasprot­nike je gladko premagala in spet postala član lige z najboljšimi ekipami.

Rezultati — Mladost : Konjice 7:1, Celje : Škofije 7:6, Mladost : Celje 7:0, Škofije : Konjice 7:4, Mladost : škofije 7:3 in Konjice :

Celje 3:7. Končni v f G ^ , « ^ Mladost 20 točk, - 6 5. * Konjice 8, 4. K 6 in 6. Borovnica * , • „. ^

Neporažena na " ' M V J poražena - i n

le Kranjčana Tadina Tadin*' zmagovalno

Bevk, Novak, M . Pečnlk. — T

A