ren.slo
DESCRIPTION
renesTRANSCRIPT
RENESANSA V SLOVENSKEM
PROSTORU
DRUŽBENE RAZMERE
ČAS TURŠKIH VPADOV
KMEČKI UPORI
REFORMACIJA (verski boji)
POTRES 1511
NAJŽIVAHNEJŠI SAMOSTOJEN RAZVOJ V OSREDNJI SLOVENIJI (Kranjska) in ob OBALI, DRUGOD VPLIV SOSEDNIH DEŽEL
ARHITEKTURA
A. PROFANA ARHITEKTURA
- UTRJENI GRADOVI, MESTNA OBZIDJA, MESTNE HIŠE IN PALAČE, TABORI NA DEŽELI
B. ROMARSKE CERKVE
C. Centralni prostor je bistvo vsega oblikovanja
GRADOVI
1. Vpliv italijanskih arhitektov: po antičnih zgledih oblikovane trdnjave: centralni tloris, največkrat kvadratne oblike, z dvoriščem v jedru in z vogalnimi obrambnimi stolpi. Praviloma nizka gradnja, etaže jasno ločene, pritličje na zunanjščini poševno izvedeno, plastično oblikovan vrh s strelnimi predahi.
2. Krepitev stanovanjske funkcije – želja po udobju: sinteza utrbe (kastela) in dvorca. Stolpi, konzolni venec niso več trdnjavski elementi, ampak le še “simboli” gradu. Notranja dvorišča so obdana z arkadami, kar se kmalu razširi tudi na meščanske hiše.
Grad Brežice, 1529
Grad Brežice
GradVipavski križ, sprva tabor, po letu 1535 predelan v grad
Grad Brdo pri Kranju, po letu 1500
Grad Turjak, 1521
Grad Krumperk
Grad KRUMPERK pri Domžalah
Prvotni grad Turn, so sezidali koprivniški gospodje. Stolp se prvič omenja leta 1410. Kasnejši lastniki - Ravbarji, so stavbo prezidali. najbolj znan med njimi je Adam, ki se je leta 1593 pri Sisku poprijel s Turki.
Sedanji grad je bil sezidan okoli leta 1580. Sredi kvadratne zasnove ima arkadno dvorišče, na oglih pa četverokotne stolpe. Izrazit je konzolni podstrešni venec.
Dvorec Zemono, centralni dvorec,
2. polovica 17. stoletja
Centralna stavba v obliki križa, za arkadnim hodnikom v pritličju, nekoč krita skupolo
ROTOVŽI IN MEŠČANSKE HIŠE
Po potresu 1511 nastopi čas prve masivne gradnje meščanskih hiš. Te sprva posnemajo gotsko arhitekturno dediščino, nato pa začnejo uvajati nove renesančne elemente: arkadno dvorišče, razgibana fasada, pomoli, poslikava (2. polovica 16. stoletja)
Rotovž, Maribor, 2. polovica 16.
stol.
Homanova hiša, Škofja Loka
Mitničarska hiša, Kranj
Šivčeva hiša, Radovljica
Palača de Belli v Kopru, druga polovica 16. stoletja.
Mestna vrata Muda z obzidjem v KopruRenesančna mestna vrata je dal leta 1516 postaviti pretor Sebastiano Contarini in so edina ohranjena izmed dvanajstih, ki so bila v mestnem obzidju. Renesančna predelava rimskega slavoloka.
KIPARSTVO
Vpliv reformacije
Prevladuje poznogotski barok in dela z renesančnimi potezami (Ožbalt Kitell)
Oltarna plastika
Nagrobniki in epitafi (opomini na smrt in upanje na vstajenje ter napisi iz biblije)
OŽBALT KITELL, nagrobnik škofa Ravbarja, 1527, Gornji grad
• Renesančna nagrobna plošča s podobo umrlega
• Vpliv nemške renesanse (Augsburg)
• Plastičnost
Ožbalt Kitell, Andrejev oltar v cerkvi v Gornjem Gradu, oltarna plošča, vzidana v zidu ob župnišču, na hrbtni
strani ime kiparja
Prizori iz Andrejeve legende
Poudarek na dostojanstvu mučeništva
Slog vzporednih gub (S renesansa)
SLIKARSTVO
Vpetost med tradicijo gotike in zgodnjim barokom
Fragmentarna ohranjenost renesančnega slikarstva na Slovenskem
Italijanski in severnjaški umetnostni vplivi (vrnitev v idealni svet antike ali vrnitev v idealni svet krščanstva oz. rekonstrukcijo prave vere)
Vittore Carpaccio, Sacra conversazione, 1516,
stolnica, Koper
Vid iz Kamnika: Prizori iz Marijinega življenja, 1504, cerkev sv. Primoža in Felicijana nad Kamnikom
Severna stena ladje: Poklon treh kraljev, 1504 (monogram avtorja VF)
Marija zavetnica s plaščem, 1504
Južna stena ladje: Marijino rojstvo in Marija pri tkanju, 1504(cikel 12 slik iz Marijinega življenja)
Novosti
Prizori iz Marijinega življenja
Način, kako je predstavljeno:
a) prizori opozarjajo gledalca na pomen učenja in posebej še na knjige in drugo pisano gradivo
b) Simbolno prepletena resničnost
Sevnica
Sevnica, Lutrovska klet, poslikava po letu 1570
Lisica romarica, freska v cerkvi v Maršičih
Lisica romarica kot posmeh tradicionalni pobožnosti, opozarja, da so se nevarne ideje začele spreminjati v nevarne izjave
Palačo Stare grofije v Celju so zgradili in poskrbeli tudi za poslikavo stropa gospodje
iz grofovske družine Thurn-Valsassina. Zidati jo je najbrž začel Ahacij Thurn, po njegovi
smrti 1597 pa je delo na njej po vsej verjetnosti vodil brat, humanistično
izobraženi grof Ambrož Thurn.
Stara grofija je renesančna stavba, kjer so bili nekoč upravni prostori celjske grofije ter tudi plemiško stanovanje. Zanimiva je s svojimi arkadami ter zanimivimi zaključki žlebov v obliki zmajev.
Celjski strop
Celjska Grofija in njen znameniti Celjski strop veljata za enega naših osrednjih umetnostnih spomenikov 17. stoletja, obdobja med renesanso in visokim barokom. Nove raziskave so dvorec oz. njegovo prezidavo z novimi arkadami pripisale delavnici, ki je v Ljubljani pozidala Knežji dvorec grofov Auerspergov in ki je na Dolenjskem opremila z arkadnimi hodniki dvorec v Soteski.
Znamenite slike na Celjskem stropu, katerih avtor doslej ni bil znan, je po najnovejših raziskavah mogoče pripisati najpomembnejšemu slikarju 17. stoletja na Slovenskem, Nizozemcu Almanachu, ki je svoje pobude črpal iz spominov na popotovanja po Italiji in zlasti Rimu ter iz neizčrpne zakladnice, grafične zbirke Janeza Vajkarda Valvazorja. Zaupali so mu najzahtevnejše slikarske naloge tistega časa, poslikave »viteških« dvoran na Kranjskem in Štajerskem.
Figure odtujene in obrnjene vase, medsebojni odnosi so hladni
Iluzionistično odpiranje arhitekture v nebo
14,45 x 9,87 m, naslikan na platno
Opis po zapisu dr. Emilijana Cevca
Strop, ki meri 14,45 x 9,87 m in je naslikan na platno, oblikujeta dve glavni motivni in kompozicijski komponenti. Osrednji del kipi kvišku kot fantastična, večnadstropna arhitekturna kompozicija galerij in prehodov, slonečih na stebrih in zavarovanih z balustradami. Za njimi se kažejo moške in ženske figure v nošah svojega časa, med njimi pa so tudi dokumentarne osebe. Višinsko kipenje poudarjajo štirje vogalni stolpiči (»turni«). Osrednji arhitekturni del je obdan z »okvirjem« iluzionistične obhodne galerije prvega nadstropja. V njenih ogelnih poljih so po Goltziusovih grafikah (posnetih po Corneliusu Corneliszu) upodobljeni tako imenovani »Napadalci neba«, Ikaros, Tantalos, Faeton in Iksion, ki padajo v nižavo.
Polji ob krajših stenah zapolnjuje motiv iz Vergilove Eneide, in sicer boj med Trojanci z Enejem in Latinci pod vodstvom kralja Turnusa.
V poljih nad daljšima stenama pa so upodobljeni štirje letni časi, ponazorjeni z ustreznimi kmečkimi deli.
Boj med Trojanci z Enejem in
Latinci
Štirje letni časi
Dalmatinova Biblija iz leta 1584, NUK,
grafike
Vrhunec herojskega prizadevanja slovenskih protstantov, da bi Slovence dokončno dvignili na raven drugih kultiviranih evropskih narodov.
Literatura in viri za slikovno gradivo
Umetnostna zgodovina, predmetni izpitni katalog za splošno maturo 2007, RIC, 2005
Enciklopedija Sloveniije, zbirka, Ljubljana 1987-2002
Golob, Nataša: Umetnostna zgodovina,učbenik, DZS, 2003
Šumi, Nace: Umetnost na Slovenskem, diapozitivi s komentarjem, Ljubljana, 1998
Stele, France: Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih, Mladinska knjiga, 1966
Rojc, Jasna, Umetnost na Slovenskem, skripta za pouk umetnostne zgodovine, Šolski center Nova Gorica, 2004
Marjana Gmajner-Korošec, Zgodovina likovne umetnosti, učno gradivo za maturitetni predmet zgodovine umetnosti (CD
Umetnost na Slovenskem, več avtorjev, Mladinska knjiga, 2000
Slikovno gradivo Jasne Rojc
Slikovno gradivo s spletnih strani: med drugim
http://web.ng-slo.si/
http://www.destinacije.com