s90boonÍÍ sloÜenijfl - svobodna slovenija

S90BOONÍÍ SLOÜENIJflVICTOR MARTINEZ 50

I Buenos Aires

I Registro Nacional de la Propiedadf Intelectual 260254r

Ano (Leto) VI.

"EÍ.LOVENIA LIBRE"

6USIL0 SlOVENttV V JIIZNI AMEEIKI

Buenos Aires. 1. novembra (noviembre) 1948

Kaj Se ne bo konec trpijénja?

Spomenik komunisticni zrtvi Kiklju, ki

so ga komunisti podrli, grob

pa prekopali.

Vs-gm svetniJiom

Zavezniske oblasti so nedavnoprepeljale iz Italije v Nemcyo vec-jo skupino beg-uncev 12. narodno-sti. Pred cdhodcm v Nemcijo sojim razne osebnosti Mednarodnebeg-imske organizacije (IRO) za-gotavljale. da jim bo iz Nemcijeomogocena emigracija v drzave,za katere so se prijavili.Ob prihodu v Nemcijo so pa vsi

ti begunci doziveli dosedaj mordanajvecje razocaranje. Nikjei* nibilo zastopnika IRÓ. Begunce nisoprepeljali v beg. taborísca IRO,ampak v nemska taborísca. Nada-Inje postopanje s temi raverí je bilo nad vse slabo. Hrana je bllaskrajno nezadostna in neuzitna.Ljudje so zacell vidno hirati. po-sebno otroci. Zastopniki beguncevposameznih narodnosti so storilivse. da bi se njihov polozaj zbolj-sal. Od vseh strani pa so dobilisamo odgovor, da IRO z njimi ni-ma vec nicesar opraviti in da jihIRO tudi ne bo nikamor prepelja-ia.

OcAKI, ki postali prvo semedrevesa. Vere ste v pradavni cas,zdaj pri Bozanskem Zmagovalcu Smrti

prbsite za nasl

PREROKI, ki ste trgali v navdihuz bodocnosti tt-ncico skritih tajn,

Tega, ki iz teme ustvaril Luc je —

prosite za nasl

NED0L2NI OTROeicI, duse ciste,

kj pomnozilí angelov ste plast,Tega, ki klical je otroke k Sebí —

prosite za nasl

APOSTOLI, ki ste na svetu Cerkev

nastavili na temelj-kremenjak,Tega, ki je Zakladnicar Resnice —

prosite za ñas!

MÜCENCI, ki dosegli , V krvi mlaki,V areni cirkusa ste vence zmag,Tega, ki moc vam dal je v vasi bitki —

prosite za ñas i

DEVICE — lilije, ki jih poletjeodeva v piase iz snega in zlata,

Te-ga, ki vir Lepóte je, ¿ivljenja,—:prosite za ñas!

mOVA mOSLAVíJA V OCEH AMERISKIH CASNIKARJEV

MENIH.1, ki pred borbami zivijenjaiabrali mit ste _ tihi samostah,Tega, ki Mavrica Mira v dezju je —

prosite za aasl

Vi, UCENIKI, ki peresa vaSa

nam dala ved so in cednosti zaklad.Tega, ki Polnost Vecnega je Znanja —

prosite za ñas!

VOJAKÍ Kristusove bojne cete,VSI SVETNIKI IN SVETNICE zdaj:

prosite, da ON odpusti nam grehe,k» zdaj iivi med Vamí in je KRALJl

Iz kasleljanacine; TINE DEBELJAK

Ugledna ameiñská casnikai-ja Mr.Theoclore Andrica, dopisnik "ClevelandPress" in Mihael Gordey. posebni odpo-slanee. "Scoop-a" sta se pred kratklmmudila v Titovi Jugoslavíji ter sta povrnitví V svobodni svet svoje vtise po-pisala in jih poslala svojim listom.Theodore Andrica sedanje razmere v

Titovi Jugoslavíji opisuje takole:

Svojemu listu ne bom mogel poslatinobenih fotografij iz Jugoslavije, kernikakor nísem mogel dobiti dovoljenjaza fotografiranje. Neprestano sem nad-legoval urad Velizarja Savica, ki je po-mocnik ravnateija oddelka za inozem-sko casopisje v ministrstvu za infor-macije. V ulici Milosa Velikog v Beogra-du je moderno poslopje, ki nos! napisDirekcija za informacije. Poprej je toposlopje, kot> izgleda, bilo stanovanjskahisa, ki jo je posedoval kak "pokvarjenkapitalist", ki je nedvomno medtem do-bil svojo "lekcijo", da ne bo vec izko-riscal jugoslovanskega delavstva in pravgotovo ne vec gradil stanovanjskih his.V tretjem nadstropju sem nasel g. Savica, ki je bií vselej tem bolj nesmejan,ciin bolj zalostno novico mi je imel spo-rociti.

Prosnja za dovoljenje za fotografiranje je morala iti pred nek odbor. Ali taodbor ni imel seje ali je predsednik bilnekje odsoten, nekaj je vedno bilo, dadovoljenja od nikoder ni bilo. Ko semse navelical cakati in sem vlozil pros-rijo za zapustitev Beograda in obisk Za-greba in Ljubljane ter nato odhod iz Jugoslavije, sem pa to dovoljenje takojdobil. — Beograd izgleda cist. OnkrajSave grade Novi Beograd. Ko bo ta delmesta dokoncan (mislijo 1960.), bodenastanjeni tam vsi vladnl uradi, posla-nistva in glavni" stan KPJ. _ Radio-aparate sem videl samo v eni trgovininaprodaj. Nikjer pa nisem videl na-

prodaj mila. V Beogradu so stiri velikepvodajalne .s starinami. — Receno je,da mora v Jugoslavíji vsakdo delati.Samo tísti, ki delajo, naj tudi jedo, pra-vijo vladni uradniki. Ce je to res, tedajsi je tezko pojasniti, kdo so tiste sto-tine Ij'Udi, ki se gnetejo v hotelih Mos-kva in Ruski car in v balkanskih kavar-nah v Beogradu ? Celo marsal Tito nemore odpraviti starega balkanskega obi-caja, posedanja po kavamah, pitja inkramljanja. Mislim, ce bi hotel Tito resizzvati revolucijo, mi< ni treba drugega,kot pozapreti vse kavame.

O svojem potovanju iz Beograda skoziZagreb in Ljubljano v Trst pa pise takole:

Od Zagreba do Ljubljane je cesta ne-primerno boljsa, kakor med Beogradomin Zagrebom. Cesta med Ljubljano initalijansko mejo pa je izyrstna, nisempa na njej srecal- vec kot samo dva

avtomobila. Od Beograda proti zapadiiclovek sploh sreciije vedno manjSi pro-met. Pri Novem mestu sem videl sto-

tine zensk, kí so stale pred trgovinaraiV dolgih vrsta in cakale na blago. Zate narode je sedanji cas res deba po-stopanja v vrstah in zapravijanja 5asas cakanjem, posebno v dezelah Ijudskihdemokracíj in petletnih nacrtov. — VLjubijaní sem jedel v hotelu Unión. Ko-silo je bilo silno enostavno. Cena je hilanekoliko nizja kot v Beogradu, pa tudinacin prirejanja in kuhanja vsaj za to-liko nizji. — Po vsem pomanjkanju vJugoslavíji so se mi zdela izlozbena ok-na V Trstu bogato zalozena in mikavne

zaloge hrane v restavracijah in trgovi-nah kot da gledam amerisko mesto.

Mihael Gordey je bil v Titovini samo14 dni. Po vrnitvl v Pariz je o sedanjemstanju V Jugoslaviji napisal clanek, vkaterem med drugim pravi:

Bil sem samo 14 dni y Jugoslaviji, to-

g:?

MW Se-o o

FRANQUEO A PAGAR

TARIFA REDUCIDA

Concesión N9 3824

No. (átev.) 21.

V tem tezkem stanju so nesrec-ni begunci segli po skrajnem sred-stvu, ki so ga se imeli na razpola-go: po gladovni stavki. Zanjo jekmalu zvedela tudi javnost in takoje tudi casopisje o njej písalo.Predstavniki Mednarodne begun-ske organizacije so pa se vednomolcali. Nekaj beguncev je od gla-dovne stavke bilo ze tako osiabelo,da je bila resna nevarnost za nji-hovo zivljenje. Zato je zacel priha-jati V taborisce pri.stojni okroznizdravnik in jim je vbrizgavalinjekcije grozdnega sladkorja.Koncno so se zganili tudi pred

stavniki Mednarodne begunskeorganizacije. Prisli so v taboriscein so zastopnikom ■ begunskegastavkovnega odbora daJi zagotovi-io, da bodo vsi begunci zopet dobili polozaj razseljenih oseb, da boV taborisce prisla mednarodna ko-misija V svrho pretresa vaakegaposamezne ga slucaja, Takoj so tudi zboljsali hrano in ostalo oskrboV taboriscii.

A iodos los santos

PATRIARCAS que fuisteis la-semilladel árbol de la Fe en siglos remotos^al Vencedor Divino de la Muerte

rogadle por nosotros!

PROFETAS que rasgasteis inspiradosdel porvenir el velo misterioso,al que saco la Luz de las tinieblas —


Almas candidas SANTOS INOCENTESque aumentáis de los ángeles al coro,al que llamó a los ninos a su lado —

rogadlf por nosotros!

APOSTOLES que echasteis en el mundode la Iglesia cimiento poderoso,al que es la Verdad Depositario


MARTIRES que ganasteis vuestra palmaen la arena del circo, en sangre rojo,al que os dio fortaleza en los combates

- rogadle por nosotros!

VIRGINES semejantes a azucenas,que el verano vistú de nieve y oro,al que es fuente de Vida y Hermosura


MONJES, que de la vida en el combatfcpedisteis paz al claustro silencioso,a] que fs Iris de Calma en las tormentas


liOCTÓRES cuyas plumas nos legaronde virtud y saber rico tesoro,al que es raudal de ciencia' incxtingullle


SOLDADOS del ejercito de Cristo,Santas y Santos todos,rogadle que perdone nuestras culpasa Aquel que vive y reina entre vosotros?

GUSTAVO ADOLFO BECQUER

da po povratku.v Pariz se mí zdi nanasi strani vse mnogo, mnogo lepse, kakor kclajkoli prej. Vsaka misel, vsak 'pogled, vsak razgovor, vsak korak, vse, 'prav vse je nadzorovano. Nadzorovaliso vsak moj korak, vsako besedo in vsaktelefonski razgovor. .V vsej drzavi viada neverjetno nezaupanje, stra§no so-vrastvo in silna negotovost, in to v tistiJugoslaviji, y kateri danés rezim hujsekontrolira vojsko, policijo, mladino insploh vse zivljenje, kakor kdaj koliprej. — Vsi usluzbenici v hotelih, v ka-terih stanujejo tuji óasnikarji, so poli-cijski spijoní in agenti. Pisem nam neizrocajo v redu, brzojave posiljajo daljenavadno s 24 umo zamudo, po strpgi,kontroli. Nihóe od ñas nima pravice od-daljiti se iz mesta ve2 kot 20 km. Zá .

potovanje na vecje daljave je treba do-,biti posebno dovoljenje, Rankoviceve taj-ne policije. — Po beograjskih ulicah jédñevno videti dolge vrste gospodinj, kicakajo pred trgovinami na vsakdanjé■potrebscine. — Kljub najstroájemu nad-zorstvu.mi je uspelo dobiti to5nc informacije o polozaju V Jugoslaviji. Jugo-

(Nadaljevanje na 2 strani)

Str<m 2.SVOBODNA SLOVENIJA Stev. 21.

K prazniku Kristiisa Kralia PRIMAS POUSKE KARDINAL AVGüST HIOND - ÜMSLZadnja nedelja v oktobru. V mno-

gíh dusah se ni nic zganilo, mnogedruzine so dan prezivele vsakdanje..veliko druzb in drzav ni hotelo nicmisliti in nic storiti. Vesoljno Cer-kev pa je vzradostila zavest vd^-nosti in Ijubezni Vladarjn vlada-rjev. Molitev pri masi je na cudo-yit nacin izrazila bistvo praznika,tragiko sodobnega clovestva incilj njegovemu hrepenenju: Vse-;mogocni Vecni Bog, ki pí v vsvojemIj.ubljenem Sinu, Kralju vesolj-stva, hotel vse obnoviti, daj milo-stno, da se vse druzine narodov, kiSO: po grehu ranjene, podvrzejonj,egovemu kraljevanju.

Ranjeni smo, bolni. Posamezni-ke, druzine in najvecje druzbe ra-zjeda materialisticni rak. zazrl senam je v mozgane in srca: ne vidi-mo vec sveta, kot je; ne znamovec Ijubiti, kar je Ijubezni vredno;ne zmoremo vec odlocitev in de-janj, ki nam jih veleva vcst; po-gled nam je zastrt; cuti uperjeni vzemljo; drug drugega se bojimo—kot vodi veliko politiko strah, vo-\ái tudi nase medsebojne odnose.Strah in sebícnost.

Odkdaj so druzine narodov ranjene in razdvojene? Odkdaj jeciovek suzenj strahii in sebicnosti?Odkar postave in javno zivljenjene poznajo vec evangelija. Ce tospcznamo, so sredstva za resitevdaña; clovestvo se mora duhovnoprcroditi, vsa obnova pa mora iti vimenu Jezusovem. stiri tocke teobnove naj navedeno:Ij Doílednost. Katoliski narod

smo, 12 stoletij nam je resnica po-íozena ze k zibeli. Ali je nismo vzadnjih rodovih premalo cenili?Ves se, kaj je, cesa ni; kaj je prav,kaj ne — délas pa ze, kot drugi hocejo. Zaniciijes cloveka. ki svamo-ti rodno mater, pljujes za nfim, kije izdal svoj narod — za sramotil-ce bozje Cerkve in vere pa nimasobsodbe. „razumes.'' jih in cenisnjih nazore. Obnova je v zvestobikatoliskim nacelom, v nepresta-nem trudu za dograditev .znacajapo Ucenikovem zgledu, v uveljav-1 j anju. in izvaj anj u krscanskegaidealizma.

2) Ta idealizem vidi vse, kot je.Zato daje povsod prvo mesto du-hú. Ki'^Sánska dutiovnosi jo drugatocka obnove. .Pogovori vedno iz-dajájo nase misli in po pogovorih

'' ptiznajmo, da nam je premnbgo-icrat dénar vé5 kot" sredstvo. da po-stavljamb údobhost med nase ci-Ije, da se pehamo za slaVo in po-hvalami. Kdaj bpmo na podobénnacin zahrepeneli po krepostih, poprávem.spoznanju; kdaj bomo kul-turño délo radl nagrajali in nalnyzgoja ne bo nekaj meglénega,síupajnega. postranskega ?3) Zavest skupnosti, Druzba ni

skupek nervoznih in samovoljnih

(Ñadaljevaiije s 1. strahi)

, ^lovani danés zive pod stalnim policij-a^jnv. nadzorstvom, takorekoc v policij-

. skih . zaporiii. Ne nadzoruje 'jih samo^ redna policija,. ampak tudi hisni zaup-. niki, ki morajo oddajati redna porocilao gibanju svojih sostanovalcev. Vse sta-nóvanjske hiae morajo biti zaprte obenajstih .zvecer. — Dozivijal sem fasi-aticne rezime, videl Poljsko in Cehoslo-vasko, lahko pa recem, da se nikdar ni-sem videl takega policijskega rezima,kakrsen viada v Jugoslaviji.

posameznikoy, ki si toliko casagrene zivljenje, dokler ne priklice-jo nadss totalitarnega rezima. In-dividualizem je spremenil Ijcdi vcrede, samovoljnost — z laznimpridevkom svobode — je vkleni-la clovestvo v okove ':uzenjstva.Ali si se ze potrudil — svaj'en danto poskusi! — da bi v vsakem, kiga srecas, videl brata, se zamisUlV to, da vaju je Bog po.slal skupaj,da drug drugemu dobro storita?4) Katoliska samozavest. Clo-

vesko dostojanstvo je pomandralaprav doba, ki je hotela, da je ciovek neodvisen od Boga. Napuh inponizanje sta v bistvu cno. Le bo-zji otroci zive iz prave sam.ozaves-ti. Duh resnice in dobrote jih zene,da resnico in dobroto zele povsod,jo zahtevajo, ne mirujejo, doklerne zaviadata v.vseh ustanovah, vdrzavah,, v mednarodnem zivlje-nju. Resnica in dobrota pa sta po-polni v Besedi.,Ne grc za naso cast, ne gre za

nase ime, — vse nase délo bodi zaneomejeno kraljevanje Kristuso-vo.

Polozaj je tezak. boj hud? — Azmaga gotova.

V NEKAJ VRSTICAHNewyorski Poljaki so praznovali svoj

letni praznik Kazimirja Pulaskiga, ki jemed amerisko revolucijo sluzil GeorguWashingtonu. Y velikem sprevodu so no-sili po mestu napise, kakor "Amerikacddclzi se Pulaskemu s tem, da vrni svo-

bodo Poljski", "Del s Stalinovimi lutka-mi V Varsavi", "Mi smo svobodni, toda

Poljska je zasaznjéna", "Vojno Stali-nu in njegovim rabljem sedaj,; da ne boprepozno", "Noíiemo koncentracijskibtaborisc in stalinovske vlade v Ameriki".

Predstavniki agrarnih strank iz vzho-dnoevropskih drzav, ki jece sedaj podkomunisticnimi diktaturami, so iz Wa-

shingtona poslali na zasedanje ZN vPariz spomenico, v kateri zahtevajo ob-

sodbo Sov. zveze zaradi krsitev medna-

rodnih pogodb, izgon sovjetov iz vseh

njenih satelitskih drzav, v katerih naj senato razpisejo svobodne volitve pod nad-zorstvom ZN. V. vseh teh drzavah za

zelezno zaveso je trebá tudi zascititi inzavarovati vse politicne nasprotnikesed. rezima in jih iz zaporov takoj spu-stiti na svobodo.

General Marshall je pred dnevi ne-nadoma prispel z letalom v Atene, kjerje imel razgovore, s kraljem Pavlom,predsednikom vlade in vojnim mini-strom. Iz Aten se je preko Rima vrnilV Pariz. V Rimú je bil sprejet pri pa-

pezu Pijii' XII, predsedniku republikeEunaldiju, predsednihrj vlade De Gaspe-riju in zun. min. grofu Sforzi. Svetovnitisk je V zvezi s tem Marshallovim po-

tovanjem poudarjal, da ameriski zunanjirain, pripravlja enotno gospodarsko invojasko organizacijo vseh nekom. evrop-skih drzav.

Skupno anglo - amerisko poveljstvo vEgiptu. Med angleskim in ameriskimglavnim stabom so razgovori za dolofii-tev skupnega poveljstva v Egiptu, ki bizacelo tako delovati v slueaju izbruhanove svet. vojne.

U.S.A. in Cañada se nameravata pri-druziti bloku drzav zahodnoevropskeunije.

V Parizu so se sestali zun. rainistri

peterih zahodnoevropskih drzav. Raz-pravljali so o vojaski pomoci, ki ata jopripravljena dati Amerika in Ganada vsliicaju-nove vojne vsem tem drzavar^.

Spanija bo po sporazumu z U.S.A. por.

Pokojni kardinal HLONO na kongresu Kristusa Kralja v Ljubljani.

Dne 22. oktobra ob 10 uri do-poldne je um.rl primas poljske republike poznansko - gnjezdenskiskcf s sedezem v Varsavi ih kardi

nal svete Cerkve Avgust Hlond v69. Ictu starosti. Tako so poljskikatolicani izgubili svojega cerkve-líega predstojnika. sveta Gerkevpa ze trinajstega kardinal.a od pol-nostevilnega konsistorija 70 kar-dinalov. kakor jih je 1. 1940 ime-noval papez Pij XII.S smrtjo kardinala Hlonda so

katolicani na Poljskem izgubilisvojo najvecjo in najtrdnejso o-iporo V boju proti komunísticnemubrezbostvu, ki je zajelo tudi njiho-vo dezelo. Z njim je odsla iz jav-nega zivljenja svetia cerlivena innarodna postava, skof-mucenik podraeisticnim rezimom in borec podkomunisticno okupacijo. Ob Hitle-rjevem napadu na Poljsko je ostaldoma, pa so ga Nemci internirahin zpprli V enega svojih zlogVasnihtaborisc. Zavezniska vojska ga jesele resila iz taborisca, na kar seje odpeljal z letalom v London inod tam V Rim, da se pokloni sv. 0-cetu. Tam se je odlocil, d?. gre na-zaj na Poljsko, ceprav to mordakomu ni bilo vsec. Tam se je poka-

siljala olive, pomarance, limone in oljeameriski vojski v Nemcijo.' Za vse po-siljke bo dobila dolarje.

V Ü.S.A. so vzporedili délo vseh od-sekov ameriskiK oborozenih sil za vzpo-

stavitev takojsnje enotne in mocne drza-

vne obrambe v smislu zadnjega Truma-novéga narocila.

Kómunisti' na Koreji so organiziralivstajo za odstranitev sed. demokratske-ga rezima. Viada je upor zadusila. Nekaj dni prej so pa Sovjeti napovedali, dabodo zaceli umikati svojo vojsko iz te

republike.

Italíja po zadnji izjavi zun. rain, gro-

fa Sforze v bodoci vojni ne bo mogla

ostati nevtraina.

^vica, V sveh dosedanjih kivavih spo-padih nevtraina drzava, v bodocem sve-tovnem krvavera metezu, ne bo moglástati vec ob strani. Zato se ze sedaj pripravlja na obrambo in po casopisnihVesteh lahko raSuna na armado pol ml-Ijóna moz. Da je dogodki ne bi zateklinepripravljene je skvite zaloge hraneza dve leti povecala na tri leta.

Francijo so sedanje stavke rudarjev

in ostalih delavcev, ki jih organizirajokomunísti gospodarsko popolnoma ohix)-

"mile. Viada je v stavkovna sredisía po-

slala vójskó, ki je zacela zasedati rud-nike. Polozaj je se nadálje zelo resen.

zal odiicnega in odlocnega zascit-nika katolistva, kar je izprical ssvojimi iasnimi pastirskimi listi,ki so nasli odjek po vsem .svetu.Nji'gova nenadna smrt'. ki ga jedoleêla kljub dvema operaeijamaslepica, je presenetila zahodnlkrscanski svet. Kdo bo -vz-el na ra-me usodo bednih. zapuscenih inpreganjanih poljsklh katolicanovV najtezjih dneh njih osame in na-sprotovanja?

Slovenci smo izgubili z njim ve-likega prijatelja in dobrega znan-ca. Dvakrat je bil med Slovenci kotosebni delegat sv. Oceta: na Evha-risticnem kongresu 1. 1935 in nakongre'iû Kristusa Kralja od 25.do 30. juJija 1939 — mesec dnipred izbruhom druge svetovne vojne, ki jo najprej udarila nad nje-govo domovino in njega saraega vprvih dneh napravila jetnika. Sezivo nam stoji pred ocmi njegovamogocna postava in njegov jasenglas, ki je tedaj na Stadionu govo-rii v latinscini, francoscini, poljs-cini. nemscini, lascini i ti' nasí slo-v.nscini, katere se je naucil glad-ko in pravilno kot salezijanski du-hcvnik v Loki pri Zidanem mostu,kjcr je zivel nekaj casa. Tedaj je vLjubljani s pogledom vidca príbilstavek; "V danaánjih dneh boj zaKristuf='ovo resnico dobiva ze na-ravnost ap-okaíipticna znaroenja zamirel, za duha, za clovesko vest".Ta stavek je govoril v poljscini,kakor da je vedel. da se bo ta apo-kalipticna vojska spustila izpod ne-ba prav nad njegovo nesrecno domovino. V slovenscini pa je izpo-vedal stavek: "Posnemajmo Odre-senika, kronanega s tmjem, v naj-veciih, trenutkih svojega zivlje-nja". Kdo je poleg Poljakov se boljkot Slovenci sel za njegovimi be-sedami? On sam je z njimí íxista-vil geslo svojemu boju in trplje-nju. Vojska z orozjem je sicer mi-nila, toda apokalipticni boj za "ml-E-eí, duha in íTovesko vest", divjadalje, ín pokojni kardinal Hlondga je v svoji domovini bil z vso od-locnostjo rirasko-katoliskega kne-za in ga zase dobojevál. Kako gabo dobojevál njegov narod?

Bog mü bodi obihn placník.' Sveta Cerkev je izgubila v njem enega svojih tecajnikov. PolJska paêlikega Mvodnega mucemka mkatolicani svojega zascitnika. B\o-vehci pa velíkega ^pruat^lja inznanca iz najsvetíejsih dni prave-ga zmagoslavja in svobode.

/

átev. 21. SVOBO:ONA 8L0V,:HIJA

Novice iz Slovenije JUBILEJ TRPKIH SPOZNANJ IN IZKUsEHJ

Na Brezjah .fe umvl tamosnji posest-I Tiik in gostiinicar Mirko Fiiizgar. ■^ V T^fovini razpisüjejo literarne na-

grade za déla v italijanscini. NateSajje objavila "Italijanska zveza za Istro

j. in Reko".F Pred glavnim kolodvorom v Ljubljani

so spreitienili tiste zasebne vrtove ki

so bilí med staro Miklicevo restavracijoin Resljevo cesto v park. Poseben park50 ui'edili tudi ob klaaicni gimnaziji inob Puharjevi ulicí.

Staroslovensko grobisoe pri Bledu.Pri kopanju temeljev za novo stavbo naPristavi pri Bledu so delavci naleteli na

razpadajoce okostnjake. Strokovnjaki sougotovili, da je bilo na teni mestu staro

slovensko grobisce. Kmalu nato so od-krill nad 180 grobov. Celo grobisce, ki.fe nastalo najbrz v casa od leta 750 do1000 bo po cenitvah strokbvnjakov ob-segalo verjetno do 600 grobov. Prí ko-panvi so nasli tudi mnogo starosloven-

skega nakita in novcev se iz rimske do-

be. 15. sept. so délo prekinili in bodonadaljevali z odkopavanjem prihodnjeleto.

V Titovih zaporih je umrl Likar Lu-dvik, zupnik v Sp. Idriji.

Filípica Ivana so Titovci zaprii takojpo tem, ko se je vrnil z ronaanja naBrezje. Ljudje se danés ne vedo, kamso ga komunisti odpeljali in kaj so znjim napravíli,V Pazinu so titovci poslopje malega

semenisca zaplenili in ga spremenili vvojasnico.Nov slovenski skof. Za pomoznega

ákofa v Pecuhu na Madzarskem je bilimenovan dr. Frane Rogac, po rodySlovenec.

V Rajhenburgu so komunisti vzelí vse

premozenjé trapistom.V Celju so titovci zaprli opata di\

Petra Kovacica.

V Mariboru so "titovi komunisti zno-

va zaceli gonjo protí kat. duhovsíini.Vec duhovnikov so ze zaprli. Med dru-gimi Obrzana, p. Gabriela in Ruperta.Na Golniku ne smejo vec streci bol-

nikom usmiljenke. Nadomestili so jih^s"tovarisicaraí".

Kapucini v Stepanji vasi pri Ljubljani so morali zapustiti samostan, kate-rega je prevzela "Ijudska oblast".

Salezíjanske zavode na Rakovniku,Kodeljevem ín v Radni so zaplenili komunisti, Verzeja jim pa sploh nikdár ni-so bili vrnili.

Poveljnik jugoslov, obmejnih straz nabloku V Steverjanu je z vso svojo opre- •mo pribezal v Italijo. Izjavil je, da nimogel prenesatl krivic, ki jih titov re-zim prizadeva narodu.

Slov. demokratska zveza v'Trstu jeposlala Vamostnemu svetu ZN v Parizin vsem vidnejsim poUtikom spomenico,"ki obsega 30 tiskanih pol. Zavzema sepredvsem za samostojnost tega podroc-ja, kateremu naj se dodeli se vecje pp-drocje, tako od strani Italije, kakor tudiJugoslavije. K temu podrocj« odnosnosvobodní drzavi naj bi pripadalí predvsem vsi Slovenei.

Za novega kanonika v Trstu je imenovan g. Janko Kramaric, biv. zupnikpri Sv. Petru na Krasu in dosedanjiprofesor na slovenski gimnaziji v Trstu.Iskreno cestitamoíV Trstu se je porocU prof. Martin

Jevníkar z gdf. Nedo Abram.V Trbovljah so iméli nedavno nosilci

sedanjega komunisticnega protiljudske-g-a rezíma v Sloveníji: Miha Marinko.Lidijá áentjúréeva in generali Kveder,Macek, Kidric, Leskosek, Grobusek, ,Ho-H, Hace in diwgi zaupen sestanek, na

katerem so razpravljali o patrebi cistke■ . ▼ komunistitfnlh vrstahj, Pri, slucajnostih

je imela glavno besedo Sentjurceva, ki

_ ' Te dni poteka tretja obletnica, odkar nemogoce misliti, da bi Franclja ali paje med drugim poudarjala: Mi smo tu je bila ustanovljena svetovna organi- kaka druga evropska drzava prístala•in oStanemo,* mi borci bomo obdrzali zacija vseh narodov UNO, ki inia svoj nato, da zé v mimi dobl' pristane na to,svoje polozaje, cetudi tega gotovi. ne sedez v New Yoiku, sedáj pa njena da bo vojski v slucaju sovraznosti po-

• zele. Kajti mi smo gradili in zgradili glavna skupscina zaseda v Parizu in veljeval angleski marsal, mornarici intemelje KP. Mi smo zgradili to stavbo, obravnava enega najtezjih problemov: letalstvu pa ameriski admírali in gene-mi jo bomo tudi cuvali. Ce bo vesoljni krizo beriinske blokade, ki ni v bistvu rali. V drugih razmerah nikdar ne bivihar strasen, mi bomo padli z njo, pre- drugéga,' ko vprasanje, ali bo kdaj pri- Anglija prístala na to, da postanejopustili je pa ne bomo nikomur". alo do skienitve mirujz Nemcijo in na njena letaliséa operista za ameriske le-

Slbv. krs. soe. zveza za STO. Sio- ta nadin do .ureditve rednih razmer v tece trdnjave, kajti kdaj bi Anglez mo-venska.krscanska socialna zveza je ime- Evropi. Letosnji jubilej je poln trpkih gel pristati na to, da bi Amerikancila nedavno v Trstu «stanovni obSni spoznanj, najhujse pa dejstvo, da je "zasedli" Anglijo pred izbruhoin vojne.zbor kot naglednica Zveze slov. in hrv. vsem ze popolnoma jasno, da je mir in Angleska viada mora iti celo tako da-krsc. socialcev. Delovala bo v okviru redno mednarodno sozitje nemogoce, lee, da svojo obrambo vkljuci v takozva-enotne slov. politicne organizacije Slo- dokler bo le v eni drzavi «vladal komuni "atlantski pakt", v katerem bostavensk^. demokratske zveze. Za pvedsed- nizem. Ko je leta 1945 sovjetska Rusija glavni sili Amerika in Kanada, Anglijanika je bil izvoljen prof. Ciril Cerovec, pristopila k UNO, je ameriska viada pa bo le zascitnica v prvi dobl vojne,za tajnika Petar áorli in za blagajnika prejela izrecno zagotovilo sovjetskih preclhodniea pa verjetno sele ob koncu,prof. Lavra Abram. ' zastopnikov, da bodo sodelovali pri mir- ce bo potek sovraznosti uspesen.

• L nem urejanju vseh zadev; danés pa ugo- Kakor se rusijo atari pojmi suvere-tavljajo ravno amerikanski za.stopniki, nosti in nacionalne nedotakljivosti, ta-

iO^ny* ^ ° enotni organizaciji sveta ko se rusijo tudi pojmi o patriotizmu in' * spiahnel. Ves svet je razklan na dva ta- zvestobi narodu in drzavi. Tisti Fran-

V sredo 27 oktobra je prispela v bora, ki vedno bolj drvita v navidez ne- cpzi in Italijani, ki so clani komunistic-BuenoR AirPR nrv» izogiben spopad. nih strank, odkrito izjavljajo, da se ne

Pozdravljeni!

Buenos Aires prva vecja skupina slo- spopad. nih strank, odkrito izjavljajo, da se ne

bi V korist.

ska Rusija .sabotira vse délo za enot- tretja vojna ze svetovna drzavljanskanost sveta, ker menijo njeni komuni- tretja vojna ze splosna revolucija.stiSni ideologi, da more sloneti medna- Ko so te dni v Parizu pi-oslavljali

venskih protikomunisticnih beguncev iz dosedanje borbe pa se jasno bode pridruzili obrambi domovine, ceAvstrije. Po dolgih letih trpljenja in Franclja v vojni protipomanjkanja v begunskih taboriscih se Rusiji. Evropski komunisti seje koncno tudi Vam uresnicila hrepene- nazori o organizaciji notra- tedaj cutijo najprej "drzavhjani" sve-ca zelja po svobodnem, cloveka vrednem pravnega reda in socialni* organi- tovne konumi.sticne revolucije pod vod-zivljenju. Srecno ste prejadrali Ocean Nemo.coca pa je enotnost tam, ^tvom moskovskih boljsevikov in selein se sesli s tolikom tisoci slovensklh komunizem uravnavati po Pato pripadniki lastne drzave, ki je da-beguncev, ki so ze pred Vami prisli sem. ^îzabnega reda. S tem, nes zanje tako dolgo samo joca, doklerSkupni komunisticni sovraznik, ki je za- povezati v enotno "i — komunisticna. In sovjetski strate-suznjil naso domovine, ñas je za£asno svetovno organizacije, je naletel pov- gi se ze posinehuje.fo ucinkovitosti atom-raztrgal na dvcjé in ñas locil za nekaj ^ ^vcjega najvecjega na- «ke bombe, ko pravijo, da lahko svojestradanja in trpljenja polnih let, S tem. «Pôtnika, ki trdi, da je svet lahko eno- prístase spravijo v podzemlje, prednoko stopate sedaj na argentinska tía, pa J® kom.unisticen. Druga J«h bo zadela atomska bomba, svet pase spet zdruzujemo. to pot v noví do- «vetovna vojna je izbruhnila, ker ni ho- spremeni v ogromno stevilo front, kjermovini, ki nam je vsem priskocila v po- Evropa ali fasi- se bodo vojskovale njihove guerile. Pomoe, nam nudila zavetje in vamost ter J® Danés sovjet- komunisticnih rac.unih bi morala bitiomogocila dela in napredek, nam in se- sabotira vse délo za enot- tretja vojna ze svetovna drzavljanskabi V korist. sveta, ker menijo njeni komuni- tretja vojna ze splosna revolucija.

stiSni ideologi, da more sloneti medna- Ko so te dni v Parizu pi-oslavljalirodna skupnost na komunisticnem Inter- tretjo obletnico obstoja UNO, so ven-

CarletoK Shugg je v USA postal bacionalizmu ali pa jo je treba uniciti. darle padle tudi besede, kí izrekajo ve-glavni ravnatelj za vsa tehnicna dela. Ves ."vet doumeva to resnicnost in ro v lepsi razvoj mednarodnega sozitjaIzjavil je, da bo komisija za atorasko glavni problemi obrambe pi*ed komuniz- 'n tudi vero, da sile toliksnega zla in ta-energijo pospesila izdelavo atomskih mom se ze resujejo na siroki medna- ke svetovne zarote ne morejo zmagati.bomb. rodni podlagi. Pred nekaj leti bi bilo Vkljub silnim udarcem in prehudim iz-

^ kusnjam in spoznanjem se vendarle obnajhujgem casu v svetu vedno upostavi

KAJ JE NOVEGA V ARGENTINI ravnotezje, ki sloni na nacelih mir».i inreda. Prvo svetovno vojno je zakljucila

Obletnica 17. oktobra. 1945 se je v ugodnostnih vozovnic na zelezniskih organizacija Zveze narodov; druga sevse] Argentini zelo slovesno proslavila. progah za osebni promet. Spremembo hotela lesiti v organizacijo UNO. Ti-Glavne slovesnosti pa so bile v glavnem se zlasti nanasajo na takozvane meseá- kj so porusili Zvezo narodov, so bilímestu Buenos Airesu, kamor so se iz ne in tedenske vezovnice. Podrobnosti . Japonska, Hitlerjeva Nemcija, Mussolí-vseh delov Argentine pripeljali stevilni so objavljene na vseh postajah. nijeva Italija in nazadnje sovjetska Ru-delegatí in delavci, da proslave dogod- Velika mednarodna avtomobilska dir- Racuni prvih treh so se podrli, njihke, ki so uvedii novo boljáe socialno za- ka se je te dni zaSela in sicer na progi nazore nosi naprej §e mednarodni ko-konodajo za argentinskega delavca. Buenos Aires—Carácas (Venezíaela) munizem. Ne bo uspel!Glavna prireditev pa je bila ta dan po- Buenos Aires. Tekma bo trajala skoraj ^^cal o enotni organizaciji sveta jepoldne pred, yladno palaco ;na Jlaza dva tedna in spremljajo listi ves potek zalo star, skoraj tako kakor clo-Mayo, kjer so govorili prezident repu- z velikimi porocili. Prijavilo se je nad vestvo samo. V najhujsih krizah so tablike general Juan D. Perón, njegova sto vozacev, ki pa uporabljajo pred- zagovarjali vsi vodilni mozje raz-soproga María Eva Duarte de Perón in vsem vozila znamke Ford, Chevrolet in "'k narodov. V letu 1848. je po febru-voditelj glavne argentinske strokovne Buick. arski revojuciji francoski pesnik Lamar-?veze< • Urugvajski dnevnik "El Debate" je klical .evropske narode v unijo. Nc-

Gospodarski svet je imel te dni vec objavil razgovor svojega dopisnika v kaj letí pred njim je ñas pesnik Pregcrn

KAJ JE NOVEGA V ARGENTINI

Ideal o enotni organizaciji sveta je

zveze^■Gospodarski svet je imel te dni vec

sej in je bilo na. teh posvetih sprejetih Buenos Airesu s predsednikom republi- "narodom, ki hrepene docakatmnogo ukrepov^ za.pobijanje inflacije. ke generalom Peronom. V svoji izjavi dan. . .'.' Njih inisel se doscdaj ni izpol-Najpréj jé bilo obj,avljeno, da bo viada povdarja prezident republike, da sploh njena, pa t.udi ne porazena. Obratno,za trgovino z zlatom in dragocenimi ni govora o tem, da mislí viada odpra- dosedanja izkusnje nam dokazujejo, dakovinami objavila enake predpise, kakor viti pesos ín ga nadomestiti s San Mar- ' pnopadli tisti, kí so se tem idealomso bjli uvedeni za trgovino z valutami. tinom. Viada dobro ve, kdo ízziva to posmehovali. Zato vemo, da imajo tre-Prav tako je gospodarski svet izdál vec inflacíjo in jo bo tudi znala zavreti. Ve- notno pri proslavi jubíleja UNO pravakrepQT, ki spreminjajo kreditno politi- lika krivda za pomanjkanje dolarja je tisti, ki so sicer razocarani, toda veru-ko denamih zavodov in dolocajo razne tudi v tem, ker so Anglezi v febniarjíj ^ pravilnost svoje misli. ,mere za omejitev obtoka bankovcev. skienili trgovinsko pogodbo z Argenti- Zahrbten ñapad. V nedeljo 26. sept.Prav tako je bilo objavijeno, da se s 1. no in dolocili placevanje v dolarjih, po- pop. je slov. begunec Joze Pecaric scdelnovembrom ukinjá moznost placevanja zneje pa je angleska viada odredíla, da v gostilni "Balkan". Nenadoma se mupreyoza pseb, 5e jé pri tem trejja oddati se racuni v funtih ne smejo vec prera- je od zadaj priblizal staronaseljenec Ja-tujo valuto in ukinja se takozvana "ayu- cunavati v dolarje. Tó je glavna krivda, nez 2ogar ter ga je z vso silo udaril poda familiar", ko je bilo doyoljeno, da da je nastopilo pomanjkanje dolarjev; glavi s steklenico sodavice. Udarec biso sorodniki svojim sorodnikom Í2ên prav tako je ameriska viada najprej iz- bil lahko'smrtohosen, k sreci se je paArgentine meseéno nakazovali po 50 do javila, da bo kupovala potrebséine za nl^íklînica |||dí:í]iétela. ¡Ranjenca so po500 pesov. Oboje se ukinja, ker je bilo izvajanje Marshallovega nacrta v Ar- prvi zdravrliéki pomocr spravili na sta-ugotoyljeno, da prevefi sluzi spekulaciji. gentinl in placcvala v dolarjih, nato pa novanje, zadevo pa ima, sedaj v rokach

yprava argentinskih. zeleznic , je' tq . je bilo izjavljeno, da ne bodo USA ni- cordobska policija. Zogar je napadel Pe-dni objavila, da se ukinjajo razne vrste cesar kupile v Argentini. carica zgolj iz politicnega sovrastva.

Sircm 4.

S / C B O © N A S L O V E NIJ Aéter. 21.

SloveB"fnos Aires, 26, oktobra

Pozdrav ia Kitaiske. Zdravnik g drJanea Janea je áe prispel „„ ^ 'aijonsko poslajo na Kitaiskem. p" jdnev. smo dobdi „d njega prvé sper„-Lilo s toplirai poadravi „sem i„¡,,Svobodne Slovenije i„ svojim osebn"anancem m pnjateljem. Obljublja namda se nam bo se javil ¡n „am tudi 2pisal svoje potovanje ia Buenos Airosana Kitajsko m seclanje svoje delo.

Prireditev Duhovnega zivljenja Kakor prejánja leta. je imela tuk. meseenarevija Duhovno zivljenje tudi letos svo-30 prireditev. Bila je 17. oktobra v dvo-rani San José v ulici Azcuenaga 164.Udelezili so se je v veliki vecini tudi.slovenski protikom. begunci, k¡ so bilitokrat prvic na skupni prireditvi s sta-voslovenskimi naseijenci v Buenos Ai-lesu. Vseh je bilo nad 1000. Tako so seprvi, kakor drugi oddolzili urednilaa terevije g. Hladniku za vse, kar je dobre-ga zanjo .storil. Na sporedu so bile za-niinive tocke. Prireditev je zaccla z ar-gentinsko himno. Gdc. Anica Laknerje-va je pódala prcgled déla, ki ga je v 15.letih opravilo Duhovno zivljenje v sluzbislovenskih naseljencev v Argentini, Tez-ko je bilo do.stikrat to dolo in napomaj.ot in vse poíno ovir. Toda list je vsekrize prestal in stal trdno na branikuresnice in je koncno tudi zmagal.Pevski zbov slov. beguncev je nato iz-vajal svój spored: slov. umetne in na-

vodne pesmi, ki so vsem navzocim obu-jale spomin na lepóte daljne domovine.— Tercet sester Fink je pravtako zape!nekaj nasih narodnih, nakar je spre-govoril tudi g. HIadnik. Zahvalil se jevsem, ki so na kakrscnkoli nacin. pripo-nioglí. da je organizacija prireditve ta

ko lepo íjspela. Posebno je omenjal Dru-stvo Slovencev ¡n pozival vse, naj gapodpro v njegovih prizadevanjih za doblo slov. naseljencev v Argentini. Po-

lagal je vsem na svce slogo in potrebopo cnotnem in skupnem delu. Izvajanja

g. Hladnika so naletela na toplo odo-

bravanje. Koncno so clani igralske dru-zine "Narte Velikonja" lepo uprizoriliJalnovQ igro "üom". Odmore je izpolnil

orkester slov. fantov.

"CASA BOYU", trgovina z urami,

zlatnino, srebrnino in nakitom, vljudno

obvesca tiste, ki cez teden ne more-jo priti, da se ob sobotah popoldne lah-ko zglase v njih stanovanju, ki je v istihisi, kakor trgovina in sicer na Olazabal2338, prvo nadstropje, stev. 5.

Druzinski jubilej. Odlicen slovenskiilioz in vzoren oce stevilne slovenskedruzine g. Nose Antón iz Strug na Do-,lenjskem je 21. oktobra tiho in v naj-ózjeni krogu svojih znancev in prija-teljev praznoval 25. letnico svoje poro-ke. Slavlje je bilo dalec od zene in ve-cine otrok. G. Nosetu zelimo, da bi muBdg podelil se innogo zdravja. kakortudi vsej njegovi druzini in da bi bla-goslovil njegovo pot, ki naj ga zopet po-peljd v narocje di-uzine in na drago do-riiacijo.

Poroka. V cerkvi sv.^ Julije sta se 17.oktobra porocila g. Novak Antón iz Do-

!

Obleke za zenske in moáke izdeluje poamerikanskíh in evropskih modelih

JANKO ARNSEKkrojftc.

Arroyo Toro, Tigre, Buenos Aires

Narocila sprejema vsako nedeljo po

mali na Víctor Martínez 50

Gene nizke, postrezba solidna intoüna.

■ ■■ ■ 1

Imprenta "Dorrego", Dorrego 1102, Buenos Aires

nci V Argentinibrepolj ¡n gdc. Marolt Marija od Sv.Gregorija. Cestitamo.

Druzino Alojzija in Marijo Zakrajsekje zadela tezka nesrcca. 13. oktobra ji-wa je umrla hcerkica Milena. Pokopaliso jo naslednji dan. Tezko prizacletidruzini nase sozalje!

NajmlajSi' Slovenci v Argentini. Vdmzini Valentina in Cilke Urbanc je bila 5. oktobra rojena hcerka, ki je 25.okt. pri krstu dobila ime Tinka. Dragoin Betka ákvarca sta 21. oktobra dobila

sincka. V druzini Rudolfa in VeronikeRozina je bil pravtako rojen sincek.Srecnim starsem nase cestitke.¿alna poboznost, ki je vsako leto na

Vseh svetnikov popoldne, bo tudi letosob 16. uri V grobnici Jugosl. Podporne-ga Drustva na Chacariti. Grobnica lezi

nasproti glavnemu vhodu po prvi diago-nali na desno blizu prvega krizisca.Pevski zbor bo zapel psalm Miserere,zalni govor bo pa imel c. g. Ravnikar.Po govoru se bo peí "Libera" in zalni-ee.

Opozorilo. Vse narocnike Svobodne

Slovenije prosimo, da nam cimprej pía-

«CASA BOYU"

OLAZABAl 2336 (pol kvadre ód ogla CabUdo 2300)Lepa izbira ur zlatnine,^

-s»Vi i» i. i.Tj .,i«vonc?lre stranke lahko zglose v nasem

kf^v ?s.i hisi , Olazabal 2338. prvo nads.ropie S.ev. 5

SLOVENCI PO SVETUU. S. A.

ákof dr. Gregorij Rozman se v U. S.A. zivahno udejstvuje. Govori pri raz-licnih cerkvenih alí drugih prireditvahAmeriskih Slovencev. Zadnjic je odsels kanonikom Omanom v njegov rojstni

oktobra je bil v dvorani St. Mary's 1Gillespie Ave, Ont. zacetni pies, v nedeljo 10. pkt. dopoldne je bila sv. masa sslovenskim petjem, zvecer ob osmih papevski koncert v Poljski dvoxani 1087Queen St. West. Na sporedu so bile slov.narodne in umetne pesmi ter Kovacevkraj, da bi si lahko v miru pnpravil ne- ^ „ CoTiarlí en tn

, . . -v. j • • •• • j student. Slovenski fantje v Canadi so tokaj pridig za prihodnie misijone in du- j., v; «.-./líiiu • XT i. • j T> - urireditev skrbno pripravili, da ni nudiiihovne vaje. Na potu je skof dr. Rozman pmeujw? ôbiskal slov. franciskanski samostan v

Lemontu, nato Rev. Novaka v Greenwoo-

du. Bil je badi pri zupniku Joe TrobcuV Elk Riverju in se ustavil pri sv. áte-fanu V Minnesoti. 3., 4. in 5. oktobra

je skof sam vodil 40 umo poboznost v

nasim l:«dem cim vec uzitka in da bijim dalí priliko, da skupno prezive nekaj prijetnih ur predno se podajo v zim-ski sezoni na dele v gozdove.

NIZOZEMSKA

íajo zaostalo narocnino. To lahko sto- sv. gtefana v Chicagu, 6. okto-zupniji sv. gtefana v Chicagu, 6. okto- Slovenci v Holandiji so imeli 11. jali-re alí osebno na Víctor Martínez 50, ali . ^ra je obiskal grob misijonskega sküfa ja svoje romanje v Heerlen k Marijipa nam jo poravnajo po posti s postnim Barage v Marquette, cdtam pa je odsel Pomagaj. Udelezba je bila zelo lepa,cekom. Tistim, ki v Argentini list pre- Willard, kjer je vodil slovenski mi- Slovesno sv. maso je daroval p. Teotimjemajo ze vec mesecov, pa narocnine se ^ Ameriki mine- ob asistenci p. Medarda in g. Zaklja.niso placali. bomo v novembru vjstavili ^ ̂ gî dusni in te- Pridigo ob tej priliki je imel g. ¿akelj.nadalnje posiijanje Svobodne Slovenije.. blagor svojih vemikov. Za petje je poskrbel pevski zbor "Zvon"

iz Heerlerheide. Vse je razveselilo tudiCórdoba, 20. okt. CANADA pismo. ki ga je poslal za to priliko ho-

Nova masa. Salezijanski bogoslovec _ jji., Antón Grdina iz Clevelanda U - • landskim Slovencem skof g. dr. Rozman.g. Polde Kavcic bo imel 12. decembra no- g, a., je obiskal vec slovenskih be¿un- Slovenski: pevski zbor iz Eisdena v Bel-

skih slvapin v Canadi. Povsod so ga le- sUi se, zal, romanja ni mogel deleziti,po sprejeli ter mu s slovensko umetne in niso rriogli dobiti pravocasno dovo-

Rio Negro, 18. okt. narodno pesmijo pricarali lepoto nase za pr.ekoracenje meje.Slov. duhovnik. V General Rocca je v tako tezko preizkusene domovine. V Hoensbrocku je bilo 1. avgu^ta

salezijsanskem zavodu San Miguel slo- Prvi slovenski koncert v Canadi. Pev- zborovanje drustva sv. Barbare,venski duhovnik g., Joze Peterlin, na ka- ski zbor slovenskih beguncev je imel V tera mestn je 6. avgusta umrl Francterega se rojaki lahko vedno obracajo. 9. in 10. oktobra pi*vi javni prireditvi. 9. Deucman iz Hajdine pri Ptuju.

I DVAKRAT DA, KDOR HITRO DA |f ZAVITRI ZA SI. O VE AI JO \í Dostava cez Svico, Dansko in U. A,- s sodelovanjem tamkajsnjih orgahizacij za pomoc |M. ADOLFO SEKKEL 25 de Mayo 305, Of. 010 - T. A. 32-3450

Uradne ure: 8 do 12 in od 14 do 18; ob sobotah od 8 do 12

ZAVITEK SVINJSKE MASTIdoza zajamceno ciste svinjske ma-

sti, netto 2100 gr.

ZAVITEK RI2A4Í^ kg riza

ZAVITEK MILA■4 kg mila

ZAVITEK SLADKORJA5 kg sladkorja

ZAVITEK KA VE2'/é kg siurove kave1 kg sladkorja

kg cacaos

Navedenim cenam je treba doclati zapostnino V Sloveniji po m?n. 9.25 za

zavitek.

NYLON — nogavice8 parov nogavic Ñylon vel 8'/é-18

v osem raznih barvah po izbiri

(postnina vkijucena)

PLETILNA VOLNA ZA VSEEVROPSKE DÉ2ELE

SERIJA 1000netto 650 g baby volnebele barve in dve pletilniigli z zvezkom navodil

SERIJA 1010netto 650 g volne za nogavice, v

KOLONIJALNI ZAVITEK1 kg kave (doza)2 Ibs cacaos227 gr. Céylon caja5 Ibs kristalnega sladkorja

MLECNI ZAVITEK2 dozi polnomastnega mleka

V práhu, 2 dozi sladkanega kondenz. mleka

4 doze nesladkanega kondenz.mleka

' 1 doza smetane

ZAVITEK TESTENINrezanci, oz. spageti,

kg netto

ZAVITEK OVSENIH KOSMICEVkg ovsenih kosmicev

ZAVITEK MA§(50B1 kg (doza) surovega masía

netto 900 gr,2 kg I.a margarine

ZAVITEK TOALETNEGA MILA20 komadov-

ZAVITEK MOKE5 kg psenicne moke

ZAVITEK eOKOLADEnajboljsa nizozemska ¿okalada"Kwatta" v skatljah po 300 píesele2 kg netto

SERIA 1011 kg kave

Vz kg cokoladekg kakao .

ZAVITKE ZA BOZIC sprejemamo do vkJjucno15. novembra.

barvah: srednjesivo, temposivo,svetio beige, srednje beige, rjavo,módro, belo, crnp, mesano in dveigli za pletenje ter zveeek z navo-ciili.

SERIJA 1020netto 650 g volne za pnllóver v barvah: bela, crna, siva, rdeéa, svetlo

modra, zelena, petro-jejska, turkiz, beige in rjava in dveigli za pletenje z zvezkom navodil,

naravnosti iz Svice poposti. Vsak zavoj je zavarovan. V ceno so vkijuceni vsi stroski prevoza,^vojnine, zavarovalnine, itd.; more-bitno carino mora placati prejemník.

ka in odpoáíljatelja in prikfziteôbeneí poí;n^*S^^ Pisniemh narocilih prosimo, da napisete jasno ime prejemni-VSI ZAVITKI SO ZAVAROVANÍ. - URADUJEMO ûÍJlT pravico morebitne spremembe cen.

. - - OJ-<V V OC'Ii Y I»

s90boonÍÍ sloÜenijfl - svobodna slovenija

Documents