SEMINARSKA NALOGA pri INFORMATIKI:

OBLIKOVANJE BESEDILA

Ocenjevanje: Obseg(najmanj 5 strani)

Oblika naslovne strani

Pisava(12 pt)

Poravnave

Naštevanje virov in literature

Prisotnost oblikovanja z interneta (NE SME BITI PRISOTNO!!)

Dodane slike, grafikoni, tabele, hiperlinki

Kazalo

Glava, noga dokumenta

Oštevilčene strani

Oddati v doc ali docx formatu in pdf formatu

Zadnji dan oddaje: 18.12. 2009 DO 24.00 ure PO MAILU: VERA.ORESNIK@GUEST.ARNES.SI

TEMA- ANATOMIJA 1. A 1. B 1. C 1. D

1. KONSTITUCIJA, DELI TELESA, TELESNE

RAVNINE, CELICA, TKIVA, ORGANI (2 dijaka)

Dijak/dijakinja:

Zna razloţiti različne tipe telesne zgradbe, našteti dele telesa in opisati različne telesne ravnine

razloţi definicijo in pomen pojmov: celica, tkivo, organ, organski sistem

opiše razlike med posameznimi strukturami, kot so: celica, tkivo, organi

razlikuje različna tkiva in zna povezati zgradbo tkiv z njihovimi nalogami

v modelu človeškega telesa prepozna in imenuje posamezne organe in jih zna uvrstiti v organski sistem

ilustrira poloţaj organov v telesu

TANJA KASTELIC

ANA LINA ŠKORC, SABINA ŠABIČ

SANJA MARKOVIĆ, KRISTJAN KUMIN

2. OKOSTJE (2 dijaka)

Dijak/dijakinja:

pojasni pomen ter vlogo okostja (opora, gibanje, varovanje, zaloga mineralov)

razloţi funkcionalne razlike med hrustancem in kostjo

prepozna in loči med gobastim in kompaktnim kostnim tkivom

na modelu prepozna in zna opisati makroskopsko zgradbo dolge cevaste kosti

pojasni pojem kostenenje ali osifikacija

opiše rast in nastanek kosti

opiše različne oblike kosti in njihov pomen

sklepa o pomenu gibljivega sklepa

na telesu pokaţe različne vrste gibljivih sklepov in gibanje v njih ter jih strokovno poimenuje

ANJA HROVAT, SABINA

BEĆIĆ

KLAVDIJA ŢINGER, MATEJA

MEŢNAR

SANJA MARIĆ, ŠEJLA AVDIĆ

na modelu okostja prepozna posamezne kosti jih strokovno poimenuje, opiše njihovo obliko in zgradbo ter osnovni pomen,

na modelu prepozna, zna strokovno poimenovati ter razloţiti zgradbo in naloge hrbtenice, prsnega koša, medenice in lobanje

našteje najpogostejše bolezni in poškodbe kosti in sklepov (zvin, izpah, zlom, ploske noge, rahitis, degenerativne spremembe…)

3. MIŠIČJE (2 dijaka)

Dijak/dijakinja:

razloţi zgradbo in delovanje različnih vrst mišičnih tkiv

pojasni in loči med makroskopsko in mikroskopsko zgradbo skeletne mišice

opiše in pojasni pomen in vlogo mišic v gibalnem aparatu ter pojasni pojem gibala

opiše zgradbo in delovanje različnih vrst mišic

prepozna določene mišice mišičnih skupin in jih strokovno poimenuje (Mišične skupine in mišice, ki jih morajo prepoznati na modelu so zapisane spodaj)

prepozna mišico v fazi kontrakcije in fazi relaksacije

izvede poskus izotonične in izometrične kontrakcije in opiše ter analizira razlike

Mišične skupine

1. Mišice hrbtenice, so kratke in dolge mišice

priraščene na stranske odrastke in trne vseh vretenc. Segajo od kriţnice gor vse do zatilnice. Najmočneješe je mišičje v zatilnem in ledvenem predelu.

KATJA MIKLIČ, ŠPELA BORŠTNAR

ALEŠ ROVANŠEK, MELISA KVRGIĆ

VESNA KARAULA, ARIANA HADŢIĆ

Naloga:

- vzravnavajo hrbtenico - drţijo trup pokonci - sukajo in nagibajo glavo in hrbtenico v levo in desno

2. Mišice prsnega koša, imenujemo jih tudi dihalne ali respiratorne mišice, saj sluţijo za dihanje. Med

rebri so medrebrne mišice, ki sodelujejo pri vdihu in izdihu (musculi intercostales).

Najpomembnejša dihalna mišica je trebušna prepona ali abdominalna diafragma, široka ploščata mišica, ki zapira spodnjo

odprtino prsnega koša, ter loči prsno votlino od trebušne. Skozi prepono potekajo krvne ţile, ţivci poţiralnik iz prsne v trebušno votlino.

3. Mišice zgornjega uda, delimo v mišice ramenskega obroča in druge mišice zgornjega uda.

Mišice ramenskega obroča: - musculus pectoris- velika prsna mišica giblje

ramenski sklep in ramenski obroč in izvirajo iz prsnega koša, ter obdaja pazduho ali axillo.

- Musculus latisimus dorsi- široka hrbtna mišica,

izvira iz hrbtenice in zadnje strani prsnega koša; priteza nadleket k trupu.

- Musculus deltoideus, deltasta mišica- deltasta mišica, ki odmika nadlaket in premika ramenski sklep, pod njo so obročkaste mišice ali rotatorji nadlakta.

Druge mišice zgornjega uda: - musculus biceps- dvoglava mišica ali glavna

upogibalka komolca - musculus triceps-troglava mišica ali iztezalka

komoca (ima insercio na olekranonu ulne)

- fleksorji (spredaj) in ekstenzorji (zadaj) zapestja in prstov

- drobne mišice za premikanje prstov, največ jih je za palec in mezinec.

4. Trebušne mišice

Naloga: - stiskajo trebušne organe in jih drţijo v pravi legi,

ter varujejo pred udarci

- pri obolenjih notranjih organov (pri vnetju trebušne

mrene) trebušna stena postane trša

- pomoč pri iztiskanju ploda iz maternice, blato iz

danke, urin iz sečnika, vsebine iz ţelodca pri

bruhanju..

- sodelujejo pri dihanju, kašlju, kihanju, krčevitem

joku,

- nagibajo hrbtenico vstran, naprej ali sklanjajo telo

- dvigajo medenico

Razpored trebušnih mišic

- Obdajajo trebušno votlino od spredaj in od strani.

Mišice spodnjega uda (kolčnega sklepa) 1. musculus gluteus maximus ali velika zadnjična mišica.

Pod njo so vrtalke kolka. Druge mišice spodnjega uda

1. musculus kuadriceps ali četveroglava stegenjska mišica, ki izteguje koleno.

2. zadaj v stegnu so fleksorji kolena 3. znotraj v stegnu pa primikalke stegna.

Mišice vratu in glave

1 . musculus sternocleidomastoideus ali obračalka glave in je tudi pomoţna dihalna mišica, a največja vratna mišica. Ţvečne mišice ali mastikatorne mišice, ki premikajo spodnjo čeljustnico. Musculus temporalis ali senčna ţvekalka Musculus maseter ali lična ţvelaka Obrazne mišice Izhajajo iz obraznih kosti in se pripenjajo v koţo obraza in vratu. Zato jih imenujemo tudi koţne mišice. Razporejene so okrog oči, nosu, ust ušes, …

4. ŢIVČEVJE (2 dijaka)

Dijak/dijakinja:

pojasni osnovne naloge ţivčnega sistema

loči in opiše razliko med ţivčno celico in ţivcem (vrste ţivcev in njihove osnovne naloge)

pozna in razume strokovne izraze vseh struktur in

organov ţivčnega sistema

pojasni pomen in razloţi delovanje ţivčne celice, ţivčnega tkiva in ţivčnega sistema

razlikuje ţivčne celice med seboj

razume in na primeru zna razloţiti prevajanje ţivčnih impulzov vzdolţ ţivčne celice in med celicami

skicira sinapso in razloţi dogajanje v sinapsi

razume strukturo in organizacijo ţivčnega sistema in

pomen sestavnih gradbenih elementov

pojasni zgradbo in delovanje: centralnega ţivčevja, perifernega ţivčevja in avtonomnega ţivčnega

sistema

AZRA BAŠIĆ, ENESA ČAUŠEVIĆ

LUKA ŠEHOVIĆ, TINA PUCIHAR

KRISTINA HOČEVAR, BOJAN GAJIĆ

na primerih razloţi zgradbo in delovanje simpatika in parasimpatika

loči in pojasni razliko med somatskim in avtonomnim

ţivčevjem

se zaveda najvišjih oblik mišljenja

ilustrira refleksni lok, in ga razloţi

demonstrira in analizira različne reflekse, na primer; pri sošolcu skuša izzvati refleks in zna našteti nekaj refleksov iz vsakdanjega ţivljenja

sklepa o pomenu, nastanku in sestavi cerebrospinalne tekočine

sklepa, kje je mesto delovanja drog in zakaj se je posledic delovanja drog teţko znebiti

sklepa zakaj je alkohol škodljiv za ţivčevje

5. ENDOKRINE ŢLEZE ali ţleze z notranjim

izločanjem (1 dijak, ki obdela tudi regulacijske

sisteme)

Dijak/dijakinja:

pojasni mehanizem delovanja endokrinih ţlez

topografsko pokaţe lego endokrinih ţlez in jih strokovno poimenuje

opiše zgradbo in delovanje posameznih endokrinih ţlez

pojasni vlogo hormonov posameznih endokrinih ţlez

razloţi vpliv regulacijskih hormonov hipofize na delovanje vseh ostalih endokrinih ţlez in povratno zvezo

REGULACIJSKI SISTEMI Dijak/dijakinja:

razloţi pomen stabilnosti notranjega okolja

utemelji pomen delovanja nekega regulacijskega sistema v telesu ( na primer: kaj se zgodi, če moramo

ANJA JESENŠEK

ŢAN RAZBORŠEK

AGNESA BYTYČI

začeti nenadoma teči…)

6. ČUTILA (3 dijaki)

Dijak/dijakinja:

pozna in razloţi strokovne izraze čutil in struktur v njihovi zgradbi

pojasni pomen čutil za preţivetje

sklepa, kako so čutila usklajena in povezana med seboj in z ţivčevjem

pojasni razliko med čutilno celico in čutilom

OKO

na modelu zna razloţiti zgradbo zrkla

opiše zgradbo in naloge ţilnice in mreţnice

našteje dele očesa, ki sodelujejo pri tvorbi slike na mreţnici

razloţi, kako oko izostri sliko oddaljenih in bliţnjih predmetov

ilustrira pot svetlobne informacije do centra za vid

ilustrira nastanek slike na mreţnici

s poskusom demonstrira zenični refleks in pojasni njegov pomen

imenuje vse pomoţne očesne naprave in zna pojasniti njihovo osnovno nalogo

QENDRIM BAJRAKTARI, NINA LIČINA, NIKOLINA NJENJIĆ

ALBERT KORAĆ, TINA HOSTNIK, TILEN ČERNIČ

MELISA MURANOVIĆ, MAŠA ZADRAVEC, IRENA PONIKVAR

sklepa in razloţi, zakaj je pomembno, da si oči zaščitimo s sončnimi očali, kadar smučamo v visokogorju

sklepa o pomenu vitamina A za vid

sklepa, zakaj je ponoči »vsaka krava črna«

pojasni osnovne napake vida; kratkovidnost, daljnovidnost, astigmatizem, barvna slepota, nočna slepota…

UHO

pozna in razloţi strokovne izraze čutil in struktur v njihovi zgradbi

pojasni pomen čutil za preţivetje

sklepa, kako so čutila usklajena in povezana med seboj in z ţivčevjem

pojasni razliko med čutilno celico in čutilom

razloţi pomen ušesa kot čutila za sluh in čutila za ravnoteţje

razmišlja in sklepa o pomenu dveh ušes pri zaznavanju smeri zvoka

opiše sestavo slušnega sistema

razloţi vlogo slušnih koščic

pojasni vlogo ušesne troblje

s kliničnim poskusom oceni sluh

opiše pot zvočne informacije do centra za sluh

opiše zgradbo in vlogo ravnoteţnega organa

razloţi pot informacije o poloţaju telesa do centra za ravnoteţje

razume različne situacije in jih pojasni: zakaj imamo občutek vrtenja še nekaj časa potem, ko stopimo iz vrtiljaka

sklepa kako droge delujejo na čutilo za ravnoteţje

OKUS, VOH (dijak opiše tudi zgradbo in naloge koţe)

sklepa zakaj okušamo slabše, kadar smo prehlajeni

loči in zna razloţiti zgradbo in lego receptorjev za okus, vonj

opiše pot informacije okusa do centra za okus

opiše pot informacije za vonj do centra za vonj

pojasni trditev, da koţa deluje kot čutilo

7. KOŢA (1. dijak)

Dijak/dijakinja:

razume in zna razloţiti zgradbo koţe in njen pomen za organizem

razume strokovne izraze za dele koţe

na sliki ali modelu prepozna osnovne dele in strukture koţe

opiše spremembe koţe pri termoregulaciji in sklepa, kako se človek prilagodi na spreminjajočo temperaturo v okolju

našteje koţne ţleze in njihov pomen

sklepa o povezavi koţe s čutili

razloţi zgradbo in pomen podkoţja

sklepa o pomenu zmernega in nevarnosti pretiranega sončenja

TADEJA ČRNILEC

8. PREBAVILA (2 dijaka)

Dijak/dijakinja:

pozna osnovne naloge prebavil

zna po vrsti našteti dele prebavne cevi in jih strokovno poimenovati

razloţi osnovno zgradbo in naloge delov prebavne cevi in prebavnih ţlez

topografsko pokaţe poloţaj prebavnih organov v modelu

pojasni pomen uravnoteţene, zdrave prehrane

zna izračunati ITM in pozna odstopanja od normalnih vrednosti

sklepa o nevarnostih prevelike telesne teţe in razume, da so vzrok za številne kronične bolezni

pojasni proces prebave in njegov pomen

pojasni razliko med mehansko in kemijsko prebavo

razloţi osnovno zgradbo zoba, število stalnih in mlečnih zob, zobno formulo

opiše zgradbo,pomen in delovanje jeter, trebušne slinavke in ţlez slinavk

MONIKA

PRVINŠEK,

EDIS HODŽIĆ

PRIMOŢ KOBAL, NEŢA ISTENIČ

MANCA

POTOČNIK,

PRIMOŽ

POTOČNIK

9. OBTOČILA (2 dijaka)

Dijak/dijakinja:

pozna in razume strokovne izraze organov, tkiv in struktur, ki spadajo v sistem obtočil

našteje glavne naloge in sestavo krvi

razlikuje krvne celice med seboj in pozna njihove osnovne naloge

razloţi pomen krvnih skupin sistema ABO in Rh sistema

pojasni in opiše proces strjevanja krvi

na osnovi zgradbe ţil sklepa o njihovi nalogi

razloţi način in smer pretakanja krvi po ţilah in skozi srce

razloţi zgradbo in delovanje srca s preprosto ilustracijo in zna izmeriti frekvenco srčnega utripa

pojasni faze srčnega cikla

razloţi različne krvne obtoke in razume njihov pomen

razume in zna razloţiti izraze: utripni volumen, minutni volumen, elektrokardiograf, elektrokardiogram, Riva Rocci

opiše zgradbo in delovanje limfnega sistema

pojasni pomen bezgavk

pojasni pomen vranice in priţeljca

EVA KORADE

ANJA

NOVLJAN,

DENIS

PETRIČ

10. DIHALA (1 dijak)

Dijak/dijakinja:

strokovno poimenuje dele dihalne poti zna pokazati na modelu

opiše zgradbo dihalne poti

razloţi zgradbo in delovanje pljuč

pojasni nalogo pljučnih mešičkov, kot mesto izmenjave plinov

razloţi princip ventilacije oziroma zračenja pljuč

razloţi razliko med dihalno prostornino in vitalno kapaciteto

na osnovi razumevanja zgradbe pljučnih mešičkov sklepa, kako poteka izmenjava dihalnih plinov

LARA JELIĆ ANJA POTOČNIK

11. SEČILA (1 dijak)

Dijak/dijakinja:

topografsko pokaţe lego organov sečil in jih strokovno poimenuje

opiše zgradbo in naloge organov sečil

opiše sestavo seča

z ilustracijo opiše zgradbo nefrona

razloţi diurezo in mikcijo

MAŠA

POŽAR

12. SPOLOVILA IN RODILA (2 dijaka; prvi: moške,

drugi: ţenske spolne organe)

Dijak/dijakinja:

topografsko pokaţe lego spolnih ţlez in jih strokovno poimenuje

razloţi čemu sluţi razmnoţevalni sistem, opiše njegovo zgradbo pri moških in ţenskah

zna opredeliti glavne lastnosti spolnih celic, ki so pomembne za nastanek novega osebka

opiše, kaj je glavni namen oogeneze in spermatogeneze in kakšni so njuni rezultati

razloţi potek in regulacijo menstrualnega ciklusa in vlogo spolnih hormonov

pojasni faze nosečnosti in razvoja ploda

našteje spolno prenosljive bolezni in opiše njihove nevarnosti

ve kako se najlaţje obvarujemo pred spolnimi boleznimi

se zaveda odgovornosti in moţnosti pri načrtovanju druţine

ALBINA

TABAKOVIĆ,

ŽAN

ŠTREMFELJ

TEMA – ZDRAVSTVENA NEGA 1. A 1. B 1. C 1. D

1. Alkoholizem (kaj je, kaj se najpogosteje pije, kje in

ob katerih priloţnostih, zdravljenje, kdo najpogosteje-

starostna skupina, pogostnost med mladimi,

posledice, kako bi ga zmanjšali med mladimi oz.

preprečili, zakon)

JUTA PAVLIČ

NASTJA MARINČIČ

MELITA TOMAŢIČ

TIA VARDIĆ MARINKO

2. Kajenje (vrste cigaret, zakonodaja, kdo

najpogosteje-starostna skupina, posledice, odvajanje

od kajenja-kako in na kakšen način, kako

preprečujemo oz. bi zmanjšali kajenje med mladimi)

EMINA VELADŢIČ

KAJA KORES

SABINA VOZEL

SARA

MULJIĆI

3. Anoreksija in bulemija (kaj je, kdo najpogosteje,

zdravljenje)

VERONIKA PRESETNIK

MAJA LAVRIČ

TINA PAŠALIČ

NINA

VIRAG

4. Trde droge (katere so, prepoznavni znaki,

zdravljenje, kdo najpogosteje, preprečevanje)

MANCA PORGA

ŠPELA MOLK

ANITA ROZMAN MOČNIK

ANA MARIJA POTREBUJEŠ

5. Kontracepcija (kaj je, vrste, uporaba, najbolj

zanesljiva glede nosečnosti in spolnih obolenj)

SARA UŠTAR

JASMINA MUSIĆ

MAŠA NOVOSEL

LUCIJA DOBLEKAR

6. Aids in hepatitis C (kaj, znaki, zdravljenje, kako se

okuţimo)

ANA SAJE NATAŠA TRAVEN

EVA ZUPANČIČ

7. Zdrava prehrana (katera ţivila, piramida,

porazdeljenost OH, B in M preko dneva, porazdelitev

obrokov, koliko,vitamini, minerali, vnos tekočine)

PIA PREGL IRMA KOVAČEVIĆ

EVA MOČNIK

8. Telesna aktivnost (koliko, kdaj najbolje, kakšna

aktivnost, pazimo na, pulz, kaj pridobimo, kako vpliva

na telesne organe)

BOJAN SLADOJEVIĆ

ANDRIJANA KOVAČEVIĆ

9. Varstvo pred poţari (s čim gasimo kaj, pravila, načrt

evakuacije)

ANITA PETERKA

MAJA GIOVANI

AZRA KOVAČEVIĆ

10. Mobbing (kaj je, kako ga prepoznamo, kaj lahko

naredimo)

AIDA LUČIČANIN

11. Človekove in otrokove pravice (predstavitev členov

na kratko)

ANA ROKAVEC

REDŢEP IDRIZI

12. Spolne bolezni (katere poznamo, znaki in

zdravljenje)

ŠPELA KNAVS

ARMIN KAVČIČ

13. Načini širjenja in preprečevanja okuţb (prenosi

okuţb, širjenje in preprečevanje-s čim)

LAURA BOGATAJ

14. Naravna in pridobljena človekova odpornost proti mikroorganizmom (vrste naravne in pridobljene,

opis prednosti in slabosti)

MARUŠA DEBELJAK

15. Komunikacija (vrste, proces komuniciranja, motnje) SANELA ALJIJA

NEJA ISTENIČ

16. Stres (vrste, zdravljenje, preprečevanje)

ELKINDA REČI

ANDRAŢ KRALJ

17. Druţina (vrste in opis, kaj je, pomen za otroka) MARUŠA GOLOB

MARIGONA HOXHA

18. Bonton IN kontaktna kultura

(pravila v javnosti, pri jedi, V

ŠOLI…)

SARA MULJIĆI, MELISA MURANOVIĆ

ENISA ČIVOVIĆ

19. Komuniciranje s pomočjo mnoţičnih medijev

(telefon, internet-pravila, kako, navedi primer)

VAHID ĐULIĆ

20. Spolnost (spolni odnos, nevarnosti, teţave)

DAVID GRANATIR

21. Vrednote (kaj so, katere poznamo, pomen, vzgoja)

STAŠA JANŠA

22. Evtanazija (kaj je, vrste, zakonodaja – slo in tujina)

LEJLA LIŠINOVIĆ

23. Transplantacija (kaj je, kaj lahko transplantiramo,

podatki za slo, pomen)

ŠPELA RIHTARŠIČ

24. UKC (predstavitev UKC, kako je razdeljen, katere

sluţbe, oddelki, kaj zdravimo)

LUKA ŢELEZNIK

25. Poklicne bolezni (katere se pojavljajo v zdravstvu,

kako jih preprečujemo, dejavniki tveganja)

26. Gripa in pandemska gripa -nova gripa (kaj je,

prenos, zaščita, zdravljenje)

ŠPELA PRIMC

JAKA FINK

27. Mikroorganizmi (kaj so, vrste, lastnosti posameznih

MO)

28. Splav (kaj je, vrste, kdaj ja in kdaj ne, zakonodaja v

Slo, posledice)

SEVDINA JAŠARI,

KATJA VODIŠEK

29. Nosečnost in porod (potek nosečnosti, velikost

ploda po tednih, kdaj rojstvo – nedonošen, donošen,

potek poroda, komplikacije)

EVA POVIRK ANA KORENČAN

SLAVICA TOPREK

30. Pravila oblačenja v javnosti (kaj in kje, cerkev,

šola, prosti čas, plaţa, gledališče,…) ANAMARIJA PERKO

31. Transfuzija (kaj je, kdo ja, kdo ne in zakaj, kje, kaj

jemo zjutraj)

NAVODILA ZA IZDELAVO SEMINARSKE NALOGE (REFERATA) PRI PREDMETIH GEOGRAFIJA IN INFORMATIKA

1. 2. Splošno

Referat mora imeti uvod, kjer izpostavimo, o čem bomo pisali. Lahko tudi v nekaj stavkih že kaj o tej temi povemo. za ta uvod naj bi bilo dovolj pol strani. V glavnem delu natančno opišemo vzroke za nastanek tega pojava, potek, vrste tega pojava, posledice, kje se pojavlja. Vmes ali na koncu teksta dodamo fotografije in preglednice, če jih imamo. Zaželen je tudi kakšen zemljevid tega pojava. Če opisujemo državo, glavni del izgleda nekoliko drugače: državo opišemo glede na različne geografske elemente, ponavadi v tem vrstnem redu: - lega in morebitne naravne enote, - reliefne značilnosti, - podnebne značilnosti, - vode in rastlinstvo, - značilnosti prebivalstva, - naselja in gospodarske značilnosti. Tudi tu vmes ali na koncu dodamo fotografije in preglednice, pa tudi kakšen tematski zemljevid države. V zaključku povzamemo bistvene značilnosti napisanega, se zahvalimo, če nam je kdo pomagal in dodamo vire ter literaturo. Referat lahko predstavimo v power pointu ali na plakatu.

3. Teme

Geografski pojavi

- različne vrste naravnih nesreč (potresi, tornadi, tropski cikloni, poplave, cunamiji, vulkanski izbruhi),

- efekt tople grede, - hidroelektrarne in njihov učinek na okolje, - termoelektrarne in njihov učinek na okolje, - klasični in alternativni viri energije, - promet,

- turizem, - krizna žarišča v svetu, - lakota in bolezni.

Države in kraji

- domači kraj, - izbrana država, - izbrana regija znotraj Slovenije.

pripravil: Jernej Klemen

TEMA – GEOGRAFIJA 1. A 1. B 1. C 1. D

1. Naravne nesreče (potresi, tornadi, tropski cikloni, poplave,

cunamiji, vulkanski izbruhi) TAJDA

BEGIĆ

2. Efekt tople grede

3. Hidroelektrarne in njihov učinek na okolje

4. Termoelektrarne in njihov učinek na okolje,

5. Klasični in alternativni viri energije

6. Promet

7. Turizem

8. Kriţna ţarišča v svetu

9. Lakota in bolezni TJAŠA ČAMPA

10. Domači kraj (predstavitev) AJDA ARKO (RIBNICA)

KATJA SEDEJ (BREZOVICA)

11. Evropska unija (ureditev, drţave)

12. Drţava EU: Italija ANJA RAZPOTNIK

13. Drţava EU: Avstrija BRIGITA PRAŠNIKAR

14. Drţava EU: Nemčija UROŠ STEKLASA

DEJAN TEKAVEC

15. Drţava EU: Francija BOŠTJAN MAROLT

16. Drţava EU: Velika Britanija

17. Drţava EU: Belgija

18. Drţava EU: Velika Britanija in Severna Irska GAŠPER ŢURBI

19. Drţava EU: Danska

20. Drţava EU: Ciper

21. Drţava EU: Grčija

22. Drţava EU: Češka

23. Drţave EU: Estonija, Litva, Latvija

24. Drţava EU: Finska

25. Drţava EU: Luksemburg

26. Drţava EU: Irska

27. Drţava EU: Portugalska

28. Drţava EU: Luksemburg

29. Drţava EU: Švedska

30. Drţava EU: Madţarska

31. Drţava EU: Malta

32. Drţava EU: Španija MARUŠA RIBIČ

33. Drţava EU: Nizozemska

34. Drţava EU: Poljska

35. Drţava EU: Slovaška

36. Drţava EU: Bolgarija

37. Drţava EU: Romunija

38.

39.

40.