skandinavski ili makedonski izbori? · vo finska, island i [vedska ovaa godina se odr‘aa izbori i...

str. 1Godina 4, br. 14, juni 2006 Skopje

Skandinavski ili makedonskiizbori?

Poznato ni e deka na 5-ti juli,petti pat po osamostojuvaweto, }ese odr‘at parlamentarnite izbori.Isto taka, znaeme deka ovie izborise ispit za procesot na demokra-tizacija vo Makedonija. A, dekaistite izbori se va‘niza ponatamo{niot procesna integracija na Make-donija vo EU, znaeme na-vistina dobro. Na raz-li~nite tribini i panel-diskusii, politi~arite iintelektualcite izja-vuvaat deka znaat kolkuse zna~ajni slobodnite idemokratski izbori voMakedonija. Me|unarod-nata zaednica vo Make-donija postojano se zala-ga za fer, slobodni idemokratski izbori. No, do koga ikolku pati povtorno? Vsu{nost,site ve}e znaeme s¯, ili ne? Nikojve}e ne mora da go objasnuva poimot"skandinavski izbori# i "evropskistandardi#. Zo{to, vsu{nost, skan-dinavski izbori? Zarem makedon-ski parlamentarni izbori zvu~itolku lo{o? Makedonija e gorda natolku mnogu raboti, kako na nejzi-nata kultura i istorija, na zemjatai vinoto, no koga stanuva zbor za iz-bori naj~esto se premol~uva imeto.A, deka vo Makedonija ima{e re~isifer, slobodni i demokratski izbo-

ri mora da bide dovolna pri~ina zada se prodol‘i so toa i povtornoda se napravi obid. I navistina,ve}e nikoj ne veruva vo toa deka voMakedonija nikoj ne znae kakofunkcionira toa. Makedonija mo‘esamo "da treba i da saka#.

Vsu{nost, predgovorot bi mo‘eltuka da zavr{i zatoa {to s¯ e ve}e

ka‘ano i poznato. Za ‘alme|u "znaeme# i "pravime#postoi golema razlika.Sigurno sekomu mu imapadnato v o~i deka tonotod Brisel e stanat po-tvrd. Duri i Oli Ren, kojvsu{nost e poznat kakosmiren diplomat, be{eprili~no jasen, re~isi dasakame da poveruvamedeka po 17.12.2005 g. iz-mina rokot na po{te-duvawe i ottoga{ sitezboruvaat mnogu jasno. Na

po~etokot na godinata s¯ u{tepovle~eno, no sepak jasno, od Bri-sel dojde porakata deka izborite }ebidat odlu~uva~ki za brzinata naprocesot na integracija na Makedo-nija vo EU. Vo ponatamo{nite izjavistanuvaa s¯ pomali nade‘ite zapo~etokot na pregovorite i Oli Renza "Vienskiot vesnik# izjavi sosemajasno deka po Romanija i Bugarijatreba najprvin da se izglasa Usta-vot na EU. Toa mo‘ebi zvu~i drama-ti~no, no ne e tolku lo{o zatoa {toi samata integracija na Makedonijavo EU ne odi tolku brgu. Sepak, ma-

Ulrih Klepman

Politi~ka mislastr. 2

Ulrih Klepman

Abstract

kedonskata vlada propu{ti da imobjasni na sopstvenite gra|ani dekane postoi posakuvaniot triskok2004 - 2005 - 2011. Sekoj kako daveruva deka s¯ e samo rabota naforma i deka, kade i da e, do 2011/2013 god., Makedonija }e stanepolnopravna ~lenka na EU. No, za‘al, pome|u se najdoa lokalniteizbori. Tie na Makedonija i nanesoagolemi {teti, no i toa ni e poznato.Lokalnite izbori im gi ponudijapotrebnite argumenti na site pro-tivnici na pro{iruvaweto na EU.Izve{tajot na OBSE be{e porazi-telen, osobeno zatoa {to od stranana dr‘avata ne be{e storeno re~i-si ni{to protiv nepravilnostite.Me|unarodnata zaednica ne e slepai gluva, iako toa mo‘ebi nekoi goposakuvaat. Sigurno ne doznava s¯,no porano ili podocna, sepak, re~i-si s¯. Dokolku sega, dolgo predizborite, ve}e diskutirame za toakako izborite bi mo‘ele da bidatmanipulirani, a politi~arite seobvinuvaat me|usebno za manipu-lacija, toga{ toa e ve}e alarmant-no! Kade e demokratskata kulturakoja{to Makedonija, 16 godini ponezavisnosta, ve}e dolgo treba{eda ja poseduva? Kade se partiitekoi{to se rakovodat od ideologii,a ne od li~ni interesi? Kade sepoliti~arite koi vo centarot nasvoeto vnimanie go imaat ugledot idobroto na sopstvenata zemja?

Iako mnogumina zboruvaat zaskandinavski izbori, nikoj do segane go objasnil potpolno ovoj poim.Dali toa zna~i deka }e bide mirnoi studeno na denot na izborite?Ili, dali toa zna~i deka bez raz-lika koj }e pobedi }e bide prodol-‘en kontinuitetot vo politikata(so drugi zborovi nema vedna{ sekojda bide otpu{ten i na negovotomesto da bide vraboten drug)? Ilimo‘ebi, deka izborite }e bidattolku fer, slobodni i demokratski{to toa nema da bide ni zabele-‘ano? Onoj koj na internet }e gopobara poimot skandinavski izborina angliski ili na drug jazik nemada najde ni{to. Malku e ~udno iakosite zboruvaat za toa. I kaj OBSE ikaj ODHIR ne mo‘e da se najdeni{to vo arhivot pod ovoj poim.Sepak, ne{to mo‘e da se najde. Takavo Finska, Island i [vedska ovaagodina se odr‘aa izbori i nemanegativni naslovi po vesnicite.Duri i ODHIR ne ispra}a svoinabquduva~i zatoa {to nema (navi-stina nema?) {to da se nabquduva.Posledniot izve{taj e od 1986 god.,koga be{e ubien {vedskiot premierOlof Palme. Na {to se dol‘i toa?

Znaeme samo deka skandinavski-te izbori se slobodni, fer i demo-kratski izbori i toa nema potrebapove}e da se objasnuva. Toa trebada go znaat site na 5-ti juli!

Everybody knows that the 5th parliamentary elections in independentMacedonia on July 5th will be a touch-stone for the achieved democratizationprocess and crucial for the country’s future European integration. It is clearthat the coming elections have to be fair, free and democratic – so-calledScandinavian elections. A Google-search for this term in English or Germandoes not point to what it is used for in Macedonian. Nevertheless, everybodyseems to know what is meant by it. The point is that it has to be done.


SODR@INA / CONTENTS

VovedUlrih Klepman

IntroductionUlrih Klepman

Izbori 2006Izbori 2006Izbori 2006Izbori 2006Izbori 2006 / / / / / Elections 2006

Zbirkata izborni zakoni nare~ena Izboren zakonik na RepublikaMakedonija _________________________________________________9Tawa Karakami{eva

The Collection of Election Legislation Called Election Law ofthe Republic of MacedoniaTanja Karakamiseva

Parlamentarnite izbori vo 2006 godina kako uslov za po~etokna pregovorite za ~lenstvo vo Evropskata unija ______________17Vasko Naumovski

The Parliamentary Elections 2006 as a Preconditionfor Starting EU Accession NegotiationsVasko Naumovski

Odnosite pome|u civilnoto i politi~koto op{testvo vovreme na izbori – nekoi dilemi i makedonskite iskustva ____21Nenad Markovi}The Relations Between the Civil and Political Society During Elections- Some Dillemas and Macedonian ExperiencesNenad Markovic

Parlamentarni izbori 2006-ta:Ispit za zrelosta na makedonskata demokratija ______________29Dejan Mickovi}

Parlamentary Elections 2006: A Test for the Maturity of theMacedonian DemocracyDejan Mickovic

Izbori 2006: Istra`uvawata na javnoto mislewe – kompas zapoliti~kiot kurs na Republika Makedonija __________________35Gordana Jankuloska

Elections 2006: Public Opinion Research - the Compas of thePolitical Course of the Republic of MacedoniaGordana Jankuloska


Aktuelno Aktuelno Aktuelno Aktuelno Aktuelno / CurrentCurrentCurrentCurrentCurrent

Posledicite od referendumot za nezavisnost na Crna Gora ___39Aleksandar Spasenovski

The Consequences From the Referendumfor Independence of MontenegroAleksandar Spasenovski

Ustavot na Republika Irak od 2005 g. ________________________47Ilina Cenevska

The 2005 Constitution of the Republic of IraqIlina Cenevska

Me|unarodni organizacii /Me|unarodni organizacii /Me|unarodni organizacii /Me|unarodni organizacii /Me|unarodni organizacii /InternaInternaInternaInternaInternational Organizational Organizational Organizational Organizational Organizationstionstionstionstions

Kancelarija za demokratski institucii i~ovekovi prava - ODIHR ____________________________________57Vladimir Misev

The Office for Democratic Institutions and Human Rights - ODIHRVladimir Misev

Predizvici i perspektivi /Predizvici i perspektivi /Predizvici i perspektivi /Predizvici i perspektivi /Predizvici i perspektivi /Challenges and PerspectivesChallenges and PerspectivesChallenges and PerspectivesChallenges and PerspectivesChallenges and Perspectives

Politi~ka kultura na doblesni izbori ______________________63Qup~o \or|inski

The Macedonian Political Culture and Economic GrowthLjupco Gjorgjinski

Finansiraweto na izbornite kampawi sporednoviot Izboren zakonik na Republika Makedonija ____________69Ivan Bimbilovski

Financing of the Election Campaigns Under the NewElection Law in the Republic of MacedoniaIvan Bimbilovski


Teorija Teorija Teorija Teorija Teorija / Theory Theory Theory Theory Theory

Eti~ki razmisli za izborniot fer pleji NVO-konceptot kako glasot na narodot______________________ 75Dejan Donev

Ethic Considerations about Fair Play at Elections andthe NGO Concept as the People`s VoiceDejan Donev

Izbori i izborni sistemi ___________________________________ 81Aneta Jovevska

Elections and Electoral SystemsAneta Jovevska

Portreti Portreti Portreti Portreti Portreti / Portr Portr Portr Portr Portraitsaitsaitsaitsaits

„Princot na Asturija# - portret na Xovani Sartori ____________ 89Nata{a Hroneska

The Prince from Asturija - a Portrait of Giovanni SartoriNatasa Hroneska

Recenzii Recenzii Recenzii Recenzii Recenzii / Recensions Recensions Recensions Recensions Recensions

Balkanot na raspetie _______________________________________ 95Aneta Stojanovska

The Balkans at a CrossroadsAneta Stojanovska

Izborite kako del od sovremenata makedonskapoliti~ka istorija ________________________________________ 101Dane Taleski

Elections as a Part of the Contemporary Macedonian HistoryDane Taleski

Dokumenti Dokumenti Dokumenti Dokumenti Dokumenti / Documents Documents Documents Documents Documents

Odluka za pravilata za ramnopraven pristap vo mediumskotopretstavuvawe za izborite za pratenici vo Sobranieto naRepublika Makedonija vo 2006 godina _______________________ 105

Desicion of the Parliament of the Republic of Macedonia about the Rulesfor Equal Media Represenatation for the Parliamentary Elections 2006

Za avtorite /Za avtorite /Za avtorite /Za avtorite /Za avtorite /About the authorsAbout the authorsAbout the authorsAbout the authorsAbout the authors __________________________________ 113


Godina 4Br.14juniSkopje 2006ISSN 1409-9853

Spisanie za politi~ko-op{testveni temi

Izdava~i :d-r \orge Ivanov

Ulrih KlepmanUrednici :

m-r Dane Taleskim-r Sandra Koqa~kova

m-r Nenad Markovi}m-r Ivan Damjanovski

m-r Vladimir Bo`inovskiGoce Drtkovski

d-r @idas Daskalovski

Adresa :Fondacija "Konrad Adenauer#

ul. Maksim Gorki 16 kat 3MK-1000 Skopje

Tel.: 02 32 31 122Faks: 02 31 35 290

E-mail: [email protected]: www.kas.de

Institut za demokratija,solidarnost i civilno op{testvo

ul. Metropolit Teodosij Gologanov 59 / 1 / 6 -13MK - 1000 Skopje

Tel. / Faks: 02 32 17 080E-mail: [email protected]: www.idsco.org.mk

Pe~at:Vinsent grafika

Dizajn:Natali Nikolovska

Organizacija:Daniela Trajkovi}

Tehni~ka podgotovka:Pepi Damjanovski

Lektura:Bisera Pavleska

Year 4Nº 14June

Skopje 2006ISSN 1409-9853

Magazine for Political-Societal Subjects

Publishers:Dr. Gjorge IvanovUlrich KleppmannEditors:Dane Taleski M.A.Sandra Koljackova M.A.Nenad Markovic M.A.Ivan Damjanovski M.A.Vladimir Bozinovski M.A.Goce DrtkovskiDr. Zidas Daskalovski

Address:Konrad-Adenauer-Stiftungul. Maksim Gorki 16/3MK-1000 SkopjePhone: 02 32 31 122Fax: 02 31 35 290E-mail: [email protected]: www.kas.de

Institute for Democracy, Solidarityand Civil Societyul. Metropolit Teodosij Gologanov 59/1/6-13MK-1000 SkopjePhone/fax: 02 32 17 080E-mail: [email protected]: www.idsco.org.mk

Stavovite izneseni vo spisanieto ne sestavovi na Fondacijata "Konrad Adenauer# i

Institutot za demokratija, solidarnost icivilno op{testvo, tuku se li~ni

gledawa na avtorite. Izdava~ite ne odgovaraatza gre{ki napraveni pri prevodot.

Spisanieto se izdava 4 pati godi{no i im sedostavuva na politi~kite subjekti,

dr`avnite institucii, univerzitetite,stranskite pretstavni{tva vo

Republika Makedonija.

The viewpoints expressed in the magazine are notthe viewpoints of the Foundation "KonradAdenauer# and the Institute for Democracy,Solidarity and Civil Society. They are personalviews of the authors. The publishers are not liablefor the translation errors.

The magazine is published 4 times a yearand it is distributed to political subjects, stateinstitutions, universities andforeign representatives inthe Republic of Macedonia.

Printing:Vinsent grafikaDesign:Natali NikolovskaOrganization:Daniela TrajkovicTechnical preparation:Pepi DamjanovskiProof reading:Bisera Pavleska


Zbirkata izborni zakoni nare~enaIzboren zakonik na RepublikaMakedonija

Tawa Karakami{eva

Nekolku pri~ini zo{toIzborniot zakonik1 e zbirkaizborni zakoni

Prva pri~ina

Zakonikot ne e podgotven sporedevropskata nomotehnika, bidej}i nee vnimavano na osnovnata razlikame|u zakon i zakonik, od edna, i me|ukodifikacija i inkorporacija nazakonskata materija od oblasta naizborite, od druga strana.

Se ~uvstvuva nedostatok napravni~ko poznavawe na poimot"zakonik#. Koga se ~ita celinata naZakonikot se dobiva vpe~atok dekapodgotvuva~ot napravil prosto,mehani~ko povrzuvawe na pret-hodno va‘e~kite izborni zakoni voeden t.n. kodifikuvan tekst. Prven-stvenata ideja pri izrabotkata nazakonik ne treba da poa|a od obi~nopomestuvawe na izbornite zakonivo edna celina, tuku od potpolnonova razrabotka na izbornata ob-last. Prethodnite izborni zakonimo‘at da poslu‘at samo kako mate-rijal (gra|a) {to bi mo‘el da seupotrebi pri izrabotka na Zako-nikot.

Mehani~koto preslikuvawe napostojnite izborni zakoni vo no-viot kodifikuvan akt ne ja ispol-

nuva celta i smislata na posto-eweto na Zakonikot. Vsu{nost,tokmu po ova pra{awe vo pravnataliteratura se pravi razlika me|ukodifikacija i inkorporacija. Sokodifikacijata imame potpolnonova obrabotka na konkretnataoblast (vo slu~ajov - izborna ob-last), dodeka kaj inkorporacijataimame prosto soedinuvawe na po-stojnite pomali zakoni i drugi iz-vori na pravoto vo eden golem zako-nik, bez potemelna i posu{tinskaprerabotka, dorabotka na nivnatasodr‘ina.

Vtora pri~ina

Se ~uvstvuva nepoznavawe naosnovnite kategorijalni pravnipoimi {to se odrazuva i vrz struk-turata na Zakonikot. Na Zakonikotmu nedostasuva: a) jasno definiranastruktura spored konkretna meto-dologija i b) logi~en redosled naizbornite dejstvija. Nemawetologika vo redosledot na izbornitedejstvija sozdava fali~na zakonskasodr‘ina.

Na Zakonikot mu e potrebna novastruktura {to }e sodejstvuva soop{toprifatenite standardi zaizborite i redosledot na izborniteaktivnosti. Eve zo{to:

Osnovno nepoznavawe na izbor-nata problematika e dokolku Zako-nikot ne se zapo~ne so op{titeprincipi na izbira~koto pravo

Iz

bo

ri

20

06

1 Izborniot zakonik e objaven vo Slu‘ben vesnik naRepublika Makedonija, br. 40, od 31 mart 2006 g..


Tawa Karakami{eva

koi{to se fundament na "evrop-skoto izborno bogatstvo#. Besmis-leno e izbira~kiot spisok da sespomene samo so eden ~len napo~etokot od Zakonikot, a prostiotprepis na postojniot Zakon zaizbira~ki spisok da se sodr‘i vo~lenovite po 41-ot. Izbira~kiotspisok zaedno so pra{awata zaizbornite edinici i izbira~kitemesta (koi{to, patem, se nao|aat nakrajot od Zakonikot???) treba dabidat prvo pra{awe razraboteno voZakonikot vedna{ po izbira~kotopravo na gra|anite, zatoa {to toa eprvo dejstvie vo predizbornataaktivnost na izbira~ite. Dokolkuse sledi logikata na izbornitedejstvija }e se vidat i drugi zakon-ski nedoslednosti. Prioritetnopra{awe treba da bide izbira~-koto pravo na gra|anite i negovotoostvaruvawe.

Treta pri~ina

Imaj}i gi predvid upatstvata inasokite na dobrata praktika naizbornite pra{awa usvoeni voforma na Kodeks od strana naParlamentarnoto sobranie na So-vetot na Evropa, {to imaat va‘nozna~ewe i za Republika Makedonijakako ~lenka na Sovetot na Evropa,izbira~koto pravo mora da bidedetalno razraboteno od aspekt napette fundamentalni principipredvideni vo Kodeksot, i toasledej}i ja negovata logika koja{toe napravena soglasno so te‘inatana principite.

Vo osnovnite odredbi najnapredtreba da se razraboti op{totoizbira~ko pravo vo dvete svoizna~ewa, aktivnoto i pasivnoto,kako i uslovite pod koi ova pravose steknuva i se odzema. Vo vtoriot

~len treba da se razraboti izbi-ra~kiot spisok kako javna ispravapreku koja gra|anite go ostvaruvaatizbira~koto pravo, dodeka vo sled-nite ~lenovi treba da sledat sitesega predvideni odredbi za izbi-ra~kiot spisok. Vo ovoj del trebada se pomestat i odredbite zapodnesuvaweto na kandidaturite.

Vtor va‘en princip e principotna ednakvo izbira~ko pravo. Oso-beno zna~ewe treba da se posvetina principot na ednakvi mo‘nostigarantiran za site partii i neza-visni kandidati, u~esnici vo iz-borniot proces. Vo posebni ~lenovitreba da se garantira neutralniotodnos na dr‘avnite organi vo:izbornata kampawa, pokrienosta naizbornite nastapi od strana na me-diumite, osobeno kaj javnite slu‘-bi i buxetskoto finansirawe napartiite i kampawite.

Principot na ednakvi mo‘nostitreba da se odnesuva i na ogra-ni~uvaweto na tro{eweto na par-tiite, osobeno vo delot na rekla-miraweto. Posleden segment na ed-nakvoto izbira~ko pravo e ednak-vosta i nacionalnite malcinstva iednakvata i paritetna zastapenostna polovite na partiskite listi ivo izbornite organi. Potoa, trebada sledat odredbite za regulirawena slobodnoto izbira~ko pravo,principot na tajnost i neposred-nost na izbira~koto pravo, kako iperiodi~nosta na izborite.

Vtoroto poglavje od osnovniteodredbi treba da gi razrabotiuslovite za primena na principitena izbira~koto pravo, so posebnagarancija na slobodata na izrazu-vawe, slobodata na pe~atot, slobo-data na dvi‘ewe i slobodata nazdru‘uvawe i organizirawe zapoliti~ki celi vo tekot na izbor-


Zbirkata izborni zakoni nare~ena Izboren zakonik na Republika Makedonija

niot proces. Vo ova poglavje trebada se najdat i odredbite {to se od-nesuvaat na osnovnite elementi naizborniot sistem: pra{awata za iz-bornite edinici i izbira~kite mes-ta i organite za sproveduvawe naizborite (izborna administracija).

Sledat odredbite so koi zapo~-nuva izbornata faza. Prvo, odred-bite za raspi{uvawe i odr‘uvawena izborite, potoa odredbite zaizbornata kampawa i za finan-siraweto na izbornata kampawa,sproveduvaweto na glasaweto, na-bquduvaweto na izborite, sumira-weto i utvrduvaweto na rezultati-te od glasaweto na izbira~kitemesta, za{titata na izbira~kotopravo, kako i odredbite za poni{-tuvawe i povtoruvawe na glasa-weto. Potoa treba da sledat odred-bite za nespojlivost, profesional-nost i neotpoviklivost na funkci-jata, kaznenite odredbi i preod-nite i zavr{nite odredbi.

^etvrta pri~ina

Organizacijata na izboritetreba da ja vr{i nezavisna, profe-sionalna i nepristrasna izbornaadministracija. Ova pra{awe eosobeno interesno dokolku go raz-gledame preku zborovite na Stalin:"[to se odnesuva do izborite, edin-stvena rabota koja{to e vredna e kojgi objavuva rezultatite!#.

Vo izbornata literatura posto-jat tri modeli na organizirawe naizbornata administracija: a) biro-kratski ili individualisti~ki,b) profesionaliziran i v) model vokoj postoi kombinacija me|u pret-hodnite dva modela so vklu~uvawena ~lenovi na politi~kite partii.

Vo dr‘avi kade {to ne postoidolga tradicija na deluvawe na

nezavisni administrativni slu‘-benici potrebno e da se odi kon iz-gradba na celosno nezavisna i ne-pristrasna izborna administra-cija.

Za razlika od niv, vo dr‘avitekade {to administrativnite slu‘-benici imaat dolga tradicija nanezavisnost od politi~kite vlasti(kako {to e vo [vedska, Belgija,Danska), po‘elno e javnata adminis-tracija da se vklu~i vo organizi-raweto na izborniot proces. Ottu-ka, vo ovie dr‘avi e normalno dapostoi vakov na~in na organizi-rawe na izbornata administracija,iako soglasno izve{taite na Birotona Parlamentarnoto sobranie naSovetot na Evropa za nabquduvawena izborite, i vo ovie dr‘avipostojat brojni nedostatoci {to seodnesuvaat na izbornata adminis-tracija.2

Vo nekoi dr‘avi, izbornataadministracija e kombinacija nalica vraboteni vo javnata adminis-tracija, sudii i izborni eksperti.Ovoj model e naj~esto primenuvankoga OON ili drugi me|unarodniorganizacii se involvirani voprocesot na izgradba na izbornataadministracija. No, sosema e jasnodeka onamu kade {to doverbata vojavnata administracija e na niskonivo ili kade sudstvoto ne e dovol-no nezavisno, ovoj model mo‘e davnese nedoverba kaj elektoratot voizborite. Vo vakvi slu~ai, mnogupodobro e da se odi na individu-alen izbor na lica, eksperti koi seprofesionalno doka‘ani vo izbor-

2 Kako osnovni nedostatoci se nabrojani: malatatransparentnost vo aktivnosta na Centralnataizborna komisija, razli~nite varijanti na tolkuvawena na~inite na koi se brojat glasovite, politi~kipolariziranata izborna administracija, kontra-verzite pri imenuvaweto na ~lenovite na DIK,~lenovite na izbornite komisii nominirani oddr‘avni institucii i sli~no.


Tawa Karakami{eva

nata problematika, a imenuvani odzakonodavnata ili od izvr{natavlast. Povtorno, ovoj model naindividualen izbor funkcioniradobro dokolku izbira~ite i parti-ite imaat doverba vo nezavisnostai integritetot na imenuvanitelica.

Izbornata administracija mo‘eda gi vklu~i, no i da gi isklu~ipretstavnicite na u~esnicite voizborniot proces (politi~kitepartii) vo, odnosno, od svojotsostav. Isklu~uvaweto na parti-skite pretstavnici se opravduva somomentot na depolitizirawe naizbornata administracija, no i sopotrebata od zgolemuvawe na ste-penot na doverba vo dr‘avata,osobeno dokolku postoi somne‘ vo~esnosta i integritetot na izbor-niot sistem.

Vo dr‘avi vo koi postoi istorijana partiska dominacija i manipu-lacii vo izborniot proces, po-trebno e da se vospostavi neza-visna izborna administracija so{to taa se oddeluva od domina-cijata na vladeja~kata partija. Ovae osobeno potrebno vo zemjite odtranzicija, bidej}i vo niv nekoipoliti~ki partii s¯ u{te veruvaatdeka edinstveniot na~in da gidobijat izborite e da ja kontro-liraat izbornata ma{inerija {to eopasno za kredibilitetot na izbo-rite i za legitimitetot na izbor-nite rezultati. Vo Izborniot ko-deks mora{e da se predvidat pre-cizni pravila za na~inot na organi-ziraweto na ‘drepkata pri izborotna licata vraboteni vo javnataadministracija, kako i za sora-botkata me|u DIK i organite odjavnata administracija, vo sekojaop{tina poedine~no koi{to pret-hodno treba{e da dostavat pre-

cizni spisoci za lica koi nemaatni{to sporno vo svoeto rabotnodosie. Zakonodavecot so "nepod-nosliva lesnotija#, bez preciznaorientacija kako bi izgledalooformuvaweto na izbornite organina teren, usvoi pravila {to nosatkonkretni problemi. Izborot po patna ‘drepka podrazbira mnogu po-precizni pravila, jasni kriteriumii principi na nejzinoto reali-zirawe. Isto taka, sporno e neso-odvetnoto obrazovanie za golemdel od licata koi se izbiraat voizbornite organi. Ne mo‘e da seo~ekuva od lica koi nemaat sood-vetno obrazovanie, ili lica koisamo za nekolku nedeli }e dobijatnekoi osnovni poznavawa od izbor-noto pravo, da bidat klu~nite orga-nizatori na izborniot proces.

Republika Makedonija i ovojpatja ispu{ti {ansata da go zapo~neprocesot na izgradba na vistinskanezavisna izborna administracija.Postojnite organi za sproveduvawena izborite ne se izborna admi-nistracija.

Petta pri~ina

Vo Zakonikot nedostasuva od-redba za imunitetot na ~lenovitena izbornite organi. Vo ovaa smislapotrebno e da se odredi imunitetna ~lenovite na DIK, na ~lenovitena op{tinskite izborni komisii ina izbira~kite odbori koi ne mo-‘at da bidat li{eni od sloboda zavreme na odr‘uvawe na izborite,osven ako bidat zate~eni vo vr{e-we na krivi~no delo za koe e propi-{ana kazna zatvor od najmalku 5godini. Potrebno e da se predvidii deka odobrenie za li{uvawe odsloboda na ~len na DIK mo‘at dadadat samo ~lenovite na DIK so



dvotretinsko mnozinstvo, kako i za~lenovite na op{tinskite izbornikomisii. Za ~lenovite na izbi-ra~kite odbori odobrenie bi tre-balo da dade IK. Isto taka, voZakonikot nedostasuvaat i odredbivo odnos na disciplinskata odgo-vornost na ~lenovite na izborniteorgani, odnosno da se opredelatosnovite na disciplinskata odgo-vornost. DIK treba da donese po-seben Pravilnik za disciplinskaodgovornost {to se nosi so mnozin-stvo glasovi na ~lenovite na DIK,pri {to treba da se predvidi dekaza disciplinska odgovornost na~lenovite na DIK odluka vo prvstepen donesuva DIK so dvotre-tinsko mnozinstvo od ~lenovite.Protiv re{enieto za izre~enadisciplinska merka, liceto imapravo na ‘alba do nadle‘niot sud.Vo Zakonikot treba da se vmetne iosnov za prestanok na funkcijata voDIK, vo op{tinskite izborni komi-sii i vo izbira~kite odbori, pora-di razre{uvawe.

^len na DIK mo‘e da bide razre-{en poradi nestru~no i nesovesnovr{ewe na funkcijata ili poradipote‘ok disciplinski prestap, {togo utvrduva DIK so dvotretinskomnozinstvo. Protiv odlukata lice-to ima pravo na ‘alba do Vrhovniotsud na RM. Isto taka, da se vnesemo‘nosta za prestan na funkcijataporadi ispolnuvawe uslovi zastarosna penzija.

[esta pri~ina

Vo odnos na finansiraweto naizbornata kampawa, Zakonikotpovtorno ne predvide, kontrolatana finansiskite izve{tai od rabo-teweto na u~esnicite vo izborniotproces da ja vr{i nezavisen revi-

zionen organ (mo‘e i stranskarevizorska ku}a). Isto taka, ne epredviden evropski prifateniotinstrument - javen povik na dona-torite za finansirawe na izbor-nite kampawi so javno otkrivawe naidentitetot na donatorite-finan-sieri vo kampawata. Ne se vnesenitu odredba deka pri predla-gaweto na kandidatite ili listite,partiite treba zadol‘itelno dapodnesat finansiski plan do DIKi do nezavisniot organ za revizijaso predvidenite sredstva za izbor-nata kampawa vo koj }e se navedati bankarskite smetki preku koi }ese odvivaat finansiskite transak-cii. Potrebno e da se vmetne odred-ba so koja }e se predvidi deka pozapo~nuvaweto na izbornata kam-pawa, revizioniot organ mora davodi kontinuirana kontrola nasredstvata, so slednava dinamika:prvata kontrola da ja izvr{i sopodnesuvaweto na kandidaturite,vtorata, 10 dena pred odr‘uvawetona izborite i poslednata, 30 denapo zavr{uvaweto na izborite.

Po zavr{uvawe na izbornatakampawa nezavisniot revizionenorgan treba da podgotvi Izve{taj zapotro{enite sredstva {to }e godostavi do DIK i do Sobranieto naRM zaradi utvrduvawe na nepra-vilnosti ili na zloupotrebi. Akone se podnese finansiski plan sopredvidenite sredstva za izbor-nata kampawa i naveduvawe nabankarskite smetki ili ako napredlog na revizioniot organ seutvrdi deka se predvideni pove}esredstva od prika‘anite, DIK }etreba so re{enie da mo‘e da jaotfrli podnesenata lista ilipredlo‘eniot kandidat. Protivova re{enie na DIK bi trebalo dase predvidi mo‘nosta za vlo‘u-


Tawa Karakami{eva

vawe na ‘alba do Vrhovniot sud vorok od tri dena od denot na donesu-vawe na re{enieto. Vrhovniot sudbi trebalo da odlu~uva po ‘albata,vo rok od tri dena od nejziniotpriem.

Potrebno e da se vnese i odredbaza poni{tuvawe na glasaweto nanivo na celata dr‘ava i na nivo naizborna edinica, poradi neregular-nosti vo glasaweto, no i poradifinansiski zloupotrebi od stranana partiite.

Vo vrska so glasa~koto liv~e,potrebno e na poseben perforirandel, od nadvore{nata strana, dabide registriran istiot seriskibroj {to stoi na ko~anot od blokot.Pred stavawe na izbira~koto liv~evo kutijata, izbira~kiot odbor bitrebalo da utvrdi dali brojot naizbira~koto liv~e odgovora nabrojot od ko~anot na blokot. Otkako}e utvrdi deka se tie identi~ni,izbira~ot go kine perforiraniotdel so seriskiot broj i istoto gozadr‘uva kaj sebe, a vo izbira~katakutija go spu{ta glasa~koto liv~ebez seriski broj za da se za~uvaanonimnosta vo glasaweto. VoZakonikot ne postojat odredbi za~uvawe i raspolagawe so izborniotmaterijal i kolku dolgo istiot }ese ~uva po izborite. Isto taka, tre-ba da se vnese i odredba za prebro-juvawe na glasovite (recounting) iuvid vo izborniot materijal pobarawe na pove}e od polovinatau~esnici vo izborniot proces.

Re{enie so koe bi se dozvoliloprebrojuvawe i uvid vo izborniotmaterijal, donesuva DIK. Na vak-voto re{enie treba da bide dozvo-lena ‘alba do Vrhovniot sud vo rokod tri dena od negovoto donesu-vawe, a Vrhovniot sud po ‘albatada odlu~i vo rok od tri dena od

nejzinoto podnesuvawe. Ako sedozvoli prebrojuvawe ili uvid,DIK bi trebalo da go zadol‘i so-odvetniot izboren odbor da go spro-vede prebrojuvaweto ili uvidot voprisustvo na pretstavnici na pod-nositelite na predlogot za prebro-juvawe, odnosno uvid.

Sedma pri~ina

Izborniot zakonik ne gi po~i-tuva evropskite izborni standardi.Izboren standard e pravilo naodnesuvawe na izbornite subjektivo izborniot proces, ili pravilo zaprocenuvawe na odnesuvaweto naizbornite subjekti vo izborniotproces.

I prvata i vtorata dimenzija nastandardot e isklu~itelno va‘na,zatoa {to ako prvata go definiraprifatenoto i voobi~aenoto odne-suvawe na subjektot, vtorata naj-~esto dava pozitivna ili negativnaprocenka za toa kako se odnesuvasubjektot.

Iako standardite vo edna dr‘a-va gi prifa}aat i oficijaliziraatavtoritetnite vlasti, sepak, niv-noto sozdavawe e del od vlijanietoi na tradicijata, op{tite kanoni naodnesuvawe i na odlukite donesenipo pat na konsenzus so koj se nadmi-nale nekoi sporni pra{awa vominatoto.

Fakt e deka site standardi ima-at koren vo demokratskiot ustavenrazvoj na nacionalnite dr‘avi.Izgleda paradoksalno, no osnovitena me|unarodnite standardi imaatsvoe izvori{te tokmu vo ustavnitevrednosti i principi na demokrat-skite nacionalni dr‘avi.

Vo izbornoto pravo se pravirazlika me|u evropski i me|una-rodni izborni standardi. Evrop-



skite standardi se sodr‘ani voevropskite dokumenti, dodekame|unarodnite, naj~esto vo dogovo-rite i dokumentite na OON.

Standardite se sodr‘ani vo dvavida pravni instrumenti: instru-menti {to nemaat i instrumenti{to imaat pravna zadol‘itelnost.

Prvata grupa na pravni instru-menti vo koi se sodr‘ani evrop-skite izborni standardi, koi{tonemaat pravnoobvrzuva~ki efektza dr‘avite, pripa|aat na t.n. "me-ko# pravo (soft law)3. Iako se rabotiza nezadol‘itelni standardi posvojata pravna sila i primena,sepak avtoritetot na organiza-cijata {to gi utvrduva zna~i nivnamoralna i ekspertska te‘ina na koiEvropa osobeno insistira4.

Evropskite pravni instrumenti{to vleguvaat vo grupata "hard core#sodr‘at zadol‘itelni izbornistandardi.5

Me|unarodnite izborni stan-dardi koi imaat pravnoobvrzuva~kiefekt se sodr‘ani vo: ~lenot 21 odUniverzalnata deklaracija za

~ovekovite prava, ~lenot 25 (b) odMe|unarodnata konvencija za gra-|anski i politi~ki prava, ~lenot 1od Konvencijata za politi~kiteprava na ‘enata, ~lenot 5 od Me|u-narodnata konvencija za elimi-nacija na site formi na rasnadiskriminacija i ~lenot 7 od Kon-vencijata za eliminirawe na siteformi na diskriminacija na ‘enitei sli~no.

Zgolemuvaweto na brojot na me|u-narodnite i evropskite standardie nesomnen pokazatel za napredo-kot na sorabotkata, demokrati-zacijata i vladeeweto na pravotovo Me|unarodnata zaednica. Sta-nuva zbor za instrumenti {to voprocesot na harmoniziraweto,unifikacijata i primenata nanajdobrite vrednosti, principi,praktiki i tehniki na demokrat-skite izbori, gi legitimiraat poli-ti~kite vlasti vo dr‘avite.

Me|unarodnite i evropskitestandardi treba da se po~ituvaatvo uslovi koga nedostasuvaat me|u-narodni i evropski pravnoobvrzu-va~ki dokumenti posveteni naizbornite pra{awa. Na primer, podpretpostavka deka edna dr‘ava e~lenka na nekolku me|unarodniorganizacii {to imaat usvoenorazli~ni instrumenti vo oblasta naizborite, se postavuva pra{aweto:Koj instrument }e bide dominantenpri primenata?

Ottuka, se smeta deka posto-eweto na jasna hierarhija na izvo-rite vo ramkite na nacionalnatadr‘ava e neophodnost. Neophodna ei hierarhija na standardite pred-lo‘eni od samite me|unarodniorganizacii.

Vo potraga po sistem vo koj }e sepojavat supranacionalni standardivo sferata na izborite, me|una-

3 Interesni razmisluvawa za "mekoto# pravo kakoproizvod na globalizaciskite promeni {to japromenija ulogata na dr‘avata i ja naso~ija nasokatana dvi‘ewe na poredokot kon promovirawe i za{titana regulatorni standardi {to se gradat sporeduniverzalnite, a ne spored nacionalnite interesi.Vidi vo trudot na: D. Shelton, Commitment andCompliance: What Role for International Soft Law?, http://www.ceip.org/programs/global/semshelton.htm.

4 Kako izborni standardi so nezadol‘itelen karakterse nabrojuvaat onie sodr‘ani vo: a) Izbornitepreporaki od 2002 godina na Venecijanskata komisijausvoeni vo forma na Kodeks na dobra praktika voizbornite pra{awa od strana na Parlamentarnotosobranie na Sovetot na Evropa na 28 januari 2003godina, a prifatena i od Komitetot na ministri priSovetot na Evropa; b) Preporakite za demokratskiizbori na OBSE i dr‘avite-u~esni~ki od 2003 godinai v) Deklaracijata za kriteriumot-slobodni i ferizbori usvoena od Interparlamentarniot sovet nanegovata 154. sesija vo Pariz, 1994.

5 Toa se: Prviot protokol (~len 3) od Evropskatakonvencija za ~ovekovite prava, ~lenot 6 od Konven-cijata za u~estvo na strancite vo javniot ‘ivot nalokalno nivo, jurisprudencijata na Evropskiot sud za~ovekovi prava vo vrska so primenata na ~lenot 3 odprviot protokol na EK^P, osnovniot zakon - ~l. 8 b(1)od Dogovorot na EU, direktivite na Sovetot 93/109 i94/80 od EZ i sli~no.


Tawa Karakami{eva

rodnite organizacii, Sovetot naEvropa i Evropskata komisija sekoncentriraa na promovirawe nat.n. makrouslovi kako vrednosti iprincipi koi{to }e se javat kakoza{titnici na demokratskata sodr-‘ina na slobodnite i fer izbori.Organizacijata na izborite i izbor-nite sistemi se pra{awa ostavenivo tradicionalnata nadle‘nost nanacionalnite dr‘avi.

Zaklu~ok

Fakt e deka od Izborniot zako-nik, na planot na organizirawetofer i demokratski izbori vo Repub-lika Makedonija, se o~ekuva mnogupove}e od toa {to e negoviot realenkapacitet. Isto taka, fakt e dekasamo so podobruvawe na formal-nata dimenzija na izborniot procesne mo‘at da se slu~at ~uda naterenot, iako od prilo‘enoto, ne seo~igledni nikakvi podobruvawa{to bi mo‘ele zna~itelno da japodobrat kvalitativnata strana na

izborniot proces vo RepublikaMakedonija.

Nedostasuvaat evropskite iz-borni standardi, a bez niv i bezevropska politi~ka kultura nau~esnicite vo izborniot procesnevozmo‘no e da se o~ekuvaat ev-ropski rezultati. @elbata da sesozdade kodifikuvan izboren akte prv ~ekor vo duhot na evropskotoizborno odnesuvawe. No, ‘elbatatreba{e da konkretizira brojnidrugi evropski sodr‘ini {to }e jazaokru‘at celinata na evropskiotizboren koncept. Vaka, Izborniotzakonik ostana re~en-nedore~en,zakonik vo forma na zbirka zakoni,stari odredbi vo nova "izbornaoblanda#.

Republika Makedonija ne uspeavo ostvaruvaweto na krajnata celna predizvikot. Ostana na samiotpo~etok. Dali }e ostane na samiotpo~etok i vo organiziraweto na feri demokratski parlamentarni izbo-ri ostanuva da vidime.

AbstractThe expectations from the new election legislation are beyond its capacities.

Improvements in the formal side of elections can not change the situation onthe ground, and bring qualitative improvements to the election process. WithoutEuropean standards and European political culture it is not plausible to expectEuropean elections. The wish to create common election legislation for allcycles of elections is the first step. But the wish should be made more precisewith other European content. In this form the new law is a collection of oldrules in a new format. Republic of Macedonia did not meet the challenge tocreate European election legislation. It remains to be seen if it will organizeEuropean elections.


Parlamentarnite izbori vo 2006godina kako uslov za po~etok napregovorite za ~lenstvovo Evropskata unija

Vasko Naumovski

Dodeluvaweto na statusot nadr‘ava-kandidat za ~lenstvo voEvropskata unija na RepublikaMakedonija pretstavuva eden odklu~nite momenti na nejziniot patkon celosna integracija vo Unijata.Sepak, sledniot potreben ~ekor votaa nasoka e odlukata za po~etok napregovorite za ~lenstvo, ~ie{touspe{no zavr{uvawe }e ja doneseMakedonija pred samiot prag na EU,i }e gi napravi mnogu poverojatni{ansite za priem vo najnaprednataekonomska i politi~ka zaednica naevropskiot kontinent.

Za donesuvaweto na ovaa odluka,od isklu~itelno zna~ewe e odr‘u-vaweto na fer i demokratski izbo-ri, koi{to bi trebalo da bidatsprovedeni spored najvisokiteevropski standardi. Pokraj vonasoka na evrointegracijata, ovieizbori se od vonredno zna~ewe i zapokanata za ~lenstvo vo NATO.Ottamu, od posebna va‘nost }e bidesposobnosta na dr‘avnata adminis-tracija za sproveduvawe na postap-kata, stepenot na uspe{nost na rea-lizacija na obidot za depolizacijana izbornite organi, kako i voljatana politi~kite subjekti.

Obidot za depolitizacija nadr‘avnite organi, princip koj{tobe{e usvoen od site politi~ki

subjekti, za ~ie{to prifa}awebe{e izvr{en silen pritisok odMe|unarodnata zaednica, sepakostana neuspe{en. Edinstveniotpoliti~ki moment, prifaten voZakonot za izbor na pratenici epredlogot za pretsedatel na Dr‘av-nata izborna komisija od strana naopozicijata. Po izborot na ~leno-vite na DIK se sozdade situacija vokoja{to tokmu partijata {to gopredlo‘i pretsedatelot nema svojpretstavnik vo ova telo, a prekuizborot na ~lenovite vo Komi-sijata, site ostanati partii imaatsvoi pretstavnici. Zaklu~okot edeka DIK samo formalno, no ne imaterijalno, e nezavisna od partis-kite vlijanija.

^lenovite na op{tinskite iz-borni komisii, kako i na izbi-ra~kite odbori se izbiraat odredot na dr‘avnite slu‘benici,{to sekako ne garantira deka tie}e bidat izbrani samo od redot naslu‘benicite koi ne se ~lenovi napoliti~ki partii. Ottamu, mo‘e dase zaklu~i deka stavot na evro-pretstavnicite za celosna depoli-tizacija, so {to izborniot proces}e se oslobodi od partiskite vlija-nija, ne e dokraj vgraden vo pravi-lata za izbor na organite {to }e gisproveduvaat izborite.

Iz

bo

ri

20

06


Vasko Naumovski

Pokraj formalno propi{anitepravila, t.n. "skandinavski# izboripretpostavuvaat i "skandinavsko#odnesuvawe na partiite i nivniteaktivisti vo tekot na prediz-bornata kampawa i na samiot den naizborite. Iskustvata od izminatiteizborni ciklusi poka‘uvaat dekatoa e verojatno najte{kata zada~apri obidot za odr‘uvawe na izbo-rite. Imeno, politi~kite subjekti,duri i da se celosno odredeni dase vozdr‘at od nesoodvetni po-stapki, ne se vo sostojba dokraj dagi kontroliraat aktivnostite nasvoite ~lenovi na celata terito-rija na dr‘avata. Od ovoj aspekt,partiite na vlast se, uslovnoka‘ano, vo pote{ka polo‘ba odonie vo opozicijata, bidej}i lokal-nite policiski rakovoditeli, adelumno i onie vo sudstvoto iobvinitelstvata, se tokmu nivnipartiski ~lenovi ili bliski doniv.

(Zlo)upotrebata na imenkite ipridavkite proizlezeni od "Ev-ropa# vo izbornite programi islogani, sekako ne zna~i deka par-tiite }e se soglasat dobrovolno dase otka‘at od proverenite metodiza lokalni neregularnosti. Demo-kratskite izbori, zna~at regular-nost na sekoe izbira~ko mesto, t.e.pri glasaweto, pri prebrojuvawetona glasovite, pa s¯ do prifa}awetona rezultatite od site u~esnici.

Prekinot na tradicijata na"valkani# predizborni kamapawi,isto taka }e pridonese kon podob-ruvawe na vkupniot vpe~atok zaizborite, no ovoj proces verojatno}e bide pote{ko ostvarliv odostanatite aspekti na izborniotproces. Periodot pred po~etokot na

kampawata poka‘uva deka u~es-nicite se podgotveni da gi upotre-bat site dozvoleni i nedozvolenisredstva vo diskreditirawe naprotivnicite; prvite simtomi zatoa se vandalizmot vrz izbornite{tabovi na nekolku partii, kako iostrite polemiki so "niski udari#od strana na nekoi politi~ki li-deri. Ovaa pojava kaj politi~kitepartii bi mo‘ela da se izmeni nasreden rok, so promenata na vkup-nata politi~ka kultura vo dr‘a-vata.

Uslovite za ~lenstvo vo Evrop-skata unija se propi{ani vo Kopen-hagenskite kriteriumi, pri {to, zaRepublika Makedonija, nivniotpoliti~ki aspekt, vo najgolem delse odnesuva na celosno sprove-duvawe na Ramkovniot dogovor,reformite vo sudstvoto i polici-jata i borbata protiv korupcijata.Po dobivaweto na kandidatskiotstatus, po~etokot na pregovorite za~lenstvo e vo direktna zavisnostod sproveduvaweto na parlamen-tarnite izbori vo juli 2006 godina.Odlukata za po~etok na prego-vorite verojatno bi se donesla konkrajot na 2006 godina, poradi {to isamite izbori }e se odr‘at dvameseci pred redovniot termin.Imeno, od strana na politi~kitesubjekti, kako i od strana na EU,be{e prifaten stavot deka dokolkuizborite se odr‘at pred redovniottermin, na novata vlada }e £ seostavi dovolno vremenski prostorda go manifestira nejziniot re-formski kurs, period po koj Unijatabi odlu~ila da gi zapo~ne prego-vorite za ~lenstvo.

Integracijata na Makedonija voNATO e, isto taka, uslovena od


Parlamentarnite izbori vo 2006 godina kako uslov zapo~etok na pregovorite za ~lenstvo vo Evropskata unija

sproveduvaweto na parlamentar-nite izbori. Javno iska‘aniteo~ekuvawa na generalniot sekretarna NATO deka izborite treba dabidat "110% fer i slobodni#, jasnopoka‘uva deka za pokanata za~lenstvo vo NATO vo 2008 godina,izborite }e bidat od klu~no zna-~ewe. Po otsustvoto na o~ekuvanatapokana za ~lenstvo vo 2006 godina,na koja{to se nadeva{e makedon-skata vlada, noviot termin, pomes-ten za dve godini, ne bi trebalo dabide ispu{ten.

Ocenkata za stepenot na regu-larnosta na izborite }e bide done-sena vrz osnova na izve{taitepodgotveni od nabquduva~ite naEU, OBSE, kako i na doma{niteorganizacii {to go sledat tekot naizborite. Duri i najmal incident,napraven so namera ili slu~ajno, }ebide zabele‘an vo niv, i istiot }epredizvika somnevawa za sposob-nosta na Makedonija da gi zapo~nepregovorite za ~lenstvo.

Parlamentarnite izbori se pre-tvoreni vo najzna~ajniot uslov zaevroatlantskata integracija nadr‘avata, no postojat i drugi, nepomalku va‘ni zada~i. Vo taanasoka va‘ni se i donesuvaweto naZakonot za policijata, kako i im-plementacija na reformskite zako-ni vo oblasta na pravosudstvoto.Kontroverzite okolu Zakonot zapolicijata ja otslikuvaat nemo‘-nosta partiite vo vlasta da ginadminat sopstvenite politi~kiinteresi i da gi stavat dr‘avnitekako prioritet. Donesuvaweto naovoj zakon }e bide edna od prvitezada~i na novata vlada. Vo oblasta

na pravosudstvoto pak, izmenite naUstavot i donesuvaweto na reform-skite zakoni naidoa na odobruvaweod EU i od ostanatite me|unarodnipretstavnici, no vistinskiot pre-dizvik }e bide nivnoto prakti~nosproveduvawe, so {to nezavisnostai efikasnosta na pravosudniteorgani }e se poka~i na povisokonivo, {to zna~i deka dr‘avata }enapravi zna~itelen ~ekor vo ispol-nuvawe na politi~kite kriteriumiza ~lenstvo vo Unijata.

Kako i vo site drugi odluki naUnijata, i ovojpat, pokraj fakti~-kata sostojba, presudna }e bidenejzinata politi~ka dimenzija,odnosno sposobnosta na novatavlast da izdejstvuva po~etok napregovorite, duri i dokolku ne seispolneti site propi{ani usloviza toa. Duri i pri poslednoto pro-{iruvawe na EU vo 2004 godina,Kopenhagenskite kriteriumi vonekoi slu~ai ne bea dokraj ispol-neti (na pr. Kipar), no na~inot nafunkcionirawe na Unijata pretpo-stavuva i omeknuvawe na odredenipravila i nivno razli~no tolku-vawe, vo zavisnost od okolnostitei od pregovara~kite sposobnosti nainvolviranite strani. Ovaa so-stojba bi trebalo da bide zemenapredvid od idnata makedonska vla-da, no sekako, dadenite preporakine bi trebalo da bidat ignorirani,bidej}i tie se davaat pred s¢ zapridobivka na samata dr‘ava. Ovava‘i osobeno za pretstojnite par-lamentarni izbori. Tuka ne bi sme-elo da se dozvoli nikakov kom-promis, nitu od doma{nite, nitu odevropskite faktori.


Vasko Naumovski

Abstract

The granting of the candidate status for EU membership to the Republicof Macedonia represents one of the key steps on its way to full integrationinto the Union. However, the next step in that direction is the decision forbeginning of the negotiations for membership, which will bring the countrycloser to the EU doorstep. This decision is determined by the forthcomingparliamentary elections, which have to be realized according to the highestEuropean standards. The ability of the state administration to take part in theelection process, the degree of success to exclude the political influence inthe electoral bodies, as well as the will of the political elites will be of greatimportance.


Odnosite pome|u civilnoto ipoliti~koto op{testvo vo vreme naizbori – nekoi dilemi i makedonskiteiskustva

Nenad Markovi}

"Kako i site kanali na politi~-ka komunikacija, izborite se "dvo-naso~na ulica# koja{to na vladatai na narodot, na elitite i na masi-te, im ja nudi mo‘nosta da vlijaatedni na drugi.#

- izvadok od knigata"Politika# od Endrju Hejvud

Odnosite pome|u civilnoto ipoliti~koto op{testvo se temakoja{to pretstavuva edna od klu~-nite debati, verojatno, od samotonastanuvawe na politi~kata nauka.Suverenitetot, op{testveniot do-govor, populizmot ili politi~kotopretstavuvawe se samo nekolkuteoblasti vo koi ovie dva op{tes-tveni aktera se sre}avaat, komuni-ciraat i vospostavuvaat odnosi {tovo najgolema mera ja voobli~uvaatpoliti~kata zadnina na edna dr‘a-va, kvalitetot na edna demokratijai granicite na praktikuvaweto navlasta, koja{to vo edna idealno-tipska situacija (i vo sekoja libe-ralna demokratija) sekoga{ se legi-timira od strana na civilnotoop{tetsvo.

Iako ovaa interakcija pome|ucivilnoto i politi~koto op{testvoe konstantna i podrazbira golembroj na razli~ni modusi, osnovniotdijalog {to se vodi pome|u ovie dve

kategorii se slu~uva tokmu za vremena izborite. Poto~no, izborite seonoj klu~en period koga civilnotoop{testvo mu go predava suvere-nitetot za vladeewe na politi~-kiot ~initel, koga go odreduvakvalitetot na negoviot mandat ikoga go oblikuva ne samo poli-ti~kiot, tuku i dr‘avniot ‘ivot voramkite na dadeniot mandat. Oset-livosta proizleguva tokmu od fak-tot {to izborite go pretstavuvaatosnovniot na~in preku koj se doa|ado "op{testven dogovor# pome|unarodot i politi~kite pretstav-nici, elitite i populusot, izbira-~ite i izbranite. Poradi ova, no iporadi politi~kata aksioma nadene{nicata spored koja narodniotsuverenitet e neprikosnoven, po-trebno e da se odredat granicite naodnesuvawe na dvata klu~ni akteraza vreme na izborite, dozvolenitei nedozvolenite postapki, no iosetlivite pravila na igra koi{tonaj~esto se definiraat kako "sivazona# na odnosite pome|u civilnotoi politi~koto op{estvo.

Teoretski modeli

Za da se ispita odnosot pome|ucivilnoto i politi~koto op{testvopotrebno e da se zemat predvidnekolku teoretski modeli koi{to

Iz

bo

ri

20

06


Nenad Markovi}

impliciraat razli~ni re{enija,apropo izborite i izbornoto odne-suvawe. Od ponudenite modeli {toja objasnuvaat ovaa problematika,najseopfatni re{enija nudat kla-si~nata liberalna teorija i kri-ti~kata teorija na civilnoto op-{testvo koi{to jasno gi ocrtuvaatgranicite na "politi~koto# i "ci-vilnoto# vo ramkite na eden poli-ti~ki sistem.

Od ednata strana na politolo{-kiot spektar e liberalnata teorijana civilnoto op{testvo. Zemaj}i japredvid klasi~nata definicija naliberalizmot kako "teorija naminimalnata dr‘ava#1 mnogu odaspektite na odnosot pome|u civil-noto i politi~koto op{testvo ve}emo‘at da se predvidat. Vo ovaasmisla, odnosot pome|u civilnotoi politi~koto op{testvo e jasnodefiniran. Agentot na suverenostae precizno vostanoven u{te odvremeto na @an @ak Ruso, koj i sa-miot napi{a deka "aktot na asocija-cija (op{testveniot dogovor m.z.) sesostoi od me|usebni obvrski pome|ujavnosta i poedincite i deka sekojaindividua vo praveweto na dogovo-rot (...) e dvojno obvrzana: kako ~lenna Suverenot obvrzana e kon drugi-te individui, a kako ~len na Dr‘a-vata obvrzana e kon Suverenot#2.Vaka definiraniot odnos direktnoja implicira odgovornosta na dr‘a-vata (kako kulminacija na institu-cionalizacijata na politi~kotoop{testvo) i suverenot koj{to de-nes, ednostavno go narekuvame ci-

vilno op{testvo. Iako ovaa defi-nicija ni{to pomalku ne go amnes-tira gra|aninot od odgovornostapred zaednicata, jasna slika zaodnosot dr‘ava-gra|ani davaatStiven Skalet (Steven Scalet) iDavid [mic (David Schmidtz) kogavelat:

"Klasi~nite liberali gledaatna dr‘avata kako na agent na zaed-nicata, nazna~en od zaednicata socel da upravuva so nea. Civilnotoop{testvo e zaednicata koja{todelegira avtoritet na vlasta, icivilnoto op{testvo e teloto vokoe{to po~iva krajniot avtoritet.Civilnoto op{testvo go zadr‘uvapravoto da gi otpu{ti onie koi ginajmuva da vladeat so nego. Vo ovaasmisla klasi~nite liberali goupotrebuvaat terminot civilnoop{testvo za s¯, osven za vlasta...#3

Konsekventno na vakviot pogledna civilnoto op{testvo i negoviotodnos so dr‘avata sledi i defini-cijata za obvrskite na civilnotoop{testvo {to toa gi prezema i {tospored liberalite se definiraatkako "obvrska da se po~ituva zako-not, (...) bidej}i gra|anite dobro-volno se obvrzale da go napravattoa#4, no i obvrska na dr‘avata daja po~ituva "avtonomijata na li~-nosta#5. Vo ovaa smisla gra|anite seobvrzani da gi po~ituvaat zakonitekoi{to politi~koto op{testvo gidonesuva i implementira, duri ikoga se raboti za zakoni od sferatana izborite i izbornite pravila{to go vooblikuvaat – samoto poli-

1 Lomasky, Loren E. “Classical Liberalism and Civil Society#.vo Chambers, Simone & Kymlicka, Will (ed.). “AlternativeConceptions of Civil Society#. Princeton, New Jersey:Princeton University Press, 2002 g., str. 50.

2 Rousseau, Jean Jacques. “The Social Contract (OrPrinciples of Polit ical Right#. Dostapno na http://www.constitution.org/jjr/socon.txt. 20.3.2002, str.12.

3 Scalet, Steven & Schmidtz, David. “State, Civil Society andClassical Liberalism# vo Rosenblum, Nancy & Post, RobertC. (ed.). “Civil Society and Government#. Princeton, NewJersey: Princeton University Press, 2002 g., str. 26.

4 Wellman, Christopher Heat. “Toward a Liberal Theory ofPolitical Obligation# vo Ethics, Vol. 11 1, No. 4 (Jul., 2001),str. 735-756.

5 Ibid.


Odnosite pome|u civilnoto i politi~koto op{testvovo vreme na izbori – nekoi dilemi i makedonskite iskustva

rot, civilnoto op{testvo i dr‘a-vata) e razli~na: dr‘avata upra-vuva, pazarot pravi profit, civil-noto op{testvo komunicira i jalegitimira dr‘avata, no i ja obez-beduva li~nata avtonomija na indi-viduata.

Od druga strana, i pokraj gole-mite sli~nosti pome|u liberalnatai kriti~kata teorija, linijata narazdvojuvawe odi i vo pravec naponaglasenata uloga na dr‘avatakaj kriti~kata {kola. Iako povtor-no legitimitetot na poredokotle‘i vo racete na gra|anite, dis-tinkcijata pome|u "slabata javnost#i "silnata javnost# frla malkupoinakvo svetlo na odnosite pome|uvlasta i civilnoto op{testvo:

"Modelot sugerira dvonaso~enproces na podelba vo koj postoipodelba na trudot pome|u "slabatajavnost# – neformalno organi-ziranata javna sfera koja{to seprotega od privatnite zdru‘enijado masovnite mediumi locirani voramkite na civilnoto op{testvo -i "silnata javnost# – parlamentar-nite tela i drugite formalnoorganizirani institucii na poli-ti~kiot sistem.“11

[to se odnesuva, pak, do indi-vidualnata uloga na sekoj od soci-jalnite akteri, taa e jasno defini-rana:

"Vo ova podelba na trudot "sla-bata javnost# ja zazema centralnataodgovornost za identifikuvawe,interpretacija i adresirawe nasocijalnite problemi (...). No, kakoi da e, politi~koto odlu~uvawe,kako i ponatamo{noto filtrirawe

ti~ko op{testvo. A pove}e od jasnoe deka zborovite dr‘ava, obvrska,suveren, nazna~uvawe, otpovikmo‘at da asociraat na samo edenpoliti~ki fenomen – izbori!

Kako alternativa na klasi~nataliberalna teorija se javuva kri-ti~kata teorija na civilnoto op-{testvo. Inspirirana od leviteteoreti~ari kako Gram{i i Marks,a filosofski vdahnovena i odpionerite na Frankfurtskata {ko-la (Horhajmer i Adorno pred s¯, noi nivniot ‘iv naslednik – JirgenHabermas), kaj kriti~kata teorija sejavuva ednakva premisa kako i kajliberalite bidej}i "civilnotoop{testvo e definirano vo kon-trast na dr‘avata#6, no so vital-nata distinkcija {to uka‘uva natoa deka "civilnoto op{testvo serazlikuva od dr‘avata, no i odekonomijata#7 i deka "...ne se smetasamo dr‘avata za potencijalnaopasnost kon civilnoto op{testvo.Kapitalisti~kite ekonomski odno-si se smetaat isto taka za {tetni.#8

Ovoj specifi~en pogled na civil-noto op{testvo i negovata organi-zacija proizleguva od razli~niotmedium za komunikacija {to e poj-doven poim vo teorijata na Haber-mas. Pa taka "komunikaciskataavtonomija#9 e osnovnata odlika nacivilnoto op{testvo. I dodeka"mo}ta e medium preku koj dr‘avatafunkcionira, parite ja dvi‘atekonomijata#10. Tokmu zatoa, i kraj-nata cel na sekoj od trite osnovnisegmenta na sekoe op{testvo (paza-

6 Chambers, Simone. “A Critical Theory of Civil Society# voChambers, Simone & Kymlicka, Will (ed.). “AlternativeConceptions of Civil Society#. Princeton, New Jersey:Princeton University Press, 2002 g., str. 90.

7 Ibid.8 Ibid.9 Ibid., str. 93.10 Ibid.

11 Baynes, Kenneth. “A Critical Theory Perspective on CivilSociety and the State#. vo Rosenblum, Nancy & Post,Robert C. (ed.). “Civil Society and Government#. Princeton,New Jersey: Princeton University Press, 2002 g., str.127.


Nenad Markovi}

na razumnoto preku formalni so-braniski proceduri, ostanuva zada-~a na "silnata javnost#.12

Ovaa teorija podrazbira dekacivilnoto op{testvo ima silna irazviena demokratska svest, na-predni mehanizmi za kontrola navlasta kako i izvesna doza na libe-ralna kultura (ova e sekako proble-mati~na premisa koga se raboti zaposttotalitarni op{testva). Iakoprerogativite na vlasta i mo}ta dabide primaren akter vo odredu-vaweto na pravilata na igra voop{testvoto ostanuvaat, jasno edeka civilnoto op{testvo "pose-duva izvesen stepen na nezavisnostod dr‘avata, iako ne e celosnoimuno na dr‘avnata intervencija iregulativa#13. O~igledno, a za raz-lika od ~istata liberalna teorija,kriti~kata teorija (i pokraj sitesli~nosti) e vo pogolema mera "eta-tocentri~na# i ovozmo‘uva pogo-lema fleksibilnost i manevarskiprostor na politi~kite, apropo,civilnite sili vo op{testvoto.

Ona {to e mo‘ebi slabost navakviot pristap e {to kaj kriti~-kata teorija se podrazbira zainte-resiranosta na dr‘avata da ja pot-pomogne svojata legitimaciskaosnova, a toa e – civilnoto op{tes-tvo. Konsekventno, vo vakva situa-cija te{ko e da se razgrani~i pome|uedna zdrava i kriti~na vrska pome-|u dr‘avata i civilnoto op{testvoi atmosferata na celosen "gra|an-ski klientelizam# koj{to vo tranzi-ciskite dr‘avi go pretstavuvafundamentalniot problem na odno-sot pome|u dvete sferi, a posebnoza vreme na izborite. Ova tvrdewe

dobiva sosema novi dimenzii kogaproblemot }e se razgleda od dvadnevnopoliti~ki aspekta vo odnosna skore{nata zabrana za objavu-vawe na izlezni anketi na denot naizborite, no i od aspekt na ve}eo~iglednata zastapenost na feno-menot na servilnost na civilnotoop{testvo kon politi~kite eliti,{to samo po sebe pretstavuva libe-ralno-demokratski "nonsens#.

Makedonski dilemi – civilnoop{testvo, javno mislewe

Pove}e od jasno e deka izboritego pretstavuvaat fundamentalniotodnos pome|u civilnoto i poli-ti~koto op{testvo, {to sekako gopovlekuva pra{aweto na defi-niraweto na pravilata za vodewena predizbornata (i izbornata)bitka. I, ako po inercija pomis-luvame na antagonizmite {to sejavuvaat na relacija pome|u politi-~kite partii, skore{nite zakonskire{enija od Izborniot zakonikkoj{to neodamna be{e usvoen odSobranieto na Republika Makedo-nija, otkrivaat edna sosema novaperspektiva. Imeno, se raboti zanekolku zakonski odredbi {to seodnesuvaat na demokratskata kon-trola na izborniot proces, a preds¯ za ispituvawata na javnotomislewe {to predizvikaa zagri-‘enost kaj del od demokratskatajavnost, a mo‘at da imaat zna~i-telno vlijanie vrz izborniot pro-ces. Ovie zakonski re{enija povle-kuvaat politi~ka frikcija, mnogupove}e na relacijata elektorat14

politi~ki eliti, otkolku pome|usamite politi~ki oponenti.

12 Ibid., str. 128.13 Ibid., str. 131. 14 ^itaj civilno op{testvo.



Deka civilnata kontrola vrzprocesot na glasawe e postavena voedna specifi~na konstelacija sonovite re{enija od Izborniotzakonik, govori i delot {to seodnesuva na objavuvaweto na ispi-tuvawata na javnoto mislewe:

"(1) Ispituvaweto na javnotomislewe se objavuva najdocna petdena pred denot opredelen zaodr‘uvawe na izborite.

(2) Koga se objavuva ispituvawena javnoto mislewe (...) se naveduvaimeto na institucijata ili rako-voditelot na institucijata {to goizvr{ila istra‘uvaweto, datumot,metodologijata, goleminata i struk-turata na primerokot i imeto nanara~uva~ot koj go pobaral ispitu-vaweto.#15

Iako mo‘e da se razbere (i esosem korektna) potrebata za trans-parentnost {to se ‘rtvuva vo odnosna diskrecijata koja{to istra‘u-va~kite ku}i bi trebalo da im jagarantiraat na nivnite klienti,logi~no e da se zaklu~i deka rokotod pet dena pred denot na izboritene se vklopuva vo rokot za prediz-boren molk i o~igledno e "stand-alone# re{enie so koe se predi-menzionira vlijanieto na ispitu-vawata na javnoto mislewe. Sepak,korektno e da se napomene dekavakov zakonski rok postoi i vodrugi dr‘avi, a vo Slova~ka e duri14 dena pred izborniot den16. A,deka re{enieto vo na{iot slu~aj ekrajno seriozno uka‘uva i toa {to"so pari~na kazna od 200.000 do

300.000 denari }e se kazni javnotoglasilo (...) koe{to }e go objaviistra‘uvaweto na javnoto mislewevo period od pet dena pred denotna glasaweto#17, a "so pari~na kaznaod 20.000 do 50.000 denari }e sekazni za prekr{ok (...) odgovornioturednik na javnoto glasilo, koj }ego objavi istra‘uvaweto na javnotomislewe za kandidatite bez da ginavede podatocite od ~len 77 stav(2) na ovoj zakonik#18. Sepak, ovare{enie (kade i da e doneseno) japretstavuva "sivata zona# vo odno-site na civilnoto op{testvo ipoliti~kite eliti, ne samo voRepublika Makedonija, tuku i po{i-roko.

Situacijata bi bila dalekupoednostavna dokolku povtorno nese raboti za dvojni standardi.Imeno so noviot Izboren zakonikpredvideni se i odredbi so koi{tose definira izbornata kampawa irokovite za nejzinoto otpo~nuvawe,a so toa i odnesuvaweto na poli-ti~kite partii. Iako Izborniotzakonik jasno ja definira izbor-nata kampawa i akterite vo nea(~len 2, stav 13 i 14), "vo poimnikotne se definirani instrumentite nakampawata i modusite na nivnotodostavuvawe pri prezentirawetona glasa~ite#19. Situacijata e u{tepootvorena za debata zemaj}i pred-vid deka:

"Ako se napravi analiza naelementite na izbornata kampawai aktivnostite na politi~kitepartii vo Republika Makedonija,

15 Republika Makedonija, "Izboren zakonik#, Sl. vesnikna Republika Makedonija br. 40, od 31.03.2006 godina– ~len 77, stav 1 i 2.

16 Od druga strana vo nekolku dr‘avi, kako na primervo Polska, Ungarija, Romanija i Estonija, vakov rokne e zakonski predviden.

17 Republika Makedonija, "Izboren zakonik#, Sl. vesnikna Republika Makedonija br.40, od 31.03.2006 godina– ~len 182, stav 1, alinea 3.

18 Ibid., ~len 183, alinea 1.19 Taleski, Dane, "Dali se ve}e prekr{eni novite

izborni pravila vo Republika Makedonija# (policybrief), Skopje: IDSCS, maj 2006 g., str. 2.


Nenad Markovi}

lesno mo‘e da se zaklu~i dekaizbornata kampawa ve}e e zapo~-nata (...). Nitu edna od navedenitepoliti~ki partii gi nema defi-nirano svoite kandidati, ili pakpodneseno predlog-listi do DIK.Nemaj}i pravo da otvorat ‘iro -smetka za finansirawe na kam-pawata, koja{to, inaku, treba dazapo~ne na 15 juni, nejasno e kako gifinansiraat tie nivni aktivnosti.A i da ne povtoruvame deka seto toago pravat eden mesec pred zakonskipredvideniot rok.#20

Iako prekr{uvaweto na prediz-borniot fer plej e pove}e od o~i-gleden, ona {to mo‘ebi najmnogu gisabotira elementarnite politi~kikoncepti (suverenost, legitimitet,fer izbori) e faktot {to vo Izbor-niot zakonik za prekr{itelite nagorenavedenite normi, zakonskisankcii – ne postojat21. Ova frlaseriozna senka na site mo‘niteoretski i demokratski modeli naodnosite pome|u civilnoto i poli-ti~koto op{testvo i pretstavuvaseriozen test za zrelosta na demo-kratijata vo Republika Makedonija.

Granicite na fer plejot

Objektivnosta na edna analiza,apropo, eden seriozen problem kako{to e problemot na definirawetona predizborniot fer plej, ne bi

bila celosna dokolku ne se zematpredvid i aspektite na odnesu-vaweto na civilnoto op{testvo vominatite izborni ciklusi. Vo sko-re{nata makedonska politi~kaistorija ve}e e evidentno deka od-nosite pome|u civilnoto i poli-ti~koto op{testvo se slo‘eni i odaspekt na neprecizno markiranitegranici na obata aktera za vreme naizborite, a posebno vo situacijakade eden golem del od nevla-dinite organizacii se odnesuvaatna na~in {to implicira pogolemapotreba od javna debata i zakonskaregulativa od strana na "silnatajavnost# (bi rekol Habermas).

Parlamentarnite izbori vo 2002godina, mo‘ebi, na najdirektenna~in ja zagatnaa temata za grani-cite vo koi civilnoto op{testvo bitrebalo da se dvi‘i. Serioznostana situacijata vo postkonflikt-nata 2002 godina, sekako, ne e pred-met na osporuvawe, no odnesu-vaweto na golem del od nevla-dinite organizacii vo 2002 godinae sekako predmet na rasprava. Akose potsetime na parlamentarniteizbori od 2002 g., }e se setime naedna mo{ne aktivna i piktoresknakampawa na edna mre‘a na nevla-dini organizacii koi{to bea naso-~eni kon urivaweto na toga{ aktu-elnata desni~arska vlada vo Re-publika Makedonija. Ova prediz-vika lavina od reakcii22 i go pos-tavi serioznoto pra{awe za objek-tivnosta i elementarnata distancana civilnoto od politi~koto op-{testvo, no i za principielnostana odredeni civilni centri na mo}

20 Ibid., str.4.21 Poprecizno – vo ~len 180 od Izborniot zakonik se

definiraat pari~ni kazni koi{to mnogu nejasnoreferenciraat na ~len 72 od Zakonikot. Se veli dekae kaznivo prekr{uvaweto na "zakonitosta nasproveduvaweto na izbornata kampawa# za koja eodgovoren organizatorot na kampawata – bez pritoapoprecizno da se definira na {to se misli. Ovaimplicira situacija kade partiite (dokolku voop{tobidat sankcionirani za predvremeno zapo~nuvawena kampawskite aktivnosti) vo najlo{ slu~aj za"nadomest# od 200.000 do 300.000 denari bi mo‘eleda gi pro{irat kampawskite aktivnosti nadvor odzakonskiot rok.

22 Za edna od najostrite prepiski okolu ovie nastanividi go tekstot na Umberto Paskali vo Utrinskivesnik dostapen na http://217.16.70.245/?pBroj=961&stID=2803.



vo odnos na politi~kata sfera voMakedonija. Bi bilo korektno da seka‘e deka argumentite za slobo-data na govorot i sovesta, kako iantivoenata poraka vo kriti~nata2002 g., bea validna platforma no,pred s¯ platforma koja{to be{eadresirana ne od partiite, ami odsamoto civilno op{testvo i toa nana~in zad koj ostanuvaat bezbrojpra{alnici. Ne se raboti za sodr-‘inata na ispratenite poraki,kolku {to se raboti za primarniotagens koj{to treba{e da gi isprati.Toa, sekako, ne treba{e da bidecivilnoto op{testvo. Kriti~katateorija i Habermas bi imale seri-ozna zabele{ka za prezemaweto naingerenciite na "politi~koto# odstrana na "civilnoto#.

Deka ova ne be{e izoliran pri-mer, poka‘a u{te edna grani~nasituacija koja{to se slu~i za vremena pretsedatelskite izbori vo 2004godina. Vo situacija kade {to ispi-tuvawata na javnoto mislewe jasnoindiciraa deka izleznosta }e goodlu~i pobednikot, a ne politi~-kata konkurencija, del od civil-noto op{testvo se anga‘ira{e vokampawa {to treba{e da gi moti-vira gra|anite da izlezat na izbo-ri. Za da bide situacijata u{tepokontroverzna, toa se slu~i nasamiot den na izborite so {toseriozno se postavi pra{aweto zaprekr{uvaweto na izborniotmolk23. I pokraj seta javna debata,izborite pominaa vo najdobar red,no debatata ostana bez kraen epi-log. Ostana pra{aweto za prekr{u-vaweto na izborniot molk, za pov-

tornata nedovolna distanca nanevladinata sfera od politi~kiteeliti, no i za elementarnoto demo-kratsko pravo na gra|anite da neu~estvuvaat vo politi~kiot ‘ivot,dokolku politi~kata ponuda ne gizadovoluva24.

No, mo‘ebi, najproblemati~niotprimer i primerot {to najdlabokovleguva vo zonata na grani~noto ereferendumot {to be{e sprovedenvo 2004 godina vo odnos na terito-rijalnata podelba na RepublikaMakedonija. Bez namera da se davaop{irna analiza za "pro# i "contra#referendumskite argumenti, anga‘-manot na civilnoto op{testvo, zavreme na predizborniot molk, naden pred odr‘uvawe na referen-dumot, povtorno se postavuva kakodilema25. Krupnite i osetlivipra{awa, kako {to e pra{aweto zasporot so imeto na Republika Make-donija i Grcija, sekako, imaat odre-dena politi~ka te‘ina, no fakt edeka imaat mnogu malku vrska soreferendumskata tematika. Oddruga strana, zaedni~koto deluva-we na civilnoto op{testvo i poli-tikata treba da e odraz na nor-malen demokratski diskurs, no voovoj slu~aj i pod ovie specifi~niokolnosti, mo‘e povtorno da im-plicira problemati~ni vrski po-me|u nevladinata sfera i poli-ti~kite eliti. Povtorno, civilnotoop{testvo u~estvuva{e vo pros-

24 A toa da ne se pretstavi kako politi~ka apatija ikraen neuspeh. Politi~kata apstinencija e,podednakvo, indikator za konsolidiran demokratskire‘im isto kolku i politi~kata participacija. Zatoaliberalite civilnoto op{testvo go percipiraatkako sostaveno od dva dela: politi~ki aktivno ipoliti~ki neaktivno.

25 Vo ovoj pogled interesna e reakcijata na Svetskiotmakedonski kongres koj{to be{e inicijator nareferendumot, dostapna na http://smk-wmc.org/index.asp?content=vest&id=654&vlang=mk.

23 Vidi na primer ^adikovski, Mladen, "NVO so SMS-poraki povikuva{e na glasawe#, A1 televizija,28.04.2004 g., dostapno na http://www.a1.com.mk/vesti/default.asp?VestID=31627.


Nenad Markovi}

lavata na edna politi~ka pobeda vokoja realno nema{e nikakov rezul-tat i toa vo krajno rizi~en period.Priznavaweto na ustavnoto ime naRepublika Makedonija od strana naSAD, be{e pred s¯ politi~ki, a negra|anski triumf, i pokraj popu-listi~kata demagogija {to be{e{iroko prisutna vo toj period.

Imaj}i go predvid politolo{-koto kli{e, deka edna politi~kakampawa po~nuva na denot kogaprethodnata zavr{ila, mo‘e da seka‘e deka adresiraweto na krup-nite i osetlivi politi~ki pra{awae, samoto po sebe, predizboren mar-keting. Vo atmosfera na, napati,nejasni vrski me|u politi~koto icivilnoto op{testvo, ova mo‘e dadobie i sosema novi dimenzii.Dali, mo‘ebi, semeto na ovoj inces-tuozen odnos na gra|anskoto ipoliti~koto ne be{e za~nat somasovnite studentski demonstra-cii vo 1997 godina koi{to ostanaavo flotantnata me|uzona na poli-ti~kata orkestracija i spontanostana javnoto nezadovolstvo? Ili,mo‘ebi, doprva }e se zboruva zaistata me|uzona vo odnos na protes-

tot kon privatizacijata na malkutepreostanati javni dobra vo Repub-lika Makedonija? "Prevezot na ne-znaewe#26 doprva treba da se trgne...

* * *Zemaj}i gi predvid teoretskite

modeli, realnite odnosi, no igolemiot broj na dilemi pome|ucivilnoto i politi~koto op{tes-tvo, mo‘e da se zaklu~i deka deba-tata okolu ova pra{awe kaj nas edaleku od zatvorena. Izborite iizborniot fer plej treba da bidatzaedni~ki kreirani od politi~kiteeliti i gra|anite, bez pritoa da bi-dat povredeni principite na naro-den suverenitet i jasnata demar-kacija na sferite na deluvawe. Ovapovlekuva edna po{iroka debatakoja{to doprva treba da bide pove-dena, so cel jasno da se razgrani~ipome|u artikulacijata i apologeti-kata na "politi~koto# vo edno zdra-vo demokratsko op{testvo. Doto-ga{, marginata na gre{ka vo odnesu-vaweto na dvete sferi koi{to vonajgolem del go kreiraat ambientotna edna zdrava demokratija, osta-nuva rizi~no visoka.

26 Se koristi alegorijata na konceptot na Xon Rolsiznesen vo "Teorija na pravednosta#.

The author challenges the relations between the political and the civilsociety in Macedonia during the electoral periods. Through the prism of twotheoretical frameworks, the analysis offers a brief history of the “gray zones#in the relations between the political elites and the civil society in Macedoniain the past decade. By analyzing the border zones of this relation as well asthe legal framework that was recently offered by the Assembly of the Republicof Macedonia in regards to the elections, a brief overview and commentary isoffered in determining the essence of the debate concerning the demarcationof the field of conduct of the civil and political society in a consolidateddemocracy.

Abstract


Parlamentarni izbori 2006-ta:Ispit za zrelostana makedonskata demokratija

Dejan Mickovi}

Iz

bo

ri

20

06

Prarlamentarnite izbori zaka-‘ani za 5-ti juli, }e imaat osobenozna~ewe za Republika Makedonija.Tie mora da bidat fer i demo-kratski, zatoa {to samo na ovojna~in Republika Makedonija }e sepotvrdi kako demokratska zemja,sposobna za brzo integrirawe voevroatlantskite strukturi. Kampa-wata za ovie izbori se sovpa|a soodr‘uvaweto na svetskoto fudbal-sko prvenstvo vo Germanija. Pokrajza fudbalot, nasekade }e se govorii za politikata, i za toa koj epodobar i koj treba da pobedi napretstojnite izbori. Dali mo‘e dase predvidi {to }e se slu~uva vonarednive triesetina dena, odnos-no dali, po {to i zaradi {to ovieizbori }e se razlikuvaat od dose-ga{nite, koi bea polni so vetuvawai so pogolemi ili pomali neregu-larnosti? Dali Makedonija }e imasila i zrelost da gi organiziranajregularnite izbori vo svojatasamostojna istorija? Koi }e bidattemite na koi }e se kr{at kopjata?Dali }e pobedi pozicijata iliopozicijata? [to }e bide presudnoza ishodot? Dali ishodot od izbo-rite }e bide korektno prifaten odporazenite? Dali...? Ima mnoguotvoreni pra{awa i bi se obidelda dadam svoe, kolku {to e mo‘no

poobjektivno mislewe za pret-stojnite izbori.

Ovie izbori }e bidat doseganajseriozniot test za zrelosta nazemjava, na vlasta i na opozicijata,za demokratskiot kapacitet i odgo-vornosta {to ja imame za nejzinataidnina. Zatoa, najstrogoto po~itu-vawe na Izborniot zakonik e edin-stveniot pat do sproveduvaweto nafer i demokratski izbori. Opozi-cijata postojano i bezuspe{no setrudi da nametne stav deka SDSMbo`em se podgotvuva za falsi-fikuvawe na izborite, so {to o~e-kuva da predizvika revolt kajgra|anite i kaznuvawe na vlade-ja~kata koalicija. Sepak, so isklu-~ok na nekolkute obvinuvawa okolusostavot na izbira~kite tela, zase-ga opozicijata ne uspea svoitetvrdewa da gi potkrepi so fakti.Naprotiv, SDSM pokraj javno dekla-riranata volja, poka‘a i na delo,deka }e stori s¢ za sproveduvawefer izbori, so prifa}aweto nanajgolemiot del od zabele{kite naopozicijata za Izborniot zakonik.So toa, SDSM demonstrira{e zre-lost i samodoverba deka so pravomo‘e da o~ekuva sleden mandat odgra|anite, na regularni izbori.

Temite okolu koi }e se vodipoliti~kata borba se pove}e od


Dejan Mickovi}

izvesni, i tie }e gi otslikuvaatnajva‘nite pra{awa {to gi zasega-at gra|anite i koi{to ne se osobenopromeneti vo poslednite izborniciklusi - ekonomskata sostojba, zgo-lemuvawe na vrabotuvaweto, soci-jalnite pra{awa, korupcijata i nej-zinoto spre~uvawe.

Sosema e sigurno deka ekonom-sko-socijalnite pra{awa se tema{to najmnogu gi zasega gra|anite,~ija politi~ka svest e dalekuposozreana vo sporedba so pret-hodnite izborni procesi. Partijatakoja }e gi ubedi gra|anite vo ostvar-livosta na sopstvenata ekonomskaprograma, najverojatno }e ja dobienivnata poddr{ka. Vo naredniotperiod, mo‘e da se o~ekuva vistin-ska "ofanziva# na iznesuvawe narazli~ni ekonomski parametri inajava na krupni ekonomski postig-nuvawa vo narednite ~etiri godini.Opozicijata se obiduva nezadovol-stvoto od ekonomskata sostojba ce-losno da go stavi na tovar na aktu-elnata vlast, da ja ubedi javnostadeka zemjava za poslednite ~etirigodini ekonomski nazaduvala i "odpetni ‘ili# se obiduva da go promo-vira Nikola Gruevski kako ekonom-ski ekspert od najvisok rang. SDSM,kako kontraargument ja ima kata-strofalnata sostojba {to ja nasle-di vo 2002 godina, za ~ie popravawebea potrebni mnogu vreme, trud iznaewe. Vo prvite dve godini odmandatot, najgolemiot del od vre-meto i energijata be{e posveten napoliti~ko i bezbednosno stabili-zirawe na Makedonija. Go sprove-dovme Ramkovniot dogovor i pokrajsite opstrukcii na opozicijata. Jasprovedovme decentralizacijata,koja be{e dolgoo~ekuvan proces.

Realiziravme uspe{ni reformi vosite segmenti na op{testvenoto‘iveewe, vklu~uvaj}i gi isklu~i-telno zna~ajnite reformi vo pravo-sudstvoto. Kako rezultat na setotoa Republika Makedonija stanakandidat za ~lenstvo vo Evropska-ta unija. Toa e najsilniot dokaz de-ka Makedonija ~ekori napred i sedvi‘i vo vistinskata nasoka.

Izminative godini napravivme ivistinski presvrt vo makedonskataekonomija. Od seriozno razni{anaekonomija, uspeavme da obezbedimekontinuiran rast na BDP od 4%godi{no, dvojno zgolemen izvoz,dvojno zgolemeni devizni rezervi,niska inflacija i stabilen kurs nadenarot, istovremno postojanireformiski aran‘mani so MMF iSvetskata banka, namaluvawe nakamatnite stapki, ili nakratkoka‘ano, ja zastanavme ekonomijatana noze po "cunami-efektite# voekonomijata {to gi predizvikaprethodnata vlada. Opozicijata nee podgotvena da se soglasi soo~iglednite pozitivni trendovi voekonomijata. Taa ja krie sopstve-nata uloga vo sozdavaweto na pri-~inite zaradi koi sega{nata eko-nomska sostojba ne e takva kakva{to site nie bi sakale da bide.SDSM ima dovolno postignuvawa voekonomskata sfera, gi ima odgovo-rite na ovie pra{awa i }e im giponudi na gra|anite vo tekot na kam-pawata.

Slednoto pra{awe okolu koe }ese vodi bitkata, }e bide namaluva-weto na nevrabotenosta, tema {tonajverojatno }e bide eden od glav-nite aduti na opozicijata koja neispu{ta nitu edna prilika ili mi-ting da né obvini deka stapkata na


Parlamentarni izbori 2006-ta: Ispit za zrelosta na makedonskata demokratija

nevrabotenost e edna od najviso-kite vo Evropa. Pritoa, opozicijatazaborava deka vo tekot na ovaa iminatata godina, za vreme na man-datot na ovaa vlada na SDSM, seslu~i prvoto namaluvawe na brojotna nevraboteni vo istorijata nasamostojna Makedonija, i toa, za40000 lica, brojka dostojna za po-~it. Opozicijata voop{to ne e pod-gotvena da razgovara za cela nizana objektivni faktori {to vlijaatna brojot na nevrabotenite i ap-solutno ne saka da go priznae svojotdel od vinata za sozdavaweto natakvata sostojba vo pogled na nivo-to na vrabotenost. Samo za ilustra-cija: Makedonija dobi novi 100 000nevraboteni vo periodot 1998-2002godina, koga sega{nata opozicijabe{e na vlast. SDSM ima merlivipostignuvawa vo namaluvaweto nanevrabotenosta, gi ima odgovoritei na ovie pra{awa i naskoro }e imgi ponudi na gra|anite.

Pokraj toa, socijalnite temi,me|u koi spa|aat siroma{tijata inejzinoto namaluvawe, }e bidat odogromen interes za javnosta. Opozi-cijata, preku postojanoto povto-ruvawe na podatokot deka golemdel od naselenieto ‘ivee pod pra-got na siroma{tijata, }e se obiduvada nametne kolku e mo‘no pocrnaslika za realnosta. Opozicijatanema da priznae deka vo periodot1998-2002 godina imavme porast nasiroma{tijata od 20% na nad 30%.Ova se oficijalni podatocite odZavodot za statistika vo periodotkoga so ovaa institucija rakovo-de{e kadar na VMRO-DPMNE. I zaovie, kako i za drugite pra{awa koigi preokupiraat gra|anite, opozici-jata smeta deka ima "magi~ni# re{e-

nija, koi ako smeam taka da se izra-zam, "preku no}# }e ja re{ele sostoj-bata. Nema potreba da se naglasuvadeka vo op{testvenite pra{awani{to ne se re{ava "preku no}# ideka rezultatite se postignuvaatsamo so dobar koncept, jasna isprovedliva strategija, cvrstare{enost i kvaliteten i iskusentim koj mo‘e da go sprovede toa.SDSM go ima seto toa, znae {to ikako treba da se stori i {to enajva‘no, ima kompetentni i iskus-ni lu|e koi umeat da go sprovedattoa.

Spre~uvaweto na korupcijataotsekoga{ bila na vrvot na priori-tetite na gra|anite, od aspekt nakriteriumite za nosewe odluka zakogo da go dadat svojot glas. Obvinu-vawata za zloupotrebi na vlasta senajefikasniot na~in za diskre-ditirawe na politi~kiot protiv-nik, i opozicijata, so sigurnost }ego koristi toa. Vo VMRO-DPMNE sesvesni deka bez kriminalno ocrnu-vawe na oponentite, te{ko }e mo‘egra|anite celosno da gi uverat vosvoite tezi. [vercot so tutun, slu-~ajot "Ba~ilo# i drugi mediumski,pomalku interesni nastani, beatempirani i plasirani za da gipotkopaat {ansite na SDSM za do-bivawe na u{te eden mandat. Na{arabota pak, }e bide da gi ubedimegra|anite deka korupcijata ja nasle-divme celosno ra{irena niz siteinstitucii i deka ovaa sostojba {tosega ja imame, e daleku podobra odonaa {to ja zateknavme. Sepakborbata protiv korupcijata e pro-blem i vo mnogu poseriozni demo-kratii od na{ata, i borbata zanejzino iskorenuvawe e proces {topostojano trae, so pove}e ili po-


Dejan Mickovi}

malku uspeh. Kako i za ostanatitetemi, opozicijata se odnesuva spo-red narodnata: "Ne gledaj {to pra-vam, slu{aj {to zboruvam#, posto-jano begaj}i od javnite grabe‘i {togi sproveduva{e prethodnata vladai obiduvaj}i se da ja minimiziraulogata na toga{niot minister zafinansii, Gruevski, vo s¢ {to seslu~uvalo. I na ovaa tema - spre-~uvaweto na korupcijata, SDSM imapove}e od konkretni postignuvawa.Da ne zaboravime deka sega korup-cijata e problem so koj se borime, akaj na{ite prethodnici, toa be{esostaven del od vodeweto na dr‘a-vata i normalna pojava protiv kojanikoj ne se bore{e.

Zna~i, kampawata i vistinskatapoliti~ka bitka se pred nas i vonea }e pobedi onoj koj }e ja ubedijavnosta deka ima podobra pro-grama, podobar tim koj ima kapa-citet, znaewe i iskustvo, za damo‘e da garantira nejzino sprove-duvawe. Toa, se razbira e potpolnorazli~no od slikata koja opozi-cijata uporno i bez uspeh se obiduvada ja sozdade vo o~ite na javnosta –deka ima sigurna pobeda pred sebei deka izbornite rezultati odna-pred se poznati. Takvo tvrdewe vouslovi koga razlikata vo rejtingote minimalna, a pove}e od polovi-nata od glasa~ite ili ne odlu~iledali }e glasaat ili ne znaat komu}e go dadat svojot glas, e vo najmalaraka - proyiren marketin{ki poteg.Od druga strana, trgnuvaj}i oduverenosta deka }e pobedi na izbo-rite, VMRO-DPMNE pravi strate-giski gre{ki. Ovaa partija ne uspea,okolu sebe da ja obedini opozici-jata, {to be{e edinstveniot na~inda ima {ansi da pobedi na izbo-

rite. Pokraj toa opozicijata "gibrka# neopredelenite glasa~i sosvoeto agresivno, na momenti ne-vospitano odnesuvawe kon politi~-kite protivnici, potcenuvaj}i gigra|anite. Taa se obiduva da goiskoristi vkorenetiot na~in narazmisluvawe na gra|anite, sporedkoj sekoga{ se glasa protiv nekogo,a ne za nekogo i deka vo tranzici-onite zemji, zaradi objektivniteproblemi, glasa~ite se prete‘noopoziciono orientirani. Ako seanaliziraat rezultatite od istra-‘uvawata na javnoto milewe, }e sezabele‘i deka poddr{kata za levoorientirani partii e pogolema odonaa za desnite, {to ostava prostor{to SDSM sigurno }e go iskoristina najefikasen mo‘en na~in.

Jas sum uveren deka site poli-ti~ki subjekti koi }e u~estvuvaatna izborite, se svesni za sopstve-nata odgovornost pri kreirawetona atmosfera za odr‘uvawe na feri demokratski izbori i veruvamdeka Makedonija so sigurnost }e giorganizira najregularnite izborivo svojata samostojna istorija.SDSM e potpolno podgotven da jadobie bitkata po site pra{awa {to}e bidat otvoreni vo izbornatakampawa i ima dovolen kapacitetna svoi glasa~i koi bi ja poddr‘a-le. Vistinskata bitka za glasovitetuku{to po~nuva i kampawata }ebide presudna za krajniot ishod naizborite. Pri toa, opozicijata tre-ba da ima predvid deka nejziniotkontingent na potencijalni noviglasa~i e bezmalku celosno potro-{en, dodeka na stranata na SDSMima u{te zna~aen del na glasa~ikoi mu se nakloneti i koi ~ekaatdobra ponuda od na{ata partija za


Parlamentarni izbori 2006-ta: Ispit za zrelosta na makedonskata demokratija

da se odlu~at da izlezat na gla-sawe. So pravilno postavena iizvedena kampawa, tie bi bilemotivirani da glasaat, a koga }e gostorat toa - tie }e se opredelat zaSDSM.

Edno od pra{awata za koe dose-ga mnogu malku se razgovara{e, akoe smetam deka e isklu~itelnova‘no e dali rezultatite od izbo-rite }e bidat prifateni od stranana site politi~ki partii. Ako seimaat predvid kontraproduktiv-nite i opasni tezi na opozicijata,deka tie ve}e se gledaat sebesikako pobednici na izborite i dekaizborite }e bidat regularni samoako na niv pobedi opozicijata,toga{ e jasno deka od niv bi mo‘elo

da se o~ekuva neprifa}awe naizbornite rezultati. Eventualnotoneprifa}awe na izbornite rezul-tati, izrazeno preku uli~na demo-kratija, bi bilo pogubno za evrop-skata idnina na Makedonija. Zatoa,mora de se stori apsolutno s¢ {toe mo‘no tie da bidat maksimalnofer, demokratski i korektni, i sitepoliti~ki partii da go prifatatizborniot rezultat i da mu ~esti-taat na pobednikot. Toa bi bil naj-dobriot pokazatel deka Makedonijaima ne samo zrela politi~ka scenai subjekti, tuku deka ima osnova zapodobra ekonomskata sostojba, na-malena nevrabotenost, poka~enstandard na ‘iveewe, za sigurna ievropska idnina.

The upcoming elections are the most serious maturity test for Macedonia,for the Government and for the opposition, for the democratic capacity andresponsibility for the future. Socio-economic issues dominate the publicinterests, showing that the electorate has grown wiser over the years. Theauthor argues that the ruling SDSM has demonstrated capacities in the lastfour years to answer those issues and thus it deserves another mandatefrom the citizens. However it is in the interests of all for the elections to bemaximally fair, democratic and fair, and all political parties to accept theoutcome and congratulate to the winner.

Abstract


Izbori 2006: Istra`uvawata na javnotomislewe – kompas za politi~kiot kursna Republika Makedonija

Gordana Jankuloska

Iz

bo

ri

20

06

“Nothing is more dangerous inwartime than to live in the tempera-mental atmosphere of a Gallup Pool,always feeling one’s pulse and takingone’s temperature. I see it said thatleaders should keep their ears to theground. All I can say is the British nationwill find it very hard to look up to theleaders who are detected in thatsomewhat ungainly posture#.

Winston s. Churchill (1941)

Parlamentarni izbori 2006

Javnosta vo kontinuitet e dla-boko razo~arana od lu|eto, koi vonivno ime upravuvaat so nivnatasudbina. Izborite se centralnainstitucija na demokratski izbra-nite vladi, zatoa {to vo demo-kratijata avtoritetot na vladatapoteknuva od sposobnosta za razbi-rawe i za prifa}awe na interesitei voljata na onie so koi se vladee.Izborite ne se surova borba zaopstanok, tie se pretpostavka zakonkurencijata i za natprevarot odkoj gra|anite treba da izlezatpobednici.

Parlamentarnite izbori 2006godina, vo Republika Makedonija sesami po sebe zna~ajni zatoa {topovlekuvaat nekolku elementi {toistoriski definitivno }e ostavat

traga. Imeno, ovie izbori se prv imo‘ebi najbiten preduslov zaprodol‘uvawe na evrointegra-tivnite procesi, odnosno nivniotsloboden i fer karakter e elemen-tarna pretpostavka za potvrduvawena na{ata demokratska zrelost.

Istra`uvawa na javnotomislewe – kompas napoliti~kiot kurs

Vo nasoka na dobivawe na rele-vantni informacii za o~ekuvawatai stavovite na gra|anite za poli-ti~kite partiii i definirawe napoliti~kiot protivnik vo Repub-lika Makedonija sprovedeni se ni-za ispituvawa na javnoto mislewe1.

1 Istra‘uvawa na javnoto mislewe, odnosno ispitu-vawata na rejtinzite na politi~kite partii voRepublika Makedonija (RM), logi~no, po~nuvaat da sesproveduvaat vo periodot na steknuvawato namakedonskata dr‘avnost, vo devedesettite godini na20. vek, odnosno vo periodot na sproveduvaweto naprvite pove}e partiski izbori. Dolg period, osvenInstitutot za sociolo{ki i politi~ko-pravniistra‘uvawa (ISPPI), vo RM ne postoe{e druganau~na ustanova, koja go ispituva javnoto mislewe.Otsustvoto na konkurencija zna~e{e prili~nonerazviena sfera na istra‘uvaweto na javnotomislewe podlo‘na na vlijanija. Zaradi nedostatokotna konkurencija, be{e svedena na minimum frekvent-nosta na sprovedenite istra‘uvawa, so {to vakviteinstitucii ne uspevaa da se nametnat kako faktor voizborniot i politi~kiot proces. Brojot na agenciiteza istra‘uvawe na javnoto mislewe narasna vopo~etokot na 2000 godina, koga bea formirani pove}eprivatni instituti, specijalizirani agencii za taanamena i koga brojot na me|unarodnite organizaciivo Republika Makedonija, zaradi krizata na Kosovo,drasti~no be{e zgolemen.


Gordana Jankuloska

Spored, istra‘uvawata na jav-noto mislewe na Institutot zademokratija „Societas Sivilis#, sle-duva sporedba na rejtinzite na naj-golemite politi~kite partii:VMRO-DPMNE i SDSM vo periodotod juni 2000 godina do juni 2005godina.

2 Vtoro istra‘uvawe.3 Ovoj podatok e izlo‘en na stranicata na ISPPI.

smisla toa podrazbira podobru-vawe na poziciite na Partijata.Pri~inata za ovoj rast na rejtingotna VMRO-DPMNE se dol‘i na izbuv-nuvaweto na voeniot konflikt, {tozaradi stavot na toga{ vlade-ja~kata VMRO-DPMNE, rezultira{eso zgolemena poddr{ka pome|ugra|anite. Me|utoa, do septemvri2001 godina, rejtingot na VMRO-DPMNE povtorno se vrati na prvi~-nite 10%. Pri~inite za toj faktmo‘e da se najdat vo konfliktot naPartijata so Me|unarodnata zaed-nica.

Vtoriot porast na rejtingot naVMRO-DPMNE se slu~uva vo vo mart2004 godina vo odnos na fevruari2002 godina. Imeno, VMRO-DPMNE,za razlika od fevruari 2002 godi-na, koga ima{e popularnost od 12%,vo mart 2004 godina, ima{e popu-larnost od 16%. SDSM, pak, ima{ekonstantna poddr{ka od okolu 20%.Pri~inite za rastot na rejtingot naVMRO-DPMNE, odnosno za stagna-cijata na SDSM se rezultat nafaktot {to SDSM be{e vladeja~kapartija i zaradi promenata vorakovodstvoto na VMRO-DPMNE.Me|utoa, vo juni 2005 godina, VMRO-DPMNE, ima{e namalen rejting voodnos na mart 2004 godina od 6%.Istoto se slu~i i so SDSM, na koja£ be{e namalena doverbata za 10%.

Pri~inite za padot na rejtingotna VMRO-DPMNE mo‘e da se najdatvo vnatrepartiskiot konflikt voVMRO-DPMNE, {to rezultira{e soformiraweto na VMRO-NP. Imeno,osven {to odredena grupa poddr‘u-va~i zaminaa vo novata partija, vopogolema mera padot na rejtingot sedol‘e{e i na signalite {to beaisprateni do javnosta za nemono-

Tabela 1: Sporedba na rejtinzite nanajgolemite politi~kite partii

Jan. 2001

Apr. 2001

Sept. 2001

Fev. 2002

Mart 2004

Okt. 2004

Okt. 20042

Juni 2005

April 20063

VMRO- DPMNE

14%

15%

10%

12%

16%

9%

12%

10%

25%

20%

30%

17%

20%

21%

10%

10%

10%

18%

SDSM

Analizata na izlo‘enite rezul-tati, upatuva na zaklu~okot deka voperiodot od januari 2000 godina dooktomvri 2004 godina mo‘at da sevoo~at dva zabele‘itelni porastina rejtingot na VMRO-DPMNE.

Prviot e vo april 2001 godinavo odnos na juni 2000 godina, kogaVMRO-DPMNE zabele‘uva rast od2%, dodeka na SDSM £ e namalenrejtingot za 13%. Iako porastot na