skavtic 12 06a

2

a

uvodnik in kazalo // Skavtič / december 2006 //

MRZLE DNIKar lepo smo že zakorakali v jesenske dni, že nas objema mraz in že diši po zimi. Veseli smo, da smo vam lahko pripravili čisto novo podobo Skavtiča. Upamo, da vam je všeč in da boste Skavtiča

še raje prebirali in k njegovi kvaliteti prispevali tudi s svojimi članki, saj so dobrodošli vsi konkretni predlogi za srečanja, to veja predvsem za voditelje, potrebovali bomo tudi veliko praktičnih stvari, ki bi jih predstavili, da se ne bo naše glasilo spremenilo v poročanja, ampak bo služilo vsem kot uporaben pripomoček za naša srečanja in krepitev skavtske-ga duha. V novi podobi lahko opazite kar nekaj sprememb, kako vam je všeč in vaše predloge za izboljšanje lahko pošljete meni osebno na naslov: [email protected]. Vesela bom vsake vaše graje, pohvale in predlogov, posebno pa člankov, ki naj bodo kratki in jedrnati, da bodo bolj pritegnili bralca. Tokrat pa preberite čudovito duhovno misel, na straneh VV spoznajte novo sourednico in se preiz-kusite v Kajinih spretnostih in Ikijevih zankah, IV strani vam ponujajo vpogled v svet polha, raz-krivajo pa tudi jambore poletnih taborov, ki ste jih poslali na naš naslov, najlepši pa je na zadnji strani Skavtiča. In kaj je C2H5OH? Če še ne veš poglej na PP strani, kjer se naučiš tudi vse o pismu odhoda. Voditeljske strani so sveže, z 2 novima urednicama, preberite kaj sta tokrat predstavili. Tudi Skavt v svetu ima novo urednico, ki vam predstavlja fran-coske skavte. Okoljski kotiček, na čelu z novo ure-dnico, ponuja novost, s katero si lahko naredite os-ebno mapo z rastlinami in drugimi čudesi narave, tokrat kopriva. Preberite predstavitev čisto novega stega. Čaka vas tudi intervju, ki ga je pripravila nova urednica. Pa seveda ne pozabite na smešno Mineštro.

Kot vidite je veliko novosti, ravno tako pa tudi ve-liko novih sodelavcev. Vsem bi se rada zahvalila za njihovo delo, saj smo res ena dobra ekipa, ki vas bo od decembra dalje vsaka 2 meseca osrečila s Skavtičem. Ker pa prihajajo prazniki in mesec poln praznikov in sladkarij, vam želim veseli december, srečno v novem letu in naj vas novorojeno detece blago-slavlja in vedno spremlja.

Tjaša Knap, Prebrisana lisica, Cerknica 1

ZSKSSTIskovino Skavtičizdaja Združenjeslovenskih katoliškihskavtinj in skavtov

sofi nancirata Ministrstvo za okolje in prostor ter Ministrstvo za šolstvo inšport.

Zrinjskega cesta 9SI-1000 Ljubljanatel: 01/433 21 30GSM: 031/210 944 040/429 456

Glavna Urednica:Tjaša Knap

Uredniki:Darja Abram, Petra Pucelj, Bena Briški, Erna Struna, Maja Franko,

Marjetka Kofol, Luka Novak, Darja Peneš, Darja Lušina,

Aleš Čerin, Jerneja Mihelcic, Veronika Pavlič, I

rena Mrak

Lektorji: Teja Mirtič,

Luka Pavlin, Mirjam Danilovič,

Barbara Tome, Anita Pernuš,

Tjaša Brinovec, Anja Kaisersberger

Tehnična urednika:Štefan Erman Jernej Kovač

Tisk:Tiskarna Povše

E-pošta:[email protected]

Internetna stran:http://skavtic.skavt.net

Tvoje pohvale, kritike, pripombe in predloge, sprejemamo na e-naslov in naslov ZSKSS.Veselimo se tvojega odziva - tudi zaradi njega lahko postane Skavtič boljši.

Naklada: 3400 izvodovCena: 300 SIT / 1,25€Letna naročnina: 1250 SIT / 5,22€Letnik: 11/1

3

uvodnik in kazaloskavtinje in skavti

KAZALOUVODNIK 2KAZALO 3DUHOVNA MISEL 4VOLČIČI IN VOLKULJICE 5IZVIDNIKI IN IZVIDNICE 9POPOTNIKI IN POPOTNICE 16VODITELJI 21ODRASLI SKAVTI 25SKAVT V SVETU 27OKOLJE 29PREDSTAVITEV STEGA 32MINEŠTRA 33

4

duhovna misel // Skavtič / december 2006 //

V NOVO SKAVTSKO LETO VZEMIMO TUDI NAJBOLJŠEGA

PRIJATELJASkupine mladih, veliki nahrbtniki, nasmeh in sreča na obrazih, vse to se je v počitniških dneh velikokrat videvalo v raznih krajih po Sloveniji. Eno takih skupin sem po naključju srečal sredi Portoroža. Ni jih bilo težko prepoznati. Že od daleč se je videlo, da so skavti v svojih prepoznavnih krojih. In kljub temu, da so imeli za seboj že kar nekaj kilometrov prehojene poti po vročem soncu, je smeh na obrazu razkrival, da je njihovo srce vseeno polno sreče in veselja. Po kratkem klepetu o doživetjih zadnjih dni so odšli svojo pot. Nekaj drobnih trenutkov in par besed z znanimi in neznanimi skavti - polepšali so mi dan, obenem pa v meni pustili veliko vprašanj. Kako to, da danes, ko se s sošolcem s sosednje mize pogovarjaš le še preko SMS sporočil, ko prijatelja vidiš le še s pomočjo spletne kamere, medtem ko se z njim pogovarjaš preko spletne klepetalnice, ko je elektronska pošta glavno komunikacijsko sredstvo, ko se k sosedu čez cesto pelješ z avtomobilom … pa še vseeno srečamo mlade ljudi, ki polni navdušenja, veselja in sreče po največji vročini ali po dežju z velikimi nahrbtniki na ramenih prehodijo kilometre in kilometre poti?Prepričan sem, da bi bili odgovori vseh teh, ki so doživeli lepoto poletnih taborov, zelo podobni: med-sebojno druženje, igre, pogovori, nova poznanstva in prijateljstva, molitve, svete maše … Kljub vsem modernim pripomočkom je ˝stari˝ način komuniciranja in navezovanja stikov vendarle še vedno tako zelo privlačen in blagodejen za človekovo dušo.Torej Bog le ni bi tako zastarel, ko je ustvaril človeka kot socialno bitje. Tisto hrepenenje po bližini dru-gih, prijateljstvu, sprejetosti in čudovitem občutku, ko te ima nekdo rad, le ni za med ˝staro šaro˝. Vse to potrjujejo ta poletna srečanja, ki smo jim priče leto za letom. Že več kot mesec dni je za nami, odkar smo pričeli z novim skavtskim letom. Polni navdušenja, novih idej in pričakovanj načrtujemo skupne aktivnosti, ki jih bomo izpeljali v tem letu. Ogromno priložnosti bo, da bomo na star in preizkušen način navezovali stike z drugimi skavti v domačem stegu. Koliko je še tistih bratov in sester skavtov, ki jih poznamo samo na videz, njihovo ime pa je še neznano. Toliko priložnosti bomo zopet imeli v tem letu, zato se potrudimo, da ne bodo ti dragoceni trenutki šli mimo nas, da ne bo še več odtujenih prijateljev. Razne moderne naprave, ki jih imamo, so nam lahko v veliko pomoč, če bomo uporabljali tudi osebni stik, kajti brez tega ne gre. Kako pa je z našim poznanstvom z Bogom? Ali smo še prijatelji, znanci ali smo se že oddaljili od Njega? Ne pozabljajmo na pogovor tudi z Njim, saj dobro vemo, da če se ne pogovarjamo, si pos-tanemo tujci. Naj bo pogovor z Njim reden, neglede na to, ali to počnemo v družbi ali sami. On je vedno pripravljen na pogovor, vedno ima dovolj časa, da nas posluša in da je z nami. Za pogovor z Njim ne potrebujemo nobenih posrednikov in aparatov, pri katerih ob izpraznitvi baterij drugih ne slišiš več, niti ne potrebujemo internetne povezave. Dovolj je samo trenutek tišine in zbranosti in že vzpostavimo osebni stik s svojim Nebeškim Očetom. Poleg pogovora z Njim pa ne pozabimo tudi na osebni stik. Ni šel zaman za nas na križ, ne daruje se zaman na naših oltarjih pri najsvetejši daritvi. Želi se nam dati v hrano in pijačo. Želi, da se ga dotaknemo, da ga prejmemo in da v moči te hrane živimo. V novem skavtskem letu imamo veliko priložnosti, da ohranjamo ali pa na novo navežemo medsebojne stike, poznanstva in prijateljstva. Naj bo to naloga za vse nas. Namesto da bi uporabljali telefone, internet in razne druge posrednike, povabimo druge na sok ali sprehod in spoznali bomo, da so prav prijetni sogovorniki, v katerih se skriva veliko duhovnega bogastva. Ob tem pa se vsak dan spom-nimo tudi na pogovor z našim Nebeškim Prijateljem, ki naj nas spremlja s svojim blagoslovom.

Duhovni asistent, Igor Stepan, Aktivni gams, Novo mesto 1

5

volčiči in volkuljiceskavtinje in skavti

Džungla se je že čisto spremenila kar je Čil prinesel zadnjo številko Skavtiča. Iz zelenih se je preoblekla v pisana oblačila, pa tudi te barve so že izgubile svoj sijaj… Džungelske dogodivščine so že v polnem zamahu. Nove dogodivščine, lovi, spretnosti in nagajivosti – vse to nas spremlja že od začetka skavtskega leta. Ampak – spremlja pa nas še nekdo! Ugotovi kdo je ta mož, ki spremlja volčiče skozi vse leto, ter pomagaj Ikiju rešiti kviz.

Bena Briški, Rahločutna puma, Ljubljana 3Petra Pucelj, Nežna kresnička, Šentjernej 1

ČILOVA POŠTAPregara je sredi julija sprejela medse cel živalski vrt različnih živali kot so kača, želva, muca, lev, nilski konj, zebra, žirafa, panter… Iskale smo svobodo.

Izdelali smo si načrt, kako bi lahko pobegnili iz živalskega vrta. Zebra Melman je to res poizkusila in zaradi strahu zanjo smo jo šli iskat. Ujeli smo se v past, vendar nas je našel oskrbnik in nas vse peljal na kopanje v Izolo. A kaj kmalu smo mu ušli. Ukradli smo mu zem-ljevid in tako izvedeli, da smo pristali na otoku Mada-gaskar. Odšli smo ga raziskovat in našli zapuščeno vas Abitanti. Ni nam bila všeč, zato smo našli bolj domač in odprt kraj, kjer nas je pričakala ¬¬kraljica Julija. Tu so nas čakala nova presenečenja, lovi, odkrivanja pom-ena svobode in prijateljstva. Kmalu smo sklenili, da se vrnemo domov. Odpeljali smo se do Kopra, opazovali ladje, si močili noge v morju in že smo z vlakom hiteli proti Vipavski dolini, kjer so nas čakali naši starši.Volčiči in volkuljice iz krdela prepihanih kožuhov, Steg

Ajdovščina-Šturje 15


6

volčiči in volkuljice // Skavtič / december 2006 //

KAJINA SPRETNOST: TABLA ZA SPOROČILA

Po dolgem in brezskrbnem poletju se mi je danes zjutraj zazdelo, da je džungla naenkrat spet oživela. Mavgli je švignil mimo, da ga sploh nisem imela časa vprašati kam je namenjen. Še pred trenutki speča Kaja je bila ob Bagirinem »Dobro jutro!« zdaj že kilometre

daleč. Balu, ki je utrujen od prenašanja svojega težkega telesa prisopihal mimo, mi je hitel razlagati kdaj in koga vse mora učiti postave... Medtem, ko sem razmišljala, kako se vsem nekam mudi, pa me je kar spreletelo po kožuhu – spomnila sem se namreč, da sem pozbila na jutranjo telovadbo s Čilom in Ikijem! Dragi volčiči, da se tudi vam ne bi dogajalo kaj podob-nega, vas povabim, da izdelamo tablo za sporočila:

POTREBUJEŠ:

- kartonsko podlago,- ovojni papir,

- nekaj lesenih ščipalk za perilo,- blokec za sporočila (ali listke sam natrgaj),- daljši trak (približno 1 m),- spenjač, luknjač, lepilo in škarje.

1. Kartonsko podlago oblepi s papir-jem. Na tablo prilepi:- ščipalke (lahko jih prebarvaš), da boš vanje lahko zatikal razna sporočila,- blokec z listki za sporočila (lahko ga narediš sam iz natrganih lističev, ki jih na vrhu spneš s spenjačem),- srebrn trak iz embalaže trajnega mleka, na katerega boš lahko z lepil-nim trakom kaj prilepil in nato brez težav tudi odlepil.

2. Ob spodnjem robu table z luknjačem naredi luknjico. Vzemi nekaj vrvice, nanjo priveži svinčnik, drugi konec vrvice pa skozi luknjico priveži na podlago.

3. S spenjačem naredi še žepek za svinčnik.

4. Na sredino zgornjega roba table z luknjačem naredi dve luknjici. Skoznje napelji vrvico. Zadaj jo zavozlaj. Tabla je narejena, lahko jo obesiš.

No, tako se ne boš nikoli več mogel izgovoriti, da je džungelska sapica odpihnila kakšno tvojo misel. Do-ber lov!

Maša Vidmar, Nežna vidra, Škofja Loka 1

7


IKIJEVE ZANKE: LEPO JE BITI PREPROST - BODI FRANČIŠEK

Poskušaj se čim bolje prebiti skozi spodnja vprašanja. Bodi preprost in če se ti zalomi uporabi :• klic v sili (pokličeš starega volka),• glas ljudstva (se posvetuješ s svojim krdelom) in • polovičko (Kar najbolje). 1. Kdo goduje 4. oktobra in je tudi zavetnik volkuljic in volčičev?a) Sv. Jurij b) Sv. Pavelc) Sv. Frančišek d) Sv. Mihael

2. Kje se je rodil zavetnik volčičev je tudi ustanovitelj Frančiškanskega reda?a) Verona b) Udinec) Padova d) Asissi

3. Kako se je pisal sveti Frančišek?a) Bernardone b) Bufonc) Fatori d) Toti

4. Kako je bilo ime očetu in materi svetega Frančiška?a) Mihael in Veronika b) Peter in Pikac) Francesco in Pika d) Jožef in Marija

5. Kaj imata skupnega sveti Jurij in sveti Frančišek?a) bila sta viteza b) bila sta tesarjac) bila sta krovca d) bila sta livarja

6. Sveti Frančišek se je pogosto zatekal v kapelo. Komu je bila le-ta posvečena?a) sv. Damjanu b) sv. Antonuc) sv. Janezu d) sv. Ani

7. Kaj od spodaj naštetih stvari ni bil sveti Frančišek? a) trgovec b) kleparc) pesnik d) ljubitelj narave

8. Katera je Frančiškova pesem?a) Oda čmrlju b) Pomladna pesemc) Sončna pesem d) Priden volčič

9. Vsi vaščani Gubbia so trepetali pred groznim(i):a) čebelami b) volkomc) medvedom d) podganami

Frančišek je car. Povej naprej! Pavel Menič, Bojeviti delfi n, Novo mesto 1

Rešitve kviza naj Čil prinese na ZSKSS, Zrinjskega 9, 1000 Ljubljana ali pa na [email protected]. Enega od volčičev, ki bo pravilno odgovoril na vprašanja, čaka lepo presenečenje…

8

volčiči in volkuljice // Skavtič / december 2006 //

BALUJEV BRLOG: SV. FRANČIŠEK IN GRUBBIJSKI VOLK

Zagotovo veš, da je sv. Frančišek Asiški, ki goduje 4. oktobra, zavetnik vseh volčičev in volkuljic. Pa poznaš tudi zgodbo, ki pripoveduje kako je z volkom sklenil mir? Če odkimavaš z glavo ali pa se ne spomniš čisto dobro, si pozorno preberi spodnje vrstice.Sv. Frančišek je nekoč prispel v mesto Gubbio. Takoj je opazil, da so ulice skoraj prazne. Nekaj meščanov, ki so stali ob poti, mu je potožilo, da je nemir v Gubbio prinesel strašen volk, ki napade vsakogar – človeka ali žival – ki ga sreča. Redki ljudje, ki so si upali zapustili svoja domovanja, so hodili naokrog do zob oboroženi. Sv. Frančišku so se meščani zasmilili. Kljub temu, da so se vsi izogibali volčjega brloga, se je pogumno po-dal proti krvoločnemu volku. Zaupal je, da ga varuje Božja roka. Ko je zagledal renčečega volka, se je svet-nik mirno ustavil in napravil znamenje križa ter rekel:

»Brat volk! Napadal si nedolžne ljudi in živali, ker si bil lačen, zato se te vsi v Gubbiu zelo bojijo. Prišel sem, da bi pomagal skleniti mir med teboj in meščani. Ob-ljubi, da ne boš več ogrožal mesta, meščani pa ti bodo v zameno vsak dan prinašali hrano.« In po teh bese-dah so vsi, ki so od daleč opazovali srečanje volka in sv. Frančiška, začudeno obnemeli. Volk je svojo ve-liko in robato šapo stegnil in jo položil naravnost v Frančiškovo roko. V Gubbiu je tako spet zavladal mir, meščani so z volkom zaživeli v slogi in razumevanju. Kaj pa ti? Si tudi ti prizadevaš, da bi bil z vsemi prijazen? Poskusi in zagotovo boš marsikomu na obraz narisal velik nasmeh.

Simona Jeretina, Vztrajna kobra, Homec 1

Pomagaj sv. Frančišku najti pot do gubbijskega volka!

9

izvidniki in izvidniceskavtinje in skavti

Lep skavtski pozdrav vsem vodnicam in izvidnikom v prvi številki Skavtiča letošnjega skavtskega leta! Poletje je že dolgo za nami in z njim tudi nepozabni tabori. Spomine na poletne dni ter na ustvarjalnost in trud, ki ju pri pravih skavtih nikoli ne zmanjka, naj vam pričarajo fotografi je, ki smo jih prejeli ob natečaju za naj jambor. Za vas sva izbrali nekaj zanimivih tem in upava, da bodo spodbudile zanimanje za branje, vam dale nove ideje in znanja ter vam na obraz pričarale nepoza-ben nasmeh.Bodite pripravljeni!

Maja Franko, Živahni metuljček, Šentjernej 1Erna Struna, Rdečelična šoja, Novo mesto 1

1.Osebna izkaznica čete

ime čete:

Budne kobivce, to pa zato, ker smo vedno zelo budni in z odprtimi očmi skačemo po svetu kot kobilice.

vodi:

Tudi imena naših vodov kažejo na naše lastnosti. Četa ima pet vodov, in sicer: Orle, Mravljice, Sokole, Pande in Kresnice. Orli in Sokoli nas spodbujajo k temu, da gledamo daleč, in nam vlivajo potrpežljivosti, Mravljice nas vzpodbujajo k marljivemu in skupinskemu delu, Kresnice nas nagovarjajo, da moramo vedno sijati ves-elje in optimizem, tudi v težkih trenutkih, po Pandah pa se spomnimo na to, da je takšnih ljudi, kot smo mi, malo, zato skušamo ljudem okoli nas dati vsaj kanček naših dobrih lastnosti.Vsekakor pa ne smemo pozabiti na dva voda, ki sta pred leti sestavljala četo. Pume, ker so bili moški vod, vsem

je zvenel čisto žensko. Vsi so jih zafrkavali, zato so se preimenovali v Sokole. Ugotovitev: sokoli so potomci pum. Ker je pred štirimi leti število moške populacije zelo naraslo, so morali ustanoviti nov vod. Imenovali so se Tigri. Zaradi ponovnega upadanja pa so jih lansko leto ukinili.voditelji: Darja Peneš (na žalost nas bo zapustila)Gašper MarkičTina PernušAnže Štremfelj (tudi on nas bo zapustil)Jane Ciperleštevilo IV:

V dekliških vodih je po 7 članic, v fantovskih pa ..... To se pravi skupaj 21+...=starost čete:

Četa v našem Triglavskem stegu obstaja, odkar smo ga ustanovili. Torej je kar med starejšimi četami v Sloven-iji, saj bomo drugo leto praznovali že 15. rojstni dan!!klic:

Klica naša četa ne pozna (vsaj kamor seže moj spomin). Lahko pa vam zaupamo klice naših vodov. Mravljice – na delo (ponavadi), na cukr itd.. Pande – črno na be-lem ali pa na bambus. Kresnice – svetilke na plan (mis-lim da se klic ni spremenil že zelooo dolgo : tradicija je tradicija). Orli – na travce (zagotovo bi se našel še kakšen). Sokoli so najbolj domiselni, zato imajo vsak dan drug zanimiv klic.Himna:

PREDSTAVITEV ČETE: BUDNE KOBIVCE - KRANJ 1

10

izvidniki in izvidnice // Skavtič / december 2006 //

Stalne himne čete nimamo, je pa na lanskem taboru izpod peresa dveh četnikov Mičota in Mlakarja nastala tale himna tabora:

Darja, Frane, JaneŠtremfl , Gapi pa dve kuharce.Tapru k smo se znajdl kleNam Darja zaplenila mobije, mobije.REF: Kokto, kokto Radensko 2x Šnicle, šnicle pohane 2xFrane nm neki šmekov jeK hotu sam posekat smreko je.Pol pa Jane zafrajaru jeDa to sam en big jambor je, jambor je.REFK treba špago dol spravt jeSe Štremfl kuj ukenjov je.Gapi mu`j zdilov litrcoDa j` dobu pogum za plezanje, plezanje.REFEj vedve naše kuharceDj ne se bunit če premav skuhate.Kr pa že pač skuhateTist res najbol okusno je, okusno je.ZDJ PA ČIST ČIST VSI!!REF

Drugače pa imamo himno triglavskega stega na katero smo zelo ponosni.2.Kratka promocija domačega kraja

Kranj - prestolnica Gorenjske ... Noro veliko zabavnih in zanimivih ljudi, veliko Prešerna, staro mestno jedro s pridihom srednjega veka.... Ena od naravnih znamenitosti sredi mesta je kanjon Kokre, kjer se ve-likokrat podi kar nekaj skavtkov in skavtinj ..... V okoli-ci se nahajajo naravne znamenitosti v obliki Krvavca, Jošta in Šmarjetne gore ... Prihajamo iz občin Kranj, Tržič, Šenčur, Cerklje, Naklo, ... Pozimi smučamo na Krvavcu, poleti se potikamo po jezerih v okolici. 3.Anekdota iz življenja naše čete

* Makaroni na vlakuNekega dne se je četica skavtov odpravljala na zi-movanje v pozabljen kraj :D ... Ker so bili brez avto-mobila za prevoz jedil, so si jih med seboj razdelili kar četniki.... Nekateri voditelji so bili prepričani, da imajo nekateri četniki prelahke nahrbtnike, zato so jih obre-menili z makaroni. Bilo je petkovo popoldne, zato so bili vsi vlaki popolnoma napolnjeni. Eni od četnic (beri : meni – Tinki) se je vrečka makaronov odprla in

raztresla po celem vlaku. Nekateri od voditeljev (beri: Darja) so bili prepričani, da makaroni ne sodijo na tla v vlaku, zato se je osramočena :D skavtinja lotila pobiranja makaronov po celem vlaku... Ljudje so bili kar nekako začudeni, ko se je četnica sklanjala in pobi-rala majhne makarončke po tleh. Od takrat raje ne da ničesar, kar bi se lahko raztreslo v nahrbtnik :D* Kraja zastave:Na letošnjem poletnem taboru je bilo zelo zanimivo... Najboljša stvar pa je bilo kraja zastave.... Ob petih in nekaj (nihče se ni obremenjeval z uro) so se po

tabornem prostoru razlegli žvižgi... ALARM!!!! Seveda nekateri, ki smo bolj rahlega spanca, smo pridrveli ven .... In napravili krog okrog jambora... V krogu smo obkrožili kradljivca... Odštevali smo čas, dokler je bil lahko v krogu 3h metrov... in pri zadnjih sekundah je zastava zletela po zraku do njegovega pomočnika, ki je z njo uspešno pobegnil. Vseh 15 nas je stalo tam z odprtimi usti od presenečenja, za tatom se je podal le še naš Jane, ki pa je bil prepočasen za kolo.... Tako smo ostali brez zastave in imeli družbo na vodniški dan :D* Straža:Pogovor dveh punc (med njuno prvo stražo) in takrat-nim voditeljem: Rudi, Rudi zbud se.... kwa je? .... Lisica je uzun... Pa kwa? .... Ja ka če ma steklino? ... Zbud me, k te napade 4.IV, ki se ukvarja s čim zanimivim

Glede tega smo si zelo enotni, tako da nihče posebej ne izstopa. Imamo zelo veliko glasbenikov (trobenta, prečna fl avta, violina, bobni, klarinet, kljunasta fl avta, klavir in seveda kitara. Sicer imamo nekaj amaterjev, vendar rasturajo sceno). Imamo tudi veliko navdušenih in dobrih plezalcev in verjetno so prav zaradi tega voditelji prišli na idejo, da organiziramo tekmovanje v plezanju t. i. Oprimkanje. Prav vsi fantje, punce in voditelji smo strastni ljubitelji fuzbala (več v 6. točki). Punce imamo zelo rade ples, saj smo Kresnice in Pande že nekajkrat sestavile koreografi jo za pustni ples ali pa

11


Mikrofonjado (seveda smo s tem opravile tudi veščino na ravni voda). Vsekakor pa ne smemo pozabiti, da smo IZVRSTNI pevci!!! Letos na taboru smo pri maši med kiticami nekaterih pesmi samo nekaj godrnjali ali pa brundali samo melodijo, ko pa smo prišli do refrena, smo se vsi začeli dret.5.10 razlogov, zakaj je lepo biti skavt v naši četi:

- če pomagaš prenavljati novo skavtsko sobo, dobiš za nagrado pico- ob prigovarjanju za udeležbo na kakšni akciji, voditelji na koncu sms-a vedno pripišejo še, da na koncu do-bimo hrano!!!- zadnji 2 leti smo imeli res super voditelje- nikoli ne slišiš popolne tišine (smo zelo gobčni)- smo zelo zagreti za šport - po koncu srečanja si vedno dobre volje, tudi če te voditelji gonijo v neznano- naši voditelji vedno najdejo nekaj zanimivega in poučnega (obisk komune, ogled Rupnikove linije,…)- ker se naučiš zakurit v vsakem primeru- ker nas Soča in druge nevarne reke ne odnesejo (izziv)- SMO NAJBOLJŠI IN NAJLEPŠI 6.Zanimive, nenavadne, vesele, navdihujoče pri-

gode iz zadnjega obdobja :

- Na letošnjem taboru so se fantje zmenili s skavti iz Novega mesta (imeli so tabor blizu nas), da se pome-rimo v fuzbalu. Tako nas je nekega popoldneva voditelj vseh 35 moral najprej prepeljati tja (ker je bilo za peš predaleč) in ker smo imeli samo 1 avto je trajalo kar nekaj časa (za nazaj je bilo isto). Najprej so se v pomer-ili fantje in rezultat je bil 1:0 za naše!!!!! Pri navijanju smo se zelo ogreli, mi smo spodbujali naše oni pa zba-dali nas. Sledila je tekma punc, ki pa je ostala skoraj neodločena, šele v prvem podaljšku je Jera zadela gol in to tako, da je ometla pajčevino levega zgornjega kota. Tako je rezultat ostal 1:0 za nas. Moramo se pohvaliti, da smo imeli izjemno žensko ekipo Jera, Manca, Tinka, Tati, Ana, Nadja. Ker pa to še vedno ni bilo dovolj, so se med seboj pomerili še voditelji in seveda je sledil enak rezultat kot pri prejšnjih dveh, 1:0 za nas.- Letos smo imeli EKO-tabor. Zobe smo si umivali z vegeti podobnimi zelišči (vendar je bilo še 10x bolj slano), umivali smo se kot z nekakšnim prahom, posodo smo pomivali z otrobi in oreščki, ti oreščki pa so nam služili tudi za umivanje oblek. Ločevali smo smeti... Da pa je bil trud poplačan in smo imeli vsaj nekaj od tega, smo prejeli drugo nagrado zelenega Jurija.- Moramo pa povedati tudi, da smo zelo nesrečni (vsaj

ženski del čete), ker imamo z leta v leto manj moških predstavnikov.7. Naj...

...bolj glasen oz. klepetav: to je bila zelo težka izbira, zato bosta ker dve Tinka in Nina, ki pa ima tudi čisto pravo skavtsko ime Zgovorna kresnica...vod: to so zagotovo kresnice...več fantov z dolgimi lasmi...boljši smeh: Jane, tudi on ima super ime Smehvzbujajoči orel...večje težave s fi nancami ima naš blagajnik, saj smo skoraj vedno v minusu ali pa cisto malo čez...večji: Gapi (194 cm)

...manjši Urban

...voditelj: Darja, ki pa nas bo na veliko žalost letos za-pustila...bolj nenavadno skavtsko ime: Sokol na kvadrat, Leteči sokol, Smehvzbujajoči orel, Neobičajna mrav-ljica, huda mravljica...zbirališče voditeljev: Mitnica (tukaj jih najdeš vedno, zato je to hkrati tudi najmanj obiskana gostilna s strani četnikov)...zbirališče čete: pri čebelnjaku ob Račjih jezerih v Udim borštu...zbirališče če se kam odpravljamo: pred čebelco (to je pred eno kavarno, ki pa se že sigurno 8 let ali pa še več ne imenuje več tako in je od takrat spremenila že 2 imena, morda še celo več)...igra ob večerih: morilec...obiskovalec na letošnjem taboru: Robi Friškovec...več jih trenira plezanje…nesporazumi: nikoli ne veš, kdaj je konec vodniškega sestanka...izjave: Manca...umetnik: Tati... četa v Sloveniji je četa BUDNIH KOBIVC!!!!

12


NAŠA ČETICA KORAKA: GOSPODAR

Če skavt prevzame vlogo gospodarja v vodu, to sploh ni nič posebnega … Skrb za orodje ni potrebna, saj orodje tako ali tako ni njegovo! In zakaj bi se trudil s po-pravilom orodja, če to lahko stori voditelj?! PAZI! ALI RES RAZMIŠLAŠ TAKO? Preberi si pismo skavta, ki v svojem vodu opravlja vlogo gospodarja, in videl boš, da so zgoraj napisane besede popolnoma nesmiselne!

13


POLHIV GOZDU

Zopet sem se predolgo zadržal na obisku in

bom moral ponoči domov. Pot me vodi skozi

gozd. Naenkrat se s starega gabra zasliši pihanje

in praskanje. Seveda tam v krošnji ne čepi

nikakršen strah temveč … polh.

Polh je ljubka živalca in med Slovenci uživa poseben ugled. Pri nas živi več vrst polhov, vendar si oglejmo dva predstavnika. Naš največji polh se imenuje na-vadni polh (glis glis). Je manjši od veverice. Zgoraj je bleščeče siv, spodaj bel. Okoli velikih oči ima temne kolobarje. Ušesa so brez šopa dlak, rep pa ima košat. Prebiva predvsem v listnatih in mešanih gozdovih, ve-likokrat pa ga lahko srečamo tudi v parkih in vrtovih. Fran Erjavec je leta 1868 o polhu zapisal: »Polh je zelo požrešen, neprenehoma bi hrustal in trl, po pravici se lahko reče, da ni nikdar sit. Izbirčen tudi, bodisi žir ali želod, lešnik, kostanj, vse mu gre nenasitno v golt, ni skoraj treba pristavljati, da tudi sočnega sadja ne zametava.«. Navadni polh ima eno leglo s 4–6 mladiči, ki postanejo samostojni po 4–5 tednih. Naši biologi so ugotovili, da imajo polhi več mladičkov, če bukve in ostalo drevje dobro obrodi. Druga živalca ki jo bom omenil, pa je podlesek (Mus-cardinus avellanarius). Velik je kot hišna miš. Zgoraj je

rumeno do rdečerjav, po trebuhu pa je svetlejši. Prsi in grlo ima bele barve. Živi v vseh tipih gozda z bujno podrastjo in grmovjem. Aktiven je predvsem v mraku in ponoči. Je spreten plezalec, ki se hrani s semeni, jagodičjem, sadeži in žuželkami. Ima 1–3 legla s 3–5 mladiči, ki jih samica povrže v okroglo gnezdo. Zimo prespi v gnezdu, zvit v klopčič.Če najdemo podleska, ga lahko primemo v roko, ne bo nas ugriznil. Z navadnim polhom pa je zgodba povsem drugačna. Mali nagajivec bo zasadil zobe v vašo roko in nato zbežal. Če ga poskušate zgrabiti za rep, vam bo le

ta ostal v rokah, polh pa se vam bo »smejal« z najbližje veje. Kadar je polh prestrašen, pleza vedno samo k višku. Nekoč je nekemu biologu, ki je proučeval polhe, le-ta ušel iz rok. Ker v bližini ni bilo nobene veje, jo je polh ubral kar proti biologovi glavi. Na vrhu glave se je usedel in prestrašeno čakal. Seveda je biolog prestrašeno žival spustil na bližnje drevo. Seveda vsi polhi nimajo te sreče. Nekatere ulovi kuna ali sova, nekateri pa končajo v polharjevi pasti. Polh je v zgodovini igral pomembno prehrambeno vlogo. V srednjem veku je bil lov rezerviran za plemstvo, na-vadni ljudje pa so lahko lovili le polhe. Revni ljudje so si jeseni nalovili polhov, jih nasolili in shranili za zimo. Polhanje je nato preraslo v tradicijo, ki jo ponekod po Sloveniji še gojijo. Kako poteka lov na polhe, nam bo zopet pripovedoval Fran Erjavec: »Ko jesensko sonce že zahaja za žalostnimi gorami na zatonu, zbero se polšji možje za vasjo. Vsak ima na hrbtu v naramnem košu ali v mavhi nabrane polšje pasti. Cela zbrana tovarišija stopa počasi za vodnikom, starim polharjem v hosto….. Prišedši sred, izbero si kraj navadno v globoki dolini na starem kurišču, kjer suhe brsi naneso za ogenj, po-tem se razidejo okoli in okoli nastavljat……..Nastane noč. Veselo poka ogenj, poskakuje plamen in čudovito odseva od obrazov sedečih polharjev. Tam sedi seženj od ognja na trhlem panju star očanec z malo pipico v sesušenih čeljustih in počasno pretrgoma pravi svoje in svojih prednikov čudne zgodbe na polšjih lovih in druge stare pripovedi. Mladenič pak, mlade domišljije, ki peče in z utrinkom preobrača v žerjavici krompir ali zleknjen po praproti leži, skrbno posluša starčeve be-sede in veruje njegovim vražam malo manj ko svetim resnicam……To pripovedovanje pretrgajo le tačas, kadar stari vodnik reče, da je čas iti pasti pogledat in polhov pobrat, kar se zgodi večkrat na noč.Šele ko se jutranja zarja začne žariti izmed sivobradih lišajev hrastov in vlažna megla zmerom bolj moči, pobero pasti in gredo domov s polnimi vrečami ali koši…..«.Danes, ko imamo hrane dovolj, ni več potrebe po lovu. Lahko pa prijaznim živalcam nastavimo hrano in jih počakamo s fotoaparatom v roki.

Luka Močnik, Iznajdljivi Lisjak

14


MLADI McGYVER: PAPIRNATO LETALO IN DIMNA BOMBA

PAPIRNATO LETALO S PROPELERJEM

Papirnato letalo zna narediti prav vsak paglavec. A se ga prehitro naveličate, ker ne leti daleč? No, tudi naju je to zelo motilo, zato sva sklenila, da letalcu let podaljšava s preprostim propelerjem. Kakšen meter dlje pa že gre. Uporabno je predvsem za pošiljanje sporočil med pri-jatelji ali pa kot pravi NLP za nič hudega sluteče mačke ali pse. =)Recept za papirnato letalo s propelerjem

Sestavine- list papirja (letalo)- elastika- pisarniške sponke- plastičen lonček (propeler)- lepilni trak- plastična slamica

IzdelavaIz papirja (priporočava format A4 ali A5) naredimo leta-lo. Izdelava propelerja: iz lončka izrežemo krilca za pro-peler (priporočava 2) in jih zlepimo skupaj. Pisarniško sponko zravnamo in jo na enem koncu oblikujemo v obliki črke T, na drugem pa jo zapognemo v kaveljček. Krilca pritrdimo (sekundno lepilo ali papirne sponke) na del, ki je izoblikovan v »T«. Na kavelj obesimo elas-tiko, jo napeljemo skozi slamico in jo na drugem koncu pritrdimo z še eno sponko. Slamica naj bo tako dolga, da bo elastika malo napeta. Propeler pritrdimo na pa-pirnato letalo z lepilnim trakom, na krila letala pa zadaj pritrdimo nekaj pisarniških sponk kot protiutež prope-

lerju. Propeler samo še navijemo in letalo je priprav-ljeno na polet.

DIMNA BOMBA

Se sprašujete, kako vendar nastane tisti dim, za katerim še tako velik tank v vojnah sovražniku veselo izgine brez sledu? Ali pa vam je zmanjkalo tistih kadečih se pirotehničnih izdelkov, ki so jih učitelji po šolah tako veseli? Vsak, ki je pritrdilno odgovoril na vsaj eno vprašanje, naj nikar ne preneha z nadaljnjim bran-jem. Predstavila vam bova namreč enostavno dimno bombo, ki tanka sicer ne bo skrila, vseeno pa lahko ob več bombah nastane že kar zadovoljiva dimna zavesa. Recept za dimno bombo

Sestavine- žogica za namizni tenis- aluminijasta folija- vžigalnik

IzdelavaŽogico za namizni tenis nepredušno ovijemo z alu-minijasto folijo (gotovo jo imate v kuhinji). S folijo na enem koncu oblikujemo nekakšno držalo. Po želji lahko namesto cele žogice le-to tudi razrežemo, paziti pa moramo, da ostri deli ne preluknjajo folije.

UporabaŽogica za namizni tenis je narejena iz materiala, ki se ob »gorenju« brez kisika (zato smo jo morali nepredušno oviti) začne močno kaditi. Dimno bombo primemo za držalo in jo segrevamo nad vžigalnikom, dokler se ne začne dimiti. Za vas razbijava po delavnici in glavi:

Mirko Silan, Pripravljeni kozorog in

Marjan Moderc, Filo s’kirca kozorog

15


NAJBOLJŠI JAMBOR PA JE ...… D O M Ž A L S K I ! ČESTITKE! VIDITE GA LAHKO NA HRBTNI STRANI

SKAVTIČA.

Domžale 1:NAŠ JAMBOR JE BIL PA NAJBOLJŠI, KER…- smo imeli NAJBOLJŠO IDEJO, NAJKAKOVOSTNEJŠI LES, NAJBOLJŠEGA “PROSTORODAJALCA”, NAJBOLJŠE VREME, ... - smo imeli NAJBOLJŠE IV-JEVCE - smo imeli NAJBOLJŠE VODITELJE in POMOČNIKE - SMO SKAVTI;)

DOMŽALE 1

Cerknica 1Naš jambor je bil najboljši, ker si lahko spal pod njim!

CERKNICA 1

ŠENTJERNEJ 1 IN

SLOVENSKE KNJICE 1

Šentjernej 1 in Slovenske Konjice 1:NAŠ JAMBOR JE BIL PA NAJBOLJŠI, KER…smo ga skupaj postavljali Dolenjci in Štajerci! Samo poglejte si našo mo-jstrovino-to višino, vitke smreke, vse zastave, in razumeli boste, zakaj smo tako ponosni nanj! :)

Kranj 1Na naš jambor smo še posebej ponosni zaradi pripravljenosti naših fantov, ki so tudi v največji vročini vztrajno gradili stop-nice v nebo. stolp nima veliko skupnega z jambori, ki jih sicer gradi Četa budnih ko-bivc, saj je do sedaj štela za pomembno le višina, tokrat pa smo se posvetili predvsem zgradbarskih veščinam, so bile potrebne za zadostno trdnost. ampak tudi še tako do-ber jambor je treba stražiti, tej točki pa se bomo posvetili prihodnje leto.

KRANJ 1

16

popotniki in popotnice // Skavtič / december 2006 //

Drage PP-jevke in PP-jevci!

Po dolgem premoru se zopet vračamo med vas. V današnji številki boste našli za vsakega nekaj malega. Govorili bomo o pismu odhoda, alkoholu med skavti, LMB-ju, objavili bomo pesem, predstavil se nam bo klan iz Domžal 1 in še marsikaj. Za vse vaše članke, predloge, ideje in kritike je na volje e-naslov [email protected]. Do prihodnjič pa lep pozdrav. In skoraj bi pozabila: želiva vam vesel božič in srečno Novo leto. Pazite nase.

Marjetka Kofol, Ustvarjalen metulčk, Cerkno 1 in Luka Novak, Pozorni ris, Ljubljana 2

LMBLučka miru iz Betlehema. Letos praznuje 16. rojstni dan, od kar je prvič prišla v Slovenijo, sama ideja je še za nekaj let starejša. Na to idejo so prišli avstrijski skavti. Skavti jo sprejmemo in raznesemo po celi Sloveniji ob pomoči tabornic in tabornikov. Vendar pustimo bolj ali manj suhoparne podatke ob strani.

Kako že gre pesem? »Svetel plamen naj gori v tvoji mladi duši,…«. Ni ravno himna LMB-ja, vendar je vseeno lepa in na mestu. Gre za lepo gesto, ki pričara na marsikateremu obrazu prisrčen nasmeh, vendar ko pridemo do tega nasmeha. Povedal vam bom kako jaz doživljam LMB.Lučko miru bom letos delil že četrtič. Če pomislim, kaj vse me čaka, kot odgovornega za župnijo, postanem kar malo nejevoljen in me postane strah. Dobim toliko in toliko škatel in moram preračunati koliko je to sveč. Nato jih moram prepeljati do cerkve, urediti vse stvari z župnikom, mizo prelepiti, da ne bo vosek tekel po njej, da ne omenjam vseh tistih nalepk, ki jih moram nalepiti na prav vsako svečo. Zamudno delo. Potem pa pride deljenje, oz. prodaja sveč. Trume ljudi oblegajo mizico. Silijo naprej, ker se bojijo,

da bodo ostali brez svečke, pri tem nekateri sprašujejo različna vprašanja, na katera poskušaš odgovoriti in pri tem še paziš, da vrneš pravo količino denarja. A tu se mi ponudi edinstvena priložnost opazovanja različnih tipov ljudi. Nekateri so jeznoriti in tečni, da je joj. Spet drugi pa so prijazni in tudi pomagajo. Po večini pa ljudje razgrabijo LMB, kot da gre za suho zlato, pri tem pa se jaz počutim kot borzni posrednik. Nič osebnega, samo dober dan, hvala in nasvidenje. Po napornem dnevu sem zelo utrujen. Vendar ko pade mrak in ko sem si prihranil nekaj lučk, se po zasneženih poteh odpravim do ljudi, ki mi veliko pomenijo. Šele takrat ko tiho hodim po temnih poteh in prinesem lučko v dom in prinesem svetlobo in srečo ljudem, ki jih imam rad, takrat šele začutim pravi pomen LMB-ja. Šele takrat postanem srečen in tako gre vsako leto po nekem ustaljenem vzorcu. Sprva deliš neki brezimni množici, ki te pus-ti hladnega. Ko pa me ujame večer, pri prijateljih ob klepetu in lučki, šele takrat se moje srce napolni z mi-rom in to je tisti mir, ki ga skavti raznesemo po Slov-eniji. Prav zaradi tega se vsako leto znova in znova ves-elim lučke miru iz Betlehema. Želim vam miren in blagoslovljen božič, ter srečno in mirno Novo leto in da bi tudi vi letos ponovno odkrili mir, ki ga prinaša naša lučka in novo-rojeni Jezušček.

Luka Novak, Pozorni ris, Ljubljana 2

foto:Benjamin Pezdir

AKTUALNO

17

popotniki in popotniceskavtinje in skavti

C2H

5OH MED SKAVTI

Mi, živali in alkohol Priznam, da kemija ni ravno moje področje, vendar slednja formula mi je še posebej ostala v spominu. Označuje namreč vsem dobro poznano substanco, alkohol. Ljudje ga poznamo že od kar vemo zase in še dalj. Prav tako ga poznajo živali. V Afriki se sloni najejo sladkih, že malo gnilih sadežev, v želodcu poteče blago alkoholno vretje in nato zadeti hodijo naokoli in teror-izirajo vso džunglo. Naslednji dan pa so še sitni zaradi mačka.

»Kje je kle vic?«

Se vam zdi smešno? Morda je res zabavno gledati slona, ki se maje in ruva drevesa pred seboj. Kaj pa ljudi? So vam smešni? Nekateri že. Večina pa ne.Posledice

Večina Slovencev, ki bi jih prosili, naj naštejejo nekaj drog, bi začela s travo, končala pa s heroinom. Pozabili pa bi na tobak in alkohol, ki sta po mojem mnenju na-jbolj razširjeni in nevarni drogi. Vsaka smrt posameznika je tragična in žalostna. Prizadene vrsto ljudi okoli žrtve, družino, prijatelje in še bi lahko našteval. Statistično gledano so številke, koliko ljudi umre zaradi alkohola in tobaka naravnost zastrašujoče, kot pa zaradi t.i. tr-dih drog. Narkoman ponavadi umre sam. Pijani voznik pa lahko vzame še kakšno življenje več. Ne razumem ljudi, ki se pijani usedejo v avto in se odpravijo na pot. Ponavadi gre po sistemu: »Mah (***cenzura***), če me ne morejo nest’ noge dam, se bom pa pelu!«. In ima-mo nov umor zaradi malomarnosti, oz. bolje rečeno objestnosti.Jakec 2006

Zakaj vam pišem ravno o tej temi? Dan po tem, ko se je končal Jakec, smo dobili voditelji sila zanimivo pismo. V njem je avtor zapisal poleg pohval tudi malo bolj perečo temo. Na samem tekmovanju so zasačili skupi-no IV-jevcev, ki so smrdeli po pivu, ne daleč od njih so

odkrili prazne pločevinke piva. Zagovor in pojasnilo IV-jevcev je bil: (skomig z rameni in užaljen pogled) »Sej je biu sam pir, n’č tacga!«. Avtor pisma je obsodil početje mladcev in previdno dodal, da bodo morda morale biti skupine naslednje leto okrepljene z enim od voditeljev. Avtor ni zapisal iz katerega stega so bili skavti, vendar to niti ni tako zelo pomembno. Bolj zaskrbljujoče je dejstvo, da se moramo ukvarjati in govoriti o tej temi, ki sama po sebi ne bi smela biti prisotna med skavti v samem izvajanju (beri: pitje).Nagradno vprašanje

Kaj sledi? Upam, da se z dotičnimi skavti že ukvarjajo njihovi voditelji, vendar kaj pa naj naredimo ostali skavti? Zdi se mi neumno, da bomo morali biti voditelji pazniki. Tudi vi PP-jevci ste zgled za mlajše skavte, ne samo voditelji. Kaj predlagate, da naredimo? Si zatis-nemo oči in rečemo: »Ah saj ni nič. Gre samo za os-amljeni primer.«. Ali je res osamljeni primer? Morda, lahko pa počakamo, da se to razraste, kot rak po telesu, po celem slovenskem skavtskem svetu. Žalostno je, da mladina išče zabavo v alkoholu, še posebej na aktivnos-tih, ki so zabavne in adrenalinske same po sebi. Sam zagovarjam tezo, da alkohola pri skavtih pod noben-im pogojem NI. Bom omilil mojo izjavo. Alkohola pri skavtih NI, razen v prvi pomoči (za razkuževanje ran) in pri skavtski maši (pa še tisti alkohol popije duhovnik). Prosim vas, vzemite pamet v roke namesto alkohola. Skavti moramo biti zgled celemu svetu. Kaj bodo rekli ljudje, ko bodo videli razpuščeno, divjo, pobruhano in nesramno sodrgo v oranžnih srajcah. Ali nam je res cilj postati sinonim za razuzdane vandale? Meni ni. Pa vam?Molitev

Naj zaključim moje pisanje z molitvijo za vse tiste, ki trpijo zaradi alkohola in za vse nedolžne žrtve, ki so proti svoji volji potegnjene v vrtinec trpljenja in smrti. Veste kaj, molite z menoj. Molitev več nikoli ne škodi. Zahvaljujem se vam v imenu vseh, ki so bili, ki so in še bodo trpeli zaradi C2H5OH-ja.

Luka Novak, Pozorni ris, Ljubljana 2

18


PPREDSTAVITEV KLANA: DOMŽALČANI

Ste že slišali za Zlato žabo? Žmohtarijo? Količkanje? Ranjeno dušo? Upamo, da vsaj nekaj od tega že poznate - vse to je namreč plod domišljije in energije veje PP v DOMŽALAH!Projekti, to smo mi! Živimo in dihamo za njih! Pripravljamo jih zato, da se vedno kaj dogaja. Lahko bi ostali samo pri dogodkih, kot so eko akcija, LMB, miklavževanje, materinski dan, ki jih prav tako izva-jamo vsako leto, vendar se želimo povezovati tudi z ostalimi stegi in malo popestriti naš skavtski prostor.Delamo po principu “če se o nas ne govori, potem nas ni!” Ali se o nas sliši glas, boste najbolje vedeli vi. Seveda pa obstaja možnost, da ste ob poplavi dogodkov slučajno kakšnega spregledali, zato naj vam osvežimo spomin: ZLATA ŽABA - je zdaj že tradicionalni skavtski fi lmski festival. Zgodil se je že petkrat, pet let zapored in na-men imamo, da tak interval tudi ohranimo. Vsako leto se posvetimo določeni aktualni temi, ki jo na prireditvi predstavimo na svoj, domžalski, način. Tisti, ki ste naši redni obiskovalci najbrž veste kaj to pomeni:) Iz druge-ga zornega kota pa lahko nanjo pogledamo tudi preko projekcij ostalih sodelujočih skupin. Veseli smo, da se je projekt na našem skavtskem prostoru tako dobro

prijel, zato že snujemo ideje za naprej... ŽMOHTARIJA - Tridnevni tabor za popotnike in popot-nice, ki smo ga do sedaj pripravili že dvakrat. Leta 1997 je oral ledino, leta 2004 pa je bil eden izmed tistih, ki so kar nekaj let zapored razveseljevali slovenske PP-je . Kot se za ime spodobi je bilo vedno žmohtno pa tudi zelo živahno in polno novih dogodivščin. KOLIČKANJE - Novo skavtsko leto, nove ideje...Tako nekako gre to pri nas. Z letom 2006 smo si zamislili

skavtsko smučarsko tekmovanje, ki je bilo izvedeno 25. februarja na smučišču Rudno pri Železnikih. Poka-zala se je prednost domačega terena, tako da zdaj že razmišljamo, kje v Domžalah bi postavili en »kucl«.

RANJENA DUŠA - Če še ne veste, naj vam izdamo: Domžalčani smo romantiki! Seveda kdaj pa kdaj tudi temu primerno trpimo. Ranjena duša je skupina, ki povzema vso srž tega trpljenja. Ustanovljena je bila za nastop na Zlati žabi, nastopili pa smo tudi na Skavt-festu 2005 in tako ali drugače obnoreli občinstvo…Priporočamo, da si vsake toliko zavrtite naš komad »Zdaj sem na tleh« in trpite z nami, da bomo vsaj v duhu povezani!Za vse te projekte je seveda potrebna kar velika ekipa, s čimer pa zadnja leta sploh ni težav. Legendarnemu klanu HUDA KURA in občasnemu noviciatu se je za dve leti pridružil še klan PEHAR SUHIH HRUŠK, ki pa mu na tem mestu že lahko zaželimo večni mir in pokoj. Dobro je opravil svojo nalogo in zdaj se v voditeljskih vodah kar tare podmladka, ki sprejema vse pomembnejše funkcije. Morda vas prav kmalu presenetimo s čim novim:)In še opozorilo: ne hodite na našo spletno stran http://domzale1.skavt.net, da ne boste razočarani!Bivši in zdajšnji klanovci Ana, Andrej, Estera, Filip, Gašper, Janez, Jernej, Jerneja x2, Lučka, Luka, Manca, Matevž, Matic, Matija, Nejc x2, Neža, Peter, Tadeja, Urška, Urban, Valerija in voditelji Blažka, Gašper, Karli in Maja vas lepo pozdravljamo!

Maja Bertoncelj, Eko vidra

19

popotniki in popotniceskavtinje in skavti

OSMEROSMERKA

Pa še malo za sprostitev ...

V osmerosmerki se skrivajo spodaj zapisane be-sede. Poišči jih! Iz črk, ki jih nisi porabil boš dobil rešitev, če jih prebereš od zgodaj navzdol z leve proti desni.

Veliko zabave!

PUŠČAVAKANURUTKAPREPIH

SKAVTIČHIŠKABIVAKTABORAKELAVOZELJRIBAPOTDRUŽINASMEH

Rešitev: _ _ _ _ _ _ _!

MOGOČE BODO PRIŠLI KDAJ ČASIMogoče bodo prišli kdaj časi,

ko ne bomo vedeli kaj si želimoin za koga živimo;

mogoče bodo prišli kdaj časi,ko se nam bo zdelo življenje odveč

in bo ljubezen odšla preč;vedno pa bodo obstajali časi,

ko se bomo obrnili na svoje prijateljein ti nam bodo pomagali zaživeti znova!

Irena, Radovedni kenguru, Tolmin1

20


PISMO ODHODA

Je pred tabo leto odhoda iz klana? Ti sploh ni jasno,

kaj napisati v pismo odhoda? Ne boj se, tole ni kotiček

tete Klanke, čisto navaden prispevek je, v katerem pa bi

rada s teboj delila svojo izkušnjo odhoda iz klana. Letos

sem namreč sama pisala pismo odhoda.

Pismo odhoda je del poti vsakega popotnika in popot-

nice. Življenje sestavljajo začetki in konci, pa seveda

velika mera tistega, kar je v sredi med njima. Prav tisto

pa je najlepše. Je zato tako težko oditi? Najbrž res.

Ko sem začela prvi dan na potovalnem taboru pisati

pismo odhoda, me je bilo strah. Seveda sem o pisan-

ju razmišljala že prej, približno sem vedela, kaj želim

napisati, vendar se pisanja nisem lotila pred začetkom

tabora. Napisala bi preveč in preobsežno. Strah me je

bilo napisati iskreno pismo, strah me je bilo solz, ki so

se ulile iz oči že pri prvih vrsticah. Vedela sem– ko bom

te vrstice brala mojim skavtskim bratom in sestra– ne

bo nič drugače. »Koliko sem del skupnosti, če se na zad-

njih korakih poti ne morem vreči med te ljudi taka kot

sem, v celoti,« tako sem razmišljala takrat. Nastale so

prve vrstice mojega pisma odhoda in odločila sem se,

da tvegam. Nisem pisala obširne zgodovine, pisala sem

sedanjost in v pismo stlačila Marjetko, tako kot je bila v

tistem trenutku. Obupano, žalostno in ponižno hkrati.

Pa ne samo zaradi odhoda iz klana, predvsem zaradi

življenja v katerega sem se v tistem trenutku vračala.

Ko sem se potem naslednje jutro znašla pred oltarjem

v cerkvici sv. Hieronima tam pod Nanosom, mi ni bilo

žal pisma, ki sem ga držala v rokah. Bilo je točno tako,

kot sem dan prej, pred začetkom pisanja pričakovala,

da bo. Pri prvi vrstici so se ulile solze. Tekle so do zad-

nje vrstice na zadnji strani. Kupček zmečkanih robčkov

v mojem naročju pa se je večal. Seveda sem napisala

dolgo pismo. Kratkih enostavno ne pišem. Ne znam.

Tudi to sem jaz, predvsem pa sem bila jaz, odkrita v

besedah, ki sem jih brala ljudem, ki so mi sedeli nas-

proti. Odšla sem že drugi dan tabora, kot Mojzes, ki se

je na obljubljeno deželo le na kratko ozrl, vanjo pa ni

stopil. Nisem odšla, ko je bilo lepo, vendar sem odšla

ponosna, da sem v pismu odhoda mojim skavtskim

bratom in sestram dala največ, kar sem lahko.

Marjetka Kofol, Ustvarjalen metulčk, Cerkno 1

21

voditeljiskavtinje in skavti

»Skavtski voditelji ... hmm ... zahtevna naloga.« To je bil prvi pomislek, ko je Alenka Oblak sporočila, da odhaja v tujino in uredništvo voditeljskih strani predaja v nove roke. In hote ali nehote sprašuješ voditelje, ki ustavrjajo naše Združenje: Kaj vam je všeč, kaj pogešate v Skavtiču? Ga sploh preberete? Veliko odgovorov (hvala vsem, ki ste se odzvali!), še več idej. Ker še vedno kopljemo po koreninah in želimo kar najbolje biti pripravljeni služiti, se bova dve Darji in dve KresničkiJ trudili, da bodo strani prinašale sveže, aktivne in uporabne vsebine, ki vam bodo dale vetra za delo v skavtskih višavah!Še vedno pa so pobude in vprašanja dobrodošli na [email protected] – veseli bova prav vsakega komentarja. Tako bodo te strani najlažje odgovarjale potrebam po informacijah, ki jih imamo voditelji ZSKSS.

Darja Lušina, Dobrosrčna kresnička, Brezovica 1 inDarja Peneš, Smejoča kresnica, Kranj 1

SPET PRIHAJA LUČ MIRU IZ BETLEHEMA

… ki bo tudi letos zasvetila med nami. Luč miru iz Betle-hema (LMB) je namreč postala tradicionalna božična akcija pod vodstvom Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, pri kateri sodelujejo tudi ostale so-rodne organizacije (ZBOKSS, ZTS, SZSO in Mladinski ceh).

Kaj pa nam skavtom, kot raznašalcem plamena, dejan-sko pomeni Luč miru iz Betlehema? Je to samo eden izmed projektov, pri katerem prodajamo sveče, zato da bi si lahko kupili nove sekire in šotore? Ali pa je to tekmovanje s sosednjim stegom, kdo bo pokril več župnij? Nositi Luč miru iz Betlehema, ki je bila prižgana v votlini Kristusovega rojstva, je veliko in pomembno poslanstvo, katerega se dostikrat ne zavedamo. Jezus nam je namreč s svojim zgledom pokazal pot k miru in sreči. Postavil nam je svetilnik, ki nas usmerja na poti življenja. Vsak mir pa se začne pri posamezniku, zato bi se Luč miru iz Betlehema morala najprej dotakniti nas skavtov – če ne bomo nosili miru v sebi, potem ne bomo prinašalci Luči miru iz Betlehema, temveč zgolj prinašalci prižgane sveče.Pomembno je, da tako plemenite akcije ne zasenčimo

z logističnimi zadevami, pač pa se posvetimo pred-vsem glavnemu sporočilo akcije, sporočilu miru. Naj nam Luč miru iz Betlehema prinaša mir skozi vse leto in ne samo na božični večer

V imenu tropa za pripravo LMB 2006,

Marko Puškarič, Ponosni bizon, Ljubljana 4

Mir je skromna in kratka besedica, če jo izgovorimo, vendar toliko bogatejša, če jo uresničimo.

Odlomki iz zbornika Hočem svetiti za vse ...

Danes je čas okrog Božiča in tudi sam praznik tako skomercial-iziran, da se težko osredotočiš na bistvo in pomen praznika. Glavna skrb nam je ponavadi kupovanje daril. Ob prihodu LMB in ob poslanici pa se človek ustavi, ker je to nekaj tako drugačnega, tako posebnega in pristnega, nekaj, česar se ne da kupiti v trgovini.

Mojca Čampa, Multi levinja, Ljubljana 3

LMB mi predstavlja nekakšen požar mladosti�. Ko mladi uda-rimo z akcijo, a vendar ne požar, ki bi nenadzorovano gorel in vse požgal. Kot nadzorovan ogenj, ki gori v pravo smer, ki gori zato, da greje.

Štefan Erman, Bebava buba, Ljubljana 3

To je drobna radost, ki polepša življenje. Ko sprejmeš plamen v roke občutiš toplino in ljubezen, ki te spremlja.

Kristina Kovačič, Igrivi aligator, Nova Gorica 1

Zame je LMB lučka, živ spomin in hkrati predstava, kako blizu mi je Jezus. Vsakič znova, ko se zazrem v plamen, mi prinese topla in prijetna občutja, kako smo ljudje povezani med seboj z majhno lučko.

Katja Vrhovnik, Sladkosnedni M polh, Kamnik 1

LMB mi pomeni nekaj, kar ‘paše’ k božiču. Ko dobim plamen v roke, mi to daje nek zares poseben občutek – prevzame me neka toplina, to nas poveže.

Janez Hozjan, Zagnani Jelen, Brezovica 1

22

voditelji // Skavtič / december 2006 //

IZVAJANJE »KORENIN«v skavtskem letu 2006/2007

V vzgojnem namenu 2005—2008 je zapisano, da bomo

naše skavte vzgajali s pomočjo skavtskih (pa tudi slov-

enskih in katoliških) korenin. Tega gotovo ne slišite

prvič. In prepričana sem tudi, da korenine že s pridom

uporabljate, le da se tega morda vsi še ne zavedate.

Nekateri ste si ob začetku tega skavtskega leta vzeli čas

in opravili temeljito načrtovanje, v katerega ste zavedno

vključili tudi posamezne korenine, ki so sad poletnega

tabora za voditelje Glej Daleč. Zato vam gredo vse po-

hvale in lahko ta prispevek kar preskočite do koraka št.

4! (Ni pa prepovedano prebrati tistega, kar piše vmes.)

Za tiste, ki tega še niste naredili, pa je ta stran prav za

vas. Pripravili smo nekaj hitrih napotkov v stilu »štirje

koraki do popolnega uspeha«, ki vam bodo olajšali

delo, ki pa ga boste vseeno morali opraviti sami.

KJE in KAKO ZAČETI? (recept za uporabo)

1. KORAK: IZBIRA KORENIN(E)

Pobrskajte po CD-ju s koreninami, ki ste ga dobili na

taboru Glej daleč. Zbirko vseh dokumentov najdete

tudi na internetni strani http://korenine.skavt.net/.

Na voljo so korenine iz treh različnih področij: skavt-

ske, slovenske in katoliške.

Glede na načrtovanje skavtskega leta, ki ste ga v SKVO-

ju najbrž že opravili, premislite, katera od njih odgo-

varja vašim potrebam. Vsak steg lahko na različnih

nivojih (posamezna veja, cel steg, poletni tabor ali celo

leto ...) izbere eno ali več korenin. Smiselno pa je, če

jih izberete več, da te izhajajo iz različnih področij, saj

lahko le tako dosežemo celostni razvoj in napredek.

- Če izberete korenino za cel steg, se o tem pogovorite

na SKVO-ju. Pomislite, kaj bi vas povezalo med seboj in

kako bi določeno korenino prilagodili vsaki veji.

- Če izbira korenino vsaka veja posebej, se voditelji veje

odločite, v kolikšni meri bi izbiro prepustili članom, saj

bo delo gotovo uspešnejše, če se bodo z izbiro vsi pois-

tovetili.

- Možnosti je še veliko, svojo korenino lahko izbere

tudi SKVO, posamezen vod v četi, popotnik/ca kot os-

ebno napredovanje, dva sosednja stega skupaj …

2. KORAK: NAČRTOVANJE CILJEV

Ko izberete korenino, se ji podrobno posvetite. Preb-

erite dokumet, ki so ga napisali vaši kolegi voditelji

(ponekod sta tudi dva dokumenta o isti korenini). Ob

tem si zapisujte vaša opažanja in ideje za delo, ki jih

dobite ob branju – morda vam kasneje pridejo še zelo

prav.

Premislite, kako bo vaša skupina živela in ozavestila to

korenino. Kaj želite, da se ob njej nauči? Katera znanja

naj osvoji? Kakšne naj bodo vidne spremembe?

Zastavite si dva cilja: enega, ki bo spodbujal »življenje po

tej korenini« in drugega, ki bo spodbujal »ozaveščanje

te korenine«. Zgolj živeti po korenini ni dovolj, jih je

tudi ozavestiti. In obratno: zgolj ozavestiti korenino, ni

dovolj, če korenine ne živimo.

Primer 1:

Korenina: PRVI SKAVTSKI TABOR

Cilj za življenje po tej korenini: Na poletnem taboru

čete bomo dva dni preživeli po programu, kot so ga

imeli na prvem taboru.

Cilj za ozaveščanje te korenine: Vsak vod bo obdelal en

vidik prvega tabora in se pomeril na kvizu o tej temi.

Primer 2:

Korenina: KROJ

Cilj za življenje po tej korenini: Na srečanjih klana v

letošnjem letu bomo vsi nosili kroj. (V primeru, da ga

prej nismo.)

Cilj za ozaveščanje te korenine: Pripravili bomo serijo

treh srečanj na temo »kroj«: omen kroja pri BP-ju, kroj

23

voditeljiskavtinje in skavti

v različnih skavtskih organizacijah, kroj v ZSKSS (plusi

in minusi). Na izvršni odbor ZSKSS bomo poslali predl-

oge za izboljšavo kroja.

Vse to zapišite, da boste lahko čez čas ta napredek

preverili.

3. KORAK: NAČRTOVANJE DEJAVNOSTI

Sedaj svojo korenino že dobro poznate.

V skladu s cilji, ki ste si jih zadali, načrtujte tudi konk-

retne dejavnosti. Izberete lahko tiste, ki so že zapisane v

dokumentih, še bolj zaželeno pa je, da si sami izmislite

take, s katerimi boste dosegli svoje cilje.

Obvezno določite tudi, koliko časa boste namenili eni

korenini. Bo to celo leto, en mesec, morda samo en

izhod … V mislih imejte le, da lahko z izvajanjem ak-

tivnosti na daljši rok dosežete večje

spremembe.

4. KORAK: OBRAZEC

Zdaj, ko ste prišli že tako daleč, si

vzemite še tri minute in izpolnite

preprost obrazec, ki bo poročal o

vaših aktivnostih.

Ta del je zelo pomemben, saj nam

bomo le z vašimi podatki uspelo do-

biti odgovor na izvajanje vzgojnega

namena, s pomočjo katerega lahko

načrtujemo nadaljnje aktivnosti.

Obrazec je zaenkrat na voljo samo

v papirnati obliki oz. kot datoteka

na strani http://korenine.skavt.net/,

upamo pa, da bo kmalu možna tudi

elektronska prijava, ki bi vam še bolj

olajšala delo.

Skupaj bomo tako sestavili drago-

ceno zbirko podatkov, ki bo pričala

o tem, da so korenine še žive, upo-

rabne in da je mogoče iz njih črpati

vse potrebno za aktivno skavtstvo.

Iz te zbirke podatkov bomo lahko

vsi še naprej črpali ideje, pa tudi

prispevali nove zamisli in s tem drug

drugega bogatili.

Za vas pripravila Maja Bertoncelj, Eko vidra

in Matej Cepin, Plemeniti čuk

24

voditelji // Skavtič / december 2006 //

KORENINA: SLOVENSKI JEZIK IN NAREČJA

Steg: Domžale 1V naslednjih vrsticah si lahko preberete kratek prim-

er načrtovanja uporabe korenine in si ogledate tudi

kakšen je obrazec, ki ga boste v prihodnje izpolnjevali

tudi vi.1. KORAK: IZBIRA KORENIN/-ENaš SKVO se je korenini „Jezik“ posvečal že vse lan-sko leto. Ker bi radi svoje ugotovitve podali naprej na svoje skavte smo se odločili, da bo to naša letošnja ko-renina stega. Jezik je navsezadnje tisti, ki nas spremlja

povsod in je naše zrcalo, zato bi mu morali posvečati več časa.2. KORAK: NAČRTOVANJE CILJEVPomembno je, da naše skavte osvestimo o pomenu slovenskega jezika in v njih prebudimo ponos, da pri-padajo Slovenskemu narodu.Spoznajo naj tudi jezik kot organ, ki služi pri govor-jenju in se zavejo njegove pomembnosti. (Rezultati vseh nadaljnjih korakov so zajeti v obrazcu.)Ni tako zapleteno, kajne? Srečno pot in ne izogibajte se

koreninam, ampak jih kar pogumno zgrabite!

Maja Bertoncelj, Eko vidra,

Domžale 1

25

odrasli skavtiskavtinje in skavti

BITI ČLAN SVETOVNEGA KOMITEJA ODRASLIH SKAVTINJ

IN SKAVTOVV Bruslju smo v času od 24. do 29. oktobra imeli ses-

tanek svetovnega komiteja odraslih skavtov (ISGF).

Morda si predstavljate, da je svetovni komite uglašena

skupina odraslih skavtinj in skavtov, ki ves teden sedi

skupaj in modruje o tem, ˝kako narediti svet malo

boljši˝. Toda ni čisto tako.

Tokrat smo se zbrali drugič v dveh letih. Med nami je

vladala nekakšna napetost. Takoj prvi dan smo želeli

urediti naše medsebojne odnose, ki so se malo ˝zakom-

plicirali˝ zaradi sporazumevanja samo preko e-pošte,

zaradi kulturnih razlik in različnih pogledov na odraslo

skavtstvo. Predstavljajte si skupino odraslih skavtinj

in skavtov iz 14 različnih držav (Avstralija, Kanada,

Italija, Nizozemska, Indija, Belgija, Norveška, Zim-

babve, Libanon, Francija, Maroko, Tunizija, Danska,

Slovenija), iz različnih kulturnih okolij in z različnimi

pristopi do odraslega skavtstva, ki se morajo dogovoriti

o nečem pomembnem. Izjemno težko je to, praktično

nemogoče, če si ljudje ne zaupajo! Prvi dan smo zato

delali s pomočjo zanimive metode, imenovane ˝De-

lavnica za prihodnost (Future Workshop)˝, kjer smo na-

jprej kritizirali naše delo (faza kritike), nato sanjali, kako

bi bilo idealno (faza vizije) in na koncu pogledali, kaj

lahko resnično naredimo (faza realizacije). Delavnica

nas je resnično pripravila do tega, da smo nadaljevali v

duhu razumevanja in spremenili našo naravnanost na

sodelovanje in prispevanje, namesto na iskanje razlik.

Naslednje dni je delo teklo povsem drugače, tako da

smo se dogovorili veliko in bomo doma lahko delali s

pomočjo e-pošte in telefona.

Pomembno je, da se tudi mi, Slovenci, vključujemo

v mednarodno skupnost skavtinj in skavtov. Tako se

učimo sodelovanja, spoznavamo kulture drugih naro-

dov in krepimo prijateljstvo med ljudmi vsega sveta.

Aleš Čerin

26

odrasli skavti // Skavtič / december 2006 //

SMEH NA NAŠIH POTEH10 let odraslih skavtov v Štepanji vasi in začetek

skavtskega leta

V soboto, 30. septembra, smo odrasli skavti bratovščine Ljubljana-Štepanja vas praznovali 10. obletnico us-tanovitve in začetek skavtskega leta ter oboje združili pod geslom ˝Smeh na naših poteh!˝.

V desetih letih smo skupaj prehodili mnogo lepih poti, preživeli mnogo navdihujočih taborov in doživeli ve-liko lepih trenutkov. Veselje nad Stvarstvom in smeh sta nas spremljala na vseh naših poteh in nas povezovala. In prav to smo želeli podeliti z odraslimi skavti, ki so v precejšnjem številu prišli iz vse Slovenije.Srečanje smo začeli dopoldne z molitvijo in duhovno mislijo, v kateri nas je nagovoril p. Primož Kovač,

generalni duhovni asistent Zveze bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov. Sledil je kratek opis naše zgodovine, ki smo jo predstavili na zabaven način, s sodelovanjem vseh prisotnih, po tem pa smo se prese-lili v župnjski dom, kjer smo pripravili priložnostno razstavo. V popoldanskem delu smo vse udeležence razde-lili v manjše skupine in jih po načelu ˝Skavt je vedno pripravljen!˝ poslali na kratko orientacijo po Golovcu. Na posameznih točkah ob poti so opravljali različne preizkuse znanja, spretnosti in iznajdljivosti, se družili in si bili enotni, da nam je bil ta dan vsem darovan v slavo našega Očeta.Vrhunec praznovanja je bila sveta maša v cerkvi svet-ega Štefana. Radost in veselje nad prijateljstvom, ki nas povezuje med seboj in z Bogom, sta se odražala v nagovoru mašnika, v besedah in pesmih vseh sodelujočih. Na koncu so se roke kar same sklenile v krog in občuteno smo zapeli pesem ˝Vsakdo mora im-eti prijatelja˝.Srečanje smo zaključili z veliko torto in z željo: ˝Pri-jatelji skavti, nasvidenje do prihodnjič in naj bo smeh še naprej na vseh naših skupnih poteh!˝

Katja Anžič, Navdušena medvedka

PLAMEN SKAVTSKEGA DUHA OB 100-LETNICI

SKAVTSTVAOb praznovanju 100-letnice skavtstva odrasli skavti (ISGF

- International Scout and Scout Fellowship, skupaj z

WOSM in WAGGGS) pripravljajo simbolični projekt, im-

enovan ̋ Plamen skavtskega duha (The Scout&Guide Spirit

Flame)˝. Na predvečer začetka praznovanja 100. obletnice

skavtstva, 31. julija 2007, se bo namreč na otoku Brownsea,

kjer je bil prvi skavtski tabor, prav na mestu tega prvega

tabora, taborni ogenj prižgal z ognjem, ki ga bodo skavti

in skavtinje prinesli z groba našega ustanovitelja, Lorda

Roberta Baden-Powella.

Ogenj bo potoval samo s pomočjo človeške sile (hoja,

kolesarjenje, jahanje, …) 11.000 kilometrov - od groba v

mestu Nyeri v Keniji, preko Etiopije, Sudana, Egipta, Grčije,

Italije in Francije, do Velike Britanije. Ob dogajanju bomo

vsi povabljeni k vsakodnevnim dobrim delom. Prav tako

lahko tudi fi nančno podpremo nosilce plamena. Zbran

denar se bo uporabil za posebne dobrodelne namene v

afriških državah, preko katerih bo plamen potoval.

Več o plamenu lahko spremljate na spletni strani: http://

www.spirit-fl ame.com

27

skavt v svetuskavtinje in skavti

Ker se zbujamo v hladna jutra, naj vam z zabavnimi anekdotami idrijske in ptujske skavtinje prikličemo spomine na poletne tabore, kjer s(m)o nekateri tkali vezi tudi s skavti iz drugih držav. Svoje mnenje o slovenskih skavtih nam je zaupala Cecile, članica francoske skavtske organizacije, ki jo v tej številki tudi na kratko predstavl-jamo. Če ste tudi sami imeli priložnost spoznavati druge kulture, ne odlašajte in nam zaupajte vaše dogodivščine! [email protected]

Jerneja Mihelčič, Pojoči kanarček, Logatec 1

SKAVTI V FRANCIJIŠtevilo skavtov: več kot 60.000

Število stegov: čez 950

Regije: 59;

– vsaka ima lokalno vodstvo, ki skrbi za vzgojo, denar-

na sredstva, razvoj, komunikacije in za administracijo.

Gibanja:

– katoliško

– laično

– židovsko

– protestantsko

– muslimansko

Cilji in namen: otrokom in najstnikom omogočiti

vzgojo s pravimi vrednotami solidarnosti, delitve in

spoštovanja do drugih. Skavtstvo je namenjeno vsem,

ne glede na kulturo ali veroizpoved.

Francoski skavti se delijo v 4 starostne skupine:

8–11 let – volčiči in volkuljice

Učijo se živeti v skupnosti, držati besedo, prevzemati

majhne odgovornosti. Enkrat na tri mesece izberejo

nov �plen� in se podajo na gozdno igro, to je velika

igra, ki temelji na zgodovinski tematiki. Prepoznamo

jih po rumeni srajci.

11–14 let – izvidniki in vodnice

Vsako leto si izberejo projekt, ki ga imenujejo �avan-

tura�. Organizirani so v skupine, vsaka od njih pa je

odgovorna za določeno zadevo. V skupini so zadolžitve

porazdeljene med posamezniki, tako da razvijajo svoje

sposobnosti. Pri projektu jih usmerjajo voditelji. Njiho-

va simbolna barva je modra.

14–17 let – pionirji in pionirke

Na začetku leta si izberejo ambiciozen in originalen

načrt, ki ga izvedejo s pomočjo odraslih. Že čez leto or-

ganizirajo in načrtujejo, vsak prispeva del k temu, da

poleti projekt uspe. Zaznamuje jih rdeča barva.

17–20 let – popotniki in popotnice

Povezujejo se z družbeno aktivnimi organizacijami.

Skozi celotno leto natančno načrtujejo, pripravljajo

skupino, zbirajo denar ... Poleti se ali odpravijo na

tabor v Franciji, se za nekaj dni pridružijo skupnosti

Emavs in organizirajo socialne debate ali pa odpotuje-

jo v tujino, kjer pomagajo kot prostovoljci v revnejših

državah kot so Romunija, Mongolija ali Peru. Za tujino

se odloči 260 skupin letno. Njihov kroj je zelene barve.

Kratka zgodovina:

1911 – organizirajo se lokalne skupine, tako se ustanov-

ijo Izvidniki Francije in Unija francoskih izvidnikov in

vodnic

1920 – Zvezo francoskih skavtov (La fédération des

Scouts de France) so ustanovili Sevin, Cornette in Ed-

ouard de Macédo. Priključili so se svetovni organiza-

ciji

1947 – jamboree miru v Moissonu je združil 25.000

skavtov 70 različnih nacionalnosti

1973 – ponovno srečanje odgovornih skavtov in novo

načrtovanje

2004 – spojitev organizacij Francoski skavti in Fracoski

izvidniki ter nastanek skupne organizacije Francoski

skavti in izvidniki.

28

skavt v svetu // Skavtič / december 2006 //

SKAVTI IN TUJINAIdrijski in zagorski skavti smo lansko leto pod geslom Different cultures, one Europe gostili češke in itali-janske skavte. Zbrali smo se v Bohinjski Beli in skupaj preživeli nekaj dni, nato pa smo se razdelili v skupine in nadaljevali pot po različnih koncih Slovenije. Tekom tabora smo odkrivali različnosti ... Zapletlo se je že pri kuhi riža. Čehinje so zagovarjale stališče, da je potrebno dati riž v lonec, ko bo voda zavrela, Italijana pa sta bila prepričana, da je treba riž in vodo začeti kuhati hkrati. Pa je prišel eden od Slovencev in brez opozorila stresel riž v lonec. Vsi so samo nemo gledali, riž pa je bil potem vseeno dober. V eni od skupin je slovenska skavtinja pred večerjo začela z molitvijo v slovenščini: »Bog blagoslovi te jedi ...«, ko so se Čehi zgrozili – v njihovem jeziku namreč jed pomeni strup! Čudili so se tudi napisu otrok v avtu, kajti otrok pri njih pomeni suženj, beseda zahod pa stranišče ... Nasmejali smo se še mnogim dogodkom, se naučili veliko o drugih kulturah in navadah ter spoznali nove ljudi, s katerimi še vedno ohranjamo stike in upamo na ponovno srečanje.

Barbara Medic, Zagnana lisica, Idrija 1

Najbrž ste že kje zasledili, da smo bili klanovci iz stega Ptuj 1 letos na Kreti. Ker pa vas verjetno ne zanima vse razpredanje o tem, kako je bilo in koga vse smo srečali, vam bom raje opisala en majhen odlomek našega tab-ora.Bilo je to enega lepega popoldneva, ko smo punce preživljale prijeten spanec v senci. Takrat se je naš moški del klana odločil, da se bo lotil ribolova (bolj natančno – to sta bila Jan in Filip). Vse je šlo kot po maslu, le kruha je vedno bolj zmanjkovalo, ribe pa ni-sta ujela še nobene. Medtem pa se jima je že pridružila Klara, ki jo je zanimalo, kako se to dela. Pokazala sta ji in ups – njej je uspelo. Ujela je ribo. Sicer ni bila velika, a vendar je bila. V tem času je prišla še Barbara, ki je poskrbela za ribo (za njeno drobovje) in jo odnesla na varno. Tudi ostali smo se jim ob novici o ulovu z ves-eljem pridružili. Nekaj časa smo še poskušali kaj ulo-viti, vendar nam ni ravno uspevalo. Odločili smo se, da imamo dovolj. Odpravili smo se po ribo ... toda glej ga zlomka. Našo ribo so že načele rakovice, tako da je na koncu izgledala bolj ubogo. A vendar je bila del naše

večerje. Seveda pa so od takrat naprej vsi, ki so bili prisotni pri tem ulovu, sovražniki rakovic. To je ena izmed prigod. Če te zanima še kakšna več, pa pocukaj koga izmed nas za rokav. Z veseljem ti bomo opisali še kakšno.

Jasna Žabota, Budna Pelikanka, Ptuj 1

Skavti iz stega Logatec 1 smo se odločili, da letos po-leti vrnemo obisk francoskim skavtom, ki so taborili z nami pred dvema letoma. Tema je bila Different, but connected, klanovka Cecile Bouchet pa je povedala nekaj o taboru:Taborjenje z vami je bilo zelo prijetno. Všeč nam je vaš tradicionalni način izvajanja skavtstva – mi nima-mo enake simbolike skavtske zastave in večina naših

večerov ob ognju ni vedno polna pesmi, ple-sov in iger. Mišljeno je, da bi bilo tako, ven-dar naši skavti niso vedno tako motivirani,

saj se razlikujemo v skavtskem duhu. Vaš je bolj tradi-cionalni, naš je manj spoštljiv do tradicije. Veliko stvari se spreminja v francoskem skavtskem gibanju, tako da tisti stari duh ni tako v ospredju, kot bi lahko bil. Zato smo zelo radi z vami, ker vidimo in doživimo, kako se stvari dejansko izpelje kot bi si tudi sami želeli. Prav tako mislimo, da se zelo radi zabavate in da so vam preprosti skupni trenutki bolj pomembni kot organ-iziranje velikih projektov – npr. potovanje v Indijo ali Afriko. Obstajajo razlike, venar so zato naša srečanja z vami še bolj zanimiva in bogata. Na taboru smo bili na-jbolj presenečeni, koliko vročine ste vzdržali, saj smo mislili, da boste imeli velike težave zaradi nenehne izpostavljenosti soncu in visokim temeparaturam. Drugače pa so nam zelo všeč vaše pesmi, plesi, nas-mehi in dober smisel za humor. Vedno izgledate tako srečni in navdušeni, da nam je v zadovoljstvo biti z vami.

29

okoljeskavtinje in skavti

Zakorakali smo že kar globoko v jesen in naša narava se že pripravlja na zimsko spanje. Mnogi poznate znani rek »kopriva nikoli ne pozebe«. Tako pravimo človeku, ki je utrjen in dobro pripravljen na nove izzive. Tudi današnja rastlinca se zna braniti pred vsiljivci, je trdoživa in polna življenja. In ker se lahko veliko naučimo od obis-ka pri pekoči prijateljici, kar pogumno »sezimo v koprive«. Tako kot v današnjem Skavtiču spoznavamo Koprivo bomo tudi v nadaljnih spoznali druge zdravilne rast-line. Če boste pridno izrezovali in barvali te rastline boste imeli na koncu prav lepo knjižico o zdravilnih rastlinah.

Veronika Pavlič, Zadržana čebela, Komenda 1

KAJ JE TO TOVNajbrž ne boste vedeli precej več, če rečem, da je to

trop za okoljsko vzgojo (no, nekateri že), zato bi vam

rada povedala, »kajkdozakaj« sploh smo.

Naš namen je, da bi se v vsakodnevni praksi, na vsakem

srečanju, izletu in taboru, zavedali narave, ki nas ob-

daja, in razvijali odnos do nje. Za to ni nujno potrebno

poznati znanstvenih razlag, zakaj je nebo modro ali pa

kaj je ozonska luknja in zakaj je že škodljiva. Pomem-

bno je, da se zavedamo, da smo sami del narave in da

z svojim odnosom do nje kažemo tudi odnos do sebe.

Seveda pa nič ne škodi, če vemo tudi, zakaj je nebo

modro.

Uresničevanje našega namena pa ne pride samo od

sebe, zato vsako leto pripravljamo aktivnosti ob dnevu

zemlje, se trudimo za strani v Skavtiču, v sodelovanju

z vejo IV pripravljamo EKO tabor, … Vsako leto se tru-

dimo po najboljših močeh.

Vabim te, da se nam pridružiš. Ni pomembno, ali si

kemik ali glasbenik, pomembno je, da si za stvar in da

ti ni vseeno. Piši na [email protected].

Pa da ne bo pomote … Nismo nobeni naravovarstveni

»friki«, ki bi se priklenili na drevo ali pa demonstrirali

pred klavnicami. Vedno je najboljša srednja pot. Ne

moremo se izogniti razvoju in ukiniti vseh avtomo-

bilov, lahko pa cenimo naravo, ki je še ostala, in do nje

razvijamo čut.

ČETA HOMŠKE MULARIJE IN ZELENI JURI

Tabor Farjevec 2006: »Ko pogledam v zvezde, mi

vedno ena pomežikne nazaj.«

Prišel je čas, ko smo se morali Indijanci iz svojih var-

nih zimskih zavetišč preseliti na ugodnejši poletni

prostor. Svoje poglavarje smo poslali v izvidnico. S

svojo modrostjo so krenili v pravo smer neba in odkrili

najprimernejši prostor z ugodno klimo, vodo, dovolj

hrane in še marsičesa. Sklenili so: »Tu se bo nahajal naš

poletni tabor!« In res! Hodili smo skozi gorenjske goz-

dove in končno prispeli na obljubljeni kraj, imenovan

Farjevec.

Doživeli smo ogromno stvari. Prvo sonce in pol smo

imeli podarjeno za postavljanje tabora za čim boljše

počutje nas vseh. Zabavali smo se z drugimi sloven-

skimi plemeni, z Zagorjani, pa tudi s tujimi, z Belgijci.

Spoznali smo, kako živijo naši bratje in sestre drugod

po svetu, in ugotovili, da se precej razlikujejo od slov-

enskih skavtskih plemen. Preizkušali smo naš adrena-

lin, se urili v bojevanju in taktiki, se učili indijanskih

plesov ter ogromno stvari izdelali sami. Raziskovali

smo tudi okolico, se potapljali v Blejskem in Bohin-

jskem jezeru ter indijanskemu zvonu želja zaupali

skrivnost. Skozi vse dni pa smo po delčkih razkrivali

30

okolje // Skavtič / december 2006 //

bistvo Sončnega plemena: »Indijansko pleme lahko živi

v medsebojnem sožitju, povezanosti z Bogom in celot-

nim stvarstvom le, kadar išče pot, obsijano s soncem

pozornosti, hvaležnosti in zavesti, da je njihov največji

dar v srcu Jezus – vera, upanje in ljubezen.«

Seveda smo vse, kar smo počeli, delali v harmoniji

z našo Naravo, ki je prva v vrsti, za katero skrbimo.

Kot vsako leto smo se trudili živeti brez kakršnih koli

pripomočkov iz civilizacije. Povabilo eko inšpekcije na

tabor pa nam sploh ni dalo dodatnega dela, saj smo ves

čas izvajali stvari tako, kot jih najbolje znamo. Smeti

smo ločevali v štiri različne koše, organske odpadke

pa smo vestno zakopali v za to namenjeno jamo. Tudi

šamponov in dezodorantov nismo uporabljali, kar je

zelo ugajalo komarjem in klopom, ki so se zbirali v

bližini. Našo posodo smo pomivali z otrobi, za katere se

je izkazalo, da so odlično pomivalno sredstvo – boljše

kot pripomočki, ki jih prodajajo v naših trgovinah.

Skratka, brez dodatnega truda in z obilo zabave nam

je uspelo osvojiti najvišjo nagrado, Zelenega Jureta.

Navdušili smo eko inšpekcijo pa tudi vse obiskovalce,

ki so se potikali naokoli. S tem prispevkom želimo

spodbuditi tudi druge skavte, naj se ne ustrašijo prijave

na eko tabor, saj skavti že tako ali tako živimo »eko«. V

primeru, da vam kakšna stvar še ne gre tako dobro, je

prijava lahko le dodatna vzpodbuda, da naša narava

tudi po vaši zaslugi laže zadiha.

Eko je zakon.

Tina Žibert, Preudarna kobra, Homec 1

MNENJE O EKO TABORU

Ideja eko kontrole na taboru se mi zdi zelo do-bra. Ločeno zbiranje odpadkov je v slovenskem prostoru nekaj tako novega, da je nerazumljivo celo za skavte. To se je pokazalo tudi na našem taboru. Letos so se naši skavti šele prvič srečali z vsem, na kar moramo paziti, ko taborimo v nar-avi. Potrebnih pa bo še nekaj eko kontrol, da si jih bodo dobro zapomnili in da jim bodo resnično prišle v kri.

Tomi Tomšič, Napredni sokol, Kamnik 1

Zdaj, ko je od tabora preteklo že kar nekaj tednov, vsi radi obujamo spomine ne vse dogodivščine, šale in pripetljaje, ki so se zgodili na račun eko tabora. Nanj so nas voditelji pripravljali že prej. Vsi upamo, da to ni bila zadnja takšna izkušnja, saj se zavedamo, kako pomembna je narava za ljudi, sploh pa za nas, skavte. Narava lahko le z našo

pomočjo ostaja tako čista, kot je že.

Nika Batista, Navihana želva, Postojna 1

31

okoljeskavtinje in skavti

BI-

PI,

DR

AG

I SK

AV

TI!

Sem

pek

oča

rast

linic

a iz

dru

žin

e ko

pri

vovk

, z

imen

om

VE

LIK

A K

OP

RIV

A. N

ašli

me

bost

e n

a p

ogn

oje

ni

neo

bdel

ani

zem

lji,

ob

ogr

a-ja

h,

živi

mej

i, n

a ro

bovi

h p

oti

in

go

zdo

v.

Naj

bolj

ugo

dn

i mes

eci z

a m

oje

cve

ten

je s

o

od

jun

ija d

o s

epte

mbr

a.Že

o

d

nek

daj

ve

ljam

za

ze

lo

zdra

viln

o

rast

lino

, saj

vse

buje

m v

itam

ine

C, K

, B2,

A,

pan

tote

nsk

o k

islin

o in

čre

slo

vin

o.

Dra

gi s

kavt

i, za

po

mn

ite

si,

da

pri

pra

vki

iz

mo

jih li

sto

v u

stav

ijo k

rvav

itev

iz p

ljuč,

led

-vi

c, m

ater

nic

e in

čre

vesj

a.M

oj n

apit

ek n

eko

liko

zn

ižu

je s

lad

kor

v kr

vi

in t

ako

po

mag

a p

ri z

dra

vlje

nju

sla

dko

rne

bole

zni.

Mas

aža

s m

ojo

ti

nkt

uro

p

om

aga

ob

revm

atič

nih

bo

leči

nah

in p

ri iz

pad

anju

las.

B

laži

m s

labo

krvn

ost

, p

osp

ešu

jem

cel

ičn

o

pre

sno

vo i

n p

om

agam

pri

obr

abah

skl

e-p

ov.

32

steg // Skavtič / december 2006 //

DORNBERK 1»Besedo dam, da trudil se bom

dolžnosti svoje izpolnjevati.

Razlogov je nešteto, da to storim,

trud mi je v čast, služiti želim.«

. . . TUDI NAM JE USPELO!

22. junija 2006 smo tudi mi uradno zakorakali na skavt-sko pot kot skavtska skupina Dornberk 1 …

Začetek je bil težak! Potrebno je bilo mnogo srečanj, priprav, pogovorov, preden smo si lahko rekli: »Uspelo nam bo!«23. junija 2006, ko smo izpeljali svojo prvo aktivnost

– predstavitev skavtov, pa smo bili v to vsekakor prepričani. Nato so sledile priprave voditeljev na OBLJUBE, spre-jem čisto nove zeleno-vinsko-rdeče RUTKE ter MEN-JAVO RUTKE – CEREMONIJE, ki se je zgodila 15. julija 2006 v čudoviti naravni katedrali, obkroženi z visokimi, stoletnimi smrekami, v neposredni bližini rojstne hiše

našega DA Ivana Albrehta, v Dolah nad Idrijo. Sledile so bolj ali manj zaslužene, a delavne počitnice, med katerimi smo se voditelji intenzivno skavtsko izobraževali na tabornih šolah in sklepali nova pri-jateljstva.Bližal se je september in naša bodoča ČETA ter KLAN sta že nestrpno čakala PREHODE.Čudovito petkovo popoldne je privabilo ČETO v urad-no sklican krog pred cerkev sv. Danijela v Dornberku, izpred katere so odkorakali na svoj prvi izhod proti Trstelju, kjer so postavili tabor, in v večernih urah za-kurili ogenj. Noč je bila zanimiva in polna dogodkov, vendar se straža čete ni dala …V soboto zjutraj, 30. septembra 2006, po okusnem za-jtrku so se četi pridružili še klanovci in starši. Skupaj smo odšli proti vrhu sv. Katarine, kjer je sledila maša v ruševinah in ostankih od ognja ožgane cerkvice. Po maši smo na travniku pod sv. Katarino izvedli PRE-HODE, katerih se je udeležila tudi Marjeta, načelnica primorske regije, in goriški skavti.Imeli smo že nekaj srečanj, izhod klana – splavarjenje, udeležili pa smo se tudi orientacijskega tekmovanja JAKEC. V soboto, 28. oktobra 2006, pa načrtujemo skupno ak-tivnost STEGA – KOSTANJEV PIKNIK. Kaj več o tem pa mogoče naslednjič … Do takrat pa lep skavtski pozdravček …

Janja Šinigoj, Dornberk 1

33

mineštraskavtinje in skavti

Dolgih poletnih večerov je konec, narava se je odela v rjavo-rdeče-rumene barve, listje odpada z dreves, jesenski vetrič pa prinaša nove dogodivščine … Zabeležite jih in jih pošljite na [email protected] takrat pa si poglejte, kaj vse se je pripetilo vašim skavtskim sestram in bratom.

Irena Mrak

Zbrali smo se na jasi črnuške gmajne. Najprej so morali

vsi skavti naredti tri naloge. Ena od teh je bila zakuriti

ogenj v dveh minutah s čim manj vžigalicami. Plamen

je moral goreti vsaj pol minute. Ko pa je pretekel čas,

je bilo treba vse lepo pospraviti, tako da se ni videlo

sledi ognja.

Nato je prišel čas bogoslužja. Obred je daroval br. Stane

Bešter iz Lj4. Do obljub je šlo vse v redu, ko pa je prišel

slovesni trenutek, se je zalomilo. No, saj vsak izmed vas

pozna 1. skavtski zakon: Skavt si šteje v čast, da si pri-

dobi zaupanje. Marko je ta zakon spremenil in ga prire-

dil po svoje: Skavt si častno pridobi zaupanje.

Seveda so se vsi smejali, vendar šele po obljubah, kajti

med samim obredom se to ne spodobi.

Potovalna skupnost, ki se je ukvarjala s sovzgojo, se je

po nekaj urah

hoje ustavila na zeleni jasi, kjer smo se želeli naučiti

himno

tabora. Prosili smo Štefana naj nam jo zapoje, ker je

nihče drug ni

znal. Štefan se je po nekajkratnem pregovarjanju začel

braniti z

molkom, ko ga ena izmed deklet zaprosi, naj nam že

končno zapoje

himno. Tedaj se oglasi Aleš: “Saj jo je zapel, samo na

»mute« je blo

priklopljeno.”

Marko je zjutraj na taboru budil četo. Ob tem je udarjal

s kuhalnico po loncu. »Dobro jutro, dober dan, sveži

burek vsaki dan!« Nekega jutra zopet ponovi svojo

vižo. »Dobro jutro, dober dan, sveži ...« Resk, zlomila se

je kuhalnica in tudi to nas je dobro zbudilo.

Po taboru Briga me je Marko pustil svoj nahrbtnik na

travniku. Mimo pride pes in ga polula. Dva soklanovca

to vidita in si mislita: »Dej mu bova povedala šele drugi

dan potovalnega tabora.«

Pri kraji zastave se eden od klanovcev uleže v travo.

Straža tabora dela svoj obhod. Eden od straže se odpravi

kar v travo na malo potrebo. Slučajno ravno tam, kjer

je skrit klanovec. Klanovca izdajo bele superge in tako

se izogne mokroti, a vseeno ga ujamejo ....

Na taboru. »Danes mamo fantje fantovščino. Si bomo

vsi naredil frizure z gelom, polizane nazaj, al pa irok-

ezo.« »Ej pater, lahko Vam tudi naredimo?« Naredijo

tudi patru. Sledi maša. Vsi se nekam smejejo. »Lej k ma

pater še kar frizurco!«

Skupina skavtov hodi po blatu. Helga začne zaostajati.

Četovodja se ozre nazaj, a sprva nadaljuje hojo. Čez

nekaj časa se ustavi: »Helga, kako da si vedno zadaj?«

Helga: »Kaj naj naredim? Podplat gojzarja mi je ostal

v blatu!« Četovodja se znajde in odlepljen podplat z

vrvjo priveže na gojzar.

skavtic 12 06a

Documents