1

PAPIRAvtorica: Jedert Vodopivec

3.10

SkupnostmuzejevSlovenije

Vsebina

1. Identifikacija in lastnosti papirja

2. Propadanje – vzroki po{kodb

3. Shranjevanje pred obdelavo

4. Preiskave

5. Konservatorsko-restavratorski posegi na gradivu

6. Za{~ita

7. Rokovanje in nega

8. Razstave

9. Shranjevanje

10. Primeri

11. Literatura

1. Identifikacija in lastnosti papirjaPapir se razmeroma lahko lo~i oddrugih pisnih podlag, npr. perga-menta, papirusa in t.i. plasti~nihmaterialov. Konservator-restavratorz nekajletno prakso ga brez pripomo~-kov zelo hitro razpozna v dru‘bizgoraj na{tetih pisnih podlag.

Razmeroma enostavna je tudi lo~i-tev med ro~no izdelanimi in indu-strijskimi papirji ter med starej{imiin novej{imi.

Za temeljitej{e razpoznavanje pa sopotrebne tudi fizikalne in kemijskemetode, ki pa so ‘al ve~inomadestruktivne. Papir lo~ujemo poopti~nih, mehanskih in kemijskihlastnostih. Opremljeni ter verificiranilaboratoriji opravljajo standardiziranekvantitativne teste tako za vsebnostpepela, vsebnost polnila, ekstraktapH, povr{ine pH, utr‘no jakost,raztezanje, utr‘no dol‘ino, faktorraztrga, odpornost na razpok, dvojneprepogibe, togost clark, povr{inskoabsorbcijo vode (cobb), kot omo~e-nja, poroznost, gladkost, belino,opaciteto.

Nekatere kvalitativne teste lahkoopravimo tudi v konservatorsko-restavratorskih delavnicah. Najve~jate‘ava pa navadno nastopi priodvzemu vzorcev. Navadno imamona razpolago le zelo majhne koli~inevzorca, zato nas pri analiziranjuzanimajo zlasti nedestruktivnemetode.

PRIROČNIK 1

2. Propadanje – vzrokipo{kodb

Osnovni vzroki, ki povzro~ajostaranje, so posledica kombinacijenotranjih in zunanjih dejavnikov, insicer:

- vzroki, ki izhajajo iz neustreznesurovinske sestave (vlaknine,polnila, klejiva, dodatki) intehnologije izdelave (postopekmletja vlaknin in pripravepapirne snovi, postopek klejenjain vrsta klejiva, kislo, nevtralno,alkalno klejenje);

- vplivi, ki jih s seboj prina{ajopostopki pisanja (~rnila), tiskanja(vrsta tiska, kakovost tiskarskebarve), predelave (postopkivezave) in uporabe nasploh;

- onesna‘evanje iz zraka,u~inkovanje svetlobe, povi{anetemperature in vla‘nosti ozra~ja;tudi delovanje mikroorganizmovin plesni ni zanemarljivo.

Vpliv notranjih dejavnikov nastaranje je 80–85%, medtem ko jevpliv zunanjih dejavnikov le 10–15% in je prete‘no odvisen oduporabe ter na~ina shranjevanjagradiv.

Najpogostej{e po{kodbe napapirju

VlagaKonservatorji-restavratorji se sre~u-jemo z mnogimi vzroki po{kodb.Vlaga prav gotovo sodi med najpo-

2

gostej{e in ‘al tudi najhuj{e ter naj-te‘e obvladljive nasprotnike. Hkratiz drugimi atmosferskimi vplivipovzro~a nagle spremembe inneredko tudi propadanje pisnih terlikovnih spomenikov. (Sliki 1 in 17)

Na starem papirju, ki ima zaraditehnologije izdelave bolj{emehanske in kemijske lastnosti kotve~ina zdaj izdelanih vrst papirja,vlaga prav tako pusti sledove,robovi potemnijo, ovla‘eni deli senagubajo ter potemnijo. Vendar pavlaga prodira v gradivo lepostopoma in tudi takrat, ko robovi‘e precej propadejo, lahkonotranjost knji‘nega bloka ostane {esorazmerno zdrava. Na starej{emro~no izdelanem papirju ostanepo{kodba le lokalno omejena injedro knjige lahko ohrani takokemijsko strukturo in kemijskelastnosti, kot so bile gradivu daneob njegovem nastanku. Gradivo,nastalo na mlaj{em industrijskoizdelanem papirju, pa v enakihrazmerah v enakem ~asovnemobdobju ‘e skoraj povsem propade.

PlesenS pove~ano vlago se pojavlja tudiplesen, ki je v ve~ini primerov

vzporeden pojav. V~asih se poka‘e,preden se zavemo, da v gradivupotekajo procesi zaradi pove~anevlage. To je opozorilo, ki ga opazimo,saj {kodljivega obsega vlage zna{imi ~utili pogosto ne zaznamodovolj zgodaj.

Prej splesnijo naravna lepila ({krob,klej) kot sinteti~na, ~eprav so seglivice prilagodile tudi umetnimsnovem. Plesen torej najprej napadetiste dele, ki so mo~no polepljeni(npr. hrbte knjig). Lahko se pojavi‘e dva tedna po namestitvi gradivav neprimerno okolje, ko se kemijskiproces sploh {e ni za~el.

InsektiArhivsko gradivo je lahko tudi hranaza razli~ne vrste ‘u‘elk. Zaredijo sev zanemarjenih, nevzdr‘evanihskladi{~ih, ~e gradivo dolgo ~asa nibilo pregledano. [koda, ki jo povzro-~ajo, je velika, saj se z njim hranijoin pu{~ajo nepopravljive po{kodbe.Lesni ~rvi so poleg lesenih polic inlesenih platnic nemalokrat preluk-njali tudi kartonske platnice terpergamentne in papirne knji‘nebloke. Danes je tovrstnih po{kodbrazmeroma malo, ‘u‘elke pa se {evedno lahko preselijo iz starih

lesenih polic v novo okolje. Medinsekti so posebno nevarne srebrneribice, ki se zaredijo povsod, kjer jedovolj vlage; papirja ne preluknjajokot ~rvi, temve~ ga jedo v plasteh inzato naglo izginjajo zlasti zgornjeplasti, ki so bogate z impregna-cijskimi snovmi ({krob, klej). (Slika 2)

Re{evanje gradiva, ki so ga napadle‘u‘elke, je {e vedno polno vpra{anj.Insekti se hitro razmno‘ujejo inrazseljujejo, zato je treba ukrepatitakoj, oku‘eno gradivo lo~iti odzdravega in ga zapreti v karanteno.Mo~na kemijska sredstva in pre‘ar-~evanje z gama ‘arki, kar opravljajoposebni strokovnjaki, so uporabnasamo v omejenem obsegu. Kemi~nistrupi {kodujejo gradivu, nevarni soza ljudi in za delavce v arhivihkakor tudi za uporabnike gradiva v~italnici.

^lovekSkoraj vse po{kodbe vsaj posrednopovzro~a ~lovek, so pa {e druga~ne,za katere je neposredno odgovoren.

Slika 1: Na starej{em gradivu sodi vlaga med najpogostej{e vzroke po{kodb. Plesen je nave~ini gradiva vzporeden pojav. (Arhiv Slovenije, Okrajno glavarstvo Logatec,ev. {t. 107/99)

Slika 2: Gradivo je lahko tudi hrana zarazli~ne vrste ‘u‘elk. Po{kodbona sliki so povzro~ile srebrneribice. (Hinko Smrekar: Desetkr~marskih zapovedi, ev. {t. 11/97)

3

(Slike 3, 4 in 5) To so mehanskepo{kodbe, ki nastajajo zaradi pogosteuporabe (zatrganine, raztrganine),zaradi listanja, zvijanja, zgibanja,po{kodbe, ki nastajajo zaradimalomarnosti, ~e se po gradivu zlijeteko~ina ali se to zama‘e kakodruga~e. Navsezadnje je tudi na{ako‘a nekoliko mastna in kisla, karse pozna zlasti na vogalih listov.

SvetlobaSvetloba {koduje vsakemu gradivu,saj povzro~a destruktivne kemijskespremembe v pisni podlagi(pergament, papir) in na pisnihsnoveh (~rnila, barve). Vse valovnedol‘ine svetlobe pospe{ujejo kemijskorazgradnjo materialov. Na nekaterihpapirjih svetloba povzro~a prekomernoobledelost, na drugih porumenelostoz. potemnelost. Negativno vplivana ~rnila, ker obledijo, spremenijobarvo, s tem pa dokumenti postanejone~itljivi oz. imajo spremenjenizgled. Zato je za gradivo priporo-~ljiva hramba v popolni temi.Osvetlitev gradiva med uporabo (v~italnici, na delovni mizi inrazstavah) pa mora biti ~im manj{a.

Pisne snovi

Korozivna ~rnila in pigmentiPo{kodbe na gradivu so lahko tudiposledica korozivnega delovanjakovinskih ionov, ki jih vsebujejo

‘elezotaninska ~rnila in nekateribakrovi pigmenti. (Slika 6) Medrokopisnim in likovnim gradivomzasledimo razmeroma veliko takopo{kodovanega gradiva, ~epravpo{kodbe niso vedno in na vsemgradivu enako izrazite. Med takopo{kodovanim gradivom so tudizelo znana ter pomembna dela, kotso npr. da Vincijevi spisi in risbe aliBachovi notni zapisi.

Med starej{imi ~rnili so bila vednonajbolj cenjena ‘elezotaninska~rnila. Druga ~rnila, npr. ~rnila iz saj(tu{i), so sicer dala intenzivno ~rnobarvo, vendar so imela to pomanjklji-vost, da se niso kemijsko vezala vpapir oz. v pergament in so se dalarazmeroma enostavno odstraniti(odbrusiti) s podlage. ^rnila naosnovi rastlinskih ekstraktov so sesicer mo~neje vezala v podlago, nisopa dala ‘elenega kontrasta. Obe‘eleni lastnosti, intenzivnost indobro povezanost s podlago, pa jedalo ‘elezotaninsko ~rnilo, ki so gauporabljali samo ali kot dodatek kprej omenjenim tintam.

Uporaba tega ~rnila se je zelo raz-{irila, k ~emur je pripomoglo tudidejstvo, da je bila njegova pripravarazmeroma enostavna. Pripravili soga z me{anjem ‘elezovega (II) sul-fata in taninskega ekstrakta z doda-tkom gumiarabikuma kot veziva in

vode kot medija. Za stabilizacijo~rnila, t.j. prepre~evanje obarjanjanetopnega kompleksa, pa sododajali tudi kisline. To je bila lahkoocetna kislina v obliki kisa ali vina,lahko pa tudi mo~nej{e kisline.

@al pa ima to ~rnilo tudi stranskiu~inek. @elezovi ioni namre~ povzro-~ajo kemijsko razgradnjo pisnepodlage, ki se ka‘e kot pove~ana,pogosto pa tudi kot popolnakrhkost oz. lomljivost podlage, karlahko privede do popolne izginitvezapisa.

Slika 3: Po{kodba, zaradi malomarnosti, je nastala ‘e davnopred prihodom v arhiv. (Nad{kofijski arhiv Ljubljana,mati~na knjiga Radovljice z vpisom prednikov Pre{ernain Fin‘garja, ev. {t. 55/00)

Slika 4: Po{kodba je posledica nepremi{ljene uporabesamolepilnega traku. (Plinarna Ljubljana, dokument ev.{t. 42/96)

Slika 5: Po{kodba je posledicaneprimernega odnosa do gradiva.(Fran~i{kanski samostan NovoMesto, list iz Valvazorjevetopografije)

4

Podobne po{kodbe pisne podlage,kot jih povzro~ajo ‘elezotaninska~rnila, zasledimo tudi pri nekaterihbakrovih pigmentih. Med njimi sokorozivni le zeleni bakrovi pigmenti,od katerih zlasti verdigris (bakrovacetat) povzro~a najintenzivnej{epo{kodbe, medtem ko je npr. malahit(bazi~ni bakrov karbonat) navadnozelo stabilen in ne povzro~a po{kodb.V virih zasledimo veliko receptovza pripravo zelenih bakrovih pigmen-tov, ki dovoljujejo tvorbo tudi drugihbakrovih spojin. Bakrovi ioni, razenv obliki stabilnega malahita, imajonamre~ podoben katalitski razgradnivpliv na papir in pergament kakor‘elezovi ioni, le da so bakrovi ioni{e veliko bolj korozivni.

Korozivne lastnosti ~rnil in pigmen-tov, ki vsebujejo ione kovin prehodav periodnem sistemu, kot npr. ‘eleza,mangana in bakra, so rezultatkompleksnih medsebojnih kemijskihprocesov posameznih komponent.Degradacijo pisne podlage povzro-~ajo kisle komponente oz. razgradniprodukti, ki pospe{ujejo hidrolizneprocese v molekulah, medtem kokovinski ioni pospe{ujejo oksidativnorazgradnjo, kar ima za posledicokraj{anje polimernih molekul. Vobeh primerih je kon~ni rezultatslab{anje mehanskih lastnosti pisnepodlage, kar se ka‘e kot pove~anakrhkost in lomljivost nosilca

popisanih oz. poslikanih mest in vnjihovi neposredni okolici.

Na izrazitost po{kodbe vplivajosestava in primesi v komponentah~rnila oz. pigmenta ter njihovakemijska reaktivnost s polnili, klejiviin ne~isto~ami kot sestavnimi delipisne podlage. Na pove~an razgradniproces pa mo~no vplivajo tudi mikro-klimatske razmere hranjenja. Zlastispremembe temperature, relativnevlage in izpostavljenost svetlobi.

Pri pregledu gradiva ugotavljamo,da intenzivnost po{kodb ni v tesnipovezanosti z vrsto in kakovostjopapirja. Obstaja pa povezanost medkoncentracijo nanosa in razmerjiosnovnih komponent ter ne~isto~ v~rnilu oz. pigmentu in ali je bilo~rnilo sve‘e pripravljeno ali je ‘edalj ~asa stalo v ~rnilniku.

Slaba kakovost papirjaDo skoraj tragi~nih ugotovitevpridemo, kadar tehtamo ‘ivljenjskodobo starej{ega gradiva v primerjaviz mlaj{im. (Slika 7) Potem ko se je vdrugi polovici 19. stol. v papirni{tvuuveljavil industrijsko izdelan papir,so se pri~eli hitrej{i procesi staranjain propadanja, ki jih dolgoro~no {ene znamo povsem re{iti. Najslab{ekakovosti so papirji za mno‘i~nouporabo (npr. ~asopisni), ki kmalupoka‘ejo znamenja razkrajanja.Gradivo, ki ima veljavo kulturne

dedi{~ine, bi moralo biti na papirju,ki ima lastnosti t.i. trajno-obstojnegapapirja. Trajno-obstojni papir je podefiniciji tisti, katerega kemijske infizikalne lastnosti se v dalj{em~asovnem obdobju (nekaj desetletij)v opazni meri ne spremenijo. ^esodimo, da ho~emo svoje misli,~ustva, spoznanja in znanjezapustiti naslednjim rodovom, bimoral biti na trajno-obstojnempapirju tiskan vsaj kak{en odstotekvseh publikacij, del slehernenaklade, sicer bomo po nekajrodovih veljali za ljudi iz ~asa brezspomina.

3. Shranjevanje pred obdelavoGradivo pred obdelavo shranjujemov klimatsko in varnostno ustreznemlo~enem prostoru. Pred prenosom vkonservatorsko-restavratorskodelavnico ni priporo~ljivo ~i{~enje.Dovolj je, da ga za{~itimo z ovojnimpapirjem, in ozna~imo, da potrebujekonservatorsko-restavratorskeposege.

Mokro ali vla‘no gradivo vzamemov obdelavo kot prioriteto, ~e jegradiva preve~ ali ga ne moremovzeti v obdelavo takoj, ga posu{imo,ker sicer splesni. ^e je takegagradiva veliko, ga zamrznemo, dazaustavimo kemijske in biolo{ke pro-cese. Zamrzovati ne smemo fotografij,

Slika 6: Po{kodbe na gradivu so lahko tudi posledicakorozivnega delovanja kovinskih ionov, ki jih vsebujejo‘elezotaninska ~rnila. (Osrednja knji‘nica Koper,Cathastico de scritture de san Niccolo d’Oltre, 1568,Zapis in podoba, str. 46)

Slika 7: Slaba kakovost papirja in vezave ne prenese pogosteuporabe. (Slovanska knji‘nica, Jutro 1935/1, ev. {t. 92/99)

5

likovnega gradiva in drugegagradiva, ki ga sestavljajo materialiob~utljivi na nizke temperature.

Vla‘no plesnivo gradivo, najprejposu{imo. Postopamo podobno kotpri mokrem gradivu. Suho plesnivogradivo vlo‘imo v ovoje in ga fizi~nolo~imo od neoku‘enega gradiva.

Gradivo oku‘eno z insekti, vlo‘imov plasti~ne vre~e in se za nadaljnjoobdelavo nemudoma posvetujemoz ustrezno strokovno slu‘bo.

4. PreiskavePreiskave, ki jih lahko opravimo nagradivu, so navadno omejene nanedestruktivne posege. V ve~iniprimerov z natan~nim vizualnimpregledom izku{enega konserva-torja-restavratorja ugotovimo, kakoje objekt sestavljen, kak{ni materialiso uporabljeni. Najve~je te‘avenastopijo zlasti na gradivu 20. stol.,kjer so lahko v veliko pomo~ nede-struktivne fizikalne metode, kadarje vzorca dovolj, pa tudidestruktivne kemijske in mehanske,opti~ne ter druge fizikalne metode.

5. Konservatorsko-restavra- torski posegi na gradivuMed gradivo na papirju sodijo:rokopisne in tiskane knjige, rokopisnoin tiskano spisovno gradivo, likovnadela, zemljevidi, na~rti, makete inpodobno gradivo.

Pri konservatorsko-restavratorskihpostopkih moramo upo{tevati tudi,ali je gradivo t.i. muzejski primerek(npr. inkunabule, listine, likovnadela) ali je pogosto v uporabi.Gradivo, ki je pogosto v rabi, kotnekatere zvrsti starej{ega gradiva(npr. mati- ~ne knjige) in velikave~ina gradiva 20. stol. (npr.~asopisno gradivo), zahteva nekolikodruga~en pristop.

Pristop je odvisen tudi od materialovsamih, od velikosti objekta, od vrstein stopnje po{kodovanosti.

Od vsega na{tetega je odvisno, alibomo uporabili vse stopnje konser-vatorsko-restavratorske obdelave alipa samo nekatere.

Shematski prikaz klasi~nih konser-vatorsko-restavratorskih postopkova. sprejem gradivab. dokumentiranjec. paginiranjed. razku‘evanjee. razstavljanjef. suho ~i{~enjeg. mokro ~i{~enjeh. dopolnjevanje manjkajo~ih delov: ro~no, strojnoi. ravnanje, su{enjej. utrjevanje (utrjevanje, podlepljanje, laminacija)k. sortiranjel. vezanjem. izdelava za{~itne {katle, ovoja, tulca, paspartujan. oddaja gradiva

a. Sprejem gradivaKo gradivo sprejmemo v obdelavo,se z naro~nikom pogovorimo onjegovih zahtevah in o na{ih mo‘no-stih. Pomembno je, da se ‘elje inpredvideni postopki vpi{ejo v doku-mentacijski spremni list.

b. DokumentiranjeV sklop dokumentiranja sodinatan~en popis stanja pred obdelavo,med obdelavo in navodila zanadaljnjo hrambo ter uporabo. V tasklop sodijo tudi fotografske indruge potrebne priloge.

c. PaginiranjePaginiranje ({tevil~enje strani) jeprvi postopek na gradivu.Najpogosteje ga opravimo v sklopudokumentacijskega popisovanja.Paginiranje je potrebno vselej, kadarimamo pred seboj vezano gradivo(knjige) in ve~ kot tri nevezane listespisovnega ali likovnega gradiva.

d. Razku‘evanjeRazku‘evanje je postopek uni~e-vanja mikroorganizmov in insektov.

Pri teh postopkih se izogibamouporabi kemijskih sredstev. Trenutnoso najbolj priporo~ljive tehnikehitrega globokega zamrzovanja,zaplinjevanja z inertnimi plini invakuumskega su{enja.

e. RazstavljanjeRazstavljanje je postopek, ki ganajpogosteje izvajamo na knjigah indrugih trodimenzionalnih objektih.Za‘eleno je, da to fazo opravi tisti,ki bo objekt tudi ponovno sestavil(rekonstruiral). Zelo pomembno je,da pri tem delu dokumentovdodatno ne po{kodujemo ter dadobro preu~imo njihovo prvotnokonstrukcijo in obliko. (Slika 8)

f. Suho ~i{~enje – izjemno pomembna faza delaSuho ~i{~enje je postopek, ki jenavadno nujno potrebna faza delana ve~ini gradiva. Pri tem si poma-gamo z razli~nimi pripomo~ki:spatulami, skalpeli, ~opi~i, radirka-mi in radirnim prahom. Pazitimora- mo, da je gradivo dovoljobstojno in da se zapis ne lu{~i alikako druga~e odstranjuje.

Pri tem delu NIKOLI ne uporabljamovla‘nih krp, ~opi~ev ali podobnihpripomo~kov!Pomembno je, da objekt VEDNO ~imbolj temeljito suho o~istimo, kajti vsinadaljnji postopki (npr. mokro ~i{~enje,utrjevanje, lepljenje), neodstranjenprah ali druge ne~isto~e se trajnofiksirajo v povr{ino objekta.

Slika 8: V primeru hudih po{kodb nagradivu zdru‘imo postopek doku-mentiranja, paginiranja insuhega ~i{~enja. Prikazan je naprimeru mati~ne knjige Korte.(@upnija Korte, Krstna knjiga1816–1855, ev. {t. 82/97)

6

g. Mokro ~i{~enjeNamen mokrega ~i{~enja jeodstranitev made‘ev, ki so lahkovodotopni ali nevodotopni. (Slika 9)Ve~ina made‘ev je vodotopnih in jihzato odstranjujemo z vodo v oblikivodnih kopeli ali z izpiranjem.Kateri postopek bomo uporabili, jeodvisno od:

- stopnje po{kodbe,

- vrste po{kodbe,

- vrste papirja,

- vrste in tipa zapisa ( ~rnilo, tisk, risba).Nevodotopne made‘e odstranjuje-mo v odvisnosti od njihove kemijskenarave. (Slika 10)Mastne made‘e navadno odstra-njujemo z organskimi topili, pri~emer moramo vedno testirati, kakose obna{ajo papir in snovi, ki tvorijozapis (~rnila, barve in podobno).Zastarani mastni made‘i so zelote‘ko odstranljivi.

Ostale nevodotopne made‘e lahkoodstranjujemo z oksidativnimi alireduktivnimi kemijskimi sredstvi.Teh postopkov se v zadnjih letih

izogibamo, kajti pojavljajo se kratko-ro~ni in dolgoro~ni stranski u~inki.

h. Su{enje in ravnanjeSu{enje in ravnanje sta operaciji, kinavadno sledita mokremu ~i{~enju,ju pa lahko izvajamo tudi neodvisnood mokrega ~i{~enja. (Slika 11) Stana videz nepomembni fazi dela,vendar pa zahtevata zelo velikoznanja in izku{enj pri poznavanjuobna{anja materialov ter grafi~nihin drugih tehnik.

i. Dopolnjevanje manjkajo~ih delov in raztrganinDopolnjevanje manjkajo~ih delovlahko izvedemo ro~no ali s pomo~jostrojev. Med ro~nimi postopkidopolnjevanja se je najbolj uveljavilodopolnjevanje s t.i. japonskimipapirji. Japonski papirji so ro~noizdelani iz kvalitetnih dolgovlak-natih vlaknin, razli~nih debelin inodtenkov.

Najpogostej{e strojno dopolnjevanjeje dopolnjevanje z dolivanjempapirne pulpe. Postopek je hitrej{iod ro~nega, vendar ima omejitve.Gradiva, ki ima reliefno strukturo(npr. starej{i dokumenti in knjige naro~no izdelanem papirju, grafike vreliefnem tisku), ni priporo~ljivotako obdelovati. Vzrok je predvsemv zahtevnej{ih postopkih ravnanjain pre{anja, kjer se izgubi reliefnostoz. strukturne zna~ilnosti povr{ine.

Raztrganine podlepljamo z japonskimpapirjem in vodotopnimi lepili.

NIKOLI jih ne podlepljamo s t.i.KVALITETNIMI ARHIVSKIMIOZ. MUZEJSKIMI SAMOLEPIL-NIMI TRAKOVI. Proizvodov, kine bi pu{~ali trajnih made‘ev, NI.

j. UtrjevanjeZelo preperelo gradivo je trebautrditi. To lahko izvedemo na ve~na~inov, in sicer s:

- podlepljanjem z japonskimipapirji ali drugimi papirji alitkaninami,

- utrjevanjem z lepili ({krob,metilceluloza),

- laminacijo.

- Pri utrjevanju z lepili smemouporabiti le reverzibilna vodotopnalepila, kot sta {krob in metilceluloza,pri ~emer moramo paziti namorebitno vodotopnost zapisa aliupodobitve.

- Podlepljanje uporabljamo vprimeru, ko je treba objektu dative~jo mehansko oporo. (Slike 12, 13in 14) Najpogosteje podlepljamo stankimi japonskimi ali njim podobnimipapirji, v izjemnih primerih lahkopodlepimo tudi z debelej{imipapirji, kartoni ali tekstilom. V vsehprimerih moramo biti pozorni nareverzibilnost lepila, ki smo gauporabili pri podlepljanju. Tudi vtem primeru so najprimer- nej{a{krobna in metilcelulozna lepila.

Slika 9: Odstranjevanje vodotopnihne~isto~ v vodni kopeli (@upnijaKorte, Krstna knjiga 1816–1855,ev. {t. 82/97)

Slika 10: Odstranjevanje ostankovlepilnega traku in utrjevanjeposameznih fragmentov naprimeru na~rta na pavs papirju(Muzej Jesenice, na~rt plav‘a,ev. {t. 64/93)

Slika 11: Su{enje in ravnanje po mokrem~i{~enju (@upnija Korte, Krstnaknjiga 1816-1855, ev. {t. 82/97)

7

- Laminacija ali plastifikacija jedopustna le, kadar so izpolnjeni vsitrije naslednji pogoji:

- objekt je v izjemno slabem stanju,

- materiali, ki ga sestavljajo, imajokratko ‘ivljenjsko dobo,

- objekt je veliko v rabi.

k. SortiranjePo kon~anih fazah dela je trebagradivo, ki je sestavljeno iz posame-znih delov, sestaviti v prvotnemzaporedju, npr. liste v knjigi zlo‘iti vknji‘ni blok v pravem zaporedju.

l. VezanjeKnjige, ki smo jih med konserva-torsko-restavratorskim postopkom

Slika 12: Utrjevanje preperelih listov s tankim japonskim ~rnilomin vodotopnim metilceluloznim lepilom (@upnija Korte,Krstna knjiga 1816–1855, ev. {t. 82/97)

Slika 13: Med ravnanjem objekta velikih dimenzij (Gori{kimuzej, zemljevid Italia fisica 1920, ev. {t. 62/96)

Slika 14: Med utrjevanjem – podlepljanjem objekta velikihdimenzij (Gori{ki muzej, zemljevid Italia fisica 1920,ev. {t. 62/96)

razvezali, je treba ponovno vezatina na~in dobe, iz katere izhaja. Pritem lahko zaradi neustreznih tehnikvezanja, zlasti na gradivu 20. stol.,odstopamo od temeljnihkonservatorsko-restavra- torskihpravil in uporabimo trpe‘nej{etehnike in materiale. V tem primeruse o postopku odlo~imo komisijsko,ne pa individualno. (Slika 15)

m. Izdelava za{~itne {katle, ovoja, tulca, paspartujaKonservirano in restavrirano gra-divo je treba po kon~anem postopkuza{~ititi s {katlo, ki je, ~e je gradivostandardnega formata, lahkoindustrijsko izdelana, ~e pa je gra-divo posebnih oblik ali formata, mu

Slika 15: Knjige, ki smo jih med konservatorsko-restavratorskimpostopkom razvezali, je treba ponovno vezati na na~indobe, iz katere izhaja. (@upnija Korte, R+P+M knjiga1780–1819, ev. {t. 85/97)

moramo izdelati po meri izdelanoza{~ito. (Slika 16)

Likovna dela je treba pripraviti zauokvirjenje. Prva faza je izdelava t.i.naramnic – trakov iz japonskegapapirja – s pomo~jo katerih likovnodelo pritrdimo na podlo‘ni kartonpaspartuja.

n. Oddaja gradivaPo opravljenem konservatorsko-restavratorskem postopku in ko jekon~ana tudi vsa potrebna doku-mentacija, vklju~no z navodilom zaimetnika gradiva oz. uporabnike,gradivo predamo naro~niku ter muv ustni in pisni obliki posredujemonavodila za nadaljnjo hrambo termorebitno uporabo.

8

6. Za{~itaV splo{nem velja, da je izbira gra-diva, ki je dele‘no posebnih za{~itnihukrepov, kot sta na primer reprodu-ciranje (spreminjanje materialneoblike zapisa, t.j. fotokopiranje,mikrofilmanje in digitalizacija) terhranjenje v {katlah, ovojih, paspartujih,tudi stvar zdrave presoje. ^e prihrambi v {katlah dajemo prednostgradivu, ki je v dobrem stanju in gale redko uporabljamo, predgradivom, ki je v slabem stanju inga pogosto uporabljamo, potem taodlo~itev ni bila razumna.

Pri za{~iti gradiva je treba upo{tevati:

- kak{no je splo{no stanje gradiva,

- katero gradivo je v izredno slabem stanju,

- katero gradivo je posebno dragoceno oz. pomembno,

- katero gradivo je najbolj ogro‘eno,

- kako hitro nara{~ajo zbirke,

- katere vrste gradiva imajo najve~ji priliv,

- ali je za novo gradivo predvidenega dovolj prostora.

Pregledati in preveriti je trebatrenutno stanje gradiva ter opredelitimogo~e te‘ave. Opredelitev vrst in{tevila postavk pomaga ustvaritipredstavo o koli~ini gradiva (naprimer 300 fotografij, 2000 knjig alipa izra‘eno v teko~ih metrih: 10 tm{katel) ter o ~asovni razvrstitvi, kiga pokrivajo (na primer 10.000 knjigiz obdobja pred 1850, 20.000 knjig izobdobja 1850–1900; 500.000 knjig odleta 1900 do danes).

Pregled stanja je skupinsko delo, kiga izvajajo arhivarji, knji‘ni~arji oz.kustosi v sodelovanju s konserva-torji-restavratorji.

7. Rokovanje in negaPri uporabi vezanega gradiva ve~je-ga formata morajo biti na razpolagoustrezna naslonila z mo‘nostjofiksiranja posameznih strani.

Pri uporabi kartografskega gradiva,likovnih del in drugega podobnegagradiva so potrebne ve~je ravnepovr{ine. Pri rokovanju z njimi jeobvezna uporaba rokavic.

Gradivo ozna~imo s tu{em ali grafi-tnim svin~nikom na hrbtni straniobjekta.

8. RazstavePri razstavljanju gradiv na papirjumoramo smiselno upo{tevati vsanavedena priporo~ila, spredpogojem, da imajo prostoriustrezno in stalno klimo, da soprimerno zatemnjeni, da soeksponati v vitrinah varno name-{~eni. Dvodimenzionalni objekti soume{~eni v ustrezne paspartuje,vezano gradivo pa v ustreznepodporne zibelke.

Pri razstavljanju gradiva na papirjuje dovoljena le omejena koli~inasvetlobe: 50 luksov v 8-urnemdnevu razstavljanja pri najve~ 60 do90 dni trajajo~i razstavi. V primeruizjemnih eksponatov se lahkokoli~ina dovoljene osvetlitve zmanj{aoz. skraj{a ~as razstavljanja gradiva.(npr. 500–1000 luksov je potrebnihpri obi~ajnem delu, stalna osvetlitevjakosti 200–300 luksov je {esprejemljiva za gradivo v ~italnicah).

Pri razstavljanju posebnoob~utljivih eksponatov (koloriranogradivo, likovna dela na papirju,izjemno dragoceno gradivo, takomlaj{e kot starej{e) lahko dose‘emozatemnitev tudi z zastori navitrinah, ki se odstrejo samo takrat,ko si obiskovalec ‘eli ogledatieksponat. Druga re{itev je lahkotudi avtomati~en izklop razsvetljaveoz. vklop po potrebi.

9. Shranjevanje

Skladi{~ne razmereSkladi{~ni prostori, v katerihhranimo papir, morajo imeti stalnoin ustrezno mikroklimo, ki je lahkobolj suha kot pri pergamentu inusnju. Biti pa morajo prav takopregledni in urejeni tako, da jegradivo dostopno hitro in enostavnoter da je mogo~e pogosto ~i{~enje.

VlagaPriporo~ljivo obmo~je relativnevlage je od 30 do 50%, dopustnadnevna nihanja ±5%.

Slika 16: Gradivo po kon~anem konservatorsko-restavratorskem postopku za{~itimo s{katlami in/ali za{~itnimi ovoji. (@upnija Korte, mati~ne knjige, ev. {t. 81/97–86/97 in 52/99)

9

TemperaturaPriporo~ljiva: od 2 do 18°C,dopustna dnevna nihanja ±1°C.

SvetlobaZa skladi{~a je priporo~ljiva popol-na tema.

V prostorih, ki so namenjeniuporabi (~italnice, delovni prostori)ali razstavljanju, je potrebna za{~itapred naravno ali umetno svetlobovalovnih dol‘in, kraj{ih od 400 nm.^as uporabe je treba omejiti naminimum.

Zgoraj omenjena priporo~ila je trebaupo{tevati zlasti pri koloriranemgradivu na papirju, pri gradivu,nastalem na slab{i kvaliteti papirja,in tistem gradivu, ki ima pomenizjemne nacionalne dedi{~ine.

Sistem hrambeNevezano gradivo hranimo vza{~itnih {katlah ali mapah. Gradivoformata A4 in manj{ega lahkohranimo navpi~no, gradivo ve~jegaformata je priporo~ljivo hraniti vvodoravnem polo‘aju. Nepo{kodo-vano gradivo hranimo originalnoprepognjeno, za konservirano inrestavrirano pa, odvisno od uporabein po{kodb, priporo~amo vodoravnohrambo.

Likovna dela potrebujejo po meriizdelane za{~itne ovoje ali paspartujeiz trajno-obstojnih kartonov.

Tridimenzionalni objekti in redketer dragocene knjige potrebujejo pomeri izdelane za{~itne {katle.

Knjige ve~jega formata naj na policahle‘ijo, vendar najve~ 3 enote ena nadrugi.

Za{~itna embala‘a

Za{~itne {katle in ovoji morajo bitiiz trajno-obstojnega papirja oz.kartona. Izdelani morajo biti tako,da je zagotovljena najve~ja mogo~aza{~ita gradiva pred atmosferskimivplivi in mehanskimi po{kodbami.Vlaganje dokumentov med poliestr-ske (melinex) folije priporo~ajo le za

obstojna ~rnila in tiskarske barve.Na tak na~in je gradivo zavarovanopred mehanskimi po{kodbami, upora-bnik ne prihaja v neposredni stik zizvirnikom, vendar tako za{~itenogradivo ne diha dovolj, poleg tegapa lahko zaradi stati~ne elektrikeprihaja do odstopanja ~rnil in barvnihplasti. Raziskave so dale prednosthrambi v trajno-obstojnem papirjuali kartonu.

10. PrimeriPrimer re{evanja mati~nih knjig‘upnije Korte nad Izolo

Mati~ne knjige sodijo, poleg zemlji{keknjige in katastra, v sklop treh najpo-membnej{ih javnih evidenc. Soizredno pomembno arhivsko gradivoin sodijo v prvo kategorijo nacionalnopomembne dedi{~ine. Sodijo pa tudiv kategorijo gradiva, ki je razme-roma veliko v uporabi. Zato sopo{kodbe pogosto posledica uporabe.Najbolj izrazite so mehanske po{kodbeknji‘nega bloka in vezave, na knjigah20. stoletja pa se jim pridru‘ijo {epo{kodbe, ki so posledica slabekakovosti papirja in uporabljenihtint. Zaradi slabih razmer hrambepa se pojavljajo tudi po{kodbe, ki soposledica delovanja vlage. Problema-tika konserviranja-resta- vriranja in

priporo~ila za nadaljnji dostop do tepomembne zvrsti arhivskegagradiva je predstavljena na primerure{evanja mati~nih knjig ‘upnijeKorte nad Izolo. S konservatorsko-restavratorskimi deli na devetihmati~nih knjigah ‘upnije Korte nadIzolo smo pri~eli v letu 1998, ko jetakratni ‘upnik Lojze Milhar~i~uredil vse potrebno, da so bilepredane v konserviranje in restavri-ranje. Do poletja 1999 smo obdelalive~ino izredno po{kodovanih listovv knji‘nih blokih devetih mati~nihknjig, sledila je rekonstrukcija vezavin izdelava za{~itnih {katel. Dela sobila zaklju~ena v letu 2000. Projektje finan~no podprlo ministrstvo zakulturo. Po{kodovane mati~neknjige smo glede na po{kodbe inuporabljene konservatorsko-restavratorske pristope razdelili vdva sklopa.

1. sklop: VlagaDolgotrajna izpostavljenost vlagi jepovzro~ila kemijski razkroj pisnepodlage – papirja – in pisne snovi –tint – ter povzro~ila nastanek plesni,ki so povzro~ile {e dodatnokemijsko in biolo{ko razgradnjopapirja ter zapisa v knji‘nem blokuin vezavi. (Slika 17)

Slika 17: Dolgotrajna izpostavljenost vlagi je na gradivu povzro~ila kemijski razkroj papirjain tint. (@upnija Korte, Status animarum, 2. pol. 19. stol., ev. {t. 81/97)

10

Slika 18: Dopolnjevanje manjkajo~ihdelov s pomo~jo stroja zadolivanje s pulpo (@upnijaKorte, Status animarum, 2. pol.19. stol., ev. {t. 81/97)

Konservatorsko-restavratorskipostopki knji‘nih blokov 1. skupineso bili zaradi izredno preperelepisne podlage zahtevni in dolgo-trajni. Prav za re{evanje tega gradivasmo izpopolnili postopek konser-viranja papirnih listov s strojem zadolivanje celulozne pulpe in s temzmanj{ali {tevilo porabljenihdelovnih ur na ~etrtino v primerjaviz dosedanjim ro~nim postopkom.(slika 18) Kljub temu smo za vsakknji‘ni blok v povpre~ju porabilive~ kot 100 delovnih ur.

Na {estih knji‘nih blokih oziroma1807 listih smo opravili 668 konser-vatorsko-restavratorskih delovnihur in 368 knjigove{kih konserva-torsko-restavratorskih delovnih ur.

2. sklop: Slaba kakovost papirja in tintDruga skupina mati~nih knjig jeimela povsem druga~ne po{kodbe.Tudi te knjige zaradi stanja, vkaterem so bile, niso ve~ primerneza uporabo. Vzroki po{kodb sokombinacija slabe kakovosti papirja,neustreznih ~rnil, pogoste uporabein prelepljanja potrganih robov zlepilnimi trakovi. (Slika 19)

Za re{evanje knjig tega sklopa pasmo porabili skupno 501 delovnouro, od tega 296

delovnih ur za konserviranje-resta-vriranje 401 lista in 178 delovnih ur zaknjigove{ka konservatorsko-restavratorska dela.

Konserviranje in restavriranje mati-~nih knjig ‘upnije Korte je bilo zahte-vno in obse‘eno delo, ki smo ga kotskupinski projekt opravili v Sektorju

za konserviranje in restavriranjeArhiva

Republike Slovenije. Za posege na2208 listih, zdru‘enih v devetihknji‘nih blokih, smo porabili 1537efektivnih delovnih ur.

Opravljena konservatorsko-restavratorska dela

Po pregledu stanja smo se odlo~iliza postopek utrjevanja in dopolnje-

Slika 19: Po{kodbe na gradivu so posledica pogoste uporabe ter slabe kakovosti papirjain tint. (@upnija Korte, Status animarum konec 19. stol., ev. {t. 53/99)

Slika 20: Primer re{itve gradiva, kjer odstranitev lepilnih trakov ni bila mogo~a.(@upnija Korte, Krstna knjiga 1889–1922, ev. {t. 54/99)

11

vanja manjkajo~ih delov s celuloznopulpo. Postopek restavriranja napulpi se je za te zelo po{kodovaneliste izkazal za ustreznej{ega v prime-rjavi s klasi~no metodo ro~negarestavriranja. (Slika 18) Za delo smoporabili pribli‘no tretjino manj ~asa.Stroj za dolivanje pulpe deluje napodobnem principu kot potekaro~na izdelava papirja. Sestavljen jeiz treh posod. V prvo vlijemosuspenzijo celuloznih vlaken, ki jihpre~rpamo v drugo posodo, v kateriimamo na mre‘ico polo‘en objekt(list, ki mu ‘elimo dopolniti manj-kajo~e dele). V tretji posodi, povezanis kompresorjem, pa ustvarimovakuum, ki povzro~i prehajanjevlakninske suspenzije (pulpe) namanjkajo~a mesta na objektu, ki gaobdelujemo (glej sliko 18). Na takna~in delo lahko opravimo pribli‘notrikrat hitreje, kot ~e bi ga izvajali sklasi~nim ro~nim dopolnjevanjem.Ob tem je treba opozoriti, da vsegagradiva ni mogo~e tako obdelovati.Omejitve so glede vrste:

- po{kodb (lahko dopolnjujemo lemanjkajo~e dele, ne pa tudiraztrganin),

- gradiva (~e struktura in reliefnostpapirja nista prioriteta),

- ~rnila oz. barve (vodotopna ~rnilain barve ne prenesejo postopka).

Na mlaj{ih mati~nih knjigah, kjer jebilo veliko pripisov z vodotopnimi~rnili, tega postopka nismo mogliuporabiti (~rnila bi se razlila – ne biprenesla vodnega postopka), zato jedelo potekalo s klasi~nim ro~nimdopolnjevanjem, brez mokregapostopka. (Slika 19) Mati~nimknjigam smo rekonstruirali vezave.Izjema je le krstna knjiga iz l. 1889–1922, kjer knji‘nega bloka zaradislabe kakovosti papirja in velikegaformata nismo ponovno vezali,ampak smo zanjo izdelali ustreznoza{~itno {katlo. (Slika 20)

Knjig pred restavriranjem ni bilomogo~e uporabljati. Pokonservatorsko-restavratorskempostopku jih je mo~ zopetuporabljati, s tem da pri pogostej{iuporabi priporo~amo kopiranje, sajso knjige kljub konserviranju-restavriranju primerne le zaminimalno rokovanje. (Slika 21)

Navodilo za hrambo in uporaboZ opravljenim posegom pa skrb zanadaljnjo usodo mati~nih knjig {e nizaklju~ena. Poskrbeti je treba, dakonservirano-restavrirano gradivone bo hranjeno v klimatskoneprimernih prostorih in da ne bopreve~ v uporabi. ^e bo povpra{e-vanje po uporabi teh knjig veliko,svetujemo, da se izdelajonadomestne kopije, originalnogradivo pa shrani v arhivu. Gradivoje namre~ konservirano, vendar niprimerno za pogostej{o uporabo,ker stanje papirja tega ne prenese.

11. Literatura1. Nada ^u~nik Majcen, Zapis v ~as,

Ljubljana 1996.

2. Jedert Vodopivec, Nata{a Golob,Zapis in podoba, ohranjanje,obnavljanje, o‘ivljanje (ur. JedertVodopivec, Nata{a Golob, ArhivRepublike Slovenije r.k.),Ljubljana 1996, str. 23–39.

3. Konserviranje knjig in papirja,Zbornik razprav, (ur. JedertVodopivec, Nata{a Golob, Arhivrepublike Slovenije Ljubljana),Ljubljana 1997.

4. IFLA Na~ela za hramboknji‘ni~nega gradiva in zaravnanje z njim, BiblioThecaria 7-prevodi 2, (ur. Jedert Vodopivec,Jo‘e Urbanija, Filozofskafakulteta in Arhiv RepublikeSlovenije Ljubljana), Ljubljana2000.

5. Forde H.: Preservation as astrategic function and anintegrated component of archivesmanagement; or can we copewithout it?, Proceedings of theInternational Conferences of theRound Table on Archives XXXIVCITRA Budapest 1999, Paris, 2000,p. 21–29.

6. Barbara Appelbaum, Guide toEnvironmental Protection ofCollections, Connecticut 1991.

Slika 21: Kjer ni bilo prisotnih vodotopnih ~rnil in je bila kakovost papirja {ezadovoljiva, smo posamezne liste lahko konservirali in restavrirali s pomo~jostroja za dolivanje in jih nato ponovno zvezali v knji‘no obliko. (@upnijaKorte, Status animarum konec 19. stol., ev. {t. 53/99)

12

7. Guidelines for the ConservationFraming of Works of Art on Paper,The Institute of PaperConservation, 1991

8. Karmen ^orak Rinesi, Nedovolite, da bi bilo vizualnodo‘ivetje oskrunjeno! Na~elakonserviranja umetni{kih del napapirju, Konserviranje knjig inpapirja, Zbornik razprav (ur.Jedert Vodopivec, Nata{a Golob,Arhiv Republike SlovenijeLjubljana), Ljubljana 1997, str.249–262.

9. Ann Smith, The Future of thepast, Council on Library andInformation Resources,Washington D.C., 1999.

10. Jana Kolar, Za{~ita knji‘ni~negagradiva v Narodni inuniverzitetni knji‘nici v Ljubljani,Tradicionalni mediji v sodobniinformacijski dru‘bi, ZborovanjeZveze bibliotekarskih dru{tevSlovenije Maribor 11. -13. okt. 2000(ur. Vlasta Stavbar, Zvezabibliotekarskih dru{tev Slovenije),Maribor 2000, str. 21-26.

11. Stanka Grkman, Konserviranjein restavriranje mati~nih knjig‘upnije Korte, Arhivi/ XXII, {t.1–2, 1999, str. 122–126.

12. Lucija Planinc, Restavriranjezemljevida Karta Italia fisica,Arhivi/ XXIII, leto 2000, {t. 2, str.133–139.

13. Jedert Vodopivec, Materialnapodoba piranskega kodeksaPietra Coppa »The sum(m)atotius orbis«, k r Petrus Coppusfecit: De summa totius orbis (ur.Nadja Tr~om, Pomorski muzejPiran, r.k.) Piran 2001 str. 23–35.