Aleksander Panarin

SKUŠNJAVA GLOBALIZMA

Prevlada mednarodnih centrov močinad nacionalno suverenostjo

kot pot v enopolarni svet

UMco, Ljubljana, 2011

Aleksander Panarin

SKUŠNJAVA GLOBALIZMAPrevlada mednarodnih centrov moči

nad nacionalno suverenostjokot pot v enopolarni svet

© za besedilo: Aleksander Panarin, 2002© za Slovenijo in prevod: Društvo dr. Franceta Prešerna

za promocijo stikov med Slovenijo in Rusijo, 2011

Izdajatelj in založnik: UMco d. d. / Zbirka Ruska misel

Prevod: Simon Dobravec za Društvo dr. Franceta Prešerna za

promocijo stikov med Slovenijo in RusijoUrednik knjige: Just Rugel

Glavni urednik: Samo RugeljPomočnica urednika: Renate Štrucl

Lektura: Alja ŠpiljakOblikovanje ovitka: Žiga Valetič

Idejna zasnova naslovnice: Boris RugelPostavitev: Jure Preglau

Tisk: NTDNaklada: Prvi natis, 300 izvodov, sprotni tisk

Ljubljana, 2011

CIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

316.42339.9

PANARIN, Aleksandr Sergeevič Skušnjava globalizma : prevlada mednarodnih centrov moči nad nacionalno suverenostjo kot pot v enopolarni svet / Aleksander Panarin ; [prevod Simon Dobravec]. - 1. natis. - Ljubljana : UMco, 2011. - (Zbirka Ruska misel)

ISBN 978-961-6803-26-7

257241088

UMco d. d., Leskoškova 12, 1000 Ljubljanatel.: 01/520 18 39, e-pošta: bukla-urednistvo@umco.si, www.bukla.si

VSEBINA

UVOD MANIPULATORJI IN KOMBINATORJI »NOVE INTERNACIONALE« 9 DVOJNI STANDARDI »CIVILIZIRANE DRUŽBE« 16 »ROMARJI« IN »TURISTI« 22 ILEGALNI »ORGANIZATORJI SVETA« 25

I. DEL AGENTI GLOBALIZMA 37

1. POGLAVJE PETA OBLAST ALI GLOBALIZEM TAJNIH SLUŽB 38 »NOTRANJA« IN »ZUNANJA« STRANKA 38 PARADOKSI DEMOKRACIJE 44 ZAROTA »PROFESIONALCEV« 49 PREOBRAZBA ZAVESTI INTELIGENCE 53 NEZVESTOBA »PARTNERJEV« 56 OD LIBERALNE LOJALNOSTI DO GEOPOLITIČNE EKSPANZIJE 63 TRENUTEK RESNICE ZA DOMAČE LIBERALCE 66 PREDHODNI ZAKLJUČKI 70

2. POGLAVJE »PETA TOČKA« GLOBALIZMA: ŽIDJE V ENOPOLARNEM SVETU 75 »KONEC ZGODBE« PO AMERIŠKO 76 PREPOROD ALI DEGENERACIJA 81 KRALJI IN DUHOVNIKI 88 SCENARIJ ZA RUSIJO 94 REŠITEV LE ZA IZBRANCE ALI ZA VSE? 104

3. POGLAVJE AMERIŠKI GLOBALIZEM 108 DRUŽBENOKULTURNA ANALIZA AMERIŠKEGA GLOBALIZMA 112 METAFIZIKA »PRAZNINE« KOT TEMELJ AMERIŠKEGA GLOBALIZMA 119 AMERIŠKI TOTALITARNI KOMPLEKS 124 EKONOMSKI TOTALITARIZEM 132 EKONOMSKA IN DUHOVNA OBLAST 138 GLOBALNA KULTURNA REVOLUCIJA 143 PROJEKTI IN PASTI TOTALNE PRIVATIZACIJE 150 TEORIJA MENJAVE KOT MOTO NAČINA ŽIVLJENJA 156 UPOR ALI DIKTATURA? 164

4. POGLAVJE NOVI BURŽUJI V GLOBALNEM SVETU 172 MAKS WEBER PROTI KARLU MARXU 172 NARAVA EKONOMSKE RACIONALNOSTI IN SMRT WEBROVEGA MITA V KULTURI 185 GEORG SIMMEL PROTI MAXU WEBRU 190 POSTSTRUKTURALISTIČNA KRITIKA BURŽOAZNOSTI – NA VOLJO NOVIM BURŽUJEM 204

5. POGLAVJE POSTMODERNISTIČNA POLITIKA: KAKO SE POJAVLJAJO KOMPRADORSKI REŽIMI 214 SOCIALNO PSIHOLOŠKI MEHANIZMI KOMPRA- DORSTVA: ZAHOD KOT REFERENČNA SKUPINA 214 LIBERALNA IN POSTMODERNISTIČNA PARADIGMA V POLITIKI 218 KONEC »METAZGODBE« IN SOMRAK RAZSVETLJENSTVA 235 ASOCIALNA ČUTNOST V SLUŽBI GLOBALIZMA 259 POSTMODERNISTIČNA ČUTNOST IN NIRVANA DEKADENCE 262 PREBUJANJE RASNE OBČUTLJIVOSTI KOT GROŽNJA SPLOŠNOČLOVEŠKI PERSPEKTIVI 267

II. DEL ISKANJE ALTERNATIVE 273

6. POGLAVJE KAKO OBNOVITI PRAVICE PRIHODNOSTI? 285 REHABILITACIJA HISTORIZMA 285 PRIHODNOST KOT OBNAVLJANJE NAČELA INTENZIVNOSTI 295 GLOBALNE TEŽAVE KOT ZAČETNA TOČKA NOVE PRIHODNOSTI 308 ZDRUŽEVANJE SISTEMOV VZHODA IN ZAHODA KOT POGOJ ZA GLOBALNE DRUŽBENOKULTURNE REVOLUCIJE 325 7. POGLAVJE GLOBALNA ČUTNOST V DOBI INFORMACIJSKE REVOLUCIJE 332 ELITE IN MNOŽICE MED GLOBALNO REVOLUCIJO: Z RAZLIČNIH STRANI BARIKAD 332 ZAMENJAVA PROJEKTA: NAMESTO DRŽAVLJANSKIH SVOBOŠČIN LE PROSTA ČUTNOST 339 OBZORJA PRIHAJAJOČE REVOLUCIJE ZAVESTI 353 PREPOROD INTELIGENCE KOT POGOJ ZA HUMANISTIČNO ALTERNATIVO 361

8. POGLAVJE ALI JE V POGOJIH GLOBALNEGA SVETA DRŽAVLJANSKI SPORAZUM MOGOČ? 391 REZULTATI 20. STOLETJA: DOGODIVŠČINE EKONOMSKEGA ČLOVEKA 391 PRVI PROGNOSTIČNI SCENARIJ: OBNOVITEV DRŽAVLJANSKEGA SPORAZUMA NA OSNOVI IZKLJUČITVE NOMADSKE DIASPORE 397 DRUGI PROGNOSTIČNI SCENARIJ: ALTERNATIVNI GLOBALIZEM 433

DODATEK CENTRALNOEVROPSKI SCENARIJ 446

Uvod

MANIPULATORJI IN KOMBINATORJI

»NOVE INTERNACIONALE«

Skuš

njav

a gl

obal

izm

a10

»Globalizem« je danes najsodobnejša beseda liberalno napre-dnega gibanja. Če pa se poglobimo v objektivno vsebino, ki jo označuje dana beseda, nas šokira njena banalnost. Dejansko: še v začetku 19. stoletja so raziskovalci pisali o enotnem sve-tovnem prostoru, ki ga je ustvarila civilizacija tržne menjave. Pojavitev mehanskega tkalnega stroja v Angliji je povzročila bankrot milijonov tkalcev v Indiji; pojav republikanske ideje v Franciji je začel rušiti prestole vzhodnih monarhij, v Rusiji pa je navdihnil gibanje dekabristov.

Kaj je v tem pogledu dodala moderna doba? Le nekaj količinskih parametrov: brez primere se je povečala hitrost druženja in razširilo njegovo območje, ko se je to razširilo na informacijsko področje. Naj nas moderna informacijska revolucija še tako navdušuje, k bistvu koncepta, ki označuje svetovno tržno civilizacijo, sama prinaša le malo. Senzacije scientizma, ki zadevajo mejne dosežke sodobne ZTR (znan-stveno-tehnične revolucije), se pri podrobnejšem pregledu kažejo zelo banalne v primerjavi z občutkom globokega prevrata, ki je bil značilen za opazovalce začetkov evropske moderne.

Povsem drugačen rezultat dobimo, če poskušamo oceniti novosti globalizma z druge, subjektivne strani, ki zadeva kulturne, moralne in politične temelje naše civilizacije. Tukaj opazimo, da imamo v osnovi modernega globalizma opraviti z novejšo obliko nihilizma, ki si išče alibi v t. i. objektivnih trendih.

Prikrito intimna stran globalizma je zajeta v stališču dosled nega distanciranja od vseh lokalnih interesov, norm in tradicij. Ob tem, da je na začetku moderne, v obdobju obli-kovanja velikih evropskih narodov, fevdalnemu lokalizmu nasprotoval enoten superetnični prostor države naroda, zdaj samo državo opredeljujejo za nosilca lokalizma.

Ale

ksan

der

Pana

rin11

Kdo jo tako opredeljuje? Moderne elite – ekonomska, politična, intelektualna. Danes biti elita in se realizirati kot elita pomeni: postaviti se v položaj, neodvisen od nacionalnih interesov in želja naroda. Nad tem novim pomenom pojma elita se je treba zamisliti. V preteklosti so narodi na elito polagali vse svoje največje upe. Elita je bila bistvo izkušenj naroda, glasnik njegove volje in težnje po boljši prihodnosti. Vse to, kar sta obljubljala narodu napredek in izobraževa-nje, se je uresničevalo v dejavnosti nacionalnih elit. Danes, v dobi globalizma, elita pomeni pravzaprav članstvo v neki tajni Internacionali, ki nikakor ni povezana z lokalnimi nacionalnimi interesi.

Sodobne elite predstavljajo nekaj podobnega zaprtim mednarodnim klubom, ki imajo svojo korporativno etiko. Ta etika nima nič skupnega z vsakdanjo državljansko in politično etiko, ki zavezujeta služiti svoji domovini, narodu in državi. In ker narodom verjetno to ni všeč, ideologija sodobnega globalizma neizogibno vključuje skriti pod-tekst, nekaj ezoteričnega, kar včasih spominja na nauke bivših gnostičnih sekt. Globalna gnoza ima dvojno dno. Njena zunanjost odseva vse predhodne lastnosti moderne – razvoj, splošno blaginjo, človekove pravice. Notranjost, izražena v tajnem jeziku elite, pa bi ob razkritju lahko v zavesti povzročila pravo zmedo.

V bistvu se pri podrobnem pogledu izkaže, da se večina množičnih osvajanj iz velikega obdobja moderne ne ujema z logiko globalizacije. V prvi vrsti se to nanaša na sveti pojem demokracija ali na politično suverenost naroda. Demokracija pomeni, da funkcije oblasti izvajajo tisti, ki jih je narod izbral v postopku izražanja svoje svobodne volje. Njegovi izbranci so dolžni izpolnjevati voljo volivcev in so popolnoma pod nji-hovim nadzorom. Politologija globalizma z navedenim nima

Skuš

njav

a gl

obal

izm

a12

nič skupnega. Ta predvideva, da se resnični centri oblasti in sprejemanja odločitev ne ozirajo na navodila lokalnega voliv-ca in so pod vplivom usklajene strategije mednarodnih družb (trustov) – ekonomskih in političnih.

Doba globalizacije je postavila narodne elite v nekakšen vmesni položaj: med svojim narodom in mednarodnimi centri oblasti. Pri tem je vektor sprememb točno oprede-ljen: v skladu z naraščanjem trenda globalizacije, narodne politične in ekonomske elite vse manj poslušajo glas svojih volivcev in se z odločitvami, sprejetimi za hrbtom njihovega naroda, vse bolj obvezujejo novi Internacionali. Zdi se, da morala in navadna logika zahtevata, da bi volivcu vse to pojasnili in odkrito izjavili, da njegovih uslug ne potrebu-jejo več. Namesto tega mu še vedno laskajo, ga imenujejo politični suveren, vir demokratične legitimne oblasti.

Na tak način se oblikujeta dvojna morala in dvojen jezik. Nekateri termini, ki so podedovani od klasične liberalne dobe, zdaj izpolnjujejo le manipulativno vlogo za uspavanje državljanske pozornosti naroda, drugi se jim postavljajo ob bok in izražajo novo realnost, za katero menijo, da jo je dobro pred nami skriti. Takoj ko začnemo ti dve vrsti pri-merjati, se pokaže njuna usodna nezdružljivost.

S povsem drugačno zavestjo se je od navedene razlikovala klasična doba razsvetljenstva. Ta ni poznala dvojnih stan-dardov in dvojne morale, svojih odkritij ni skrivala pred množicami. Nasprotno, vse sile razsvetljenstva, ves njegov patos je bil usmerjen v to, da bi dosežki napredne elite čim hitreje postali dostopni vsem. Omenjeno plemenito odkri-tost razsvetljenstva so danes pokopali svečeniki globalizma, ki gradijo svojo ezoterično gnozo in jo skrbno skrivajo pred neposvečenimi. Doba klasike je dala velike razsvetljence, moderna poraja velike manipulatorje in kombinatorje. Laže

Ale

ksan

der

Pana

rin13

je manipulirati z zombiji in neukimi; to je razlog, da se v dobi globalizma ukinjajo programi množičnega izobraževa-nja, češ da se tržno »ne pokrivajo«.

Iz zgoraj navedenega sledi, da doba globalizma v politič-nem odnosu pomeni fevdalizem nove vrste: ukinja demo-kracijo v njenem prvotnem pomenu politične suverenosti naroda, ki izbira in kontrolira svojo oblast, in jo zamenjuje z oblastjo mednarodnih mogočnežev.

Nič manjšega koraka nazaj, od moderne do srednjeveške-ga arhaizma, ne pomeni niti ekonomska logika globalizma.

V gospodarskem pogledu je moderna pomenila prehod od prerazporeditvene fevdalne ekonomije (znameniti »dobiček od prodaje«) k proizvodni ekonomiji tržnih podjetnikov. Očitno je, da tradicionalne ekonomske teorije premalo pozornosti namenjajo političnim in socialno-kulturnim pogojem tega mirnega prevrata. Srednjeveško gospodar-stvo v znanem pomenu besede ni bilo nacionalno, ampak »globalno«: na eni strani je temeljilo na vojaško-fevdalni prerazporeditvi bogastva med močnimi in šibkimi, med zmagovalci in poraženci; na drugi strani – na plenilskem lovu diaspore izkoriščevalcev z nihilističnim odnosom do lokalnih interesov, tradicij in morale.

Protestantski premik, o katerem so toliko govorili M. Weber in njegovi učenci, ni le spremenil hedonistične psi-hologije fevdalnega plemstva, ki je dotlej brezbrižno zapra-vljalo nagrabljeno bogastvo. Weber ni zgolj nacionaliziral religije (moja zemlja, moja vera) – nacionaliziral je tudi ekonomijo in to tako, da jo je iztrgal iz rok izkoriščevalcev, ki so teptali lokalne interese. To, kar je bilo posledično poimenovano partnerski odnosi, je imelo svoje korenine v nacionalnem samospoštovanju in nacionalni odgovornosti lastnikov kapitala.

Skuš

njav

a gl

obal

izm

a14

Sodržavljanov ne smemo sprejemati kot »ta« narod, v odnosu do katerega je vse dovoljeno. Spoštovanje do njih kot do nosilcev splošnega nacionalnega dostojanstva je porodilo novo ekonomsko in podjetniško moralo, poveza-no z odnosi medsebojno ugodnega partnerstva in slogana: stranka ima vedno prav. Ekonomska suverenost množične-ga uporabnika, ki lahko na prostem trgu svobodno odloča o tem, katero blago bo izbral, je v določeni meri podobna politični suverenosti množičnega volivca, ki dela svoj izbor na svobodnem političnem trgu. Nacionalne politične eko-nomije so se rojevale enako kot velike nacionalne demokra-cije – iz državljanske morale, ki zahteva spoštovanje sodrža-vljanov in ne dovoljuje, da bi jih obravnavali kot »podljudi«.

In kaj opažamo danes? Vidimo, da novo etiko globalizma, ki rojeva še večjo oddaljenost ekonomskih elit od lokalnih nacionalnih interesov, spremlja rast novega izkoriščanja. Kot tudi pri prejšnji obliki izkoriščanja se danes finančni kapital oddaljuje od proizvodne ekonomije. Špekulativni izkorišče-valski dobički izpodrivajo podjetniške in kažejo na prevlado banke nad podjetjem ter mednarodne diaspore finančnih špekulantov nad narodi, ki izgubljajo ekonomsko suverenost.

Ali so take tendence popolnoma naravne in »objektivne« ter se razvijajo popolnoma neodvisno od človeške volje in zavesti?

Če bi res bilo tako, potem bi vsa divja propaganda glo-balistov proti nacionalnim državam in suverenosti izgubila vsak smisel. »Globalisti« se z vsemi silami trudijo oslabiti in diskreditirati nacionalno državo – predvsem zato, ker država kot taka preprečuje njihovo globalno plenjenje. Zato v imenu velikih liberalnih principov nevmešavanja države v ekonomsko in socialno življenje obsojajo vse postopke, ki so povezani z ločevanjem proizvodnega dobička od špeku-lativno prerazporeditvenega.

Ale

ksan

der

Pana

rin15

Pri tem pozabljajo, da je klasični liberalizem zahteval nevmešavanje ravno zato, ker so države, ki so se razvile iz srednjeveških držav, izražale fevdalni princip sile v eko-nomskih odnosih, kar je nezdružljivo s principom enako-pravnega partnerstva. Fevdalni birokratizem je podpiral ekonomsko neuke, vendar vojaško in politično močne velja-ke ter je oviral svobodno ekonomsko ustvarjalnost razreda podjetnikov. Proti takšni birokraciji so svoj ogorčeni glas dvignili klasiki liberalizma.

Moderni »liberalci« globalizma, nasprotno, ne ščitijo podjetnikov, ampak finančne špekulante in spodkopavajo položaj resničnih proizvajalcev, ki ustvarjajo nacionalno bogastvo. Sami varujejo privilegije mednarodnih ekonom-skih plenilcev, ki se opirajo na globalne centre politične in ekonomske oblasti, pestujejo sanje o nedeljeni svetovni državi, danes imenovani enopolarni svet.

Čas je, da se zavemo: normalno mednarodno ekonom-sko tekmovanje in partnerski odnosi rastejo iz proizvodne ekonomije nacionalnega tipa. Če bo svet predstavljen kot množica suverenih nacionalnih gospodarstev, bo mnogo bliže liberalnemu idealu odnosov svobodne tekmovalnosti, kakor če globalisti z neomejenim izvozom kapitala in ruše-njem lokalne industrije že v temelju zadušijo nacionalne ekonomije.

Kljub njihovim liberalnim izjavam se s pomočjo globali-stov ustvarja svet ekonomskega in političnega monopoliz-ma, v katerem sta normalna tekmovalnost in partnerstvo zamenjana za kasto gospod in kasto nedotakljivih, na »zlato milijardo« in brezpravno obrobje.

Samo na temelju trdne nacionalne suverenosti se danes lahko zgradi proizvodno gospodarstvo, ki bo temeljilo na normalnih podjetniških dobičkih. Spodkopavanje

Skuš

njav

a gl

obal

izm

a16

nacionalne države kot subjekta, ki varuje lokalno gospodar-stvo pred mednarodnim finančnim plenjenjem, neizbežno vodi k oligopolizmu in monopolizmu v svetovnem merilu, k zamenjavi pluralističnega ekonomskega in političnega siste-ma za globalni totalitarizem enotnega centra sile.

Problem ni v tem, ali mi priznavamo dejanskost moder-nega povezanega sveta, v katerem izolacionizem ni mogoč; problem je v tem, kakšen globalni svet si želimo videti, saj je v svojih usodah in s skupnimi problemi tesno prepleten. Si želimo resnično pluralističen svet, ki bo temeljil na par-tnerstvu ponosnih nosilcev suverenosti, ali si želimo svet, podrejen sebičnim nosilcem nekontrolirane svetovne obla-sti, ki narodom narekujejo svojo voljo.

Najpomembneje pri vsem tem je, da globalna strategija slednjih skriva v sebi nepričakovan potencial demodernizaci-je, ki je povezan z željo po uničenju samostojnih poganjkov moderne in izobraževanja v državah, ki ne pripadajo krogu izbrancev.

DVOJNI STANDARDI »CIVILIZIRANE DRUŽBE«

Globalizem, ki se opira na diasporo mednarodnega finanč-nega plenjenja in nima svoje domovine, grozi svetu z nazadovanjem: v gospodarstvu – od proizvajalnega načela k špekulativno prerazporejevalnemu, izkoriščevalskemu; v politiki – od pluralističnega sistema mednarodnega rav-notežja, ki temelji na principu nacionalne suverenosti, k nesramnemu diktatu nosilcev »enopolarnosti«.

Pri analizi sodobnih trendov globalizacije moramo opra-viti metodološke korake, ki v marsičem nasprotujejo usme-ritvam znanosti iz dobe klasicizma. Metodološki moto