sladko-kisla rabarbara

RAZISKOVALNA NALOGA

SLADKO-KISLA RABARBARA

Avtorice: Barbara Jesenovec, Katja Klemenčič, Maja Čemažar

Program: Kmetijsko-podjetniški tehnik

Šol. Leto: 2019/20

Mentorica: Marija Urankar, univ. dipl. inž. agronomije

Strahinj, marec 2020

Jesenovec, B., Klemenčič, K., Čemažar, M., Sladko-kisla rabarbara. Raziskovalna naloga. Biotehniški center Naklo – Srednja šola, 2019/2020.

I

Povzetek

Za raziskovalno nalogo smo z anketo ugotavljali poznavanje rabarbare v našem okolju kot

kulturne rastline ter jedi, ki jih lahko iz nje pripravimo. Ugotovili smo, da večina anketiranih

pozna rabarbaro (71,2 %), da pa jih 68,5 % rabarbare še ni jedlo. Največ tistih, ki so

rabarbaro že jedli, so jo jedli v kompotu (44,4 %). Doma prideluje rabarbaro 22,5 %

vprašanih. V drugem delu naloge smo ocenjevali okus jedi, njihov izgled, kaj jih je zmotilo,

ali bi jed priporočili tudi drugim in ali bi jo sami pripravili doma naslednjih rabarbarinih jedi:

pite, kolača, biskvita s snegom, mafinov, kompota in drobljenca. Najbolje so bili ocenjeni

mafini, nato drobljenec, pita in kompot. Ocenjevali smo tudi marmelado iz rabarbare, ki je

bila sladkana z različnimi sladili. Kot najboljša je bila ocenjena mešana marmelada

rabarbare in jabolk sladkana z medom, najslabša mešana marmelada sladkana s

ciklamatom. Rabarbarina marmelada brez jabolk sladkana z belim sladkorjem je dobila

popolnoma primerljive ocene z mešanimi marmeladami.

Ključne besede: rabarbara, poznavanje rabarbare, rabarbarine sladice, rabarbarine

marmelade sladkane z različnimi sladili

Abstract

In this research paper we tried to find out (through the survey) how many people in our

enviroment know rhubarb as a cultural plant and as a part of dish. Most of the respondent

(71,2 %) knew rhubarb, but 68,5 % of them never ate it. Majority of those who are familiar

with rhubarb know it as a compote. 22,5 % respondents grow rhubarb at home. In the

second part of the paper we surveyed the taste and appearance of the food. We also

tried to find out what bothered people, would they recommend the dish to others, would

they make rhubarb dishes at home: pie, cake, cake with egg white snow, muffins,

compote and chives. The best rated were muffins, chives, pie and compote. We also rated

rhubarb marmalade, sweetened with different sweeteners. The highest rated was mixed

rhubarb and apples marmalade, swetened with honey, the lowest rated was mixed

marmalade, sweetened with cyclamate. Rhubarb marmalede without apples and

sweetened with white sugar got the same ratings as mixed marmalades.

Key words: rhubarb, rhubarb knowledge, rhubarb desserts, rhubarb marmalades

sweetened with different sweetener


II

I KAZALO

Povzetek ........................................................................................................................ I

I KAZALO ...................................................................................................................... II

II KAZALO SLIK/GRAFOV ............................................................................................III

III KAZALO TABEL ........................................................................................................III

IV KAZALO PRILOG .................................................................................................... IV

1 UVOD ............................................................................................................................ 1

2 TEORETIČNI UVOD ...................................................................................................... 3

2.1. OPIS RABARBARE ................................................................................................ 3

2.1.2 Zgodovina ......................................................................................................... 4

2.1.3 Hranilna vrednost rabarbare ............................................................................. 4

2.1.4 Pridelovanje rabarbare ...................................................................................... 6

2.2 UPORABA RABARBARE V KULINARIKI ................................................................ 8

2.3 SLADILA ................................................................................................................. 8

2.3.1 Glikemični indeks in glukozna obremenitev ......................................................12

3 CILJI IN HIPOTEZE ......................................................................................................14

4 METODA DELA ............................................................................................................15

4.1 OPIS VZORCA RAZISKAVE ..................................................................................15

4.2 OPIS MERSKEGA INSTRUMENTA .......................................................................15

4.3 RECEPTI ................................................................................................................16

4.4 OPIS POSTOPKA ZBIRANJA PODATKOV ...........................................................26

4.5 OBDELAVA PODATKOV .......................................................................................27

5 REZULTATI ..................................................................................................................28

5.1 REZULTATI O POZNAVANJU RABARBARE ........................................................28

5.2 REZULTATI OCEN JEDI ........................................................................................34

5.2.1. Ocena okusa ...................................................................................................35

5.2.2 Ocene izgleda jedi ...........................................................................................35

5.2.3 Odgovori, kaj je ocenjevalce najbolj zmotilo pri posamezni jedi ........................36

5.2.4 Odgovori, ali bi jed priporočili tudi drugim .........................................................37

5.2.5 Odgovori na vprašanje, če bi jed pripravili tudi sami .........................................38


III

5.2.7 Rabarbarina marmelada ..................................................................................39

6 INTERPRETACIJA .......................................................................................................41

6.1 INTERPRETACIJA POZNAVANJA RABARBARE ..................................................41

6.2 INTERPRETACIJA OCEN JEDI .............................................................................41

6.2.1 Interpretacija sladic ..........................................................................................41

6.2.2 Interpretacija ocen marmelade .........................................................................46

7 SKLEP ..........................................................................................................................48

8 VIRI IN LITERATURA ...................................................................................................50

9 PRILOGE ....................................................................................................................... 1

II KAZALO SLIK/GRAFOV

Graf 1: Število anketirancev po spolu in starosti ...............................................................28

Graf 2: Število odgovorov na vprašanje, ali poznajo rabarbaro ........................................29

Graf 3: Odgovori anketirancev na vprašanje, če ločijo rabarbaro od podobnih rastlin ......30

Graf 4: Odgovori anketirancev na vprašanje, če so že kdaj jedli jedi iz rabarbare ............31

Graf 5: Odgovori anketirancev na vprašanje, če jim je bila jed iz rabarbare všeč .............32

Graf 6: Odgovori anketirancev na vprašanje, katere jedi iz rabarbare so že jedli .............33

Graf 7: Odgovori anketirancev na vprašanje, če doma pridelujejo rabarbaro ...................34

Graf 8: Ocene okusa jedi v % ocenjevalcev .....................................................................42

Graf 9: Ocene izgleda jedi v % ocenjevalcev ...................................................................43

Graf 10: Kaj je najbolj zmotilo ocenjevalce pri posamezni jedi? .......................................44

Graf 11: Ali bi jed priporočili tudi drugim? .........................................................................45

Graf 12: Ali bi jed pripravili tudi sami? ..............................................................................45

Graf 13: % ocen posameznih vrst marmelad iz rabarbare ...............................................47

Graf 14: Odgovori na vprašanje, če bi kupili rabarbarino marmelado ...............................47

III KAZALO TABEL

Tabela 1: Potrošnja sladkorja (1000 t) in medu, stopnja samooskrbe ter potrošnja na prebivalca v Sloveniji ........................................................................................................ 1

Tabela 2: Količina sladkorjev v % v različnih vrstah medu (14) ........................................10

Tabela 3: Nekatera sladila, sprejemljiv dnevni vnos in sladkost (13) ...............................11

Tabela 4: Glikemični indeks .............................................................................................12

Tabela 5: Število anketirancev po spolu in starosti ..........................................................28

Tabela 6: Število odgovorov na vprašanje ali poznajo rabarbaro .....................................29


IV

Tabela 7: Odgovori anketirancev na vprašanje, če ločijo rabarbaro od podobnih rastlin ..30

Tabela 8: Odgovori anketirancev na vprašanje, če so že kdaj jedli jedi iz rabarbare .......31

Tabela 9: Odgovori anketirancev na vprašanje, če jim je bila jed iz rabarbare všeč .........32

Tabela 10: Odgovori anketirancev na vprašanje, katere jedi iz rabarbare so že jedli .......33

Tabela 11: Odgovori anketirancev na vprašanje, če doma pridelujejo rabarbaro .............34

Tabela 12: Ocene okusa jedi iz rabarbare po številu in v % .............................................35

Tabela 13: Ocene izgleda jedi iz rabarbare po številu in v % ...........................................36

Tabela 14: Število odgovorov in odstotni delež, kaj je ocenjevalce najbolj zmotilo pri posamezni jedi .................................................................................................................37

Tabela 15: Število odgovorov in odstotni delež na vprašanje, če bi jed priporočili tudi drugim .............................................................................................................................38

Tabela 16: Število odgovorov in odstotni delež na vprašanje, če bi jed pripravili tudi sami ........................................................................................................................................39

Tabela 17: Ocene različnih vrst rabarbarine marmelade ..................................................40

Tabela 18: Odgovori na vprašanje, če bi kupili rabarbarino marmelado ...........................40

IV KAZALO PRILOG

Priloga 1: Anketni list ........................................................................................................ 1

Priloga 2: Ocenjevalni list .................................................................................................. 4


1

1 UVOD

Rabarbara je večletna zelenjava, ki pa se večinoma uporablja kot sadje. Po okusu je kisla

zaradi velike vsebnosti oksalne kisline in kdor ima rad kislo, je rabarbara prava zanj.

Z raziskovalno nalogo smo si zadali dva cilja in sicer ugotoviti, koliko je rabarbara sploh

znana rastlina in preveriti ali bi bila zanimiva za pripravo različnih jedi ter preveriti

okusnost rabarbarine marmelade od vrste sladil, ki smo jih uporabili za sladkanje.

Rabarbara je za pridelovanje nezahtevna rastlina. V Sloveniji jo zelo malo uporabljamo in

jo pridelujemo le vrtičkarsko, medtem ko je v nekaterih predelih sveta pomembna

zelenjava. Podatkov o svetovni proizvodnji rabarbare nismo mogli pridobiti. Med

največjimi svetovnimi izvozniki rabarbare je Egipt, največji uvoznik je Italija (1). Rabarbara

je pri nas več ali manj pozabljena rastlina. Ker pa je njeno pridelovanje preprosto in je

nezahtevna tako do podnebja kot do tal, se ponujajo možnosti tako za samo pridelovanje

kot tudi za uporabo v kulinariki. Namen naloge v tem delu je seznaniti se z možnostmi

uporabe.

Z anketo smo ugotavljali ali rabarbaro in jedi ter katere jedi iz rabarbare sploh poznamo,

pripravile smo nekaj jedi, ki so jih sošolci s pomočjo ocenjevalnega lista ocenili. Med

različnimi jedmi smo pripravili tudi marmelado, katero smo sladkali z različnimi sladili.

Zanimalo nas je, če je okusnost rabarbarine marmelade odvisna od vrste sladila. V tabeli

1 je predstavljena poraba sladkorja in medu v Sloveniji (2).

Tabela 1: Potrošnja sladkorja (1000 t) in medu, stopnja samooskrbe ter potrošnja na

prebivalca v Sloveniji

2000 2005 2010 2015 2018

1 Razpoložljivo

Beli sladkor 101,75 121,30 111,00 143,22 132,76

Med (opcija) 2,51 2,20 2,26 3,45 2,82

3 Stopnja samooskrbe

Beli sladkor 58,21 48,48 0,00 0,00 0,00


2

Med (opcija) 111,65 75,00 73,89 70,69 79,55

4 Potrošnja na prebivalca

Beli sladkor 37,76 39,56 38,51 35,20 34,40

Med (opcija) 1,04 1,10 1,10 1,41 1,06

Za temo o sladko-kisli rabarbari smo se odločile zato, ker jo ljudje vzgajajo vedno manj,

zato jo tudi vedno manj poznajo.

S to nalogo smo želeli popularizirati rabarbaro, predvsem osveščati ljudi o možnostih

uporabe in posledično zanimanje za njeno pridelovanje. Saj je domača hrana pridelana na

domačem vrtu vedno boljša in bolj zdrava od kupljene.

Anketirale smo dijake BC Naklo, znance ter anketo naredile tudi v svojem kraju kjer

živimo.

Ne nazadnje je zanimiva povezava med letošnjo temo tekmovanja Etnološke in

kulinarične značilnosti Slovenije »Sladko življenje« in »kislo« rabarbaro. Poseben izziv

nam predstavlja tudi popularizacija rabarbare v vsakdanji kulinariki, izobraževanju

potrošnikov o možnostih uporabe nekdaj bolj poznane in uporabljene rastline, ki jo brez

posebnih zahtev lahko pridelamo na domačem vrtu in jo tudi večji pridelovalci lahko

ponudijo na trgu.


3

2 TEORETIČNI UVOD

2.1. OPIS RABARBARE

Rabarbaro (Rheum rhabarbarum) iz družine dresnovk (Polygonaceae) so poznali že naši

pradedki in prababice, saj je veljala za rastlino revežev. Toda danes vemo da to ni res, saj

je rabarbara vse prej kot to. Rabarbara je večletna rastlina, ki v zemlji oblikuje rizome.

Najprej so uporabljali korenine in rizome v zdravilne namene, šele veliko kasneje v

kulinariki. Natančen izvor kulinarične rabarbare je težko določiti. Današnje gojene

rabarbare imajo tetraploidno število kromosomov za razliko od divjih prednikov.

Rabarbara oblikuje velike liste z dolgimi rdeče, roznimi ali zelenimi listnimi peclji, barva

pecljev je odvisna od sorte. Visoka cvetna stebla poženejo spomladi, na njih zrastejo

ogromna socvetja s številnimi drobnimi cvetovi. Je trajnica, pridelujemo jo od 8 do 16 let.

Listne ploskve vsebujejo veliko oksalne kisline, zaradi česar niso užitne, tako da v

kulinariki uporabljamo samo listne peclje. V Angliji je razširjeno pridelovanje zgodnje

siljene rabarbare v trikotniku rabarbare v zahodnem Yorkshireu med Wakefieldom,

Morleyjem in Rothwellom veliko 23 km2.

Slika 1: Spomenik rabarbari v Wakefieldu

(Vir 3: https://en.wikipedia.org/wiki/Rhubarb_Triangle. 30. 10. 2019.)

https://en.wikipedia.org/wiki/Rhubarb_Triangle


4

Rabarbaro nabiramo od maja do sredine junija, saj pozneje vsebuje preveč oksalne

kisline. Prav tako pa rabarbare ne smemo nabirati po prvi zmrzali, saj se takrat oksalna

kislina razširi v stebla. Paziti moramo tudi, da zavržemo listno površino rabarbarinega

lista, saj vsebuje veliko oksalne kisline, ki je strupena za ledvice. Prav tako pa moramo

rabarbaro tudi olupiti, saj se oksalna kislina nahaja tudi v olupkih. Rabarbaro lahko tudi

zamrznemo. Pred zamrzovanjem jo najprej olupimo in nato narežemo na koščke velike 2-

3 cm. Lahko pa jo prej še pokuhamo. Iz rabarbare je mogoče narediti veliko okusnih jedi

kot so: marmelada, pita, kompot, sirup, različne narastke, torte, mafine, kruh…(4).

2.1.2 Zgodovina

Domovina rabarbare je Azija, in sicer Tibet in Mongolija. Je zelo stara rastlina, saj so jo

uporabljali že skoraj 2000 let pred našim štetjem. V Evropo je prišla v 14. stoletju.

Korenine njene divje sorodnice so že pred petimi tisočletji uporabljali kot zdravilo. Prav

tako pa ima pomembno vlogo tudi v kitajski medicini. Poznali so jo tudi stari Grki in

Rimljani, z njo so si pomagali pri bolečinah v trebuhu. V Evropo je prišla preko Bosporja in

preko Ruskega carstva. V kuhinji rabarbaro zelo veliko uporabljajo Angleži, iz Anglije pa

se je razširila v preostalo Evropo (5).

2.1.3 Hranilna vrednost rabarbare

Rabarbara je nizkokalorična zelenjava saj vsebuje:

88-94% vode,

0,33% beljakovin,

0,1% maščob,

2,2% sladkorja,

100 g sveže rabarbare ima 16 - 17 kalorij.

Kot že omenjeno vsebuje veliko oksalne kisline z molekulsko formulo C2H2O4, po IUPAC

etandiojska kislina (ponazarja slika spodaj) s katero so bogati predvsem listi, medtem ko

je v listnih pecljih kisline bistveno manj. Je dokaj močna kislina, čeprav spada v skupino

karboksilnih kislin. Se pa količina oksalne kisline v pecljih tekom rasti tudi spreminja, zato

je glavna sezona pobiranja maja in junija, lahko pa jo pobiramo še septembra in oktobra.


5

Listne ploskve rabarbare moramo torej vedno zavreči, saj vsebujejo veliko oksalatov,

topnih soli oksalne kisline, ki skupaj z drugimi toksini v listih povzročajo težave pri

presnovi kalcija, nastanek ledvičnih kamnov in celo zastrupitev. Kalcijev oksalat je

najpogostejša sestavina ledvičnih kamnov. Najprej so jo izolirali iz zajčje deteljice (Oxalis).

Visoko vsebnost oksalne kisline ima špinača (skoraj 1 %), rabarbara 0,5 %. Ščir jo ima

nad 1 %, tolščak 1,31 %, drobnjak 1,48 % in peteršilj 1,70 %. Manjšo količino najdemo

tudi v medu. Uporabljajo jo tudi za zdravljenje čebel, pri čemer pa moramo biti previdni, da

ne pride do zastrupitev. Najnižji objavljen smrtni odmerek oksalne kisline za človeka je

600 mg/kg. (6).

Slika 2: Strukturna formula oksalne kisline

(Vir 7: https://sl.wikipedia.org/wiki/Oksalna_kislina#/media/Slika:Oxals%C3%A4ure3.svg.

23. 1. 2020)

Bogata je tudi z antioksidanti in antrakinoni, ki zavirajo celo rakava obolenja. Poleg tega

krepi kosti, pomaga odvajati vodo, podpira mišice, varuje prebavni trakt. Vsebuje pa tudi

veliko vitamina A, ki je pomemben za zdravo kožo in sluznico dihal, črevesja in sečil.

Vsebuje tudi pomembne vitamine kot so vitamin B3, vitamin B5, vitamin C. Rabarbara je

odličen antioksidant. Antrakinoni naj bi bili ključni pri preprečevanju širjenja metastaz in

nastanka tumorjev. Predvsem pečena rabarbara naj bi pospeševala okrevanje po

operaciji bolnikov z rakom na želodcu in sploh preprečevala delovanje prostih radikalov, ki

spodbujajo rakava obolenja.

Rabarbaro naj ne bi uživali bolniki s protinom, dojenčki, nosečnice, doječe matere in

starejši ljudje, ni primerna niti med menstruacijo, pri vnetjih sklepov, ledvičnih težavah in

vnetjih sečil; če uživate zdravila za srce in krvni pritisk, se je treba pred uporabo

posvetujte z zdravnikom (8).

https://sl.wikipedia.org/wiki/Oksalna_kislina#/media/Slika:Oxals%C3%A4ure3.svg


6

2.1.4 Pridelovanje rabarbare

Rabarbara zelo dobro uspeva na toplih, sončnih legah, kjer dobimo zgodnje pridelke. Prav

tako pa tudi raste v senčnih legah pod drevjem. Če želimo dober in visok pridelek zahteva

rabarbara veliko vode. Toda pozorni moramo biti, da je ne zalivamo preveč, saj rabarbara

ne prenese stoječe vode. Nasad rabarbare lahko uporabljamo od 6 do 16 let. Paziti

moramo da rabarbare ne sadimo na mesto, kjer je prejšnje leto rasla lucerna. Saj jo lahko

prizadene bolezen morilka lucerne (Rhizoctonia violacea).

Med boleznimi je precej pogosta pegavost rabarbarinih listov, ki jih povzročata dve glivi in

sicer Ascochyta rhei in Ramularia rhei, ki prezimita v listih in steblih

Slika 3: Pege, ki jih povzroča gliva Ramularia rhei, na levi na listih in na desni na pecljih

(Vir 9: https://pnwhandbooks.org/plantdisease/host-disease/rhubarb-rheum-rhabarbarum-

leaf-spots. 23. 1. 2020)

Pojavlja se tudi siva plesen (Botrytis cinerea).

https://pnwhandbooks.org/plantdisease/host-disease/rhubarb-rheum-rhabarbarum-leaf-spots



7

Slika 4: Simptomi napada s sivo plesnijo

(Vir 10: https://pnwhandbooks.org/plantdisease/host-disease/rhubarb-rheum-

rhabarbarum-gray-mold. 23. 1. 2020).

Rastlina da letno najmanj 3 kg pecljev, na ar jih pridelamo poprečno 250 do 300 kg.

Novim nasadom pognojimo tla s 300 kg na ar hlevskega gnoja ali s 600 kg/ar komposta.

Prav tako pa tudi 14 dni pred saditvijo ob prelopatanju zadelamo v zemljo 7 kg

nitrofoskala/ar. Spomladi, preden začne poganjati, ji dognojimo še z 6 kg nitromonkala/ar.

Če želimo da bo rabarbara bujno rodila, ji dodamo vsako leto ali vsako drugo leto hlevski

gnoj. Približno tri tedne pred poganjanjem (februar ali marec) pognojimo stare nasade še

z rudninskimi gnojili.

Rabarbaro lahko tudi presajamo, najugodnejši čas je avgust. Če smo pozni, pa lahko tudi

septembra, oktobra ali pa celo spomladi. Ker je rabarbara velika rastlina, jo sadimo na

razdalji 1-1,5m x 1-1,5m. Če hočemo imeti dober nasad rabarbare, moramo imeti nasad

strnjen, zato naj bo saditvena razdalja na suhi in slabši zemlji manjša kot na dobrih z vodo

bogatih tleh. Rabarbaro presajamo z lopato tako, da izkopljemo jamo, vanjo položimo

reznico, ki jo pokrijemo s 1 do 5 cm debelo plastjo zemlje. Zemljo okrog sadike dobro

pritisnemo in temeljito zalijemo.

Po presajanju tla, kjer smo posadili rabarbaro, pokrijemo s šoto ali hlevskim gnojem, da so

topla in se rabarbara do zime dobro ukorenini. Prvo leto je priporočljivo, da tla plevemo,

saj se rabarbara ne razraste dovolj, da bi prekrila tla. Naslednja leta pa moramo le še

okopavati zgodaj spomladi, ter pri tem zadelamo gnojila v zemljo. Pomembno je, da

https://pnwhandbooks.org/plantdisease/host-disease/rhubarb-rheum-rhabarbarum-gray-mold

https://pnwhandbooks.org/plantdisease/host-disease/rhubarb-rheum-rhabarbarum-gray-mold


8

rabarbari redno odstranjujemo cvetna stebla, ki poganjajo že od maja ter tako preprečimo,

da bi cvetno steblo izčrpalo rastlino. Vendar jih ne smemo odstraniti vsa naenkrat.

Odstranjujemo jih tako da jih iztrgamo, ne smemo jih odrezati ali odlomiti. Na rastlini naj

ne ostanejo deli cvetnega stebla.(11)

2.2 UPORABA RABARBARE V KULINARIKI

Čeprav je rabarbara zelenjava, se večinoma uporablja kot sadje. Poznamo veliko različnih

receptov v katerih uporabljamo rabarbaro. Pogosto jo mešamo z drugim sadjem npr.

jabolka, jagode, maline, ingver, cimet, jogurt in z vanilijevo kremo. Uporabljamo jo lahko

tudi v slanih receptih: pečeno v pečici namesto zelenjavne priloge. Odlična je za prilogo

ob pečeni perutnini ali svinjini prav tako pa tudi k ribami z intenzivnejšim okusom. (12).

2.3 SLADILA

Sladila so skupina snovi, naravnega ali sintetičnega izvora, katerih skupna lastnost je

sladek okus.

V prehrani se največ uporablja sladkor, ki je naravno sladilo, kemično je saharoza.

Saharoza je disaharid, sestavljen iz molekule fruktoze (sadni sladkor) in molekule glukoze

(grozdni sladkor). Pridobivamo ga iz sladkornega trsa in iz sladkorne pese. Rafinirani ali

beli sladkor vsebuje več kot 99,5 % saharoze v suhi snovi. Pri uživanju večjih količin

belega sladkorja lahko pride do zdravstvenih težav. Sladkor ima visoko energijsko

vrednost in dnevni vnos sladkorja naj ne bi presegal 10 % dnevnega vnosa energije, pri

otrocih ne več kot 5 % (13). Zaradi prevelikega vnosa sladkorja se pojavlja prekomerna

teža, večja je nevarnost pojava sladkorne bolezni, problem predstavlja karies ali zobna

gniloba, pojavljajo pa se še druge zdravstvene težave.

Poznamo več vrst sladkorja:

• Kristalni sladkor, je srednje velikosti, od 0,5 do 1,4 mm.

• Mleti sladkor, dobimo z mletjem najbolj čistega rafiniranega sladkorja.

• Sladkorna moka, je zdrobljen sladkor belo rjave barve, ki ima karamelni okus in je

običajno manj sladek.

• Kandis sladkor, ima od 10 do 30 mm velike rjave kristale, ki jih dobimo s počasno

kristalizacijo.

• Rjavi sladkor, ima karamelni okus in višjo hranilno vrednost.

• Mascavo sladkor, je surov nerafiniran rjav trsni sladkor.


9

• Demerara sladkor, je popolnoma naraven izdelek, ki ga dobimo s stiskanjem in

kristaliziranjem soka sladkornega trsa.

V živilski industriji pa se uporablja tudi druge vrste sladkorja, kot so želirni sladkor,

vanilijev sladkor ter tekoči sladkor. (14)

Rjavi sladkor je vmesna stopnja pri ekstrakciji saharoze iz sladkornega trsa in vsebuje do

99,5 % saharoze v suhi snovi. (15)

Med naravna sladila uvrščamo še med, agavin in javorjev sirup, kokosov sladkor, koruzni

sirup, fruktozni sirup, melaso, rjavi sladkor, sadni sladkor, dekstrozo, glukozo, nerafinirani

trsni sladkor, melasin sirup, maltozo in glukozno-fruktozni sirup. (13)

Za slajenje pogosto priporočajo med, ker naj bi bil bolj zdravo sladilo od belega sladkorja.

Če pogledamo kemično sestavo medu, vidimo, da je med v bistvu koncentrirana raztopina

treh vrst sladkorja in sicer 27–36 % grozdnega sladkorja (povprečno 34 % glukoze), 33 –

42 % sadnega sladkorja (povprečno 40 % fruktoze) in 1–4 % trsnega ali pesnega

sladkorja (saharoze) in še nekaj ostalih sladkorjev. V medu se nahaja še nekaj dušičnih

snovi, mineralov, vitaminov, organskih kislin in aromatskih snovi. Sicer pa je kemična

sestava medu odvisna od vrste medu; ali gre za cvetlični ali gozdni med. (16)

Med razdelimo po izvoru medonosnih rastlin v:

• sortni med, ki ga čebele pridelujejo iz nektarja cvetov določene vrste medonosnih

rastlin,

• cvetlični med, je mešani pridelek iz cvetov različnih rastlin,

• gozdni med, ki je pripravljen iz mane iglavcev in listavcev. Gozdni med je lahko

tudi sortni.

V tabeli 2 je predstavljena količina sladkorjev v različnih vrstah medu.


10

Tabela 2: Količina sladkorjev v % v različnih vrstah medu (14)

Vrsta meda Glukoza Fruktoza Invertni sladkor Razmerje Glukoza:Fruktoza

Cvetlični

Hojev

Akacijev

Kostanjev

31,8

30,6

30,2

30,1

39,6

30,4

42,9

43,2

71,4

61,0

73,1

73,3

100:124

100:99

100:141

100:143

Javorjev sirup, je tekoče sladilo, ki izvira iz Kanade, pridobivajo ga iz javorjevega soka.

Veliko ga uporabljajo v Kanadi in Združenih državah Amerike. Uporabljali so ga že

Indijanci. Največja pridelovalka tega sladila je Kanada, kjer proizvedejo okoli 80 % vsega

javorjevega sirupa. Ločimo več skupin tega sladila in sicer A,, B C in D. (17) S temi

oznakami označujemo barvo in okus sirupa. Pridobivajo ga na način, da v debla določenih

vrst javorjev zvrtajo luknjo, na deblo privežejo posodo v katero se steka sok. Sok nato

segrevajo, da voda izpari in ostane javorjev sirup. Za 1 liter sirupa je potrebno od 20 do 50

litrov javorjevega soka. Javorjev sirup poleg sladkorjev vsebuje magnezij in cink, vitamine

A in B5 ter B6, niacin, folno kislino pa tudi aminokisline. (18) Njegov glikemični indeks je

primerljiv z glikemičnim indeksom belega sladkorja.

Poleg naravnih sladil obstaja množica umetnih sladil, ki jih uporablja živilska industrija,

nekatera pa uporabljamo v gospodinjstvih. V tabeli 3 so navedena nekatera sladila, ki jih

uporablja predvsem živilska industrija.


11

Tabela 3: Nekatera sladila, sprejemljiv dnevni vnos in sladkost (13)

E število Ime sladila Sladkost GI

Sladila, katerih sladkost je podobna saharozi1

E 968 eritriol 0,5 – 0,8 0

E 953 izomalt 0,45 – 0,65 9

E 967 ksilitol 1 13

E 966 laktitol 0,3 – 0,5 6

E 965 maltitol 1 35

E 421 manitol 0,5 – 0,7 0

E 420 sorbitol 0,5 – 0,7 9

E 964 sirup poliglicitola 0,4 – 0,9

Intenzivna sladila

E 950 acesulfam K 200 /

E 969 advantam 37.000 /

E 951 aspartam 160-220 /

E 952 ciklamati 30 /

E 959 neohesperidin DC 1.500 /

E 961 neotam 7.000-13.000 /

E 954 saharini 300 /

E 960 steviol glikozidi 250 /

E 955 sukraloza 300-600 /

E 957 taumatin 2.000-3.000 /

GI – glikemični indeks, 1sladkost, relativno na saharozo (saharoza = 1)


12

Sladila spadajo med aditive, ki jih proizvajalci dodajajo živilom. Smejo uporabljati samo

odobrene aditive, ki jih označujejo s črko E. Z E številom je registriranih približno 340

aditivov. Uporabo le-teh mora proizvajalec obvezno označiti na označbi živila. (13)

2.3.1 Glikemični indeks in glukozna obremenitev

Glikemični indeks izraža hitrost prebave in absorpcije živil, ki so bogata z ogljikovimi

hidrati. Pomeni razvrščanje živil glede na to, kako hiter je porast glukoze v krvi po

njihovem zaužitju. Podatek o GI nam pove, katero ogljikovo hidratno živilo je primerno oz.

neprimerno.

Če je GI pod 50 govorimo o nizkem, če pa je nad 50 pa o visokem glikemičnem indeksu.

Glukozna obremenitev ocenjuje vpliv zaužitja ogljikovih hidratov na podlagi glikemičnega

indeksa, vendar upošteva tudi dejansko količino zaužitih ogljikovih hidratov.

Živila imajo različne glikemične indekse in jih glede na to lahko razdelimo v tri skupine:

- Visoke vrednosti GI (100 – 55): bel kruh, prezrela banana, krompir, med, riž, sirupi,

marmelada s sladkorjem, testenine,…

- Srednje vrednosti GI (50 – 40): ješprenj, kus kus, ajdova kaša,…

- Nizke vrednosti GI (35 – 15): lešniki, jajčevec, jabolka,… (19)

Glikemični indeks sladil, ki smo jih uporabili pri raziskovalni nalogi je razviden iz tabele 4.

Tabela 4: Glikemični indeks

Sladilo GI

Beli kristalni sladkor 70

Javorjev sirup 65

Ciklamat (natreen) /

Med 85


13

Vsa uporabljena sladila spadajo glede na GI v skupino sladil z visoko vrednostjo, razen

ciklamata (Natreen).

Preveč sladkorja lahko poveča tveganje za:

- sladkorno bolezen,

- težave s srcem,

- zamaščenost jeter,

- debelost,

- hormonsko neravnovesje… (20)

Glukoza je poglavitni krvni sladkor. Količino uravnava hormon inzulin. Kot hranilo je

koncentriran in sorazmerno poceni vir energije. Prebavila, razen pri bolnikih z diabetesom,

sladkor zlahka in hitro vsrkajo in uporabljajo. Je pa tudi z drugimi ogljikovimi hidrati izvor

odvečnih kalorij za ljudi, ki so nagnjeni k debelosti. Zato sladkorja v dietah ne

uporabljamo. V fruktozi je manj kalorij kot v glukozi. (21)


14

3 CILJI IN HIPOTEZE

Pred začetkom raziskovanja smo postavili naslednje hipoteze:

1. Več kot polovica anketirancev ne pozna rabarbare.

2. Več kot polovica anketiranih še ni jedla jedi iz rabarbare.

3. Ljudje imajo raje bolj znane oz. modernejše jedi (npr. mafine in drobljenec)

4. Marmelade bodo slabo ocenjene.

5. Marmelada sladkana s sladkorjem je okusnejša od marmelade sladkane s

ciklamatom (Natreen).

6. Marmelada iz rabarbare brez dodanih jabolk bo na ocenjevanju dosegla slabše

ocene od ostalih marmelad.


15

4 METODA DELA

Za raziskavo smo uporabili teoretično metodo in sicer metodo anketiranja. Sestavili smo

anketo s katero smo želeli ugotoviti v kolikšni meri ljudje poznajo rabarbaro kot uporabno

rastlino. Pripravili smo 7 različnih jedi iz rabarbare in sestavili ocenjevalni list za oceno teh

jedi. Tako anketni list kot ocenjevalni list sta dostopna v prilogi te naloge.

Zanimalo nas je tudi, kako ocenjujejo marmelade iz rabarbare sladkane z različnimi sladili.

K metodi dela prištevamo tudi študij literature in obdelavo dobljenih podatkov ankete in

ocenjevalnih listov; pa tudi pripravo različnih vrst jedi iz rabarbare.

4.1 OPIS VZORCA RAZISKAVE

Ankete o poznavanju rabarbare smo izvedli v mesecu septembru in oktobru 2019 v šoli

Biotehniškega centra Naklo in v knjižnici dr. Toneta Pretnarja v Tržiču. V šoli smo

anketirali dijake različnih letnikov; od prvega pa do četrtega. Skupno število anketiranih je

bilo 235. Anketirance smo razdelili v naslednje starostne skupine:

- Do 18 let

- Od 18 do 30 let

- Od 30 do 50 let

- Od 50 do 80 let

Število izpolnjenih anketnih listov po posameznih kriterijih pa je zelo variiralo, ker nekateri

na določena vprašanja niso odgovorili.

Jedi smo ocenjevali v šoli v novembru 2019 in sicer v 4. letniku programa kmetijsko-

podjetniški tehnik. 13 ocen so prispevali tudi profesorji.

4.2 OPIS MERSKEGA INSTRUMENTA

Z anketo kot merskim instrumentom smo želeli ugotoviti, če anketiranci sploh poznajo

rabarbaro, jo mogoče sami doma pridelujejo, njeno uporabnost, jedi iz rabarbare in

zanimalo nas je tudi, katera sladila uporabljajo za pripravo jedi, glede na to, da so jedi iz

rabarbare zaradi oksalne kisline precej kisle. Zanimalo nas je tudi, če bi bili pripravljeni


16

kupiti marmelado iz rabarbare in katero sladilo bi najbolj odgovarjalo potencialnim

kupcem.

V drugem vsebinskem delu naloge smo pripravili ocenjevalni list za degustacijo različnih

jedi iz rabarbare. Za sladkanje vseh jedi smo uporabili beli sladkor, marmelado pa smo

sladili z različnimi sladili in sicer z večjo in manjšo količino belega sladkorja, z javorjevim

sirupom, s ciklamatom (Natreen) in medom. Vse marmelade smo skuhali z mešanico

rabarbare in jabolk, v enem primeru pa je bila marmelada narejena samo iz rabarbare in

slajena z belim sladkorjem. Jedi so ocenjevali po videzu in okusu.

4.3 RECEPTI

V tem poglavju predstavljamo 7 receptov jedi, ki smo jih pripravili in ponudili v

ocenjevanje.

1. RABARBARIN BISKVIT S SNEGOM

Sestavine:

Testo:

25 dag masla ali margarine

20 dag sladkorja (lahko tudi manj)

1 vaniljev sladkor

4 jajca

40 dag moke

3 zravnane žličke pecilnega praška

Obloga:

1,5 kg rabarbare (lahko tudi samo 1 kg)

Mreža:

3 beljaki

15 dag sladkorja


17

Postopek:

Penasto umešamo maslo ali margarino in med mešanjem počasi dodamo sladkor,

vanilijev sladkor in jajca. Po žlicah dodamo moko in pecilni prašek.

Očiščeno, oprano in posušeno rabarbaro narežemo na 3 do 4 cm velike koščke.

Testo položimo na pomaščen pekač in ga enakomerno obložimo s koščki rabarbare.

Biskvit postavimo v ogreto pečico in ga pečemo 45 minut pri 175°C.

Beljake stepemo v trd sneg in med stepanjem počasi dodajamo sladkor. Sneg

nabrizgamo na biskvit in pečemo še približno 10 minut pri 200 °C. (22)

Težave:

Pri tem receptu se je testo težko mesilo zaradi presuhih sestavin. Tudi ob samem nanosu

na pekač je bilo testo težko, ko pa se je speklo, je bilo lepo rahlo.

Pri brizganju mreže se beljaki niso lepo oblikovali, zato je bilo potrebno beljake z lopatko

zgladiti.

Slika 8: Pečeno pecivo

Slika 5: Rabarbara potresena po testu Slika 7: Dodajanje snega Slika 6: Rabarbara potresena po testu


18

2. RABARBARINI MAFINI

Sestavine:

Testo:

480 g mleka

120 g jogurta (ali navadne ali kisle smetane)

65 g olja

190 g sladkorja

1 žlička vanilije

2 veliki jajci

350 g na drobno narezane rabarbare

550 g moke

4 žličke pecilnega praška

½ žličke sode bikarbone

½ žličke cimeta

Posip:

3 žlice sladkorja

1/2 žlice cimeta

Postopek:

Najprej rabarbaro operemo, olupimo in narežemo na majhne koščke. Damo v posodo s

sladkorjem, da se prepoji.

Medtem pripravimo testo: moka, mleko, jajci, pecilni prašek, vanilija, olje, jogurt - vse

sestavine zmešamo. V to maso dodamo rabarbaro s sladkorjem in dobro premešamo.

Nastalo maso nadevamo v modelčke, nato pa na vsak muffin na vrh damo pol žlice

mešanice sladkorja in cimeta (posip).


19

Pečemo v ogreti pečici pri 180 °C cca. 25 minut oz. dokler ne pozlatijo. (23)

Težave:

Pri izvedbi recepta ni bilo posebnih težav, samo potrebno ga je bilo peči kakih 10-15 minut

dlje.

3. RABARBARIN KOMPOT

Sestavine:

300 g rabarbare (približno 5 stebel)

100 g sladkorja

½ litra vode

žlička cimeta

Dodatki:

krhlji iz jabolk

jagode

Postopek:

Rabarbaro olupimo in narežemo na 3 cm dolge koščke. V lonec pripravimo vodo s

sladkorjem. To nekaj časa pustimo, da zavre. Brž ko zavre, dodamo rabarbaro, jabolka in

Slika 10: Peka mafinov

Slika 9: Nameščanje mase v modelčke


20

ostale dodatke. Pustimo 5 minut vreti, nato ogenj ugasnemo. Kompot pustimo še 10

minut, nato stebelca poberemo iz kompota.

Kompot se lahko postreže toplo ali mrzlo. (24)

Težave:

Pri izvedbi tega recepta ni bilo nobenih težav. Samo paziti moramo, da koščke rabarbare

po 15 minutah odcedimo, ker stebelca razpadejo.

4. RABARBARINA MARMELADA

Naredili smo več različnih marmelad:

a) 400 g rabarbare

100 g jabolk

5 jedilnih žlic sladkorja

b) 400 g rabarbare

100 g jabolk

2 jedilni žlici sladkorja

c) 400 g rabarbare

5 jedilnih žlic sladkorja

Slika 11: Kuhanje kompota


21

d) 400 g rabarbare

100 g jabolk

10 tabletk Natreena

e) 400 g rabarbare

100 g jabolk

5 jedilnih žlic bio javorjevega sirupa

f) 400 g rabarbare

100 g jabolk

5 jedilnih žlic medu

Postopek:

Postopek je vedno enak, samo enkrat smo izpustili jabolka ter zamenjujemo sladila.

Olupimo in narežemo rabarbaro na majhne koščke, prav tako tudi jabolka. Vzamemo

majhen lonec in na nizki temperaturi segrevamo rabarbaro in jabolka. Ko dobimo enotno

zmes, dodamo izbrano sladilo in pustimo da zmes zavre. Kuhamo še nekaj minut. Ko je

kuhano, vzamemo palični mešalnik ter marmelado zmešamo, da je gladka brez koščkov.

Potem marmelado nalijemo v kozarčke, ki smo jih predhodno dobro oprali.

Težave:

Paziti moramo, da marmelado segrevamo na nizki temperaturi, saj se zelo hitro zasmodi.

Količine sladkorja lahko prilagajamo svojim željam.


22

Slika 15: Sladila

Slika 14: Rabarbarina marmelada

Slika: Tehtanje rabarbare Slika 13: Tehtanje rabarbare Slika 12: Kuhanje rabarbare


23

Slika 16: Sestavine Slika 17: Peka drobljenca

5. RABARBARIN DROBLJENEC

Sestavine:

75 g pšenične bele moke

75 g masla

75 g mandljev

75 g belega sladkorja

vanilijev sladkor

Sol

600 g rabarbare

limonin sok

cimet

Postopek:

Rabarbaro olupimo in narežemo. Če so mandlji celi, jih zmeljemo. V posodi zmešamo

maslo, zmlete mandlje, sladkor, sol in moko. Zgnetemo ga v drobljivo testo. Rabarbaro

pokapljamo z limoninim sokom, jo porazdelimo po pekaču. Posujemo s sladkorjem in

cimetom. Po rabarbari razporedimo drobljivo testo. Pečemo 20 minut na 200° C.

Težave:

Testo je bilo drugačno, kot pa sem jaz to pričakovala. Drobilo se je, zato ga je bilo kasneje

zelo težko narezati. Količinsko je bilo rabarbare preveč, testa pa premalo.


24

6. RABARBARINA PITA

Sestavine:

300 g moke

ščepec soli

150 hladnega masla

70 g sladkorja

1 jajce

Nadev:

400 g rabarbare

200 g sladkorja

žlička cimeta

200 ml kisle smetane

4 jajca

sok 1 limone

Postopek:

Moko v skledi posolite, premešajte, nato dodajte na koščke narezano maslo in z rokami

gnetite, dokler zmes ne spominja na drobljenec. Dodajte sladkor in postopoma stepeno

jajce, da se zmes poveže. Če je pretrda, prilijte malo vode. Testo oblikujte v kepo, zavijte

v folijo in dajte vsaj za pol ure v hladilnik. Pečico segrejte na 180 C (ventilatorsko na 160).

Z maslom namažite model za pito premera 25 cm. Ohlajeno testo na pomokani površini

razvaljajte, z njim obložite model in ga na več mestih prebodite z vilicami. Na testo dajte

peki papir in suhe stročnice. Pecite 15 minut, nato odstranite papir in stročnice.

Rabarbaro narežite na 7 cm dolge koščke ter posujte s polovico sladkorja in cimetom.

Kislo smetano zmešajte s preostalim sladkorjem, jajci ter limoninim sokom. Z rabarbarinim

nadevom obložite delno pečeno testo, čezenj pa polijte še jajčno-smetanovo zmes. Pecite

še približno 30 minut, dokler pita ni zlato zapečena.

Težave:

Pri peki pite nisem imela nobenih težav. Masa je bila lepo gladka, vendar za moje okuse

nekoliko presladka.


25

Slika 19: Mešanje sestavin Slika 18: Peka pite

7. RABARBARIN KOLAČ

Sestavine:

žlica maščobe za pekač

2–3 žlice ovsenih kosmičev

350 g rabarbare

320 g bele moke

50 g polnozrnate moke

200 g sladkorja

žlica pecilnega praška

žlička mletega ingverja

200 g masla, 100 ml mleka, 4 jajca

50 g mletih mandljev

sladkor v prahu

Postopek:

Rabarbari primešamo dve žlici bele moke. Preostali beli moki primešamo polnozrnato

moko, sladkor, pecilni prašek, ingver in ščepec soli. Počasti raztopimo maslo, dodamo


26

Slika 21: Priprava pekača Slika 20: Kolač pred peko

mleko in jajca ter vse skupaj penasto umešamo. Tekoče sestavine dodamo suhim, nato

na hitro zmešamo v gladko testo. Na koncu vmešamo še mlete mandlje in rabarbaro ter

maso pretresemo v pekač. Pečico segrejemo na 200 stopinj (ventilatorsko na 180), pekač

premažemo z maščobo in potresemo s kosmiči. Pečemo od 45 do 50 minut. Z leseno

palčko preverimo, ali je gotovo. Pekač vzamemo iz pečice in pustimo, da malce stoji. Nato

pecivo zvrnemo iz modela, da se ohladi. Pred serviranjem ga potresemo s sladkorjem v

prahu.

Težave:

Testo se je zelo drobilo. Po zelo dolgem gnetenju, se je masa vendarle začela povezovati

skupaj. Ko smo okušali je bilo zanimivega okusa, vendar je bil kolač zelo suh, ni imel

nobene svežine.

4.4 OPIS POSTOPKA ZBIRANJA PODATKOV

Raziskovalna naloga obsega dva dela, en del je vezan na poznavanje rabarbare in jedi iz

nje, drugi del pa obravnava ocenjevanje jedi. Ankete o poznavanju rabarbare smo izvedli

na BC Naklo, anketirali smo dijake programov kmetijsko podjetniški tehnik, vrtnar,

cvetličar, živilsko prehranski tehnik, slaščičar, nekaj profesorjev ter obiskovalce knjižnice v

Tržiču.


27

Jedi iz rabarbare so ocenjevali dijaki 4. letnika programa kmetijsko podjetniški tehnik in

nekaj profesorjev.

4.5 OBDELAVA PODATKOV

Vse dobljene podatke o poznavanju rabarbare smo razvrstile glede na zastavljena

vprašanja po starostnih skupinah anketirancev ter jih preštele.

Podatke dobljene na ocenjevalnih listih za oceno posamezne jedi smo razvrstile po

kriterijih, ki so navedeni na ocenjevalnem listu in jih preštele.

Tako anketa kot tudi ocenjevalni list sta v prilogi te naloge. Dobljene rezultate smo vnesle

v tabele in rezultate predstavili tudi z grafi.


28

5 REZULTATI

5.1 REZULTATI O POZNAVANJU RABARBARE

Anketirali smo 235 anketirancev, od tega je bilo 110 moških in 125 žensk. Največ jih je

bilo v starostni skupini od 18 do 30 let. V tabeli 5 in grafu 1 so predstavljeni podatki o

številu anketirancev po spolu in po starostnih skupinah.

Tabela 5: Število anketirancev po spolu in starosti

Do 18 let 18-30 let 30-50 let 50-80 let Skupaj anketiranih

število % število % število % število % število %

Moški 37 15,7 64 27,2 4 1,7 5 2,1 110 46,8

Ženske 34 14,5 50 21,3 26 11,1 17 7,2 125 53,2

Skupaj 71 30,2 114 48,5 30 12,8 22 9,3 235 100,0

Graf 1: Število anketirancev po spolu in starosti

Na vprašanje ali poznajo rabarbaro, je bilo kar nekaj anketnih listov neuporabnih, ker

anketiranci niso podali odgovora na to vprašanje. Na vprašanje je odgovorilo 118

anketirancev, od tega jih je skoraj 29 % odgovorilo, da jo ne poznajo, 71 % pa da jo.

Podatki so v tabeli 6 in grafu 2.

0

10

20

30

40

50

60

70

do 18 18-30 30-50 50-80

Nas

lov

osi

Naslov osi

moški

ženske


29

Tabela 6: Število odgovorov na vprašanje ali poznajo rabarbaro

do 18 let 18-30 let 30-50 let 50-80 let Skupaj


Da 39 33,1 31 26,3 8 6,8 6 5,1 84 71,2

Ne 14 11,9 18 15,3 2 1,7 0 0,0 34 28,8

Skupaj 53 45,0 49 41,6 10 8,5 6 5,1 118 100,0

Graf 2: Število odgovorov na vprašanje, ali poznajo rabarbaro

Četrto vprašanje na anketnem listu je zahtevalo odgovor, katera rastlina na sliki je

rabarbara. Na slikah so bazilika, rabarbara in blitva. Odgovori na 4. vprašanje je

predstavljeno v tabeli 7 in grafu 3. Večina anketiranih je prepoznala rabarbaro.

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

do 18 18-30 30-50 50-80

št. a

nke

tira

nce

v

starostni razredi

da

ne


30

Tabela 7: Odgovori anketirancev na vprašanje, če ločijo rabarbaro od podobnih

rastlin

Do 18 let 18-30 let 30-50 let 50-80 let Skupaj


Rabarbara 34 33,0 32 31,1 8 7,8 6 5,8 80 77,7

Bazilika 4 3,9 9 8,7 0 0,0 1 0,97 14 13,6

Blitva 5 4,9 4 3,9 0 0,0 0 0,0 9 8,7

Skupaj 43 41,7 45 43,7 8 7,8 7 6,8 103 100,0

Graf 3: Odgovori anketirancev na vprašanje, če ločijo rabarbaro od podobnih rastlin

Na 5. vprašanje, če so anketiranci že jedli jedi iz rabarbare, so odgovori predstavljeni v

tabeli 8 in grafu 4. Več kot 70 % anketiranih še ni jedlo rabarbare.

0

5

10

15

20

25

30

35

40

do 18 18-30 30-50 50-80

šte

vilo

an

keti

ran

cev

starostni razredi anketirancev

rabarbara bazilika blitva


31

Tabela 8: Odgovori anketirancev na vprašanje, če so že kdaj jedli jedi iz rabarbare



Da 19 17,1 12 10,8 8 7,2 4 3,6 35 31,5

Ne 36 32,4 36 32,4 2 1,8 2 1,8 76 68,5

Skupaj 55 49,5 48 43,2 10 9,0 6 5,4 111 100

Graf 4: Odgovori anketirancev na vprašanje, če so že kdaj jedli jedi iz rabarbare

Na naslednja tri vprašanja (»Ali vam je bila rabarbara všeč?«, »Katere jedi iz rabarbare

ste že jedli?« in »Ali tudi sami vzgajate rabarbaro?«) so odgovarjali tisti anketiranci, ki so

na prejšnje vprašanje odgovorili z da. Njihovi odgovori so predstavljeni v tabelah 9, 10 in

11 ter grafih 5, 6 in 7. Kar 70 % anketirancev so bile jedi iz rabarbare dobre. Najbolj

poznana jed je rabarbarin kompot. Večina anketirancev ne prideluje rabarbare.

0

5

10

15

20

25

30

35

40

do 18 18-30 30-50 50-80

šte

vilo

an

keti

ran

cev


da

ne


32

Tabela 9: Odgovori anketirancev na vprašanje, če jim je bila jed iz rabarbare všeč



Da 13 27,1 8 16,7 8 16,7 5 10,4 34 70,8

Ne 6 12,5 8 16,7 0 0,0 0 0,o 14 29,2

Skupaj 19 39,6 16 33,3 8 16,7 5 10,4 48 100,0

Graf 5: Odgovori anketirancev na vprašanje, če jim je bila jed iz rabarbare všeč

0

2

4

6

8

10

12

14

do 18 18-30 30-50 50-80

šte

vilo

an

keti

ran

cev


da

ne


33

Tabela 10: Odgovori anketirancev na vprašanje, katere jedi iz rabarbare so že jedli



Pita 10 14,7 5 7,4 3 4,4 1 1,5 19 27,9

Kompot 13 19,1 5 7,4 8 11,8 4 5,9 30 44,1

Marmelada 3 4,4 1 1,5 3 4,4 0 0,0, 7 10,3

Drobljenec 3 4,4 0 0,0 3 4,4 0 0,0 6 8,8

Drugo 1 1,5 3 4,4 1 1,5 1 1,5 6 8,8

Skupaj 30 44,1 14 20,6 18 26,5 6 8,8 68 100,0

Graf 6: Odgovori anketirancev na vprašanje, katere jedi iz rabarbare so že jedli

0

2

4

6

8

10

12

14

pita kompot marmelada drobljenec drugo

šte

vilo

an

keti

ran

cev

vrsta jedi

do 18

18-30

30-50

50-80


34

Tabela 11: Odgovori anketirancev na vprašanje, če doma pridelujejo rabarbaro



Da 0 0,0 5 12,5 1 2,5 3 7,5 9 22,5

Ne 9 22,5 13 32,5 6 15,0 3 7,5 31 77,5

Skupaj 9 22,5 18 45,0 7 17,5 6 15,0 40 100,0

Graf 7: Odgovori anketirancev na vprašanje, če doma pridelujejo rabarbaro

5.2 REZULTATI OCEN JEDI

V naslednjih tabelah in grafih so predstavljeni ocene jedi. V ocenjevanje je bilo vključenih

7 različnih jedi: rabarbarin biskvit s snegom, rabarbarini mafini, rabarbarin kompot,

rabarbarin drobljenec, rabarbarina pita, rabarbarin kolač in rabarbarina marmelada.

Za ocenjevanje jedi smo pripravili ocenjevalni list, ocenjevalci so bili naši sošolci in še

nekaj oseb zaposlenih na šoli.

Ocenjevali smo: okus jedi, izgled, zanimalo nas je, kaj jih je pri posamezni jedi motilo, ali

bi jed priporočili tudi drugim, jo bi mogoče skuhali tudi sami.

Pri marmeladah nas je najbolj zanimalo, če obstajajo razlike v ocenah marmelad

sladkanih z različnimi sladili in ali bi kupili rabarbarino marmelado, če bi bila dostopna na

tržišču. Rabarbarino marmelado smo sladili z različnimi sladili in sicer z večjo in manjšo

0

2

4

6

8

10

12

14

do 18 18-30 30-50 50-80

šte

vilo

an

keti

ran

cev


da

ne


35

količino belega sladkorja, z javorjevim sirupom, ciklamatom (Natreen) in medom. Pet

marmelad smo skuhali z mešanico rabarbare in jabolk, eno pa samo iz rabarbare, sladili

smo jo z belim sladkorjem.

Vsi rezultati so predstavljeni v naslednjih tabelah in grafih.

5.2.1. Ocena okusa

V tabeli 12 so predstavljeni rezultati ocen okusa posameznih jedi iz rabarbare. Število

izpolnjenih ocenjevalnih listov po posameznih jedeh se razlikuje. Oceno odlično je

največkrat prejel rabarbarin drobljenec, pa tudi mafine je 36 % ocenjevalcev ocenilo z

oceno odlično. Najslabše je bil ocenjen rabarbarin kolač.

Tabela 12: Ocene okusa jedi iz rabarbare po številu in v %

Odličen Zelo dober Dober V redu Ni mi všeč Skupaj

število % število % število % število % število % število %

Rabarbarina pita

6 23,1 11 42,3 3 11,5 6 32,1 0 0,0 26 100,0

Rabarbarin kolač

5 20,0 4 16,0 5 20,0 3 12,0 9 36,0 25 100,0

Biskvit s snegom

1 3,8 4 15,4 11 42,3 8 30,8 2 7,7 26 100,0

Mafini iz rabarbare

9 36,0 9 36,0 5 20,0 2 8,0 0 0,0 25 100,0

Rabarbarin kompot

3 12,2 9 36,0 7 28,0 2 8,0 4 16,0 25 100,0

Rabarbarin drobljenec

12 46,2 6 23,1 4 15,43 3 11,5 1 3,8 26 100,0

5.2.2 Ocene izgleda jedi

V tabeli 13 so podani rezultati ocen izgleda jedi iz rabarbare. Z oceno odlično je bil

ponovno največkrat ocenjen drobljenec, prejel pa je tudi enak delež ocene dobro, nihče

pa mu ni prisodil ocene, da mu ni všeč. Največji delež slabe ocene sta prejela biskvit s

snegom in rabarbarin kompot.


36

Tabela 13: Ocene izgleda jedi iz rabarbare po številu in v %

Odličen Dober V redu Ni mi všeč Skupaj


Rabarbarina pita

7 25,9 12 44,4 7 25,9 1 3,7 27 100,0

Rabarbarin kolač

3 12,5 9 37,5 9 37,5 3 12,5 24 100,0

Biskvit s snegom

5 16,7 11 36,7 9 30,1 5 16,7 30 100,0

Mafini iz rabarbare

9 32,1 11 39,3 6 21,4 2 7,1 28 100,0

Rabarbarin kompot

7 28,0 9 36,0 5 20,0 4 16,0 25 100,0


10 38,5 10 38,5 6 23,0 0 0,0 26 100,0

5.2.3 Odgovori, kaj je ocenjevalce najbolj zmotilo pri posamezni jedi

Tabela 14 predstavlja rezultate, kaj je ocenjevalce najbolj zmotilo pri posamezni jedi. V

največjem številu primerov jih je motil okus in izgled, v manjši meri barva.


37

Tabela 14: Število odgovorov in odstotni delež, kaj je ocenjevalce najbolj zmotilo pri

posamezni jedi

Barva Okus Izgled Ostalo Skupaj


Rabarbarina pita

1 5,0 8 40,0 6 30,0 5 25,0 20 100,0

Rabarbarin kolač

8 27,6 16 55,2 1 3,4 4 13,8 29 100,0

Biskvit s snegom

5 16,7 11 36,7 9 30,1 5 16,7 30 100,0

Mafini iz rabarbare

2 11,8 4 23,5 5 29,4 6 35,3 17 100,0

Rabarbarin kompot

2 11,8 10 58,8 4 23,5 1 5,9 17 100,0


2 13,3 4 26,7 8 53,3 1 6,7 15 100,0

5.2.4 Odgovori, ali bi jed priporočili tudi drugim

Ali bi jed priporočili tudi drugim je bilo naslednje vprašanje na ocenjevalnem listu. Število

odgovorov in odstotni delež so predstavljeni v tabeli. Vse jedi bi ocenjevalci v večjem

deležu priporočili tudi drugim. Ti odstotki se gibljejo med 51 % in 92 %.


38

Tabela 15: Število odgovorov in odstotni delež na vprašanje, če bi jed priporočili

tudi drugim

Da Ne Skupaj

število % število % število %

Rabarbarina pita

22 81,5 5 18,5 27 100,0

Rabarbarin kolač

13 52,0 12 48,0 25 100,0

Biskvit s snegom

14 51,9 13 48,1 27 100,0

Mafini iz rabarbare

24 92,3 2 7,7 26 100,0

Rabarbarin kompot

19 76,0 6 24,0 25 100,0


23 88,5 3 11,5 26 100,0

5.2.5 Odgovori na vprašanje, če bi jed pripravili tudi sami

»Ali bi jed pripravili tudi sami?« je bilo naslednje vprašanje, odgovori so v tabeli 16.

Večina jih je odgovorila, da teh jedi ne bi sami pripravili, odstotki se gibljejo 42 % in 46 %.


39

Tabela 16: Število odgovorov in odstotni delež na vprašanje, če bi jed pripravili tudi

sami

Da Ne Skupaj

število % število % število %

Rabarbarina pita

12 44,4 15 55,6 27 100,0

Rabarbarin kolač

4 16,0 21 84,0 25 100,0

Biskvit s snegom

5 15,6 27 84,4 32 100,0

Mafini iz rabarbare

14 53,8 12 46,2 26 100,0

Rabarbarin kompot

14 53,8 12 46,2 26 100,0


15 57,7 11 42,3 26 100,0

5.2.7 Rabarbarina marmelada

Skuhali smo 5 vrst rabarbarine marmelade z dodatkom jabolk in različnimi sladili ter eno

marmelado, kateri nismo dodali jabolk, sladkali pa smo jo z manjšo količino belega

sladkorja. Ocenjevalci so degustirali marmelade, rezultati ocen so razvidni iz tabele 17.


40

Tabela 17: Ocene različnih vrst rabarbarine marmelade

Odlična Zelo dobra Dober V redu Ni mi všeč Skupaj

število % število % število % število % število % število %

Z več belega sladkorja

7 4,0 10 5,7 9 5,2 4 2,3 1 0,6 31 17,8

Z javorjevim sirupom

3 1,7 6 3,4 14 8,0 7 4,0 1 0,6 31 17,8

S ciklamatom (Natreen)

2 1,1 4 2,3 12 6,9 7 4,0 8 4,6 24 13,8

Z medom 8 4,6 10 5,7 8 4,6 2 1,1 2 1,1 30 17,2

Z manj belega sladkorja

3 1,7 3 1,7 16 9,2 3 1,7 5 2,9 30 17,2

S sladkorjem in brez jabolk

6 3,4 7 4,0 9 5,2 3 1,7 3 1,7 28 16,1

Skupaj 29 16,7 40 23,0 68 39,1 26 14,9 25 14,4 174 100,0

Zanimalo nas je tudi, če bi bila rabarbarina marmelada zanimiva za prodajo. Na

vprašanje, če bi jo kupili, jih je nekaj nad 50 % odgovorilo pritrdilno, ostali je ne bi kupili.

Rezultati so predstavljeni v tabeli 18.

Tabela 18: Odgovori na vprašanje, če bi kupili rabarbarino marmelado

Število odgovorov

%

Da 15 55,6

Ne 12 44,4

skupaj 27 100,0


41

6 INTERPRETACIJA

6.1 INTERPRETACIJA POZNAVANJA RABARBARE

Rabarbara je rastlina, ki jo pri nas ne moremo kupiti v trgovinah, kar jo je v prodaji, je

dostopna pri manjših pridelovalcih zelenjave. Večino rabarbare pridelajo vrtičkarji na

domačih vrtovih. Tudi, ko smo iskali podatke o svetovni proizvodnji rabarbare, jih nismo

našli, ker ti verjetno sploh niso zabeleženi.

Presenetilo nas je, da kar 71,2 % anketirancev pozna rabarbaro, da sploh vedo, da

obstaja. Zanimivo je tudi, da je 77,7 % anketirancev ločilo rabarbaro od bazilike in blitve,

glede na razširjenost pridelave in prodaje v Sloveniji. Največje prepoznavanje smo

zabeležili v starostni skupini do 18 let, kar je razumljivo glede na to, da je bilo teh največ.

Da so že jedli jedi iz rabarbare je odgovorilo 31,5 %, 68,5 % pa še niso jedli rabarbare.

Jedi so kar 70,8 % anketirancem všeč, 29,2 % pa ne. Največ so uživali kompot (44,1 %),

temu sledi pita, (27,9 %), nato marmelada (10,3 %), sledita drobljenec (8,8 %) in druge

jedi, ki v vprašalniku niso bili posebej navedene. Doma na vrtu prideluje rabarbaro 22,5 %

vprašanih, ostali jo ne pridelujejo.

6.2 INTERPRETACIJA OCEN JEDI

6.2.1 Interpretacija sladic

Z oceno odlično je bilo največkrat ocenjen rabarbarin drobljenec (46,2 %), za njim sledijo

mafini iz rabarbare (36 %), nato rabarbarina pita (23,1 %) ter rabarbarin kolač (20 %),

kompot (12,2 %), najslabše pa je ocenjen rabarbarin biskvit s snegom (3,8 %).

Natančnejši podatki so grafično prikazani v grafu 8.

Presenetljivo se nam je zdelo, da je dobil rabarbarin drobljenec najboljšo oceno, saj jed

nima neke stalne oblike in so jed morali jesti z žlico. Za rabarbarin kolač nas je presenetila

slaba ocena, saj smo pričakovali boljšo. Prav tako smo pričakovali boljšo oceno za biskvit


42

s snegom; pričakovali smo boljšo oceno in to zato, ker vsebuje več sladkorja oz. je po

okusu slajši.

Z oceno zelo dobro je bila največkrat ocenjena rabarbarina pita (42,3 %), nato rabarbarini

mafini in kompot (36 %), sledi rabarbarin drobljenec (23,1 %), rabarbarin kolač (16 %) in

najslabše je bil ocenjen biskvit s snegom (15,4 %).

Graf 8: Ocene okusa jedi v % ocenjevalcev

Ocene izgleda so podane v grafu 9. Po izgledu je bilo najbolje ocenjen rabarbarin

drobljenec (38,5 %), zelo podobno oceno so dobili mafini iz rabarbare, nato si še sledijo

rabarbarin kompot, pita, biskvit s snegom. Najslabše ocenjen je bil rabarbarin kolač (12,5

%).

Zelo nas je presenetila dobra ocena drobljenca, ker po našem mnenju res ni lepega

izgleda. Je pa največkrat dobil oceno odlično in nikoli ni bil ocenjen kot »ni mi všeč«.

Rabarbarin biskvit s snegom je dobil najslabše ocene, največkrat je bil ocenjen z oceno »v

redu«. Odziv na izgled biskvita s snegom je bil pričakovan, saj sneg ni bil enakomerno

razporejen in ne gladek.

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50

% % % % %

odličen zelo dober dober v redu ni mi všeč

% o

cen

jeva

lcev

ocene jedi

rabarbarina pita rabarbarin kolač biskvit s snegom

mafini iz rabarbare rabarbarin kompot rabarbarin drobljenec


43

Graf 9: Ocene izgleda jedi v % ocenjevalcev

Graf 10 pokaže razporeditev odgovorov ocenjevalcev na vprašanje, kaj jih je najbolj

zmotilo pri posamezni jedi. Pri rabarbarini piti jih je najbolj zmotil okus, kar 40 % jih je

odgovorilo, da jim okus ne ustreza. Veliko število (30 %) jih je tudi odgovorilo, da bi

spremenili izgled jedi.

Pri rabarbarinem kolaču jih je prav tako zmotil okus (55,2 %), 27,6 % bi pa spremenili

barvo jedi. Na splošno je bil kolač zelo dobro ocenjen, kar nas je zelo presenetilo.

Pri biskvitu s snegom bi 36,7 % ocenjevalcev spremenilo okus jedi, 30,1 % pa izgled jedi.

Rabarbarini mafini so dobili najslabšo oceno pri kategoriji ostalo (35,3 %) ter pri izgledu

jedi (29,4 %). Ta podatek nas je zelo presenetil, saj so po našem mnenju bili najlepši po

izgledu od vseh jedi.

Našim ocenjevalcem se je zdel okus rabarbarinega kompota najslabši (58,8 %). Izmed

vseh jedi je kompot prejel najslabšo oceno pri okusu. Odziv je bil nepričakovan, saj se je

nam zdel okus zelo dober. Mogoče se jim je zdel prekisel. Na splošno lahko rečemo, da

so jedi iz rabarbare všeč tistim, ki imajo radi kislo.

Pri rabarbarinem drobljencu je ocenjevalce najbolj motil izgled jedi (53,3 %). Kot

pričakovano je med vsemi ocenjevanimi jedmi prejel največ slabih ocen izgleda.

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50

% % % %

odličen dober v redu ni mi všeč

% o

cen

jeva

lcev

ocene jedi

rabarbarina pita rabarbarin kolač biskvit s snegom

mafini iz rabarbare rabarbarin kompot rabarbarin drobljenec


44

Graf 10: Kaj je najbolj zmotilo ocenjevalce pri posamezni jedi?

Ali priporočiti posamezno jed tudi drugim, je vprašanje, na katerega so odgovori

predstavljeni v grafu 11. Ocenjevalci so se pri ocenah vseh jedi v večjem številu odločili za

priporočanje jedi ostalim. Seveda pa obstajajo kar precejšnje razlike v deležu priporočiti

ali ne priporočiti. Ocenjevalci bi drugim najbolj priporočali mafine iz rabarbare (92,3 %).

Odgovor je bil pričakovan, saj so mafini trenutno zelo popularni. Enostavni so tako za

pripravo kot tudi za postrežbo. Po večini imajo tudi dober okus in izgled. Mafinom sledi

drobljenec, nato pita, kompot, rabarbarin kolač, na zadnjem mestu pa je rabarbarin biskvit

s snegom (48,1 %), kar je verjetno povezano tudi z izgledom.

0

10

20

30

40

50

60

70

rabarbarina pita rabarbarin kolač biskvit s snegom mafini izrabarbare

rabarbarinkompot

rabarbarindrobljenec

% o

cen

jeva

lcev

Kaj jih je najbolj zmotilo

barva % okus % izgled % ostalo %


45

Graf 11: Ali bi jed priporočili tudi drugim?

V grafu 12 so odgovori na vprašanje, če bi jedi pripravili tudi sami doma. Največ

ocenjevalcev se je odločilo za rabarbarin drobljenec in sicer kar za 57,7 %, za mafine in

kompot se je odločilo 53,8 % vprašanih. Na četrtem mestu je bila rabarbarina pita s 44,4

%. Za kolač bi se jih odločilo 16,0 % in za biskvit s snegom samo 15,6 %. Ocenjevalce je

očitno prepričal okus drobljenca, čeprav ima oceno izgleda zelo slabo. 84,4 %

ocenjevalcev pa bi odgovorilo, da doma ne bi pripravili rabarbarinega biskvita s snegom.

Samo 0,4 % boljši odgovor je imel rabarbarin kolač.

Graf 12: Ali bi jed pripravili tudi sami?

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

rabarbarina pita rabarbarin kolač biskvit s snegom mafini izrabarbare

rabarbarinkompot


%

Ali bi jed priporočili tudi drugim?

da % ne %

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

rabarbarinapita

rabarbarinkolač

biskvit ssnegom

mafini izrabarbare

rabarbarinkompot


%

Ali bi jed pripravili tudi sami?

da % ne %


46

6.2.2 Interpretacija ocen marmelade

Marmelade iz rabarbare niso prav privlačne na pogled, so pa tudi precej specifičnega

okusa. Kljub temu so ocenjevalci največkrat ocenili marmelade z oceno dobro in sicer kar

39,1 %. Rezultat je bil zelo pozitiven, saj v Sloveniji nismo vajeni jesti marmelado iz

rabarbare. Ocenjevalci torej niso poznali okusa in so ga težko opredelili ali jim je všeč ali

ne. Delež odličnih ocen je bil 16,7 %, prav dobrih 23,0 %, v redu 14,9 % in ni mi všeč 14,4

%. (Glej tabelo 13.)

Najboljšo oceno je dobila marmelada z medom. Rezultat se nam je zdel nepričakovan, saj

nismo vajeni, da je med v marmeladi. Takoj za njo je bila z oceno odlično marmelada z

rabarbaro in jabolki, ki je vsebovala več belega sladkorja, tej pa čista rabarbarina

marmelada s sladkorjem. Tudi z največjim deležem ocene zelo dobro sta dobili marmeladi

z medom in več belega sladkorja, z najmanjšim deležem ocene zelo dobro je dobila

marmelada z manj belega sladkorja.

Ocenjevalcem se je najslabša zdela marmelada s ciklamatom (Natreen). Odgovor je bil

pričakovan, saj se v marmeladi čuti okus, da je umetnega izvora.

Presenetljiv je bil tudi podatek, da se je ocenjevalcem dokaj dobra zdela marmelada z

sladkorjem in brez jabolk, saj jo je večina ocenila kot dobro oz. zelo dobro.


47

Graf 13: % ocen posameznih vrst marmelad iz rabarbare

Ali bi kupili marmelado so odgovori v grafu 14. Odgovori ocenjevalcev se razlikujejo samo

za 11,2 %. Nepričakovan je bil tako velik odstotek za da (55,6 %), saj videz marmelade ni

bil zelo privlačen.

Graf 14: Odgovori na vprašanje, če bi kupili rabarbarino marmelado

0 5 10 15 20 25 30 35 40 45

z več belega sladkorja

z javorjevim sirupom

s ciklamatom

z medom

z manj belega sladkorja

s sladkorjem in brez jabolk

skupaj

% ocen

vrst

a m

arm

elad

e

ni mi všeč v redu dobra zelo dobra odlična

55,6

44,4

0

10

20

30

40

50

60

da ne

%

Ali bi kupili rabarbarino marmelado?


48

7 SKLEP

Rabarbara je zelenjava, ki se uporablja kot sadje. Z raziskavo smo želeli ugotoviti ali

potrošniki rabarbaro sploh poznajo. Na tržišču ni ponudbe rabarbare, prav tako ni

ponudbe jedi iz nje. V slaščičarnah ne ponujajo slaščic iz nje, v trgovinah jo ni na

trgovskih policah ne kot predelane, kot je npr. marmelada in ne sveže. V slovenski

strokovni literaturi nimamo podatkov o pridelavi rabarbare, površini pod rabarbaro in

pridelki le-te. Občasno se v periodiki pojavijo poljudni članki o tej rastlini.

Ker je rabarbara razmeroma redka in manj poznana, smo se odločili, da raziščemo, koliko

potrošniki sploh poznajo rabarbaro, ali jo pridelujejo in če iz nje pripravljajo jedi. Drugi del

raziskave pa zajema ocenjevanje različnih jedi iz rabarbare

Pred raziskavo smo postavili nekaj hipotez, na katere smo skušali odgovoriti.

1. Hipoteza: Več kot polovica anketirancev ne pozna rabarbare

1. hipoteza se ni potrdila. Anketirali smo 235 oseb, od tega je bilo 110 moških in 125

žensk v različnih starostnih skupinah. Več je bilo anketirancev v mlajših starostnih

skupinah (do 18 let in od 18 do 30 let). Na vprašanje, če poznajo rabarbaro je odgovorilo

skupaj 118 anketiranih, pozitivno 84 ali 71,2 %, negativno 34 ali 28,8 %. Presenetljivo

veliko anketiranih loči rabarbaro od bazilike in blitve; teh je kar 77,7 %. Samo 13,6 % je

menilo, da je rabarbara bazilika in 8,7 %, da je blitva.

2. hipoteza: Več kot polovica anketiranih še ni jedla jedi iz rabarbare.

Ta hipoteza se je potrdila. Od 111 anketiranih jih je kar 76 ali 68,5 % odgovorilo, da še

niso jedli rabarbare, 35 ali 31,5 % so jo že jedli. 70,8 % so bile rabarbarine jedi všeč,

največ jih je uživalo kompot (44,4 %), na drugem mestu je bila rabarbarina pita (27,9 %),

nato marmelada z 10,3 % ter drobljenec z 8,8 % ter drugo prav tako z 8,8 %. Tistih, ki

doma pridelujejo rabarbaro je bilo 22,5 %, 77,5 % je ne prideluje.


49

3. hipoteza: Ljudje imajo raje bolj znane oz. modernejše jedi (npr. mafine in

drobljenec)

Pri različnih vrstah sladic so ocenjevalci ocenjevali okus, izgled, kaj jih je pri jedeh najbolj

zmotilo, ali bi jed priporočili tudi drugim in ali bi jo sami pripravili. Glede na to, da

rabarbara ni ravno pogosta jed na našem jedilniku in da zaradi kislosti izstopa, so bili

rezultati ocen jedi zelo pozitivni. Potrdili smo hipotezo, da so moderne jedi bolj priljubljene,

saj se je kar 92,3 % vprašanih odločilo, da bi mafine priporočili tudi drugim in 88,5 % se je

tako odločilo za drobljenec. Pa tudi pita z 81,5 % in kompot s 76,0 % nista veliko

zaostajala za njima.

4. hipoteza: Marmelade bodo slabo ocenjene

Ta hipoteza se ni potrdila, saj je bela večina marmelad ocenjena z oceno dobro. Tudi

delež odličnih ocen je bil visok (16,7 %), prav dobrih 23,0 %, v redu 14,9 % in ni mi všeč

14,4 %

5. hipoteza: Marmelada sladkana s sladkorjem je okusnejša od marmelade sladkane

s ciklamatom (Natreen).

Tudi ta hipoteza ni bila potrjena, saj se je ocenjevalcem zdela najslabša marmelada s

ciklamatom (Natreen). Kot odlično je dobila samo dve oceni, 4 kot zelo dobra, 12 dobra, 7

v redu in 8 ni mi všeč.

6. hipoteza: Marmelada iz rabarbare brez dodanih jabolk bo na ocenjevanju dosegla

slabše ocene od ostalih marmelad

Ta hipoteza se ni potrdila. Pričakovali smo, da bo ta marmelada, ker je brez jabolk, katera

nekoliko omilijo kisel rabarbarin okus, dobila najslabšo oceno. Vendar je dobila podobne

ocene in od nekaterih drugih celo boljše. Najboljše ocene je dobila marmelada z medom.


50

8 VIRI IN LITERATURA

(1) https://www.tridge.com/intelligences/rhubarb/production

(2)https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/30_Okolje/30_Okolje__15_kmetijstvo_ribistvo_

_12_prehranske_bilance__02_15635_koled_bilance/1563505S.px/table/tableViewLayout

1/

(3) https://en.wikipedia.org/wiki/Rhubarb_Triangle. 30. 10. 2019.

(4) http://marmelina.si/kuhalnica/zivila/rabarbara-cudovita-za-sladice-a-tudi-nevarna

(5) https://www.rtvslo.si/zabava/ali-poznate/rabarbara/173265

(6) https://sl.wikipedia.org/wiki/Oksalna_kislina. 23. 1. 2020

(7) https://sl.wikipedia.org/wiki/Oksalna_kislina#/media/Slika:Oxals%C3%A4ure3.svg. 23.

1. 2020

(8) https://www.slovenskenovice.si/lifestyle/okusi/rabarbara-stebla-cudodelna-listi-strupeni

(9) https://pnwhandbooks.org/plantdisease/host-disease/rhubarb-rheum-rhabarbarum-

leaf-spots. 23. 1. 2020

(10) https://pnwhandbooks.org/plantdisease/host-disease/rhubarb-rheum-rhabarbarum-

gray-mold. 23. 1. 2020

(11) http://clanki.kupimprodam.si/rabarbara-primeren-cas-za-razmnozevanje/

(12) https://www.dobertek.com/rabarbara/

(13) https://www.prehrana.si/sestavine-zivil/aditivi-v-zivilih/sladila

(14) Milena Suwa-Stanojević, Marija Kodele, Prehrana, izdala založba DZS (2003))

31.12.2019

(15) https://sl.wikipedia.org/wiki/Sladkor

(16) http://www.czs.si/content/C21

(17) https://www.bodieko.si/javorjev-sirup

(18) http://www.mss.si/datoteke/dokumenti/Trcek_Andrej.pdf

(19) https://sladkorna.si/ogljikovi-hidrati-v-zivilih/tabela-za-glikemicni-indeks-in-glukozno-

obremenitev/

(20) https://www.arspharmae.com/info/zdravstveni-nasveti/najboljsa-in-najslabsa-

sladila.html

https://www.tridge.com/intelligences/rhubarb/production

https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/30_Okolje/30_Okolje__15_kmetijstvo_ribistvo__12_prehranske_bilance__02_15635_koled_bilance/1563505S.px/table/tableViewLayout1/



https://en.wikipedia.org/wiki/Rhubarb_Triangle.%2030.%2010.%202019

http://marmelina.si/kuhalnica/zivila/rabarbara-cudovita-za-sladice-a-tudi-nevarna

https://www.rtvslo.si/zabava/ali-poznate/rabarbara/173265

https://sl.wikipedia.org/wiki/Oksalna_kislina

https://sl.wikipedia.org/wiki/Oksalna_kislina#/media/Slika:Oxals%C3%A4ure3.svg

https://www.slovenskenovice.si/lifestyle/okusi/rabarbara-stebla-cudodelna-listi-strupeni



https://pnwhandbooks.org/plantdisease/host-disease/rhubarb-rheum-rhabarbarum-gray-mold.%2023.%201.%202020

https://pnwhandbooks.org/plantdisease/host-disease/rhubarb-rheum-rhabarbarum-gray-mold.%2023.%201.%202020

http://clanki.kupimprodam.si/rabarbara-primeren-cas-za-razmnozevanje/

https://www.dobertek.com/rabarbara/

https://www.prehrana.si/sestavine-zivil/aditivi-v-zivilih/sladila

https://sl.wikipedia.org/wiki/Sladkor

http://www.czs.si/content/C21

https://www.bodieko.si/javorjev-sirup

http://www.mss.si/datoteke/dokumenti/Trcek_Andrej.pdf

https://www.arspharmae.com/info/zdravstveni-nasveti/najboljsa-in-najslabsa-sladila.html

https://www.arspharmae.com/info/zdravstveni-nasveti/najboljsa-in-najslabsa-sladila.html


51

(21) Lock, S., Smith, A.: Družinski zdravstveni leksikon. Mladinska knjiga, Ljubljana 1980).

(22) https://www.kulinarika.net/recepti/sladice/rabarbarin-biskvit-s-snegom/3716/

(23) https://www.slovenskenovice.si/lifestyle/okusi/rabarbara-stebla-cudodelna-listi-strupeni, 26. Oktober. 2019

(24) http://marmelina.si/kuhalnica/zivila/rabarbara-cudovita-za-sladice-a-tudi-nevarna, 26. Oktober. 2019

https://www.kulinarika.net/recepti/sladice/rabarbarin-biskvit-s-snegom/3716/



http://marmelina.si/kuhalnica/zivila/rabarbara-cudovita-za-sladice-a-tudi-nevarna


9 PRILOGE

Priloga 1: Anketni list

ANKETA

Smo dijakinje 4. letnika smeri kmetijsko – podjetniški tehnik (BC Naklo). Pred seboj imate

anketni vprašalnik, s katerim želimo ugotoviti, če in v kolikšni meri poznate rabarbaro in

jedi iz nje. Rezultate ankete bomo uporabile za projektno maturitetno nalogo, ki ima

naslov Rabarbara – jo sploh poznamo? Vljudno vas prosimo, da izpolnite anketo, ki

nam bo v pomoč pri obdelavi podatkov in za potrditev hipotez, ki smo si jih zastavile.

Anketa je anonimna.

1. Spol (Obkrožite):

Moški Ženski

2. Starost (Obkrožite):

Manj kot 18 18-30 30-50 50-80

3. Ali poznate rabarbaro?

Da Ne

4. Katera rastlina na sliki je rabarbara? (Obkrožite črko pred sliko.)

A B C


5. Ali ste jo že kdaj jedli?

Da Ne

Če ste odgovorili z da, odgovorite na 6., 7. in 8. vprašanje.

Če ste odgovorili z ne, odgovorite na 9. in 10. vprašanje.

6. Ali vam je bila všeč?

Da Ne

7. Katere jedi iz rabarbare ste že jedli? (Obkrožite.)

a) pita

b) kompot

c) marmelada

d) drobljenec

e) drugo: ____________________________________________________

8. Ali doma tudi sami vzgajate rabarbaro?

Da Ne

9. Ali si želite poskusiti jed iz rabarbare?

Da Ne

10. Katero jed iz rabarbare bi želeli poskusiti?

11. Ali ste že kdaj sami pripravljali jed(i) iz rabarbare?

Da Ne


12. Če ste odgovorili da, katera sladila ste uporabljali? (Obkrožite.)

a) Bel sladkor

b) Rjavi sladkor

c) Javorjev sirup

d) Natren

e) Saharin

f) Drugo:

____________________________________________________


Priloga 2: Ocenjevalni list

OCENJEVALNI LIST

Jed:________________________________________________________________

1. Kakšen se vam zdi okus jedi?

Odličen Zelo dober Dober V redu Ni mi všeč

2. Kakšen se vam zdi izgled jedi?

Odličen Dober V redu Ni mi všeč

3. Kaj bi pri jedi spremenili, kaj vas je zmotilo? (Obkrožite črko.)

a) Barva

b) Okus

c) Izgled

d) Ostalo ………………………………………

4. Ali bi jed priporočili tudi drugim?

Da Ne

5. Ali bi jed v bodoče naredili tudi sami?

Da Ne


Samo za marmelade:

6. Ocenite marmelade od 1 ( najslabše ) do 5 ( najboljše ).

1. Z več belega sladkorja: 1 2 3 4 5

2. Z javorjem sirupom: 1 2 3 4 5

3. Z Natreenom: 1 2 3 4 5

4. Z medom: 1 2 3 4 5

5. Z manj belega sladkorja: 1 2 3 4 5

6. S sladkorjem in brez jabolk: 1 2 3 4 5

7. Ali bi kupili rabarbarino marmelado?

Da Ne

sladko-kisla rabarbara

Documents