A PERSONAL VIEW

The political and military events leading up to the Slovenia's in-dependence have been widely documented by the media. What was less well acknowledged were the activities of Slovene citizens who were living abroad at the time.

This exhibition attempts to document the response of a small group of Slovenes living in UK in 1991. The individuals concerned did not have close contact with each other until events began to take place but were galvanised into committed group action by shared concern over Slovenia.

As an Englisman married to a Slovene, I was able to make rela-tively objective observations and watch this phenomenon of a pressure group action unfold, with a growing admiration for not only the energy involved, but also of the ability to negotiate and reach decisions rapidly.

In my view, this exhibition is not simply a record of events – it is a small tribute to the individuals who took the time and energy to participate and who did not merely stand back passively. This exhibition should not be viewed simply as an archive – it points to the future, offering an example of how committed individuals and groups can actively take part in society.

By persistent pressure the will of people at grass-roots level can influence the decision makers, politically, culturally and commer-cially.

This exhibition contains examples of grass-roots action at pressure group level, throught the Slovenian Crisis Centre and the Slove-nian Newsletter, and at individual level, throught the promotion of Slovenian culture and commerce at Leighton House and St. John's Smith Square (classical and folk concerts), Liberty (Slove-ne design and produce) and at the Pitt Rivers Museum, Oxford (kozolec).

The most effective democracies operate from grass-roots level, en-couraging participation from “bottom up” to balance the tendency for “top down” decisions. This exhibition should be regarded as an example of the value of encouraging grass-roots movements throughout Slovene society.

In a country the size of Slovenia everybody should be encouraged to participate – maybe this exhibition can offer some encouragement.

Michael BettsLondon, 1994

RAZSTAVI NA POT

(prevod) Politični in vojaški dogodki, ki so vodili k samo-stojnosti Slovenije, so bili obširno dokumentirani v medi-jih. Po drugi strani pa je mnogo manj poznano delovanje slovenskih državljanov, ki so v tistem času živeli na tujem.

Ta razstava skuša prikazati odziv majhne skupine Sloven-cev, ki so leta 1991 živeli v Veliki Britaniji. Preden so se dogodki začeli odvijati, si ti posamezniki niso bili blizu, skupna skrb nad dogajanjem v Sloveniji pa jih je zlila v trdno akcijsko jedro.

Kot Anglež, poročen s Slovenko, sem lahko sorazmerno objektivno opazoval, kako se je razvijal fenomen skupine za pritisk, in vedno bolj sem občudoval ne le odločnost lju-di, temveč tudi zmožnost dogovarjanja in hitrega sprejema-nja odločitev.

Moje mnenje je, da ta razstava ni le zapis dogodkov – je poklon posameznikom, ki so si vzeli čas in energijo, da bi sodelovali, in se niso le držali v ozadju. Razstava ne sme biti videna samo kot zbir zgodovinskih dokumentov – kaže namreč v prihodnost in ponuja primer, kako lahko zavzeti posamezniki in skupine aktivno sodeljujejo v družbi.

S stalnim pritiskom lahko civilna pobuda vpliva na tiste, ki odločajo tako politično, kulturno kot poslovno.

Razstava je primer civilne pobude na ravni skupin v ob-liki Slovenskega kriznega centra in glasila The Slovenian Newsletter, in na individualni ravni v obliki predstavitve slovenske kulture in trgovine v dvoranah Leighton House in St. John's Smith Square (koncerti klasične in narodne glasbe), v trgovini Liberty (slovensko oblikovanje in izdel-ki) in v muzeju Pitt Rivers v Oxfordu (kozolec).

Najuspešnejše demokracije delujejo z ravni civilne družbe, spodbujajoč sodelovanje »od spodaj navzgor«, da bi urav-notežile težnjo po odločanju »od zgoraj navzdol«. Ta raz-stava je primer pomembnosti spodbujanja civilne pobude v slovenski družbi.

V tako majhni državi, kot je Slovenija, bi moral biti vsakdo spodbujen k sodelovanju – in morda lahko ravno ta razsta-va ponudi to spodbudo.

Michael Betts(prevod Dobrin / Truden)

Slovenci v Londonu 1991–1994Slovenians in London 1991–1994

Ob razstavi, izdaji kataloga in predaji gradiva v Arhiv RS

2006

OB RAZSTAVI

Vojna v Sloveniji in dogodki po njej so posebnega pomena za slovenski narod. So pa tudi posebno obdobje v življenju posameznikov, ki so stran od matične domovine doživljali trenutke jeze, skrbi in strahu – pa tudi upanja in pričakova-nja. V prelomnih časih, kot so bili ti, se posamezniki od-zovejo na presenetljive načine. V Londonu smo odgovorili z akcijo.

Razstava o delovanju Slovencev v Londonu 1991–1994 se omejuje na delo skupine posameznikov in na gradivo iz ar-hiva glasila The Slovenian Newsletter. Ni ne popolna ne dokončna predstavitev obdobja in dejavnosti. V tem obdo-bju so v Londonu delovale tudi ustaljene slovenske orga-nizacije, kot na primer Slovenski informacijski urad, Sve-tovni slovenski kongres – Konferenca za Veliko Britanijo, Slovenska katoliška misija in druge, o katerih v arhivu ni-mamo dokumentacije. Delovali so tudi mnogi posamezniki, ki jih iz istega razloga ne navajamo, vendar njihovo delo ne bi smelo utoniti v pozabo. Obdobje bi si zato zaslužilo podrobnejšo študijo.

Razstava je torej pričevanje o skupini posameznikov z različnimi izkušnjami, principi razmišljanja in delovanja, predvsem pa o njihovem delu za neodvisnost in priznanje Slovenije. V posameznih obdobjih so bile pomembne raz-lične akcije in pobudo so prevezemali različni ljudje.

V obdobju pred vojno je kot pobuda skupine intelektualcev deloval Odbor za zaščito demokracije v Jugoslaviji. Njiho-va dejavnost se je iz političnega delovanja za demokracijo prevesila v javno izražanje podpore Sloveniji, ki je doži-velo vrhunec med junijsko vojno. Takrat je bil ustanovljen Slovenski krizni center, ki je bil med vojno glavno prizoriš-če dogajanja, izhajati pa je začel tudi The Slovenian News-letter.

Delovanje centra je zajemalo stik z mediji, parlamentarno lobiranje, organizacijo demonstracij in povezovanje sloven-ske skupnosti. Slovenski krizni center ni bil organizacija, temveč akcijska skupina posameznikov, Slovencev in Bri-tancev, brez vnaprej določenega programa, brez formalne-ga članstva in brez vodje. Ljudi je združeval skupni cilj, da ob dogodkih v Sloveniji aktivno delujejo in da si kot skupi-

SLOVENCI V LONDONU 1991–1994 Gradivo za razstavo je iz arhivov glasila

The Slovenian Newsletter in akcijske skupine The Slovenian Crisis Centre v Londonu

Prvo postavitev v Ljubljani so pripravili The Slovenian Newsletter, London, Svetovni slovenski kongres – Konferenca za Slovenijo in Konferenca za Veliko Britanijo,

Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK), Knjižnica Dušana Černeta v Trstu

Pri oblikovanju razstave so sodelovali dr. Zvezdan Pirtošek, dr. Marko Hawlina, Miha Dobrin,

dr. Polona Truden Dobrin, Polonca Baloh Brown, Nadja Rojnik Stone, Breda Gajšek, Andrew Hartley, Tonči Cerar,

Michael Betts, Jana Valenčič, Ifigenija Zagoričnik-Simonović

Gradivo so prispevali tudi Slovensko uredništvo BBC World Service, David Bieda, gospod

Stane Cikanek, John Corsellis, Boža Devlin, Gaby in Mike Fellows, Evald Flisar, Keith in Slava Miles, Valentin Zdravko

Mohar, Dušan Pleničar, Marianne Pleničar Bailey, Joe in Marija Pogatchnik, Al Stone, Veseljko Simonović,

Rajko Vatovec, Igor Vrabec, Anica Wilkinson in drugi

Fotografije Miha Dobrin, Vesna Azadi, Jana Valenčič, arhiv SNL

Organizacija prve postavitve v Ljubljani Helena Drnovšek, dr. Irene Mislej, Marko Zorko

Avtorja razstaveMiha Dobrin, u. d. i. a. MPhil (AA)

Jana Valenčič, u. d. i. a. MArch (UofT)

Avtorji kataloga Jana Valenčič, Miha Dobrin in Tadeja Zupan Arsov

Razstavo in katalog je podprl Arhiv RS, zanj direktor dr. Matevž Košir.

Druga, dopolnjena izdaja zloženke za postavitev v Ljubljani ob 15. obletnici osamosvojitve in predaji arhivskega gradiva v Arhivu Republike Slovenije,

julija 2006

na za pritisk prizadevajo za priznanje slovenske samostojnosti. Najbolj presenetljiva značilnost te skupine in tega obdobja je bila visoka stopnja povezanosti ter hitro in uspešno delovanje.

Po vojni, ko so se razmere uredile in ni bilo več potreb, pa tudi ne interesa za skupno akcijo, se je sodelovanje omejilo na kul-turne in medijske prireditve ter posamezna srečanja. Izjemna zagnanost in energija tega prelomnega obdobja sta imeli svoj začetek in konec, nista pa ostali brez sledi. Prebudili sta ob-čutek nacionalne pripadnosti, ki bo preživel nagonsko sloven-sko težnjo po asimilaciji v okolje. Po krizi se je povezovanje slovenske skupnosti prevesilo v formalnejše oblike. Organiza-cijam, ki so delovale že pred vojno, se je leta 1994 pridružilo tudi na novo ustanovljeno Britansko-slovensko društvo.

Glasilo The Slovenian Newsletter je bilo udeleženec in kro-nist medvojnega in povojnega obdobja; obveščalo je sloven-sko skupnost, pripravljalo akcije in zbiralo dokumentacijo. Ta razstava je lahko zrasla prav iz tega zbiranja. Njeni cilji so, da slovenski javnosti predstavi, kako so Slovenci po svetu v tem obdobju delovali za Slovenijo, da spodbudi zbiranje arhiv-skega gradiva iz obdobja junijske vojne in dogodkov po njej, kot so jih doživljali posamezniki, in predvsem da poudari po-membnost delovanja posameznikov in civilne pobude. Razsta-va združuje dokumente, predmete (na primer prvo, na roko na-rejeno novo slovensko zastavo v Londonu) in veliko fotografij velikega formata. Postavitvi je botroval splet srečnih naključij in veliko naklonjenih ljudi, sponzorjev in medijev.

Turneja je končana, gradivo predajamo Arhivu RS. Avtorja razstave

Michael Betts [Michael's View], 1991