Slovenska prašičereja

Celovška 135, 1000 Ljubljana tel.: 01/51 36 600, faks: 01/51 36 650

kgzs@kgzs.si, www.kgzs.si

2

Slovenski rejski program

Priznana rejska organizacija v prašičereji Kmetijsko goz-darska zbornica Slovenije združuje prašičerejce v Slo-veniji z namenom vzrediti kakovostne plemenske živali in jih kakovostno uporabiti ne glede na velikost ali la-stništvo reje. Rejski program SloHibrid vzdržuje osnov-ne populacije potrebnih čistih pasem za maternalne in terminalne pasme. Rejski in selekcijski cilji temeljijo na izhodišču, da v Sloveniji priredimo čim večje število ka-kovostnih pitancev, primernih za prodajo svežega mesa in za predelavo v kakovostne mesne izdelke.

V rejskem programu so opredeljeni rejski cilji, selekcijski program s selekcijskimi shemami, informacijski sistem, pravila označevanja plemenskih živali in podmladka, metode spremljanja proizvodnih lastnosti, zootehniška dokumentacija, priporočena tehnologija reje prašičev kakor tudi nadaljnji razvoj rejskega in selekcijskega dela ter pravice in dolžnosti posameznega akterja rejske or-ganizacije.

Cilji slovenske prašičereje:

Štev. živorojenih pujskov/gnezdo 11,5

Štev. odstavljenih pujskov/gnezdo 10,0

Krmnih dni/živorojenega pujska 15,5

Število živorojenih pujskov/svinjo 75,0

Konverzija krme za vse kategorije (skupaj) 3,00 kg/kg

Dnevni prirast v pitanju 800 g/dan

Skupne izgube 15 %

Debelina hrbtne slanine pod16 mm

Odstotek mesa 58 %

3

Selekcijski cilji:

Z izvajanjem rejskega programa želimo izboljšati gospo-darsko pomembne lastnosti, kot so:

rast,• plodnost,• vitalnost in preživitvena sposobnost,• dolgoživost in življenjska prireja,• zunanjost,• odpornost na stres,• konverzija in sposobnost zauživanja krme,• mesnatost klavnih polovic,• kakovost mesa.•

Metode izboljšanja populacij:

preizkus proizvodnih lastnosti in selekcija,• načrtna križanja in outbriding,• vnos genetskega materiala iz tujih populacij in ople-• menjevanje,molekularno genetske metode.•

Pasme, ki so vključene v slovenski rejski program Maternalni genotipi

Maternalni genotipi so namenjeni doseganju dobre plo-dnosti, dolgoživosti in velike življenjske prireje vitalnih pujskov z odlično preživitveno sposobnostjo.

Slovenska landrace (linija 11)Pasma slovenska landrace (linija 11) je podobna pasmi švedski landrace, saj je slednja imela pri nastanku prve pomembno vlogo. Pasma slovenska landrace je moder-na mesnata pasma prašičev bele barve. Živali so srednje

4

velike, imajo viseča ušesa, glavo z ravno nosno linijo, telo pa je dolgo in nekoliko zašiljeno (trapezaste oblike). Noge so tanke in visoke. Pasma je sorazmerno zahtev-na glede pogojev vhlevitve in prehrane ter prilagojena tehnologijam reje v Sloveniji. Je dobro plodna pasma, v gnezdu je po navadi prek 10 živorojenih pujskov. Svi-nje odlikuje izrazito razvit materinski čut, zato so izgu-be pujskov majhne. Rast in mesnatost sta srednje dobri. Dnevni prirast mladic do odbire je približno 550 g/dan, debelina hrbtne slanine pa nad 11 mm. Pri mladicah je zaželena počasnejša rast, zato je dnevni prirast manjši kot pri moških živalih. Pasma se uporablja kot mater-nalna linija, kar pomeni, da je namenjena prireji ženskih živali. Praviloma uporabljajo svinje kot matere hibrida 12, redkeje merjasci kot očetje hibrida 21. V Sloveniji je uvrščena na listo tradicionalnih pasem prašičev.

Slovenska velika bela (linija 22)Pasma slovenski veliki beli prašič je večjega okvirja in bele barve. Za prašiče so značilna pokončna ušesa in značilno ukrivljena nosna linija. Telo je dolgo in pravo-kotno oblikovano, noge so dolge. Pasma je precej zah-tevna glede pogojev vhlevitve in prehrane ter prilagoje-na tehnologijam reje v Sloveniji. V selekcijskih shemah

5

uporabljamo predvsem merjasce, ki so očetje hibrida 12, v manjši meri tudi svinje, ki so matere hibrida 21. Pasma slovenski veliki beli prašič je poznana po dobri plodno-sti. V gnezdu je v primerjavi s slovensko landrace – linija 11 pol živorojenega pujska manj, pujski pa so tudi neko-liko lažji in bolj občutljivi, zato so izgube do odstavitve nekoliko večje. Rast je dobra in zelo primerljiva s pa-smo slovenska landrace – linija 11. Klavne polovice so mesnate. V Sloveniji je uvrščena na listo tradicionalnih pasem prašičev.

Hibrid 12 in hibrid 21Hibrid 12 je produkt križanja med svinjo pasme sloven-ska landrace (linija 11) in merjasci pasme slovenska ve-lika bela (linija 22). Odlikujejo ga odlična plodnost, dol-goživost in življenjska prireja. Živali dosegajo solidno rast, a nekoliko slabšo mesnatost. Potomci so vitalni in imajo dobro preživitveno sposobnost. Svinje so name-njene vzreji pujskov za pitanje. Hibrid 21 je produkt križanja med svinjami pasme slo-venska velika bela (linija 22) in merjasci pasme sloven-ska landrace (linija 11). Svinje imajo podobne lastnosti kot svinje hibrida 12. Zaradi nekoliko slabše plodnosti so manj razširjene.

Terminalni genotipi

Terminalni genotipi merjascev so namenjeni doseganju dobre rasti in konverzije ter odlične mesnatosti in kako-vosti mesa pri potomcih.

Slovenska landrace (linija 55)Slovenska landrace – linija 55 je bele barve in ima precej močno glavo z visečimi ušesi. Trup je dolg, vendar kraj-ši kot pri pasmi slovenska landrace – linija 11 in širok s poudarjenimi plečkami in šunkami. Pasma slovenska landrace – linija 55 je v primerjavi z drugimi sodobnimi pasmami prašičev tipa landrace manj plodna, a v gnezdu pogosto najdemo 10 živorojenih pujskov. Za pasmo je

6

značilna izredno dobra rast. Dnevni prirast pri mladicah v preizkusu presega 550 g/dan, pri merjascih pa 850 g/dan, kar je največ v primerjavi z drugimi pasmami. De-belina hrbtne slanine se giblje okoli 11 mm. Pasma ima tudi večjo zmogljivost rasti, tako da potomce lahko pi-tamo na večjo maso, pri čemer je mesnatost nekoliko manjša. Za doseganje dobre mesnatosti je treba potomce te pasme krmiti restriktivno. Pri nas pasmo slovenska landrace – linija 55 vzrejamo kot terminalno pasmo, ki jo uporabljamo v tropasemskem (12 x 55) in štiripasem-skem križanju (12 x 54). V Sloveniji je uvrščena na listo tradicionalnih pasem prašičev.

Pietrain 44Je belgijska pasma prašičev, ki je nastala ob koncu prve svetovne vojne. Natančen nastanek pasme ni znan. Je najbolj mesnata pasma prašičev na svetu. Ima izrazite šunke, plečeta ter širok hrbet. Živali so slabo plodne in tudi rastejo slabo. So bolj občutljive na stres, kar se odraža v slabši kakovosti mesa. Pasma se uporablja kot terminalna, in sicer pri tropasemskem in štiripasemskem križanju.

Hibrid 54Je produkt križanja med svinjami pasme slovenska lan-drace (linija 55) in merjasci pasme pietrain. Živali odli-kuje dobra mesnatost. Namenjene so za osemenjevanje

7

in pripust plemenskih svinj hibrida 12 in 21 pri štiripa-semskem križanju. Potomci so izredno odporni, kar se kaže v majhnih izgubah v času pitanja, so dobro rastni in mesnati.

Krškopoljski prašičKrškopoljski prašič je edina ohranjena avtohtona pasma prašičev v Sloveniji. Nastala je na širšem dolenjskem po-dročju, kjer so v 19. stoletju prevladovali dolgi, klapou-hi, večji del črni ali pa prekasti prašiči, nekateri pa tudi kratki s pokončnimi ušesi. Sicer prevladujoča pasma je po drugi svetovni vojni začela izgubljati svoj pomen za-radi povečanega povpraševanja po nemastnem svinjskem mesu. Do leta 2002 se je ohranila na štirih kmetijah in se iz njih razširila na prek 60 kmetij po vsej Sloveniji.

Krškopoljski prašič je skromen, dobro izkorišča volumi-nozno krmo, odlikuje pa ga rastnost do velikih telesnih mas. Svinje so plodne in imajo dobre materinske lastno-sti. Ustrezno krmljene živali, namenjene za zakol, imajo ugodno razmerje meso/slanina. Pri krmljenju po volji pa imajo velik prirast podkožnega maščobnega tkiva. Mi-šičnina je intenzivnejše barve, toplotno obdelano meso je bolj mehko, sočno in aromatično kot meso sodobnih genotipov. Meso je posebej primerno za predelavo v su-homesnate izdelke.

Končni produkti rejskega programa

Produkt rejskega programa so prašiči pitanci, ki so po-tomci maternalnih linij hibrida 12 oziroma 21 in mer-jascev terminalnih pasem oziroma hibrida 54. Pitance odlikujejo naslednje lastnosti:

dobra rastnost,• odpornost na stres,• dobra ješčnost in ugodna konverzija,• dobra mesnatost in kakovost mesa.•

Pitanci, vzrejeni v skladu z rejskim programom, so pri-

8

merni tako za prodajo svežega mesa kakor tudi za prede-lavo v kakovostne mesne izdelke.

Novosti v prašičereji Slovenska prašičereja v evropskem prostoru

Prašičerejci v Sloveniji so organizirani v več društvih, zvezah in drugih organizacijskih oblikah. Vsi pa so pod okriljem krovne priznane rejske organizacije Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, ki zastopa interese praši-čerejcev v Sloveniji in v Evropski Uniji. Kmetijsko goz-darska zbornica Slovenije je članica Copa/Cogeca orga-nizacije, ki zastopa splošne in specifične interese rejcev v Evropski Uniji. Njeno članstvo doprinese Sloveniji veliko informacij glede stanja evropskega prašičerejskega sektor-ja, ureditve trga s prašičjim mesom, novosti v zakonodaji in možnost sodelovanja pri postavitvi novih zakonskih do-ločil. Zaradi dalj časa trajajoče krize v prašičerejskem sek-torju je Evropski komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja januarja 2011 ustanovil razširjeno svetovalno skupino za prašičje meso. Namen ustanovitve je analiza trenutnega stanja prašičerejskega sektorja v Evropski uniji ter iskanje srednje in dolgoročnih rešitev za izhod iz krize. Nekate-re od zelo pomembnih tem o katerih razpravlja razširjena svetovalna skupino za prašičje meso, ki so tudi za Slove-

9

nijo zelo pomembne so trg s prašičjim mesom, trg z žiti, upravljanje trga, zakonske določbe, ki bodo v prihodnjih letih stopile v veljavo, trgovinska pogajanja in zdravstveni in varnostni standardi itd.

Krma – Pregled trga z žiti

Žita predstavljajo približno 65% stroškov proizvodnje svinjskega mesa. Analiza trenutnih razmer na trgu z žiti in dolgoročni obeti kažejo na to, da je eden izmed de-javnikov za nastalo situacijo v prašičerejskem sektorju prav porast cen krme, ki pa jih ne pokriva cena praši-čjega mesa. Mednarodne organizacije napovedujejo, da bodo cene žit v prihodnosti na veliko višji ravni kot v preteklosti. Trenutne napovedi kažejo na to, da bodo cene žit v prihodnosti rasle. Prašičerejci so se tako zna-šli v primežu visokih cen krme in nizkih odkupnih cen prašičjega mesa. Dolgoročno pa morajo cene prašičjega mesa odražati strukturo stroškov, če želimo ohraniti pro-izvodnjo prašičjega mesa v Evropski uniji in zagotoviti potrošnikom prašičje meso evropskega porekla.

Trg s prašičjim mesom

Obeti za prašičerejski sektor kažejo nekaj spodbudnih znakov, ki nakazujejo povečanje svetovnega povpra-ševanja po mesu, vključno s prašičjim mesom, pred-vsem zaradi povpraševanja v hitro rastočih gospodar-stvih v Aziji in Južni Ameriki. Analize strokovnjakov nakazujejo na nadaljnjo rast trga s prašičjim mesom. Nasprotno pa ima evropski trg zelo omejene možnosti za rast. Zato je razvoj sektorja prašičjega mesa v Evropski uniji v veliki meri odvisen od možnosti izvoza prašičje-ga mesa. Pojavljajo se težnje, da postane evropski trg s prašičjim mesom samooskrben, reje pa posledično manj intenzivne, kar pomeni, da se kažejo priložnosti v pri-hodnje tudi za manjše kmetije, kakršnih je v Sloveniji veliko.

10

Novosti v zakonodajiZahteve po minimalni talni površini, maksimal-ni širini rež in minimalni širini rešetk (1.1.2013)

Začetek leta 2013 prične veljati predpis iz 22. člena Pra-vilnika o zaščiti rejnih živali, Uradni list št. 51/2010, glede talne površine in namestitve prašičev v bokse. Omenjeni Pravilnik katerega podlaga je Direktiva sveta 91/630 EGS določa zahteve po minimalni talni površini, maksimalni širini rež in minimalni širini rešetk. Zahteve so morali rejci novogradenj, prenovljenih hlevov in rejci z intenzivno rejo prašičev izpolnjevati že 1.1.2004. Vsi ostali rejci pa bodo morali nove zahteve pričeti izpolnje-vati z začetkom leta 2013.

Preglednica 1: Minimalna talna površina, ki jo mora imeti vsak tekač ali pitanec v skupini, razen mladice po osemenitvi in svinje

Telesna masa (kg)

do 10

10-20

20-30

30-50

50-85

85-110

> 110

Min. talna površina na žival (m2)

0,15 0,2 0,3 0,4 0,55 0,65 1

Minimalna talna površina za živali v skupini mora biti na mladico po osemenitvi 1,64 m2, na svinjo pa 2,25 m2. Če je v skupini 5 ali manj živali, mora biti talna površina na žival večja za 10 %. Če je v skupini 40 ali več živali, je lahko talna površina na žival manjša za 10 %. Za breje živali mora biti minimalna površina polnih tal 0,95 m2 na mladico in 1,30 m2 na svinjo. Največ 15 % te površine lahko predstavljajo drenažne odprtine. Če se uporabljajo betonske rešetke za prašiče v skupini, so zahteve prika-zane v preglednici 2.

11

Preglednica 2: Minimalna in maksimalna širina rešetk za betonske rešetke za prašiče

Maksimalna širina rež med rešetkami: Minimalna širina rešetk:

Kategorija prašičev (mm) Kategorija

prašičev (mm)

Pujski 11Pujski in tekači 50

Tekači 14Pitanci 18 Pitanci, mladice

in svinje 80Mladice in svinje 20

Spremembe pri kastraciji prašičev (1.1.2012 in 1.1.2018)

Evropska deklaracija o alternativnih možnostih za operativno kastracijo prašičevOperativna kastracija prašičev je stvar dobrobiti živali. S fiziološkimi in etološkimi parametri je bilo znanstveno dokazano, da je operativna kastracija boleč poseg tudi pri zelo mladih živalih. Kastracija se opravlja za preprečeva-nje razvoja neželenega spolnega ali agresivnega obnaša-nja ter vonja po samcih, saj sta pričakovan okus in vonj prašičjega mesa za kupce prašičjega mesa zelo pomemb-na vidika. Kastracija ni odločitev proizvajalca, ampak tr-žno pogojena odločitev. Vedno vpliva na vrsto, kakovost ter količino mesa in maščobe. Po drugi strani pa neope-rativna kastracija pozitivno vpliva na konverzijo krme in posledično na okolje. V EU in zunaj nje se že uporabljajo različne alternativne možnosti za operativno kastracijo, kot so vzreja nekastriranih samcev ali cepljenje za zmanj-šanje vonja po samcih. V nekaterih državah se kastracija za lajšanje bolečin opravlja z analgezijo in/ali anestezijo. Več držav se je že obvezalo, da bodo dolgoročno postopno opustile operativno kastracijo prašičev. Nekateri evropski trgovci pridobivajo prašičje meso iz nekastriranih samcev, cepljenih prašičev ali prašičev, ki so bili operativno ka-strirani z anestezijo ali analgezijo. Ker bi različni pristopi v Evropski uniji lahko pomenili težave za delovanje no-

12

tranjega trga in izvoz v tretje države, bosta vseevropski pristop in medsebojno priznavanje olajšala trgovanje s prašičjim mesom.

Operativna kastracija prašičev se od 1. januarja 2012 opravlja s podaljšano analgezijo in/ali aneste-zijo. Opustitev operativne kastracije prašičev kot dolgo-ročna rešitev bo predvidoma stopila v veljavo s 1. januarjem 2018.

Podpisniki evropske deklaracije o alternativnih mo-žnostih za operativno kastracijo prašičev

COPA-COGECA (European farmers and European • agri-cooperatives) Eurogroup for Animals • UECBV (The European Livestock and Meat Trading • Union) CLITRAVI (Liaison Center for the Meat Processing • Industry in the European Union) FESASS (The European Federation for Animal He-• alth and Sanitary Security) EAAP (European Federation for Animal Science) • EFFAB (European Forum of Farm Animal Breeders) • FVE (Federation of Veterinarians of Europe) • Danish Agriculture and Food Council • DBV (German farmer association) • VDF (German meat industry association) • HDE (German retail association) • Scientific experts from INRA (Institut National de la • Recherche Agronomique) COV (Dutch red meat slaughterhouses) • LTO Nederland (Dutch pig farmers organisation) • NVV (Dutch pig farmers organisation) • NBHV (Dutch livestock traders organisation) • ANAS (Associazione Nazionale Allevatori Suini) • DMRI (Danish Meat Research Institute) • OIVO - CRIOC (Centre de Recherche et d'Information • des Organisations de Consommateurs) FEFAC (European Feed Manufacturers' Federation) • CIWF (Compassion in World Farming) •

13

Ponudniki plemenskih živali in merjaščevega semena Mladice slovenska landrace (linija 11) in hibrid 12:

Bosina Jože, Dobova• Galunder Matija, Veržej• Kuzmič Simon, Nuskova• Lepšina Mihael, Brežice• Vauhnik Milena in Andrej, Rače•

Merjasci slovenska landrace (linija 11):Galunder Matija, Veržej• Merjasci slovenska velika bela (linija 22):• Bertalanič Franc, Sodišinci•

Mladice hibrid 12: Antolin Avgust, Črenšovci• Bertalanič Franc, Sodišinci• Šinkec Valerija, Filovci• Černel Vekoslav, Slaptinci• Fras Martin, Lešane• Gojkošek Danijela, Hajdina• JGZ Kozjak, Miklavž na Dravskem polju• Juratovec Ivan, Sromlje• Kšela Karol, Ključarovci pri Ljutomeru• Kacijan Franc, Pragersko• Lančič Jožef, Žihlava• Meolic Danilo, Bakovci• Munda Marjana, Markovci pri Ptuju• Ozmec Olga in Franc, Podgorci• Preglav Anton, Vuzenica• Sinic Borut, Tišina• Terčič Ivanka, Šmarje pri Jelšah• Verzel Janko, Dragotinci• Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in bio-• sistemske vede

Merjasci slovenska landrace (linija 55) in hibrid 54:Horvat Janko, Skakovci•

Merjasci pietrain (44):Varga Alojz, Gradišče•

14

Rejci plemenskih svinj krškopoljske pasme:Bošnik Drago, Slovenj Gradec• Colarič Jakše Lea Marija, Kostanjevica• Dežman Štefan, Radovljica• Dobravec Jožef, Šmartno pri Litiji• Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede• Ferme Alojz, Trojane• Golej Alojz, Podčetrtek • Golež Branko, Ponikva• Goršič Bojan, Knežja Lipa• Gumzej Franc, Zgornja Ložnica• Hysz Waldemar Mariusz, Mirna• Ivanšek Franc, Cerklje ob Krki• Jakopič Simon, Grgar• Jernejčič Franc, Rakek• Jeznik Mihael, Vuhred• Kavčič Miloš, Postojna• Kerneža Miran, Kočevska Reka• Klemen Boštjan, Laze v Tuhinju• Klenovšek Danijel, Rimske Toplice• Konda Ivan, Stari trg ob Kolpi• Košir Srečko, Borovnica• Krišelj Primož, Preddvor• Kukanja Dejan, Komen • Lešnik Bojan, Loče pri Poljčanah• Laknar Franc, Kostanjevica na Krki• Loknar Silvestra, Loka pri Žusmu• Ložar Elizabeta, Leskovec pri Krškem• Luzar Anton, Šentjernej• Marinšek Martina, Zreče• Mozetič Dragan, Miren• Obržan Franc, Štore• Perko Robert, Križe• Pirš Rafael, Laze v Tuhinju• Roblek, Preddvor• Rogelj Alojz, Trebnje• Selič Karel, Šentjur pri Celju• Serec Stanko, Murska Sobota• Skok Janez, Gomilsko• Smrtnik Janez, Spodnje Jezersko• Stojan Karmen, Podčetrtek• Suhodolnik Marko, Solčava•

15

Škorjanc Milan, Prebold• Špec Jože, Žužemberk• Špec Jožef, Dobrnič • Švab Miha, Križe• Štefanič Blaž, Kostel• Tavčar Andrej, Primskovo• Tekavec Valentin, Stari trg ob Kolpi• Totter Ciril, Gradac• Trupaj Ivan, Podčetrtek• Turenšek, Šmarje pri Jelšah• Turinek Janez, Jarenina• Verk Slavica, Sveti Štefan• Vidmar Luka, Dragatuš• Zore Tomaž, Laze v Tuhinju• Žgajnar Anton, Postojna•

Osemenjevalna središča:KGZS – KGZ Murska Sobota, tel.: 02 / 53 91 418• KGZS – KGZ Ptuj, tel.: 02 / 74 93 613•

Naročila in dodatne informacije o prodaji plemenskih živalih:

KGZS - KGZ Ptuj, Prevalnik Darja, (02/7493 625)• KGZS - KGZ Murska Sobota, Ouček Karel, (02/ 5391 418)• KGZS - KGZ Novo mesto, mag. Kastelic Andrej, (07/3730 582)• KGZS - KGZ Celje, mag. Ženko Marjeta, (03/4254 057)• KGZS - KGZ Ljubljana, Hribar Matjaž, (031/378 803)• KGZS - KGZ Nova Gorica, Kancler Klavdija, (05 /3351 200)•

Izvajalci javne službe strokovnih nalog v prašičereji:Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Celovška 135, • 1000 LjubljanaKGZS - KGZ Ljubljana, Celovška 135, Ljubljana• KGZS - KGZ Novo mesto, Šmihelska 14, Novo mesto• KGZS - KGZ Nova Gorica, Pri hrastu 18, Nova Gorica• KGZS - KGZ Celje, Trnoveljska cesta 1, Celje• KGZS - KGZ Ptuj, Ormoška 28, Ptuj• KGZS - KGZ Murska Sobota, Štefana Kovača 40, Murska Sobota• Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za • zootehniko, Groblje 3, DomžaleKmetijski inštitut Slovenije, Hacquetova 17, Ljubljana• Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta, Gerbičeva 60, • Ljubljana

Ljubljana, avgust 2012

Pripravili: Lucija Pinterič, Danilo Potokar, Gabrijela Salobir,Sašo Sever, Darja Prevalnik in Andrej Kastelic