smer študija: organizacija dela diplomsko delo ...diplome.fov.uni-mb.si/uni/11583abramovic.pdf ·...

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer študija: organizacija dela Diplomsko delo univerzitetnega študija UVEDBA CELI�NE PROIZVODNJE V PODJETJU TRIKON KO�EVJE Mentor : dr. Tone Ljubi�, izr. prof. Kandidat : Mojca Abramovi� Somentor : dr. Miro Jeraj, izr.prof. Kranj, oktober. 2005

Zahvaljujem se mentorju dr. Tonetu Ljubi�u za pomo� in napotke pri mojem delu, enako se zahvaljujem tudi somentorju dr. Miru Jeraju. Hvala vsem, ki so mi kakorkoli pripomogli k izdelavi moje naloge, predvsem pa podjetju Trikon Ko�evje. Zahvaljujem se tudi svojim doma�im za nesebi�no podporo in potrpljenje.

Povzetek Posamezna dela izdelave kolekcije, priprave delovnega procesa in. tehnološkega procesa krojenja, šivanja, likanja in kontrole izdelkov zavzemajo pomembno mesto v tekstilnem procesu. Prav zato je bil cilj moje naloge podrobna obdelava proizvodnega procesa oziroma opis in vklju�itev v posamezne procese. Glavni problem je skupni preto�ni �as izdelka od vhoda materialov v sistem do izhoda izdelkov. V našem primeru so to ene hla�e. Celi�na proizvodnja nam omogo�a prav hitrejši prehodni �as. Dobro poznavanje proizvodnega procesa, v katerem delam že 17 let, mi je olajšalo moje delo. Aktivno sem sodelovala z vsemi sodelavci, vse ugotovitve pa vgrajevala v vsebino naloge. Spoznanja, do katerih sem pri svojem delu prišla, naj bi s�asoma vgradili v proizvodno enoto šivalnice. Klju�ne besede konfekcija kolekcija priprava dela krojenje šivanje likanje kontrola kon�nih izdelkov proizvodni sistem celi�na proizvodnja preto�ni �as

Abstract Individual processes of ready-made wear production, working process arrangement and technologic processes of cutting-out, sewing, ironing, and products inspection takes important place in textile process. Because of that the goal of my work has been to treat production process in detail and to represent different processes and incorporation into that processes. Good knowledge of production process, in which I work for 17 years, has facilitate my work. I have actively co-operated with all my co-workers and all findings has been incorporated into the content of diploma work. Findings to which I came by my work should gradually be incorporated in sewing production department. Key-words konfekcija – ready-made wear priprava dela – work arrangement krojenje – cutting-out šivanje – sewing likanje – ironing kontrola kon�nih izdelkov – products end inspection

KAZALO 1.UVOD………………………………………………………………………………………..1 1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA………………………………………………………...1 1.2 PREDSTAVITEV PODJETJA TRIKON………………………………………………2 1.3 POSLOVNE ZNA�ILNOSTU PODJETJA TRIKON-KO�EVJE…………………...2 1.4 NOTRANJA ORGANIZIRANOST……………………………………………………..3 1.5 ORGANIZACIJSKI SESTAV STROKOVNE SLUŽBE……………………………...4 2. PROCES IZDELAVE HLA� OD IZDELAVE KOLEKCIJE DO KON�NEGA IZDELKA……………………………………………………………………………………..6 2.1 PRIPRAVA DELOVNEGA PROCESA………………………………………………...8 2.2TEHNOLOŠKI PROCES KROJENJA………………………………………………...12 2.3 TEHNOLOGIJA SESTAVLJANJA IN ŠIVANJA KONFEKCIJSKIH IZDELKOV…………………………………………………………………………………13 2.4 TEHNOLOŠKI PROCES LIKANJA IN KON�NE KONTROLE………………… 13 3. POSNETEK OBSTOJE�EGA STANJA V OBRATU ŠIVALNICE…………………15 3.1 PROIZVODNI SISTEM………………………………………………………………..15 3.2 VRSTE PROIZVODNIH PROCESOV V OBRATU ŠIVALNICE…………………16 3.3 OBSTOJE�E STANJE V OBRATU ŠIVALNICE…………………………………..18 3.4 POSNETEK TEHNOLOŠKEGA PROCESA Z BLOK DIAGRAMOM…………..19 3.5 ANALIZA OBSTOJE�EGA STANJA V OBRATU ŠIVALNICE…………………26 4. PRENOVA LINIJSKE PROIZVODNJE V CELI�NO PROIZVODNJO…………...27 4.1 OPIS PROBLEMA……………………………………………………………………...27 4.2 PREDSTAVITEV IZBRANE REŠITVE………………………………………………27 4.2.1 Zna�ilnosti skupinske(celi�ne) proizvodnje……………………………………………28 4.3 POSTOPEK PRI OBLIKOVANJU PROIZVODNEGA SISTEMA ZA SKUPINSKO TEHNOLOGIJO……………………………………………………………30 4.3.1 Zbiranje osnovnih podatkov o izdelkih oz proizvodnem programu …………………...30 4.3.2 Analiza obstoje�ega stanja……………………………………………………………...30 4.3.3 Preu�iti razli�ne vrste proizvodnje……………………………………………………. 30 4.3.4 Zbiranje podatkov o elementih proizvodnega sistema……………………………… 31 4.3.5 Grobo skiciranje proizvodnega sistema in celotnega proizvodnega procesa…………...31 4.3.6 Raz�lenitev izbrane ina�ice proizvodnega procesa v pod procese in tehnološke postopke………………………………………………………………………………………31 4.3.7 Dolo�itev normativov �asa za izbrano ali izbrane ina�ice proizvodnega procesa……...31 4.3.8 Klasifikacija družin obdelovancev……………………………………………………...31 4.3.9 Izdelava planov tehnoloških operacij šivanja za skupine tehnološko podobnih delov………………………………………………………………………………..32 4.3.10 Zagotovitev enakomerne obremenitve delovnih mest ………………………………..33 4.3.11 Izra�un takta…………………………………………………………………………...33 4.3.12 Modernizacija obstoje�ega strojnega parka in uvedba specialnih strojev…………….34 4.3.13 Razmeš�anje delovnih sredstev v skupinske linije na osnovi plana tehnološkega procesa………………………………………………………………………………………..34 4.3.14 Opredelitev števila in sestave delavk………………………………………………….34 4.4 AKTIVNOSTI, POVEZANE Z DOLO�ANJEM OPERATIVNIH ZNA�ILNOSTI CELIC………………………………………………………………………………………..35

4.5 ORGANIZIRANJE NOVE POSTAVITVE…………………………………………...35 4.5.1 Izdelava plana tehnoloških operacij šivanja za izdelavo moških klasi�nih hla� 15450…………………………………………………………………………………….37 4.5.2 Plan enakomerne obremenitve delovnih mest………………………………………….41 4.5.3 Izdelava plana tehnoloških operacij šivanja za vsako celico…………………………...45 4.6 NOVA POSTAVITEV CELI�NE PROIZVODNJE…………………………………55 5. ZAKLJU�KI……………………………………………………………………………..58 5.1 OCENA U�INKOV CELI�NEGA SISTEMA……………………………………….58 5.2 POGOJI ZA UVEDBO CELI�NE PROIZVODNJE………………………………...60 5.3. MOŽNOSTI NADALJNEGA RAZVOJA……………………………………………61 SEZNAM LITERATURE………………………………………………………………….62 KAZALO SLIK……………………………………………………………………………..63 KAZALO TABEL…………………………………………………………………………...63

Univerza v Mariboru-Fakulteta za organizaciske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija

Abramovi� Mojca Uvedba celi�ne proizvodnje v podjetju Trikon-Ko�evje 1

1.UVOD Zaposlena sem v d.d. Trikon Ko�evje, kjer izdelujemo moške in ženske hla�e. Opravljam delo vodje proizvodnje, zato sem se odlo�ila, da dam nalogi naslov Uvedba celi�ne proizvodnje v podjetju Trikon Ko�evje. Opisala bom proces izdelave moških hla� od nastanka ideje do kon�nega izdelka. S sodelovanjem oblikovalca in konstruktorja se izdela osnovni kroj. Ta osnovni kroj je temeljna podlaga za nadaljnjo obdelavo. Del opisa bom osredoto�ila na pripravo delovnega procesa. Opisala bom delo tehnološke in operativne priprave. Na kratko bom opisala delo priprave krojenja in sam tehnološki proces krojenja. Poleg krojenja bom opisala še ostale procese, kot so: šivanje, likanje in kontrola kon�nih izdelkov. Proces izdelave je potrebno prenoviti, zato skrajšati skupni preto�ni �as izdelka od vhoda materialov v sistem do izhoda izdelka. To bi dosegla z uvedbo celi�ne proizvodnje v šivalnici. 1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA Proizvodnja modelov hla� je vse bolj raznolika. Velike koli�ine hla� so le še spomin na pretekli �as. Pri manjših koli�inah delavke porabijo veliko �asa za uvajanje v nov model. Tako je velikokrat v proizvodnji hkrati po ve� modelov. Delavna mesta so neenakomerno obremenjena, saj vodje traku izkustveno dolo�ijo obremenitev delovnih mest po posameznih operacijah. Prihaja do velikih koli�in medfaznih zalog, zato je preto�ni �as izdelave izdelka izredno velik. Zaradi velikih koli�in medfaznih zalog se nam dogaja, da je v teku proizvodnje veliko modelov, vendar nobeden dokon�an. Zastoje v proizvodnji pa povzro�ajo tudi drugi dejavniki. To so na primer:

• pomanjkanje pomožnega materiala, • spremembe plana tik pred proizvodnjo, • model ni dovolj dobro pripravljen za proizvodnjo in prihaja do zastojev v

tehnološkem smislu, • lahko so vzroki za zastoje nekvalitetni materiali ali zamujanje dobave.



1.2 PREDSTAVITEV PODJETJA TRIKON Družba Trikon d.d. Ko�evje je za�ela delovati kot majhna obrtna delavnica za rehabilitacijo invalidov. Delovala je od leta 1959 do 1964, ko je prerasla v podjetje Pletilstvo Ko�evje. Program proizvodnje je zajemal pletenje in šivanje moških, ženskih in otroških vrhnjih obla�il-pletenin. Pletilstvo je imelo svoje delavnice na ve� lokacijah v mestu Ko�evje, kar je zelo oteževalo rentabilnost poslovanja, še posebno, ker se je delalo na zastarelih pletilnih in šivalnih strojih. Z ukinitvijo mestne krojaške delavnice je v podjetje prišlo tudi nekaj kvalificiranih šivilj in kroja�ev, ki so postavili za�etek konfekcijske proizvodnje. Na za�etku se je na obrtni na�in izdelovalo razno posteljno perilo in moške obleke. Postopoma pa so prehajali na vse bolj industrijski na�in dela. Z zaposlitvijo ve�jega števila mladih delavcev, se je prešlo na serijsko proizvodnjo vseh vrst hla� in vrhnjih pletenin. Na sedanjo lokacijo na Reški cesti 14 v Ko�evju se je podjetje leta 1965 preselilo, in sicer v izpraznjena dijaška domova. Dve dejavnosti sta narekovali tudi spremembo naziva podjetja. Iz Pletilstva je 012/01-1967 nastala delovna organizacija Trikon Ko�evje, kot se imenuje še sedaj. Leta 1978 je bila na dvoriš�u podjetja dograjena nova proizvodnja hala. Leta 1996 pa se je tudi uprava podjetja preselila v nov poslovni objekt na isti lokaciji. Hkrati sta bila prodana oba dijaška domova, tako da sedanja družba poseduje le upravno stavbo in proizvodnji objekt. V najemu pa ima prostore industrijske prodajalne, ki se nahaja v samem centru mesta. Dejavnost izdelave pletenin je leta 1992 v celoti prenehala in prerasla v konfekcioniranje hla�. Trenutno je zaposlenih 150 delavcev, od tega 15 v strokovnih službah, drugi pa v neposredni proizvodnji. V neposredni proizvodnji so zaposlene predvsem ženske. Moški prevzemajo le vzdrževalne naloge in težja dela ter poslovodne naloge. Proizvodnja je v celoti specializirana na izdelavo moških in ženskih hla�, ponudba na trgu pa je dopolnjena tudi z moškimi suknji�i. Struktura izdelkov se menja dvakrat letno glede na sezono, in sicer: pomlad-poletje in jesen-zima. Kolekcija vsebuje vse vrste hla�, tako klasi�nih kot modnih. 1.3 POSLOVNE ZNA�ILNOSTU PODJETJA TRIKON KO�EVJE Družba Trikon Ko�evje je tudi v letu 2004, tako kot druga podjetja tekstilne industrije, poslovala v dokaj težavnih gospodarskih razmerah. Poslovanje družbe je negativno, �eprav so s sprejetimi in zastavljenimi ukrepi marsikatere cilje in pozitivne u�inke le realizirali. Glavni vzrok za slabše rezultate so ukrepi ekonomske politike, ki niso naklonjeni tekstilcem in izvoznikom, pa tudi razkorak med rastjo doma�ih stroškov in gibanja te�aja tolarja, ki pomeni iz leta v leto odliv za izvoznike. Poleg pove�ane izgube se ve�a tudi zadolženost družbe. Podjetje Trikon je v nenehnem boju za obstanek. Vse ukrepe, ki so jih zastavili v dosedanjih programih in planih, bodo izvajali tudi v poslovnem letu 2005, ob pri�akovanju, da bodo tudi kreatorji ekonomske politike v letu 2005 in naprej postorili vse, da se negativna gibanja vsaj upo�asnijo, �e se že ne morejo ustaviti. Med ukrepi za izboljšanje poslovanja, ki so sestavni del dolgoro�nega programa in vsakoletnega plana in ki se bodo izvajali tako v letu 2005 kot tudi naprej, posebej izpostavljajo naslednje:



• prioritetna naloga je usmerjenost na izvoz, • uporaba ve� oblik povpraševanja, • maksimalna izkoriš�enost lastnih proizvodnih kapacitet, • pove�anje produktivnosti dela ob upoštevanju vseh ukrepov, ki prispevajo k

temu, • pove�anje predelovalnih poslov za izvoz-lohn, • izboljšanje organizacije poslovanja, kadrovske zasedbe, informacijskega

sistema, motivacije za delo, • maksimalna kontrola in spremljanje vseh stroškov poslovanja, • investiranje v sodobne in tehnološke projekte, • dolgoro�no pridobivanje profita izklju�no s prodajo.

V družbi je za upo�asnitev zmanjšanja obsega poslovanja, ukinjanja delovnih mest, skratka za izboljšanje pogojev poslovanja nujna izpolnitev in dosledno izvajanje predlaganih ukrepov. Kratkoro�no gledano pa je poleg ukrepov, ki bi posegli v sredstva in pravice zaposlenih, kot so npr.manjša pla�a, neizpla�evanje stroškov prevoza na delo in iz dela, uvedba prispevka posameznika k pokrivanju stroškov prehrane med delom ipd., v poslovanju težko kaj dose�i, menijo v podjetju. 1.4 NOTRANJA ORGANIZIRANOST Podjetje zastopa in predstavlja direktor podjetja neomejeno. Enote notranje organiziranosti so: a) Organizacijska enota konfekcije, v katerem je organiziran tehni�ni sektor. Ta je sestavljen:

• tehnolog planov, norm in kalkulacije, • tehnolog razvoja študij dela in �asa, • lansiranje in krmiljenje proizvodnje, • konstruiranje, modeliranje, • razmnoževanje krojev, • kontroliranje izdelave pri kooperanti.

b) Proizvodna dejavnost:

• vodenje proizvodnje, • vodenje izmene, • vodenje krojenja, • izdelava krojnih narisov, strojno rezanje, kompletiranje in števil�enje, • vodenje likanja in kon�ne kontrole.



1.5 ORGANIZACIJSKI SESTAV STROKOVNE SLUŽBE a) Komercialni sektor

• vodenje komerciale • vodja nabave • vodja prodaje • fakturist, • kreator • referent prodaje • referent nabave

b) Finan�ni in ra�unovodski sektor

• vodja finan�nega sektorja, • ra�unovodja, • saldakonti, • obra�un OD.

c) Poslovodstvo Te enote so organizacijsko razdeljene po funkcijah delovnega procesa in se delijo po delih in nalogah. Katalog del in nalog je temelj za smotrno oblikovanje skupin del in nalog ter racionalno organiziranje in izvajanje delovnih procesov, obenem pa je temelj za planiranje zaposlovanja in izobraževanja delavcev.



Slika 1: Organizacijsko kadrovska shema podjetja Trikon

VODJA PROIZVODNJE TEHNI�NEGA SEKTORJA

TAJNICA 1

KONSTRUKTORMODELAR 1

LANSER PROIZVODNJE 1

VODJA IZMENE 2

VODJA KONTROLE 1

ADMINISTRATOR Pisec etiket) 1

PODPREDSEDNIK ZA KOMERCIALO 1

PODPREDSENICA ZA FINANCE IN RA�UNOVODSTVO 1 1

VODJA SPLOŠNO-KADROVSKE SLUŽBE

SKOPINO-VODJA 2

ELETRIKAR-KURJA�

REZALEC BLAGA 2

11

VODJA KROJENJA 1

KOMPLETER KROJNIH DELOV 3

TEHNOLOG ŠIVANJA IN NORMIRANJA 1

IZDELOVALEC KROJNIH NARISOV 2

ŠIVANJE 1. II. 126

SKAKA� 4

LIKANJE IZDELKOV 10

KONTROLIR. IZDELKOV 4

VODJA NABAVE 1

KOMERCIALIST NA TERENU 2

SKLADIŠ�NI DELAVEC 2

VODJA SKLADIŠ� SUROVIN IN IZDELKOV 1

RA�UNOVODJA 1

KONTROLOR IZDELKOV PRI KOOPERANTU 1

KOMPLETIR. GOTOVIH IZD. 1

UPRAVA TRIKON d.d. v sestavi 3 oseb PREDSEDNIK UPRAVE

VODJA PRODAJE 1

VZD. ŠIVALNIH STROJEV 1

ŠOFER 1

VODJA PRODAJALNE 1

PRODAJALEC 1

KNJIGOVODJA PLA� 1

FINAN�NI KNJIGOVODJA 1

VZDRŽEVA. KOTLOV NAPRAV 1

MODNI OBLIKOVALEC 1

ADMINISTRATOR 1

RO�NA DELA 10


Abramovi� Mojca: Uvedba celi�ne proizvodnje v podjetju Trikon-Ko�evje 6

2. PROCES IZDELAVE HLA� OD IZDELAVE KOLEKCIJE DO KON�NEGA IZDELKA Kolekcija pomlad-poletje se prodaja od januarja do maja, jesen-zima pa od avgusta do novembra. Glede na to, da je program ozek, je kolekcija obsežnejša v materialih in krojih. To je strokovna struktura kolekcij, ki se spreminja glede na trende in tendence mode vsako leto. Razvoj novih proizvodov je življenjsko vprašanje vsake organizacije. Tržiš�e zahteva vedno nove in nove proizvode, zato je razvoj na vseh podro�jih �loveške ustvarjalnosti izredno hiter. Življenjska doba proizvodov se vedno bolj skrajšuje, v�eraj uspešni proizvodi, to danes niso ve�. Proizvodi hitro zastarijo, zato jih je potrebno zamenjati z novimi. Vsak proizvod mora zadovoljiti potrebe tržiš�a in vsebovati vse potrebne elemente, da bi bil prodan v koli�ini, ki je potrebna, da bi bil finan�no sprejemljiv za proizvodnjo in prodajo, zato je potrebno vedno znova iskanje novih zamisli. Pomemben vir zamisli je obisk sejmov mode, na katerih so predstavljene vse novosti. Najpomembnejši sejem za naše podjetje je sejem PREMIERE Vision v Parizu: sejem tkanin s tendencami za naslednje leto. Bogat vir zamisli za nove proizvode so tudi sredstva ekonomske propagande, med katerimi naj omenim predvsem prospekte in kataloge proizvodov drugih podjetjih, tehni�ni opis, navodila za uporabo itd. Takšna dokumentacija ni koristna samo zaradi tega, ker iz nje izvemo, kakšen je proizvodni program konkuren�ne delovne organizacije, pa� pa bolj zaradi tega, ker nam pove, �esa konkuren�na delovna organizacija ne proizvaja. Prav tako z raznimi seminarji pridemo do bogate osnove za razvoj novih zamisli. Informacije o novi zamisli najdemo tudi v strokovni literaturi (strokovne revije). Šele ob dovolj velikem številu zamisli za nove proizvode lahko pri�akujemo, da bomo našli in realizirali posamezen uspešen proizvod (v nadaljevanju model, to je tridimenzionalno telo , ki prikazuje industrijski proizvod). Z naborom zamisli izdelamo seznam skic za nove modele, katerih zna�ilnost je v prvi vrsti, da se skladajo s smotri delovne organizacije. Zamisli na skicah so tehni�no izvedljive. Seznam skic zajema le tiste zamisli, za katere vemo, da jih lahko uspešno razvijemo oziroma oblikujemo ustrezne modele. Skice, ki niso izlo�ene iz seznama, realiziramo v razvojne modele. Oblikovalec izdela na osnovi skic, tehni�nih zna�ilnosti tkanin in porab osnovnega in pomožnega materiala konstrukcijski opis razvojnega modela. Konstrukcijski opis vsebuje:

• zaporedno številko novega modela, • tehni�ne zna�ilnosti tkanine, • porabe osnovnega in pomožnega materiala, • navodila za vzdrževanje, • konstrukcijski opis modela, • skico modela.

Vsako številko izmed razpoložljivih mest uporabimo za klasificiranje informacij. Prvo mesto na desni razvrš�a informacije po vrsti hla�, vsako mesto proti desni pa dolo�a specifi�ne lastnosti tkanin. Izra�un porabe osnovnega materiala dobimo tako, da osnovni kroj položimo na prispel material. Obstajajo razli�ne porabe, ker so širine blaga razli�ne. Oblikovalec na podlagi ponudbe razli�nih dobaviteljev (gumbov, zadrg, sukanca) izra�una porabo pomožnega materiala za razvojni model.



Poleg zna�ilnosti tkanine oblikovalec vpiše tudi navodila za vzdrževanje. Ta navodila so sestavljena iz razli�nih simbolov in oznak. Ti simboli, kot so pranje, likanje, beljenje, kemi�no �iš�enje in sušenje, so podani po standardu ISO. 1. Previdno pranje pri 30 C 2. Dovoljeno je kemi�no �iš�enje s perkloretilen 3. Prepovedano beljenje 4. Likanje do 150 C 5. Sušenje z obešanjem. Slika 2: Navodila za vzdrževanje V sodelovanju oblikovalca s konstruktorjem se izdela osnovni kroj na osnovi konstrukcijskega opisa modela. Vsak osnovni kroj je opremljen z ustreznimi podatki in oznakami. Osnovni kroj se izdela ro�no. Za izdelavo osnovnega kroja za kolekcijo uporabljamo za moške hla�e mere za velikostno številko 7/96, za ženske hla�e pa mere z velikostno številko 38. Za vse ostale velikosti obstajajo mere, ki jih prepisuje interni standard, ki obstaja v tovarni. Glede na to, da obstajajo razli�ne postave, pa se za moške velikosti uporabljajo razli�ne mere, kot na primer za mo�nejše postave, za podaljšane hla�e in za skrajšane hla�e. Te mere pridejo v poštev za redno proizvodnjo, za kolekcijo pa se vedno izdelujejo osnovni kroji v velikostni številki 7/96 in 38. Osnovo za oblikovanje razvojnega modela nam tvorijo ustrezno pripravljeni opisi in osnovni kroj. Model moramo oblikovati tako, da bo zadostil vsem zahtevam kakovosti. Po izdelavi modela se pri�ne predkalkulacija.Cilj sistema predkalkulacije je �im bolj natan�no napovedati stroške, ki jih lahko pri�akujemo z izdelavo oziroma proizvodnjo novega modela. Služi nam za mnoge odlo�itve v �asu, v katerem še ne obstaja redna proizvodnja. Nastopajo�ih stroškov ne moremo zanesljivo dolo�iti. Za napoved pri�akovanih stroškov je klju�na dejavnost dolo�anje gradiva in dela. Tako normativ gradiva, kakor tudi normativ �asa izhajata iz dolo�ena tehnološkega procesa. Vsebinsko zajema vsaka predkalkulacija stroške dela, stroške gradiva in stroške denarja. Svoj cilj pa doseže predkalkulacija le tedaj, �e je dovolj natan�na. Njeno natan�nost pa je možno to�no dolo�iti šele tedaj, ko smo proizvodno nalogo opravili. Razlikujemo tri pristope ocenjevanja predkalkulacije:

• prekalkulacija na osnovi ocene, • predkalkulacija na osnovi primerjave, • podrobna predkalkulacija.

Na temelju predkalkulacije prodajni oddelek izdela kon�no kalkulacijo za vsak model. Na ta na�in se oblikuje cena. Potem se pristopi k pregledu in prevzemu kolekcije. Prodajni oddelek z oblikovalcem pregleda kolekcijo, razdeli koli�ino po mesecih prodaje glede na material in oceni možni sprejem na tržiš�u. Izlo�ajo se predvsem

1 3 30 4 5

P



modeli, ki niso uspeli, ki cenovno presegajo že prej dolo�en limit in za katere se meni, da na trgu ne bodo dovolj uspešni. Kolekcijo prevzamejo potniki in pri�nejo z zaklju�evanjem oziroma prodajo kolekcije. Zaklju�evanje se vrši izven podjetja ali pa v samem podjetju. Kupci izbirajo modele, za katere mislijo, da bodo uspeli na trgu. Na osnovi njihovih naro�il, se izdela plan proizvodnje. Poleg tega se izdela še delovni nalog za pripravo delovnega procesa. 2.1 PRIPRAVA DELOVNEGA PROCESA Racionalno vodenje delovnega procesa je možno le ob vnaprejšnji pripravi vseh posameznih elementov in vseh potrebnih nalog. Za smotrno pripravo procesa moramo postaviti 5 parametrov:

• kaj bomo izdelovali, • kje bo potekal proces in kje bomo izvajali posamezne operacije, • kdo bo izvajal posamezne operacije in kdo bo usklajeval celoten proces, • kdaj se mora za�eti in kon�ati celoten proces, • kako je treba izvesti vsako posamezno operacijo.

Dobra priprava omogo�a nemoten potek procesa in s tem doseganje cilja. Priprava procesa Tehnološka priprava Operativna priprava Konstrukcijska priprava Tehnološka priprava je eden najpomembnejših dejavnikov za kontinuirano, kakovostno in u�inkovito odvijanje proizvodnega procesa. Njen namen je, da se pred za�etkom izdelave novega modela preu�ijo možnosti in pogoji proizvodnje. Na osnovi priloženega vzorca ali skice izdela tehnolog to�en opis modela in nariše skico modela ter dolo�i vsa potrebna navodila, ki so potrebna za izdelavo modela. Tehnolog natan�no opiše vsak element, ki sestavlja hla�e. Dolo�i na�in in mesto fiksiranja, število gub, všitkov, izdelavo žepov, razne okrasne pošive, izdelavo zadrge in pasu ter razli�ne zadelave. Skratka opis mora vsebovati kratko in to�no pojasnilo za vse elemente, ki nastopajo na hla�ah. Dinamika potrebnih ali prodanih kapacitet in razpoložljivih kapacitet se v dolo�enih mesecih mo�no razlikujeta. Zato je nujno potrebno usklajevanje med potrebnimi in razpoložljivimi kapacitetami. Na podlagi tega izdelamo operativni plan proizvodnje, ki je podlaga za pravo�asno planiranje materiala, potrebnega za nemoteno odvijanje proizvodnega procesa kot tudi pravo�asno izdelavo gotovih izdelkov. To pomeni, da operativna priprava proizvodnje, ki dolo�a: kaj, kdaj in kje bomo proizvajali. Obsega naslednje naloge:

• planiranje proizvodnega procesa, • �asovno usklajevanje ali terminiranje proizvodnje,



• spremljanje proizvodnje, ki ne sega samo na podro�je proizvodnih zmogljivosti,ampak tudi na podro�je prodaje in nabave,

• planiranje osnovnega in pomožnega materiala za nabavo, • izdelava in lansiranje delovne dokumentacije.

Najpomembnejša naloga operativne priprave je planiranje proizvodnega procesa. Za izdelavo proizvodnih planov so operativni pripravi potrebne nekatere informacijske osnove, ki opredeljujejo zahtevane proizvode in na�in njihove izdelave. Tako mora operativna priprava dobiti naslednje informacije:

• od prodajne službe preliminirani plan prodaje s koli�insko in �asovno opredeljeno strukturo zahtevanih proizvodov,

• od konstrukcije na�rte proizvodov in predvsem še njihove kosovnice, • od tehnološke priprave obdelane tehnološke postopke z operacijskimi listi za vse

dele polproizvode in proizvode, ki zajemajo vse zahteve po delavnih sredstvih, orodjih, naprav in delavne sile,

• od materialnega poslovanja informacije o možnosti za zagotovitev potrebnih materialnih prvin.

Na osnovi tega operativna priprava dolo�i zahtevane roke za za�etek in konec izdelave vsakega posameznega modela, da bi bila na ta na�in možna montaža gotovega modela v predvidenem roku. Planiranje proizvodnega procesa je dnevno, tedensko ali sezonsko.

• Dnevno je potrebno izhajati iz treh medsebojno povezanih dejavnikov, kot so: stopnja proizvodnosti, efektivni �as izdelave na enoto izdelka, dnevna planirana kapaciteta.

• Tedensko planiranje se izvaja za enega ali ve� tednov. Samo realizacijo tega planiranja pa izvajamo na podlagi snemanja realiziranih koli�in izdelkov, ki so lahko prikazani v obliki diagramov ali tabel. Plan tedenskih kapacitet je funkcija koli�ine izdelkov,�asa izdelave posameznih izdelkov in števila delavcev. Za realno planiranje moramo poznati t.i.ciklus proizvodnje. Pod tem pojmom se razume �as, ki je potreben, da dolo�eni model potuje skozi tehnološke faze (krojenje, šivanje, dodelava in skladiš�e). Glede na to je ciklus proizvodnje obla�il sestavljen iz treh parcialnih ciklusov: krojenja, šivanja in dodelav.

• Za sezonsko planiranje moramo poznati kapacitete proizvodnje, ki jo dolo�imo na podlagi koledarja delovnih dni in števila delavcev. Pri tem je potrebno izvesti oziroma izdelati sezonski koledar za pripravo kolekcije, samo proizvodnjo in na podlagi teh sezonskih koledarjev dolo�iti najpomembnejše roke za�etka in konca priprave in izdelave kolekcije ter za�etek in konec priprave proizvodnje.

Nemoteno delovanje proizvodnega procesa zahteva poleg planiranja tudi nemoteno plansko oskrbo z vsemi materialnimi prvinami. S to plansko oskrbo pa razumemo potrebo, da vsako mesto,ki material potrebuje, dobi tega pravo�asno, v zahtevani koli�ini in ustrezni kvaliteti. Ves proces naj bi potekal ob najmanjših stroških. Izbrane in obdelane informacije mora operativna priprava posredovati proizvodnji, da lahko na osnovi teh informacij opravi svoje delo. Prenos informacij pa se opravi s pomo�jo delovne dokumentacije. Delovno dokumentacijo izdela operativna priprava neposredno ob obdelavi procesa. V proizvodne oddelke pa jo lansira le malo pred dolo�enimi roki za za�etek dolo�enega dela, toliko, da se lahko v proizvodnji pripravijo na nove naloge in lahko pravo�asno zagotovijo vse potrebno za normalno delo. Osnovni dokument je delovni nalog, ki neposredno sam ali predvsem še z vso spremljajo�o dokumentacijo prenese osnovne zahteve v proizvodni proces. Opredeli tudi posamezno širšo delavno nalogo in omogo�i njen obra�un. Z njegovo številko se



opremi vsa dokumentacija, ki ga spremlja. Na njem pa se tudi vpišejo vsi ti dokumenti. Ta delovni nalog izdela komerciala na podlagi podatkov, ki so jih zbrali od prodane kolekcije in na podlagi prispelih koli�in osnovnega materiala .Ta delovni nalog vsebuje velikostne številke in pripadajo�e koli�ine hla�, ki se morajo izdelati. Poleg tega pa tudi barvo osnovnega materiala, metražo osnovnega materiala in koli�ine hla�, ki se morajo izdelati iz dolo�ene barve osnovnega materiala. Na podlagi delovnega naloga izdela operativna priprava procentualno razdelitev koli�in hla� po barvah osnovnega materiala, t.j.koliko kosov hla� ene velikostne številke se izdela v dolo�eni barvi osnovnega materiala. Glede na podano porabo se mora nalog oziroma koli�ina hla� zmanjšati oziroma pove�ati. Na osnovi teh podatkov izdela krojilnica plan za krojenje. Namen izdelave barvnih kart je, da se iz skladiš�a izda ustrezno blago in da se v šivalnici lahko s pomo�jo barvne karte to�no dolo�ijo vsi elementi, ki se vgradijo v dolo�en model hla�. Barvna karta za krojilnico vsebuje številko modela in številko delavnega naloga, poleg tega pa tudi vzorec osnovnega materiala in porabo materiala za 1 kos hla� in porabo pomožnega materiala (žepovina, flizelin) s pripadajo�o porabo materiala. Barvna karta za šivalnico je opremljena s številko modela in številko delavnega naloga. Služi za izdajo ustreznega materiala iz skladiš�a in je ustrezni pripomo�ek za montažo vsega materiala v kon�ni izdelek. Obe barvni karti vsebujeta vzorce osnovnega in pomožnega materiala, ki so podani po barvah in koli�inski porabi za posamezen kos hla� in poraba materiala za celoten delovni nalog. Poleg barvnih kart se izdelujejo tudi izdajnice materiala iz skladiš�a, v katere je vpisano ime oziroma šifra vseh pomožnih materialov. Opremljena je z imenom naro�nika. Vsa dokumentacija je namenjena skladiš�u surovin za izdajo ustreznega materiala, pripravi dela za kontrolo prispelega materiala in izdelavo barvnih kart in nato povratno za izdajo materiala iz skladiš�a v krojilnico in šivalnico. Paralelno s planiranjem proizvodnje se izvaja konstrukcijska priprava. Glavne naloge so:

• priprava osnovnega kroja, • gradiranje krojev v skladu z naro�ilom kolekcije, • izdelava krojnih slik, • izdelava polagalnih na�rtov.



Moške hla�e 15450 D.N. 89/98 Artikel blaga: 19562/145 Pomožni material Artikel Barva Št.kosov Poraba Sukanec za opletanje Tekstoran 1276 13195 3 145m Sukanec za opletanje Tekstoran 0020 37265 4 Sukanec za opl. žepov Saba 5000 bel 10440 1 30m Sukanec za šivanje Saba 1175 10 130m 912 7 9700 8 Sukanec za podšivanje rjav 1300 5 kosov Zadrga ykk 157 18 0.25m 071 13 580 15 Zapira�i 180 1 kos Sponke 180 1 kos Etikete vzdrževanja 180 1 kos Zapenci 2713 180 1 kos Varnostni trak 887 96 1.05m 999 270 Gumbi 6037/24 697 150 2 kosa 665 100 �rn 120 Flizelin 10-40-10 215 1.20m 10-10-10 80 0.46m Gurta - Trikon 400 1.15 m Trak 27mm 520 1.50m 10mm 445 2.50m Obesna etiketa Trikon 180 1 kos Plasti�ne niti 178 1 kos Obešalniki 178 1 kos Pasovi 178 1 kos Tabela 1: Izddajnica materiala iz skladiš�a za proizvodnjo



2.2 TEHNOLOŠKI PROCES KROJENJA Krojenje je prvi proces direktnega delovanja delovnih sredstev na osnovni material in spreminjanje njihovih lastnosti. Krojilnica preskrbuje šivalnico z delom in od njenega dela je tudi odvisen potek dela v šivalnici. Na �as krojenja vpliva predvsem kakovost in vrsta tkanine (debela, tanka, karirasta), širina tkanine, velikost delovnega naloga in izbira modelov. Proces krojenja zajema predvsem naslednje operacije dela:

• polaganje materiala v naložke, • prenos krojnih narisov na krojne naložke, • razrez naložkov, • priprava izkrojenih delov za potrebe šivanja in nadaljnje obdelave.

Praviloma ima polaganje pomemben vpliv na kvaliteto izkrojenih delov. Na�ini polaganja krojnih plasti: a) polaganje z rezanjem plasti:

• preklopno polaganje za gladke materiale in materiale z enostavnimi vzorci dvojne širine,

• lice na lice za gladke materiale in materiale z enostavnimi vzorci - enojne širine, • lice navzgor; v smeri površinskih vlaken za materiale z usmerjenim lasom na

površino oziroma z izrazitimi vzorci, b) ro�no polaganje se uporablja le še v izjemnih primerih (zelo majhna serija,zahtevna tkanina). Pomagamo si z napravo za rezanje plasti, medtem ko za napetost tkanine in naravnavanja robov skrbijo delavci sami. c) strojno polaganje se lahko izvede z ro�nimi polagalnimi stroji, polavtomatskimi ali avtomatskimi stroji, ker se s pomo�jo fotocelice avtomatsko naravnavajo robovi tkanin in posebna naprava skrbi za enakomerno napetost tkanine. Na�in nanašanja krojnih narisov oziroma krojnih slik na naložke je odvisna od tehnologije, ki je na razpolago. Obstaja ve� na�inov:

• Ro�no preslikavanje s pomo�jo šablon krojnih delov, ki jih zložimo na naložek in škropimo z barvo. Vendar je ta na�in zamuden in ni natan�en, zato uporabljamo napravo za svetlobno kopiranje krojnih slik.

• Svetlobno kopirane krojne slike so bile velik napredek, saj omogo�ajo izdelavo številnih kopij. Mati�ni krojni naris izdelamo s fotokopiranjem krojne slike. Preslikava se izvrši na svetlobno ob�utljiv papir. Papir nato razvijamo in stabiliziramo s kemi�nim razvijalcem. Natan�nost krojnih slik se je pove�ala, ko je bila spodnja stran papirnatih kopij premazana s termoplasti�nim lepilom.

Metoda za razrez krojnih plasti je odvisna od vrste krojnih slik,velikosti krojnih delov,delovnih sredstev, ko so na razpolago, višine in dolžine naložka itd. Nadalje vplivajo tudi oblike krojnih delov, zlasti zakrivljenost kontur,število kotov (vogalov), oznake in zareze, tolerance, širine robov in podobno. Krojenje se izvaja na dva na�ina:

• Pri grobem krojenju se veliki krojni naložki s pomo�jo ro�nih krojilnih strojev (stroj s krožno rezilno ploš�o, stroj z vertikalno nameš�enim tra�nim rezilom) razrežejo na manjše kose.

• Pri finem krojenju se na grobo izrezane skladovnice krojnih delov primejo s posebnimi š�ipalkami ter se ob šablonah, ki so izdelane iz kartona ali iz kovine oziroma po obrisih krojnega narisa, natan�no izkrojijo s tra�no žago.



Za potrebe tehnološkega procesa šivanja se krojni deli ustrezno pripravijo že v krojilnici. Pripravljalna dela so:

• ozna�evanje krojnih delov s krojaškimi oznakami, • numeniranje, • kompletiranje.

2.3. TEHNOLOGIJA SESTAVLJANJA IN ŠIVANJA KONFEKCIJSKIH IZDELKOV Proces spajanja krojnih delov oziroma šivanje je postopek dela, kjer iz osnovnih in pomožnih montažnih elementov in dodatkov sestavimo celoto. V procesu sestavljanja uporabljamo razli�ne stroje in naprave, odvisno od stopnje razvitosti tehnologije, tehnološke zahtevnosti proizvoda in zahtevane kakovosti. Osnovna razdelitev strojev in naprav: a) po na�inu dela:

• stroji za neposredno sestavljanje - šivalni stroji (navadni, specialni, polavtomatski in avtomatski šivalni stroji);

b) po vrsti vboda: • stroj z zrn�astimi vbodi tip 300, • stroj z verižnimi vbodi tip 100, 400, 500, 600;

c) po številu igel: • enoigelni, • ve�igelni.

Ob šivalnih strojih imamo še dodatne naprave.Te pa so: • pomagala za oblikovanje šivov, za vodenje in pozicioniranje materiala, za

transport, za evidentiranje, za nastavitev pomagal in za kontrolo kakovosti dela stroja.

Naprave in stroji za šivanje morajo zagotoviti: • da je z njihovo uporabo možno dose�i maksimalno produktivnost dela

(maksimalno izkoriš�anje �asa, maksimalno delovno hitrost, minimalne zastoje in okvare, da so vgrajeni sodobni materiali, da je možno dose�i predpisano življenjsko dobo, da so bila pri konstrukciji, montaži in uporabi uporabljena vsa znanja znanstvenih in tehnoloških dosežkov),

• da je možno dose�i zahtevano kakovost proizvodov, ki jih priznava tržiš�e. 2.4 TEHNOLOŠKI PROCES LIKANJA IN KON�NE KONTROLE Likanje je tista odlo�ilna faza izdelave, od katere je odvisen kon�ni izdelek obla�ila s predpostavko,da na kreacijo in krojno tehniko ni pripomb. Poznamo dve vrsti likanja:

• medfazno likanje, • kon�no likanje.

Medfazno likanje imenujemo tisto likanje, ki ga opravljamo med proizvodnim procesom. To likanje je zelo važno, ker se kasneje kon�no likanje lažje izvrši. Poleg tega pri kon�nem proizvodu ne bi mogli zlikati vse dele, ki jih zlikamo pri medfaznem



likanju. Hkrati s posebnimi likalnimi rokavniki razlikamo šive, ki so potrebni za lažjo izdelavo naslednje operacije. Na likalnih mizah pa medfazno polikamo in zalikamo razne poklopke, pasove, paš�ke, všitka in gube. Kon�no likanje da obla�ilnemu predmetu kon�ni videz, ki je odlo�ilni prodajni argument. Za medfazno in kon�no likanje uporabljamo likalnik in razne stiskalnice za likanje. Osnovna ro�na naprava je likalnik, osnovna mehani�na naprava pa stiskalnica za likanje. Poznamo razli�ne likalnike in razli�ne stiskalnice za likanje in to po konstrukciji in namenu. Vse te naprave pa imajo isti cilj,dolo�ene dele ali kon�ni izdelek zlikati. Pravilen izbor opreme je zelo pomemben, kajti likanje predstavlja visok strošek izdelave, saj zahteva:

• sorazmerno visoka investicijska vlaganja, • veliko porabo energije (elektrika, para), • ceno dela.

Ob priliki sezonskih razgovorov s tujimi kupci je bila ustvarjena slika, da ima naša proizvodnja sposobnosti, da daje zadovoljivo kvaliteto izdelave. Vendar pa se ob�asno dogajajo napake, ki bi jih bolj budno delo priprave dela in vzdrževalne službe lahko vsaj pravo�asno odkrilo, �e že ne prepre�ilo. Pogosta pripomba je tudi na nenatan�no izvršene zaklju�ne operacije (�iš�enje nitk, likanje, kon�na kontrola), ki morda komu izgledajo nepomembne za kvaliteto izdelka, vendar pa pritegnejo pozornost celo nestrokovnega, kaj šele strokovnega o�esa, saj se te napake vidijo ob prvem pogledu na izdelek in izni�ijo še tako velik trud na predhodnih delih. Z željo, da popravimo ta vtis pri naših kupcih in prepre�imo možnost reklamacijskih ra�unov se vrši kon�na kontrola za vsak posamezen izdelek (hla�e). Zadolžitve kon�ne kontrole:

1. Vsake hla�e se morajo v kon�ni kontroli izmeriti v pasu, dolžina ob�asno. Da bi to omogo�ili, mora biti vsako delovno mesto v kontroli opremljeno z mericami za vse verzije pri vsaki firmi ( merice se nalepijo na mize in se tiste, ki so specifi�ne za posamezni model, po kon�nem nalogu odstranijo, ostale-stalne pa ostanejo). Na vidnem mestu v kontroli morajo biti obešene vse splošne tabele mer po firmah, posami�ne tabele pa morajo biti dostopne pri vodji kontrole. Za ažuriranje meric in tabel mer ter kontrolo izvajanja merjenja so zadolženi tehnologi. Vodja kontrole daje zadolžitve kontrolorjem. Dovoljena toleranca odstopanja mer je + 1 % (�e ni drugega navodila).

2. Pri kon�nem likanju se morajo parametri likanja prilagajati vrsti materiala (menjava kartic pri likanju hla�nic). Pogosto so prevleke stiskalnic in miz za dolikavanje umazane ali pa mokre od kondenzirane vode. Zjutraj se mora dobro preveriti, �e so površine stiskalnic suhe.

3. �iš�enje nitk je zelo nepopolno, predvsem znotraj hla�. Kontrolor v šivalnici in kon�ni kontrolor nista namenjena za �iš�enje nitk. To se mora kvalitetno opraviti na za to pla�anem delavnem mestu. Medfazna kontrola mora vsake slabo o�iš�ene hla�e zavrniti. Skupinovodje šivalnice in kontrole naj s pogosto kontrolo teh delovnih mest dosežejo bolj kvalitetno opravljeno delo.

4. Hla�e z neo�iš�enimi madeži, ki se opremijo, nam firme zara�unavajo. Najpogostejša vzroka za nastanek madežev sta;

• razprševanje mastnih kapljic oziroma mastnih dla�ic ob �iš�enju strojev in slabo o�iš�ene površine strojev ter kondenz v likalnici.



3. POSNETEK OBSTOJE�EGA STANJA V OBRATU ŠIVALNICE 3.1 PROIZVODNI SISTEM Proizvodni sistem v širšem smislu zajema samo proizvodnjo in tudi vse ob proizvodne dejavnosti. Brez teh spremljajo�ih dejavnosti proizvodnja ne more normalno funkcionirati. One pripravljajo delo za proizvodnjo in skrbijo za stalno preskrbljenost procesov z vsemi potrebnimi materialnimi in nematerialnimi prvinami ter za neprekinjeno funkcijsko sposobnost samih procesov. Pomen spremljajo�ih proizvodnih sistemov naraš�a. Predvsem kar zadeva število delavcev, postaja njihov delež v skupnem številu zmeraj ve�ji. Z ve�jo mehanizacijo in avtomatizacijo procesov se zmanjšuje potreba po neposrednem angažiranju delavcev v samem proizvodnem delu. Zato pa je potrebna poudarjena skrb za nemoteno delovanje teh procesov, za njihovo pripravljanje, oskrbo in vzdrževanje. Vse spremljajo�e dejavnosti so tiste, ki omogo�ajo delo sami proizvodnji, dobro izkoriš�anje njenih zmogljivosti in zadovoljive u�inke. Ob proizvodne službe torej ne naraš�ajo samo po svojem obsegu, pove�uje se tudi njihov pomen za nemoteno funkcioniranje procesov. �im bolj zahtevni postajajo procesi, tem ve�ja mora biti tudi strokovnost dela spremljajo�ih dejavnosti in seveda tudi strokovna usposobljenost samih delavcev v teh službah. Dejavnosti v proizvodnem sistemu:

• razvoj in oblikovanje proizvodov, • študij dela, • priprava proizvodnje, • zagotavljanje kapacitet, • vzdrževanje kapacitet, • materialna preskrba, • kontrola proizvodov, • kontrola procesa in • odprema.

Proizvodnja v ožjem smislu v bistvu neposredno spreminja obliko in ustvarja proizvode za zadovoljevanje �loveških potreb. Ta proces je seveda razli�en v razli�nih gospodarskih panogah, najve�krat pa poteka v procesih:

• obdelave, ki z u�inkovanjem delovnih sredstev in energije spreminjajo osnovne lastnosti delovnega predmeta, njegovo obliko, dimenzijo ali sestav, in

• montaže, ki združujejo razli�ne elemente in sestavne dele v kon�ni proizvod.

V samem proizvodnem procesu potekajo še nekatere funkcije, ki zagotavljajo njeno delovanje.



3.2 VRSTE PROIZVODNIH PROCESOV V OBRATU ŠIVALNICE Obstaja veliko razli�nih vrst proizvodnih procesov.Tako bom opredelila tri najpomembnejše in tudi najve�krat omenjene delitve.Tri osnovne delitve so:

• po dolžini �asovnih period, v katerih je isto delovno mesto obremenjeno z istovrstnim delom,

• po koli�ini istovrstnih proizvodov in • po razmestitvi proizvodne opreme.

Glede na dolžino �asovnih period, v kateri je isto delovno mesto obremenjeno z istovrstnim delom, delimo proizvodnjo v podjetju Trikon v ponavljajo�o proizvodnjo, v odnosu na koli�ino istovrstnih proizvodov na serijsko proizvodnjo in glede po razmestitvi opreme na linijski sistem proizvodnje. �as obremenitve z enakim delom

Enkratna

Ponavljajo�a (intermitentna)

Teko�a (kontinuirana)

Število istovrstnih proizvodov

Posami�na

Serijska

Množinska

Razmestitve proizvodne opreme

Skupinska (postopkovna)

(kombinirana)

Linijska (izdelkovna)

Tabela 2: Razmerje med razli�nimi vrstami industrijske proizvodnje Podjetje Trikon izdeluje velik sortiment proizvodov- veliko število razli�nih vrst izdelkov. Koli�ina proizvodov v proizvodnji je zelo razli�na, zato se stroji ve�krat premeš�ajo. Uporabljajo se proizvodne linije. Stroji so postavljeni v vrsti, kot poteka zaporedje operacij. Vodje linije izkustveno dolo�ijo obremenitev delovnih mest po posameznih operacijah, zato so obremenitev delovnih mest razli�ne, kar povzro�a velike izgube zaradi neizkoriš�enega �asa, velike medfazne zaloge, pove�anje preto�nih �asov in ne izkoriš�anje opreme. �e neka operacija traja dalj �asa od drugih, pride do ozkega grla. Razlike v trajanju posameznih operacij je treba �im bolj izravnati. �e neki posel traja dve minuti, drugi pa eno, moramo za opravljanje dvominutne operacije postaviti dva stroja. Isti stroj obdeluje vsak drugi proizvod, tako da bosta oba stroja skupaj dala vsako minuto en proizvod. Podjetje Trikon izdeluje v enem proizvodnem obratu ve�je število enakih proizvodov ali ve�je število sestavnih delov proizvoda tako, da se najprej opravi prva proizvodna operacija na vseh proizvodih in šele nato druga, tretja do kon�ne operacije. Pomembno je dolo�iti pravilno velikost serije, kajti ve�ja serija zmanjšuje proizvodne stroške na enoto, vendar pove�uje zaloge, znižuje hitrost obra�anja in možnosti prodaje. Prednost je predvsem v tem, da se samo enkrat pripravi iste delovne ali tehnološke operacije za izvajanje na vseh proizvodih oziroma sestavnih delih v seriji.



V obratu šivalnice sta dva lo�ena trakova. Postavljena sta vzporedno eden zraven drugega. Stroji so postavljeni v takem zaporedju, kot te�e tehnološki proces. �e so zaporedne operacije, npr. lepljenje flizelina, opletanje krojnih delov šivanje žepov, bomo v istem zaporedju postavili tudi stroje, na katerem se predmet obdeluje. Pri tem se isti stroj v tem razporedu pojavlja tolikokrat, kolikokrat se na nekem proizvodu opravlja operacija, ki se na tem stroju izvaja (npr. �e bi bilo za likalno mizo potrebno fiksiranje krojnih delov, bi za likalno mizo postavili še eno fiksirko za fiksiranje krojnih delov). Ta sistem omogo�a znatno skrajševanje linij, po katerih se material transportira od enega delovnega mesta do drugega.To pa pomeni velike prihranke v notranjem transportu kot tudi skrajševanju proizvodnega ciklusa. Skrbeti moramo, da se gradivo �im manj �asa zadržuje v proizvodnem sistemu. Ker pa je tok gradiva v šivalnici prekinjajo� nastajajo, velike medfazne zaloge. Slika 3: Linijska razporeditev delovnih sredstev s prekinjajo�im tokom materiala Pri linijski razporeditvi delovnih sredstev opravlja delavec le eno operacijo.To pomeni:

• da uporabimo priu�ene delavce, • da ljudi hitro priu�imo na delo, • da je za vsako delo dovolj ljudi na razpolago,da se da proizvodnja zelo hitro

pognati, • da se zmanjšajo izgube dela, ker je delavec rešen skrbi in dela tako v zvezi s

pripravo stroja kakor tudi gradiva itd.

Medfazno skladiš�enje



3.3 OBSTOJE�E STANJE V OBRATU ŠIVALNICE V podjetju Trikon Ko�evje proizvajata hla�e dva lo�ena trakova. Postavljena sta vzporedno eden zraven drugega, in sicer po sistemu transportnega traku z radialno dostavo polizdelkov. Velikost trakov je nekako enaka (približno 3m x 20m). Na za�etku trakov je postavljena krmilna ploš�a, na kateri so ozna�ena vsa delovna mesta. Zaboj�ke pošiljamo po brezkon�nem traku s centralne ploš�e (zbirnega mesta) do delavke, ki izvaja neko dolo�eno operacijo. Trak ima dva nivoja: po zgornjem pošiljamo zaboj�ke, ki so pripravljeni za nadaljnjo obdelavo; po spodnjem pa tisti, na katerih delavke operacijo že opravijo in se vra�ajo nazaj k operaterki. Operaterka to�no ve, katera delavka izvaja neko operacijo in kje je njeno mesto. Da bi delo olajšale, si k oznaki delovnega mesta oziroma signalni lu�ki nalepijo imena delavk in operacijo, ki se izvaja na dolo�enem mestu. Ob delovnem mestu je odlagalna polica, ki ima na sredini mikrostikalo. Ko delavka polico izprazni, se mikrostikalo premakne, zato zasveti signalna lu�ka na kontrolni ploš�i. To je za operaterko znak, da delavka potrebuje nov zaboj. �e je zaboj na polici, je mikrostikalo zaradi njegove teže izklopljeno. Vra�ajo�e zaboje operaterka razvrš�a na police, glede na razporeditev po koli�ini dolo�enih faz dolo�enega zaboj�ka. Na traku št.1 so razvrš�eni modeli, ki nimajo kaj veliko skupnega. Poleg tega se proizvajajo manjše koli�ine hla�. Tudi podobnosti med modeli ni veliko. Na traku št. 2 pa je stvar druga�na, saj se moške klasi�ne hla�e izdelujejo le tam. Moške klasi�ne hla�e so si dokaj podobne in se izdelujejo v ve�jih koli�inah. Delo poteka v eni izmeni. V vsakem traku je povpre�na dnevna prisotnost okoli 40 delavk. Trak vodi vodja traku, ki skrbi za organizacijo traku, kvaliteto in roke izdobave. Vodja traku pozna kapacitete strojev in sposobnosti delavcev in bi moral delovne operacije razdeliti racionalno, kar pomeni, da bi polizdelki teko�e sledili zaporedju delovnih operacij in bi se �akalni �as na izpraznjeno delovno mesto skrajšal. Tako bi se že deloma zmanjšala koli�ina zalog. Operaterka pa skrbi da je vsaka delavka postrežena z delom. Na koncu traku je medfazna kontrola, ki skrbi,da je polizdelek ustrezne kvalitete. �as transportiranja polizdelkov zmanjšamo tudi tako, da ena delavka izvaja dve razli�ni operaciji, saj jo od drugega stroja lo�i le obrat. Vendar morajo te operacije zahtevati enake delovne pogoje ( isti tip stroja, enake sukance..). Seveda le v primeru, da so zaporedne ali pa so neodvisne od sestave prejšnjih operacij.



3.4 POSNETEK TEHNOLOŠKEGA PROCESA Z BLOK DIAGRAMOM Slika 4: Posnetek tehnološkega procesa

A

Komer. nabavna služba

šivalnica

Skladiš�e surovine

Oddelek teh. prip.

Krojilnica

Oddelek operativnepriprave

Izdajnica pomožnega programa

Oddaja pom. materiala za proizvodnjo

izdajnica

Vnos podatk. na izdajnico za oper. prip.

Izdaja osnov. mater. za krojilnico

Nalog proizvodnje

Oddajnica za osnovni in pom. materrial

Vnos pod. na oddajn. za skladiš�e

Vnos podatkov na nalog

Razdelitev kol. blaga in komad.

Izdelava B. K. za krojiln.

Vnos podatkov na poro�ilo

Izdelava B. K. šivalnico

B

Nalog za krojilnico Barvna

karta za krojilnico

Rekapitulacija

Barvna karta za šivalnico

Priprava krojenja

C



Slika 5: Proces tehnološke priprave dela

B

Izpis podatkov iz naloga na opis modela

Izdela opisa modela

Opis modela

Šivalnica

Izra�una �asa za posamezno operacijo (WF)

Vnos podatkov v ra�unalnik

Ra�unalnik

Raz�lenitev teh. postopka na operacije


Izpis delovnega listka

Delovni listek Izpis plana tehnoloških operacij

Plan tehnoloških operacij



Izdelava osnovnega kroja


Gradiranje osnovnih krojev

Izdelava krojnih slik

Krojilnica

Polaganje materiala v naložke

Prenos krojnih narisov na naložke .

Razrez naložkov

Grobo krojenje naložkov

Fino krojenje naložkov

Priprava izkrojenih delov za šivalnico

C



Slika 6: Proces izdelave moških hla�

Šivalnica

Fiksiranje, lepljenje krojnih delov

Sestavljanje krojnih delov

Medfazno likanje krojnih delov

Šivanje krojnih delov Medfazno kontroliranje izdelkov

Likalnica

Likanje na parni stiskalnici

Kon�no likanje na mizi

Kontroliranje gotovih izdelkov vih izdelkov

Kon�na kontrola

Etiketiranje izdelkov

Skladiš�e

Vra�anje nekvalitetnih izdelkov v popravilo

Vra�anje nekvalitetnih izdelkov v poprav.



SS 3 555

SS 3 666

SS 3

RO�NO DELO 28

LM 2

LM 2

NS 4

NS 4

DV 6

A 8

NS 4

NS 4

NS 5 4

DV 6 OW 7

SS 3 SS 10

SS 9 9

SS 9

11 LIKALNI ROKAVNIK 11

SS 12 SS 12

NS 4 NS 4

NS 4 NS 4

NS 4 NS 4

A 8

NS 4

17 18

REGAL S POLIZDELKI

RO�NO DELO

LM 2

LM

NS 4

REGAL S POLIZDELKI

FP 1

NS 4

11 LIKALNI ROKAVNIK

NS 4

NS 4

SS 3

SS 3

SS 3

NS 4

NS 4

DV 6

SS 10

SS 9

DV 6

OW 7

SS 3

SS 9

SS 12

NS 4

NS 4

SS 12

NS 4

NS 4



Slika 7: Obstoje�e stanje v obratu šivalnice

NS 4

NS 4

NS 4

NS 4

SS 15

SS 16

SS 20 0

SS 25

SS 25

NS 4

NS 4

SS 22

SS 26

SS 22

SS 24

SS 25

SS 24

SS 22

SS 23

SS 27

SS 21

�IŠ�ENJE NITI 28

NS 4

SS 26

REGAL ZA ODLAGANJE KON�ANIH IZDELKOV

MEDFAZNA KONTROLA 30

SN 29

�IŠ�ENJE NITI 28

NS 4

NS 4

SS 15

SS 20

SS 25

NS 4

SS 22

SS 26

SS 26

SS 21

NS 4

NS 4

SS 16

SS 24

SS 22

SS 23

SS 27

SS 21

NS 4

SS 20

NS 4



1 FP Fiksiranje krojnih delov 1 2 LM Medfazno likanje krojnih delov 2 3 SS Opletanje krojnih delov 3 4 NS Šivanje krojnih delov 8 5 SS Izdelava pasnih zank 1 6 SS Dvoigolno šivanje 3 7 SS Obšivanje žepov 1 8 A Izdelava paspulnih žepov 2 9 SS Sestava stranskega šiva in koraka 3 10 SS Obšivanje krojnih delov 1 11 LR Razlikavanje šivov 2 12 SS Prišivanje pasu 2 13 PA Prišivanje pasu 1 14 SS Obrezovanje krojnih delov 1 15 SS Obšivanje letve 1 16 SS Sestavljanje sedalnega šiva 2 17 SSZ Stiskanje spodnjega zapenca 1 18 SZZ Stiskanje zgornjega zapenca 1 19 SS Podšivanje dolžine 1 20 SS Šivanje cik-cak 1 21 PA To�kasto pritrjevanje 1 22 PA Prišivanje gumbov 2 23 PA Izdelava gumbnic 2 24 PA Kratko zatrjevanje šivov 2 25 SS Prišivanje varnostnega traku 1 26 SS Prišivanje zadrge s pokrivnim šivom 1 27 PA Ovijanje gumbov 1 28 RD Ro�no delo 3 29 SN Stiskanje netov 1 30 MK Medfazna kontrola 1

Tabela 3: Seznam delovnih sredstev



3.5 ANALIZA OBSTOJE�EGA STANJA V OBRATU ŠIVALNICE Na osnovi posnetka stanja v obratu šivalnice sem zasledila:

• Da se sestavni deli oziroma polizdelki v šivalnici gibljejo v smeri dokon�anja z mnogimi prekinitvami. NASTAJAJO VELIKE MEDFAZNE ZALOGE, KAR PRIVEDE DO VELIKIH PROBLEMOV PRI KONTROLI MEDFAZNIH ZALOG, terminskih na�rtov in rokov izdelave. To pa vodi k mnogo slabšemu izkoristku opreme in ljudi.

• Delovna mesta so zelo neenakomerno obremenjena kar povzro�i velike izgube zaradi neizkoriš�enega �asa in neizkoriš�ene opreme.

• V sistemu linijske proizvodnje so potrebne velike investicije, ker se isti stroj pojavi ve�krat v liniji.

• Pojavljajo se razli�ni zastoji na enem delovnem mestu ali na enem polizdelku, kar vpliva na u�inek celotne linije.

• Za delo na linijski proizvodnji pa ne ustreza vsak �lovek. Nekateri takega dela nimajo radi, ker delo ne nudi pestrosti in s tem možnosti za lastne izboljšave.

• Pri linijskem sistemu se izdeluje ve�je število obdelovancev po dolo�enih fazah. Zato je v primeru napake na dolo�eni fazi že prepozno, da bi popravili ve�jo koli�ino.



4. PRENOVA LINIJSKE PROIZVODNJE V CELI�NO PROIZVODNJO 4.1 OPIS PROBLEMA Proizvodnja modelov hla� je vse bolj raznolika. Velike koli�ine hla� so le še spomin na pretekli �as. Pri manjših koli�inah delavke porabijo veliko �asa za uvajanje v nov model. Tako je velikokrat v proizvodnji hkrati po ve� modelov. Delovna mesta so neenakomerno obremenjena, saj vodje traku izkustveno dolo�ijo obremenitev delovnih mest po posameznih operacijah. Prihaja do velikih koli�in medfaznih zalog, zato je preto�ni �as izdelave izdelka izredno velik. Zaradi velikega števila polizdelkov, ki jih moramo imeti na zalogi, da je trak zapolnjen s polno kapaciteto, se nam dogaja, da je v teku proizvodnje veliko modelov, vendar nobeden dokon�an. Zastoje v proizvodnji pa povzro�ajo tudi drugi dejavniki.To so na primer pomanjkanje osnovnega in pomožnega materiala, spremembe plana tik pred proizvodnjo in podobno. Pri nekaterih modelih se datumi izdelave in roki razhajajo. Prihaja do zamud. Vzroki so lahko razli�ni .Lahko model ni dovolj dobro pripravljen za proizvodnjo in prihaja do zastojev v tehnološkem smislu, lahko so vzroki za zastoje nekvalitetni materiali ali zamujanje dobave le teh. 4.2. PREDSTAVITEV IZBRANE REŠITVE PREOBLIKOVANJE LINIJSKE PROIZVODNJE V OBRATU ŠIVALNICE V SKUPINSKO ( CELI�NO) PROIZVODNJO Dokaj težko je iskati optimalno gospodarnost v podjetju, kjer je že oblikovano z delovnimi sredstvi, z delovnim prostorom itd. Taka gospodarnost pa je obenem pomembna, saj daje dobre rezultate ali pa povzro�a izgube uro za uro, dan za dan, leto za letom. Kar pa je še težje: �e so izgube že vgrajene v sistem, je silno težko in drago njihovo izlo�anje. Na te izgube pa ima poleg programiranja proizvodnje na daljše obdobje odlo�ilen vpliv projektiranje proizvodnih sistemov. Ni torej pretirana trditev nekega strokovnjaka, da je projektiranje proizvodnega sistema osnova, ki dolo�a njegovo uspešnost in v kriti�nih razmerah odlo�a, �e bo sistem preživel ali ne. Še tako draga delovna sredstva, optimalna prodaja in odlo�ilno oblikovani proizvodi ali storitve so v�asih zaman in morajo biti žrtvovani zaradi slabo projektiranega proizvodnega sistema.



4.2.1 Zna�ilnosti skupinske (celi�ne) proizvodnje Oblikovanje skupinskih tehnoloških sistemov se nanaša na primere, ko so si posamezni obdelovanci tehnološko podobni. S takim oblikovanjem ustvarjamo možnosti za specializacijo v skupini. Na ta na�in skrajšamo ciklus proizvodnje. Pri skupinski proizvodnji potekajo ena operacija za drugo po dolo�enem tehnološkem predpisu. Transport poteka od delovnega mesta do delovnega mesta po zaporedju delovnih operacij. Ob vsakem delavcu je samo obdelovanec in kve�jemu slede�i polizdelek. Prav zato pa je zaloga polizdelkov manjša. �as �akanja polizdelkov je krajši, saj se operacije sproš�ajo sprotno. Iz istega vzroka tudi ne potrebujemo velikih zalog polizdelkov, da bi zadostili delavcem 100% izkoristek delovnega �asa. Na izhodu iz zaklju�ene proizvodne celice to�no vemo, koliko izdelkov smo že proizvedli in koliko obdelovancev je še na fazi obdelovanja. Obdelovanci vstopajo v sistem posami�no in kontinuirano. Celi�na proizvodnja je prilagodljiva. Ta prilagodljivost pa mora biti zagotovljena s prilagodljivimi izdelki. To pomeni, da morajo biti izdelki posebej in pametno izbrani za celi�no proizvodnjo, in sicer: glede na tehnologijo izdelave in tudi na plan proizvodnje. Tudi strojna oprema je pomembna, saj le s kvalitetno strojno opremo, ki jo vnesemo v proizvodne celice, lahko izdelujemo ustrezno kvalitetne izdelke. Stroji naj bi bili prilagodljivi. To pomeni, da se lahko uporabljajo za ve� razli�nih operacij, da lahko delavci že z manjšimi posegi- prilagoditvami spremenijo specifi�nost stroja, ki je potrebna za konkretno delovno operacijo. Podobna oprema je grupirana. Obi�ajno se podobne vrste strojev oziroma stroji, ki opravljajo enake posle, postavljajo skupaj v isto delovno podro�je ali oddelek. Število strojev v proizvodni celici je 7-11, ljudi v celici pa 6-10. Celi�na proizvodnja mora torej delavcem ponuditi dobro strojno opremo. Samo to pa za kon�ni uspeh ni dovolj. Vsekakor je nujno, da so delavci tudi ustrezno izpopolnjeni. Delavci so usposobljeni za opravljanje ve� operacij oziroma ve� razli�nih strojev. Delavci morajo delati v skupini homogeno. Iz tega sledi, da lahko vzpostavimo variabilnost in pomo� pri delo. Delavci v skupini si prisko�ijo na pomo�. Ko nekdo ugotovi, da mora drugemu pomagati, da bo delo nemoteno teklo naprej, je ta pomo� samoiniciativna in ne po odredbi nadrejenega. Pri celi�ni proizvodnji je skoraj nuja, da imajo delavci avtoriteto zaustaviti tehnološki postopek takoj, ko pride do suma o napaki. Torej je poudarek na sprotni avtokontroli, ne pa na kontroliranju po dolo�enih operacijah ali celo samo na koncu postopka. Delavci naj bi bili aktivno vklju�eni v izvajanje proizvodnje, tako da miselno sodelujejo s svojimi izkušnjami in znanjem. Tako se dvigne tudi morala sodelujo�ih delavcev v skupini. Ker je pri delavcih bolj razvita avtokontrola oziroma kontrola naslednje delavke, se morebitne napake hitreje odkrijejo. Koli�ina polizdelkov je manjša in zato je koli�ina neustreznih izdelkov mnogo nižja. Do problemov lahko pride ob nepravilni pripravi proizvodnje. To je: neažurno spremljanje vhodnih materialov (zaradi pomanjkanja le teh lahko pride do zaustavitve sistema). Prav tako pomenijo izpad takta proizvodnje tudi bolezni delavcev, okvare strojev, nezadostno znanje delavcev, slaba priprava le teh…



Sestavni deli ( polizdelki) v tem sistemu se transportirajo od ene do druge operacije in so stalno v gibanju. Gibanje oziroma transportiranje je prilagojeno taktu dela. Takt dela je izra�unan glede na �as izdelave posamezne operacije. Ravno tako se mora upoštevati tudi storilnost in znanje delavcev, ki jih imamo na razpolago. Tehnološki postopek (faze dela) mora biti to�no dolo�en, saj sistem nima povratnih poti in zalog polizdelkov. Storilnost delavk se pove�uje, saj u�inek ve� polizdelkov v istem �asu delavca motivira za še boljše delo. Ta u�inek je še bolj opazen v homogeni skupini, hkrati pa delavca prisili k ve�ji storilnosti (nehumanost). Delavci v sistemu naj bi obvladali ve� faz, ki bi jih izvrševali hitro in kvalitetno. Delavci morajo sami izvajati kontrolo polizdelkov. Napaka je hitro odkrita in takoj odpravljena. Pri linijskem sistemu lahko opazimo napako v izdelavi, ko je koli�ina že velika zaloga polizdelkov. Pri linijskem sistemu se izdeluje ve�je število sestavnih delov po dolo�enih fazah. Zato je v primeru napake na dolo�eni fazi že prepozno, da bi popravili ve�jo koli�ino. Pri celi�nem sistemu pa se izdeluje sestavni del zaporedno po fazah, zato je napaka hitreje odkrita; odziv na napako je hitrejši. Proizvodni ciklus je krajši, zato hitreje pridemo do dolo�enih izdelkov (ženskih hla�). Pri celi�nem sistemu je ta zaloga veliko manjša, saj prva delavka vzame sestavne dele direktno z vozi�ka ob traku. Tako sestavni del potuje iz roke v roke od delavke do delavke Zaloga polizdelkov je torej ob�utno manjša Sistem je primeren za vse tekstilne stroje, saj je razporeditev strojev odvisna od tehnološke priprave dolo�enega modela. Na zalogi moramo imeti tudi stroje v primeru ve�je okvare, ki je ne moremo hitro odpraviti. Kadar pa jih delovni postopek ne zahteva jih brez ve�jih naporov in zamude �asa poljubno prestavimo oziroma jih zapeljemo na stran. Rešitev za to so stroji na kolesih oziroma na drugih lažje premi�nih telesih. Pri majhnih koli�inah jih niti ni potrebno prestavljati, ampak je manjša zamuda �asa, �e delavec operacijo opravi na nestalnem delovnem mestu Tehnolog mora vedeti, s kakšnimi stroji in kadri razpolaga. Stoji naj bi bili �imbolj enakomerno zasedeni. Fizi�na postavitev strojev je lahko razli�na ( S,U-obliki, pravokotni obliki itd.) glede na prostorske možnosti, tehnologijo, število potrebnih operacij itd. Celi�ni sistem ni ugoden za tehnološko razli�na naro�ila in majhne serije. Ravno tako pomeni odsotnost �lena v verigi ( osebna higiena, bolezni, tehnološki zastoji, okvare strojev, pomanjkanje sestavnih delov) zastoje, zaradi katerih pride do izpada proizvodnje. Za take primere moramo imeti naprej pripravljene možnosti, npr. mojster obvlada vse operacije in po potrebi vsko�i seveda pri krajši odsotnosti.



KON�NI CILJ SKUPINSKE ( CELI�NE) TEHNOLOGIJE V PROIZVODNJI JE V TEM, DA DELOV NE PROIZVAJAMO POSAMEZNO ALI V MAJHNIH SERIJAH, TEMVE� V VELIKIH SERIJAH TEHNOLOŠKO PODOBNIH DELOV S CILJEM, DA BI DOSEGLI U�INEK, KI SE BO PRIBLIŽAL OBDELAVI SERIJ ENAKIH DELOV. vhod izhod vhod izhod vhod izhod Slika 8: Shema celi�ne proizvodnje

4.3 POSTOPEK PRI OBLIKOVANJU PROIZVODNEGA SISTEMA ZA SKUPINSKO TEHNOLOGIJO 4.3.1 Zbiranje osnovnih podatkov o izdelkih oz proizvodnem programu V obratu šivalnice obratujeta dva samostojna trakova. Prvi trak izdeluje pretežno zahtevnejše ženske hla�e, medtem ko drugi trak izdeluje tehnološko lažje in koli�insko ve�je modele, t.s. moške klasi�ne hla�e. Klasi�ni moški program pa je prav tisti, ki je najbolj primeren za izdelavo v celi�nem sistemu. Tehnološko so si modeli zelo podobni. Projektanti proizvodnega procesa morajo zagotoviti osnovne podatke o izdelkih, njihove skice, sestavnice in drugo tehnološko dokumentacijo. 4.3.2 Analiza obstoje�ega stanja Ker spreminjamo že obstoje�i sistem in je potrebno izgraditi celoten nov projekt, potem moramo narediti analizo obstoje�ega stanja ter zbrati pripombe o prednostih in pomanjkljivosti obstoje�ega stanja. 4.3.3 Preu�iti razli�ne vrste proizvodnje Da bi zagotovili dobro izbiro vrste proizvodnje, moramo poznati prednosti in slabosti vsake od njih ( teko�a-enkratna, posami�na-serijska-množinska, skupinska (celi�na)-linijska). Poleg tega pri organizaciji proizvodnje ne smemo pozabiti na avtomatizacijo. Izbira stare, ne avtomatizirane tehnologije pomeni dolgotrajno životarjenje in neenakopravno borbo na tržiš�u.



4.3.4 Zbiranje podatkov o elementih proizvodnega sistema Podatki o elementih proizvodnega sistema ( o strojih, orodjih in drugih delovnih sredstvih itd.) so podatki, ki jih morajo projektanti pridobiti za projektiranje novega tehnološkega procesa. To so podatki o ceni, tehni�nih zna�ilnostih, možnosti nakupa, amortizacija na podlagi števila izmen itd. Na ta na�in se vrednostno opredeli eden od elementov kalkulacijske sheme lastne cene izdelkov in omogo�i medsebojne primerjave. 4.3.5 Grobo skiciranje proizvodnega sistema in celotnega proizvodnega procesa Predvideni proizvodni sistem in proces najprej grobo skiciramo, v �im bolj idealni obliki, v �im manjšem število korakov �lenjenja. Obi�ajno se opravi ve� variant grobe skice, nakar se za�ne izlo�anje tistih, ki pri prvem grobem izra�unu lastne cene izdelka pokažejo, da ne bodo zagotovile konkuren�ne proizvodnje izdelkov. Nadalje se izlo�ijo tiste, ki zaradi kakršnegakoli drugega vzroka ne bi bile izvedljive. Vse variante proizvodnega sistema in procesa je potrebno shraniti v dokumentaciji projektiranja tehnološkega procesa skupaj z opisi in opombami tudi takrat, ko se za dolo�ene variante ne odlo�imo. Za izbiro ene od variant obstaja ve� metod, med katerimi so najpomembnejše metode optimizacije 4.3.6 Raz�lenitev izbrane ina�ice proizvodnega procesa v pod procese in tehnološke postopke Potem, ko je izbrana najboljša ina�ica skice proizvodnega sistema proizvodnega procesa, pri�nemo z raz�lenjevanjem v pod procese (tehnološki proces, proces skladiš�enja, notranji transport in kontrola kakovosti). Tehnološke postopke nadalje raz�lenimo do takšne stopnje, kot je primerna glede na obseg proizvodnje. Pri tem morajo biti dolo�ene vse vrste obdelav oz.skupine podobnih sredstev zlasti strojev. Navedeno mora biti zaporedje teh obdelav za vsak element izdelka oz.za izdelek kot celoto. 4.3.7 Dolo�itev normativov �asa za izbrano ali izbrane ina�ice proizvodnega procesa Za vsako od predvidenih ina�ic (izberemo razli�ne modele) obdelav je potrebno dolo�iti normative. Pri grobih izra�unih se lahko ocenijo ali dolo�ijo po analogiji (po podobnosti), medtem ko se pri bolj natan�nih izra�unih zahteva raz�lenitev posameznih opravkov in delovnih nalog do najmanjših elementov, t.j. gibov. Te raziskave in dolo�itve v redni proizvodnji ugotavlja oddelek za študij dela. �as tehnoloških operacij dobimo po metodi sistema vnaprej dolo�enih �asov. Ta metoda se imenuje WF (Work factor) 4.3.8 Klasifikacija družin obdelovancev Klasifikacija družin obdelovancev (npr. skupina, ki obšiva krojne dele, skupina, ki fiksira krojne dele) je prva in obenem najvažnejša stopnja oblikovanja proizvodnega sistema za skupinsko tehnologijo. Z njo želimo iz raznolikega sestava obdelovancev poiskati tiste, ki so si tako ali druga�e med seboj sorodni.



4.3.9 Izdelava planov tehnoloških operacij šivanja za skupine tehnološko podobnih delov Za vsako skupino je potrebno izdelati plan tehnoloških operacij šivanja ( tabela 4 ). To je osnovni dokument,na katerem tehnolog podaja ustrezne informacije o izdelavi modela. Na osnovi plana tehnoloških operacij šivanja izdelamo plan tehnološkega procesa ( tabela 5 ). Oznaka modela MOŠKE HLA�E 15450 Oznaka proizvodne enote 1 Artikel blaga 19-562-2 Delavni nalog 334/2002 Število kosov 2300 Zap..št. Naziv tehnološke operacije Oznaka

del.sred. �as teh. operacije

Kategorija dela

1. Lepljenje flizelina na pas FP O.19 IV 2. Lepljenje flizelina na letev in nastavek FP 0.22 IV 3. Lepljenje flizelina na paspul zadnjega

žepa FP 0.13 IV

4. Lepljenje flizelina pod prednje žepe LM 0.30 IV 5. Zalikavanje svilene podloge na polovico LM 0.12 IV 6. Zalikavanje pasu v zgornjem delu LM 0.34 IV 7. Zlaganje in razrezovanje pasu RD 0.14 III

8. Lepljenje flizelina pod prednje žepe LM 0.12 IV 9. Zalikavanje svilene podloge na polovico LM 0.12 IV Tabela 4 : Primer plana tehnoloških operacij šivanja za eno skupino



Oznaka modela Moške hla�e 15450 Oznaka proizvodne skupine 1 Število delavcev v skupini 11 Dnevni delavni �as 450 Koli�ina delovnih sredstev 12 Takt skupine 0.96 Zap.št.del.mesta

Tehnološka operacija

Stopnja obremenitve %

Potrebno število delovnih sredstev

Potrebno število delavcev v skupini

1 1,2,3 0.96 1 1 2 4,5 0.98 4 4 3 6,7 1.00 3 2 4 8 1.02 1 1 5 9 1.03 3 3 Tabela 5: Primer plana tehnološkega procesa 4.3.10 Zagotovitev enakomerne obremenitve delovnih mest Vsaka neenakomernost obremenitve delovnih mest povzro�i velike izgube zaradi neizkoriš�enega �asa in neizkoriš�ene opreme. Lahko torej re�emo, da je enakomerna obremenitev delovnih mest eden najvažnejših pogojev za gospodarnost linijske proizvodnje z neprekinjenim tokom materiala. Postopek pri izravnavanju operacij, ki nam da enakomerno obremenitev delovnih mest, pa je takle: a) Najprej izra�unamo potreben tempo predvidene proizvodnje in ga podamo v obliki takta. b) Nato napravimo pregled vseh potrebnih operacij. c) Sledi povezava operacij v zaporedje, pri �emer je treba jasno dolo�iti, kaj moramo izvesti prej in kaj kasneje. d) Nato prikažemo operacije s �asom, iz �esar bodo vidna ozka grla. e) Sledi stopnja izravnavanja operacij tako, da dobimo za vsako delavno mesto �as, ki je po vrednosti �im bližje taktu. f) Kot kon�na stopnja sledi prikaz operacij, �asa in potrebnih ljudi za posamezno linijo, tako da ga neposredno vodstvo lahko brez truda razume. 4.3.11 Izra�un takta Izra�un takta ni samo osnova za obremenitev posameznega delovnega mesta, ampak je tudi osnova za oblikovanje tehnološkega sistema. Brez izra�una takta ne moremo predvidevati niti operacij, ki se morajo v primeru linijske proizvodnje z neprekinjenim tokom pokrivati z delovnimi mesti, niti ne moremo napraviti zaporedja operacij, kakor tudi ne moremo naro�iti ustrezne proizvodne opreme.



Takt se izra�una povsem neodvisno od tehnologije ali �asovnih normativov. Osnova za izra�un sta le število želenih proizvodov v dolo�enem obdobju ( navadno leto) in razpoložljiv delavni �as v istem �asovnem obdobju. Takt bi lahko imenovali �asovni presledek, v katerem mora zapustiti linijo po en proizvod. Izra�unamo ga na slede�i na�in: TS – takt skupine NT - normativni �as za izdelek TS= NT = 41.40 = 100 D 40 D - število delavcev Obremenitev delovnih mest (S) se izra�una kot kvocient med �asom posamezne tehnološke operacije in takta skupine. S= top S - obremenitev delavnih mest TS top - �as posamezne operacije 4.3.12 Modernizacija obstoje�ega strojnega parka in uvedba specialnih strojev Dokaj velika koli�ina in raznovrstnost nam omogo�a dovolj veliko kvoto strojev. Poleg strojev, ki so direktno vezani na proizvodni sistem, uporabljamo še dolo�eno koli�ino strojev, ki jih uporabimo v primeru okvare. Rezultate proizvodnje bi lahko izboljšali tudi s šivalnimi avtomati (avtomat za paspulirane žepe, avtomat za izdelavo všitkov). Šivalni avtomati so �asovno velika pridobitev, saj mo�no skrajšajo �as izdelave posamezne operacije. 4.3.13 Razmeš�anje delovnih sredstev v skupinske linije na osnovi plana tehnološkega procesa Analiza tehnološkega procesa služi za ustrezno razporeditev strojev in naprav. Da bo razporeditev strojev �im bolj racionalna, analiziramo ve� tehnoloških procesov. 4.3.14 Opredelitev števila in sestave delavk V tej fazi je potrebno predvideti potrebno število kadrov, vrsto in njihovo stopnjo kvalifikacije in izobrazbe delavcev v proizvodnji. Delavk na obeh trakovih je nekaj �ez osemdeset. Tako imamo dovolj veliko število delavk, da lahko izberemo ustrezno število enakovrednih delavk za celi�ni sistem proizvodnje. Katere delavke bi izbrali, vedo najbolje vodje trakov in vodja proizvodnje. Najboljši izbor bi bil, da se vodje trakov skupno dogovorijo, ne glede na trak in pripadnost dolo�enemu traku. Ocene, ki bi vplivale na izbor, so: delovna sposobnost prilagajanja skupini in taktu dela in avtoritativnosti ( pomembno reagiranje v primeru okvar in napak-avtokontrola)



Število ljudi, ki jih potrebujemo na liniji, izra�unamo tako, da pomnožimo �as, potreben za izdelavo enega proizvoda, s številom proizvodov, ki jih moramo proizvesti, in delimo z dejansko razpoložljivim �asom enega delavca v istem �asovnem obdobju. 4.4. AKTIVNOSTI, POVEZANE Z DOLO�ANJEM OPERATIVNIH ZNA�ILNOSTI CELIC Glavne aktivnosti proizvodnih celic, ki so povezane z dolo�anjem operativnih zna�ilnosti.

• dolo�itev postopkov vzdrževanja opreme, • dolo�itev postopkov kontrole proizvodov, • dolo�itev postopkov planiranja in kontrole proizvodnje, • dolo�itev odgovornosti in delovnih nalog izvajalcev, • dolo�itev mehanizmov merjenja u�inkovitosti in sistemov nagrajevanja, • dolo�itev povezav celic z ostalimi deli proizvodnje.

4.5 ORGANIZIRANJE NOVE POSTAVITVE

Kot je že iz predhodno povedanega razvidno sem kot rešitev naših problemov predlagala celi�no proizvodnjo. Da pa bi to lahko dokazala tudi na prakti�nih primerih, sem najprej predstavila klasi�ni moški model hla�. Modeli moških klasi�nih hla� so si tehnološko zelo podobni, zato nam ne bo potrebno nenehno spreminjati postavitev strojev v sistemu. Na traku št.1 so razvrš�eni modeli, ki nimajo kaj veliko skupnega. Poleg tega se proizvajajo manjše koli�ine hla�. Tudi podobnosti med modeli ni veliko. Na traku št. 2 pa je stvar druga�na, saj se moške klasi�ne hla�e izdelujejo le tam. Moške klasi�ne hla�e so si dokaj podobne in se izdelujejo v ve�jih koli�inah. V tem primeru bi lahko organizirali celi�no proizvodnjo. Tiste modele, ki za celi�no proizvodnjo niso primerni, bi izdelali na klasi�nem traku. Tako bi se na klasi�nem traku izdelali le zahtevnejši modeli. Predstavila bom ene izmed klasi�nih moških hla� in te podrobno opisala.



Prednji žepi: poševni, pošiti 1x-0.2mm, zatrjeni 4x. Zadnji žep 1x: izdelan enojni paspul na avtomat, širine 1cm, dolžine 15cm, zapenja se z gumbom in gumbnico. Razpor : prišita zadrga 2x ,izdelan okrasni pošiv v širini 1cm. Stranski šiv in korak: izdelani v širini 1 cm z verižnim šivom, šivi razlikani. Pas: sestavljen iz osnovnega materiala in pasnega traku, pošit v spodnjem delu ob robu pasu, zapenjanje z zapencem in gumbom. Dolžina: prišit varnostni tak, širine 1.5cm, rob hla� podšit s slepim šivom. Likanje: na rob. Gube na prednjih hla�nicah: všite z notranje strani v dolžini 3 cm, obrnjene proti stranskem šivu, zalikane v všitek. Pasne zanke: vstavljeno 6 pasnih zank, širine zanke 1cm, zatrjene v zgornjem delu na polavomatu za kratki šiv. Všitki: 2x na zadnji hla�nici, dolžine 7cm, zalikani. Etikiranje: všivna Trikon, okrasna s kodo Trikon, etiketa lycra. Obešanje: na obešalnik, zloženo na rob. Fiksiranje: v podro�ju paspuliranega zadnjega žepa, razpora,pasov in prednjih žepov. Slika 9: Opis moških hla�



4.5.1 Izdelava plana tehnoloških operacij šivanja za izdelavo moških klasi�nih hla� 15450 Plan tehnoloških operacij šivanja je osnovni dokument, na katerem tehnolog podaja ustrezne informacije o izdelavi modela. Izdelamo ga za vsak model posebej. Da se izdela plan tehnološke operacije šivanja, je potrebno poleg skice modela narediti podroben tehnološki opis modela. Število tehnoloških operacij je odvisno od delitve dela pri izdelavi modela. Za oznako delovnih sredstev uporabljamo simbole. FP-fiksirna preša NS-navadni šivalni stroj SS-specialni šivalni stroj A-avtomat PA-polavtomat RD-ro�no delo LM-likalna miza LR-likalni rokavnik SZZ- stiskanje zgornjega zapenca SSZ- stiskanje spodnjega zapenca Za nagrajevanje po delu moramo za vsako delo, dolo�iti stopnjo zahtevnosti dela. Kategorija dela se dolo�i na osnovi znanja, izkušenj, spretnosti in odgovornosti. Delavec ne sprejme posebnih navodil za delo I. Delavec sprejme navodila pri manj kot polovici nalog II. Delavec opravlja razli�na dela ro�nih del III. Delavec opravlja razli�na dela medfaznega likanja IV. Tabela 6: Stopnja zahtevnosti dela Plan tehnoloških operacij šivanja vsebuje osnovne in tehnološke podatke modela. Osnovni podatki modela so:

• oznaka modela, • oznaka proizvodne enote, • artikel blaga, • številka delovnega naloga.

Tehnološki podatki modela so: • zaporedna številka tehnološke operacije, • naziv tehnološke operacije, • �as tehnološke operacije, • kategorija dela.

Zahtevnost modela je osnovno izhodiš�e za oblikovanje potrebnih operacij in njihovega zaporedja. Mo�an vpliv pa ima tudi predvidena koli�ina celotne proizvodnje in njen predvideni tempo. Pri dolo�anju potrebnih operacij moramo upoštevati naslednje:

• primernost proizvodne opreme z oziroma na zahteve kakovosti modela, • potrebne pripomo�ke za delo, • �im boljša raz�lenitev operacij.

Operacije si sledijo po nekem kronološkem zaporedju izdelave.



�as tehnoloških operacij dobimo po metodi sistema vnaprej dolo�enih �asov. Ta metoda se imenuje WF(Work factor). S tem sistemom vnaprej dolo�enih �asov merimo �ase za opravila, ki jih opravljamo z rokami, životom in drugimi deli telesa. Vsako tako opravilo razstavimo v enostavne gibe in obratno, s kombinacijo gibov lahko opravljamo razli�na dela. Vsak gib je natan�no opredeljen. Na vsak gib vplivajo razli�ne spremenljivke, tako da so gibi klasificirani po težavnosti. Sistem vnaprej dolo�enih �asov so enostavno, tabeli�no prikazane �asovne vrednosti za elementarne gibe in pravila za uporabo. Pravila zlahka razumemo, si jih zapomnimo in uporabljamo. �asi za gibe so povpre�ni efektivni �asi, zato pri uporabi sistemov vnaprej dolo�enih �asov ni potrebno ocenjevanje delav�eve aktivnosti (storilnosti, u�inkovitosti) pri delu. Z njimi natan�no postavljamo �iste �ase, ki so izhodiš�e za izdelavo �asovnih normativov. Zato so z uporabo sistemov vnaprej dolo�enih �asov, obremenitve delovnih mest enakomernejše, kalkulacije pa zanesljivejše kot pri ostalih metodah merjenja �asov. Vsak posamezni gib je dolo�en v �asovnem standardu.



Oznaka modela Moške klasi�ne hla�e 15450 Oznaka proizvodne enote 2 Koli�ina 2300 Delovni nalog 89/98 Zap. štev. oper.

Naziv tehnološke operacije Oznaka delovnega sredstva

�as tehnološke operacije

Kategorija dela

1 Lepljenje flizelina na pas 2x FP 0.19 IV 2 Zlaganje in razrezovanje pasu 2x RD 0.14 III 3 Lepljenje flizelina na letev in

nastavek 2x FP 0.22 IV

4 Zlaganje razporne letve in nastavka RD 0.11 III 5 Lepljenje flizelina na paspul

zadnjega žepa FP 0.13 IV

6 Zlaganje paspula zadnjega žepa 1x RD 0.06 III 7 Rezanje flizelina za pod prednje

žepe 2x RD 0.11 III

8 Lepljenje flizelina pod prednje žepe LM 0.30 IV 9 Zalikavanje svilene podloge na

polovico 1x LM 0.12 I

10 Opletanje prednjih in zadnjih hla�nic,obrobnikov za prednje žepe, paspul in obrobnik za zadnji žep

SS 3.05 II

11 Opletanje nastavkov v koraku z dveh strani 2x

SS 0.29 II

12 Prišivanje nastavkov v koraku NS 0.65 II 13 Razlikavanje nastavkov v koraku

2x LM 0.22 IV

14 Šivanje všitkov na zadnjih hla�nicah

NS 0.62 II

15 Zalikavanje všitkov na zadnjih hla�nicah 2x

LM 0.25 IV

16 Izdelava pasnih zank 6x SS 0.34 II 17 Prišivanje podloge razpornega

nastvka 1x-0.2 NS 0.54 II

18 Zalikavanje razpornega nastavka 1x LM 0.17 IV 19 Prišivanje zadrge na letev in

nastavek 1x SS 0.59 II

20 Zalikavanje pasu v zgornjem delu 2x

LM 0.34 IV

21 Šivanje gub na prednjih hla�nicah 2x

NS 1.27 I

22 Zalikavanje gub na prednjih hla�nicah 2x

LM 1.04 IV

23 Pošivanje prednjih žepov NS 1.05 I 24 Zadelava prednjih žepov NS 1.78 II



25 Obšivanje prednjih žepov SS 0.73 II 26 Šivanje podaljška z dveh strani NS 0.62 II 27 Izdelava enojnega paspula na

zadnji hla�nici A 0.76 I

28 Prerezovanje zadnjega žepa v vogale in zatrditev

NS 0.81 I

29 Polikavanje paspula na zadnji hla�nici

LM 0.26 IV

30 Izdelava gumbnice na zadnji žep 1x PA 0.33 II 31 Zadelava zadnjega žepa 1x NS 0.87 II 32 Obšivanje zadnjega žepa 1x SS 0.30 II 33 Prišivanje letve in nastavka na

hla�nico NS 1.24 I

34 Sestava stranskega šiva in koraka SS 2.21 I 35 Razlikavanje stranskega šiva in

koraka LR 1.19 IV

36 Prišivanje gurte na pas NS 1.17 I 37 Prišivanje pasu in 6 pasnih zank NS 2.07 I 38 Obšivanje razporne letve SS 0.42 II 39 Zadelava podaljška NS 1.14 I 40 Izdelava okrasnega pošiva v

razporu NS 0.58 I

41 Stiskanje zgornjega zapenca na pas SZZ 0.44 II 42 Stiskanje spodnjega zapenca na pas SSZ 0.34 II 43 Pošivanje pasu ob robu NS 1.55 I 44 Obšivanje sedalnega šiva �ez pošit

pas SS 0.50 II

45 Spenjanje zadrge RD 0.63 II 46 Sestava sedalnega šiva SS 1.12 I 47 Opletanje dolžine SS 0.64 II 48 Prišivanje varnostnega traku SS 0.82 I 49 Obra�anje hla� RD 0.14 III 50 Podšivanje dolžine SS 0.57 II 51 Obra�anje hla� RD 0.14 III 52 Pritrjevanje sedalnega šiva 2x,

žepovino 2x,razporno letev 1x, podlogo 3x

PA 0.70 II

53 Zatrjevanje pasnih zank 6x, prednjih žepov 4x, zadnjega žepa 2x, razpora 1x

PA 1.47 II

54 Zatrjevanje sedalnega šiva 1x PA 0.21 II 55 Izdelava gumbnice na pas 1x PA 0.27 II 56 Prišivanje gumba na pas 1x,zadnji

žep 1x PA 0.45 II

57 �iš�enje in obra�anje hla� RD 1.87 III Tabela 7: Plan tehnoloških operacij šivanja SKUPNI �AS = 40.14 min



4.5.2 Plan enakomerne obremenitve delovnih mest Plan enakomerne obremenitve delovnih mest izdelamo na podlagi planov tehnoloških operacij šivanja. Te plane izdelamo lo�eno po posameznih tehnoloških operacijah za vsak tehnološko zaklju�eni proces posebej. Za proces krojenja kot tudi za proces dodelave se izdela obi�ajno en plan tehnološkega procesa za ve� modelov. Za proces šivanja pa se izdela plan lo�eno za vsako proizvodno enoto. Pri izdelavi plana tehnološkega procesa je potrebno posebno pozornost posvetiti:

• funkcionalnemu grupiranju tehnoloških operacij glede na delovna sredstva (na enem delovnem mestu se izvaja takšna delovna operacija, ki so po na�inu izvajanja podobne),

• pri izbiri delavnih sredstev je potrebno navesti vse pomembnejše tehni�ne karakteristike glede na možnosti uporabe,

• obremenitvi delovnih mest po zahtevnosti tehnološke operacije in sposobnosti delavca v taktu delovne skupine. �eprav so normalni pogoji dela za vse delavce enaki, je u�inkovitost delavcev razli�na.

Plan tehnološkega procesa vsebuje: • potrebno število delavcev, • kapaciteto proizvodne enote, • kapaciteto delavca, • razpoložljivo koli�ino delovnih sredstev, • ritem delovne skupine, • obremenitev delovnih mest.

Za izra�un obremenitve delovnega mesta oziroma delavca je potreben �as izdelave in število delavcev, iz �esar se izra�una takt skupine. NT - normativni �as za izdelek TS= NT = 40.14 = 100 (takt skupine) D 40 D - število delavcev Obremenitev delovnih mest (S) se izra�una kot kvocient med �asom posamezne tehnološke operacije in takta skupine. top top - �as posamezne tehnološke operacije S= x 100 TS – takt skupine TS Plan montaže je plan toka oziroma smeri prehoda materiala skozi proizvodni proces. Na podlagi plana enakomerne obremenitve delovnih mest se izdela plan montaže. Pri izdelavi plana montaže se izogibamo prvotnemu gibanju materiala in podvajanju transportnih poti. Plan montaže pomaga, da se giblje material racionalno v tehnološkem procesu. Tehnološke operacije si sledijo brez zastoja. Po vrsti tako, da se material premika kontinuirano in z dolo�eno hitrostjo skozi operacije. Prav tako se na osnovi plana enakomerne obremenitve delovnih mest izvaja razporeditev delovnih sredstev.



Oznaka modela Moške klasi�ne hla�e 15450 Oznaka proizvodne enote 2 Koli�ina 2300 Delovni nalog 89/98 Število delavcev proizvodne enote 40 Dnevni delovni �as(min) 480 Koli�ina delovnih sredstev 43 Takt skupine(min/del) 100 Št.tehoper.

Naziv tehnološke operacije Posamezni �as operacije

Skupni �as operacije

Stopnja obremenitve %

1 Lepljenje flizelina na pas 2x 0.19 2 Zlaganje in razrezovanje pasu 2x 0.14 3 Lepljenje flizelina na letev in

nastavek 2x 0.22

4 Zlaganje razporne letve in nastavka 2x

0.11 0.96 0.96%

5 Lepljenje flizelina na paspul zadnjega žepa

0.13

6 Zlaganje paspula zadnjega žepa 1x 0.06 7 Rezanje flizelina za pod prednje

žepe 2x 0.11

20 Zalikavanje pasu v zgornjem delu 2x

0.34

9 Zalikavanje svilene podloge na polovico 1x

0.12

13. Razlikavanje nastavkov v koraku 2x

0.22

15. Zalikavanje všitkov na zadnjih hla�nicah 2x

0.25 2.70:3=0.90 0.90%

8. Lepljenje flizelina pod prednje žepe 2x

0.30

22. Zalikavanje gub na prednjih hla�nicah 2x

1.04

18. Zalikavanje razpornega nastavka 1x 0.17 10 Opletanje prednjih

in zadnjih hla�nic,obrobnikov za prednje žepe, paspul in obrobnik za zadnji žep

3.05 3.34:4=1.11 1.11%


0.29

12 Prišivanje nastavkov v koraku 0.65 14 Šivanje všitkov na zadnjih

hla�nicah 2x 0.62


1.27 3.08:3=1.03 1.03%

17 Prišivanje podloge razpornega nastvka 1x-0.2

0.54



16 Izdelava pasnih zank 6x 0.34 0.93 0.93% 19 Prišivanje zadrge na letev in

nastavek 1x 0.59

23 Pošivanje prednjih žepov 1.05 1.05 1.05% 31 Zadelava zadnjega žepa 1x 0.87 28 Prerezovanje zadnjega žepa v

vogale in zatrditev na konceh 0.81 4.08:4=1.02 1.02%

26 Šivanje podaljška z dveh strani 0.62 24 Zadelava prednjih žepov 1.78 25. Opletanje prednjih žepov 1.03 1.03 1.03% 32. Opletanje zadnjih žepov 0.30 36. Šivanje gurte 1.17 1.93:2=0.97 0.97% 27. Izdelava zadnjega žepa 0.76 33. Prišivanje zadrge 1.24 1.24 1.24% 34. Sestava stranskega šiva in koraka 2.21 3.33:3=1.11 1.11% 46. Sestava sedalnega šiva 1.12 41. Stiskanje zgornjega zapenca na pas

1x 0.44

42. Stiskanje spodnjega zapenca na pas 0.34 1.97:2=0.99 0.99% 35. Razlikavanje stranskega šiva in

koraka 1.19

37. Prišivanje pasu 2.07 2.07:2=1.04 1.04% 38. Obšivanje letve 0.42 0.92 0.92% 44. Obšivanje sedalnega šiva 0.50 43. Pošivanje pasu 1.55 2.13:2=1.07 1.07% 40. Izdelava okrasnega pošiva v

razporu 0.58

39. Zadelava podaljškov 1.14 1.14 1.14% 47. Opletanje dolžine 0.64 48. Prišivanje varnostnega traku 0.82 2.03:2=1.02 1.02% 50. Podšivanje dolžine 0.57 55. Izdelava gumbnice na pas 1x 0.27 56. Prišivanje gumba na pas 1x,zadnji

žep 1x 0.45 1.05 1.05%

30. Izdelava gumbnice na zadnji žep 1x 0.33 45. Spenjanje zadrge 0.63 49. Obra�anje hla� 0.14 0.91 0.91% 51. Obra�anje hla� 0.14 57. �iš�enje in obra�anje hla� 1.87 1.87:2=0.94 0.94% Tabela 8: Plan enakomerne obremenitve delovnih mest



Oznaka modela: Moške hla�e 15450 Oznaka proizvodne enote: 2 Število delavcev proizvodne enote: 40 Dnevni delovni �as (min): 480 Koli�ina delovnih sredstev: 43 Takt skupine (min/del): 100 Oznaka DM


Stopnja obremenitve SO % Š ML RD

Delovno sredstvo Naziv Potr.št.

Število delavcev

1 1,2,3,4,5,6,7 0.96 FP 1 1 2,3,4

8,9,13,15,1820,22,29

O.90 LM

3 3

5,6,7,8 10,11 1.11 SS 4 4 9,10,11 12,14,17,21 1.03 NS 3 3 12,13 16,19 0.93 SS,SS 2 1 14 23 1.05 NS 1 1 15,16,17,18

28,24,31,26 1.02 NS 4 4

19, 25,32 1.03 SS 1 1 20,21,22

36,27 0.97 A,NS 3 2

23 33 1.24 NS 1 1 24,25,26

34,46 1.11 SS 3 3

27,28,29,30

35,41,42 0.99 LR,RD 4 2

31,32 37 1.04 NS 2 2 33 38,44 0.92 SS 1 1 34,35 43,40 1.07 NS 2 2 36 39 1.14 NS 1 1 37,38,39

47,48,50 1.02 SSx3 3 2

40,41 52,53,54 1.19 SS,SS 2 2 42,43 55,56,30 1.05 SS 2 1 44,45 45,49,51 0.91 RD 0 1 46,47 52 0.94 RD 0 2 Tabela 9: Plan delovnih sredstev



4.5.3 Izdelava plana tehnoloških operacij šivanja za vsako celico Za vsako skupino je potrebno izdelati plan tehnoloških operacij šivanja. Skupine sem sestavila po to�no identi�nih sestavnih tehnologijah tako �asovno kot tehnološko. Izra�une za celi�ne sisteme sem povzela po teoriji celi�nih sistemov, in sicer s 25% odbitka od klasi�nega traku. �asa kontrole nisem upoštevala, saj naj bi pri celi�nem sistemu uporabljali avtokontrolo, ki bi poskrbela za sprotno zagotavljanje kvalitete. Oznaka modela Moške klasi�ne hla�e 15450 Oznaka proizvodne enote 2 Koli�ina 2300 Delovni nalog 89/98 SKUPNI �AS SKUPINE 1 ZA KLASI�NI SISTEM = 2.11 min Zap.št. Naziv tehnološke operacije Oznaka


Kategorija dela


žepa FP 0.13 IV

4. Lepljenje flizelina pod prednje žepe LM 0.30 IV 5. Zalikavanje svilene podloge na

polovico LM 0.12 IV

6. Zalikavanje pasu v zgornjem delu LM 0.34 IV 7. Razlikavanje nastavkov v koraku 2x LM 0.22 IV

8. Zalikavanje razpornega nastavka 1x LM 0.17 IV 9. Zlaganje paspula zadnjega žepa 1x RD 0.06 III 10. Zlaganje razporne letve in nastavka 2x RD 0.11 III

11. Zlaganje in razrezovanje pasu RD 0.14 III 12 Rezanje flizelina za pod prednje žepe

2x RD 0.11 III

SKUPNI �AS SKUPINE 1 ZA CELI�NI SISTEM = 1.61 min Zap.št. Naziv tehnološke operacije Oznaka


Kategorija dela


žepa FP 0.10 IV

4. Lepljenje flizelina pod prednje žepe LM 0.23 IV 5. Zalikavanje svilene podloge na

polovico LM 0.09 IV

6. Zalikavanje pasu v zgornjem delu LM 0.26 IV 7. Razlikavanje nastavkov v koraku 2x LM 0.17 IV

8. Zalikavanje razpornega nastavka 1x LM 0.13 IV 9. Zlaganje paspula zadnjega žepa 1x RD 0.05 III



10. Zlaganje razporne letve in nastavka 2x RD 0.08 III

11. Zlaganje in razrezovanje pasu RD 0.11 III 12 Rezanje flizelina za pod prednje žepe

2x RD 0.08 III

SKUPNI �AS SKUPINE 2 ZA KLASI�NI SISTEM = 8.64 min Zap.št. Naziv tehnološke operacije Oznaka


Kategorija dela

10 Opletanje prednjih in zadnjih hla�nic, obrobnikov za prednje žepe, paspul in obrobnik za zadnji žep

SS 3.05 II


SS 0.29 II

12 Prišivanje nastavkov v koraku NS 0.65 II 14 Šivanje všitkov na zadnjih hla�nicah 2x NS 0.62 II 15 Zalikavanje všitkov na zadnjih

hla�nicah 2x LM 0.25 IV

16 Izdelava pasnih zank 6x SS 0.34 II 17 Prišivanje podloge razpornega nastvka

1x-0.2 NS 0.54 II

19 Prišivanje zadrge na letev in nastavek 1x

SS 0.59 II

21 Šivanje gub na prednjih hla�nicah 2x NS 1.27 I 22 Zalikavanje gub na prednjih hla�nicah

2x LM 1.04 IV



Kategorija dela


SS 2.29 II


SS 0.22 II

12 Prišivanje nastavkov v koraku NS 0.49 II 14 Šivanje všitkov na zadnjih hla�nicah 2x NS 0.47 II 15 Zalikavanje všitkov na zadnjih

hla�nicah 2x LM 0.19 IV

16 Izdelava pasnih zank 6x SS 0.26 II 17 Prišivanje podloge razpornega nastvka

1x-0.2 NS 0.41 II

19 Prišivanje zadrge na letev in nastavek SS 0.44 II 21 Šivanje gub na prednjih hla�nicah 2x NS 0.95 I 22 Zalikavanje gub na prednjih hla�nicah LM 0.78 IV





Kategorija dela

23 Pošivanje prednjih žepov NS 1.05 I 24 Zadelava prednjih žepov NS 1.78 II 25 Obšivanje prednjih žepov SS 0.73 II 26 Šivanje podaljška z dveh strani NS 0.62 II 27 Izdelava enojnega paspula na zadnji

hla�nici A 0.76 I


NS 0.81 I

29 Polikavanje paspula na zadnji hla�nici LM 0.26 IV 30 Izdelava gumbnice na zadnji žep 1x PA 0.33 II 31 Zadelava zadnjega žepa 1x NS 0.87 II 32 Obšivanje zadnjega žepa 1x SS 0.30 II



Kategorija dela

23 Pošivanje prednjih žepov NS 0.79 I 24 Zadelava prednjih žepov NS 1.33 II 25 Obšivanje prednjih žepov SS 0.54 II 26 Šivanje podaljška z dveh strani NS 0.47 II 27 Izdelava enojnega paspula na zadnji

hla�nici A 0.57 I


NS 0.61 I

29 Polikavanje paspula na zadnji hla�nici LM 0.20 IV 30 Izdelava gumbnice na zadnji žep 1x PA 0.25 II 31 Zadelava zadnjega žepa 1x NS 0.65 II 32 Obšivanje zadnjega žepa 1x SS 0.23 II





Kategorija dela

33 Prišivanje letve in nastavka na hla�nico

NS 1.24 I

34 Sestava stranskega šiva in koraka SS 2.21 I 35 Razlikavanje stranskega šiva in koraka LR 1.19 IV 36 Prišivanje gurte na pas NS 1.17 I 37 Prišivanje pasu in 6 pasnih zank NS 2.07 I 38 Obšivanje razporne letve SS 0.42 II 39 Zadelava podaljška NS 1.14 I 40 Izdelava okrasnega pošiva v razporu NS 0.58 I 41 Stiskanje zgornjega zapenca na pas 1x SZZ 0.44 II 42 Stiskanje spodnjega zapenca na pas SSZ 0.34 II 43 Pošivanje pasu ob robu NS 1.55 I 44 Obšivanje sedalnega šiva �ez pošit pas SS 0.50 II 45 Spenjanje zadrge RD 0.63 II 46 Sestava sedalnega šiva SS 1.12 I SKUPNI �AS SKUPINE 4 ZA CELI�NI SISTEM = 10.92 min Zap.št. Naziv tehnološke operacije Oznaka


Kategorija dela


NS 0.93 I

34 Sestava stranskega šiva in koraka SS 1.66 I 35 Razlikavanje stranskega šiva in koraka LR 0.89 IV 36 Prišivanje gurte na pas NS 0.88 I 37 Prišivanje pasu in 6 pasnih zank NS 1.55 I 38 Obšivanje razporne letve SS 0.32 II 39 Zadelava podaljška NS 0.86 I 40 Izdelava okrasnega pošiva v razporu NS 0.44 I 41 Stiskanje zgornjega zapenca na pas 1x SZZ 0.33 II 42 Stiskanje spodnjega zapenca na pas SSZ 0.26 II 43 Pošivanje pasu ob robu NS 1.16 I 44 Obšivanje sedalnega šiva �ez pošit pas SS 0.38 II 45 Spenjanje zadrge RD 0.42 II 46 Sestava sedalnega šiva SS 0.84 I





Kategorija dela

47 Opletanje dolžine SS 0.64 II 48 Prišivanje varnostnega traku SS 0.82 I 49 Obra�anje hla� RD 0.14 III 50 Podšivanje dolžine SS 0.57 II 51 Obra�anje hla� RD 0.14 III 52 Pritrjevanje sedalnega šiva 2x,


PA 0.70 II


PA 1.47 II

54 Zatrjevanje sedalnega šiva 1x PA 0.21 II 55 Izdelava gumbnice na pas 1x PA 0.27 II 56 Prišivanje gumba na pas 1x,zadnji žep

1x PA 0.45 II

57 �iš�enje in obra�anje hla� RD 1.87 III



Kategorija dela

47 Opletanje dolžine SS 0.48 II 48 Prišivanje varnostnega traku SS 0.62 I 49 Obra�anje hla� RD 0.11 III 50 Podšivanje dolžine SS 0.43 II 51 Obra�anje hla� RD 0.11 III 52 Pritrjevanje sedalnega šiva 2x,


PA 0.53 II


PA 1.10 II

54 Zatrjevanje sedalnega šiva 1x PA 0.16 II 55 Izdelava gumbnice na pas 1x PA 0.20 II 56 Prišivanje gumba na pas 1x,zadnji žep

1x PA 0.34 II

57 �iš�enje in obra�anje hla� RD 1.40 III



Oznaka modela Moške klasi�ne hla�e 15450 Oznaka proizvodne enote 2 Koli�ina 2300 Delovni nalog 89/98 Število delavcev proizvodne enote 6 Dnevni delovni �as (min) 480 Koli�ina delovnih sredstev 7 Takt skupine (min/del) 0.27 SKUPNI �AS SKUPINE 1 ZA CELI�NI SISTEM = 1.61 min/1 kos hla� TS= NT = 1.61 = 0.27 TS - takt skupine D 6 NT - normativni �as za izdelek D - število delavcev Št.tehoper.



Stopnja obremenitve

2 Lepljenje flizelina na letev in nastavek

0.17 0.27 0.27

3 Lepljenje flizelina na paspul zadnjega žepa

0.10

1 Lepljenje flizelina na pas 0.14 11 Zlaganje in razrezovanje pasu 0.11 0.30 0.30 9 Zlaganje paspula zadnjega žepa 1x 0.05 10 Zlaganje razporne letve in nastavka

2x 0.08

4 Zalikavanje svilene podloge na polovico

0.09 5 Zalikavanje pasu v zgornjem delu 0.26 1.04:4=0.26 0.26 6 Razlikavanje nastavkov v koraku

2x 0.17

7 Zalikavanje razpornega nastavka 1x 0.13 8 Lepljenje flizelina pod prednje žepe 0.23 12 Rezanje flizelina za pod prednje

žepe 2x 0.08

Zap.št. del. mesta



Delovno sredstvo

Število delavcev

1,2 2,3 0.27 FP 1 1 3,4 9,1 ,11 0.30 RD.FP 2 1 5,6,7,8 4,5,6,7,8,12,10 0.26 LM,RD 4 4

Tabela 10: Plan enakomerne obremenitve delovnih mest 1. celice



Oznaka modela Moške klasi�ne hla�e 15450 Oznaka proizvodne enote 2 Koli�ina 2300 Delovni nalog 89/98 Število delavcev proizvodne enote 8 Dnevni delovni �as (min) 480 Koli�ina delovnih sredstev 11 Takt skupine (min/del) 0.81 SKUPNI �AS SKUPINE 2 ZA CELI�NI SISTEM = 6.50 min/1 kos hla� TS= NT = 6.50 = 0.81 D - število delavcev D 8 TS - takt skupine NT - normativni �as za izdelek Št.tehoper.



Stopnja obremenitve


2.29 2.51:3=0.83 0.83


0.22

12 Prišivanje nastavkov v koraku 0.49 19 Prišivanje zadrge na letev in

nastavek 1x 0.44

17 Prišivanje podloge razpornega nastavka 1x-0.2

0.41 1.60:2=0.80 0.80

16 Izdelava pasnih zank 6x 0. 26 22 Zalikavanje gub na prednjih

hla�nicah 2x 0.78


0.95

14 Šivanje všitkov na zadnjih hla�nicah 2x

0.47 2.39:3 =0.80 0.80

15 Zalikavanje všitkov na zadnjih hla�nicah 2x

0.19

Zap. št.



Delovno sredstvo

Število delavcev

1,2,3 10,11 0.83 SS 3 3 3,4,5,6 12,19,17,16 0.80 NS,NS,SS

SS 4 2

8,9,10 22,21,14,15 0.80 LM,NS 4 3 Tabela 11: Plan enakomerne obremenitve delovnih mest 2. celice



Oznaka modela Moške klasi�ne hla�e 15450 Oznaka proizvodne enote 2 Koli�ina 2300 Delovni nalog 89/98 Število delavcev proizvodne enote 8 Dnevni delovni �as (min) 480 Koli�ina delovnih sredstev 10 Takt skupine (min/del) 0.71 SKUPNI �AS SKUPINE 3 ZA CELI�NI SISTEM = 5.64 min TS= NT = 5.64 = 0.71 D - število delavcev D 8 TS - takt skupine NT - normativni �as za izdelek Št.tehoper.



Stopnja obremenitve

23 Pošivanje prednjih žepov 0.79 2.12:3=0.71 0.71 24 Zadelava prednjih žepov 1.33 25 Obšivanje prednjih žepov 0.54 0.77 0.77 32 Obšivanje zadnjega žepa 1x 0.23 27 Izdelava enojnega paspula na

zadnji hla�nici 0.57 0.77 0.77

29 Polikavanje paspula na zadnji hla�nici

0.20

26 Šivanje podaljška z dveh strani 0.47 28 Prerezovanje zadnjega žepa v

vogale in zatrditev 0.61 1.98:3=0.66 0.66

30 Izdelava gumbnice na zadnji žep 1x 0.25 31 Zadelava zadnjega žepa 1x 0.65 Zap.št. del.mesta



Delovno sredstvo

Število delavcev

1,2,3 23,24 0.71 NS,NS, NS

3 3

4 25,32 0.77 SS 1 1 5,6 27,29 0.57 0.20 A,LM 2 1

7,8,9,10 26,28,30,31 0.66 NS,NS, NS,SS

4 3







Stopnja obremenitve


0.93

36 Prišivanje gurte na pas 0.88 2.25:2=1.13 1.13 40 Izdelava okrasnega pošiva v

razporu 0.44

39 Zadelava podaljška 0.86 37 Prišivanje pasu in 6 pasnih zank 1.55 3.57:3=1.19 1.19 43 Pošivanje pasu ob robu 1.16 45 Spenjanje zadrge 0.42 41 Stiskanje zgornjega zapenca na

pas 1x 0.33 1.01 1.01

42 Stiskanje spodnjega zapenca na pas

0.26

34 Sestava stranskega šiva in koraka 1.66 35 Razlikavanje stranskega šiva in

koraka 0.89

44 Obšivanje sedalnega šiva �ez pošit pas

0.38 4.09:4=1.02 1.02

46 Sestava sedalnega šiva 0.84 38 Obšivanje razporne letve 0.32 Zap.št. del.mesta



Delovno sredstvo

Število delavcev

1,2 33,36,40 1.13 NS,NS 2 2 3,4,5 39,37,43 1.19 NS 3 3 6,7 45,41,42 1.01 RD,SSS,

SSZ 2 1

7,8,9,10 34,35,44,46,38 1.02 LR,SS 4 4







Stopnja obremenitve

48 Prišivanje varnostnega traku 0.62 0.62 0.62 47 Opletanje dolžine 0.48 51 Obra�anje hla� 0.11 0.70 0.70 49 Obra�anje hla� 0.11 52 Pritrjevanje sedalnega šiva 2x,

žepovino 2x, razporno letev 1x, podlogo 3x

0.53


1.10 2.76:4=0.69 0.69

54 Zatrjevanje sedalnega šiva 1x 0.16 55 Izdelava gumbnice na pas 1x 0.20 56 Prišivanje gumba na pas 1x, zadnji

žep 1x 0.34

50 Podšivanje dolžine 0.43 57 �iš�enje in obra�anje hla� 1.40 1.40:2=0.70 0.70 Zap.št. del. mesta



Delovno sredstvo

Število delavcev

1 48 0.62 SS 1 1 2,3 47,51,49 0.70 SS,RD 2 1 4,5,6,7,8 9

52,53,54,55,56,50

0.69 PA,SS 6 4

10 57 0.70 RD 2 2




4.6 NOVA POSTAVITEV CELI�NE PROIZVODNJE 1. SKUPINA 2. SKUPINA

FP FIKSIRNA PREŠA 1X

MIZA ZA ODLAGANJE

FP FIKSIRNA PREŠA 1X

RD MIZA ZA REZANJE FLIZELINA

SS ZA OPLETANJE KROJNIH DELOV


LM LIKALNA MIZA

LM LIKALNA MIZA

LM LIKALNA MIZA


NS NS

SS ZA IZDELAVO ZANK

LM LIKALNA MIZA

LM LIKALNA MIZA

SS

NS

RD MIZA ZA ZLAGANJE KROJNIH DELOV

VHOD IZHOD VHOD

NS

IZHOD

MIZA ZA ODLAGANJE



3. SKUPINA 4. SKUPINA

VHOD

NS

NS

NS

SS ZA OPLETANJE ŽEPOV

A AVTOMAT ZA ŽEPE

LM LIKALNA MIZA

NS

NS

NS

SS ZA IZDELAVO GUMBNIC

MIZA ZA ODLAGANJE

IZHOD

VHOD

NS

NS

NS

NS

NS

RD SPENJANJE ZADRGE

SSZ,SSS

SS

SS

LR

SS

IZHOD

MIZA ZA ODLAGANJE



5.SKUPINA

VHOD

SS

SS OPLETANJE HLA�

RD OBRA�ANJE HLA�

IZHOD

PA - ZA PRITRJEVANJE

PA - ZA ZATRJEVANJE

POLICA ZA ODLAGANJE GOTOVIH HLA� ZA LIKANJE

SS- ZA OPLETANJE

PA – ZA ZATRJEVANJE

PA- ZA IZDELAVO GUMBNICE

PA- ZA PRIŠIVANJE GUMBA

RD �IŠ�ENJE HLA�



5. ZAKLJU�KI 5.1 OCENA U�INKOV CELI�NEGA SISTEMA 1. SKUPINA Za izdelavo je potrebnih 6 delavcev. Število minut po klasi�nem sistemu je 2.11min, po celi�nem sistemu pa 1.61 min. Po klasi�nem sistemu bomo izdelali 480 min:2.11min=228 kosov/ 1 delavca 228 kosov/ 1 delavca x 6 delavcev =1368 sestavnih delov /dan. Po celi�nem sistemu bomo izdelali: 480 min:1.61 min=298kosov/1 delavca 298 kosov/na 1 delavca x 6 delavcev=1788 sestavnih delov /dan. Z enakim številom delavcev bomo izdelali 420 sestavnih delov ve� /dan. 2. SKUPINA Za izdelavo je potrebnih 8 delavcev. Število minut po klasi�nem sistemu je 8.64 min, po celi�nem sistemu pa 6.50 min. Po klasi�nem sistemu bomo izdelali: 480 min:8.64 min = 56 kosov/ 1 delavca 56 kosov/ 1 delavca x 8 delavcev = 448 sestavnih delov /dan. Po celi�nem sistemu bomo izdelali: 480 min:6.50 min =74 kosov/1 delavca 74 kosov/na 1 delavca x 8 delavcev =592 sestavnih delov /dan. Z enakim številom delavcev bomo izdelali 144 sestavnih delov ve� /dan. 3. SKUPINA Za izdelavo je potrebnih 8 delavcev. Število minut po klasi�nem sistemu je 7.51 min, po celi�nem sistemu pa 5.64 min. Po klasi�nem sistemu bomo izdelali: 480 min:7.51 min = 64 kosov/ 1 delavca 64 kosov/ 1 delavca x 8 delavcev = 512 sestavnih delov /dan. Po celi�nem sistemu bomo izdelali:



480 min:5.64 min =85 kosov/1 delavca 85 kosov/na 1 delavca x 8 delavcev =680 sestavnih delov /dan. Z enakim številom delavcev bomo izdelali 168 sestavnih delov ve� /dan. 4. SKUPINA Za izdelavo je potrebnih 10 delavcev. Število minut po klasi�nem sistemu je 14.6 min, po celi�nem sistemu pa 10.92 min. Po klasi�nem sistemu bomo izdelali: 480 min:14.6 min = 33 kosov/ 1 delavca 33 kosov/ 1 delavca x 10 delavcev = 330 sestavnih delov /dan Po celi�nem sistemu bomo izdelali: 480 min:10.92 min = 44 kosov/1 delavca 44 kosov/na 1 delavca x 10 delavcev = 440 sestavnih delov /dan. Z enakim številom delavcev bomo izdelali 110 sestavnih delov ve� /dan. 5. SKUPINA Za izdelavo je potrebnih 8 delavcev. Število minut po klasi�nem sistemu je 7.28 min, po celi�nem sistemu pa 5.48 min. Po klasi�nem sistemu bomo izdelali: 480 min:7.28 min = 66 kosov/ 1 delavca 66 kosov/ 1 delavca x 8 delavcev = 528 sestavnih delov /dan. Po celi�nem sistemu bomo izdelali: 480 min:5.48 min = 88 kosov/1 delavca 88 kosov/na 1 delavca x 8 delavcev = 704 sestavnih delov /dan. Z enakim številom delavcev bomo izdelali 176 sestavnih delov ve� /dan. Normativni �as za šivanje moških hla� po klasi�nem sistemu je 40.14 min. Za izdelavo je potrebnih 40 delavcev. Proizvedena koli�ina je 478 hla�/dan v eni proizvodni liniji. Normativni �as za šivanje moških hla� po celi�nem sistemu je 30.15min .Za izdelavo potrebujemo 40 delavcev. Proizvedena koli�ina po celi�nem sistemu je 636 hla� na dan v eni celi�ni proizvodni liniji. Tako bi z novo postavitvijo proizvodnje v traku celi�ne proizvodnje izdelali 158 kosov hla� ve� na dan.



Kot sem že povedala v uvodu, je glavni problem skupni preto�ni �as izdelka od vhoda materialov v sistem do izhoda izdelka. V našem primeru je to en kos hla�. Celi�ni sistem nam omogo�a prav hitrejši prehodni �as, saj je v procesu izdelave le malo izdelkov. �e povzamemo, da ima vsaka delavka v obdelavi en kos sestavnega dela hla� in je eden na transportiranju, to pomeni, da je sestavnih delov (polizdelkov) toliko kot delovnih mest oziroma eden ve� pri vstopu v sistem. Celi�ni sistem bi za delavke pomenil tudi manjšo psihi�no obremenitev na podlagi ukinitve norme. Hitrost delavk je sicer prilagojena taktu sistema, ki pa ob pravilno izbranih delavkah deluje harmoni�no (timsko delo). Z uvajanjem novih tehni�nih in tehnoloških izboljšav pa se nam izdelovalni �asi še skrajšajo. Le tehni�ni in tehnološki napredek nas bo pripeljal do ustrezne poenostavitve operacij. Tako bomo sposobni še hitrejšega in cenovno ugodnega proizvajanja, spreminjanja razli�nih modelov in zmanjšanja napak. Vse to nas privede do ugodne cene izdelka in naših hitrih odzivov na trg. To pa je pravzaprav naš cilj , saj moramo v kon�ni fazi proizvedene izdelke tudi prodati. Z uvedbo celi�ne proizvodnje dosežemo:

• hitrejši pretok materiala skozi proizvodnjo, • ve�ji delež �asa obdelave v skupnem preto�nem �asu, • manjše zadrževanje materiala v proizvodnem procesu, • boljše izkoriš�anje proizvodnega procesa, • zmanjšanje obsega zastojev v proizvodnji zaradi pomanjkanja materiala, • pove�anje produktivnosti proizvodnje in boljše izkoriš�anje njenih zmogljivost, • zmanjšanje potrebe po številu delavcev, • z zmanjšanim številom delavcev se znižujejo stroški za njihove osebne dohodke, • odpravo skladiš� in odlagališ�, • odpravo ozkih grl, • odpravo prelaganja sestavnih delov, • lažje planiranje in kontrola, • boljša motivacija delavcev, • skrajšanje pripravljalnih �asov, • boljša kakovost proizvodov, • manj manipuliranja z materialom, • krajše poti v proizvodnji, • želimo zmanjšati kompleksnost proizvodnje (prenašanje proizvodov med

posameznimi celicami) tako dobimo bolj pregledno proizvodnjo in neprekinjene pretoke.

5.2 POGOJI ZA UVEDBO CELI�NE PROIZVODNJE �e ho�emo uspešno uvesti celi�no proizvodnjo, moramo zagotoviti nekaj ustreznih pogojev. Brez pozitivnega kon�nega seštevka le teh nam postavitev ne bo prinesla pri�akovanih rezultatov. Prvi pogoj je, da najprej potrebujemo primerne modele. Ugotovili smo, da so za celi�no proizvodnjo primerne moške klasi�ne hla�e. Drugi pogoj je poznavanje ustrezne tehnologije. Tehnologija je primerna, saj je njen razvoj pogojen tudi z modeli hla� Izboljšanje tehnologije nam u�inke celi�ne proizvodnje le še izboljša. Tretji pogoj je prostor, na katerega bi sistem postavili.



Nenazadnje pa moramo imeti tudi ustrezna delovna sredstva in ljudi. Seveda moramo imeti nekaj strojev na zalogi za primer okvar. Ljudje so prav tako pomemben pogoj, saj sama postavitev brez ustreznih ljudi ne deluje. 5.3 MOŽNOSTI NADALJNEGA RAZVOJA V poglavju opisa sedanjega stanja imamo zadovoljivo zalogo razpoložljivih strojev. Dokaj velika koli�ina in raznovrstnost nam omogo�a dovolj veliko kvoto strojev. Poleg strojev, ki so direktno vezani na proizvodni sistem, uporabimo še dolo�eno koli�ino strojev, ki jih uporabimo v primeru okvare. Vedno je na voljo tudi mehanik, ki odpravlja ve�je napake.



SEZNAM LITERATURE: a) KNJIGE 1.Zdravko Kaltnekar :Logistika v proizvodnem procesu. Moderna organizacija, Kranj 1993 2.Heribert Samuda: Tehnologija konfekcije. U�benik za konfekcijske srednje šole, Ljubljana1979 3.Ernest Vršec: Oblikovanje proizvodov in procesov. Moderna organizacija, Kranj1989 4. Zdravko Kaltnekar: Organizacija delovnih procesov. Moderna organizacija, Kranj 5.QUO VADIS MANAGMENT, zbornik referatov 16, posvetovanja organizatorjev dela, Portorož 1997-Matjež Roblek: PRAKTI�NE MOŽNOSTI UPORABE SODOBNIH PROIZVODNIH OBLIK b) PRIRO�NIK 1. Društvo inženirjev in tehnikov tekstilcev Maribor. Tekstilni inštitut Maribor, Maribor 1986 c) REVIJE 1. Zveza inženirjev in tehnikov tekstilcev in GZS- Združenje tekstilne industrije Slovenije: Tekstilec, Ljubljana 1998



KAZALO SLIK Slika 1: Organizacijsko kadrovska shema podjetja Trikon Slika 2: Navodila za vzdrževanje Slika 3: Linijska razporeditev delovnih sredstev s prekinjajo�im tokom materiala Slika 4: Posnetek tehnološkega procesa Slika 5: Proces tehnološke priprave dela Slika 6: Proces izdelave moških hla� Slika 7: Obstoje�e stanje v obratu šivalnice Slika 8: Shema celi�ne proizvodnje Slika 9: Opis moških hla� KAZALO TABEL Tabela 1: Izddajnica materiala iz skladiš�a za proizvodnjo Tabela 2: Razmerje med razli�nimi vrstami industrijske proizvodnje Tabela 3: Seznam delovnih sredstev Tabela 4 : Primer plana tehnoloških operacij šivanja za eno skupino Tabela 5: Primer plana tehnološkega procesa Tabela 6: Stopnja zahtevnosti dela Tabela 7: Plan tehnoloških operacij šivanja Tabela 8: Plan enakomerne obremenitve delovnih mest Tabela 9: Plan delovnih sredstev Tabela 10: Plan enakomerne obremenitve delovnih mest 1. celice Tabela 11: Plan enakomerne obremenitve delovnih mest 2. celice Tabela12: Plan enakomerne obremenitve delovnih mest 3. celice Tabela13: Plan enakomerne obremenitve delovnih mest 4. celice Tabela 14: Plan enakomerne obremenitve delovnih mest 5. celice

smer študija: organizacija dela diplomsko delo ...diplome.fov.uni-mb.si/uni/11583abramovic.pdf ·...

Documents