4 Praznik Mestne občine Murska Sobota

7 Šesta redna in druga izredna seja mestnega sveta

11 Slovesnost ob 20. obletnici samostojnosti Slovenije

10 Kmalu prenova drevoreda Rakičan - Murska Sobota

14 Dogodki v krajevnih skupnostih Mestne občine Murska Sobota

20 Počitniško dogajanje v Murski Soboti

33 Šesti festival sodobnega plesa Front@

38 Mura v Prvi ligi napolnila Fazanerijo

44 80 let gasilstva v Veščici

16. avgust 2011 | številka 102

2 | avgust 2011

SOBOŠKI DNEVI 2011

Foto

: Tad

ej K

irinč

ič

3 avgust 2011 |

ŽUPANOV KOTIČEK

Spoštovane občanke, spoštovani občani!

Smo v času dopustov, ko ljudje običajno vsakodnevne skrbi in obveznosti zame-njamo za sprostitev, zabavo, počitek. Čeprav je pozornost v tem času usmerjena drugam, pa na lokalnem političnem parketu v naši občini poteka pomembna kadrovska kombinatorika. Poleg imenovanja direktorja Zavoda za kulturo, turizem in šport sta v teku še dva razpisa: za direktorja Mladinskega informativnega in kulturnega kluba (MIKK) ter za direktorja Javnega podjetja Komunala.

Politična kupčkanja okrog teh imenovanj, ki so po mojem mnenju osnova ko-alicije programsko in nazorsko povsem nesorodnih strank LDS, SD in SDS, ki smo jim priča v mestnem svetu, sem že napovedal in si jih lahko preberete na internetnem naslovu http://www.stihec.si/nesorodna_koalicija_sorodnih_kadro-vskih_interesov.php.

Napovedal sem tudi, da bom njihovo kadrovsko kuhinjo javno predstavljal ob-čanom MO Murska Sobota. Na moji internetni strani (www.stihec.si) tako že lahko najdete prve tortice iz te napovedane kadrovske torte. V pismih občanov in številnih pogovorih mi ljudje odkrito povedo, da so sicer strankarsko opredeljeni (levo ali desno), kljub temu pa so na županskih volitvah glas dali meni in da naj ne pustim, da občino iz ozadja vodijo županski kandidati, ki večinske podpore za župana niso dobili. Volivci in simpatizerji levih strank so ogorčeni, da njihovi predstavniki v mestnem svetu zdaj nameravajo podpreti odslužene kadre SDS. Volivci in simpatizerji desnih strank pa si niti v sanjah niso predstavljali, da bo stranka SDS na stolčke pomagala levim menedžerjem, ki so jih lastniki podjetja v njihovi prejšnji službi, odslovili. Vsem tem volivcem in simpatizerjem, enim in drugim, odgovarjam, da imajo škarje in platno v svojih rokah, saj so pred vrati državnozborske volitve, kjer bodo lahko izrazili svojo podporo/nepodporo tovrstnemu početju in tovrstnim nenačelnim koalicijam.

Glede na omenjene razpise bomo torej že v kratkem videli, ali drži moja napo-ved, da bo direktorja MIKK-a (ki je sicer odlično delal, a ni več zaželen, ker je bil kandidat Modre liste) zamenjala kandidatka LDS-a. Glavna kandidatka za mesto direktorja Zavoda za kulturo, turizem in šport je iz stranke SD. Njihov je tudi kandidat za direktorja Komunale. Na Komunali je apetitov sicer še več, saj tudi SDS želi tja umestiti svojega kandidata ali pa vsaj tam zaposliti svoje ljudi. Glasovalni stroj soboškega mestnega sveta (LDS, SD, SDS in posamezniki) je pripravljen, da dogovorjeno strategijo potrdi.

Nikoli, v celotnem obdobju mojega županovanja, stranke, ki so me podpirale, niso imele večine v mestnem svetu. Pa so svetniki v prejšnjih mandatih potrjevali predloge župana in občinske uprave in sprejemali večinoma soglasne odločitve. Zato smo v preteklosti skupaj izpeljali mnogo velikih projektov, saj smo vsi znali presoditi, kaj je tisto, kar je za našo občino dobro. Zakaj v tem mandatu ne gre tako gladko? Župan je isti, občinska uprava tudi. Ah, res, tokrat je v ozadju koalicija (LDS, SD in SDS), ki jo na vse kriplje trudijo skriti. Tokratna večina v mestnem svetu, po mojem mnenju skupnih interesov nima v prvem planu. Osnovi cilj jim je (poleg že omenjenih kadrovskih interesov) čim bolj onemogočati najavljene pro-jekte. To smo doslej videli že pri sprejemanju odločitev okrog graditve poslovnega centra v centru mesta, garažne hiše, uvedbe označevanja pomembnejših objektov v mestu, umikanju točk z dnevnega reda – recimo o letalskem muzeju…). Čeprav so občinske strokovne službe iste kot v prejšnjih mandatih, zdaj kar naenkrat za to koalicijo ne znamo pripraviti dovolj kvalitetnega gradiva za seje mestnega sveta. Pa se na strani občinarjev ni nič spremenilo. Edina sprememba je nova sestava mestnega sveta in nova nenačelna koalicija, ki si očitno obeta, da bodo z blokado projektov, predlaganih s strani vodstva občine, na naslednjih županskih volitvah v boljšem izhodišču, saj bodo lahko glasni, kako se nič ni naredilo. Razumem njihovo silno željo, da s to strategijo poskušajo zmagati na naslednjih županskih volitvah. Pozabljajo pa, da so v tej strategiji kolateralni talci njihovega početja občanke in občani naše občine, ker se načrtovani projekti ne bodo izvajali zaradi blokade v mestnem svetu. Žalostno je tudi to, da so v tem dokazovanju njihove

politične moči pripravljeni javno blatiti delo strokovnih služb občine in zunanjih sodelavcev, ki delajo profesionalno in odgovorno. Zaradi politikantstva pa se v javnost potem lansirajo kritike o slabo domišljenih projektih, ki jih je zato v dobrobit občanov treba zaustaviti. Kdo od občanov razume, zakaj so omenjene stranke preprečile informiranje občanov o letalskem muzeju (t.i. piramida)? Ni šlo za potrjevanje projekta, ampak za prvo informiranje o projektu. Seveda je lažje med ljudi spuščati politične floskule, če ljudje projekta ne poznajo. Zato je bilo treba preprečiti tovrstno informiranje in točko umakniti z dnevnega reda. Tisti, ki so to izglasovali, so zdaj verjetno ponosni, kako so občane obvarovali pred informiranjem - po njihovem »nedodelanega« projekta. Pa so nekateri celo sami bili med pobudniki, da to točko uvrstimo na sejo mestnega sveta. Predvidevam, da ste tudi občani »zadovoljni«, da so vas »obvarovali« pred to informacijo, kaj naj bi letalski muzej sploh bil, če bi se sploh kadar koli odločili za njega.

Moja napoved omenjenim strankam »kadrovske koalicije«, ki jo stranke LDS, SD in SDS javno ne upajo potrditi, potrjujejo pa jo pri čisto vsakem glasovanju v mestnem svetu, da bom na njihove namere in dejavnosti javno opozarjal, je omenjene napeljala tudi do tega, da morajo s svojim glasovalnim valjarjem spre-meniti tudi Odlok o Soboških novinah, ki je bil vrsto let doslej primeren, zdaj pa kar naenkrat več ni. Nastavili bodo svojega urednika, ki ne bo z občine, čeprav gre za občinsko glasilo. Nastavili bodo svoj uredniški odbor, kjer bodo oni imeli večino. Kljub temu mi pravice do javnega izražanja svojega mnenja ne bodo mogli odvzeti. Županov kotiček je rubrika, kjer aktualni župan predstavlja svoja osebna razmišljanja. Gre za komentar. Noben urednik nima pravice diktirati, o čem naj nekdo piše v svojem komentarju in o čem in kako naj razmišlja. Verjetno bo potem nov uredniški odbor demokratično z (njihovo) večino sprejel sklep, da se rubrika Županov kotiček v občinskem glasilu Soboške novine ukine. Besede si kljub temu ne bom pustil vzeti in bom še naprej kritično opozarjal na dejavnosti nekaterih strank oz. posameznikov v mestnem svetu, da »svojim« ljudem priskr-bijo službe ali pa proračunska sredstva (kar brez razpisa) »svojim« društvom, pa četudi samo za plače »njihovim« strankarskim članom v teh društvih. Če mi že ne bodo omogočili svojega mnenja povedati v občinskem glasilu, bom to povedal v svojem blogu ali na tiskovnih konferencah. Morda je moj današnji komentar že eden izmed zadnjih v rubriki »Županov kotiček«.

Naj vseeno zaključim v bolj optimističnem tonu. Drage občanke in občani, že-lim vam, da čas dopustov čim bolje izkoristite in si naberete novih moči za delo. Želim vam tudi, da vam politika ne bi preveč omejevala vaših pravic, potreb ali želja po napredku. Zagotavljam vam, da se tako sam kot tudi občinska uprava trudimo v to smer.

Spoštovane občanke in občani! Pred nami je naš državni praznik, dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Po lanskoletnem sklepu Vlade, bodo državne proslave ob tem prazniku organizirane na vsakih pet let, torej bo naslednja komaj leta 2014. Zato sem dal pobudo prekmurskih županom, da ta praznik obeležimo z osrednjo proslavo, ki jo bomo izmenično organizirale občine v Prekmurju. Večina županov je to pobudo pozdravila in tako bo letošnja osrednja prekmurska proslava v Murski Soboti v torek, 16. 8. 2011 ob 19.00 v Gledališču Park. Vljudno vabljeni!

Drage Prekmurke in Prekmurci iskrene čestitke ob našem prekmurskem prazniku.

Vaš župan

4 | avgust 2011

AKTUALNO

Na slavnostni seji mestnega sveta

Mestne občine Murska Sobota 15.

julija so podelili zahvalne listine,

plaketo in naziv častnega občana.

Poleg podžupana Jožefa Casarja

je spregovoril tudi mag. Radovan

Žerjav.

Mestna občina Murska Sobota je dan pred svojim občinskim praznikom 16. julija v Grajski dvorani priredila slavnostno sejo mestnega sveta. Ob tem je zbrane nagovoril podžupan Jožef Casar, slavnostni govor pa je pripravil mag. Radovan Žerjav, poslanec Državnega zbora Republike Slovenije. “Zagotovo se imamo v Sloveniji povsod, tudi občan-ke in občani Murske Sobote ravno občini zahvaliti, da so razmere znosne vsaj na mikro ravni,” je povedal Žerjav, ki je hkrati vse pozval k večjemu sodelovanju, tako na državni kot lokani ravni. “Ne v Murski Soboti ne v prekmurski regiji in ne v Sloveniji kot celoti ni več prostora za delitve apriori. Za konflikte zaradi nagajanja, zgolj zaradi nekih ideoloških razhajanj. Sam, če ne že na-glas, si zagotovo potihem pri-znavam, da ta preživeti način vladanja ne pije vode,” je le izsek iz njegovega slavnostne-ga govora, v katerem je pou-daril povezanost, ki veje med občankami in občani Murske Sobote. Prav iz slednje bi mo-rali graditi našo prihodnost, je

povedal Žerjav.Na slavnostni seji so bila po-deljena priznanja, o katerih je mestni svet odločil na svoji šesti seji, 7. julija. Naziv častni občan Mestne občine Murska Sobota je prejel Andrej Gerenčer. Naziv častni občan Mestne občine Murska Sobota se podeli za izkazano čast po-samezniku za zasluge, ki imajo trajen pomen za ugled in pro-mocijo Mestne občine Murska Sobota in kot so povedali pre-dlagatelji, je Andrej Gerenčer s svojim življenjem in delom pomembno zaznamoval življe-nje in razvoj občine. Od leta 1963 je bil zaposlen v poštni dejavnosti, kjer je leta 1980 postal direktor Podjetja za PTT promet Murska Sobota. Takrat se je veliko vlagalo v razvoj telefonije in Pomurje je pomembno zmanjšalo zaosta-nek za ostalimi deli Slovenije. Gerenčer je bil v letih 1978 do 1980 predsednik občinske-ga sindikalnega sveta Murska Sobota, od 1984 do 1986 Družbeni pravobranilec sa-moupravljanja za Pomurje, leta 1986 pa je bil izvoljen za predsednika Skupščine obči-

ne Murska Sobota in delegat Zbora občin Skupščine RS. Maja 1989 je bil pobudnik in soorganizator srečanja treh županov in prebivalcev obmejnih krajev Slovenije, Madžarske in Avstrije na tro-meji. Odmevnega srečanja so se poleg množice prebivalcev udeležili zunanji ministri in veleposlaniki teh dežel. V letu 1990, ki je bilo zaznamova-no z velikimi spremembami in prehodom v nov družbeni sistem, je bil ponovno izvoljen za predsednika 129 članske skupščine. Takrat je s sodelav-ci največ pozornosti posvečal policentričnemu razvoju, as-faltiranju cest in gradnji no-vih šolskih poslopij. V osamo-svojitvenem letu 1991, ima s svojimi sodelavci pomembne zasluge, da ob napadu jugoslo-vanske vojske ni bilo človeških žrtev, da materialna škoda ni bila velika in da je življenje v občini potekalo nemoteno. Po spremembah lokalne samou-prave je bil Gerenčer izvoljen za prvega župana Mestne ob-čine Murska Sobota. V obdo-bju županovanja je bil uspešno izpeljan natečaj za ureditev

Častni občan postal Andrej Gerenčer Špela Horvat

5 avgust 2011 |

AKTUALNO

mestnega jedra, ki je temelj današnje izgradnje mesta. Leta 1996 je bil izvoljen za pod-predsednika Državnega zbora RS, v naslednjem mandatu pa je bil predsednik parlamentar-nega odbora za infrastrukturo in okolje. Kot poslanec si je prizadeval predvsem za avto-cestno povezavo s Slovenijo. Posebej se je zavzel za izgra-dnjo knjižnice in porodni-šnice v Murski Soboti. Maja 2002 je bil imenovan za izre-dnega in pooblaščenega vele-poslanika Republike Slovenije za Madžarsko, Bolgarijo, Moldavijo in Ukrajino s se-dežem v Budimpešti. Tudi po upokojitvi leta 2006 je ostal aktiven, med drugim je pred-sednik sveta zavoda Splošne bolnice Murska Sobota in že drugi mandat predsednik Društva seniorjev Pomurja, kjer deluje 45 upokojenih vodilnih delavcev Pomurja, organizira številne razprave, posvete in obiske podjetij in občin. »Zame je to eno pozi-tivno presenečenje. Na vodil-nih položajih sem, ali po svoji zaslugi ali zaradi usode, bil v prelomnih trenutkih, recimo ob propadu preteklega siste-ma, potem vojna za Slovenijo, ustanovitev mestne občine in potem tudi moja pot v Ljubljano in kasneje v tujino. Ampak sem poskušal, kjer koli sem bil, delati v dobro teh ljudi, te občine,« je ob nazivu povedal Andrej Gerenčer.Plaketo Mestne občine je pre-jela Marija Gruškovnjak, spe-cialna pedagoginja, ki je s svo-jim pionirskim strokovnim in prostovoljnim delom postavila temelje za vzgojo, izobraževa-nje in zaposlovanje oseb z mo-tnjami v duševnem razvoju v občini Murska Sobota. V zgo-dnjih 60. letih je začela odkri-vati in v proces izobraževanja vključevati otroke z motnjami v duševnem razvoju, k temu je pritegnila tudi svojega moža dr. Štefana Gruškovnjaka, ki

je kot zdravnik v zdravstveni skupnosti zelo dobro poznal življenje ljudi na terenu. Na podlagi statističnih podatkov je ugotovila, da je veliko otrok z motnjami v duševnem razvo-ju vključenih v redne oddelke osnovnih šol, kjer niso učno uspešni. Na njeno pobudo so se leta 1964 odprli prvi oddel-ki osnovne šole s prilagojenim programom na OŠ III. To so bili prvi zametki Posebne OŠ. Marija Gruškovnjak je najprej bila pedagoški vodja, pozne-je ravnateljica in je do upo-kojitve, več kot 20 let uspe-šno vodila šolo. Na pobudo Gruškovnjakove se je odprl 1. razvojni oddelek v vrtcu Murska Sobota, prav tako je dala pobudo za ustanovitev delavnic pod posebnimi po-goji, ki so se pozneje razvile v danes uspešni Varstveno de-lovni center.Zahvalne listine so preje-li podjetje Saubermacher Komunala Murska Sobota, ki letos obeležuje enega od večjih mejnikov v zgodovini podjetja, in sicer 20. obletnico delovanja. Podjetje je v oko-lju, kjer deluje, pustilo močan pečat. Tudi danes ima podjetje jasno določeno vizijo, točno začrtano strategijo razvoja, in so zvesti svojemu poslanstvu in vrednotam. Podjetje za-posluje visoko usposobljene, strokovne in kompetentne so-delavce, ki imajo veliko zna-nja, izkušenj, sposobnosti in motivacije, za realizacijo kon-kretnih projektov. Zahvalno listino Mestne občine so pre-jeli za pomembne uspehe in dosežke na področju odvoza ter ločevanja odpadkov ter za svoj prispevek k nadaljnjemu razvoju in ugledu Mestne občine Murska Sobota. Zahvalno listino je prejela tudi leta 1992 ustanovljena lokalna Televizija AS Murska Sobota, ki je listino prejela za kakovosten in zanimiv lo-kalni televizijski program ter

6 | avgust 2011

AKTUALNO

prispevek k ugledu in razvoju Mestne občine. Zahvalno li-stino je prejela tudi Elizabeta Rožman. Že dobrih sedem let kot upokojena učiteljica de-luje v Društvu upokojencev Murska Sobota na področju kulture, s svojimi bogatimi iz-kušnjami, ki jih ima pri delu z ljudmi in s svojo strokovno-stjo, pa uspešno in prostovolj-no deluje kot vodja komisije za kulturo in izobraževanje. Je povezovalka in vodja kul-turnih dejavnosti, v katerih je združeno zborovsko pe-tje, likovna sekcija, literarna sekcija in sekcija ročnih del. Je članica Komisije za kultu-ro pri Pomurski pokrajinski zvezi društev upokojencev, kot prostovoljka aktivno sode-luje pri izvajanju programov Hiše sadeži družbe, poleg tega pa vzorno in skrbno že ne-kaj let vodi kroniko Društva upokojencev.

V glasbenem delu prire-ditve sta nastopila mlada Murskosobočana Erik Kranjc, dijak Umetniške gimnazije Velenje in Tomi Došen, štu-dent Umetniške akademije v Gradcu.

7 avgust 2011 |

MESTNI SVET

V sejni dvorani Mestne občine

Murska Sobota je 7. julija potekala

šesta redna seja mestnega sveta.

Po dvourni razpravi o prvi točki, tj.

potrditvi dnevnega reda, se je seja

nadaljevala s spremenjenim dnev-

nim redom. Njeno nadaljevanje je

sledilo 21. julija, po končani drugi

izredni seji.

Šesta redna seja mestnega sveta Murska Sobota se je po predsta-vitvi dnevnega reda nadaljevala z njegovo potrditvijo, kjer pa se je nekoliko zapletlo. Vodje svetniških skupin SD (Goran Miloševič), SDS (mag. Robert Celec), LDS (mag. Marjan Gujt), Zares (Jožef Recek) ter samostojna mestna svetnica Cvetka Škafar in romski svetnik Darko Rudaš so se namreč zavze-li za umik štirih izmed 17 točk z dnevnega reda. Med drugim tudi predstavitve projekta Piramida, katero bi izvedel povabljeni po-slanec Državnega zbora Zmago Jelinčič Plemeniti. Svetniki so podali obrazložitve o razlogih za podajanje predloga. Kot so povedali v omenjenih svetniških skupinah, so točko štiri, tj. od-lok o ureditvi cestnega prometa v Mestni občini Murska Sobota, iz dnevnega reda želeli umakni-ti, ker zaradi obsežnosti gradiva in omejenosti s časom na seji mestnega sveta o tako pomemb-nem projektu ne bi mogli odlo-

čati. Njeno obravnavo želijo na naslednji seji, ki bo v avgustu. Pri točki o ustanovitvi javnega zavoda Raziskovalno izobraževal-no središče Dvorec Rakičan so navedli, da je iz posredovanega gradiva razvidno, da gre za usta-novitev novega zavoda, ki naj bi nastal s preoblikovanjem iz ob-stoječega zavoda RIS Rakičan. »Za to je potrebno pridobiti soglasje vseh ostalih soustanovi-teljev in ker je ta postopek še v teku, bi bila obravnava slednjega smotrnejša na naslednji seji,« so zapisali. Prav tako so se zavzeli za umik že omenjene osme točke, tj. predstavitev projekta Letalski muzej zahodnoevropske unije (Piramida), saj na podlagi infor-macij, podanih na sestanku (sve-tniške skupine so se s predlagate-ljem projekta sestale 3. junija, na sestanku pa je bilo predstavljeno stanje na projektu), ocenjujejo, da je projekt v idejni fazi, ko še ni zrel za resno obravnavo na me-stnem svetu. Prav tako so opo-zorili na pomanjkljive študije izvedbe, vprašljive investitorje in reference. SD, SDS, LDS, Zares, samostojna svetnica in romski svetnik so se zavzeli tudi za umaknitev 15. točke dnev-nega reda, v kateri je Komunala d. o. o. Murska Sobota prosila mestni svet za podajo mnenja za zaposlitev. Odločitev so po-jasnili, da podajanje mnenja za zaposlitev posameznih delavcev v javnih podjetjih ni v pristojnosti

ustanovitelja, temveč se morajo o tovrstnih zadevah odločati or-gani podjetja, v prvi vrsti direk-tor in v skrajni sili nadzorni svet podjetja. Dodaten predlog pri umikanju točk z dnevnega reda je podal župan Anton Štihec, ki je izvzel prvo alinejo v 14. točki - kadrovskih zadevah, tj. soglasje k imenovanju direktorja javnega zavoda Zavod za kulturo, turi-zem in šport Murska Sobota.Davor Škorjanec iz Slovenske nacionalne stranke je v razpravi pojasnil, da se v njegovi stranki z umikom osme točke ne strinja-jo, razlogov za umik namreč ne vidijo: »Pred več kot mesecem smo imeli sestanek, na katerem smo se strinjali, da bo ta točka danes na dnevnem redu, o tem smo tudi glasovali,” je povedal Škorjanec, ki edini vzrok za umaknitev točke vidi v 'nekih drugih interesih'. Simona Varga iz svetniške skupine Modra lista Antona Štihca je povedala, da so v njihovi svetniški skupini proti umiku odloka o ureditvi cestnega prometa: »Smatramo, da je potrebno v dobro občank in občanov ta odlok čim prej sprejeti. Ker pa smo gradivo za sejo dobili v zakonsko določe-nem roku, smo vsi imeli dovolj časa, da to gradivo pregledamo, se o njem pogovorimo, čeprav nekateri pravijo, da tega časa niso imeli. Mi v naši svetniški skupini smo ga imeli.« Kot je povedala, obsežno gradivo kaže na kvalitetno in dobro opravlje-no delo mestne uprave. Pri tem jo je korigiral Mitja Slavinec iz LDS, kvantiteta gradiva namreč ni vedno sorazmerna s kvaliteto, opozoril pa je tudi na neaktual-nost predloženega gradiva. Kritiko obsežni razpravi ob dnevnem redu je podal podžu-pan Jože Casar: “Zelo uspešno smo začeli tole sejo. Hvala kole-gice svetnice in kolegi svetniki, ki skrbite za moje in naše zdravje,

da ta agonija v mestnem svetu ne bi predolgo trajala, da odpadejo nekatere točke dnevnega reda. Le ena stvar me zanima: kako ste se odločili ravno za te tri točke? Z žrebom ali kako drugače?,” je povedal Casar, ki je pobudnike pozval, naj podajo alternativo izvzetim točkam, naj predlagajo gospodarske inovacije, ki bi si jih želeli v Murski Soboti. Moti ga, da svetniki niso pokazali niti volje do razprave. Kot je pove-dal, Pomurje ni v položaju, kjer bi si investitorje lahko izbirali, ampak moramo biti veseli vsake-ga, ki pride med nas. “Določitev dnevnega reda je politični proces, s katerim mi kot politični akterj, dokazujemo oz. izkazujemo poli-tično moč in s katero določamo potek sej mestnega sveta. Glede na razpravo, ki se je razvila, lah-ko povem, da je prišlo do kon-flikta interesov med izvršilno in zakonodajno vejo oblasti v tem mestnem svetu. Posledica tega je konflikt, ki meji zelo visoko. In ko ni dialoga, kot ga nimamo mi, postaja konflikt. Poseganje po dialogu po konfliktu pa je pre-pozno,” je po skoraj dvournem obravnavanju prve točke dnev-nega reda povedal mestni svetnik z najdaljšim mandatnim stažem Darko Rudaš. S tem se je strinjal tudi župan Anton Štihec, vendar je poudaril, da je pomembno, da do dialoga pride z obeh strani. Marko Martinuzzi iz SDS je povedal, da veliko vlogo pri tem igrajo politične koordinacije, ki so v murskosoboškem mestnem svetu premalo efektivne, njego-vo mnenje sta kasneje podpr-la tudi Jožef Recek iz Zares in Mitja Slavinec iz LDS. S tem pa se ni strinjal župan Anton Štihec. Na koordinacijah ne prihaja do želenega dialoga, zato jih tudi niso sklicevali. Ob tem je pou-daril količino dela, včasih šteto v mesecih, ki ga mestna uprava vloži v pripravo določenega pro-

Šesta redna seja, njeno nadaljevanje in druga izredna seja mestnega sveta Murska Sobota Špela Horvat

8 | avgust 2011

MESTNI SVET

jekta, ki pa je nato na seji zaradi t. i. nestrokovnosti umaknjen z dnevnega reda. “Ponujam vam roko, ampak dajte jo tudi nazaj,” je povedal Štihec. Dopolnitev dnevnega reda oz. dodatno točko je predstavil Marko Martinuzzi, in sicer predlog odloka o spre-membah in dopolnitvah odlo-ka o ustanovitvi javnega glasila Soboške novine. Ker pa predlog ni vseboval vseh v poslovniku določenih delov, župan te točke na dnevni red ni uvrstil. Po več kot uro štirideset dolgem postopku sprejemanja se je seja nadaljevala s predlogi dopolnje-nim dnevnim redom, pri če-mer so svetniki ob drugi točki dnevnega reda sprejeli zapisnik zadnje, pete redne seje, sledila je točka, ki obravnava merila in postopke za določitev nevzdrže-vanih objektov v mestni običini Murska Sobota. “Občini se s sprejetjem odloka omogoči, da se določijo merila za nabor takih objektov, določitev vzdrževanih del, ocena stroškov in način izvedbe,” je povedala višja sve-tovalka za prostorsko in urbani-stično načrtovanje mestne občine Angelca Dokl Mir, ki je poudari-la, da se bo posebej obravnavalo tudi varovane objekte po kultur-no varstvenih pogojih. Nekateri svetniki so izrazili zaskrbljenost glede nastanka protiustavnih po-sledic pri poseganju v lastninsko pravico, “predvsem v členu, ki predvideva prisilno izvedbo vzdr-ževalnih del, izvršbo in zaznam-bo hipoteke v primeru, da lastnik nevzdrževanega objekta ne opra-vi ali plača prenovitvenih del,” je povedala samostojna svetnica Cvetka Škafar, ki se je zavzela, da se odlok ne sprejme, saj soci-alno ogrožene osebe ne upošte-va v zadovoljivi meri. Da lahko posameznik prosto razpolaga s svojih premoženjem, se je strinjal tudi Marko Martinuzzi. Pri tem je pristojni odbor odgovoril, da se v ta namen odlok sprejema v dveh delih, v prvem glede meril in postopkov ter v naslednjem glede izvedbe omenjenega od-

loka. Omenjeni odlok je s pre-dlaganim amandmajem o usta-novitvi posebne komisije bil v drugi obravnavi sprejet. Svetniki so sprejeli tudi sklep o potrditvi predinvesticijske zasnove za oskr-bo prebivalstva s pitno vodo in varovanje vodnih virov Pomurja v vodovodno omrežje sistema B. Ob tem so sprejeli tudi sklep, s katerim so pooblastili župana, da podpiše korigirano investi-cijsko zasnovo, ki bo usklajena z danimi pripombami Ministrstva za okolje in prostor in popravki seznama ukrepov, danimi s stra-ni mestne občine in upravljalca vodovoda, če obveznosti mestne občine ne bodo višje. “Pred nami je odlok, s katerim bi se ome-njena javna služba izvajala na način podelitve koncesije osebi zasebnega prava, kar je po našem mnenju tudi sprejemljivo tako za izvajalce teh storitev kot tudi za občane,” so povedali v Modri listi, svetniki pa so odlok o na-činu, s katerimi se bodo izvajale obvezne javne službe pristojne za obdelavo, odlaganje in odstranje-vanje komunalnih odpadkov v prvi obravnavi sprejeli. Pri točki prerazporejanja sredstev prora-čuna za leto 2011 so se svetniki nadalje dotaknili predvsem pre-razporeditve sredstev iz postavke, namenjene za tehnično kulturo za prenovitev kuhinje Osnovne šole I. Murska Sobota. Pri tem sta svetniški skupini LDS in SDS nasprotovali prerazporejanju iz omenjene postavke, v LDS so predlagali črpanje sredstev iz po-stavke študije izvedljivosti pro-jektov, projektna dokumentacija, nadzor in investicijski inženiring in postavke za hidravlično gasil-sko lestev. Svetniki so predlog sprejeli v prvotni obliki, prav tako pa so sprejeli tudi sklep o podelitvi nagrad ob občinskem prazniku. Predlog soglasja k sis-temizaciji delovnih mest v Vrtcu Murska Sobota za šolsko leto 2011/2012 je predstavil Štefan Cigan, svetniki pa so ga sprejeli. S tem se je zaključila šesta redna seja, njeno nadaljevanje pa je sle-

dilo 21. julija po končani drugi izredni seji.Na drugi izredni seji mestnega sveta so svetniki imeli na mizi le eno točko dnevenega reda, vendar so se tudi pri tej zadržali slabe tri ure. Govorili so o odlo-ku oz. ureditvi cestnega prometa v občini. Situacija na celotnem področju prometa, vključno z mirujočim prometom, zahteva čimprejšnje sistematične urejeva-nje, predpogoj temu je sprejetje odloka o ureditvi cestnega pro-meta, vključno z elaboratom ure-ditve mirujočega prometa za ob-dobje 2011 – 2013, je v vabilu na sejo zapisal župan Anton Štihec. V predstavitvi odloka je Hugo Maučec pojasnil, da prva ura parkiranja na posebej za parki-ranje določenih mestih odslej ne bo več zastonj, ampak plačljiva, uvedeni bodo parkomati, nepra-vilno parkirana vozila pa bodo čakale tudi lisice ali odvoz vozi-la. Na območju ožjega mestnega središča ter na območju gimna-zije, srednje poklicne in tehniške šole v Murski Soboti bo v času prometnih konic prepovedano učenje vožnje motornih vozil, na območju srednje zdravstvene šole in bolnišnice v Rakičanu pa je prepoved učenja vožnje mo-tornih vozil časovno neomejena. Občankam in občanom je treba reči bobu bob, je bil oster Robert Celec iz SDS, kjer so kljub temu, da nasprotujejo plačljivemu par-kiranju, predlogu dali zeleno luč za drugo obravnavo. »Mi v SDS plačljivega parkiranja nismo imeli v načrtu, zato smo do te rešitve zadržani. Ocenili pa smo, da če župan vidi rešitev v tem, ga bomo pri tem podprli«. Tako Iztok Zrinski (LDS) kot Dušan Bencik (SD) sta se zavzela, da projekt izgradnje garažne hiše v odloku ni zajet. »Oba danes predstavljena dokumenta vsebu-jeta vsebino gradnje garažne hiše - elaborat o tem smo obravnavali na eni izmed prejšnjih sej in ugo-tovili, da ni primeren in ga zato zavrnili. Moti nas, da se ta vsebi-na zdaj ponovno pojavlja v tem

elaboratu,« je vztrajal Zrinski in zahteval, da se o usodi garažne hiše odloča ločeno. Na seji je poleg predloga odlo-ka o ureditvi cestnega prometa v Mestni občini Murska Sobota bil obravnavan tudi elaborat ure-ditve mirujočega prometa 2011 – 2013. »Zakaj želim, da se ela-borat sprejme skupaj z odlokom? Da se vsi skupaj zavežemo, da začnemo urejevati mirujoči pro-met. Odlok je normativni do-kument, elaborat pa predvideva, kako bomo to situacijo vzposta-vili po štirih korakih. Če elabo-rata ne potrdite, nimamo načrta, kako po fazah izvajati projekt,« je nekaterim svetniškim skupinam pojasnjeval Štihec. Ta je na kon-cu sprejel kompromis in v glaso-vanje podal sklep, da se predlog odloka v prvi obravnavi sprejme, enako tudi elaborat, pri čemer se do druge obravnave pripravi varianta elaborata z in brez upo-števanja izgradnje garažne hiše na Kocljevi ulici - pri pripravi odlo-ka predlagatelj upošteva predloge odbora za urbanizem, predloge iz razprave, pisne predloge in jih argumentirano zavrne ali vklju-či v odlok. Sklep je bil soglasno sprejet. Po končani izredni seji je sledi-lo nadaljevanje šeste redne seje. Svetnikom so preostale le tri točke dnevnega reda. Najprej so obravnavali kadrovske zadeve, pri tem so pozitivno mnenje k imenovanju direktorja Doma starejših Rakičan podali Zoranu Hoblaju, prav tako so imeno-vali predstavnike ustanovitelja v svet zavoda Galerija Murska Sobota, kar so postali Izidor Beseda, Marjeta Gomboc in Dezider Šoš. V svet javnega za-voda Pokrajinski muzej pa so bili imenovani Miran Forjanič, Geza Kištfalvi in Dominik Šteiner.

9 avgust 2011 |

AKTUALNO

V odsotnosti župana je podžupan

Jožef Casar sprejel predstavnike

visoke delegacije zgornjega doma

ruskega parlamenta (Svet federa-

cije), ki so se dan poprej udeležili

tradicionalne spominske slovesnosti

pri Ruski kapelici pod Vršičem.

Na pobudo sekretarja Državnega sveta Marjana Maučeca so obi-skali tudi Mursko Soboto. Na srečanju v uradu župana, ki so se ga udeležili tudi državni sve-tnik Rudi Cipot in predsednik Komisije za državno ureditev Bogomir Vnučec ter predstav-nika odbora za informiranje, promocijo mestne občine in mednarodno sodelovanje, je podžupan Casar izrazil veliko zadovoljstvo nad dobrim sode-lovanjem Mestne občine Murska Sobota s predstavniki veleposla-ništva Ruske federacije, ki se v Murski Soboti tradicionalno udeležujejo spominske slove-snosti ob dnevu zmage, in dejal, da si tako dobrih odnosov želi tudi na gospodarskem področju. Vodja ruske delegacije, general Vladimir Kulakov, predsednik Komisije za nadzor nad zagota-

vljanjem delovanja sveta federa-cije, je poudaril, da je izjemno vesel, da so dobili priložnost obi-skati tudi ta del Slovenije in naše mesto, o katerem je slišal veliko pohvalnih besed. Po predstavitvi posameznih članov delegacije je izrazil hvaležnost do prizadeva-nja mestne občine za ohranjanje spomina na padle sovjetske voja-ke na našem ozemlju.

V nadaljevanju obiska so pred-stavniki obeh delegacij položili venec ob spomeniku zmage na Trgu zmage ter se poklonili pa-dlim rdečearmejcem na mursko-soboškem pokopališču.

Visoki predstavniki zgornjega doma ruskega parlamenta v Murski Soboti Vida Lukač

10 | avgust 2011

AKTUALNO

PROJEKT 3 PARKI – 3 PARK: REVITALIZACIJA DREVOREDA MED MURSKO SOBOTO IN RAKIČANOMV okviru projekta »3 Parki – 3 Park« bomo predvidoma konec avgusta oziroma v začetku septembra pričeli z revitalizacijo drevoreda med Mursko Soboto in Rakičanom. Investicija v re-vitalizacijo tega drevoreda je namenjena ohranitvi drevoreda ter sočasni zagotovitvi prometne varnosti na eni najpomemb-nejših vpadnic v mesto. Celotna dolžina drevoreda od Murske Sobote do Rakičana je 1400 metrov, v njem je trenutno 110 dreves, ostala rastišča pa so zaradi sprotnega odstranjevanja dreves zaradi bolezni, propadanja in ogrožanja prometne var-nosti prazna. Obstoječa drevesa so zasajena na vsakih deset metrov, naj tej razdalji bodo zasajena tudi nova.

Konec avgusta oziroma v začetku septembra bomo najprej odstranili stara drevesa. Pričakujemo, da bomo že konec sep-

tembra lahko pričeli z zasaditvijo novega drevoreda, kjer bomo ponovno zasadili vrsto Populus nigra 'Italica' oziroma jagned ali laški topol.

Z revitalizacijo drevoreda bomo za obdobje treh desetletij rešili problem varnosti, ki ga dotrajana drevesa povzročajo s propadanjem in lomljenjem. V prihajajoči jeseni nas torej čaka velik poseg, ki bo za nekaj let spremenil podobo krajine med Mursko Soboto in Rakičanom.

Drevored je spomeniško zaščiten, zato je pred posegom Mestna občina Murska Sobota morala pridobiti kulturnovar-stveno soglasje, ki je bilo izdano pod pogojem, da se ponovno zasadijo topoli.

REPUBLIKA SLOVENIJASLUŽBA VLADE RS ZA LOKALNO SAMOUPRAVOIN REGIONALNO POLITIKO

11 avgust 2011 |

AKTUALNO

Drugi dan festivala Soboški dnevi

je zaznamovala osrednja občinska

prireditev ob 20. obletnici samostoj-

nosti Slovenije.

Kot drugje po Sloveniji, je tudi v Murski Soboti ob 20. obletnici samostojnosti potekala slavno-stna prireditev. Župan Anton Štihcec je v svojem govoru iz-postavil, da bi se ponosa, da smo Slovenci, morali zavedati pogo-steje. Takšen ponos bi namreč morali čutiti na vsakem koraku. Kot slavnostni govornik je na-stopil tudi dr. Ludvik Toplak, predsednik Družbenoplitičnega zbora skupščine Slovenije v letih 1990 do 1992. »Iz Bruslja nas opozarjajo, da je nesladnost slo-venskega narodnega prostora do-segla takšno stopnjo, da slednje ogroža integriteto Slovenije,« je v svojem govoru izpostavil

Toplak in nadaljeval: »Zavedati se moramo, da je skladen razvoj slovenskega nacionalnega razvo-ja pravična porazdelitev dobrin ter varčevalna in razvojno narav-nana vlada, da to družbo vodi

v družbo blaginje, trajnostnega razvoja in miru.« Program je po-pestril godalni kvartet Calisto. Ob tej priložnosti sta govornika po končani proslavi pred novo dvorano zasadila lipo.

Ob 20. obletnici samostojnosti zasadili lipo Špela Horvat

Ob 20. obletnici samostojnosti Republike Slovenije so v Službi za državne proslave predlagali, da ob tem jubileju v Sloveniji

posadimo čim več lip – simbo-lov slovenstva. V Murski Soboti je pred Gledališčem Park lipo posadil župan Anton Štihec

skupaj s slavnostnim govorni-kom dr. Toplakom po slove-snosti na predvečer državnega praznika. Enako so storili tudi

predsedniki in člani vseh kra-jevnih skupnosti v naši občini v sklopu svojih prireditev ob tej slovesni priložnosti.

Dvanajst mladih lip v naši občini Vida Lukač

12 | avgust 2011

AKTUALNO

POSADILISO LIPE

Bakovci

Krog

MarkišavciKupšinci

Černelavci

13 avgust 2011 |

AKTUALNO

Nemčavci Polana

Rakičan

Satahovci Veščica

Pušča

14 | avgust 2011

AKTUALNO

Druga nedelja v juniju je že vrsto let

namenjena druženju vseh krajanov

Markišavcev, ter tudi tistih, katerih

korenine so pred mnogimi leti po-

gnale prav v tem kraju.

Po tradiciji je bil prvi del pro-grama ob kapeli v središču vasi v znamenju ekumenskega bogo-služja duhovnika evangeličanske cerkve Evgena Balažica in kato-liškega župnika Srečka Frasa, spremljala pa sta ju cerkvena pevska zbora. V drugem delu so v neposredni bližini kapelice domači moški zasadili spomin-sko lipo in simbolno zaznamo-vali 20. obletnico samostojnosti

Slovenije. Družabno srečanje se je nadaljevalo pri domačem va-ško-gasilskem domu.Kot je v nagovoru dejal Milan Horvat, predsednik krajevne skupnosti, krajane druženja po-vezujejo in jim dajejo novih moči za skupno delovanje in uspehe na različnih področjih. »Delovanje krajanov za skupno dobro se kaže tudi letos, ko se v teh težkih časih družno lotevamo obnove vaško-gasilskega doma, okolice ter drugih stvari, ki smo jih v prejšnjih letih zaradi izgra-dnje pločnikov in ostale infra-strukture prestavili,« je poudaril. Spomnil je, da prvi zapisi o Markišavcih segajo že v pozni srednji vek, natančneje v leto 1365. Da so se številni zapisi o kraju zbrali in združili, tudi iz ar-hivskega gradiva v številnih kra-jih, je zaslužen domačin Štefan Glavač. V kraju so ponosi tudi

na športnika Toma Kološo, ki je na tekmovanju v Grčiji lani po-stal evropski prvak v kickboksu. Zato je svet krajevne skupnosti odločil, da priznanji letos podeli prav omenjenima gospodoma. »Zahvala pripada tudi vsem krajanom in krajankam, ki se nenehno trudite, da dobivajo Markišavci podobo vedno lep-šega in urejenega kraja ter da nas imajo drugi, ko se peljejo skozi vas ali pa samo slišijo za nas, v prijetnem in dobrem spominu,« je še dejal, ob tem pa ni pozabil omeniti domačink, ki so tudi letos poskrbele za pletenje okra-snih vencev, rož, čiščenje kapele in peko peciva, s katerim so se posladkali udeleženci srečanja. Zbrane je nagovoril tudi podž-upan mestne občine Jože Casar.

Dan krajanov v Markišavcih Geza Grabar

V Bakovcih je letos potekalo že osmo

praznovanje krajevne skupnosti in

župnije. Krajevna skupnost Bakovci

in župnija sta tudi letos združili moči

in na četrto junijsko nedeljo pripravili

prav poseben dan za vse krajane in

krajanke, ki so se najprej udeležili

skupne nedeljske maše.

Tradicionalna prireditev, ki je letos potekala pod sloganom »Ljubezen bogati«, se je priče-la s sveto mašo, kjer je navzoče nagovoril zaporniški duhovnik Robert Friškovec, v drugem delu pa so se Bakovčani sprostili ob zabavno-kulturnem programu. Vsakoletno druženje krajanov in župljanov Bakovcev je dokaz dobrega sodelovanja in solidar-nosti, kar je izpostavil tudi župan mestne občine Anton Štihec, ki je pozdravil Bakovčane. Letos je sveto mašo daroval zaporniški duhovnik Robert Friškovec, ki je znan po rockerskem videzu in zelo realnem pogledu na svet. Navzočim je spregovoril o vsak-danjih težavah, ki pestijo vsakega človeka, ter pri tem izpostavil, da mora vsakdo storiti nekaj, da bi

skupnosti bilo lepše: »Nihče ne more spremeniti drugega, lah-ko pa izboljša veliko stvari sam pri sebi, če le želi.« Prireditve se je udeležilo veliko krajanov Bakovcev, ki so se po končanem programu družili ob skupnem kosilu, kasneje pa še ob športnih igrah, ki so potekale na igrišču.

Kulturni program so pripravili otroci s katehistinjama, učite-ljicami iz šole in vzgojiteljicami iz vrtca, društva pa so pripravila športno-družabne igre, na kate-rih je ekipa župnijskih sodelavcev dosegla prvo mesto.

Krajevni praznik v Bakovcih Aleksandra Grah

15 avgust 2011 |

AKTUALNO

Ob 20. obletnici samostojnosti smo

na osrednjem vaškem prostoru v

drevored Slovenije posadili lipo.

Ob njej je postavljeno tudi obelež-

je, ki opisuje pomen in simboliko

zasaditve.

Na vpadnicah v naselje Krog so zaposleni v podjetju Komunala postavili tri pozdravne panoje, ki so postavljeni ob cestah iz smeri Satahovcev, Bakovcev in Murske Sobote. Na panoju je ob pozdra-vu natisnjena silhueta kroškega broda, na drugi strani pa je buča, saj se turistično društvo imenu-je »Kroške tikvi«. Pri izdelavi so sodelovali mestni svetnik dipl. ing. arh. Iztok Zrinski z zasnovo silhuete broda, Gorazd Flisar in Ana Praprotnik z izrisom buče ter sitotiskom slik in besedila, Franček Lukač z izdelavo ko-

vinskih podstavkov ter nosilec projekta in izdelovalec lesenega dela panoja Štefan Flisar, ki mu

je pri pokrivanju panojev s tegolo pomagal Alojz Žvorc.

Dogajanje v krajevni skupnosti Krog Štefan Flisar

Po ocenah organizatorjev se je naj-

večjega sladkovodnega ribiškega

piknika v Sloveniji tudi letos udele-

žilo med 8 in 10 tisoč ljudi.

Prva nedelja v avgustu je bila pri ribiškem domu pri zelo pri-ljubljenem Soboškem jezeru ob Bakovski cesti tudi letos v zna-menju vsakoletnega ribiškega piknika, tradicionalnega družab-nega dogodka, ki vselej privabi veliko število obiskovalcev. Tem je bilo tudi letos na voljo 500 litrov ribje juhe oziroma kot re-čejo ribiči – ribje čorbe, po izbi-ri pa so udeleženci lahko posegli tudi po 900 kilogramih na žaru

pečenih ali ocvrtih sladkovodnih rib (postrv, krap, tolstolobik), poleg tega pa so organizatorji pripravili tudi 250 kilogramov pečenih piščancev in 300 kilo-gramov odojkov. Zbrane, ki so se na prizorišču menjavali skozi ves dan in zvečer, sta letos zabavala glasbena skupina Blue planet in pevec Vladimir Kočiš-Zec. Da postreže ribiški piknik vsako leto z vrsto novosti, je vredno omeniti postavitev stojnic s ponudbo iz-delkov domače obrti, najmlajšim pa je bil prav tako krstno na voljo otroški kotiček z animacijami. Kot je povedal predsednik ribi-ške družine Martin Karoli, sodi

njihova družina s 300 člani, ki delujejo v štirih temeljnih eno-tah – Murska Sobota, Bakovci, Beltinci in od letos tudi Goričko, med največja tovrstna društva v državi, teh pa je več kot 60. Dohodek, ki ga s prostovoljnim delom vsako leto ustvarijo na pikniku, s pridom porabijo za svoje delovanje, v prvi vrsti za nakup oziroma obnovo ribjega zaroda. Te količine se v skladu z zakonom in ribiškim gojitve-nim načrtom na letni ravni gi-bajo med štiri in petimi tonami, vložijo pa jih v tiste stoječe vode, s katerimi gospodarijo. Sicer pa ribiči v tem koncu Prekmurja

– od mejne reke Kučnice na za-hodu, do reke Mure, lendavske upravne enote ter na celotnem Goričkem, skupaj gospodarijo s kar 300 hektarji vodnih površin. Tako kot po članstvu, so tudi po območju delovanja ter obsegu vodnih površin med največjimi v Sloveniji. Karolija in številne ribiče moti po novem obvezno plačilo koncesnine za vodne po-vršine, kar v njihovem primeru znese 5.500 evrov.

32. ribiški piknik pri Soboškem jezeru Geza Grabar

16 | avgust 2011

AKTUALNO

Projekt, v katerem so sodelova-

li številni partnerji, je prvi iz niza

brezplačnih pomoči in podpor, s

katerim naj bi Pomurcem olajšali

reševanje vsakdanjih stisk. Različne

informacije o brezplačnih pomočeh

in drugih podporah je mogoče poi-

skati po elektronski poti.

Pri vzpostavitvi spletne strani o organizacijah, ki v Pomurju ponujajo brezplačno pomoč, je glavno vlogo odigralo Svetovalno središče, ki deluje pri Ljudski univerzi Murska Sobota. Najprej so na spletni strani združili re-gijske ponudnike različnih brezplačnih storitev in pomoči. Seznam in podoba spletne strani nista dokončna, saj se bosta glede na potrebe in želje uporabnikov dopolnjevala in nadgrajevala; na željo organizacij, ki jih na tem seznamu še ni, pa bodo vključili tudi nove. Jeseni naj bi luč sveta uzrla še zloženka. Avtor logotipa spletne strani brezplačnih po-moči in podpor je oblikovalec Damir Sijanta, avtorja program-ske zasnove sta Tadej Kirinčič iz

podjetja Netmedia in zunanji sodelavec Bojan Križanič, av-torica oblikovanja je Jasmina Kosednar, urednik besedil pa je Dejan Dravec. Omenjeni projekt pomeni ure-sničenje ideje, ki so jo pred-stavniki Andragoškega centra Slovenije, Zveze svobodnih sin-dikatov Slovenije in Svetovalnega središča oktobra lani predstavili v okviru strokovnega srečanja o brezplačnih pomočeh in podpo-ri za prebivalce pomurske regije. Glavni namen projekta je zdru-žiti ponudnike brezplačnih stori-tev in pomoči na enem mestu, da si bodo ljudje za lažje preživetje lažje poiskali brezplačno pomoč in da bodo bolje seznanjeni z možnostmi, ki so jim na voljo. Potem ko je na predstavitvi re-zultatov projekta v Pokrajinski in študijski knjižnici uvodoma župan Anton Štihec ocenil, da je to eden pomembnejših pro-jektov, saj ljudje potrebujejo vse več informacij, še posebej dobro-došlo pa je, če so te na enem me-stu, je bil Dejan Bogdan, vodja projektov Zavoda PIP (znotraj njega deluje tudi informacijska

točka Europe Direct Murska Sobota), prepričan, da bi lahko omenjeni partnerski projekt po-menil temelj za različne oblike sodelovanja tudi v prihodnje. Direktorica LU Murska Sobota Alenka Kučan je spomnila, da je projekt nastal spontano, pre-pričana pa je tudi, da lahko z majhnimi koraki prispevamo k izboljšanju kakovosti bivanja.Seznam institucij, ki so vključene v projekt brezplačnih pomoči in podpor: Center vseživljenjskega učenja Pomurje – CVŽU, ISIO, svetovalno središče, Središče za samostojno učenje Murska Sobota, Borza znanja, Projekt: Socializacija Romov (v pri-

stojnosti LU Murska Sobota), Društvo gluhih in naglušnih Pomurje, LEA Pomurje, Center za socialno delo Murska Sobota – Krizni center za mlade, RRA Sinergija, Hospic, Društvo slepih in slabovidnih Murska Sobota, ENSVET, Sklad dela, Lokalna razvojna fundacija za Pomurje, Rdeči križ Slovenije, Mozaik, Sonček, EHO – podpornica, Sožitje, Europe Direct, EURES, Ozara, Zavod PIP, Varna hiša, TOM-telefon, CIPS – Zavod RS za zaposlovanje, Zveza svo-bodnih sindikatov Slovenije, Hiša Sadeži družbe (Slovenska filantropija), Karitas in Papilot Murska Sobota.

Projekt o brezplačnih pomočeh Geza Grabar

Na pobudo Franca Zvera so se maturanti Gimnazije Murska Sobota, ki so maturirali leta 1951, tako kot ob 55. obletnici ponov-no zbrali v uradu župana. Bili so prva generacija, ki je maturirala v takratni novi gimnaziji (današnja OŠ I), zato so se z veseljem in po-nosom spominjali, kako so kot di-jaki pomagali pri gradnji in selitvi v nove prostore. Od 29 maturan-tov, ki jih je po uspešno zaključeni gimnaziji življenje poneslo na vse konce Slovenije, jih danes živi še 16, od profesorjev pa še profesori-

ca Emrijeva. Na letošnje srečanje jih je prišlo trinajst, najdlje se je pripeljal gospod iz Nove Gorice. V sproščenem pogovoru z žu-panom so se spominjali Murske Sobote iz nekdanjih časov in si v uradu župana z zanimanjem ogledali galerijo nekdanjih župa-nov. Kot upokojenci so pohvalili projekt mestnega avtobusa, ki je zelo dvignil kakovost bivanja v mestu. V upanju na srečanje ob naslednjem jubileju so spomin na tokratno srečanje ovekovečili s skupno fotografijo z županom.

Srečanje z županom ob 60. obletnici mature Vida Lukač

17 avgust 2011 |

AKTUALNO

Raziskovalno izobraževalno središče

RIS Rakičan je od 29. junija do 1.

julija organiziral prvi mednarodni

znanstveni posvet oz. konferenco

Izzivi, pasti, težave sodobne družbe.

Na njem so se s svojimi prispevki in

izdelki predstavili zavodi, ustanove

in institucije iz vse Slovenije ter do-

mači in tuji strokovnjaki.

Prvi dan trodnevnega posveta je bil namenjen znanstvenemu in strokovnemu nivoju domačih in tujih predavateljev, katerih pri-spevki so objavljeni v zborniku Izzivi, pasti, težave sodobne druž-be, druga dva dneva pa predsta-vitvi primerom dobre prakse, tj. referatom, projektnim nalogam, strokovnim prispevkom. Posvet, na katerem je aktivno v vlogi pre-

davateljev nastopilo več kot 50 poznavalcev tovrstne tematike, je bil namenjen vsem, ki so za-posleni v sodnih in varnostnih institucijah, vzgojno-varstvenih zavodih, osnovnih in srednjih šo-lah, ustanovah, ki so na kakršen koli način povezane z odnosi in nalogami v družini, z otroci in mladostniki, s starejšimi oz. jih tovrstna tematika zanima. Cilj posveta je bil, da strokovnjaki in posamezniki različnih institucij povedo oz. predstavijo tovrstno problematiko gledano vsak iz svojega stališča in svojih izku-šenj ter se med seboj povežejo in si izmenjajo mnenja. Skupno so poizkušali podati sklepe, ki bi lahko pripomogli k hitrejšemu reševanju problemov v različnih situacijah. “Prav tako želimo do-kazati posameznikom, ki se soo-čajo s tovrstnimi problemi, da se

lahko z veliko zaupnostjo in brez zadržkov obrnejo na katerokoli institucijo, in skupaj z njo išče-jo primerno rešitev,” pravijo na RIS dvorec Rakičan, kjer želijo doprinesti k večjemu zaupanju posameznikov kot uporabni-kov različnih socialno-psiholo-ških storitev s strani institucij, ki na teh področjih delujejo. Mednarodni posvet ocenjujejo kot uspešen, hkrati pa se že pri-pravljajo na naslednjega, ki bo od 19. do 21. septembra na temo Prehrana, gibanje in zdravje.

V Rakičanu mednarodni posvet Izzivi, pasti, težave sodobne družbe Špela Horvat

19 avgust 2011 |

AKTUALNO

Dijaki tretjega letnika Melita Marton,

Staša Titan in Tomaž Čontala so

opravili tritedensko usposabljanje

na Malti. Praktično usposabljanje v

tujini je del programa »Vseživljenjsko

učenje, podprogram Leonardo da

Vinci – mobilnost«.

Januarja 2010 se je šola prijavila na razpis podprograma s pro-jektom »New Challenges for Education«. Izbrani dijaki so se skozi celotno šolsko leto pripra-vljali na praktično usposabljanje v tujini, izkušnje, ki so jih pri-dobili tam, pa so neprecenljive. Njihovo delovno mesto v državi gostiteljici je bil dom za ostare-le Casa Serena, kjer so upora-bili svoja znanja ter pridobivali nova. Poleg oblik in metod dela,

ki so jih tam spoznavali, so utr-dili še svoje znanje angleščine, ki je eden dveh uradnih jezikov, ter spoznavali malteščino, naravne, kulturne in zgodovinske značil-nosti in tradicije ter sam utrip življenja v deželi. Na ta način so pripomogli tudi k utrditvi med-narodnih odnosov in povečanju sodelovanja med različnimi in-stitucijami. Ne smemo zanema-riti niti osebnostnega razvoja, saj so dijaki prvi teden preživeli

v spremstvu koordinatorice Renate Rožanc, preostala dva tedna pa samostojno. Seveda so jim bili dodeljeni mentorji na delu in prav tako tutor, tako da niso bili v celoti prepuščeni sa-mim sebi. V času usposabljanja so bivali pri družini gostiteljici.Dijaki so se nove izkušnje veseli-li, se na Malti zelo izkazali ter se z neprecenljivimi izkustvi srečno vrnili domov.

Praktično usposabljanje dijakov Srednje zdravstvene šole Murska Sobota Renata Rožanc

Da so v procesu izobraževanja

pomembne ročne spretnosti, se s

prirejanjem vrste tekmovanj – tudi

s področja konstruiranja in tehnologij

obdelav, že vrsto let zavedajo tudi v

Zvezi za tehnično kulturo Slovenije

(ZOTKS).

V organizaciji njenega Regionalnega centra Murska Sobota so bili na OŠ III go-stitelji tovrstnega regijskega tekmovanja za učence osnov-nih šol. Srečanja, ki so ga omo-gočile Mestna občina Murska Sobota in ostale pomurske občine podpisnice pogodbe o oblikovanju in financiranju to-vrstnih programov, se je udele-žilo blizu sto učencev iz večine pomurskih občin, kar potrjuje, da ima konstruiranje z obdela-vo gradiv med mladimi veliko privržencev.Med učenci različnih razredov osnovnih šol iz mestne občine so bili v konstruiranju z lego kockami najboljši Niko Zver (1. razred) in Žiga Lukač (2.

razred, oba OŠ III) ter Mitja Županek (3. razred, OŠ II), v konkurenci izdelava izdelka iz papirja pa Maruša Kovač (OŠ III). Mladi so tekmovali še v izdelavi izdelkov iz lesa, umetne mase in kovine, načrtovanju s programom CiciCAD, reševa-

nju problema s konstrukcijsko zbirko ter v konstruiranju s poljubno konstrukcijsko zbir-ko. Učenci omenjenih šol so osvojili tudi niz drugih in tre-tjih mest.

Regijsko tekmovanje mladih tehnikov Geza Grabar

20 | avgust 2011

AKTUALNO

Med 27. in 30. junijem je na OŠ III

potekal že deveti ekološko-razisko-

valni tabor. Udeležilo se ga je 21

učencev od 2. do 6. razreda.

S številnimi dejavnostmi so spoznali značilnosti prsti s čutili, pri poskusih, na teren-skem delu in tudi pri uporabi v vsakdanjem življenju nekoč in danes. Še posebej sta učence pritegnili eksperimentalno delo ter delo na terenu. V ustvarjal-nih delavnicah so med obde-lovanjem naravnih materialov razvijali različne ročne spre-tnosti, ogledali pa so si tudi

Prekmursko vas v Filovcih, se preizkusili na lončarskem vretenu in uživali v Termah Vivat. Poučni dan so preživeli v Vrtnariji Murska Sobota.Tabor smo lahko kakovostno izvedli le ob podpori ZOTK Murska Sobota, Mestne občine Murska Sobota in sponzorjev Saubermacher-Komunala, Kema Puconci in Elektromaterial Lendava.

Naš namen je bil, da bi učen-ci pridobljena znanja koristno uporabili v življenju.

Gabrijela Mastnak, pedagoška vodja tabora

9. ekološko - raziskovalni tabor Polžek

Letošnja tema likovnega natečaja »Otroci odraslim – Energija za življe-nje«, ki jo že več kot dve desetletji pripravlja Petrol, je vsekakor razburi-la otroško domišljijo. Med izbranimi je tudi delo našega učenca Primoža Bajiča iz razreda 5. a OŠ II Murska Sobota.Mentorja Jasna Perš, razredničarka in profesorica razrednega pouka, ter pro-fesor likovne umetnosti Matjaž Geder sta temo natečaja in likovni motiv učencu približala s humorno zgodbo Primoža Suhodolčana »Košarkar naj bo!« Učenci so literarni svet povezali s svojim izkušenjskim svetom in obli-kovali domišljijsko čutno predstavo dogajalnega prostora. In ni treba posebej omenjati, da našim petošol-cem veliko sprostitev, rekreacijo ter adrenalin povzroča prav ura športne

vzgoje – »Športna!!!«, kjer učenci izra-žajo humor, ki je značilen v športnih dogodivščinah. Učence so zanimale značajske lastnosti, kot so strpnost, prijaznost, sprejemanje drugih, odnos do njih ter odnos do dela in okolja.Energijo, ki se sproža ob gibanju, pre-vevanje športnega duha in predanost igri so poskusili upodobiti v tehniki kartonskega tiska. Zaključnega dogodka s podelitvijo nagrade se je Primož udeležil s profe-sorjem likovne umetnosti v sredo, 21. junija, na gradu Fužine v Ljubljani.

Anita Borovič, OŠ II Murska Sobota

Primož Bajič prejel nagrado na likovnem natečaju

21 avgust 2011 |

AKTUALNO

»Spominjam se zgodbe nekega

moža, ki so ga nacisti zaprli in ve-

dno znova mučili. Nekega dne so ga

prestavili v novo celico, ki je imela

strešno lino, skozi katero je podnevi

lahko videl košček modrega neba in

ponoči nekaj zvezd. Ujetnik je bil nad

tem tako očaran, da je napisal do-

mov dolgo pismo, v katerem je opisal

svojo srečo. Ko sem to prebral, sem

usmeril pogled skozi svoja okna.

Pred menoj se je razprostirala na-

rava v vsej lepoti. Bil sem svoboden,

ne ujet, lahko sem šel, kamorkoli

sem hotel! Tedaj sem verjel, da sem

našel delček sreče in veselja tega

ujetnika.« (Anthony de Mello)

Vojna je strah, žalost in obup. Vojna je čakanje v nemiru in te-snobi. Je uživanje in veselje v ma-loštevilnih lepih trenutkih. Vojna je le čakanje na konec slabega. To so ugotovitve Matjaža Maloka, Lucije Rožman in Saše Črnko, ki smo pod mentor-stvom učiteljice Andreje Ošlaj, prof. slovenščine, in somentorice Valerije Dravec, prof. slovenšči-ne, izdelovali raziskovalno nalogo »Dnevnik Anne Frank in Zlatin dnevnik«, ki je bila na državnem srečanju mladih raziskovalcev v Murski Soboti nagrajena z zlatim priznanjem.Namen naše raziskovalne naloge je bil predstaviti knjigi »Dnevnik Anne Frank« in »Zlatin dnev-nik«, in sicer z motivnega vidi-ka. Na začetku smo predstavili

avtorici Anno Frank in Zlato Filipović. Sledila je podrobna vsebina del, ki nam je bila ka-sneje v pomoč pri motivni ana-lizi. Pripravili smo še predstavitve oseb in se tudi odločili, da bomo anketirali učitelje, druge delavce šole ter upokojene učitelje in se prepričali o njihovem poznava-nju obravnavanih del.Cilji naloge so bili: predstavitev avtoric; analiza knjige z motiv-nega vidika; predstaviti in opi-sati glavne osebe; določiti pojem dnevnik; določiti pojem motiv; opraviti anketo.Raziskovalne hipoteze, ki smo si jih zastavili: dnevnika obrav-navata podobno problematiko; motivi in osebe v obravnavanih dnevnikih so si podobni; anke-tirani učitelji, drugi delavci šole ter upokojeni učitelji ne poznajo obravnavanih del.Nalogo smo predstavili na regij-skem srečanju mladih razisko-valcev na Cankovi. Po uspešnem zagovoru na regijskem srečanju smo se uvrstili na državno sre-čanje mladih raziskovalcev. Na državnem srečanju smo v močni in pestri konkurenci osvojili zla-to priznanje in »vstopnico« na prireditev Zotkini talenti, ki je potekala v organizaciji ZOTKS-a

v Cankarjevem domu v Ljubljani v nedeljo, 5. junija.Prireditev je spremljal bogat spre-mljevalni program, v katerem so nastopili odlična pevka Maja Keuc, improvizacijska skupina Šila urca, plesalca Tjaša Pajer in Matej Starič. Prireditev je pove-zoval Jure Godler. Prireditve so se udeležili tudi pomembni gostje, kot so dr. Mitja Slavinec, pred-sednik ZOTKS, dr. Igor Lukšič, minister za šolstvo in šport, ki je med drugim povedal, da smo Slovenci lahko ponosni na per-spektivno znanstveno mladino, Jani Möderndorfer, podžupan Mestne občine Ljubljana, dr. Franci Demšar, direktor Javne agencije za raziskovalno dejav-nost Republike Slovenije, in Antoine van Ruymbeke, predse-dnik evropskega dela MILSET-a, mednarodnega gibanja za pro-stočasne dejavnosti na področju znanosti in tehnologije. Vsi so nagrajencem čestitali ter jim zaželeli še veliko uspehov in ustvarjanja.

Saša Črnko, Lucija Rožman, Matjaž Malok ter mentorici

Andreja Ošlaj in Valerija Dravec

Brez tveganja ni uspeha – zlato priznanje za učence OŠ I

V sredo, 8. junija 2011, se je na OŠ I odvijala slovesnost ob za-ključku šolskega leta 2010/2011.V kulturno-športnem programu so zapeli učenci prve in druge tri-ade, nastopila je plesna skupina učenk prve triade, predstavile pa so se tudi učenke ritmične sku-pine. Spregovorila je ravnateljica Tatjana Cesnik, ki je s pomoč-nico Suzano Tivadar podelila knjižne nagrade učencem, ki so v šolskem letu dosegli vidne

uspehe na različnih področjih. Eko koordinatorja sta razglasi-la najboljše eko razrede, nato je sledila še košarkarska tekma med učenci in učitelji šole. V nada-ljevanju programa so športni pedagogi razglasili še najboljše športnike, izvedli smo licitacijo žoge in srečelov ter znesek na-menili šolskemu skladu.

Cvetka Šavel Kerman, oblikovalka prireditve

Zaključna prireditev na OŠ I Murska Sobota

22 | avgust 2011

AKTUALNO

V akcijo Unicefa Slovenija, ki že vrsto let podpira različne progra-me za otroke, je bila med sedem slovenskih mest vključena tudi Murska Sobota, letos enota vrtca

Veverička iz Rakičana. S pomočjo podjetja OBI, ki je podpornik Unicefovih akcij, so namreč v omenjeni enoti preple-skali vsa zunanja igrala, ki bodo

s prijaznejšo podobo v novem šolskem letu pričakala blizu 40 otrok dveh starostnih skupin.Ob tej priložnosti so se predstav-niki Unicefa Slovenije, trgovine

OBI Murska Sobota in bober OBI družili z malčki in vzgo-jiteljicami, potekala pa je tudi ekološka urica s poudarkom na varovanju planeta.

Lepša podoba igral v Vrtcu Veverička Rakičan Geza Grabar

Tudi v letošnjem letu je Zavod za zdravstveno zavarovanje z dvotretjinskim financiranjem letovanja otrok iz upravne enote Murska Sobota mnogim omogočil dvanajstdnevno leto-vanje v Baški. V prvi izmeni je od 1. do 12. julija letovalo 175 otrok, ki so bili organizirani v 19 skupin. Naši dnevi v Baški so bili zelo pestri, otroci so bili ves čas aktivni in zadovoljni. Jutra smo pod vodstvom izje-mno priljubljenega športnega animatorja Alberta Radmana pričeli z rekreacijo, dopoldan

in popoldan pa smo preživljali na plaži, kjer smo sodelovali v igrah v vodi, ob vodi in na športnem igrišču. V popoldan-skem počitku smo pripravili kreativne in športne delavnice, ob večerih smo izvajali kultur-no-umetniške, športno-rekre-acijske ali zabavne programe, ki so jih sooblikovali prav vsi otroci. Že v spoznavnem veče-ru so se predstavili z izvirnimi umetniškimi in zabavnimi toč-kami, nadaljevali smo z veče-rom plesa v maskah ter priredi-tvijo »Baška ima talent«. Podili

smo se za zakladom, krstili nove voditelje ter otroke, ki so se letovanja v Baški udeležili prvič, ter pripravili smo mini olimpijado, pižama party, dis-ko, večerno kopanje in vožnjo z ladjo. Vreme nam je dobro slu-žilo vseh dvanajst dni in hrana je bila odlična. Manjše zdra-vstvene tegobe sta odpravljala naš vedno nasmejani zdravnik dr. Hristo Grančarov ter ne-pogrešljiva medicinska sestra Sonja Kardoš. Ravnatelj doma magister Bojan Nemec nam je bil ves čas v oporo in spodbudo

ter je izrazil zadovoljstvo nad aktivnostjo otrok. Z letovanja smo se vrnili prijetno utrujeni in polni nepozabnih spominov, ki nas bodo klicala k novim do-živetjem v Baški tudi v priho-dnjih letih.

Zdravstveno letovanje prve izmene v Baški Lili Miloševič

Geza Grabar

23 avgust 2011 |

AKTUALNO

Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Murska Sobota se je v Keszthelyju udeležilo sedmega tradicionalnega mednarodnega tekmovanja v vrtnem kegljanju in šahu. Sodelovale so Slovenija, Madžarska in Hrvaška. Šahisti murskosoboškega društva (Štefan Maučec, Anton Gomboc, Ciril Kavaš in Dervarič Davorin) so osvojili drugo mesto. V vrtnem kegljanju je prva ekipa, ki so jo sestavljale Silva Mlinarič, Marija

Jurančič, Milica Pongračič in Verona Holsedl, med desetimi sodelujočimi ekipami osvojila odlično prvo mesto. Dan v mestecu ob Blatnem jeze-ru je bil za vse udeležence nepo-novljiv, izkustven, obarvan z iz-menjavanjem različnih pogledov, mnenj in izkušenj uporabnikov društev slepih in slabovidnih iz Slovenije, Madžarske in Hrvaške.

Marjeta Grabar, MDSS Murska Sobota

Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Murska Sobota na Madžarskem

Reka Mura kot vodotok, ki ga uvr-

ščajo med najbolj vodnate in deroče

na Slovenskem, je tradicionalno tre-

tjo nedeljo v juliju tudi letos privabila

več kot tri tisoč obiskovalcev, ki so

se pri brodu v Krogu in Vučji vasi

zbrali na tradicionalnem letnem

srečanju.

Na 28. in 29. kilometru sloven-skega toka je bilo kot po navadi živahno in veselo. Marsikoga je morda črvičilo le spoznanje, da sedaj že skoraj edinstveni rečni brod, ki ob ugodnih razmerah redno drsi po gladini reke, zara-di nizke vode v strugi na prleški strani ljudi ni prevažal z enega na drugi breg reke.Čeprav je bil namen prireditve v prvi vrsti druženje ljudi, sta vsakoletna organizatorja Kajak kanu klub Mura Krog na pre-kmurski in PGD Vučja vas na prleški strani poskrbela tudi za nekaj tekmovalnosti. Ob plezanju po več kot sto me-trov dolgi jekleni vrvi, po kateri se s škripcem med obema brego-voma reke premika brod in pre-

važa ljudi, avtomobile in kmetij-ske stroje, je tudi letos srečanje vrhunec doseglo z vlečenjem 158 metrov dolge in 108 kilogramov težke vrvi, ki so jo z brodom na-peli čez gladino reke. Po 25 krepkih mož na vsaki strani, vsi do zadnjega so imeli krepko čez sto kilogramov in so se v skupni masi približali kar trem tonam, je napelo mišice. Za slavo in ponos pokrajine, za katero so se borili. Prekmurci, ki so lani povedli v skupnem seštev-ku zmag z osem proti sedem, so letos hitro popustili in Prleki so rezultat izenačili na osem zmag. Pred dvema letoma je zaradi na-rasle reke in poplavljene dovozne ceste na prleški strani vlečenje vrvi prvič odpadlo. To je tudi razlog, zakaj se število srečanj ne ujema s skupnim rezultatom v vlečenju vrvi.V plezanju po jekleni vrvi reko sta se pomerila le dva: Branko Puconja iz Križevcev pri Ljutomeru je bil uspešen, saj je razdaljo preplezal v štirih minutah in pol, Gorazd Stajnko iz Hrašenskega Vrha pa je nekje na polovici omagal v reko. V re-ševalni čoln so ga seveda pobrali gasilci, ki so skrbeli za varnost.

Med številnimi gosti tudi na letošnjem srečanju nista manj-kala predstavnika obeh občin, ki v tem delu mejita na Muro – Anton Štihec iz murskosobo-ške mestne občine in podžupan občine Križevci pri Ljutomeru Bogomir Gaberc. V pozdravnih nagovorih sta bila oba prepriča-na, da takšne prireditve – slednja se že vrsto let uvršča med najbolj obiskane enodnevne, tudi zaradi širše prepoznavnosti regije potre-bujemo in bi jih moralo biti še več. Srečanja so lepa priložnost za skupno druženje in krepitev vezi med pregovorno »večno raz-dvojenimi« Prekmurci in Prleki. Tudi zato, ker je ljutomerska županja Olga Karba pred nasto-pom nove funkcije službovala v Prekmurju, je bila v napovedi zmagovalca v vlečenju vrvi zelo previdna in prizanesljiva do obeh strani.

17. srečanje Prekmurcev in Prlekov

24 | avgust 2011

AKTUALNO

NATEČAJ »AKTIVNA MOBILNOST«V petek, 1. julija, smo v prostorih Zavoda za zdravstveno varstvo Murska Sobota sklenili natečaj »Aktivna mobilnost«. Zaposleni Centra za zdravje in razvoj ter Zavoda za zdravstveno varstvo smo ga organizirali v sklopu pro-jekta »Evroregija – zdrava regija«.Natečaj se je začel 21. aprila z izobraževanjem koordinatorjev v podjetjih, kjer smo udeležen-ce seznanili s pomenom gibanja in telesne dejavnosti, jim obra-zložili potek natečaja in predali razpredelnice za beleženje pri-hodov na delovno mesto. Po izobraževanju so koordinatorji predstavili potek natečaja v pod-jetjih in spodbujali svoje sode-lavce, da sodelujejo pri natečaju ter v službo prihajajo aktivno. Aktivne prihode na delovno mesto smo beležili od 16. maja do 16. junija. Vsakokrat, ko je zaposleni aktivno prišel na svoje delovno mesto, se pravi peš, s kolesom ali avtobusom, oziroma če je več zaposlenih za pot v službo organiziralo skupne prevoze do svojega podjetja, se je njihov prihod zabeležil v razpredelnico.Prvega julija smo se nato koordinatorji in nekateri sodelu-joči zaposleni zbrali v predavalnici Zavoda za zdravstveno varstvo Murska Sobota, kjer smo udeležence seznanili z rezultati natečaja in jim razdelili simbolične nagrade. Sodelovalo je dvanajst podjetij, in sicer organizatorja ter projektna partnerja Center za zdravje in razvoj ter Zavod za zdravstveno varstvo, Zdravstveni dom Murska Sobota, murskosoboška enota Centra za socialno delo, Podjetje za informiranje, Mestna občina Murska Sobota, Splošna bolnišnica Murska Sobota, Policijska postaja Murska Sobota, tukajšnja enota Zavoda za zaposlovanje, Dijaški dom Murska Sobota, BB Trading in Ambulanta splošne medicine Leona Langa. V projektu je sodelovalo kar 187 zaposlenih, ki so skupaj zbrali 2661 aktivnih prihodov na

delovno mesto. 1252-krat so se pripeljali s kolesom, 995-krat so prišli peš, 279-krat so zaposleni organizirali skupne prevoze v službo ter se 135-krat pripeljali na delovno me-sto z javnim prevozom. Skupaj smo zbrali 17.803,6 aktivnih kilometrov in prihranili 1424,28 litrov bencina (95 – 8 l/100 km). 1424 litrov porabljenega bencina po ogljičnem od-tisu predstavlja 39.473 kg CO

2. Ena bukev potrebuje 2137

let oziroma 2137 bukev potrebuje eno leto, da predelajo takšno količino CO

2. Izračunali smo tudi, koliko kalorij smo

porabili med izvedbo natečaja. Če prehodimo približno pet kilometrov na uro, porabimo v povprečju 300 kalorij. Med natečajem pa smo prehodili okrog 1751 kilometrov in po teh predpostavkah porabili približno 105.060 kalorij. Prav tako smo bili zelo aktivni tudi na kolesu, saj smo pre-kolesarili 8764 kilometrov. Po podatkih, da pri zmernem kolesarjenju (12–14 km/h) 55 kilogramov težka ženska v eni uri porabi približno 233 kalorij, smo porabili okoli 157.076 kalorij (70 kilogramov težka ženska pa porabi pri-bližno 281 kalorij; preračunano 189.436 kalorij).

Aleksander Saša Trajber, proj. vodja

REPUBLIKA SLOVENIJASLUŽBA VLADE RS ZA LOKALNO SAMOUPRAVOIN REGIONALNO POLITIKO

25 avgust 2011 |

AKTUALNO

Kopališka ulica 2/b, 9000 Murska Sobota Tel.: (02) 530-02-22, Fax: (02) 530-02-29

E-mail: info@vrtnarija-sum.siwww.vrtnarija-sum.si

"Kar raste pri nas, bo zagotovo tudi pri vas!"

CVETLIČARNE

Cvetličarna CVETTel: +386 (0)2-521-11-40

Cvetličarna PARKTel: +386 (0)2-521-15-01

Cvetličarna ROŽATel: +386 (0)2-523-12-10

Cvetličarna v MAXIMUSUTel: +386 (0)2-526-15-35Cvetličarna BELLATel: +386 (0)2-515-17-00

Nudimo tudi razne storitve:- košnje trav- urejevanje vrtov, zelenic- sajenje živih mejgsm: 041 922 664

Za naročila meseca avgusta za urejanje vrta,Vam pri rastlinah nudimo 20% popust!

Nudimo še gnojila, travna semena, BIO škropiva,glinaste lonce, lubje, zemlje, ter vrsto drugih okrasnih rastlin (gsm: 041 258 186)

Akcija Centra za zdravje in razvoj

vam lahko prinese celotni servis

vašega kolesa.

Center za zdravje in razvoj Murska Sobota je 18. junija za-čel z akcijo »V Murski Soboti nakupujmo peš ali s kolesom«, s katero želijo ljudi odvrniti od uporabe avtomobila v mestu. Murska Sobota namreč nudi mrežo kolesarskih in peš pove-zav, po katerih lahko v 25 mi-nutah pridemo peš iz središča mesta do nakupovalnih središč.

Poleg ekoloških in ekonomskih učinkov, ima hoja ali kolesarjenje tudi pozitiven vpliv na človeko-vo zdravje, kar pa v današnjem času zagotovo ni zanemarljivo. Na otvoritvenem dogodku so tako vsem obiskovalcem, ki so prikolesarili, pripravili brezpla-čen servis kolesa z Dr. Bike, vsem obiskovalcem pa delili tudi brez-plačne Peški nasvete. V njih so obiskovalcem svetovali o izbiri kolesarskih poti v mestu. Poleg servisa koles so pripravili tudi manjši tehnični pregled telesa, pri katerem so vsem zainteresira-nim merili krvni tlak, jih stehtali in svetovali o telesnih aktivnosti.Akcija traja vse do 12. septem-bra, ko bo tudi teden mobilnosti, v njej pa sodeluje 16 trgovin s tehničnimi, tekstilnimi in pre-hrambenimi izdelki. Vse sodelu-joče trgovine imajo kupone, na

katerih vsak posamezni kupec, ki nakup opravi peš ali s kolesom, prejme žig. Vsak posameznik se lahko akciji pridruži kadarkoli. Ko kupon napolni z 10 žigi lahko izkoristi 5 ali 10-odstotni popust v trgovinah, ki sodelujejo v akci-ji. Polni kupon trgovina zadrži, saj gre v končno žrebanje glavne nagrade, tj. celoten servis kolesa. Akcijo izvajajo v okviru projekta Active access, katerega namen je povečati uporabo kolesa ter pred-vsem hoje za kratke vsakodnevne poti v lokalnem okolju. Akcijo podpira tudi Mestna občina Murska Sobota. Več informacij o akciji na spletni strani Centra za zdravje in razvoj Murska Sobota (http://www.czr.si).

Po Murski Soboti peš ali s kolesom Špela Horvat

Večetnično usposabljanje na Policijski upravi Murska Sobota

Policijsko upravo Murska Sobota sta julija obiskala doc. dr. Staci Strobl iz John Jay Collegea (New York ZDA), in mladi raziskovalec ter doktor-ski študent Emanuel Banutai iz Fakultete za varnostne vede (Univerza v Mariboru). Obisk je potekal v sklopu projekta, ki ga izvaja dr. Stroblova na območju Evrope na temo večetničnega usposablja v policiji. V sklopu projekta sta obiskala PU Murska Sobota, kjer so jih sprejeli direk-tor uprave Drago Ribaš, vodja Sektorja uniformirane Policije na Policijski upravi Murska Sobota Slavko Škerlak ter in-špektor SUP Boris Rakuša. Srečanja se je udeležil tudi pred-sednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat – Muc, ki je pred-stavil medsebojno sodelovanje, predsednik sveta Romske sku-pnosti Marjan Drvarič in od-govorna urednica Radia Romic

Monika Sandreli ter vodje po-licijskih okolišev in udeleženci tečaja romskega jezika, ki je v mesecu marcu potekal na PU M. Sobota. Dr. Stroblova je obisk nadaljevala z ogledom pro-storov Zveze Romov Slovenije in Radia Romic, kjer je podala tudi izjavo. Drugi dan obiska je potekal v krajevni skupnosti Pušča, kjer je predsednik Foruma rom-skih svetnikov Slovenije Darko Rudaš predstavil medsebojno sodelovanje, ter življenje in delo v krajevni skupnosti Pušča, vrtec, delo in aktivnosti PGD Pušča, ter drugih organizacij in projekte, ki so v delu. Sprejem je potekal v novih prostorih kra-jevne skupnosti. Na sprejemu, ki je bil v novih prostorih krajev-ne skupnosti so sodelovali tudi predsedniki Krajevne skupnosti Pušča.

Slavko Škerlak

26 | avgust 2011

AKTUALNO

Jubilejne in za številne tekmovalne,

za nekatere pa samo turistične vo-

žnje na 55 kilometrov se je udeležilo

160 starodobnikov iz štirih držav. To

je bila obenem prva odmevna prire-

ditev novega vodstva kluba, ki mu

poslej predseduje Štefan Ovsenjak

iz Mlajtincev.

Po volilnem občnem zboru je v začetku aprila klub pripravil tradicionalni sejem rabljenih re-zervnih delov za starodobnike, sredi maja je bila v Bodoncih otvoritev sezone z blagoslovi-tvijo in družabnim srečanjem. Po razstavi starodobne tehnike v okviru junijskih Soboških dnevov v središču mesta in tu-ristični vožnji po Prekmurju jih 13. avgusta čaka prav tako jubilejni, deseti Potujoči muzej po štirih državah.Trasa jubilejnega mednarodne-ga tekmovalnega relija v juniju je po spretnostni vožnji na po-ligonu oziroma parkirišču pred podjetjem Murska Transport, ki že vrsto let nudi ljubiteljem starih motorjev, koles z motor-jem, motorjev s prikolico ter avtomobilistom primerno zato-čišče, tam pa je tudi sedež klu-ba, vodila po cestah Goričkega in Ravenskega ter je bila raz-deljena na štiri različne etape.Udeleženci srečanja iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške in Madžarske so lahko na poti občudovali neokrnjeno naravo, kjer – kot so zapisali v vabilu – dotik so-

dobne tehnologije še ni pustil svojih sledi. V prvi vrsti so kot udeleženci v prometu mora-li spoštovati cestnoprometne predpise. Čeprav je vsak sta-rodobnik – pogoj za to imajo vsa motorna vozila, ki so stara več kot 25 let, pri številnih gle-dalcih na poligonu ali ob cesti vzbudil veliko pozornosti med poznavalci in ljubitelji tovrstne tehnike, niti drugi niso ostali ravnodušni med dovršenimi in v pristni podobni obnovljeni-mi motornimi vozili, ki so bila seveda do potankosti zloščena. Kljub vsemu je največ pozorno-sti tudi na tokratnem srečanju vzbudil osebni avtomobil Ford

iz leta 1917, last Borisa Banka iz Strukovcev. Poleg za sedanje razmere nenavadne oblike ima vozilo polna lesena kolesa, seve-da obdana z gumo. Med moto-risti je bilo najstarejšega težko izdvojiti, saj jih je bilo veliko z letnico izdelave pred letom 1941, vsi pa so bili legendarne znamke DKW. Že po tradiciji so na koncu najboljšim v posameznih sta-rostnih skupinah podelili pri-znanja in pokale.

Motoklub Veterani Murska Sobota XX. reli Prekmurje 2011 Geza Grabar

27 avgust 2011 |

AKTUALNO

V sklopu Soboških dnevov je pote-

kala deseta razstava starodobnikov

v Murski Soboti.

Razstavo v središču mesta že tra-dicionalno organizira Motoklub Veterani Murska Sobota v sode-lovanju z Avto moto društvom Štefan Kovač Murska Sobota in Zveza šoferjev in avtomehani-kov Murska Sobota.Istočasno so potekale tudi »hitrostne« dirke po soboških ulicah. Tradicionalna razstava starodobnikov se z ogledom

starodobnikov pričela še v ju-tranjih urah, in sicer na parki-rišču pred Ljubljansko banko. Mimoidoči so si lahko ogledali različne starodobnike na dveh oziroma štirih kolesih. Po kon-cu razstave so se lastniki s svoji-mi jeklenimi konjički odpravili na soboške ulice, ki so se pre-levile v »dirkališče« in sledila je vožnja s spremstvom policije.

Srečanje starodobnikov so s svojim obiskom in prisotnostjo popestrile nekatere legende, kot so Štefe, Jelen, Mrzel, Palikovič, Salobir in domači Edo Berden, ki so svoj čas hrumeli po naših ulicah.

Starodobniki zavzeli soboške ulice Smiljan Kuhar

28 | avgust 2011

AKTUALNO

Na spletni strani Hiše Sadeži družbe www.hisa.sadezi-druzbe.org lahko najdete Posredovalnico prostovoljskih del. Gre za spletni servis, ki omogoča preprost in hiter na-čin posredovanja med prosto-voljci, ki iščejo delo, in organi-zacijami, ki iščejo prostovoljce. Posameznikom ponuja sveže informacije o aktualnih pro-stovoljskih delih, med kateri-

mi lahko izbirate glede na kraj, področje ali vrsto dela, ki ga že-lite opravljati. Organizacijam, ki iščejo prostovoljce, servis omogoča objavljanje potreb po prostovoljskem delu. Vse infor-macije o tej posredovalnici ter prostovoljstvu dobite tudi na sedežu Hiše Sadeži družbe na ulici Štefana Kovača 20.

Posredovalnica prostovoljskih del

Mladinski svet Slovenije je le-tos že devetič zapored izbiral najboljše prostovoljke, prosto-voljce in prostovoljske projekte za minulo leto, zaključna pri-reditev pa je 20. junija poteka-la na Brdu pri Kranju. Častni pokrovitelj natečaja, ki je na-menjen vsem institucijam in posameznikom, prostovoljkam in prostovoljcem vseh starosti ter vsem vrstam prostovoljstva, je bil predsednik države Danilo Türk. Osnovni namen nateča-ja je promovirati prostovoljstvo ter pomagati drugim organiza-cijam in posameznikom pohva-liti delo njihovih prostovoljcev.

Slovenska filantropija, združe-nje za promocijo prostovolj-stva, je za javni natečaj naj prostovoljski projekt predlaga-la projekt Hiša Sadeži družbe ter za naj prostovoljki Marjano Gomboc in Tatjano Fras. Hiša Sadeži družbe je prejela priznanje MSS za sodelovanje v natečaju, in sicer za naj prosto-voljski projekt, Tatjana Fras in Marjana Gomboc pa sta prejeli priznanje MSS za sodelovanje v natečaju »Prostovoljec leta 2010«.

Zaključna prireditev natečaja naj prostovoljec/naj prostovoljka 2010 Sandra Fekonja

MEDGENERACIJSKE DELAVNICE HIŠE SADEŽI DRUŽBE MESEC AVGUST

Torek, 16.8.2011

od 8.15 do 9.00 ure POZDRAV SONCU – jutranja telovadba ( I. Flegar)

POLETNI JEZIKOVNI TEČAJ ANGLEŠKEGA JEZIKA: One, two, three Englich ( N. Kumin)Tečaj je namenjen otrokom od 5. do 7. leta starosti, obvezna predhodna prijava.

od 9.30 do 11.30 ure I AM ( poletni jezikovni tečaj angleškega jezika)

od 16.30 do 18.30 ure AKCIJA: POMAGAJMO UREDITI VRT HIŠE SADEŽI DRUŽBE!

Sreda, 17.8. 2011

od 9.30 do 11.30 ure NUMBERS ( poletni jezikovni tečaj angleškega jezika)

17.00 uri Skupina za samopomoč – odprto srečanje ( AA M. Sobota)

17.00 uri Skupina za samopomoč – odprto srečanje ( Al ANON M. Sobota)

Četrtek, 18.8.2011

od 9.30 do 11.30 ure WHAT DO I DO (poletni jezikovni tečaj angleškega jezika).

Petek, 19.8.2011

od 9.30 do 11.30 ure MY HOUSE (poletni jezikovni tečaj angleškega jezika).

Ponedeljek, 22.8.2011

KREATIVNO KULINARIČNI PRAVLJIČNI TEDEN ZA OTROKE ( N. Kolarič) Delavnica je primerna za otroke od 3 do 7 let, obvezna predhodna prijava.

od 9.00 do 10.30 ure TRI HIŠKE ZA TRI PRAŠIČKE Potovanje v svet pravljice in izdelava hišice iz slame

od 10.30 do 12.00 ure KUHARSKA DELAVNICA priprava in degustacija pravljične hrane ( V. Debelak)

ob. 16. uri ŠIVILJSKA DELAVNICA: Osnove šivanja ( M. Gomboc)

Torek, 23.8.2011

od 8.15 do 9.00 ure POZDRAV SONCU – jutranja telovadba ( I. Flegar)

od 9.00 do 10.30 ure TRI HIŠKE ZA TRI PRAŠIČKE izdelava hišice iz šibja ( N. Kolarič, K. Gomboc)

od 10.30 do 12.00 ure KUHARSKA DELAVNICApriprava in degustacija pravljične hrane ( V. Debelak)

Sreda, 24.8.2011

od 9.00 do 10.30 ure TRI HIŠKE ZA TRI PRAŠIČKE izdelava hišice in pujskov iz gline ( N. Kolarič,)

od 10.30 do 12.00 ure KUHARSKA DELAVNICA priprava in degustacija pravljične hrane ( V. Debelak)

od 17.00 uri Skupina za samopomoč – odprto srečanje ( AA M. Sobota)

ob 17.00 uri Skupina za samopomoč – odprto srečanje ( Al ANON M. Sobota)

Četrtek, 25.8..2011

od 9.00 do 10.30 ure TRI HIŠKE ZA TRI PRAŠIČKE priprava na gledališko predstavo (N. Kolarič,)

od 10.30 do 12.00 ure KUHARSKA DELAVNICA priprava in degustacija pravljične hrane (V. Debelak)

Petek, 26.8.2011

od 9.00 do 10.30 ure TRI HIŠKE ZA TRI PRAŠIČKE – gledališka predstava (N. Kolarič,)

od 10.30 do 13.00 ure KUHARSKA DELAVNICA priprava in degustacija pravljične hrane (V. Debelak)

Torek, 30.8.2011

od 8.15 do 9.00 ure POZDRAV SONCU – jutranja telovadba ( I. Flegar)

od 9.00 do 11.00 ure USTVARJALNA DELAVNICA – izdelovanje šolske mape ( Ž. Hoblaj)

Sreda, 31.8.2011

od 17.00 uri Skupina za samopomoč – odprto srečanje ( AA M. Sobota)

ob 17.00 uri Skupina za samopomoč – odprto srečanje ( Al ANON M. Sobota)

Poleg delavnic izvajajo prostovoljci tudi učno pomoč iz matematike, kemije, nemščine, angleščine, slovenščine in zgodovine. Na delavnice se lahko prijavite na telefonsko številko: 059 033 800, ali nam pišete na: hisa-ms@filantropija.org ali se oglasite v Hiši Sadeži družbe, Štefana Kovača 20, Murska Sobota. Delavnice izvajajo prostovoljci in so brezplačne.

Vljudno vabljeni!

projekt podpirajo:

29 avgust 2011 |

JAVNE OBJAVE

30 | avgust 2011

JAVNE OBJAVE

Regionalna razvojna agencija Mura na podlagi Pravilnika o izvajanju enotnih Regijskih štipendijskih shem objavlja

JAVNI POZIV DELODAJALCEM ZA SOFINANCIRANJE KADROVSKIH ŠTIPENDIJ»VKLJUČITEV V »RŠS ZA POMURJE 2011/2012«

PREDMET POZIVA Prijava na javni poziv omogoča delodajalcem iz Pomurja možnost sofinanciranja kadrovskih štipendij v višini 50 % štipendije za dijake in/ali študente od šolskega in/ali študijskega leta 2011/12 do najdlje 30.9.2015. Sredstva se delno sofinancirajo iz »Evropskega socialnega sklada v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013«. Vključitev delodajalca v Regijsko štipendijsko shemo (krajše: RŠS) za Pomurje 2011-2012 po tem javnem pozivu omogoča sofinanciranje ka-drovske štipendije, ki se izvaja v skladu s Pravilnikom o izvajanju enotnih Regijskih štipendijskih shem.

POGOJ ZA VKLJUČENOST DELODAJALCA V »RŠS ZA POMURJE 2011/2012«•imasedežaliposlovnoenotonaobmočjuPomurja,•imapotrebopokadru(poklicnialitehničniizobraževalniprogram,do-

in/ali podiplomski programi…), •mesečnozagotavlja50%sredstev,•kadrovskemuštipendistupokončanjuizobraževalnegaprogramaza-

gotovi ustrezna zaposlitev, ki trajala najmanj za obdobje prejemanja kadrovske štipendije,

•nesmebitivpostopkuprisilneporavnave,stečajaali likvidacijeterkapitalske neustreznosti,

•delodajalecboizbralkadrovskegaštipendista,kijevpisanvizobraže-valni program, ustrezen dejavnosti delodajalca ali programu prestruk-turiranja ali pa za nadaljevanje oz. prevzem poslovanja družinskega podjetja ali kmetijskega gospodarstva,

•sodelovanjesštipenditorjem(RRAMura)priizborudijakovinštudentovter podpis Pogodbe o štipendiranju.

PRIJAVA ZA VKLJUČITEV V SHEMO IN POSTOPEK IZBORAIzpolnjena Vloga je lahko poslana priporočeno po pošti ali oddane osebno na sedež štipenditorja na naslov RRA Mura, Lendavska ulica 5a, 9000 Murska Sobota. Rok za oddajo vloge je 31.8.2011.

Odpiranje vlog ne bo javno in bo izvedeno najkasneje do 9.9.2011. Vlagatelje, katerih vloge bodo nepopolne, bomo v roku 5 dni od odpi-ranja pisno pozvali k dopolnitvam. Vloge, ki jih vlagatelj v roku 8 dni od dneva prejema obvestila ne dopolni, bodo kot nepopolne zavržene. Prav tako bodo zavržene vloge, ki bodo prispele prepozno. Vloge, ki ne bodo ustrezale pogojem javnega poziva, bodo kot neutemeljene zavrnjene. Delodajalce bomo o rešitvi vlog pisno obvestili. Podrobnejši pogoji za podelitev pravice do vključitve v shemo so opre-deljeni v Pravilniku o izvajanju enotnih Regijskih štipendijskih shem, dosegljiv na spletni strani www.rra-mura.si.Vloga na javni poziv je v nadaljevanju tega poziva, objavljena je tudi na spletni strani www.rra-mura.si.

Zbrane potrebe iz vaših vlog bomo objavili v »Javnem razpisu za pridobi-tev kadrovskih štipendij dijake in študente« v mesecu septembru 2011. Seznam prijavljenih dijakov in študentov vam posredujemo z namenom, da opravite izbore štipendistov, s katerimi sklenemo pogodbo s traja-njem od šolskega ali študijskega leta 2010/2011 do največ šolskega ali študijskega leta 2014/15.

Kontaktna oseba, Dunja Velner, Regionalna razvojna agencija Mura, Lendavska ulica 5a, Murska Sobota, tel. 02 536 14 61; dunja@rra-mura.si

REPUBLIKA SLOVENIJACenter za socialno delo Murska Sobota, Slovenska ul. 44, 9000 Murska Sobota

Življenje je zelo nepredvidljivo. Obstajajo otroci, ki zaradi različnih vzrokov ne morejo živeti v matični družini. Zanje je ena možnih rešitev

REJNIŠTVO!

Čutite, da želite pomagati staršem, ki ne zmorejo, ne znajo ali iz drugih razlogov ne poskrbijo ustrezno za svoje otroke?Čutite, da želite pomagati otrokom, za katere starši začasno ne zmorejo, ne znajo ustrezno poskrbeti?Rejništvo je oblika pomoči otrokom, ki iz različnih razlogov začasno ne morejo živeti v matični družini in potrebujejo topel dom, varno zavetje, nesebično ljubezen, nego, vzgojo in spoštovanje.

Center za socialno delo Murska Sobota vabi k sodelovanju vse, ki želijo postati rejniki in želijo opravljati rejniško dejavnost.

Vse informacije v zvezi z izvajanjem rejniške dejavnosti dobite na Centru za socialno delo Murska Sobota, 2. nadstropje, št. Sobe 31, tel.: 02/ 535 11 62.

31 avgust 2011 |

POMOČ OBČANU

Projekt fazanarijaZanima me kaj se dogaja s pro-jektom Fazanarija? Kdaj bomo navijaci Mure imeli prenovljen mestni stadion?

»Spoštovani, glede projekta Fazanerija si celovit odgovor po-glejte pod rubriko: Fazanerija z dne 29. januar 2011.Dodam naj samo to, da smo glede projekta Turistični center Fazanerija – Energetika na raz-pisu bili uspešni in smo v mesecu juliju podpisali pogodbo s Službo Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko.Vkratkem bomo preko javnega razpisa iskali izvajalce.Za projekt Turistični center Fazanerija – bazenski kompleks bomo potrebna sredstva pridobili preko zadolževanja, saj na razpi-su Fundacije za šport nismo bili uspešni, Ministrstvo za šolstvo in šport pa sploh ni objavilo razpisa. V jeseni 2011 bomo tako zame-njali dotrajan filtrirni sistem in ga zamenjali z najsodobnejšim.Kar se tiče prenove mestnega stadi-ona lahko povemo, da je zaenkrat realizacija investicije predvidena (in glede na višino investicije mo-žna) skozi javno-zasebna vlaga-nja, kot smo predvideli že v idejni zasnovi.Ne glede na povedano, pa je Mestna občina Murska Sobota že

začela postopke za prenovo ozvo-čenja na stadionu, v zahtevanem času pa bo pristopila k investiciji izgradnje razsvetljave (reflektor-ji) kot to zahtevajo pravila v I. Slovenski nogometni ligi.«

Ureditev okolice na Ralzagovi uliciLepo pozdravljeni, kot stanoval-ca Razlagove ulice (vrste hiše), me zanima na koga bi se lahko obrnili za ureditev zelenice,saj je na kupe neurejenih drv, katerih nihče ne pospravlja.Sedaj ko se bodo odvijale tek-me MURE 05, bi lahko ob-vestil stanovalce,naj si uredijo zelenico,saj me moti slab izgled.Imam pa predlog,saj bi se lahko te neurejene zelenice, uredile v kakšne klopce in parkirna mesta za vse stanovalce.

»Kot upravljavec zelenih javnih površin v Mestni občini Murska Sobota nismo pristojni za ure-janje zelenic v zasebni lasti, kar pomeni da ne moremo vplivati na urejenost teh površin. Prebivalci v mestu Murska Sobota morajo za urejenost svojih parcel in okolice stanovanjske stavb skrbeti sami in pri tem upoštevati občinske predpi-se, ki urejajo vzdrževanje zemljišč v Mestni občini Murska Sobota.Če pa so pod zastavljeno vprašanje mišljene javne površine v okolici

Fazanerije, pa te površine redno urejamo, saj gre tukaj za mestni gozd, ki se ureja nekoliko drugače kot zelene površine. Ostanki hlodo-vine imajo namreč svoj pomen, saj skrbijo za obnavljanje živalskega ekosistema.«

Komunala d.o.o., Murska Sobota

Trava ob robnikih cesteŽe nekaj časa opazujem grme tra-ve ki rastejo ob cestišču ob stikih z pločnikom na relaciji od mo-sta čez kanal mimo Maximusa pa skozi naselje Černelavci. Po tej poti se vozijo tudi tujci (MP Gederovci) in si nehote ustvarjajo mnenje o (ne)ureje-nosti mesta. Nenazadnje regija privablja ravno v tem letnem času tudi veliko turistov. 1. Zakaj pločniki niso vzdrževani?2. Zakaj se ne koristi prejemnike

socialne pomoči za t.i.družbeno--koristna dela?

»Kot upravljavec javnih prometnih površin v Mestni občini Murska Sobota skrbimo za urejenost ob-činskih cestnih površin, pločnikov in kolesarskih stez. Na omenjeni lokaciji skrbimo za urejenost ploč-nikov in kolesarskih stez, medtem ko za to cesto nismo pristojni, saj cesta spada med državne ceste, za vzdrževanje katere je pristojen drug upravljavec. »Dodatno vas obveščamo, da bo mestna uprava Mestne občine Murska Sobota pristojnega upra-vljavca omenjene ceste opozorila glede ureditve zadeve – odstranitev šopov trave, ki rastejo ob cestišču ob stikih z pločniki.

Komunala d.o.o., Murska Sobota

VOJAŠNICA MURSKA SOBOTA

Vljudno vabi na dan odprtih vrat Vojašnice Murska Sobota,

v soboto, 3. septembra 2011 med 10. 30 in 16. uro.

Za vas smo pripravili dinamične in družabne aktivnosti, organizirali športne igre in druženje, animacije za najmlajše in vojaško malico.

Stotnik Ivan SmodišPoveljnik vojašnice Murska Sobota

Storitev Pomoč občanu omogoča občanom, da občinski upravi svoje predloge, ideje, vprašanja in tudi pritožbe posredujejo na več nači-nov, občinska uprava pa se je zavezala, da bo na vprašanja vsaj delno odgovorila v čimkrajšem času, vendar ne več kot 48 ur po prejemu vprašanja. Ravno tako pa bodo v čim krajšem času poskušali rešiti tudi težave same. Občani lahko oddajo svoja vprašanja in pripombe na naslednje načine:• preko spletne aplikacije www.obcan.si/murskasobota/, ki je na voljo 24 ur na dan in vse dni v letu,• na brezplačni telefonski številki 080 88 54, na katero lahko pokličejo 24 ur na dan in vse dni v letu,• z elektronsko pošto murska.sobota@obcan.si,• z navadno pošto na naslov Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom »za Pomoč občanu«, ali

pa kar osebno v pisarni tajništva direktorja mestne uprave Mestne občine Murska Sobota.Ne glede na to, na kakšen način je vprašanje oddano, so vsa vprašanja, vključno z odgovori, objavljena na spletni strani www.obcan.si/murskasobota.

Doslej smo pomagali rešiti

1942predlogov in pripomb, ki so nam

jih posredovali občani.

32 | avgust 2011

POMOČ OBČANU

» Za prejemnike denarne socialne pomoči ne obstaja zakonska ure-ditev, ki bi za njih urejala druž-beno koristna dela. Gre namreč za možnost uveljavljanja pravice do nadomestne kazni, ki tistim, ki do-bijo kazni (v zakonsko določenih mejah) omogoči, da opravijo dela v družbeno korist.«

Center za socialno delo,Murska Sobota

Rastilnijak na vrtuRad bi imel razstilnjak na vrtu velikega cca na obsega 1,5 ara pa me zanma če je ptrebna ka-knša dovoljenja in v kakšnem primeru?

»Če se postavlja rastlinjak na vrtu ob občinski cesti, je potrebno pri-dobiti soglasje oz. dovoljenje za dela v varovalnem pasu občinske ceste. Za soglasje oz. dovoljenje obstaja vloga na spletni strani MOMS http://www.murska-sobota.si/sl/10.asp (Izdaja dovoljenja / so-glasja za dela na zemljiščih in objektih vzdolž javne ceste, ki bi lahko vplivala na stanje javne ceste

in varnost prometa na njej).Ali je potrebno pridobiti enostav-no gradbeno dovoljenje (glede na dimenzije rastlinjaka), pa je naj-boljše, da se za informacijo obrnete na Upravno enoto, Oddeleka za okolje in prostor (tel.št.: 02 513 11 90).

Kopališče Murska SobotaVeseli me, da se je letno kopališče v Murski Soboti tudi letos odpr-lo, čeprav je bilo pred odprtjem slišati namigovanja, da temu ne bo tako.Čeprav se že dve leti govori o obnovi, se mi zdi, da se v kopa-lišču v pričakovanju te obnove sedaj urejajo le najnujnejše stva-ri. Verjamem, da pred redno obnovo kakšnih večjih investicij v kopališče ne bo in jih niti ne pričakujem. Bi pa lastnik lahko vseeno poskr-bel za nekaj zelo majhnih spre-memb. Prah v kabinah za preo-blačenje verjetno ni bil obrisan že nekaj let, za kar je potrebno le nekajurno delo enega človeka. Druga moteća zadeva pa je obra-tovanje tobogana. Le-ta namreč

zaradi neznanega vzroka popol-dne obratuje le do 17. ure (tako je bilo tudi lani), čeprav je ravno pozno popoldne število otrok v kopališču največje. Zanima me, ali res ni mogoče obratovanje to-bogana podaljšati recimo do 19. ure, ali vsaj zamakniti delovni čas za dve uri?

»Čiščenje bazenov, sanitarije, ko-palnih površin, kabin za preobla-čenje in celotna okolica znotraj ko-pališča se intenzivno čisti vsak dan zjutraj pred odprtjem kopališča v skladu s poslovnikom čiščenja. Med obratovanjem se kontrolira sanitarije in kopalne površine. Ker so kabine za preoblačenje na prostem in so odprtega tipa, se lahko zgodi, da je v njih prah. Vsak dan jih zjutraj pometemo, očistimo prah in 1x tedensko oči-stimo pajčevino. Lahko se zgo-di, da je popoldne v kabinah že prah, ki ga prinese veter. Vsekakor bomo upoštevali vašo pripombo in bomo 2x dnevno počistili kabine za preoblačenje.Zaradi nove zakonodaje, predvsem zaradi varnosti na toboganu, mora

biti določen čas obratovanja na toboganu in ves čas obratovanja mora biti prisoten redar, ki doda-tno skrbi za bolj varno vožnjo po toboganu. Tako smo se odločili za določen čas obratovanja, da bi zagotovili čim večjemu število otrok veselje z vožnjo po toboganu. Med tednom od ponedeljka do torka potekajo na kopališču pla-valni tečaji, razni taborji, športni dnevi.., ki trajajo do 12 ure. Po končanem tečaju, taborju, špor-tnem dnevu imajo potem ti otroci prosto za sprostitev in zato smo za začetek obratovanja tobogana do-ločili 12 uro, da bi omogočili tudi tem otrokom vožnjo po toboganu. Da bi zadovoljili čim večje število obiskovalcev na toboganu smo se odločili, da za vikende v petek, soboto in nedeljo premaknemo čas obratovanja tobogana in bo le ta obratoval te tri dni od 14-19 ure, od ponedeljka do četrtka pa ostane utečen delovni čas od 12-17 ure, da bo lahko čim večje število otrok uživalo v vožnji po toboganu.«

Komunala d.o.o.,Murska Sobota

na Trgu kulture od 1.7.2011 – 2.9.2011

v petek, 19. avgusta

PAPIR Ansambel Papir navdih za svoje glasbene mojstrovine črpa iz soula, jazza, bluesa in šansona. Odlična združba glasbenikov v ansamblu je gotovo zagotovilo, da se obeta praznik za ušesa. Pevka je Ana Bezjak, ena najvidnejših mariborskih jazz izvajalk in diplomantka Celovškega konservatorija, poznana na jazz odrih v tujini in v domovini in tudi uspešna glasbena pedagoginja.

v petek, 26. avgusta

FOLK ETC Glasbeniki v skupini FOLK ETC igrajo pretežno irsko ljudsko glasbo in stremijo za tem, da to glasbo izvajajo v čim bolj avtentičnem slogu, zato se redno udeležujejo in izpopolnjujejo v delavnicah v tujini, največ na Irskem. Na koncertu se jim bodo pridružile plesalke Šole irskega plesa, saj je irska tradicionalna glasba večinoma plesne narave.

v petek, 2. septembra

FRANKO KRAJCAR & INDIVIAMultiinstrumentalist Franko Krajcar (Pula) s svojo avtorsko glasbo želi predstaviti Istro kot regijo na svoj, originalen način in to mu odlično uspeva z njegovo skupino Indivia. V Murski Soboti se bodo ustavili po turneji na Portugalskem in pred odhodom na turnejo v južno Ameriko. Zadnji album INDIVIA je bil nominiran za nagrado Porin in bil v letu 2010 med tremi najboljšimi etno albumi na Hrvaške. Franko pa je tudi dobitnik nagrade STATUS 2010, kot najboljši instrumentalist Hrvaške v kategoriji izvajalcev na tradicionalnih glasbilih.

V času trajanja Soboškega poletja 2010 bomo na Trgu kulture vsaksobotni dopoldan popestrili s spremljevalnimi prireditvami za otroke in odrasle. Program je podrobneje opisan v programski zloženki, ki ste jo prejeli konec meseca junija v vsakem gospodinjstvu v Mestni občini Murska Sobota. Organizatorji si pridržujemo pravico do spre-membe programa.

33 avgust 2011 |

KULTURA

Murska Sobota bo med 24. in 27.

avgustom 2011 spet postala evrop-

sko središče plesa. Poleg izjemnih

predstav iz Velike Britanije, Avstrije,

Madžarske, Hrvaške in Slovenije, si

bomo na festivalu lahko ogledali slo-

vensko premiero plesnega fi lma Wima

Wendersa: Pina, prvega evropskega

fi lma, ki je bil posnet v 3D tehniki.

Letošnji 6. festival Front@ pred-stavlja vrhunske plesne predsta-ve, vznemirljive fi lmske in vide-oprojekcije plesa ustvarjenega posebej za kamero ter nadarjene mlade plesalce. Znani pesniki iz Italije, Bolgarije in Slovenije bodo predstavili ples besed. V pogovorih po predstavah bodo obiskovalci lahko zastavljali vpra-šanja gostujočim umetnikom.

Čez dan bodo potekale različne plesne delavnice z izjemnimi pedagogi iz Nizozemske, Velike Britanije in Slovenije, zvečer pa se bo dogajanje družabno in za-bavno zaključilo v legendarnem MiKKu.Cena vstopnic: 5€ za posame-zno prireditev, 20€ za celoten program, otvoritev in prireditve na pro-stem so brezplačne, prost vstop za brezposelne, popusti za obi-skovalce delavnicFestival Front@ organizira zavod Flota v soprodukciji z Zavodom za kulturo, turizem in šport Murska Sobota ter Mladinskim informativnim in kulturnim klubom

Več informacij in program na: www.fl ota.si/fronta.html

6. Front@ sodobnega plesa - festival v Murski Soboti

24. avgust

Odprti oder (2) 18:00 (1) Ivan Landzhev (BG), Fabrizio Dall’Aglio (I), Tomaž Šalamun (SI):Koreografi ja besed / Choreography of words - poezija / poetry

Gledališče Park 19:00 Unicorn (A): Vaše visokosti / Your MajestiesSussana Wallin (UK): Nočna Vadba/ Night Practice - videoKaja Janjić (SI): Izganjanje tebe moja ljubezen / Exorcism Of You My Love E5 (SI): Mit / Myth

Star Max 21:00 Wim Wenders: Pina - fi lm 3 23:00 Otvoritvena zabava/ Opening party 3

25. avgust

Odprti oder (2) 18:00 OPUS 1 - nagrajeni mladi plesalci/ awarded young dancersGledališče Park 20:00 Sonia Sabri Co. (UK): Kathakbox Odprti oder (2) 21:30 Asier Zabaleta (ES/RU): Naslednji v vrsti / Next in Line - video

26. avgust

Gledališče Park 11:00 Predstavitev: ples na Evropski prestolnici Kulture 2012Glavno križišče 15:00 / 17:00 / 19:00

Dum (SI): Zelena lučGledališče Park 20:00 Studio za suvremeni ples (HR): SpinOdprti oder (2) 21:00 VideoplesGledališče Park 21:30 Liquid Loft (A): Govoreča glava / Talking Head

27. avgust

Odprti oder (2) 18:00 Nastop plesnih šol (HR/SI)Odprti oder (2) 19.30 Predstavitev delavnice - Mickael Marso RiviereGledališče Park 20:00 Eva Duda Company (H): LunatikaOdprti oder (2) 21:15 Sussana Wallin (UK): Nočna vadba / Night Practice - video

Asier Zabaleta (ES/RU): Naslednji v vrsti / Next in Line - videoDCL plesna improvizacija in video

MiKK 23:00 Zaključna zabava

Plesne delavnice: M. Kalafatić: Joga / Yoga ; J. V. D. Mast: Modern ; M. M. Riviere: Fusion...+ pogovori o predstavah

(1) Dnevi poezije in vina, (2) v primeru dežja v preddverju gledališča, (3) 3 možne spremembe

6. Festival Front@ 24. – 27. AVGUST 2011

MURSKA SOBOTA, SLOVENIJA

34 | avgust 2011

TV LCD Sharp LC32SH330Ediagonala ekrana 82 cm (32”), ločljivost: 1366 x3x 768p, svetilnost: 450 cd/m², digitalni sprejemnik DVB-T/C MPEG4, 3x HDMI, USB za DivX HD (AVI, MKV), MP3 & JPEG , vhodi: VGA, AV, SCART, 2 leti garancijeRedna cena: 379,00 EUR

249,99 EUR

IZBERITE SEBI NAJBOLJŠO PONUDBO ...

OD DOA ŽPONUDBA VELJA OD 4. 8. DO 23. 8. 2011 DO PRODAJE ZALOG.

Center tehnike in gradnje Murska SobotaPlese 1, Murska Sobota, 02/521 46 08

-34%-34-34

Navigacija Mio Moov M300 Adriatic Tourna dotik občutljiv zaslon 8,9 cm (3,5“), meni v Slovenskem jeziku, poiščete lahko informacije o trgovinah, turističnih točkah, hotelih,

barih, nakupovalnih središčih, kampih … (4 mil. interesnih točk), opozarja vas ob prekoračitvi omejitve hitrosti in o fiksnih radarjih ter verjetnih lokacijah radarja, prejemate lahko vizualna ali avdio sporočila, prednaložene ima podrobne zemljevide Adriatic regije,

Slovenije (ulice in hišne številke), Hrvaške, BiH, ČG, Srbije in Bolgarije, nova funkcija „Lane Guidance“ vam pomaga pri

izbiri pravega voznega pasu na več pasovnicah, na voljo so vam brezplačne posodobitvi zemljevidov prvo leto uporabe navigacijske

naprave, 2 leti garancijeRedna cena: 99,99 EUR

79,99 EUR

Navigacija Mio Moovna dotik občutljiv zaslon 8,9 cm (3,5“), meni v Slovenskem jeziku, poiščete lahko informacije o trgovinah, turističnih točkah, hotelih,

barih, nakupovalnih središčih, kampih … (4 mil. interesnih točk), opozarja vas ob prekoračitvi omejitve hitrosti in o fiksnih radarjih ter verjetnih lokacijah radarja, prejemate lahko vizualna ali avdio sporočila, prednaložene ima podrobne zemljevide Adriatic regije,

Slovenijein Bolgarije

izbiri pravega voznega pasu na več pasovnicah, na voljo so vam brezplačne posodobitvi zemljevidov prvo leto uporabe navigacijske

Ser

ijska

šte

vilk

a:H

D-D

IGI-

7T6TSLO

Digitalni zemeljski sprejemnik Si-Digi DT-12 SDMPEG4, MPEG2 Standard, USB funkcija snemanja TV programov, PAL & NTSC avtomatska izbira, SCART priklop, ročno in avtomatsko iskanje programov, 1000 kanalov, USB multimedijski predvajalnik (mp3, jpg), SPDIF koaksialni audio izhod, enostaven priklopRedna cena: 44,90 EUR

32,90 EUR

Testirano,ustrezno za slovensko tržišče

-26%-26-26 -20%-20-20

Soboske novine 205x290.indd 1 7/27/11 2:06 PM

35 avgust 2011 |

KULTURA

Skupina uveljavljenih prekmurskih

glasbenikov, ki poslušalce očara z

značilno zvrstjo glasbe – s sicer

manj znanim, a zanimivim džezom,

je junija praznovala prvo obletnico.

Gre seveda za skupino Džezzva, ki je

nastala leta 2010 in deluje v zasedbi

Dejan Berden – klavir, Iztok Rodež

– kitara, Mojmir Wolf – kontrabas in

Miran Celec – bobni.

Skupina je 22. junija nastopila tudi v Klubu PAC, kjer so njeni izvajalci občinstvo zabavali z dže-zom. Člani Džezzve so se združili leta 2010 po spletu okoliščin, in sicer na praznovanju rojstnega dne Jane Rošker, ki se ljubitelj-sko ukvarja prav z džezovskim petjem, zato na njenem rojstnem dnevu džezovska glasba seveda ni smela manjkati. Vsi člani za-sedbe so uveljavljeni glasbeniki. Dejan Berden je nekdanji član Patetice, nekoč pa je igral tudi pri Be Radiu, Iztok Rodež igra ki-taro pri Zdenek Billy Dixieland Bandu, kjer je kontrabasist tudi Mojmir Wolf. Miran Celec, ki se odlično znajde za bobni, je prav tako uveljavljeno ime številnih bobnarskih delavnic in član mnogih slovenskih skupin. Vsi štirje glasbeniki skupaj predsta-vljajo nov pristop, ki navdihne.

Njihovo udejstvovanje v različ-nih in raznovrstnih zasedbah jim daje širino za pristop do glasbe, ki jo izvajajo. Njihovo glasbeno interpretacijo odra-žata prepoznavni slog klavirja in močno prepletanje ritemske sekcije. Program, ki ga izvajajo, obsega preplet znanih in avtor-skih skladb z močnim prizvo-kom lastne interpretacije. Poleti

jih je bilo mogoče slišati na več krajih – tako so npr. navdušili v štajerski prestolnici, kjer so na-stopili na Festivalu Lent, julija so nastopili v Dvorcu Jeruzalem, v začetku avgusta pa jih čaka na-stop v Kopru na džez-etno-funk festivalu JEFF.

Džezzvino prvo leto Aleksandra Grah

V Galeriji Murska Sobota so 14. julija

odprli razstavo del 26 pomurskih

umetnikov – likovnikov, kiparjev,

režiserjev.

Namen skupinske razstave Mladi umetniki Pomurja je pokazati dela, ki jih ustvarja mlajša ge-neracija pomurskih umetnikov. Pri tem z besedo 'mladi' niso označeni umetniki, ki bi bili mladi po starostni dobi, ampak so mladi v smislu svoje navzoč-nosti v Galeriji Murska Sobota. »Nekateri so se v naši Galeriji že predstavili s svojimi manj-

šimi razstavami ali pa so že so-delovali na kakšnih skupinskih razstavah, nekateri pa se sedaj predstavljajo prvič. Razstava ni ne selektivna ne tematska, pač pa je informativna,” je na otvoritvi razstave povedal direktor Galerije Robert Inhof. Kot pravi, je to-kratna skupinska razstava hkrati tudi možnost, da svoja dela po-kažejo mlajši likovni pedagogi. Na razstavi sodelujejo Igor Banfi, Dubravko Baumgartner, Gorazd Bence, Saša Bezjak, Robert Černelč, Tilen Matej Červek, David Fartek, Mitja Ficko, Marija Flegar, Matjaž Geder, Matej Gider, Doroteja Gomboc, Endre Gönter ml., Ištvan Išt Huzjan, Vitomir Kaučič, Matej Kolmanko, Martina Mihoković, Jasmina Molnar Urbanič, Katja Pal, Vladimir Potočnik ml., Gregor Purgaj, Robertina

Šebjanič, Luka Frelih, Natalija Šeruga, Aleksander Vukan in Eva Žula. Razstava je na ogled do 14. septembra, strokovno vodstvo bo organizirano 8. septembra ob 10. in 17. uri. Omenjena razstava naj bi bila začetek umetniške poti omenjenih umetnikov in kot taka najverjetneje tudi tradicio-nalen dogodek v Galeriji Murska Sobota.

Mladi umetniki Pomurja na ogled do septembra Špela Horvat

36 | avgust 2011

KULTURA

V soboto, 18. junija, je bil od 18. ure do polnoči prost vstop v kar 80 muzejev in galerij po vsej Sloveniji. Potekala je namreč Poletna muzejska noč – največja promocijska akcija slovenskih muzejev in galerij, ki so se ji pri-družili tudi številni drugi zavodi in ustanove, ki izvajajo programe s področja kulturne dediščine,

umetnosti, kulture, zgodovine.Akciji se je pridružila tudi Murska Sobota, ki je skupaj še s 30 drugi-mi mesti in kraji po Sloveniji so-delovala pri izjemnem dogodku, v okviru katerega so pripravili več kot 200 dogodkov za obi-skovalce vseh starostnih skupin. V Pokrajinskem muzeju Murska Sobota so tako zvečer pripravili

veziljsko delavnico, na kateri so ob strokovnem vodenju vezilje obiskovalci lahko izvezli izbrani motiv na kos perila, ki so ga pri-nesli s seboj. V Galeriji Murska Sobota so pripravili brezplačen ogled samostojne kiparske razsta-ve »France Rotar – Povratek k je-dru«. Po razstavi je vodil Robert Inhof, direktor in avtor razsta-

ve. Vsem obiskovalcem Galerije je bil na dan Poletne muzejske noči na voljo še 50-odstotni po-pust na vse galerijske kataloške publikacije.

Foto: Aleksandra Grah, Tomislav Vrečič

Poletna muzejska noč v Murski Soboti Aleksandra Grah

Pokrajinski muzej Murska Sobota,

Galerija Murska Sobota in Galerija -

Muzej Lendava so skupaj pripravili

in izdali brezplačne Pomurske mu-

zejske novine (PMN), v slovenskem

in nemškem jeziku.

Namen prvega tovrstnega pro-jekta, Pomurskih muzejskih novin, je ljudi obveščati o do-godkih v pomurskih muzejih in galerijah ter njihova aktivna pro-mocija. V Pokrajinskem muzeju Murska Sobota namreč menijo, da je javnost premalo obveščena o začasnih razstavah, delavnicah, predavanjih in drugih dogodkih v njihovih institucijah, ki se jih čez leto zvrsti zelo veliko. “Zato se nam je utrnila ideja, da bi iz-dali ta brezplačnik in s tem ob-veščali pomursko javnost, hkrati pa bi ljudje lahko tudi prebra-li kaj zanimivega,” pravijo v Pokrajinskem muzeju. V novinah so predstavljene raz-lične teme, vse pa se dotikajo po-dročja muzejev in galerij oz. zbirk ter njihovega dela. V Pomurskih muzejskih novinah lahko tako

preberete različne opise razstav, dogodkov, muzejskega dela in terenskega dela, vtise obiskoval-cev, zunanja mnenja, program aktualnih dogodkov, fotogale-rije dogodkov, predstavljeni so nekateri izdelki iz muzejske tr-govine. Zanimanje za novine, ki so izšle v tisoč izvodih, od tega 500 v nemškem jeziku, je zelo

veliko, slovenski del naklade je namreč že pošel. Naslednja šte-vilka, ki bo predvidoma izšla ko-nec leta, bo zato tiskana v večih izvodih. Brezplačne Muzejske novine bodo na voljo v vseh treh institucijah.

Zanimanje za Pomurske muzejske novine tako veliko, da so že pošle Špela Horvat

37 avgust 2011 |

KULTURA

Festival Soboško poletje tudi letos

ponuja odlično bero domačih in tujih

predvsem alternativnih glasbenih

nastopov.

Festival Soboško poletje, ki ob-čanke in občane Murske Sobote razvaja s petrim glasbenim progra-mom že od 1. julija, bo z različ-nimi petkovimi koncerti in sobo-tnimi dopoldanskimi atrakcijami za mlajše, tradicionalno glasbo in plesi na Trg kulture razveseljeval vse do septembra. Vsak dogodek na Soboškem poletju je v teh letih

nekaj drugačnega, saj pri pripravi programa stremimo za tem, da bi bil le-ta zelo raznolik, da bi vsak našel kaj zase - tako glede na sta-rost obiskovalcev, kot na glasbeni okus, je povedala Brigita Perhavec o festivalu, na katerem lahko vsakdo najde nekaj primernega za svoj okus. Organizator, Zavod za kulturo v sodelovanju z mestno občino, je z dosedanjim obiskom zadovoljen. “Ugotavljamo pa, da je velik del publike vedno isti, kar nas pravzprav veseli, saj njihovo vračanje vedno znova razumemo kot potrditev, da jim je program in prostor všeč oz. da nam zaupajo glede programa. Res je bilo doslej zaradi kislega julijskega vremena in za to obdobje zelo nizkih tempe-ratur obiskovalcev nekoliko manj, kot bi jih bilo ob toplih večerih,” pravi Perhavčeva, ki izmed 200

nastopajočih le s težavo izbere tistega, ki ga nikakor ne smemo zamuditi, to je ansambel Papir (19. avgust), v katerem ustvarjajo odlični glasbeniki in poje tudi naša letošnja predstavnica na Evroviziji, Maja Keuc. Prav tako izpostavlja zadnji večer Soboškega poletja, 2. septembra, ko bodo nastopili Frank Krajcar in skupina Indivia. Zadnji album Indivia je bil namreč nominiran za nagrado Porin in bil v letu 2010 med tremi najboljšimi etno albumi na Hrvaškem. Franko pa je tudi dobitnik nagrade Status 2010, ki jo je prejel kot najboljši instrumentalist Hrvaške v kate-goriji izvajalcev na tradicionalnih glasbilih. Pri nas se bodo ustavi-li po turneji na Portugalskem in pred odhodom na turnejo v Južno Ameriko.

Ko nam poletje zaigra Špela Horvat

V murskosoboškem Gledališču

park so 17. junija premierno pred-

vajali dokumentarni film 20 let

slovenije: Portret Milana Kučana.

Dokumentarec, ki ga je v produk-

ciji TV Slovenija pripravila novi-

narka Mojca Šetinc Pašek, režiral

pa Igor Maksim Košir, predstavlja

Milana Kučana skozi pogovor z 23

sogovorniki.

Film je nastal ob 20 obletnici osamosvojitvene vojne, pripove-duje pa o politiki, vojni in tudi zasebnem Kučanovem življenju. Kot so zapisali v utemeljitvi filma, je Milan Kučan nedvomno naj-pomembnejši slovenski politik novejše slovenske zgodovine, ki je odločilno sooblikoval podobo slovenske države. V čas njegovega vodenja države, aprila 1990 je bil izvoljen za predsednika takratne-ga slovenskega predsedstva sodijo največji zgodovinski trenutki in usodne odločitve za slovenski na-rod in državo. Čeprav Kučanovo zgodovinsko vlogo nekateri, zlasti na t.i. pomladni strani zmanjšuje-jo zlasti zaradi partijske kariere, ki je Kučan osebno ne skriva, je ne-sporno, da je kot predsednik pred-sedstva prevzel izvedbo slovenske

osamosvojitve. Pozneje, ko je bil dvakrat zapored kot najpopular-nejši slovenski politik izvoljen za predsednika republike, pa je vpli-val na izgraditev slovenske države in na relativno blag prehod iz ene-ga gospodarskega sistema v dru-gega. Milan Kučan za del sloven-ske politike ostaja kontroverzen, ocenjujejo ga kot prilagodljivega, zvijačnega, politika dveh obrazov,.. toda, kot ga je za televizijski portret ocenil France Bučar bo za skraj-neže na obeh političnih straneh takšen zato, ker ni skrajnež. Tudi, ali še zlasti v Kučanovem razume-vanju politike: da politika ni bojno polje in prizorišče spopada, temveč prostor dialoga in iskanja skupnih rešitev, lahko iščemo del odgovo-ra na vprašanje, zakaj je slovenska osamosvojitev potekala čudežno

gladko in zakaj se je Slovenijo oce-njevalo kot zgodbo o uspehu.“Zdaj, ko sem drugič gledal ta film, moram najprej obljubiti, da ga tretjič ne bom. To drugo gleda-nje me je še bolj prepričalo, da se počutim kot živ muzej,” je povedal Milan Kučan ob murskosoboški premieri. Hkrati je izrazil hvale-žnost za vse priložnosti in možno-sti v življenju.

Premiera dokumentarca o Milanu Kučanu tudi v Murski Soboti Špela Horvat

38 | avgust 2011

ŠPORT

Muraši, ki so se letos po dolgih letih vrnili v Prvo ligo, so uvodo-ma premagali Koper na nabito polni Fazaneriji, kasneje pa je sledilo nekaj slabših rezultatov.Potem, ko se Interblock in Aluminij nista odločila za vstop med pr-voligaše, si je tega s povabilom Nogometne zveze Slovenija zago-tovila Mura. Vodilni možje kluba iz Fazanerije so morali hitro poskrbeti za kritična mesta na igralnih polo-žajih, saj se je njihov urnik zaradi nastopa v Prvi ligi skrajšal za sko-rajda mesec dni. V Mursko Soboto se je tako vrnil Fabijan Cipot, iz Nafte sta prišla Matic Maruško in Simon Pavel, največ pozornosti pa je bilo namenjeno okrepitvama v napadu. Črno-beli so postali moč-nejši za Bosanca Nusmirja Fajića, na Fazanerijo pa se je preselil tudi Mate Eterović, ki je v slovenski ligi že branil barve Maribora in Nafte. Igralski kader je bil sestavljen, ev-forija v Prekmurju na vrhuncu, nestrpnost pred prvo prvoligaško tekmo pa se je stopnjevala.Prvi krog je Muri namenil Koper, ki tudi letos visoko kotira v Prvi ligi. Toda to domačih nogometa-šev ni zmedlo, zadetek Damjana

Boharja v prvem polčasu tekme je črno-belim prinesel prvo zmago po vrnitvi med najboljše. Sledilo je go-stovanje v Gorici, od koder so se nogometaši po zaslugi avtogola do-mačih vrnili s točko in na vrsti je bil prvi letošnji prekmurski derbi. Ta je zagotovo postavil nov mejnik, saj je bilo na srečanju rekordno število gledalcev. Ti so videli dobro nogo-metno predstavo, ki se za pristaše soboškega prvoligaša ni končala tako, kot bi si želeli. Lendavčani so namreč sredi Murske Sobote uspeli priti do zmage in Murašem zadali prvi letošnji poraz. »Zavedati se moramo, da je ekipa mlada in da bo še večkrat prišlo do nihanj v igri. Vsi skupaj moramo verjeti v to ekipo in ji pustiti čas, da dokaže svoje kvalitete, ki niso sporne,« je po prvem porazu povedal predse-dnik Mure 05 Miroslav Topič.V klubu so se namreč zavestno odločili, da bodo moštvo gradili okrog doma vzgojenih igralcev, v katerih vodilni možje vidijo priho-dnost Mure. Eden izmed takih, ki je pred začetkom sezone zapustil Fazanerijo je bil Žiga Kous, pre-selil se je v Domžale. Toda sledil je ekspresen povratek »domov«,

Domžale so ga Muri posodile do konca letošnje sezone. Črno-bele je nato čakalo drugo gostovanje, tokrat v Velenju, ki je prineslo drugi zaporeden, a nesrečen po-raz. Prekmurski nogometaši so bili namreč večji del srečanja boljši nasprotnik, toda žoge niso uspeli spraviti za hrbet domačega vratarja. Kljub porazu je bilo v igri opaziti precej dobrih smernic, ki so pred nadaljevanjem prvenstva

dobrodošle. Vzponi in padci se bodo dogajali, toda tisto kar je po besedah športnega direktorja Igorja Celeca in Miroslava Topiča najbolj pomembno, je to, »da bodo gledal-ci znali stati igralcem ob strani tudi v najtežjih trenutkih. Takrat bo nji-hova podpora najpomembnejša«.(op.p. - Mura je v nedeljo 14.8. po zaključeni redakciji odigrala sreča-nje proti Triglavu)

Uspešen začetek, slabše nadaljevanje Smiljan Kuhar

Popravek:

V junijski številki 101 nam jo je na strani 37 v prispevku Mura z novim trenerjem v prvo ligo?, avtorja Smiljana Kuharja zagodel tiskarski škrat. Zadnji stavek, ki ni bil dokončan se glasi: Kakor koli, najbrž bodo po-murski ljubitelji nogometa naslednje leto ponovno spremljali prvoligaški nogometni ples tudi v Murski Soboti.Za neljubo napako se avtorju in bralcem opravičujemo.

Uredništvo

39 avgust 2011 |

ŠPORT

V prostorih murskosoboške občine

je konec junija potekal slavnostni

sprejem za Murine mladince, ki so

konec meseca maja osvojili naslov

mladinskih pokalnih prvakov.

Mladi Muraši so si naslov zago-tovili z zmago v velikem finalu, kjer so s 3:1 premagali sovrstniki iz Interblocka. Uspeh ni ostal neopažen in župan mestne obči-ne Murska Sobota Anton Štihec se je odločil, da se igralcem pri-kloni tudi sam. Na sprejemu je uvodoma čestital vsem igralcem za osvojeno lovoriko, ob tem pa dodal, da so igralci z osvojitvi-jo naslova postali zanimivi tudi za druge klube. Ravno zato jih je pozval naj svojo pot še nekaj časa nadaljujejo v črno-belem dresu, kjer bi lahko v nadaljnjih letih pustili viden pečat.»Ko sva bila z vodjo mladinske šole na enem izmed seminar-jev, so nama govorili dajte vaše mladince v Maribor, od koder

se bodo nato prodali naprej. Mislim, da moremo poslati ja-sen signal, da naj igralci pridejo v Mursko Soboto in se dokažejo pri Muri ter nato gredo naprej,« je na sprejemu povedal predse-dnik Mure 05 Miroslav Topič in poudaril, da gre za izjemno

generacijo mladih nogome-tašev. »V kolikor bi ta ekipa ostala skupaj še nekaj let, bi se lahko potegovali za sam vrh slovenskega nogometa,« dodaja Topič. Murskosoboški župan je ob koncu sprejema vse igralce še povprašal ali so že kdaj igra-

li pod reflektorji, nato pa v isti sapi dodal, da naj bi se bo no-gomet tudi na Fazaneriji čez dve leti igral pod žarometi.

Župan Anton Štihec gostil mladinske pokalne prvake Smiljan Kuhar

Na zaključnem turnirju štirih naj-

boljših ekip v Murski Soboti so

mlajše pionirke OŠ I (rojene leta

1998 in mlajše) zabeležile dve

zmagi in osvojile naslov državnih

prvakinj.

Za zmagovalno ekipo, ki pred-stavlja ogrodje mlajše selek-cije v okviru Košarkarskega kluba Pomurje, so nastopile Ajda Pejčič, Tina Cvijanovič, Saša Vrečič, Nika Bunderla, Kaja Horvat, Špela Kolbl, Jana Šabjan, Melani Lešnjek, Maja Belec Maja, Blažka Benko, Tea Cvijanovič in Katarina Ostojič,

vodja in trener ekipe pa je bil športni učitelj in priznani ko-šarkarski trener Peter Juteršnik. Ob tem izjemnem uspehu, ko so mlade Sobočanke v polfinalu s 57 : 30 premagale vrstnice iz OŠ Grm Novo mesto, v finalu pa z 51 : 45 še OŠ Ob Dravinji Slovenske Konjice, velja ome-niti, da je bila Ajda Pejčič iz-brana za najboljšo igralko, Tina Cvijanovič pa razglašena za naj-boljšo strelko turnirja. Pejčičeva je bila ob Tei Cvijanovič, Tinini sestri, uvrščena tudi v najboljšo peterko turnirja. V pionirskem festivalu v košarki ali državnem prvenstvu osnov-

nih šol, ki je v okviru šolskih športnih tekmovanj tudi letos (že 45.) potekalo pod okriljem Košarkarske zveze Slovenije in Zavoda za šport RS Planica, so

sodelovali tudi mlajši pionirji OŠ I. Končali so v četrtfinalu in osvojili končno 19. mesto.

Pionirski festival v košarki OŠ I prva v državi Geza Grabar

40 | avgust 2011

ŠPORT

Glavni poudarek iger treh vasi –

Polane, Nemčavcev, Markišavcev

– letos so doživele že svojo peto

izvedbo, je bilo druženje. A brez tek-

movalnega naboja ni pravih iger,

pravijo, in prav v igrah so bili dobri

gostitelji najboljši.

Tekmovalcem treh sosednjih vasi oziroma krajevnih skupnosti so se letos že drugo leto zapored pridružili tekmovalci občinske uprave. Okrog 135 aktivnih udeležencev se je pomerilo v kar enajstih šaljivih igrah (vlečenje vrvi, žaganje drv na mero, skoki v vrečah, zabijanje žebljev, prebi-ranje zrnja, polnjenje balonov z vodo in prenašanje čez ovire, po-

biranje in prenašanje jabolk, igra z balo, prevoz vode s samokolni-co, kotaljenje bal med ovirami in igra presenečenja – molža). Čeprav tistega vročega julijskega sobotnega popoldneva rezultati niso bili v ospredju, so sodniška ura in zbrane točke vseeno dolo-čile najhitrejše ali najuspešnejše. Tako so bili na koncu domačini z velikim naskokom (kar 14 točk) prvi, Nemčavce in Markišavce pa sta ločili samo dve točki. O kako veliki premoči gostiteljev imamo opravka letos, pove tudi podatek, da so ti zmagali v kar sedmih raz-ličnih igrah, dvakrat pa so bili drugi. Nemčavci so bili najboljši štirikrat, Markišavci pa dvakrat. Mestna upava je bila dvakrat druga in trikrat tretja. Poleg po-kalov za najboljše je prehodni pripadel tudi zmagovalcem. Tudi na tokratnih igrah že ob

odprtju, ko so po tradiciji spre-govorili predsedniki vseh treh krajevnih skupnosti – Karel Gjergek (Polana), Milan Horvat (Markišavci) in Štefan Barbarič (Nemčavci), igre pa je za odpr-te slovesno razglasil sam župan Anton Štihec, ki je bil kot član občinske uprave tudi aktivni tek-movalec, ni manjkalo številnih atrakcij. Po lanskem skoku pa-dalcev je tokrat na prireditveni prostor pristal helikopter. Kot je na koncu dejal Karel Gjergek, je bil letos največji uspeh iger prijetno druženje brez nezgod. »Ob dobri pijači, jedači in zvokih glasbe smo se vsi skupaj zabavali dolgo v noč.«

Igre treh vasi v Polani Geza Grabar

41 avgust 2011 |

ŠPORT

Malo je lokalnih skupnosti, ki se lah-

ko pohvalijo s tako številnimi aktiv-

nostmi v kolektivnih in individualnih

športnih panogah, pa naj bo to na

področju rekreacije, tekmovalnega

ali vrhunskega športa.

To so bile ob izteku mandata spod-budne besede Stanka Kerčmarja, dosedanjega in kasneje na volitvah tudi novoizvoljenega predsednika Športne zveze Murska Sobota, ki je lani počastila že 50. obletnico uspešnega delovanja. Kot je dejal, so vsi uspehi, ko so športniki iz mestne občine posegali po najviš-jih mestih tako na državnih kot mednarodnih tekmovanjih, plod trdega in načrtnega dela, opleme-nitenega z nenehnim dokazova-njem. »Ničesar ni mogoče doseči čez noč ali na silo,« je ponovil zna-no resnico, ob tem pa ob športni-kih ni pozabil niti na tiste, ki jim pomagajo in ustvarjajo pogoje za treninge in tekmovanja. Priznal je, da sofinanciranje programov klubov in društev zadošča le za del osnovne dejavnosti, za večje dosežke pa so nujno potrebna do-datna sredstva, ki jih z donacijami in sponzorskimi sredstvi prispevajo gospodarske družbe. Ob konča-nem mandatu je bil zadovoljen, da so tudi v ŠZ Murska Sobota kljub zaostrenim gospodarskim razmeram uspeli ohraniti vitalne potrebe športne dejavnosti, to sta vzdrževanje športnih objektov in zagotavljanje materialnih pogojev za izvajanje osnovnega progra-ma za klube in društva. Pa tudi materialna podpora omenjenim po njegovem prepričanju poteka

transparentno z javnimi razpisi in temelji na kriterijih Pravilnika o sofinanciranju letnega programa športa v MO Murska Sobota. Posamezni klubi in društva se za različne finančne pomoči in dona-cije dogovarjajo tudi neposredno z vodstvom občine in županom samim. Kljub manjšim zapletom okrog seznama kandidatov za funkcije murskosoboške športne zveze v novem štiriletnem mandatu – predstavnik Rokoborskega kluba Sobota Stanislav Šernek je imel pomisleke glede neenakomerne zastopanosti posameznih športov oziroma o imenih v predsedstvu, je skupščina predloženi seznam potrdila. Na mestu podpredse-dnika tudi za naslednje štiri leta ostaja Peter Juteršnik, sekretar pa bo Ludvik Zelko. Člani predsed-stva so Jože Stvarnik, Štefan Varga, Roman Ratkai, Zoran Kos, Tonček Gider in Goran Gutalj. Izvolili so tudi nove člane ostalih organov zveze. Med številnimi prireditvami, ki jih je ŠZ Murska Sobota izvajala bodisi sama bodisi v sodelovanju z novo Zvezo za kulturo, turizem in šport Murska Sobota ter klubi in društvi, tudi v lanskem letu velja omeniti Delavske športne igre. Na skupščini so razglasili rezultate v skupnem seštevku desetih špor-

tnih panog. Prvi je bil Območni policijski sindikat Murska Sobota, sledita Carina Murska Sobota in Območna obrtno-podjetniška zbornica Murska Sobota. ŠZ Murska Sobota je tudi za leto 2011 posameznikom in klubom za življenjsko delo in izjemne or-ganizacijske uspehe podelila pla-kete. Dobili so jih Jelka Orban (za tekmovalne dosežke v košarki in rekreacijsko dejavnost v invalid-skem športu), dr. Arpad Norčič (za organizacijski in kadrovski prispe-vek v športni rekreaciji), Vladimir Abakumov (za sodniško delo v od-bojki in atletiki), Rolando Horvat (za tekmovalne, organizacijske in strokovne dosežke v karateju), Franc Kramar (za organizacijske in tekmovalne dosežke v šahu), Zoran Kos (za tekmovalne, stro-kovne in organizacijske dosežke v judu), Janez Sinic (za 40 let dela v namiznem tenisu), Jože Horvat - Didi (za tekmovalne in organiza-cijske dosežke v nogometu), Jožef Kranjec (za tekmovalne in orga-nizacijske dosežke v rokoborbi), Medobčinska nogometna zveza Murska Sobota (za 50-letni pri-spevek v nogometni dejavnosti) ter Rekreacijsko športno društvo Start Polana (za uspešno delo v KS Polana).

Stanko Kerčmar že sedmič predsednik Športne zveze Murska Sobota Geza Grabar

42 | avgust 2011

ŠPORT

V okviru Soboški dnevov je pote-kalo veliko spremljevalnih prire-ditev, kjer so še posebej izstopa-le tiste bolj mokre igre. Tako so tudi letos v bakovski gramoznici v igrah na vodi sodelovale ekipa Mestne občine Murska Sobota in

ekipe krajevnih skupnosti ter po-bratenega Ingolstadta. Najbolje se je odrezala ekipa iz Kroga, drugo mesto je dosegla ekipa iz Satahovcev, domači Bakovčani pa so slavili tretje mesto. Ekipe so se zabavale tudi na igrišču, kjer

so se pomerile v odbojki. Julija so v Bakovcih potekale tudi tra-dicionalne, že šestnajste Igre na vodi, ki so jih popestrili s skoki s padalom. Ob tem je potekalo še osmo prvenstvo v padalskih skokih na vodo. Na vodi so se

najbolje znašli Škrjančki iz Malih Bakovcev.

Igre na vodi v Bakovcih Aleksandra Grah

Teklo in hodilo blizu 200 udeležen-

cev. Glavna organizatorja tokrat že

jubilejne prireditve Športna zveza

Murska Sobota in Združenje atlet-

skih sodnikov Murska Sobota sta

kljub poletni vročini z udeležbo

zadovoljna, vendar sta prepričana,

da bi udeležba na junijski prireditvi

lahko bila še številčnejša. Že od lani

so termin izvedbe s septembra pre-

stavili na junij.

Osemkilometrski planinski pohod okrog Murske Sobote sta tudi letos pripravili mur-skosoboški planinski društvi Mura in Matica, tekači pa so tekmovali za točke v okviru ciklusa prireditev na nacio-nalni ravni Slovenija teče ter regijski za pomurski pokal v rekreativnih tekih. Kompleks pri teniških igriščih, kjer je bil startno-ciljni prostor, je kot po navadi ponujal ustrezno infra-strukturo za prireditev takšne ravni, hlad gozdnega komple-ksa Fazanerija, ki mu pravi-mo tudi pljuča mesta Murska Sobota, pa prijetne tekmovalne pogoje za tekače na najdaljših razdaljah. Ti so v kar sedmih starostnih skupinah tekli na deset (moški) oziroma osem kilometrov (ženske). Absolutno najhitrejša sta bila Matej Fujs (ŠD Turbo Team Tropovci) in Vlasta Lunežnik (TS Radenska). Od Sobočanov

je bil Boris Kaučič, ki tekmuje za TS Radenska, tretji, Endre Gönter (AK Panvita) šesti, Štefan Buzeti iz Bakovcev (TS Radenska) pa 14. V svoji staro-stni skupini je bil Kaučič prvi, Gönter tretji in Buzeti četrti. Med članicami je bila Sara Rojnik (AK Panvita) sedma. Udeležba na otroških tekih – v petih starostnih skupinah so se posebej pomerili dečki in

deklice, tekli pa po prostra-nih zelenicah Murinih pomo-žnih igrišč na južnih obronkih Fazanerije na razdaljah od 400 do 2000 metrov – je bila tudi letos skromna. Skupaj smo jih našteli vsega 32. Večino prvih mest so pobrali mladi atleti in atletinje AK Panvita.

Deseti Soboški tek pri Fazaneriji Geza Grabar

43 avgust 2011 |

ŠPORT

Športni program za dojenčke in starše

Partizan Bakovci je izvedel športni program »DOM« (dojen-ček, očka, mamica). Program je bil ob sodelovanju Športne unije Slovenije ter v mednarodnem letu družbe in prostovoljstva name-njen dojenčkom in staršem. Pri vadbi, ki jo je vodil Vito Rožman, je sodelovalo dvanajst družin.

Janko Rožman

V okviru preventivnih aktivnosti

za varnost v cestnem prometu je

Policijska uprava Murska Sobota pri-

pravila rekreativni kolesarski mara-

ton IPA-Maximus, v okviru njega pa

tudi številne druge aktivnosti.

Na parkirišču nakupovalnega središča Maximus se je zbralo več kot 400 aktivnih udele-žencev, ki so bodisi kolesarili, hodili, najmlajši pa so na pri-ložnostnem poligonu tekmova-li s kolesi v spretnostni vožnji

ter se preizkusili v poznavanju cestnoprometnih predpisov. V okviru kolesarskega mara-tona IPA (International Police Association) sekcije Slovenija oziroma njegovega regionalnega kluba za Pomurje so bile kole-sarjem, okrog 250 so jih našteli, na voljo tri proge: na devet, 20 in 60 kilometrov. Poudarek na najkrajši razdalji je bil na pre-ventivnem kolesarjenju oziroma na pravilih, ki jih morajo kole-sarji upoštevati kot udeleženci v cestnem prometu. Pravilom, ki

jih morajo spoštovati pešci, pa sta bila namenjena preventivna pohoda na sedem oziroma 14 kilometrov. Aktivni udeleženci prireditev in drugi obiskovalci so si lahko ogledali posebno vozilo in opre-mo, ki ju policisti uporabljajo pri varovanju t. i. schengenske meje, vozilo pri meritvi hitrosti za avtocestah, motorje in druga policijska vozila. Kot pravijo or-

ganizatorji, so želeli na prireditvi opozoriti učence osnovnih šol in ostale udeležence na spoštovanje cestnoprometnih predpisov in na lastno varnost ter na drugi strani opozoriti zlasti avtomobiliste na najbolj ogroženi skupini udele-žencev, kolesarje in pešce. Število slednjih se v času šolskih počitnic in med samo turistično sezono občutno poveča.

Varno v počitnice - varno s kolesom in peš Geza Grabar

44 | avgust 2011

GASILSTVO

Čeprav se Prostovoljno gasilsko dru-

štvo Veščica uvršča med manjše

in mlajše v Mestni občini Murska

Sobota, se lahko v zadnjem obdobju

pohvalijo s sodobno gasilsko opremo

ter – kar je še pomembnejše – s kar

tremi tekmovalnimi enotami.

Tudi v kroniki, ki jo je podala tajnica društva Metka Bencik, je poudarjeno, da je prehojena pot osmih desetletij društva na prvi pogled kratka, a vseeno dolga in zanimiva. »Veliko gasilcev se je zvrstilo v tem obdobju. Vedno so bili pripravljeni po svojih močeh pomagati vaščanom in okoličanom v njihovih najtežjih trenutkih, ko so ognjeni zublji ali kaj podobnega ogrožali njihovo premoženje in napore njihovih delavnih rok,« je bilo poudarje-no. Pri vseh pridobitvah od štiri-kolesne ročne brizgalne s pripa-dajočo opremo do obnovljenega orodnega vozila so bili gasilci in krajani složni, saj so vsak svoj de-lež prispevali po svojih najboljših močeh. Sicer zametki gasilstva v tem kra-ju segajo že v prva leta 20. stole-tja, saj je bila že leta 1900 sredi vasi zgrajena gasilska orodjarna z razglednim stolpom, kjer zdaj stoji gasilski dom, ki je bil zgra-jen leta 1965 in delno obnovljen v zadnjem desetletju minulega stoletja, v bližnji prihodnosti pa naj bi ga z evropskimi sred-stvi in v sodelovanju z domačo krajevno skupnostjo preuredili. Kot smo že poudarili, se gasilci iz Veščice lahko pohvalijo tudi z mladinsko desetino, ki je začela delovati leta 2006, leto zatem pa je bila ustanovljena še ekipa čla-nic. Društvo se lahko pohvali s številnimi priznanji z občinskih in drugih tekmovanj.

Društvu so ob jubileju čestitali ter mu zaželeli čim uspešnejšo pot pri uresničevanju zadanih ciljev, izpolnjevanju nalog ter gasilskega poslanstva član pred-sedstva Gasilske zveze Slovenije in predsednik Gasilskega regij-skega sveta za Pomurje Bogdan Šajnovič, predsednik Gasilske zveze Mestne občine Murska Sobota Štefan Barbarič, direktor občinske uprave Bojan Petrijan in predsednik domače krajevne skupnosti Dezider Šooš. Med številnimi priznanji, ki so jih podelili na obletnici, izdvaja-mo dobitnike značk za dolgole-tno delo: Koloman Bedek za 40 let, Štefan Fujs in Ludvik Flisar za 50 let ter Štefan Kuhar za 60 let. Ob tem sta Jože Titan in Dionizij Sinic prejela še plaketi gasilskega veterana, ki jo pode-ljuje Gasilska zveza Slovenije.

Priznanji Gasilske zveze Slovenije III. stopnje sta prejela predse-dnik in poveljnik društva Štefan Fujs in Bojan Horvat; s plake-to Gasilske zveze Slovenije I. stopnje je bilo odlikovano tudi društvo. Priznanja Gasilske zveze Mestne občine Murska Sobota III. sto-pnje so izročili Robertu Kuharju, Dejanu Štefanecu, Branku Flisarju, Jožefu Draškoviču, Simonu Šteslu, Janezu Lazarju in Metki Bencik; Simon Horvat, Tomaž Horvat, Marjan Pozvek in Karel Flisar so prejeli ob-činska priznanja II. stopnje, Zdenko Oček in Renato Zver pa I. stopnje.

80 let gasilstva v Veščici Geza Grabar

45 avgust 2011 |

GASILSTVO

Tudi sodelovanje na področju sil

za zaščito, reševanje in pomoč je

že zdavnaj preseglo državne meje.

Tako sta nedavno potekali dve med-

narodni vaji, in sicer v Monoštru in

Körmendu.

Poudarek obeh vaj je bila zaščita pred poplavami, s katero imajo enote iz pomurske regije, zlasti iz Mestne občine Murska Sobota zaradi bližine Mure, veliko prak-tičnih izkušenj. Sodelovale so tiste gasilske enote v občini oziroma gasilski zvezi, ki mejijo na reko Muro, torej iz PGD Bakovci, Krog in Satahovci. Vaje v Körmendu se je iz omenjenih društev udeležilo 14 članov.

Na vaji so se posvetili trem segmen-tom: povezovanje sil za zaščito, reševanje in pomoč, usklajevanje delovanja opreme in usklajeva-nje aktivnosti na lokaciji delova-nja (tokrat so predpostavili, da je poplavila reka Raba). Treba je še omeniti, da so na omenjenih va-jah poleg sil za zaščito, reševanje in pomoč županije Vaš in gasilcev z obeh strani meje sodelovali pri-padniki tehnično-reševalne enote Regijskega štaba Civilne zaščite za Pomurje, in sicer s tehniko za pre-črpavanje vode. Kot je po uspešno opravljenih vajah poudaril Stanislav Wolf, po-veljnik civilne zaščite, bosta skupni vaji izvedeni vsako leto, slovenska stran bo vsakič zagotovila okrog 15 gasilcev, vselej pa bo z madžar-skim organizatorjem vaje (Uprava za katastrofe Madžarske, izpostava Monošter) potekalo tudi sodelova-nje med gasilsko zvezo, občinskim

štabom Civilne zaščite in mursko-soboško izpostavo za zaščito in re-ševanje. Wolf zaključuje, da so bili s predstavljenim na vaji zadovoljni predstavniki obeh strani. »V krat-kem času sodelovanja je dosežen občuten napredek na področju enotnega nastopanja ob nesrečah v tem čezmejnem prostoru. Med vajo smo uporabili več načinov obrambe pred poplavami: po ela-boratu vaje so bili namreč izdelani nasipi za zaščito pred poplavami, izvajali so se postopki prečrpava-nja vode, usklajevali pa smo tudi postopke vodenja in poveljevanja v teh razmerah,« je še poudaril in obljubil, da bodo pridobljene iz-kušnje vgrajevali v nadaljnje med-sebojne aktivnosti, enako tudi v morebitno izvajanje projekta »Rešujmo skupaj«, v okviru ka-terega načrtujejo nakup sodobne gasilske avtolestve za GD Murska Sobota.

Naši gasilci na Madžarskem Geza Grabar

Najprestižnejši zmagi pri moških

v Rakičan, pri ženskah v Veščico.

Markišavci prvi kar trikrat. Pri mladih

se tudi letos izmenjujeta Rakičan in

Černelavci.

Tradicionalno letno preverjanje enot je znova potrdilo visoko usposobljenost in operativno pripravljenost članskih moških kot najbolj udarnih v primeru intervencij.Kot sta po končanem tekmova-nju – udeležilo se ga je 29 enot (dve manj kot lani) iz dvanajstih društev iz Mestne občine Murska Sobota (iz objektivnih razlogov s svojimi enotami ni nastopilo edino PGD Pušča), dejala pred-sednik in poveljnik zveze Štefan Barbarič in Franc Olaj, sta za-dovoljna s pokazanim, zlasti pa ju veseli, da imajo v nekaterih društvih zajetno število mladih. Pohvalila sta še odlično pripravo tekmovališča ter izvedbo tekmo-vanja, za kar gre zahvala gostitelju tekmovanja PGD Satahovci.

A je ob tem treba priznati, da se število gasilcev ne povečuje. Prej bi lahko rekli, da stagnira ali celo nazaduje. Rakičan in Černelavci sta namreč edini društvi, ki ves čas skrbita za delo z mladimi. V Markišavcih, Krogu, Černelavcih in Nemčavcih skrbijo tudi za sta-rejše, saj imajo veteranske ekipe.

Tudi število članskih enot ga-silk se od lanskega tekmovanja ni spremenilo. V Rakičanu in Veščici imajo po dve enoti članov A, v Markišavcih in Krogu po eno enoto članov A in B.

Občinsko gasilsko tekmovanje v Satahovcih Geza Grabar

46 | avgust 2011

Rešitev križanke iz prejšnje številke vodoravno: ATROPIN, UROŠ SLAK, RAB, IKTUS, EM, ECARTE, ULIČNA, PEK, ČRIČEK, JARA, ANDRO KNEGO, RA, OT, BONAPARTE, ON, OŽINA, OM, MOL, VNETIŠČE, AS, NIGEL, SOCIOGRAFIJA, INN, OBORA, ČO, AMEN, RIJA, ROK, AJVAR, UMA, ARANŽIRANJE, DION, NAT, LV, IB, DRAGOST, ON, BENEŠKE PREDALPE, SKLEDICA, LAOS, BOOM, TAST, KOL, JUTA, AGRA.

Glasilo: SOBOŠKE NOVINE izdaja: MESTNI SVET ustanovitelj je Mestna občina

MURSKA SOBOTA, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota

Člani izdajateljskega odbora: izdajateljski odbor še ni imenovan

Naslovnica: SOBOŠKO POLETJE NA TRGU KULTURE, TADEJ KIRINČIČ

Odgovorna urednica: VIDA LUKAČ

Jezikovni pregled: RAJKO MARINIČ

Oblikovna zasnova: INQUA, d. o. o.

Grafična priprava in tisk: TISKARNA KLAR, ANTON KLAR, s. p.

Naklada: 7000 izvodov

SOBOŠKE NOVINE prejemajo gospodinjstva v mestni občini 15. v mesecu,

brezplačno.

Prispevke pošljite na: urednistvo.novin@murska-sobota.si

Telefon: 02 525 16 19

NAGRADNA KRIŽANKA

Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite do 31. avgusta 2011 na naslov: Mestna občina Murska Sobota,Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Za križanko

Nagrajenka križanke iz prejšnje številke: Jasmina Gomboši,

Mlinska 8, Bakovci, 9000 Murska SobotaŽrebanje je bilo opravljeno v studiu TV IDEA - kanal 10.

Nagrada, ki jo poklanja Turistična agencija Klas, je enodnevni izlet iz njihovega aktualnega kataloga po lastni izbiri.

strokovnost

visoka kakovost

hitra dostava

ugodne cene

tradicija in izkušnje

vsi gradbeni proizvodi in storitve na enem mestu

www.sgp-pomgrad.si

storitve

storitve z gradbeno mehanizacijo

asfaltiranje različnih površin

avtodvigala

prevozi

izredni transporti

prodajni program

beton z dostavo in črpanjem

betonski izdelki cevi robniki kanalete

gramoz

asfaltne zmesi

gramozni in kameni agregati

sgp pomgrad d.d. | bakovska ulica 31 | 9000 murska sobota | e: nepremicnine@sgp-pomgrad.si

02 53 41 810za informacije pokličite:

PRIREDITVE, KONCERTI

15. 8. - 20. 8. 2011 FESTIVAL »ZBÜJDI SE!« Različne lokacije v Murski Soboti

torek, 16. 8. 2011 ob 19.00 Osrednja prekmurska slovesnostob dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom

Gledališče Park Murska Sobota

petek, 19. 8. 2011 ob 20.00 SOBOŠKO POLETJE 2011, ANSAMBEL PAPIR(soul, jazz, blues in šanson)

Trg kulture, Murska Sobota

sobota, 20. 8. 2011 ob 10.00 SOBOŠKO POLETJE 2011, CIRKUŠKI PIKNIK (predstava - Cirkokrog)

Trg kulture, Murska Sobota

24. 8. - 27. 8. 2011 6. Festival FRONT@ SODOBNEGA PLESApodroben program na str. 33

Gledališče Park, Star Max, Odprti oder, Glavno križišče, Mikk

četrtek, 25. 8. 2011 ob 10.00 OTVORITEV PRENOVLJENIH TRGOVIN V BTC CITY BTC Murska Sobota

petek, 26. 8. 2011 ob 20.00 SOBOŠKO POLETJE 2011, FOLK ETC (ljudska glasba Irske)

Trg kulture, Murska Sobota

sobota, 27. 8. 2011 ob 10.00 SOBOŠKO POLETJE 2011, ZUMBA(predstavitev - plesni klub Zeko)

Trg kulture, Murska Sobota

petek, 2. 9. 2011 ob 20.00 SOBOŠKO POLETJE 2011, FRANKO KRAJCAR & INDIVIA(etno)

Trg kulture, Murska Sobota

sobota, 3. 9. 2011 ob 10.00 SOBOŠKO POLETJE 2011, SMETIŠČNI ŠKRAT (predstava za otroke - zavod VISTA)

Trg kulture, Murska Sobota

petek, 9. 9. 2011 ob 11.00 Prireditev ob 100. obletnici naselja Pušča Pušča, različne lokacije

RAZSTAVE

do 14. 9. 2011 MLADI UMETNIKI POMURJA»Upanje in strah«, skupinska razstava

Galerija Murska Sobota

do konca septembra ČIST MORAŠ S TEGA SVETASpodnje perilo, higiena in lepotni ideal v Pomurju

Pokrajinski muzej Murska Sobota

SEMINARJI, POSVETI, DELAVNICE, IZOBRAŽEVANJA

16. 8. - 19. 8. 2011 ob 16.00 BREZPLAČNA DELAVNICA ADOBE PHOTOSHOP MIKK Murska Sobota

19. 8. 2011 od 10.00 - 12.00 LIKOVNA DELAVNICA IZ KIPARSTVA: »Gledam, uživam, ustvarjam« (za višjo stopnjo OŠ)

Galerija Murska Sobota

20. 8. - 22. 8. 2011 TEKMOVANJE V IGRANJU RAČUNALNIŠKIH IGER(MIKK LAN #5)

MIKK Murska Sobota

22. 8. - 26. 8. 2011od 10.00 – 14.00

MUZEJSKE POČITNIŠKE DELAVNICE Pokrajinski muzej Murska Sobota

26. 8. 2011 od 10.00 - 12.00 LIKOVNA DELAVNICA »Čopič mi nagaja«(za vrteške otroke)

Galerija Murska Sobota

ZABAVIŠČNI CENTER KEGL CITY

vsak petek ob 20.00 Petkov Cosmic Bowling Zabaviščni center Kegl City,BTC, Murska Sobota

ZABAVIŠČNI CENTER PARTYMAX

27. 6. - 26. 8. 2011med 8.00 in 16.00

MAXILAND - POČITNIŠKI PROGRAM in PLAVALNI TEČAJ Maxiland, Murska Sobota

sreda, 17. 8. 2011 ob 18.00 Premiera SMRKCI - 3D Starmax, Murska Sobota

sreda, 24. 8. 2011 ob 21.00 Premiera PINA - 3D Starmax, Murska Sobota

Za objavo dogodkov se obrnite na TIC Murska Sobota, tel: 02/534 11 30, e-pošta: tic.sobota@siol.net