sopstvenost vrz hartiite od vrednost

Georgius GemistusGeorgius (Georgios) Gemistos (Plethon ili Pletho), (c. 1355-1452)\or|i Gemistos PletonSOPSTVENOST VRZ HARTIITE OD VREDNOST

SPOREDBENA STUDIJA

dr. Eva Micheler - vi{ predava~ na London School of Economics i profesor na Univerzitet za ekonomija vo Viena(Cambridge University Press, Cambridge Studies in Corporate Law, 2007, urednik na edicijata profesor Barry Rider, University of London)

VOVEDOvoj trud sodrì analiza na angliskoto, germanskoto i avstriskoto pravo za hartiite od vrednost. Terminot "hartii od vrednost" vo kontekstot na trudot se koristi za upatuvawe na akciite, obvrznicite i drugite finansiski instrumenti {to se izdavaat na pazarite na kapital so cel da cirkuliraat me|u u~esnicite na pazarot. Ovde gi analizirame pravilata so koi se regulira prenosot na hartiite od vrednost, vklu~uvaj}i gi neovlastenite prenosi, prigovorite {to proizleguvaat od defektnite emisii i poseduvaweto hartii od vrednost preku posrednici. Trudot ne go analizira regulatorniot reìm povrzan so hartiite i nivnoto izdavawe. Na primer ovde ne se analizira objavuvaweto na informaciite pred prvata emisija na hartiite ili objavuvaweto na informaciite dodeka hartijata kotira na berza.Granicite na ovaa pravna oblast moème da ja definirame so upatuvawe na dva ~ekora {to se slu~uvaat pri kupuvaweto i proda`bata na hartiite od vrednost. Prviot ~ekor e sklu~uvaweto na dogovorot za proda`ba na hartiite od vrednost. Ovie dogovori moàt da se sklu~at na berza, preku elektronskiot sistem za trguvawe ili direktno pome|u kupuva~ot i prodava~ot. Sklu~uvaweto na dogovorot za kupoproda`ba na finansiskite pazari se naveduva kako "trguvawe". Ovaa kniga ne go razgleduva ovoj ~ekor.

Vtoriot ~ekor na koj e skoncentriran ovoj trud e izvr{uvaweto na dogovorot za proda`ba na hartiite od vrednost. Ovoj ~ekor na finansiskite pazari se narekuva "settlement" (saldirawe ili izvr{uvawe na transakcijata). Analizata vo ovoj trud se odnesuva na pravilata so koi se regulira kompletiraweto na transakciite vo vrska so hartiite od vrednost i pravilata {to gi reguliraat odnosite pome|u posrednicite koi gi dràt hartiite od vrednost vo polza na investitorite i nivnite klienti. Toa podrazbira analiza na sloèni pra{awa od pravoto na trgovskite dru{tva i pravoto za sopstvenosta, {to baraat seriozna akademska analiza i obrabotka.Na izvr{uvaweto moè da mu se pristapi na nekolku razli~ni na~ini, {to se razlikuvaat vo pravni~kiot i institucionalniot kontekst. Nie analizirame dva prioda. Prviot e sistemot prifaten vo angliskoto pravo; vtoriot sistemot prifaten vo germanskoto i avstriskoto pravo. Zemjite {to gi prifatile vakvite priodi se ~lenki na Evropskata Unija i imaat prili~no napredni ekonomii. No sepak postojat prili~no golemi razliki pome|u niv: Anglija e common law jurisdikcija, Germanija i Avstrija se civil law zemji.

Vo Anglija hartiite od vrednost re~isi isklu~ivo se izdavaat vo forma na registrirani instrumenti (registered instruments, hartii od vrednost na ime). Nivniot prenos podrazbira promeni vo registerot na imatelite: imeto na prenesuva~ot vo registerot se menuva so imeto na steknuva~ot. Registerot se vodi od strana na izdava~ot ili vo negovo ime i kako rezultat na toa, izdava~ite ~esto gi znaat imiwata i detalite za nivnite investitori. Ako za hartiite od vrednost se izdava hartien sertifikat, ovie sertifikati se samo evidencioni dokumenti (potvrdi) i ne pretstavuvaat negocijabilni instrumenti. Davatelite na finansiskite uslugi {to vo ovoj kontekst funkcioniraat vo Anglija dejstvuvaat kako registri {to gi vodat akcionerskite knigi (registrite) vo ime na oddelnite akcionerski dru{tva. Za da ja eliminira hartijata od procesot na prenos, Anglija izbra dematerijalizacija. Namesto da izdavaat hartieni potvrdi (sertifikati), izdava~ite moàt da izdavaat nesertificirani hartii od vrednost {to elektronski se prenesuvaat preku centralniot davatel na uslugata nare~en CRESTCo.Ltd. Angliskoto pravo go analizirame vo delot I od ovoj trud.Vo Germanija i Avstrija, hartiite od vrednost re~isi isklu~ivo se izdavaat vo forma na instrumenti na donositel. Ovie instrumenti se klasifikuvaat kako telesni dvi`ni stvari. Prenosite se vr{at so fizi~ka isporaka na hartieniot dokument. Izdava~ite tradicionalno ne se involvirani vo administriraweto na prenosot i ne go znaat identitetot na svoite investitori. Davatelite na finansiskite uslugi {to rabotat vo ovoj kontekst vo Germanija i Avstrija se banki kaj koi se deponiraat hartiite od vrednost i centralnite depozitari kaj koi se skladirani najgolemiot broj sertifikati izdadeni za hartiite od vrednost {to kotiraat na berza. Za da ja eliminira hartijata od procesot na prenos, Germanija i Avstrija ja izbrale imobilizacijata. Sertifikatite postojat i natamu, no tie se staveni nadvor od promet i skladirani vo centralniot depozitar. Prenosite se vr{at preku knigovodstvena operacija na smetkata na klientot i bez potreba od fizi~ko prenesuvawe na hartieniot sertifikat. Germanskoto i avstriskoto pravo gi razgleduvame vo delot II od knigata.Ovoj trud ima tri celi. Prvata e da se dade pregled na postojniot angliski, germanski i avstriski praven reìm so koj se regulira prenosot i drèweto na hartiite od vrednost i da se sporedat priodite {to se prifateni vo angliskoto pravo, od edna i vo germanskoto i avstriskoto pravo od druga strana. Trudot e pi{uvan za da se objasni angliskiot reìm na ~itatelite od civil law pravnata tradicija i da im se objasni germanskiot i avstriskiot reìm na ~itatelite od common law pravnata tradicija. Za da se podobri razbiraweto na soodvetnite pravni ramki, niz celiot trud se obiduvame da napravime sporedba pome|u dvata prioda.

Vtorata cel e da se analizira pravoto na hartiite od vrednost vo kontekstot n postojnata debata vo sferata na sporedbenoto pravo. Poslednive godini, akademskite avtori {to se zanimavaat so sporedbeno pravo se fokusirani na studiraweto na efektite na globalizacijata vrz pravnite sistemi. Fokusot na debatata e upravuvaweto so trgovskite dru{tva, osobeno pra{aweto dali globalizacijata }e dovede do pribliùvawe na reìmite na upravuvawe so trgovskite dru{tva vo svetot. Nekoi avtori predviduvaat deka globalnata konkurencija }e dovede do pojava na eden edinstven model na korporativno upravuvawe. Drugite predlagaat deka postojat zna~itelni pre~ki na patot na preklopuvaweto na pravnite pravila: politikata, ekonomijata, kulturata, op{testvenite i trgovskite normi i pravniot mentalitet.Knigata ja prodolùva ovaa debata. Kako i korporativnoto upravuvawe, pravoto za hartiite od vrednost e izloèno na pritisocite {to gi sozdava globalnata ekonomija. Knigata sodrì analiza za toa na koj na~in angliskoto, germanskoto i avstriskoto pravo istoriski odgovarale na promenite. ]e bide pokaàno deka istoriski, site tri zemji se adaptirale na novite predizvici preku rafinirawe na ve}e postojnite pravni doktrini. Sekoga{ koga bile soo~eni so potrebata od reforma, nitu eden od analiziranite pravni sistemi ne po~nuval da kreira pravo od nula, izgotvuval propisi za da se odgovori na èlbite diktirani od politikata, ekonomijata, kulturata ili drugite sili i sosema e verojatno deka ovoj obrazec na zakonski izmeni }e prodolì i ponatamu da se soo~uva so globalizacijata. Toa ne vodi kon zaklu~okot deka globalizacijata nema da dovede do prifa}awe na pravila so identi~en tekst niz celiot svet. Preklopuvaweto }e se slu~i na delovi, no ne i na formalno nivo, ostavaj}i gi osnovnite doktrinarni pravila vo golema merka nedopreni.Drug zaklu~ok prezentiran vo ovaa kniga e deka institucionalnata ramka na konkretnata jurisdikcija e determinirana od strana na pravnata doktrina. Trudov ne tvrdi deka pravnata doktrina e edinstveniot faktor {to moè da objasni zo{to nekoi institucii postojat na pazarot. No bez ogled na toa, }e bide pokaàno deka postojniot vid pazarna infrastruktura vo Anglija, Germanija i Avstrija moè da se objasni kako funkcija na pravnite pravila {to gi reguliraat hartiite od vrednost i nivnite prenosi.

Tretata cel na knigata e povrzana so vtorata. Knigata isto taka ima za cel da go rasvetli pra{aweto dali e mo`no da se izvr{i harmonizacija na pravoto za hartiite od vrednost. Ovaa harmonizacija deneska se razgleduva vo dve me|unarodni organizacii. UNIDROIT, me|unarodnata organizacija {to ja promovira harmonizacijata na pravata vo svetot, na 26 mart 2006 godina prezentira{e nacrt na Konvencija za su{testvenite pravila za posreduvanite hartii od vrednost. Evropskata Unija e vo proces na utvrduvawe dali postoi potreba od harmonizacija na pravoto za hartiite od vrednost vo zemjite ~lenki (EU Proekt za pravnata sigurnost, vidi glava 17). Grupa pravni eksperti e nazna~ena da dade sovet za toa dali deneska postojnite razliki pome|u pravata za hartiite od vrednost vo zemjite ~lenki na EU pretstavuvaat pre~ka za pojavata na edinstveniot evropski finansiski pazar. Ako se utvrdi deka razlikite vo pravoto se pre~ka za edinstveniot pazar, ~lenovite na grupata imaat ovlastuvawe da dadat sugestii za harmonizacija vo ovaa sfera na pravoto.Knigata isto taka ima za cel da go rasvetli pra{aweto kakva forma treba da ima harmoniziranoto pravo za hartiite od vrednost. Zaklu~okot od analizata sodràna vo ovaa kniga e deka ne treba da se pravi obid za harmonizacija na pravilata na pravnata doktrina {to gi regulira hartiite od vrednost vo zemjite vo Evropa: harmonizacijata e mo`na, no samo konzistentno na postojnite pravni doktrini. Analizata vo ovaa kniga pokaùva deka bez ogled na razli~nite pravni mehanizmi {to se primenuvaat vo razli~nite pravni sistemi, osnovnite pojasnuvawa na ovie pravni pravila i prakti~nite rezultati se sli~ni. Pravnite sistemi go delat zaedni~koto razbirawe na teorijata {to stoi zad pravoto za hartiite od vrednost. Namesto da se me{a vo doma{nite pravni doktrini, pravoto moè najefikasno da se harmonizira vo Evorpa na funkcionalno nivo preku utvrduvawe na ishodot {to treba da se dobie vo razli~nite zakonodavstva.Glavata 1 od trudot sodrì analiza na argumentite {to se izneseni vo postojnata debata za pribliùvaweto na zavisnosta od izbraniot pat na pravniot razvoj. Angliskoto pravo }e go razgleduvame vo Delot I od ovaa kniga, a germanskoto i avstriskoto pravo vo Delot II. Delot III od knigata sodrì zaklu~oci {to proizleguvaat od prezentiranata analiza. Vo nego }e bidat razgledani implikaciite na tie zaklu~oci za debatata za pribliùvaweto i za zavisnosta od izbraniot pat, kako i za postojnite planovi za harmonizacija na pravoto za hartiite od vrednost vo Evropa.

1. PRIBLI@UVAWE I ZAVISNOST OD IZBRANIOT PAT

Sovremenoto komparativno pravo e zasegnato so utvrduvaweto na efektite na globalizacijata vrz pravniot razvoj. Edna od postojnite raboti {to e predmet na debata e dali so globalizacijata na ekonomijata doa|a do pribliùvawe na pravnite sistemi. Fokusot na ovaa rasprava e korporativnoto upravuvawe.

Debatata po~nuva od premisata deka deneska grubo kaàno postojat dva modela na korporativno upravuvawe. Dvata modela se razlikuvaat vo na~inot na koj se poseduvaat firmite (vo sopstvenost) i na~inot na koj pravoto go raspredeluva vlijanieto pome|u akcionerite ili ~lenovitena trgovskoto dru{tvo, odborot na direktorite, vrabotenite, doveritelite i op{tata javnost.

Avtorite pravat razlika pome|u jurisdikciite so relativna disperzija na sopstvenosta na akcionerskite dru{tva (kako vo SAD i Velika Britanija) i jurisdikciite so relativno koncentrirana sopstvenost kaj akcionerskite dru{tva (kako na primer Germanija). Vo SAD i Velika Britanija akcionerskite dru{tva imaat golem broj akcioneri i sekoj od niv poseduva mal udel vo kapitalot na dru{tvoto. Pravoto na dru{tvata ima tendencija da gi favorizira interesite na akcionerite. Vo Germanija, akcionerskite dru{tva imaat eden akcioner (ili mala grupa akcioneri) {to poseduva zna~itelen procent od akciite vo dru{tvoto. Germanskoto pravo za trgovskite dru{tva gi {titi akcionerite, no gi {titi i interesite na vrabotenite, doveritelite i na op{tata javnost.Pra{aweto {to pravnite avtori nastojuvaat da go razre{at e dali globalizacijata ima nekoe vlijanie vrz ovie modeli na upravuvawe. Po~etnata to~ka na analizata e pretpostavkata deka reìmmot na upravuvawe na akcionerskite dru{ttva e tro{koven faktor vo proizvodstvoto: pretpostavkata e deka kompaniite so podobro upravuvawe mnogu poverojatno }e funkcioniraat so pomali tro{oci i zatoa }e moàt polesno da uspeat vo globalnata konkurencija. Toa vodi kon promena vo upravuvaweto so kompaniite na svetsko nivo. Pritisokot na globalnata svetska ekonomija }e gi prinudi zakonodavstvata i kompaniite da gi reformiraat svoite modeli na upravuvawe za da stanat mnogu poefikasni. Dali toa }e dovede do is~eznuvawe na postojnite razliki vo modelite na upravuvaweto i do pojava na globalen model za korporativno upravuvawe? Razli~nite avtori davaat razli~ni odgovori.Nekoi tvrdat deka postojnite modeli na korporativno upravuvawe }e se pribliùvaat; tie predviduvaat deka razli~nite jurisdikcii }e prifatat sli~ni pravila vo pravoto za trgovskite dru{tva i vo korporativnata praksa. Drugite go iznesuvaat stavot deka postojat zna~itelni pre~ki {to go spre~uvaat vakvoto pribliùvawe: politi~kite, ekonomskite, kulturnite, op{testvenite i trgovskite normi i pravniot mentalitet. Isto taka postojat mislewa deka funkcionalnoto pribliùvawe }e dovede do formalno pribliùvawe. Vo oddelite 1.1.-1.3. }e gi analizirame stavovite izneseni vo ovaa debata, a najnapred }e gi izneseme argumentite vo polza na pribliùvaweto na sistemite.

1.1. PRIBLI@UVAWE

Henry Hansmann i Reinier Kraakman go predviduvaat krajot na istorijata za pravoto za trgovskite dru{tva. Tie zabeleùvaat pribliùvawe na pravoto na dru{tvata kon anglo-saksonskiot model na pravo na dru{tva predizvikano od "rasprostranetiot normativen konsenzus deka kompaniskite menaxeri treba da dejstvuvaat isklu~ivo vo polza na akcionerite, vklu~uvaj}i gi i akcionerite koi nemaat kontrola vrz dru{tvoto." Hansmann i Kraakman veruvaat deka site jurisdikcii }e se dviàt kon sli~ni pravila za pravoto na trgovskite dru{tva i praksa. Razlikite moè da opstojat kako rezultat na institucionalnite i istoriskite tradicii, no najgolemiot del od svetskiot razvoj vo pravoto }e se dviì kon standarden model na korporacija.Isto taka postoi stav deka pribliùvaweto na pravoto za dru{tvata }e se slu~i zaradi toa {to prekugrani~nite spojuvawa, ~ij broj se zgolemi poslednive godini, }e donese investitori {to }e insistiraat kompaniite da gi promoviraat akcionerskite interesi vo zemjite {to gi {titat akcionerite. Toa }e predizvika jurisdikciite {to se pove}e orientirani na imatelite na udeli da prifatat poprijatelski stav vo odnos na akcionerite.Drug argument {to go poddrùva predviduvaweto za pribliùvaweto na pravoto e deka postoi porast na kotiraweto na stranskite kompanii na berzite vo Wujork i London. Ova stavawe na kompaniite na berzanskite listi gi pottiknuva tie kompanii da go prifatat anglo-amerikanskiot praven model. Za da se privle~at investitorite, firmite biraat da se podvedat na pove}e regulatoren model so pogolemi uslovi za objavuvawe so {to ja nosat firmata vo svetski ramki pod istite zakoni i postignuvaat pribliùvawe na pravnite pravila.

Duri i da nema formalno pribliùvawe na pravoto za trgovskite dru{tva, pravoto za hartiite od vrednost }e stane globalno ili zaradi harmonizacijata ili zaradi migraciite kon SAD i Velika Britanija. Pravoto za hartiite od vrednost }e ja prezeme ulogata na za{titnik na akcionerite i }e ima grupa na pravila za hartiite od vrednost {to }e se primenuvaat globalno.Site poddrùva~i na pribliùvaweto ja spodeluvaat vizijata deka globalnata konkurencija e dovolno silna za da predizvika promena na zakonite so koi se reguliraat kompaniite vo svetot. Vo procesot na doa|awe do ovoj zaklu~ok tie pretpostavuvaat deka zakonodavcite moàt da gi promenat postojnite pravni normi vo sekoja poèlna merka: ovde ne se spomenuvaat nikakvi ograni~uvawa na takvite promeni. Ovie avtori gi vtemeluvaat svoite dela na pretpostavkata deka pravnite sistemi moàt da napravat izbor od otvorenoto meni na pravni pravila.1.2. ZAVISNOST OD IZBRANIOT PAT

Predviduvaweto na pribliùvaweto na pravnite pravila e osporeno od odreden broj akademski avtori koi, kako {to }e vidime, upatuvaat na pre~kite {to stojat na patot na globalniot model na pravoto na trgovskite dru{tva. Oddelite 1.2.1.-1.2.5. gi analiziraat tie pre~ki.

1.2.1. Politika

Istaknati pravni avtori go iznesuvaat stavot deka politi~kite sili predizvikuvaat razvoj na pravnite sistemi vo zavisnost od izbraniot pat. Mark Roe istaknuva deka seu{te postojat zna~itelni razliki pome|u korporativnoto upravuvawe vo razli~nite jurisdikcii predizvikani od razlikite vo nivnata politi~ka orientacija. Toj pokaùva deka postoi korelacija pome|u socijal-demokratskata forma na vladeewe i nekoi obrasci na korporativno upravuvawe. Stavot na Roe vo princip isto taka e poddràn od strana na Peter Gourevitch koj go rafinira so istaknuvawe na faktot deka toa {to e va`no ne tolku formata na postojnata vlada, tuku tipot na vladata {to postoel koga se vospostavuvale strukturite na korporativnoto vladeewe. Gourevitch isto taka go istaknuva faktot deka razlikata pome|u levi~arskite i desni~arskite politiki e premnogu uprostena za da ima nekoe vlijanie vrz relevantnite politi~ki sili, osobeno vrz vlijanieto na politi~kite interesni grupi {to se rasprostraneti dol` levo/desno politi~kata podelba na obrascite na korporativnoto upravuvawe.Po identifikacijata na politi~kata orientacija na jurisdikcijata kako faktor {to vlijae vrz korporativnoto upravuvawe, Roe vo eden napis napi{an zaedno so Lucian Bebchuk gi kritikuva tezite za pribliùvaweto na sistemite. Bebchuk i Roe ne velat deka pribliùvaweto ne e mo`no, no tie isto taka ne velat deka toa }e se slu~i. Tie samo istaknuvaat deka postoi edna va`na pre~ka {to treba da ja nadminat silite {to se zalagaat za pribliùvawe na sistemite: zavisnosta od izbraniot pat. Tie pravat razlika pome|u patot {to go pridviùvaat strukturite i patot {to go pridviùvaat pravilata.Zavisnosta od strukturata se javuva zatoa {to postojnata reltivna distribucija na mo}ta e funkcija na distribucijata na mo}ta {to postoela vo nekoi prethodni vremiwa. Na primer, jurisdikcijata vo koja kompaniite orginalno bile dominirani od strana na golemite akcioneri ima tendencija da prodolì da ima koncentrirana sopstveni~ka struktura. Za ova postojat dve pri~ini. Prvata e deka moè da se za{tedat tro{oci ako se odrùva podelbata na mo}ta, da se izmenat tro{ocite i da se pretpostavi deka efikasnosta go vodi razvojot, pa deka promenata }e se slu~i samo koga koristite }e gi nadvladeat tro{ocite. Drugata pri~ina e politikata. Imatelite na mo} imaat sposobnost da vlijaat vrz politi~kiot proces vo svoja polza. Preku vlijanie na politi~kiot proces, golemite germanski akcioneri na primer moàt da gi spre~at promenite vrz strukturata preku disperziraweto na sopstvenosta, duri i koga takvata promena e efikasna.Konceptot na zavisnosta od pravilata podrazbira deka pravoto vlijae vrz sopstveni~kite strukturi. Ako pravoto uspee uspe{no da gi spre~i mnozinskite akcioneri da go iskoristat svoeto vlijanie, na primer, nema da se pojavi koncentriranata struktura. Bebchuk i Roe upatuvaat na pravoto kako na "dopolnitelen, indirekten (no vaèn) kanal preku koj inicijalnata korporativna struktura moè da vlijae vrz podocne`nite strukturi." I ovde povtorno promenata }e dojde samo koga zakonodavcite }e zaklu~at deka koristite od promenata nate`nuvaat nad tro{ocite {to taa gi predizvkuva. Politi~kiot pritisok {to go vr{at interesnite grupi koi nesrazmerno imaat korist od postojniot praven reìm moàt da ja spre~at promenata na pravnite pravila, duri i koga takvite promeni bi bile efikasni i zatoa vo javen interes.Va`no e da se zabeleì deka vo analizata na Bebchuk i Roe sopstveni~kata struktura e prva i samata po sebe e funkcija na politikata ili duri i na "istoriskite slu~ajnosti". Sopstveni~kata struktura toga{ vlijae vrz pravoto - {to od svoja strana i zaedno so drugi faktori - vlijae vrz idnata sopstveni~ka struktura. Pravoto e samo sekundarna sila {to go olesnuva vlijanieto na instituciite. Toa gi oblikuva instituciite, no samo kako funkcija na orginalnata institucionalna struktura i kako funkcija na politikata. No se ~ini deka ne postojat ograni~uvawa na stepenot do koj pravoto moè da se promeni. Se ~ini deka pravoto moè da se menuva na sekoj poèlen na~in. Ako efikasnosta, politikata i drugite sili gi trgneme na strana, pretpostavkata {to stoi zad Bebchuk-Roe tezata e deka pravilata na eden praven sistem moàt da se promenat za da bidat identi~ni na pravilata na drugite.1.2.2. Ekonomija

Isto taka postoi stav deka ekonomskite pri~ini, samite po sebe, go popre~uvaat pribliùvaweto na sistemite. William Bratton i Joseph McCahery tvrdat deka site postojni modeli na upravuvawe po~ivaat vrz sistot kupi-prodaj (razmena na ne{to za ne{to). Sistemot kakov {to e germanskiot gi tolerira vlijatelnite akcioneri da dobivaat pove}e od nivniot pro rata udel vo imotot na dru{tvoto, no podleàt na prili~no nivo na akcionerska kontrola i nadzor. Modelite na upravuvawe vo SAD i vo Velika Britanija go popre~uvaat prefrlaweto na imotot vo xebovite na nekoi akcioneri, no po cena na obeshrabruvawe na kontrolata i nadzorot vrz akcionerite. Vgradena vo sekoj od navedenite sistemi na upravuvawe e struktura za pottik {to e poddràna i od pravnite pravila. Toa zna~i deka pravnite pravila {to im odgovaraat na kontrolnite blokovi akcii moàt da ne bidat obezbedeni so mehanizmi za zajaknuvawe na disperziranata sopstveni~ka struktura, a likvidnite pazari i pravnite pravila {to im odgovaraat na likvidnite pazari, moàt da imaat efekt na obeshrabruvawe na kontrolnite blokovi akcii. Vo sistemot na kontrolni blokovi na primer pravilata protiv trguvaweto so samiot sebe, ako voop{to ima takvi, ne se tolku sofisticirani kako onie {to postojat vo pazarniot sistem. Imatelite na kontrolnite blokovi vr{at kontrola i nadzor vrz menaxmentot zatoa {to tro{ocite za toa se kompenziraat preku privatnite beneficii {to tie moàt da gi dobijat. Ako pravoto intervenira za da go popre~i privatnoto barawe renta vo sistemot na kontrolnite blokovi akcii, toa moè da gi popre~i imatelite na blokovite da baraat koristi i moè da predizvika transformacija na sistemot vo pazaren sistem. Me|utoa, ne postoi garancija deka otstranuvaweto na mo`nosta za barawe renta samoto po sebe }e sozdade pottik dovolen za da ja olesni pojavata na likvidnite pazari. Zaklu~okot na argumentot iznesen od strana na Bratton i McCahery e deka voveduvaweto na pravni pravila od eden sistem vo drug (to est preklopuvaweto na pravnite pravila) moè pritaeno da gi destabilizira funkcionalnite (ako nesovr{eni) aran`mani bez da obezbedi pojava na poefikasni alternativi.Bratton i McCahery predupreduvaat protiv naru{uvaweto na postojnata ramnoteà na vlijanija pome|u u~esnicite. Zakonskata intervencija moè da go vrati udarot doveduvaj}i do toa akterite {to sega go kontroliraat menaxcmentot da prekinat so svoeto involvirawe, dodeka vo isto vreme nema da gi stimulira drugite akteri da ja prezemat ulogata na nadzor i kontrola. Tie ne sugeriraat deka vo pravoto postoi ne{to inherentno {to bi gi popre~ila jurisdikciite da gi promenat svoite pravila.1.2.3. Kultura

Tretata mo`na pre~ka za pribliùvaweto e kulturata. Argumentot deka kulturata vlijae vrz pravnite sistemi e osobeno propagiran od strana na Charles Montesquieu. Vo kontekstot na ponovitedebati za pribliùvaweto na sistemite i za zavisnosta od izbraniot pat, Amir Licht ja iznese idejata deka razlikite vo sistemite na korporativnoto upravuvawe moàt da bidat posledica na kulturnite razliki. Toj go koristi deloto objaveno vo sferata na preku-kulturnata psihologija za da utvrdi dali postoi korelacija pome|u razli~nite sistemi na upravuvawe i kulturnite vrednosti {to dominiraat vo soodvetnite zemji. Toj go gleda pravoto kako funkcija na kulturnite vrednosti i se ~ini deka sugerira deka vo zavisnost od stepenot na va`nosta na tie vlijanija, pravnite pravila moàt da bidat selektirani bez diskriminacija "od edno pogolemo meni".

1.2.4. Op{testveni i trgovski normi

Za op{testvenite i za trgovskite normi isto taka se veli deka predizvikuvaat praven razvoj {to zavisi od izbraniot pat. Gunter Teubner ne go koristi terminot zavisnost od izbraniot pat vo svoeto delo, no bez ogled na toa go iznel stavot {to gi poddrùva tie tezi. Toj pi{uva deka pravnite pravila moàt da se razberat samo vo kontekstot na op{testvoto vo koe se sozdadeni. Pravilata se razlikuvaat spored toa kolku se dlaboko vkoreneti vo sociolo{kite, no i vo politi~kite, ekonomskite, tehnolo{kite i kulturnite ramki na jurisdikciite od koi {to poteknuvaat. Toj dava primer na pravilo {to bara dogovornite strani da postapuvaat sovesno i ~esno, {to poteknuva od germanskoto pravo i pretstavuva funkcija za toa na koj na~in e organizirano proizvodstvoto vo germanskoto op{testvo. Teubner zaklu~uva deka praviloto nema da gi generira istite rezultati vo Velika Britanija, kade {to e vgradeno kako rezultat na implementacijata na evropskata direktiva, zatoa {to britanskoto op{testvo go organizira proizvodstvoto na poinakov na~in od germanskoto op{testvo. Teubner pravi razlika pome|u "slabo" i "cvrsto" sparuvawe. Pravilata {to se cvrsto spareni so konkretnoto op{testvo mnogu pote{ko se presaduvaat vo drugite pravni sistemi, vo sporedba so pravilata {to se samo slabo spareni so toa op{testvo. Ako ovaa logika se primeni na raspravata za zavisnosta od izbraniot pat i za pribliùvaweto na sistemite, }e dojdeme do zaklu~okot deka treba da napravime razlika. Pribliùvaweto mnogu poverojatno }e se slu~i vo onie sferi na pravoto {to se slabo povrzani so svojata sociolo{ka osnova, vo sporedba so pravilata {to se tesno povrzani so nea.Idejata deka op{testvenite i trgovskite normi go utvrduvaat obemot na pribliùvaweto na sistemite isto taka moème da ja sretneme vo analizata na David Charny. Charney istaknuva deka op{testvenite i trgovskite standardi na odnesuvawe se faktor {to go determinira korporativnoto upravuvawe, pokraj i zaedno so rpavnite normi. Dadenite normi moàt da se sprovedat ili preku praven ili preku ne-praven standard. Pribliùvaweto na normite moè da se postigne i pokraj opstojuvaweto na {irokata paleta pravni mislewa. Charney ja iznesuva idejata deka debatata za pribliùvaweto i za zavisnosta od izbraniot pat treba da se razgleduva kako ne{to pove}e od evolucija na pravnite pravila i da gi zeme predvid op{testvenite i trgovskite normi. Ako op{testvenite i trgovskite normi variraat pome|u jurisdikciite, pravnite pravila i natamu }e prodolàt da se razlikuvaat zaradi na~inot na koj go poddràle funkcioniraweto na ne-pravnite sankcii. Pribliùvaweto bi bilo postignato ako kombiniranata grupa na pravni i ne-pravni normi se pribliì do nekoj standard {to pretstavuva najdobra praksa. Nitu Teubner, nitu Charney ne upatuvaat na ograni~uvawata, osven na op{testvenite i trgovskite normi, {to bi ja ograni~ile sposobnosta na zakonodavstvoto za reformirawe na pravoto.1.2.5. Praven mentalitet

Druga pre~ka na pribliùvaweto se veli deka se razlikite vo pravnite mentaliteti. Pierre Legrand tvrdi deka evropskite pravni sistemi ne se pribliùvaat. Negoviot osnoven argument e deka so ogled na toa {to ne postoi nekoja zaedni~ka evropska tradicija na pravno mislewe - ili spored negovata terminologija, ne postoi nekoj zaedni~ki evropski praven "mentalitet" - evropskite pravni sistemi nema da se pribliàt. Procesot na razmisluvawe {to go primenuvaat pravnicite vo civil law sistemite, od edna strana i pravnicite od common law sistemite, od druga, e tolku razli~en {to duri i da postoi nekoja grupa na identi~ni pravila vo dvata sistema, tie pravila bez ogled na toa bi se tolkuvale na razli~en na~in i kako posledica na toa nema da dojde do pribliùvawe na sistemite.Legrand pi{uva deka razli~nite pravni zaednici razli~no }e gi tolkuvaat identi~nite normi. Toj ne sugerira deka ovde postojat faktori {to bi gi spre~ile jurisdikciite da gi napu{tat pravilata i da gi zamenat so celosno novi pravila, no toj dava ostro predupreduvawe deka pravilata naloèni na sistemot {to poteknuvaat od nekoj drug sistem nema da se odnesuvaat na ist na~in vo priemnata zemja, kako i vo onaa od koja tie poteknuvaat. Me|utoa, toj ne kaùva deka nekoja od soodvetnite jurisdikcii podleì na ograni~uvawa pri sproveduvaweto na pravnite reformi.

1.3. FUNKCIONALNO PRIBLI@UVAWE

Isto taka postoi {kola na mislewe {to posreduva pome|u pozicijata deka }e dojde do pribliùvawe i pozicijata deka postojat pre~ki {to kone~no toa i }e go spre~at. Ronald Gilson tvrdi deka efekt na globalizacijata e producirawe na mnogu po{iroka paleta na odgovori otkolku ednostavnoto pribliùvawe na sistemite, od edna i utvrduvaweto na zavisnosta od patot, od druga strana. Gilson zabeleùva deka iako pravoto za trgovskite dru{tva moè da se razlikuva, menaxmentot se ocenuva spored istite indikatori za raboteweto vo site razvieni korporativni sistemi. Bez ogled na toa dali zakonodavstvoto e skoncentrirano na imatelite na udelite ili na akcionerite, standardite za raboteweto stanuvaat globalni: Gilson upatuva na ovoj fenomen kako na "funkcionalno pribliùvawe". Vo isto vreme, moème da zabeleìme malo formalno pribliùvawe. "Formata" vo ovoj kontekst ja pretstavuvaat "silnit finansiski posrednici" vo germanskiot i japonskiot sistem i silniot "pazar na hartii od vrednost" vo SAD. Drugiot primer {to go naveduva Gilson se odnesuva na na~inite na koj moàt da se za{titat malcinskite akcioneri. Na primer, tie moàt da se za{titat ili preku zadolìtelnata ponuda za otkup spored propisite za prezemaweto na akcionerskite dru{tva ili preku strogo pravilo protiv trguvaweto so samiot sebe za upravata (menaxmentot). Ako dvata prioda obezbeduvaat soodvetna za{tita, }e dojde do funkcionalno pribliùvawe i pokraj nivnite prili~no razli~ni institucionalni karakteristiki - ednite {to gi {titat malcinskite akcioneri, obezbeduvaj}i im mo`nost da se oslobodat od svoite akcii, drugite so za{tita na nivnoto natamo{no opstojuvawe vo dru{tvoto. Funkcionalnoto pribliùvawe se slu~uva koga postojnite upravuva~ki institucii se dovolno fleksibilni za da odgovorat na barawata na promenetite okolnosti bez da gi promenat formalnite karakteristiki na institucijata. Formalnoto pribliùvawe nastanuva koga efikasniot odgovor bara zakonodavna akcija za da se izmeni osnovnata struktura na postojnite upravuva~ki institucii. Pribliùvaweto na funkciite }e nastapi prvo zatoa {to formalnoto pribliùvawe e poskapo; novite institucii baraat novi investicii, a postojnite institucii }e bidat poddràni od so niv povrzanite interesni grupi {to }e ja ote`nat sekoja neophodna politi~ka akcija. Gilson predviduva deka globalizacijata }e dovede do kreirawe na me{avina na formalno, funkcionalno i hibridno pribliùvawe, a konkretniot rezultat }e bide ~uvstvitelen na lokalnite uslovi.1.4. REZIME NA ANALIZATA

U~esnicite vo debatata prezentirana vo oddelite 1.1-1.3 se obiduvaat da procenat dali silite na globalizacijata se posilni od politi~kite, ekonomskite, kulturnite, op{testvenite i trgovskite normi ili od pravniot mentalitet. No za pra{awata vo debatata postoi i edna zaedni~ka tema. Dvete strani vo argumentacijata gi tretiraat pravnite pravila kako varijabila {to moè da bide podlo`na na nadvore{ni sili, no inaku moè da bide promeneta do sekoj poèlen stepen.

Predviduvaweto dadeno vo debatata se bazira na analizata na razli~nite sovremeni reìmi na pravoto na trgovskite dru{tva. Ne e napraven obid od strana na u~esnicite da utvrdat na koj na~in razli~nite pravni sistemi istoriski odgovorile na promenite. Globalizacijata ne e prviot predizvik na koj treba da odgovorat pravnite sistemi. Pravoto se prilagodilo na promenite vo minatoto i na~inot na koj se slu~ila taa promena prethodno moè da sluì kako osnova za davawe na nekoi predviduvawa vo vrska so toa na koj na~in }e se odgovori na globalizacijata.Vo glavite 2-14 gi analizirame angliskoto, germanskoto i avstriskoto pravo za hartiite od vrednost. Vo site tri pravni sistema, pravoto za hartiite od vrednost se adaptiralo na zna~ajnite promeni, od po~etokot do deneska.

Prviot predizvik {to pravoto treba da go nadmine e pojavata na hartiite od vrednost kako instrumenti {to se izdadeni na op{tata javnost so cel da cirkuliraat pome|u investitorite. Pojavata na ovie instrumenti pretstvuva me|unaroden fenomen. Hartiite od vrednost se pojavile pribli`no vo isto vreme vo razli~nite zemji - vklu~uvaj}i gi Anglija, Germanija i Avstrija. Instrumentite i sluèle na istata principielna cel vo site zemji i zakonite ja poddràle taa cel. No sepak toa ne vodelo kon identi~ni pravila vo razli~nite zemji. Pravoto ja adaptiralo doma{nata pravna doktrina za da ja olesni potrebata na izdava~ite i na investitorite.Koga za prv pat se pojavile hartiite od vrednost, hartienite dokumenti se koristele za da se izvr{i prenosot. Site analizirani zemji ja iskusile potrebata za eliminacija na hartijata vo nekoja moment na svojot praven razvoj i site se adaptirale na kreiraweto na metod na prenos {to ne bara fizi~ko dvièwe na hartijata. Na~inot na koj bila sprovedena ovaa reforma povtorno e determiniran od pravilata na pravnata doktrina {to ve}e postoele.Vo slednite delovi od ovoj trud }e gi analizirame angliskoto, germanskoto i avstriskoto pravo za hartiite od vrednost za da obezbedime sporedben pregled na pravnite pravila {to deneska postojat vo tie zemji. Trudot isto taka }e ja razgleda istoriskata zadnina od koja se razvilo dene{noto pravo, za da se pokaè deka sekoga{ koga pravoto se prilagoduvalo na novite predizvici, vaè~kite pravni doktrini ja opredeluvaat formata vo koja se sproveduva pravnata reforma. Novoto pravo ne se kreira od nula, tuku preku revizija i modifikacija na postojnite pravni pravila.

Angliskoto pravo go razgleduvame vo Delot I. Germanskoto i avstriskoto pravo }e gi razgledame vo Delot II. Vrz osnova na sporedbenata analiza na trite sistema vo Delot III }e izvle~eme nekoi zaklu~oci, {to isto taka }e sodràt analiza na implikaciite na tie zaklu~oci za debatata vo vrska so pribliùvaweto na sistemite i zavisnosta od izbraniot pat i za mo`noto kreirawe na nekoj harmoniziran evropski praven reìm.

DEL IANGLISKO PRAVO

Vo Anglija hartiite od vrednost predominantno se izdavaat vo forma na registrirani instrumenti (hartii od vrednost na ime). Akciite i obvrznicite izdadeni od strana na kompaniite tradicionalno se izdavaat re~isi isklu~ivo kako registrirani instrumenti, kako na primer vladinite obvrznici ili gilts. Instrumentite na pazarot na pari se izdavani vo forma na hartii od vrednost na donositel se do 2003 godina i deneska se izdavaat kako nesertificirani (dematerijalizirani) registrirani hartii od vrednost vo ramkite na CREST (Centralen depozitar za hartiite od vrednost).

2. HARTIENI PRENOSI

2.1. ISTORISKA POÊTNA TO^KA

Angliskoto pravo ne gi klasifikuva hartiite od vrednost kako telesni, tuku kako bestelesni stvari: tie se choses in action. Istoriski choses in action pretstavuvaat li~na (personalna) obligacija i zatoa doveritelot ne moè da gi prenesuva po pat na cesija. Me|utoa, prenosot e moèn so soglasnost na dol`nikot. Dol`nikot treba da se soglasi deka go prekinuva odnosot so prenesuva~ot i stapuva vo nov odnos so steknuva~ot. Ovoj metod na prenos na dolgot (otstapuvawe na dolg) vo angliskoto pravo se narekuva novacija.Pred da stanalo mo`no osnovaweto na pravni lica od strana na trgovcite, pretprijatijata bile osnovani vo forma na dogovorni trgovski dru{tva (deed of settlement companies). Aktot (deed) so koj se osnovalo dru{tvoto voobi~aeno sodrèl pravilo {to im ovozmoùvalo na akcionerite da gi prenesuvaat svoite prava preku akti (deed). Akciite vo dru{tvata {to imale klauzuli za toa se smetale za prenoslivi, duri i vo vremiwata vo koi samata choses in action seu{te ne se smetala za generalno prenosliva. Sosema e mo`no pravilata za prenosot na akciite i na drugite hartii od vrednost, {to poteknuvaat od toa vreme, da bile oblikuvani okolu idejata deka prenosot involvira prestanok na obligacijata i sozdavawe na nova.No pravilata za prenosot na akciite se razvivale vo vreme koga dru{tvata kako deed of settlement company od docniot XVIII i raniot XIX vek mnogu pove}e potsetuvale na sovremenite javni trgovski dru{tva, otkolku na sovremenite akcionerski dru{tva. Edno od osnovnite pravila na pravoto za javnite trgovski dru{tva e deka noviot sodru`nik moè da dojde vo dru{tvoto samo so soglasnost na site postojni ~lenovi.

Iako nema mnogu presudi od toa vreme vo vrska so ova pra{awe, ovaa analiza ja izveduvame vrz osnova na jazikot {to se koristel vo postarata sudska praksa. Northington LC zboruva za prenos na akciite vo dru{tvoto na sledniov na~in: "Titulata e priem vo dru{tvoto kako partner pro tanto". Sli~na terminologija sre}avame vo slu~ajot Simm {to se odnesuva na prenos na akcii vo komapnija osnovana spored Zakonot za kompaniite od 1862 godina. Bramwell LJ upatuva na toa deka kompanijata gi poseduva dokumentite {to treba da se prenesat i veli: "Tie (kompanijata) go primi nego (steknuva~ot) kako partner". Koga inkorporacijata (steknuvaweto na statusot pravno lice) stanala generalno mo`na vo 1744 godina, bez ogled na toa noviot zakon go za~uval praviloto deka akciite se prenesuvaat samo ako dogovorot za dru{tvoto sodrì odredba so koja na postojnite akcioneri im se dozvoluva da gi prenesuvaat svoite akcii (udeli).Robert Pennington so pravo istaknuva deka ograni~enata odgovornost vo toa vreme seu{te ne im bila dostapna na kompaniite. (Ograni~enata odgovornost bila vovedena vo 1756 godina). Ako nema ograni~ena odgovornost, promenata na akcionerot moè da dovede do promena na sredstvata {to mu se dostapni na dru{tvoto i na negovite doveriteli, {to moè da ima potencijalni efekti vrz sposobnosta na dru{tvoto da go prodolì svoeto pretprijatie. Vo takvi okolnosti moè da se pretpostavi deka akcionerite }e sakaat da go rezerviraat pravoto na kompanijata, taa da gi odobruva site prenosi i }e ja dava svojata soglasnost so prenosot samo ako noviot ~len ima makar ednakva finansiska pozicija kako i negoviot prethodnik. Zatoa se ~ini logi~no {to Zakonot za kompaniite kako osnovno pravilo prifatil deka akciite (udelite) ne se slobodno prenoslivi i im ostavil na akcionerite samite da re{at dali sakaat da izdadat slobodno prenoslivi akcii (udeli).So ogled na toa {to po~etnata to~ka na analizata e deka izdava~ot pri sekoj prenos na akciite treeba da re{i dali predloèniot steknuva~ e soodveten da stane ~len na dru{tvoto, stanalo voobi~aena praksa za sekoj prenos na akciite da bide prezentiran i procesuiran od strana na kompanijata. Se razvila praksa kompanijata na sekoj ~len da mu izdava akcii. Me|utoa, akciite ne se prenesuvale po pat na prenos na sertifiaktot, zatoa {to sertifikatite ne se smetale za negocijabilni instrurumenti, tuku samo za dokumentiran dokaz za pravoto na akcionerot. Za da se izvr{i prenosot, prodava~ot trebalo da mu obezbedi na kupuva~ot obrazec za prenosot (transfer form) {to trebalo da mu go predade zaedno so sertifikatot. Ova e izrazeno na primer vo Zakonot za kompaniite od 1948 godina vo koj se naveduva deka registracijata na prenosot bara "soodveten instrument za prenosot".[to }e se smeta za soodveten instrument na prenosot treba da bide regulirano so dogovorot za dru{tvoto (articles of association). Vo praksa, instrumentot za prenosot bil dokument na hartija vo koj se naveduval brojot na akciite {to se prenesuvaat na steknuva~ot, kako i nadomestot za toa i dokumentot se potpi{uval pred svedoci od strana na prenesuva~ot i steknuva~ot. Ovoj metod prodolìl da se primenuva se do po~etokot na {eesetite godini od XX vek, koga se mislelo deka e premnogu optovaruva~ki "za sovremenoto trguvawe so hartiite od vrednost". Za da se napravi trguvaweto poednostavno, vo 1963 godina bil donesen Zakonot za prenos na akciite. Toj gi poednostavil uslovite vo vrska so obrazecot za prenos. Novite formalni uslovi }e gi razgleduvame podocna. Otkako }e gi dobie obrazecot za prenos i sertifikatot na akcijata od prodava~ot, kupuva~ot gi nosi dvata dokumenta vo kompanijata za da go vnese svoeto ime vo registerot na akcionerite.Postojnoto zakonsko pravilo (vo slu~aj dogovorot za dru{tvoto da ne propi{uva ne{to drugo) e deka akciite se prenesuvaat bez soglasnost na izdava~ot. Kompanijata moè da odbie da go registrira prenosot samo ako moè da upati na odredba vo dogovorot za osnovawe {to i dava pravo da go stori toa. Kompaniite moàt da donesat dogovor za osnovawe spored koj sekoj prenos treba da bide odobren od na primer odborot na direktori ili od akcionerskoto sobranie. Modelot dogovor za osnovawe {to e priloèn kako dodatok na Zakonot za kompaniite od 1985 godina sodrì odredba (Tabela A, pravilo 24) {to im dava ovlastuvawe na direktorite da odbijat da go registriraat prenosot ako soodvetnite akcii ne se plateni vo celost ili ako stanuva zbor za akcii vrz koi kompanijata ima zalo`no pravo.

Me|utoa vo praksa ograni~uvawata na prenosot postojat samo kaj privatnite kompanii (DOO) ili kaj javnite kompanii (akcionerskite dru{tva) ~ii akcii ne kotiraat na berzata. Pravilata za priem na akciite na berza na Londonskata berza baraat sloboden i neograni~en prenos na akciite kako uslov za priem na kompanijata. Osven vo isklu~itelni okolnosti, kompaniite ~ii akcii kotiraat na berza vo svoite dogovori za osnovawe (statuti) nemaat odredbi so koi se ograni~uva prenosot na akciite.Iako dobar del od ranitekoreni na prenosot na hartiite od vrednost se pra{awe nan {pekulacii, sepak e mo`no nedostapnosta na pravilata za cesijata vo vremeto koga hartiite od vrednost stanale popularen instrument za finansirawe na golemite proekti da dovelo do toa angliskoto pravo da se svrti kon novacijata za da ja postigne prenoslivosta. Faktot deka novacijata najverojatno bila eden od metodite so koi hartiite moèle da se prenesuvaat vo vremeto koga za prv pat stanale popularni go odvel angliskoto pravo na patot po koj toa po~nalo da se razviva u{te od toga{.

Koga akciite stanale slobodno prenoslivi, stanalo mo`no za kompaniite da ne se involviraat vo administriraweto na prenosot na akciite. Tie toa moèle da go napravat na primer preku izdavawe akcii na donositel {to se prenesuvale preku isporaka na dokumentot i ne barale od kompanijata da vodi register na akcionerite. Bez ogleed na toa kompaniite i natamu prodolìle da izdavaat registrirani akcii (na ime) i hartii od vrednost na ime; prenosite i natamu se vr{ele preku registerot {to go vodela kompanijata emituva~ ili nekoe lice za nea. Drug na~in na poednostavuvawe na prenosot bi bil ukinuvawe na obrazecot za prenos kako poseben formalen uslov. Bi bilo mo`no registriranite akcii da se prenesuvaat preku indosirawe na zadnata strana od sertifiaktot.

No ni{to od toa ne se slu~ilo. Zakonot i natamu ja sodrèl procedurata za prenos {to go reflektira nejzinoto istorisko poteklo. Ignoriraj}i ja dematerijalizacijata za moment, standardnata procedura bara sekoj investitor da go vnese svoeto ime vo registerot na izdava~ot i da dobie sertifikat izdaden na negovo ime so koj se evidentira kolku se hartii od vrednost od toj vid toj poseduva vo dru{tvoto.Za razlika od na primer germanskite i avstriskite kompanii, angliskite izava~i seu{te ne izdavale sertifikati za sekoja individualna akcija. Sekoj investitor dobival po eden sertifikat za site hartii od vrednost od sekoja klasa {to ja poseduval i po prenosot na del od hartiite od koja bilo klasa, nemu mu se izdaval sertifikat za preostanatiot del od hartiite {to gi poseduva. Sekoj sertifikat go naveduva brojot i klasite na hartiite od vrednost na koj se odnesuva.

Sertifiktite i natamu prodolìle da bidat samo dokazni dokumenti (potvrdi). Tie ne pretstavuvale negocijabilni dokumenti. Toa e izrazeno vo ~lenot 186 od Zakonot za kompaniite od 1985 godina koj istaknuva deka akciskiot sertifikat na koj se naveduva brojot na akciite {to gi poseduva sekoj akcioner pretstavuva prima facie dokaz (soborliv dokaz) za sopstvenosta na akcionerot vrz tie akcii.

Za da se izvr{i prenosot prodava~ot mora da go potpi{e obrazecot za prenos, {to po donesuvaweto na Zakonot za prenos na akciite od 1963 godina, trebalo da bide soglasen na model obrazecot utvrden so Dodatokot 1 na Zakonot. Toj se potpi{uval samo od strana na prenesuva~ot i gi specificiral uslovite na nadomestot (protiv-vrednosta ili protiv-ispolnuvaweto), podatoci za hartiite od vrednost, liceto na koe se vr{i prenosot i polnoto ime i adresa na steknuva~ot. Potpolnuvaweto i potpi{uvaweto na obrazecot za prenos ne mora da se vr{i pred svedoci. Obrazecot za prenos e polnovaèn duri i ako ima dopolnitelni karakteristiki - {to se baraat na primer so statutot na dru{tvoto - se dodeka gi ispolnuva uslovite utvrdeni so Zakonot za prenos na akciite.Obrazecot za prenos seu{te treba da se ispora~a (predade), zaedno so sertifikatot na kupuva~ot, koj voobi~aeno tie dokumenti gi ostava vo kompanijata. Isto taka e mo`no prenesuva~ot da gi ostavi dokumentite i da pobara od kompanijata da gi vnese izmenite i da gi registrira. ^lenot 183(4) od Zakonot za kompaniite od 1985 godina izre~no naveduva deka po barawe na prenesuva~ot na akciite, kompanijata vo svojot register }e go vnese imeto na steknuva~ot na ist na~in i pod istite uslovi kako i baraweto za toa da bilo podneseno samo od strana na steknuva~ot.Moè da se vidi deka bez ogled na faktot {to hartiite od vrednost stanale slobodno prenoslivi, prenosot seu{te bara involvirawe na izdava~ot. Od izdava~ot normalno ne se bara da go odobri prenosot, no toj treba da go dobie obrazecot za prenos i sertifikatot, da bide zadovolen od avtenti~nosta na dokumentite, da go vnese imeto na steknuva~ot vo registerot i da mu izdade na steknuva~ot novi sertifikati.Pravnata situacija {to psotoela koga za prv pat se javile hartiite od vrednost gi oblikuvala formalnostite na procesot na prenosot i ovie formalnosti i natamu se razvivale dol` patot {to bil izbran. Nitu faktot deka postojat drugi instrumenti za prenos, nitu faktot deka hartiite od vrednost i drugite bestelesni stvari (choses in action) stanale generalno prenoslivi ne ja pottiknal praksata da ja promeni procedurata za prenos {to ve}e postoela dotoga{.

2.2. Pravoto i pravdata

Kako i pravilata {to ja reguliraat procedurata za prenos, pravilata {to go reguliraat prenosot na sopstveni~kite prava vrz hartiite od vrednost (vo angliskata terminologija "sopstveni~ki interesi", zaradi pove}e "feudalniot" priod kon poimaweto na sopstvenosta) se oblikuvani od patot prifaten vo angliskoto privatno pravo. Angliskoto privatno pravo dominantno e pravo {to po~iva vrz sudskata praksa i sudskite presedani. Za razlika od pravilata za proda`bata na stokite, {to se kodificirani so Zakonot za proda`ba na stoki od 1979 godina, pravilata za proda`bata na drugite stvari ne bile predmet na kodifikacija.Strukturata na angliskite sudovi i nivnite proceduralni pravila re{ava~ki jja determinirale sodrìnata na sovremenoto materijalno pravo za sopstvenosta. Angliskoto pravo za sopstvenosta postoi vo ovaa forma samo zatoa {to izvesen period vo Anglijafunkcionirale dve razli~ni i nezavisni granki na sudstvoto {to imale nadle`nost vrz pravilata so koi se reguliral prenosot na sopstvenosta. Ovie granki bile sudovite po common law i sudovite po equity. Dvata suda nosele presudi vo slu~aite {to involvirale transakcii so hartii od vrednost i drugi stvari i sekoj od sudovite kreiral sopstveno prescedentno pravo. Angliskiot metod na organizacija na administriraweto na pravdata okolu dva nezavisni suda dovel do ne{to {to moè da se nare~e "dualisti~ki model" na pravoto za sopstvenosta. Angliskoto pravo nema eden, tuku dva poima za sopstvenosta. Toa pravi razlika pome|u sopstvenost spored zakon i sopstvenost spored pravda (equity). Pravilata za sopstvenosta spored zakon se razvieni od strana na common law sudovite, a pravilata za sopstvenosta spored pravi~nosta bile razvieni od strana na equity sudovite.Od gledna to~ka na nekoj common law pravnik, nema potreba da se objasnuva razlikata pome|u sudovite spored zakon i spored equity i nivnite nadle`nosti vo knigi {to se odnesuvaat na hartiite od vrednost. Me|utoa ovoj trud e od sferata na sporedbenoto pravo. Toj treba da im bide od polza na onie {to ne ja znaat razlikata pome|u common law i equity, pa zatoa e korisno nakuso da se objasni odnosot pome|u common law i equity sudovite i sudskata praksa {to tie ja razvile. Pri toa nema da se vpu{tame vo angliskata rasprava za prirodata na pravi~nosta.

Istoriski common law sudovite funkcionirale dolgo vreme pred da se pojavat equity sudovite. Nadle`nosta na equity sudovite se pojavila vo moment koga common law stanalo premnogu rigidno. Teoriski bi bilo mo`no zakonskite sudovi da gi promenat pravilata {to samite gi sozdale za da dadat pravda vo slu~aite vo koi se ~ini deka zakonot e premnogu strog. Me|utoa toa ne se slu~ilo. Namesto toa, ona {to se realno se slu~ilo e deka strankite {to mislele deka zakonskite sudovi ne moèle da im pomognat vo zakonski i so pravo podnesenoto barawe po~nale da se obra}aat do Chancellor (kancelarot) za praven lek. Kancelarot daval posebni pravni lekovi za da go spre~i ili stopira nesovesnoto odnesuvawe. So tek na vreme, kancelarijata na Kancelarot po~nala da administrira barawa vo svoe ime i se transformirala vo poseben sud, nare~en sud za pravdata (court of equity).Izvesno vreme zakonskite sudovi i sudovite po equity funkcionirale nezavisno eden od drug. Zakonskite sudovi prodolìle da ja razvivaat sudskata praksa {to tie ve}e ja imale vospostaveno, {to po~nala da se naveduva kako "zakon" ili "pravo" (law).Equity sudovite razvile pravila {to pretstavuvale isklu~oci ili dopolna na toa prethodno postojno "pravo". Kako minuvalo vremeto, sudovite po equity razvile sopstvena sudska praksa potpiraj}i se na sopstvenite presedani i razlikuvaj}i gi prethodnite presedani vrz osnova na fakti~kata situacija. Ovaa prescedentna sudska praksa po~nala da se narekuva "pravda" ili "pravi~nost" (equity).

Edna od prednostite {to bila dostapna pred equity sudovite bila nivnata pomalku rigidna procedura i proceduralni pravila i taa na primer moèla da dade vremena merka (injunctive relief) ili da naloì specifi~no ispolnuvawe na dogovorot. Zakonskite sudovi nemale proceduralni pravila {to im davale pravo da opredeluvaat vremeni merki i tie moèle da dosuduvaat pari~ni obes{tetuvawa samo vo forma ma nadomest na {teta za povreda na dogovorot (to est ne moèle da naloùvaat specifi~no ispolnuvawe na dogovorot).Zakonskite sudovi i sudovite po equity se spoile vo 1873 i 1875 godina i dvete pravni granki na angliskoto pravo deneska gi administriraat istite sudovi. Nezavisno od toa, razlikuvaweto pome|u pravoto i pravdata (equity) preìvealo vo pravnata terminologija. Sudskata praksa i presedanite {to odat nazad vo vremeto na zakonskite sudovi seu{te voobi~aeno se naveduva kako "zakon" ili "pravo". Sudskata praksa i presedanite {to odat nazad vo vremeto na sudovite spored equity seu{te voobi~aeno se naveduvaat kako "equity" ili "pravda", "pravi~nost".Pravnicite od civil law sistemot pravat razlika pome|u pravnite pravila isklu~ivo spored nivnata sodrìna. Na primer, pravoto za sopstvenosta e granka na privatnoto pravo {to ja regulira sopstvenosta i drugite stvarni prava (prava in rem). Pravoto na trgovskite dru{tva e granka na pravoto {to go regulira osnovaweto i organizacijata na opredeleni pravni lica. Razlikata pome|u pravoto i equity ne funkcionira pod vakvi naslovi: dali edno pravilo mu pripa|a na pravoto ili na equity ovde isklu~ivo se opredeluva vo zavisnost od toa dali praviloto poteknuva od sudskata praksa na common law sudovite ili od sudskata praksa na sudovite spored equity.Distinkcijata pome|u pravoto i equity (pravi~nosta ili pravdata) se protega vo nekolku privatno-pravni sferi. Spored obemot, equity moè da se okarakterizira kako zbir na isklu~oci od pravnite pravila. Equity isto taka isklu~ivo regulira celi oblasti od pravoto {to ne bile zakonski razvieni, na primer pravoto za trustot (fiducijata). Angliskiot trust e pravna institucija {to bila izmislena od sudovite spored equity.Pravnikot od civil law tradicijata moè da se zapra{a zo{to ako posebnite sudovi se spoile pred 130 godini i ako equity go so~inuvaat samo isklu~oci od drugite pravni pravila, seu{tee opstojuva razlikata pome|u pravoto i equity. Zarem ne bi bilo pologi~no za angliskoto privatno pravo da se razmisluva kako za organizirana sodrìna, a ne zavisno od istoriskoto poteklo na pravilata? Toa bi bilo konzistentno so posebnite naslovi na oddelnite pravni oblasti, kako pravoto za trustot, {to istoriski celosno po~nalo da se razviva pred equity sudovite.Sekako ima nekoja polza od analiziraweto na postojnite pravni pravila vo smisla na nivnoto istorisko poteklo, no dali toa ja opravduva principelnata razdvoenost na pravoto i pravdata e otvoreno za rasprava. Zna~eweto na distinkcijata pome|u pravoto i pravdata i prirodata na pravdata samata po sebe se pra{awa {to ostro se debatiraat vo common law svetot.Edna pravna {kola tvrdi deka pravoto i equity se razli~ni po svojata priroda. Spored ovoj stav, pravilata {to proizleguvaat od presedanite na equity sudovite treba da se tolkuvaat vo smisla na sproveduvawe na sovesnosta. Druga pravna {kola tvrdi deka pravilata na equity ne go opravduvaat razli~niot pristap i treba da se razvivaat so istite metodi kako i pravoto.Ovoj trud nema namera da dava svoj pridones vo debatata. Sosema e dovolno ovde da se zabeleì deka distinkcijata pome|u pravoto i equity se bazira na istoriskoto poteklo na pravilata i deka toa istorisko poteklo i natamu ima va`nost za sovremenoto anglisko pravo. Patot {to go izbralo angliskoto pravo, a osobeno metodot {to e izbran za administrirawe na pravdata, dovelo do toa pravoto za sopstvenosta da razvie pravila za sopstvenosta spored pravoto i spored equity. Angliskoto pravo za hartiite od vrednost se razvilo soglasno ovaa nasoka. Kako rezultat na toa, angliskoto pravo ne mu prio|a na prenosot na hartiite od vrednost vo kontekstot na definiraweto na okolnostite pod koi steknuva~ot steknuva sopstvenost vrz hartiite od vrednost. Namesto toa, pravoto za hartiite od vrednost sodrì pravila spored koi, spored pravoto, steknuva~ot steknuva ne{to {to se narekuva "zakonska ili pravna sopstvenost". Pokraj toa vo opredeleni okolnosti, equity mu dava na steknuva~ot pravo (interes) vrz prodadenite hartii od vrednost. Ovoj interes se narekuva "equitable" ili "beneficial" ownership (sopstvenost spored equity ili korisni~ka sopstvenost). No interesot ne postoi vo site slu~ai. Ako se pojavi toj mu pripa|a na kupuva~ot i pred toj da stane zakonski sopstvenik.Vo oddelot 2.3. gi analizirame slu~aite vo koi steknuva~ot steknuva zakonska sopstvenost. Vo oddelot 2.4. gi razgleduvame pravilata so koi se regulira steknuvaweto na sopstvenosta spored equity ili korisni~kata sopstvenost. Dvata oddela }e pokaàt deka angliskite pravila za sopstvenosta vrz hartiite od vrednost se funkcija na istoriski izbraniot pat na angliskoto pravo za sopstvenosta.

2.3. ZAKONSKA TITULA (SOPSTVENOST) I REGISTRACIJA

Vo Anglija, registerot na hartiite od vrednost e klu~nata to~ka za steknuvawe na zakonskata titula vrz hartiite od vrednost (pravoto na sopstvenosta). Pozicijata vo sovremenoto anglisko pravo e deka kuuva~ot stanuva zakonski sopstvenik koga negovoto ime }e bide registrirano vo registerot na akcionerite (akcionerskata kniga). Nourse LJ na primer vo slu~ajot Sainsbury plc. v. O'Connor (Inspector of Taxes) smetal deka "nema nekoi osobeni te{kotii da se utvrdi zakonskata sopstvenost vrz akciite, {to sekako mu pripa|a na registriraniot imatel". Drug slu~aj e Re Rose vo koj sudijata Jenkins LJ pi{uva:"Po moe mislewe, prenosot so zape~aten obrazec za prenos vo soodvetna forma spored propisite za kompaniite ne e dovolen da dovede do prenos na equity sopstvenosta pome|u prenesuva~ot i steknuva~ot i od steknuva~ot da napravi equitable sopstvenik na akciite...... Tuku steknuva~ot mora da stori u{te eden akt vo forma na barawe i dobivawe registracija za da ja dobie i da ja perfektuira svojata zakonska titula (sopstvenost)".Ovie slu~ai se konzistentni so ~lenot 22 od Zakonot za kompaniite od 1985 godina spored koj liceto koe }e se soglasi da stane ~len na kompanijata i ~ie ime e registrirano vo nejziniot register na ~lenovite e ~len na kompanijata.

Stavot deka registracijata e potrebna za da se perfektuira zakonskata titula na steknuva~ot vrz hartiite od vrednost ne e osporena. Robert Pennington pi{uva deka istoriski se ~ini mnogu poverojatno deka sopstvenosta (titulata) vrz akciite preminuva spored common law pred da bide izvr{ena registracijata, koga prenesuva~ot }e mu go ispora~al na steknuva~ot potpi{aniot (ili zape~ateniot) instrument za prenosot. Spored misleweto na Pennington uslovot za registracijata e vgraden kako uslov vo deeds of settlement (osnova~kiot akt na dru{tvoto) ednostavno kako merka za sopstvena za{tita na izdava~ot. Pennington go iznesuva stavot deka uslovot vo vrska so registracijata ima samo dogovoren efekt i nema nikakvo vlijanie vrz pra{aweto vo koj moment zakonskata titula (sopstveni~koto pravo) preo|a kaj steknuva~ot.Zabele{kite na Pennington se izrazeni vo kontekstot na istoriskite razmisluvawa {to odat do vremeto koga hartiite od vrednost, kako i drugite choses of action ne bile prenoslivi spored pravoto (zakonot ili common law). Ve}e be{e spomenato deka hartiite od vrednost i pravilata {to go reguliraat nivniot prenos se razvile vo vreme koga cesijata na bestelesnite stvari (choses in action) generalno bila zabraneta. Choses in action bile prenoslivi samo po pat na novacija. Novacijata barala soglasnost na izdava~ot. Me|utoa izdava~ot moèl da se otkaè od svoeto pravo da istaknuva prigovori vo odnos na prenosite preku soodvetni odredbi vo dogovorot za osnovawe ili statutot na dru{tvoto. Analizata na Pennington e potkrepena so faktot deka ako izdava~ot se otkaè od pravoto da dava soglasnost na sekoj prenos na akciite, se ~ini logi~no sopstvenosta vrz hartijata od vrednost da preminuva pome|u kupuva~ot i prodava~ot nezavisno od involviraweto na izdava~ot.

Od druga strana, sosema e mo`no istoriskata analiza bazirana na novacijata isto taka da gi oblikuvala i pravilata so koi se regulira perfekcijata na sopstveni~koto pravo vrz hartiite od vrednost pome|u prodava~ot i kupuva~ot. Ako e to~no deka po~etnata to~ka na pravilata so koi se reguliraat prenosite na hartiite od vrednost bila deka prenosite moàt da se izvr{at samo so izre~na soglasnost na izdava~ot, sledi deka soglasnosta bila isto taka neophodna za da se perfektuira titulata (sopstvenosta) vrz hartiite od vrednost i pome|u kupuva~ot i prodava~ot. Ako pravoto e bazirano na koncepcijata deka izdava~ot treba da go odobri prenosot za toj da bide vozmoèn, nekoe involvirawe na izdava~ot sekako i natamu }e bide neophodno, duri i ako prenosot stane moèn zaradi nekoja posebna odredba vnesena vo dokumentacijata za izdavaweto na akciite ili preku generalen isklu~ok od zakonot. So relaksacijata na praviloto za mo`nosta za izvr{uvaweto na prenosot, soodvetno se relaksiral i uslovot za u~estvo na izdava~ot vo procesot na samiot prenos. Izdava~ot ve}e ne treba da go odobruva sekoj prenos individualno, tuku i natamu prodolìl da postoi uslovot deka mora da dojde do registracija za da moè da dojde do prenos na sopstveni~koto pravo na kupuva~ot.Vo sekoj slu~aj, so ogled na ~lenot 22 od Zakonot za kompaniite od 1985 godina i so ogled na presedanot od slu~ajot J. Sainsbury mnogu pomudro bi bilo da se zaklu~i deka kupuva~ot stanuva zakonski sopstvenik po registracijata na negovoto ime vo registerot na hartii od vrednost (akcionerskata kniga).Nezavisno od stavot {to pove}e ni se dopa|a vo vrska so perfekcijata na sopstveni~koto pravo (titulata) vrz hartiite od vrednost pome|u prodava~ot i kupuva~ot, registracijata mu dava na steknuva~ot posilna pozicija od onaa {to toj ja ima pred takvata registracija. Po registracijata, kupuva~ot stanuva akcioner ili dol`nik na izdava~ot. Ako stanuva zbor za akcii, zakonskiot sopstvenik dobiva dividenda i vremeni isplati, ima pravo da glasa na generalnite akcionerski sobranija i odgovara za uplatata na svoite vlogovi. So drugi zborovi, toj e priznaen kako akcioner na dru{tvoto od strana na samoto dru{tvo. Ako stanuva zbor za dol`ni~ki hartii od vrednost, zakonskiot sopstvenik dobiva pravo da prima isplati na kamatata i na kapitalot (glavnicata).Druga posledica na registracijata e {to steknuva~ot ~ie ime bilo registrirano ima podobra titula od steknuva~ot koj gi kupil svoite akcii pred registriraniot steknuva~. Ova vaì duri i koga vtoriot steknuva~ registracijata ja dobil so laèn sertifikat, no bez ogled na toa izdejstvuval registracija pred prviot steknuva~. Sosema e neva`no {to prviot steknuva~ go dobil sertifikatot so blanko prenos pred vtoriot steknuva~ da gi kupi svoite akcii. Ako vtoriot steknuva~ e registriran pred prviot steknuva~, toj stanuva zakonski sopstvenik na akciite.

Registracijata vodi kon toa pravoto na kupuva~ot da moè da se vr{i vo odnos na izdava~ot i nego mu dava prioritet pred sekoj drug steknuva~ koj moèlo da sklu~i kupoprodaèn dogovor so prenesuva~ot pred nego. Ortodoksniot stav e deka pravnata titula pome|u kupuva~ot i prodava~ot preminuva na kupuva~ot od momentot koga negovoto ime }e bide registrirano vo registerot na hartii od vrednost (akcionerskata kniga).Titulata na kupuva~ot (negovoto sopstveni~ko pravo) podleì na eden mnogu vaèn uslov. Steknuva~ot }e stane zakonski sopstvenik na registriranite hartii od vrednost (hartiite od vrednost na ime) samo ako prenesuva~ot na akciite samiot bil sopstvenik na tie akcii ili e ovlasten od zakonskiot sopstvenik da izvr{i niven prenos. Koga prenesuva~ot na hartiite od vrednost ne e zakonski sopstvenik, steknuva~ot nema da stekne zakonska titula (sopstvenost) vrz hartiite od vrednost, duri i koga negovoto ime bile vneseno vo registerot. Upisot vo registerot ne mu obezbeduva validno sopstveni~ko pravo na steknuva~ot vo odnos na zakonskiot sopstvenik na hartiite od vrednost. Ako hartiite od vrednost se preneseni bez ovlastuvawe na zakonskiot sopstvenik na hartiite, toj moè da go vr{i svoeto pravo i da bara ispravka vo registerot.Sosema e mo`no faktot deka registracijata mu dava na steknuva~ot zna~itelna sigurnost vo vrska so pravata vo angliskoto pravo da bide posledica na faktot deka angliskoto pravo za hartiite od vrednost ima svoe izvori{te vo pravilata za novacijata. Toa predizvikalo angliskoto pravo da razvie reìm spored koj prenosite na hartiite od vrednost baraat registracija na imeto na steknuva~ot od strana na izdava~ot i taa registracija mu obezbeduva na steknuva~ot mnogu pogolema sigurnost vo vrska so negovite prava, otkolku {to toa mu go obezbeduva isporakata (predavaweto) na dokumentite za hartiite od vrednost. Pravnata klima {to preovladuvala vo vremeto na prvoto pojavuvawe na hartiite od vrednost go naso~ila angliskoto pravo na pat {to imal svoe vlijanie vrz site podocne`ni pravni razvoi.2.4. TITULA (SOPSTVENOST) SPORED EQUITYVo prethodniot tekst se razgleduvaat pravilata so koi se regulira steknuvaweto na zakonskata titula (zakonskoto sopstveni~ko pravo). Be{e izveden zaklu~okot deka pod uslov prodava~ot da imal ovlastuvawe za prodavawe na hartiite od vrednost, zakonskata titula (sopstvenosta) mu se prenesuva na kupuva~ot po registracijata na negovoto ime vo registerot na hartiite od vrednost. Vo ovoj del od trudot }e gi razgleduvame pravilata so koi se regulira steknuvaweto na sopstvenosta vrz hartiite od vrednost spored pravilata na equity (equitable title to securities).

2.4.1. Equity i prenosite na hartiite od vrednost na ime (registriranite hartii od vrednost)

Od gledna to~ka na ovaa kniga, va`no e da se zabeleì deka pravilata za prenosot na hartiite od vrednost se cvrsto vkoreneti vo op{tata ramka na angliskoto privatno pravo. Anglija im prio|a na prenosite na hartiite od vrednost vo kontekstot na istoriski determiniranata dualisti~ka jurisprudencija na sudovite spored zakon i sudovite spored equity. Pravilata za prenosite na hartiite od vrednost precizno se vklopile vo ovoj dualen model i se razvile od podelbata pome|u zakonot (pravoto ili common law) i prav~nosta ili pravdata (equity).Koga hartiite od vrednost za prv pat vlegle vo {iroka upotreba, sekako po~nale da se javuvaat pra{awa {to prethodno ne bile razgleduvani i analizirani. Angliskiot praven sistem ne gi re{aval tie novi pra{awa preku kreirawe na celosno novi pravila, tuku ja iskoristil mreàta na pravila {to ve}e bila postojna: toj gi adaptiral postojnite pravni tehniki za da gi razre{i novite pravni problemi i obezbedil pravoto za hartiite od vrednost da ostane na patot {to prethodno bil prifaten od strana na angliskoto privatno pravo.

Tehnikata {to ja iskoristilo angliskoto pravo za da dade equitable ili beneficial interest (sopstveni~ko ili korisni~ko pravo spored equity) bile pravilata za trustot (trust). Pravilata za trustot, kako {to ve}e be{e zabeleàno pretstavuvaat grupa na pravila {to se kreirani od strana na equity sudovite. Trustot se osnova (kreira) so izre~na izjava (ednostrana izjava na voqa) ili po sila na zakon. Ako trustot e kreiran vo kontekstot na prenosot na hartiite od vrednost, prenesuva~ot stanuva trustee. Vo toa svojstvo, prenesuva~ot gi drì hartiite od vrednost vo trust vo polza na steknuva~ot. Steknuva~ot se naveduva kako korisnik (beneficiary) na trustot: kako korisnik steknuva~ot drì equitable ili beneficial titula (sopstvenost).Ova pra{awe natamu moè da se ilustrira preku upatuvawe na izrekata na lord Diplock vo slu~ajot Ayerst v. C&K (Construction) Ltd.: "Zakonskata sopstvenost vrz imotot na trustot e kaj trustee, no toj nea ne ja drì vo sopstvena polza, tuku vo polza na ........ korisnicite. Po kreiraweto na trustot vo strogata smisla kako {to e toj kreiran od strana na equity, celosnata sopstvenost vrz imotot na trustot se deli na dva konstitutivni ili sostavni elementi {to se dadeni na razli~ni lica: "zakonskata sopstvenost" na trustee, {to po~nala da se narekuva "beneficial ownership" vo cestui que trust."Ako se ispolneti uslovite {to }e gi razgleduvame podolu, se smeta deka trustot bil kreiran. Prodava~ot stanuva trustee vo polza na kupuva~ot i so toa kupuva~ot steknuva equitable titula vrz tie hartii od vrednost. Prodava~ot seu{te ostanuva zakonski sopstvenik vrz hartiite od vrednost se dodeka imeto na kupuva~ot ne bide registrirano vo registerot na izdava~ot. So ogled na toa {to prodava~ot seu{te ima zakonska titula vrz hartiite od vrednost, toj spored zakon (common law) seu{te moè da gi prenese; toa zna~i deka e sosema mo`no prodava~ot da gi prenese hartiite od vrednost na nekoj vtor kupuva~. Ako dojde do registracija na imeto na vtoriot kupuva~, toj kupuva~ }e ja stekne zakonskata titula vrz hartiite od vrednost.Prenosot na zakonskata titula na vtoriot kupuva~ sepak ne gi zasega pravata na prviot kupuva~. Generalnoto pravilo e deka equity pravata na prviot kupuva~ moàt da se vr{at vo odnos na vtoriot kupuva~, isto kako i protiv prodava~ot na hartiite od vrednost. Ova isto taka se postignuva preku pravilata za trustot: vtoriot kupuva~ se klasificira kako "constructive trustee" {to gi drì hartiite od vrednost vo trust za prviot kupuva~, isto kako {to toa go pravel i prodava~ot koj se smetal za trustee. Postoi samo eden isklu~ok od ova: vtoriot kupuva~ ne se smeta za constructive trustee ako hartiite od vrednost gi kupil na sovesen i ~esen na~in i za protiv-vrednost.

Detalite za ovaa analiza se klu~ni od gledna to~ka na interesot na ovoj trud. Angliskoto pravo im prio|a na sopstveni~kite (imotnite) prava na strankite na donekade kompliciran na~in {to moè da se objasni samo so ekscentri~nosta na operacijata na dvojnata nadle`nost na common law i na equity. Nekoj moè da se zapra{a zo{to nezavisno od registracijata pravilata ednostavno ne naveduvaat deka sopstvenosta (titulata) vrz hartiite od vrednost ne preminuva na vtoriot kupuva~ vo opredeleni okolnosti ako toj ne e sovesen i ~esen kupuva~ za protiv-vrednost.

Odgovorot e zavisen od izbraniot pat. Orginalnata po~etna to~ka e deka kupuva~ot ~ie ime bilo registrirano ima sopstveni~ko pravo (titula) vrz hartiite od vrednost. Ova se smeta za strogo vo nekoi okolnosti, {to }e gi analizirame podocna. Namesto da gi promeni zakonskite pravila, Anglija se spravuvala so problemot vo zavisnost od izbraniot pat. Intervenirale equity sudovite. Equity ne moè da go promeni zakonot (common law), no moè da go dopolni. Zatoa equity sudovite ne moèle da mu ja odzemat zakonskata titula na vtoriot kupuva~, no moèle taa tiutla da ja podvedat na edna niza prava {to bile kreirani vo polza na prviot kupuva~. Equity moè da go prinudi vtoriot kupuva~ da ja po~ituva equitable titulata (sopstvenosta spored equity) na prviot kupuva~. Tokmu na ovoj na~in prenosot na hartiite od vrednost po~nal da se analizira so pomo{ na pravilata za trustot.So tekot na vekovite se razvilo praviloto deka vtoriot kupuva~ e obvrzan so equity pravata na prviot kupuva~ i prili~no i kontinuirano se pro{iruvale situaciite vo koi vtoriot kupuva~ se smetal za obvrzan so equity titulata na prviot kupuva~. So drugi zborovi, so tek na vreme se zasiluvala pravnata pozicija na equity sopstvenikot.

R.J. Smith pi{uva deka equity sudovite najnapred smetale deka sovesta e edinstvena {to vo ovoj slu~aj naloùva kupuva~ot (vo na{iot primer vtoriot kupuva~) da bide obvrzan so pravilata za trustot ako bil svesen za toj trust (dobil realno izvestuvawe) ili ako bi bil svesen ako napravel soodvetno istraùvawe (proverka) (constructive notice). Na po~etokot na XX vek, bile pro{ireni okolnostite pod koi vtoriot kupuva~ bi se smetal za obvrzan. Se smetalo deka sekoj steknuva~ }e se smeta za obvrzan, osven ako e kupuva~ {to ne dobil nikakvo izvestuvawe. Orginalnata osnova na vr{eweto na pravoto, {to vo ovoj slu~aj e nesovesnosta na vtoriot kupuva~ po~nuva da mu go otstapuva mestoto na praviloto deka site se obvrzani, osven kupuva~ot koj ne dobil nikakvo izvestuvawe (vo civil law terminologijata "ne znael i ne moralo da znae").Postojnata pozicija e deka kupuva~ot koj stanal equity sopstvenik vrz hartiite od vrednost kompanijata ne go priznava za sopstvenik (akcioner), no toj ima prioritet pred site drugi kupuva~i, osven pred sovesnite kupuva~i za nadomest (protiv-vrednost). Toa zna~i deka koga }e bide registrirano imeto na vtoriot kupuva~, vtoriot kupuva~ i sekoj podocneèn steknuva~ treba da mu gi prenesat na prviot kupuva~, koj e sopstvenik spored equity site koristi {to gi primile vo vrska so akcijata. Baraweto na prviot kupuva~ nema da bide uspe{no ako vtoriot kupuva~ svoeto sopstveni~ko pravo go steknal bez izvestuvawe za barawata na prviot kupuva~ i za nadomest. Vo vakov vid slu~ai, kupuva~ot ili moè da go tuì prodava~ot spored dogovornite pravila za nadomest na {teta ili da go sledi svojot sopstveni~ki interes vrz prihodite od vtorata proda`ba i da go istakne svoeto barawe vo odnos na niv.Druga va`na posledica od steknuvaweto na equity titulata e deka kupuva~ot ne moè da gi vr{i svoite barawa vo odnos na neobezbedenite (obi~nite) doveriteli na prodava~ot ili na vtoriot kupuva~. Ova pravilo ima osobena va`nost vo slu~aj na insolventnost na prodava~ot. Sopstvenosta na sopstvenikot spored equity isto taka moè da se vr{i vo scenarija {to ne podrazbiraat insolventnost na prodava~ot. Eden primer e faktot {to equity sopstvenikot }e ima prioritet vo odnos na doveritelot na prodava~ot koj izdejstvuval sudski nalog za kreirawe razla~no pravo vrz hartiite od vrednost, no po momentot vo koj bila kreirana sopstvenosta spored equity. Druga zakonska posledica na prenosot na equity sopstvenosta e promenata pri rasporeduvaweto na dano~nite beneficii.Pred da gi razgledame okolnostite vo koi kupuva~ot ja steknuva equity sopstvenosta treba da ja razgledame pravnata priroda na equity titulata. Od aspekt na interesot na ovaa kniga, mnogu e va`no da se utvrdi dali pravata spored equity moàt da se klasificiraat kako sopstveni~ki.

2.4.2. Pravnata priroda na equitable (beneficial) interest (na pravata spored equity)Vo Anglija se vodi debata vo vrska so toa dali titulata spored equity e titula in rem (sopstveni~ko pravo) ili ne. F.W. Maitland veli deka sopstvenosta spored equity ne e stvarno pravo, tuku obligaciono pravo (right in personam), zatoa {to ne moè da se vr{i vo odnos na sovesniot kupuva~ koj predmetot go steknal za nadomest. No stavot na Maitland sekoga{ bil sporen, bil kritikuvan vo akademskata literatura i ne bil primen povolno od strana na sudovite.Vo slu~ajot Baker v. Archer-Shee, mnozinstvoto od House of Lords ne se priklonilo kon stavot deka equity pravata se prava in personam (obligacii ili prava inter partes). Toa smetalo deka korisnikot ili beneficijarot e "edinstven beneficijaren sopstvenik na kamatite i na dividendite od site hartii od vrednost, udeli i akcii {to se del od fondot na trustot". Ovoj argument e potvrden od strana na House of Lords ~etiri godini podocna vo slu~ajot Archer-Shee v. Garland i slu~ajot Tinsley v. Milligan. Sprotivno na ona {to moè da ni go sugeriraat ovie slu~ai, kontroverzata vo vrska so prirodata na equity pravata vrz predmetite seu{te ne e razre{ena. Nekoi sovremeni avtori se somnevaat dali equity pravata moàt da se klasificiraat kako ~isto sopstveni~ki. Ovie avtori se soglasuvaat so Maitland deka pravoto te{ko moè da se opi{e kako sopstveni~ko, ako ne moè da se vr{i vo odnos na sovesniot kupuva~ za nadomest. No za razlika od Maitland ovie avtori ne gi klasificiraat equitable pravata kako obligacii ili kako li~ni prava, zatoa {to tie moàt da se vr{at vo odnos na sekogo, osven vo odnos na sovesniot kupuva~ za nadomest i zatoa ne moè da se smetaat samo za prava pome|u dogovornite strani. Tie gi opi{uvaat equity pravata kako "hibridni" ili kako sui generis prava. Nekoi avtori se vozdrùvaat od sekakvo ozna~uvawe ili klasifikacija na equity pravata. Pettit na primer pi{uva deka: "Moè da se ~ini ~udno, i netipi~no za angliskoto pravo, deka i pokraj toa {to trustot e tolku mnogu razvien kako institucija, sepak ne moè da se kaè so sigurnost {to e pravnata priroda na interesot cestui que trust."Nabquduvaj}i ja ovaa rasprava od perspektiva na nekoj od nadvor, pa|a vo o~i deka konceptot na sopstveni~koto pravo se tolkuva vo mnogu tesna smisla. Va`niot fokus na angliskata debata e pra{aweto dali pravoto {to podleì na praviloto za sovesno steknuvawe za nadomest moè so pravo da se klasifikuva kako sopstveni~ko. Te{kotijata se javuva zatoa {to pravoto spored equity ne e validno erga omnes, protiv celiot svet, zatoa {to toa e inferiorno na pravoto na sovesniot kupuva~ za nadomest.Ovde nastojuvame da izvr{ime sporedbena analiza na pravilata za prenosot na hartiite od vrednost. Koga gi analizirame equity pravata so o~i na komparativen istraùva~ treba da zabeleìme deka konceptot na sopstveni~kite prava vo drugite zemji se tolkuva vo po{iroka smisla. Germanskoto i avstriskoto pravo na primer pravoto na sopstvenost go klasificiraat kako stvarno pravo (pravo in rem), nezavisno od faktot {to nivnite zakonici sodràt pravila spored koi ovie prava ne moàt da se vr{at vo odnos na sovesniot kupuva~ za nadomest vo golem broj slu~ai i okolnosti.

Postojat dobri pri~ini i natamu da prodolì debatata za pravnata priroda na equity titulata vo jurisdikciite kakva {to e Anglija, kade {to zakonskata titula (zakonskoto pravo na sopstvenost) ne moè da se stekne na sovesen na~in. Bidej}i vo angliskoto pravo, pozicijata na zakonskiot sopstvenik e posilna od pozicijata na sopstvenikot vo germanskoto ili avstriskoto pravo, angliskata doktrina imala potreba da bide mnogu vnimatelna okolu dodeluvaweto na zakonskata titula, zatoa {to ovde ne postoi praviloto za sovesnosta i ~esnosta, kako i okolu dodeluvaweto na equity pravoto, za koe sepak postoi pravilo za sovesnosta i ~esnosta i problemot se javuva koga dvete raboti }e se stavat vo ist kov~eg. Ako go sporedime angliskoto so germanskoto i avstriskoto pravo nema da padneme vo zamkata da ja povtoruvame angliskata rasprava za razlikata vo prirodata na zakonskoto i equity pravoto. Sosema e mo`no pravoto na kupuva~ot {to nastanuva od konstruktivniot trust vo kontekstot na kupoproda`nata transakcija da go klasificirame kako sopstveni~ko, na ist na~in kako i pravoto na sopstvenikot spored germanskoto ili avstriskoto pravo.Pravoto na kupuva~ot kako beneficijaren sopstvenik moè da se smeta za sopstveni~ko vo kontekstot na sporedbenata pravna analiza, zatoa {to pravoto na beneficijarniot sopstvenik e polnova`no vo odnos na op{tite doveriteli na prodava~ot, osven ako tie svoeto pravo ne go steknale sovesno i ~esno i za nadomest. Pravoto na equity sopstvenikot ima prioritet vo odnos na doveritelite na prodava~ot ~ii pobaruvawa se utvrdeni so sudska presuda i vo slu~aj na ste~aj (insolventnost) na prodava~ot.

2.4.3. Steknuvawe na equitable (beneficial) interest (sopstveni~ko pravo spored equity ili beneficijarna sopstvenost)

Oddelot 2.4.2. go izveduva zaklu~okot deka equity sopstvenosta e sopstveni~ko pravo. Vo ovoj oddel gi analizirame okolnostite vo koi equity sopstvvenosta se javuva vo momentot koga hartiite od vrednost }e bidat prodadeni.

Za da ja sprovedeme ovaa analiza, treba da prodolìme sledej}i go patot {to bil izbran vo common law sistemot, a pra{aweto {to treba da go postavime e indirektno. Na{ata analiza ne ja zapo~nuvame so postavuvawe na pra{awe za momentot vo koj sopstvenosta spored equity preminuva na kupuva~ot. Namesto toa bi bilo podobro da gi razgledame pravilata so koi se regulira kreiraweto na trustot za da go identifikuvame vremenskiot moment vo koj prodava~ot stanuva trustee, a kupuva~ot korisnik (beneficijar). Koga }e nastapi toj moment }e se smeta deka kupuva~ot ima sopstveni~ko pravo spored equity vrz hartiite od vrednost.Trustot nastanuva ili kako rezultat na izre~na izjava (ednostrana izjava na voqa) ili po sila na zakon. Trustot {to e kreiran so izjava se naveduva kako "express trust" (izre~en trust). Trustot {to nastanuva po sila na zakon se narekuva "constructive trust" (konstruktiven trust). Dvata tipa trustovi se koristat vo angliskoto pravo za da se reguliraat sopstveni~kite prava vo kontekstot na proda`bata na hartiite od vrednost na ime (registriranite hartii od vrednost). Ovoj del go zapo~nuvame so analiza na konstruktivniot trust, pred da go razgledame izre~niot trust vo vrska so transakciite povrzani so hartiite od vrednost na ime (registriranite hartii od vrednost).Okolnostite vo koi nastanuva konstruktivniot trust vo kontekstot na kupoproda`bata ne se celosno razjasneti. Pravnite komentatori se soglasuvaat deka konstruktivniot trust nastanuva koga kupoproda`niot dogovor se izvr{uva so nalog za specifi~no ispolnuvawe. Me|utoa, postoi nesoglasuvawe vo vrska so pra{aweto dali konstruktivniot trust isto taka }e nastane i vo drugi okolnosti. Pokraj pravoto {to se razvilo vo vrska so kupoproda`bite, treba da go zabeleìme i tretoto pravilo vo vrska so daruvaweto na hartiite od vrednost na ime (registriranite hartii od vrednost). Vo kontekstot na darovite, konstruktivniot trust nastanuva vo polza na daroprima~ot, koga darodava~ot storil se {to e vo negova mo} da se oslobodi od svoeto pravo vrz hartiite od vrednost i da go prenese na daroprima~ot. Se veli deka toa e slu~aj koga darodavecot gi potpi{al i gi ispora~al obrascite za prenos i sertifikatite za hartiite od vrednost na kupuva~ot.Oddelot 2.4.4. gi razgleduva okolnostite vo koi se dava specifi~no ispolnuvawe. Ova pravilo go razgleduvame prvo zatoa {to e najmalku kontroverzno: postoi soglasnost deka konstruktivniot trust nastanuva vo tie okolnosti. Ona {to sledi vo oddelot 2.4.5. pretstavuva rasprava za pra{aweto dali postojat slu~ai na nastanuvawe na konstruktivniot trust ako sklu~eniot dogovor ne moè da se izvr{i so nalog za specifi~no ispolnuvawe. Vo oddelot 2.4.6. go razgleduvame praviloto {to vodi kon kreirawe na konstruktivniot trust po isporakata na dokumentite za prenos.

2.4.4. Sopstveni~ko pravo spored equity i specifi~no ispolnuvawe

Vo ovoj oddel }e bide prikaàno deka sopstveni~kite prava vo angliskoto pravo se reguliraat na indirekten na~in, prilagoduvaj}i se na dualisti~kiot karakter na angliskoto privatno pravo. Spored ovde razgleduvanoto pravilo, sopstvenosta spored equity nastanuva koga dogovorot stanuva specifi~no izvr{en. Lloyd LC vo slu~ajot J.Sainsbury plc. v. O'Connor (Inspector of Taxes) pi{uva deka "pod sopstvenik spored equity me|u drugoto se podrazbira kupuva~ot spored dogovor so specifi~no ispolnuvawe."Ako dogovorot e specifi~no izvr{liv i ako kako rezultat na toa bil kreiran konstruktiven trust, prodava~ot stanuva trustee, a kupuva~ot stanuva korisnik (beneficijar) na trustot. Trustot se kreira so primena na maksimata deka ona {to treba da se napravi equity go tretira kako da e napraveno. So drugi zborovi, equity koristej}i gi pravilata za trustot go tretira kupuva~ot kako toj ve}e da go steknal pravoto (interesot) za koe bil sklu~en dogovor za kupuvawe. Se smeta deka dogovorot mu dava na kupuva~ot equity pravo vrz stvarta.

Za da go ilustrirame natamu ova pra{awe i osobeno za da se istakne vtemelenosta vrz pravilata za trustot }e upatime na diktumot na Lord Jenkins vo presudata vo slu~ajot Oughtred v. Inland Revenue Commissioners. Toj veli:"Konstruktivniot trust vo polza na kupuva~ot {to nastanuva pri sklu~uvaweto na dogovorot za kupoproda`ba se temeli vrz pravoto na kupuva~ot da go izvr{i dogovorot vo procedura za specifi~no ispolnuvawe. So drugi zborovi, spored equity toj se tretira kako lice {to ima sopstveni~ko pravo vrz stvarta (hartijata) po sila na dogovorot i prodava~ot e obvrzan toa pravo da mu go prenese. Ova pravo (interes) spored dogovorot bez somnenie e nekoj vid na sopstveni~ko pravo {to se javuva, da se izrazime specifi~no, kako anticipacija na izvr{uvaweto na prenosot {to kupuva~ot ima pravo da go bara.Ako kupuva~ot moè da dokaè deka dogovorot podleì na specifi~no ispolnuvawe, toj }e se smeta za sopstvenik spored equity od momentot na sklu~uvaweto na dogovorot. Za da se utvrdi vo koj slu~aj kupuva~ot na hartijata od vrednost steknuva sopstvenost spored equity i dali toa e u{te so samoto sklu~uvawe na dogovorot, treba da se drìme do izbraniot pat na common law sistemot. Zatoa treba da zapo~neme so analiza na pravilata so koi se regulira specifi~noto ispolnuvawe.Specifi~noto ispolnuvawe e praven lek za izvr{uvawe na dogovorite. Tokmu zatoa na{ata analiza nakuso }e se zadrì na angliskoto dogovorno pravo.

Specifi~noto ispolnuvawe e diskrecionen praven lek, no sudovite ja vr{at svojata diskrecija spored nekoi utvrdeni principi. Uslovite za da se pobara sudski nalog za specifi~no ispolnuvawe se slednive: Prvo, mora da postoi dogovor pome|u strankite {to e izvr{en (moè da se izvr{i). Vtoro, podnositelot na baraweto mora da go ispolnil svojot del od dogovorot (svojata protiv-vrednost) i toa ili realno ja izvr{il svojata obvrska od dogovorot ili sega e podgotven i sposoben toa da go stori. Treto, predmetot na trustot mora da bide siguren (vo na{ata terminologija opredelen). êtvrto, nadomestot na {teta kako dogovoren praven lek mora da bide nesoodveten praven lek. Ovie uslovi gi razgleduvame vo oddelite 2.4.4.1.-2.4.4.4. Ovaa rasprava nema za cel da pretstavuva seopfatna analiza na specifi~noto ispolnuvawe na dogovorite, tuku ima za cel da pretstavuva ilustracija na zadninata na pravilata so koi se regulira steknuvaweto na sopstveni~kite prava vrz hartiite od vrednost spored angliskoto pravo.2.4.4.1. Izvr{ni dogovoriSudovite }e izdadat nalog za specifi~no ispolnuvawe na dogovorot samo ako postoi polnovaèn dogovor pome|u prodava~ot i kupuva~ot. Prviot uslov za davawe nalog za specifi~no ispolnuvawe na dogovorot e dogovorot da bide izvr{en. Tokmu zatoa ovoj uslov isto taka e uslov za da dojde do kreirawe na konstruktiven trust po sila na zakon i za steknuvawe na sopstveni~ko pravo spored equity vrz hartiite od vrednost od strana na kupuva~ot. Dogovorot e izvr{en ako e polnovaèn, bezusloven i moèn (izvodliv). Ovde nakuso gi razgleduvame ovie uslovi.Prviot uslov {to treba da se analizira e uslovot za postoewe na polnovaèn dogovor. Polnova`nosta na dogovorite ra|a golem broj pra{awa {to se op{ti pra{awa na dogovornoto pravo, pa zatoa i nema potreba da gi razgleduvame ovde. Vo kontekstot na ovaa kniga, treba samo da zabeleìme deka dogovornoto pravo provejuva niz celata analiza i nakuso }e razgledame nekolku presudi vo vrska so dogovorite za kupuvawe na akcii.

Dogovorot za proda`ba na hartiite od vrednost ne mora da bide sklu~en vo pismena forma. Me|utoa, ako bil izvr{en pismen prenos, toga{ prenosot podleì na dràvna taksa (stamp duty). Ako ednata od strankite e broker (posrednik) ili zastapnik, taa na vlastodavecot mora da mu dostavi zabele{ka za dogovorot vo pismena forma, no propu{taweto da se dostavi pismenata zabele{ka za dogovorot ne vlijae vrz polnova`nosta na toj dogovor. Kupuva~ot nema da stekne sopstveni~ko pravo spored equity spored inaku polnova`niot dogovor, ako toa bi bilo nekonzistentno so dogovornite uslovi i klauzuli. Toa moè da bide taka koga strankite imaat namera prenesuva~ot (prodava~ot) da gi zadrì koristite od akciite.Vtoriot uslov {to treba da bide ispolnet za da se izdejstvuva nalog za specifi~no ispolnuvawe e postoeweto na bezusloven dogovor za kupoproda`ba. Jenkins LJ vo slu~ajot Parway Estates Ltd. v. Commissioners of Inland Revenue naveduva deka postoi dobro utvrden princip "deka po sklu~uvaweto na dogovorot za kupoproda`ba - predmetot na dogovorot - vo konkretniot slu~aj akcii - stanuvaat sopstvenost na kupuva~ot spored equity." Sopstvenosta spored equity preminuva na kupuva~ot vo momentot na bezuslovnoto potpi{uvawe na dogovorot za kupoproda`ba." Poinaku kaàno, sopstvenosta spored equity ne se prenesuva se dodeka ne postoi bezusloven dogovor.Uslovot za bezuslovniot dogovor se ~ini teòk za ispolnuvawe koga stanuva zbor za hartii od vrednost {to bile prodadeni, iako nivniot izdava~ opredelil nekoi ograni~uvawa vo vrska so prenosot. Londonskata berza nema da gi primi na svoite berzanski listi hartiite od vrednost {to podleàt na ograni~uvawa na prenosot. Vlijanieto na ograni~uvawata na prenosot vrz akciite primeni na berza zatoa ne e pra{awe {to ne zasega nas ovde vo ovoj trud.No bez ogled na toa vredi da se spomene deka ograni~uvawata na prenosot sodràni vo dokumentacijata na izdava~ot samite po sebe ne gi spre~uvaat sudovite da izdadat nalog za specifi~no ispolnuvawe. Obi~no takviot nalog nema da bide izdaden ako direktorite na kompanijata izdava~ ve}e go vr{ele svoeto ovlastuvawe i odbile da go registriraat prenosot vo akcionerskata kniga. Sudskata praksa ovde pravi razlika pome|u dogovorite sklu~eni na berza i dogovorite sklu~eni privatno, nadvor od berzata. Dogovorite sklu~eni nadvor od berzata, {to glavno se odnesuvaat na akcii (udeli) na privatnite kompanii (vo na{ata terminologija "dru{tva so ograni~ena odgovornost") ne moàt da se izvr{uvaat so nalog za specifi~no ispolnuvawe ako dru{tvoto odbie da go registrira prenosot.

Na dogovorite sklu~eni na berzata se primenuvaat razli~ni pravila. Ovie pravila poteknuvaat od vremiwata vo koi vakvite ograni~uvawa na prenosot ne pretstavuvale pre~ka za priemot na hartijata od vrednost na berzata. No angliskata sudska praksa nema nitu eden slu~aj na nalog za specifi~no ispolnuvawe na vakviot vid dogovori, no postojat slu~ai vo koi se smetalo deka prodava~ot vo dogovorot za proda`ba na akciite na berza ne odgovara za povreda na dogovorot ako kompanijata odbila da go registrira prenosot i noviot kupuva~ kako sopstvenik. Isto taka postojat i dva slu~aja od {kotskata sudska praksa so koi se poddrùva idejata deka prodava~ot stanuva trustee za kupuva~ot ako dru{tvoto odbie da go registrira prenosot od transakcija sklu~ena na berzata.

2.4.4.2. Baratelot mora da bide podgotven i da saka da izvr{i ispolnuvawe

Specifi~noto ispolnuvawe }e se dozvoli, konstruktivniot trus }e bide kreiran vo polza na kupuva~ot i kupuva~ot }e stekne sopstveni~ko pravo spored equity samo po sklu~uvaweto na dogovorot za kupoproda`ba, i samo ako kupuva~ot ve}e ja ispolnil svojata dogovorna obvrska ili e podgotven i ima voqa da izvr{i ispolnuvawe. Ovoj princip e osnova na presudata na Apelacioniot sud na Nov Juèn Vels vo slu~ajot Bonds & Securities (Trading) Pty Ltd. v. Glomex Mines NL. Tuìtelot baral deklaracija na sudot deka toj e sopstvenik spored equity na nekoi akcii i vremena merka {to ima za svoja posledica negova registracija vo registerot na dru{tvoto kako zakonski sopstvenik. Sudot ne go dal baraniot praven lek zatoa {to dogovorot ne moèl specifi~no da se izvr{i. Kupovnata cena ne mu bila isplatena na prodava~ot, tuku na negoviot broker (posrednik), koj nemal ovlastuvawe da prima uplati vo ime i za smetka na prodava~ot.Vo opredeleni okolnosti moè da se dozvoli specifi~no ispolnuvawe, iako ne bila uplatena kupovnata cena i ne se o~ekuva taa da bid eplatena vo bliska idnina. Vo slu~ajot Langen & Wind Ltd. v. Bell zavisela od prose~niot godi{en profit ili zagubi na dru{tvoto so ~ii akcii se trguvalo. Prodava~ot, Bell, bil direktor na kompanijata i od nego bilo pobarano da gi prenese akciite na Langen & Wind po prestanokot na negoviot raboten odnos.. Na Bell rabotniot odnos mu prestanal na 30 septemvri 1970 godina i od nego se baralo vedna{ da go izvr{i prenosot na Langen & Wind. Toj bil informiran deka cenata za akciite nema da mu bide isplatena se dodeka ne bide odobrena i revidirana zavr{nata smetka za periodot {to zavr{uval na 30 juni 1972 godina. Bell odbil da go izvr{i prenosot na akciite se dodeka ne mu bide isplatena cenata. Sudot mu naloìl da ja ispol

sopstvenost vrz hartiite od vrednost

Documents