Študentske tute April 2015 | številka 9

Napovednik

KPŠ gre na Pag!

V središču

Novi statut ljubljanske univerze zmanjšuje število izpitnih rokov

Svet okoli nas

Volontersko pripravništvo - luksuz 21. stoletja

Brezplačno, brezcelulozno in breznakladaško E-glasilo Kluba prekmurskih študentov

2April 2015

IzdajateljGlasilo Študentske tute izdaja Klub prekmurskih študentov

Naslov izdajateljaKlub prekmurskih študentov, Trubarjev drevored 4, p.p. 196, 9000 Murska Sobota

E-naslovinfo@kps.si

Uradne ureOd ponedeljka do petka 9:00–15:00, (na sedežu Kluba)

PredsednicaSanja KropecOdgovorna urednicaEva GjörekUredniški odborUrška Vogrinčič, Žiga Barbarič, Sanja Kropec

FotografijeNepodpisane fotografije so iz arhiva Kluba prekmurskih študentov, naslovnica: feelgrafix.com

Kolofon

Kazalo

2 Uvodnik S polno paro naprej!

3 Napovednik KPŠ gre na Pag!

4 V središču Novi statut ljubljanske univerze zmanjšuje število izpitnih rokov, Spremembe študentskega dela, Stroški študentov v času šolanja

7 Svet okoli nas Volontersko pripravništvo - luksuz 21. stoletja, Prekmurska duša v prestolnici

10 Gostujoče pero Erasmus izkušnja v Goethe-jevi prestolnici

11 Perspektiva Portret z Mitjo Lotričem: vzhajajoča zvezda slovenskega nogo-meta

13 Projekti Klub prekmurskih študentov od zdaj naprej še bolj ekološko ozaveščen

S polno paro naprej!

Pa smo dočakali prve Študentske tute v letu 2015. Prišli so sončni, toplejši dnevi in nastopil je čas, ko nekateri s kotičkom očesa že pogledujemo proti poletnim, študijskih obveznosti prostim dnevom. A na to bo kljub temu potrebno še malo počakati. Vmes bomo morali obiskati še nekaj predavanj, spisati kakšno seminarsko nalogo in opraviti par izpitov. No, pa da ne boste preveč študijsko usmerjeni, si lahko od napornih obveznosti spočijete na naših dogodkih, ki jih za vas pripravljamo v prihodnjih mesecih.

Čeprav je Bujta repa že mimo (mimogrede, prispevek o njej si lahko preberete na naslednjih straneh), v Klubu prekmurskih študentov ne počivamo. Ta mesec začenjamo z novim projektom, imenovanim Ekoljub, ki bo poskrbel za to, da ne pozabimo na svet okoli nas. Tudi letos boste poletne počitnice lahko preživeli s KPŠ-jem, tokrat na otoku Pag. Na sporedu bo KUL-tura, v začetku maja pa prihaja 2. pomurska študentska zaposlitvena konferenca oziroma Karisfera, na kateri vam bo skozi oči najrazličnejših predavateljev predstav-ljeno, kaj lahko že danes storite, da boste na trgu dela bolj zaposljivi. Poleti se bo ponovno zvrstil FitFest. Da vam nič ne uide, spremljajte spletno stran in Facebook stran Kluba prekmurskih študentov.

Podobno kot naši projekti so tudi nove Študentske tute poučno, potepuško in športno obarvane. Na naslednjih straneh si lahko med drugim preberete prispevek o morebitnih spremembah statuta na Univerzi v Ljubljani, o spremembah na področju študentskega dela, nekaj o stroških, ki smo jim izpostavljeni študenti, za nekoliko vedrejše razpoloženje pa bosta poskrbela Erasmus izkušnja v Nemčiji in mlad nogometni talent. Pa obilo užitkov ob branju!

Alja Samec

April 20153

Napovednik

FotografijeNepodpisane fotografije so iz arhiva Kluba prekmurskih študentov, naslovnica: feelgrafix.com

KPŠ gre na Pag!

Ste za vroče poletje? Potem morate z nami na Pag! Čakajo nas fantastične plaže, nore zabave, slastni koktajli v bazenu, odličen ambient in dobra družba! Pag je znan kot center sproščenega poletnega uživanja med mladimi, poleg tega pa nudi mirne in bolj samotne plaže, zato lahko tu prav vsak najde nekaj zase. Izbrali smo termin takoj po izpitnem obdobju, da se bomo lahko po napornem učenju sprostili in si privoščili nekaj dni zabave! Kot naročeno, ne? ;) Bivali bomo v enem najboljših apartmajev v Novalji, kjer si boste lahko privoščili tudi počitek ali sproščanje v bazenu.

Poleg počitnikovanja bomo organizirali tudi dodatne aktivnosti in razne oglede po vaši želji. Hitro se prijavi in si zagotovi svoje mesto na najboljšem in najugodnejšem dopustu to poletje!

TERMIN: 18.–25. 7. 2015

PREVOZ: avtobus

CENA: 140 EUR na osebo* Cena vključuje avtobusni prevoz, nočitev v apartmajih, turistično takso in wifi. V apartmajih je na voljo tudi klima, za katero lahko ob prihodu doplačaš 7 EUR. *Cena velja za polnopravne člane Kluba prekmurskih študentov. Cena za nepolnopravne člane znaša 170 EUR na osebo, ter za neštudente 200 EUR na osebo. Ponujamo vam tudi možnost zavarovanja v tujini. 8 dnevna premija v višini 25.000 EUR zavarovalne vsote stane 6,81 EUR.

ZBIRANJE PRIJAV IN PLAČILO: Prijavite se lahko na sedežu kluba v času uradnih ur (od ponedeljka do petka, od 9:00 do 16:00), na telefonski številki: 040 830 046 (Maša) ali 041 503 755 (Barbara). Prijavite pa se lahko tudi na Pomurskem mladinskem servisu (stavba knjižnice).

Rok za prijave je 5. junij 2015 oz. do zapolnitve mest. Ob prijavi je potrebno poravnati kotizacijo v višini 70 EUR. Preostanek poravnate najkasneje do 30. junija. Po prijavi odpoved več ni možna, poravnati boste morali celotno vsoto aranžmaja (tudi, če se potovanja ne boste udeležili).

Število mest je omejeno in običajno zelo hitro zmanjka, zato pohiti s prijavo!

Za vse dodatne informacije smo vam na voljo na: info@kps.si

Vir: Splet

4April 2015

Novi statut ljubljanske univerze zmanjšuje število izpitnih rokov

V središču

Piše: Anja Micevski

Vodstvo ljubljanske univerze je predlagalo nov osnutek Statuta Univerze v Ljubljani. Dokument ni nastal v sporazumu z vsemi deležniki in zajema kar nekaj točk, ki jih študentje obravnavajo kot problematične. Novi predlog namreč ukinja poziv k dopolnitvi nepopolne vloge (te se takoj zavržejo), ne vsebuje možnosti pritožbe na oceno, uvaja študij na daljavo, uvaja možnost plačljivih oblik študija, najodmevnejša napovedana sprememba pa je znižanje števila možnih opravljanj izpita in uvedba tretjega plačljivega izpitnega roka.

Novi Statut predvideva zmanjšanje števila izpitnih rokov s sedanjih šestih na tri. Tretji izpitni rok bi bil po novem zadnji in obenem plačljiv. Dekan Fakultete za družbene vede Bojko Bučar pravi, da bo sprememba študente prizadela predvsem finančno. Dodaja, da profesorje toliko ne zanima, ali bodo študentje imeli na razpolago manj izpitnih rokov, saj za slednje niso plačani.

Osnutek Statuta predvideva poenoten znesek plačila za tretji izpitni rok: približno 180 evrov. Ministrica resorja za študijsko problematiko ŠOU v Ljubljani Ana Belčič pravi, da bi predlagana spremembe študente zaradi nizkih dohodkov močno finančno oklestila. »Povprečni študent ima dohodek približno 300 do 400 evrov na mesec in vemo potem, kako se to potroši: 200 evrov najemnina, 100 evrov hrana in tako naprej. 180 evrov je skoraj polovica mesečnega budgeta študenta.«

Študenti zdaj za četrto opravljanje izpita plačujejo različne zneske. Izstopa ljubljanska univerza, kjer študent že zdaj plača 180 evrov. Na mariborski univerzi je ta znesek 45, na primorski pa 39 evrov. Dekan Fakultete za družbene vede pravi, da vse cene, ki jih postavljajo vsebujejo kalkulacije stroškov tistega, kar naj bi cena pokrila. Torej kalkulacijo materialnih stroškov in stroškov dela.

Študentska organizacija Univerze v Ljubljani je izvedla anketo med več kot 8200 študenti ljubljanskih fakultet. Kar 52 % jih je odgovorilo, da vsaj en izpit letno opravljajo dvakrat. Kot ugotavljajo v resorju za študijsko problematiko, so razlogi za to predvsem preobremenjenost, in to, da so izpitni roki preveč natrpani, preobremenjenost zaradi študentskega dela, psihosocialne težave in podobno. Na ljubljanski univerzi pa trdijo, da kar 80% vseh študentov izpite opravi v prvem, 90 % pa v drugem roku.

Belčičeva pravi tudi, da število možnih izpitnih rokov ni povezano s kakovostjo univerze. To dokazuje Šanghajska lestvica najboljših univerz, med katerimi so tudi Univerza v Rotenburgu, ki študentom dopušča pet možnosti opravljanja izpitov, švedski Karolinski inštitut s šestimi možnostmi in Univerze v Italiji z neomejenim številom izpitnih rokov.

Večina študentov ljubljanske univerze je nad predlaga-nimi spremembami zaskrbljena. Iz Univerze so sporočili, da izjav glede spremembe izpitnih rokov ne bodo dali, preden statut uradno ne bo sprejet. Sporočili pa so, da so pritožbe s strani študentov že prejeli, dokončno odločitev pa bo sprejela statutarna komisija. Kdaj, še ni znano.

ŠOU v Ljubljani je svoje nestrinjanje s tretjim plačljivim izpitnim rokom

izrazil s karikaturo.

April 20155

Napovednik

V središču

Spremembe študentskega delaPiše: Martin Retelj

Vir: e-študentski servis

Mnogi študenti poleg svojih študijskih obveznosti opravljajo tudi raznovrstna dela, da si lahko plačujejo stroške bivanja v študijskem središču in ostale stroške študija. V februarju je v veljavo stopil ZUJF-C – zakon, ki uveljavlja spremembe študentskega dela. Poglejmo, kakšne.

Za študente najbolj vidne spremembe zakona so predvsem v tem, da bo študentski servis za vsakega dijaka ali študenta odvedel 15,5% prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar se bo dijaku ali študentu po novem štelo v delovno dobo. Konkret-no to pomeni, da v primeru, da je študent plačan po urni postavki 4,5 EUR (bruto znesek), na svoj račun prejme nakazano 3,8 EUR (neto znesek), razlika (0,7 EUR) pa bo odvedena kot prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Delovno dobo bo beležil FURS (Finančna uprava RS) glede na bruto znesek na napotnici. Vsakemu študentu se bo beležila delovna doba glede na njegov zaslužek. Za vsakih doseženih 54 % bruto povprečne mesečne plače v letu 2015 se prizna 1 mesec delovne dobe, ki je v lanskem letu znašala 1.540,33 EUR. Za lansko leto bi torej veljalo, da se študentu prizna en mesec delovne dobe za vsakih zasluženih 700 EUR (neto nakazila študentu).

Za študente, starejše od 26 let, se bo akontacija dohodnine še vedno odvajala, prav tako si morajo študenti, starejši od 26 let sami plačevati zdravstveno in invalidsko zavarovanje, proti čemur je Zveza ŠKIS že večkrat nastopila. V novi vladi si je tudi ŠOS zastavil cilj, da se poskuša dogovoriti z ministrico za zdravje, da se nesmiseln odvzem pravic po 26. letu izbriše.

Z novim zakonom je prav tako uvedena tudi minimalna urna postavka, ki znaša 4,5 EUR bruto (3,8 EUR neto nakazilo za študenta). Študenti so s tem pridobili dodatno varnost, vendar pa po potreben dober nadzor nad delodajalci, da se ne bo poskušalo teh določil na kakršenkoli način obiti. ŠOS z vsemi entitetami postavlja zgled vsem podjetjem, da tudi ona prevzamejo dodatno breme obdavčitve in ustrezno zvišajo urno postavko tako, da bo znesek izplačila študentu ostal za enako delo enak kot pred obdavčitvijo. Tudi po novi obdavčitvi pa je mogoče vpisati pavšalne zneske brez napovedi opravljenih ur.

Spodaj so natančno razdelane dajatve od študentskega dela. Posebej pozorni bodite na 3,8% za ŠOS, kar pravzaprav predstavlja proračun vseh študentskih entitet in študentskih klubov.

6April 2015

V središču

6

Delodajalci bodo plačevali:- koncesijsko dajatev v višini 16% (od tega bo namenjenih 8,41% za proračunski sklad ministrstva, 3,8% za ŠOS in 3,8% za posrednike) in dodatno koncesijsko dajatev v višini 2%, ki gre v poseben sklad za izgradnjo študentskih domov in za izboljšanje študijskih pogojev na univerzah;- prispevke v višini 15,74% (prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po stopnji 8,85%, prispevek za poškodbo pri delu in poklicno bolezen po stopnji 0,53%, prispevek za zdravstveno zavarovanje po stopnji 6,36%).

Skupni odstotek dajatev in prispevkov podjetja znaša 33,74%, na to se obračuna še 22% DDV.

Dijaku ali študentu se odvede:- 15,50 % od bruto zneska na napotnici za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Primerjava dajatev stare in nove ureditve:Izplačilo študenta: pomeni dejansko izplačilo na transakcijski račun študenta (oziroma je bruto plača minus prispevki študenta za pokojninsko in invalidsko zavarovanje).

Bruto znesek: pomeni neto znesek + prispevek študenta za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Bruto bruto znesek (ti. drugi bruto): pomeni bruto znesek (neto znesek + prispevek študenta za pokojninsko in invalidsko zavarovanje) + prispevki na plačo s strani delodajalca (koncesija, dodatna koncesija, DDV na koncesijo, prispevek za pokojn-insko in invalidsko zavarovanje s strani delodajalca, prispevek za zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni ter prispevek za zdravstveno zavarovanje).

To je t. i. celoten strošek študentskega dela.

Stroški študentov v času šolanja Pišejo: Damjana Nemeš, Ines Baler, Janja Vlaj

Država vse bolj krči denar za študente, obenem pa vse postaja dražje. Tako so ukinili dodatek za bivanje pri štipendiji za tiste študente, ki bivajo v študentskih domovih, dodatek za oddaljenost, poleg tega pa je prišlo tudi do sprememb pri študentskem delu. V zadnjih petih letih so se tudi dvignili mesečni stroški študenta za študij, zato za študentovo preživetje niso dovolj le subven-cije in štipendije, ki jih pa tako ali tako nimajo vsi.

Raziskava, ki jo je za Ministrstvo za izobraževanje izvedla Študentska organizacija Slovenije, kaže, da so povprečni mesečni stroški študenta v letu 2013 600 evrov. V raziskavi ugotavljajo, da polovico krije država in starši oziroma njihovi skrbniki, preostalo polovico pa mora študent kriti sam. Potem so tu še stroški vpisnine, šolnine za izredni in doktorski študij ter za študijsko gradivo. V prim-erjavi z letom 2010 so se stroški študenta zvišali za več kot 100 evrov na mesec. Kako si torej študent, ki nima rednih prihodkov, študij sploh lahko privošči? Osnova državne štipendije se giblje med 70 in 190 evri glede na socialni položaj. Posledično si mora študent mesečno najti oziroma na nek način zagotoviti še dodatnih 200 evrov. Tako je delo postalo socialni korektiv in za številne edina možnost, da si študij sploh lahko privoščijo. S spremembo Zakona o študentskem delu, ki je prinesla odvajanje denarja v pokojninsko, pa se je situacija še poslabšala. Tako zdaj študent od 100 evrov dobi v žep le 85 evrov. Mnogi so zato še vedno odvisni od pomoči od doma. Kaj pa storiti v primeru, da so starši študenta brezposelni ali pa njihova zaposlitev ni stalna? Kako naj potem študent študira, če je prisiljen delati, da si sploh lahko krije vse stroške študija?

April 20157

V središču / Svet okoli nas

Kot kaže študentske denarnice čakajo še težji časi. Glede na to, da je univerza v rdečih številkah, in so fakultete čedalje bolj finančno nestabilne, je vprašanje, kako dolgo bomo še imeli brezplačen študij prve in druge stopnje. Če bodo uvedli šolnine, bo to še dodaten udarec. Marsi-kateremu študentu bo s tem kratena pravica do želene izobrazbe. Bomo potem sploh še živeli v enakopravni družbi?

Vir: splet

Volontersko pripravništvo - luksuz 21. stoletjaPišeta: Tamara Lacić, Martin Retelj

Vse od začetka krize se položaj mladih slabša predvsem na račun velike brezposelnosti in kljub zagotovilom vlade, da smo mladi prioriteta, se je zelo malo stvari dejansko spremenilo na bolje.

Najbolj aktualen problem so pripravništva. Veliko diplomantov mora po pridobljeni diplomi opravljati še obvezno pripravništvo, ki lahko traja od pol do enega leta, da lahko pristopijo k strokovnemu izpitu, ki pa je pogoj za opravljanje poklica za katerega so se izobraževali. Sistem bi lahko deloval vendar je težava v vedno manjšem številu mest za pripravnike, kar pomeni, da veliko mla-dih diplomantov sploh nima možnosti dobiti plačane prakse. V želji po iskanju izkušenj iz prakse, prvih stikih z delodajalci in po vstopu na trg dela se obrnejo k volonterskim pripravništvom. Veliko mladih si ne more privoščiti dolgotrajno zastonjsko delo, kar pomeni, da je slednja možnost odprta le za premožnejše. Dober opis razmer, s katerimi se soočajo mladi, ki vstopajo na trg dela tudi prek volonterskega pripravništva, je ta, da so takšna pripravništva za mlade pravzaprav ‘luksuz 21. stoletja’. Kljub temu pa je tudi volonterskih pripravništev premalo in mladi lahko čakajo tudi več let na možnost opravljanja prakse in s tem strokovni izpit. Koalicija se je v svoji koalicijski pogodi zavzela za ukinitev volonterskih pripravništev, vendar je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport kljub temu septembra objavilo razpis za 200 volonterskih pripravnikov za šole in zavode ter 47 volonterskih pripravnikov za vzgojo in izobraževanje predšolskih otrok. Prispelo je kar 725 vlog študentov, ki želijo vstopiti na trg dela in zaključiti svojo izobraževanje. Odprto vprašanje je, kaj se zgodi s 478 iskalci pripravništva, ki tega ne dobijo. Kljub očitnim težavam pa šolstvo ni edino pri izkoriščanju stiske mladih. Podobne zgodbe so tudi pri socialnem varstvu, kjer na pripravništvo čaka okoli 500 diplomantov, ter sodstvo, kjer nekateri na čakalni listi za volontersko pripravništvo čakajo že od leta 2005. Vse skupaj jasno kaže na obupanost mladih, ki bi radi delali v svoji stroki, za kar je zahtevan opravljen strokovni izpit – pogoj za pristop k slednjem pa je opravljeno pripravništvo.

Znotraj državnega zbora se je, zaradi glasnosti mladinskih organizacij, začelo govoriti o tej problematiki, vendar predlog zakona o ukrepih na področju pripravništva s strani SDS ne zagotavlja trajne rešitve za probleme mladih. Predlog predvideva zgolj ukinitev volonterskih pripravništev, ne zagotavlja pa nobenih sredstev zanje. V primeru sprejetja takšnega zakona bi še manj diploman-tov imelo priložnost opravljati pripravništvo, saj za njihovo pripravništvo ne bi bilo predvidenih sredstev. Zakon je bil na pobudo mladinskih organizacij ustavljen za nekaj mesecev, da bi prišli do boljših idej kako to področje urediti in si vzeli potreben čas za pripravo temeljite raziskave področja pripravništva. Do takrat pa je vlada na predlog ministrice za delo, družino in socialne zadeve ustavila volonterska pripravništva v javnem sektorju.

Leta 2014 se je začel izvajati program Jamstvo za mlade, ki naj bi zajezil visoko naraščajočo brezposelnost mladih. Program, ki je nastal v sodelovanju med mladinskimi organizacijami in državo je korak naprej, kljub vsemu pa ne rešuje vseh stisk mladih pri zaposlovanju. V lanskem letu so se nekateri ukrepi že začeli izvajati, vendar zaradi težav pri črpanju evropskih sredstev niso bili izvedeni vsi ukrepi. Ista težava se nadaljuje v letu 2015, kjer se bodo nekateri ukrepi začeli izvajati jeseni ali pa šele v letu 2016. Kljub nekaterim pozitivnim rezultatom znotraj programa se je število mladih brezposelnih in s tem obupanost mladih povečala s 27.645 marca 2013 na 30.832 januarja letos oz. 3.187 več mladih brezposelnih.

8April 2015

Svet okoli nas

Prekmurska duša v prestolniciPišeta: Anja Micevski, Alja Jureč

Mladi smo pripravljeni delati v nerednih oblikah dela, za zelo nizko plačo ali pa celo zastonj, saj upamo, da bomo po določenem obdobju lahko dobili želeno zaposlitev. Izobraženi mladi, ki delajo v prekernih oblikah dela se smatrajo kot srečne, da sploh lahko delajo. Mar ni to v navskrižju z vsemi civiliziranimi normami? Zadovoljni smo, da lahko opravljamo zastonjsko delo ali pa da vsaj nekaj delamo pa če tudi le občasno. Ko raven zadovoljstva pade na tako nizkoten nivo zares vemo, da smo v hudi krizi. Mladi smo obupani, poskušamo preživeti in si ustvariti pogoje za prihodnost. Kot kaže bomo še dolgo čakali na priložnost, da bomo lahko dostojno izkazali svoj potencial. Vlada in državni zbor morata bolj intenzivno začeti iskati rešitve, ki se bodo celostno dotaknile problematike in izboljšale nezavidljiv položaj mladih. Nenazadnje je v interesu celotne družbe, da se posledice ‘luksuza 21. stoletja’ ne bodo odražale čez 20 let, ko bomo mladi v zamenjanih vlogah z današnjimi odločevalci.

Sreda zvečer. Tiha Ljubljana in prazne, s šibko svetlobo obsijane ulice. Pred Gospodarsko razstavišče se zvrsti avtobus za avtobu-som, na kar se na plan »usuje« kopica prekmurskih študentov, različnih starosti in stilov, ki jih povezujeta le prekmurska duša in narečje, ob katerem se redki mimoidoči začudeno spogledujejo. Na avtobusnem postajališču med čakanjem starejši gospe skrbno spremljata dogajanje okoli sebe in s pogledi namigujeta na bližnjo skupino mladih. Čez čas jima radovednost ne da miru in prekin-eta mladostniško razposajenost z vprašanjem: »Ja, kaj se pa danes tukaj dogaja?« Jezikav mladenič začudeno odgovori: »Kak te ne vejte? Bujto repo mamo gnes.«

Festivalna dvorana, obogatena s prefinjenimi belimi namiznimi pogrinjki, se kaj hitro napolni. V ozadju odmeva nežna melodija strun cimbal, kramljanje za mizami pa postaja čedalje bolj razigrano. Natakarji začno prinašati prve krožnike. Dvorano preplavi omamno dišeč vonj repe s proseno kašo, imenovane bujta repa. »Bujta pri nas pomeni ubita, kar povezujemo z zakolom prašiča. Ker repi dodamo sveže, mesnate kosti, se je tradicionalni prekmurski jedi nadelo ime bujta repa,« ponosno razlaga Jože Verban, vodja gostilne, ki na prireditvi že trinajstič skrbi za svežo in pristno domačo prekmursko pojedino. To potrjuje tudi dejstvo, da se jed v celoti pripravi v deželi ob Muri, »nato pripelje v Ljubljano, kjer se v najetem gostišču pogreje in dokončno servira,« logistiko opisuje Jože Verban.

Iz šibkega aplavza po govorih je razvidno, da se večina ni mogla upreti dobrotam in jih je okušala še pred uradnim začetkom. Nekateri svojega navdušenja niso mogli prikriti, kar pričajo hitro izpraznjeni krožniki. Posebno vzhičenje je bilo razvidno pri mladeniču z nasprotne mize, ki je vneto goltal cele kose domače pečenke in krvavic. »O, kako je dobro, sploh, če tega ne ješ vsak dan,« je zatikajoče s polnimi usti pojasnil Idrijčan Miha in dodal »malo me spominja na našo primorsko joto, vendar pa moram priznati, da mi je zaradi večje količine mesa prekmurska različica bolj okusna.«

Študentje so se tudi letos iz Murske Sobote in Maribora z organiziranimi avtobusnimi prevozi pripeljali v prestolnico. »Prvič sem tu, čeprav sem Prekmurec. Zanimalo me je, ali je bujta repa v Ljubljani lahko tako dobra kot doma,« je povedal Tilen. »Presenečen sem nad vzdušjem in očaran nad svežim mesom,« doda ozirajoč za mladim dekletom s kratkim krilom. Glavni namen prireditve je združiti prekmurske študente in tiste, ki so to nekoč bili ter še imajo stik s študentskim življenjem. Vsako leto pa se povečuje tudi število obiskovalcev z drugih predelov Slovenije. »Sanja se mi ne, kakšen je recept, vem samo, da je dobro,« prizna Boštjan, Ljubljančan, ki je prireditev obiskal že tretjič. Vodja gostišča Verban pa kuhanje tradicionalnih prekmurskih jedi še vedno prepušča svoji mami: »Premlad sem, da bi skuhal dobro repo,« pravi in delno razkriva, da je »čar okusa v domačih sestavinah, začimbah, svežem mesu, včeraj zaklanega prašiča in dolgoletni rutini priprave, ki pa naj ostane skrivnost.« Skrivnost pa ni, da se je repa ku-hala v kar desetih velikih loncih, pri čemer so se sestavine dodajale ločeno v vsakega posebej.

Nepogrešljiv del srečanja je bil tudi sladek okus prekmurske gibanice, ki je požela vse pohvale in zaključila pogostitveni del prireditve. »Kljub pozni uri, ki podpihuje kopičenje odvečnih kilogramov, se ne morem upreti pregrešno dobri sladki razvadi,« s pogledom na postavo pristavi študentka Martina. Po razvajanju brbončic počasi pojenja tudi nežna glasba. Sledi pospravljanje miz in postavitev odra, saj obiskovalci že nestrpno pričakujejo priljubljenega prekmurskega glasbenika. »Komaj čakam, da se v dvorani zaslišijo strune Vlada Kreslina,« je navdušen Primorec Miha, Prekmurec Tilen pa ponosen: »Vlado Kreslin je naš Bon Jovi.« Naenkrat dvorano, polno glasno žlobudrajoče mladine, zajame tema. Osvetljen je samo oder, ki ga napolni umetna megla. Ta se čez čas razblini in na odru se pojavi znana postava s klobukom, črno kitaro in globokim raskavim glasom. »Lahko bi zletela in ujela svoje sanje,« so verzi, ki nerazločno vreščanje navdušene množice sprevržejo v glasno prepevanje. Zbrani začno enakomerno skakati in istočasno mahati z rokami po zraku. »Vzdušje je fenomenalno!« bučno evforijo še dodatno podpihne Kreslin.

April 20159

Svet okoli nas

Evforija se je prenesla v jutro naslednjega dne. Po ulicah je še vedno odmevalo »brundanje« Kreslinovih uspešnic nič kaj zaspane, razposajene mladine. Glasnost nekoliko poneha, ko se v skupini zasliši zvonjenje telefona. »Gnes mo zamüdo na predavanja, ka smo meli Bujto repo,« se zasliši glas, iz ozadja pa nekdo smeje pristavi: »Se še vküp sestavla!« Medtem, ko se druščina odpravlja na domači severovzhod Slovenije, starejše gospe, vajene zgodnjega vstajanja, s cekarji capljajo v trgovine.

10April 2015

Gostujoče pero

Erasmus izkušnja v Goethejevi prestolniciPiše: Zala Fendre

Na študij v tujini so bile moje misli usmerjene vse od zaključenega tretjega letnika srednje šole. Takrat sem si sama pri sebi oblju-bila, da bom vsaj eno leto študija preživela nekje izven slovenske meje in se je izkazalo, sem mož beseda. Od septembra dalje je moj drugi dom postala vzhodna Nemčija, natančneje Weimar.

Za nemške razmere majhno mestece, ki bi bilo v Sloveniji tretje največje, je po približno dveh dneh pregnalo vse moje pred-hodne strahove in se izkazalo za idealno Erasmus destinacijo. Lanskoletnega januarja, ko se je zgodba o izmenjavi začela, so me vsi prijatelji začudeno zazrli vame in dejali: ‘’Nemčija? Resno?’’ Češ, Erasmus se izkoristi na Portugalskem ali v Španiji in nikakor ne v ‘’Hitlerjevi’’ državi. Toda zame je bila odločitev preprosta in tisti trenutek edina pravilna, saj kot bodoča novinarka želim poleg angleškega pridobiti tudi nemški jezik. Res pa je tudi, da ves trud in muke okoli drugega tujega jezika v srednji šoli enostavno ne smejo iti v pozabo. Neverjetno, kako nepredstavljivo lažje je nadgraditi svoje predznanje, kakršnokoli že je, v nemško govoreči državi. Proces deluje počasi, ampak občutna razlika je bila vidna že po dveh mesecih. V tem času ti uspe presedlati iz nerodne mimike in nekaj osnovnih glagolov ter samostalnikov v tvorjenje dokaj spodobnih stavkov. Prav tako uspeš razvozlati približno vsako tretjo besedo med predavanjem in življenje postane dosti lažje. Če za vsakim slišanim stavkom dodaš besedno zvezo alles klar (vse jasno), se pa že skoraj počutiš kot čistokrvni Nemec.

Nemška prestolnica kulture

Mesto sredi Turingije je občutno zaznamovano z Johannom Wolfgangom Goethejem, Friedrichom Schillerjem, Franzem Lisztom in še enim Friedrichom – Nietzschejem, zato niti ni čudno, da je bilo pred 15 leti prestolnica kulture. Več kot očitno je tudi Meka za študente arhitekture, saj po zastavljenem vprašanju: ‘Kaj pa ti študiraš?’ drugega odgo-vora sploh ne pričakuješ več – to je preprosto logično. Prav tako ugotoviš, da so ceste v Weimarju tlakovane in vožnja s kolesom je zaradi tega dosti bolj zanimiva in rekreativna kot običajno. Domačini radi pravijo, da bi lahko bila Turingija t. i. nemška Anglija, ker tudi tukaj velja nepisano pravilo: ne zapusti doma brez dežnika! Enostavno čudovita je jesen v Parku an der Ilm (Ilm je reka, ki teče skozi Weimar) in treba je reči, da se zelo težko znebiš občutka, da ne lije vsak vikend ob jutrih toča, ampak da je to le zvok kopit konjev, ki po tlakovcih vlečejo kočijo. Weimar ne spada med največja mesta, toda ravno zaradi tega je toliko bolj očarljiv. Je ravno dovolj velik, da lahko najdeš vse za preživetje in ravno dovolj majhen, da si lahko iz enega na drugem koncu centra v četrt ure. V primeru obiska mesta, ljubljanske velikosti, pa se moraš odpraviti le do železniške postaje in znova traja le četrt ure, da pristaneš v Erfurtu, glavnem mestu regije Turingija.

Sto ljudi, sto čudi

Dejstvo je, da se na izmenjavi vsak dan naučiš nekaj novega. Ali spoznaš novo osebo, ki ima za seboj kup avantur in prihaja iz države, za katero najverjetneje ne poznaš prestolnice, ali pa če je to le nova nemška beseda, ki jo lahko dodaš v svoj nastajajoči besedni zaklad. Pozitivno presenečenje je bilo tudi spoznanje, da Nemci vsaj v vzhodnem delu niti približno ne ustrezajo stere-otipu arogantnega naroda, prej nasprotno. V primerjavi s Slovenci bi rekla, da so bolj odprti in prav tako bolj prijazni. Res pa je tudi, da je to najverjetneje posledica števila mednarodnih študentov na Bauhaus Universität, saj le-ta velja za eno izmed fakultet v celotni Nemčiji z najvišjim odstotkom tujih študentov, in so domačini navajeni raznolikosti. Mnogo študentov prihaja iz Azije in ostanejo tukaj na izobraževanju dve leti, najde se ogromno število Južno Američanov – od Kolumbije do Čila, ne gre prezreti itali-janske in francoske mafije ter male delegacije nekdanje Čehoslovaške. Slovenci kot po navadi ostajamo v manjšini, ampak lahko rečem, da se trudim širiti slovenski jezik med ostale študente. Začeli smo z zdravo, ampak iz neznanega razloga sta jim najljubši besedi fuj in pa ojoj. Ne ravno najbolj pravilni, toda vsekakor dovolj zgovorni.

April 201511

Gostujoče pero / Perspektiva

Finančna ‘pravljica’ za študente iz Skandinavije

Poleg nove države, je zame v paketu zraven prišla tudi prva izkušnja bivanja v študentskem domu. Trenutno si lastim enoposteljno sobo, veliko 20 kvadratnih metrov, opremljeno z najpomembnejšo tehnološko napravo – hladilnikom. Pravzaprav v Nemčiji ne poznajo študentskih domov, v katerih bi si moral deliti sobo. Vse pripada le tebi in čez čas ugotoviš, da si za le enkrat več odštetega denarja kot za ljubljanski študentski dom na Kardeljevi ploščadi, lastiš mini luksuz. Za vse Nemce, tudi Avstrijce, Angleže in vse študente, ki prihajajo iz Skandinavskih držav, so tukaj cene nepremičnin smešno nizke, saj bi doma zgolj za bivanje odšteli okoli 500 evrov, tukaj pa se cena najete sobe v vrhunskem stanovanju prepolovi. Tudi javni prevozi so za študente izredno ugodni, saj lahko s študentsko kartico prepotuješ celotno regijo Turingijo. Seveda le v primeru, če strojevodje Deutsche Bahna ne protestirajo.

Avtorica fotografij: Zala Fendre

Portret z Mitjo Lotričem: vzhajajoča zvezda slovenskega nogometa Piše: Anja Micevski

Rahlo skodrani, kot ebenovina črni lasje, kratko pristrižena brada ter globok pogled svetlo zelenih oči, obdan z nasmeškom. »Upam, da zmaga Maribor, saj nam je Olimpija konkurent za vstop v Evropsko ligo,« pravi upanja poln 20–letni Mitja Lotrič, katerega kotički očes ves čas vneto uhajajo k dogajanju na televiziji na drugi strani njihove dnevne sobe.

Mitja igra za člane nogometnega kluba Luka Koper slaba tri leta. Selitev iz Prekmurja na drugo stran Slovenije nadobudne-mu nogometašu ni predstavljala obilnega domotožja, saj je bila želja po tem, da se tam dokaže, večja. »Selitev sem mogoče že navajen, saj smo se, ko sem bil star tri leta, z družino preselili iz očetove rodne Gorenjske v Prekmurje, kjer je bila rojena mami.« Mitja zatrjuje, da domače v Kopru vsekakor pogreša, najbolj svojo mater in njeno domačo kuho. »Močno pogrešam tudi prekmurske navijače,« z nostalgijo obuja spomine fant, oblečen v temno modro trenirko. »Ne morem pozabiti norega vzdušja, ki je prihajalo s tribun, ko sem igral še za Muro. Na tekme je prihajalo po 500 ljudi, in bučno navijanje množice nam je vlivalo dodatno motivacijo ter krepilo željo po zmagi.« Sledi trenutek tišine, potem pa se mladeničeve ustnice razpotegne-jo v širok nasmeh: »Zanimivo je, da imamo tako kot pri Muri tudi v Kopru neko starejšo gospo, ki je naša zagrizena navijačica. Prihaja na vse tekme, ki jih odigramo v Kopru, prisotna pa je tudi na številnih treningih.«

Mitja je za člane nogometnega kluba Mura 05 prvič zaigral pri rosnih 16-ih letih, leto prej pa je postal tudi standardni član slovenskih mladih reprezentanc. Na tamkajšnjih tekmah je vzbudil veliko pozornost oglednikov tujih klubov, saj so se zanj zanimali Barcelona, Manchester City, Arsenal, Birmingham, Fiorentina, Palermo, Udinese, Sampdoria, Espanyol, Ajax, Chievo in Tottenham. Pri slednjih se je nekaj dni mudil na preizkušnjah, ki se ju še danes živo spominja: »V Italijo smo prišli štirje mladi igralci z različnih koncev sveta, treningi pa so bili poučni, vendar naporni. Bolj kot v Chievu mi je bilo všeč v angleškem Tottenhamu, saj smo tam igrali na naravni in ne na umetni travi. Mislim, da imajo mladi igralci v Angliji večjo možnost za us-peh, saj se tam žoga podaja, igra pa je lepša v primerjavi z Italijo, kjer se igra samo na boljši rezultat.« Mitja je v Tottenhamu

Leto dni v tujini v primerjavi z dvajsetimi leti življenja v domači državi ne pomeni popolnoma nič posebnega, je pa zanimivo do-jemati tujo kulturo in jezik. Že sedaj pa se zavedam, da bo ob prihodu domov nekoliko čudno znova govoriti le v slovenščini in da bo na žalost nemogoče na vsakem vogalu kupiti znamenito bratwurst. Človek se enostavno prehitro naveže.

12April 2015

Perspektiva

spoznal Garetha Balea, in ko govori o najdražjem nogometašu v nogometni zgodovini, je v njegovem glasu moč zaznati spoštovanje. Govor mladega nogometnega upa se tudi ob naštevanju imen slavnih klubov, ki so se zanimali zanj, ne spremeni v bahanje, ampak mu na obrazu še vedno žari skromnost, prav taka, kot jo opisujejo njegovi prijatelji.

Iz televizije zadoni nogometna evforija in komentatorjev navdušen krik. Mitja radostno vzklikne: »Tooo, gool!« Njegovo veselje je gotovo še toliko večje, ker lansko leto zaradi poškodbe kolena na nekaj tekmah ni mogel igrati. Ko govori o treh operacijah meni-skusa in hrustanca, njegov nasmešek zbledi, glas pa postane hripav: »Po poškodbi na turnirju v Slavonskem brodu, mi je zdravnik napovedal konec nogometne kariere. Njegove besede o tem, da bom lahko nogomet igral le še, če se bo zgodil čudež, so vame zarezale kot nož,« zaprepadeno pravi oboževalec Rooneya, že v naslednjem trenutku pa misel nadaljuje z razigranim glasom, »ampak ker mi nogomet pomeni veliko, nisem izgubil upanja. Vsak dan sem obiskoval fitnes, občasno tudi rehabilitacijo in čez čas se je stanje izboljšalo.«

Po smrti očeta je 16-letni Mitja doma hitro poprijel za vsa »moška« dela in kot najstarejši moški pri hiši poleg trdne volje, vztra-jnosti in trme, pokazal tudi odgovornost in močno oporo domačim. Kljub številnim obveznostim Mitja nogometa ni zapostavljal. Njegova mati pravi, da je talent kazal že kot otrok, ko je s prijatelji cele dneve brcal žogo na vaškem igrišču. Kmalu so nadarjenost, ki jo je težko skriti, opazili tudi navijači Murine nogometne ekipe in mu podarili naziv Murin nogometni dragulj. Mitjev bivši trener Maučec je za lokalni medij Pomurec.com povedal, da je Mitja zagotovo eden najobetavnejših mladih igralcev v Sloveniji, zelo discipliniran in izredno prizadeven na treningih ter da lahko o njem kot trener pove le najboljše. Najboljše pa lahko o njem povedo tudi njegova sestra, brata in prijatelji, ki so po Mitjevih besedah »krivi« za to, da se je navdušil nad nogometom. Prijatelji so nedvomno pomembna točka v njegovem življenju, saj jih ob enkrat mesečnem prihodu domov vedno pokliče na »partije« računalniške igre Fife, kjer obujajo spomine iz otroštva in ohranjajo prijateljske vezi. Matej Pučko, ki je z Mitjem igral nogomet že pri Muri 05 pravi, da je zanimivo, da sta po štirih letih spet soigralca, in to na drugem koncu Slovenije. Dodaja, da je Mitja pravi prijatelj, saj se na njega lahko človek zanese in je vedno pripravljen pomagati. Matej njegovo vlogo v ekipi opisuje: »Je izredno pomemben, saj razigrava soigralce in skrbi za to, da napadalno usmerjeni igralci dobijo čim bolj uporabne žoge. Sodeluje v vs-akem napadu in ima dober strel z obema nogama, zaradi česar doseže zadetek z vsake pozicije.«

Mladenič, za katerega mnogi pravijo, da po načinu igre in tudi po telesni konstrukciji spominja na Lionela Messija, sredi stavka obmolkne in začne od navdušenja skakati po dnevni sobi ter brcati v napihljivo plastično žogo. Televizijski prenos nogometne tekme je končan in zlom Olimpije pomeni, da ima Koper večje možnosti za uvrstitev v Evropsko ligo. Ves-elje, ki temnolasemu mladeniču, za katerega se je med pod-pisom pogodbe s Koprom zanimala tudi Olimpija, sije iz oči, je nepopisno. Njegove dolgoletne sanje so pokazati svoj no-gometni talent v Španiji, saj ocenjuje, da so tamkajšnji klubi zelo kvalitetni, všeč pa mu je tudi okolje. Mitja dodaja, da je nekaj najlepšega zastopati svojo državo in zato si močno želi igrati tudi v slovenski članski reprezentanci. Trenutno je na dobri poti, saj je član reprezentance U21. Mitju je velika čast biti v ekipi, potovati po svetu in v živo videti, kako nogomet igrajo nekateri zvezdniki,« navdušeno razlaga Mitja.

Fant, ki je v svoji prvi sezoni po poškodbi trikrat zatresel mrežo nasprotne ekipe rumeno–modrih, zaviha rokav trenirke na desni roki in ponosno pokaže tetovažo ognjenih plamenov, v katerih je zapisano njegovo ime. »Imam še dve tetovaži in ena me je rešila. Zaradi vtetoviranega mota »Never give up« sem po poškodbi okreval in sedaj lahko spet igram na tekmah,« hudomušno razlaga Mitja. Zagotavlja pa, da si bo v kratkem privoščil še četrto tetovažo, čeprav motiva zanjo še nima izbranega. 20–letni športnik po duši in srcu pravi, da se številni soigralci pred tekmami motivirajo na točno določen način, sam pa te navade nima, niti ne nosi nikakršnih talismanov za srečo. Morda pa mu pri motivaciji pomaga dolgotrajen spanec, saj razkriva, da včasih spi tudi po 15 ur na dan. »Kadar ne trenira in ne spi, pa gleda španske limonade. Še posebej aktualna je bila Maricruz, zdaj pa nikoli ne zamudi Moje srce je tvoje« pogovor prekine Mitjevo dekle Patricija, s katero sta par že šest let in pol. Na vprašanje, kakšen je recept za to, da se zveza na razdaljo obdrži, Mitja smeje odgovori: »To pa je bila pozitivna stran poškodbe, saj sem se večkrat vračal domov in tako sva lahko več časa preživela skupaj. Med poletjem je bila Patricija skoraj ves čas pri meni v Kopru, sedaj ko tukaj študira zdravst-veno nego, pa biva pri meni.« Razkriva, da sta se spoznala že na koncu osnovne šole, in sicer preko spletnega portala Glasuj zame.

April 201513

Perspektiva / Projekti

Mitja s širokim nasmeškom na obrazu in kriljenjem z rokami Patricijo pregovarja, naj o njegovi skrivnosti več ne govori. Patricija pa razlaga še bolj vneto: »Vsako nadaljevanko, ki jo zamudi na televiziji, pogleda na računalniku. Velikokrat se zbudi ob 12–ih samo zato, da pogleda ponovitev nadaljevanke Moje srce je tvoje.« Fant, ki ocenjuje, da poraze v primerjavi z ostalimi igralci sprejema športno, z obžalovanjem pravi: »Vedno sem želel smučati, vendar to zaradi poškodbe kolena več ni mogoče. Tudi v pogodbi piše, da se ne smemo ukvarjati z drugimi športi.« Mitja si po končani profesionalni nogometni karieri želi ostati v športu kot nogometni trener ali učitelj športne vzgoje.

Teden kasneje se črnolasi mladenič podi za žogo na domačih tleh, kjer Koper gosti Celje. S hitro igro, dodelano tehniko in točnimi podajami razigrava soigralce, nasprotno ekipo pa mojstrsko preigrava. Povsem očitno je, da mladi talent živi za nogomet.

Klub prekmurskih študentov od zdaj naprej še bolj ekološko ozaveščenPiše: Eva Gjörek

Ekoljub je nov projekt Kluba prekmurskih študentov, ki bo skrbel za to, da ne bomo pozabili na svet okoli nas. Pridružili se bomo čistilnim akcijam, organizirali predavanja, delavnice, sprehode v naravi in sodelovali z društvi za zaščito živali.

Tekom leta bomo za vse ekoljube pripravili številne dogodke. Začeli bomo s sprehodi v naravi in se vsakič srečali z novimi rastli-nami, glede na časovno obdobje v katerem se bomo sprehajali. Spoznali bomo travniške rastline, nabirali zelišča in dišavnice za pripravo čajev, v jesenskem času pa tudi gobarili. Izkušen gobar nas bo seznanil z užitnimi gobami in njihovo pripravo.

Na delavnicah bomo izdelovali naravno kozmetiko, mila in izdelke iz odpadnih materialov. Seznanili se bomo s permakulturo, trajnostnim razvojem podeželja in s pozitivnimi lastnostmi konoplje. Sodelovali bomo z Društvom za zaščito živali Pomurja in zavetiščem za živali Mala hiša. Pomagali jim bomo zbirati stari papir in kartuše, na njihovo prošnjo sprehajali pse in skrbeli za živali.

Z novim projektom vas, dijaki in študentje, vabimo k aktivnemu, zanimivemu in naravi prijaznemu preživljanju prostega časa.

Vabljeni, da se nam v skrbi za okolje pridružite!