trženje slovenskega turizma, mag. karmen novarlič, vodja sektorja turizem, spirit slovenija
DESCRIPTION
Globalni trendi v turizmu napovedujejo prehod k “sanjski družbi”, ki ceni dobro in s čustvi prepleteno zgodbo v ozadju turistične ponudbe.TRANSCRIPT
Trženje slovenskega
turizma
mag. Karmen Novarlič, Vodja sektorja turizem, SPIRIT Slovenija Marec 2014
VSEBINA:
Globalni pomen turizma Trendi v turizmu Rezultati 2013
Strategija razvoja slovenskega turizma 2012-2016 Uspešni projekti
Trženjske aktivnosti
I. Pomen turizma
„Turizem je postal eden najpomembnejših ekonomskih
sektorjev in družbene aktivnosti današnjega časa“
Ban Ki Moon, generalni sekretar Združenih narodov
Slovenski turizem v letu 2012
Pomen turizma z vidika BDP in zaposlovanja v primerjavi z ostalimi sektorji ekonomije
Vir. U
NW
TO
, IPK
.
Prispevek turizma h globalnemu BDP je večji kot prispevek avtomobilske industrije; turizem zaposluje več ljudi kot avtomobilska in kemijska industrija skupaj.
II. Trendi v turizmu
1/3 svetovnega prebivalstva potuje
2012: prvič presegli 1 MILIJARDO mednarodnih prihodov v enem letu
Podvojitev srednjega razreda do leta 2030 = + 1,5 milijarde več prebivalstva srednjega razreda
Globalna rast svetovnega prebivalstva
Vir. U
NW
TO
, ET
C.
Dobrine, masa Personalizacija
Splošni, generični(turisti so turisti)
Odgovorni turizem(turisti so kupci doživetij, izkušenj
in zgodb, cenijo avtentičnost, pomemben je sense of place )
Počitek(prodajalci oblikujejo pakete in
prodajajo pakete, postelje)
Emocionalna piramida
(prodajalci oblikujejo in pripovedujejo zgodbe, prodajajo doživetja)
SSS (sea, sand, sun)
EEE (emotions, experiences,
entertainment)
INFORMACIJSKA DRUŽBA
SANJSKA DRUŽBA (izkustvena družba, družba sanj, emocij, doživetij, izkustev)
Tendenca
Način turizma
Motiv
Vrednote
Novi turizem
Globalni trendi
Podnebne spremembe - Trajnostni turizem
Demografske spremembe
Politični nemiri, regionalni konflikti, terorizem
Alternativne oblike transporta
Označevanje potovanj
Lokalna in osebna potovanja
Usmerjenost destinacij na tip/vrsto/kvaliteto turista namesto na kvantiteto
Prerazporeditev turističnih tokov
Slovenski turizem v letu 2012 Demografski, ekonomski, IT trendi v turizmu
Demografski in ekonomski trendi:
• Staranje prebivalstva, upokojevanje populacije »babyboom«.
• 100 mio ljudi potuje s »handikapom«.
• Backpackerji vs. Flashpackerji (1/1 soba, IT oprema, višja poraba…).
• Ekonomsko okrevanje bo nižje v zrelih ekonomijah (ZDA, EU, Japonska).
• Finančni propadi na trgih, ki vplivajo na zniževanje stroškov v hotelskem sektorju in zmanjševanju hotelske ponudbe (manj kakovost in kreativnosti).
• Globalni premik ekonomske in politične moči z zahoda na vzhod, pretežno v BRIC dežele).
• Kitajci so nove zvezde v turizmu- potujejo zelo mladi (tudi Indijci), velika rast potovanj (+26%), „top spenders“, poraba 1.765 Eur/potovanje.
• 20% vseh turistov je mladih (18-35 let), najpomembnejša izkušnja je »kofetkanje«.
Informacijski trendi:
• Poplava informacij (v 1 letu objava več fotografij kot prej v vsej zgodovini).
• Digitalna transformacija.
• Nasičenost Online rezervacijskih sistemov.
• Hiper povezljivost sistemov, informacij.
• Neusklajenost med pričakovanji in izkušnjami prihaja na dan na internetu (nišnim ponudnikom omogoča, da tekmujejo z velikimi igralci).
• Iskalniki - YouTube takoj za Googlom.
• Ključna je interakcija, viralni učinek – SM!
• Možnosti targetiranja – zelo usmerjene kampanje.
• 61% vseh interakcij na FB preko mobilnih telefonov - optimizacije zelo pomembne .
• Moraš poslušati kaj potrošniki pravijo o tebi.
• Pri promocijskih kampanjah deluje le še »Thinking out of the box«.
III. Turistični promet
Slovenski turizem v letu 2012
TURIZEM DANES: v letu 2013 nižje rasti od svetovnega povprečja in višje od evropskega povprečja mednarodnih prihodov.
Vir. U
NW
TO
, SU
RS
.
2013 2014 2015 2013-2020
Svet +4,5% +4,4% +5,5% + 4% letno
Evropa +3,7 +3,4 +4,5
Južna Evropa/ Mediteran +3,8 +4,0 +3,8
Turizem v Sloveniji v letu 2013 v primerjavi s Svetovnim/Evropskim
-10
-5
0
5
10
15
2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013*
Rast mednarodnih prihodov 2003-2013 v odstotkih
Svet
Evropa
Slovenija
Slovenija 2013
I-IX2013 ____________
I-IX 2012
Tuji + 4% Skupaj: + 1,8%
Slovenski turizem v letu 2012
Vir:S
UR
S (z
ača
sn
i po
da
tki), B
an
ka
Slo
ve
nija
.
Potrošnja tujih turistov, 2013 +/- 0 %
2013 Prihodi Prenočitve
Rast 13/12 Delež Rast 13/12 Delež
Skupaj 102,3 100,0 100,4 100,0
Domači 98,4 33,3 96,5 37,9
Tuji 104,4 66,7 102,8 62,1
2013 Prenočitve (%)
Delež Rast
Italija 15,7 -3,2
Avstrija 11,9 +0,5
Nemčija 11,4 -1,1
Ruska federacija 5,9 -1,4
Nizozemska 5,3 +5,8
Skupaj delež 50,2
Najvišje stopnje rasti prenočitev*: Litva: +87,6 % Brazilija: +49,8 % Malta: +44,0 % Izrael: +27,1 % Norveška: +24,9 % *trgi z nad 5.000 prenočitev v letu 2012.
Top 5 držav
Turizem v Sloveniji v letu 2013 (začasni podatki)
Prenočitve po vrstah občin
Prenočitve po nastanitvenih objektih
2013 Prenočitve (%)
Delež Rast
Zdraviliške občine 31,9 -2,6
Gorske občine 24,1 +3,0
Obmorske občine 21,4 -1,2
Ljubljana 10,0 10,7
Mestne občine 6,4 -3,0
Druge občine 6,2 +0,3
2013 Prenočitve (%)
Delež Rast
Hoteli 61,8 -0,4
Kampi 13,9 +0,5
Vir: SURS, začasni podatki.
Danska
Finska
Poljska
Francija
Nemčija
Španija Portugalska
Grčija
Italija
Turčija
Švica
Avstrija
Češka R.
Litva
Ukrajina
Romunija Madžarska
Slovaška
Bolgarija
Ruska federacija
Irska Velika Britanija
Črna gora
Srbija Hrvaška
BIH
Makedonija
Norveška
Nizozemska
Belgija
Luxembourg
Malta
POZITIVNA RAST
UPAD RASTI
Švedska
Latvija
Estonija RAST +20 % in več
RAST +10 % in več
Ciper
Prenočitve turistov iz evropskih držav v letu 2013 (začasni podatki)
IV. Strategija trženja slovenskega turizma 2012-2016
Krovna zgodba slovenskega turizma
Zdrava Ljubitelji narave in aktivnega življenja imajo jasen cilj - ohranjanje zdravja in dobrega
počutja. Naravne danosti, nadgrajene z aktivnostmi in doživetji v atraktivne turistične produkte visoke dodane vrednosti, so odlično izhodišče za zadovoljitev ključnih potreb in želja ciljne
skupine turistov. Zelena in aktivna je zdrava Slovenija.
Zelena Slovenija je ena najbolj zelenih dežel na svetu. Z gozdnimi prostranstvi, z razkošjem čistih in zdravilnih voda, z izjemno biotsko
raznovrstnostjo, z zavezo trajnostnemu razvoju se uvršča med zelene posebnosti
Evrope. Primarna ciljna skupina za obisk Slovenije kot turistične destinacije so
ljubitelji narave. Aktivna Raznolikost krajine in zelene danosti
predstavljajo izjemne možnosti za aktivne počitnice (pohodništvo, kolesarjenje, smučanje, raznoteri vodni športi itd) v tesnem stiku z naravo.
Narava navdihuje prebivalce in turiste.
5 ciljev x 5 let
I. Povečanje prepoznavnosti in ugleda Slovenije na ciljnih trgih
II. Učinkovita tržna segmentacija in strateško-razvojni načrti po posameznih trgih
III. Konkurenčni, jasno pozicionirani turistični produkti, temelječi na načelih trajnosti
IV. Inovativno in učinkovito trženje preko virtualnega sveta
V. Partnersko trženje za doseganje sinergijskih učinkov
Konsistentna uporaba znamke v turizmu
Uporaba znamke v športu, kulturi, gospodarstvu
I. Povečanje prepoznavnosti in ugleda Slovenije na ciljnih trgih
II. Učinkovita tržna segmentacija in strateško-razvojni načrti po posameznih trgih
III. Konkurenčni, jasno pozicionirani turistični produkti, temelječi na načelih trajnosti
IV. Inovativno in učinkovito trženje preko virtualnega sveta
V. Partnersko trženje za doseganje sinergijskih učinkov
I.
Ključni evropski
trgi
75% tujih
nočitev
70% sredstev
za TK
II.
Drugi evropski
trgi
17% tujih
nočitev
20% sredstev
za TK
III.
Prekomor-ski trgi
5% tujih
nočitev
10% sredstev
za TK
B 2 B
(z drugimi državami)
B 2 C
B 2 B B 2 C
I. Povečanje prepoznavnosti in ugleda Slovenije na ciljnih trgih
II. Učinkovita tržna segmentacija in strateško-razvojni
načrti po posameznih trgih
III.Konkurenčni, jasno pozicionirani turistični produkti, temelječi na načelih trajnosti
IV. Inovativno in učinkovito trženje preko virtualnega sveta
V. Partnersko trženje za doseganje sinergijskih učinkov
Zgodbe TURISTIČNIH PONUDNIKOV
Zgodba mora biti produkt
MIKRO DESTINACIJSKE zgodbe
Zgodba mora biti kar najbolj fizično otipljiva
Krovne zgodbe TURISTIČNIH DESTINACIJ
Zgodbe najbolj reprezentativno predstavljajo destinacijo – na prvi pogled najbolj tipični produkti
KROVNE REGIJSKE zgodbe
Zgodba je osnova za razlikovanje regije
MEDREGIJSKE zgodbe
Tematska raznolikost doživetja, neodvisno od
regije
Krovne top podporne zgodbe, ki povečujejo privlačnost
Slovenije na krovni ravni (ter skozi zgodbarski pristop komunicirajo
edinstvenosti Slovenije)
Zgodba I feel SloveniaSlovenija je
Zelena. Aktivna. Zdrava.
Raven MIKRO ZGODB
Raven DESTINACIJ
Raven REGIJ
Krovna zgodba
destinacije
DESTINACIJSKA PIRAMIDA
(vsaka destinacija ima svojo piramido zgodb)
Mikro zgodbe
KROVNA raven
Piramida zgodb v slovenskem
turizmu
REGIJSKA PIRAMIDA (vsaka regija ima svojo piramido zgodb)
Mikro zgodbe
Krovna/e zgodba/e regije
Subregijskezgodbe & krovne
destinacijske zgodbe
19
I. Povečanje prepoznavnosti in ugleda Slovenije na ciljnih trgih
II. Učinkovita tržna segmentacija in strateško-razvojni
načrti po posameznih trgih
III. Konkurenčni, jasno pozicionirani turistični produkti, temelječi na načelih trajnosti
IV.Inovativno in učinkovito trženje preko virtualnega sveta
V. Partnersko trženje za doseganje sinergijskih učinkov
Inovativno e-trženje in povezava s klasičnim trženjskim komuniciranjem (digitalna partnerstva, socialni mediji, ITIS, mobilne rešitve, prenos znanja)
20
I. Povečanje prepoznavnosti in ugleda Slovenije na ciljnih trgih
II. Učinkovita tržna segmentacija in strateško-razvojni
načrti po posameznih trgih
III. Konkurenčni, jasno pozicionirani turistični produkti, temelječi na načelih trajnosti
IV. Inovativno in učinkovito trženje preko virtualnega sveta
V.Partnersko trženje za doseganje sinergijskih učinkov
SPIRIT
Produktna združenja (SSNZ, KU,
GC, GIZ POH & KOL…
Destinacije
Podjetja
Civilni sektor
Mednarodne
organizacije,
NTO
Institucije, združenja (TGZ,
OZS, TZS,..)
Partnersko načrtovanje in izvedba partnerskih trženjskih
aktivnosti
V. Uspešni projekti
Partnersko sodelovanje in podpora projektu Green Light, World Flight
Cilj sodelovanja: predati in utrditi sporočilo o Sloveniji kot majhni, a tehnološko napredni in v trajnostni razvoj usmerjeni državi + Inovativen, drugačen, bolj drzen pristop k promociji in trženju Slovenije in njene turistične ponudbe
Zabeležene medijske objave v Sloveniji in tujini
18 zabeleženih objav o GLWF v Sloveniji
80 zabeleženih objav o GLWF v tujini
Več kot 1000 ogledov GLWF strani v okviru portala
kar 28.728 objav v samo treh tednih na spletnih virih: blogi,
forumi, objave (twitter, FB in drugo).
= destinacije, ki so najboljši primeri trajnostnega razvoja turizma.
Pet ZMAGOVALK v Sloveniji: -EDEN 2008: Dolina Soče -EDEN 2009: Solčavsko -EDEN 2010: Reka Kolpa -EDEN 2011:Idrija -EDEN 2012: Laško
= spodbujanje ustvarjalnosti, inventivnosti in inovativnosti na podjetniški ravni, ravni destinacij, združenj turističnih proizvodov oz. ponudnikov ali pri oblikovanju in trženju turističnih proizvodov z območja Slovenije na domačem in tujih trgih. Snovalec spodbuja promocijo in uresničitev novih idej - invencij v turizmu, ki bodo z uresničitvijo v prihodnosti postale inovacije, zrele za kandidiranje na razpisu Sejalec. Sejalec je priznanje javne agencije SPIRIT Slovenija za ustvarjalne in inovativne turistične dosežke. Nagrajuje tiste inovacije v turizmu, ki prispevajo k večji prepoznavnosti turistične ponudbe Slovenije.
EDEN – Evropske destinacije odličnosti
INOVATIVNOST in EDEN
PROJEKT STORYTELLING
PROJEKT: „Zgodbe v slovenskem turizmu: Identifikacija in razvoj zgodb za potrebe oblikovanja in trženja turističnih produktov in destinacij“
Piramida zgodb s konkretnimi zgodbami
=> ZGODBA O SLOVENSKEM
SMUČANJU
=> ZGODBA O AVSENIKIH
=> EVENTUALNA MEDREGIJSKA
ZGODBA O SLOVENCIH KOT
OSVAJALCIH NEBA IN VESOLJA
=> NAJSTAREJŠA TRTA NA SVETU
=> OKUSI ROGLE
=> ZGODBA O TRNIČU
=> NAJSTAREJŠA KLET/PTUJ
=> ZGODBA O CVIČKU
=> ZGODBA SOLNEGA KRISTALA
=> ZGODBA BRANCINA
=> ZGODBA O KOPRU: KOZE
=> ZGODBA O IZOLI: BELA GOLOBICA
=> ZGODBA O ZLATOROGU (TNP)
=> BLEJSKE ZGODBE
=> TRIGLAVSKE PRAVLJICE (KG)
=> PLANICA
=> FESTIVAL ALPSKEGA CVETJA
(BOHINJ)
=> ZGODBA O LJUBLJANSKEM
ZMAJU
=> ZGODBA O PLEČNIKOVI LJUBLJANI
=> ZGODBA O EMONI/IZ EMONE
=> ZGODBA O KOLESU
=> ZGODBA O STELJNIKIH
=> ZGODBA O NAJEVSKI LIPI
=> PRAVLJIČNI GOZD V LOGARSKI
DOLINI
=> KAKO JE NASTALO
PANONSKO MORJE
=> SOČA, REKA S SPOROČILI MIRU
=> ZGODBA O BRODARJIH NA
SAVI
=> KRST PRI SAVICI
=> ZGODBA O LIPICANCU
=> ZGODBA O ZMAJEVIH JAJCIH
V POSTOJNI
=> ZGODBA O NASTANKU
CERKNIŠKEGA JEZERA
ZGODBE O LJUBLJANI
SO ZGODBE O URBANEM IN
USTVARJALNEMPOVEZOVANJU SLOVENSKIH
RAZLIČNOSTI,SO ZGODBE O
MESTU,KI IMA LJUBEZEN V SVOJEM IMENU
ZGODBE O KRASU IN KRAŠKIH
POSEBNOSTIHSO ZGODBE O
KAMNU,KI IMA
MEHKO SRCE
ZGODBE O OBALI IN ISTRI
SO POVEZANE Z ZGODBO O
SOLI,KI CVETI, V
JADRANSKEM MORJU, V
MEDITERANSKEM OKOLJU
ZGODBE O SLOVENSKIH
VODAH SOZGODBE O VIRIH
DOBREGAPOČUTJA IN
ZDRAVJA
ZGODBE O RAZLIČNOSTI SLOVENSKIH
GOZDOVNISO ZGODBE O
OBJEMALCIH DREVES,
TEMVEČ ZGODBE O DREVESIH,KI OBJEMAJO
LJUDI
ZGODBE O SLOVENSKIH
VINIH IN KULINARIKI SO
ZGODBE O PRVOBITNEMVESELJU DO ŽIVLJENJA
ZGODBE O DOSEŽKIH LJUDI SOZGODBE O LJUBEZNI,
KI NE PRIZNA OVIR IN
MEJA
I FEEL SLOVENIA. SLOVENIJO ČUTIM.
Z LJUBEZNIJO!Zelena. Aktivna. Zdrava.
Zgodba o Sloveniji jezgodba o ljubezni,
ki z občutenji skupaj drži vseslovenske različnosti
ZGODBE O TRIGLAVSKEM
NARODNEM PARKU
IN BLEDUSO ZGODBE O VAROVANJU ZAKLADOV
Doživetja pod gorami
DEŽELA POD TRIGLAVOM
Ljubezen v imenu glavnega mesta
LJUBLJANA
Presenečenja pod površjem
KRAS IN KRAŠKE
POSEBNOSTI
Sol in ljudje Mediterana
SLOVENSKA OBALA
Prinašalke dobrega!
VODE SLOVENIJE
Drevesa, kamor seže pogled
GOZDOVI SLOVENIJE
Dober tek in na zdravje
OKUSI SLOVENIJE
Ljudje, ki osvajajo svet
NAVDIHI IZ SLOVENIJE
KROVNA ZGODBA
TOP PODPORNE
ZGODBE
O č
em
je
zg
od
ba?
Kakšen
tip
zg
od
b
pred
sta
vlj
a
!!!
V k
ate
re z
go
db
e
na d
esti
nacij
ski
ravn
i vo
di
top
po
dp
orn
a
zg
od
ba?
Zgodbe se lahko dodajajo – gre zgolj za nekaj primerov
Povezave navzgor in
navzdol
KROVNE REGIJSKE ZGODBE
KROVNE DESTINACIJSKE ZGODBE
MIKRO ZGODBE
Kaj omogočajo zgodbe?
1 zgodba o “nečem” za
VKLJUČEVANJE VELIKEGA
ŠTEVILA LJUDI
Množičen nakup “nečesa”
VI.
Trženjske aktivnosti
USKLADITEV PO ORODJIHPLATFORMA ZA IZVAJANJE PROMOCIJE
Integrirano tržno komuniciranje Trženjska platforma
HRVAŠKA
Se
jem
ski
in
bo
rzn
i n
ast
op
iO
gla
ševa
nje
Od
no
si z
ja
vno
stm
iP
osp
eše
van
je
pro
da
je
NEMČIJA
FRANCIJA
ITALIJA
AVSTRIJAP
rom
oci
jsk
i m
ate
ria
liIn
teg
raln
i tu
rist
ičn
i in
form
aci
jsk
i si
ste
m
Ra
zvo
j in
ra
zisk
ave
Promocijske aktivnosti v DRŽAVI
Promocijske aktivnosti v DRŽAVI
1. SEJMI, BORZE in DELAVNICE Finančni vložek
Št. Aktivnost Tip aktivnosti Termin
2. OGLAŠEVANJE IN/ALI DRUGE PROMOCIJSKE TER MARKETINŠKO-
KOMUNIKACIJSKE AKTIVNOSTI
Finančni vložek
Št. Aktivnost Termin
3. ODNOSI Z JAVNOSTMI Finančni vložek
Št. Aktivnost Termin
4. POSPEŠEVANJE PRODAJE Finančni vložek
Št. Aktivnost Termin
Promocijske aktivnosti v DRŽAVI
1. SEJMI, BORZE in DELAVNICE Finančni vložek
Št. Aktivnost Tip aktivnosti Termin
2. OGLAŠEVANJE IN/ALI DRUGE PROMOCIJSKE TER MARKETINŠKO-
KOMUNIKACIJSKE AKTIVNOSTI
Finančni vložek
Št. Aktivnost Termin
3. ODNOSI Z JAVNOSTMI Finančni vložek
Št. Aktivnost Termin
4. POSPEŠEVANJE PRODAJE Finančni vložek
Št. Aktivnost Termin
Promocijske aktivnosti v DRŽAVI
1. SEJMI, BORZE in DELAVNICE Finančni vložek
Št. Aktivnost Tip aktivnosti Termin
2. OGLAŠEVANJE IN/ALI DRUGE PROMOCIJSKE TER MARKETINŠKO-
KOMUNIKACIJSKE AKTIVNOSTI
Finančni vložek
Št. Aktivnost Termin
3. ODNOSI Z JAVNOSTMI Finančni vložek
Št. Aktivnost Termin
4. POSPEŠEVANJE PRODAJE Finančni vložek
Št. Aktivnost Termin
Promocijske aktivnosti v DRŽAVI
1. SEJMI, BORZE in DELAVNICE Finančni vložek
Št. Aktivnost Tip aktivnosti Termin
2. OGLAŠEVANJE IN/ALI DRUGE PROMOCIJSKE TER MARKETINŠKO-
KOMUNIKACIJSKE AKTIVNOSTI
Finančni vložek
Št. Aktivnost Termin
3. ODNOSI Z JAVNOSTMI Finančni vložek
Št. Aktivnost Termin
4. POSPEŠEVANJE PRODAJE Finančni vložek
Št. Aktivnost Termin
Promocijske aktivnosti v DRŽAVI
1. SEJMI, BORZE in DELAVNICE Finančni vložek
Št. Aktivnost Tip aktivnosti Termin
2. OGLAŠEVANJE IN/ALI DRUGE PROMOCIJSKE TER MARKETINŠKO-
KOMUNIKACIJSKE AKTIVNOSTI
Finančni vložek
Št. Aktivnost Termin
3. ODNOSI Z JAVNOSTMI Finančni vložek
Št. Aktivnost Termin
4. POSPEŠEVANJE PRODAJE Finančni vložek
Št. Aktivnost Termin
FITUR Madrid, januar
BIT Milano, februar
ITB Berlin, marec
MITT Moskva, marec
IMEX Frankfurt, maj
RDA Köln, julij
TTG Rimini, oktober
WTM London, november
EIBTM Barcelona, november
- 9 poslovnih borz
- splošni in specializirani/ partnerski sejmi
Sejemski in borzni nastopi: 40 (2013)
Oglaševanje in PR
• Oglaševalske kampanje na ključnih trgih v
partnerstvu s STG
• Tuji novinarji v Sloveniji
Poslovne borze v Sloveniji
Slovenska turistična borza – SIW: največji poslovni dogodek v turizmu v Sloveniji 2014: Nova Gorica
Partnerske borze: CONVENTA – kongresna borza (januar) SPACE - zdraviliška borza (oktober) NATUR
Pospeševanje prodaje
•Predstavitve slovenskega turizma tujim organizatorjem turističnih potovanj (v tujini in v Sloveniji)
•Sodelovanje pri gospodarskih delegacijah (MZZ, GZS…)
•Spodbujanje letalskih povezav (rednih, čarter)
•Spodbujanje morskih povezav
Koncentracija promocije na ključnih EMITIVNIH TRGIH in
razvoj NOVIH TRGOV & SEGMENTOV
2. Promocija po trgih Krepitev E-TRŽENJA in
INOVATIVNIH TRŽENJSKIH PRIJEMOV
4. Turistični proizvodi
Konkurenčni, jasno pozicionirani TURISTIČNI PROIZVODI,
temelječi na NAČELIH TRAJNOSTI
Krepitev in povečevanje učinkovitostiPARTNERSTVA in CO-BRANDINGA
(produktna združenja, destinacije, pooli, medsektorsko povezovanje)
5. Partnerstva
Povečanje prepoznavnosti in ugleda ter želeno pozicioniranje Slovenije - znamka I FEEL SLOVENIA
1. Prepoznavnost
Ukrepi za učinkovito trženje Slovenije kot turistične destinacije v letu 2015
KROVNA ZGODBA Slovenije:Zgodba o ljubezni &
Zelena, aktivna, zdrava Slovenija
10 3-4
3. Digitalno trženje
Hvala za vašo pozornost.