Ustvarjalni

Tekmovalni Raziskovalni

Informativni

Nasmejani Koristni

In

N a m e s t o u v o d n i k a

Le kaj nam je tega treba bilo? Recesije namreč. Udarila je med nas skoraj kot strela z

jasnega in nas oropala za marsikaj. Celo za naše glasilo. Da, prav ste prebrali. Utrinkov

letos ne bo mogoče prelistati tako kot vsa leta doslej, ko ste jih držali v rokah. Ampak

uredniški odbor se ni vdal, delali smo s polno paro in prav tako zagnano kot vedno.

Mogoče pa bi temu lahko rekli, da smo se posodobili, modernizirali, da gremo v korak s

časom. Elektronski Utrinki ali E- utrinki! Ha, kako vam zveni? Nobel, kajne? Mogoče pa

bomo drugo leto naredili še korak naprej v tej smeri. Vse mogoče ideje imamo. A

počakajmo na novo šolsko leto. Do takrat pa se spočijmo. Napolnimo si baterije za nove

podvige, ki nas čakajo. Pa veselo na počitnice!!

Uredniški odbor

Od septembra …do junija

»JAZ PA POJDEM NA GORENJSKO …«

… pa »Zima, zima bela, vrh gora

sedela«. Te in podobne pesmi smo si v

mislih veselo prepevali, ko smo se vozili

proti Kranjski Gori, znanemu

zimskemu turističnemu kraju, kjer

smo se namenili preţiveti teden

drugačne šole, kot smo je vajeni. Da,

učenci 6. razreda smo tam preţiveli

čudovit teden šole v naravi. Nismo

imeli časa za domotoţje, saj smo bili

ves čas zaposleni z različnimi

dejavnostmi, prvenstveno pa smo se

ţeleli nauţiti snega in se naučiti

smučati. Tako smo dopoldneve

preţivljali na smučeh na širnih

smučiščih Vitranca in potrebno je

povedati, da smo po končanem tečaju

in preizkusu na pravi veleslalomski

tekmi vsi dobili priznanja.

Popoldneve smo preţivljali po raznih

delavnicah, kjer smo pridobili nova

znanja iz naravoslovnega,

naravovarstvenega in druţboslovnega

področja, saj smo izčrpno spoznali

Kranjsko Goro z okolico, preizkusili pa

smo se tudi v teku na smučeh,

plavanju, plezanju pa še bi se kaj našlo.

Vsi smo se dobre volje v petek vrnili

domov, saj smo vedeli, da nas čaka še

en prost teden – zimske počitnice, ko

bomo lahko pravkar osvojeno

smučarsko znanje pokazali tudi

našim staršem. Dodobra smo si tako

napolnili baterije za še eno, zadnje

dejanje v tem šolskem letu.

Šestošolci

Kako smo praznovali abrahama

Konec okrona delo. Postfestumski vrhunec bo v velenjskem hramu kulture – povabilo sledi.

Takole smo v še zimsko idilo odetem februarju povabili na nekaj sladkega, na piko na i. A do te pike je bila

dolga kilometrina. Učiteljska srenja je v zadnjih dopustniških dnevih avgusta velikopotezno sprejela

odločitev, da skupaj s svojimi varovanci pripravi presenečenje v objemu Šaleške doline vpetemu

abrahamovcu. Slavljencu bi nazdravili s kulturnim koktajlom delavnic in tako rodnemu mestu upihnili 50.

svečko. Pol stoletja pa le ni mačji kašelj, zato smo pošteno zavihali rokave in kot udarniki, očetje našega

mesta, gradili in se pripravljali na glamurozno praznovanje.

Dan D je napočil 24. marca in OŠ Gorica je bila mušketirsko v slogu eden za vse in vsi za enega ena velika

kulturnica. Iz kletnih prostorov je bilo slišati zamolkel zvok kladiva in tanek glas jeklene zobate pošasti, ko

so naši arhitekti gradili maketo mestnega središča. Naš podmladek se je zazrl v prihodnost in predstavil

svojo vizijo otroškega igrišča – kdo drug, če ne redni uporabniki vrtoglavih toboganov najbolje vedo, kaj si

ţeli otroško srce. Medse smo povabili tudi goste. Med šolske klopi so se vrnili pisatelj Vladimir Verdnik,

hudomušen in še vedno otroško razigran Rok Poles in Marjan Marinšek, oče Pikinega festivala. Čudovite

slike vile Herbenstein so nastajale ob angelskih glasovih otroškega pevskega zbora, ki je lovil še zadnje

note za svoj nastop na sklepni prireditvi. Petošolci pa so pikasto ustvarjali z navihano pegasto deklico, ki v

Velenje zahaja ţe dobrih 20 let.

Zelo pestro je bilo tudi v zgornjih prostorih, kjer smo za en dan učbenike in šolsko snov zamenjali za

porumenele stare fotografije in razglednice, brisali prah s polic velenjske zgodovine in se po

sherlockholmsko prebijali skozi tančice skrivnosti našega mesta. Pet desetletij se je odpeljalo na časovnem

vlaku, ki so ga učenci pripravili v zgodovinski delavnici.

Delo krepi duha – zato so naši fiskulturniki piščalko in ţogo zamenjali za lopato in kramp in gradili mesto

ob taktih plesne točke. Goriški vrveţ po hodnikih in za štirimi stenami učilnic je v svoj objektiv ujelo oko

kamere, ustvarjalne trenutke so učenci ovekovečili še v fotografije. Skupinica bodočih novičarjev je

obiskala velenjski vir informacij – Naš čas, tisti, ki pa so bolj »barvne sorte«, so »nasprejali« ţupanovo

palačo, dom mnogih Velenjčanov in hišo kulture. Paradnega konja ali črno zlato – nekoč še Titovega –

Velenja smo spoznavali skozi pesem, naše ţelodčke smo razvajali s knapovsko malico, se lovili z

nagajivim bergmandeljcem in bili umetniki na tisoč in en način – za slikarsko platno smo imeli kar kose

premoga in nanje risali velenjske motive.

Pretekli smo prvi krog, a do ciljne črte nas je čakal še tek čez ovire. Suma sumarum našega kulturovanja ob

50-letnici mesta Velenja. Enourni spektakel v Domu kulture. 2. aprila – prvega nam verjetno še verjeli ne bi

in bi dvorana samevala – smo povabili Velenjčanke in Velenjčane na rojstnodnevno zabavo. Praznovali

smo vsi – tisti, ki so mesto ustvarjali nekoč, tisti, ki smo del njega danes, in tisti, ki so njegova prihodnost.

Velenjski vlak je obiskovalce Doma kulture najprej popeljal do premogovega kotička, knapovske jedače in

pijače in delčka ustvarjanja naših učencev ob kulturnem dnevu. Dvorana se je hitro polnila, z odra so

navzoče pozdravljali foto utrinki, v zraku je bilo čutiti nemir.

In potem se je začelo. Z odo mlade pesnice, ki ţe od malih nog črke vpleta v blagozvočno poezijo. In kot

pravi njeno srce, je Velenje mesto mladosti, mesto iz sanj, mesto, ki mi je zvesto, in jaz sem zaljubljena

vanj.

Prireditev sta hudomušna, igriva in prikupna povezovalca gospodična Kulturnica in gospodič Kulturnik

spretno krmarila med posameznimi točkami. Odrske deske so najprej zaplesale v duhu štafete mladosti, ko

so prvošolčki strumno korakali ob spremljavi naših pevcev. Po besedah prvega velenjskega moţa nas je

bergmandeljc popeljal v podzemni svet lignita, na delovišče številka 4, kjer so štajger, hajer pa laufer

delali nov cimper in z nami delili knapovske štorije. Naši rudarčki so poskrbeli še za prigrizek –

obiskovalce smo presenetili s knapovsko malico. Res ni bila a la carte postreţba, a smo jim zato ponudili še

filmsko poslastico, v katerem smo z izbranim menijem velenjskih znamenitosti pridobili novega

Velenjčana.

»Velenje je plod udarniškega dela. Vse, to kar vidiš, so zgradile mnoţice zanesenjakov. Dan in noč so

gradili mesto. Na dan je delalo 200 do 250 ljudi. Prostovoljno, brezplačno in z veseljem,« je gospodič

Kulturnik razloţil takratni sistem financiranja in gradnje mesta. V ţivo – s krampom in lopato – so nam duh

udarništva in medsebojne tovariške sloge predstavili učenci, ki so pred tem spretno »podirali kozolce«. Z

otroškim pevskim zborom smo se vozili po veselem toboganu in pluli s Sinjim galebom. In ker se za vsako

praznovanje spodobi presenečenje, je tokrat mnogim vzel sapo, ko so zapele naše učiteljice. Bučen aplavz

je nagradil njihov debi, hkrati pa napovedal še morebitno nadaljevanje.

Zabava se je prevesila v sklepni del, povedali, odpeli, zaigrali smo Velenju v čast. Nemir za odrom se je

polegel, luči so ugasnile in zavesa je padla. OŠ Gorica se je poklonila mestu. Zdaj bo čas za jutri. In

pojutrišnjem. Ali kot pravi naša pesnica – Velenje je pesem prihodnosti. Jaz sem v njej. Ti si v njej.

Pa čez 50 let obsorej.

Vesna Penec, prof. slovenščine na OŠ Gorica

MALI NOVINARJI OBISKALI VELIKE

Mladi novinarji OŠ Gorica obiskali časopisno hišo Naš čas

Velenje, 24. 3. – V okviru počastitve 50-letnice Velenja smo učenci OŠ Gorica izvedli

kulturni dan. Ustvarjali smo v številnih delavnicah in ena izmed njih je bila tudi

novinarska skupina, ki se je posvetila raziskovanju časopisne dejavnosti v Velenju. Ker je

osrednji lokalni časopis ravno Naš čas, smo se odločili obiskati njegove ustvarjalce kar

na kraju samem in iz prvih ust izvedeti kaj več.

Glavni urednik Našega časa g. Stane Volk

V zraku je bilo čutiti vznemirjenje, ko smo

se vzpenjali po zavitih stopnicah na vrh, kjer

nas je nasmejan pričakal glavni urednik

Našega časa g. Stane Vovk. S komentarjem

o zaposlenih in njihovih nalogah nas je

popeljal skozi delovne prostore sodelavcev

do svoje pisarne, kjer kot glavni urednik

poskrbi, da Naš čas vsak četrtek izide. Po

kratki predstavitvi dela novinarjev so bile

naše glave polne zanimivih informacij,

najbolj od vsega pa nas je zanimalo, kako se

časopis »rojeva«. Izvedeli smo, da je danes

novinarjem delo precej olajšala uporaba

računalnika in mobilne telefonije, zato se

kar nismo mogli načuditi staremu načinu

tiskanja s stavnicami. Kako zamudno je bilo

tako delo, nam je praktično pokazal g. Vovk.

Veseli smo, da smo bili lahko gostje

časopisne hiše, kot je Naš čas. Izvedeli smo

marsikaj zanimivega, za kar se g. Vovku

iskreno zahvaljujemo. Čisto mogoče je, da

se kdo izmed nas kdaj v prihodnosti znajde

med ustvarjalci tega osrednjega lokalnega

časopisa. Kdo ve?

Ivona Pavić,6.b

PISATELJ NA OBISKU Drugošolce je 22. februarja obiskal pisatelj Vladimir Verdnik. Ga poznate? Če ne,

poglejmo, kaj jim je povedal.

Povedal nam je, da je učil slovenski

jezik.Napisal je štiri knjige. Star je

petinpetdeset let. Zelo je prijazen. Zelo

veliko ve. Lepo nam je pripovedoval o

svojih knjigah. Preţiveli smo lep dan.

Andrej Štukovnik, 2.a

Nekoč je imel sluţbo v vili Herberstein.

Zdela se mu je skrivnostna, zato je o njej

napisal knjigo. Napisal je tudi druge

knjige: Samotna jelka, Poslednji škrat in

druge.Njegove knjige so prevedene v

več tujih jezikov. Izdali so jih tudi v

Ameriki.

Povedal nam je, da se tudi potaplja.

Nekoč se je dotaknil morskega psa. Ko

se je enkrat potapljal, se mu je na glavo

prilepila hobotnica. Potopil se je ţe okoli

tisočkrat.

Matjaţ Čelan, 2.a

Povedal nam je, kako napisati knjigo.

Povedal nam je, da je ena njegova knjiga

tudi v Angliji.

Petra Ţvikart, 2.a

Učenci 2. b razreda so raziskovali. Poglobili so se v zgodovino vile Herberstein.

Objavljamo izsledke enega izmed njih.

VILA HERBERSTEIN

Vila Herberstein je ena od treh vil v Šaleški dolini. Je najlepše ohranjena. Grofica Ana je imela 6 otrok. Ana je v njej ţivela do druge svetovne vojne. Na hodniku vile nas pričakata dva vojščaka. Danes je v njej restavracija. Vilo so v celoti obnovili. Ob njej je urejen park. V njej so kulturne prireditve. Zgradili so jo okrog 19. stoletja. Vid Arh, 2.b

Prek meja naša beseda velja Jezik je tista edina rdeča nit, ki človeka kot najvišje razumsko bitje na modrozeleni žogi v vesoljskem peskovniku druži skozi dve sicer zelo spremenljivi spremenljivki – čas in prostor. In ta tako prefinjena oblika sporazumevanja je postala že samoumevna prtljaga, ki jo prinesemo na ta svet, in je tista paradigma, ki nas

določa, identificira. Je naša osebna izkaznica. Vozlišče besed in stavkov razkriva naše najgloblje misli, čustva in znanje. Jezik nas – bele, črne, rumene – povezuje, kljub babilonski kazni, ki jo je Stvarnik namenil v nebo segajočemu »lastnemu otroku« in s katero je prevzetnim človeškim bitjem zavezal jezike, da se ne bi razumela. Tako je

nastal velik jezikovni mozaik, kjer male ribe slepo sledijo tisti čezoceanski. In kakšen je naš odnos do lastnega jezika? Ga v času invazije amerikanizacije sploh še potrebujemo? Slovenščina je tisti jezik peščice Slovenčkov, ki nam je utrla pot do velikih. Ob bok največjih smo se postavljali s Prešernovimi verzi, znanstvenimi odkritji slovenskih matematikov in fizikov, rekordnimi

dosežki športnikov slovenskega porekla ... Nič slabši, kvečjemu še boljši. Kvaliteta odtehta kvantiteto. A vse prevečkrat občutimo vrednost nečesa šele takrat, ko tisto izgubimo. Ko je ogroženo, zaničevano. Zato se moramo naučiti ceniti zdaj, ta trenutek in ne zgolj z zavistjo gledati sosedovo »bolj zeleno« travo in s sklonjeno glavo in povsem nekritično prevzemati ostanke velikih.

Mi smo pogledali k sosedom. Jih povabili medse in se pogovarjali, pogovarjali in še enkrat pogovarjali. Osnovna šola Gorica je v septembru gostila prijatelje iz Sarajeva, v tednu pred prvomajskimi počitnicami pa učence iz Zvezne gimnazije v Celovcu. Dve zelo različni deželi in še bolj različni kulturi.

Od sarajevskih prijateljev pa skok k celovškim. Šolski utrip utrjevanja slovenskega jezika smo začinili s potepi po Velenju in njegovi okolici. Po temnih rovih premogovnika, na izletih po šaleških hribčkih in dolinah, velenjskem gradu in med knjižnimi policami smo se družili, zabavali in predvsem govorili slovensko. No, včasih je bila prva pomoč tudi pantomima z angleškimi ali pa nemškimi vložki.

In kako so se naši gosti – Celine, Cornelia, Nadine, Anna, Damijan in ostali prišleki iz karantanske dežele – počutili pri nas? Na sklepni prireditvi, preden so vzeli pot pod noge, so peli Smolarjeve družbenokoristne songe, zaplesali v folklornih ritmih in povedali, da so spoznali veliko prijateljev in z njimi preživeli veliko lepih trenutkov. V maratonskih sprehodih po velenjskih ulicah so spletali nove vezi, porodila se je kaka simpatija in vnela ljubezen na prvi pogled. Pa slovenščina? Jo zdaj bolj obvladajo? Ali pa še vedno zamenjujejo sklone in imajo težave pri določanju spola? Morda pa je pomembnejše vprašanje in zgolj v razmislek, kaj so oni nam dali? So nas kaj naučili, česar do zdaj nismo vedeli? Bomo bolj cenili slovenski jezik in se ne več

spraševali o smiselnosti neizprosnega slovničnega drila in vseh tistih bolj ali manj posrečenih poskusih pisateljevanj, katerih uspešnost se kaže v šolski sveti knjigi.

Izbira je vaša – da, ne in še odgovor c. Meje mojega sveta niso meje mojega jezika. OŠ Gorica se podpiše pod zadnje.

Vesna Penec, prof. slovenščine na OŠ Gorica

ŠPORT ŠPAS Z OSNOVNO ŠOLO GORICA

Osnovna šola Gorica je Zdrava šola, vključena v evropsko mrežo zdravih šol, ki je bila

ustanovljena leta 1992. Na šoli potekajo različne prireditve, dejavnosti, tako med poukom

kot izven, in seznanjajo učence o vrednotah s področij športa, zdravja in ekologije.

Veliko otrok je v slabi fizični kondiciji. Vedno večji del dneva preživijo v šoli, zaradi

nezdravega načina življenja težje delajo. Krepitev zdravja bo čedalje pomembnejša, saj

je zdravje naša neprecenljiva dobrina. To je potrebno ljudem, zlasti otrokom, velikokrat

poudarjati. Prevečkrat pozabimo tudi na primerne medčloveške odnose. V naši družbi na

žalost te vrednote izginjajo. Vedno manj imamo časa za pogovore, druženje. Še posebno

vidno izginjajo vrednote medgeneracijskega sodelovanja in spoštovanja kot temeljnega

gradnika zdrave družbe.

Sodeloval je tudi vrtec Ciciban

Ravno zaradi tega smo se odločili, da

letošnje šolsko leto ponovno pripravimo

prireditev s sloganom ŠPORT ŠPAS – DAN

DRUŢENJA IN GIBANJA TREH

GENERACIJ. Zamisel o prireditvi je nastala

v okviru oddaje ŠPORT ŠPAS.

Pri organizaciji prireditve, ki je potekala na

igrišču Osnovne šole Gorica, so sodelovali

delavci in učenci Osnovne šole Gorica v

sodelovanju s KS Gorica, Društvo

upokojencev Gorica, Univerza za tretje

ţivljenjsko obdobje, Zdravstveni dom

Velenje, Lekarna Velenje, vrtec Ciciban,

NLB in Janez Poles, dr. med.

Zvoki godbe veteranov Univerze za tretjega

ţivljenjskega obdobje so v soboto, 9. maja

2009, ob 9. uri naznanili, da se je naša

prireditev Šport Špas – dan druţenja in

gibanja treh generacij, pričela. Ob udarnih

zvokih so številni odšli na dvourni pohod.

Ostali udeleţenci, od najmlajših do

najstarejših, so obiskali športne, zabavne in

druţabne kotičke. Mlajši udeleţenci so

lahko obiskali taborniški kotiček. Športne

dejavnosti za vse generacije so potekale ob

pomoči športnih pedagogov in

predstavnikov Krajevne skupnosti Gorica.

Za naše najmlajše so skupaj s starši in

starimi starši poskrbele vzgojiteljice vrtca

Ciciban. Številni so poiskali nasvete pri

medicinskih sestrah Zdravstvenega doma

Velenje, ki sta udeleţencem izmerili krvni

pritisk in srčni utrip. Na veselje vseh je bil

»normalen«. Poskočil je samo zaradi

številnim športnih in druţabnih dejavnosti.

Nasvete, kako ohraniti zdravo koţo, so

udeleţenci dobili pri predstavnici Lekarne

Velenje. Druţenje in nagradna igra je

potekala tudi pri predstavnicah NLB.

Predšolski otroci in učenci od 5. do 15. leta

so izpolnili nagradni listič in tako sodelovali

v velikem nagradnem ţrebanju v okviru

oddaje ŠPORT ŠPAS. S pravilno tehniko

nordijske hoje je zainteresirane seznanil dr.

Janez Poles. Med prireditvijo je potekal

zabavni program in druţenje, klepet vseh

generacij. Njim je bil ta dan namenjen.

Najstarejša udeleţenka, gospa Roškar,

najštevilčnejša druţina Lorger in najmlajša

udeleţenca, dvojčka Ţiva in Ţiga, so prejeli

simbolične nagrade.

Ob zvokih diatonične harmonike, na katero

je zaigral Boštjan, so udeleţenci odšli proti

domu.

Ponovno se srečamo naslednje leto, v še

večjem številu.

Prireditev so v besedi in sliki spremljali

mladi novinarji in fotograf Miha Sever.

Program je ob pomoči zunanjih sodelavcev,

delavcev šole in ravnatelja, Ivana Planinca,

pripravila in vodila Renata Stopar, vodja

projekta Zdrave šole.

Pohodniki

Voditeljica Renata Stopar

POGOVARJALI SMO SE …

Na prireditvi smo opazili tudi dr. Janeza Polesa, direktorja bolnišnice Topolšica, ki je

odgovoril na nekaj naših vprašanj.

Kaj menite o Šport špasu oz. Dnevu druţenja in gibanja treh generacij?

Zdi se mi, da je to dobra ideja, ki omogoča druţenje tako starejših in mladih med

seboj.

Ali menite, da bi se moralo to večkrat ponoviti in ne samo enkrat na leto?

Da, lahko bi jo imeli še večkrat na leto.

Ali bi kaj spremenili?

Morda bi naredil več v organizaciji, lahko bi o tem poročali mediji in bi prišlo več

ljudi.

Kolikokrat ste se ţe udeleţili te

prireditve?

Letos sem prišel drugič.

Ali priporočate tudi drugim

ljudem, da se ga udeleţijo?

Svetujem, na ţalost pa imajo zelo

veliko izgovorov.

Kaj vam je tukaj najbolj všeč?

Predvsem energija in pestrost

publike.

Kaj menite o nordijski hoji?

Nordijska hoja je dober šport, ki aktivira ogromno mišic, poraba energije pa je veliko

večja kot pri navadni hoji. Zato je nordijska hoja dosti bolj zdrava, kot pa navadna.

Ali zdravo ţivite?

Trudim se, čeprav mi ne uspe vedno. Veliko kolesarim in se poskušam zdravo

prehranjevati.

Ali se veliko rekreirate?

Da, pribliţno trikrat do štirikrat na teden.

Ali menite, da bi morali ljudje več časa posvetiti rekreaciji?

Da, absolutno. Predvsem bi se morali osvestiti, da je to zelo dobro za njihovo

kondicijo in zdravje.

Najlepša hvala za vaše odgovore in čas, ki ste nam ga posvetili.

Anja Breţnik in Urška Jernej, 8.b

IZVEDLI SMO ANKETO …

Mladi novinarji OŠ Gorica pa smo izvedli tudi anketo med udeleţenci Šport špasa.

Prišli smo do zanimivih zaključkov.

Ko smo ljudi vprašali, kaj pričakujejo od prireditve, je večina odgovorila, da so prišli na

prireditev zaradi druţenja in zabave. Izvedeli pa so tudi marsikaj novega. Tak način

druţenja pozdravljajo, saj takih prireditev primanjkuje. Veliko jih je prišlo samih,

skoraj polovica pa z druţino. Najbolj všeč so jim bile športne in druţabne igre na

šolskem igrišču, nekaj jih je odšlo na pohod, obiskali pa so kar vse točke, kjer se je kaj

dogajalo. Večina udeleţencev je bila na prireditvi ţe lansko leto in ker jim je bilo všeč,

so prišli tudi letos, saj se zavedajo, da je taka oblika ozaveščanja ljudi za zdravo

ţivljenje nujna v današnjem vse preveč stresnem času.

Na koncu so se zadovoljni razšli, pripomnili pa so, da bi bila potrebna boljša

obveščenost ljudi za podobne prireditve, da bi prišli še v večjem številu. Nekateri so

pogrešali tudi kulinariko - degustacijo zdrave prehrane.

Ivona Pavić in Špela Zlodej, 6.b

Na Osnovni šoli Gorica zbiramo odpadni papir

Naravne katastrofe, kopičenja toplogrednih plinov ter večanje ozonske luknje nas

opominjajo in trkajo na našo zavest o nujnosti primernejšega odnosa do narave, s tem pa

za ustrezne življenjske pogoje našim zanamcem. Glavne dejavnosti so usmerjene v

varstvo okolja oz. narave, ki združuje prizadevanja ljudi za uravnotežen odnos do narave

ter naravnih procesov in pojavov, razumno rabo naravnih virov in dobrin ter vzdrževanje

naravnega ravnotežja brez uničujočih posledic za vsa bitja našega planeta.

V skrb za okolje se vključuje tudi naša država z novimi predpisi s področja ravnanja z

odpadki, ki predpisujejo ločeno zbiranje. Na ta način prispevajo k zmanjšanju količine

odpadkov, ki končajo na odlagališču za smeti, industriji pa povrnejo surovine. S tem se

ohrani narava in surovine dobijo novo vrednost. Da bomo uspešni, si moramo vsi

prebivalci našega planeta pridobiti ekološko znanje in zavest o okolju.

Seveda odgovorno ravnamo z odpadki tudi

na Osnovni šoli Gorica. Zavedamo se, da so

odpadki produkt človeškega delovanja in se

jim s trenutnimi ţivljenjskimi navadami

teţko izognemo. Z rastjo populacije raste

količina odpadkov, med njimi tudi papirja,

zato ga

vsa leta zbiramo. Še posebno zadnjih deset

let smo na tem področju zelo uspešni. S

pomočjo učencev, njihovih staršev in

delavcev šole ga vsako leto zberemo okoli

20 ton.

Zbiralna akcija odpadnega papirja je

potekala tudi v četrtek, 14. maja 2009. Bila

je najbolj uspešna do sedaj, saj ga nam je

uspelo v treh urah zbrati skoraj 14 ton. Del

so prispevali tudi učenci POŠ Vinska Gora.

Učenci in delavci šole ţelimo opozoriti na

ranljivost planeta, na katerem ţivimo. Z

zbranim odpadnim papirjem bomo

prispevali pomemben deleţ k ohranjanju

narave. Zavedamo se, da vsaka tona

recikliranega papirja ohrani ţivljenje

sedemnajstih dreves, ki iz ozračja

absorbirajo več sto kilogramov ogljikovega

dioksida.

Denar, ki ga bomo prejeli od zbranega

odpadnega papirja, bo namenjen tudi za

razredno fotografijo vsakemu učencu.

Učenci posameznih razredov, ki zberejo

največjo količino papirja, so vedno

nagrajeni.

Zahvaljujemo se vsem, ki ste sodelovali.

Prosimo vas, da ga zbirate še naprej, saj bo

naslednja akcija meseca oktobra, v začetku

šolskega leta 2009/2010.

KDOR VARUJE NAŠE OKOLJE, ZAGOTAVLJA SEBI IN DRUGIM KOŠČEK ZDRAVE IN

ČISTE NARAVE!

Renata STOPAR

POŠ Vinska Gora

»MAJHNO JE LEPO«

Če drţi star slovenski rek, da je majhno lepo, potem to zagotovo velja za našo podruţnično šolo.

V primerjavi s centralno šolo, je naša stavba manjša, število učencev v njej in število zaposlenih

pa tudi precej niţje. Vse je manjše, nekako bolj druţinsko in zato prijaznejše. A to ne pomeni, da

manj delamo. Tudi mi počnemo vse tisto, kar od nas zahtevajo učni načrti, poleg tega pa smo še

malce bolj povezani s krajem, saj šolarji sodelujemo skoraj na vseh prireditvah v kraju, pa naj

bodo te manjše – za posamezna društva ali pa večje – krajevne.

V šolskem letu, ki se izteka, je bilo 63 učencev v petih razredih. Imeli smo tudi oddelek

podaljšanega bivanja, v katerem so učenci ob pestrih dejavnostih laţje počakali, da se tudi

staršem konča vsakodnevna sluţba. V tem času so učenci veliko tudi zunaj, saj imamo od jeseni

dalje lepo, novo, ograjeno igrišče. Ob otvoritvi v mesecu oktobru smo pripravili veliko prireditev

skupaj z vrtcem, saj igrišče uporabljamo oboji.

Poleg pouka so imeli učenci moţnost obiskovanja nekaterih interesnih dejavnosti in sicer: otroški

pevski zbor, ritmični kroţek, folkloro, ljudske plese, planinski kroţek, Veselo šolo, angleščino za

najmlajše, šahovski kroţek, kolesarski kroţek, z obiski v šolski knjiţnici pa so si prisluţili tudi

bralne značke.

Pri interesnih dejavnostih so se učenci naučili marsičesa, s čimer so se predstavljali na različnih

prireditvah. Začelo se je z otvoritvijo igrišča, nadaljevalo s komemoracijo ob dnevu spomina na

mrtve, ki jo pripravljamo skupaj z borci. Na prireditvi ob srečanju starejših krajanov v decembru

je učence obiskal in obdaril tudi Boţiček. Hvaleţen jim je bil, ker so izdelali voščilnice za vse

krajane, starejše od sedemdeset let in jih tudi osebno raznosili ter voščili starejšim ljudem na

domovih, hkrati pa jih povabili na srečanje.

V prvih mesecih leta so se začeli občni zbori posameznih društev, na katerih tudi sodelujejo

šolarji s kulturnimi programi. Tako smo letos nastopili pri borcih, planincih in upokojencih,

skupaj s krajevno skupnostjo pa razveselili mamice in vse ţenske. Učenci so prispevali program,

KS pa čudovito dekoracijo – cvetoče lončnice, ki so jih vse obiskovalke po prireditvi dobile v dar.

Društvo upokojencev nas je povabilo na razstavo ročnih del svojih članov. Učenci so lahko v ţivo

videli pletarja pri delu, kleklarico, barvanje pirhov, vezenje prtičkov, izdelovanje suhega cvetja iz

krep papirja, sestavljanje košaric iz pisanih papirčkov od embalaţe in še marsikaj. Bilo je res

zanimivo. Mi pa smo jih povabili k sodelovanju na prireditvi Šport špas in udeleţili so se v

velikem številu, ponudili pa so nam tudi svoje balinišče in kegljišče. Namen te prireditve je bilo

druţenje treh generacij in v Vinski Gori nam je to čudovito uspelo: otroci vrtca, šolarji, starši in

stari starši smo se druţili, se gibali in skupaj zabavali.

Večino planiranih dejavnosti za tekoče šolsko leto smo ţe opravili, čaka nas le še nekaj

ekskurzij in četrtošolce šola v naravi na morju.

Nekateri učenci 3., 4. in 5.razreda so obiskovali še dodatne ure za nadarjene učence in se v maju

pomerili v zabavnem kvizu znanja z ekipami iz šole Gorica. Zmagala je ekipa naših fantov, na kar

so bili zelo ponosni.

Počeli smo marsikaj in do konca šolskega leta tudi še bomo. V tem kratkem opisu je nemogoče

zajeti vse, kar smo opravili. Del tega bodo pokazala tudi spričevala, nekateri dogodki pa bodo za

vedno ostali v naših srcih, med spomini, upam da prijetnimi. Vsi skupaj, tako učenci kot

zaposleni, se veselimo bliţajočih se počitnic. Ţelimo si lepih in prijetnih dni, prav take pa ţelimo

tudi vsem, ki ste to pravkar prebrali!

S knjigo v svet

Gibanje S knjigo v svet je tudi letos potekalo mnoţično. Učenci od 1. do 5. razreda matične šole

in podruţnice v Vinski Gori so obveznosti opravili 99-odstotno, za kar jim iskreno čestitamo. Od 6. do 8. razreda je knjigi ostalo zvestih 80% učencev, med devetošolci pa le 25% ali deset učencev,

ki so se vpisali med naše zlate bralce in so prejeli tudi Spominsko priznanje za zvestobo lepi knjigi.

Letos smo na zaključno prireditev povabili pisatelja, publicista, popotnika, pisca besedil gospoda

Ivana Sivca, ki je bil z nami 7. 5. 2009. Pripravili smo mu kratek program, potem pa se je predstavil še sam. S svojimi ţivljenjskimi izkušnjami in humorjem je razveselil prav vse, ki so se

Odlično sodelujemo tudi z domačimi

gasilci. Jeseni so nam »zaţgali kuhinjo«,

nas hitro evakuirali iz šolskih prostorov,

nato pa nam ponudili na ogled svoja vozila

s kompletno opremo in nas naučili, kako se

uporabljajo gasilni aparati na prah, kakršne

imamo v šolski zgradbi. Gasili so tudi

učenci, ki so to ţeleli.

zbrali na prireditvenem prostoru, prav neprecenljiv in nepozaben pa je njegov pristen odnos do nas, bralcev in ljubiteljev njegovih knjig.

Od njega smo se poslovili s čestitko za njegov jubilej – 60-letnico rojstva. Bil je prijetno presenečen in ganjen. Vse skupaj je bilo preprosto, prisrčno in enkratno. Tudi v bodoče si ţelimo

takih prireditev in še več aktivnih bralcev.

Naši zlati bralci

NAŠ INTERVJU

S pisateljem sem se srečala kje drugje

kot v šolski knjiţnici. Ko se pogovarjaš z

njim, nimaš prav nič treme, tako

preprost in odprt je za pogovor.Prav

zaradi tega sem ga zaprosila tudi za

kratek pogovor za naše Utrinke, kar mi

je z veseljem ugodil.

O čem sva se pogovarjala? O marsičem.

Za objavo sem pripravila le nekaj od

tega. Moram pa povedati, da si še vedno

dopisujem z njim po e-pošti.

1. Knjigo dokončate in potem izzide. Ali jo preberete?

Prej jo tolikokrat popravljam in dodelujem, da je, ko izde, samo prelistam, ne berem pa

je več. Vedno sem tedaj ţe v novih vodah, pri novem pisanju in me ne zanima več.

2.Pišete besedila tudi za narodno-zabavne ansamble, različne pevce in pevke. Ali

romani in besedila nastajajo istočasno? Kje črpate ideje za skladbo? Zanima me tudi,

kako vam uspeva eno in drugo?

Besedila so hipni navdih, knjiţne zgodbe pa nastajajo dalj časa. Napišem ga v eni uri,

toda samo tedaj, ko dobim navdih. Večkrat pa mi da navdih glasba, ki mi jo dajo

glasbeniki. Tedaj vedno prej večkrat poslušam glasbo, ko pa pride navdih, mi gre hitro

od rok.

3. Kaj poleg pisanja knjig še radi

počnete?

Hodim v planine, igram enis, veliko se

sprehajam, se ukvarjam z ţeno,

otrokoma in vnukoma. Bil sem na

Mont Blancu, na Jungfrau pa še kje,

nazadnje na Aljaski.

4. Vaša otroka sta sedaj ţe odrasla. Kako ste ob druţini še našli čas za pisanje knjig?

Z obema otrokoma sem se vleiko ukvarjal, predvsem pa veliko pogovarjal. Še danes

smo si kot vrsntiki, prijatelji. Sta oba zelo dobra otroka in se imamo 'fajn', ko pridemo

skupaj.

5. Ali za pisanje knjig uporabljate računalnik ali vam je enostavno zvok tipk pri

pisalnem strojčku bolj pri srcu?

Ţe več let pišem samo na računalnik. To je zame fantastična iznajdba, ker besedilo

lahko popravljam, dodelujem, spreminjam. Zaradi računalnika napišem pol več.

6. Ste snov za knjige ţe iţčrpali, ali lahko pričakujemo "rojstvo" 94. knjige?

Imam napisanega ţe do 97. knjige, pravkar pa pišem zgodovinsko trilogijo, ki bo

izšla prihodnje leto. Torej 98, 99. in 100. Če bom zdrav, bo do junija prihodnjega leta

vse na svetlem.

7. Pa še vprašanje o knjigi, "Kako sem postal slaven". Ali ste enako razmišljali,

preden ste postali pisatelj?

Tisto je napisano malo za šalo malo zares. Meni je vseeno, kaj se je dogajalo in kaj se

bo, ker ţivim za pisanje in me kaj dosti ne brigajo uredniki in zaloţniki. Bolj je

napisano v opozorilo vsem mladim ustvarjalcem, da vedo, kakšne neumnosti jih

čakajo.

To zadnje boste seveda razumeli tisti, ki ste knjigo prebrali. Gospodu Sivcu se prav

lepo zahvaljujem za pogovor in mu ţelim še obilo dobrih knjig.

Astrid Ana Kljun, 8.b

»PREŠERNICE – LEPOTICE PESNIŠKE GOVORICE«

Za kakšne lepotice gre tokrat? Verjetno ţe slutite: za Prešernice, za poezijo po meri

Prešerna.. Nad njimi se je navdušila učenka OŠ Gorica Aleksandra Panić, nadarjena

mlada ljubiteljica pesniške govorice. Gotovo jo ţe marsikdo med vami pozna, saj je

prejela ţe kar nekaj priznanj in nagrad za pesniško ustvarjanje, izdala pa je tudi ţe

svojo prvo pesniško zbirko. Tokrat je sodelovala na nagradnem natečaju »Prešernice-

lepotice pesniške govorice«, ki ga je razpisala OŠ Franceta Prešerna iz Črenšovcev. In

uspela!

»Pritegnil me je ţe sam naslov. Takrat še nisem slutila, da bi lahko kaj dosegla. Ţelela

sem se le preizkusiti v pisanju balad in gazel. Za vsakega, ki mu je pesnjenje pri srcu, je

Prešeren vzor, »pribliţati se« njemu pa je velik izziv. Novi časi – novi motivi. Napisati

nekaj sveţega, današnjemu času primernega, in spoštovati znano pesniško obliko.

Odločila sem se za sodobno tematiko. Spomnila sem se nekega dokumentarca od lani, ki

ga je posnela zdravstvena delavka iz Velenja. Zelo se me je dotaknilo trpljenje teh ljudi,

predvsem otrok. Afrika nam je tako blizu in tako daleč. Sama, zapostavljena, zapuščena,

njeno ljudstvo trpi pomanjkanje osnovnih potrebščin. Tako je nastala Balada o Nrami,

dekletu, ki ga ţrtvujejo bogovom v zameno za vodo.

BALADA O NRAMI

Nekje v Afriki je dekle ţivelo, od čokolade je bil lepši njen obraz, tako mil, ljubek je imela izraz, vilinski, čaroben v vodi odraz, ko v vodnjaku se je ogledovala. Še lepša bila je videti, ko je spala. V oranţno-rdeči pisani obleki, deklica s prijateljicami je plesala, z bosimi nogicami po prahu stopicala, se vrtela, pela, kot košuta zala. Vse je v njo gledalo in vzdihovalo, starim in mladim je srce zaigralo. Zvok afriških bobnov odmeva v topli noči, meša se z zvoki prelepe narave, noč vabi slone, ţirafe, ptice, pave, liane, drevesa, roţe, trave. Na zasluţen počitek odhajajo vsi, luna nad Afriko v noči ţari. Pred svitom Nrami po vodo gre, pri izviru dekleta vrče napolnijo, zapojejo budnico, roke umijejo, posedijo malce, se nazaj odpravijo v vas, kjer ţivahno začenja se dan. Vode je premalo, suša je njihov vsakdan.

Podnevi gonijo govedo na pašo, ob večerih ob ognju ritmov skladnih ples, a strah se ţe vidi v njihovih očeh. Kaj jutri bo? Brez vode? Kaj bo zares? Iz plamenov skoči med njih pošast: »Ţrtev za vodo! Nrami. Deţ. Afrika.Čast.« Prestrašeni vsi se umaknejo zveri. »Čakajte. Ne hitimo! Deţ bo prišel! Zakaj hitrost? Le kdo bi dal najlepšo med nami?« »Bog vode si jo je zaţelel!« Nekje v srcih vse ţge droben glas: »Če ne bo deţja, je treba rešit’ vas.« Molitev za deţ ţe traja ves dan, preplašeno ljudstvo s solzami v očeh, nemočno, ţalostno, po svojih močeh nemirno gleda v nebo v nočeh. Kdaj prišel bo odrešilni deţ z neba, upanje, tolaţba, rešitev, uteha? Minevajo dnevi, minevajo noči, ljudje, ţivali, narava umira, v srce se je poleg nemira zavlekel strah, sušno področje se razprostira vse dlje in dlje, ni upanja, deţja ni. In ţrtev se zdaj vsem normalna zdi.

Na moje presenečenje sem kasneje izvedela, da sem osvojila prvo mesto v kategoriji

balad. Izvedela sem tudi, da je bil ta natečaj zelo odmeven, saj se ga je udeleţilo 35 šol

in več kot 120 mladih pesnikov iz cele Slovenije. Tako sem bila 6.2.2009 povabljena na

slavnostno podelitev nagrad, ki pa ni bila samo to. Bila je praznovanje ob častitljivi

obletnici - 200 let šolstva v Črenšovcih. Ob tej priloţnosti je šolo obiskal minister za

šolstvo in šport dr. Igor Lukšič. Pod naslovom »Stoji učilna zidana« je potekal bogat

kulturno-umetniški program. Mentorji in nagrajenci smo poleg praktičnih nagrad dobili

tudi knjigo z večino pesmi, ki so prispele na natečaj. Imela sem tudi priloţnost spoznati

gospoda ministra in na kratko govoriti z njim. Po končani proslavi smo si ogledali šolo, ki

so jo za to priloţnost še posebej uredili učenci. Vse pohvale! Nisem mogla drugače, kot

da sem se spomnila tudi svojega mesta Velenja in svoje šole – OŠ Gorica Velenje, saj

sem jih predstavljala in so zame na prvem mestu.

Aleksandra Panić, 8.b

DOMOVINA

DOMOVINA JE DOM, TOPLINA. DOMOVINA JE SIGURNOST, BLIŢINA. DOMOVINA JE, KAMOR SODIŠ. MESTO POD SONCEM, KJER SVOBODNO HODIŠ. DOMOVINA JE ŢAREK SONCA, TU SI OD PREJ IN BOŠ DO KONCA. MATI, KI ZIBA IN PESTUJE, ZAVETJE MIRNO, KI TE VARUJE. DOMOVINA JE MIREN PRISTAN, ZASPIŠ IN ZBUDIŠ SE VSAK DAN. DOMOVINA JE, KAMOR SPADAŠ, MESTO POD SONCEM, KI MU PRIPADAŠ.

.

KUHANA MULA DANES SE JE NEKAJ ZGODILO. DANES SAŠKA KUHA KOSILO KUHANA MULA, PRAVA REČ! RECEPT JE PREPROST, DA VEŠ! MOLČIŠ, MOLČIŠ. VIHAŠ NOS. IN JED JE NARED. VAM POVEM: NE DIŠI VSEM. TO VEM! MAMI ŢE NE! TE JEDI NE OBOŢUJE. TUDI OČETU NE. LE SAŠKA SE NE PRITOŢUJE. ZDI SE JI NAJBOLJŠI RECEPT NA SVETU. KOT DA BI GA IZUMILA SAMA. NE VE, DA PRED NJO SO KUHALE MULO BABICA, TETA IN MAMA.

Aleksandra Panić, 8.b

Aleksandra pa je sodelovala tudi na natečaju za najboljšega pesnika med osnovnošolci

z naslovom Ţupančičeva frulica in prišla v oţji izbor. Tako lahko odslej na šolskih

hodnikih srečujete eno od petih najboljših osnovnošolskih pesnikov v Sloveniji.

Čestitke, Aleksandra! Takole so objavili finaliste.

Izbrali finaliste za zaključno prireditev

Strokovni komisiji sta izbrali po pet najboljših osnovnošolskih ter srednješolskih

pesnikov in pet najboljših deklamatorjev (navedeni po abecednem vrstnem redu):

OSNOVNOŠOLSKI PESNIKI: • Erik Keš (OŠ TONETA TOMŠIČA KNEŢAK)

• Mojca Kuhar (OŠ REČICA OB SAVINJI)

• Aleksandra Panič (OŠ GORICA VELENJE)

• Gaja Rupnik Caruso (OŠ IDRIJA)

• Tjaša Valič (OŠ SOLKAN)

Zadaj pa raste ţe nova pesnica Oja Flis, ki je letos končala 3. razred, pa ji verzi in rime

ţe kar dobro, ah, kaj dobro, odlično tečejo. Prepričajte se!

V BELI DAN GREDO POTI ČIGAVE SO TE POTI? KAM SE JIM TAKO MUDI? KDO TE STEZICE GRADI? GRADIMO SI JIH SAMI MI. METULJ PO ZRAKU, KO LETI, MAMICA, KI V SLUŢBO SE JI MUDI. OTROK, KI V ŠOLO ŢE HITI. KDO TE STEZICE GRADI? GRADIMO SI JIH SAMI MI! Oja Flis, 3.a Učenci 2. razreda so bili tudi na izletu. Vas zanima, kje so bili in kako so se imeli? O

tem poroča Klemen.

NA IZLETU V četrtek smo z razredom odšli na končni izlet. Ogledali smo si Kavčnikovo domačijo. Domačija se nahaja v Zavodnjah. Najprej smo si ogledali kratek film. Film je prikazoval ţivljenje na kmetiji. Videli smo črno kuhinjo in sobo. V kotu je bila peč in postelja. Bilo mi je všeč in s seboj sem odnesel veliko lepih spominov.

Klemen Jakop, 2.b

Domišljija ne pozna meja.Če imaš domišljijo, lahko postaneš, kar hočeš. Delaš, kar

hočeš. Doţivljaš nemogoče. Ne verjamete? Poglejte.

Jaz sem deţnik. Sem modre barve. Jaz sem bel oblak. Jaz sem zelo Lahko sem odprt ali zaprt. Zaščitim vesel oblak. Vesel sem, ker imam te pred deţjem ali soncem. Odpreš prijatelje. Ţivim na nebu. Na nebu me s pritiskom na gumb. vidim vse. Klemen, 2.b Naja, 2.b I Sem deţnik. Rad imam deţ. Sem pisan. Rad sem moker. Moj prijatelj je Ţan. I I I_I Ţan, 2.a

NAŠI DOSEŢKI

Raziskovalna naloga ELEKTRONSKA REDOVALNICA DA ALI NE? Avtorice: Ana Mestnik, Špela Mestnik, Lucija Klosternik

Mentorica: Branka Mestnik

Z raziskovalno nalogo »Elektronska redovalnica – da ali ne?« smo ugotovili, kako

deluje e-Redovalnice, zakaj so jo uvedli na osnovni šoli Gorica in kakšen odnos imajo

do nje učitelji, starši in učenci. Ob tem nas je tudi zanimal obisk govorilnih ur in

odnos med učitelji, starši in učenci po uvedbi informacijsko komunikacijske novosti.

Pri raziskovanju smo se oprli na anketni vprašalnik, ki smo ga posebej sestavili za

učitelje, starše in učence. Poleg anketnih vprašalnikov so nam bili v pomoč tudi

intervjuji in pogovori preko elektronske pošte.

Obiskali smo Slovenski šolski muzej v Ljubljani, kjer smo izvedeli, kdaj se je

učenčevo znanje začelo vrednotiti z ocenami. Ali so se starši zanimali za otrokovo

napredovanje?

Šolska ocena izhaja iz izobraţevalnih vrednot starih Rimljanov, ki so prvi uvedli

ocenjevanje znanja. V obdobju renesanse je učni uspeh učencev vplival na razporeditev

sedeţnega reda (oštevilčeni sedeţi od 1 do 5).

V Sloveniji uporablja e-Redovalnico 29% osnovni šol. To šolsko leto so jo uvedli tudi

na osnovni šoli Gorica. Zanjo se je odločilo trideset staršev.

Spoznali smo, da so se učitelji in starši odločili za uvedbo e-Redovalnice, ker jih

privlačijo novosti, saj je potrebno slediti spremembam in napredku tehnologije.

Po mnenju anketirancev bo obisk govorilnih ur takšen kot pred uvedbo e-Redovalnice.

Tudi odnos med učitelji, starši in učenci se bo ohranil. Učencev ne moti, da lahko

njihovi starši vsak trenutek vidijo ocene. E-Redovalnica je varna in preprosta za

uporabo.

Z raziskovalno nalogo smo spoznali tudi argumente proti e-Redovalnici. Učitelji

menijo, da je za učencev uspeh v šoli najpomembnejši pogovor s starši. Večina staršev

je odgovorila, da jim otrok redno sporoča svoje dobre in slabe ocene. Učenci, ki jih moti,

da lahko starši vidijo njihove ocene doma, so redki.

Elektronska redovalnica torej predstavlja novo obliko komunikacije med šolo in starši.

»Elektronska redovalnica – da ali ne?« Da.

Pa še ostali naši doseţki.

ZGODOVINA

Bronasto priznanje: Ana Zabukovnik, 8.a

Ana Astrid Kljun, 8.b

Aleksandra Panić, 8.b

Srebrno in zlato priznanje: Aleksandra Panić, 8.b.

SLOVENŠČINA – TEKMOVANJE ZA CANKARJEVO PRIZNANJE

Bronasto priznanje: Vida Verdev, 9.b

Mojca Petkovšek, 9.b

Aleksandra Panić, 8.b

Ana Zabukovnik, 8.a

Laura Felicijan, 8.a

Sara Bauk, 8.a

Srebrno priznanje: Ana Zabukovnik, 8.a

Aleksandra Panić, 8.b

GEOGRAFIJA

Bronasto priznanje in srebrno priznanje: Ana Mestnik, 9.a

MLADI RAZISKOVALCI ZA RAZVOJ ŠALEŠKE DOLINE

Ana Mestnik, Špela Mestnik, Lucija Klosternik, 9.a

MLADINA IN GORE

Bronasto priznanje: Anţe Hrastel, 8.a

Blaţ Kugonič, 7.a

Gregor Podpečan, 7.b

ANGLEŠČINA

Bronasto priznanje:Vida Verdev, 9.b

Matic Blagus, 9.a

LOGIKA

Bronasto priznanje: Staša Šeliga, 6.b

Špela Zlodej, 6.b

Ivona Pavić, 6.b

Eva Vanovšek, 7.b

Blaţ Kugonič, 7.a

Samo Podpečan, 7.b

Anja Breţnik, 8.b

Aleksandra Panić, 8.b

Leja Ocvirk, 8.a

Teja Špes, 8.b

Anamarija Štukovnik, 8.b

Ana Astrid Kljun, 8.b

Karin Konečnik, 9.a

Ana Mestnik, 9.a

Sara Friškovec, 9.a

Nina Friškovec, 9.a

Srebrno priznanje: Anja Breţnik, 8.b

Aleksandra Panić, 8.b

MATEMATIKA

Bronasto priznanje: Vesna Videmšak, 9.a

Karin Konečnik, 9.a

Ana Mestnik, 9.a

Sara Friškovec, 9.a

Anja Breţnik, 8.b

Aleksandra Panić, 8.b

Martina Dominković, 8.a

Ana Zabukovnik, 8.a

Ilija Tomić, 7.a

Blaţ Kugonič, 7.a

Neţa Kugonić, 7.a

Mark Ţohar, 7.b

Tina Travnšek, 6.b

Klara Jovan, 6.b

Špela Zlodej, 6.b

Srebrno priznanje: Vesna Videmšak, 9.a

Ilija Tomić, 7.a

KEMIJA

Bronasto priznanje: Leja Ocvirk, 8.a

Aleksandra Panić, 8.b

Ana Marija Kralj,8.a

SLADKORNA BOLEZEN

Bronasto priznanje: Ana Zabukovnik, 8.a

Helena Horvat, 9.b

OPZ – zlato priznanje na regijskem tekmovanju

KVIZ NG JUNIOR BISTROUM

Drţavno tekmovanje – Ţiga Deutschbauer - 10. mesto med 4000 udeleţenci

EVROPA V ŠOLI

Bronasto priznanje: Tina Travnšek, 6.b

Sebastjan Repnik, 9.a

Urška Kvartič, 8.b

Srebrno priznanje: Jan Travnšek, 6.b

Zlato priznanje: Taja Oblišar, 5.a

LIKOVNI SVET OTROK

Bronasto priznanje: Anţe Hrastel, 8.a

Advan Saradjen, 8.a

Nebojša Mišić, 8.a

Nina Friškovec, 9.a

Špela Mestnik, 9.a

Urška Kvartić, 8.b

Vesna Videmšek, 9.a

Anja Kitić, 8.a

Martina Dominković, 8.a

GRAFIČNI BIENALE ŢALEC

Bronasto priznanje: Lana Petek, 7.a

Ana Marija Lukenda, 7.a

Jernej Pukšič, 7.a

Nace Grudnik, 6.b

REZULTATI ŠPORTNIH TEKMOVANJ ŠOL. LETO 2008/2009

NAMIZNI TENIS (MEDOBČINSKO TEKMOVANJE)

GRABOVAC DANI 2. MESTO

¼ FINALE -DRŢAVNO 4. MESTO

½ FINALE 8. MESTO

NOGOMET -MEDOBČINSKO ( ST. DEKLICE) 1. MESTO

NOGOMET –PODROČNO (ST. DEKLICE) 3. MESTO

NOGOMET – MEDOBČINSKO (ML DEKLICE) 2. MESTO

NOGOMET – MEDOBČINSKO (ML. DEČKI) 1. MESTO

NOGOMET – PODROČNO (ML. DEČKI) 1. MESTO

KOŠARKA - MEDOBČINSKO (ST. DE ČKI) 3. MESTO

ROKOMET- MEDOBČINSKO (ML. DEČKI) 4. MESTO

KROS – MEDOBČINSKO)

ALJAŢ DREMEL 3. MESTO

ALJAŢ SEDOVNIK 4. MESTO

ANJA RAMŠAK 2. MESTO

DANIEL GRABOVAC 4. MESTO

MANCA SALMIČ 1. MESTO

TEO MRKONJIČ 2. MESTO

KROS - EKIPNO (6.-9 RAZ.) 2. MESTO

KROS – DRŢAVNO

MAŠA ČANČ 3. MESTO

MANCA SALMIČ 4. MESTO

TIMOTEJ MAJCENOVIČ 6. MESTO

TEO MRKONJIĆ 9. MESTO

FILIP DOMINKOVIĆ 8. MESTO

ATELŠEK LARA - TROBOJ (1.- 5. RAZ.) 3. MESTO

OLIMPIADA :

NINA FRIŠKOVEC 600M 2. MESTO

DANIEL GRABOVAC 600M 1. MESTO

ANJA RAMŠAK DALJINA 1. MESTO

ŠTAFETA 4x100M 3. MESTO

ATLETIKA (POSAMEZNO) - PODROČNO

ALEŠ REDNJAK DALJINA 2. MESTO

MARIJANA RADIĆ ŢOGICA 2. MESTO

SAMO PODPEČAN 300M 2. MESTO

KLEMEN WEISSENBACH 600M 4. MESTO

ANJA RAMŠAK DALJINA 2. MESTO

ANA MESTNIK VIŠINA 4. MESTO

NINA FRIŠKOVEC 1000 M 3 MESTO

SARA FRIŠKOVEC 300 M 4. MESTO

ATLETIKA - PODROČNO (EKIPNO)

STAR. DEKLICE 3. MESTO

STAR. DEKLICE – ŠTAFETA 1. MESTO

STRELJANJE Z ZRAČNO PUŠKO ( EKIPNO)

ST. DEČKI 3. MESTO

ALETIKA - DRŢAVNO

SAMO PODPEČAN 15. MESTO

ZABAVNE STRANI

TRIJE NAJBOLJŠI FILMI PO IZBORU

UREDNIC

1. Death Proof-Smrtno varen:

Po Šundu in akcijah Ubila bom Billa nas Quentin

Tarantino vabi v nenavadni svet kaskaderja

Mika, ki nedolţne ţrtve ubija v krutih cestnih

pregonih s posebej prirejenim avtomobilom, v

katerem se ne more resneje poškodovati. Po

uspešnem umoru treh prijateljic se počuti še

močnejšega, a stori usodno napako, ko skuša na

oni svet spraviti iznajdljivo Zoe in njene

prijateljice. Tudi Zoe je namreč kaskaderka in

dobro pozna pravila vratolomne voţnje, tako da

se po velikih količinah zvite pločevine karte

povsem premešajo in lovec postane plen.

2. Hotel za pse

Siroti Andi in Bruce morata svojega pasjega

ljubljenčka skrivati pred nerazumevajočimi

rejniki, zato se odločita v zapuščenem hotelu

ustvariti popolno domovanje za štirinoţnega

prijatelja. Pasji paradiţ pritegne pozornost drugih

psov, ki se skušajo skriti pred neusmiljenim

konjedercem. Toda sosede prične pasji lajeţ

motiti, zato morata Andi in Bruce s pomočjo

prijateljev uporabiti vso iznajdljivost in

domiselnost, da bi psom (in tudi sebi) zagotovila

ljubeče domovanje.

3. Noč v muzeju

Shawn Levy, reţiser komedij Roţnati Panter,

Količinski popust in Pravkar poročena, nas bo

tokrat popeljal v čarobni svet prav posebnega

muzeja, v katerem vsi eksponati ponoči oţivijo.

To seveda ni niti najmanj všeč novemu čuvaju

Larryju, ki mora najti način, kako ukrotiti

velikansko okostje tiranozavra, trop divjih

Hunov, lačne leve, armade miniaturnih Majev,

kavbojcev ter starih Rimljanov in zelo nagajivo

opico. Na pomoč mu priskoči voščena lutka

nekdanjega predsednika ZDA, toda da bi

premagal zlobni načrt nekdanjih čuvajev, mora

Larry zbrati obilico poguma in prepričati oţivele

eksponate, da mu pomagajo.

HRANA ZA MOŢGANE »Če se hočeš učinkovito in hitro učiti, je pametno, da paziš, kaj ješ. Ni vedno vse super, kar si stlačiš v usta, lahko je ravno nasprotno in od tega, kar si pojedel, postaneš zaspan in omotičen. Zato je tukaj navedenih nekaj nasvetov, s katerimi boš vedel, da je vse v pravem redu.«

Najpomembnejše je, da začneš dan z zajtrkom. Če ga do zdaj nisi jedel, naj ti zaupam, da je zajtrk najpomembnejši obrok v dnevu. Najprimernejši za zajtrk so musliji, lahko tudi kaj drugega. Ampak najpomembnejše je, da veš, da dobiš z zajtrkom vso energijo za ves dan.

POTI POZABLJIVOSTI : Moţgani so kot posamezen »organ« lačni dan in noč. So največji porabniki hranil, ki jih zauţiješ ; kar eno tretjino jih porabijo za svoje delovanje. Vsako sekundo morajo moţgani imeti vse za ţivljenje potrebne snovi: od aminokislin, maščob, vitaminov, mineralov in sladkorja. Če primanjkuje samo ena od teh snovi, se začnejo teţave : nemir, nervoza, razdraţenost, motnje spanca , pomanjkanje zbranosti in podobno. Koncentracija teh snovi v krvi čez dan niha, ker je v praksi teţko zagotoviti stalnost. Tvoje razpoloţenje zato niha, ker niha koncentracija teh snovi v krvi. Samo kadar je zagotovljena stalna in popolna oskrba ţivčnega tkiva z vitalnimi snovmi, doţivljaš trenutek sreče, zadovoljstva, notranje uravnoteţenosti, vitalnost in najboljšo sposobnost koncentracije.

ENERGIJA ZA SIVE CELICE : Naši moţgani porabijo petino vse energije. Kadar ti najprej primanjkuje glukoze, najprej postaneš nejevoljen in razdraţljiv, kar je nekakšen klic ţivcev na pomoč. Takrat je čas za zdrav in pameten obrok hrane. Za zbranost in koncentracijo sta najpomembnejša vitamina B1 ali tiamin.

MOČ POLNOZRNATIH IZDELKOV : Vitamin B1 najdeš v polnozrnatih izdelkih na primer v ovsu, pšenici in riţu. Sadje vsebuje le desetino vitamina B1 v primerjavi z polnozrnatimi izdelki. Seveda so izjeme banane. Največ vitamina B1 pa najdeš v pšeničnih kalčkih, pivskem kvasu, ovsenih kosmičih, ajdovi moki in polnozrnati pšenični moki.

NASVETI ZA BOLJŠE UČENJE »Zagotovo se vsakemu izmed nas porajajo misli, kako se hitro in na lahek način nekaj naučiti. Radi bi se naučili in iz sebe izmozgali vse atome moči za čim boljšo oceno, ampak večina nas ne ve kako. Zato je tukaj nekaj nasvetov, kako se hitreje, dobro in lažje nekaj naučimo!« Najteţje se je usesti in pričeti z delom. Ampak tudi za to obstaja način oz.

trik. Pripraviti svoje telo in moţgane v stanje boljše pripravljenosti. Napetost mišic je kot alarm za naše telo, spravi ga v budno stanje in ga prisili

k delovanju. S tem bomo dosegli, da se med učenjem ne bomo zaletavali ob misli o tem , kako bi bilo zdajle fino drseti na rolkah pred blokom in kako

bomo pretentali stare, da nas bodo zvečer pustili gledati film. Zato pred učenjem vsakič opravimo kratko vajo :

1. Sedemo na stol (ups, ne se naslanjati!). Glava je rahlo sklonjena, dlani sproščeno leţijo na stegnih (poloţaja v naslednjih korakih ne spreminjamo). Čelo nagubamo in stisnemo ustnice, kot da smo jezni ( v upanju, da nas nihče ne opazuje). S tem napnemo obrazne mišice. Po treh sekundah se sprostimo po vsem telesu.

2. Na vrsti so rame in roke. Ne da se premikamo, napnemo mišice. Drţimo tri sekunde, potem deset in se sprostimo.

3. Isto počnemo z mišicami prsnega koša in trebuha. 4. Zdaj pa so na vrsti še noge in stopala. Spet napnemo mišice in se nato

sprostimo. 5. Obdelali smo celo telo in na vrsti je vaja, ki bo nadomestila vse prej

naštete: -Jezik za tri sekunde pritisnemo na nebo. Bodimo pozorni - z jezikom napnemo vse telo. Ko popustimo pritisk, čutimo, kako se vse telo sprošča. No in vaja je končana.

Ko se učimo, je dobro vedeti, da si lahko naenkrat zapomnimo največ

sedem besed. Zelo dobro je, če si med učenjem delamo majhne in bistvene zapiske. Ti pa naj bodo zgrajeni smiselno.

Zelo pametno je, če si, preden se začneš učiti, urediš sobo. Ta ti mora ugajati pri učenju. Z mize odstrani vse predmete, ki onemogočajo tvojo zbranost. Poskrbi za primerno svetlost in ne dovoli, da te sončni ţarki zmotijo pri učenju.

Preden se lotiš dela, poskrbi za zadostno mero energije, ki jo pridobiš s hrano in pijačo, mišljeno je predvsem sadje in zelenjava, ter naravni sokovi. Pazi, nekatera pijače in hrana lahko povzroča utrujenost.

Najpomembnejše od vsega pa je, da verjameš vase. Če si v delo vloţil dovolj truda, ti bo zagotovo uspelo. Če si prepričan/a, da si se učila, samozavestno stopi pred učitelja in naj te ne bo strah. Zato je vse, kar moraš naredi, da slediš svojim ţeljam, ki se ti bodo, če si vse naredil, uresničile.

POSKRBITE ZA SVOJE TELO:

1. CELULIT:

Dekleta, pomarančna koţa in celulit sta eden največjih problemov, a sta, začuda, nekaj čisto

normalnega in ju je čisto »u izi« odpravit. V vseh bolje zaloţenih trgovinah s kozmetiko poišči nov

Garnierov rollon, ki bo v manj kot dveh tednih odpravil celulit. Uporabiš lahko tudi Vichy-jeve

preparate za odpravo celulita in pomarančne koţe.

Učinek bo viden ţe po dveh do treh tednih in spet boš zasijala v kratkem krilcu.

Pomaga tudi telovadba in sicer razgibavanje mišic na stegnih in drugih predelih, kjer imaš celulit.

2. MOZOLJI:

Da, tudi to je eden največjih problemov, za keterega si krivdo deliš ti in tvoja puberteta. Hormoni v

puberteti podivjajo, in na koţo se ti naselijo mozoljčki, ki se veselo mnoţijo. Ti pa jih še podkrepiš, s

tem, ko si jih stiskaš. Tudi tvoja prehrana, če ni zdrava, veliko pripomore k njihovem mnoţenju.

Verjamem, da pizza, hamburgerji, čokolada….kar gledajo vate iz trgovinskih polic in ti se jim

enostavno ne moreš upreti. Verjemi, tudi manekenkam se to dogaja. Zato jej to hrano v zdravi meri, v

kombinaciji s sadjem, mesom, zelenjavo, oglikovimi hidrati, minerali… Uporabi Garnierov novi SOS

svinčnik za odpravo mozoljev, dnevni piling za odpravo nepravilnosti in čistilni tonik.

Vendar nikar ne uporabljaj pudra. Mozolje bo sicer uspešno zakril, vendar bo po večkratni uporabi

pustil drastične spremembe na tvoji koţi.

3. ODVEČNI KILOGRAMI:

V vseh revijah boš našel isti stavek: “ Jej zdravo in veliko telovadi!” To je sicer res, vendar moraš

upoštevati še kopico drugih pomembnih stvari, da prideš do ţeljenega rezultata.

Zjutraj jej obilen zajtrk, saj te bo napolnil z energijo, ki jo boš potreboval cel dan. Naj

vsebuje ţitarice, sadje, marmelado, kruh, jogurt…karkoli se ti zalušta. Tudi pri učenju ti

bo pomagal, saj se boš laţje učil/a. Jej normalno kosilo, ki naj vsebuje oglikove hidrate,

meso, vitamine, mlečne izdelke….kosilo v šoli je tako sestavljeno. Zvečer pa svojega

ţelodca nikar ne obremenjuj, saj boš teţje spal/a. Jej vsaj tri ure preden se odpraviš v

posteljo, da bo imel tvoj ţelodec dovolj časa, da hrano prebavi. Pred spanjem pa popij

skodelico mleka z ţlico medu, ki bo blagodejno vplivala na tvoj spanec, pa tudi lepše boš

sanjal/a.

Veliko telovadi in se gibaj, najbolje je, da to počneš v naravi, kjer bo tudi kisik pomagal

pri krepitvi tvojih mišič. Najbolje je telovaditi zjutraj, ko vstaneš.

Telo potrebuje dosti spanca, pri tvojih letih vsaj 7-8 ur. Zato se izogibaj ponočevanju.

Izogibaj se alkoholu in cigaretam, da drog sploh ne omenjamo.

Odvečne kilograme raje pretvori v mišice, s tem, ko tečeš, delaš trebušnjake, sklece…

Verjemi, tak način ţivljenja, torej zdravega ţivljenja, je lahko zelo zabaven, saj se boš počutil/a

odlično.

4. LASJE:

V skodelici zmešaj rumenjak in olivno olje. Nato mešanico nanesi na lase in jih zmasiraj. Pusti

delovati pol ure ( medtem lahko, npr. Bereš, ali surfaš po internetu). Lase izperi in zavij v toplo

brisačo. Pusti, da se lasje sami posušijo, najbolje na soncu. Za mehkejše lase, uporabi Tigi Catwalk, ki

ga dobiš v bolje zaloţenih frizerskih salonih.

5. PODOČNJAKI:

Pomagal ti bo Garnierov nov roll on, z kofeinom. Dobiš ga v DM-u, za borih 8 evrov.

V sili pa daj pod oči dve mrzli ţlici.

6. NOGE:

Nog nikar ne brij. Raje odštej 12 evrov in si, kot filmske zvezde, privošči depilacijo. Dva tedna imaš

zagotovljeno mir. Lahko si kupiš tudi philipsov depilator in si sam/a svoj/a kozmetičar/ka.

Po depiliranju namaţi noge z oljem, najbolje Johnsons Baby Oil, ki bo naredil tvoje noge mehke in

lepe.

7. STOPALA:

Na morju in doma veliko hodimo bosi. Zato poskrbi za mehka, lepa stopala z nekaj preprostimi triki.

: Stopala pol ure namakaj v topli vodi, nato pa jih zdrgni s krtačo za noge, da postrgaš odmrlo koţo.

Stopala natri z baleino kremo s čokolado in banano, ki bo tvoja stopala naredila mehkejša.

: Letos so v modi pike in črte, zato svoje nohte namaţi v the vzorcih, v vseh mogočih barvah.

ZA DEKLETA: OBLECI SE MODNO VSAK DAN!

1. Po fantovsko:

Da, drago dekle, prav si prebrala. Po fantovsko. Kaj, se to spodobi? Seveda se.

Vendar ne pretiravaj. K dekliškemu videzu dodaj npr. navidez ponošen šal, klobuk, navidez ponošene

kariraste hlače…za zgled si lahko vzameš manekenko Agyness Deyn, ki se za na rdečo preprogo

obleče kar v oblačila svojega dragega.

2. Zmenek:

Oh, ja. Ljubezen. Nikoli ne veš, kaj bi oblekla. Naj te razvedrim. Imam nekaj super-megastičnega zate.

-Sladka in seksi: poišči v omari kakšno kratko krilce in kratek top, videz pa začini z uhani in petkami.

-Sproščena in zapeljiva: obleci se preprosto in zapeljivo, z unikatnim, a drznim modnim dodatkom.

( npr. jeans hlače, usnjena jakna in vpadljiv klobuk).

-Prefinjena: obleci kratko oblekico ali hlače, dodaj pa še torbico in uhane v ţivih barvah. Fantje, kar

pripravite se.

3.Poletje:

Sonce, morje, zagoreli fantje, plaţe zabave…uhh!!! Bistvo poletja je zabava. Temu primerno se tudi

obleci. Pusti hlače in jope v omari in se prepusti poletju. Na morju je vse dovoljeno. Zato lahko h

kratkemu, vpadljivemu krilcu dodaš vrtogalve petke in velika sončna očala. Ne pozabi si kupiti trendi

kopalk, v katerih boš zasijala na plaţi. Kombiniraj jih s sandali, ki so modni hit in XXL kopalno torbo.

VALETA

Ta rubrika je namenjena vam, drage osmošolke, ki boste naslednje leto zasijale v svojih oblekicah.

Tukaj je nekaj kratkih napotkov, da boste laţje izbrale.

1. Obleka

To je glavni kos oblačila. Izberite obleko, ki naj sega do kolen, ali še krajšo. Naj bo igriva in barvna.

Za zgled si vzemi Katty Perry, ki vedno preseneti z zanimivim designom.

Za primer, če ne najdete obleke, ki bi vam bila všeč, lahko enostavno svojo staro obleko pošijete z

gumbki, trakovi in celo z bonboni!!

2. Čevlji:

Izberite čevlje z ne previsoko peto, ki naj bodo mehki in usnjeni, da bo noga lahko dihala. Pomembno je,

da se v njih dobro počutite in da vas ne tiščijo. Čevlji naj bodo kvalitetni in vsaj en teden jih nosite, da se

bo noga nanje navadila. Kvalitetne čevlje vseh barv in oblik najdeš v celju v trgovini StiefelkÖnig, v City

Centru Celje.

3. Dodatki:

Trak v laseh, pas, klobuk, šal, pajkice….bodite ustvarjalne, vendar pazite, da ne bo vsega preveč.

4. Make up:

Make up naj bo poseben. Dodajte kakšen biserček ali zvezdico pod oči. Oči poudarite, nanesite

podlogo in svetleče namaţite ustnice.

5. Frizura:

Navdih poišči pri zvezdnikih.: kot JLo si lase glamurozno spni, kot Catherin Zeta Jones pusti, da ti

prosto padejo na ramena, kot Rihanna si jih zravnaj in natri z gelom za utrjevanje las. Dodaj veliko

svetlečo sponko ali veliko rdečo roţo za španski privdih!

ALI SI VZOREN UČENEC? PREVERI!!

Z odgovorom na zastavljena vprašanja preveri, ali si vzoren učenec in ugotovi, kaj lahko še popraviš!

1. Ali pri pouku sodeluješ?

a) Ne ljubi se mi! Snov doma prepišem iz sošolčevega zvezka.

b) Poskušam čim več sodelovati in sem maksimalno zbran/a.

c) Po 20 min ponavadi izgubim koncentracijo.

2. Kaj je prva stvar, ki jo narediš, ko prideš iz šole?

a) Naredim nalogo in ponovim, kar smo v šoli jemali.

b) Zaspim, saj je bil dan blaaazno naporen!

c) Naredim pol naloge, nato grem ven.

3. Kdaj se začneš učiti, ko izveš za test?

a) Dan pred testom.

b) Teden pred testom.

c) Sploh se ne učim, zadovoljen/a sem ţe z dvojko.

4. Prešpricaš kakšno izmed ur?

a) Seveda. To je kot kosilo zame obvezen del dneva.

b) Ne, še nikoli nobene nisem.

c) Včasih fiziko, drugače pa niti ne.

5. Kako se razumeš z učitelji?

a) Učitelji se me bojijo! Grrrr!

b) Z vsemi imam dobre odnose.

c) Učitelji….pff!!! Jaz vse znam!

A B C

1. 0 2 1

2. 2 0 1

3. 1 2 0

4. 0 2 1

5. 1 2 0

OD 8-10 TOČK:

Učenec/ka, ti si super. Le tako naprej, pa si zagotovljen odličnjak, ali pa vsaj prav dober učenec.

Pomembno je, da se zavedaš tega, da ţe sedaj gradiš prihodnost. Pohvaljen!!

OD 5-7 TOČK:

Dobro ti gre! Poskušaj malo več sodelovati in tudi kakšno nalogo ne bo škoda, če jo boš naredil. Bolj

zaupaj vase, pa bo tudi uspeh vidnejši.

OD 0-4 TOČK:

Vzemi se v roke in začni sodelovati, delati naloge in nehaj špricati pouk. Če ne ţeliš čistiti hodnikov, ko

odrasteš, začni delati. Brez dobro opravljenih šol ni ţelenega poklica. Saj bo šlo, le voljo moraš pridobiti!

Kako izbrati prave prijatelje

Vsak od nas je kdaj iskal ali pa še išče prijatelja. Pravi prijatelj ni vsakdo, z njim se zelo dobro

razumemo, vedno nam pomaga, lahko mu povemo vse naše skrbi –nam je vedno ob strani.Pravi

prijatelj nas nikoli ne sili, da bi kaj storili oz. naredili, kar ne bi hoteli narediti.S pravim prijateljem si

večino prostega časa. Skupaj se učita, delata kozlarije…. Nikoli ne kritizira, kako si oblečen/a ali

kakšnega fanta/punco imaš. Strinja se z tvojimi odločitvami.Te podpira.

S svojo najboljšo prijateljico vedno skupaj drţita in vesta slabosti ter prednosti ena druge.

Če te kdaj prizadene, ji takoj oprostiš.

Prave prijatelje se ne izbira po zunanjosti, temveč po notranjosti. Nikoli se ne smeš spremeniti pod

prisilo(da so ti tako drugi ukazali).Imata vajine skupne skrivnosti in trenutke.

Skupaj hodita po trgovinah, všeč so vama podobne stvari, poslušata podobno glasbo…. Imata podobne

interese.

Utrinki

Glasilo OŠ Gorica Velenje

Letnik XIV, številka 1

Šol. leto 2008/09

Uredniški odbor:

Astrid Ana Kljun,

Anja Breţnik,

Urška Jernej,

Tea Špes,

Ivona Pavić,

Špela Zlodej

Mentorica: Nevenka Smolčnik