UNIVERZA V LJUBLJANI

ZDRAVSTVENA FAKULTETA

ODDELEK ZA ZDRAVSTVENO NEGO

UČINKI NARAVNIH POŽIVIL

EFFECTS OF NATURAL STIMULANTS

Avtor: Vid Vičič

Mentorica: viš. pred. dr. Ruža Pandel Mikuš, prof. soc. ped.

Ljubljana, 2012

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici, dr. Ruži Pandel Mikuš, prof. soc. ped., za usmerjanje in

svetovanje pri izbiri teme, metod ter pri pisanju in urejanju. Vaša predavanja so me že v 1.

letniku navdušila za nadaljevanje študija v smeri prehrane.

Posebna zahvala gre dekletu Maši za njeno podporo, kemijske nasvete, razlage ter

potrpežljivo lektoriranje.

Prav tako bi se zahvalil vsem, ki ste me med mojo študijsko potjo spodbujali in mi stali ob

strani.

IZVLEČEK

Uvod: Kofein je najbolj razširjeno naravno poživilo, katerega viri so kava, čaj in čokolada.

Naravna poživila uživa velika večina ljudi pri nas in po svetu, zato imajo lahko pomemben

vpliv na zdravje večjega dela populacije. Namen: Namen diplomskega dela je ugotoviti in

predstaviti učinke naravnih poživil na zdravje sicer zdravih posameznikov in na podlagi

ugotovitev postaviti priporočila za varno uživanje teh živil. Metode dela: Uporabljen je bil

pregled literature in metasinteza. Študije, najdene s pomočjo iskanja po elektronskih bazah

podatkov, so bile na podlagi stopnje dokazov vrednotene po 4-stopenjski lestvici (I-IV);

največjo težo imajo trditve I., najmanjšo pa trditve IV. stopnje. Prav tako so bila glede na

uporabljeni vir vrednotena oblikovana priporočila (A-D); največjo težo imajo priporočila

A, najmanjšo pa D kategorije. Rezultati: Pri zdravi populaciji uživanje naravnih poživil ne

pomeni tveganja za zdravje. Z raziskavo je bilo ugotovljeno, da zmerno uživanje kave, čaja

in čokolade preprečuje razvoj nekaterih bolezni, kot so srčnožilne bolezni, sladkorna

bolezen tipa 2 in številna druga obolenja. Postavljena so bila z dokazi podkrepljena

priporočila za uživanje naravnih poživil. Razprava in sklep: V številnih študijah so

preučevali učinek kofeina in učinek kofein vsebujočih rastlin. Posebno veliko študij je bilo

narejeno na kavi. Večina avtorjev ugotavlja, da zmerno uživanje kave, čaja in čokolade ni

le neškodljivo, temveč celo koristno za zdravje. V nasprotju s tem pa ima prekomerno

uživanje le-teh škodljive učinke na zdravje. Pomemben je tudi način priprave ter živila, ki

se jih uživa skupaj z naravnimi poživili oz. se jih doda med njihovo industrijsko pripravo.

Kavo, čaj in čokolado lahko, zaradi visoke vsebnosti antioksidantov in varovalnih učinkov

na zdravje, uvrstimo med funkcionalna živila.

Ključne besede: kofein, kava, čaj, čokolada, kakav, naravna poživila, metilksantini, L-

teanin, polifenoli, teobromin, antioksidanti.

ABSTRACT

Introduction: Caffeine is the most common natural stimulant in Slovenia and around the

world. Its sources are coffee, tea and chocolate. Because of its widespread use, it can have

a significant effect on people's health. Purpose: The purpose of this thesis is to determine

and present effects of natural stimulants and their impact on the health of an otherwise

healthy population and present evidence-based recommendations for safe consumption of

these aliments. Methods of work: Literature review and meta-synthesis were used. Studies

were found by searching electronic databases; they were graded by degree of evidence

using a 4-point scale (I-IV). Claims with the highest weight are rated I (one) and the lowest

IV (four). Recommendations are also graded, those with the highest weight are rated A,

those with minimum weight D. Results: Natural stimulants are not a health risk if

consumed moderately. Moderate consumption of coffee, tea and chocolate prevents the

development of some diseases, such as cardiovascular, diabetes mellitus type 2 and others.

Evidence-based recommendations for the consumption of natural stimulants were set.

Discussion and conclusion: The effects of caffeine and caffeine containing plants were

studied in numerous studies. There have been many studies made on coffee. The majority

of authors note that moderate consumption of coffee, tea and chocolate is not harmful but

beneficial to our health. On the other hand excessive consumption has adverse effects on

health. The method of preparation and other foods consumed with or added during the

industrial preparation are also important. Coffee, tea and cocoa (chocolate) may be

classified as functional aliments due to the high content of antioxidants and protective

health effects.

Key words: Caffeine, coffee, tea, chocolate, cocoa, natural stimulants, methylxanthines,

L-theanine, polyphenols, theobromine, antioxidant.

SEZNAM OKRAJŠAV

TM - telesna masa

LDL (low density lipoprotein) - lipoproteini nizke gostote

HDL (high density lipoprotein) - lipoproteini visoke gostote

ORAC (oxygen radical absorbance capacity) - moč nevtralizacije kisikovih radikalov

JDS (Johns Drowsiness Scale) - lestvica zaspanosti

ATP - adenozin trifosfat

GABA - gama-aminomaslena kislina

ITM - indeks telesne mase

GERB - gastro-ezofagealna refluksna bolezen

EGCG - epigalokatehin-3-galat

TF3 - teaflavin-3,3'-digalat

EC - epikatehin

CG - epikatehin-3-galat

GC - epigalokatehin

KAZALO

1 UVOD _____________________________________________________________ 1

2 NAMEN ____________________________________________________________ 2

3 SUBSTANCE S POŽIVILNIM UČINKOM IN NJIHOVE KEMIJSKE

LASTNOSTI ____________________________________________________________ 4

3.1 Fizikalne in kemične lastnosti metilksantinov ________________________________ 5

4 SUBSTANCE S POŽIVILNIM UČINKOM ______________________________ 6

4.1 Farmakologija in metabolizem kofeina _____________________________________ 6

4.1.1 Absorpcija, distribucija in metabolizem kofeina ___________________________________ 7

4.1.2 Mehanizem delovanja kofeina _________________________________________________ 7

4.2 Teobromin ___________________________________________________________ 9

4.2.1 Teobromin in kofein v čokoladi _______________________________________________ 10

5 NARAVNA POŽIVILA ______________________________________________ 11

5.1 Kava _______________________________________________________________ 11

5.1.1 Predelava kavnih zrn ________________________________________________________ 12

5.1.2 Vsebnost metilksantinov v kavi _______________________________________________ 12

5.1.3 Druge aktivne snovi v kavi ___________________________________________________ 15

5.2 Pravi čaj (Camellia sinensis) ____________________________________________ 15

5.2.1 Pridelava in predelava čaja ___________________________________________________ 16

5.2.2 Sestava listov čajevca _______________________________________________________ 18

5.3 Kakav in izdelki iz kakava (Theobroma cacao) ______________________________ 21

5.3.1 Pridelava, predelava in sestava kakavovih izdelkov ________________________________ 22

5.3.2 Sestava izdelkov iz kakava ___________________________________________________ 24

6 UČINKI KOFEINA NA ZDRAVJE ____________________________________ 25

6.1 Toleranca in odvisnost _________________________________________________ 26

6.2 Psihoaktivni učinki pravega čaja _________________________________________ 27

6.3 Vpliv kofeina na zbranost in spanje _______________________________________ 28

6.4 Učinki naravnih poživil na zdravje kosti in ravnovesje kalcija __________________ 29

6.5 Učinki naravnih poživil na srčnožilni sistem ________________________________ 30

6.6 Učinki pravega čaja ___________________________________________________ 33

6.7 Učinki čokolade ______________________________________________________ 33

6.8 Učinki naravnih poživil na debelost _______________________________________ 35

6.9 Učinki naravnih poživil na sladkorno bolezen tipa 2 __________________________ 36

6.10 Učinki naravnih poživil na prebavila ______________________________________ 37

7 METODE DELA ___________________________________________________ 39

8 REZULTATI ANALIZE _____________________________________________ 40

8.1 Pregled priporočil_____________________________________________________ 54

9 RAZPRAVA _______________________________________________________ 60

9.1 Toleranca, odvisnost in vplivi kofeina na zbranost in spanje ____________________ 60

9.2 Učinki naravnih poživil na zdravje kosti in ravnovesje kalcija __________________ 61

9.3 Učinki naravnih poživil na prebavila ______________________________________ 61

9.4 Učinki naravnih poživil na debelost in sladkorno bolezen tipa 2 _________________ 62

9.5 Učinki naravnih poživil na srčnožilni sistem ________________________________ 63

9.6 Kava, čaj in čokolada __________________________________________________ 65

9.6.1 Vplivi fluora v čaju na zdravje ________________________________________________ 69

9.7 Priporočen dnevni vnos naravnih poživil ___________________________________ 70

10 SKLEP ____________________________________________________________ 71

11 KAZALO SLIK ____________________________________________________ 75

12 KAZALO TABEL __________________________________________________ 76

13 KAZALO GRAFOV_________________________________________________ 77

14 LITERATURA IN VIRI _____________________________________________ 78

15 PRILOGE _________________________________________________________ 96

15.1 Izjava o avtorstvu _____________________________________________________ 96

1

1 UVOD

Kofein je najbolj razširjena farmakološko aktivna snov na svetu (Smith in sod., 2004), saj

ga uživa več kot 80 % svetovnega prebivalstva ne glede na starost, spol, geografski položaj

ali kulturo (Benowitz, 1990). Večina kofeina se zaužije v obliki kave in čaja, prav tako pa

je prisoten tudi v čokoladi, zdravilih, energijskih pijačah (Smith in sod., 2007b) ter v

prehranskih dopolnilih za zmanjšanje telesne mase (Greenberg in sod., 2006; Turk in sod.,

2009; Smith in sod., 2004).

Človeštvo pozna in uporablja naravna poživila že tisočletja. Čaj naj bi odkrili med

vladavino carja Shen Nung-a, ki je vladal od 2737 do 2697 pred Kristusom (In persuit of

tea, 2011), kavo pa naj bi po legendi odkrili v gorovju Etiopije okoli leta 900 pred

Kristusom (Nescafe, 2011). Zgodovina uporabe čokolade je neznana, verjetno pa so jo v

Centralni in Južni Ameriki uporabljali že pred 3000 do 4000 leti; od tam se je s prihodom

Evropskih zavojevalcev razširila po vsem svetu (Coe in Coe, 1996). Mogoče je v teh

legendah precej mitov in pretiravanj, dejstvo pa je, da človeštvo pozna in s pridom

uporablja naravna poživila že tisočletja.

V raziskavi prehranskih navad odraslih prebivalcev Slovenije z vidika varovanja zdravja so

ugotavljali tudi navade pitja kave in čaja ter uživanje čokolade. 54,3 % anketiranih pije

kavo 1-2 krat na dan, 13,9 % pije kavo več kot 3 krat na dan, 4-6 krat na teden pije kavo

3,8 %, 2-3 krat na teden 4,5 %, 1 krat na teden 2,4 %, 1-3 krat na mesec 1,8 %, nikoli pa

kave ne pije 19,2 % anketirancev (Gabrijelčič Blenkuš in sod., 2009).

Pri tem vsaj enkrat na dan pije kavo 80,6 % starejših odraslih in 40,2 % odraslih med 18 in

25 let. Kavo najpogosteje uživajo anketiranci s poklicno izobrazbo, najmanj pa tisti s

končano srednjo šolo. Po pravem čaju posega le 4,2 % anketiranih in sicer večinoma višje

in visoko izobraženi, medtem ko pa po sadnih in zeliščnih čajih najpogosteje posegajo

osnovnošolsko izobraženi. Čokolado več kot 3 krat na dan uživa 0,1 % anketiranih, 1-2

krat na dan 5,2 %, 4-6 krat na teden 4,8 %, 2-3 krat na teden 14,5 %, 1 krat na teden 26,8

%, 1-3 krat na mesec 30,1%. Nikoli čokolade ne uživa 18,4 % anketiranih. Prebivalci

velikih naselij najpogosteje uživajo temno čokolado, najmanj pogosto pa jo prebivalci

majhnih naselij; prav tako pogosteje uživajo temno čokolado višje izobraženi in ženske. Na

2

splošno je najbolj priljubljena mlečna čokolada. Uživanje čokolade je pogostejše pri

mladih odraslih – 30,2 % jo redno ali pogosto uživa, pri starejših pa je redkejše – 71,8 %

jih čokolade sploh ne uživa (Gabrijelčič Blenkuš in sod., 2009).

Če npr. predpostavimo, da ena skodelica kave zviša celokupni serumski holesterol za 2

mg/dL (0,05 mmol/L) (Jee in sod., 2001), kar sicer ni veliko, pa bi se pri uživanju večjih

količin kave, ki nima hiperholesterolemičnega učinka (npr. filter kava) (Jee in sod., 2001),

lahko to odražalo s statistično razliko v zdravju prebivalstva. Ker je uživanje kave, čaja in

čokolade tako razširjeno, so pomembni še tako minimalni učinki snovi prisotnih v teh

živilih (Rogers, 2009), saj imajo lahko zaradi svoje splošne razširjenosti pomembne

pozitivne ali negativne učinke na zdravje prebivalstva. Kar 54,3 % anketiranih pije kavo

vsaj enkrat na dan, v skupini starejših odraslih pa kar 80,6 % (Gabrijelčič Blenkuš in sod.,

2009).

V diplomskem delu smo se zaradi največje razširjenosti kave kot naravnega poživila pri

nas (Gabrijelčič Blenkuš in sod., 2009) najbolj osredotočili na učinke kave. Viri kofeina po

svetu pa se zelo razlikujejo; v državah Južne Amerike je najbolj razširjeno poživilo čaj

yerba maté (Ilex paraguariensis) (Graham, 1998), na Kitajskem, drugih Azijskih državah

in v svetovnem merilu pa je najbolj razširjeno naravno poživilo pravi čaj (Camellia

sinensis) (Smith in sod., 2007b).

3

2 NAMEN

Namen diplomskega dela je s pomočjo tuje in domače strokovne literature ugotoviti učinke

naravnih poživil na zdravje sicer zdravih posameznikov. Prav tako je namen predstaviti

vire kofeina, njihovo pridelavo, predelavo in sestavo.

Z analizo tuje in domače strokovne literature želimo potrditi naslednje hipoteze:

1. Zmerno uživanje kofeina poveča zbranost, zmogljivost in pomaga pri ohranjanju

budnosti.

2. Kofein povzroča blago odvisnost, prenehanje uživanja pa odtegnitvene simptome.

3. Uživanje kofeina zviša krvni tlak in pospeši srčni utrip.

4. Zmerno uživanje kofeina ne pomeni tveganja za srčnožilne bolezni.

5. Učinki kofeina na ravnovesje kalcija in zmanjšanje kostne mase so zanemarljivi.

6. Uživanje kave je povezano s povišano koncentracijo celokupnega holesterola in

LDL v serumu.

7. Kofein preprečuje debelost ter pomaga pri hujšanju.

8. Uživanje kofeina (kave) zmanjša incidenco sladkorne bolezni tipa 2.

9. Uživanje čokolade je povezano z nižjo incidenco srčnožilnih bolezni in z nižjim

krvnim tlakom.

10. Učinki pravega čaja se razlikujejo od učinkov kave.

11. Uživanje zmernih količin kofeina ne predstavlja tveganja za zdravje.

4

3 SUBSTANCE S POŽIVILNIM UČINKOM IN NJIHOVE

KEMIJSKE LASTNOSTI

Substance s poživilnim učinkom, ki so prisotne v kavi, čaju in kakavu, so v največji meri

kofein (1,3,7-trimetilksantin) in v manjši meri njegova metabolita teofilin (1,3-

dimetilksantin) in teobromin (3,7-dimetiksantin) (Error! Reference source not found.).

Pojavljajo se v kavi, pravem čaju, yerba maté, kakavu in koli. Metilksantini izhajajo iz

purinov, zato so pogosto imenovani tudi purinski alkaloidi. Purini so predstopnje nekaterih

sestavin nukleotidov, ki so del RNA in DNK (Spiller, 1998).

Vse tri substance so po kemijski sestavi metilksantini. Struktura ksantina je struktura 5 ali

6 kotnega ogljikovega obroča, na katerega so vezani kisikovi atomi in metilne skupine

(CH3). Pri presnovi kofeina (trimetilksantin) se odcepi CH3 skupina in nastanejo

dimetilksantini paraksantin (Slika 1, str. 8), teobromin in teofilin. Nastane še

monometilksantin 1-metilksantin, C-8 oksidiran monometilksantin, 1-metil urinska kislina

in obročast oksidiran uracil: 5-acetilamino-6-amino-3-metiluracil (Lowry, 2006; Spiller,

1998).

5

3.1 Fizikalne in kemične lastnosti metilksantinov

Kofein (1,3,7-trimetilksantin) je rastlinski alkaloid z molekulsko formulo C8H10N4O2 in

molekulsko maso 194.19 g/mol (Commitee, 2001). Kofein je pri sobni temperaturi

brezbarven prah brez vonja in z rahlim grenkim okusom (Tarka in sod., 1998). V vodni

raztopini teži k formiranju dimerov in polimerov. Združuje se tudi s purini in pirimidini kot

prosta dušikova baza ali njihov nukleozid. Iz vode kristalizira kot monohidrat.

Klorogenska kislina tvori 1:1 kompleks s kofeinom, ki se lahko kristalizira iz vodne

raztopine alkohola. Ostale substance, ki tvorijo komplekse s kofeinom, so izoevgenol,

kumarin, indolocetna kislina in antocianidini. Formiranje kompleksov spremeni učinke

kofeina, ki se kažejo kot povečana topnost v vodi v prisotnosti alkalnih benzoatov,

cinamatov, citratov in salicilatov. Metilksantini se med seboj razlikujejo v sposobnosti

formiranja kompleksov s kovinami; teofilin na primer lahko tvori komplekse z bakrom in

srebrom, medtem ko kofein teh ne more (Tarka in sod., 1998). Tanini tvorijo komplekse s

kofeinom, kar se kaže s formiranjem precipitata, znanega kot »tea cream« (Fennema,

1996).

Kofein sublimira (preide iz trdega v plinasto stanje) pri 178-180 °C, tali se pri 236,5 °C ob

povečanem tlaku, teobromin sublimira pri 290-295 °C, tali se pa pri 357 °C ob povečanem

tlaku, teofilin pa sublimira pri 269-272 °C, tali pa se pri 270-274 °C. Topnost

metilksantinov je zelo različna. Kofein se dobro topi v vroči vodi, pri sobni temperaturi pa

je najboljše topilo kloroform. Teobromin in teofilin sta le minimalno topna v čisti vodi,

dobro pa se topita v raztopinah kislin in baz (Tarka in sod., 1998).

6

4 SUBSTANCE S POŽIVILNIM UČINKOM

Kofein je zaradi prisotnosti v popularnih pijačah najbolj razširjena psihoaktivna snov na

svetu (Smith in sod., 2004). Predstavlja glavni farmakološko aktiven metilksantin v kavi,

čaju in kakavu. Kakav vsebuje višjo stopnjo teobromina kot kofeina, vključno s

prisotnostjo teofilina v sledovih. Ne samo kofein, tudi drugi metilksantini imajo relevantne

učinke na ljudi. Kofein, teofilin in teobromin so vedenjski stimulatorjih pri živalih.

Najmočnejše učinke ima kofein, sledi mu teofilin in nazadnje teobromin. Učinki teofilina

in teobromina so pomembni predvsem zato, ker se pojavljajo kot metaboliti kofeina

(Carney, 1982).

Kofein, teofilin in teobromin so bili in so uporabljani samostojno ali z drugimi

učinkovinami v zdravilih za zdravljenje bronhialne astme (Serafini in sod., 1996), apneje

pri dojenčkih (Serafini in sod., 1996), kot srčni stimulansi (Ahmad in Watson, 1990),

diuretiki (Eddy in Downes, 1928 cit. po Daly in Fredholm, 2004), v kombinaciji z

analgetiki (Zhang, 2001), pri elektrokonvulzivni terapiji (Coffey in sod., 1990) ter v

kombinaciji z ergotaminom za zdravljenje migrene (Diener in sod., 2002). Zeliščni dodatek

k prehrani, ki je vseboval kofein v kombinaciji z efedrinom, se je uporabljal za

zmanjševanje apetita in izgubo telesne mase (Haller in sod., 2002). Aprila 2004 je Food

and droug administration (FDA) (2004) zaradi stranskih učinkov prepovedala uporabo

efedrina v dodatkih k prehrani.

Zaradi najbolj izrazitih in najpomembnejših učinkov kofeina bomo le-tega podrobneje

obravnavali. Teofilinu in teobrominu pripisujejo podobne vendar šibkejše učinke kot

kofeinu in tudi podoben mehanizem delovanja.

4.1 Farmakologija in metabolizem kofeina

Srednja razpolovna doba kofeina v plazmi zdravih posameznikov je približno 4,9 ur, lahko

pa znaša od 3 do 10 ur (Medscape reference, 2012). Tako širok razpon pomeni, da

razpolovna doba kofeina zelo variira glede na fizološke in okoljske karakteristike ter

7

individualne variacije, ki vplivajo na metabolizem kofeina (nosečnost, debelost, oralni

kontraceptivi, kajenje in nadmorska višina) (Commitee, 2001).

4.1.1 Absorpcija, distribucija in metabolizem kofeina

Kofein se pri ljudeh hitro in popolno absorbira - 99 % se ga absorbira v prvih 45 minutah

(Liguori in sod., 1997). Različni faktorji vplivajo na farmakokinetiko kofeina. Kajenje

cigaret poveča, odpoved jeter pa zmanjša njegovo izločanje; donošeni in nedonošeni

novorojenčki imajo počasnejše izločanje, prav tako ženske v drugem in tretjem trimestru

nosečnosti (Commitee, 2001). Kofein v sodelovanju z nikotinom ne povzroča močnejšega

učinka kot vsaka substanca posebej. Prav tako nikotin ne zmanjša učinka kofeina (Balogh

in sod., 1987), skrajša pa se razpolovna doba kofeina (Medscape reference, 2012).

Eliminacija kofeina variira tudi glede na menstrualni cikel. Ženske v lutealni fazi izločajo

kofein 25 % počasneje (Balogh in sod., 1987). Uporaba oralnih kontraceptivov lahko

podvoji razpolovno dobo kofeina (Abernethy in Todd, 1985). Glede na genetske faktorje

nekateri ljudje hitro presnavljajo kofein, drugi pa počasi (Spiller, 1998).

4.1.2 Mehanizem delovanja kofeina

Kofein v telesu vpliva na delovanje srca in ožilja, dihal, ledvic in živčnega sistema. Deluje

preko večih mehanizmov: antagonizem adenozinskih receptorjev, inhibicija ciklične

nukleotidne fosfodiesteraze, sproščanje kalcija iz znotrajceličnih zalog in antagonizem

benzodiazepinskih receptorjev. Različni mehanizmi delovanja povzročajo različne

fiziološke učinke (Nehlig, 2007).

Sproščanje kalcija iz znotrajceličnih zalog se dogaja le v milimolarnih koncentracijah.

Inhibicija ciklične nukleotidne fosfodiesteraze pa potrebuje visoke koncentracije v rangu

od zgornjih mikromolarnih do milimolarnih vrednosti, ki pa ne morejo biti dosežene pri

normalnem uživanju kofeina. Edini mehanizem delovanja, ki ima pomemben vpliv pri

uživanju normalnih odmerkov kofeina pri človeku, je antagonizem adenozinskih

receptorjev (Nehlig in Debry, 1994; Fredholm in sod., 1999).

8

4.1.2.1 Antagonizem adenozinskih receptorjev

Kofeinova sposobnost inhibicije adenozinskih receptorjev povzroča predvsem učinke na

vedenje in kognitivne funkcije. Adenozin je adeninska molekula pritrjena na ribozo ali

deoksiribozo. Podobnost kemične strukture adeninskega dela in kofeina je ključna za

delovanje kofeina. Adenozin deluje kot nevrotransmiter v možganih, čeprav se ne izloča iz

sinaps. Proizvajajo ga nevroni in celice glia kot produkt porabe molekule ATP. Molekuli

kofeina in paraksantina sta dovolj podobni molekuli adenina (Slika 1), da se prilegata

adenozinskim receptorjem, ne pa toliko, da bi jih tudi stimulirala. Kofein in paraksantin se

kompetitivno vežeta na adenozinske receptorje (Fredholm in sod., 1999).

Slika 1: Kofein in paraksantin sta podobna adenozinu v adeninski molekuli. Povzeto po

Dewick, 2006.

Adenozin stimulira, kofein pa neselektivno blokira vse vrste adenozinskih receptorjev.

Glavni učinek adenozina v možganih je inhibicija možganske aktivnosti, glavni učinek

kofeina pa je potemtakem povečanje le-te (Fredholm in sod., 1999).

Adenozin uravnava tudi spanje; po daljšem obdobju budnosti se akumulira v nevronih kot

posledica razpada ATP. Iz teh se transportira skozi celične membrane v zunajcelični

prostor. Receptorji A1 v nevronih bazalnih jeder so še posebno občutljivi na povišane

vrednosti adenozina, ki poviša pritok kalijevih ionov in hiperpolarizira te nevrone. Prav

tako zmanjša aktivnost nevronov GABA v bazalnem jedru in prepreči inhibicijo nevronov

v prednjem hipotalamusu, ki spodbujajo »slow-wave-sleep« (Fredholm in sod., 1999).

Kofein spodbuja budnost z nasprotovanjem delovanju adenozina – blokiranjem

adenozinskih receptorjev (Fredholm in sod., 1999). S tem zelo uspešno zavira učinke

9

adenozina na spanje. Kofein celo skrajša »spanje« vinskih mušic na od odmerka odvisen

način (Shaw in sod., 2000).

4.1.2.2 Mobilizacija kalcija

Delovanje kofeina na skeletne mišice vključuje kalcijev ion (Ca++

); kofein v dovolj visokih

koncentracijah (1–10 mmol) moti sprejemanje in shranjevanje kalcija v sarkoplazemski

retikulum progaste mišičnine in poveča translokacijo Ca++

skozi plazemsko membrano

(Lamarine, 1998). Kofein sprošča kalcij iz celičnih skladišč (sarkoplazemski retikulum) v

skeletni in srčni muskulaturi. In vitro je za srčno stimulacijo potrebna koncentracija 250

μM, in vivo pa za srčno stimulacijo zadošča že 50 μM. To delovanje kofeina je verjetno

fiziološko nepomembno, lahko pa bi bilo pomembno pri toksičnih odmerkih. Kofein

poveča pojavljanje mišičnih trzljajev v skeletni muskulaturi (Lamarine, 1998).

4.2 Teobromin

Teobromin (3,4-dimetilksantin) (Error! Reference source not found., str. Error!

Bookmark not defined.) je metabolit kofeina, ki se v relativno visokih koncentracijah

nahaja skoraj izključno v izdelkih iz kakava. Njegova vsebnost je odvisna od vsebnosti

trdih kakavovih delov (brez kakavovega masla). Temna čokolada vsebuje 240-520 mg

teobromina in 17-36 mg kofeina, mlečna pa 65-165 mg teobromina v 50 g porciji (MAFF,

1998).

V študiji (Mumford in sod., 1994) so ugotovili, da so se učinki, ki so se razlikovali od

placeba, pojavili pri enem od sedmih po zaužitju 100 mg teobromina in pri štirih od sedmih

po zaužitju 560 mg. Ocenjevali so počutje, spremembe obnašanja (občutek nabitosti z

energijo, povečano motivacijo za delo in povečano zbranost). Subjektivni učinki 560 mg

teobromina so se pokazali samo pri nekaj posameznikih, medtem ko so se učinki po

zaužitju 178 mg kofeina pokazali pri vseh. To potrjuje relativno šibak učinek teobromina v

primerjavi s kofeinom. Možna razlaga je tudi daljši čas, ki je potreben za doseg najvišje

koncentracije v plazmi, ki je pri teobrominu 2,6 ure po zaužitju. Subjektivni učinki, so bili

izraženi že po 35 minutah po zaužitju. Učinki teobromina so v primerjavi s kofeinom

precej šibki.

10

4.2.1 Teobromin in kofein v čokoladi

V študijah ugotavljajo, da imajo metilksantini v kakavu (čokoladi) psihostimulativne

učinke, ki so veliko večji kot učinki katerekoli farmakološko aktivne substance prisotne v

kakavu. Kakavov prah in mešanica metilksantinov sta imela zelo podoben učinek. Učinek

kakavovega prahu je bil nekoliko šibkejši, verjetno zaradi počasnejše absorpcije zaradi

formiranja kompleksov s polifenoli (Mumford in sod., 1996).

Pri mnogih ljudeh se pojavlja želja po čokoladi, ki jo povezujejo celo z odvisnostjo. V

študiji sta Michener in Rozin (1994) ugotovila, da kakavov prah ne spodbuja želje po

čokoladi v primerjavi s placebom. Torej je okus čokolade tisti, ki lahko zadovolji željo po

čokoladi in ne farmakološko aktivne snovi. Sladkor in maščobe prav tako ne igrajo

pomembne vloge v absorpciji teh snovi. Prav tako ni bilo pomembnih razlik med

zadovoljenostjo želje po čokoladi z mlečno ali temno čokolado. Vsekakor pa ima čokolada

zaradi teobromina, kofeina ali obeh skupaj dokazljive psihostimulativne učinke (Smit in

sod., 2004).

Stimulativni učinki kakava so bili znani že Majem in Aztekom; kakav so sicer brez

dodatkov sladkorja in maščobe uporabljali za povečanje vzdržljivosti (Coe in Coe, 1996).

Kava, čaj in kakav so med najpogosteje uživanimi rastlinami na svetu (Smith in sod.,

2004). Vsi trije so viri metilksantinov, med njimi pa naj bi imela čokolada najmočnejše

učinke na razpoloženje (Smit in Rogers, 2000). Verjetno zato, ker izpolni željo po sladkem

in ima prijetno kremasto strukturo, kar jo naredi zelo okusno (Drewnowski in sod., 1992).

Želja po čokoladi se zadovolji z uživanjem le-te zaradi okusa in ne zaradi farmakoloških

učinkov njenih sestavin (Michener in Rozin, 1994), prav gotovo pa vsebnost

metilksantinov in njihov verjeten sinergistični učinek med seboj prispeva k popularnosti

čokolade (Smith in sod., 2004).

11

5 NARAVNA POŽIVILA

Kofein se nahaja v listih, semenih in sadežih več kot 60 vrst rastlin. Najbolj razširjena je

uporaba kave, čaja in kakava. Kofein, pridobljen iz naravnih virov, dodajajo tudi gaziranim

pijačam, zdravilom in dodatkom k prehrani (Smith in sod., 2004). Kofein je le ena izmed

tisočih snovi naravno prisotnih v teh rastlinah. Nobena od teh snovi se po svojih učinkih ne

more primerjati z učinkom kofeina, obstajajo pa dokazi, da lahko te snovi prispevajo k

zdravju ljudi. Dober primer je L-teanin, aminokislina, ki jo najdemo v čaju. Le-ta spodbuja

relaksacijo, odpravlja anksioznost, znižuje krvni tlak in deluje antagonistično na učinke

kofeina na krvni tlak (Rogers, 2009).

5.1 Kava

Linnaeus je prvi opisal in klasificiral kavovec (Coffea arabica/canephora) v svoji knjigi

Species Plantarum, objavljeni leta 1753. Kavovec spada v družino broščnic (Rubiaceae),

rod Coffea. Kavovci so zelo različni – variirajo od nizkih grmičkov do več kot 9-metrskih

dreves, barva njihovih listov variira od vijolične do rumene (običajno je zelena). Zaradi

njihove raznolikosti botaniki še niso uspeli ustvariti točnega klasifikacijskega sistema,

izgleda pa, da obstaja vsaj 25 do 100 različic (International coffee, 2011).

Najbolj znani vrsti kave sta C. arabica in C. canephora (robusta). Arabika je potomka

prvih etiopskih kavovcev. Raste v obliki 4-6 metrov visokega grma (International coffee,

2011). Rastlina doseže zrelost v 3-4 letih in rodi 20-30 let. Potrebuje blago klimo - idealne

so temperature med 15 in 24 °C in okoli 152 cm dežja. Najboljša arabika raste na

nadmorski višini med 600 in 1800 metrov. Idealna nadmorska višina variira glede na

oddaljenost od ekvatorja. Plodovi imajo okusen, nežen in aromatičen okus, predstavljajo pa

70 % svetovne proizvodnje kave (National coffee, 2011).

Robusta je podobna arabiki v velikosti, obliki in času zrelosti. Plodovi so manjši, bolj

okrogli in vsebujejo več kofeina kot plodovi arabike. Robusta je cenejša za gojenje, ker je

bolj trpežna in odporna na bolezni. Sicer pa je arabika veliko bolj priljubljena, saj je njen

okus bolj cenjen (Coffee research, 2012). Ko drevesa kavovca odrastejo, rodijo sadeže, ki

12

ob zrelosti pordečijo. Arabika dozori v 9, robusta pa v 10 do 11 mesecih (International

coffee, 2011).

5.1.1 Predelava kavnih zrn

Kavna zrna se žanje običajno enkrat letno, čas žetve je odvisen predvsem od regije.

Ekvatorialne države zato lahko žanjejo celo leto. Žanjejo lahko na dva načina: naenkrat

poberejo ves pridelek, ali pa poberejo le zrele sadeže. Zadnji način je precej dražji in se

uporablja le za arabiko, ker dosega višje cene. Pobrane sadeže predelajo z eno izmed dveh

metod. Starejša in pogosteje uporabljana je suha metoda; sadeže preberejo, operejo in

sušijo v tankem sloju na soncu. Večkrat jih premešajo ter tako preprečijo fermentacijo.

Zunanja ovojnica med obdelavo postane rjava in suha. Sadeže spravijo v silos, kjer še

naprej izgubljajo vlago, nato pa jih oluščijo, sortirajo v razrede in zapakirajo. Druga je

mokra metoda, ki je dražja in porabi velike količine vode, uporablja pa se v mokrih

podnebjih. Sočno ovojnico kavnih zrn strojno odstranijo v 24 urah po žetvi. Začasno jih

shranijo v fermentacijske posode, pri tem pa morajo paziti, da zrna ne zakisajo. Na koncu

jih posušijo podobno kot pri suhi metodi (International coffee, 2011).

Po predelavi zrna sortirajo glede na maso in velikost ter nato ocenijo. Različne države

imajo različne ocenjevalne lestvice. Najbolj uporabljana za zelena zrna je lestvica

Specialty Coffee Association of America (SCAA), pri kateri dobijo najvišjo oceno zrna

gojena na nadmorski višini vsaj 1829 metrov. Po ocenjevanju zrna izvozijo.

Kavna zrna pražijo tako, da temperatura polagoma doseže 288 °C. Pri temperaturi 204 °C

se prične proces proliza. To je proces nastajanja arome in okusa, pri katerem začnejo olja

iz notranjosti zrna prodirati na površje. Pri svetlo praženi kavi olje ne preide na površje,

zato ima blag okus in večjo kislost ter manjšo vsebnost kofeina. V kontrastu s tem je temno

pražena kava močnejša, ima grenak okus ter nižjo kislost (International coffee, 2011).

5.1.2 Vsebnost metilksantinov v kavi

Kofein je snov, ki naredi kavo tako zaželeno. Kavovec producira kofein kot obrambo proti

glivam. Deloval naj bi tudi kemosterilizacijsko na insekte (Alton Spiller, 1998a). Vsebnost

kofeina v kavnih zrnih variira od 1.01 do 1.42 % mase (Owen, 2011) in je odvisna od vrste

13

kave, mešanice in praženja (temno ali svetlo). Nekaj kofeina se izgubi tudi s sublimacijo

med praženjem (Alton Spiller, 1998a). Največ kofeina vsebuje »Tanzania Peaberry bean«

in sicer 1,42 % kofeina na kg kavnih zrn. Specialty Coffee Association of America

priporoča 10 g mlete kave na 168 ml vode (Owen, 2011), kar pomeni 142 mg kofeina na

skodelico kave. Skodelica kave pripravljena iz blage »Mocha Mattari«, ki vsebuje 1,01 %

kofeina, bi tako prispevala občutno manjšo količino kofeina. Podjetja različne vrste kave

mešajo med sabo, različno pražijo in različno grobo meljejo. Vse to vpliva na vsebnost

kofeina v končnem produktu (Smith in sod., 2007b).

V kavi je kofein povezan s klorogensko kislino v razmerju 1:1. Koncentracije teobromina

in teofilina v kavi pa so nizke, in sicer 20 mg teobromina na kg kavnih zrn ter 5 mg

teofilina na kg kavnih zrn.(Alton Spiller, 1998a).

5.1.2.1 Vpliv priprave na vsebnost metilksantinov

Količina kofeina v porciji kave je odvisna tudi od načina priprave zvarka (Smith in sod.,

2007b), tako vsebnost kofeina v skodelici običajne velikosti variira od 15 do 254 mg na

porcijo; povprečna skodelica torej vsebuje 105 mg kofeina (Food Standards, 2004).

Najpogostejše metode priprave kave so: filter kava, metode z vodo pod pritiskom

(esspreso), kuhanje (turška kava) in uporaba instantne kave (Owen, 2011).

Filter kava vsebuje med 115 do 175 mg kofeina na 196 ml (Bunker in McWilliams, 1979);

pripravlja pa se tako, da se skoraj zavreta voda cedi skozi kavno mešanico na papirnatem,

plastičnem ali kovinskem filtru (Owen, 2011).

Metoda kuhanja (voda zavre) se uporablja pri pripravi turške, francoske, napolitanske in

»pronicajoče« (percolator coffee) kave. Turška kava se pripravlja v bakreni ali bronasti

posodi; ob zavretju vode, se ji doda fino mleto kavo, mešanico pa se nato ponovno zavre.

Pri pripravi francoske kave se prelije vročo vodo čez mleto kavo in se v posebni stekleni

posodi kuha 2-3 minute, nato se potisne vgrajen bat proti dnu posode in tako loči

zdrobljeno kavo od tekočine (Owen, 2011). Tako pripravljena kava vsebuje 80 do 135 mg

kofeina na 196 ml (Bunker in McWilliams, 1979). Pronicajočo kavo (percolator coffee) se

14

pripravi tako, da se vre vodo na dnu posebne posode. Skozi vgrajeno cevko voda pronica

na vrh posode, se razprši po zdrobljeni kavi ter pronica skozi filter. Proces se ponavlja

(Owen, 2011). Posoda za pripravo kave na napolitanski način je sestavljena iz spodnjega in

zgornjega dela, med njima je filter. V spodnji del se natoči vodo, ko ta zavre, se posodo

hitro obrne, da voda izteče skozi filter v drugi del in kava je pripravljena (Sally’s Place,

2011), 196 ml te kave vsebuje približno 140 mg kofeina (Owen, 2011).

Redkejša metoda, popularna na Japonskem, je vakuumska metoda. Uporabi se posebna

posoda, sestavljena iz dveh delov, med katerima je filter. Narejena je iz odpornejšega boro-

silikatnega stekla. V spodnjo posodo se nalije vodo in se segreva. Ko voda zavre, preide

skozi filter, v katerem je mleta kava, v zgornjo posodo. Segrevanje se prekine, zaradi

nastalega vakuuma pa preide tekočina še enkrat skozi filter. Posodo je treba običajno

popolnoma razstaviti, da se pride do kave (Owen, 2011).

Instantna kava ima med 65 in 100 mg kofeina na 196 ml. Iz kave izlužijo vodotopne snovi,

kar znaša 36 % suhe snovi. Raztopino nato posušijo s pršenjem skozi vroč zrak ali z

liofilizacijo – »freeze drying« (ob spremenjenem tlaku voda prehaja iz trdnega neposredno

v plinasto stanje). Metodo s pršenjem uporabljajo za robusto, ker je cenejša. Ker se v

procesu sušenja na katerikoli način bolj ali manj izgubijo arome in okus, v končen produkt

lahko dodajo olja in arome, ki ostanejo pri »mokro« obdelani arabiki (Alton Spiller,

1998b).

»Brezkofeinsko« kavo pridobijo s pomočjo ekstrakcije z vročo vodo (Swiss water process),

kemikalij (metilenklorid) ali plina (CO2). »Brezkofeinska« kava vsebuje 97 % manj

kofeina od povprečne skodelice kave, to je približno 1,5 mg na 196 ml (Alton Spiller,

1998b; Smith in sod., 2007b).

Espresso je najpogostejši način priprave kave v Evropi. Pripravlja se iz zelo drobno mlete

kave. Zelo visok tlak (9-10 atmosfer) potisne vročo (88-95 °C) vodo skozi 14-71 g mletih

zrn. Ko se voda segreje, traja proces priprave 22-28 sekund (Coffee research, 2011).

Porcija espresso kave (42-56 ml) vsebuje okoli 100 mg kofeina. V primerjavi s filter kavo,

ki vsebuje 115 do 175 mg kofeina na 196 ml (Bunker in McWilliams, 1979), vsebuje

espresso 350 do 475 mg kofeina na 196 ml. Espresso se lahko pije samostojno ali v obliki

15

posebne kave, kot je cappuccino in latte (mleko). Popularna oblika espresso kave je

»crema«, gre pa za enako količino kavnih zrn in enako količino kofeina na porcijo, le da ta

namesto 42-56 ml obsega 168-224 ml (Smith in sod., 2007b).

5.1.3 Druge aktivne snovi v kavi

V kavi se nahaja več fenolov, ki nastanejo iz kofeinske in ferulinske kisline. Te kisline so

prisotne kot estri kvinonske kisline in so znane kot klorogenska in feruloilkvinonska

kislina. Prosta kvinonska kislina iz kavnih zrn je uporabna za izboljšanje okusa raznih

pijač. Klorogenska kislina je ester kofeinske in kvinonske kisline. Prisotna je v treh

izomerah (Graham, 1998; Fennema, 1996) in je dobro poznana po svojih antioksidantivnih

lastnostih, ki so v določenih okoliščinah celo močnejše od α-tokoferola ali askorbinske

kisline; in ima tudi moč nevtralizacije prostih radikalov in vivo (Alton Spiller, 1998a).

Vodotopen antioksidant, ki vsebuje kofeinsko in klorogensko kislino, je bil razvit kot

alternativa sintetičnim antioksidantom. Praženje zmanjša količino klorogenske kisline iz 7

na 4,3 %, poviša pa se količina kvinonske kisline. Izguba klorogenske kisline korelira s

porjavenjem med praženjem. Robusta vsebuje več fenolov kot arabika, verjetno tudi zaradi

načina predelave, saj je klorogenska kislina dobro topna v vodi. Arabiko večkrat

predelujejo po mokri metodi, robusto pa po suhi. Del antibakterijskega delovanja kave je

bil pripisan 5-kafeolkvinonski kislini. V kavni usedlini se nahaja tudi 3,4-

dihidroksiacetofenon, ki ima protimikrobni učinek (Alton Spiller, 1998a).

5.2 Pravi čaj (Camellia sinensis)

Čajevec (Camellia sinensis) spada v družino Theaceae. Iz te vrste pridelujejo preko 2000

vrst čaja. Razlika med njimi je v predelavi in v variacijah znotraj vrste (Smith in sod.,

2007b; Balentine in sod., 1998). Poznanih je več variacij: var. sinesis je kitajska variacija

čajevca, ki zraste 4 do 6 metrov v višino (neoskrbovana). Temno zeleni, gladki listi

nesvetleče površine s slabo definirano konico zrastejo 7 do 12 cm v dolžino. Ta variacija je

relativno odporna na mraz, zato jo gojijo v predelih z zmernejšo temperaturo, kot so

Kitajska, Japonska, države bivše Sovjetske unije, Turčija, Iran in področja z višjo

nadmorsko višino v Indiji. V pravih razmerah in na višji nadmorski višini razvije še

posebno nežen in okusen čaj. Rastlina lahko prenese temperature do -5 °C.

16

Var. assamica zraste v višino tudi 12 do 15 metrov (neoskrbovana) in ima gladke do 25 cm

dolge eliptične liste z bolj izrazito konico kot pri var. sinensis. Rastlina je manj odporna na

mraz in preživi na višji nadmorski višini le blizu ekvatorja. Pridelki so obilnejši kot pri var.

sinesis, ampak zvarek ni tako dobrega okusa. Var. irrawadiensis je ena izmed variacij,

kateri pripisujejo hibridizacijo z var. sinesis, produkt pa naj bi bil darjeeling čaj. Pogoste

so hibridizacije, kar zelo oteži identifikacijo (Balentine in sod., 1998).

5.2.1 Pridelava in predelava čaja

Tradicionalno pobirajo čaj po principu »dva lista in popek«, zaradi ekonomskih razlogov

pa pobirajo tudi tri do štiri liste in popek. Pobiranje je običajno ročno, možno pa je tudi

strojno, ki pa je manj uveljavljeno predvsem zaradi poceni delovne sile v državah, kjer

proizvajajo čaj (Balentine in sod., 1998; Smith in sod., 2007b).

Različna predelava listov po pobiranju določa končni produkt. Za pridelavo belega čaja

uporabijo le najmlajše liste z belimi dlačicami. Liste oparijo in posušijo. Njihov izgled je

skoraj nespremenjen (AATea, 2011). Čaj iz tako obdelanih listov je bledo rumene barve s

svežim okusom.

Pri zelenem čaju je cilj ohraniti čim več aktivnih substanc v listih. Po nabiranju izpostavijo

liste vročemu zraku, da ovenejo. Nato jih pražijo, da preprečijo oksidacijo in fermentacijo

(denaturacija encimov). Po praženju liste zvijejo, kar jim izboljša izgled in trajnost. Liste

nato posušijo in ožgejo pri kontrolirani temperaturi, uporabijo rotirajoči se, z ognjem

ogrevan boben. Cilj je zmanjšati vlago v listih na 4 %. Sladkorji karamelizirajo in

polifenoli epimerizirajo (spremeni se samo položaj ene funkcionalne skupine v molekuli).

Proces žganja stabilizira aromo in okus čaja. Zeleno obarvan čaj, ki nastane iz tako

predelanih listov, zaradi načina predelave vsebuje največ aktivnih snovi, ki lahko

prispevajo k zdravju. Črni čaj je za razliko od ostalih popolnoma fermentiran, kar da

njegovim listom značilno barvo in močan, bogat okus. Liste čajevca najprej izpostavijo

vročemu zraku, da ovenejo, nato jih zvijejo. Liste nato zložijo na kupe v hladnih ter

vlažnih prostorih, da fermentirajo. Po popolni fermentaciji liste ožgejo v bobnih, da

ustavijo proces fermentacije. Nato jih zmeljejo in razvrstijo v kategorije glede na namen

uporabe, kvaliteto in glede na uporabljeno lestvico (Smith in sod., 2007b). Oolong čaj, ki

17

se prideluje predvsem na Kitajskem in v Tajvanu, je samo delno oksidiran, izgled in

kemična sestava pa sta nekje med črnim in zelenim čajem. »Brick tea« je v bloke stisnjen

čaj (Slika 2), ki ga izdelujejo na Kitajskem in v državah bivše Sovjetske zveze. Pred

uporabo se kose odlomi. Včasih pijačo pripravljajo z maslom in drugimi maščobami

(Balentine in sod., 1998).

Popularni so tudi pravi čaji z dodanimi okusi, nedvomno je najbolj znan Earl Grey, črni čaj

z dodanim oljem olupka bergamotke (vrsta citrusa). Na tržišču so še druge vrste čajev z

dodanimi aromami (Balentine in sod., 1998).

Slika 2: Brick tea

18

5.2.2 Sestava listov čajevca

Čajni list vsebuje vse sestavine običajne za listno maso: encime, genetski material,

ogljikove hidrate, proteine, lipide in strukturne elemente, povezane z rastjo in fotosintezo

(Tabela 1). Kar ga loči od ostalih vrst, je visoka vsebnost metilksantinov in polifenolov.

Vsebnost kofeina v suhi masi listov je približno 3 % in je odvisna od gnojenja, genetskega

izvora, letnega časa, osončenosti lista in od variacije (var. sinensis ima nižjo vsebnost od

var. assamica). Listi vsebujejo tudi 0,16 do 0,20 % teobromina in manj kot 0,04 %

teofilina (Balentine in sod., 1998).

Tabela 1: Sestava svežih listov čajevca. Povzeto po Balentine in sod., 1998.

Sestavine % suhe mase

listov.

Flavonoli

Flavonoli in flavonolski glikozidi

Polifenolske kisline in depsidi

Ostali polifenoli

Kofein

Teobromin

Aminokisline

Organske kisline

Monosaharidi

Polisaharidi

Celuloza

Proteini

Lignin

Lipidi

Klorofil in drugi pigmenti

Pepel

Hlapne snovi

25.0

3.0

5.0

3.0

3.0

0,2

4.0

0.5

4.0

13.0

7.0

15.0

6.0

3.0

0.5

5.0

0.1

19

5.2.2.1 Polifenoli

Polifenoli so najbolj zastopana skupina snovi v listih čajevca in predstavljajo 22-36 %

mase mladih suhih listov čajevca (Scalbert in Williamson, 2000). Sestavljeni so iz

aromatskega obroča in nanj vezanih hidroksilnih skupin. Glavne skupine polifenolov v

čaju so flavonoli, flavonol glukozidi, levkoantocianini, fenolne kisline (Balentine in sod.,

1998), prevladujejo pa epikatehini. Količina katehinov variira med 20 do 30 % suhe snovi

v svežih listih. Katehini so vodotopni, brez vonja in imajo trpek okus, z lahkoto oksidirajo

in tvorijo komplekse z raznimi snovmi, med drugim z metilksantini. Epigalokatehin galat

(EGCG) (Slika 3) je glavni polifenol v čaju, obsega 12 % suhe snovi v svežih listih,

vsebnost le-tega se s starostjo zmanjša (Balentine in sod., 1998; Cooper in sod., 2007).

Katehini so sestavljeni iz aromatskih obročev, ki omogočajo sprejemanje in oddajanje

elektronov in delujejo kot lovilci prostih radikalov (Landau in sod., 2006). Za

antimutageno in antikancerogeno delovanje so odgovorni predvsem: epikatehin (EC),

epikatehin-3-galat (CG), epigalokatehin (GC), epigalokatehin-3-galat (EGCG) (Siddiqui in

sod., 2006).

Slika 3: Epigalokatehin galat (EGCG). Povzeto po Dewick, 2006.

20

V procesu fermentacije, ki je najbolj izražen pri izdelavi črnega čaja, se polifenoli po

oksidaciji spremenijo v molekule z večjo molekulsko maso (Graf 1) (Cooper in sod.,

2007). Flavonoli in flavonolski glikozidi so prisotni v listih čajevca v manjših količinah (3

% v suhi snovi svežih listov) in sodelujejo v oksidativnih reakcijah med predelavo. Galna

kislina je prav tako reaktant v reakcijah pri oksidaciji (Balentine in sod., 1998; Cooper in

sod., 2007). Rezultat fermentacije je močnejši in bolj trpek okus črnega čaja. 85 %

katehinov se z oksidacijo transformira v teaflavine in tearubigine, ki jih zeleni čaj ne

vsebuje (Wang in sod., 2000), 15 % katehinov pa ostane nespremenjenih. Teaflavini in

tearubigini so viri bioaktivnih flavonoidov v črnem čaju (Leung in sod., 2001) in imajo

podobne učinke na zdravje kot katehini in ostali manj polimerizirani flavonoidi. Tudi

njihove lastnosti nevtralizacije prostih radikalov se pomembno ne spremenijo (Cooper in

sod., 2007; Leung in sod., 2001).

Graf 1: Vsebnost aktivnih snovi v suhih listih zelenega in črnega čaja. Povzeto po

Balentine in sod., 1998 (1) in Cooper in sod., 2007 (2).

0% 5% 10% 15% 20% 25% 30%

Tearubigini (2)

Teaflavini (1)

Katehini (1)

L-teanin (1)

Teofilin inteobromin (1)*

Kofein (1)

15%

4%

9%

3%

1%

3%

0%

0%

30%

3%

1%

3%

Zeleni čaj (% suhe snovi)

Črni čaj (% suhe snovi)

*<1%

21

5.2.2.2 Metilksantini

Vsebnost kofeina v porciji čaja variira od 1 do 90 mg, povprečna porcija pravega čaja torej

vsebuje 40 mg kofeina (Food Standards, 2004). Vsebnost kofeina je odvisna od količine

čajnih listov v vodi, temperature, velikosti delcev ter morebitne čajne vrečke ali posodice,

v kateri se čaj pripravlja (Balentine in sod., 1998). Vsi novejši avtorji opisujejo količino

kofeina v zvarku v odstotkih suhe mase ali pa v mg na skodelico, pri tem upoštevajo tudi

različne velikosti skodelic, količine uporabljenih čajnih listov in čas varjenja. Črni čaj

vsebuje 30-60 mg kofeina na povprečno porcijo (skodelico), zeleni pa 20-50 mg (Food

Standards, 2004). Landau s sodelavci (2006) navaja, da 2,5 g čajnih lističev zelenega čaja v

250 ml vroče vode vsebuje 20 do 50 mg kofeina. Instantni čaji vsebujejo približno 5 %

kofeina; 200 ml pijače torej vsebuje približno 30 mg kofeina (Balentine in sod., 1998).

5.2.2.3 L-teanin

50 % prostih aminokislin v listih čajevca zaseda aminokislina L-teanin (5-N-etilglutamin)

(L označuje levosučnost aminokisline), to znaša 3 % suhe snovi v svežih listih. V prehrani

je skoraj edini vir L-teanina pravi čaj, sicer pa se nahaja tudi v gobi Xerocomus badius in v

guayusi (Ilex guayusa) (Balentine in sod., 1998; Kelly in sod., 2008; Giesbrecht in sod.,

2010; Runa, 2011 ). 200 ml pravega čaja vsebuje 25-60 mg L-teanina (Finger in sod.,

1992).

5.3 Kakav in izdelki iz kakava (Theobroma cacao)

Kakavovec (Theobroma cacao) spada v družino Sterculiaceae. T. cacao je ena izmed dveh

užitnih vrst rodu Theobroma. Druga vrsta, T. bicolor, se uporablja v Srednji Ameriki za

pripravo napitka, ki pa ne dosega popularnosti čokolade. Drevo kakavovca izhaja iz Južne

Amerike, v današnjem času uspeva tudi na drugih predelih, predvsem v zahodni Afriki,

Karibih, Havajih, Južni Ameriki in Južnem Pacifiku, ampak samo znotraj 20 ° od

ekvatorja. Drevo potrebuje visoke temperature, visoko vlažnost in insekte imenovane

»midgets«, potrebne za oprašitev (Smith in sod., 2007b). Kakavovec, vednozeleno drevo s

svetlečimi listi in drobnimi rožnatimi cvetovi, zraste do višine 6 metrov. Drevo obrodi

plodove v 4. do 8. letu in rodi 50 let ali več. Plodovi se pojavljajo skozi vse leto. Samo 30

od 6000 cvetov obrodi 30 centimetrov dolge plodove, ki izraščajo iz »starega« lesa, le ti

22

vsebujejo 20 do 40 mandljem podobnih semen, kakavovih zrn, obdanih z belo sluzasto

pulpo (Smith in sod., 2007b; Apgar in Tarka, 1998).

5.3.1 Pridelava, predelava in sestava kakavovih izdelkov

Plodove kakavovca razpolovijo z mačeto in odstranijo zrna kakava. Ta zložijo v kupe na

tleh in jih pustijo, da fermentirajo. Pri tem se sladkorji spremenijo v alkohol, nato pa v

ocetno kislino, ki povzroči razpad celic in s tem omogoči mešanje vodotopnih snovi med

seboj ter razvoj specifičnega okusa in arome. Po fermentaciji semena razprostrejo na

soncu, da se posušijo in s tem ustavijo prej omenjen proces. Zrna nato pražijo, potem jih

zdrobijo in jim odstranijo semenske ovojnice (Coe in Coe, 1996; Apgar in Tarka, 1998).

Zdrobljena zrna se imenujejo kakavova masa (cocoa liquid), ki je na sobni temperaturi v

trdnem stanju. Kakavova masa se prodaja kot nesladkana »jedilna« čokolada. Iz kakavove

mase lahko odstranijo kakavovo maslo, ki se uporablja tudi za izdelavo kozmetike (Coe in

Coe, 1996).

»Kakavovo maslo je maščoba, pridobljena iz kakavovih zrn ali delov kakavovih zrn, z

naslednjimi lastnostmi:

vsebnost prostih maščobnih kislin (izražene kot oleinska kislina) je največ 1,75 %

neumiljivih snovi (določenih s pomočjo petroletra) je največ 0,5 %, razen v primeru

stisnjenega kakavovega masla, kjer jih ne sme biti več kot 0,35 %« (Uradni list,

2003).

Suho maso, ki ostane po odstranitvi kakavovega masla, drobno zmeljejo v kakavov prah.

Kakavov prah se lahko tretira z bazami in tako nastane alkaliziran kakav ali »Dutch

processed cocoa« (nizozemski kakav) (Coe in Coe, 1996). »Kakavov prah, kakav je

izdelek, proizveden iz kakavovih zrn, ki so bila očiščena, izluščena in pražena in vsebuje

najmanj 20 % kakavovega masla, računano na suho snov, ter največ 9 % vode.

Manjmasten kakav, manjmasten kakavov prah, je izdelek, ki vsebuje manj kot 20 %

kakavovega masla računano na suho snov« (Uradni list, 2003).

Nekateri izdelke iz čokolade in vsebnost kakavovih delov v njih so regulirani s strani

države: »Imena izdelkov »čokolada«, »mlečna čokolada«, »čokoladni obliv« iz priloge 1

23

tega pravilnika se lahko dopolnijo s podatki ali opisi, ki se nanašajo na kakovost izdelkov,

in sicer:

v primeru čokolade z najmanj 43 % skupne suhe snovi kakavovih delov in najmanj

26 % kakavovega masla;

v primeru mlečne čokolade z najmanj 30 % skupne suhe snovi kakavovih delov in

najmanj 18 % suhe snovi mleka, dobljene z delno ali popolno dehidracijo polnega,

polposnetega ali posnetega mleka, smetane ali iz delno ali popolno dehidrirane

smetane, masla ali mlečne maščobe, in vsebuje najmanj 4,5 % mlečne maščobe;

v primeru čokoladnega obliva z najmanj 16 % suhe nemastne snovi kakavovih

delov« (Uradni list, 2003).

Predpisi omejujejo tudi vsebnost rastlinskih maščob na 5 %, ne dovoljujejo arom, ki bi

posnemale okus čokolade ali mleka, ter omejujejo vsebnost dodanih snovi na maksimalno

40 % (Uradni list, 2003).

5.3.1.1 Izdelava čokoladnih tablic

Čokolada je narejena iz kakavove mase z dodatkom sladkorja, vanilije in lecitina

(emulgator). Lahko vsebuje dodatno kakavovo maslo, druge rastlinske maščobe, mleko itd.

(Coe in Coe, 1996; Uradni list, 2003). Čokoladno mešanico nato v procesu, ki se imenuje

»conching«, drobijo, mešajo in polirajo med granitnimi valji, kar lahko traja več dni. Ta

postopek zmanjša grenkost in da čokoladi nežnejši okus in teksturo. Nato mora biti

čokolada kaljena (tempered) – ogreta na pravo temperaturo, kar povzroči, da ostanejo

molekule po hlajenju nespremenjene. Končno čokolado vlijejo v modele (Coe in Coe,

1996).

24

5.3.2 Sestava izdelkov iz kakava

Kakav in izdelki iz njega se za razliko od ostalih splošno uporabljenih poživil uživajo v

celoti in ne le kot poparki, zato je pomemben tudi njihov doprinos makrohranil (Tabela 2).

Kakav je dober vir flavonoidov: epikatehinov, katehinov in procianidinov (polimeri

katehinov in epikatehinov) (Natsume in sod., 2000). Kakav je tudi vir kalija, železa,

magnezija, fosforja in kalcija (Tabela 2).

Tabela 2: Prehranska vrednost izdelkov iz kakava. Povzeto po National nutrient, 2012.

Hranilne

snovi na

100 g

Izdelek Temna čokolada

(70-85 % kakavovih

delov)

Mlečna čokolada Kakavov prah

Energijska vrednost

(kcal)

598 538 228

Beljakovine (g) 7,79 7,65 19,60

Ogljikovi hidrati (g) 45,90 59,40 57,90

Sladkorji (g) 23,99 51,50 1,75

Skupaj maščobe (g) 42,63 29,66 13,70

Nasičene maščobe (g) 24,49 18,51 8,07

Holesterol (mg) 3 23 0

Prehranska vlaknina (g) 10,9 3,4 33,2

Kalcij (mg) 73 189 128

Železo (mg) 11,90 2,35 13,86

Magnezij (mg) 228 63 499

Fosfor (mg) 308 208 734

Kalij (mg) 715 372 1524

Natrij (mg) 20 79 21

Cink (mg) 3,31 2,30 6,81

Kofein (mg) 80 20 230

25

6 UČINKI KOFEINA NA ZDRAVJE

Preučili smo literaturo o vplivu kofeina na različne organske sisteme. Velika večina študij

preučuje učinke kave, saj je kava najbolj razširjeno poživilo. Kofein ima mnoge

farmakološke učinke, ki so podobni drugim metilksantinom in vplivajo na srčnožilni

sistem, dihanje, ledvice in gladke mišice, prav tako na razpoloženje, spomin, zbranost,

reakcijski čas, povečano fizično in kognitivno zmogljivost (Commitee, 2001).

Blagi, pozitivni subjektivni učinki kofeina, kot so občutki dobrega počutja, umirjenosti,

zbranosti, energičnosti in povečana zmožnost koncentracije, se pojavijo pri nizkih do

srednjih odmerkih kofeina (50 do 300 mg, kar je ekvivalentno eni do trem skodelicam

kave, odvisno od načina priprave in uporabljene surovine) (Zwyghuizen–Doorenbos in

sod., 1990). Kofein izboljša kognitivno in psihomotorično zmogljivost, celo pri zelo nizkih

odmerkih - že pri 12,5 mg (Smit in Rogers, 2000). Ta učinek bi bilo mogoče pripisati tudi

popustitvi odtegnitvenih simptomov (Rogers in Dernoncourt, 1998; Rogers, 2009).

Kofein pospeši metabolizem. Ta učinek je verjetno razlog za željo po kofeinskih pijačah v

hladnem podnebju. Pospešen metabolizem se pojavi tako pri suhih kot debelih osebah

(Spiller, 1998). Pri visokih odmerkih (400 do 800 mg) se pojavijo negativna čustva, kot so

anksioznost, živčnost, nemir in nespečnost še posebej pri prostovoljcih, ki so abstinenti

(Fredholm, in sod., 1999). Smrtni odmerek pri akutnem oralnem zaužitju je med 10 in 14 g

(150-200 mg/kg TM), kar znaša približno 100 skodelic kave (Nawrot in sod., 2003). Hudi

stranski učinki so bili pri ljudeh opazovani že pri odmerku 1 g (15 mg/kg TM). Simptomi

so vključevali nemir, nervozo, razdražljivost, tahikardijo in napredovali v delirij, bruhanje,

nevromuskularni tremor in konvulzije. Ostali simptomi so vključevali tahikardijo in

tahipnejo (Reissig in sod., 2009). Življenjsko nevarni simptomi se pojavijo skoraj izključno

pri zaužitju kofeina v obliki zdravil in ne v obliki hrane ali pijače (Higdon in Frei, 2006).

Odmerek, ki je potreben, da povzroči negativne učinke, je odvisen od telesne mase in

občutljivosti osebe na kofein (Higdon in Frei, 2006). Za tiste, ki so nanj zelo občutljivi, se

priporoča, da ne zaužijejo več kot 400 mg/dan in se tako izognejo neželenim učinkom, kot

so glavoboli, omotica, nemir in slabost (Smith, 2002).

26

Akuten učinek kofeina je povišan krvni tlak (Riksen in sod., 2009). Hipertenzivni

posamezniki kažejo močnejši odziv na učinke, ki jih ima kofein na krvni tlak, tudi če

jemljejo zdravila za hipertenzijo (Hartley in sod., 2000). Tisti, ki kofeina ne uživajo

dnevno, imajo večje tveganje za negativne učinke kofeina kot redni uživalci (Heckman in

sod., 2010).

6.1 Toleranca in odvisnost

Kofein je substanca, ki blago spodbuja uživalca k ponovnemu uživanju, tudi zaradi

izogibanja odtegnitvenim simptomom (Torres, 2009; Juliano in Griffiths, 2004). V

raziskavah je bil kofein raje izbran kot placebo (Griffiths in Mumford, 2000), učinki

kofeina torej spodbujajo uporabnika k jemanju (Juliano in Griffiths, 2004). Toleranca na

fiziološke učinke kofeina se pojavi pri redni uporabi kofeinskih živil. Ob nenadnem

prenehanju uživanja povzroči kofein odtegnitvene simptome pri 11 do 22 % populacije,

različne raziskave in opazovanja pa odtegnitveni sindrom opisujejo pri 11 do 100 %

populacije (Dews in sod., 2002). Odtegnitveni sindrom se lahko razvije pri odtegnitvi

visokih ali nizkih odmerkov kofeina in se običajno kaže z glavobolom, občutkom šibkosti,

slabšo koncentracijo, slabostjo, razdražljivostjo, manjšo fizično močjo in tudi s simptomi

podobnimi gripi, kar vključuje mialgijo, slabostjo, razdraženim želodcem in bruhanjem

(Juliano in Griffiths, 2004). Simptomi se začnejo 12 do 24 ur po prenehanju uživanja

kofeina, dosežejo vrhunec približno po 48 urah in trajajo 1 do 5 dni oz. kolikor traja, da se

adenozinski receptorji povrnejo v normalno stanje. Trajanje abstinenčnih simptomov je

odvisno od količine in trajanja »odvisnosti«. Simptome povzroči že prenehanje uživanja

100 mg kofeina na dan (Torres, 2009; Juliano in Griffiths, 2004).

Kofein deluje kot vazokonstriktor možganskih arterij (Sigmon in sod., 2009). Odtegnitev

od kofeina je povezana s spremembami v elektroencefalogramu (EEG) (Sigmon in sod.,

2009) in povzroča tudi spremembe v možganski prekrvavitvi, kar vodi do vazodilatacije –

povečanega pritoka krvi, kar povzroča glavobol, ki je najpogostejši odtegnitveni simptom

(Juliano in Griffiths, 2004; Sigmon in sod., 2009).

27

6.2 Psihoaktivni učinki pravega čaja

Tradicionalno so povezovali uživanje čaja z bistrino misli (Mitscher in sod., 1998). Ta

učinek bi lahko pripisali kofeinu in L-teaninu. Obema pripisujejo vedenjske in fiziološke

učinke (Bryan, 2008). L-teanin z lahkoto prehaja krvno-možgansko pregrado; že v 30

minutah po zaužitju in doseže maksimalno koncentracijo v plazmi po petih urah. Deluje

preko mnogih mehanizmov. Strukturno je podoben glutaminski kislini, ki je

nevrotransmiter (Nathan in sod., 2006). Glede na učinke, ki jih ima L-teanin na

nevrotransmiterje, lahko sklepamo, da učinkuje na centralni živčni sistem kot regulator in

modulator. Učinki na serotonin in GABA lahko pojasnijo učinke L-teanina na zmanjšanje

anksioznosti. Izboljšanje kognitivne zmogljivosti bi lahko pripisali povišanju monoaminov.

Nevroprotektivne učinke bi lahko pripisali antagonističnemu učinkovanju na glutamat

(Bryan, 2008).

V študijah so dokazali učinek L-teanina na relaksacijo. Z uporabo EEG so ugotovili, da L-

teanin poveča pogostost α-možganskih valov, ki so povezani s stanjem relaksacije v

budnem stanju. To stanje je povezano s povišano kreativnostjo, boljšo zmogljivostjo pod

stresom ter izboljšanim pomnjenjem, koncentracijo in zmanjšano anksioznostjo

(Eschenauer in Sweet, 2006). Učinki L-teanina na možgansko električno aktivnost, ki je

razvidna iz EEG, so povezani s povečano relaksacijo (Bryan, 2008).

Juneja s sodelavci (1999) je raziskoval učinke 50-200 mg L-teanina na aktivnost α-

možganskih valov. 50 preiskovancev je bilo razdeljenih v skupine glede na odmerek (50

mg ali 200 mg) ter glede na stopnjo anksioznosti. Možganski valovi se delijo v α, β, δ in θ

valove. Vsaka vrsta možganskih valov se sklada z nekim stanjem. α-valovi veljajo za

merilo relaksacije. V pol ure po administraciji se je v primerjavi s placebom povišala α-

aktivnost v oksipitalni in parietalni regiji, prav tako se je znižal krvni tlak. L-teanin

povzroča relaksacijo brez omotice kot stranski učinek. Opazili so tudi pozitivne učinke L-

teanina na spomin in učenje pri podganah.

Gomez-Ramirez s sodelavci (2007) je ugotovil, da ima 250 mg L-teanina v primerjavi s

placebom močan učinek na usmerjeno pozornost, ki ima pomembno vlogo pri učenju in

koncentraciji (Bryan, 2008; Rogers in sod., 2008).

28

L-teanin ima učinke na kognitivno zmogljivost. Študije na živalih so pokazale, da kronična

uporaba L-teanina (180 mg na dan, 3-4 mesecev) lahko zmanjšana latenco ter poveča

točnost podgan, ki opravljajo pasivne in aktivne naloge izogibanja. Prav tako izboljša

učenje in vedenje (Yokogoshi in sod., 1998).

Haskell s sodelavci (2008) je raziskoval učinke L-teanina (250 mg) in kofeina (150 mg) na

kognitivno zmogljivost in razpoloženje pri ljudeh. Ugotovili so, da kofein lahko povzroča

ponovljivo izboljšanje kognitivne zmogljivosti in razpoloženja. L-teanin povzroči občutno

hitrejši reakcijski čas, ob tem pa tudi počasnejši spomin za delo s števili, počasnejši priklic

besed ter zmanjšano zmogljivost pri odštevanju. L-teanin deluje močno soodvisno s

kofeinom ter poveča učinek kofeina na reakcijski čas, točnost pri hitremu procesiranju

informacij, zmanjša duševno utrujenost in utrujenost na splošno. L-teanin v kombinaciji s

kofeinom vzdržuje zbranost, boljšo usmerjeno pozornost in natančnost. L-teanin torej

lahko modulira akutne učinke kofeina (Bryan, 2008).

6.3 Vpliv kofeina na zbranost in spanje

Rogers (2009) ter James in Rogers (2005) menita, da kofein poveča zbranost pri rednih

uživalcih ampak ima majhen ali celo nima učinka na abstinente. Zbranost in zmogljivost

naj ne bi presegla tega, kar je posameznik zmožen brez kofeina. Pojavljajo se sicer akutni

učinki, ki pa s pojavom tolerance izginejo.

Michael s sodelavci (2008) pa je opravil dvojno-slepo s placebom kontrolirano študijo.

Osebki, ki so sodelovali v študiji so ali uživali minimalne količine kofeina ali pa sploh ne.

Polovica oseb je dobila 200 mg kapsulo kofeina, polovica pa placebo. Med testi pozornosti

so merili premike oči s pomočjo infrardeče reflektorne okulografije, rezultate so nato

pretvorili v Johns Drowsiness Scale (JDS) (lestvica zaspanosti). Kofein je pomembno

zmanjšal JDS vrednosti in reakcijski čas. Raziskava je bila izvedena na spočitih

posameznikih, zato so avtorji zaključili, da kofein pomembno poveča zbranost in

zmogljivost pri zbranih in spočitih posameznikih.

Brice in Smith (2001) sta raziskovala vpliv kofeina na zbranost in pozornost pri vožnji.

Dokazala sta, da kofein poveča pozornost in zmanjša utrujenost, še posebej pri dolgočasnih

29

situacijah z malo stimulacijami (delo pozno v noč). Kofein izboljša zmogljivost pri delu, ki

zahteva pozornost in dalj časa trajajočo zbranost. Ti učinki so bolje izraženi takrat, ko je

zbranost zmanjšana, čeprav so učinki jasni tudi pri spočitih posameznikih. 3 mg/kg kofeina

je izboljšalo tudi »točnost vožnje« (steering accuracy). Ugotovila sta tudi, da posamezniki

posežejo po kofeinu, ko so utrujeni in nezbrani. Kofein lahko prispeva k varnejši vožnji,

saj zmanjša utrujenost in zaspanost ter poveča pozornost in zbranost.

Kofein spodbuja budnost z nasprotovanjem delovanju adenozina – blokira adenozinske

receptorje (Fredholm in sod., 1999), kar je lahko zaželeno in tudi razlog za uživanje

kofeina (Sin in sod., 2009). Učinek kofeina na spanje je manjši pri uživalcih visokih

odmerkov, vzrok je delna toleranca na učinke kofeina na spanje (Fredholm in sod., 1999).

V pregledu študij je Sin s sodelavci (2009) ugotovil, da celodnevna abstinenca od kofeina

izboljša kvaliteto spanja.

6.4 Učinki naravnih poživil na zdravje kosti in ravnovesje kalcija

Uživanje kofeina je bilo raziskovano kot faktor tveganja za osteoporozo in z njo povezane

zlome (Commitee, 2001). Kofein je povezan z rahlo porušenim ravnovesjem kalcija. Ta

učinek je povezan s kofeinom povezano hiperkalciurijo in slabšo absorpcijo kalcija v

črevesju (Heckman in sod., 2010; Heaney, 2002). Izguba kalcija zaradi uživanja kofeina je

bila ocenjena na manj kot 5 mg na skodelico kave (Heaney in Recker, 1982).

Vseživljenjski vzorec visokega vnosa kofeina (več kot 400 mg/dan) prispeva k izgubi

kostne mase in pogostost zlomov pri ženskah, še posebej pri nizkem vnosu kalcija (Bruce

in Spiller, 1998; Ilich in sod., 2002; Heaney, 2002). Uživanje kofeina (200-300 mg/dan) je

torej povezano z zmanjšanjem kostne mase, učinek pa se izniči če je vnos kalcija višji od

750 mg/dan (Ilich in sod., 2002).

Rezultati epidemioloških študij, ki ne kažejo povezave med uživanjem kofeina in izgubo

kostnine, so verjetno povezani z uživanjem mleka v kavi (Heaney, 2002). Uživanje do 400

mg kofeina na dan nima pomembnega učinka na izgubo kostne mase, če je vnos kalcija

vsaj 800 mg/dan (Heckman in sod., 2010). Heaney (2002) je zaključil, da lahko negativne

učinke kofeina na ravnovesje kalcija izničimo že z 1-2 jedilnimi žlicami mleka v kavi.

30

6.5 Učinki naravnih poživil na srčnožilni sistem

Preučili smo študije v katerih so raziskovali učinek kofeina, oziroma kave na frekvenco

srčnih utripov, krvni tlak in koncentracijo serumskega holesterola.

Odmerki kofeina od 100 do 200 mg povzročijo majhne in nepomembne spremembe na

krvnem tlaku. Rezultati po aplikaciji kofeina se ne razlikujejo od placeba. 400 mg kofeina

poviša sistolični krvni tlak za največ 10 mm Hg eno uro po vnosu. Povprečno se tlak

poviša za 6,3 mm Hg. Podobno povišanje je opazno tudi na diastoličnem krvnem tlaku.

Rezultati kažejo pozitivno korelacijo med odmerkom kofeina in povišanjem sistoličnega in

diastoličnega krvnega tlaka (Astrup in sod., 1990). Srčni utrip se poviša za 4 utripe/minuto

v primerjavi s placebom, utrip pa se po 30-90 minutah zniža za 3-4 utripe/minuto in se nato

ponovno poviša med 90 in 180 minutami. Pomembno povišanje utripa se pojavi šele po

400 mg odmerku (Astrup in sod., 1990).

V več kot 50 študijah, v katerih so raziskovali akutne učinke, in v 19. v katerih so

raziskovali učinke ponavljajočega odmerjanja, so prišli do podobnih ugotovitev in sicer, da

kofein poviša sistolični krvni tlak za 5-15 mm Hg in diastolični za 5-10 mm Hg pri

odmerkih višjih od 250 mg in sicer pri obeh spolih, ne glede na starost, raso, stanje

krvnega tlaka ali pogostost uživanja kofeina. Učinki so najbolj izraženi pri starostnikih,

hipertonikih in abstinentih (Green in sod., 1996). V različnih študijah so ugotovili, da pri

kroničnem uživanju kofeina, osebki razvijejo toleranco na učinek na krvni tlak in srčni

utrip že po 1-3 dneh. Pridobljena toleranca se delno izgubi že po 12 urah (Green in sod.,

1996).

Mnoge klinične študije predlagajo povezanost uživanja kave s povišanjem koncentracije

celokupnega holesterola in LDL (lipoproteini nizke gostote). Učinek so pripisovali

kofeinu. V študijah ugotavljajo, da temu ni tako. Ugotovili so, da ni kofein tisti, ki

povzroča hiperholesterolemijo (Jee in sod., 2001; Gardner in sod., 1998), ampak oljnati

snovi kafestol in kahveol, ki sta prisotni v pomembnih količinah v kuhani kavi in imata

hiperholesteremičen učinek. V kavnih zrnih zasedata približno 1 % mase v razmerju 1:1.

Te sestavine se pri pripravi filter kave (drip coffee) v veliki meri zadržijo na papirnatem

filtru. Uživanje filter kave je zato povezano z minimalnim povišanjem serumskega

holesterola (Jee in sod., 2001; Mensink in sod., 1995).

31

Koncentracija serumskih LDL se zvišuje odvisno od odmerka (večji vnos, večja

koncentracija LDL) (Happonen in sod., 2004). Pitje ene skodelice običajne kave na dan je

povezano z zvišanjem celokupnega serumskega holesterola za 2 mg/dL (0,05 mmol/L) v

16,7 mesecev spremljanja (prilagojeno na starost in druge parametre), pri uživanju šestih

skodelic kave je bil porast celokupnega holesterola 11,8 mg/dL (0,31 mmol/L), LDL 6.5

mg/dL (0,17 mmol/L), trigliceridov 5.9 mg/dL (0,07 mmol/L), HDL pa le 0.2 mg/dL

(0,005 mmol/L) (Jee in sod., 2001).

Študije kažejo razmerje med zaužito kavo in incidenco srčnožilnih bolezni v obliki črke J

ali U (Happonen in sod., 2004; Panagiotakos in sod., 2003). Zmeren vnos kofeina prinaša

varovalen učinek na incidenco srčnožilnih bolezni (Smith in sod., 2007a; Panagiotakos in

sod., 2003).

Graf 2: J krivulja pri uživanju kave. Povzeto po Happonen in sod., 2004.

Happonen s sodelavci (2004) interpretira J obliko krivulje v raziskavi opravljeni na

Finskem, kjer je kava glavni vir antioksidantov. Uživalci srednjih količin najbolje

izkoristijo varovalen učinek antioksidantov. Abstinenti in tisti ki kavo uživajo redko pa

nimajo razvite tolerance in so bolj dojemljivi za negativne učinke kofeina, kot je učinek na

krvni tlak. Prav tako ne uživajo kave v zadostnih količinah, da bi dobili varovalni odmerek

antioksidantov, kar se kaže z večjo incidenco srčnožilnih bolezni. Uživalci visokih

32

odmerkov kofeina so bolj podvrženi negativnim biokemičnim učinkom kofeina in drugih

snovi v kavi. Ti učinki lahko pretehtajo varovalne učinke antioksidantov. Uživanje visokih

odmerkov kofeina v obliki kave (več kot 800 ml) povzroči pomembno povišanje tveganja

za miokardni infarkt pri moških v srednjih letih, ki nimajo simptomatskih kroničnih srčnih

bolezni. Kajenje je močan zavajajoč faktor pri raziskovanju povezave med uživanjem kave

in incidenco srčnožilnih bolezni. Samo kajenje pa ne more pojasniti povečane incidence

srčnožilnih bolezni pri prekomernih pivcih visokih odmerkov kave (Happonen in sod.,

2004; Panagiotakos in sod., 2003).

Optimalna količina zaužite kave bi bila med 300 do 450 ml (dve do tri skodelice) na dan.

Uživanje večjih ali manjših količin je povezano s povečano incidenco srčnožilnih bolezni

(Graf 2, str. 31) (Happonen in sod., 2004; Smith in sod., 2007a). Panagiotakos s sodelavci

(2003) je ugotovil, da je uživanje količin manjših od 300 ml kave na dan povezano z

manjšo incidenco srčnožilnih bolezni, uživanje nad 300 ml/dan pa s pomembnim

povišanjem incidence (Graf 3) (Panagiotakos in sod., 2003). V obeh raziskavah (Happonen

in sod., 2004; Panagiotakos in sod., 2003) je bilo v statistiki kompenzirano kajenje.

Graf 3: J krivulja pri uživanju kave. Povzeto po Panagiotakos in sod., 2003.

33

6.6 Učinki pravega čaja

V naši prehrani je skoraj edini pomemben vir L-teanina pravi čaj (Kelly in sod., 2008;

Giesbrecht in sod., 2010; Rogers in sod., 2008; Eschenauer in Sweet, 2006). L-teanin

deluje soodvisno s kofeinom in sicer zniža nivo serotonina, povišanega zaradi delovanja

kofeina (Kimura in Murata, 1980), prav tako pa deluje antagonistično na stimulativne

učinke kofeina, kar je vzrok učinkom L-teanina na znižanje krvnega tlaka (Eschenauer in

Sweet, 2006; Rogers, 2009).

Standarden odmerek zelenega čaja v kapsuli (ekv. 5 skodelic/dan) v treh tednih zniža

sistolični krvni tlak za 5 mm Hg in diastolični za 4 mm Hg v primerjavi s placebom. Krvni

tlak je ostal po 3 mesecih pomembno nižji. Prav tako je zeleni čaj zmanjšal serumski α-

amiloid (vnetni marker, povezan s srčnožilnimi boleznimi) za 42 % in malondialdehid

(marker oksidativnega stresa) za 11 %. Pri moških je bila prisotna redukcija LDL za 9

mg/dL (0.23274 mmol/L). Neželeni učinki se niso razlikovali od placeba (Nantz in sod.,

2009). Peters s sodelavci (2001) je s pomočjo metaanalize ugotovil 11 % zmanjšanje

incidence miokardnega infarkta pri uživanju 3 skodelic čaja na dan.

Egashira s sodelavci (2008) je v raziskavi, narejeni na podganah, ugotovil

nevroprotektiven učinek L-teanina na izgubo spomina pri cerebralni ishemiji. 0,3 in 1

mg/kg TM L-teanina je občutno zmanjšalo izgubo spomina pri inducirani ishemiji. L-

teanin zmanjša izgubo spomina tako, da preprečuje smrt možganskih celic. Avtorji menijo,

da bi bil lahko L-teanin uporaben v preventivi bolezni možganskega žilja.

6.7 Učinki čokolade

Nasičene maščobe so dejavnik tveganja za aterosklerozo in srčnožilne bolezni. Kakavovo

maslo je maščoba pridobljena iz kakava in je v največji meri prisotna v temni čokoladi

(Kris-Etherton in Keen, 2002). Povprečno vsebuje 33 % oleinske maščobne kisline, 25 %

palmitinske kisline, in 33 % stearinske kisline (National nutrient, 2012). Za stearinsko

maščobno kislino, ki je najbolj zastopana maščobna kislina v kakavovem maslu (Kris-

Etherton in Keen, 2002), so v metaanalizi 60 kontroliranih študij ugotovili, da nima

negativnega vpliva na serumski holesterol in celo nekoliko izboljša razmerje med

celokupnim holesterolom in HDL (Mensink in sod., 2003).

34

Hunter s sodelavci (2010) je preučil štiri študije, ki so raziskovale učinke stearinske

maščobne kisline. Le-ta v primerjavi z drugimi nasičenimi maščobnimi kislinami zniža

LDL, ne vpliva pa na HDL in s tem izboljša razmerje med celokupnimi in HDL

lipoproteini. V primerjavi z nenasičenimi maščobnimi kislinami stearinska maščobna

kislina poviša LDL in poslabša razmerje med celokupnim holesterolom in HDL.

Stearinsko kislino preučujejo predvsem kot nadomestilo trans maščobnih kislin, pri

izdelavi margarine. Če stearinska maščobna kislina nadomesti trans maščobne kisline,

zniža ali nima učinka na LDL, zviša oziroma nima učinka na HDL in izboljša razmerje

med celokupnim holesterolom in HDL. Rezultati študij nekoliko variirajo, na splošno pa

kažejo v prid stearinski maščobni kislini v primerjavi s trans maščobami in nasičenimi

maščobami. V primerjavi z nenasičenimi maščobami pa je stearinska maščobna kislina

prehransko manj ugodna.

Čokolada skupaj s čajem, rdečim vinom, sadjem ter zelenjavo spada med živila bogata s

flavonoidi (Djoussé in sod., 2011). Kakav je dober vir flavonoidov; epikatehinov,

katehinov in procianidinov (polimeri katehinov in epikatehinov) (Natsume in sod., 2000).

Čokolada je glavni vir procianidinskih antioksidantov pri zahodnih narodih (18-20 %) (Gu

in sod., 2004; Arts in sod., 2001).

Temna čokolada vsebuje na porcijo veliko večje količine flavonoidov kot mlečna čokolada

(951 mg katehinov na 40 g porcijo temne čokolade in 394 mg na porcijo mlečne), saj

mlečna čokolada vsebuje manj kakava (Vinson in sod., 1999; Buijsse in sod., 2010).

Količina katehinov v temni čokoladi se lahko primerja s tisto v rdečem vinu in čaju

(Vinson in sod., 1999). Flavonoidi v temni čokoladi imajo večji biološki učinek kot

flavonoidi v mlečni čokoladi. Vzrok tiči v tem, da mleko v mlečni čokoladi inhibira

absorpcijo le-teh (Serafini in sod., 2003; Mullen in sod., 2009; Natsume in sod., 2000;

Richelle in sod., 1999).

V številnih študijah ugotavljajo, da lahko čokolada zniža smrtnost zaradi srčnožilnih

bolezni. Predvidevajo, da lahko 50 g temne čokolade na dan zmanjša smrtnost zaradi

srčnožilnih bolezni za 10.5 % (Franco in sod., 2004). Številne študije, ki preučujejo učinke

čokolade na srčnožilni sistem, uporabijo večje količine čokolade, kot jih ljudje dnevno

konzumirajo (približno 100 g temne čokolade na dan). Buijsse s sodelavci (2010) je v

35

kohortni študiji opravljeni na 19357 odraslih Nemk in Nemcev ugotovil, da 6 g temne

čokolade na dan zmanjša incidenco miokardnega infarkta in možganskega infarkta za 39

%. Varovalen učinek čokolade velja še posebej za možganski infarkt. Varovalni učinki so

očitni kljub manjšemu uživanju sadja in zelenjave pri osebkih z višjim vnosom čokolade

(Buijsse in sod., 2010).

V študiji je Desch s sodelavci (2010) s pomočjo metaanalize, ki je vključevala raziskave, ki

so trajale od 2 do 18 tednov, ugotovil, da uživanje običajnih količin čokolade skozi daljše

obdobje lahko zniža sistolični krvni tlak za 4.5 mm Hg in diastolični za 2.5 mm Hg.

Djoussé s sodelavci (2011) je na podlagi študije, ki je vključevala 4970 osebkov, ugotovil,

da je bila incidenca koronarne srčne bolezni za 57 % nižja pri tistih, ki so uživali čokolado

(približno 28 g – različne vrste čokolade) več kot 5-krat na teden. Avtorji predlagajo, da že

uživanje minimalnih količin čokolade lahko zmanjša incidenco srčnožilnih bolezni.

Uživanje nečokoladnih sladkarij pa je povezano z 49 % višjo prevalenco srčnožilnih

bolezni v primerjavi s tistimi, ki le-teh ne uživajo.

6.8 Učinki naravnih poživil na debelost

Povišana telesna masa in debelost sta peta najpogostejša dejavnika smrti v svetovnem

merilu. Vsako leto umre vsaj 2.8 milijona odraslih zaradi posledic debelosti in povišane

telesne mase. 44 % bremena zaradi sladkorne bolezni, 23 % bremena zaradi ishemične

srčne bolezni in med 7 in 41 % določenih malignih obolenj gre pripisati debelosti in

prekomerni telesni masi (WHO, 2011a).

Uživanje kofeina, še posebej v obliki zelenega čaja je povezano z vzdrževanjem in

zmanjšanjem telesne mase (Kovacs in sod., 2004; Westerterp-Plantenga in sod., 2006;

Diepvens, in sod., 2007). Prav tako veljajo prehranska dopolnila, ki vsebujejo kofein za

učinkovit način kontrole telesne mase (Greenberg in sod., 2006; Turk in sod., 2009).

Bilanca energije je glavna determinanta regulacije telesne mase. Za raziskavami so

prikazali vpliv kofeina na metabolizem (povečanje), porabo energije, oksidacijo lipidov ter

lipolitične in termogene lastnosti. Vse te lastnosti so zaželene, saj spodbujajo vzdrževanje

primerne telesne mase in celo izgubo le-te (Acheson in sod., 2004; Dallas in sod., 2008).

36

Kofein stimulira termogenezo z inhibicijo fosfodiesteraze, kar zmanjša razgradnjo cAMP.

Katehini v zelenem čaju pa delujejo preko inhibicije COMT encimov. To so encimi, ki

razgrajujejo noradrenalin (in druge kateholamine). Katehini, naj bi imeli tudi antiangiogene

učinke, ki bi lahko prispevali k preprečevanju debelosti in prekomerne mase (Diepvens, in

sod., 2007; Westerterp-Plantenga in sod., 2006; Dulloo in sod., 2000). Termogeni učinek

kofeina se v kombinaciji z efedrinom potencira. Efedrin se je skupaj s kofeinom pred letom

2004 uporabljal v prehranskih dopolnilih za zmanjšanje telesne mase (Diepvens, in sod.,

2007; Food and droug, 2004; Haller in sod., 2002).

V eni izmed študij so ugotovili, da je pri zaužitju 300 mg kofeina v 24 urah poraba energije

v povprečju večja za 79 kcal na dan. Ta količina morda izgleda zanemarljiva, a je pri

mnogih dovolj za vzdrževanje normalne telesne mase (Rudelle in sod., 2007). Povprečen

porast mase pri Američanih je namreč 1 kg na leto, kar znese 15 kcal na dan. 90 %

populacije vnese dnevno približno 50 kcal nad energetsko bilanco, kar pomeni, da bi

zmanjšanje vnosa ali povečana poraba za 50 kcal na dan lahko preprečila porast telesne

mase (Hill in sod., 2003). Uživanje kofeina je bilo v dolgoročni študiji povezano le z

nižjim povečanjem telesne mase in ne z zmanjšanjem oz. stagnacijo mase (Lopez-Garcia in

sod., 2006).

Povečana poraba energije za 79 kcal na dan lahko prispeva k vzdrževanju ali celo izgubi

telesne mase, še posebej pri aktivnih osebah (Rudelle in sod., 2007). Pri uporabi kofeina za

kontrolo telesne mase, je potrebno upoštevati doprinos kalorij zaradi hranil, ki spremljajo

kofein v živilih in potencialne negativne učinke kofeina (Heckman in sod., 2010).

6.9 Učinki naravnih poživil na sladkorno bolezen tipa 2

Več kot 90 % zbolelih za sladkorno boleznijo ima sladkorno bolezen tipa 2. Ta, od inzulina

neodvisna sladkorna bolezen, se razvije tudi zaradi previsoke telesne mase in fizične

neaktivnosti. Zdrava dieta, redna telesna aktivnost, vzdrževanje normalne telesne mase in

izogibanje tobaku lahko prepreči ali odloži pojav sladkorne bolezni tipa 2 (WHO, 2011b).

37

V metaanalizi so preučevali rezultate 9 kohortnih študij o vplivu uživanja kave na

incidenco sladkorne bolezni tipa 2. V študijah je skupaj sodelovalo 193.473 oseb, od tega

jih je 8394 zbolelo za sladkorno boleznijo. Rezultati podpirajo hipotezo, da je redno

uživanje kave povezano z manjšim tveganjem za sladkorno bolezen tipa 2. Mehanizmi še

niso znani. Paradoksalno je, da kofein akutno zmanjša občutljivost na inzulin in poviša

koncentracijo glukoze v krvi, kar se kaže v rezultatih v kratkoročnih študij. Metaanaliza

prikaže pomembno inverzno (obratno) asociacijo med uživanjem kave in tveganjem za

sladkorno bolezen tipa 2. Sodelujoči v raziskavi, ki so pili 4 do 6 skodelic kave na dan, so

imeli za 28 % manjše tveganje za sladkorno bolezen tipa 2. Tisti, ki so pili več kot 6 do 7

skodelic na dan, so imeli za 35 % manjše tveganje za sladkorno bolezen tipa 2 v primerjavi

s tistimi, ki so pili manj kot 2 skodelice kave na dan (van Dam in Hu, 2005).

V dveh študijah so ločeno preučevali učinke »brezkofeinske« in navadne kave. Uživanje

»brezkofeinske« kave je bilo prav tako povezano z manjšim tveganjem za sladkorno

bolezen tipa 2 (Salazar-Martinez in sod., 2004). Učinki kave na incidenco sladkorne

bolezni so neodvisni od ITM, kajenja, prehranskih in drugih navad (van Dam in Hu, 2005;

Salazar-Martinez in sod., 2004).

6.10 Učinki naravnih poživil na prebavila

V času pred odkritjem Helicobacter pylori je bila kava eden od raziskovanih vzrokov za

nastanek peptičnega ulkusa. Povezava med uživanjem kave in razvojem peptičnega ulkusa

ni bila nikoli dokazana. Pacienti pogosto sami opustijo pitje kave zaradi pojava

dispeptičnih simptomov (Ostensen in sod., 1985). V eni izmed študij je bila ugotovljena

podobna prevalenca s kavo povzročenih dispeptičnih simptomov pri pacientih z

duodenalnim ulkusom (29 %) in zdravimi subjekti (22 %), pri pacientih s funkcionalno

dispepsijo (dispepsija brez ulkusa) pa je imelo dispeptične simptome 53 % pacientov (Elta

in sod., 1990). V drugi študiji, so ugotovili, da 36 % pacientov s funkcionalno dispepsijo

doživi bolečino po pitju kave (Kang in sod., 1992).

Pogost simptom, ki se pojavi po uživanju kave, je GERB (gastro-ezofagealna refluksna

bolezen). Kava sproži simptome pri 68 % pacientih, ki imajo dnevne simptome (Feldman

in Barnett, 1995). Možni vzrok je direktno draženje ezofagealne sluznice ali pa

38

spodbujanje gastro-ezofagealnega refluksa (Boekema in sod., 1999). Wendl s sodelavci

(1994) je ugotovil, da se refluks večkrat pojavlja po pitju kave kot po pitju vodovodne

vode. Dekofeinizacija kave skrajša čas trajanja refluksa, ampak učinek ne izgine

popolnoma. Voda z dodanim kofeinom (enaka koncentracija kot pri kavi), ne povzroča nič

močnejšega refluksa kot voda sama. Avtorji so zaključili, da kofein ni edina komponenta v

kavi, ki povzroča refluks. Kava torej spodbuja GERB, čeprav mehanizmi še niso znani

(Boekema in sod., 1999).

Kava spodbuja kontrakcije žolčnika, kar je verjetno vzrok izogibanju kave s strani

pacientov z žolčnimi kamni (Boekema in sod., 1999). Douglas s sodelavci (1990) je

demonstriral, da 165 ml običajne ali »brezkofeinske« kave poveča nivo holecistokinina in

zmanjša volumen žolčnika za 30 %. To pojasnjuje žolčne bolečine, ki jih lahko povzroči

kava, pri žolčnih bolnikih (Boekema in sod., 1999).

Verjetno najbolj poznan učinek kave na prebavila je učinek na debelo črevo. Rao s

sodelavci (1998) je ugotovil, da kofein stimulira aktivnost kolona primerljivo s

visokokaloričnim obrokom; 60 % bolj kot voda in 25 % bolj kot »brezkofeinska« kava.

39

7 METODE DELA

Pri izdelavi diplomske naloge je bila uporabljena deskriptivna metoda, ki temelji na tuji in

domači literaturi. Kot instrument raziskovanja sta bila uporabljena pregled literature in

metasinteza. V pregledu literature so bili uporabljeni pregledni sekundarni članki, knjige in

primarni članki. Večino literature je bilo pridobljene na spletu preko iskalnikov Medline,

Pubmed, Cinahl, Springer link, Science direct, Wiley Online Library, Springer link

in Google scholar. Pri iskanju literature so bile uporabljene sledeče ključne besede:

caffeine, coffee, green tea, black tea, chocolate, cocoa, cardiovascular disease, diabetes

mellitus, obesity, gastrointestinal disease, antioxidants, blood pressure, calcium balance,

fluoride.

Zadetkov je bilo precej, omejili smo jih predvsem z uporabo »full text only« omejitve in z

uporabo zgornjih ključnih besed. Uporabljena je bila vsa relevantna literatura, tudi starejša

od 10 let, še posebej če so se citati teh avtorjev veliko uporabljali v novejših člankih.

Za metasintezo so bili uporabljeni rezultati študij. Študije so bile vrednotene glede na

stopnje dokazov po 4-stopenjski lestvici. Tudi priporočila so bila ocenjena na podlagi

stopnje dokazov s pomočjo katerih so bila prav tako razvrščena v lestvico. V obeh primerih

so bile uporabljene 4-stopenjske lestvice po Eccles M, Mason J. How to develop cost-

conscious gudielines (2001); prevod in izvedbo pa sta bila povzeta po Lavrinec (2007).

Pregledane so bile študije, ki so se nanašale na uporabo kofeina in na učinke le-tega na

zdravje in počutje. Namen diplomskega dela je ugotoviti učinke naravnih poživil na

zdravje sicer zdravih posameznikov, zato so bile izbrane študije, ki raziskujejo učinke

kofeina na zdravo aktivno populacijo.

40

8 REZULTATI ANALIZE

Določitev stopnje priporočila oz. trditve in ocene priporočil sta bile narejeni s pomočjo

sledečega sistema:

Tabela 3: Stopnja dokazov po štiri stopenjski lestvici. Eccles in Mason, 2001.

I. Dokazi dobljeni s sistematičnim pregledom metaanaliz iz randomiziranih

kontrolnih študij ali vsaj ene randomizirane kontrolne študije (tudi dvojno slepe

randomizirane študije).

II. Dokazi dobljeni iz vsaj ene kontrolne študije brez randomizacije ali vsaj

ene kvazi eksperimentalne študije drugačnega tipa.

III. Dokazi dobljeni s pomočjo neeksperimentalnih, opisnih oz. deskriptivnih

študij, kot so primerjalne študije, korelacijske študije in študije primera.

IV. Dokazi dobljeni iz poročil ekspertnih skupin oz. mnenje in/ali klinična

izkušnja spoštovane avtoritete.

Tabela 4: Ocenjevanje priporočil glede na vir dokazov. Eccles in Mason, 2001.

A. Priporočilo je direktno osnovano na dokazih I.stopnje.

B. Priporočilo je direktno osnovano na dokazih II. stopnje ali pa je priporočilo

posplošeno iz dokaza I. stopnje.

C. Priporočilo je direktno osnovano na dokazih III. stopnje ali pa je priporočilo

posplošeno iz dokaza I. ali II. stopnje.

D. Priporočilo je direktno osnovano na dokazih IV. stopnje ali pa je priporočilo

posplošeno iz dokaza I., II., III. stopnje.

41

Tabela 5: Pregled dokazov za hipotezo št. 1. glede na stopnjo in vir.

Predmet trditve Trditev Stopnja Vir

Zmerno uživanje

kofeina poveča

zbranost,

zmogljivost in

pomaga pri

ohranjanju

budnosti.

Kofein spodbuja budnost z nasprotovanjem delovanju adenozina – blokiranjem

adenozinskih receptorjev.

III. Fredholm in sod., 1999.

Učinek kofeina na spanje je manjši pri uživalcih visokih odmerkov, vzrok je delna

toleranca na učinke kofeina na spanje.

III. Fredholm in sod., 1999.

Kofein poveča pozornost, zmogljivost in zmanjša utrujenost. Ti učinki so bolje

izraženi takrat, ko je zbranost zmanjšana, čeprav so učinki jasno izraženi tudi pri

spočitih in zbranih posameznikih.

I.

II.

Michael in sod., 2008;

Brice in Smith, 2001.

Posamezniki posežejo po kofeinu, ko so utrujeni in nezbrani. II. Brice in Smith, 2001.

Kofein izboljša zmogljivost pri delu, ki zahteva pozornost in dalj časa trajajočo

zbranost. Učinek je bolj izražen, ko je zbranost slabša, opazen pa je tudi pri spočitih

posameznikih.

II.

I.

Brice in Smith, 2001;

Michael in sod., 2008.

Kofein občutno skrajša reakcijski čas. I.

I.

Michael in sod., 2008;

Haskell in sod., 2008.

Kofein lahko prispeva k varnejši vožnji saj zmanjša utrujenost in zaspanost ter poveča

pozornost in zbranost.

II. Brice in Smith, 2001.

Abstinenca od kofeina za en dan (24 ur) izboljša kvaliteto spanja. III. Sin in sod., 2009.

42

Tabela 6: Pregled dokazov za hipotezo št. 2. glede na stopnjo in vir.

Predmet trditve Trditev Stopnja Vir

Kofein povzroča

blago odvisnost,

prenehanje

uživanja pa

odtegnitvene

simptome.

Kofein spodbuja uživalca k ponovnemu uživanju, zaradi njegovih učinkov in tudi

zaradi izogibanja odtegnitvenim simptomom.

III. Juliano in Griffiths, 2004.

Odtegnitveni sindrom se lahko razvije pri odtegnitvi visokih ali nizkih odmerkov

kofeina in se običajno kaže z glavobolom, občutkom šibkosti, slabšo koncentracijo,

slabostjo, razdražljivostjo, manjšo fizično močjo in tudi s simptomi podobnimi gripi

vključno z mialgijo, slabostjo, razdraženim želodcem in bruhanjem.

III. Juliano in Griffiths, 2004.

Odtegnitev od kofeina je povezana s spremembami v elektroencefalogramu, povzroča

spremembe v možganski prekrvavitvi, kar vodi do vazodilatacije in posledično

povečanega pritoka krvi. To pa povzroča glavobol, ki je najpogostejši odtegnitveni

simptom.

I.

III.

Sigmon in sod., 2009.

Juliano in Griffiths, 2004.

Simptomi se začnejo 12 do 24 ur po prenehanju uživanja kofeina in dosežejo vrhunec

po približno po 48 urah ter trajajo 1 do 5 dni, kolikor traja, da se adenozinski receptorji

povrnejo v normalno stanje. Trajanje abstinenčnih simptomov je odvisno od količine in

trajanja »odvisnosti«. Simptome povzroči že prenehanje uživanja 100 mg kofeina na

dan.

III. Juliano in Griffiths, 2004.

43

Tabela 7: Pregled dokazov za hipotezo št. 3. glede na stopnjo in vir.

Predmet trditve Trditev Stopnja Vir

Uživanje kofeina

zviša krvni tlak in

pospeši srčni utrip.

400 mg kofeina poviša sistolični krvni tlak za največ 10 mm Hg eno uro po vnosu.

Povprečno se tlak poviša za 6,3 mm Hg. Podobno povišanje je opazno tudi na

diastoličnem krvnem tlaku. Rezultati kažejo pozitivno korelacijo med odmerkom

kofeina in povišanjem sistoličnega in diastoličnega krvnega tlaka.

I. Astrup in sod., 1990.

Pomembno povišanje utripa se pojavi šele po 400 mg odmerku. Srčni utrip se poviša

za 4 utripe/minuto v primerjavi s placebom, utrip se po 30-90 minutah zniža za 3-4

utripe/minuto in se nato ponovno poviša med 90 in 180 minutami.

I. Astrup in sod., 1990.

Kofein poviša sistolični krvni tlak za 5-15 mm Hg in diastolični za 5-10 mm Hg pri

odmerkih višjih od 250 mg, pri obeh spolih, ne glede na starost, raso, stanje krvnega

tlaka ali pogostost uživanja kofeina.

III. Nawrot in sod., 2003.

Učinki na krvni tlak so najbolj izraženi pri starostnikih, hipertonikih in abstinentih. III. Nawrot in sod., 2003.

Pri kroničnem uživanju kofeina se razvije toleranca na učinke na krvni tlak in srčni

utrip že po 1-3 dneh. Toleranca se delno izgubi že po 12 urah.

I.

III.

Astrup in sod., 1990;

Nawrot in sod., 2003.

Kronično uživanje >3 skodelic kave na dan ni povezano s povišanim tveganjem za

hipertenzijo v primerjavi z <1 skodelico kave na dan. Rahlo višje tveganje je povezano

z uživanjem 1-3 skodelic kave na dan.

I. Zhang in sod., 2011.

44

Tabela 8: Pregled dokazov za hipotezo št. 4. glede na stopnjo in vir.

Predmet trditve Trditev Stopnja Vir

Zmerno uživanje

kofeina ne pomeni

tveganja za

srčnožilne bolezni.

Zmeren vnos kave prinaša varovalen učinek na incidenco srčnožilnih bolezni. I.

II.

III.

Panagiotakos in sod., 2003;

Happonen in sod., 2004;

Smith in sod., 2007a.

Samo kajenje, ki je pogosto pri pivcih kave, ne more pojasniti povečane incidence

srčnožilnih bolezni pri pivcih velikih količin kave.

I.

II.

Panagiotakos in sod., 2003;

Happonen in sod., 2004.

Krivulja ogroženosti je v obliki črke J; najbolj ogroženi so pivci večjih količin kave,

sledijo abstinenti in občasni pivci kave. Najmanjša incidenca je pri zmernih pivcih

kave.*

I.

II.

Panagiotakos in sod., 2003;

Happonen in sod., 2004.

Uživanje količin manjših od 300 ml kave na dan je povezano z manjšo incidenco

srčnožilnih bolezni, uživanje nad 300 ml/dan pa s pomembnim povišanjem incidence

srčnožilnih bolezni. *

I. Panagiotakos in sod., 2003.

Optimalna količina zaužite kave je med 300 in 450 ml (dve do tri skodelice) na dan.

Uživanje večjih ali manjših količin je povezano s povečano incidenco srčnožilnih

bolezni. *

II.

III.

Happonen in sod., 2004;

Smith in sod., 2007a.

Varovalni učinek kave lahko pripišemo vsebnosti antioksidantov. I.

II.

Panagiotakos in sod., 2003;

Happonen in sod., 2004.

*Avtorja Panagiotakos in sod., 2003 in Happonen in sod., 2004 se razlikujeta pri definiranju lahkega, zmernega in prekomernega pitja. Panagiotakos s

sodelavci (2003) definira zmerno pitje kot pitje <300 ml na dan, prekomerno 300-600 ml/dan in zelo prekomerno >600, Happonen s sodelavci (2004) pa

definira lahko pitje kot pitje do 375 ml/dan ali manj, zmerno kot 375-813 ml/dan in prekomerno kot več kot 814 ml/dan. Prva skupina avtorjev je raziskavo

opravljala v Grčiji, druga pa na Finskem. V obeh raziskavah so bili uporabljeni različni načini priprave kave.

45

Tabela 9: Pregled dokazov za hipotezo št. 5. glede na stopnjo in vir.

Predmet trditve Trditev Stopnja Vir

Učinki kofeina na

ravnovesje kalcija

in zmanjšanje

kostne mase so

zanemarljivi.

Uživanje kofeina (200-300 mg/dan) je povezano z zmanjšanjem kostne mase. Ta

učinek se izniči, če je vnos kalcija višji od 750 mg/dan.

II. Ilich in sod., 2002.

Negativne učinke kofeina na ravnovesje kalcija lahko izničimo že z 1-2 jedilnimi

žlicami mleka v kavi.

III. Heaney, 2002.

Vseživljenjski vzorec visokega vnosa kofeina (več kot 400 mg/dan) prispeva k izgubi

kostne mase in pogostost zlomov pri ženskah, še posebej pri nizkem vnosu kalcija.

III. Bruce in Spiller, 1998.

Vnos do 400 mg kofeina na dan ni povezan z neželenimi učinki na kostno maso in

bilanco kalcija, če je vnos kalcija zadosten.

III. Nawrot in sod., 2003.

46

Tabela 10: Pregled dokazov za hipotezo št. 6. glede na stopnjo in vir.

Predmet trditve Trditev Stopnja Vir

Uživanje kave je

povezano s

povišano

koncentracijo

celokupnega

holesterola in LDL

v serumu.

Povišane vrednosti celokupnega holesterola in LDL ne povzroča kofein ampak oljnati

snovi kahveol in kafestol.

I.

I.

Mensink in sod., 1995;

Jee in sod., 2001.

Kahveol in kafestol se pri pripravi filter kave (drip coffee) v veliki meri zadržita na

papirnatem filtru. Uživanje filter kave je zato povezano z minimalnim in

zanemarljivim povišanjem serumskega holesterola.

I. Jee in sod., 2001.

Koncentracija serumskih LDL se zvišuje od odmerka odvisno (večji vnos, večja

koncentracija LDL).

I.

I.

Happonen in sod., 2004;

Jee in sod., 2001.

Pitje ene skodelice običajne kave na dan je povezano z zvišanjem celokupnega

serumskega holesterola za 2 mg/dL (0,05 mmol/L).

Pri uživanju šestih skodelic kave je bil porast celokupnega holesterola 11,8 mg/dL

(0,31 mmol/L), LDL 6.5 mg/dL (0,17 mmol/L), trigliceridov 5.9 mg/dL (0,07

mmol/L), HDL pa le 0.2 mg/dL (0,005 mmol/L).

I. Jee in sod., 2001.

47

Tabela 11: Pregled dokazov za hipotezo št. 7. glede na stopnjo in vir.

Predmet trditve Trditev Stopnja Vir

Kofein preprečuje

debelost ter

pomaga pri

hujšanju.

Uživanje kofeina je povezano z vzdrževanjem in zmanjšanjem telesne mase. I.

III.

I.

II.

Kovacs in sod.,2004;

Diepvens, in sod., 2007;

Rudelle in sod., 2007;

Acheson in sod., 2004.

Pri zaužitju 300 mg kofeina se v 24 urah poraba energije v povprečju poveča za 79

kcal na dan.

I. Rudelle in sod., 2007.

Bilanca energije je glavna determinanta regulacije telesne mase. Kofein vpliva na

metabolizem, večjo porabo energije, oksidacijo lipidov ter ima lipolitične in termogene

lastnosti. Vse te lastnosti so zaželene, saj spodbujajo vzdrževanje primerne telesne

mase in celo izgubo telesne mase.

I. Rudelle in sod., 2007.

Povečana poraba energije za 79 kcal na dan lahko prispeva k vzdrževanju ali celo

izgubi telesne mase, še posebej pri aktivnih osebah.

II. Acheson in sod., 2004.

Kofein povzroča lipolizo. Oksidira pa se le del sproščenih maščobnih kislin; ta delež bi

bil še manjši, če ne bi kofein povečal tudi porabe energije. V kombinaciji s telesno

vadbo je zato bolj učinkovit pri porabi energije.

II. Acheson in sod., 2004.

Pri uporabi kofeina za kontrolo telesne mase je potrebno upoštevati doprinos kalorij

zaradi hranil, ki spremljajo kofein v živilih in potencialne negativne učinke kofeina.

III. Heckman in sod., 2010.

48

Tabela 12: Pregled dokazov za hipotezo št. 8. glede na stopnjo in vir.

Predmet trditve Trditev Stopnja Vir

Uživanje kofeina

(kave) zmanjša

incidenco

sladkorne bolezni

tipa 2.

Pitje 4-6 skodelic kave na dan prinaša za 28 % manjše tveganje za sladkorno bolezen

tipa 2, pitje več kot 6-7 skodelic na dan pa prinaša 35 % nižje tveganje v primerjavi s

pitjem manj kot 2 skodelic kave na dan.

I.

van Dam in Hu, 2005.

Uživanje »brezkofeinske« kave je prav tako povezano z manjšim tveganjem za

sladkorno bolezen tipa 2.

I. Salazar-Martinez in sod., 2004.

Učinki kave na incidenco sladkorne bolezni so neodvisni od ITM, kajenja, prehranskih

in drugih navad.

I.

I.

van Dam in Hu, 2005;

Salazar-Martinez in sod., 2004.

Trenutno je še prezgodaj za povečanje uživanja kave kot javno zdravstveno strategijo,

saj je potrebno pretehtati še druge učinke kave na zdravje.

I. van Dam in Hu, 2005.

49

Tabela 13: Pregled dokazov za hipotezo št. 9. glede na stopnjo in vir.

Predmet trditve Trditev Stopnja Vir

Uživanje čokolade

je povezano z nižjo

incidenco

srčnožilnih bolezni

in z nižjim krvnim

tlakom.

Kakav je dober vir flavonoidov, epikatehinov, katehinov in procianidinov. I. Natsume in sod., 2000.

Stearinska maščobna kislina, ki je močno zastopana v kakavovem maslu nima

negativnega vpliva na serumski holesterol in celo nekoliko zmanjša razmerje med

celokupnim holesterolom in HDL.

I. Mensink in sod., 2003.

Stearinska maščobno kislina v primerjavi z drugimi nasičenimi maščobnimi kislinami

zniža LDL, ne vpliva na HDL in zmanjša razmerje med celokupnim holesterolom in

HDL. V primerjavi z nenasičenimi maščobnimi kislinami stearinska maščobna kislina

poviša LDL in poviša razmerje med celokupnim holesterolom in HDL.

III. Hunter in sod., 2010.

6 g temne čokolade na dan v povprečju znižala sistolični krvni tlak za 2.9 mm Hg in

diastolični krvni tlak za 1.9 mm Hg.

I. Buijsse in sod., 2010.

50

Tabela 14: Pregled dokazov za hipotezo št. 9. glede na stopnjo in vir.

Predmet trditve Trditev Stopnja Vir

Uživanje čokolade

je povezano z nižjo

incidenco

srčnožilnih bolezni

in z nižjim krvnim

tlakom.

6 g temne čokolade na dan zmanjša incidenco miokardnega infarkta in možganskega

infarkta za 39 %. Varovalen učinek čokolade velja še posebej za možganski infarkt.

I. Buijsse in sod., 2010.

Prevalenca koronarne srčne bolezni je za 57 % nižja pri tistih, ki uživajo čokolado

(približno 28 g – različne vrste čokolade) več kot 5-krat na teden.

I.

Djoussé in sod., 2011;

Uživanje majhnih količin čokolade lahko občutno zmanjša incidenco srčnožilnih

bolezni.

I.

I.

Djoussé in sod., 2011;

Buijsse in sod., 2010.

Uživanje nečokoladnih sladkarij je povezano z 49 % višjo prevalenco srčnožilnih

bolezni v primerjavi s tistimi, ki le teh ne uživajo.

I. Djoussé in sod., 2011.

Varovalni učinki kakavovih izdelkov so očitni kljub manjšemu uživanju sadja in

zelenjave pri osebkih z višjim vnosom čokolade.

I.

I.

Buijsse in sod., 2010;

Djoussé in sod., 2011.

Flavonoidi v temni čokoladi imajo večji biološki učinek kot flavonoidi v mlečni

čokoladi zato, ker mleko v mlečni čokoladi inhibira absorpcijo le-teh.

I.

I.

I.

Serafini in sod., 2003;

Mullen in sod., 2009;

Natsume in sod., 2000.

51

Tabela 15: Pregled dokazov za hipotezo št. 10. glede na stopnjo in vir.

Predmet trditve Trditev Stopnja Vir

Učinki pravega

čaja se razlikujejo

od učinkov kave.

V naši prehrani je edini pomemben vir L-teanina pravi čaj.* I.

I.

I.

I.

Kelly in sod., 2008;

Giesbrecht in sod., 2010;

Rogers in sod., 2008;

Eschenauer in Sweet, 2006.

L-teanin poveča pogostost α-možganskih valov, ki so povezani s stanjem relaksacije v

budnem stanju. To stanje je povezano s povišano kreativnostjo, boljšo zmogljivostjo

pod stresom, izboljšanim pomnjenjem, koncentracijo ter zmanjšano anksioznostjo.

III. Eschenauer in Sweet, 2006.

5 skodelic zelenega čaja na dan v treh tednih zniža sistolični krvni tlak za 5 mm Hg in

diastolični za 4 mm Hg v primerjavi s placebom. Krvni tlak ostane po 3 mesecih

pomembno nižji.

I. Nantz in sod., 2009.

*Aminokislina L-teanin se nahaja tudi v gobi Xerocomus badius in v Guayusi (Ilex guayusa) (Balentine in sod., 1998; Kelly in sod., 2008; Giesbrecht in

sod., 2010; Runa, 2011).

52

Tabela 16: Pregled dokazov za hipotezo št. 10. glede na stopnjo in vir.

Predmet

trditve

Trditev Stopnja Vir

Učinki

pravega čaja

se razlikujejo

od učinkov

kave.

Zeleni čaj zmanjša serumski α-amiloid (vnetni marker, povezan s srčnožilnimi boleznimi)

za 42 % in malondialdehid (marker oksidativnega stresa) za 11 %. Pri moških je bila

prisotna redukcija LDL za 9 mg/dL (0.233 mmol/L).

I. Nantz in sod., 2009.

L-teanin prisoten v čaju znižuje krvni tlak in deluje antagonistično na učinke kofeina na

krvni tlak.

I.

III.

Rogers in sod., 2008;

Eschenauer in Sweet, 2006.

L-teanin zmanjša vzdraženost povzročeno s kofeinom. Vsebnost L-teanina v čaju

pojasnjuje razliko v učinkovanju kave in čaja – kava je bolj stimulirajoča, čaj pa bolj

pomirjujoč.

III. Rogers, 2007.

Pitje treh skodelic čaja na dan je povezano z 11 % znižanjem incidence srčnožilnih

bolezni.

I. Peters in sod., 2001.

Dodatek mleka k pravemu čaju inhibira koristne učinke polifenolov. II. Lorenz in sod., 2007.

Antioksidativna moč porcije črnega čaja je manjša (ekvivalentna 239 mg vitamina C) kot

pri zelenem čaju (ekvivalentna 436 mg vitamina C).

II. Lee in Lee, 2002.

53

Tabela 17: Pregled dokazov za hipotezo št. 11. glede na stopnjo in vir.

Predmet trditve Trditev Stopnja Vir

Uživanje zmernih

količin kofeina ne

predstavlja

tveganja za

zdravje.

Odmerki do 400 mg kofeina na dan (6 mg na kg telesne mase pri 65 kg osebi) niso

povezani s splošno toksičnostjo, negativnimi učinki na srčnožilni sistem,

spremembami v obnašanju pri odraslih, povišano incidenco raka in učinki na moško

plodnost.

III.

III

Heckman in sod., 2010;

Nawrot in sod., 2003.

Kofein lahko negativno vpliva na ženske, ki nameravajo zanositi ali so že noseče, zato

morajo omejiti vnos kofeina na maksimalno 200 mg na dan.

III. Food Standards, 2008.

54

8.1 Pregled priporočil

Tabela 18: Pregled priporočil za hipotezi št. 1. in 2. glede na stopnjo in vir.

Predmet trditve Priporočilo Stopnja Vir

Zmerno uživanje

kofeina poveča

zbranost,

zmogljivost in

pomaga pri

ohranjanju

budnosti.

Uživanje kofeina se priporoča voznikom in drugim poklicem pri katerih bi

utrujenost in zaspanost lahko pomenila nevarnost zanje in njihovo okolico,

za spanje in počitek pa ni možnosti.

B. Brice in Smith, 2001.

V primeru nespečnosti se pacientom v okviru spalne higiene priporoča

abstinenco od kofeina.

C. Sin in sod., 2009.

Uživanje kofeina se priporoča kadar je pomemben krajši reakcijski čas. A.

A.

Michael in sod., 2008;

Haskell in sod., 2008.

Uživanje kofeina se priporoča za povečanje pozornosti, zmogljivosti in

zmanjšanje utrujenosti. Še posebej učinkovit je, ko je pozornost že

zmanjšana in utrujenost že prisotna.

A.

B.

Michael in sod., 2008;

Brice in Smith, 2001.

Kofein povzroča

blago odvisnost,

prenehanje

uživanja pa

odtegnitvene

simptome.

Blage odtegnitvene simptome lahko povzroči že prenehanje uživanja 100

mg kofeina na dan, zato se v izogib neprijetnim simptomom priporoča

postopno zmanjševanje količine zaužitega kofeina in šele nato popolno

prenehanje.

D. Juliano in Griffiths, 2004.

55

Tabela 19: Pregled priporočil za trditve št. 3., 4. in 5. glede na stopnjo in vir.

Predmet trditve Priporočilo Stopnja Vir

Uživanje kofeina

zviša krvni tlak in

pospeši srčni

utrip.

Priporoča se uživanje 3 ali več* skodelic kave na dan ali pa <1 dan;

uživanje manjših količin (1-3 skodelice / dan) je namreč povezano z rahlo

višjim tveganjem za razvoj hipertenzije.

A. Zhang in sod., 2011.

Zmerno uživanje

kofeina ne

pomeni tveganja

za srčnožilne

bolezni.

Priporoča se uživanje 2-3 (300-450 ml) skodelic kave na dan, uživanje

večjih ali manjših količin je povezano z višjo incidenco srčnožilnih

bolezni.

B.

Happonen in sod., 2004.

Priporoča se uživanje kave kot vir antioksidantov, saj lahko le-tem

pripišemo varovalni učinek na incidenco srčnožilnih bolezni.

B.

C.

Panagiotakos in sod., 2003;

Happonen in sod., 2004.

Učinki kofeina na

ravnovesje

kalcija in

zmanjšanje

kostne mase so

zanemarljivi.

Pri vnosu 200-300 mg kofeina na dan se priporoča vnos vsaj 750 mg

kalcija dnevno.

B. Ilich in sod., 2002.

Priporoča se uživanje 1-2 jedilnih žlic mleka v kavi, saj le-ta izniči učinek

kave na kostno maso.

C. Heaney, 2002.

*Glejte tudi Pregled priporočil za trditev št. 11 (Tabela 23, str. 59).

56

Tabela 20: Pregled priporočil za trditvi št. 6. in 7. glede na stopnjo in vir.

Predmet trditve Priporočilo Stopnja Vir

Uživanje kave je

povezano s

povišano

koncentracijo

celokupnega

holesterola in

LDL v serumu.

Ker povišanja celokupnega holesterola in LDL ne povzroča kofein ampak

kahveol in kafestol, ljudem s povišanim celokupnim holesterolom in LDL

odsvetujemo uživanje kave, pri kateri se pri varjenju ne uporablja papirnat

filter, saj je lahko pri uživanju velikih količin običajne kave prispevek k

povišanju holesterola pomemben (2 mg/dL (0,05 mmol/L) na skodelico).

B.

B.

Mensink in sod., 1995;

Jee in sod., 2001.

Priporoča se uživanje filter kave, ki ima zanemarljive učinke na celokupni

holesterol in LDL, saj oljnati snovi kahveol in kafestol ostaneta na

papirnatem filtru.

A. Jee in sod., 2001.

Kofein

preprečuje

debelost ter

pomaga pri

hujšanju.

Priporoča se uživanje zmernih* količin kofeina kot pomoč pri vzdrževanju

telesne mase in hujšanju.

A.

B.

Rudelle in sod., 2007;

Acheson in sod., 2004.

Če se uživa kofein kot način vzdrževanja telesne mase in hujšanja, je

priporočljivo omejiti in upoštevati kalorični doprinos živil, ki jih uživamo

skupaj s kofeinom oz. kofeinskimi napitki (mleko, smetana, sladkor).

D. Heckman in sod., 2010.

Ob uživanju kofeina z namenom kontrole telesne mase, se priporoča

telesno vadbo, ki še dodatno poveča porabo energije.

B. Acheson in sod., 2004.

*Glejte tudi Pregled priporočil za trditev št. 11 (Tabela 23, str. 59).

57

Tabela 21: Pregled priporočil za trditvi št. 8. in 9. glede na stopnjo in vir.

Predmet trditve Priporočilo Stopnja Vir

Uživanje kofeina

(kava) zmanjša

incidenco

sladkorne bolezni

tipa 2.

Priporoča se pitje več kot 2 skodelic kave na dan*, saj deluje varovalno na

incidenco sladkorne bolezni tipa 2.

B. van Dam in Hu, 2005.

Priporoča se tudi uživanje »brezkofeinske« kave, ki ima prav tako

varovalni učinek.

A. Salazar-Martinez in sod.,

2004.

Uživanje

čokolade je

povezano z nižjo

incidenco

srčnožilnih

bolezni in z

nižjim krvnim

tlakom.

Priporoča se uživanje kakavovih izdelkov kot vir antioksidantov

(flavonoidov, epikatehinov, katehinov in procianidinov).

A. Natsume in sod., 2000.

Že zelo majhne količine (6 g/dan) čokolade imajo pomembne učinke na

krvni tlak in incidenco srčnožilnih bolezni, zato se priporoča redno

uživanje čokolade, pa čeprav manjših količin.

B.

B.

Djoussé in sod., 2011;

Buijsse in sod., 2010.

Priporoča se uživanje temne čokolade s čim večjo vsebnostjo kakavovih

delov, manj priporočljivo pa je uživanje mlečne čokolade.

A.

A.

A.

Serafini in sod., 2003;

Mullen in sod., 2009;

Natsume in sod., 2000.

*Glejte tudi Pregled priporočil za trditev št. 11 (Tabela 23, str. 59).

58

Tabela 22: Pregled priporočil za trditve št. 10. glede na stopnjo in vir.

Predmet trditve Priporočilo Stopnja Vir

Učinki pravega

čaja se razlikujejo

od učinkov kave.

Za znižanje krvnega tlaka se priporoča pitje 5 skodelic* čaja na dan. A.

Nantz in sod., 2009.

Pravi čaj se priporoča kot preventivo srčnožilnih bolezni. Preventivno

delujejo 3 skodelice čaja.

A. Peters in sod., 2001.

Pitje pravega čaja se priporoča za doseganje relaksacije, zmanjšanje

anksioznosti, izboljšano pomnjenje, večjo kreativnost in boljšo

zmogljivost pod stresom.

C. Eschenauer in Sweet, 2006.

Priporoča se pitje pravega čaja brez dodatka mleka. B Lorenz in sod., 2007.

Priporoča se pitje zelenega čaja namesto črnega, saj ima višjo

antioksidativno moč.

B. Lee in Lee, 2002.

*Glejte tudi Pregled priporočil za trditev št. 11 (Tabela 23, str. 59).

59

Tabela 23: Pregled priporočil za trditev št. 11. glede na stopnjo in vir.

Predmet trditve Priporočilo Stopnja Vir

Uživanje zmernih

količin kofeina ne

predstavlja

tveganja za

zdravje.

Priporoča se vnos do največ 400 mg kofeina na dan, oziroma 6 mg/kg TM.

To je količina kofeina, ki pri zdravih ljudeh nima negativnih učinkov na

zdravje.

C.

C.

Heckman in sod., 2010;

Nawrot in sod., 2003.

Ženske, ki želijo zanositi ali so že noseče, morajo omejiti vnos kofeina na

največ 200 mg/dan.

C.

Food Standards, 2008.

Upoštevati je potrebno, da povprečna skodelica kave vsebuje 105 mg

kofeina, povprečna skodelica pravega čaja pa 40 mg.

A. Food Standards, 2004.

Zdravim posameznikom se priporoča omejitev vnosa na maksimalno 3-4

skodelice kave in maksimalno 10 skodelic pravega čaja.*

D.

D.

B.

Heckman in sod., 2010;

Nawrot in sod., 2003;

Food Standards, 2004.

*Priporočilo je le okvirno, saj lahko količina kofeina zelo variira glede na surovino, način priprave in velikost skodelice. Več v poglavju: »Priporočen

dnevni vnos kofeina«.

60

9 RAZPRAVA

Rezultati kvalitativne analize študij in strokovnih člankov potrjujejo, da je zmerno uživanje

kofeina varno. Še več, študije potrjujejo, da je uživanje kofeinskih živil povezano tudi z

nižjo incidenco številnih bolezni. Še posebej velja za škodljivo živilo kava, za katero v

pregledu literature ugotavljamo, da je možno številne negativne učinke pripisati

spremljajočim dejavnikom, kot so kajenje (Happonen in sod., 2004) in slabša prehrana

(Ilich in sod., 2002). Na splošno ugotavljamo, da te dejavnike avtorji upoštevajo tudi pri

izvedbi študij.

9.1 Toleranca, odvisnost in vplivi kofeina na zbranost in spanje

Odtegnitveni sindrom, ki nastane po odtegnitvi kofeina, je neprijeten in lahko pomeni tudi

slabšo zmogljivost posameznika. Pri postopnem zniževanju odmerka kofeina na 25-50 mg

na dan, se odtegnitveni simptomi ne pojavijo (Griffiths in Mumford, 2000). Fizična

odvisnost od metilksantinov je možna, a je veliko manjša od odvisnosti od nikotina,

kokaina, amfetaminov in morfija (Nehlig, 2007).

Nekateri avtorji menijo, da ima kofein le minimalne in zanemarljive učinke na zbranost,

pozornost, zmogljivost in zmanjšanje utrujenosti pri abstinentih, večje učinke pa naj bi

imel le pri rednih uživalcih zaradi popustitve odtegnitvenih simptomov (Rogers in

Dernoncourt, 1998; Rogers in sod., 2003; Rogers, 2009).

S pomočjo infrardeče reflektorne okulografije je Michael s sodelavci (2008) dokazal, da

kofein poveča pozornost, zmogljivost in zmanjša utrujenosti tudi pri abstinentih. Ti učinki

so bolje izraženi takrat, ko je zbranost zmanjšana, čeprav so učinki jasno izraženi tudi pri

spočitih in zbranih posameznikih. Do podobnih ugotovitev sta prišla tudi Brice in Smith

(2001), ki sta raziskovala vpliv kofeina na vožnjo in zaključila, da lahko zaradi zmanjšanja

utrujenosti ter povečanja pozornosti in zbranosti kofein prispeva k varnejši vožnji. Tudi

zaradi teh učinkov ljudje radi posegajo po kofeinu (Brice in Smith, 2001).

61

Kofein spodbuja budnost zaradi svojega delovanja na adenozinske receptorje (Fredholm in

sod., 1999), kar prispeva k slabši kvaliteti spanja, zato Sin s sodelavci (2009) v okviru

spalne higiene predlaga opustitev uživanja kofeina pri osebah, ki imajo težave z

nespečnostjo. Osebam, ki nimajo težav z nespečnostjo pa predlagajo, da ne uživajo kofeina

6 ur pred spanjem.

9.2 Učinki naravnih poživil na zdravje kosti in ravnovesje kalcija

Interpretacija učinka kofeina na metabolizem kalcija je težavna, saj je uživanje kave

povezano tudi z ostalimi faktorji tveganja za razvoj osteoporoze (Commitee, 2001).

Številni avtorji se strinjajo, da lahko uživanje kofeina dodatno prispeva k razvoju

osteoporoze, ampak le, če je vnos kalcija že sicer nizek (Bruce in Spiller, 1998; Ilich in

sod., 2002; Heaney, 2002; Nawrot in sod., 2003; Heckman in sod., 2010). Vnos kalcija, pri

katerem se negativni učinki kofeina izničijo, je od 750-800 mg/dan (Heckman in sod.,

2010; Ilich in sod., 2002). Negativne učinke kofeina na ravnovesje kalcija lahko torej

izničimo že z 1-2 jedilnimi žlicami mleka v kavi (Heaney, 2002).

Pravemu čaju ne glede na njegovo vsebnost kofeina pripisujejo pozitivne učinke na gostoto

kosti (Gardner in sod., 2007). Chen s sodelavci (2003) je zaključil, da so ti učinki majhni in

ne vplivajo na pogostost osteoporotičnih zlomov.

9.3 Učinki naravnih poživil na prebavila

Kava ima številne zaželene in tudi nezaželene učinke na prebavila, zagotovo pa ni vzrok za

peptični ulkus (Ostensen in sod., 1985).

Glede na pregledano literaturo odsvetujemo pitje kave ljudem z žolčnimi kamni, pri katerih

to izzove bolečine (Boekema in sod., 1999), saj se volumen žolčnika zaradi kontrakcije

zmanjša za 30 %, poveča se tudi nivo holecistokinina (Douglas in sod., 1990).

Kava lahko povzroča dispeptične simptome pri zdravih in pri pacientih z ulkusom; še

posebej so ti simptomi pogosti pri pacientih s funkcionalno dispepsijo (Elta in sod., 1990).

Možen vzrok za to je pričakovanje simptomov in iskanje vzrokov za svojo bolezen (Talley

in sod., 1988). Pitje kave odsvetujemo tistim pacientom z GERB, pri katerih kava povzroča

62

gastro-ezofagelani refluks. Simptome povzroča tudi »brezkofeinska« kava, čeprav trajajo

krajši čas (Wendl in sod., 1994; Boekema in sod., 1999).

Kofein stimulira gibanje kolona (Rao in sod., 1998); ta učinek lahko pomaga nekaterim

pacientom pri blažjih težavah z zaprtostjo (Boekema in sod., 1999).

9.4 Učinki naravnih poživil na debelost in sladkorno bolezen tipa 2

Številni avtorji ugotavljajo, da kofein poveča razpoložljivost energije z lipolizo maščob in

poveča porabo energije tako, da pospeši metabolizem (Acheson in sod., 2004; Dallas in

sod., 2008). Številne študije dokazujejo, da ima kofein učinek na bilanco energije, saj

povzroča lipolizo. Oksidira pa se le del sproščenih maščobnih kislin, delež pa bi bil še

manjši, če ne bi kofein povečal tudi porabe energije zaradi hitrejšega metabolizma. Zato pa

je kofein v kombinaciji s telesno vadbo bolj učinkovit pri porabi energije (Acheson in sod.,

2004). Še zlasti je bil kofein učinkovit pri kontroli telesne mase v kombinaciji z efedrinom,

ki so ga zaradi neželenih učinkov v prehranskih dopolnilih prepovedali (Diepvens, in sod.,

2007; Food and droug, 2004; Haller in sod., 2002).

Prav tako pripisujejo učinke na zmanjšanje telesne mase katehinom prisotnim v zelenem

čaju (Diepvens, in sod., 2007; Westerterp-Plantenga in sod., 2006; Dulloo in sod., 2000),

kar bi lahko pomenilo, da zeleni čaj nudi močnejše učinke na zmanjšanje telesne mase pri

enakem ali manjšem vnosu kofeina.

Pri uporabi kofeina za kontrolo telesne mase je potrebno upoštevati doprinos kalorij zaradi

hranil, ki spremljajo kofein v živilih (dodan sladkor, mleko itd.) in potencialne negativne

učinke kofeina (še posebej v večjih odmerkih) (Heckman in sod., 2010).

Morda je prav povečana poraba energije in s tem povezana nižja telesna masa vzrok za

nižjo incidenco sladkorne bolezni tipa 2, saj je previsoka telesna masa eden glavnih

vzrokov za sladkorno bolezen tipa 2 (WHO, 2011b). V študiji so bili upoštevani dejavniki

tveganja (kajenje in drugi dejavniki tveganja za srčnožilne bolezni) in temu primerno

prilagojeni rezultati (van Dam in Hu, 2005). Kljub dokazanim pozitivnim učinkom kave na

incidenco sladkorne bolezni je še prezgodaj za povečevanje uživanja kave kot javno

63

zdravstveno strategijo, saj je potrebno pretehtati še druge učinke kave na zdravje (van Dam

in Hu, 2005).

9.5 Učinki naravnih poživil na srčnožilni sistem

Avtorji številnih študij zaključujejo, da je učinek kofeina na krvni tlak malenkosten, še

posebej zaradi razvoja tolerance (Astrup in sod., 1990; Green in sod., 1996). S pomočjo

metaanalize je Zhang s sodelavci (2011) zaključil, da uživanje >3 skodelic kave na dan ni

povezano s povišanim tveganjem za hipertenzijo v primerjavi z <1 skodelico kave na dan.

Rahlo višje tveganje je povezano z uživanjem 1-3 skodelic kave na dan.

James (2007) pa opozarja, da kofein kljub razvoju tolerance zvišuje povprečni krvni tlak

pri splošni populaciji. Lane s sodelavci (2002) ugotavlja, da abstinenca od kofeina zniža

krvni tlak za 4.6 mm Hg (sistolični) in 2.6 mm Hg (diastolični). James (2007) predvideva

tudi, da bi prenehanje uporabe kofeina znižalo smrtnost zaradi možganskega infarkta za 9-

14 % in za 17-24 % znižalo smrtnost zaradi koronarne srčne bolezni. Prav tako bi se znižal

serumski holesterol in homocistin pri uživalcih kave (MacMahon in sod., 1990). Nawrot s

sodelavci (2003) opozarja na konfliktne rezultate številnih študij, čemur so verjetno vzrok

metodološke težave, napačna klasifikacija zaradi razvite tolerance in učinek kajenja na

razpolovni čas kofeina v plazmi.

Vsi pregledani avtorji pa ugotavljajo, da pravi čaj ne povzroča hipertenzije, ampak celo

znižuje krvni tlak, kar pripisujejo aminokislini L-teanin, ki deluje antagonistično na učinke,

ki jih ima kofein na krvni tlak (Rogers, 2009; Eschenauer in Sweet, 2006).

Uživanje kave (tudi »brezkofeinske«) dokazano poviša koncentracijo celokupnega

holesterola in LDL (Gardner in sod., 1998; Jee in sod., 2001; Nawrot in sod., 2003). Morda

je pri zdravih povišanje koncentracije serumskega holesterola za 2 mg/dL (0,05 mmol/L)

na skodelico kave (Jee in sod., 2001), ki se zvišuje od odmerka odvisno (več popite kave,

višji holesterol) zanemarljivo. Povišanje koncentracije celokupnega holesterola in LDL

(Happonen in sod., 2004) pa je lahko pomembno pri pacientih s hiperholesterolemijo, zato

je bolj priporočljivo uživanje filter kave, saj ima le ta zanemarljive učinke na koncentracijo

serumskega holesterola (Jee in sod., 2001; Mensink in sod., 1995).

64

Študije kažejo na razmerje med zaužito kavo in incidenco srčnožilnih bolezni v obliki črke

J, kar pomeni, da so najbolj ogroženi pivci velikih količin kave, sledijo pa jim abstinenti in

občasni pivci kave (Happonen in sod., 2004; Panagiotakos in sod., 2003), pri teh je Zhang

s sodelavci (2011) ugotovil višjo incidenco hipertenzije, morda zaradi nepridobljene

tolerance na učinke kofeina na srce in ožilje.

Najbolj varovalno torej delujejo zmerne količine kave, verjetno zaradi v kavi prisotnih

antioksidantov, katerih učinek prevlada morebitne škodljive učinke zmernih odmerkov

kofeina (Happonen in sod., 2004; Panagiotakos in sod., 2003).

Avtorja Happonen s sodelavci (2004) in Panagiotakos s sodelavci (2003) se razlikujeta pri

definiranju lahkega, zmernega in prekomernega pitja. Panagiotakos s sodelavci (2003)

definira zmerno pitje kot pitje <300 ml na dan, prekomerno 300-600 ml/dan in zelo

prekomerno >600 ml/dan. Happonen s sodelavci (2004) pa definira lahko pitje kot pitje do

375 ml/dan ali manj, zmerno kot 375-813 ml/dan in prekomerno kot več kot 814 ml/dan.

Prva skupina avtorjev je raziskavo opravljala v Grčiji, druga pa na Finskem. V obeh

raziskavah so bili uporabljeni različni načini priprave kave. Happonen s sodelavci (2004)

priporoča uživanje 300-450 ml/kave na dan, Panagiotakos s sodelavci (2003) pa priporoča

zauživanje do 300 ml kave na dan.

V obeh raziskavah (Happonen in sod., 2004; Panagiotakos in sod., 2003) so upoštevali

vpliv kajenja. Kajenje je Happonen s sodelavci (2004) tudi posebej raziskoval v

kombinaciji s pitjem kave, kar je razvidno iz krivulje (Graf 2, str. 31). Glede na druge

raziskave in na splošno priporočilo za uživanje kofeina - 400 mg/dan, povzeto po Heckman

s sodelavci (2010) in Nawrot s sodelavci (2003) smo v priporočilih uporabili raziskavo, ki

jo je opravil Happonen s sodelavci (2004). Vzrok različnih rezultatov bi bila lahko zelo

različna prehrana prebivalcev Grčije in Finske ter različni načini priprave kave. Pri

različnih pripravah kave pa lahko količina aktivnih snovi zelo variira.

65

9.6 Kava, čaj in čokolada

Nekateri avtorji (James, 2007) opozarjajo na škodljive učinke kofeina na krvni tlak, Zhang

s sodelavci (2011) prav tako ugotavlja nekoliko višjo incidenco hipertenzije pri tistih

pivcih kave, ki kavo uživajo v manjših količinah ali pa redko. Učinek čaja na krvni tlak pa

je drugačen od učinka kave. V študijah ugotavljajo manjšo incidenco srčnožilnih bolezni

pri pivcih čaja (Arts in Hollman, 2005; Peters in sod., 2001). To bi lahko pripisali

polifenolom prisotnim v čaju ter njihovim učinkom na serumski holesterol, koagulacijo in

protivnetnim učinkom (Nantz in sod., 2009).

L-teanin, prisoten v čaju, znižuje krvni tlak in deluje antagonistično na učinke kofeina na

krvni tlak (Rogers, 2009; Eschenauer in Sweet, 2006; Nantz in sod., 2009). Kofein poviša

zbranost, nervozo in krvni tlak, L-teanin pa antagonizira njegov učinek na krvni tlak, ne

vpliva pa na nervozo, zbranost in razpoloženje. L-teanin bi lahko bil uporaben v

kombinaciji z antihipertenzivi (Rogers in sod., 2008). L-teanin zmanjša psihično

vzdraženost povzročeno s kofeinom. Vsebnost L-teanina v čaju pojasnjuje razliko v

učinkovanju kave in čaja – kava je bolj stimulirajoča, čaj pa bolj pomirjujoč. L-teanin ima

verjetno učinke tudi na anksioznost povzročeno s kofeinom, kar pa je zaradi hitrega

razvoja tolerance na ta učinek manj pomembno (Rogers, 2007).

Zeleni in črni čaj, od odmerka odvisno, inhibirata peroksidacijo (delovanje prostih

kisikovih radikalov) in vitro (Serafini in sod., 1996). Leung s sodelavci (2001) je ugotovil,

da imajo teaflavini prisotni v črnem čaju vsaj enako antioksidativno potenco kot katehini

prisotni v zelenem čaju. Konverzija katehinov v teaflavine ne spremeni bistveno njihovih

sposobnosti nevtralizacije prostih radikalov. To dejstvo so citirali in tudi napačno

interpretirali številni avtorji. Lee in Lee (2002) sta se odzvala na raziskavo Leunga s

sodelavci (2001). To, da imajo teaflavini, še posebej teaflavin-3,3'-digalat (TF3), močno

antioksidativno aktivnost podobno epigalokatehin galatu (EGCG) (Slika 3, str. 19), drži.

Upoštevati je pa potrebno koncentracije vseh antioksidantov skupaj, koncentracija le-teh

pa je v črnem čaju manjša (Graf 1, str. 20). Antioksidativna moč (nevtralizacija kisikovih

radikalov) porcije črnega čaja je zato manjša (ekvivalentna 239 mg vitamina C) kot pri

zelenem čaju (ekvivalentna 436 mg vitamina C). Avtorja zato zaključita, da je zeleni čaj

66

bolj koristen za zdravje od črnega čaja. Serafini s sodelavci (1996) je ugotovil, da je zeleni

čaj po antioksidativni aktivnosti šestkrat bolj potenten od črnega čaja, Leenen s sodelavci

(2000) prav tako ugotavlja pomembno večjo antioksidativno aktivnost zelenega čaja.

Antioksidativna aktivnost polifenolnih snovi je odvisna tudi od absorpcije.

Leenen s sodelavci (2000) ni opazil sprememb antioksidativne aktivnosti v plazmi ob

dodatku mleka, medtem ko je Serafini s sodelavci (1996) ugotovil, da dodatek mleka

popolnoma inhibira antioksidativni učinek, saj polifenoli prisotni v čaju tvorijo komplekse

z beljakovinami. Antioksidativni učinek je meril v plazmi prostovoljcev. Lorenz s

sodelavci (2007) je s pomočjo raziskav vpliva dodatka mleka na celičnih kulturah

(endotelijske celice) in podganjih aortnih obročkih prav tako ugotovil inhibitorne lastnosti

mleka na antioksidativno aktivnost substanc v čaju.

Splošno razširjeno mnenje je, da kofein vsebujoče pijače zaradi kofeina, ki deluje

diuretično, povzročajo dehidracijo, kar zagotovo velja za višje odmerke kofeina (Gardner

in sod., 2007). Ruxton in Hart (2011) sta v randomizirani kontrolni študiji ugotovila, da

ima črni čaj podobne hidracijske lastnosti kot voda. Uživanje kofeinskih pijač povzroči

povečano odvajanje urina v primeru uživanja več kot 250-300 mg kofeina naenkrat (2-3

skodelice kave ali 5-8 skodelic čaja) pri nevajenih uživalcih (sčasoma se razvije toleranca).

Uživanje kofeinskih pijač v normalnih količinah torej ne vpliva na status hidracije

(Maughan in Griffin, 2003).

V primerjavi s povprečnim zeliščnim čajem, črni čaj kar petkrat manj (še vedno več kot

voda) poškoduje zobno sklenino zaradi kislinske erozije (Brunton in Hussain, 2001), kar bi

lahko pomenilo, da je kot pijača za redno uživanje primernejši.

Polifenolne snovi v kavi, čaju in čokoladi imajo tudi negativne učinke, polifenolne snovi se

namreč vežejo na železo in druge minerale ter inhibirajo njihovo absorpcijo (Boccio in

Iyengar, 2003). Običajno pa tudi uživanje velikih količin ni problem, še posebej, če je v

hrani prisotno dovolj faktorjev, ki izboljšajo absorpcijo železa (askorbinska kislina, meso

in ribe). Pri anemiji pa se priporoča večji vnos askorbinske kisline in z železom obogatena

živila; s polifenoli bogata živila pa naj se uživajo med obroki in ne pri obrokih (Zijp in

sod., 2000).

67

Uživanje čokolade je povezano z manjšo incidenco srčnožilnih bolezni (Buijsse in sod.,

2010; Djoussé in sod., 2011; Ding in sod., 2006), še posebej uživanje temne čokolade, saj

mleko inhibira učinke polifenolov, prisotnih v kakavu (Serafini in sod., 2003; Mullen in

sod., 2009; Natsume in sod., 2000). Čokolada ima od vseh z antioksidanti bogatih živil, ki

so pogosta v naši prehrani (rdeče vino, čaj itd.), največjo koncentracijo antioksidantov in

zato največjo moč nevtralizacije kisikovih radikalov na 100 g in na 100 kcal (Graf 4 in

Graf 5, str. 68) (Steinberg in sod., 2003). Verjetno je tako tudi zato, ker čokolado uživamo

v celoti, čaj in kavo pa le kot poparke.

Graf 4: Primerjava vsebnosti flavonoidov (flavanolov in procianidinov) v različnih živilih.

*Pri pripravi črnega čaja so uporabili 2 g listov na 200 ml vode. Povzeto po Steinberg in

sod., 2003.

0 50 100 150 200

Kakavova masa

Temna čokolada

Mlečna čokolada

Jabolka

Rdeče vino

Črni čaj *

1400

170

70

106

22

40

85

14

130

25 mg na 100 kcal

mg na 100 g

68

Graf 5: Primerjava moči nevtralizacije kisikovih radikalov (ORAC). Uporabljena merska

enota so mmol Trolox (vodotopen derivat vitamina E) ekvivalenti. *Pri pripravi črnega

čaja so uporabili 2 g listov na 200 ml vode. Povzeto po Steinberg in sod., 2003.

Stearinska kislina, ki je najbolj zastopana nasičena maščobna kislina v čokoladi, je

razmeroma nevtralna (Mensink in sod., 2003; Hunter in sod., 2010). Flavonoidi pa imajo

varovalen učinek na srčnožilne bolezni, kar je dobro potrjeno s številnimi študijami

(Franco in sod., 2004).

Količine dnevno zaužite čokolade, ki že kažejo pozitivne učinke na srčnožilnih bolezni, so

zelo nizke; že 6 g temne čokolade/dan (Buijsse in sod., 2010) in 28 g raznih vrst

čokolade/več kot 5-krat na teden (Djoussé in sod., 2011) lahko precej zmanjša incidenco

srčnožilnih bolezni (Buijsse in sod., 2010; Djoussé in sod., 2011). Uživanje običajnih

količin čokolade zniža tudi krvni tlak (Desch in sod., 2010), ta učinek lahko razen

antioksidantom pripišemo tudi razmeroma visoki vsebnosti kalija in magnezija v čokoladi

(Tabela 2, str. 24), saj so v številnih študijah ugotovili pozitivne učinke kalija in magnezija

na krvni tlak (Steinberg in sod., 2003). Uživanje čokolade je pogosto povezano z manjšim

uživanjem sadja in zelenjave, še posebej zato so varovalni učinki čokolade toliko bolj

očitni (Buijsse in sod., 2010). Uživanje ne-čokoladnih sladkarij je namreč povezano z 49 %

višjo prevalenco srčnožilnih bolezni v primerjavi s tistimi, ki le teh ne uživajo (Djoussé in

sod., 2011).

0 10 20 30 40 50

Kakavova masa

Temna čokolada

Mlečna čokolada

Jabolka

Rdeče vino

Črni čaj *

40

13,1

6,7

0,2

0,7

1,6

2,7

1,3

0,3

0,9 ORAC, mmol Trolox ekvivalenti na 100 kcal

ORAC, mmol Trolox ekvivalenti na 100 g

69

9.6.1 Vplivi fluora v čaju na zdravje

Dolgoročen vnos fluora nad 14 mg/dan je povezan z večjo incidenco zlomov pri celotni

populaciji. Skeletna fluoroza se ne pojavlja kadar je vnos fluora pri odraslih manjši od 10

mg/dan (International Programme, 2002). Avtorji so uporabili faktor negotovosti 5 in

določili maksimalen dnevni vnos pri odraslih, ki znaša 0.12 mg fluora/kg TM. Kot

maksimalen vnos za odrasle so določili 7 mg fluora/dan (pri masi 60 kg) (European food,

2005).

Zobna fluoroza pri otrocih se pri vnosu 0.1 mg/fluora na kg TM pojavlja v manj kot 5 %.

Za otroke do 8 let starosti je zato maksimalni priporočen vnos 0.1 mg/kg TM. V predelih,

kjer vodo fluorirajo, oziroma v predelih, kjer voda naravno vsebuje fluor, je optimalna

vsebnost fluora v vodi 1 mg/L (European food, 2005).

Vsebnost fluora v pravem čaju zelo variira in je lahko tudi dober pokazatelj kvalitete, saj

čaji narejeni iz starejših listov, vejic ali celo odpadlih listov vsebujejo velike količine

fluora. Še posebej visoko vsebnost fluora ima »brick tea«, to so čajni listi slabše kvalitete

stisnjeni v kocke, podobne opekam (Slika 2, str. 17). V krajih kjer se uživa, je pogosta tudi

fluoroza. V spodnji tabeli (Tabela 24) so prikazane količine fluora v različnih vrstah čaja in

priporočene količine. Uporabljeno je bilo različno trajanje varjenja (Fung in sod., 1999).

Tabela 24: Vsebnost fluora in priporočen vnos. Povzeto po Fung in sod., 1999.

Vrsta čaja Količina fluora

izločenega med

pripravo (mg/L)

Priporočen varni

dnevni vnos (L)

Priporočen vnos, ki

še ne povzroči

fluoroze (L)

Zeleni čaj 1,2-1,7 2,4-1,8 7,6-5,9

Oolong čaj 0,6-1,0 3,6-2,7 11,8-8,7

Puerh čaj 0,9-1,6 2,9-1,9 9,3-6,2

Črni čaj (Kitajska) 1,0-1,9 2,7-1,7 8,7-5,4

Črni čaj (globalno) 0,9-1,7 2,9-1,8 9,3-5,9

»Brick tea« 2,2-7,3 1,5-0,5 4,8-1,7

V Sloveniji vode ne fluoriramo, čeprav je ugotovljeno, da koncentracija fluora v vodi 1

mg/L zmanjša incidenco kariesa (Vukovič, 2003).

70

9.7 Priporočen dnevni vnos naravnih poživil

Nawrot s sodelavci (2003) je na podlagi obsežnega pregleda literature zaključil, da

odmerki do 400 mg kofeina na dan (6 mg na kg telesne mase pri 65 kg osebi) niso

povezani s splošno toksičnostjo, negativnimi učinki na srčnožilni sistem, spremembami v

obnašanju pri odraslih, povišano incidenco raka in učinki na moško plodnost. Prav tako

vnos do 400 mg kofeina ni povezan z neželenimi učinki na kostno maso in bilanco kalcija

(ob zadostnem vnosu). Kofein lahko negativno vpliva na ženske, ki nameravajo zanositi ali

so že noseče, zato Nawrot s sodelavci (2003) svetuje omejitev vnosa kofeina na

maksimalno 300 mg na dan (4.6 mg kg telesne mase pri 65 kg osebi), Food standards

agency (FSA) (2008) pa ugotavlja, da večina nosečnic tako ali tako ne zaužije več kot 200

mg kofeina na dan, zato preventivno svetujejo naj vnos kofeina ne bi presegel 200 mg.

Prav tako so ogrožena skupina otroci. Ugotavljajo spremenjeno obnašanje, nemir, ki se

lahko pojavijo pri vnosu kofeina 2.5 mg na kg telesne mase (Bernstein in sod., 1994).

Zaradi možnih dolgoročnih učinkov na razvoj otrok in pomanjkljivih dokazov avtorji

svetujejo pazljivost pri vnosu kofeina pri otrocih (Nawrot in sod., 2003).

Tabela 25: Vsebnost kofeina v 196 ml kave (skodelica) glede na metodo varjenja. Povzeto

po Bunker in McWilliams, 1979.

Način priprave Vsebnost kofeina (mg)

Filter kava

Espresso (42 do 56 ml)*

Kuhana (Turška, Francoska)

Instantna

»Brezkofeinska«, kuhana

»Brezkofeinska«, instantna

115-175

100

80-135

65-100

3-4

2-3

* Porcija esspressa je 42 do 56 ml.

Tabela 26: Vsebnost kofeina v pravem čaju in kakavu. Cooper in sod., 2007; National

nutrient, 2012.

Črni čaj (porcija) Zeleni čaj (porcija) Temna čokolada 100 g

30-60 mg (Cooper in

sod., 2007).

20-50 mg (Cooper in

sod., 2007).

80 mg (National nutrient,

2012).

71

10 SKLEP

Kofeinska živila so razširjena in priljubljena po vsem svetu, vsebnost metilksantinov pa je

verjetno eden od razlogov za njihovo priljubljenost. Prisotnost in učinki metilksantina

teofilina so zanemarljivi, se pa teofilin in teobromin ob paraksantinu pojavljata kot

presnovka kofeina. Na metabolizem in absorpcijo vplivajo številni dejavniki, še posebej

pomemben je razvoj tolerance. Kofein poveča budnost, zbranost in pozornost, predvsem,

ko so le-ti že zmanjšani; ta učinek ni samo posledica popustitve neprijetnih odtegnitvenih

simptomov. Le-ti so neprijetni in se pojavijo po odtegnitvi kofeina, kar uporabnika

spodbuja k rednemu uživanju. Uživanje kofeina pred spanjem lahko povzroči nespečnost.

Eden od razlogov, zakaj je delovanje kofeina v naravnih poživilih drugačno od čistega

kofeina, je tudi tvorjenje kompleksov, predvsem s polifenoli; tako vezan kofein se nekoliko

počasneje sprošča.

Kava je pri nas najbolj razširjeno poživilo. Vsebnost metilksantinov v njej zelo variira

glede na vsebnost le-teh v zrnih in glede na način priprave. Tako ima lahko espresso kar

štirikrat več kofeina kot turška kava na enako volumsko enoto, se pa zato uživa v manjših

porcijah. Potrebno je omeniti, da »brezkofeinska« kava prav tako vsebuje manjše količine

kofeina.

Kava vsebuje tudi fenolne spojine, ki delujejo kot antioksidanti. Pripisujejo pa se ji tudi

številni neugodni učinki, kot so peptični ulkus, srčnožilne bolezni, osteoporoza, povišani

serumski lipidi in višji nivo glukoze v krvi. Precej teh učinkov lahko pripišemo kajenju in

slabi prehrani, ki sta pogosta spremljevalca velikih količin zaužite kave.

Pri pitju kave je bil opazovan pojav J krivulje. Pitje zmernih količin kave namreč deluje

varovalno na incidenco srčnožilnih bolezni, pitje prekomernih količin kave pa povzroča

povišano incidenco srčnožilnih bolezni. Uživanje manjših količin kave pa zanimivo prav

tako pomeni višjo incidenco srčnožilnih bolezni. Podobno opažajo tudi višjo incidenco

hipertenzije pri občasnih pivcih kave, ne pa tudi pri zmernih. Zato priporočamo zmerno in

72

redno uživanje kave ali pa naj se le-ta ne bi uživala oz. čim redkeje. Takšen učinek ni

prisoten pri pravem čaju.

Pitje kave spodbuja razvoj osteoporoze samo pri že sicer prenizkem vnosu kalcija. Vpliv

na razvoj peptičnega ulkusa ni dokazan, dokazan pa je rahel odvajalni učinek. Povzroča

tudi količne bolečine pri bolnikih z žolčnimi kamni. Kava kratkoročno poviša krvni

sladkor, dolgoročno pitje, predvsem večjih količin kave pa pomeni občutno nižjo incidenco

sladkorne bolezni tipa 2. Pitje kuhane kave je povezano tudi s povišanimi LDL in

celokupnim holesterolom, ta učinek pa ni prisoten pri filter kavi, saj snovi odgovorne za

povišanje holesterola ostanejo na filtrirnem papirju. Kava, druga kofeinska živila in

prehranska dopolnila rahlo povišajo porabo energije in lahko pripomorejo k vzdrževanju

telesne mase in hujšanju.

Pravi čaj je v svetu najbolj razširjeno naravno poživilo, pri nas pa je manj prisoten. Črni,

zeleni, beli, oolong in puerh čaj se razlikujejo predvsem v načinu predelave. Listi čajevca

so bogati s polifenoli, ki delujejo kot antioksidanti, prevladuje epigalokatehin galat,

kateremu pripisujejo številne preventivne učinke na razvoj raka, srčnožilnih bolezni itd. Pri

predelavi črnega čaja čajni listi fermentirajo. Pri tem se katehini spremenijo v teaflavine in

tearubigine, ki imajo prav tako antioksidativne lastnosti, le da je skupna antioksidativna

moč črnega čaja približno pol manjša. Dodatek mleka učinke polifenolov izniči.

Delovanje kofeina v pravem čaju se zelo razlikuje od kave, čaj namreč vsebuje

aminokislino L-teanin, le-ta pa deluje antagonistično na učinke kofeina. L-teanin povzroča

relaksacijo brez stranskih učinkov zaspanosti, prav tako ne povzroča anksioznosti, ki je

stranski učinek večjih količin kofeina. Pri pivcih čaja se zniža tudi krvni tlak in incidenca

srčnožilnih bolezni.

Čajevec, še posebej v starih listih in vejicah akumulira fluor. Fluor je esencialni element in

pomemben za zdravje zob in kosti, lahko pa je tudi toksičen kontaminant v živilih, če je

zastopan v prevelikih količinah. Posledica tega je zobna in skeletna fluoroza. Nekatere

vrste čaja, predvsem tisti nižje kvalitete, vsebujejo starejše liste in vejice, le-te pa lahko

vsebujejo velike količine fluora, zato priporočamo previdnost pri uživanju čajev, kot je

»brick tea«. Uživanje pravega čaja lahko še posebej v krajih, kjer voda ni fluorirana in

73

naravno ne vsebuje dovolj fluora (npr. Slovenija), pripomore k boljšemu zdravju zob na

cenovno učinkovit način.

Čokolada in drugi izdelki iz kakava, se za razliko od čaja in kave uživa kot hrana in ne kot

pijača, zato je potrebno upoštevati tudi doprinos makrohranil. Čokolada je tudi razmeroma

dober vir kalija, magnezija, železa, fosforja in kalcija. Pri železu je absorpcija zaradi

prisotnih polifenolov verjetno slabša. Večina energije iz čokolade izhaja iz maščob in to

nasičenih. Najbolj značilna je stearinska maščobna kislina, katere negativni učinki na

razmerje med HDL in LDL ter koncentracijo celokupnega holesterola so manjši od drugih

nasičenih maščob. Vsebuje tudi večjo ali manjšo količino sladkorja in mlečne maščobe.

Čokolada od vseh naravnih poživil vsebuje največ polifenolov, zato imajo že zelo majhne

količine čokolade pomembne učinke za zdravje. Učinki temne čokolade so večji od

učinkov mlečne, saj vsebuje več kakavovih delov, tudi zato, ker se mlečne beljakovine

vežejo s polifenoli in inhibirajo njihove učinke. Čokolada vsebuje manjšo količino kofeina

in količinsko višjo količino teobromina, katerega učinki so šibki. Razširjeno je mnenje, da

čokolada povzroča odvisnost zaradi metilksantinov, ki jih vsebuje, kar pa ne drži; z

raziskavami so namreč ugotovili, da »odvisnost« povzroča njen prijeten okus.

Že uživanje manjših količin čokolade prinaša nižjo incidenco srčnožilnih bolezni in nižji

krvni tlak. Priporočamo uživanje temne čokolade, brez mleka in s čim višjo vsebnostjo

kakavovih delov.

Naravna poživila pogosto veljajo, še posebej kava, za nezdrava živila, ki se jih je potrebno

izogibati. V tej diplomski nalogi smo ugotovili, da temu ni tako. Še vedno pa velja, da je

potrebna zmernost, saj uživanje večjih količin običajno ne prinaša proporcionalno večjih

pozitivnih učinkov na zdravje. Kavo, čaj in čokolado lahko glede na njihove učinke na

zdravje uvrstimo med funkcionalna živila.

Pitje kave je pri nas zelo razširjeno, prav tako uživanje čokolade, čeprav predvsem mlečne.

Pitje pravega čaja pa je slabo razširjeno. Menim, da bi bilo primerno uvesti pravi čaj kot

občasno alternativo energijskim pijačam, sladkim pijačam in kavi v inštitucije kot so

delovna mesta in nekatere bolnišnice. Vsekakor priporočam pitje nesladkanega čaja. Vnos

74

čokolade je še posebej pri mladih visok, dobro bi bilo, če bi vsaj del sladkarij, ki vsebujejo

večinoma sladkor in nimajo dodatne vrednosti (junk food), nadomestili s temno čokolado.

V diplomskem delu smo se osredotočili na srčnožilne in druge predvsem internistične

bolezni, namenoma pa smo zanemarili antikarcinogene učinke naravnih poživil, ki še

posebej v primeru pravega čaja varovalno delujejo na incidenco malignih bolezni.

Menimo, da si antikarcionogeni učinki naravnih poživil zaslužijo posebno in dovolj

obsežno obravnavo še v kakšnem drugem delu. Dobro bi bilo raziskati tudi vlogo naravnih

poživil pri preprečevanju jetrne ciroze, Alzheimerjeve, Parkinsonove in drugih bolezni.

V našem prostoru primanjkujejo klinične študije, ki bi vključevale vpliv naravnih poživil

na zdravje. Diplomsko delo bi lahko predstavljalo teoretično podlago za klinično študijo.

75

11 KAZALO SLIK

Slika 1: Kemična struktura metilksantinov. Povzeto po Dewick, 2006.Error! Bookmark

not defined.

Slika 2: Kofein in paraksantin sta podobna adenozinu v adeninski molekuli. Povzeto po

Dewick, 2006. ........................................................................................................................ 8

Slika 3: Brick tea ................................................................................................................. 17

Slika 4: Epigalokatehin galat (EGCG). Povzeto po Dewick, 2006. .................................... 19

76

12 KAZALO TABEL

Tabela 1: Sestava svežih listov čajevca. Povzeto po Balentine in sod., 1998. .................... 18

Tabela 2: Prehranska vrednost izdelkov iz kakava. Povzeto po National nutrient, 2012. ... 24

Tabela 3: Stopnja dokazov po štiri stopenjski lestvici. Eccles in Mason, 2001. ................. 40

Tabela 4: Ocenjevanje priporočil glede na vir dokazov. Eccles in Mason, 2001. ............... 40

Tabela 5: Pregled dokazov za hipotezo št. 1. glede na stopnjo in vir. ................................. 41

Tabela 6: Pregled dokazov za hipotezo št. 2. glede na stopnjo in vir. ................................. 42

Tabela 7: Pregled dokazov za hipotezo št. 3. glede na stopnjo in vir. ................................. 43

Tabela 8: Pregled dokazov za hipotezo št. 4. glede na stopnjo in vir. ................................. 44

Tabela 9: Pregled dokazov za hipotezo št. 5. glede na stopnjo in vir. ................................. 45

Tabela 10: Pregled dokazov za hipotezo št. 6. glede na stopnjo in vir. ............................... 46

Tabela 11: Pregled dokazov za hipotezo št. 7. glede na stopnjo in vir. ............................... 47

Tabela 12: Pregled dokazov za hipotezo št. 8. glede na stopnjo in vir. ............................... 48

Tabela 13: Pregled dokazov za hipotezo št. 9. glede na stopnjo in vir. ............................... 49

Tabela 14: Pregled dokazov za hipotezo št. 9. glede na stopnjo in vir. ............................... 50

Tabela 15: Pregled dokazov za hipotezo št. 10. glede na stopnjo in vir. ............................. 51

Tabela 16: Pregled dokazov za hipotezo št. 10. glede na stopnjo in vir. ............................. 52

Tabela 17: Pregled dokazov za hipotezo št. 11. glede na stopnjo in vir. ............................. 53

Tabela 18: Pregled priporočil za hipotezi št. 1. in 2. glede na stopnjo in vir. ..................... 54

Tabela 19: Pregled priporočil za trditve št. 3., 4. in 5. glede na stopnjo in vir. ................... 55

Tabela 20: Pregled priporočil za trditvi št. 6. in 7. glede na stopnjo in vir. ........................ 56

Tabela 21: Pregled priporočil za trditvi št. 8. in 9. glede na stopnjo in vir. ........................ 57

Tabela 22: Pregled priporočil za trditve št. 10. glede na stopnjo in vir. .............................. 58

Tabela 23: Pregled priporočil za trditev št. 11. glede na stopnjo in vir. .............................. 59

Tabela 24: Vsebnost fluora in priporočen vnos. Povzeto po Fung in sod., 1999. ............... 69

Tabela 25: Vsebnost kofeina v 196 ml kave (skodelica) glede na metodo varjenja. Povzeto

po Bunker in McWilliams, 1979. ........................................................................................ 70

Tabela 26: Vsebnost kofeina v pravem čaju in kakavu. Cooper in sod., 2007; National

nutrient, 2012. ...................................................................................................................... 70

77

13 KAZALO GRAFOV

Graf 1: Vsebnost aktivnih snovi v suhih listih zelenega in črnega čaja. Povzeto po

Balentine in sod., 1998 (1) in Cooper in sod., 2007 (2). ..................................................... 20

Graf 2: J krivulja pri uživanju kave. Povzeto po Happonen in sod., 2004. ......................... 31

Graf 3: J krivulja pri uživanju kave. Povzeto po Panagiotakos in sod., 2003. .................... 32

Graf 4: Primerjava vsebnosti flavonoidov (flavanolov in procianidinov) v različnih živilih.

............................................................................................................................................. 67

Graf 5: Primerjava moči nevtralizacije kisikovih radikalov (ORAC). Uporabljena merska

enota so mmol Trolox (vodotopen derivat vitamina E) ekvivalenti. *Pri pripravi črnega

čaja so uporabili 2 g listov na 200 ml vode. Povzeto po Steinberg in sod., 2003. .............. 68

78

14 LITERATURA IN VIRI

AATea. White tea. www.aatea.com/white_tea_info.htm. <9.9.2011>

Abernethy DR, Todd EL (1985). Impairment of caffeine clearance by chronic use of low-

dose oestrogen-containing oral contraceptives. Eur J Clin Pharmacol 28 (4): 425-8.

Acheson KJ, Gremaud G, Meirim I in sod. (2004). Metabolic effects of caffeine in

humans: lipid oxidation or futile cycling? Am J Clin Nutr 79 (1): 40–6.

Ahmad RA, Watson RD (1990). Treatment of postural hypotension. A review. Drugs 39

(1): 74-85.

Alton Spiller M (1998a). The chemical components of coffee. In: Spiller GA, eds.

Caffeine. Boca Raton: CRC Press LLC, 117-81.

Alton Spiller M (1998b). The coffee plant and its processing. In: Spiller GA, eds. Caffeine.

Boca Raton: CRC Press, 88-104.

Apgar JL, Tarka SM (1998). Methylxantine composition patterns of coca an chocolate. In:

Spiller GA, eds. Caffeine. Boca Raton: CRC Press, 170-99.

Arts IC, Hollman PC (2005). Polyphenols and disease risk in epidemiologic studies. Am J

Clin Nutr 81 (1 Suppl): 317-25.

Arts IC, Hollman PC, Feskens EJ, Bueno de Mesquita HB, Kromhout D (2001). Catechin

intake and associated dietary and lifestyle factors in a representative sample of Dutch men

and women. Eur J Clin Nutr 55 (2): 76-81.

Astrup A, Toubro S, Cannon S in sod. (1990). Caffeine: a double-blind, placebo-controlled

study of its thermogenic, metabolic, and cardiovascular effects in healthy volunteers. Am J

Clin Nutr 51 (5): 759–67.

1.

79

Balentine DA, Harbowy ME, Graham HN (1998). Tea: the plant and its manufacture;

chemistry and consumption of the beverage. In: Spiller GA, eds. Caffeine. Boca Raton:

CRC Press LLC, 50-87.

Balogh A, Irmisch E, Klinger G, Splinter FK, Hoffmann A (1987). Elimination of caffeine

and metamizole in the menstrual cycle of the fertile female. Zentralbl Gynakol 109 (18):

1135-42.

Bernstein GA, Carroll ME, Crosby RD in sod. (1994). Caffeine effects on learning,

performance, and anxiety in normal school-age children. J Am Acad Child Adolesc

Psychiatry 33 (3): 407-15.

Benowitz NL (1990). Clinical pharmacology of caffeine. Annu Rev Med 41: 277-88.

Boccio JR, Iyengar V (2003). Iron deficiency: causes, consequences, and strategies to

overcome this nutritional problem. Biol Trace Elem Res 94 (1): 1-32.

Boekema PJ, Samsom M, van Berge Henegouwen GP, Smout AJ (1999). Coffee and

gastrointestinal function: facts and fiction. A review. Scand J Gastroenterol Suppl 230

(34): 35-9.

Brice C, Smith A (2001). The effects of caffeine on simulated driving, subjective alertness

and sustained attention. Hum Psychopharmacol 16 (7): 523-31.

Bruce B, Spiller GA (1998). Caffeine, calcium and bone health. In: Spiller GA, eds.

Caffeine. Boca Raton: CRC Press LLC, 220-37.

Brunton PA, Hussain A (2001). The erosive effect of herbal tea on dental enamel. J Dent

29 (8): 517-20.

Bryan J (2008). Psychological effects of dietary components of tea: caffeine and L-

theanine. Nutr Rev 66 (2): 82-90.

80

Buijsse B, Weikert C, Drogan D, Bergmann M, Boeing H (2010). Chocolate consumption

in relation to blood pressure and risk of cardiovascular disease in German adults. Eur Heart

J 31 (13): 1616-23.

Carney JM (1982). Effects of caffeine, theophylline and theobromine on scheduled

controlled responding in rats. Br J Pharmacol 75 (3): 451–4.

Chen Z, Pettinger MB, Ritenbaugh C in sod. (2003). Habitual tea consumption and risk of

osteoporosis: a prospective study in the women's health initiative observational cohort. Am

J Epidemiol 158 (8): 772-81.

Coe SD, Coe MD (1996). The true history of chocolate. New York: Thames and Hudson,

1-280.

Coffee research. Arabica and robusta coffee plant. http://www.coffeeresearch.org

/agriculture/coffeeplant.htm. <18.6.2012>

Coffee research. Espresso. http://www.coffeeresearch.org/espresso/definitions.htm.

<13.11.2011>

Coffey CE, Figiel GS, Weiner RD, Saunders WB (1990). Caffeine augmentation of ECT.

Am J Psychiatry 147 (5): 579-85.

Commitee on military nutrition research food and nutrition board institute of medicine

(2001). Caffeine for the Sustainment of Mental Task Performance: Formulations for

Military Operations. Washington: National academy press. http://www.nap.edu/

catalog/10219.html. <22.8.2011>

Cooper R, Likmani TA, Morré DM (2007). Catechins and Caffeine in Tea: A Review of

Health Risks and Benefits. In: Smith BD, Gupta U, Gupta BS. eds. Caffeine and activation

theory: effects on health and behavior. Boca Raton: CRC Press, 351-64.

81

Dallas C, Gerbi A, Tenca G, Juchaux F, Bernard FX (2008). Lipolytic effect of a

polyphenolic citrus dry extract of red orange, grapefruit, orange (SINETROL) in human

body fat adipocytes. Mechanism of action by inhibition of cAMPphosphodiesterase (PDE).

Phytomedicine 15 (10): 783–92.

Daly JW, Fredholm BB (2004). Mechanisms of Action of Caffeine on the Nervous

System. In: Nehlig A, eds. Coffee, tea, chocolate, and the brain. Strasbourg: CRC Press

LLC, 9-19.

Desch S, Schmidt J, Kobler D in sod. (2010). Effect of cocoa products on blood pressure:

systematic review and meta-analysis. Am J Hypertens 23 (1): 97-103.

Dewick PM (2006). Essentials of organic chemistry : for students of pharmacy, medicinal

chemistry and biological chemistry. Chichester: J. Wiley, 2-696.

Dews P B, O’Brien C P, Bergman J (2002). Caffeine: Behavioral effects of withdrawal and

related issues. Food Chem Toxicol 40 (9): 1257-61.

Diener HC, Jansen JP, Reches A in sod. (2002). Efficacy, tolerability and safety of oral

eletriptan and ergotamine plus caffeine (Cafergot) in the acute treatment of migraine: a

multicentre, randomised, double-blind, placebo-controlled comparison. Eur Neurol 47 (2):

99-107.

Diepvens K, Westerterp KR in Westerterp-Plantenga MS (2007). Obesity and

thermogenesis related to the consumption of caffeine, ephedrine, capsaicin, and green tea.

Am J Physiol Regul Integr Comp Physiol 292 (1): 77-85.

Ding EL, Hutfless SM, Ding X, Girotra S (2006). Chocolate and prevention of

cardiovascular disease: a systematic review. Nutr Metab 3 (3): 2.

Djoussé L, Hopkins PN, North KE, Pankow JS, Arnett DK, Ellison RC (2011). Chocolate

consumption is inversely associated with prevalent coronary heart disease: the National

Heart, Lung, and Blood Institute Family Heart Study. Clin Nutr 30 (2): 182-7.

82

Drewnowski A, Krahn DD, Demitrack MA, Nairn K, Gosnell BA (1992). Taste responses

and preferences for sweet high-fat foods: evidence for opioid involvement. Physiol Behav

51 (2): 371-9.

Douglas BR, Jansen JB, Tham RT, Lamers CB (1990). Coffee stimulation of

cholecystokinin release and gallbladder contraction in humans. Am J Clin Nutr 52 (3):

553–6.

Dulloo AG, Seydoux J, Girardier L, Chantre P, Vandermander J (2000). Green tea and

thermogenesis: interactions between catechin-polyphenols, caffeine and sympathetic

activity. Int J Obes Relat Metab Disord 24 (2): 252-8.

Eccles M, Mason J (2001). How to develop cost-conscious guidelines. Health Technol

Assess 5 (16): 1-69.

Egashira N, Ishigami N, Pu F in sod. (2008). Theanine prevents memory impairment

induced by repeated cerebral ischemia in rats. Phytother Res 22 (1): 65-8.

Elta GH, Behler EM, Colturi TJ (1990). Comparison of coffee intake and coffee-induced

symptoms in patients with duodenal ulcer, nonulcer dyspepsia, and normal controls. Am J

Gastroenterol 85 (10): 1339-42.

Eschenauer G, Sweet BV (2006). Pharmacology and therapeutic uses of theanine. Am J

Health Syst Pharm 63 (1): 28-30.

Fennema OR (1996). Food Chemistry 3rd

ed. New York: University of Wisconsin-

Madison, 962-2.

Feldman M, Barnett C (1995). Relationships between the acidity and osmolality of popular

beverages and reported postprandial heartburn. Gastroenterology 108 (1): 125-31.

Finger A, Kuhr S, Engelhardt UH (1992). Chromatography of tea constituents. J

83

Chromatogr 624 (1-2): 293-315.

Franco OH, Bonneux L, de Laet C in sod. (2004). The Polymeal: a more natural, safer, and

probably tastier (than the Polypill) strategy to reduce cardiovascular disease by more than

75%. BMJ 329 (7480): 1447-50.

Fredholm BB, Bättig K, Holmén J, Nehlig A, Zvartau EE (1999). Actions of caffeine in

the brain with special reference to factors that contribute to its widespread use. Pharmacol

Rev 51 (1): 83-133.

Food and droug administration (FDA). http://www.fda.gov/NewsEvents/Newsroom/

PressAnnouncements/2004/ucm108379.htm. <28.7.2011>

Food Standards Agency (FSA) (2004). Survey of Caffeine Levels in Hot Beverages.

London: FSA Surveillance Unit.

Food Standards Agency (FSA) (2008). Advice for pregnant women on caffeine

consumption. http://www.food.gov.uk/news/pressreleases/2008/nov/caffeineadvice.

<8.10.2011>

Fung KF, Zhang ZQ, Wong JWC, Wong MH (1999). Fluoride contents in tea and soil

from tea plantations and the release of fluoride into tea liquor during infusion. Environ

Pollut 104 (3): 197–205.

Gabrijelčič Blenkuš M, Gregorič M, Tivadar B in sod. (2009). Prehrambene navade

odraslih prebivalcev slovenije z vidika varovanja zdravja. Ljubljana: Pedagoška fakulteta,

Univerza v Ljubljani, 1-183.

Gardner C, Bruce B, Spiller GA (1998). Coffee, caffeine and serum cholesterol. In: Spiller

GA, eds. Caffeine. Boca Raton: CRC Press LLC, 301–23.

Gardner EJ, Ruxton CHS, Leeds AR (2007). Black tea – helpful or harmful? A review of

the evidence. Eur J Clin Nutr 61 (1): 3-18.

84

Giesbrecht T, Rycroft JA, Rowson MJ, De Bruin EA (2010). The combination of L-

theanine and caffeine improves cognitive performance and increases subjective alertness.

Nutr Nevrosci 13 (6): 283-90.

Gomez-Ramirez M, Higgins BA, Rycroft JA in sod. (2007). The deployment of

intersensory selective attention: a high-density electrical mapping study of the effects of

theanine. Clin Neuropharmacol 30 (1): 25-38.

Graham HN (1998). Maté. In: Spiller GA, eds. Caffeine. Boca Raton: CRC Press LLC,

213-9.

Green PJ, Kirby R, Suls J (1996). The effects of caffeine on blood pressure and heart rate:

a review. Ann Behav Med 18 (3): 201–16.

Greenberg JA, Boozer CN, Geliebter A (2006). Coffee, diabetes, and weight control. Am J

Clin Nutr 84 (4): 682-93.

Griffiths RR, Mumford GK (2000). Caffeine : A Drug of Abuse? http://www.acnp.org

/g4/gn401000165/CH161.html. <22.9.2011>

Gu L, Kelm MA, Hammerstone JF in sod. (2004). Concentrations of proanthocyanidins in

common foods and estimations of normal consumption. J Nutr 134 (3): 613-7.

Haller CA, Jacob P, Benowitz NL (2002). Pharmacology of ephedra alkaloids and caffeine

after single-dose dietary supplement use. Clin Pharmacol Ther 71 (6): 421-32.

Happonen P, Voutilainen S, Salone JT (2004). Coffee drinking is dose-dependently related

to the risk of acute coronary events in middle-aged men. J Nutr 134 (9): 2381-6.

Hartley TR, Sung BH, Pincomb GA in sod. (2000). Hypertension risk status and effect of

caffeine on blood pressure. Hypertension 36 (1): 137-41.

85

Haskell CF, Kennedy DO, Milne AL, Wesnes KA, Scholey AB (2008). The effects of L-

theanine, caffeine and their combination on cognition and mood. Biol Psychol 77 (2): 113-

22.

Heaney RP (2002). Effects of caffeine on bone and the calcium economy. Food Chem

Toxicol 40 (9): 1263-70.

Heaney RP, Recker RR (1982). Effects of nitrogen, phosphorus, and caffeine on calcium

balance in women. J Lab Clin Med 99 (1): 46-55.

Heckman MA, Weil J, Gonzalez de Mejia E (2010). Caffeine (1, 3, 7-trimethylxanthine) in

foods: a comprehensive review on consumption, functionality, safety, and regulatory

matters. J Food Sci 75 (3): 77-87.

Higdon JV, Frei B (2006). Coffee and health: a review of recent human research. Crit Rev

Food Sci Nutr 46 (2): 101-23.

Hill JO, Wyatt HR, Reed GW, Peters JC (2003). Obesity and the environment: where do

we go from here? Science 299 (5608): 853–5.

Hunter JE, Zhang J, Kris-Etherton PM (2010). Cardiovascular disease risk of dietary

stearic acid compared with trans, other saturated, and unsaturated fatty acids: a systematic

review. Am J Clin Nutr 91 (1): 46-63.

In persuit of tea. Important dates in the history of tea. http://www.inpursuitoftea.com

/category_s/25.htm. <22.10.2011>

Ilich JZ, Brownbill RA, Tamborini L, Orlic ZC (2002). To Drink or Not to Drink: How

Are Alcohol, Caffeine and Past Smoking Related to Bone Mineral Density in Elderly

Women? J Am Coll Nutr 21 (6): 536-44.

International coffee organization. About coffee: Caffeine contents. http://www.ico.org

/caffeine.asp. <7.9.2011>

86

International Programme on Chemical Safety (IPCS) (2002). Fluorides. Environmental

Health Criteria 227, Geneva: World Health Organization.

James JE, Rogers PJ (2005). Effects of caffeine on performance and mood: withdrawal

reversal is the most plausible explanation. Psychopharmacology 182 (1): 1-8.

James JE (2007). Blood pressure effects of dietary caffeine are a risk for cardiovascular

disease. In: Smith BD, Gupta U, Gupta BS. eds. Caffeine and activation theory: effects on

health and behavior. Boca Raton: CRC Press, 133-53.

Jee SH, He J, Appel LJ, Whelton PK, Suh I, Klag MJ (2001). Coffee consumption and

serum lipids: a meta-analysis of randomized controlled clinical trials. Am J Epidemiol 153

(4): 353-62.

Juliano LM, Griffiths RR (2004). A critical review of caffeine withdrawal: empirical

validation of symptoms and signs, incidence, severity, and associated features.

Psychopharmacology 176 (1): 1-29.

Juneja LR, Chu D-C, Okubo T, Nagato Y in Yokogoshi H (1999). L-theanine a unique

amino acid of green tea and its relaxation effect in humans. Trends Food Sci Tech 10 (6):

199-204.

Kelly SP, Gomez-Ramirez M, Montesi, Foxe JJ (2008). L-Theanine and caffeine in

combination affect human cognition as evidenced by oscillatory alpha-band activity and

attention task performance. J Nutr 138 (8): 1572-7.

Kimura R, Murata T (1980). Influence of alkylamides of glutamic acid and related

compounds on the central nervous system. IV. Effect of theanine on adenosine 3',5'-

monophosphate formation in rat cerebral cortex. Chem Pharm Bull 28 (2): 664-6.

Kovacs EM, Lejeune MP, Nijs I, Westerterp-Plantenga MS (2004). Effects of green tea on

weight maintenance after body weight loss. Br J Nutr 91 (3): 431-7.

87

Kris-Etherton PM, Keen CL (2002). Evidence that the antioxidant flavonoids in tea and

cocoa are beneficial for cardiovascular health. Curr Opin Lipidol 13 (1): 41-49.

Lamarine RJ (1998). Caffeine as an ergogenic aid. In: Spiller GA, eds. Caffeine. Boca

Raton: CRC Press LLC, 220-37.

Landau MJ, Joshua DL, Lee MJ, Yang CS (2006). Cancer prevention by tea and tea

constituents. In: Baer-Dubowska V, Bartoszek A, Malejka-Giganti D, eds. Carcinogenic

and anticarcinogenic food components. Boca Raton: CRC press, 219-237.

Lane JD, Pieper CF, Phillips-Bute BG, Bryant JE, Kuhn CM (2002). Caffeine affects

cardiovascular and neuroendocrine activation at work and home. Psychosom Med 64 (4):

595-603.

Lavrinec P (2007). Prehranska podpora pri bolnikih s kronično rano in razjedo zaradi

pritiska. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Visoka šola za zdravstvo.

Lee KW, Lee HJ (2002). Antioxidant activity of black tea vs. green tea. J Nutr 132 (4):

785.

Leenen R, Roodenburg AJC, Tijburg LBM, Wiseman SA (2000). A single dose of tea with

or without milk increases plasma antioxidant activity in humans. Eur J Clin Nutr 54 (1):

87-92.

Leung LK, Su Y, Chen R in sod. (2001). Theaflavins in black tea and catechins in green

tea are equally effective antioxidants. J Nutr 131 (9): 2248-51.

Lopez-Garcia E, van Dam RM, Rajpathak S, Willett WC, Manson JE, Hu FB (2006).

Changes in caffeine intake and long-term weight in men and women. Am J Clin Nutr 83

(3): 674–80.

88

Lorenz M, Jochmann N, von Krosigk A in sod. (2007). Addition of milk prevents vascular

protective effects of tea. Eur Heart J 28 (2): 219-23.

Liguori A, Hughes JR, Grass JA (1997). Absorption and subjective effects of caffeine from

coffee, cola and capsules. Pharmacol Biochem Behav 58 (3): 721-6.

MAFF (1998). Survey of caffeine and other methylxanthines in energy drinks and other

caffeine-containing products. Food Surveillance Information Sheet 144.

http://archive.food.gov.uk/maff/archive/food/infsheet/1998/no144/144caff.htm.

<20.9.2011>

Maughan RJ, Griffin J (2003). Caffeine ingestion and fluid balance: a review. J Hum Nutr

Diet 16 (6): 411-20.

MacMahon S, Peto R, Cutler J, Collins R in sod. (1990). Blood pressure, stroke, and

coronary heart disease. Part 1, Prolonged differences in blood pressure: prospective

observational studies corrected for the regression dilution bias. Lancet 335 (8692): 765-74.

Medscape reference. Caffeine. http://reference.medscape.com/drug/cafcit-nodoz-caffeine-

342995#10. <18.6.2012>

Mensink RP, Lebbink WJ, Lobbezoo IE in sod. (1995). Diterpene composition of oils from

Arabica and Robusta coffee beans and their effects on serum lipids in man. J Intern Med

237 (6): 543-50.

Mensink RP, Zock PL, Kester AD, Katan MB (2003). Effects of dietary fatty acids and

carbohydrates on the ratio of serum total to HDL cholesterol and on serum lipids and

apolipoproteins: a meta-analysis of 60 controlled trials. Am J Clin Nutr 77 (5): 1146-55.

Michael N, Johns M, Owen C, Patterson J (2008). Effects of caffeine on alertness as

measured by infrared reflectance oculography. Psychopharmacology 200 (2): 255-60.

89

Mitscher LA, Dolby V (1998). The Green Tea Book: China’s Fountain of Youth. New

York: Avery Publishing Group.

Michener W, Rozin P (1994). Pharmacological versus sensory factors in the satiation of

chocolate craving. Physiol Behav 56 (3): 419-22.

Mumford GK, Benowitz NL, Evans SM in sod. (1996). Absorption rate of methylxanthines

following capsules, cola and chocolate. Eur J Clin Pharmacol 51 (3-4): 319-25.

Mumford GK, Evans SM, Kaminski BJ in sod. (1994). Discriminative stimulus and

subjective effects of theobromine and caffeine in humans. Psychopharmacology 115 (1-2):

1-8.

Mullen W, Borges G, Donovan JL in sod. (2009). Milk decreases urinary excretion but not

plasma pharmacokinetics of cocoa flavan-3-ol metabolites in humans. Am J Clin Nutr 89

(6): 1784-91.

Nantz MP, Rowe CA, Bukowski JF, Percival SS (2009). Standardized capsule of Camellia

sinensis lowers cardiovascular risk factors in a randomized, double-blind, placebo-

controlled study. Nutrition 25 (2): 147-54.

Nathan PJ, Lu K, Gray M, Oliver C (2006). The neuropharmacology of L-theanine (N-

ethyl-L-glutamine): a possible neuroprotective and cognitive enhancing agent. J Herb

Pharmacother 6 (2): 21-30.

National coffee association. http://www.ncausa.org/i4a/pages/index.cfm?pageid=69.

<20.9.2011>

National nutrient database for standard reference. http://ndb.nal.usda.gov/ndb/foods/list.

<26.6.2012>

90

Natsume M, Osakabe N, Yamagishi M in sod. (2000). Analyses of polyphenols in cacao

liquor, cocoa, and chocolate by normal-phase and reversed-phase HPLC. Biosci

Biotechnol Biochem 64 (12): 2581-7.

Nawrot P, Jordan S, Eastwood J in sod. (2003). Effects of caffeine on human health. Food

Addit Contam 20 (1): 1-30.

Nehlig A (2007). Pharmacological Properties and Nevrophsysiological Effects of Caffeine.

In: Smith BD, Gupta U, Gupta BS. eds. Caffeine and activation theory : effects on health

and behavior. Boca Raton: CRC Press, 43-77.

Nehlig A, Debry G (1994). Effects of coffee on the central nervous system. In: Debry G.

eds. Coffee and health. Paris: John Libbey, 157–249.

Nescafe. Coffe origins. http://www.nescafe.co.uk/coffee_origins_en_co_uk.axcms.

<22.10.2011>

Ostensen H, Gudmundsen TE, Ostensen M, Burhol PG, Bonnevie O (1985). Smoking,

alcohol, coffee, and familial factors: any associations with peptic ulcer disease? A

clinically and radiologically prospective study. Scand J Gastroenterol 20 (10): 1227-35.

Owen D (2011). Coffee and caffeine FAQ. http://72.14.203.104/search?q=cache:1v5Vl

7Ia0zAJ:coffeefaq.com/coffaq.htm+Coffee+FAQ&hl=en&gl=us&ct=clnk&cd=2.

<20.9.2011>

Panagiotakos DB, Pitsavos C, Chrysohoou C in sod. (2003). The J-shaped effect of coffee

consumption on the risk of developing acute coronary syndromes: the CARDIO2000 case-

control study. J Nutr 133 (10): 3228-32.

Peters U, Poole C, Arab L (2001). Does tea affect cardiovascular disease? A meta-analysis.

Am J Epidemiol 154 (6): 495-503.

91

Rao SSC, Welcher K, Zimmerman B, Stumbo P (1998). Is coffee a colonic stimulant? Eur

J Gastroenterol Hepatol 10 (2): 113-8.

Reissig CJ, Strain EC, Griffiths RR (2009). Caffeinated energy drinks: a growing problem.

Drug Alcohol Depend 99 (1-3): 1-10.

Richelle M, Tavazzi I, Enslen M, Offord EA (1999). Plasma kinetics in man of epicatechin

from black chocolate. Eur J Clin Nutr 53 (1): 22-6.

Riksen NP, Rongen GA, Smits P (2009). Acute and long-term cardiovascular effects of

coffee: implications for coronary heart disease. Pharmacol Ther 121 (2): 185-91.

Rogers PJ (2007). Caffeine, mood and mental performance in everyday life. Nutr Bull 32

(1): 84–9.

Rogers PJ, Dernoncourt C (1998). Regular caffeine consumption: a balance of adverse and

beneficial effects for mood and psychomotor performance. Pharmacol Biochem Behav 59

(4): 1039-45.

Rogers PJ (2009). Caffeine –our favourite drug. Biologist 56 (3): 138-42.

Rogers PJ, Smith JE, Heatherley SV, Pleydell-Pearce CW (2008). Time for tea: mood,

blood pressure and cognitive performance effects of caffeine and theanine administered

alone and together. Psychopharmacology 195 (4): 569-77.

Rogers PJ, Martin J, Smith C, Heatherley SV, Smit HJ (2003). Absence of reinforcing,

mood and psychomotor performance effects of caffeine in habitual non-consumers of

caffeine. Psychopharmacology 167 (1): 54-62.

Rudelle S, Ferruzzi MG, Cristiani I in sod. (2007). Effect of a thermogenic beverage on a

24-hour energy metabolism in humans. Obesity 15 (2): 349-55.

Runa amazon guayusa. http://www.runa.org/home.aspx. <30.7.2011>

92

Ruxton CH, Hart VA (2011). Black tea is not significantly different from water in the

maintenance of normal hydration in human subjects: results from a randomised controlled

trial. Br J Nutr 106 (4): 588-95.

Salazar-Martinez E, Willett WC, Ascherio A in sod. (2004). Coffee consumption and risk

for type 2 diabetes mellitus. Ann Intern Med 140 (1): 1-8.

Sally's Place. http://www.sallybernstein.com/beverages/coffee/coffee.htm. <24.10.2011>

Scalbert A, Williamson G (2000). Dietary intake and bioavailability of polyphenols. J Nutr

130 (Suppl 8): 2073-85.

European Food Safety Authority (2005). Opinion of the scientific panel on dietetic

products, nutrition and allergies on a request from the commission related to the tolerable

upper intake level of fluoride. The EFSA Journal 192: 1-65.

Serafini M, Bugianesi R, Maiani G, Valtuena S, De Santis S, Crozier A (2003). Plasma

antioxidants from chocolate. Nature 424 (6952): 1013.

Serafini M, Ghiselli A, Ferro-Luzzi A (1996). In vivo antioxidant effect of green and black

tea in man. Eur J Clin Nutr 50 (1): 28-32.

Shaw PJ, Cirelli C, Greenspan RJ, Tononi G (2000). Correlates of sleep and waking in

Drosophila melanogaster. Science 287 (5459): 1834-7.

Siddiqui IA, Vaquar MA, Saleem M, Mukhtar H (2006). Beneficial effects of tea and its

polyphenols against prostate cancer. Mol Nutr Food Res 50 (2): 130-43.

Sigmon SC, Herning RI, Better W, Cadet JL, Griffiths RR (2009). Caffeine withdrawal,

acute effects, tolerance, and absence of net beneficial effects of chronic administration:

cerebral blood flow velocity, quantitative EEG, and subjective effects.

Psychopharmacology 204 (4): 573-85.

93

Sin CW, Ho JS, Chung JW (2009). Systematic review on the effectiveness of caffeine

abstinence on the quality of sleep. J Clin Nurs 18 (1): 13-21.

Smit HJ, Blackburn RJ (2005). Reinforcing effects of caffeine and theobromine as found in

chocolate. Psychopharmacol 181 (1): 101-6.

Smit HJ, Gaffan EA, Rogers PJ (2004). Methylxanthines are the psycho-pharmacologically

active constituents of chocolate. Psychopharmacol 176 (3-4): 412-9.

Smit HJ, Rogers PJ (2000). Effects of low doses of caffeine on cognitive performance,

mood and thirst in low and higher caffeine consumers. Psychopharmacology 152 (2): 167-

73.

Smith A (2002). Effects of caffeine on human behavior. Food Chem Tox 40 (9): 1243-55.

Smith BD, Gholkar R, Mann M, Toward N (2007a). The multifactorial model of

cardiovascular pathology: is caffeine pathogenic in coronary heart disease? In: Smith BD,

Gupta U, Gupta BS. eds. Caffeine and activation theory: effects on health and behavior.

Boca Raton: CRC Press, 93-131.

Smith BD, White T, Shapiro R (2007b). The Arousal Drug of Choice: Sources and

Consumption of Caffeine In: Smith BD, Gupta U, Gupta BS. eds. Caffeine and activation

theory : effects on health and behavior. Boca Raton: CRC Press, 43-77.

Smith BD, Osborne A, Mann M, Jones H, White T (2004). Arousal and behavior:

Biopsychological effects of caffeine. In: Nehlig A, eds. Coffee, tea, chocolate, and the

brain. Strasbourg: CRC Press LLC, 41−58.

Spiller GA (1998). Basic Metabolism and Physiological Effects of the Methylksanthines.

In: Spiller GA, eds. Caffeine. Boca Raton: CRC Press LLC, 231-237.

94

Steinberg FM, Bearden MM, Keen CL (2003). Cocoa and chocolate flavonoids:

implications for cardiovascular health. J Am Diet Assoc 103 (2): 215-23.

Tarka SM, Jeffrey Hurst J, Jefferey Hurst W (1998). Introduction to the Chemistry,

Isolation, and Biosynthesis of Methylksanthines. In: Spiller GA, eds. Caffeine. Boca

Raton: CRC Press LLC, 12-20.

Talley NJ, McNeil D, Piper DW (1988). Environmental factors and chronic unexplained

dyspepsia. Association with acetaminophen but not other analgesics, alcohol, coffee, tea,

or smoking. Dig Dis Sci 33 (6): 641-8.

Torres FM (2009). Caffeine-induced psychiatric disorders. J Contin Educ Eop Issues 11

(2): 74-9.

Turk MW, Yang K, Hravnak M, Sereika SM, Ewing LJ, Burke LE (2009). Randomized

clinical trial of weight loss maintenance. J Cardiovascular Nurs 24 (1): 58–80.

Uradni list (2003). Pravilnik o kakovosti kakavovih in čokoladnih izdelkov.

http://www.uradni-list.si/1/content?id=44460. <8.8.2011>

van Dam RM, Hu FB (2005). Coffee consumption and risk of type 2 diabetes. JAMA 291

(10): 1213-9.

Vinson JA, Proch J, Zubik L (1999). Phenol antioxidant quantity and quality in foods:

cocoa, dark chocolate, and milk chocolate. J Agric Food Chem 47 (12): 4821-4.

Vukovič P (2003). Fluor-strup ali zdravilo? http://www.zd-sb.si/cgi-

bin/stran.pl?id=3&izris= izpisiNovico&st_pod=2&jezik=slo&templ=1. <14.11.2011>

Wang LF, Kim DM, Lee CY (2000). Effects of heat processing and storage on flavanols

and sensory qualities of green tea beverage. J Agric Food Chem 48 (9): 4227-32.

95

Wendl B, Pfeiffer A, Pehl C, Schmidt T, Kaess H (1994). Effect of decaffeination of coffee

or tea on gastro-oesophageal reflux. Aliment Pharmacol Ther 8 (3): 283-7.

Westerterp-Plantenga M, Diepvens K, Joosen AMCP, Berube-Parent S, Tremblay A

(2006). Metabolic effects of spices, teas, and caffeine. Physiol Behav 89 (1): 85-91.

World health organisation (2011a). Obesity and overweight. http://www.who.int

/mediacentre/factsheets/fs311/en/index.html. <1.9.2011>

World health organisation (WHO) (2011b). Diabetes. http://www.who.int/mediacentre/

factsheets/fs312/en/index.html. <1.9.2011>

Yokogoshi H, Kobayashi M, Mochizuki M, Terashima T (1998). Effect of theanine, R-

glutamylethylamide, on brain monoamines and striatal dopamine release in conscious rats.

Neurochem Res 23 (5): 667-73.

Zhang Z, Hu G, Caballero B, Appel L, Chen L (2011). Habitual coffee consumption and

risk of hypertension: a systematic review and meta-analysis of prospective observational

studies. Am J Clin Nutr 93 (6): 1212-9.

Zhang, WY (2001). A benefit-risk assessment of caffeine as an analgesic adjuvant. Drug

Saf 24 (15): 1127-42.

Zijp IM, Korver O, Tijburg LB (2000). Effect of tea and other dietary factors on iron

absorption. Crit Rev Food Sci Nutr 40 (5): 371-98.

Zwyghuizen-Doorenbos A, Roehrs TA, Lipschutz L, Timms V, Roth T (1990). Effects of

caffeine on alertness. Psychopharmacology 100 (1): 36-9.

96

15 PRILOGE

15.1 Izjava o avtorstvu

97

Univerza v Ljubljani

Visoka šola za zdravstvo

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisani/-a VID VIČIČ___________________________________________________

diplomant/-ka študijskega programa __ZDRAVSTVENA NEGA___________________

z vpisno številko __11080231_________________________________________________

rojen _10.11.1989

sem avtor/-ica diplomskega dela z naslovom UČINKI NARAVNIH POŽIVIL

ki je nastalo ob pomoči mentorja/mentorice viš. pred. dr. Ruža Pandel Mikuš, prof. soc.

ped.

Izjavljam, da sem diplomsko delo napisal/a samostojno, s korektnim navajanjem literature

in ob pomoči mentorja/-rice, ter upoštevanju Navodil za pisanje seminarskih nalog in

diplomskih del.

Zavedam se, da je plagiatorstvo v kakršnikoli obliki kršitev avtorskih pravic (veljavni

zakon o avtorstvu in sorodnih pravicah) in poznam posledice, ki jih dokazano plagiatorstvo

pomeni za moje diplomsko delo in moj status.

V Ljubljani, dne____________________ Podpis avtorja/-rice