USTAVNO PRAVO SLOVENIJEUSTAVNO PRAVO SLOVENIJE

STRUKTURA IN VSEBINA PREMETASTRUKTURA IN VSEBINA PREMETA

““Pravoznanstvo z ustavnim pravom” Pravoznanstvo z ustavnim pravom” ↓↓

PRAVOZNANSTVOPRAVOZNANSTVO značilnosti, zgod. razvoj, družbena vloga itd modernega značilnosti, zgod. razvoj, družbena vloga itd modernega prava / prava /

temeljne prvine pravnega reda RStemeljne prvine pravnega reda RSUSTAVNO PRAVO (SLOVENIJE)USTAVNO PRAVO (SLOVENIJE) ustavna ureditev RS ustavna ureditev RS

* temelji državne ureditve * temelji državne ureditve ++ človekove pravice in temeljne svoboščine človekove pravice in temeljne svoboščine

** ČPTS so vključene v poseben predmet v predmetniku 2. letnika ** ČPTS so vključene v poseben predmet v predmetniku 2. letnika

Literatura: F.Grad, I.Kaučič: Ustavna ureditev Slovenije, Založba GV 2003Literatura: F.Grad, I.Kaučič: Ustavna ureditev Slovenije, Založba GV 2003Ustava RSUstava RS

POGLAVJA: Predmet, metode in ime ustavnega prava, ustavno pravo kot pravna POGLAVJA: Predmet, metode in ime ustavnega prava, ustavno pravo kot pravna panoga,panoga, viri ustavnega prava, ustava (pojem, razvrščanje, zgradba in tvarina, sprejem in viri ustavnega prava, ustava (pojem, razvrščanje, zgradba in tvarina, sprejem in sprememba ustave),sprememba ustave),

nastanek in razvoj ustavnosti (str. 52-57 ne pridejo v poštev), temeljne značilnosti in nastanek in razvoj ustavnosti (str. 52-57 ne pridejo v poštev), temeljne značilnosti in načela URS,načela URS, državna ureditev Slovenije (državni zbor in državni svet, predsednik republike, vlada, državna ureditev Slovenije (državni zbor in državni svet, predsednik republike, vlada, pravosodni pravosodni sistem, ustavno sodišče) ** predvidene ustavne spremembesistem, ustavno sodišče) ** predvidene ustavne spremembe

USTAVNO PRAVO KOT PRAVNA PANOGA USTAVNO PRAVO KOT PRAVNA PANOGA skupek pravnih pravil ki urejajo “materio constitutionis”skupek pravnih pravil ki urejajo “materio constitutionis”

tradicionalna, ena najstarejših, pozitivnopravna, temeljna pravna panogatradicionalna, ena najstarejših, pozitivnopravna, temeljna pravna panoga povezanost z ostalimi PP (upravno, kazensko, civilno, delovno, mednarodno itd.)povezanost z ostalimi PP (upravno, kazensko, civilno, delovno, mednarodno itd.)

USTAVNO PRAVO KOT PRAVNA VEDA USTAVNO PRAVO KOT PRAVNA VEDA družboslovna in specifična pravna vedadružboslovna in specifična pravna veda

predmet /vsebina vede predmet /vsebina vede “materia constitutionis”“materia constitutionis”

temelji državne ureditve/pravnega sistematemelji državne ureditve/pravnega sistema ++ ČPTS (tudi ustavno-revizijski ČPTS (tudi ustavno-revizijski postopek itd.) postopek itd.)

*normativno + dejansko*normativno + dejansko metode ustavnega prava metode ustavnega prava normativna, primerjalna, zgodovinska, normativna, primerjalna, zgodovinska, sociološka/politološkasociološka/politološka

povezanost z drugimi vedami (pravnimi in ostalimi)povezanost z drugimi vedami (pravnimi in ostalimi)

VIRI USTAVNEGA PRAVA VIRI USTAVNEGA PRAVA

pravni akti (ne izključno!) ki vsebujejo ustavna PPpravni akti (ne izključno!) ki vsebujejo ustavna PPustava, ustavni zakoni, zakoni in drugi PA ki urejajo “MC” (poslovniki), ustava, ustavni zakoni, zakoni in drugi PA ki urejajo “MC” (poslovniki),

*ustavni običaji, *odločbe ustavnega sodišča*ustavni običaji, *odločbe ustavnega sodišča

USTAVAUSTAVA pojem pojem izhaja iz lat. besede “constitutio” (antika, srednji vek, absolutna monarhija, izhaja iz lat. besede “constitutio” (antika, srednji vek, absolutna monarhija,

ideja družbene pogodbe, konstitucionalizem ...) *ustava v formalnem in materialnem pomenuideja družbene pogodbe, konstitucionalizem ...) *ustava v formalnem in materialnem pomenu

lastnosti ustavelastnosti ustave pravni akt najvišje veljave pravni akt najvišje veljave ++ politični akt / izrazitejša abstraktnost, politični akt / izrazitejša abstraktnost, splošnost in izhodiščnost ustavnih pravil (programske norme!) / poseben postopek splošnost in izhodiščnost ustavnih pravil (programske norme!) / poseben postopek za sprememboza spremembo

klasifikacija ustavklasifikacija ustav pisana-nepisana, kodificirana-nekodificirana, toga-gibka pisana-nepisana, kodificirana-nekodificirana, toga-gibka

zgradba ustavezgradba ustave preambula (uvod v ustavo, razlogi, cilji in načela, zgod. temelji, ČP itd.)preambula (uvod v ustavo, razlogi, cilji in načela, zgod. temelji, ČP itd.) normativni del (členi poglavja)normativni del (členi poglavja) dodatki (aneksi) in amandmaji (SLO: ustavni zakoni!)dodatki (aneksi) in amandmaji (SLO: ustavni zakoni!)

tvarina ustavetvarina ustave “materia constitutionis” (ČPTS so izjemoma v posebnem “materia constitutionis” (ČPTS so izjemoma v posebnem dokumentu)dokumentu) *splošno in/ali podrobnejše urejanje*splošno in/ali podrobnejše urejanje

sprejem in spreminjanje sprejem in spreminjanje težnja po trajnosti a brez spreminjanja ne gretežnja po trajnosti a brez spreminjanja ne gre kompromis med stabilnostjo in realnostjo se odraža v kompromis med stabilnostjo in realnostjo se odraža v ustavnorevizijskem postopkuustavnorevizijskem postopku ustavodajni postopek ustavodajni postopek ++ ustavnorevizijski postopek (prevladujejo toge ustave : strožji ustavnorevizijski postopek (prevladujejo toge ustave : strožji postopek,postopek,

prepoved spreminjanje nekaterih določb, strožji postopek samo za nekatere prepoved spreminjanje nekaterih določb, strožji postopek samo za nekatere določbe, določbe,

ustavno-revizijski organ, ustavno-revizijski referendumustavno-revizijski organ, ustavno-revizijski referendum

zgodovinski razvoj ustavnostizgodovinski razvoj ustavnosti ! ustava kot poseben pr. in pol. dok. ! ustava kot poseben pr. in pol. dok. → zgod. lib. → zgod. lib. državadržava

TVARINA IN ZGRADBA USTAVE RSTVARINA IN ZGRADBA USTAVE RS

tvarina tvarina klasična tvarina (standardna ustavna materija) klasična tvarina (standardna ustavna materija)*splošne določbe (TN, določbe o obliki vladavine, političnega sistema, organizacije oblasti, dr. ured.) *splošne določbe (TN, določbe o obliki vladavine, političnega sistema, organizacije oblasti, dr. ured.) *katalog ČPTS *državna ureditev*katalog ČPTS *državna ureditev * ustavnorevizijski postopek* ustavnorevizijski postopek

** ustavna pravila potrebujejo zakonsko konkretizacijo (izjeme!)** ustavna pravila potrebujejo zakonsko konkretizacijo (izjeme!)zgradba zgradba preambula (neobvezujoča, splošna in načelna, razlogi za sprejem, vred. izhodišča)preambula (neobvezujoča, splošna in načelna, razlogi za sprejem, vred. izhodišča) normativni del (174 členov, 10 poglavij, splošne določbe o obliki in kakovosti države,normativni del (174 členov, 10 poglavij, splošne določbe o obliki in kakovosti države, ČPTS, gospodarska in socialna razmerja, državna ureditev, lokalna samouprava,ČPTS, gospodarska in socialna razmerja, državna ureditev, lokalna samouprava, javne finance, obramba države, ustavnost in zakonitost, postopek za spremembo,javne finance, obramba države, ustavnost in zakonitost, postopek za spremembo, prehodne in končne določbeprehodne in končne določbe

* PAZI: naslovi členov v nekaterih primerih delno oz. nepopolno izražajo vsebino členov * PAZI: naslovi členov v nekaterih primerih delno oz. nepopolno izražajo vsebino členov *ustavni zakon za izvedbo ustave *ustavni zakon za izvedbo ustave

POSTOPEK ZA SPREMEMBO USTAVE RSPOSTOPEK ZA SPREMEMBO USTAVE RS

ustavo spreminja DZ, dvofazni postopekustavo spreminja DZ, dvofazni postopek++neobvezna faza, neobvezna faza, predlog za začetek postopka:predlog za začetek postopka:20 poslancv, vlada, 30.000 volivcev, 2/3 relativna večina, 20 poslancv, vlada, 30.000 volivcev, 2/3 relativna večina, sprejem ustavne spremembe:sprejem ustavne spremembe:

DZ sprejme akt o spremembi ustave (ustava ga ne imenuje – dve UR tehniki!) z 2/3 absolutno večinoDZ sprejme akt o spremembi ustave (ustava ga ne imenuje – dve UR tehniki!) z 2/3 absolutno večino potrjevanje ustavne spremembe na referendumu: potrjevanje ustavne spremembe na referendumu: 30 poslancev, relativna večina (kvorum: večina)30 poslancev, relativna večina (kvorum: večina)

SPLOŠNE DOLOČBE USTAVE RS SPLOŠNE DOLOČBE USTAVE RS

prvih 13 členov, zlasti oblika in kakovost SLO države, nekatere določbe so programske norme prvih 13 členov, zlasti oblika in kakovost SLO države, nekatere določbe so programske norme ali definicije, nekatere so zaokrožena celota nekatere pa izhodišča za druge ustavne norme ali definicije, nekatere so zaokrožena celota nekatere pa izhodišča za druge ustavne norme

demokratična republikademokratična republika ta norma ni podrobneje opredeljena, določa obliko političnega sistemata norma ni podrobneje opredeljena, določa obliko političnega sistema

in obliko vladavine, in obliko vladavine, demokracijademokracija: razmerje med oblastjo in ljudstvom, : razmerje med oblastjo in ljudstvom, implicira vrsto ustavnih implicira vrsto ustavnih institutov načel in določbinstitutov načel in določb: ljudska suverenost-neposredna in posredna demokracija, politični : ljudska suverenost-neposredna in posredna demokracija, politični

pluralizem, ČPTS, varstvo manjšin ipd.,pluralizem, ČPTS, varstvo manjšin ipd., republika republika: šef države je predsednik, je voljen, ima omejen : šef države je predsednik, je voljen, ima omejen mandat, je pravno in politično (volivcem!) odgovoren mandat, je pravno in politično (volivcem!) odgovoren

pravna in socialna državapravna in socialna država ta norma opredeljuje kakovost države, ta norma opredeljuje kakovost države, pravnapravna: vezanost delovanja : vezanost delovanja države na pravo (“vladavina prava”) kot nasprotje arbitrarne oblasti, načelo implicira vsebinske države na pravo (“vladavina prava”) kot nasprotje arbitrarne oblasti, načelo implicira vsebinske

prvine: varstvo ČPTS pred posegi države, načelo ustavnosti (in zakonitosti), načelo je neločljivo z prvine: varstvo ČPTS pred posegi države, načelo ustavnosti (in zakonitosti), načelo je neločljivo z demokracijo kot obliko političnega sistema, z načelom delitve oblasti in neodvisnosti sodstva, demokracijo kot obliko političnega sistema, z načelom delitve oblasti in neodvisnosti sodstva,

nadzorom ter politično in pravno odgovornostjo izvršilne oblasti itd., nadzorom ter politično in pravno odgovornostjo izvršilne oblasti itd., socialnasocialna: “welfare state”, ideja : “welfare state”, ideja nastane v začetku 20. st. (odmik od klasične liberalne države, intervencionistična država), država si nastane v začetku 20. st. (odmik od klasične liberalne države, intervencionistična država), država si prizadeva za uravnotežen ekonomski razvoj, za relativno socialno varnost oz.blaginjo državljanov, prizadeva za uravnotežen ekonomski razvoj, za relativno socialno varnost oz.blaginjo državljanov,

druga generacija temeljnih pravic druga generacija temeljnih pravic

organizacija državne oblastiorganizacija državne oblasti ta norma določa izhodišča in načela organizacije državne oblasti, ta norma določa izhodišča in načela organizacije državne oblasti, pravica do samoodločbe SLO narodapravica do samoodločbe SLO naroda: nadustavna pravica ki je zapisana že v preambuli, podlaga : nadustavna pravica ki je zapisana že v preambuli, podlaga SLO osamosvojitve, SLO osamosvojitve, načelo lj. suverenostinačelo lj. suverenosti: prvič razglašeno v FDPČD, ljudstvo je nosilec državne : prvič razglašeno v FDPČD, ljudstvo je nosilec državne

oblasti (konkretni nosilci so predstavniki ljudstva), temelj demokracije (neposredna demokracija je le oblasti (konkretni nosilci so predstavniki ljudstva), temelj demokracije (neposredna demokracija je le še korektiv zakonodajne funkcije), še korektiv zakonodajne funkcije), načelo delitve oblastinačelo delitve oblasti: diskontinuiteta!, relativna funkcionalna : diskontinuiteta!, relativna funkcionalna

neodvisnost zakonodajne izvršilne in sodne oblasti, preprečuje koncentracijo oblasti, različne neodvisnost zakonodajne izvršilne in sodne oblasti, preprečuje koncentracijo oblasti, različne izpeljave, SLO: parlamentarni sistem (z elementi skupščinskega / predlagane so ustavne spremembe)izpeljave, SLO: parlamentarni sistem (z elementi skupščinskega / predlagane so ustavne spremembe)

““3a. člen” 3a. člen” “evropski člen”; možnost prenosa izvrševanja dela suverenih pravic na mednarodne organizacije in “evropski člen”; možnost prenosa izvrševanja dela suverenih pravic na mednarodne organizacije in vstopa v obrambno zvezo; pogoji !; načelo primarnosti pravne ureditve mednarodne organizacije; vstopa v obrambno zvezo; pogoji !; načelo primarnosti pravne ureditve mednarodne organizacije;

oblika državne ureditveoblika državne ureditve “SLO je enotna in nedeljiva država”, “SLO je enotna in nedeljiva država”, nedeljivost:nedeljivost: prvina suverenosti državne oblasti, prvina suverenosti državne oblasti, enotnost:enotnost: SLO je unitarna država (enoten politični, pravni, ekonomski, carinski, monetarni itd prostor, unitarnost ni SLO je unitarna država (enoten politični, pravni, ekonomski, carinski, monetarni itd prostor, unitarnost ni ovira za oblikovanje sistema ovira za oblikovanje sistema lokalne samouprave)lokalne samouprave)

ČPTS ČPTS prežemajo celotno ustavo, v SD je izhodiščna določba ki državo zavezuje k spoštovanju ČPTS (posebej prežemajo celotno ustavo, v SD je izhodiščna določba ki državo zavezuje k spoštovanju ČPTS (posebej so izpostavljene TP avtohtonih narodnih manjšin)so izpostavljene TP avtohtonih narodnih manjšin)

državni simbolidržavni simboli obeležja države: grb, zastava, himna, državni pečat, prazniki ipd., uvedeni že z amandmaji obeležja države: grb, zastava, himna, državni pečat, prazniki ipd., uvedeni že z amandmaji 1989/91, ustava: “uporabo grba zastave in himne določa zakon”, “glavno mesto je LJ”, PAZI: nezadovoljstvo z 1989/91, ustava: “uporabo grba zastave in himne določa zakon”, “glavno mesto je LJ”, PAZI: nezadovoljstvo z državnimi simboli (predlagane so ustavne spremembe) državnimi simboli (predlagane so ustavne spremembe)

uradni jezikuradni jezik slovenščina, na območju narodnih skupnosti tudi italijanščina in madžarščina, PAZI: podrobnejša slovenščina, na območju narodnih skupnosti tudi italijanščina in madžarščina, PAZI: podrobnejša ureditev v zakonodaji (Zakon o rabi slovenščine itd.), 62. člen: pravica do uporabe svojega jezika in pisave v ureditev v zakonodaji (Zakon o rabi slovenščine itd.), 62. člen: pravica do uporabe svojega jezika in pisave v postopkih pred državnimi organi v skladu z zakonom postopkih pred državnimi organi v skladu z zakonom

država in verske skupnostidržava in verske skupnosti pogosta “materia constitutionis”, različni sistemi, SLO: načelo laičnosti države pogosta “materia constitutionis”, različni sistemi, SLO: načelo laičnosti države (“država in verske skupnosti so ločene”, “VS so enakopravne”, “delovanje VS je svobodno”), ta določba implicira (“država in verske skupnosti so ločene”, “VS so enakopravne”, “delovanje VS je svobodno”), ta določba implicira pravico do svobodnega izpovedovanja vere v zasebnem in javnem življenju (41. člen), aktualna problematika v pravico do svobodnega izpovedovanja vere v zasebnem in javnem življenju (41. člen), aktualna problematika v SLO!SLO!

položaj mednarodnega prava v ustavni ureditvi RS položaj mednarodnega prava v ustavni ureditvi RS zakoni in drugi predpisi morajo biti v skladu z (v DZ) zakoni in drugi predpisi morajo biti v skladu z (v DZ) ratificiranimi MP in splošnimi načeli MP, ratificirane MP se uporabljajo neposredno, PAZI: hierarhija pravnih aktov ratificiranimi MP in splošnimi načeli MP, ratificirane MP se uporabljajo neposredno, PAZI: hierarhija pravnih aktov (poglavje “ustavnost in zakonitost”), (poglavje “ustavnost in zakonitost”), 3.a člen3.a člen → “evropski člen”→ “evropski člen”

državljani in tujci državljani in tujci državljanstvo: razmerje med posameznikom in državo, državljani imajo poseben status (več državljanstvo: razmerje med posameznikom in državo, državljani imajo poseben status (več pravic, a hkrati tudi obveznosti), ustava: državljanstvo ureja zakon pravic, a hkrati tudi obveznosti), ustava: državljanstvo ureja zakon (pridobitev, prenehanje itd.), tujci v RS: za večino(pridobitev, prenehanje itd.), tujci v RS: za večino TP državljanstvo ni pogoj (“tujci imajo vse pravice po ustavi in TP državljanstvo ni pogoj (“tujci imajo vse pravice po ustavi in zakonih razen tistih ki jih imajo samo državljani”); splošne, relativno rezervirane, absolutno rezervirane pravicezakonih razen tistih ki jih imajo samo državljani”); splošne, relativno rezervirane, absolutno rezervirane pravice

DRŽAVNI ZBOR DRŽAVNI ZBOR splošno o predstavniškemsplošno o predstavniškem telesu telesu

pojem pojem državni organ ki predstavlja ljudstvo kot celoto in sprejema najpomembnejše odločitve; državni organ ki predstavlja ljudstvo kot celoto in sprejema najpomembnejše odločitve; različni izrazi !različni izrazi ! nastanek in zgod. razvoj političnega predstavništvanastanek in zgod. razvoj političnega predstavništva rudimentarne oblike predstavništva v antiki, srednjeveška stanovska skupščina rudimentarne oblike predstavništva v antiki, srednjeveška stanovska skupščina širitev politične širitev politične subjektivitete na meščanstvo subjektivitete na meščanstvo ++ boj zoper fevdalne privilegije, Anglija: 1655 - Cromwell boj zoper fevdalne privilegije, Anglija: 1655 - Cromwell Francija: 1789 meščanska revolucija – Francija: 1789 meščanska revolucija – spl. politično predstavništvo z enako in splošno volilno pravicospl. politično predstavništvo z enako in splošno volilno pravico iidejno teoretična zasnova dejno teoretična zasnova načelo ljudske suverenosti načelo ljudske suverenosti ++ VP VP ++ posredna d.(Montesquieu: Duh zakonov) posredna d.(Montesquieu: Duh zakonov)

funkcije predstavniškega telesa funkcije predstavniškega telesa zakonodajna, volilna, nadzorna (v razmerju do drugih državnih organov – zakonodajna, volilna, nadzorna (v razmerju do drugih državnih organov – pristojnosti)pristojnosti)

sestava predstavniškega telesasestava predstavniškega telesa enodomnost, dvodomnost, razlogi za dvodomnost !, ne/popolna dvodomnostenodomnost, dvodomnost, razlogi za dvodomnost !, ne/popolna dvodomnost nepopolna dvodomnost nepopolna dvodomnost različne ureditve: odločanje o nekaterih zakonih ali suspenzivni veto različne ureditve: odločanje o nekaterih zakonih ali suspenzivni veto **načinnačin reševanje spora med domovoma (en dom običajno prevlada)reševanje spora med domovoma (en dom običajno prevlada)

oblikovanjeoblikovanje neposredne volitve (splošna in enaka volilna pravica), ljudstvo podeli mandat za odločanje o ključnih vprašanjihneposredne volitve (splošna in enaka volilna pravica), ljudstvo podeli mandat za odločanje o ključnih vprašanjih

reprezentativni mandat reprezentativni mandat poslanci so predstavniki ljudstva kot celote (ne posameznih skupin ali delov države) poslanci so predstavniki ljudstva kot celote (ne posameznih skupin ali delov države) način oblikovanja drugega doma (v unitarnih državah posredne volitve, v federalnih državah pa neposredne) način oblikovanja drugega doma (v unitarnih državah posredne volitve, v federalnih državah pa neposredne)

** predstavniško telo v SLO ** predstavniško telo v SLO skupščina SRS, Ustava 1991: državni zbor + skupščina SRS, Ustava 1991: državni zbor + državni svet* državni svet*

DRŽAVNI ZBORDRŽAVNI ZBOR

POLOŽAJ IN VLOGA POLOŽAJ IN VLOGA podoben položaj kot večina sodobnih parlamentov podoben položaj kot večina sodobnih parlamentov ((zastopstvo ljudstva kot celotezastopstvo ljudstva kot celote), ), neposredno izvoljenneposredno izvoljen državni organ z državni organ z zakonodajno funkcijozakonodajno funkcijo

SESTAVA SESTAVA 90 poslancev (80. člen), splošna in enaka VP, tajno glasovanje, 90 poslancev (80. člen), splošna in enaka VP, tajno glasovanje, proporcionalni volilni sistem (pazi: sprememba 80 člena ustave), reprezentativni proporcionalni volilni sistem (pazi: sprememba 80 člena ustave), reprezentativni mandat, dve mesti sta rezervirani za predstavnika narodnih skupnostimandat, dve mesti sta rezervirani za predstavnika narodnih skupnosti

MANDATNA DOBA MANDATNA DOBA 4 leta (81. člen), lahko je 4 leta (81. člen), lahko je krajšakrajša če pride do razpusta in če pride do razpusta in predčasnih volitev (majhna možnost) ali predčasnih volitev (majhna možnost) ali daljšadaljša če se mandat konča v času vojne če se mandat konča v času vojne ali izrednega stanjaali izrednega stanja

PRISTOJNOSTI PRISTOJNOSTI zakonodajna funkcijazakonodajna funkcija (sprejema spremembe ustave, zakone in (sprejema spremembe ustave, zakone in druge splošne akte, državni proračun, zaključni račun proračuna, ratificira MP, druge splošne akte, državni proračun, zaključni račun proračuna, ratificira MP, razpisuje referendum, razpisuje referendum, volilna funkcijavolilna funkcija (voli/imenuje in razrešuje PV in M, P in PP (voli/imenuje in razrešuje PV in M, P in PP DZ, SUS, S, GCB, VČP, GDT, ČRS, DZ, SUS, S, GCB, VČP, GDT, ČRS, nadzorna funkcijanadzorna funkcija (odreja/izvaja PP, (odreja/izvaja PP, izvaja/uveljavlja nadzor in odgovornost izvršilne oblasti z interpelacijo-izvaja/uveljavlja nadzor in odgovornost izvršilne oblasti z interpelacijo-nezaupnico in obtožbo PV, M in PR pred US, nezaupnico in obtožbo PV, M in PR pred US, drugodrugo (odloča o vojnem/izrednem stanju, uporabi vojske, imuniteti, verificira (odloča o vojnem/izrednem stanju, uporabi vojske, imuniteti, verificira mandate) mandate)

DELOVANJE DELOVANJE način delovanja urejata ustava in poslovnik DZ (tudi zakoni, akti način delovanja urejata ustava in poslovnik DZ (tudi zakoni, akti poslovanja parlamenta), poslovanja parlamenta), poslovnikposlovnik:: sprejme s z 2/3 relativno večino, pravice in sprejme s z 2/3 relativno večino, pravice in dolžnosti poslancev, način dela zbora in delovnih teles (DT imajo tudi svoje dolžnosti poslancev, način dela zbora in delovnih teles (DT imajo tudi svoje poslovnike), razmerja z drugimi organi ipd. poslovnike), razmerja z drugimi organi ipd. način delanačin dela: redna in izredna : redna in izredna zasedanja/seje (PDZ mora sklicati IS: ¼ p, PR)zasedanja/seje (PDZ mora sklicati IS: ¼ p, PR)

ODLOČANJE ODLOČANJE kvorumkvorum, , z navadno relativno večinoz navadno relativno večino (opredeljenih glasov, vzdržani (opredeljenih glasov, vzdržani poslanci se ne upoštevajo), poslanci se ne upoštevajo), z zahtevnejšo večinoz zahtevnejšo večino (navadna absolutna, (navadna absolutna, kvalificirana relativna,kvalificirana relativna,Kvalificirana absolutna), glasovanje je praviloma javno, tajno glasovanje pri Kvalificirana absolutna), glasovanje je praviloma javno, tajno glasovanje pri volitvah PV, P,volitvah PV, P,M, PP DZ, impeachment, odločanje o ne/zaupnici M, PP DZ, impeachment, odločanje o ne/zaupnici

DELOVNA TELESA DELOVNA TELESA odbori in komisijeodbori in komisije, omogočajo lažje in bolj pretehtano , omogočajo lažje in bolj pretehtano odločanje DZ, sestavljajo jih poslanci (zastopanost odraža strankarsko odločanje DZ, sestavljajo jih poslanci (zastopanost odraža strankarsko zastopanost v DZ), PAZI: v nekaterih državah imajo iniciativno funkcijo v I in A pa zastopanost v DZ), PAZI: v nekaterih državah imajo iniciativno funkcijo v I in A pa celo omejeno zakonodajno funkcijo, celo omejeno zakonodajno funkcijo, ustanovljena so za posamezna področja dela DZ, ustanovljena so za posamezna področja dela DZ, odboriodbori – – za področje vladnih za področje vladnih resorjevresorjev, , komisije komisije – – za naloge ki so potrebne za konstituiranje in poslovanjeza naloge ki so potrebne za konstituiranje in poslovanje DZ DZ (za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, mandatno-imunitetno, za (za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, mandatno-imunitetno, za poslovnik) in za posebne naloge (za peticije, za LS, za evropske zadeve, za poslovnik) in za posebne naloge (za peticije, za LS, za evropske zadeve, za narodne skupnosti, za nadzor nad delom VOS itd.), posebna vrsta delovnih teles narodne skupnosti, za nadzor nad delom VOS itd.), posebna vrsta delovnih teles so poslanske skupine (vodje sodelujejo v kolegiju PDZ, pri org. dela, vodenju sej so poslanske skupine (vodje sodelujejo v kolegiju PDZ, pri org. dela, vodenju sej ipd.) ipd.)

VODSTVO DZ VODSTVO DZ PDZ, navadna absolutna večina, poslovnik: položaj, PDZ, navadna absolutna večina, poslovnik: položaj, pristojnosti/izvolitev pristojnosti/izvolitev SLUŽBE DZ SLUŽBE DZ opravljajo strokovna administrativna tehnična dela, opravljajo strokovna administrativna tehnična dela, najpomembnejša je SZPZnajpomembnejša je SZPZ

DRŽAVNI SVETDRŽAVNI SVET položaj in struktura položaj in struktura “ “odsevodsev družbene strukture in (nepolitičnih) interesov različnih družbenih skupin”družbene strukture in (nepolitičnih) interesov različnih družbenih skupin” ideja: soočanje interesov različnih družbenih skupin na institucioaliziran način; nevtralizacija ideja: soočanje interesov različnih družbenih skupin na institucioaliziran način; nevtralizacija prevelikega vpliva strankarskih (političnih) interesov na parlamentarno odločanjeprevelikega vpliva strankarskih (političnih) interesov na parlamentarno odločanje

ustava (96-101. člen) je skopa; pomemben del ustavne materije v zvezi z DS ustava (96-101. člen) je skopa; pomemben del ustavne materije v zvezi z DS ureja zakon (!)ureja zakon (!)

sestava in oblikovanjesestava in oblikovanje * 96. čl.: zastopstvo nosilcev socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih * 96. čl.: zastopstvo nosilcev socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih

interesov interesov 4 delodajalci / delojemalci, 4 kmeti / obrtniki / samostojni poklici4 delodajalci / delojemalci, 4 kmeti / obrtniki / samostojni poklici

6 negospodarske dejavnosti, 22 lokalni interesi 6 negospodarske dejavnosti, 22 lokalni interesi funkcionalni + teritorialni interesifunkcionalni + teritorialni interesi

DS se oblikuje z (posrednimi) volitvami (ne z imenovanjem, po položaju ipd.)DS se oblikuje z (posrednimi) volitvami (ne z imenovanjem, po položaju ipd.) pristojnostipristojnosti * navezujejo se na zakonodajno funkcijo DZ* navezujejo se na zakonodajno funkcijo DZ (iniciativna, korektivna in svetovalna (iniciativna, korektivna in svetovalna funkc.) funkc.) predlaga DZ sprejem zakonov, daje DZ mnenje o zadevah v njegovi pristojnosti, predlaga DZ sprejem zakonov, daje DZ mnenje o zadevah v njegovi pristojnosti,

odložilni veto (!), zahteva razpis zakonodajnega referenduma (!), odložilni veto (!), zahteva razpis zakonodajnega referenduma (!), zahteva parlamentarno preiskavo (!), sproži ustavni spor (!)zahteva parlamentarno preiskavo (!), sproži ustavni spor (!)

* mandat 5 l.,* mandat 5 l., sprejema splošne akte ki zadevajo njegovo organizacijo in poslovanje (poslovnik) sprejema splošne akte ki zadevajo njegovo organizacijo in poslovanje (poslovnik)

** ** predsednik+podpredsednik, 2,5 let, delovna telesa, interesne skupine, kvorum-*najmanj 11 predsednik+podpredsednik, 2,5 let, delovna telesa, interesne skupine, kvorum-*najmanj 11

RAZMERJA DZ in DS DO DRUGIH DRŽAVNIH RAZMERJA DZ in DS DO DRUGIH DRŽAVNIH ORGANOVORGANOV

razmerje DZ do DS razmerje DZ do DS njun ustavni položaj je neuravnotežen (“nepopolna dvodomnost”)njun ustavni položaj je neuravnotežen (“nepopolna dvodomnost”)DS vpliva na zakonodajno funkcijo DZ (ZI, ZV, ZRZR) DS vpliva na zakonodajno funkcijo DZ (ZI, ZV, ZRZR) poslovnik DZ: sodelovanje delovnih teles poslovnik DZ: sodelovanje delovnih teles

razmerje DZ do PRrazmerje DZ do PR v RS je PR neposredno izvoljen (redkost v parlamentarnih sistemih) v RS je PR neposredno izvoljen (redkost v parlamentarnih sistemih)

majhne možnosti medsebojnega vplivanja (mnenje PR, razpis volitev, sklic izr. seje, predlog PV)majhne možnosti medsebojnega vplivanja (mnenje PR, razpis volitev, sklic izr. seje, predlog PV)

razmerje med DZ in vlado razmerje med DZ in vlado odraža značilnosti parlamentarnega sistema oblasti (ima elemente skupščinskega sistema!) odraža značilnosti parlamentarnega sistema oblasti (ima elemente skupščinskega sistema!)

položaj vlade je oslabljen (pristojnosti niso povsem jasno razmejene, politična odg. ni dovolj razvid.) položaj vlade je oslabljen (pristojnosti niso povsem jasno razmejene, politična odg. ni dovolj razvid.) vlada mora sodelovati na sejah DZ in delovnih teles v zadevah ki jih je predlagala itd. vlada mora sodelovati na sejah DZ in delovnih teles v zadevah ki jih je predlagala itd.

razmerje med DZ in ustavnim sodiščemrazmerje med DZ in ustavnim sodiščem DZ voli ustavne sodnike (na predlog PR),DZ voli ustavne sodnike (na predlog PR), DZ z zakonom ureja položaj in delovanje US/ustavnih DZ z zakonom ureja položaj in delovanje US/ustavnih sodnikov + določa sredstva iz proračuna, DZ odloča o imuniteti ustavnih sodnikov, US presoja sodnikov + določa sredstva iz proračuna, DZ odloča o imuniteti ustavnih sodnikov, US presoja skladnost zakonov z ustavo,skladnost zakonov z ustavo, DZ je dolžan upoštevati in izvajati odločitve US, US odloča o pritožbah DZ je dolžan upoštevati in izvajati odločitve US, US odloča o pritožbah v postopkih verifikacije poslanskih mandatov, US odloča v sporih glede pristojnosti DZ in drugih v postopkih verifikacije poslanskih mandatov, US odloča v sporih glede pristojnosti DZ in drugih državnih organov, poslovnik DZ ureja postopek obtožbe PV, PR in ministrov pred US ter proceduro državnih organov, poslovnik DZ ureja postopek obtožbe PV, PR in ministrov pred US ter proceduro v DZ ko ta sproži ustavni spor, poslovnik US pa določa sodelovanje DZ v postopkih pred US kadar je v DZ ko ta sproži ustavni spor, poslovnik US pa določa sodelovanje DZ v postopkih pred US kadar je s strani tretjega sprožen ustavni spor ali postopek presoje skladnosti mednarodne pogodbe z ustavo s strani tretjega sprožen ustavni spor ali postopek presoje skladnosti mednarodne pogodbe z ustavo

** pazi: ustavne pristojnosti DS ne vplivajo samo na delovanje DZ temveč tudi na delovanje vlade** pazi: ustavne pristojnosti DS ne vplivajo samo na delovanje DZ temveč tudi na delovanje vlade

AKTI DZAKTI DZ

splošni pravni akti splošni pravni akti → → ustavni zakoni, zakoni, odloki, sklepi, državni proračun, ustavni zakoni, zakoni, odloki, sklepi, državni proračun,

rebalans DP, zaključni račun DP, nacionalni programi, poslovnik,rebalans DP, zaključni račun DP, nacionalni programi, poslovnik,

avtentične razlage zakonov avtentične razlage zakonov

drugi splošni aktidrugi splošni akti → deklaracije, resolucije, priporočila → deklaracije, resolucije, priporočila

* s temi akti DZ izraža pravno neobvezna stališča do pomembnih družbenih vprašanj * s temi akti DZ izraža pravno neobvezna stališča do pomembnih družbenih vprašanj

(temeljijo na avtoriteti in pomenu DZ)(temeljijo na avtoriteti in pomenu DZ)

* ustava (z izjemo zakonov) ne določa aktov ki ji sprejema DZ (določa jih poslovnik)* ustava (z izjemo zakonov) ne določa aktov ki ji sprejema DZ (določa jih poslovnik)

* ustava izrecno ne določa področij zakonodajne pristojnosti * ustava izrecno ne določa področij zakonodajne pristojnosti

izhaja iz načela da zakonodajno funkcijo opravlja predstavniško telo (primerjal z drugimi ustavnimi ureditvami!)izhaja iz načela da zakonodajno funkcijo opravlja predstavniško telo (primerjal z drugimi ustavnimi ureditvami!)

državni zbor sam presoja katere zadeve bo uredil z zakonomdržavni zbor sam presoja katere zadeve bo uredil z zakonom

izjeme: v nekaterih primerih ustava določa da mora DZ določeno materijo urediti z zakonomizjeme: v nekaterih primerih ustava določa da mora DZ določeno materijo urediti z zakonom

- način uresničevanja in omejevanje ČPTS (glej 15/2, 15/3, 19, 24, 26, 32 člen itd.)- način uresničevanja in omejevanje ČPTS (glej 15/2, 15/3, 19, 24, 26, 32 člen itd.)

- 87. člen: DZ lahko pravice in dolžnosti državljanov in drugih oseb urejale z zakonom (avtonomija DZ!) - 87. člen: DZ lahko pravice in dolžnosti državljanov in drugih oseb urejale z zakonom (avtonomija DZ!)

ZAKONODAJNI POSTOPEKZAKONODAJNI POSTOPEK

→ → skupek PP ki urejajo posamezne faze sprejemanja zakonaskupek PP ki urejajo posamezne faze sprejemanja zakona ter pravice/dolžnosti udeležencevter pravice/dolžnosti udeležencev → → temeljna načela in PP v ustavi, podrobnejša ureditev v poslovniku in ZRLItemeljna načela in PP v ustavi, podrobnejša ureditev v poslovniku in ZRLI celostni pogled na ZP : iniciativa, postopek v DZ, promulgacija (veto, ponovno odločanje), referendum celostni pogled na ZP : iniciativa, postopek v DZ, promulgacija (veto, ponovno odločanje), referendum ZP v ožjem smislu : tri faze (kakovost odločitev), pomen delovnih teles, redni / nujni / skrajšani postopekZP v ožjem smislu : tri faze (kakovost odločitev), pomen delovnih teles, redni / nujni / skrajšani postopek

zakonska iniciativazakonska iniciativaDZ kot celota ne predlaga zakonov sam sebi (vlada, ljudska iniciativa itd.)DZ kot celota ne predlaga zakonov sam sebi (vlada, ljudska iniciativa itd.)

URS: vlada, vsak poslanec, 5000 volivcev (88. čl.), DS (97. čl.)URS: vlada, vsak poslanec, 5000 volivcev (88. čl.), DS (97. čl.)ZRLI/poslovnik DZ: predlog mora vsebovati naslov, uvod, besedilo členov, obrazložitev;ZRLI/poslovnik DZ: predlog mora vsebovati naslov, uvod, besedilo členov, obrazložitev;

pobudo volivcem lahko da vsak volivec, PS ali združenje; rok za zbiranje podpisov za podporo zakonu je 60 dni, na pobudo volivcem lahko da vsak volivec, PS ali združenje; rok za zbiranje podpisov za podporo zakonu je 60 dni, na UE na posebnem obrazcu (izjeme)UE na posebnem obrazcu (izjeme)

Redni zakonodajni postopekRedni zakonodajni postopek ↓ ↓

3 faze (branja), načelo racionalnosti in ekonomičnosti (pazi: položaj opozicije!)3 faze (branja), načelo racionalnosti in ekonomičnosti (pazi: položaj opozicije!)v prvo fazo je treba predložiti v celoti izdelan (redigiran) zakon v prvo fazo je treba predložiti v celoti izdelan (redigiran) zakon

*naslov, uvod, besedilo členov, obrazložitev (ocena stanja, razlogi za sprejem zakona, cilji, načela in ključne rešitve, ocena finančnih *naslov, uvod, besedilo členov, obrazložitev (ocena stanja, razlogi za sprejem zakona, cilji, načela in ključne rešitve, ocena finančnih posledic za proračun, prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih, ocena prilagojenostiposledic za proračun, prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih, ocena prilagojenosti

pravu EU, druge posledice sprejema zakona) pravu EU, druge posledice sprejema zakona)

* že pred prvim branjem se lahko opravi * že pred prvim branjem se lahko opravi predhodna obravnavapredhodna obravnava (o temeljnih vprašanjih in družbenih (o temeljnih vprašanjih in družbenih razmerjih ki jih je treba urediti z zakonom; predlagatelj mora predložiti razmerjih ki jih je treba urediti z zakonom; predlagatelj mora predložiti prikaz stanjaprikaz stanja); PAZI: ); PAZI: javna predst. mnenjjavna predst. mnenj

PRVA OBRAVNAVAPRVA OBRAVNAVA↓↓

predloga zakona se praviloma še ne obravnava (niti v DZ niti v matičnem DT; pošlje se poslancem)predloga zakona se praviloma še ne obravnava (niti v DZ niti v matičnem DT; pošlje se poslancem)* možen umik, nadomestitev z novim predlogom* možen umik, nadomestitev z novim predlogom

*možna je splošna razprava o predlogu če jo zahteva najmanj 10 poslancev (drugače v prvem poslovniku – racio.)*možna je splošna razprava o predlogu če jo zahteva najmanj 10 poslancev (drugače v prvem poslovniku – racio.)(razprava o razlogih, načelih, ciljih in ključnih rešitvah predloga zakona – nato(razprava o razlogih, načelih, ciljih in ključnih rešitvah predloga zakona – nato odločitev o primernosti predloga odločitev o primernosti predloga))

DRUGA OBRAVNAVADRUGA OBRAVNAVA↓↓

najprej v matičnem DT in nato na podlagi poročila v DZnajprej v matičnem DT in nato na podlagi poročila v DZ*okrepljena vloga matičnega DT (opravi razpravo o posameznih členih in vloženih amandmajih in glasuje)*okrepljena vloga matičnega DT (opravi razpravo o posameznih členih in vloženih amandmajih in glasuje)

*amandmaje (že v DT) lahko vlagajo: poslanci, PS, delovna telesa, DT za finance, vlada (če ni predlagateljica Z)*amandmaje (že v DT) lahko vlagajo: poslanci, PS, delovna telesa, DT za finance, vlada (če ni predlagateljica Z)amandmaji → predlogi sprememb in dopolnitev členov oz. predlogi novih členov (PAZI: predlagatelj je omejen!)amandmaji → predlogi sprememb in dopolnitev členov oz. predlogi novih členov (PAZI: predlagatelj je omejen!)

matično DT pripravi dopolnjen predlog zakona in ga skupaj s poročilom pošlje v DZ v drugo obravnavo matično DT pripravi dopolnjen predlog zakona in ga skupaj s poročilom pošlje v DZ v drugo obravnavo

**lahko odloči da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo (dokončno odloči DZ – lahko ustavi postopek)lahko odloči da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo (dokončno odloči DZ – lahko ustavi postopek)* na seji DZ lahko 10 poslancev, PS in vlada še vlaga amandmaje* na seji DZ lahko 10 poslancev, PS in vlada še vlaga amandmaje

•vsak (amandmiran) člen in vsak amandma se obravnava posebej, tudi glasuje se posebej vsak (amandmiran) člen in vsak amandma se obravnava posebej, tudi glasuje se posebej •* po končani 2. obravnavi se pripravi besedilo za 3. branje (lahko se opravi takoj, če ne nasprotuje več kot 1/3 poslancev)* po končani 2. obravnavi se pripravi besedilo za 3. branje (lahko se opravi takoj, če ne nasprotuje več kot 1/3 poslancev)

TRETJA OBRAVNAVATRETJA OBRAVNAVA↓↓

DZ razpravlja o predlogu zakona kot o celoti (zakon naj bi bil že vsebinsko domišljen in nomotehnično izdelan)DZ razpravlja o predlogu zakona kot o celoti (zakon naj bi bil že vsebinsko domišljen in nomotehnično izdelan)* besedilo se spreminja le še izjemoma (če so podani zares tehtni razlogi)* besedilo se spreminja le še izjemoma (če so podani zares tehtni razlogi)

→ → isti predlagatelji amandmajev kot v 2. branju v DZ vendar le k že amandmiranim členomisti predlagatelji amandmajev kot v 2. branju v DZ vendar le k že amandmiranim členom* po potrebi se sprejme “uskladitveni amandma”* po potrebi se sprejme “uskladitveni amandma”

↓↓po končani razpravi se glasuje o predlogu zakona kot celotipo končani razpravi se glasuje o predlogu zakona kot celoti

* zakon je sprejet z večino opredeljenih glasov navzočih poslancev (več “za” kot “proti”); izjeme* zakon je sprejet z večino opredeljenih glasov navzočih poslancev (več “za” kot “proti”); izjeme

SKRAJŠANI POSTOPEKSKRAJŠANI POSTOPEK

↓↓

poslovnik: manj zahtevne zadeve (izjemoma, kadar ni smotrno izvesti rednega postopka)poslovnik: manj zahtevne zadeve (izjemoma, kadar ni smotrno izvesti rednega postopka)

omogoča združitev vseh treh faz na eni seji→ bistveno hitrejši sprejem zakona omogoča združitev vseh treh faz na eni seji→ bistveno hitrejši sprejem zakona *gre za časovno združitev (ne vsebinsko)*gre za časovno združitev (ne vsebinsko)

*odloči kolegij PDZ!, krajši roki/nekateri roki ne veljajo, drugačna pravila za vlaganje amandmajev in odločanje*odloči kolegij PDZ!, krajši roki/nekateri roki ne veljajo, drugačna pravila za vlaganje amandmajev in odločanje

splošna razprava v prvi obravnavi se v nobenem primeru ne opravi, druga in tretja faza pa sta združeni,splošna razprava v prvi obravnavi se v nobenem primeru ne opravi, druga in tretja faza pa sta združeni,

amandmaji se lahko vlagajo le na seji DZ do konca druge obravnave, druga faza se začne v matičnem DTamandmaji se lahko vlagajo le na seji DZ do konca druge obravnave, druga faza se začne v matičnem DT

* na predlog predlagatelja zakona (spremembe in dopolnitve, prenehanje veljavnosti določb, uskladitve, US) * na predlog predlagatelja zakona (spremembe in dopolnitve, prenehanje veljavnosti določb, uskladitve, US)

NUJNI POSTOPEKNUJNI POSTOPEK

↓↓

zaradi varnosti/obrambe države, naravne nesreče, prepr. težko popravljive posl. za delovanje državezaradi varnosti/obrambe države, naravne nesreče, prepr. težko popravljive posl. za delovanje države*sprejem po nujnem postopku lahko predlaga samo vlada (predlog mora podrobno utemeljiti)*sprejem po nujnem postopku lahko predlaga samo vlada (predlog mora podrobno utemeljiti)

*odloči kolegij PDZ (če “da”: predlog se obravnava na prvi seji DZ; če “ne”: redni postopek)*odloči kolegij PDZ (če “da”: predlog se obravnava na prvi seji DZ; če “ne”: redni postopek)

* enako kot pri skrajšanem postopku: ni splošne razprave, druga in tretja faza sta združeni* enako kot pri skrajšanem postopku: ni splošne razprave, druga in tretja faza sta združeni

* krajši roki za posamezna opravila, amandmaji kot pri skrajšanem postopku (tudi ustno)!* krajši roki za posamezna opravila, amandmaji kot pri skrajšanem postopku (tudi ustno)!

**nekateri elementi nujnega postopka se uporabljajo za sprejemanje zakonov,**nekateri elementi nujnega postopka se uporabljajo za sprejemanje zakonov,

s katerimi se ratificirajo mednarodne pogodbe s katerimi se ratificirajo mednarodne pogodbe

VETO → POSEBEN POSTOPEK PRI PONOVNEM ODLOČANJU O ZAKONUVETO → POSEBEN POSTOPEK PRI PONOVNEM ODLOČANJU O ZAKONU

↓↓

če DS vloži veto je treba o zakonu ponovno odločati po če DS vloži veto je treba o zakonu ponovno odločati po posebnem postopkuposebnem postopku* predstavnik DS ima pred ponovnim glasovanje pravico obrazložiti razloge za suspenzivni veto (vl./p. lahko odg.)* predstavnik DS ima pred ponovnim glasovanje pravico obrazložiti razloge za suspenzivni veto (vl./p. lahko odg.)

*praviloma se o zakonu samo razpravlja in glasuje (se ne obravnava)*praviloma se o zakonu samo razpravlja in glasuje (se ne obravnava)

*zakon se pri ponovnem glasovanju sprejema z navadno absolutno večino (oz. s še bolj zahtevno večino)*zakon se pri ponovnem glasovanju sprejema z navadno absolutno večino (oz. s še bolj zahtevno večino)

POSTOPEK SPREJEMANJA DRUGIH AKTOVPOSTOPEK SPREJEMANJA DRUGIH AKTOV

↓↓

poslovnik DZ → načeloma enak postopek (odstopanja pri iniciativi, vlaganju amandmajev ipd.)poslovnik DZ → načeloma enak postopek (odstopanja pri iniciativi, vlaganju amandmajev ipd.)

resolucije (tudi o NP), deklaracije → poenostavljen postopekresolucije (tudi o NP), deklaracije → poenostavljen postopek*na isti seji se opravi splošna razprava, razprava in glasovanje o delih ter glasovanje o aktu kot celoti*na isti seji se opravi splošna razprava, razprava in glasovanje o delih ter glasovanje o aktu kot celoti

avtentična razlaga zakona → poseben postopekavtentična razlaga zakona → poseben postopek

*iniciativo imajo vsi subjekti ki lahko predlagajo zakon,*iniciativo imajo vsi subjekti ki lahko predlagajo zakon, najprej obravnava ZPS nato matično DT v dveh fazah, najprej obravnava ZPS nato matično DT v dveh fazah,

*DT je edino ki lahko predlaga amandmaje, DZ na seji nato razpravlja in glasuje o “potrebi” in nato o besedilu*DT je edino ki lahko predlaga amandmaje, DZ na seji nato razpravlja in glasuje o “potrebi” in nato o besedilu

* večina za sprejem AR mora biti enako kot za zakon; AR kasneje ni dopustno spreminjati* večina za sprejem AR mora biti enako kot za zakon; AR kasneje ni dopustno spreminjati

državni proračun → načeloma enak postopek kot pri zakonu (posebnosti zaradi narave DP!)državni proračun → načeloma enak postopek kot pri zakonu (posebnosti zaradi narave DP!)* vlada je edini predlagatelj (predložiti mora tudi p. memorandum in druge dokumente)* vlada je edini predlagatelj (predložiti mora tudi p. memorandum in druge dokumente)

*potek: 1. FAZA: predstavitev na seji DZ, amandmaji (vsi subjekti), obravnava v DT (poročilo) *potek: 1. FAZA: predstavitev na seji DZ, amandmaji (vsi subjekti), obravnava v DT (poročilo) ++ mnenje vlade, mnenje vlade,

vlada nato predlog predloži DZ, možni so amandmaji (MDT, PS, 1/4P), 2. FAZA: matično DT se ponovnovlada nato predlog predloži DZ, možni so amandmaji (MDT, PS, 1/4P), 2. FAZA: matično DT se ponovno

opredeli do (dopolnjenega) predloga, nato DZ razpravlja in glasuje o delih DP in nato še o DP kot celotiopredeli do (dopolnjenega) predloga, nato DZ razpravlja in glasuje o delih DP in nato še o DP kot celoti

* enako zaključni račun proračuna* enako zaključni račun proračuna

ZAKONODAJNI REFERENDUMZAKONODAJNI REFERENDUM

referendum je najpomembnejša oblika neposredne demokracijereferendum je najpomembnejša oblika neposredne demokracije

* drugi izrazi: ljudsko glasovanje, ljudsko odločanje, plebiscit ipd.* drugi izrazi: ljudsko glasovanje, ljudsko odločanje, plebiscit ipd.

neposredno odločanje o pravnem aktu ali o drugem vprašanjuneposredno odločanje o pravnem aktu ali o drugem vprašanju

značilnosti referendumskega izjavljanja !značilnosti referendumskega izjavljanja !

nima nima a prioria priori monopola nad demokratičnim odločanjem (zlorabe in omejitve!) monopola nad demokratičnim odločanjem (zlorabe in omejitve!)

vrste vrste → splošni/lokalni, ustavnorevizijski/zakonodajni/o drugih vprašanjih, obligatorni/fakultativni→ splošni/lokalni, ustavnorevizijski/zakonodajni/o drugih vprašanjih, obligatorni/fakultativni

(obligatorni je absolutno ali relativno obvezen!), predhodni/naknadni/naknadni razveljavitveni, (obligatorni je absolutno ali relativno obvezen!), predhodni/naknadni/naknadni razveljavitveni,

referendum z obvezno močjo/posvetovalni referendum z obvezno močjo/posvetovalni

ZAKONODAJNI REFERENDUM V RSZAKONODAJNI REFERENDUM V RS

ustavna podlaga: 1., 3., 44 in 90 člen (“DZ lahko o vprašanjih ki se urejajo z zakonom razpiše R”)ustavna podlaga: 1., 3., 44 in 90 člen (“DZ lahko o vprašanjih ki se urejajo z zakonom razpiše R”)

* imamo tudi: R o spremembi ustave (170. čl.), R o ustanovitvi občine (139. čl.), lokalni in posvetovalni R (v Z) * imamo tudi: R o spremembi ustave (170. čl.), R o ustanovitvi občine (139. čl.), lokalni in posvetovalni R (v Z)

podrobnejša ureditev (postopek izvedbe) v ZRLIpodrobnejša ureditev (postopek izvedbe) v ZRLI

imamo fakultativni Z R (DZ ga razpiše imamo fakultativni Z R (DZ ga razpiše na svojo pobudona svojo pobudo ali ali na posebno zahtevona posebno zahtevo) ) →→

najmanj 1/3 poslancev, DS, 40.000 volivcev (pobuda za vložitev zahteve mora biti podprta s 1000 podpisi)najmanj 1/3 poslancev, DS, 40.000 volivcev (pobuda za vložitev zahteve mora biti podprta s 1000 podpisi)

**zahtevazahteva: jasno izraženo vprašanje, obrazložitev (DZ lahko zavrne zahtevo – možnost pritožbe na US) : jasno izraženo vprašanje, obrazložitev (DZ lahko zavrne zahtevo – možnost pritožbe na US)

(DZ lahko sam predloži zahtevo US če je Z v nasprotju z ustavo ali če bi lahko nastale protiustavne posledice)(DZ lahko sam predloži zahtevo US če je Z v nasprotju z ustavo ali če bi lahko nastale protiustavne posledice)

(edina omejitev je ZVD v obdobju enega leta pred volitvami; primerjaj druge ureditve!)(edina omejitev je ZVD v obdobju enega leta pred volitvami; primerjaj druge ureditve!)

predhodni-naknadni zakonodajni referendumpredhodni-naknadni zakonodajni referendum (PAZI: odločba US glede (PAZI: odločba US glede

predhodnega!)predhodnega!)

obliko Z R določa ZRLI obliko Z R določa ZRLI → → ante legemante legem in in post legempost legem

* PREDHODNI: volivci se v naprej izjavijo o vprašanju ki se urejajo zakonom (močneje posega v funkcijo DZ)* PREDHODNI: volivci se v naprej izjavijo o vprašanju ki se urejajo zakonom (močneje posega v funkcijo DZ)

→ → ali naj se vpr. uredi z zakonom, ali naj se vpr. uredi tako kot je predlagano v predlogu Z itd. ali naj se vpr. uredi z zakonom, ali naj se vpr. uredi tako kot je predlagano v predlogu Z itd.

→ → zahteva se lahko vloži od dneva ko je vložen predlog do začetka tretje obravnavezahteva se lahko vloži od dneva ko je vložen predlog do začetka tretje obravnave

→ → rok za zbiranje podpisov ne sme biti daljši kot 60 oz. 45 dni, DZ mora R razpisati najkasneje 30 dni po zahtevirok za zbiranje podpisov ne sme biti daljši kot 60 oz. 45 dni, DZ mora R razpisati najkasneje 30 dni po zahtevi

*NAKNADNI: volivci potrdijo zakon ki ga je sprejel DZ*NAKNADNI: volivci potrdijo zakon ki ga je sprejel DZ

→ → v SLO samo potrditveni (ne pa tudi razveljavitveni ki ga pozna npr. ITA)v SLO samo potrditveni (ne pa tudi razveljavitveni ki ga pozna npr. ITA)

→ → 1/3 poslancev/DS/pobuda v 7 dneh po sprejemu, volivci v 30 dneh po določitvi roka za zbiranje podpisov1/3 poslancev/DS/pobuda v 7 dneh po sprejemu, volivci v 30 dneh po določitvi roka za zbiranje podpisov

** od leta 1991 več kot 40 zahtev oz. pobud, izvedeni so bili le trije (dva predhodna in en naknadni)** od leta 1991 več kot 40 zahtev oz. pobud, izvedeni so bili le trije (dva predhodna in en naknadni)

pravna moč referendumske odločitvepravna moč referendumske odločitve

akt o razpisu R se objavi v UL (navedena mora biti vrsta R, akt, vprašanje, dan razpisa in dan glasovanja)akt o razpisu R se objavi v UL (navedena mora biti vrsta R, akt, vprašanje, dan razpisa in dan glasovanja)

* izvedba najmanj 30 in največ 45 dni po razpisu; pravico glasovati imajo vsi ki imajo volilno pravico * izvedba najmanj 30 in največ 45 dni po razpisu; pravico glasovati imajo vsi ki imajo volilno pravico

sprejem odločitve: večina volivcev ki so glasovali (pri URR “dvojna večina”!)sprejem odločitve: večina volivcev ki so glasovali (pri URR “dvojna večina”!)

DZ je vezan na izid referenduma (pozitivna in negativna vezanost) DZ je vezan na izid referenduma (pozitivna in negativna vezanost)

posvetovalni referendum posvetovalni referendum

ustava ga ne omenja (ureja ga ZRLI) ustava ga ne omenja (ureja ga ZRLI) →→

pobudo za razpis DZ-ju da lahko vsak poslanec, vprašanja iz pristojnosti DZ ki so širšega pom.pobudo za razpis DZ-ju da lahko vsak poslanec, vprašanja iz pristojnosti DZ ki so širšega pom.

lahko se razpiše tudi za zakonodajna vprašanja, za območje celotne države ali za dellahko se razpiše tudi za zakonodajna vprašanja, za območje celotne države ali za del

le predhoden, sredstvo za testiranje JM in ugotavljanje smernic za legitimno odločanje le predhoden, sredstvo za testiranje JM in ugotavljanje smernic za legitimno odločanje

** druge oblike referenduma in neposredne demokracije** druge oblike referenduma in neposredne demokracije

PARLAMENTARNA PREISKAVAPARLAMENTARNA PREISKAVA

z njo DZ uresničuje nadzorno funkcijo (širši družbeni nadzor)z njo DZ uresničuje nadzorno funkcijo (širši družbeni nadzor)ust. podlaga je v 93. čl; postopek, preiskovalna pooblastila in položaj udel. urejata poslovnik in ZPPust. podlaga je v 93. čl; postopek, preiskovalna pooblastila in položaj udel. urejata poslovnik in ZPP

PP se lahko odredi v “zadevah javnega pomena”PP se lahko odredi v “zadevah javnega pomena” namen namen → raziskati kršitve, nedopustno ravnanje, zlorabo pooblastil ipd. nosilcev javnih funkcij→ raziskati kršitve, nedopustno ravnanje, zlorabo pooblastil ipd. nosilcev javnih funkcij

→ → ugotoviti dejansko stanje za odločitev DZ o politični odg. Nosilcev javnih funkcij in pooblastilugotoviti dejansko stanje za odločitev DZ o politični odg. Nosilcev javnih funkcij in pooblastil* lahko privede do spremembe zakonodaje ali do drugih odločitev DZ* lahko privede do spremembe zakonodaje ali do drugih odločitev DZ

** nepravilnosti ** nepravilnosti →→ kršitve prava kršitve prava

- ki so (lahko) podlaga za uveljavljanje politične odgovornosti (nezaupnica, razrešitev ipd.)- ki so (lahko) podlaga za uveljavljanje politične odgovornosti (nezaupnica, razrešitev ipd.)- odkrite kršitve (npr. KD) ki sodijo v domeno pravosodja se odstopijo tem organom- odkrite kršitve (npr. KD) ki sodijo v domeno pravosodja se odstopijo tem organom

postopek PPpostopek PP ↓ ↓

uvedba PP: uvedba PP: na predlog DZna predlog DZ (vsak poslanec, rel. nav. več.) in (vsak poslanec, rel. nav. več.) in na zahtevo 1/3 poslancev ali DSna zahtevo 1/3 poslancev ali DS * predlog/zahteva mora vsebovati navedbo razlogov in predlog izvedbe dokazov (če so znani)* predlog/zahteva mora vsebovati navedbo razlogov in predlog izvedbe dokazov (če so znani)

PP izvede preiskovalna komisija (imenuje jo DZ, člani izključno poslanci)PP izvede preiskovalna komisija (imenuje jo DZ, člani izključno poslanci)*če je uvedena na zahtevo 1/3 poslancev je sestavljena po načelu paritete !*če je uvedena na zahtevo 1/3 poslancev je sestavljena po načelu paritete !

*predsednik PK se izvoli izmed poslancev ki so vložili zahtevo*predsednik PK se izvoli izmed poslancev ki so vložili zahtevo * PK ima smiselno enaka pooblastila kot pravosodni organi* PK ima smiselno enaka pooblastila kot pravosodni organi

(v postopku PP smiselna uporaba ZKP in ZP)(v postopku PP smiselna uporaba ZKP in ZP)

- pripravljalna preiskovalna dejanja (če so potrebna za pripravo dokaznega sklepa)- pripravljalna preiskovalna dejanja (če so potrebna za pripravo dokaznega sklepa)

-oblikovanje in sprejem dokaznega sklepa oblikovanje in sprejem dokaznega sklepa * dokazni sklep → akt ki smiselno ustreza obtožnici v KP; PK določi način izvedbe PP, dokaze* dokazni sklep → akt ki smiselno ustreza obtožnici v KP; PK določi način izvedbe PP, dokaze

ki se bodo izvedli in (praviloma) preiskovance, priče itd.ki se bodo izvedli in (praviloma) preiskovance, priče itd.- izvajanje oz. zbiranje dokazovizvajanje oz. zbiranje dokazov

- posvetovanje in sklepanje o ugotovitvah preiskaveposvetovanje in sklepanje o ugotovitvah preiskave- priprava in sprejem poročila za DZ priprava in sprejem poročila za DZ

* opis poteka postopka, dokazila in bistvene ugotovitve preiskave in predlog sklepov DZ (možno vmesno poročilo)* opis poteka postopka, dokazila in bistvene ugotovitve preiskave in predlog sklepov DZ (možno vmesno poročilo)

** DZ lahko ugotovitve PK sprejme ali zavrne, lahko zahteva dopolnitev postopka** DZ lahko ugotovitve PK sprejme ali zavrne, lahko zahteva dopolnitev postopka** DZ lahko PP prekine ali ustavi (razen, če temu nasprotuje predlagatelj zahteve)** DZ lahko PP prekine ali ustavi (razen, če temu nasprotuje predlagatelj zahteve)

** PP ki ni bila dokončana v mandatni dobi se šteje za zaključeno (lahko pa se ponovno uvede)** PP ki ni bila dokončana v mandatni dobi se šteje za zaključeno (lahko pa se ponovno uvede)

udeleženci v postopkuudeleženci v postopku ↓ ↓kot rečeno v postopku PP smiselna uporaba ZKP in ZPkot rečeno v postopku PP smiselna uporaba ZKP in ZP

če preiskovanec ni določen v dokaznem sklepu ga lahko PK kadarkoli določiče preiskovanec ni določen v dokaznem sklepu ga lahko PK kadarkoli določi* * pisno vabilo na zaslišanjepisno vabilo na zaslišanje →→vsebuje opozorilo o prisilni privedbi; smiselno enak položaj kot obdolženec v KPvsebuje opozorilo o prisilni privedbi; smiselno enak položaj kot obdolženec v KP↓↓

- ne more biti zaslišan kot priča,, lahko predlaga dokaze, postavlja vprašanja pričam, lahko ima ne more biti zaslišan kot priča,, lahko predlaga dokaze, postavlja vprašanja pričam, lahko ima zagovornika, privilegij zoper samoobtožbo (tudi položaj priče in izvedencev je smiselno enak kot v KP !),zagovornika, privilegij zoper samoobtožbo (tudi položaj priče in izvedencev je smiselno enak kot v KP !),

prisilni ukrepi se lahko izvajajo le prek sodišča prisilni ukrepi se lahko izvajajo le prek sodišča ** dolžnost sodelovanja nosilcev javnih pooblastil (predložitev spisov, gradiv itd.)** dolžnost sodelovanja nosilcev javnih pooblastil (predložitev spisov, gradiv itd.)

POLOŽAJ POLOŽAJ POSLANCA DZ IN ČLANA DSPOSLANCA DZ IN ČLANA DS

ustava RS, zakon o poslancih, poslovnik DZ in poslovnik DSustava RS, zakon o poslancih, poslovnik DZ in poslovnik DSposlanski mandat →poslanski mandat → “obseg pravice do zastopanja volivcev”; oblike (imperativni/reprezentativni) “obseg pravice do zastopanja volivcev”; oblike (imperativni/reprezentativni)*reprezentativni: poslanec je nosilec kolektivnega mandata, svoboda in pravna neodvisnost, ravna po svoji vesti*reprezentativni: poslanec je nosilec kolektivnega mandata, svoboda in pravna neodvisnost, ravna po svoji vesti

* recall na lokalni ravni v ZDA; PAZI: “strankarski mandat”!* recall na lokalni ravni v ZDA; PAZI: “strankarski mandat”!

SLO: 82. čl. URS; poslanca ANS in člani DS: de facto elementi imperativnega mandataSLO: 82. čl. URS; poslanca ANS in člani DS: de facto elementi imperativnega mandatapridobitev in prenehanje mandata poslanca in člana DS →pridobitev in prenehanje mandata poslanca in člana DS →

pridobitevpridobitev: z izvolitvijo (izvrševati ga začne z verifikacijo): z izvolitvijo (izvrševati ga začne z verifikacijo)prenehanjeprenehanje: smrt, odstop, izguba VP, KD, nezdružljivost funkcij, prenehanje mandatne dobe DZ/DS, predčasni razp.: smrt, odstop, izguba VP, KD, nezdružljivost funkcij, prenehanje mandatne dobe DZ/DS, predčasni razp.

pravice in dolžnosti poslanca →pravice in dolžnosti poslanca →poslanska imuniteta (najširša oblika), poklicno opravljanje funk., načelo nezdružljivosti funkcijeposlanska imuniteta (najširša oblika), poklicno opravljanje funk., načelo nezdružljivosti funkcije

*pravica do plače in nadomestil (ZP), do poslanskih vprašanj, pobud, predlaganja odločitev, glasovanja (odločanja)*pravica do plače in nadomestil (ZP), do poslanskih vprašanj, pobud, predlaganja odločitev, glasovanja (odločanja)* dolžnost sodelovanja na sejah DZ in DT (sankcija: nižja plača); * dolžnost sodelovanja na sejah DZ in DT (sankcija: nižja plača);

pravice in dolžnosti člana DS →pravice in dolžnosti člana DS →imuniteta, nezdružljivost funkcij, pravica do udeležbe na sejah DS in DT, vlaganja pobud, predlaganja, odločanja imuniteta, nezdružljivost funkcij, pravica do udeležbe na sejah DS in DT, vlaganja pobud, predlaganja, odločanja

** član DS svojo funkcijo opravlja “častno” (aktualni zapleti!)** član DS svojo funkcijo opravlja “častno” (aktualni zapleti!)

nezdružljivost poslanske funkcijenezdružljivost poslanske funkcijeposlanska imunitetaposlanska imuniteta

VOLITVE POSLANCEV DZVOLITVE POSLANCEV DZ

SPLOŠNO O VOLITVAHSPLOŠNO O VOLITVAH

razmerje razmerje demokratična oblast – predstavniška/posredna demokracija – volitve (PAZI: pr. država) demokratična oblast – predstavniška/posredna demokracija – volitve (PAZI: pr. država) z volitvami volivci podelijo mandat za odločanje z volitvami volivci podelijo mandat za odločanje izraz ljudske volje/temelj legitimnosti izraz ljudske volje/temelj legitimnosti

dvosmerna povezanost splošnih(!) volitev in sodobnega parlamentadvosmerna povezanost splošnih(!) volitev in sodobnega parlamentavolilno telo, volilne enote (približno enako velike da je vsak državljan enako predstavljen v P)volilno telo, volilne enote (približno enako velike da je vsak državljan enako predstavljen v P)

* elementa volilnega sistema (v širšem smislu)* elementa volilnega sistema (v širšem smislu)

VOLILNI SISTEM →VOLILNI SISTEM →- v širšem smislu: - v širšem smislu: pp o volilni pravici, organizaciji, postopku in načinu volitev, volilnih enotah, razdelitvi mandatov pp o volilni pravici, organizaciji, postopku in načinu volitev, volilnih enotah, razdelitvi mandatov

- v ožjem smislu- v ožjem smislu: sistem razdelitve mandatov : sistem razdelitve mandatov *PAZI: od volilnega sistema je v veliki meri odvisen politični sistem (oz. način delovanja državne oblasti)*PAZI: od volilnega sistema je v veliki meri odvisen politični sistem (oz. način delovanja državne oblasti)

*pravni viri volilnega sistema (ustava, zakoni, nižji akti)*pravni viri volilnega sistema (ustava, zakoni, nižji akti)*volilni sistem kot sestavina ustavnega sistema; volilno pravo kot posebna pravna panoga*volilni sistem kot sestavina ustavnega sistema; volilno pravo kot posebna pravna panoga

*volilni sistem → državne (parlamentarne) volitve*volilni sistem → državne (parlamentarne) volitve ++ predsedniške volitve predsedniške volitve ++ lokalne volitve lokalne volitve**dejanski volilni sistem je odvisen od uresničevanja VOLILNIH NAČEL v praksi…**dejanski volilni sistem je odvisen od uresničevanja VOLILNIH NAČEL v praksi…

volilna načela → določajo volilna načela → določajo vsebino volilnega sistemavsebino volilnega sistema *nujen pogoj za demokratične volitve (gre za splošne civilizacijske standarde) *nujen pogoj za demokratične volitve (gre za splošne civilizacijske standarde)

splošna, enaka, neposredna in svobodna VP splošna, enaka, neposredna in svobodna VP ++ tajnost glasovanja tajnost glasovanja *določena so v ustavi, razčlenjena pa v volilni zakonodaji*določena so v ustavi, razčlenjena pa v volilni zakonodaji

SISTEMI DELITVE MANDATOVSISTEMI DELITVE MANDATOV

izhodišče: razdelitev mandatov (sedežev) je odvisna od glasov ki so jih prejeli kandidati/liste izhodišče: razdelitev mandatov (sedežev) je odvisna od glasov ki so jih prejeli kandidati/liste TODA: merila pretvorbe glasov v sedeže v parlamentu so lahko različna (rezultati tudi !)TODA: merila pretvorbe glasov v sedeže v parlamentu so lahko različna (rezultati tudi !)

temeljno vprašanje pri izbiri meril: naj bodo poslanci odraz prepričanj vseh ali zgolj večine? temeljno vprašanje pri izbiri meril: naj bodo poslanci odraz prepričanj vseh ali zgolj večine?

doslej sta se razvila dva temeljna sistema VEČINSKI in PROPORCIONALNI →doslej sta se razvila dva temeljna sistema VEČINSKI in PROPORCIONALNI →*večinski sitem prevladuje v anglosaškem svetu, proporcionalni sistem pa v državah celinske Evrope*večinski sitem prevladuje v anglosaškem svetu, proporcionalni sistem pa v državah celinske Evrope

večinski večinski kandidati so izvoljeni z večino; volivci glasujejo za posamezne kandidate; kandidati so izvoljeni z večino; volivci glasujejo za posamezne kandidate; dva modela: sistem relativne večine (“first past the post”) in sistem absolutne večine (dvokrožni sistem); dva modela: sistem relativne večine (“first past the post”) in sistem absolutne večine (dvokrožni sistem);

v posamezni volilni enoti se izvoli samo en kandidatv posamezni volilni enoti se izvoli samo en kandidatproporcionalni proporcionalni različne izpeljave; v posamezni volilni enoti se praviloma izvoli več kandidatov; različne izpeljave; v posamezni volilni enoti se praviloma izvoli več kandidatov;

volivci praviloma glasujejo za listo kandidatov; volivci praviloma glasujejo za listo kandidatov; A) delitev mandatov po enostavnem A) delitev mandatov po enostavnem Harejevem količnikuHarejevem količniku (št. glasov ki je v posamezni volilni enoti potrebno (št. glasov ki je v posamezni volilni enoti potrebno

za izvolitev enega poslanca, nerazdeljeni mandati se delijo glede na velikost ostanka glasov); za izvolitev enega poslanca, nerazdeljeni mandati se delijo glede na velikost ostanka glasov); B) B) d’Hondtov sistemd’Hondtov sistem razdelitve mandatov (ugotovi se število glasov vsake liste v posamezni volilni enoti, razdelitve mandatov (ugotovi se število glasov vsake liste v posamezni volilni enoti,

to število se nato v vsaki VE posebej deli z 1, 2, 3 … do vključno abs. št. mandatov v VE; to število se nato v vsaki VE posebej deli z 1, 2, 3 … do vključno abs. št. mandatov v VE; mandati pripadejo najvišjim količnikom ne glede na listo; različne izpeljave tega sistema (dvostopenjska delitev)mandati pripadejo najvišjim količnikom ne glede na listo; različne izpeljave tega sistema (dvostopenjska delitev)

*ta sistem privede do večjega števila strank v parlamentu *ta sistem privede do večjega števila strank v parlamentu nestabilnost delovanja nestabilnost delovanja parlamentarni prag parlamentarni prag*čista oblika PS se pogosto nadgradi s preferenčnim glasovanjem (PAZI: panaširanje)*čista oblika PS se pogosto nadgradi s preferenčnim glasovanjem (PAZI: panaširanje)

VPLIV NAČINA RAZDELITVE VPLIV NAČINA RAZDELITVE

MANDATOV NA POLITIČNI SISTEMMANDATOV NA POLITIČNI SISTEM

*oz. na način delovanja državne oblasti (zlasti na razmerje med parlamentom in vlado)*oz. na način delovanja državne oblasti (zlasti na razmerje med parlamentom in vlado)

temeljno temeljno pri enakih oz. podobnih ureditvah razmerij med P in V lahko različen volilni sistem pri enakih oz. podobnih ureditvah razmerij med P in V lahko različen volilni sistem

privede do različnega delovanja državne oblastiprivede do različnega delovanja državne oblasti

večinski sistem večinski sistem preprostejši; preglednejši; omogoča individualno izbiro med kandidati; praviloma preprostejši; preglednejši; omogoča individualno izbiro med kandidati; praviloma

omogoča eni stranki absolutno večino v parlamentu in s tem stabilno izvršilno oblast v razmerju do parlamenta; omogoča eni stranki absolutno večino v parlamentu in s tem stabilno izvršilno oblast v razmerju do parlamenta;

*pomanjkljivost: ne odraža sorazmerja glasov volivcev ker je izvoljen kandidat ki dobi večino*pomanjkljivost: ne odraža sorazmerja glasov volivcev ker je izvoljen kandidat ki dobi večino

proporcionalni sistem proporcionalni sistem

omogoča sorazmerno razdelitev mandatov med liste v skladu s št. glasov ki so jih prejele; omogoča sorazmerno razdelitev mandatov med liste v skladu s št. glasov ki so jih prejele;

s tem omogoča zastopanost političnih manjšin in politični pluralizem; s tem omogoča zastopanost političnih manjšin in politični pluralizem;

*pomanjkljivosti: zapleten; v čisti obliki ne omogoča izbire med individualnimi kandidati; praviloma nobena lista *pomanjkljivosti: zapleten; v čisti obliki ne omogoča izbire med individualnimi kandidati; praviloma nobena lista (stranka) ne dobi absolutne večine; povzroča nestabilne koalicijske vlade (stranka) ne dobi absolutne večine; povzroča nestabilne koalicijske vlade

** večinski sistem zmanjšuje število političnih strank v državi, ker jih sili k združevanju (Anglija, ZDA)** večinski sistem zmanjšuje število političnih strank v državi, ker jih sili k združevanju (Anglija, ZDA)

** proporcionalni sistem omogoča skrajne politične stranke (tako na levem kot tudi na desnem političnem polu)** proporcionalni sistem omogoča skrajne politične stranke (tako na levem kot tudi na desnem političnem polu)

VOLITVE V DZVOLITVE V DZ

splošne (redne in predčasne), nadomestne, naknadne, ponovnesplošne (redne in predčasne), nadomestne, naknadne, ponovne

VOLILNA PRAVICA VOLILNA PRAVICA v zvezi z njo so v naši ureditvi uveljavljena vsa v zvezi z njo so v naši ureditvi uveljavljena vsa načela volilnih sistemovnačela volilnih sistemov (glej zgoraj) (glej zgoraj)

43. In 80. čl. URS, ZVDZ, polnoletnost, poslovna sposobnost, aktivna in pasivna VP sta izenačeni43. In 80. čl. URS, ZVDZ, polnoletnost, poslovna sposobnost, aktivna in pasivna VP sta izenačenivolivec VP uresničuje v volilni enoti v kateri ima stalno prebivališče (izjema: državljani z začasnim preb.v tujini) volivec VP uresničuje v volilni enoti v kateri ima stalno prebivališče (izjema: državljani z začasnim preb.v tujini)

VP pripadnikov ANSVP pripadnikov ANS

evidenca volilne pravice evidenca volilne pravice evidenca oz. registracija VP je pomemben element učinkovitega uveljavljanja VPevidenca oz. registracija VP je pomemben element učinkovitega uveljavljanja VP

dva modela → dva modela → stalnastalna in in občasnaobčasna evidenca evidencaSLO: stalna evidenca (vodi se v CRP oz. registru stalnega prebivalstva) se kombinira z občasno (volilni imeniki)SLO: stalna evidenca (vodi se v CRP oz. registru stalnega prebivalstva) se kombinira z občasno (volilni imeniki)*splošni volilni imenik, VI državljanov ki nimajo stalnega preb. v RS, VI pripadnikov ANS, VI Romov, VI VEP*splošni volilni imenik, VI državljanov ki nimajo stalnega preb. v RS, VI pripadnikov ANS, VI Romov, VI VEP

*volilne imenike sestavijo upravni organi (ta materija sodi v upravno pravo) *volilne imenike sestavijo upravni organi (ta materija sodi v upravno pravo)

kandidiranje kandidiranje poseben element volilnega sistema; ključno vlogo imajo politične stranke in volivci; poseben element volilnega sistema; ključno vlogo imajo politične stranke in volivci;

kandidiranje je posamično ali skupinsko (odvisno od volilnega sistema); kandidiranje je posamično ali skupinsko (odvisno od volilnega sistema);

volilne enotevolilne enote območja na katera se pred volitvami razdeli celotno območje volitev (občina, država, EU)območja na katera se pred volitvami razdeli celotno območje volitev (občina, država, EU)

oblikovanje VE → eno temeljnih vprašanj volilne tehnike in organizacije volitev (s pomembnimi posledicami !)oblikovanje VE → eno temeljnih vprašanj volilne tehnike in organizacije volitev (s pomembnimi posledicami !)pravilo: vsaki VE se zagotovi približno enako št. mandatov na določeno št. volivcev (izhaja iz načela enake VP)pravilo: vsaki VE se zagotovi približno enako št. mandatov na določeno št. volivcev (izhaja iz načela enake VP)

*oblikovanje se prilagaja upravno-teritorialni razdelitvi (zato nastajajo odstopanja)*oblikovanje se prilagaja upravno-teritorialni razdelitvi (zato nastajajo odstopanja) uninominalne (predstavnika ANS) – plurinominalne (vse ostale VE) VE (glej zgoraj)uninominalne (predstavnika ANS) – plurinominalne (vse ostale VE) VE (glej zgoraj)

““gerrymandering” → volilna geometrija (manipuliranje pri oblikovanju VE)gerrymandering” → volilna geometrija (manipuliranje pri oblikovanju VE)8 VE, v vsaki se voli po 11 poslancev, v okviru VE se glasuje v 11 VO8 VE, v vsaki se voli po 11 poslancev, v okviru VE se glasuje v 11 VO

*v vsakem VO se izvoli en kandidat (tudi liste vključujejo enega kandidata – elem. večinskega sistema)*v vsakem VO se izvoli en kandidat (tudi liste vključujejo enega kandidata – elem. večinskega sistema)oblikovanje kandidatnih list (zelo pomembno za politične stranke; PAZI: načelo enakih možnosti spolov !) oblikovanje kandidatnih list (zelo pomembno za politične stranke; PAZI: načelo enakih možnosti spolov !)

razdelitev mandatovrazdelitev mandatov

URS 1991: tega vprašanja ni urejala; ZVDZ: v DZ so politični interesi sorazmerno zastopaniURS 1991: tega vprašanja ni urejala; ZVDZ: v DZ so politični interesi sorazmerno zastopanisprememba 80.čl. URS z ustavnim zakonom 2000: ustava določi sorazmerni (proporcionalni) sistemsprememba 80.čl. URS z ustavnim zakonom 2000: ustava določi sorazmerni (proporcionalni) sistem

*proporcionalni sistem z elementi večinskega (personalizacija volitev) s strožjim volilnim pragom*proporcionalni sistem z elementi večinskega (personalizacija volitev) s strožjim volilnim pragom↓↓↓↓

mandati se delijo na ravni VE in države (posebna izpeljava proporcionalnega sistema – glej zgoraj)mandati se delijo na ravni VE in države (posebna izpeljava proporcionalnega sistema – glej zgoraj)z UZ je bil namesto Harejevega količnika uveden Droopov količnik → z UZ je bil namesto Harejevega količnika uveden Droopov količnik →

*skupno število glasov v VE se deli s številom vseh mandatov v VE, povečanim za dva (torej z 13)*skupno število glasov v VE se deli s številom vseh mandatov v VE, povečanim za dva (torej z 13)* to omogoči da je za podelitev mandata v VE potrebno manjše št. glasov kot prej* to omogoči da je za podelitev mandata v VE potrebno manjše št. glasov kot prej

št. mandatov posamezne liste je odvisno od tega kolikokrat gre količnik v št. glasov listešt. mandatov posamezne liste je odvisno od tega kolikokrat gre količnik v št. glasov listeostanki glasov (glasovi ki so presegli ali niso dosegli količnika) se upoštevajo pri delitvi na ravni državeostanki glasov (glasovi ki so presegli ali niso dosegli količnika) se upoštevajo pri delitvi na ravni države

→ → upoštevajo se vse liste razen tistih ki na ravni celotnega volilnega telesa ne dosežejo 4% glasovupoštevajo se vse liste razen tistih ki na ravni celotnega volilnega telesa ne dosežejo 4% glasov→ → razdelitev poteka po d’Hondtovem sistemu (upoštevajo se vsi glasovi liste, ne samo ostanki)razdelitev poteka po d’Hondtovem sistemu (upoštevajo se vsi glasovi liste, ne samo ostanki)

*listam se dodeli toliko mandatov kolikor znaša razlika med št. mandatov ki bi jim pripadlo na podlagi*listam se dodeli toliko mandatov kolikor znaša razlika med št. mandatov ki bi jim pripadlo na podlagivseh glasov zanje na ravni države in št. mandatov, ki so jih že dobile pri delitvi v VEvseh glasov zanje na ravni države in št. mandatov, ki so jih že dobile pri delitvi v VE

*mandati se dejansko dodelijo v tistih VE v katerih imajo liste največje ostanke glasov*mandati se dejansko dodelijo v tistih VE v katerih imajo liste največje ostanke glasov

organizacija volitevorganizacija volitev ““tehnična” izvedba volitev (kljub temu zelo pomemben element volilnega sistema)tehnična” izvedba volitev (kljub temu zelo pomemben element volilnega sistema)

osrednjo vlogo imajo osrednjo vlogo imajo volilni organivolilni organi (v ožjem in širšem pomenu) → (v ožjem in širšem pomenu) →DZ, PR, ustavno sodišče,VS, volilne komisije, volilni odboriDZ, PR, ustavno sodišče,VS, volilne komisije, volilni odbori

*volilni organi skrbijo za varstvo zakonitosti (uresničevanje načel VS itd.)in tehnično izvedbo*volilni organi skrbijo za varstvo zakonitosti (uresničevanje načel VS itd.)in tehnično izvedbo*poseben pomen imajo tudi predstavniki in zaupniki list kandidatov*poseben pomen imajo tudi predstavniki in zaupniki list kandidatov

DZ imenuje Republiško VK, ta VK volilnih enot in Okrajne VK, te pa Volilne odboreDZ imenuje Republiško VK, ta VK volilnih enot in Okrajne VK, te pa Volilne odbore

volilni postopek volilni postopek časovno določena opravila ki privedejo do cilja – izvolitve poslancevčasovno določena opravila ki privedejo do cilja – izvolitve poslancev

FAZE: razpis – kandidiranje – glasovanje – ugotavljanje izida FAZE: razpis – kandidiranje – glasovanje – ugotavljanje izida

varstvo volilne pravicevarstvo volilne pravice kot TP je volilna pravica varovana s pravnimi sredstvikot TP je volilna pravica varovana s pravnimi sredstvi

varstvo VP je v veliki meri namenjeno varstvu načel volilnega sistema (in kontroli ugotavljanja izida)varstvo VP je v veliki meri namenjeno varstvu načel volilnega sistema (in kontroli ugotavljanja izida)ZVDZ: varstvo VP v postopkih pred VK, DZ in sodno varstvoZVDZ: varstvo VP v postopkih pred VK, DZ in sodno varstvo

postopek kandidiranja: ugovor zaradi nepravilnosti v postopku pri VK volilne enote;postopek kandidiranja: ugovor zaradi nepravilnosti v postopku pri VK volilne enote;VK odloča v okviru ugotavljanja zakonitosti list; možna pritožba na VS v 48 urahVK odloča v okviru ugotavljanja zakonitosti list; možna pritožba na VS v 48 urah

ugovor zaradi nepravilnosti pri delu VO oz. Okrajne VK (v treh dneh na VK VE)ugovor zaradi nepravilnosti pri delu VO oz. Okrajne VK (v treh dneh na VK VE)

pritožba na DZ zaradi odločitve VK ki bi lahko vplivala na potrditev mandatapritožba na DZ zaradi odločitve VK ki bi lahko vplivala na potrditev mandata*DZ odloča o pritožbi v okviru postopka potrditve mandatov (možna še pritožba na US)*DZ odloča o pritožbi v okviru postopka potrditve mandatov (možna še pritožba na US)

v kazenski in prekrškovni zakonodaji so inkriminirane številne kršitve volilne pravicev kazenski in prekrškovni zakonodaji so inkriminirane številne kršitve volilne pravice

PREDSEDNIK REPUBLIKE PREDSEDNIK REPUBLIKE

SPLOŠNO O ŠEFU DRŽAVESPLOŠNO O ŠEFU DRŽAVE

pojem šefa državepojem šefa države → → nastanek pojma, nastanek pojma, organ ki predstavlja državo in organ ki predstavlja državo in opravlja nekatere druge (praviloma izvršilne) funkcije oblastiopravlja nekatere druge (praviloma izvršilne) funkcije oblasti ; PAZI: ; PAZI:

oblika vladavine kot kriterij za razvrščanje držav (republika-monarhija), položaj in oblika vladavine kot kriterij za razvrščanje držav (republika-monarhija), položaj in obseg pristojnosti vpliva tudi na obliko (sistem) organizacije državne oblastiobseg pristojnosti vpliva tudi na obliko (sistem) organizacije državne oblasti

*položaj ŠD v (pol)predsedniškem in parlamentarnem sistemu oblasti*položaj ŠD v (pol)predsedniškem in parlamentarnem sistemu oblasti

PREDSEDNIK REPUBLIKE V USTAVNI UREDITVI RSPREDSEDNIK REPUBLIKE V USTAVNI UREDITVI RSparlamentarni sistem: organ izvršilne oblasti (formalni nosilec)parlamentarni sistem: organ izvršilne oblasti (formalni nosilec)

položaj, mandat in pristojnosti: ustava, zakon o volitvah PR in področni zakonipoložaj, mandat in pristojnosti: ustava, zakon o volitvah PR in področni zakoni volitve PR volitve PR

ustava: neposredne(!), splošne in tajne volitve; zakon o volitvah PR: VP je splošna ustava: neposredne(!), splošne in tajne volitve; zakon o volitvah PR: VP je splošna in enakain enaka

*pasivna in aktivna VP nimata omejitev; Avstrija 35 let, Nemčija 40 let, Italija 50 *pasivna in aktivna VP nimata omejitev; Avstrija 35 let, Nemčija 40 let, Italija 50 letlet

izvedba najkasneje 15 dni pred potekom mandata, izvedba najkasneje 15 dni pred potekom mandata, kandidate predlagajo:kandidate predlagajo: 10 10 poslancev, politične stranke (podpora 3 poslancev ali 3000 volivcev), 5000 poslancev, politične stranke (podpora 3 poslancev ali 3000 volivcev), 5000

volivcevvolivcevhkratna kandidatura za druge funkcije ni možna; podpora le enega kandidatahkratna kandidatura za druge funkcije ni možna; podpora le enega kandidata

večinski sistem volitevvečinski sistem volitev (dvokrožni) (dvokrožni) *izvoljen je kandidat z večino glasov volivcev ki so oddali veljavne glasovnice (absolutna v.)*izvoljen je kandidat z večino glasov volivcev ki so oddali veljavne glasovnice (absolutna v.)

*če v prvem krogu ni kandidata z absolutno večino veljavnih glasov sledi drugi krog (dva *če v prvem krogu ni kandidata z absolutno večino veljavnih glasov sledi drugi krog (dva kandidata)kandidata)

*prisega: “Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in, da …”*prisega: “Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in, da …”

ustavni položaj PR ustavni položaj PR mandat 5 letmandat 5 let, največ dvakrat zaporedoma (103. člen !?), največ dvakrat zaporedoma (103. člen !?)

*daljši mandat: če se izteče med vojnim/izrednim stanje; krajši mandat: smrt, *daljši mandat: če se izteče med vojnim/izrednim stanje; krajši mandat: smrt, nezmožnost, odstop itd.nezmožnost, odstop itd.

do izvolitve novega PR funkcijo opravlja PDZ (PV v Avstriji, parlamentarni sistemi ne do izvolitve novega PR funkcijo opravlja PDZ (PV v Avstriji, parlamentarni sistemi ne poznajo PPD)poznajo PPD)

nezdružljivost funkcijenezdružljivost funkcije (z drugo javno funkcijo ali poklicem; strožje kot pri (z drugo javno funkcijo ali poklicem; strožje kot pri poslancih!!)poslancih!!)

*lahko je član politične stranke ali društva*lahko je član politične stranke ali društvaurad PRurad PR (generalni sekretar, namestnik GS, šef kabineta, svetovalci druge (generalni sekretar, namestnik GS, šef kabineta, svetovalci druge

službe) službe)

pristojnosti PR pristojnosti PR ustava: klasične, na zakonodajnem področju, na izvršilnem področju, izredneustava: klasične, na zakonodajnem področju, na izvršilnem področju, izredne

klasičneklasične ”reprezentativne”: predstavlja RS, imenuje in odpoklicuje veleposlanike RS, ”reprezentativne”: predstavlja RS, imenuje in odpoklicuje veleposlanike RS, sprejema poverilna pisma tujih veleposlanikov, odloča o pomilostitvah, podeljuje državna sprejema poverilna pisma tujih veleposlanikov, odloča o pomilostitvah, podeljuje državna

odlikovanja in častne naslove,odlikovanja in častne naslove,je vrhovni poveljnik obrambnih sil (SV) – povišuje častnike (na predlog MO in s soglasjem je vrhovni poveljnik obrambnih sil (SV) – povišuje častnike (na predlog MO in s soglasjem

vlade),vlade), biti mora seznanjen s stanjem bojne pripravljenosti vojske in drugimi zadevami v zvezi z biti mora seznanjen s stanjem bojne pripravljenosti vojske in drugimi zadevami v zvezi z

obrambo državeobrambo države

zakonodajnezakonodajne v okviru sodelovanja z DZ: v okviru sodelovanja z DZ: 1.1. v zakonodajnem postopkuv zakonodajnem postopku, , 2.2. v postopku v postopku razpusta, razpisa volitev in sklica DZrazpusta, razpisa volitev in sklica DZ in in 3. v postopku volitev in imenovanj3. v postopku volitev in imenovanj

*izreka mnenja o vprašanji v pristojnosti DZ, ima pravico (in dolžnost!) z ukazom razglasiti *izreka mnenja o vprašanji v pristojnosti DZ, ima pravico (in dolžnost!) z ukazom razglasiti zakonzakon

najkasneje 8 dni po sprejemu, v postopku ratifikacije mednarodnih pogodb lahko US najkasneje 8 dni po sprejemu, v postopku ratifikacije mednarodnih pogodb lahko US predlaga da se izreče o skladnosti MP z ustavo, izdaja listine o ratifikacijipredlaga da se izreče o skladnosti MP z ustavo, izdaja listine o ratifikaciji

*razpiše volitve v DZ, skliče prvo sejo novoizvoljenega DZ, zahteva sklic izredne seje*razpiše volitve v DZ, skliče prvo sejo novoizvoljenega DZ, zahteva sklic izredne seje*izjemoma lahko DZ razpusti pred koncem mandata (dolžnost če so izpolnjeni ustavni *izjemoma lahko DZ razpusti pred koncem mandata (dolžnost če so izpolnjeni ustavni

pogoji)pogoji)*predlaga DZ v izvolitev oz. imenovanje sodnike, SUS, VČP, 5 članov SS*predlaga DZ v izvolitev oz. imenovanje sodnike, SUS, VČP, 5 članov SS

izvršilneizvršilne dokaj omejene (vplivanje na izvršilno oblast je omejeno); predlaga DZ v izvolitev dokaj omejene (vplivanje na izvršilno oblast je omejeno); predlaga DZ v izvolitev PV (po predhodnem posvetovanju z vodji poslanskih skupin; kandidata predloži tudi vsaka PV (po predhodnem posvetovanju z vodji poslanskih skupin; kandidata predloži tudi vsaka

PS ali poslanci) PS ali poslanci)

pristojnosti PR v izrednem ali vojnem stanju pristojnosti PR v izrednem ali vojnem stanju *v razmerah ko je moteno ali celo onemogočeno normalno delovanje države/državnih *v razmerah ko je moteno ali celo onemogočeno normalno delovanje države/državnih

ustanovustanov

posebne pristojnosti PR so sredstvo za hitro in učinkovito odzivanje na izredne posebne pristojnosti PR so sredstvo za hitro in učinkovito odzivanje na izredne razmererazmere

pod pogojem da se DZ zaradi izrednih ali vojnih razmer ne more sestati PR na predlog vlade: pod pogojem da se DZ zaradi izrednih ali vojnih razmer ne more sestati PR na predlog vlade: odloča o razglasitvi vojnega ali izrednega stanje, o uporabi obrambnih sil in odloča o razglasitvi vojnega ali izrednega stanje, o uporabi obrambnih sil in

nujnih ukrepihnujnih ukrepih*splošna mobilizacija, uvedba delovne/materialne dolžnosti ipd. *splošna mobilizacija, uvedba delovne/materialne dolžnosti ipd.

izdaja uredbe z zakonsko močjo v zvezi z obrambo države (ČP lahko omeji ali zač. izdaja uredbe z zakonsko močjo v zvezi z obrambo države (ČP lahko omeji ali zač.

razveljavi)razveljavi)

PAZI: uredbe z zakonsko močjo in druge odločitve mora PR predložiti v potrditev v DZ ko se PAZI: uredbe z zakonsko močjo in druge odločitve mora PR predložiti v potrditev v DZ ko se ta sestane ta sestane

*pri tem ne gre za “delegirano zakonodajo” in/ali prenos izvršilnih pristojnosti na PR*pri tem ne gre za “delegirano zakonodajo” in/ali prenos izvršilnih pristojnosti na PR

odgovornost PR odgovornost PR je neposredno voljen zato ni politično odgovoren DZ (PAZI: parlamentarna je neposredno voljen zato ni politično odgovoren DZ (PAZI: parlamentarna

preiskava!)preiskava!)““odpokličejo” ga lahko le volivci na naslednjih volitvah (zato je stabilni del odpokličejo” ga lahko le volivci na naslednjih volitvah (zato je stabilni del

izvršilne oblasti)izvršilne oblasti)DZ ga lahko zaradi kršitve ustave ali hujše kršitve zakona DZ ga lahko zaradi kršitve ustave ali hujše kršitve zakona pri opravljanju f.pri opravljanju f. obtoži obtoži

pred USpred US

na predlog najmanj 30 poslancev, o obtožbi odloči DZ z navadno absolutno večino na predlog najmanj 30 poslancev, o obtožbi odloči DZ z navadno absolutno večino odloča US, če PR med postopkom odstopi oz. če mu preneha mandat US postopek ustaviodloča US, če PR med postopkom odstopi oz. če mu preneha mandat US postopek ustavi

*na zahtevo PR mora US postopek nadaljevati*na zahtevo PR mora US postopek nadaljevati

Z 2/3 absolutno večino lahko US PR pred odločitvijo začasno prepove opravljanje funkcijeZ 2/3 absolutno večino lahko US PR pred odločitvijo začasno prepove opravljanje funkcijeUS lahko z 2/3 večino PR oprosti ali ugotovi utemeljenost obtožbe (in morebiti tudi US lahko z 2/3 večino PR oprosti ali ugotovi utemeljenost obtožbe (in morebiti tudi

prenehanje funkcije)prenehanje funkcije)*gre za posebno obliko kazenske odgovornosti, PR nima imunitete zato je pravno odgovoren *gre za posebno obliko kazenske odgovornosti, PR nima imunitete zato je pravno odgovoren

zunaj funk. zunaj funk.

VLADA VLADA

POJEM IN POMENPOJEM IN POMEN izv. oblast izv. oblast →→ del državne oblasti v okviru katerega se najbolj neposredno izvršujejo funk. del državne oblasti v okviru katerega se najbolj neposredno izvršujejo funk. sodobne države sodobne države

→ → v različni sistemih org. drž. oblasti različni nosilci, različen je tudi njihov položaj in razmerje do parlamenta v različni sistemih org. drž. oblasti različni nosilci, različen je tudi njihov položaj in razmerje do parlamenta

→ → državni organi ki so nosilci izvršilne oblasti imajo različen naziv: vlada, kabinet, ministrski svet, izvršni svetdržavni organi ki so nosilci izvršilne oblasti imajo različen naziv: vlada, kabinet, ministrski svet, izvršni svet

→ → najpomembnejši in najmočnejši del državne oblasti !najpomembnejši in najmočnejši del državne oblasti !

ZGODOVINSKI RAZVOJZGODOVINSKI RAZVOJnastala je v okviru razvoja angleškega parlamentarizma (“Privy Council”; telo ministrov – kabinet; nastala je v okviru razvoja angleškega parlamentarizma (“Privy Council”; telo ministrov – kabinet;

odgovoren parlamentu)odgovoren parlamentu)

*večina značilnosti sodobne vlade se je razvila v Angliji (oblikovanje, odgovornost, nezaupnica itd.)*večina značilnosti sodobne vlade se je razvila v Angliji (oblikovanje, odgovornost, nezaupnica itd.)

vlada v parlamentarnem sistemu oblastivlada v parlamentarnem sistemu oblasti → predsednik → predsednik ++ vlada vlada ++ upravni organi; temeljni nosilec je upravni organi; temeljni nosilec je vlada ki je vrh izvršilne funkcije in najvišji organ drž. uprave (dualizem); uresničuje politiko strank ki oblikujejo vlada ki je vrh izvršilne funkcije in najvišji organ drž. uprave (dualizem); uresničuje politiko strank ki oblikujejo

vlado; od usode vladnih predlogov (iniciativna funkcija!) je odvisen njen obstoj (odvisnost od parlamenta - vlado; od usode vladnih predlogov (iniciativna funkcija!) je odvisen njen obstoj (odvisnost od parlamenta - relativno ravnot.), relativno ravnot.),

vlada→ vlada→ izvršilna funkcijaizvršilna funkcija (v razmerju do parlamenta), (v razmerju do parlamenta), upravna funkcijaupravna funkcija (nadrejenost v razmerju do državne (nadrejenost v razmerju do državne uprave)uprave)

*PAZI: v okviru obeh funkcij je vlada politično telo !*PAZI: v okviru obeh funkcij je vlada politično telo !

posebnost vlade v VB (ožja in širša vlada; front /back benchers) in ZDA (ni preds. V ker to funkcijo opravlja P)posebnost vlade v VB (ožja in širša vlada; front /back benchers) in ZDA (ni preds. V ker to funkcijo opravlja P)

predsednik vlade in ministri (dvojna vloga ministrov – individualna in kolektivna politična odgovornost)predsednik vlade in ministri (dvojna vloga ministrov – individualna in kolektivna politična odgovornost)

SLO: položaj, oblikovanje, pristojnosti, odgovornost itd. vlade v RS → ustava, zakon o vladiSLO: položaj, oblikovanje, pristojnosti, odgovornost itd. vlade v RS → ustava, zakon o vladi

RAZVOJ IZVRŠILNE FUNKCIJE V SLOVENIJIRAZVOJ IZVRŠILNE FUNKCIJE V SLOVENIJI → do leta 1991 skupščinski sitem oblasti→ do leta 1991 skupščinski sitem oblasti

OBLIKOVANJE VLADEOBLIKOVANJE VLADE SPLOŠNOSPLOŠNO

predsedniški sistempredsedniški sistem → predsednika države ki je nosilec izvršilne funkcije izvolijo volivci (ZDA) → predsednika države ki je nosilec izvršilne funkcije izvolijo volivci (ZDA)

parlamentarni sistemparlamentarni sistem → šef → šef države podeli mandat za sestavo vlade vodji PS ki je dobila večino oz. vodji PS ki je največja v države podeli mandat za sestavo vlade vodji PS ki je dobila večino oz. vodji PS ki je največja v koaliciji ki tvori vlado; mandatar sestavi vlado in gre z njo v parlament po zaupnivo (investituro) koaliciji ki tvori vlado; mandatar sestavi vlado in gre z njo v parlament po zaupnivo (investituro) ALIALI pa ministre potrdi šef države pa ministre potrdi šef države

* nekoliko drugače v * nekoliko drugače v modificiranih parlamentarnih sistemihmodificiranih parlamentarnih sistemih (Nemčija → izvolitev PV v parlamentu; Francija → imenuje ga P brez Z) (Nemčija → izvolitev PV v parlamentu; Francija → imenuje ga P brez Z)

*unikatna ureditev v Sloveniji (!) – vložen je predlog za spremembo ustave*unikatna ureditev v Sloveniji (!) – vložen je predlog za spremembo ustave

*(ne)združljivost funkcije poslanca s funkcijo v vladi (različni sistemi)*(ne)združljivost funkcije poslanca s funkcijo v vladi (različni sistemi)

*dejansko oblikovanje vlade je odvisno od sestave parlamenta (ta pa od volilnega in strankarskega sistema)*dejansko oblikovanje vlade je odvisno od sestave parlamenta (ta pa od volilnega in strankarskega sistema)

*koalicijska vlada; manjšinska vlada; tehnokratska vlada (izhoda v sili); razpustitev parlamenta in nove volitve*koalicijska vlada; manjšinska vlada; tehnokratska vlada (izhoda v sili); razpustitev parlamenta in nove volitve

OBLIKOVANJE VLADE V RSOBLIKOVANJE VLADE V RS

posnetek nemške ureditve (odstop od klasičnega PS)posnetek nemške ureditve (odstop od klasičnega PS)

PV voli DZ na predlog PR ki se mora posvetovati z VPSPV voli DZ na predlog PR ki se mora posvetovati z VPS

navadna absolutna večina, tajno glasovanjenavadna absolutna večina, tajno glasovanje

če ni izvoljen: v 14 dneh PR predlaga istega ali drugega (tudi PS in najmanj 10 poslancev) če ni izvoljen: v 14 dneh PR predlaga istega ali drugega (tudi PS in najmanj 10 poslancev)

Če ni izvoljen: PR razpusti DZ in razpiše nove volitve (razen če se v 48 urah ne izvoli manjšinska vlada)Če ni izvoljen: PR razpusti DZ in razpiše nove volitve (razen če se v 48 urah ne izvoli manjšinska vlada)

PV predlaga ministre v imenovanje DZ-ju (predstavitev v matičnih delovnih telesih)PV predlaga ministre v imenovanje DZ-ju (predstavitev v matičnih delovnih telesih)

najprej se imenujejo v paketu; če to ne uspe se imenuje vsak posebej (več kot 2/3; ostali 3 mesece)najprej se imenujejo v paketu; če to ne uspe se imenuje vsak posebej (več kot 2/3; ostali 3 mesece)

**naša ureditev je unikatna; elementi skupščinskega sistema; predlagane so ustavne spremembe**naša ureditev je unikatna; elementi skupščinskega sistema; predlagane so ustavne spremembe

SESTAVA VLADE SESTAVA VLADE

PV in ministri (resorni in brez resorja)PV in ministri (resorni in brez resorja) PV vodi, predstavlja in usmerja delo vlade; ministru da lahko obvezna navodilaPV vodi, predstavlja in usmerja delo vlade; ministru da lahko obvezna navodila minister vodi in predstavlja resor, daje politične usmeritve za delo ministrstva in organov v sestavi, minister vodi in predstavlja resor, daje politične usmeritve za delo ministrstva in organov v sestavi, nadzoruje delo, izdaja podzakonske akte ministrstva in organov v sestavi (predpise)nadzoruje delo, izdaja podzakonske akte ministrstva in organov v sestavi (predpise)

(ne)združljivost z drugimi javnimi funkcijami (izjema je ponekod funkcija poslanca)(ne)združljivost z drugimi javnimi funkcijami (izjema je ponekod funkcija poslanca)zakon o vladi: nezdružljivost (mirovanje funkcije; nadomestni poslanci → če poslanec postane član vlade)zakon o vladi: nezdružljivost (mirovanje funkcije; nadomestni poslanci → če poslanec postane član vlade)

državni sekretar → vodi strokovno delo na širših področjih (imenuje jih vlada na predlog ministra)državni sekretar → vodi strokovno delo na širših področjih (imenuje jih vlada na predlog ministra)predstojniki direktoratov (organov v sestavi) → imenuje jih vlada na predlog ministra (morda spremembe !?)predstojniki direktoratov (organov v sestavi) → imenuje jih vlada na predlog ministra (morda spremembe !?)

**položaj državnega sekretarja in predstojnikov organov v sestavi!!**položaj državnega sekretarja in predstojnikov organov v sestavi!!

FUNKCIJA VLADEFUNKCIJA VLADE→ → politično izvršilnapolitično izvršilna → upravno izvršilna→ upravno izvršilna

predlaga parlamentu politiko, zakone in druge akte predlaga parlamentu politiko, zakone in druge akte ++ izvršuje politiko & akte izvršuje politiko & akte vodi, usmerja in nadzoruje delovanje upravnih organovvodi, usmerja in nadzoruje delovanje upravnih organov

*osrednja f. vlade je zakonska iniciativna funkcija (ponekod tudi zakonodajna f. → delegirana zakonodaja*osrednja f. vlade je zakonska iniciativna funkcija (ponekod tudi zakonodajna f. → delegirana zakonodajaSLO : zakon o vladi → “organ IO” in “najvišji organ DU” (vodi državno politiko, izvaja/predlaga zakoneSLO : zakon o vladi → “organ IO” in “najvišji organ DU” (vodi državno politiko, izvaja/predlaga zakone

n druge splošne akte ter ukrepe , sama izdaja splošne (uredba) in posamične akte n druge splošne akte ter ukrepe , sama izdaja splošne (uredba) in posamične akte

uredbodajno urejanjeuredbodajno urejanje → posebno zakonsko pooblastilo če ureja način uresničevanja pravic in obveznosti → posebno zakonsko pooblastilo če ureja način uresničevanja pravic in obveznosti* 87. člen Ustave RS: pravice in obveznosti se lahko določijo samo z zakonom * 87. člen Ustave RS: pravice in obveznosti se lahko določijo samo z zakonom

*vlada izdaja tudi odloke s katerimi ureja posamezna (ožja) vprašanja splošnega pomena*vlada izdaja tudi odloke s katerimi ureja posamezna (ožja) vprašanja splošnega pomenaposlovnik in sklepi vlade poslovnik in sklepi vlade → ureja notranjo organizacijo in delo→ ureja notranjo organizacijo in delo

odločbe odločbe →→ v posamičnih zadevah iz svoje pristojnosti v posamičnih zadevah iz svoje pristojnosti

NAČIN DELANAČIN DELA VLADE VLADE

pravna podlaga: Zakon o vladi, poslovnik vladepravna podlaga: Zakon o vladi, poslovnik vlade vlada kot kolegijski organ deluje na sejah, ki jih vodi PV; veljavno odloča če je na seji navzoča večina članov vlada kot kolegijski organ deluje na sejah, ki jih vodi PV; veljavno odloča če je na seji navzoča večina članov PV skrbi za enotnost politične usmeritve, usmerja in vodi delo vlade ter usklajuje delo ministrov (URS, Zakon v V) PV skrbi za enotnost politične usmeritve, usmerja in vodi delo vlade ter usklajuje delo ministrov (URS, Zakon v V) * PV lahko daje zavezujoče napotke za delo ministrov* PV lahko daje zavezujoče napotke za delo ministrov

vlada oblikuje vladne odbore, komisije in druga delovna telesa (o vpr. o katerih odloča vlada pripravijo poročila)vlada oblikuje vladne odbore, komisije in druga delovna telesa (o vpr. o katerih odloča vlada pripravijo poročila)kabinet PV in generalni sekretariat → uradi, strokovne in druge službe (opravljajo strokovne in druge naloge) kabinet PV in generalni sekretariat → uradi, strokovne in druge službe (opravljajo strokovne in druge naloge)

* predpisi, ki jih sprejema vlada, se pripravijo v ministrstvih in/ali strokovnih službah (poseben pomen ima VS za zakonodajo)* predpisi, ki jih sprejema vlada, se pripravijo v ministrstvih in/ali strokovnih službah (poseben pomen ima VS za zakonodajo)

ODGOVORNOST VLADEODGOVORNOST VLADE→ → politična odgovornostpolitična odgovornost → pravna odgovornost→ pravna odgovornost

v parlamentarnem sistemu oblasti je obstoj in delovanje V odvisno od zaupanja v parlamentu → V je odgovorna Pv parlamentarnem sistemu oblasti je obstoj in delovanje V odvisno od zaupanja v parlamentu → V je odgovorna P

POLITIČNA ODGOVORNOST POLITIČNA ODGOVORNOST gre za vprašanje ali V po mnenju parlamenta deluje DOBRO (!?) oz. niti za to – ključna je večinska podpora vladigre za vprašanje ali V po mnenju parlamenta deluje DOBRO (!?) oz. niti za to – ključna je večinska podpora vladi

instrumenti:instrumenti: poslansko vprašanje, interpelacija, zaupnica in nezaupnicaposlansko vprašanje, interpelacija, zaupnica in nezaupnica nezaupnicanezaupnica → zahtevo postavi parlament (na zahtevo najmanj 10 poslancev); sistem → zahtevo postavi parlament (na zahtevo najmanj 10 poslancev); sistem konstruktivne nezaupnicekonstruktivne nezaupnice!!; !!;

z izvolitvijo novega PV je dotedanji razrešen (s tem preneha funkcija vladi kot celoti, do prisege tekoči posli) z izvolitvijo novega PV je dotedanji razrešen (s tem preneha funkcija vladi kot celoti, do prisege tekoči posli) zaupnicazaupnica → zahtevo postavi sama vlada (PV); gra za preverbo zaupanja v parlamentu; pazi: → zahtevo postavi sama vlada (PV); gra za preverbo zaupanja v parlamentu; pazi: investiturainvestitura !; !;

v praksi se potreba po zaupnici pojavi če vlada ne uživa podpore za svoje predloge (pazi: razkol v stranki/koaliciji);v praksi se potreba po zaupnici pojavi če vlada ne uživa podpore za svoje predloge (pazi: razkol v stranki/koaliciji);PV lahko zahteva glasovanje o Z posebej ali pa glasovanje veže na drugo odločitevPV lahko zahteva glasovanje o Z posebej ali pa glasovanje veže na drugo odločitev

* če ni izglasovana Z dve možnosti: izvolitev novega PV ali izglasovanje Z na ponovnem glasovanju (30 dni) - - sicer razpust DZ!* če ni izglasovana Z dve možnosti: izvolitev novega PV ali izglasovanje Z na ponovnem glasovanju (30 dni) - - sicer razpust DZ!

interpelacijainterpelacija → posebna obravnava dela V na zahtevo 10 poslancev (epilog: zgolj izjava ali glasovanje o → posebna obravnava dela V na zahtevo 10 poslancev (epilog: zgolj izjava ali glasovanje o nezaupni)nezaupni)

PRAVNA ODGOVORNOSTPRAVNA ODGOVORNOSTje individualna; PV ali ministre lahko DZ obtoži z večino glasov pred US zaradi kršitve U ali Z pri opravljanju f.je individualna; PV ali ministre lahko DZ obtoži z večino glasov pred US zaradi kršitve U ali Z pri opravljanju f.

* * gre za sui generis pravno odgovornost; gre za sui generis pravno odgovornost; člani vlade so odgovorni tudi CIVILNO; pazi: izven opravljanja f. nimajo imunitete! člani vlade so odgovorni tudi CIVILNO; pazi: izven opravljanja f. nimajo imunitete!

UPRAVAUPRAVAponovimo: izvršilna funkcija državne oblasti ima dva dela → politično izvršilnega in ponovimo: izvršilna funkcija državne oblasti ima dva dela → politično izvršilnega in izvršilno upravnega (!)izvršilno upravnega (!)

prvi je v domeni vlade, drugi pa v domeni prvi je v domeni vlade, drugi pa v domeni UPRAVE, ki neposredno izvršuje zakone in druge splošne p. akteUPRAVE, ki neposredno izvršuje zakone in druge splošne p. akte

** upravno funkcijo opravljajo ** upravno funkcijo opravljajo upravni organiupravni organi ki kot posebni državni organi sodijo v izvršilno vejo oblasti ki kot posebni državni organi sodijo v izvršilno vejo oblasti

naloge državne uprave opravljajo ministrstva prek organov v sestavi (na podlagi javnega pooblastila tudi drugi s.) naloge državne uprave opravljajo ministrstva prek organov v sestavi (na podlagi javnega pooblastila tudi drugi s.)

pazi: struktura in delovanje državne uprave je vsebina, ki je vključena v poseben predmet v 2. letniku FPVVpazi: struktura in delovanje državne uprave je vsebina, ki je vključena v poseben predmet v 2. letniku FPVV

PRAVOSODNI SISTEMPRAVOSODNI SISTEM““pravosodje” → področje državne oblasti, ki vključuje različne dejavnosti v zvezi z izvajanjem pravosodje” → področje državne oblasti, ki vključuje različne dejavnosti v zvezi z izvajanjem sodne funkcijesodne funkcije

““pravosodni sitem” → organi, ki delujejo na tem področju: A) organi, ki izvajajo sodno funkcijo B) drugi subjekti pravosodni sitem” → organi, ki delujejo na tem področju: A) organi, ki izvajajo sodno funkcijo B) drugi subjekti ** tožilstva, notarji, odvetniki, organi pravosodne uprave (funkc. In org. ne sodijo v okvir sodne veje oblasti)** tožilstva, notarji, odvetniki, organi pravosodne uprave (funkc. In org. ne sodijo v okvir sodne veje oblasti)

SODNA FUNKCIJASODNA FUNKCIJA tudi izraz “sodstvo” ima funkcionalni in organizacijski pomen;*v Sloveniji se soočamo s “krizo sodne veje oblasti” tudi izraz “sodstvo” ima funkcionalni in organizacijski pomen;*v Sloveniji se soočamo s “krizo sodne veje oblasti”

*sodna funkcija je “blizu” izvršilni funkciji, ker izvršuje zakone; temeljne razlike → popolna samostojnost in *sodna funkcija je “blizu” izvršilni funkciji, ker izvršuje zakone; temeljne razlike → popolna samostojnost in

neodvisnost od politike pri izvrševanju zakonov neodvisnost od politike pri izvrševanju zakonov ++ deluje samo na pobudo drugih subjektov deluje samo na pobudo drugih subjektov ++ dokončnost dokončnost sodna funkcijasodna funkcija → odločanje o pravicah in dolžnostih državljanov in o obtožbah zoper njih → odločanje o pravicah in dolžnostih državljanov in o obtožbah zoper njih

→ → nadzor nad delom državne uprave in zakonodajalca (*izhaja iz ideje/načela pravne države in delitve oblasti)nadzor nad delom državne uprave in zakonodajalca (*izhaja iz ideje/načela pravne države in delitve oblasti)→ → reševanje sporov o pristojnosti (kompetenčnih sporov) med nekaterimi državnimi organireševanje sporov o pristojnosti (kompetenčnih sporov) med nekaterimi državnimi organi

Kdo izvaja sodno funkcijo? Kdo izvaja sodno funkcijo? posebni državni organi – sodišča, znotraj njih pa sodniki; običajno jih imenuje šef države ali minister, pri nas DZposebni državni organi – sodišča, znotraj njih pa sodniki; običajno jih imenuje šef države ali minister, pri nas DZsodni sveti → posebna telesa (v njih imajo odločilen vpliv sodniki), ki predlagajo/imenujejo kandidate za sodnike sodni sveti → posebna telesa (v njih imajo odločilen vpliv sodniki), ki predlagajo/imenujejo kandidate za sodnike

pravosodna uprava → “most” med sodišči in izv. oblastjo/državno upravo;pravosodna uprava → “most” med sodišči in izv. oblastjo/državno upravo;

→ → zgodovinski razvoj sodne funkcije (nadzor nad izv. oblastjo, pozneje pa tudi nad zakonodajalcem)zgodovinski razvoj sodne funkcije (nadzor nad izv. oblastjo, pozneje pa tudi nad zakonodajalcem)

pravna podlaga delovanja sodstva →pravna podlaga delovanja sodstva → *posebno poglavje v Ustavi*posebno poglavje v Ustavi

**Zakon o sodiščihZakon o sodiščih (določa organizacijo, pristojnosti in upravljanje sodišč; vključuje določbe o Sodnem svetu) (določa organizacijo, pristojnosti in upravljanje sodišč; vključuje določbe o Sodnem svetu)**Zakon o sodniški službiZakon o sodniški službi (določa status sodnika; pogoje in postopek za izvolitev oz. imenovanje; (določa status sodnika; pogoje in postopek za izvolitev oz. imenovanje;

pravice in dolžnosti; pogoje za razrešitev s funkcije; disciplinski postopek)pravice in dolžnosti; pogoje za razrešitev s funkcije; disciplinski postopek)**Zakon o delovnih in socialnih sodiščihZakon o delovnih in socialnih sodiščih (vzpostavlja 5 specializiranih sodišč in posebnosti postopka pred njimi) (vzpostavlja 5 specializiranih sodišč in posebnosti postopka pred njimi)

**Zakon o upravnem sodiščuZakon o upravnem sodišču (vzpostavlja Upravno sodišče RS) (vzpostavlja Upravno sodišče RS)* * Sodni redSodni red (ureja administrativna, tehnična in organizacijska vprašanja delovanja sodišč) (ureja administrativna, tehnična in organizacijska vprašanja delovanja sodišč)

temeljna načela sodstva →temeljna načela sodstva → *postala so nujen element sodobnega razumevanja položaja in delovanja sodstva

(temeljijo na n. pravne države; praviloma so določena v zakonu, najpomembnejša pa tudi v ustavi)1. 1. načelo neodvisnostinačelo neodvisnosti → je povezano z → je povezano z n. zakonitostin. zakonitosti in in nepristranostinepristranosti; pomeni vezanost na ustavo in zakon; pomeni vezanost na ustavo in zakon

in neodvisnost od drugih državnih organov in strank; zagotavlja se z načeli kot so: n. mat. neodvisnosti, in neodvisnost od drugih državnih organov in strank; zagotavlja se z načeli kot so: n. mat. neodvisnosti, trajnost funkcije (!), nezdružljivost funkcije, sodniška imuniteta; zakonit. s.; nujen pogoj za n. pravne države;trajnost funkcije (!), nezdružljivost funkcije, sodniška imuniteta; zakonit. s.; nujen pogoj za n. pravne države;

2. 2. načelo kolegičnostinačelo kolegičnosti →→ sodniki praviloma sodijo v senatih; povzano je z sodniki praviloma sodijo v senatih; povzano je z načelom laičnostinačelom laičnosti

3. 3. načelo javnostinačelo javnosti → delo sodišč je javno, obravnave so praviloma (!) javne, in izrek sodbe je javen → delo sodišč je javno, obravnave so praviloma (!) javne, in izrek sodbe je javen

* pri zagotavljanju javnosti sojenja je treba zagotoviti * pri zagotavljanju javnosti sojenja je treba zagotoviti načelo neodvisnostinačelo neodvisnosti in in varstvo osebnih podatkovvarstvo osebnih podatkov4. načelo instančnosti → zagotavlja da o pravici do pravnega sredstva odloča višja sodna instanca4. načelo instančnosti → zagotavlja da o pravici do pravnega sredstva odloča višja sodna instanca

pristojnosti sodišč →pristojnosti sodišč →se deli na se deli na stvarnostvarno in in krajevnokrajevno; z vidika ; z vidika funkcionalne funkcionalne pristojnosti so sodišča pristojnosti so sodišča splošnasplošna in in specializirana specializirana

POLOŽAJ SODSTVA V RS POLOŽAJ SODSTVA V RS *izhaja iz trodelbe oblasti (nadzor/omejevanje in sodelovanje)*izhaja iz trodelbe oblasti (nadzor/omejevanje in sodelovanje)

→ → sodišča so vezana na ustavo in zakon sodišča so vezana na ustavo in zakon *interpretativna avtonomija pri uporabi; vpliv na izvršilno in zakonodajno vejo! *interpretativna avtonomija pri uporabi; vpliv na izvršilno in zakonodajno vejo!

*tudi drugi organi vplivajo na sodišča (sodnike in del članov SS voli/razrešuje DZ; izv. veja vpliva le prek PU) *tudi drugi organi vplivajo na sodišča (sodnike in del članov SS voli/razrešuje DZ; izv. veja vpliva le prek PU)

ustavna podlagaustavna podlaga → A) določa → A) določa temeljno zasnovotemeljno zasnovo sodstva in sodstva in najpomembnejša jamstva položaja sodnikovnajpomembnejša jamstva položaja sodnikov (125. čl.: (125. čl.: načelo neodvisnosti in zakonitostinačelo neodvisnosti in zakonitosti ; 23. čl.: ; 23. čl.: pravica do zakonitega, neodvisnega in nepristranskega sod.pravica do zakonitega, neodvisnega in nepristranskega sod. ↓ ; ↓ ;

22. čl.: 22. čl.: enako varstvo pravicenako varstvo pravic v postopkih pred sodišči in drugimi državnimi organi; 130 čl.: v postopkih pred sodišči in drugimi državnimi organi; 130 čl.: sodnike voli DZsodnike voli DZin sicer na predlog SS – organ ki ima 11 članov. 5 jih izvoli DZ; 129 čl.: in sicer na predlog SS – organ ki ima 11 članov. 5 jih izvoli DZ; 129 čl.: trajni mandattrajni mandat vse do upokojitve; vse do upokojitve; 132 čl.: 132 čl.: a)a) sodnika lahko DZ razrešisodnika lahko DZ razreši če pri opravljanju funkcije krši ustavo ali huje krši zakon, če pri opravljanju funkcije krši ustavo ali huje krši zakon, b)b) sodnika sodnika

DZ mora razrešitiDZ mora razrešiti če je s pravnomočno sodbo ugotovljeno da je storil naklepno KD z zlorabo funkcije; če je s pravnomočno sodbo ugotovljeno da je storil naklepno KD z zlorabo funkcije;134 čl.: 134 čl.: imunitetaimuniteta: nikogar ki sodi ni mogoče klicati na odgovornost zaradi mnenja; sodnika ni dopustno niti : nikogar ki sodi ni mogoče klicati na odgovornost zaradi mnenja; sodnika ni dopustno niti

pripretipripretiniti se zoper njega brez dovoljenja DZ ne sme začeti KP če je osumljen za KD pri opravljanju funkcijeniti se zoper njega brez dovoljenja DZ ne sme začeti KP če je osumljen za KD pri opravljanju funkcije

133. čl.: 133. čl.: nezdružljivost funkcijenezdružljivost funkcije sodnika s funkcijami v drugih državnih organih, organih LS in političnih strank; sodnika s funkcijami v drugih državnih organih, organih LS in političnih strank;24. čl.: načelo javnosti – sodne obravnave so javne, sodbe se izrekajo javno; izjeme določa zakon: 128. čl.: 24. čl.: načelo javnosti – sodne obravnave so javne, sodbe se izrekajo javno; izjeme določa zakon: 128. čl.:

laičnost);laičnost);B) “B) “ureditev in pristojnosti sodišč (izjema je VS RS) določa zakonureditev in pristojnosti sodišč (izjema je VS RS) določa zakon”; enako velja za vrste sodišč - ”; enako velja za vrste sodišč -

ustava prepoveduje ustanavljanje izrednih sodišč, v mirnem času pa tudi vojaških; “VS je najvišje sodiščeustava prepoveduje ustanavljanje izrednih sodišč, v mirnem času pa tudi vojaških; “VS je najvišje sodiščev državi in kot zadnje odloča o rednih in izrednih pravnih sredstvih ter drugih zadevah določenih z zakonom;v državi in kot zadnje odloča o rednih in izrednih pravnih sredstvih ter drugih zadevah določenih z zakonom;(pazi: poseben status US RS! – “je najvišji organ sodne oblasti v zadevah ust. in zak. ter varstva ČPTS”); (pazi: poseben status US RS! – “je najvišji organ sodne oblasti v zadevah ust. in zak. ter varstva ČPTS”);

ORGANIZACIJA IN NAČIN DELOVANJA SODSTVA V RS ORGANIZACIJA IN NAČIN DELOVANJA SODSTVA V RS

→ → Zakon o sodiščih: Zakon o sodiščih: *interpretativna avtonomija pri uporabi; vpliv na izvršilno in zakonodajno vejo! *interpretativna avtonomija pri uporabi; vpliv na izvršilno in zakonodajno vejo!

*tudi drugi organi vplivajo na sodišča (sodnike in del članov SS voli/razrešuje DZ; izv. veja vpliva le prek PU) *tudi drugi organi vplivajo na sodišča (sodnike in del članov SS voli/razrešuje DZ; izv. veja vpliva le prek PU)

ustavna podlagaustavna podlaga → A) določa → A) določa temeljno zasnovotemeljno zasnovo sodstva in sodstva in najpomembnejša jamstva položaja sodnikovnajpomembnejša jamstva položaja sodnikov (125. čl.: (125. čl.: načelo neodvisnosti in zakonitostinačelo neodvisnosti in zakonitosti ; 23. čl.: ; 23. čl.: pravica do zakonitega, neodvisnega in nepristranskega sod.pravica do zakonitega, neodvisnega in nepristranskega sod. ↓ ; ↓ ;

22. čl.: 22. čl.: enako varstvo pravicenako varstvo pravic v postopkih pred sodišči in drugimi državnimi organi; 130 čl.: v postopkih pred sodišči in drugimi državnimi organi; 130 čl.: sodnike voli DZsodnike voli DZin sicer na predlog SS – organ ki ima 11 članov. 5 jih izvoli DZ; 129 čl.: in sicer na predlog SS – organ ki ima 11 članov. 5 jih izvoli DZ; 129 čl.: trajni mandattrajni mandat vse do upokojitve; vse do upokojitve; 132 čl.: 132 čl.: a)a) sodnika lahko DZ razrešisodnika lahko DZ razreši če pri opravljanju funkcije krši ustavo ali huje krši zakon, če pri opravljanju funkcije krši ustavo ali huje krši zakon, b)b) sodnika sodnika

DZ mora razrešitiDZ mora razrešiti če je s pravnomočno sodbo ugotovljeno da je storil naklepno KD z zlorabo funkcije; če je s pravnomočno sodbo ugotovljeno da je storil naklepno KD z zlorabo funkcije;134 čl.: 134 čl.: imunitetaimuniteta: nikogar ki sodi ni mogoče klicati na odgovornost zaradi mnenja; sodnika ni dopustno niti : nikogar ki sodi ni mogoče klicati na odgovornost zaradi mnenja; sodnika ni dopustno niti

pripretipripretiniti se zoper njega brez dovoljenja DZ ne sme začeti KP če je osumljen za KD pri opravljanju funkcijeniti se zoper njega brez dovoljenja DZ ne sme začeti KP če je osumljen za KD pri opravljanju funkcije

133. čl.: 133. čl.: nezdružljivost funkcijenezdružljivost funkcije sodnika s funkcijami v drugih državnih organih, organih LS in političnih strank; sodnika s funkcijami v drugih državnih organih, organih LS in političnih strank;24. čl.: načelo javnosti – sodne obravnave so javne, sodbe se izrekajo javno; izjeme določa zakon: 128. čl.: 24. čl.: načelo javnosti – sodne obravnave so javne, sodbe se izrekajo javno; izjeme določa zakon: 128. čl.:

laičnost);laičnost);B) “B) “ureditev in pristojnosti sodišč (izjema je VS RS) določa zakonureditev in pristojnosti sodišč (izjema je VS RS) določa zakon”; enako velja za vrste sodišč - ”; enako velja za vrste sodišč -

ustava prepoveduje ustanavljanje izrednih sodišč, v mirnem času pa tudi vojaških; “VS je najvišje sodiščeustava prepoveduje ustanavljanje izrednih sodišč, v mirnem času pa tudi vojaških; “VS je najvišje sodiščev državi in kot zadnje odloča o rednih in izrednih pravnih sredstvih ter drugih zadevah določenih z zakonom;v državi in kot zadnje odloča o rednih in izrednih pravnih sredstvih ter drugih zadevah določenih z zakonom;(pazi: poseben status US RS! – “je najvišji organ sodne oblasti v zadevah ust. in zak. ter varstva ČPTS”); (pazi: poseben status US RS! – “je najvišji organ sodne oblasti v zadevah ust. in zak. ter varstva ČPTS”);

SPLOŠNA IN SPECIALIZIRANA SODIŠČASPLOŠNA IN SPECIALIZIRANA SODIŠČAPOLOŽAJ SODNIKOVPOLOŽAJ SODNIKOV

DRŽAVNO TOŽILSTVO, NOTARIAT, ODVETNIŠTVODRŽAVNO TOŽILSTVO, NOTARIAT, ODVETNIŠTVO

USTAVNO SODIŠČEUSTAVNO SODIŠČE

SPLOŠNO O USTAVNEM SODSTVU SPLOŠNO O USTAVNEM SODSTVU

ključna pristojnostključna pristojnost → → presoja skladnosti oblastnih splošnih pravnih aktov z presoja skladnosti oblastnih splošnih pravnih aktov z ustavo ustavo

*v nekaterih sistemih US odloča tudi o *v nekaterih sistemih US odloča tudi o ustavnih pritožbahustavnih pritožbah zaradi zaradi kršitev ČPTS s posamičnimi akti → kršitev ČPTS s posamičnimi akti → specializirano pravno varstvo ČPspecializirano pravno varstvo ČP

»ratio« razvoja:»ratio« razvoja: ustavnosodni nadzor nad spoštovanjem ustavnosti in ustavnosodni nadzor nad spoštovanjem ustavnosti in zakonitosti s strani posameznih nosilcev oblasti se je postopno uveljavil kot zakonitosti s strani posameznih nosilcev oblasti se je postopno uveljavil kot

bistvena sestavina pravne državebistvena sestavina pravne države

zgodovina razvoja US zgodovina razvoja US → → nastanek nastanek == kulminacija razvoja konstitucionalizma in kulminacija razvoja konstitucionalizma in pravne državepravne države; ZDA: 1803 – Marbury v. Madison (preprečitev oslabitve zvezne ; ZDA: 1803 – Marbury v. Madison (preprečitev oslabitve zvezne

oblasti); oblasti);

EVROPA: 1920 Češka in Avstrija (Hans Kelsen); razvoj difuznega/koncentriranega EVROPA: 1920 Češka in Avstrija (Hans Kelsen); razvoj difuznega/koncentriranega sistema; konkretna in abstraktna presoja; preventivna in represivna presoja; sistema; konkretna in abstraktna presoja; preventivna in represivna presoja;

kasatorno, deklaratorno odločanje; ex tunc/ex nunc in inter partes/erga omnes kasatorno, deklaratorno odločanje; ex tunc/ex nunc in inter partes/erga omnes učinki odločitev; učinki odločitev; US SRS ustanovljenoUS SRS ustanovljeno

1963; US v novi ureditvi (pravna podlaga, status, položaj, izvolitev in mandat 1963; US v novi ureditvi (pravna podlaga, status, položaj, izvolitev in mandat sodnikov itd.)sodnikov itd.)

USTAVNO SODIŠČE RSUSTAVNO SODIŠČE RS

pristojnosti US RS (Zakon o USRS, 1993) pristojnosti US RS (Zakon o USRS, 1993) ↓↓↓↓

ocena ustavnosti in zakonitosti predpisov ocena ustavnosti in zakonitosti predpisov

odločanje o ustavnih pritožbah zaradi kršitev ČP s posamičnimi aktiodločanje o ustavnih pritožbah zaradi kršitev ČP s posamičnimi akti

odločanje v sporih glede pristojnostiodločanje v sporih glede pristojnosti

odločanje o pravni odgovornosti PR, PV in ministrovodločanje o pravni odgovornosti PR, PV in ministrov

odločanje o protiustavnosti aktov in delovanja političnih strankodločanje o protiustavnosti aktov in delovanja političnih strank

odločanje o pritožbah v postopku potrditve poslanskih mandatovodločanje o pritožbah v postopku potrditve poslanskih mandatov

odločanje o drugih vprašanjih, če to določa zakonodločanje o drugih vprašanjih, če to določa zakon

postopek za oceno ustavnosti predpisov (postopek za oceno ustavnosti predpisov (ustavni sporustavni spor) ) ↓↓↓↓predlagateljipredlagatelji in in pobudniki pobudniki abstraktne ustavnosodne presoje:abstraktne ustavnosodne presoje:

zahtevazahteva:: DZ, 1/3 poslancev, DS, vlada, sodišče, DT, BS, RS, VČP, OS; DZ, 1/3 poslancev, DS, vlada, sodišče, DT, BS, RS, VČP, OS;

pobudapobuda:: vsakdo, če izkaže PI vsakdo, če izkaže PI

postopek z postopek z ustavno pritožbo ustavno pritožbo zaradi kršitve ČP s posamičnim pravnim zaradi kršitve ČP s posamičnim pravnim aktomaktom ↓↓↓↓

aktivna in pasivna legitimacija; procesne predpostavke (izjeme aktivna in pasivna legitimacija; procesne predpostavke (izjeme →→ očitnost in nepopravljivost posledic); vsebina in oblika ustavne pritožbe; očitnost in nepopravljivost posledic); vsebina in oblika ustavne pritožbe;

preskuspreskus ustavne pritožbe (senat: zavrženje; zavrnitev; sprejem); ustavne pritožbe (senat: zavrženje; zavrnitev; sprejem); obravnava obravnava (na nejavni seji ali javni obravnavi); začasna odredba (na nejavni seji ali javni obravnavi); začasna odredba

(zadržanje izvršitve posamičnega akta in potencialno izvajanja predpisa (zadržanje izvršitve posamičnega akta in potencialno izvajanja predpisa na podlagi katerega je bil sprejet); zavrnitev ali ugoditev ustavni na podlagi katerega je bil sprejet); zavrnitev ali ugoditev ustavni

pritožbi (odprava ali razveljavitev; vrnitev organu v odločanje ali lastna pritožbi (odprava ali razveljavitev; vrnitev organu v odločanje ali lastna odločitev; koneksiteta) odločitev; koneksiteta)

* ustavno sodišče in policija (varnostni subjekti)* ustavno sodišče in policija (varnostni subjekti)

↓↓↓↓↓↓izjemen pomen v postopkih z ustavno pritožbo (kršitve ČP v predkazenskih izjemen pomen v postopkih z ustavno pritožbo (kršitve ČP v predkazenskih

postopkih)postopkih)

v okviru ustavnega spora razveljavitev določb ZKP in ZP o PPU oz. TPUv okviru ustavnega spora razveljavitev določb ZKP in ZP o PPU oz. TPU

PARLAMENT

ZAKONODAJNA NADZORNA VOLILNA

VČP

PREDSEDNIKREPUBLIKE

VLADA

INICIATIVNAFUNKCIJA

TOŽILSTVO

DRŽAVNAUPRAVA

PODZAKONSKISPLOŠNI PRAVNI

AKTI

POSAMIČNI(U)PRAVNI

AKTI

BS