utrip 2015

UTRIPGLASILO OBČINE OPLOTNICA – MAJ 2015

UTRIP – GLASILO OBČINE OPLOTNICA

2

Izdala: Občina OplotnicaUredila: Romana ŠegaNaklada: 1300 izvodov

Oblikovanje, lektoriranje in tisk: KTV OplotnicaČasopis UTRIP prejmejo vsa gospodinjstva v Občini Oplotnica brezplačno.

Naslovnica: Prenovljen grajski kompleks, Novo izvoljeni Občinski svet Občine Oplotnica (na sliki manjka svetnik Franc Fideršek), Obnovljen Zdravstveni dom Oplotnica,

Prenovljen bencinski servis Petrol, Kurilnica na lesno biomaso, Prevzem ključa od koče v Partovcu. (Foto: Samo Brbre, Franci Ribič, Petrol.)


3

»Kdor od začetka ve, kam ga vodi njegova pot, ne pride daleč.« (Napoleon Bonaparte)

Spoštovane občanke, spoštovani občani!»Ponosni iz maja v maj« se je glasilo geslo KS Oplotnica, ko si je pred 30 leti izbrala 22. maj za oplotniški praznik. Občina Oplotnica je kot njena pravna naslednica prevzela to praznovanje za svoje in letos smo priča že 17. občinskemu prazniku.Kakor pred 30 leti smo tudi danes ponosni, da smo Oplotničani in Slovenci.Ne glede na to, da nam bodo v prihodnje dokazovali (na lokalnem in državnem nivoju), da smo premajhni, samo v finančno breme in zato nepotrebni oz. odvečni, pa smo vendarle s svojim dosedanjim delom dokazali našo delavnost in sposobnost lastne skrbi zase, kar nam uspeva bolje kot takrat, ko so to za nas počeli (in bi še radi) drugi.Polni entuziazma in delovne vneme smo v Oplotnici preživeli tudi lansko leto 2014. Občina je preurejala grajsko dvorišče in obnavljala zdravstveni dom, Petrol je pri OŠ Pohorskega bataljona gradil kotlovnico na lesne sekance, podjetje VGP Drava Ptuj je saniralo strugo Oplotniščice, župnik Roman Štus pa je urejal kamniti tlak pri cerkvi sv. Janeza Krstnika v Čadramu. Tako je bilo do jeseni, ki je potekala v znamenju lokalnih volitev. Volivci so na teh volitvah nekoliko pomladili občinski svet in z veliko večino podprli našo skupno začrtano pot v prihodnost. Leto smo zaključili z veselim decembrom, ki smo ga ponosni praznovali v novem, preurejenem grajskem dvorišču ob veličastno okrašeni, več kot 30 m visoki, španski jelki.Leto 2015 se je začelo žalostno. Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je zapustil naš župnik Roman Štus. Človek, ki je s svojim odnosom do sočloveka in svojim delom v župniji Čadram – Oplotnica za vedno pustil neizbrisen pečat.Zgodaj spomladi smo končno dočakali nekaj pozitivnih trenutkov v utripu našega kraja.V Malahorni so namreč stekle priprave za praznovanje 850 let prve pisne omembe kraja Malahorna.Poleg tega, da je občinski svet sprejel proračun za leto 2015, so se uresničila tudi naša večletna prizadevanja:- med prvimi v Sloveniji, po skoraj desetih letih usklajevanj s pristojnimi ministrstvi, smo sprejeli občinski prostorski plan, - Petrol je začel in končal z obnovo in rekonstrukcijo bencinskega servisa,- od GG Maribor smo kupili kočo v Partovcu. Ker nas vse skupaj v prihodnje čaka še veliko dela, je prav da si tudi Vi vzamete čas za razvedrilo in se nam pridružite na prireditvah, ki jih skupaj za našimi društvi pripravljamo in organiziramo ob občinskem prazniku in ob praznovanju 850-letnice Malahorne. Spoštovane občanke in občani,ob 17. občinskem prazniku Vam iskreno čestitam in Vam želim obilo zdravja ter dobrega počutja v naši občini.

Matjaž Orter,župan Občine Oplotnica


4

PRAZNIK OBČINE OPLOTNICA 2015

PROGRAM PRIREDITEV

PETEK, 22. 5. 2015Ura Naslov Izvajalec programa Kraj izvajanja16.30 Pohod treh generacij Vrtec Oplotnica Oplotniški vintgar19.00 Slavnostna akademija ob občinskem

praznikuKUD Oplotnica Dvorana Rudija Žnidariča,

KTC Oplotnica20.30 Družabni večer Društvo kmečkih žena Pod šotorom v grajskem

kompleksu

SOBOTA, 23. 5. 2014Ura Naslov Izvajalec programa Kraj izvajanja8.30 10. jubilejni pokal Občine Oplotnica SHOTOKAN karate klub

OplotnicaŠportna dvorana MILENIJ

9.00 Likovna kolonija Vojko Kumer Malahorna pri Simonu Črešnarju

9.00 Družinsko tekmovanje za najboljšega strelca LD

LD Oplotnica Partovec

12.00 Srečanje starejših občanov Oplotnica s kulturnim programom in pogostitvijo pod šotorom

KO RK Oplotnica Dvorana Rudija Žnidariča, KTC Oplotnica

NEDELJA, 24. 5. 2015Ura Naslov Izvajalec programa Kraj izvajanja8.00 Razstava malih živali DGMŽ Oplotnica V parku9.00 Meddružinska lovska strelska tekma

v streljanju na glinaste golobeLovska družina Oplotnica V Partovcu

13.00 Uvod v družabno popoldne Godba na pihala Oplotnica

Pod šotorom v grajskemkompleksu

13.30 Prikaz prve pomoči Ekipa prve pomoči, KO RK Oplotnica

Pod šotorom v grajskem kompleksu

14.00 Plesni nastop Plesno društvo „Zamigaj z nami“ Oplotnica

Pod šotorom v grajskemkompleksu

14.30 Predstavitev Judo kluba Oplotnice Judo klub Oplotnica Pod šotorom v grajskem kompleksu

15.00 Vrtec se predstavi s kulturnim programom

Vrtec MLINČEK Oplotnica


15.30 „Pri perišču“ TD Oplotnica, turistični podmladek

Park Oplotnica

16.00 do 22.00

Zabavni program, tekmovanje v lokostrelstvu in keglanju

Dejan Vunjak z ansamblom Brendijeve barabe, TD Oplotnica


od 13.00 do 22.00

Gostinska ponudba hrane in pijače Oplotniški gostinci Pod šotorom v grajskem kompleksu


5

OD ČETRTKA DO NEDELJE (21.–24. 5. 2015)Ura Naslov Izvajalec programa Kraj izvajanjaod 18.30 do 22.00

Degustacija jedi in pijač iz »črne kuhinje«

TD TRTA in DKŽ Oplotnica

Pred graščino

od 14.00 do 19.00

Ponudba društev iz stojnic – predstavitev društev, šole in drugih

Društva Na stojnicah pred graščino

od 14.00 do 19.00

Razstava društev in posameznih rokodelcev

Društva V graščini

SPREMLJAJOČI DOGODKI IN PRIREDITVEDatum in ura

Naslov Izvajalec programa Kraj izvajanja

SOBOTA, 16. 5. 2015ob 9.00 „Šport špas“, druženje in gibanje

vseh generacijOsnovna šola Oplotnica Športno igrišče pri OŠ v

Oplotnici ob 14.00 Pokal Občine Oplotnica – veteransko

tekmovanje, tekmovanje starejših gasilk in gasilcev GZ Slovenije

PGD Oplotnica Športno igrišče pri OŠ v Oplotnici

NEDELJA, 17. 5. 2015ob 8.00 Likovna kolonija Likovna sekcija KUD Pred graščino v OplotniciPONEDELJEK, 18. 5. 2015ob 10.00 Čistilna akcija potoka RD Sl. Bistrica, sekcija

OplotnicaPotok v parku Oplotnica

TOREK, 19. 5. 2015 ob 11.00 Dan odprtih vrat kotlovnice na bio

maso v Oplotnici, podelitev prispevka za šolo v naravi OŠ Oplotnica

Petrol

SREDA, 20. 5. 2015ob 9.00 Pohod v Partovec – tradicionalni

pohod po občini OplotnicaDruštvo upokojencev Oplotnica

Pri Občini Oplotnica

ČETRTEK, 21. 5. 2015ob 20.00 Koncert »Slovenski fantje jih pojo«

ob 30. letnici ustvarjanja glasbe Tineta Lesjaka

Tine Lesjak V športni dvorani Milenij v Oplotnici

TOREK, 26. 5. 2015 9.30 Podelitev donacije vrtcu Mlinček Mercator Pred Mercatorjem v OplotniciSOBOTA, 30. 5. 2015ob 8.30

ob 10.00

Spominsko rekreacijski pohod kobeležju partizanske tiskarne Tehniki Mernik, svečanost s kulturnim programom pri obeležju, družabno srečanje pri kmetiji Bobik-Petrič

OOBZV NOB Oplotnica Izpred Gasilskega doma v Oplotnici

SOBOTA, 6. 6. 20166. 6. ob 10.00

Ob 850-letnici Malahorne (sveta maša, slikarska rastava, družabno srečanje)

Vaščani Malahorne Maša v cerkvi Sv. Barbare,pod „Kavkovim“


6

Občinska uprava – Okolje in prostor

Modernizacija cestnih odsekov:LC440261 Brezje–Koroška vas in LC440251 Oplotnica–Koroška vasV letu 2014 smo se, na podlagi povabila k oddaji načrta porabe s strani MGRT, prijavili na razpis po 23. členu ZFO za projekt Modernizacija cestnih odsekov LC440261 Brezje–Koroška vas in LC440251 Oplotnica–Koroška vas in oba odseka tudi uspešno modernizirali. Celotna vrednost investicije je znašala 107.918,31 evra, od tega smo od MGRT prejeli sredstva v višini 46.769,64 evra, razliko pa je pokrila Občina Oplotnica.Na obeh cestnih odsekih smo izvedli sanacijo vozišča po sistemu stabilizacije z vezivom v debelini 30 cm in asfaltiranje v debelini 6 cm. Vzporedno z izvedbo predmetnih del se je uredila tudi odvodnja s cestišča.Dela smo na podlagi Zakona o javnem naročanju oddali podjetju PGGH d. o. o., Kosarjeva ulica 4, 2000 Maribor.

Sanacija plazu na JP948781 Koritno–GrmNa javni poti JP948781 Koritno–Grm severno od stanovanjskega objekta na naslovu Koritno 37, so se na cesti nahajali ostanki večjega zemeljskega plazu, katerega odlomni rob je viden na vrhu brežine nad cesto. Plazina je cesto premaknila proti jugozahodu, cesta se je posedla za okoli 15 cm v dolžini 70 metrov. Na obravnavanem območju se je izvedla sanacija brežine z vgradnjo drenažnih cevi, uredil se je odvod vode ter izvedba asfaltiranja poškodovanega dela cestišča.

Dela je izvedlo podjetje KRT d. o. o., Slovenska Bistrica.


7

Sanacija plazu Brumec – II. fazaZaradi intenzivnih padavin v februarju 2014 se je aktiviral zemeljski plaz pod izgrajeno kamnito betonsko zložbo in s seboj potegnil tudi zaščitno plast zemlje na kamniti zložbi. Po ogledu na terenu je bilo ugotovljeno, da je zložba stabilna, da pa jo je potrebno delno zasuti z zemljino, sidrano v stabilna tla. Glede na to da, je bil stabilen teren precej v globini, smo po navodilih geologa pristopili k II. fazi sanacije, za katero smo prejeli sredstva s strani Ministrstva za kmetijstvo in okolje v višini 35.536,05 evra. Vrednost celotne investicije (I. in II. faza) pa je skupaj znašala 78.266,15 evra. Dela je izvajalo podjetje KRT d. o. o. iz Slovenske Bistrice

Dodelitev sredstev za odpravo posledic poplav, visokega snega in žledu med 30. januarjem in 27. februarjem 2014, izvedba za leto 2015Občina Oplotnica je bila s strani Ministrstva za okolje in prostor, sektor za zmanjševanje posledic naravnih nesreč, pozvana k podpisu vloge za dodelitev sredstev za odpravo posledic poplav, visokega snega in žledu med 30. 1. in 27. 2. 2014, ki se nanaša na objekt ID 723002 Plaz na LC 440801 Straža–Raskovec in ID 998060 Plaz na Goriški cesti 30 in 32.Občina Oplotnica je za oba projekta izvedla javno naročilo in za plaz ID998060 pričakuje sredstva v višini 82.558,55 evra, za plaz ID723002 pa 141.792,03 evra.

Za sanacijo plazu ID723002 na Goriški cesti 30 in 32 je bilo izbrano podjetje PGGH d. o. o., Kosarjeva ulica 4, 2000 Maribor.

Za sanacijo plazu ID998060 na LC440801 Straža–Raskovec je bilo izbrano podjetje KRT d. o. o., Zg. Bistrica 75, 2310 Slovenska Bistrica.

Pripravila: Bojana Vučina


8

Občinska uprava – Finance in računovodstvo

Proračun občine Oplotnica za leto 2015Občinski svet je na svoji 3. redni seji, dne 26. marca 2015, sprejel Odlok o proračunu Občine Oplotnica za leto 2015. Objavljen je bil v Uradnem listu RS št. 23/2015, 3. aprila 2015.V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni podskupin kontov.Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte.

Splošni del proračuna po ekonomski klasifikaciji je na ravni podskupin kontov izkazan v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v evrih

Skupina/Podskupina kontov/Konto/Podkonto Proračun leta 2015

I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 3.041.931TEKOČI PRIHODKI (70+71) 2.549.725

70 DAVČNI PRIHODKI 2.337.925700 Davki na dohodek in dobiček 2.155.615703 Davki na premoženje 95.860704 Domači davki na blago in storitve 86.450

71 NEDAVČNI PRIHODKI 211.800710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 96.280711 Takse in pristojbine 1.700712 Globe in druge denarne kazni 6.700713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 500714 Drugi nedavčni prihodki 106.620

72 KAPITALSKI PRIHODKI 320720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 320

74 TRANSFERNI PRIHODKI 491.886740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 461.886741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije 30.000

78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE 787 Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij

II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 3.123.45140 TEKOČI ODHODKI 961.215

400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 223.434401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 33.151402 Izdatki za blago in storitve 616.899403 Plačila domačih obresti 40.731409 Rezerve 47.000

41 TEKOČI TRANSFERI 1.421.780410 Subvencije 36.500411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 767.700


9

412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 140.758413 Drugi tekoči domači transferi 476.822

42 INVESTICIJSKI ODHODKI 697.256420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 697.256

43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 43.200431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 21.200432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 22.000

III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) -81.520 (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ)

B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB


IV. PREJETA VRAČILA 15.000 DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752)

75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 15.000750 Prejeta vračila danih posojil751 Prodaja kapitalskih deležev 15.000752 Kupnine iz naslova privatizacije

V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443)

44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV440 Dana posojila441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti

VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV 15.000 (IV.-V.)

C. RAČUN FINANCIRANJA


VII. ZADOLŽEVANJE (500+501) 200.00050 ZADOLŽEVANJE 200.000

500 Domače zadolževanje 200.000VIII. ODPLAČILA DOLGA (550+551) 188.710

55 ODPLAČILA DOLGA 188.710550 Odplačila domačega dolga 188.710


10

IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH -55.230 I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) - ali 0 ali +X. NETO ZADOLŽEVANJE 11.290 (VII.-VIII.) XI. NETO FINANCIRANJE 81.520 (VI.+VII.-VIII.-IX.)

STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31. 12. PRETEKLEGA LETA 55.2309009 Splošni sklad za drugo - ali 0 ali +

Posebni del proračuna je izkazan v naslednjih zneskih po neposrednih proračunskih uporabnikih, znotraj tega pa po področjih proračunske porabe, glavnih programih in podprogramih:

A - Bilanca odhodkov EUR0001 Župan 57.76001 - POLITIČNI SISTEM 0101 Politični sistem 55.30001019003 Dejavnost župana in podžupana 55.30004 - SKUPNE ADMINISTRATIVNE SLUŽBE INSPLOŠNE JAVNE STORITVE0403 Druge skupne administrativne službe 2.46004039002 Izvedba protokolarnih dogodkov 2.4600002 Občinski svet 61.50001 - POLITIČNI SISTEM0101 Politični sistem 14.50001019001 Dejavnost občinskega sveta 14.50023 - INTERVENCIJSKI PROGRAMI IN OBVEZNOSTI2302 Posebna proračunska rezerva in programi pomoči v primerih nesreč 45.00023029001 Rezerva občine 45.0002303 Splošna proračunska rezerva 2.00023039001 Splošna proračunska rezerva 2.0000003 Nadzorni odbor 4.00002 - EKONOMSKA IN FISKALNA ADMINISTRACIJA0203 Fiskalni nadzor 4.00002039001 Dejavnost nadzornega odbora 4.0000004 Občinska uprava 3.000.19106 - LOKALNA SAMOUPRAVA0603 Dejavnost občinske uprave 370.29806039001 Administracija občinske uprave 354.57806039002 Razpolaganje in upravljanje s premoženjem, potrebnim za dejavnost občinske uprave 15.72007 - OBRAMBA IN UKREPI OB IZREDNIH DOGODKIH0703 Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami 52.000

07039001 Pripravljenost sistema za zaščito, reševanje in pomoč 7.00007039002 Delovanje sistema za zaščito, reševanje in pomoč 45.00008 - NOTRANJE ZADEVE IN VARNOST0802 Policijska in kriminalistična dejavnost 40008029001 Prometna varnost 40011 - KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN RIBIŠTVO1102 Program reforme kmetijstva in živilstva 38.80011029001 Strukturni ukrepi v kmetijstvu in živilstvu 29.80011029002 Razvoj in prilagajanjepodeželskih območij 9.0001103 Splošne storitve v kmetijstvu 5.00011039001 Delovanje služb in javnih zavodov 2.00011039002 Zdravstveno varstvo rastlin in živali 3.0001104 Gozdarstvo 2.00011049001 Vzdrževanje in gradnja gozdnih cest 2.0001105 Ribištvo 39811059001 Program razvoja ribištva 39813 - PROMET, PROMETNA INFRASTRUKTURA IN KOMUNIKACIJE1302 Cestni promet in infrastruktura 591.50013029001 Upravljanje in tekoče vzdrževanje občinskih cest 390.00013029002 Investicijsko vzdrževanje in gradnja občinskih cest 150.50013029003 Urejanje cestnega prometa 3.00013029004 Cestna razsvetljava 48.00014 - GOSPODARSTVO1402 Pospeševanje in podpora gospodarski dejavnosti 2.00014029001 Spodbujanje razvoja malega gospodarstva 2.000


11

1403 Promocija Slovenije, razvoj turizma in gostinstva 63.70014039001 Promocija občine 1.00014039002 Spodbujanje razvoja turizma in gostinstva 62.70015 - VAROVANJE OKOLJA IN NARAVNE DEDIŠČINE1502 Zmanjševanje onesnaženosti, kontrola in nadzor 63.68015029001 Zbiranje in ravnanje z odpadki 6.68015029002 Ravnanje z odpadno vodo 57.00016 - PROSTORSKO PLANIRANJE IN STANOVANJSKO-KOMUNALNA DEJAVNOST1602 Prostorsko in podeželsko paniranje in administracija 29.50016029001 Urejanje in nadzor na področju geodetskih evidenc 29.5001603 Komunalna dejavnost 106.40016039001 Oskrba z vodo 44.60016039002 Urejanje pokopališč in pogrebna dejavnost 35.50016039003 Objekti za rekreacijo 23.80016039005 Druge komunalne dejavnosti 2.5001605 Spodbujanje stanovanjske gradnje 19.00016059002 Spodbujanje stanovanjske gradnje 19.00017 - ZDRAVSTVENO VARSTVO1702 Primarno zdravstvo 80017029001 Dejavnost zdravstvenih domov 8001706 Preventivni programi zdravstvenega varstva 3.30017069001 Spremljanje zdravstvenega stanja in aktivnosti promocije zdravja 3.3001707 Drugi programi na področju zdravstva 37.50017079001 Nujno zdravstveno varstvo 36.00017079002 Mrliškoogledna služba 1.50018 - KULTURA, ŠPORT IN NEVLADNE ORGANIZACIJE1802 Ohranjanje kulturne dediščine 135.86718029001 Nepremična kulturna dediščina 135.8671803 Programi v kulturi 93.64018039001 Knjižničarstvo in založništvo 59.06118039003 Ljubiteljska kultura 15.10018039004 Mediji in avdiovizualna kultura 4.80018039005 Drugi programi v kulturi 14.6791805 Šport in prostočasne aktivnosti 98.45618059001 Program športa 95.95618059002 Programi za mladino 2.50019 - IZOBRAŽEVANJE

1902 Varstvo in vzgoja predšolskih otrok 515.75019029001 Vrtci 515.7501903 Primarno in sekundarno izobraževanje 261.86719039001 Osnovno šolstvo 252.26719039002 Glasbeno šolstvo 9.6001906 Pomoči šolajočim 209.00019069001 Pomoči v osnovnem šolstvu 209.00020 - SOCIALNO VARSTVO2002 Varstvo otrok in družine 13.50020029001 Drugi programi v pomoč družini 13.5002004 Izvajanje programov socialnega varstva 240.10420049001 Centri za socialno delo 85.50420049002 Socialno varstvo invalidov 11.70020049003 Socialno varstvo starih 113.00020049004 Socialno varstvo materialno ogroženih 23.00020049006 Socialno varstvo drugih ranljivih skupin 6.90022 - SERVISIRANJE JAVNEGA DOLGA2201 Servisiranje javnega dolga 45.73122019001 Obveznosti iz naslova financiranja izvrševanja proračuna – domače zadolžitve 40.73122019002 Stroški financiranja in upravljanja z dolgom 5.0002201 Servisiranje javnega dolga 188.71022019001 Obveznosti iz naslova financiranja izvrševanja proračuna – domače zadolžitve 188.710

Pripravili: Saša Soršak in Danijela Dovnik


12

Komunala Slovenska Bistrica

Obvestilo o rednih odvozih grezničnih gošč v letu 2015V letu 2015 bomo izvajali redne odvoze grezničnih gošč v naseljih Brezje, Čadram, Gorica, Lačna gora in Malahorna.O datumu rednega odvoza boste pisno obveščeni.Odvoze grezničnih gošč lahko naročite tudi na telefonsko številko 02 843 00 24 (čistilna naprava) ali po elektronski pošti: [email protected] kmetijskega gospodarstva lahko v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS št. 88/11, 8/12, 108/13) ter Uredbo o uporabi blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu (Uradni list RS št. 62/08) greznične gošče mešate z gnojevko oz. gnojnico, če jih pred uporabo v kmetijstvu v gnojni jami skladiščite najmanj šest mesecev. Na Komunalo Slovenska Bistrica d. o. o. morate podati pisno izjavo o pravilnem skladiščenju grezničnih gošč v gnojni jami (dostopna je na spletni strani Komunale http://www.komunala-slb.si/ ali na sedežu podjetja) z zahtevanimi dokazili in številko kmetijskega gospodarstva. V tem primeru vam storitve greznic ne obračunavamo. Če ste lastnik male komunalne čistilne naprave (MKČN) in je še niste prijavili na Komunali Slovenska Bistrica d. o. o., vas pozivamo, da vlogo za izvedbo ocene obratovanja MKČN s fotokopijo izjave o skladnosti čimprej oddate. Vloga je dostopna na spletni strani Komunale in na sedežu podjetja. Po pregledu delovanja MKČN in prejemu pozitivne ocene obratovanja male komunalne čistilne naprave se vam pri plačilu okoljske dajatve upošteva 90–odstotni učinek čiščenja odpadne vode. Posledično se vam za toliko tudi zniža plačilo okoljske dajatve.

Jerneja Zorko, vodja odvajanja in čiščenja

odpadne vode

Občinska uprava

Izvajanje pogrebne dejavnosti v Občini Oplotnica do podelitve koncesije Vse naše občane obveščamo in jih hkrati seznanjamo, da je pokopališka dejavnost obvezna javna gospodarska služba, ki jo mora občina organizirati preko podeljenih pogodb, koncesij ali v režijskem obratu.Tega se je držala tudi naša občina in že pred leti prenesla opravljanje pogrebne dejavnosti na pogrebno podjetje Panek d. o. o., ki izpolnjuje vse pogoje, ima še vedno sklenjeno veljavno pogodbo in zadovoljivo opravlja to dejavnost na pokopališčih Čadram in Prihova. Hkrati obveščamo občane, da so po zadnjih uradnih informacijah še vedno najugodnejši izvajalec pokopaliških storitev.Zato prosimo občane, da se v primeru potrebe po tovrstnih storitvah obrnejo na njih osebno in ne na občino, saj smo tako občina, občani in tudi vsi izvajalci pogrebnih storitev dolžni spoštovati pogodbeno razmerje.

mailto:[email protected]

http://www.komunala-slb.si/


13

Petrol, d. d.

Družba Petrol in Občina Oplotnica končali prvo ogrevalno sezono z daljinskim sistemom ogrevanja na lesno biomaso (DOLB)24. julija leta 2013 sta Občina Oplotnica in družba Petrol podpisali koncesijsko pogodbo, s katero je bila na osnovi javnega razpisa družbi Petrol podeljena koncesija za izvajanje lokalne gospodarske javne službe oskrbe s toplotno energijo, za proizvodnjo toplote na lesno biomaso za daljinsko ogrevanje na območju Občine Oplotnica. Družba Petrol bo koncesijo upravljala 15 let. Z lastnimi in nepovratnimi sredstvi za sofinanciranje projektov DOLB, ki so se dodeljevale v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013, je družba Petrol v letu 2014 zaključila z gradnjo in oktobra istega leta je pričel obratovati inovativni sistem na lesno biomaso v Občini Oplotnica. Sistem je zgrajen na podlagi podeljene koncesije za opravljanje izbirne lokalne gospodarske javne službe proizvodnje in distribucije toplote na območju Občine Oplotnica iz leta 2013. Gradnja je v celoti obsegala povsem nov objekt kotlovnice na lesno biomaso s kurilno napravo na lesne sekance, skupne nazivne moči 500 kW, iz katere se preko 350 metrov distribucijskega sistema oskrbuje pet uporabnikov. Poleg osnovne šole se s toploto oskrbujejo še športna dvorana Milenij, zdravstveni dom ter ostali uporabniki v poslovnem objektu. Z novozgrajenim sistemom DOLB lahko Petrol, d. d. in Občina Oplotnica letno nadomestita uporabo 100.000 litrov kurilnega olja z energijo proizvedeno iz obnovljivih virov in s tem prihranita 265 kg CO2 pri čemer se stroški ogrevanja v povprečju znižajo za 20 odstotkov. Sistem je možno širiti, če bodo porabniki izrazili zanimanje za priključitev na daljinsko ogrevanje. V novi kotlovnici se kot osnovno gorivo uporablja lesna biomasa iz lokalnega okolja, deponija pa je v njeni neposredni bližini. Poskusno obratovanje in s tem tudi zagotavljanje oskrbe s toploto je steklo v začetku kurilne sezone 2014/2015. Končna toplotna moč odjema je 500 kW. Letni odjem toplote iz sistema daljinskega ogrevanja je bil v prvi kurilni sezoni 500 MWh, sistem pa omogoča odjem 850 MWh na leto, za kar je predvidena poraba okrog 1.080 nm3 lesnih sekancev. Celotna investicija je znašala 500.000 evrov.Zamenjava ogrevanja s fosilnimi gorivi z obnovljivim virom energije je v povprečju znižala stroške ogrevanja za 20 odstotkov. Obstoječe kotlovnice bodo tako služile le še kot rezervni vir toplote.Pri zasnovi projekta so Petrolovi strokovnjaki upoštevali vse gospodarske kriterije za daljinsko ogrevanje na lesno biomaso, katerih osnova so najnovejše raziskave in dolgoletne izkušnje skupine Petrol. Na ta način je odjemalcem zagotovljena optimalna oskrba s toplotno energijo iz obnovljivega vira energije po konkurenčnih cenah. Razvoj tovrstnih projektov je usmerjen v celovito, dolgoročno, zanesljivo in okolju prijaznejšo oskrbo.Z novo naložbo v Občini Oplotnica Petrol in Občina Oplotnica uresničujeta cilje zapisane v Strategiji trajnostne rabe in lokalne oskrbe z energijo iz Nacionalnega energetskega programa (NEP), po katerem je potrebno v Republiki Sloveniji do konca leta 2020 zagotoviti 25-odstotni delež obnovljivih virov v končni rabi energije in 80-odstotno oskrbovanost iz nizkoogljičnih virov, kamor sodita lesna biomasa in kogeneracije na zemeljski plin.Energetika predstavlja osrednje razvojno področje skupine Petrol. S tem mislimo na uvajanje novih

Ministrstvo za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo RS pa pripravlja novi zakon o pogrebni dejavnosti in skladno z njim bomo tudi v naši občini morali uskladiti interne akte in ob tej priložnosti razpisati koncesijo za opravljanje pokopališke dejavnosti, na katero se bodo lahko prijavili vsi zainteresirani izvajalci, ki za to izpolnjujejo formalne in razpisane pogoje.


14

energetskih dejavnosti s področja plinske, toplotne, električne energije ter alternativnih virov. Trajna sinergija med javnimi in zasebnimi naložbami na področju komunalne in energetske infrastrukture je izrednega pomena. Veseli smo, da si bodo v okviru praznovanja občinskega praznika Občine Oplotnica občani lahko to novo kotlovnico tudi ogledali, saj je s to naložbo tudi Občina Oplotnica postala del široke, energetsko pozitivne družine Petrol.

Prenovljeno prodajno mesto OplotnicaPred mescem dni je svoja vrata ponosno odprlo prenovljeno prodajno mesto bencinskega servisa Oplotnica. Pridobitev ob rekonstrukciji je ogromna, tako za Petrol kot za zaposlene in za krajane Oplotnice, ki so nestrpno čakali na prve kapljice goriva pod veliko nadstrešnico. Razlika je očitna in zagotovo upravičuje takšno rekonstrukcijo. Pridobili smo približno 21 m2 veliko prodajalno, ki je glede na predhodno stanje razkošna in pregledna. Dodatni črpalni agregat za NMB 95 in Q max diesel pa po naših ocenah prav tako že zagotavljata večjo pretočnost in dodatno zadovoljstvo strank.

V takšnih pogojih smo delali prej:

Tako izgleda danes:


15

Jernej Šega,Inštruktor OEM Celje – Maribor

Materinski dom Maribor, Svetovalnica za žrtve nasilja in zlorab Maribor

Pomoč ženskam in otrokom v programih Materinskega doma Maribor in svetovalnice za žrtve nasilja in zlorab MariborBiti ženska v današnjem svetu postavlja ženske v zahteven položaj. Družba in mediji javnega obveščanja nam nenehno ponujajo številne podobe o ženski in njenih vlogah v življenju. V vsakdanjem življenju je ženska lahko razpeta med mnogimi pričakovanji, ki prihajajo iz okolja ali iz nje same. V družbi velja mnogo stereotipov o vlogi žensk, ki jih poskušamo spreminjati s pomočjo programov in osveščanjem. Razlogi, da ženske tako težko poiščejo pomoč in ostajajo v neugodnih razmerah dlje časa, so prav boleča in intimna izkušnja družinske stiske in krize, nenehno vračanje v domače okolje, kjer lahko doživljajo nasilje ali kakšne druge oblike bivanja, od katerih bi se bilo bolje umakniti. Tudi eksistenčna in finančna stiska, ki je pogojena z življenjem v revščini, je tista, ki onemogoča primerno samostojno življenje in bivanje, prinaša mnoge zdravstvene, socialne, osebne in medosebne stiske in težave. Pomembno je, da lahko ljudje v takšnih ranljivih situacijah poiščejo pomoč v okviru socialnovarstvenih programov pomoči. V Materinskem domu Maribor se srečujemo z ženskami – materami z otroki, nosečnicami, porodnicami –, ki so se znašle v trenutni ali dalj časa trajajoči osebni, eksistenčni, odnosni in drugi stiski, velikokrat kot posledici različnih oblik nasilja. Vse več žensk, ki poišče pomoč, se sooča z eksistenčno stisko – nimajo urejenega stanovanjskega vprašanja, srečujejo se s posledicami deložacij, ker niso sposobne plačevati najemnin. Z namestitvijo pri nas rešijo vprašanje bivanja samo začasno. Soočajo se z brezposelnostjo in ekonomsko odvisnostjo od sistema, partnerja ali matične družine. Pomanjkanje finančnih sredstev velikokrat vpliva tudi na kvaliteto odnosov, a se je pomembno zavedati, da je le sprožilec različnih vedenj, ki se pojavijo v kriznih situacijah. Oblika ekonomskega nasilja, ki se kaže kot omejevanje pravice do zaposlitve, preprečevanje osebi, da razpolaga s svojim ali skupnim denarjem, siljenje druge osebe v finančno odvisnost, zahteva po pokorščini, je le ena od oblik nasilja s katero se ženske v družini soočajo. Prekrivajo se z ostalimi oblikami nasilja v družini – fizičnim, spolnim in vse pogosteje prezrtim psihičnim nasiljem v primarni, sekundarni, oz. ožji ali širši socialni obliki. Ženskam pomagamo, da svoj položaj spregledajo in ga raziskujemo. Pri tem opažamo, da se vse pogosteje srečujemo s psihičnim nasiljem, ki ga

http://csd-mb.si/sl/page/view/NasloviInUradneUre


16

marsikatera ženska ne prepozna kot takega; vanj sodijo žaljenje, zmerjanje, poniževanje, grobo kritiziranje in zanikanje njene osebnosti, ustrahovanje, grožnje, kričanje, ustvarjanje negativnih mnenj o osebi na podlagi predsodkov in stereotipov, ignoriranje, molčanje, vse z namenom, da bi tisti, ki izbira to obliko vedenja, dosegel svoj cilj in žensko postavil v podrejen položaj. Vanj se uvršča tudi širjenje negativnih govoric o osebi, z namenom zmanjšanja ugleda v družbi, izoliranje osebe od ljudi, s katerimi bi želela ohraniti stik, in podobno. Vse več je tudi stisk zaradi alkoholizma in drugih oblik odvisnosti (od nedovoljenih drog, iger na srečo, odnosov, itd.), tako osebnih kot tudi družinskih. Vse omenjene težave in stiske, s katerimi se ženske, ki k nam pridejo po pomoč, srečujejo, privedejo do tega, da se pri njih razvijejo različne zdravstvene in druge težave, ki vplivajo na njihov odnos do sebe in drugih. Nemalokrat so, kot posledica preživetega nasilja, prisotne osebnostne težave (globoko nezaupanje vase, nizko samospoštovanje in samozavest), psihične stiske, ki se kažejo kot samopoškodovanje, samoogrožujoča vedenja (tudi različne oblike odvisnosti) ali tudi kot ogrožanje drugih (pretežno svojih otrok), duševne bolezni, kot so depresivnost, anksioznost, nevroze, psihoze in druge, tudi mejne osebnostne motnje. Med dolgoročnejše in kronične posledice psihičnega, telesnega in spolnega nasilja sodijo tudi razna vnetja sklepov, kronične bolečine vratu in hrbta, migrene in druge oblike glavobolov, spolno prenosljive bolezni, kronične bolečine v medenici, kronične težave z želodcem, s črevesjem, prebavo; mnogo večje so tveganja za že prej naštete duševne bolezni, travmatične in posttravmatične stresne motnje in poskuse samomorov. Poudariti moramo, da gospodarska kriza ni vzrok za nasilje, da pa so krizne razmere v družbi lahko dejavnik tveganja za več nasilja nad ženskami, kakor je tudi ohranjanje patriarhalnih vrednot tisto, ki omogoča, da se nasilje nad ženskami nadaljuje. Pomembno je vedeti, da je nasilje nad ženskami ena od oblik spolne diskriminacije in izvira iz neenakosti med spoloma ter jo ohranja.V Materinskem domu Maribor je do danes bivalo nekaj več kot 400 oseb. Ob bivanju jim nudimo strokovno in vso drugo potrebno pomoč, da so ob odhodu od nas sposobne samostojnega življenja in bivanja. Če je le mogoče, nudimo pomoč tudi celotni družini. Naš cilj je, da bi čim več ljudi zaživelo v odnosih brez nasilja in da bi se otrokom omogočil normalen razvoj v varnem in ljubečem okolju. Tako nudimo tudi vso potrebno pomoč materam pri vzgoji njihovih otrok. Cilj je opolnomočenje žensk in otrok ter usposobitev za samostojno življenje v prihodnje, opremljeno z znanji za ravnanje v najrazličnejših nadaljnjih življenjskih situacijah.Svetovalnica za žrtve nasilja in zlorab Maribor, kjer je v dobrih dveh letih delovanja iskalo pomoč okrog 400 oseb, je namenjena žrtvam nasilja in zlorab, tudi osebam po odhodu iz namestitvenih programov (varne hiše, materinski domovi, krizni centri za ženske in otroke žrtve nasilja, krizni centri za mlade, mladinski domovi). Ustanovili smo jo zaradi prepoznanih potreb žensk žrtev nasilja, ki so se obračale po informativno in drugo pomoč v materinski dom, niso pa še bile pripravljene oditi iz nasilnega odnosa, ali bivanja niso potrebovale, potrebovale pa so drugo, predvsem osebno pomoč; svetovanje, psihosocialno podporo, izvajanje zagovorništva, spremstva na institucije in delo na opolnomočanju. V njej nudimo razbremenitev in razumevanje stisk, kot posledic izkušenj nasilja, predelovanje travmatskih izkušenj, pridobivanje novih izkušenj doživljanja, izražanja in ravnanja, ki so pomembne za osebnostni razvoj, usmeritev v ustrezne oblike pomoči, osveščanje (spoznavanje pristojnosti javnih služb, pravic po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini in drugih pomembnih zakonih, pravic v različnih postopkih, itd.), spremstvo/zagovorništvo, sodelovanje z drugimi institucijami, psihosocialno svetovanje po telefonu, e-pošti osebam/žrtvam nasilja, psihosocialno podporo osebam po odhodu iz namestitvenih programov in pomoč pri starševski vlogi. Delo poteka individualno in/ali v strokovno vodeni skupini za ženske in vzporedno skupini za otroke žrtve nasilja. Cilj je opolnomočenje žrtev in izstopanje iz vloge žrtve, predvsem pa tudi delo na sistemskem urejanju in vzpostavljanju ničelne tolerance do vseh oblik nasilja. Cilja obeh programov sta družbeno nesprejemanje nasilja in osveščanje o stereotipih, ki veljajo v družbi in ženske postavljajo v neenak odnos moči, tako v javnem kot v zasebnem življenju. Naše delo je usmerjeno v to, da ženske zaživijo samostojno, s spoštovanjem do sebe in svojega življenja, kakor tudi, da otroci dobijo pomoč pravočasno in da imajo možnost predelati svoje stiske, ki so jim velikokrat priča kot žrtve nasilja v družini in/ali izven nje. Prepričani smo, da je življenje brez nasilja


17

pravica vsakega izmed nas in jo pridobimo z rojstvom. Kot družba moramo soustvarjati takšne pogoje, ki bodo omogočali vzpodbudno rast vsakega posameznika in družbe kot celote.Zakonodajni predlogi in sistemske rešitveZagotovo smo storili korak naprej pri tem, da smo se kot družba odločili zaustaviti nasilje in zaščititi tiste, ki ga doživljajo. Še veliko pa bomo morali storiti pri občutljivosti za nasilje v družini in družbi, doseganju njegove nesprejemljivosti in medsebojnem delovanju strokovnih služb v korist zaščite žrtev. Strokovni delavci moramo biti dovolj usposobljeni, da ravnamo osebno, »tukaj in zdaj«, za izkustvo o konkretnem dogodku ali problemu, da prepoznamo dinamiko nasilja in se ustrezno odzovemo. Osnovni in ključni pogoj za delo z žrtvami nasilja je ustvarjanje ZAUPANJA. Usposobljeni smo, da prepoznamo stisko in jo znamo umestiti v dano situacijo in da se ob tem zavedamo neenakovredne porazdeljenosti moči pri nasilju. Žrtve, če so že nekoliko okrepljene, opolnomočene, bodo zmogle in znale povedati, kaj se jim dogaja, četudi tega (za dogodke iz preteklosti) ne bodo mogle dokazati. Tiste, ki to niso, pa bodo potrebovale veliko mero vztrajnosti in zaupanja ter opogumljanja in skupnega raziskovanja. Slednje največkrat predstavlja težavo, saj imajo strokovni delavci za to premalo časa (zaradi kadrovske podhranjenosti) ali pa imajo partnerji vsak svojo zgodbo in resnico. Kar seveda drži. A strokovnjaki imamo znanje, da prepoznamo razmerja v družini. Z namenom učinkovitejše pomoči smo organizacije, ki delamo na področju preprečevanja nasilja v družini, podale predloge za spremembe in dopolnitve obstoječih zakonov, ki žrtve še vedno ne ščitijo dovolj. Med predlogi za spremembo ali dopolnitev kazenskega zakonika je tudi dopolnitev 65. člena zakona, ki predvideva, da mora sodišče storilcu obvezno izreči navodilo obiskovanja ustrezne poklicne, psihološke ali druge strokovne pomoči. Organizacije smo predlagale tudi nekaj sprememb glede prepovedi približevanja in tudi, da se zalezovanje in grožnje opredelijo kot samostojna kazniva dejanja. Sporno je tudi, da je treba žrtvi dokazovati, da gre za dlje časa trajajoče nasilje, zato smo predlagali, da za pregon kaznivega dejanja nasilja v družini zadošča že enkratni dogodek nasilja. Narobe je tudi, da institucije nasilje enega partnerja nad drugim še zmeraj obravnavajo kot konflikt v odnosu, ki ga je potrebno v dobro otroka razrešiti. Pri tem preložijo odgovornost za nasilje na oba partnerja. S tem se fokus obravnave premakne na reševanje „partnerskih težav“, namesto da bi se povzročitelja usmerjalo, kako naj sprejme odgovornost za svoje nasilno vedenje in ga spremeni. V Sloveniji je nasilje nad ženskami razmeroma razširjen pojav. Psihično nasilje je izkusila vsaka druga ženska, medtem ko vsaka četrta doživlja fizično nasilje. V Evropi za posledicami nasilja v družini, ki ga povzroča moški storile, vsak dan umre sedem žensk. Ženske so najpogostejše žrtve nasilja v družini, kar v 92 odstotkih je povzročitelj moški. So pa žrtve družinskega nasilja tudi moški.Ne glede na to, kdo je žrtev, moški ali ženska, je pomembno zagotoviti ustrezne mehanizme, s katerimi bomo preprečili družinsko nasilje in ustrezno zaščitili žrtve, ki so v Sloveniji še vedno premalo zaščitene. Težave so dolgotrajni postopki na sodiščih, ki jih je nujno skrajšati. Treba bi bilo tudi izrekati ustrezne kazni za kaznivo dejanje nasilja in razvijati programe pomoči za povzročitelje nasilja v naši regiji. Pomembno bi bilo, da sodišča ne bi izrekala skupnega skrbništva nad otroki v primerih nasilja v družini, ker je to, skupaj z mediacijo, popolnoma neprimerno. Sodišča v postopkih glede dodeljevanja otrok največkrat ne upoštevajo družinskega nasilja in dejstva, da stiki otroka s povzročiteljem niso nujno v korist otroka in da bi morala biti na prvem mestu varnost in ne očetova želja po stiku z otrokom. Kot navaja predsednica Društva za nenasilno komunikacijo v Sloveniji, Katja Zabukovec Kerin, se »ne upošteva tega, da partner, ki je nasilen, pogosto po razpadu zveze z nasiljem in nadzorovanjem bivše partnerke nadaljuje prav preko otroka ali ob predaji otroka«. To dejstvo bi bilo nujno upoštevati in izvesti vse potrebne ukrepe, da do tega ne bi prihajalo. Še kako pomembno je to za otroke, njihovo varnost in zaščito. Koristi otroka bi morale biti nujno vodilo pri strokovnem odločanju.Cilj našega skupnega delovanja je, da bi čim več ljudi zaživelo v odnosih brez nasilja in da bi se otroci v varnem in ljubečem okoljulahko razvili v samostojne in odgovorne odrasle ljudi. Zato je pomembno, da skupaj z lokalno skupnostjo in državo razvijamo potrebne programe pomoči, tako za žrtve kakor tudi za povzročitelje nasilja. Na področju programov za preprečevanje nasilja v družini ugotavljamo, da bi nujno potrebovali brezplačno terapevtsko pomoč za žrtve nasilja, stanovanjske


18

enote za možnost samostojnega življenja in bivanja in mobilno strokovno pomoč na terenu.Dejstvo je, da se žrtve, ko vendarle zberejo dovolj moči, da zapustijo nasilnega partnerja in ga prijavijo, znajdejo v dolgotrajnih postopkih, ki so zanje lahko zelo izčrpavajoči. Zato je dobrodošlo, da si poiščejo ustrezno podporo in pomoč, s katero se bodo lažje soočale s preprekami na poti. Tukaj smo zanje organizacije, ki delujemo na tem področju v naši lokalni skupnosti (Svetovalnica za žrtve nasilja in zlorab Maribor, Materinski dom Maribor, Varna hiša Maribor, Krizni centri za žrtve nasilja, Centri za socialno delo Maribor), prijavo nasilja pa je mogoče podati tudi na številko policije 113. Telefonske številke, na katerih smo dosegljivi v naših programih in kamor lahko pokličejo vsi, ki menijo, da bi potrebovali našo pomoč, so:Materinski dom Maribor: 02 623 25 52, 051 260 159, [email protected] za žrtve nasilja in zlorab Maribor: 041 735 135, [email protected]

Žanet Mithans, vodja programov

Varna hiša MariborVika živi z otrokom v Varni hiši. Njena pripoved ni izjemna, če jo primerjamo z drugimi zgodbami žensk, ki so v partnerskih odnosih preživljale nasilje. Izjemna je zanjo, ker je po več letih življenja z nasilnim partnerjem, ko se je njena samopodoba že skorajda zrušila, zbrala toliko moči, da je zapustila domače ognjišče in poiskala zatočišče Varne hiše in s tem tudi strokovno pomoč. Znašla se je med tujimi ženskami s podobno usodo, v tuji postelji, v hiši, ki ji ni bila domača. Odprtost in razumevajoča podpora zaposlenih v Varni hiši ji je pomagala prebroditi notranjo stisko, se osvoboditi krivde, začutiti željo, da z otrokom zaživi polno življenje, v ljubeči skrbi za njegov duševni razvoj. Brez vsakodnevne napetosti in strahu pred psihičnim nasiljem, ki je že preraščal v fizičnega, in tako resno ogrožal otrokov notranji mir.Na začetku je bil popoln, je pripovedovala. Prijazen, ljubeč, razumevajoč. Izobraževal se je, želel je uspeti, imeti dobro službo, dovolj denarja. Spodbujala ga je in uspelo mu je. Dobra služba, dovolj denarja sta jima omogočila nakup stanovanja. S krediti seveda, njenimi in njegovimi …Manjkal je otrok, ki bi okrepil njuno zvezo, izpopolnil celostno podobo družine in poglobil njun odnos. Čutila je, da se ohlaja, da si je ne želi več, da se oddaljuje, da nastaja praznina, ki je ni mogla več izpolniti. Ni zanosila zlahka. Toda uspelo je. Že v času nosečnosti je veliko energije usmerila v otroka, verjela, da si ga želi tudi on, da bodo nesporazumi, odsotnosti z izgovori na službo in tudi njegovi izbruhi nagle jeze v času njene nosečnosti minili s pomočjo otroka, ki je prihajal v njun svet. Molče je prenašala podcenjevanja, poniževanja zaradi malenkosti, groba zmerjanja in tudi nezvestobo, za katero je najprej slutila in se nato o njej prepričala. O svoji bolečini ni govorila, le redki so vedeli zanjo. Svetovali so ji, naj potrpi, da pač moški težko sledijo spremembam ženske v drugem stanju. Po porodu, da bo drugače … Ni bilo drugače. Zmerjanja, podcenjevanja, psihično nasilje so se stopnjevala do absurdnosti. Ko je bil doma, jo je mučil z nadzorom celo pri uporabi njunih skupnih gospodinjskih pripomočkov, npr. pralnega stroja, ki ga ni smela uporabljati zase, temveč zgolj za otroka in zanj. Odločila se je, da tako več ne gre, ko se jo je pred otrokom lotil s pestmi, z vlačenjem za lase, metanjem iz avta sredi vožnje ... Otrok je ob tem doživljal strahoten šok. Grožnje so se stopnjevale, začenjala se je bati za svoje življenje. Ljubezen do sina ji je dala moč, da ga je prijavila policiji, od koder so jo napotili na Center za socialno delo. Ker je bilo njeno življenje že ogroženo, se je zatekla v Varno hišo.Ni šlo vse gladko. Posamezniki se pač ne postavimo vedno docela na stran žrtve, ki je največkrat ženska. Tudi zaradi močne manipulativne in verbalne spretnosti psihično nasilnih ljudi, ki so lahko zunaj družine ponižni in prilagodljivi, situacijo obrnejo sebi v prid, zvalijo krivdo na žrtev in prepričajo tudi nekatere socialne delavke, da se odzovejo drugače, kot bi se morale.


19

Strokovnjakinje, ki delujejo v Varni hiši, že zaradi dolgoletnih izkušenj in strokovnega izobraževanja, predvsem pa empatije do žrtev nasilja, vedo, kako ravnati. S tem, ko pomagajo prepoznavati prefinjene tehnike nasilnega partnerja, žrtvi pomagajo, da preseže travmo brezdomstva, ki je posledica zapuščanja skupnega doma, obenem pa jo spodbujajo, da začuti svojo sposobnost in razumnost, predvsem pa svojo moč, da lahko zaživi samostojno in se spoštuje.Viki se odpira nov svet, začutila je, da so jo pretekle boleče izkušnje prekalile v borko za višje vrednote življenja, ki se ne uravnavajo z nasiljem. Z upanjem zre v prihodnost in možnost ustvarjanja ljubečega doma zase in za svojega otroka. To je izpoved ene od mnogih žensk, ki se je zaradi partnerskega nasilja skupaj z otrokom umaknila v Varno hišo Maribor.V Varni hiši Maribor z veseljem ugotavljamo, da smo kot družba in posamezniki postali pozornejši, bolj občutljivi in, kar je za žrtve nasilja v družini posebej pomembno, svoj odnos in nestrinjanje z nasiljem kažemo tudi tako, da smo ustanovili varne prostore za tiste, ki jim taki prostori pomenijo življenjsko prelomnico. Žal je v primerih, ko nasilja ni mogoče ustaviti niti s pravnimi sredstvi, umik v Varno hišo edini način za prekinitev nasilja, nemalokrat pa tudi edini način za zaščito življenja. Socialnovarstveni program Varna hiša Maribor se uspešno izvaja od ustanovitve 25. novembra 1996 dalje, v okviru Centra za socialno delo Maribor.Varna hiša Maribor je hiša kot toliko drugih, pa vendar drugačna. Drugačna zato, ker v njej stanujejo samo ženske, ker v njej živi več otrok kot v običajnih hišah. Je prostor kjer ni nasilja, prostor kjer je mogoče zaupati in povedati tudi najbolj boleče izkušnje, prostor, kjer je bivanje z drugimi lahko prijetno, prostor, kjer nihče nikogar ne ponižuje, prostor, kjer skupaj raziskujemo možnost za življenje brez strahu in nasilja.V letu 2014 je bilo v Varno hišo Maribor nameščenih 25 žrtev nasilja. Povprečno je mesečno v hiši bivalo sedem žensk in šest otrok.Pomoč v obliki telefonskega svetovanja ali osebnega razgovora pred namestitvijo je v letu 2015 poiskalo 75 žensk.V družbi še vedno velja stereotip, da ženske, ki leta in leta preživljajo nasilje, ne da bi poiskale pomoč, se zdi, kakor da nasilje potrebujejo. Ne moremo si predstavljati, da bi ženske ostajale v odnosu dolga leta, ker bi tak odnos potrebovale. Ali lahko kdo potrebuje nasilje? Prav obratno: ženske poskušajo narediti vse, da bi se zavarovale, prekinile nasilni odnos in si ustvarile novo eksistenco. Vprašanje je, zakaj jih moški ne pustijo oditi? Po izkušnjah številnih žrtev nasilja, ki so poiskale pomoč v Varni hiši Maribor, bi lahko rekli, da nasilje potrebuje le tisti, ki je nasilen. Ženska, ki se vključi v program, najprej doživi varno bivanje. Ženska, ki je živela v nasilnem odnosu, potrebuje gotovo varnost, vedenje, da se ji ne bo nič zgodilo. Šele potem lahko v miru poskrbi zase in za svoje otroke ter izbere še druge možnosti, ki jih ponuja naš program pomoči. Ta nudi individualno strokovno pomoč in skupinsko delo. Osebna pomoč v obliki svetovanja pomaga ogroženi ženski, da bolje spozna sebe in ozadje problema nasilja ter vzorce vedenja iz svoje primarne družine. Ob podpornem svetovanju strokovne delavke Varne hiše se uči prepoznavati svoje potrebe, premagovati osebne krize in uresničevati svoje cilje. Lahko najde nove vsebine in nove ljudi, ki so ji v oporo in ji bodo stali ob strani tudi kasneje ob odhodu iz Varne hiše. Podporna mreža pomagajočih oseb je za žrtev nasilja izredno pomembna, prav tako sodelovanje v skupini žensk s podobnimi izkušnjami. Na ta način preko izkušenj drugih žensk prepoznava, kaj se dogaja v nasilnem odnosu. Občutki krivde se zmanjšajo, razmejuje se odgovornost. Življenjske izkušnje drugih primerja s svojo lastno in spozna, da za večino problemov obstajajo rešitve. Individualno svetovanje in delo v skupini dajeta moč posameznici, da vztraja tudi takrat, ko nastopijo krize in je težko.Projekt financira MDDSZ, v višini 60 %, za ostalih 40 % vrednosti projekta pridobivamo sredstva s pomočjo lokalnih skupnosti in donacij.

Naslov za donacije in prispevke: Center za socialno delo Maribor, Zagrebška 72, Maribor,TRR 01100-6030304084, sklic: 00-3100-763202, za Varno hišo Maribor.


20

Tine Lesjak

Mojih trideset let ustvarjanja (1985–2015)Že v rani mladosti sem se spoznal s slovensko domačo pesmijo. Njeno neprecenljivo vrednost sem začutil, ko sem prisluhnil pevcem in je bilo iz njihovih glasov zaznati domačo pristnost v pravem pomenu besede, ki se je zrcalila v pozitivni energiji. Ljudska pesem se je v preteklosti izražala na različne načine; že v zgodnjih oblikah človeštva se je pojavila preprosta ljudska pesem, ki se je prenašala iz roda v rod, in podobno je tudi še danes, le da se prenašanje po obliki in načinu razlikuje med kraji, deželami in državami ter, nenazadnje, tudi med kontinenti. Posamezne države so po svetu prepoznavne ravno zaradi maternega jezika in pesmi, kajti pesem je pogosto zaščitni znak pripadnikov istega naroda, iste države, iste geografske skupnosti. Če se vrnem zopet na začetek mojega dojemanja domačih napevov, bi želel poudariti, da sem z

veseljem prisluhnil vsaki zapeti ali posneti pesmi mojih glasbenih predhodnikov, ki pa so se največ ukvarjali z ljudsko pesmijo, le redke pesmi, ki sem jih spoznal v tem obdobju, so bile avtorske ... Ko sem leta 1977 odslužil vojaški rok sem bil sprejet v Oktet LIO v Oplotnici, kjer sem v dobrih desetih letih imel priložnost do potankosti spoznati štiriglasno petje. To pa je bilo dovolj, da sem kasneje začel komponirati podobne pesmi, seveda različnih piscev besedil, kot so mag. Ivan Sivec, Anton Gričnik, Franci Smrekar, Milan Jež, Jože Grgovič, Vera Šolinc, Robert Obrul, Bernard Miklavc, Nataša Klinc Vybralik, in tudi sam sem se v svojem zrelejšem obdobju ustvarjanja lotil tega pisanja besedil. Tako sem tudi član Društva pesnikov slovenske NZG. Nastala je tudi knjižna zbirka novih pesmi, ki so jih zapele in posnele trenutno najbolj popularne slovenske narodno-zabavne zasedbe. Naj omenim, da je bila vsaka sodelujoča skupina nagrajena na različnih festivalih. Najprej sem začel ustvarjati pesmi v a cappelli za ansambel Bratje iz Oplotnice, kasneje pa še za ansambele Modrijani, Pogum, Vrt, Spev, Nemir, Zreška pomlad, Bitenc, Pajdaši, Naveza in mnoge druge.Vem in zavedam se, da bo ta PESMARICA odprla oči mnogim, ki jim slovenska beseda kaj pomeni, če ne danes, pa jutri, in tudi tega, da bo digitalna tehnologija bolj minljiva, kot takšen knjižni zapis. Naj živi slovenska pesem!!!

Tine Lesjak


21

Lesna šola Maribor

Bodoči študenti iščejo svojo priložnost na Lesarski šoli MariborPredsednik Pahor je ob obisku na Lesarski šoli Maribor dejal: »Tukaj se že rojeva prihodnost naše dežele, ki jo mi sploh še ne slutimo, ampak se že rojeva …«. Poudaril je, da je les material prihodnosti in da je iz njega mogoče izdelati danes veliko več kot v preteklosti: »Vi ste tiste ‚brihtne buče‘. Vi boste pokazali, kaj vse je mogoče ustvariti iz lesa,« je dejal predsednik Pahor. »Tukaj niste le zato, da se izobražujete, tukaj se oblikujete v osebnosti. Bodite samozavestni in navdihujte ljudi. Pred vami je najlepši del vašega življenja. Naj vas zanese in ponese. Stopite na rob, da boste videli prepad. Nato pojdite naprej in zmagajte,« je pogovor s študenti zaključil predsednik Republike.

Vsako leto se generacija mladih odloča za svoj nadaljnji študij, za svoje nadaljnje življenje. Vedno več pa se jih odloča za praktične študije, kjer bodo sami ustvarjali svoje izdelke in kreirali svojo prihodnost. Vračanje k naravnim materialom in ljubezen do lesa sta tista, ki navdihujeta pri odločitvi, kaj početi v življenju. Tudi mladi se vedno bolj zavedajo, da les ni samo material preteklosti in sedanjosti, temveč zagotovo tudi material prihodnosti. In vedno več bodočih študentov išče svojo priložnost v delu z lesom in njegovem oblikovanju.Lesarska šola Maribor izvaja izobraževalne programe na področju celotne gozdno-lesne verige: od nege gozda do obdelave lesa in oblikovanja končnega izdelka. Študentom in dijakom je tako omogočeno izobraževanje na srednji in višješolski stopnji ter hkrati na treh izjemno medsebojno prepletenih področjih gozdarstva, lesarstva in oblikovanja. V gozdu se pravzaprav zgodba o lesu začne, nadaljuje pa skozi oblikovanje lesa od preprostih pa do najbolj unikatnih izdelkov.INŽENIR OBLIKOVANJA IN INŽENIR LESARSTVA sta poklica, za katera izobražuje Višja strokovna šola na dveletnih študijskih programih, kamor se vsako leto vpišejo bodoči študenti z zaključenimi različnimi srednješolskimi in gimnazijskimi programi. Študente s smislom za oblikovanje in uporabo naravnih ter okolju prijaznih materialov tudi v bodoče pričakujemo na programu Oblikovanje materialov, študente s prefinjenim občutkom za delo z lesom pa na programu Lesarstvo. Višjo strokovno šolo je uspešno zaključilo že več kot 400 diplomantov, med njimi tudi v letošnjem letu diplomant iz Občine Oplotnica.

Predsednik Pahor med prikazom zlatenja in ogledom šolskih delavnic

Višja strokovna šola za oblikovanje in lesarstvo


22

Pri izobraževanju namenjamo posebno pozornost sodobnim pristopom s povezovanjem teoretičnega znanja in praktičnih izkušenj. Tako naši študenti vsako leto sodelujejo v različnih projektih, med odmevnejšimi je vsekakor projekt »Restavriranje zgodovinskih izdelkov«, kjer sodelujejo tudi strokovnjaki iz Zavoda za kulturno dediščino Slovenije in Pokrajinskega muzeja Ptuj. Omenjeni projekt izvajajo študenti 2. letnika Oblikovanja materialov, ki trenutno restavrirajo vhodna vrata na Osnovni šoli Olge Meglič na Ptuju. Letošnji projekt restavriranja je nadaljevanje že uspešnega nekajletnega povezovanja z Občino Ruše, kjer so študenti obnovili vhodna vrata občinske stavbe in vrata Glasbene šole v Rušah. Študenti se na ta način aktivno vključujejo v delovanje izven šole in tako uspešno odpirajo svoja vrata v prihodnost.

Andreja Peserl,Lesarska šola Maribor – Višja strokovna šola

Knjižnica Oplotnica

Branje – potovanje v čarobni svet besedKnjižnica Josipa Vošnjaka domuje v Oplotnici že vrsto let, precej časa na današnji lokaciji, na Prešernovi cesti 29. Čeprav so prostori za potrebe uporabnikov in zaposlenih neustrezni, predvsem premajhni, vlažni in polni plesni, se trudimo, da je knjižnica urejena in so naši obiskovalci zadovoljni. Zaradi premajhnosti veliko knjig skladiščimo v knjižnicah z ustreznejšimi pogoji in so bralcem dostopne ob naslednjem obisku knjižnice. Našo knjižnično zbirko sproti dopolnjujemo z novostmi z vseh področij in za vse starostne skupine. Obiskovalci imajo na voljo tudi kar nekaj izvodov serijskih publikacij z različnih področij. Vsako leto seznam prevetrimo, izločimo manj brane in ponudimo druge, bolj iskane. V letošnjem letu lahko pobrskate tudi po revijah Science illustrated in Kako deluje.

V lanskem letu smo imeli kar nekaj prireditev, ki so bile zelo dobro obiskane: v mesecu marcu smo se seznanili z avtorjem knjige Udba, ki nam je predstavil, kako poteka zbiranje gradiva iz slovenskih arhivov. Maja smo se srečali s samim Strahom, saj so nas obiskali dijaki Glasbene in baletne šole Slomšek. Ugotovili smo, da se živali strahu ne bojijo, kadar stopijo skupaj in pomagajo druga drugi. Predstava Koga se strah boji je bila zelo dobro obiskana (123 obiskovalcev).


23

V začetku meseca oktobra smo v goste povabili gospo Pavlino Pogorevc, upokojeno učiteljico, ki je dolga leta poučevala v Oplotnici. Sedaj se posveča pravljicam in na literarnem večeru nam je predstavila svoj ustvarjalni opus. Skupaj z njo nas je obiskala tudi slikarka Jožica Tomazini, ki je ilustrirala nekaj njenih pravljic. V naši knjižnici v Oplotnici si lahko izposodite tudi najnovejši izdaji pravljic Pavline Pogorevc: Veveriček Viktor najde fotoaparat in Govorica kresne noči.In še čarobni december: tradicionalno smo za najmlajše priredili lutkovno predstavo. V goste smo povabili lutkovno gledališče Ku–kuc in skupaj smo odpotovali v praznično Vililandijo. Spoznali smo dva nagajiva škrata Malina, ki sta želela odrasti. Toda spoznala sta, da je izmed vseh želja najpomembneje, da smo obdani s tistimi ljudmi, ki jih imamo najraje. Tokrat so majhni in veliki napolnili dvorano Rudija Žnidariča do zadnjega kotička. Vse prireditve so bile dobro obiskane, še posebej se jih radi udeležujejo otroci in njihovi starši. Vseh obiskovalcev prireditev je bilo kar 347, zato se bomo tudi v tem letu trudili pripraviti takšne vsebine, ki bodo obiskovalcem zanimive.V osrednji knjižnici že kar nekaj let poteka tudi Bralna značka za odrasle, ki se ji pridružujemo tudi v naši knjižnici. S tem nadaljujemo tudi v letošnjem letu; tokrat beremo avtorje s severa, zato tudi naslov: Ujemimo severni sij. Poteka od marca do novembra, prebrati pa je treba vsaj pet del avtorjev s seznama.V lanskem letu smo, zaradi pomanjkanja denarja, za nakup novega knjižničnega gradiva priredili gledališko predstavo Nežka se moži, ki nam jo je podaril KUD Gaj Zgornja Polskava. Dve uri smeha in dvorana, napolnjena do zadnjega kotička – le kaj več bi si še lahko želeli vsi, ki smo temu dogodku prisostvovali. Zadovoljni so bili tako obiskovalci kot zaposlene v knjižnici. Knjižnica je odprta ob torkih med 10. in 18. uro ter ob petkih med 10. in 14. uro. V letu 2014 je bila od meseca aprila odprta tudi ob četrtkih od 15. do 18. ure, saj smo imeli zaposleno osebo preko javnih del. Ker s tem programom nadaljujemo tudi v tem letu, smo morali usposobiti novo delavko in z mesecem marcem smo vrata naše knjižnice ponovno odprli tudi ob četrtkih.Branje bogati domišljijo, spreminja naše občutke in pogled na svet. Zgodbe nas vzpodbujajo, da o njih razmišljamo, nas razveselijo, včasih tudi pripeljejo do solz. Popeljejo nas v daljne dežele, v zgodovino ali prihodnost, v svet realnosti ali domišljije.In če želite odpotovati s knjigo na potep v neznane kraje, nas obiščite v naši knjižnici – veseli vas bomo.

Aleksandra Repnik Merc, knjižničarka v Knjižnici Oplotnica


24

Osnovna šola Pohorskega bataljona Oplotnica

Uspešna delovna akcijaV četrtek, 16. aprila, smo ponovno zavihali rokave in očistili okolico šole.Najmlajši učenci, prvošolci in drugošolci, so obiskali zbirni center odpadkov in se poučili o njihovem pravilnem ločevanju. Tretješolci so čistili parkirišče ob športni dvorani, učenci 4. razreda pa so okoli nje uredili poti in očistili stopnice. Petošolci so opleli in narahljali zemljo v cvetličnih gredah ter očistili parkirišče pred šolo. Za novo podobo visokih gred so poskrbeli sedmošolci, ki so v parku uredili tudi gredo ledvičko in počistili sprehajalne poti. Osmošolci so po strokovnih navodilih razredničark prebarvali klopi v parku. Tudi leseni deli vodnjaka so dobili svežo podobo. Devetošolci so poskrbeli še za koše za smeti, nasuli nov pesek ob šolskem zidu in prebarvali ograjo ob šoli.Z uspešno opravljenim delom so učenci dokazali, da jim je še kako mar za urejenost okolice, v kateri preživijo večji del dneva.

Med iskrenimi ljudmi so preproste vse reči …V četrtek, 18. decembra, smo izvedli že drugi dobrodelni božično-novoletni koncert. Prireditev smo pripravili in organizirali učenci in delavci šole. V tem predprazničnem vzdušju, polnem pričakovanja, so nas glasovi otroškega in mladinskega pevskega zbora, vokalisti, inštrumentalisti in plesalci popeljali v svet glasbe in radosti. Podarili so nam glasbo, obenem pa storili nekaj dobrega – učenci za učence.Letos so se nam prvič pridružili tudi gostje. Nastopile so glasbene skupine Sonus, Trilajn in Vesele Štajerke. Nastopajočim – učencem in gostom – se za sodelovanje iskreno zahvaljujemo. Hvala tudi obiskovalcem, saj smo na koncertu z njihovo pomočjo zbrali 493,42 evra. Denar bo namenjen za dejavnosti učencev.

http://www.osoplotnica.si/2015/04/18/uspesna-delovna-akcija/


25

Punčke iz cunj 15. 11. 2014 smo na naši šoli izvedli UNICEF-ov projekt Punčka iz cunj. V Sloveniji se projekt izvaja od leta 2003. Glavni namen je zbiranje sredstev za UNICEF-ov program cepljenja proti šestim nalezljivim otroškim boleznim (davica, ošpice, oslovski kašelj, otroška paraliza, tuberkuloza in tetanus). Vsako leto umre 1,4 milijona otrok, ker niso bili cepljeni.Punčka iz cunj predstavlja otroka v državah v razvoju, ki potrebuje našo pomoč.Da bi rešile nekatere otroke v Afriki, smo v projektu prostovoljno sodelovale učenke devetega (Klara Gorenjak, Kati Ratej, Meri Tisnikar, Nina Horvat), osmega (Maša Štefane, Sonja Capl, Laura Rafot) in petega (Vida Konec) razreda. Zbrale smo se ob 8. uri v likovni učilnici in pričele z delom. Najprej smo punčke napolnile z vato, nato smo jim naredile lase iz volne in jim oblikovale oblačila. Na koncu smo izpolnile punčkino osebno izkaznico, na kateri je napisano ime punčke, kraj, kjer je bila izdelana, in kdo jo je naredil. Izdelava punčk je bila zelo zabavna. Bile bi zelo vesele, če bi lahko prodale čim več narejenih punčk in s tem pomagale otrokom v Afriki.

Klara Gorenjak, Kati Ratej in Meri Tisnikar

Sejem bil je živDelo v mesecu novembru je potekalo v duhu že tradicionalnega dobrodelnega božično-novoletnega bazarja. Učenci in učitelji so pokazali veliko ustvarjalnosti in domiselnosti na delavnicah, kjer so izdelovali izdelke za bazar. Spretne roke so se izkazale pri oblikovanju pekovskih izdelkov. Vedno znova so se porajale nove ideje pri nastajanju uporabnih predmetov iz odpadnega materiala. Obiskovalci so si na dan bazarja, 27. novembra, z velikim zanimanjem ogledali pisane stojnice in kupovali izdelke. S prodajo smo zbrali 1440,07 evra. Izkupiček od prodanih izdelkov bomo namenili za popestritev dejavnosti na šoli.Dober odziv obiskovalcev je tudi pohvala za trud in delo vseh sodelujočih.


26

Samozavest in samopodoba v moderni in »nori« družbiNa naši šoli je 27. in 28. marca potekala noč branja ― spali smo v šoli. Udeležili smo se je učenci 8. in 9. razredov, bralci ter učenci s Keblja, ki so to noč branja namenili pripravi na predstavo Nežno srce, po priredbi knjige Neže Maurer. Na pomoč jim je priskočila tudi Konjičanka Maja Furman (Čara mesto). Naše delo se je začelo s predstavitvami knjig, katerih skupni imenovalec so samozavest, samopodoba in spopadanje z množico stvarmi, ki dolgoročno vplivajo na nas. Knjiga Cvetke Sokolov Kar ne ubije predstavlja tematiko najstniške spolnosti in težav, ki jih ta prinaša ter njen vpliv na življenje najstnikov.Polonca Kovač in njena knjiga Lover boy nam odstirata tančico trgovanja z belim blagom, tj. ljudmi (predvsem puncami).Danaja Lorenčič s knjigo Ana v meni nudi pomoč vsem, ki jim hranjenje predstavlja težave, govori namreč o anoreksiji. Na delavnicah, ki so potekale na temo samopodobe, smo obravnavali stres, odgovornost, vpliv samopodobe človeka na okolje, poklicne odločitve, se pogovarjali o tem, kako verjeti vase, sprejeti drugačnost, prepoznati in izraziti čustva, … Učenci smo spoznali, da ni treba, da smo v vsem odlični, lahko kdaj pa kdaj »pademo«, moramo sprejeti odgovornost za svoje, včasih tudi napačne, odločitve, biti samokritični, saj vse izhaja iz nas in kar damo, tudi prejmemo, zato je potrebno gojiti pozitivne misli in verjeti vase. Res smo majhen delček celote, vendar zelo vplivamo na skupnost, v kateri živimo vsi.Po napornem delu se nam je prilegla večerja, ki nam jo je dobrodušno – že tradicionalno – prispevala gostilna Pri Janezu z Zgornje Ložnice. S polnimi trebuhi smo se lotili še izdelave didaktičnih pripomočkov za pouk slovenščine, kjer smo se učenci res izkazali z idejami, kako popestriti pouk in olajšati učenje.Sledilo naj bi spanje, ki pa ga kar ni in ni bilo. Pod budnim in diskretnim očesom učiteljic smo se zdaj posvetili nam. Odkrivali smo skrivnosti drug drugega v igri Resnica ali izziv. Tako smo se zelo zbližali in spoznali tudi z druge plati.Tako kot vsaka doslej, nam bo tudi ta noč branja ostala v lepem spominu in kot nepozabno doživetje. Morda celo bolj kot pouk. Hvala učiteljicam, ki so nas »prenašale« in nam to izkušnjo omogočile, upamo, da bo tudi njim ostala v takem spominu kot nam.

Nina Horvat in Maša Ramšak, 9. b


27

Otroški parlamentV okviru šolske skupnosti so učenci šole vključeni v delovanje otroškega parlamenta. V letošnjem šolskem letu je tema parlamenta Izobraževanje in poklicna orientacija. Dejavnosti potekajo od meseca oktobra in se zaključijo v februarju, ko na sestanku šolske skupnosti predstavniki razredov poročajo o svojem delu in rezultatih na izbrano temo. Svoja razmišljanja so razredne skupnosti predstavile na različne načine: z izdelavo zloženk, plakatov, risanjem in s pisanjem poročil, ki so na ogled v avli šole. Izbrali smo predstavnici, ki nas bosta zastopali na medobčinskem parlamentu v Slovenski Bistrici, to sta Nina Horvat in Tina Vinter.

Erika Golub, mentorica ŠS

Osnovna šola Pohorskega bataljona Oplotnica podružnica Kebelj

Materinstvo je težka službaMaterinstvo v modernem času ni lahek podvig. Tega se zavedajo tako vzgojiteljice Vrtca Otona Župančiča – enote Kebelj kot razredničarki prve in druge triade PŠ Kebelj skupaj z otroki, ki obiskujejo tamkajšnji vrtec in šolo.Vsako leto ob materinskem dnevu skupaj pripravijo presenečenja za mamice. Najprej pripravijo nastop, v katerem se individualno predstavi čisto vsak otrok oddelka. Ob koncu programa otroci obdarijo mamice in jih razveselijo z darili, ki jih z veliko vnemo sami izdelajo. Letos so se presenečenja kar vrstila. Otrokom iz vrtca in prve triade so se z veseljem pridružili še otroci druge triade. Vsi skupaj so starše povabili na srečanje v kavarno – preurejeno šolsko avlo. Tako so starši ob kavi in pecivu, ki so ga samo za njih spekle vzgojiteljice in razredničarki, spremljali čudovite nastope. Najmlajši iz vrtca so pripravili igrico Grad gradič, učenci prve triade so se predstavili z recitacijami, plesom in igranjem na diatonično harmoniko. Učenci druge triade so pripravili izjemno igro o miški, ki se je odpravila v gozd na sprehod, s katero so se predstavili tudi na krajevni proslavi za matere. Vse zbrane je pozdravil tudi ravnatelj OŠ Oplotnica Matjaž Vrtovec.Čisto na koncu pa je sledilo še eno presenečenje kot nagrada vsem nastopajočim in zahvala mamam, babicam, tetam … za vsak podarjeni dan. Z nastopom jih je razveselila vokalna skupina Sonus iz Oplotnice. Navdušenje je bilo nepopisno. Člani skupine Sonus pa so ugotovili, da so otroci lahko res čudovito občinstvo. Otroci in njihovi starši so se na svoje domove vrnili zadovoljni in polni prijetnih vtisov.

T-I-M


28

Ekodan na šoli Kebelj18. 4. 2015 smo na naši šoli imeli delovno soboto. Ampak na ta dan nismo imeli pouka, temveč so nekateri pripravljali razstavo izdelkov iz odpadne embalaže, odsluženega tekstila, drugi pa smo se pripravljali na zaključno slovesnost. Učenci, učitelji, ravnatelj, starši in gostje smo se ob 11. uri zbrali v jedilnici in imeli kratko proslavo. Program je bil takšen: učiteljica Cvetka, ki je tudi zadevo v celoti vodila, je na začetku povedala nekaj o načinu delovanja ekošole ter pokazala nekaj slik aktivnosti, ki smo jih izvajali – tehniški, naravoslovni dnevi, čistilna akcija ... Nato pa smo učenci, ki obiskujemo dramski krožek, pod mentorstvom Aleksandre Rožič odigrali dolgo pričakovano igro Nežno srce. Učenci smo prebrali knjigo z istim naslovom, ki jo je napisal Anej Sam, in jo sami predelali v dramsko besedilo. Igra govori o deklici Neži, ki skrbi za okolje, živa bitja, občuduje lepote narave, skoraj nihče pa je ne razume. Na koncu vendarle vsi ugotovijo, da ima prav in da moramo vsi skrbeti za naravo. Za zaključek so bili starši povabljeni v zgornje nadstropje na kratko in sladko pogostitev. Avtobuse smo imeli naročene prej, tako da smo nekaj malega od sobote pa le imeli.

Tina Smogavc, 9. razred

Tehniški dan na dvorcu Trebnik30. marca, na 89. dan v letu, smo se osnovnošolci s Keblja odpravili na dvorec Trebnik. Zgodovina tega dvorca sega že v leto 1362, ko ga omenjajo kot konjiški grad. Ta dvorec pa so imeli v lasti celo žički kartuzijanci. Leta 1826 je dvorec kupil knez Weriand zu Windischgrätz in ga je imel v lasti vse do 2. svetovne vojne. Ko smo prispeli, nas je prav lepo pozdravila gospa Irma, ki je bila izjemna gostiteljica. Ne le, da

nam je predavala o rastlinstvu in zeliščarstvu, na lastni koži smo lahko preizkusili tudi produkte iz zelišč. Kasneje smo se preselili v drugo sobo, kjer so nam pripravili mazila in lahko smo videli, da res izbirajo naravne sestavine. Nobenih barvil, arom in dodatnih stvari, ki jih sicer dajejo v mila. Čas na dvorcu se je končal s kupovanjem njihovih prvovrstnih in visokokakovostnih izdelkov. Po obisku dvorca smo tudi odšli v konjiški mladinski center, kjer so nam pripravili dve delavnici. Pri prvi delavnici smo potrebovali bombažno majico z rokavi, škarje, nit in iglo, dobro voljo in mirne roke. Izdelali smo si vrečke iz odsluženega tekstila. To delavnico lahko izvedemo doma, medtem ko pri drugi to ni mogoče, kajti zanjo potrebujemo stroj (če se lahko tako izrazim) za izdelavo brošk. Najprej smo si izdelali broško naše šole, nato pa še vsak svojo s poljubnim motivom. Veliko smo se naučili in se ob tem še zabavali.

Davorin Juhart, 9. razred


29

Žabica EmaV aprilu 2015 nas je na OŠ Kebelj obiskala gospa Renata Brglez iz Pravljičarne. Pripravila nam je predstavo. Zanimivo je bilo, da so v predstavi sodelovali tudi otroci, ki so žabici Emi in ptiču pomagali reševati probleme. Tako si je žabica Ema, ki ni marala vode, spet upala vanjo. Ogled nam je omogočila Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica. Zelo smo uživali, saj je bila predstava zelo zabavna.

Veronika Capl, 9. razred

Osnovna šola Pohorskega bataljona Oplotnica podružnica Prihova

Ekodan na PrihoviČeprav je bila sobota, smo se z veseljem zbrali v šoli. Lep sončen dan je bil prav nalašč za to, da se posvetimo urejanju okolice šole. Najprej smo se lotili urejanja cvetlične gredice in korit pred šolo. Nato smo posejali semena in posadili zelišča na naš novi vrt. Na koncu pa smo še očistili smeti v okolici šole, večnamenskega prostora in igrišč na Prihovi. Po končanem delu smo bili zadovoljni in prav nestrpno že pričakujemo prve vrtnine z našega vrta.


30

Na Prihovi smo uredili šolski vrtVse skupaj se je začelo že jeseni, ko so starši predlagali, da bi uredili vrt, za katerega bi skrbeli učenci naše šole. Vsi smo bili nad to idejo navdušeni. Nekateri starši so se med seboj dogovorili in priskrbeli vse, kar je potrebno za ureditev vrta. Na Občini Oplotnica so nam z veseljem odstopili del zemljišča ob večnamenskem prostoru, kjer je naš vrt tudi nastal. V začetku aprila se je zbralo nekaj staršev in pod njihovimi pridnimi rokami je nastal vrt, v katerega smo že posadili in posejali vrtnine in zelišča. Hvala vsem, ki ste s svojim prostovoljnim delom pripomogli k nastanku vrta!

Pozdrav pomladi in moji mamiŽe tradicionalno vsako pomlad pripravimo na podružnični šoli Prihova prireditev Pozdrav pomladi in moji mami. Vsako leto se je udeleži veliko število obiskovalcev, tako staršev kot krajanov. Na letošnji prireditvi se je predstavil MPZ Prihova, otroci vrtca in učenci šole. V prvem delu prireditve so se predstavili najprej najmlajši otroci vrtca, ki so zapeli in zarajali ob glasbi. Tisti malo večji pa so zaplesali, zapeli in predstavili nekaj deklamacij. Učenci, ki obiskujejo dramski krožek, so uprizorili igro z naslovom Nekoč je živela bela roža in se z njo dotaknili problema drugačnosti. Drugi del prireditve pa je bil namenjen predstavitvi mladih prihovških talentov, ki se skrivajo kar med učenci naše šole. Tako so se predstavili z dvema plesnima točkama, ki sta nastali v koreografiji učencev, s solistično pevsko točko, zaigrali so na kitaro in harmoniko, manjkal pa ni niti nastop obetavne mlade karateistke. Seveda si prireditve ne bi mogli predstavljati brez nadarjene mlade voditeljice Katarine, ki ji je tovrstno delo šlo odlično od rok oz. od ust. Vsak nastop pa je budno spremljala še strokovna komisija, ki je vsak nastop tudi ocenila. Vas zanima s kakšnimi ocenami? Z najboljšimi, seveda!


31

Sobotna šolaNekega dne smo izvedeli, da bomo imeli sobotno šolo. Vsi smo se zelo razveselili, saj je bila vsako leto zelo zabavna. V petek ob 18. uri smo prišli v šolo in si pripravili ležišča. Večina jih je imela s sabo spalne vreče, nekateri pa odeje. Ko smo se vsi zbrali, je učiteljica razložila, kako bomo delali filme. Razdelili smo se v skupine in si naredili načrt za film. Nato smo jih začeli oblikovati. Oblikovali smo jih na različne načine, tako da smo nekaj narisali in vsak premik fotografirali. Delali smo tudi z igračami in s plastelinom. Vse smo postopno fotografirali. Nato smo s pomočjo računalniškega programa spremenili fotografije v film. Nazadnje smo si izdelane filme ogledali. Ob koncu smo si pripravili še malce zabave s plesom. Potem smo se odpravili spat, zaspali pa šele proti jutru. Zbudili smo se zgodaj, spakirali spalne vreče in druge reči, ki smo jih imeli s sabo. Po zajtrku smo si ogledali nekaj filmov in nato počasi odšli domov. V letošnji sobotni šoli sta mi bila najbolj všeč izdelovanje in gledanje filmov.

Julija Firer, 5. razred

Glasbena šola Slovenska Bistrica

Oplotniški učenci glasbene šole uspešni tudi v mednarodnem meriluNa internih nastopih v letošnjem februarju smo bili nagrajeni s posebno lepimi zvoki, ki so jih iz inštrumentov tokrat izvabljale mlade violinistke, ki so se skupaj s svojo mentorico profesorico Katjušo Majcenič ter ob klavirski spremljavi profesorice Simone Repnik pripravljale na 18. regijsko tekmovanje mladih glasbenikov Štajerske in Pomurja. Potekalo je 10. in 11. februarja v Mariboru, Ormožu in na Ptuju za discipline violina, violončelo, kontrabas, harfa, kitara in komorne skupine s pihali. Učenke Glasbene šole Slovenska Bistrica so pogumno nastopile v disciplini violina, kategorije 1. a, in dosegle uspešne rezultate.

Učenka Mentor Korepetitor DosežekMAJA KOROŠEC Katjuša Majcenič Simona Repnik 88,00 srebrno priznanjeGAJA OBLONŠEK Katjuša Majcenič Simona Repnik 87,67 srebrno priznanje

Mladi glasbeniki, ki so še posebej nadarjeni in so se pripravljeni še dodatno truditi, vaditi in delati (ob že siceršnjem napornem tempu), se udeležujejo regijskega tekmovanja, ob zadostnih rezultatih pa se lahko udeležijo tudi državnega, imenovanega TEMSIG. V Beogradu je 3. marca 2015 potekalo mednarodno tekmovanje mladih glasbenikov »Davorin Jenko 2015«, ki se je odvijalo v istoimenski glasbeni šoli, kjer je naša učenka flavte Maša Jerot z dislociranega oddelka Oplotnica pod mentorstvom


32

profesorice Franje Gomaz Jamnik in ob klavirski spremljavi profesorice Simone Repnik dosegla odlično drugo nagrado z 91,20 točkami.

V prvi polovici marca se je Mednarodnega internetnega tekmovanja (Internet Music Competition), ki ima sedež v Beogradu (Srbija), udeležila naša mlada pianistka Lara Kolar. To tekmovanje poteka v 26 tekmovalnih disciplinah (od različnih inštrumentov do jazz petja) in različnih starostnih kategorijah (pri klavirju jih je kar 15) ter pod določenimi pogoji (na posnetku se morajo jasno videti inštrument ter obraz in roke izvajalca, celotni program se mora izvajati kot na tekmovalnem nastopu, zato niso dovoljene prekinitve snemanja, montaže in »playback«).

Ocenjujejo ga glasbeni pedagogi iz Evrope, Azije, Amerike in tudi Slovenije. Lara je tekmovala v IX. starostni kategoriji, v kateri je sodelovalo 17 tekmovalcev iz Armenije, Rusije, Ukrajine, Kazahstana, Slovenije in Belorusije, ocenjevala pa jih je tričlanska komisija iz Rusije, Francije in Srbije. Lara Kolar (mentorica profesorica Petra Turk Rupreht) je z 91,66 točke osvojila prvo nagrado.Na mednarodnem tekmovanju kitaristov »Dnevi kitare Krško 2015«, ki je potekalo 11. in 15. 4. in na katerem je v sedmih kategorijah sodelovalo 95 udeležencev iz štirih držav, je naša mlada kitaristka Lana Žvižaj pod mentorstvom Kristine Marjanovič v I. kategoriji (14 tekmovalcev) osvojila 91,00 točk in prejela zlato priznanje.

Prav tako smo zadovoljni, da so letos na preizkusu glasbene nadarjenosti za vpis na Konservatorij za glasbo in balet Maribor odlično opravili svojo nalogo kar štirje naši učenci, med njimi pa je tudi Nika Rupnik – harmonikarica iz razreda Marka Bračiča, ki bo v novem šolskem letu postala dijakinja te šole, česar smo prav tako izjemno veseli.V šolskem letu 2014/15 smo na dislociranem oddelku Oplotnica uspešno organizirali sedem razrednih nastopov in tri skupne javne nastope naših učencev. Osnovnošolce prvih in drugih razredov ter predšolske otroke vrtca nameravamo povabiti na dan odprtih vrat oz. predstavitev inštrumentov, ki jih poučujemo na naš glasbeni šoli, in sicer v sredo, 13. 5. 2015 ob 10. uri v telovadnico OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica.Istega dne v sredo, 13. 5. 2015, ob 18.30 uri bomo gostili nekdanjega učenca harmonike Uroša Polanca, ki bo izvedel koncert ob zaključku magistrskega študija na Akademiji za glasbo v Ljubljani.


33

Vrtec Oplotnica

V vrtcu Mlinček se meljeta smeh in veseljeV oplotniški občini letošnje šolsko leto vsak dan pridno prihaja v vrtec kar 158 predšolskih otrok. Sedem oddelkov vrtca Mlinček v Oplotnici obiskuje 130 otrok, 28 otrok pa obiskuje oddelka v enoti Prihova. Vrednote in poslanstvo vrtca smo skupaj oblikovali vsi zaposleni v vrtcu Otona Župančiča Slovenska Bistrica in ji sledimo tudi v enoti Mlinček Oplotnica.Vizija vrtca izraža temeljna prizadevanja vrtca: »Strokovno delo se v našem vrtcu pozna, saj je tu veliko otrok, sodelovanje in dobro počutje doma.«Skozi vsakodnevne dejavnosti si delavci prizadevamo, da otroci aktivno soustvarjajo vzgojno-izobraževalni proces in tako oblikujejo pozitivno samopodobo, osnovni okvir svoje osebnosti in vrednote. Otroci imajo možnost izbire, pravico do drugačnosti in zasebnosti. V vrtcu si vedno vzamemo dovolj časa, da se posvetimo vsemu, kar nas zanima in bogati z novimi izkušnjami. Naš vsakdan je pester in vsebinsko bogat; poskrbimo, da se dogaja veliko prijetnega, zanimivega in novega. Vzgojno-izobraževalna prizadevanja vseh nas so usmerjena v zagotavljanje pogojev za celosten in uravnotežen razvoj otrok. Zavedamo se, da je sodelujoče partnerstvo in medsebojno povezovanje z družino eden izmed temeljnih ciljev, ki jih uresničujemo na različne načine. S starši na prvih roditeljskih sestankih naredimo načrt sodelovanja. Sodelovanja so različna (kulturna srečanja, delavnice, pohodi, izleti, izobraževanja, športna srečanja in še mnogo drugih) in starši se zelo aktivno vključujejo v naše skupne dejavnosti, za katere se dogovorimo.Zelo uspešno pa sodelujemo tudi s krajem oz. širšim družbenim okoljem in ostalimi institucijami v kraju. Različna društva nas povabijo, da s kulturnim programom popestrimo njihova srečanja in tako nastopamo na proslavah.Že tradicionalno, kar nekaj let zapored, se v mesecu oktobru, na povabilo turističnega društva Trta Oplotnica in predsednice društva ge. Milice Sevšek, odpravimo na pohod po urejeni turistični sprehajalni poti v Partovec. Lahko potrdim, da je to pohod treh generacij, saj k sodelovanju pritegnemo otroke, starše in tudi stare starše.


34

Pot nas vodi skozi jesenski gozd, ki nam na ogled ponuja čudovito paleto jesenskih barv. Ustavimo se pri krmilnikih za srne in jih napolnimo s koruzo in poslušamo ptičje petje. Nato nadaljujemo pot proti ribniku Partovec.Na cilju, ob ribniku, nas čaka prijetno presenečenje, ki ga turistično društvo Trta pripravi za vse pohodnike. Pogostijo nas z jabolčnim sokom, obloženimi kruhki in domačo marmelado, domačimi dobrotami, s potico in pečenim kostanjem.

Otroci si lahko spečejo jabolka.

Letos je ga. Milica povabila na pohod tudi g. Boštjana Hrena, gozdarja in gozdnega pedagoga. Predstavil nam je gozdno pedagogiko in gozd kot učilnico na prostem, kjer smo skozi aktivne dejavnosti spoznavali gozd in njegove prebivalce. Otroci so se tudi umetniško izrazili z naravnim materialom, ki so ga nabrali po poti, in risbami, ki so jih narisali ob zaključku druženja. Tako smo skupaj preživeli prijetne urice in si obljubili, da se naslednje leto spet udeležimo pohoda.Mesec december je pravšnji za različna presenečenja in drobne pozornosti. Vrtec pravljično okrasimo, na ustvarjalne delavnice povabimo starše, napravimo okraske, pečemo piškote, izdelujemo majhčilnice – mala sporočilca z veliko vsebino, v vrtec povabimo glasbenike, se skupaj s starši odpravimo na pohod s svetilkami.

Seveda pričakamo tudi Dedka Mraza, ki nas obišče s polnim košem daril.

Vrtec se vključuje tudi v različne projekte, kot so Zdrav vrtec, Tradicionalni slovenski zajtrk, Eko vrtec, Korak za korakom, Dediščina kot izziv ustvarjalnosti (senzibilizacija do prostora in razvijanje ustvarjalnosti), Teden vseživljenjskega učenja (TVU), Varno s soncem, Z igro do prvih turističnih korakov, Mali sonček (športni program), Etika in vrednote v vzgoji in izobraževanju.


35

Na ta način želimo vzpostaviti sodelovanje z zunanjimi institucijami in s strokovnjaki. Metode in oblike dela, ki jih uporabljamo pri projektnem delu, skrbno načrtujemo.

Omeniti želim še sodelovanje v Mercatorjevem projektu Radi delamo dobro. Prijavili smo se in, na naše veliko veselje, bili izbrani. V mesecu aprilu, ko je potekal projekt, smo se z različnimi dejavnostmi predstavljali pred trgovino Mercator: občanom smo delili lepe misli, v trgovini razstavili risbice, plesali in peli, predstavili Cicibana planinca, Cici vrtnarja, risali s kredo ...

Skrinjica z napisom vrtec, se je pridno polnila z žetoni. Vsem, ki ste nam podarili žeton, se v imenu otrok in delavcev vrtca iskreno zahvaljujem.

V mesecu aprilu smo pripravili tudi odprta vrata vrtca – Igrajmo in ustvarjamo skupaj. To je dan, ko si lahko starši, skupaj s svojimi otroki, ogledajo pripravljene razstave po igralnicah.

Na igrišču vrtca so otroci ustvarjali v pripravljenih delavnicah, se igrali na igralih in igrišču vrtca.Hkrati pa so ta dan v vrtec povabljeni tudi starši in otroci, ki bodo naslednje šolsko leto začeli obiskovati naš vrtec. Na Dan odprtih vrat vrtca povabimo prav vse, ki jih zanima, kako poteka življenje v vrtcu.Zaključila bi z mislijo oz. citatom ge. Ivane Leskovar, ravnateljice vrtca Otona Župančiča Slovenska Bistrica, ki je v Letnem delovnem načrtu zavoda 2014/15 med drugim zapisala: “Pogled v prihodnost razvoja predšolske vzgoje v Oplotnici je upravičeno optimističen. Občina že načrtuje izgradnjo druge faze vrtca. Želja vseh nas je namreč, da bi bili vsi predšolski otroci pod eno streho.”

Andreja Supe, vodja enote vrtca


36

Malahorna – moja rojstna vasOb praznovanju 850-letnice naselja Malahorna vam po kroniki Ivana Stegenška iz leta 1903 in rojaka iz Malahorne Jožeta Kamenika posredujemo zgodovino kraja od keltske dobe dalje.Sam sem za Konjiške novice napisal obširno zgodovino Malahorne in njene okolice, tokrat pa se bomo posvetili samo temu kraju.V času rimskih provinc se je v Malahorni nahajala keltska hiša za kamnoseštvo. Rimljani so poznali kamnoseke. Najemali so jih od drugod za izdelavo izdelkov iz kamna. Surovino so pridobivali v potoku in iz soteske struge potoka Boženice, kasneje pa tudi iz drugih bližnjih potokov. Tako je v Malahorni nastala domača obrt. Izdelovali so cvetlična korita, tlakovce za stopnice, okraske. Izdelke so pakirali v vreče – malhe, po katerih je dobila Malahorna prvo ime Malhorn. Iz granita, nabranega po potoku Oplotniščice, so zgradili še stavbi Veče in Pagodo.Veče so potrebovali vaški starešine za sprejem in posvet s tujci.Po priseljevanju Slovanov, leta 520, so se lotili izdelave širših profilov robnikov za okvirje slik. Žagali so jih z žago na vodni pogon (repar). Okrog leta 830 so z njeno pomočjo dosegli višek izdelave plošč za napeljavo vode.Z nastankom fevdalizma po letu 830 so ozemlje Malahorne dobili grofje Frevdenburški. Pomagali so organizirati karavansko pot čez malahorško polje do Straže. Ta dolina je bila tudi določena za počitek karavan. Poleg stavbe Veče so grofje Frevdenburški naselili svoje upravnike, ki so skrbeli za red, ne preveliko oboroženost karavan in, posledično, preprečevali morebitne spopade. Na vrhu, kjer stoji cerkev Sv. Barbare, je bil v tem času vojaški tabor in kapela Sv. Barbare, ki je služila kot zavetje ljudem, ki so bili zaradi svojega dela v življenjski nevarnosti–kot so bili takrat ti vojaki.V Malahorni so grofje Fevdenburški zgradili gostilno Markočico, imenovano po Markičih, ki so bili prebivalci Gornjih Mark v Avstriji. Kuhinja je bila opremljena z odprtim ognjiščem. Kruh so pekli pod lončenim ovalnim zvonom. Za peko mesa so pod zvon namestili pekač. Za kuhanje so uporabljali okrašene lončene latvice.Malahorški vaščani so morali skrbeti za ljudi in živino. Oskrbniki Frevdenburški so delno adaptirali stavbo Veče in jo širše pozidali, preostalo kamenje pa so vzidali v notranjost kapele pri sv. Barbari. Do konca tisočletja je bila skoraj polovica vasi pri Sv. Barbari vojakov. Konec tisočletja so Lichensteini ukinili pot čez Pohorje in organizirali tovorno-poštno pot pod njegovim vznožjem. Vojaški tabor pri Sv. Barbari je spadal pod Slovensko Bistrico. Pri Barbari so ustanovili davčni urad, ki je zbiral prispevke v korist Slovenske Bistrice.Otokar Traumgavski je bil mejni grof blizu cesarja na Nemškem. Vedel je, da se ob nahajališčih granita in v njih nahajajo tudi rude. Lahko so pridobivali tudi srebro. Za potrebe cesarja je pripeljal menihe iz Šartreze. Raziskovali so okolico Koritnega. Zaposlovali so tujo delovno silo. Zaradi hrane so potrebovali zemljo. Prosili so Otokarja, da jim podari Malahorno. Uporabljali so gostilno Markočica za prehrano ljudi, oskrbniki Frevdenburški pa so bili še vedno upravljalci gostilne. Organizirali so delovišče v Malahorni. Luščili so skale za pridobivanje srebra. Sin Otokarja Traumgavskega, Otokar II, je bil češki kralj Premisl, njegov sin Otokar III pa je bil mejni grof in je upravljal z istim ozemljem kot Otokar I. Prišlo je do spora med oskrbniki Frevdenburški in Otokarjem III. Iz maščevanja jih je želel poslati iz Malahorne, zato so za njihov nadzor postavili pet varnostnikov. Leta 1375 je umrla zadnja vdova Aldehida Frevdenburška. Pred smrtjo je razdelila posesti: Malahorno je dobil sorodnik opata Henrika iz Žič, ki se je pisal Mindorfer. Kot prej oskrbniki Frevdenburški so tudi Mindorferji stanovali na Veču Malahorne. Upravljali so z gostilno in delavci na delovišču in nadaljevali z luščenjem srebra. V času vladanja celjskih grofov na Malahorno ni bilo večjih vplivov.Leta 1425 je začel vladati Habsburžan Ernest Železni. Ta je imel prvo skrb za obrambo proti Turkom. Zahteval je, da se zgradijo cerkve in vojaške postojanke. Začeli so z gradnjo Sv. Barbare. V gradbene namene so vozili kamenje z utrdbe na Gračiču in Brinjeve gore. Preden so začeli z gradnjo, so v Malahorni postavili dvorec Hofmalhorn, ki je bil namenjen nadzornikom delovišča.


37

Dvorec je bil okrašen z mozaikom iz pagode in s kotličem za vodo, namenjenim za umivanje rok. Ob njem je bila peč, za njo pa miza za nadzornike. Na desni strani so bila prebivališča za delavce. Sosednja zgradba je bila namenjena za prehrano delavcev in kurjavo. Tudi Mindorferji so si hišo obnovili in jo povečali z obeh strani. Za zidanje cerkve Sv. Barbare so prispevali štirje plemiči. Označujejo jih grbi pod beležem. Na obeh straneh prezbiterija se vidijo glave Ernesta Železnega in njegove žene. V zvonicah so označene štiri ženske glave. Malahorna je takrat omenjena kot Malaharnien, kar pomeni »malo luščiti« (od luščenja kamenja). Nadžupnik Fabrij je ves čas posojal denar Mindorferju, s čimer so tudi zgradili dvorec. Ernest Železni je imel na deloviščih svoje ljudi, zato Mindorferji niso imeli več nadzora in mu dolgov niso mogli vrniti.Oglasil se je Fabrij in zahteval vračilo ter postavil pogoj, da se premoženje Mindorferja takoj proda.Mindorferji so imeli sina, ki je nameraval postati duhovnik. Fabij jim je omogočil, da doštudira in posest s popustom odkupi nazaj.Ker je bilo delo na delovišču zaradi turških vpadov prenevarno, so kamenje počistili, ga še enkrat pregledali in ga nato zmetali v potok Gračanica. Leta 1498 so Oplotničani kupili del Brezja zaradi apnenic in začeli gradnjo zidu okrog pristave v Oplotnici. Obenem so pripravili kamenje za obok v cerkvi Sv. Barbare.Leta 1515 se je zgodil kmečki upor. Grof Thurm je postopoma prevzel skoraj celo Pohorje.Toda Mindorferji so še ostali v Malahorni. Imeli so obe stavbi. V njih so prenočevale karavane, ki so tovorile surovi jantar. Ko so šle drugič skozi Malahorno, so jih napadle pomožne čete. Ker je bilo tovorjenje jantarja prepovedano, sta bili stavbi do tal porušeni. Ostala je samo tista v Grobljah. Preko malahorškega polja je vodila do Straže rimska cesta.Fabij je bil razočaran, ker mu ni prej uspelo dobiti Malahorne. Potem so v Malahorni pomožne čete zanetile velik požar, da bi jo zavoljo varnosti uničile. Ljudje so zaradi ropov zbežali iz Malahorne. Tamkajšnjo zemljo je potem odkupila skupina konjiških velikašev. Ti so jo izkoriščali samo za prehrano, ustvarili pa niso ničesar. Ko je bil požar tudi v Slovenskih Konjicah, so bili primorani prodati Malahorno oplotniški pristavi. Ta je potem prodajala zemljo sedanjim lastnikom. Med vojno so to vas Nemci imenovali Malahorn. Danes se imenuje Malahorna in spada pod občino Oplotnica. Je izrazito poljedelska vas s 300 prebivalci.

Jože Kamenik

850 let MalahorneLetos, 6. junija 2015, krajani Malahorne v sodelovanju z Občino Oplotnica praznujemo 850-letnico prve pisne omembe Malahorne, ko jo je, skupaj z Loko (Loque), danes Lačno goro, in Videžem (Wides), plemič Leopold I. Konjiški dobil v zameno od štajerskega mejnega grofa. To, v latinščini napisano, pergamentno listino hrani avstrijski državni arhiv na Dunaju. Viri, ki o tem poročajo, so Bistriški zbornik, Konjiška dekanija, Stopinje v pesku časa (Roman Štus), Grajske stavbe med Prekmurjem in porečjem Dravinje (Ivan Stopar) in Kartuzija Žiče in Jurklošter (Jože Mlinarič), pri čemer sta sodelovala še prof. Anton Golčer, rojen Malahorčan, ki sedaj živi v Ravnah na Koroškem in je leta 2009 postal tudi častni občan Občine Ravne, prof. Jože Kokot iz Slovenskih Konjic, eden od aktvnih pobudnikov pa je bil tudi Alojz Hren (po domače Pavričev Lujz), sicer inženir strojništva, sedaj že upokojen in z družino živi v Celju.Seveda je še veliko vedenja o Malahorni in njeni zgodovini, ki, žal, le po ustnem izročilu kroži med krajani. Po pripovedovanju kmeta iz Malahorne, po domače Forbarja (Jožeta Črešnarja starejšega), se je nekoč od Malahorne do Straže raztezalo belo mesto, skupaj s cerkvijo, vendar se je pogreznilo. Baje je njegov praded pri oranju zadel križ te cerkve in od takrat naprej na tistem mestu ni uspevala nobena poljščina, le nekoristno grmičevje. Nedaleč vstran pa je bil v 14. stoletju zgrajen dvorec, last Mindorferjev, ki se je kasneje prav tako pogreznil. Morebitnih ostankov Jože


38

Črešnar starejši ne omenja. Pokazal pa je luknjo v zemlji, kjer je stal dvorec.Dvor v Malahorni (Malahorn). Južno od cerkve Sv. Barbare, blizu poti od Slovenskih Konjic do Oplotnice, na ledini Groblje, ki je sedaj Občina Oplotnica.V ustanovni listini štajerskega mejnega grofa Otokarja iz leta 1165, s katero se je ustanovil žički samostan, se omenja vas Malchen – Malahorna. Ime naj bi po Stegenšku pomenilo »mala gora«. Dvor se izrecno omenja šele v 15. stoletju, ko je bil v posesti Mindorferjev. Leta 1486 najdemo zapis Friedrich Myndorfer…zu Pukh…nahe bei Malchorn in Gonobitzer Pfarr gesessen in 1491 se je imenoval der Hof Malchorin bei Gonobitz gelegen. Pozneje se ni več omenjal.Zanimivo je tudi, da je iz razpoložljivih pisnih virov razbrati, da sta v 16. stoletju v Malahorni že delovala kovač in krojač.Prvi priimki Malahorčanov datirajo že v prvo polovice 16. stoletja, in sicer: Muc, Vabič in Vezjak. Že v začetku 17. stoletja pa zasledimo naslednje: Albalter, Albreht, Bogatin, Cehmest, Cimerman, Gilgo, Kolar, Krajnc, Lajhar, Lušak, Matjaž, Medvet, Perbil, Pregl, Sartor, Singar, Slepiš, Šorga, Tomej, Tominc, Trdina, Verčko, Vezenšek, Vobanec. Iz navedenih priimkov sklepamo, da je bil za takratni čas kraj razmeroma gosto poseljen. Ko smo v Malahorni pred leti gostili radijsko delavnico znancev radia Maribor, smo se predstavili s sledečim besedilom:»Malahorna je najstarejša in druga največja vas v Občini Oplotnica. Nahaja se ob državni cesti Oplotnica–Slovenske Konjice. Razprostira se na nadmorski višini okoli 350 m, med Brinjevo goro, Gorico pri Oplotnici in Barbaro z Lašekom, na jugovzhodu pa sega vse do naselja Markečica. Od Oplotnice je oddaljena en kilometer, pet kilometrov jo loči od Slovenskih Konjic in Zreč ter 17 od Slovenske Bistrice.Vas šteje po zadnjih podatkih centralnega registra prebivalstva 300 prebivalcev in ima 77 gospodinjstev. Najznačilnejša dejavnost je kmetijstvo, z močno živinorejo, poljedelstvom, vinogradništvom in sadjarstvom. Ima lepo število trdnih kmetij z mladimi in delovnimi gospodarji, ki so lahko prav gotovo ponos občine in tudi slovenskega kmetijstva.Vaščani smo ponosni tudi na roman pisateljice Nade Gaborovič, rojene Kropej, ki ga je poimenovala po Malahorni.

Spoštovani, ob branju tega zapisa pa nikar ne pozabite na 6. junij 2015, ko vas že sedaj vabimo, da pridete praznovat z nami!

Jože Kolar


39

Izbor pesmi Jane Gliha Hohler

KDO DAL NAJLEPŠE MI IME?KDO PRINESEL ROŽICO NAJLEPŠO?KDO POVEDAL PESEM MI NAJMILEJŠO?KDO NAREDIL ME NAJMOČNEJŠO?

TO SI TI, OTROK MOJ LJUBI STORILŽE TAKRAT, KO SI BIL Z MENOJKOT NIHČE DRUG V VESOLJNEM SVETU,ZATO ŽIVI, LJUBI, MOLI, JEJ …ŽIVI, ŽIVI TI NAPREJ!

NA HRIBČKU ZELENEMNOVI VRTEC STOJI,NA HRIBČKU ZELENEMV NAŠI LEPI OPLOTNICI.

TU, VELIKI IN MALI,IGRAMO SE RADI,UČIMO, LOVIMO SANJE, PREPEVAMO IN RAJAMO.

NA HRIBČKU ZELENEMNAŠ VRTEC MLINČEK STOJI.NA HRIBČKU ZELENEMSMO SREČNI ZDAJ VSI.

SAJ NI RES … ?!?NE MORE BITI RES … ?!?PA JE!!!

PRENEHALO JE BITI SRCE PLEMENITO,SRCE NAŠEGA DUŠNEGA PASTIRJA.GOSPODU ROMANU ŠTUSUSE ŠTEJEJO DRUGAČNE URE.

TAM, KJER JE,STA MIR IN TIŠINA,JE NESKONČNA BOŽJA MILINA …V NAROČJU BOŽJEM JEIN MI SMO Z NJIMV MOLITVI IN V SPOMINU.(NAPISALA OB ZVONJENJU ZVONOV ZA NAŠEGA ŽUPNIKA, 28. 1. 2015)


40

Vrtec Prihova

Otroški pevski zbor vrtca PrihovaOtroški pevski zbor Vetrnice vrtca Prihova je začel s svojim delovanjem v letošnjem šolskem letu. Kljub temu da je to prvo leto delovanja, pevski zbor obiskuje 19 otrok starih od tri do šest let. Osnovni namen pevskega zbora je, da otroci postopoma pevsko napredujejo in razvijejo veselje do petja in glasbe. Naša srečanja potekajo enkrat tedensko, kjer se ob glasbi igramo, jo ustvarjamo, v glasbi in petju uživamo ter tako pevsko rastemo. Igramo se tudi glasbeno-didaktične igre, ki otrokom prek zgodb približajo glasbo, popestrijo naša druženja, obenem pa si otroci razvijajo glasbene in pevske sposobnosti. Spoznavamo in prepevamo ljudske in umetne pesmi različnih avtorjev.Letošnje šolsko leto smo se predstavili na prireditvi Pozdrav pomladi in moji mami. Za nas je bil še posebej pomemben nastop na prireditvi Vrtec poje in pleše – Štafeta semen, saj je bil to prvi večji nastop, kjer smo se v telovadnici Srednje šole v Slovenski Bistrici predstavili staršem in širši javnosti. Glasba, igra in petje nas povezujejo. Skupaj nam je lepo in veselimo se novih uspehov.

Polona Obrovnik, pomočnica vzgojiteljice

Zapeli in zaplesali smo za naše mamice26. 4. 2015 smo se otroci, starši, stari starši in vsi ostali zbrali v večnamenski dvorani na Prihovi, da s pesmijo in plesom polepšamo praznik našim mamicam. Otroci prve starostne skupine so zbrali ogromno poguma in nekateri med njimi prvič nastopili pred občinstvom. Seveda so bile najbolj ponosne mamice, ki so polne navdušenja občudovale svoje malčke občudovale. Prav tako smo bile vesele tudi vzgojiteljice, ker so naši najmlajši tako pogumno nastopili. Po nastopu je sledila bogata pogostitev izpod pridnih rok staršev, vzgojiteljic in sodelavk osnovne šole. Se vidimo naslednje leto na Prihovi!

Gozd – naše igriščeBližajoče se tople dneve z otroki velikokrat preživimo v gozdu, ki ga z veseljem obiskujemo, saj vsakič kaj novega odkrijemo, vedno znova pogumno raziskujemo, najdemo izgubljeno jajčko, zakurimo v namišljeni krušni peči, treniramo mišice, pridobivamo kondicijo, srečamo zanimive živali, skrbimo za naravo in uživamo na svežem zraku. Veseli smo, da je gozd, del našega vsakdana, na dosegu roke.

Valentina Nerat, pomočnica vzgojiteljice


41

Gozdni vrtec na PrihoviVrtec na Prihovi se nahaja v objemu čudovitih gozdov na obronkih Pohorja. Narava nam nudi neskončne možnosti za učenje, čutenje, opazovanje in prepoznavanje lepot pokrajine, ki nas nesebično čaka, da ji bomo prisluhnili in s hvaležnostjo vzeli, kar nam ponuja.Ker imam naravo zelo rada in me uči že od malih nog, me je projekt Gozdni vrtec takoj pritegnil. Vanj sta vključena oba oddelka otrok. S poročili in prispevki o našem delu bomo sodelovali pri sooblikovanju gozdne pedagogike v konceptu odprtega učnega okolja vrtcev in šol Slovenije. V projektu sodelujeta tudi Inštitut za gozdno pedagogiko in Gozdarski inštitut Slovenije ter gospa mag. Natalija Gyorek, ki vse to vodi in povezuje.Pri nas so otroci še pristno povezani z naravo. Vsak dan se sprehajamo, opazujemo z daljnogledi, s povečevalnimi stekli in spoznavamo drobne zaklade narave. Gozd pa nam ponuja tudi neskončne možnosti gibanja. Vadbeno uro si velikokrat pripravimo kar v gozdu: plezamo na drevesa, se lovimo okoli njih, preskakujemo veje na tleh, igramo se skrivalnice in ciljamo storže. V projekt bomo vključili tudi starše. Za dolge deževne in hladne zimske dni pa si s pomočjo kamere, fotoaparata in snemalnika zvoka pripravimo in pogledamo posnetke, ki jih pomagajo posneti otroci. Imamo tudi mikrokamero, ki razkrije čudovite in našim očem skrite vzorce narave. Naša velika želja je, da bi v sodelovanju z vodilnimi iz projekta preživeli noč v gozdu.

Marjana Šram, vzgojiteljica


42

Vrtec Prihova na Bistriškem tekuVrtec Prihova se že več let udeležuje Bistriškega teka, ki se je letos odvijal v nedeljo, 12. aprila. Tudi tokrat se je nanj prijavilo lepo število otrok drugega starostnega obdobja – teklo jih je kar 11. Otroci so se zbrali pred stadionom že pol ure pred startom in se pripravili na tek z razgibavanjem. Vsak otrok je prejel majico z napisom »Bistriški tek«. Po teku je Ivana Leskovar, ravnateljica Vrtca Otona Župančiča Slovenska Bistrica, vsem otrokom čestitala in podelila priznanja. Otroci so dobili tudi malico. Bistriški tek je priložnost, da otroci spoznajo pomembnost gibanja in zdravega načina življenja, ob tem pa se imajo lepo. Bistriškega tega se zato vsako leto udeležijo z velikim navdušenjem.

Meta Žnidar, vzgojiteljica

Društvo kmečkih žena Oplotnica

Radi ustvarjamo za občaneLeto je naokrog in zopet sem vesela, da se lahko malo oglasim. Ta prispevek bom najprej izkoristila za to, da vas drage občanke in občane lepo pozdravim in vam vsem zaželim vse lepo, predvsem pa obilo dobrega zdravja, kajti če je človek zdrav, vse drugo pride samo od sebe, seveda, če znamo uporabljati zdravo pamet in pridne roke.Ob tej priložnosti se želim, kot predsednica Društva kmečkih žena Oplotnica, v imenu vseh članic in članov najlepše zahvaliti gospodu županu Matjažu Orterju ter vsem občinskim delavcem za vso pomoč in podporo, ki smo je deležni z njihove strani. Brez te podpore naše društvo ne bi moglo tako uspešno delovati. Zares hvala.Iz srca pa bi se želela zahvaliti “mojim” kmečkim ženam. Ponosna sem na vse, zato vedno govorim, da so moje. Iz srca se jim zahvaljujem za njihovo požrtvovalno in cenjeno delo v društvu. Že lani in letos izkazujejo, da niso sposobne samo delati, ampak da imajo človeške vrednote, ki se jih z besedami ne da opisati. Tudi na lastni koži sem občutila njihovo čustvenost, sposobnost človeku nesebično stati ob strani kadar koli je v stiski ter mu vlivati moč in kako znajo nekoga razveseliti ter biti hvaležne.Tudi na “moje” moške člane nisem pozabila. V društvu jih nimamo samo zato, da smo ljudje, ampak ker jih potrebujemo. Vesele smo, da imamo naše Štiri revne. Vsako prireditev in vsepovsod, kjer se pojavimo, nam polepšajo dan. Naše pevke in tudi ostale članice pa ob njihovih melodijah zelo rade zapojemo.

Spoštovani občani! Tudi letos bo naše društvo obudilo stare običaje, kot so košnja, žetev in kožuhanje. O kraju in času prireditev vas bomo pravočasno obvestile.Končujem z željo, da bi naše društvo še naprej ostalo ena velika družina, vi pa vsi zdravi, tako da se naslednje leto spet srečamo v Utripu.

Marija Schmitt, predsednica društva


43

Župnija Prihova

»Tam, kjer smo doma!«Francoski pregovor pravi, da nas »Bog večkrat obišče, vendar nas ni doma!« Na Prihovi pa lahko vsak najde samega sebe, bližnjega in se počuti zares doma. Za to skrbno skrbi kulturno-umetniško društvo Zbor Marije Zavetnice, ki se deli v različne skupine: mešani pevski zbor Marije Zavetnice s 35 člani, moški pevski zbor s 16 člani, mladinski pevski zbor s 14 člani, otroški pevski zbor s 15 člani, mladinska skupina z 10 člani, mlajša mladinska skupina z lanskimi birmanci s 13. člani. Vsaka od teh skupin prinaša svoj delež k oblikovanju nedeljskih maš, ob tem pa tudi k različnim kulturnim (koncerti) in vzgojnim (oratorij) dogodkom.

V preteklem letu smo imeli več koncertov v podružnični cerkvi Sv. Jošta, ki smo jo lansko leto obnovili, postavili nov kip sv. Janeza Nepomuka in sv. Hieronima ter obnovili dragocene orgle iz 18. stoletja. Z mešanim pevskim zborom smo poromali na Šmarno goro, ki je veljala v 19. stoletju za najpomembnejšo romarsko destinacijo na področju sedanje Slovenije, in priredili revijo dekanijskih pevskih zborov.Mladinci vsak mesec za otroke prirejajo Mavrični dan, ki je neke vrste enodnevni oratorij, ob tem pa

poskrbijo za miklavževanje (lansko leto kar za 150 otrok) in 7-dnevni letni oratorij. Lani se ga je udeležilo okrog 120 otrok in z njimi animatorji. Pred nami je prav tako veliko dogodkov, in sicer:

- Sodelovanje vseh skupin pri bogoslužju,- 26. 3. 2015 sodelovanje moškega pevskega zbora na prireditvi ob materinskem dnevu, ki jo organizira OŠ Prihova, - 16. 5. 2015 koncert v sklopu »Joštove kulture« (Zbor Marije Zavetnice na Prihovi z gosti), - 14. 6.2015 Revija dekanijskih pevskih zborov v Slovenskih Konjicah,- 25. 6. 2015 romanje prihovških pevskih zborov in petje pri sveti maši,- 29. 6.–5. 7. 2015 oratorij na Prihovi; 5. 7. 2015 oratorijska maša, - 5. 7. 2015 koncert v sklopu »Joštove kulture« (Zbor Marije Zavetnice na Prihovi skupaj z gosti),- 12. 7. 2015 nova maša Andreja Lažete (petje zborov pri svečani sveti maši),- 3. 8.–7. 8. 2015 ekskurzija za mlade v Piran, - 15. 8. 2015 petje mešanega pevskega zbora pri slavnostni maši ob prazniku Marijinega vnebovzetja,- 10. 10. 2015 orgelski koncert v sklopu »Joštove kulture« (gosti: Peter Den Ouden iz Nizozemske),- 1. 11. 2015 petje mešanega pevskega zbora pri slavnostni sveti maši ob prazniku vseh svetih in na pokopališču ob blagoslovu grobov,- 7. 11. 2015 sklepni koncert cikla »Joštove kulture« (Zbor Marije Zavetnice na Prihovi),- 22. 11. 2015 petje mešanega pevskega zbora pri sveti maši ob prazniku Kristusa Kralja, - 5. 12. 2015 miklavževanje za otroke (Mladinska skupina Prihova),- 18. 12.–20. 12. 2015 vikend intenzivnih pevskih vaj na Prihovi,- 27. 12. 2015 »Božič na Prihovi« (božično-novoletni koncert prihovških zborov z gosti).

Vse to govori, da smo na Prihovi res doma, doma z »dušo in telesom«, doma v sprejemanju slehernega, ki nas obišče. Še posebej se skušamo posvetiti romarjem, ki nas pogosto obiščejo ob sobotah in drugih dnevih, imajo tukaj mašo, ki ji navadno sledi uresničevanje starega reka: »Kjer je maša, tam je paša.«


44

Včeraj sem po jutranji maši povabil na zajtrk družino iz Nizozemske in so mi povedali, da si težko predstavljajo povabilo nepoznanega župnika na zajtrk po maši. Tako tudi na tak način skrbimo, da se tudi tujci počutijo pri nas kot doma. Skratka, pridite še vi na Prihovo, še posebej na novo mašo domačina Andreja Lažete, pa tudi na druge dogodke, ali pa vsaj v župnišče na kozarček. Z veseljem vas bomo sprejeli.

dr. Slavko Krajnc, župnik

Turistično društvo Oplotnica

Turistično društvo Oplotnica deluje že 19. letoPrirejamo tradicionalne prireditve (pustovanje, kresovanje, Zlata vrtnica, martinovanje, koledovanje, silvestrovanje za otroke), uvedli pa smo tudi nekaj novih (kuhanje najboljšega gobovega golaža, nedeljski popoldnevi, piknik, festival v Vintgarju). Sodelujemo pa tudi na prireditvah, ki jih organizirajo drugi.

V TD Oplotnica si želimo dobro razvit turizem, kar nam pomeni nenehno skrb za okolje in turistično infrastrukturo, možnost zaslužka domačim ponudnikom, ki naj skrbijo za prvovrstno ponudbo v okviru preprostosti podeželja. Zahvalila bi se vsem, ki kakor koli pomagajo društvu, predvsem mojim neutrudnim sodelavcem za požrtvovalno delo, odlične zamisli in prijetna druženja. Še naprej si želimo zanesljive podpore Občine, z županom na čelu, saj le z vsestranskim sodelovanjem lahko uresničimo turistične ideje.

Zinka Leskovar,predsednica Turističnega društva Oplotnica


45

Društvo gojiteljev malih živali Oplotnica

50 let organiziranega gojiteljstva v OplotniciLeto 2014 bi lahko označili kot povsem normalno leto, če naše društvo ne bi praznovalo pomembne obletnice. Toda o tem malo pozneje.Kot običajno smo ga začeli z našim občnim zborom 1. februarja 2014. Za razliko od preostalih let se je občni zbor organiziral le za člane društva, torej brez siceršnjih gostov, saj smo že takrat načrtovali praznovanje naše obletnice. Že ob začetku leta smo se aktivno lotili priprav na proslavitev pomembne obletnice – 50 let organiziranega gojiteljstva v Oplotnici. S praznovanjem smo želeli dostojno obeležiti visoko obletnico in s spominčki za naše prijatelje in člane ovekovečiti naš praznik. Prepričan sem, da nam je v celoti uspelo in naj se na tem mestu še enkrat zahvalim vsem, ki ste na kakršnikoli način pripomogli k izvedbi praznovanja. Hvala vsem! Komaj smo si oddahnili od napornih priprav in prav tako naporne, ampak prijetne proslave, že smo se pripravljali na razstavo ob občinskem prazniku. Kot običajno je ta potekala v parku v centru Oplotnice in mislim, da je bil rezultat našega truda, kot vedno, zadovoljiv. Med letom so se v našem kraju in okolici odvijale različne prireditve. Tako je naše društvo sodelovalo pri okraševanju velikonočnih vej za otroke skupaj z DKŽ Oplotnica, ki smo se jim pridružili tudi pri prikazu košnje pri cerkvi Sv. Barbare in žetve. Tekmovali smo tudi v kuhanju golaža, ki ga je organizirala gostilna Pozne, in v kuhanju gobovega golaža, ki ga je organiziralo TD Oplotnica, in celo zmagali. Sodelovali smo pri vsakoletnem martinovanju, ki ga organizirajo DKŽ Oplotnica, TD Oplotnica in vinogradniki, ter pri otvoritvi obnovljenega grajskega dvorišča in morda še kje.Zelo hitro se je približala jesen, ki za nas predstavlja čas razstav. Udeležili smo se razstave društva Gojitelj v Račah. Prav tako smo sodelovali na državni razstavi malih živali v Gornji Radgoni, ki smo jim posodili nekaj opreme in pomagali pri ocenjevanju živali.V sklopu izobraževanj smo si ogledali več razstav v naši bližnji okolici. Dvakrat smo se odpeljali v Maribor, enkrat v Odrance in med drugim obiskali tudi razstavo Društva Dravinjska dolina. V jeseni, med 7. in 9. novembrom, se je na dvorišču za gostilno Pozne odvila naša tekmovalna razstava. Kljub slabemu vremenu in začetnemu slabemu obisku je bila zelo uspešna in zopet smo dokazali, da imamo lepe in predvsem kvalitetne živali, kar je na svoj način poplačilo za naš celoletni trud. Kot dokaz služijo tudi številni pokali, ki smo jih podelili v začetku februarja letošnjega leta na našem občnem zboru.Na tem mestu vabim vse tiste, ki vam je gojiteljstvo malih živali pri srcu, da se nam pridružite in postanete del dolgoletne tradicije.

Milan Sitar, predsednik DGMŽ Oplotnica


46

Borci za vrednote NOB Oplotnica

Spomini na zgodovinoFronta šla je. V pustem jarku mamica ga srečna gleda obledela slika: in se mu smeji.kodrolašček, ki se ljubko In ne ve, da je na robumamici dobrika; bleda sled krvi. (Janez Menart: Pohojena slika)

Letošnje spominsko leto nas (tako v svetu kot tudi v naši ožji domovini) po 70 letih od osvoboditve izpod grozljivega nacističnega škornja, okrepljenega z mnogimi enako mislečimi kvizlinškimi soldateskami, kliče k razmišljanju. K premisleku o tej najbolj zavrženi obliki človeškega zla, ki ga preprosto imenujemo vojna. 70 let od konca bojev 2. svetovne vojne, ki so se, žal, zaključevali prav v naši mali deželici. 70 let od krvavih povojnih dogodkov pri nas in drugod. Tragično in z očmi današnjega opazovalca nerazumljeno, pa vendarle še kako resnično in, kar je še najhuje, predmet nestrokovnih, zlonamernih in hujskaških razprav, ki imajo en sam cilj – netiti sovraštvo. Mar ni že čas, da zapremo to pretresljivo poglavje, dejstva pa prepustimo zgodovinarjem, da jih ovrednotijo? OO borcev za vrednote NOB Oplotnica neguje in ohranja spomine na dejanja in osebe iz našega domačega okolja. Pridružujemo se tudi dogodkom, ki jih organizira Združenje borcev za vrednote NOB Slovenska Bistrica. Kaj bi lahko izpostavili ob letošnjem pregledu dejavnosti organizacije? Predvsem to, da smo poskrbeli za ureditev nekaterih spominskih obeležij na našem območju, da smo organizirali dve večji manifestaciji v okviru občinskih prireditev: spominsko-rekreativni pohod k partizanski tiskarni Tehnika Mernik in tradicionalno komemoracijo pred dnevom spomina na mrtve pri spomeniku v parku. Naša zelo pomembna naloga, ki jo opravljamo z vso odgovornostjo, je skrb za naše starejše člane, tiste, zaradi katerih je organizacija pred več kot pol stoletja tudi nastala. Prav tako pomembna dolžnost, če ne kar najpomembnejša, je, da na različne načine ohranjamo spomin na dogodke in ljudi iz našega okolja, ki so med leti 1941 in 1945 upali in se borili za svobodo ter postali partizani, aktivisti, kurirji. Mir je žrtev, je bilo slišati pred kratkim. 60 imen naših ljudi je vklesanih na osrednji spomenik; bili so med temi žrtvami miru ali, če hočete, svobode. Statistika o aktivnih partizanih iz Oplotnice je izjemna, na kar smo lahko upravičeno ponosni. Posebej ponosni pa smo, da je med nami še živeča priča: naš član, 89-letni Stanko Smogavc iz Koritnega, prej živeč v Podgradu, odkoder je odšlo v partizane več mladih fantov. 9. maja 1945 je kot borec Ljubljanske brigade prikorakal v osvobojeno Ljubljano, skupaj s Prekomorsko brigado. Žal se vsi moški niso vrnili. Zaradi vseh teh, in tudi tistih, ki so na kakršen koli način pogumno pomagali, se žrtvovali, moramo ohranjati spomin. Generacije, ki je pisala zgodovino, je le še za vzorec, ohranjanje spomina nadaljujemo mlajši, kot borci za

ohranitev priborjenih vrednot.Ob zaključku naj dodamo še misli, ki jih je zapisal pesnik John Donne, preberete jih lahko v začetku branja Hemingwajevega romana Komu zvoni: »Noben človek ni otok povsem zase, vsak je nezamenljiv del celine.« In v duhu teh občečloveških sporočil naša organizacija poziva k skrbi za mlade, za srečo zdajšnjih generacij, da bodo živeli v miru in blagostanju.

IO občinske organizacije borcev za vrednote NOB Oplotnica


47

Maja Valenčak

Spominjamo se gospe sredi rožImenitna gospa, polna idej, pridnih rok in dobrega srca, izvrstna kulturna delavka, navdušena športnica, uspešna vaditeljica, velika ljubiteljica cvetja, mojstrica ročnih del in »sokriva« za ureditev osrednjega parka ter delovanje oplotniškega olepševalnega društva, predhodnika turističnega društva v Oplotnici. Vse to in še kaj smo letos, na prireditvi ob 8. marcu, povedali ob spominjanju na Elo Pozne. Hčerka bogate družine, ki je v Oplotnici že pred skoraj stoletjem začela razvijati turizem in gostila ter sprejemala obiskovalce iz tujine. Družine, ki se je vključevala v družbeno in družabno življenje v kraju.Ela, ki se je starejši Oplotničani zagotovo še spominjajo, je pustila neizbrisen pečat v amaterskem dramskem delovanju, kot tudi med člani športnih društev; pred 2. svetovno vojno je bila aktivna članica Sokola. Bila je odlična vaditeljica »sokolske dece«, kasneje pa, po osvoboditvi, je sodelovala pri TVD Partizan in prav tako opravljala delo vzgojiteljice mladih rodov, o čemer pričajo njene učenke. Omeniti moramo še znameniti oplotniški bazen, zgrajen na Poznetovi zemlji, kjer so prirejali celo športna tekmovanja. Igranje na odru je bilo njena strast. Po družinski evidenci je igrala več kot 60 vlog. Poskusila se je tudi kot režiserka, scenografka in kostumografka, v poznejšem času pa je rada svetovala mlajšim igralcem in posojala kostume ter od daleč opazovala mlade ustvarjalce. Glasba je bila prav tako del kulturnega udejstvovanja, ki je združevalo Oplotničane v tamburaškem orkestru, katerega člana sta bila tudi Ela in Feliks Pozne.Vsekakor je ob imenu Ele Pozne potrebno poudariti skrb za urejenost vaškega jedra, ob tem se spomniti tudi sodelovanja z zdravnikom dr. Ravnikarjem in zakoncema Kos. Ne samo organizacija, temveč konkretno delo, sajenje okopavanje, pa tudi vzgajanje cvetja in rož, je dolga leta Ela opravljala v parku. Dokler je zmogla. Živela je v hiši, ki je bila več kot le hiša. Bila je hiša iz pravljičnih dežel. In gospa v njej oseba, ki je imela nadvse rada domači kraj in svoje rojake.

Fotografija prikazuje dramsko skupino. Na njej so, od leve proti desni: Danica Gričnik, Gizela Štibler, Erik Kranjc, Ela Pozne, Marica Jerman, Angela Sekirnik, Vera Tič, Franček Brglez, spredaj Tonči Golčer in zadaj igralec, ki ga nismo prepoznali.


48

Maja Valenčak

Tistega lepega dneNi bilo tako preprosto, kot se zdi po naslovu. Zanimivo pa prav gotovo, da je najmlajši Strnadovotrok, Slavko, tam iz začetkov prejšnjega stoletja, na domačiji, kjer je že v njegovem otroštvu oče vpeljal sedlarsko obrt, nadaljeval brat, danes pa tu pečejo Strnadov kruh, preizkušal svoje igralske sposobnosti in uresničeval mladostne sanje. Na »domači gorici« je organiziral »malo gledališče«, v katerem je bil igralec in režiser. Ob sebi je zbral soigralce kar iz najbližje okolice v vasi, saj je bilo v tem obdobju na vasi čutiti močan kulturni utrip, ki so ga spodbujali Sokoli in Orli. Najpogosteje v spominih kot odlične soigralce omenja Elo Pozne, Angelo Sekirnik, sestro Štefko, Maksa Višnarja (Štumrla), brata Vilija, ki je kasneje padel kot partizan, in še nekatere druge sovaščane. Slavkova izobrazbena pot je bila zapletena, odvisna od zgodovinskih okoliščin. Obiskoval je čadramsko osnovno šolo, nadaljeval na meščanski šoli v Slovenski Bistrici. Želel je študirati, a so ga vpoklicali v nemško vojsko. Ko je prišel na dopust v domovino, se ni vrnil, ampak je odšel k partizanom. Deloval je na terenu, bil kurir in kulturni delavec. Sodeloval je z narodnim herojem Tonetom Melivo. Po osvoboditvi je v tečajni obliki končal gimnazijo, bil sprejet na gledališko akademijo in jo uspešno končal. Postal je poklicni igralec. Življenjski cilj se mu je izpolnil. Poklicno pot je začel v Celju, angažiran je bil v Slovenskem gledališču, kasneje se je z družino preselil v Ljubljano in postal stalni član Mestnega gledališča ljubljanskega. Tam je ostal do upokojitve, polnih 40 let. Ni potrebno, da naštevamo vloge, ki so se v 40-ih letih nabrale; kot vsak igralec se je preizkušal v Shakespearu, pa tudi v komičnih vlogah, na primer v Dundu Maroju in Matičku. V vseh, velikih in malih vlogah, je užival in v vsaki je bil delček njega samega. Z ansambli je gostoval in prejemal tudi nagrade za dobro opravljeno delo. Sodeloval je z mnogimi imeni slovenskega odra, bil je eden izmed njih. Videli smo ga tudi na velikem platnu. Leta 1962 so posneli film Tistega lepega dne, v katerem smo ga gledali. Tuji pa mu niso bili niti nastopi v TV-nanizankah. Po upokojitvi je nekaj časa živel med nami v Oplotnici, zaradi bolezni pa je skupaj z ženo odšel v dom starejših občanov v Slovenske Konjice. Od tam se je letos za vedno vrnil v njemu tako ljubo Oplotnico. »Kdove katera rojenica mu je ob rojstvu namenila službovanje v Talijinem hramu! Bila je to nadvse nenavadna življenjska zgodba mladeniča iz vaškega okolja in obrtniško-kmečke družine.«

Slavko Strnad v vlogi Napoleona.Mladi oplotniški igralec Slavko Strnad je na levi. Na fotografiji so še Štefka Kaudekova, Jože

Sentočnik in Rušnikova Pepca.


49

Turistično društvo Trta Oplotnica

Dogajanje v društvu Trta v letu 2014

Pletenje butar za tradicionalni velikonočni sejem v Oplotnici.

Člani Trte se z delavnico ročnih del turističnih spominkov predstavljamo v Mercator centru v

Mariboru, kjer nas je obiskal njegov župan. Mladi člani Trte so poskrbeli za kulturni program.

Takole je izgledala strokovna ekskurzija članov Trte. Posnetek s sejma v Gornji Radgoni v sodelovanju z organizacijo iz Šentjurja, Od Pohorja do Bohorja, kjer

smo predstavljali jedi iz črne kuhinje.

Člani Trte smo bili uspešni na tekmovanju Okusi Rogle, saj smo dosegli drugo mesto.

Člani Trte vsako leto organiziramo in očistimo učno-sprehajalno pot Partovec.


50

Tako izgleda jesen v Partovcu, ko pogostimo vse pohodnike, ki se udeležijo tradicionalnega pohoda v

Partovec, ki se odvija 20. oktobra. Lepo vabljeni, da se nam

letos pridružite!

Vsako leto organiziramo Martinov pohod in krst mošta v cerkvi Svetega Martina,

kjer se nam pridružijo vinogradniki iz Zreč. Sledi Martinovo kosilo v hramu Zimrajh.

Tudi na furežu se imamo lepo, saj uživamo ob pravi domači juhi, kozarčku domače kapljice in

pravi orehovi potici ter kačji slini. Pristno vzdušje na Kavčevi kmetiji na Prihovi pa ustvarjajo zvoki

harmonike.

VABILOKrajani Malahorne v sodelovanju z Občino Oplotnica

bomo v soboto, 6. junija 2015, praznovali 850-letnico prve pisne omembe Malahorne.

Program:- Ob 11. uri sveta maša v cerkvi Sv. Barbare za pokojne duše, ki so bile iz Malahorne v teh 850 letih poklicane v

večnost. Mašo bo daroval mariborski nadškof in metropolit msgr. Alojzij Cvikl.

- Ob 13. uri bomo pod »Kaukovim kozolcem« v centru vasi nadaljevali s kulturnim programom. Prisluhnili bomo slavnostnemu govorniku, rojenemu v Malahorni, prof. Antonu Golčerju, in drugim gostom, ki bodo

želeli spregovoriti, in si ogledali razstavo slik slikarjev s kolonije 850 let Malahorne.Tu bomo postreženi tudi z jedjo na žlico in s pijačo. Za dobro razpoloženje bo poskrbel narodnozabavni

ansambel Original Pohorci.


51

Društvo upokojencev Oplotnica

Društvo upokojencev Oplotnica v letu 2014»Društvo upokojencev Oplotnica je nepridobitna, samostojna stanovsko-interesna humanitarna in dobrodelna organizacija, v katero se z namenom medsebojne pomoči in uresničevanja skupnih interesov združujejo upokojenci in druge zainteresirane osebe.«To je uradna predstavitev našega društva, zapisana v osnovnem aktu Pravila društva, ki zveni zelo suhoparno. Pa vendar, če podrobneje analiziramo le nekaj besed, nam pove veliko: Nepridobitna organizacija – z našim delom ne moremo in ne smemo pridobivati finančnih sredstev. Torej smo odvisni od članarine, ki jo delno odvajamo ZDUS-u od prostovoljnih prispevkov naših članov, ter od sredstev, ki jih dobimo na osnovi javnega razpisa Občine Oplotnica za sofinanciranje programov ostalih društev.Samostojna organizacija – delujemo neodvisno, z aktualno politiko pa sodelujemo samo v smislu doseganja čim boljšega gmotnega in socialnega položaja upokojencev in starejših oseb.Humanitarna in dobrodelna organizacija – izvajamo prostovoljstvo in skrbimo za starejše člane.Stanovsko-interesna organizacija – spodbujamo vseživljenjsko učenje in organiziramo rekreativne, športne, kulturne in druge družabne aktivnosti, kot so izleti, letovanja.In kako smo v okviru teh pravil našega društva delovali v letu 2014?Komisija za rekreacijo, ki skrbi za izpeljavo interesnih dejavnosti, je organizirala tri izlete. V aprilu smo obiskali Bioterme v Mali Nedelji. Tisti, ki so se odločili, da se ne bodo kopali, so lahko uživali v sprehodu po bližnji okolici. V mesecu juniju smo se odpravili na naš osrednji izlet v slovensko Istro. Najprej smo si ogledali hotel Delfin, kjer letujejo upokojenci iz vse Slovenije in med njimi tudi več naših članov. Z manjšo ladjo smo si ogledali del slovenske obale med Izolo in Piranom ter se peš sprehodili po čudovitem Piranu. Pot smo nadaljevali v zaledju slovenske Istre, kjer smo se ustavili še v oljarni in zaključili s kosilom na turistični kmetiji.V oktobru se že po tradiciji odpravimo v neznano. Napotili smo se v Žalec, kjer smo si najprej ogledali muzej hmeljarstva. Film o obiranju hmelja v šestdesetih letih prejšnjega stoletja je bil še posebej zanimiv tudi za tiste naše udeležence, ki so kdaj tudi sami obirali hmelj v Savinjski dolini. Ob koncu ogleda smo poskusili še hrano, ki so jo takrat uživali delavci pri obiranju hmelja. S potjo smo nadaljevali z vodenim ogledom Velenja in se z avtobusom povzpeli na goro Oljko, kjer smo si za konec privoščili še kosilo v bližnjem planinskem domu. To je le kratek opis naših izletniških dejavnosti. Veliko več besed pa bi bilo potrebnih, če bi hoteli opisati lepe trenutke, ki jih doživljamo ob ogledu naše lepe Slovenije, ob prijateljskem klepetu na avtobusu ali ob kavici in, seveda, ob naši slovenski pesmi.Na področju rekreacije tedensko organiziramo vaje za razgibavanje, krajše pohode in že tradicionalni pohod ob občinskem prazniku v mesecu maju. V letu 2014 smo se pohodniki namenili iz Oplotnice preko Koritnega v Oplotniški vintgar. Ob poti smo se ustavili še v Cezlaku, kjer se je v kamnolomu in muzeju mnogim prisotnim obudilo veliko osebnih spominov na življenje in delo njih samih ali mnogih drugih, ki so v letih prejšnjega stoletja živeli in delali v tej vasici.Naši člani so se družili in zabavali tudi na pikniku v mesecu oktobru in na že tradicionalnem silvestrovanju.Kot vsako leto je bilo organizirano tudi letovanje v hotelu Delfin, in to v spomladanskem in letnem terminu ter letovanje s turistično agencijo Relax.Poleg navedenega je bilo v obravnavanem obdobju še izvedenih še nekaj dodatnih aktivnosti, in sicer računalniški tečaj za program excel in sodelovanje pri projektu Simbioza skupaj z osnovno šolo. Kar nekaj članov se nas je udeležilo delavnice o negi bolnika, ki jo je organiziral Rdeči križ. Obiskali smo Festival za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani in se skupaj z Društvom upokojencev Zreče udeležili obeh nakupovalnih izletov v Lenti na Madžarskem.


52

Zavedamo se, da se vseh navedenih dejavnosti lahko udeležujejo le tisti naši člani, ki so sicer še zelo aktivni in najdejo tudi v tretjem življenjskem obdobju veliko izzivov v izobraževanju, gibanju in spoznavanju bližnje in daljne okolice in pri vsem tem uživajo tudi v medsebojnem druženju, ki nam vsem bogati vsakdan. V društvu se trudimo, in se bomo tudi v prihodnje, da bomo članom ponudili še več različnih oblik interesnih dejavnosti, da si bo lahko več članic in članov, tudi najstarejših, poiskalo nekaj zase in si tako vsakdanje življenje popestrilo z aktivnostmi, ki jih zanimajo.Z našo humanitarno noto delovanja se poskušamo čim bolj približati našim članom. Ob tem se moram še posebej zahvaliti vsem poverjenikom, ki jih že vrsto let obiskujejo. Vsaj enkrat letno (običajno ob novem letu) jih obiščemo na domu in vse, ki dopolnijo 80 let, tudi obdarimo s skromnim darilom, člane nad 90 let in več pa presenetimo tudi ob rojstnih dnevih. V letu 2014 smo z najlepšimi željami in čestitkami obiskali tudi gospo Antonijo Potnik ob njeni stoletnici. Ob novem letu razveselimo tudi vse občane Občine Oplotnica, ki domujejo v Slovenskih Konjicah, Slovenski Bistrici in Poljčanah v domovih za starejše. Ob takih obiskih občutiš, kako malo je včasih potrebno, da komu samo z nasmehom in prijazno besedo polepšaš dan. Pri vseh naših aktivnostih se poskušamo čim bolj vključevati v delo in življenje naše občine, sodelujemo tudi z drugimi društvi in v medgeneracijskih projektih. Ob tej priložnosti se zahvaljujem za sodelovanje vsem društvom v občini, kakor tudi občinski upravi in gospodu županu, ki nam vedno prisluhnejo in poskušajo pomagati, če je le mogoče. Ob koncu vabim vas, drage članice in člane, da se nam čim večkrat pridružite na izletih, zabavah in drugih organiziranih dejavnostih in tako pozabite na vsakdanje skrbi, ki nam jih, žal, tudi upokojencem ne manjka. Vabim vas tudi, da nas ob torkih večkrat obiščete v prostorih društva in nam sporočite vaše predloge, pripombe ali želje. Tako bomo s sodelovanjem in skupnim zavzemanjem za dosego zadanih ciljev lahko dosegli zadovoljstvo vseh nas članov in napredek društva.Iskrene čestitke ob občinskem prazniku Občine Oplotnica vsem občankam in občanom!

Marinka Lešnik, predsednica Društva upokojencev Oplotnica


53

Karate klub Oplotnica

Karate – veliko več kot le telesna aktivnostShotokan karate klub Oplotnica, ustanovljen leta 1981, je član nacionalne Karate zveze Slovenije, ki uradno s strani Olimpijskega komiteja (Združenja športnih zvez Slovenije) priznano zastopa karate šport v Sloveniji. Po volitvah novih organov kluba v letu 2014 smo začeli poudarjati transparentnost dela, ustvarjati pogoje za čim bolj kvalitetno delo, promocijo, pridobivanje novih članov in, seveda, poseganje po dobrih športnih rezultatih. Za doseganje omenjenih ciljev smo izvedli več aktivnosti. Nova klubska spletna stran (www.karatekluboplotnica.si) je namenjena članom in drugim za seznanjanje s klubskimi dejavnostmi in rezultati ter vsemi novostmi na področju karateja.Da bi s karatejem spoznali tudi predšolske otroke in jim s tem zagotovili športno vzgojo, smo v klubu ustanovili skupino »Karate vrtec«. Otroci pri vadbi, ki je prilagojena njihovi starosti, pridobijo občutek za ravnotežje, odzivnost, domišljijo, moč, hitrost in koordinacijo. Vadba se izvaja v prostoru, ki je posebej prilagojen za vadbo najmlajših. Treningi športnih borb se izvajajo trikrat, kat pa dvakrat tedensko v vseh starostnih skupinah. V klubu se zavedamo, da je kakovosten strokovni kader ključ do uspeha in obveza vsakega kluba. Zato smo na tem področju sofinancirali tečaj za štiri strokovne delavce v športu, ki so po Zakonu o športu obvezni, in tečaj za spremljevalca ekip, ki ga določa tekmovalna komisija KZS. Olimpijski komite Slovenije vsako leto na podlagi Zakona o športu izdaja letne licence za opravljanje strokovnega dela, število licenciranih strokovnih kadrov v klubu pa je eden izmed pomembnih kazalcev kakovostnega dela. V letu 2014 smo sodelovali na 27-ih tekmovanjih različnega kakovostnega nivoja po koledarju Karate zveze Slovenije in kluba, med drugim tudi uspešno organizirali 9. Pokal občine Oplotnica. Juretu in Matjažu, ki sta bila izbrana v slovensko reprezentanco, smo finančno omogočili udeležbo na Evropskem prvenstvu na Portugalskem in Balkanskem prvenstvu v Makedoniji. Skupno smo osvojili 191 medalj, od tega 75 zlatih, 51 srebrnih in 65 bronastih, kar je po klubski statistiki najboljši rezultat doslej.

V pokalnem tekmovanju smo osvojili tri naslove pokalnih zmagovalcev, tri druga mesta in skupno osmo mesto v konkurenci 47-ih klubov. Še bolje smo se odrezali na mladinskem državnem prvenstvu, kjer smo osvojili pet medalj, od tega štiri naslove državnih prvakov, in zasedli četrto mesto v konkurenci 44-ih klubov. Praznih rok pa nismo ostali niti na ekipnem državnem prvenstvu, kjer smo osvojili eno srebrno in dve bronasti medalji. V točkovanju za najboljšega karateista in klub leta, ki ga vodi KZS, in kjer so kriteriji točkovanja dosežena mesta, strokovni kader in organizacija turnirja, smo napredovali za 12 mest in osvojili končno sedmo mesto v konkurenci 58-ih klubov.


54

V letošnjem letu so naši člani merili moči na enajstih tekmah. Jure je na začetku leta osvojil tretje mesto na državnem članskem prvenstvu in skoraj vsi tekmovalci so se iz vseh pomembnih tekmovanj vračali z medaljami. V mesecu maju se bo naša članica in državna prvakinja Nia Ganzitti v okviru slovenske otroške reprezentance udeležila Balkanskega prvenstva, ki bo v Črni Gori v mestu Herceg Novi. V istem mesecu smo organizirali jubilejni 10. karate turnirja »Pokal Občine Oplotnica«, ki ga organiziramo v okviru občinskega praznika in katerega se udeležijo klubi iz vseh koncev Slovenije. Letošnji je tudi na koledarju Karate zveze Slovenije.Prednostna skrb za vse oblike športne dejavnosti od predšolskih otrok do mladine, kot so izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja strokovnih kadrov, večanje števila otrok in mladine v tekmovalnih programih panožnih zvez, so samo nekateri izmed strateških ciljev, ki so izpostavljeni v nacionalnem programu športa za leto 2014–23. Tem smernicam pa sledimo tudi v našem klubu.

Boštjan Hmelak, predsednik kluba

Društvo invalidov Slovenska Bistrica

Poročilo o delu društva v letu 2014V Društvu invalidov Slovenska Bistrica je bilo v letu 2014 včlanjenih 868 invalidov. Društvo deluje po programu in navodilih Zveze delovnih invalidov Slovenije. Obsega občine Slovenska Bistrica, Oplotnica, Makole in Poljčane. Področje je razdeljeno na 13 poverjeništev in aktiv Impol. Izvršilni odbor šteje 14 predstavnikov. V letu 2014 se je sestal osemkrat. Na svojih sejah so obravnavali problematike okolja, v katerih invalidi živijo in delajo, socialno varnost, zdravstveno stanje in finančno pomoč uporabnikom..Socialna komisija deluje z našo zunanjo sodelavko, diplomirano socialno delavko, Blanko Rupar in se sestaja, ko je potrebno.Društvo stremi h kvaliteti življenja invalidov, k ohranjanju zdravja in druženju na kulturnih in športnih dogodkih.

Na osnovi svojega dela in razporejanja finančnih sredstev izvaja naslednje sklope socialnih programov:1. Preprečevanje in blaženje socialnih ter psihičnih posledic invalidnosti2. Zagotavljanje zagovorništva3. Informativna dejavnost4. Usposabljanje za aktivno življenje in delo5. Programi za ohranjevanje zdravja in drugi rehabilitacijski programi6. Rekreacija in šport7. Dnevni centri in klubi8. Kulturna dejavnost

V letu 2014 je finančna stiska znova potrkala na naša vrata. Od ZDIS smo že v začetku leta dobili informacijo o znižanju finančne dotacije, kar nas je spremljalo čez celo leto in vplivalo na izvedbo načrtovanih programov. Kljub vsemu smo se trudili, da smo ugodili večini naših uporabnikov, zato smo vsak izdatek posebej pretehtali in prilagodili.V letu 2014 smo 108 invalidom in njihovim družinskim članom omogočili in delno sofinancirali letovanja v zdraviliščih in letoviščih ZDIS ter trem posameznikom finančno pomagali pri nakupih zdravil ali sanitetnega materiala. S športom se je v letu 2014 rekreacijsko ukvarjalo okoli 100 invalidov, 32 jih je tekmovalo v različnih panogah, ki jih razpisuje ZDIS (šah, balinanje, streljanje,


55

smučanje, namizni tenis, ribolov). 12 prostovoljcevi, ki delajo v društvu, se je udeležilo predavanj, ki jih je organiziral ZDIS.V okviru našega delovanja vsak prvi ponedeljek v mesecu poteka na društvu merjenje krvnega pritiska in sladkorja v krvi. V letu 2014 so se meritve izvajale 176-krat. Enkrat tedensko organiziramo ustvarjalne delavnice “Pridne roke”, kjer ob druženju izdelujemo uporabne izdelke. Z njimi smo sodelovali tudi na razstavi ročnih del v Slovenj Gradcu. Predavanja “Prehrana – odgovorni smo za svoje zdravje” se je udeležilo 56 slušateljev. Srečanju ob zaključku leta pri Treh kraljih je prisostvovalo okoli 100 invalidov. Poverjeniki pa so v mesecu decembru obiskali 186 težkih invalidov in starejših od 80 let ter jim ob tej priložnosti izročili praktično darilo.Po programu za leto 2014 smo invalide peljali na ogled pršutarne Lokev in po primorskih gričih vse do vasice Štanjel. V deževnem poletju smo imeli izredno srečo, da je na naš kopalni dan v Izoli posijalo sonce. V avgustu pa smo se okopali v Mali Nedelji. Na tradicionalnem srečanju z DI Slovenske Konjice pri Treh kraljih se je veliko udeležencev kljub megli in dežju podalo po pohorskih gozdovih. Predviden jesenski ogled po Prekmurju pa je zaradi finančnih težav po sklepu IO odpadel. V mesecu decembru se je zaključil tudi projekt “Občina po meri invalidov”, kjer je bila Slovenski Bistrici, ob sodelovanju občine in invalidskih društev, podeljena istoimenska listina, ki jo podeljuje ZDIS.Naj dodam še, da pisarna v Oplotnici deluje vsaki prvi torek v mesecu od 9. do 11. ure, v prostorih društva upokojencev.

Stanko Polanec, predsednik Društva invalidov Slovenska Bistrica

Klub ribičev Oplotnica

V novo leto z novimi idejamiV letu 2011 smo se člani društva odločili in dogovorili, da bomo uredili prostor za druženje. Z lastnimi sredstvi in s pomočjo občine smo tako omogočili nastanek piknik prostora, ki je namenjen druženju s prijatelji, z družino in znanci. Ker pa ta prostor še ni takšen, kot si ga želimo, bi radi zgradili še večji ribnik in postavili brunarico. Sami tega ne bomo mogli uresničiti, zato si tudi v prihodnosti želimo posluh in pomoč občine in uspeti na kakšnem razpisu.Povezujemo se in sodelujemo tudi z ostalimi društvi, za vrtce in osnovno šolo pa pripravljamo izobraževanja o ribištvu in življenju z naravo. Med letom imamo kar dosti dela, saj je potrebno prostor redno čistiti, kositi in tudi kaj popraviti, da nam je vsem obiskovalcem tam še lepše in prijetneje.


56

Vsi skupaj vam želimo prijetno toplo poletje in veliko sproščenih sončnih koncev tedna, ki jih boste lahko izkoristili za obisk narave, zato vabljeni na piknik prostor.

Skupina Utrip

Skupina Utrip utripa z namiSkupina za samopomoč Utrip v Oplotnici že 13. leto utripa z nami. Druženje poteka po načelih Zveze društev za socialno gerontologijo pod okriljem društva Mavrica iz Poljčan. V skupini je 11 članic. Srečujemo se vsako sredo ob isti uri, v sobi Rdečega križa Oplotnica, Ulica Pohorskega bataljona 15. Druži nas tovarištvo in prijateljstvo. Pogovarjamo se o temah, ki pozitivno pripomorejo k našemu dobremu počutju v starosti, telovadimo, si urimo spomin in pripovedujemo šale. Da smo si lansko leto marca ogledali razstavo orhidej, metuljev in papig v kraju Mele pri Radgoni smo povedali že v lanskem utripu. Z našo pobrateno skupino samopomoči Vitice iz Kovače vasi smo obiskale Permakulturni učni poligon dr. Ane Volk-Korže v Dolah. Ogledale smo si tudi samostan v Studenicah in Križečo vas pri Poljčanah. Druženje v skupini nas bogati, leta pa nam tako neopazno tečejo. Tudi pesem je tista, ki nas združuje in krepi:O tem pove tudi naša pesem, ki jo pojemo:

Me se imamo rade, rade, rade, radesaj smo same mlade,se srečujemo.

Zapojemo si rade, rade, rade, rade,iz potrebe in navade si dan polepšamo.

Smejemo se rade, rade, rade, rade,v sredo se srečujemo,si šale pravimo.

Kratko je življenje,skrbi odpravi vstran,če hočeš dalj živeti,se pridruži nam!

Marica Kranjc


57

Prostovoljno gasilsko društvo Oplotnica

Gasilska noč tudi letosZa nami je naporno, a uspešno leto 2014. Začetek leta je bil za nas gasilce zelo zahteven. V mescu februarju je žled zajel našo Občino Oplotnica kakor tudi večji del Slovenije. Na intervencijah nas je v petih dneh sodelovalo več kot 50 operativnih gasilcev. Pomagali smo občanom in delavcem službe Elektro Maribor.V letu 2014 smo gasilci zabeležili kar 68 interventnih voženj. V lanskem letu smo se tudi izobraževali in pridobili tri vodje skupine; dve vodji posameznih enot in enega vodjo enot. V mesecu marcu smo organizirali dobrodelni koncert ob materinskem dnevu in del izkupička namenili Nejcu, ki se bori za cerebralno paralizo.Maja se je pri nas odvijalo tekmovanje za starejše gasilke in gasilce za pokal gasilske zveze Slovenije ter državno tekmovanje. Naše društvo so zastopali: pionirke, mladinke in starejši gasilci. Vse tri ekipe so dosegle vrhunske rezultate. Mladinke so na omenjenem tekmovanju zasedle 2. mesto in postale državne podprvakinje. Ekipe so se udeleževale tudi meddruštvenih tekmovanj. Omeniti velja tudi članice in člane, ki so se oboji vračali domov z osvojenimi pokali. Za članice je bila to krstna sezona.15. avgusta smo izvedli prvo gasilsko noč, ki je bila odlično obiskana, in nočno tekmovanje v gasilsko-hitrostni vaji. Tega se je udeležilo se ga je 19 ekip. Že sedaj vas želimo povabiti na drugo gasilsko noč, ki bo v soboto, 15. 8. 2015.V mesecu septembru so se mladinke udeležile izbirnega tekmovanja za mladinsko olimpijado. Dosegle so odlično 5. mesto kar jim je zadoščalo, da so se uvrstile na zadnje izbirno tekmovanje, ki se je odvijalo v aprilu.V mesecu požarne varnosti, oktobru, smo organizirali društveni dan odprtih vrat za občane. Obiskali smo naše najmlajše v vrtcu Oplotnica in Prihova. Udeležili smo se tudi vaje, ki jo je organiziralo sosednje društvo PGD Kebelj. Decembra smo obiskali naše občanke in občane s koledarji, katerim se ob tej priložnosti zahvaljujemo za prispevke, ki jih namenjate nam gasilcem. Zahvala tudi našemu županu Matjažu Orterju, ki nam v trenutkih, ko potrebujemo pomoč, vedno stoji ob strani in nam pomaga.Ob občinskem prazniku bi vsem občanom radi čestitali in jim zagotovili, da jim bomo ob morebitni nevarnosti pomagali z vso požrtvovalnostjo, kar jo premoremo člani našega društva. Ko se boste pa hoteli poveseliti z nami, se nam pridružite na tekmovanjih in na gasilski noči.

Z gasilskim pozdravom – NA POMOČ!


58

Planinsko društvo Oplotnica

Dragi planinski prijateljiPrijazno pozdravljeni, ljubiteljice in ljubitelji markacij, planinskih poti ter občani Občine Oplotnica ! Kot je običajno in velevajo tudi društvena pravila, je treba ob koncu vsakega leta potegniti črto pod opravljeno delo, narediti analizo in se ob tem že zazreti v prihodnost. Nobenega dvoma ni, da nas člane PD Oplotnica združuje ljubezen do narave in gora. Svoje želje in hotenja uresničujemo na različne načine. Medtem ko se nekateri odločate za individualne in družinske obiske gora, se drugi raje pridružite organiziranim in vodenim društvenim izletom. Nekateri se ukvarjate le s pohodništvom, spet drugi preizkušate svoje sposobnosti s plezanjem, turnim smučanjem, kolesarstvom in še čim. V društvu si po najboljših močeh prizadevamo, da bi vsem zagotovili čim boljše pogoje za dejavnosti, ki so vam blizu; tako skrbimo tudi za nakup tehnične opreme. Izposoja opreme je za člane društva brezplačna.

Morda se premalo zavedamo, da imamo veliko srečo, ker prebivamo ob vznožju Pohorja. Tako rekoč pred hišnim pragom imamo čudovit športni poligon v naravi, ki ga lahko obiščete kadarkoli, ali s prijatelji, z družino ali se pridružite našim pohodom. Tudi naše Alpe so med najlepšimi gorskimi območji v Evropi. Na srečo je zavest za ohranitev gorske narave že na dokaj visoki stopnji, se bomo pa morali v prihodnje še truditi, da vse to ohranimo za naše zanamce. Občasna vremenska dogajanja so nam resno opozorilo, da se klimatske razmere globalno spreminjajo.

Tako smo v mesecu februarju 2014 doživeli večdnevni ledeni oklep. Morda smo se šele takrat zavedali, kako odvisni smo od električne energije. Žled je precejšnjo škodo povzročil tudi na naših planinskih poteh. Drevje je bilo precej polomljeno. Seveda so naši markacisti takoj, ko ni bilo več nevarnosti, zavihali rokave ter se lotili čiščenja in urejanja poti. Najprej toliko, da so bile prehodne, ko so lastniki gozdov odstranili drevje, pa so jih tudi temeljito uredili.Društvo je v letu 2014 združevalo 205 članov. To je pokazatelj, da nam jih večina ostaja zvestih več let. Seveda pa moramo v društvu nenehno skrbeti za raznovrsten in kvaliteten program. Zaobjemamo veliko število članov, za kvalitetno izvedbo akcij pa imamo strokovno usposobljene člane, ki jih izvajajo.Za naše najmlajše smo pripravili ločen program aktivnosti in izletov za predšolske otroke in za osnovnošolce. Na ta način želimo posamezne aktivnosti še bolj približati posameznim starostnim skupinam.Program izletov je vsako leto sestavljen tako, da zadosti različnim okusom. Organiziramo izlete za najmlajše člane, za družine in tudi člani z nekaj več izkušnjami najdete sebi primerne cilje. Izlete organiziramo skozi vse leto, največ seveda lažjih, najdejo pa se tudi zahtevnejši. Čeprav jih je večina razporejenih po različnih koncih Slovenije, tudi na domači kraj ne pozabimo. Vsako leto na velikonočni ponedeljek izvedemo tradicionalni spomladanski pohod in v oktobru jesenskega.


59

Pri izvedbi naših akcij dobro sodelujemo z lokalno skupnostjo in drugimi društvi v kraju.Za nami je tako še eno uspešno leto, ki si ga bomo zapomnili po številnih izletih, pohodih, čistilni akciji, planinskem taboru, prehojenih transverzalnih poteh in še po čem. Seveda ste pri načrtovanju aktivnosti na prvem mestu vi, naši zvesti člani. Vse, kar organiziramo in izvajamo, je namenjeno izključno vam, našim članom.

Želim, da boste še naprej hodili z nami po naši skupni poti!

Stanka Čoh, planinska vodnica

Krajevna organizacija Rdečega križa Oplotnica

Tu smo, da pomagamoPrepričana sem, da v Občini Oplotnica ni občana, ki ne bi vsaj slišal za Krajevno organizacijo Rdečega križa. Dejavnosti njenih članov čutijo predvsem najbolj ranljive skupine ljudi. To so socialno ogroženi, starejši, otroci in tisti, ki so se znašli v trenutni težki situaciji. Pomagamo po svojih močeh. Naj naštejem le nekaj naših dejavnosti: organiziranje krvodajalskih akcij in zdravstvenih predavanj, obiski starejših v domovih za starejše in na domovih v domačem okolju, organiziranje in izvedba srečanja starejših, razdeljevanje prehranskih paketov in živil, izvajanje meritev krvnih sestavin pod vodstvom višje medicinske sestre, zbiranje oblačil in obutve … Vse delo, ki ga opravljamo, je prostovoljno. Naše plačilo je lahko le besedica hvala, ki nič ne stane, in občutek zadovoljstva, da smo lahko sočloveku pomagali. Da lahko delujemo, pridobimo skromna sredstva s pobiranjem članarine (dva evra na člana, član pa je lahko vsak, ki se zaveda, da je vedno laže pomagati drugemu, kot od drugega pomoč sprejemati in da se v stiski lahko kadar koli znajde vsak od nas), pobiranjem samoprispevkov ob raznašanju koledarjev RK, z dotacijo občine in morebitnimi donacijami. Na našo srečo sta dosedanja oplotniška župana pokazala veliko razumevanja za naše občutljivo delo. Letos smo dobili tudi svoj prostor, v katerem imamo seje, izvajamo krvne meritve uradujemo (vsak prvi torek v mesecu, od 9. do 10. ure, in vsak tretji torek, od 17. do 18. ure). V tem času lahko prinesete tudi oblačila in obutev, ki jih darujete Rdečemu križu, in nas opozorite na svoje težave ali težave svojih sovaščanov.Naj omenim še to, da bomo naslednje leto obeležili 160 let obstoja te človekoljubne organizacije v Sloveniji in da je RK svetovna organizacija, v katero je vključenih 187 držav sveta. Postanite tudi vi, če še niste, član te velike dobrodelne družine!Letos vam v Utripu predstavljamo še najstarejšo občanko in najstarejšega občana naše občine. Prednost bomo dali ženski, Antoniji Potnik, Tončki, ki se je rodila 10. septembra 1914. Lani je praznovala svoj stoti rojstni dan. Ob tem visokem življenjskem jubileju smo jo obiskali, ji iskreno čestitali, izročili šopek in darilo ter z njo malo pokramljali. Nazdravili smo ji z domačo vinsko kapljico, s katero so nam postregli, in ker smo se naslednjega kozarčka malo branili, nam je slavljenka zrecitirala naslednjo pesmico: »Vode res ni zdravo piti, voda nič moči ne da, človek znal bi oboleti, oboleti do srca«. Nato je še povedala: »Če sem vodo pila, mi je bilo slabo. Še danes spijem kakšen kozarček. Alkoholu se pa nisem vdajala, pila sem po potrebi, saj sem tudi trdo delala.«Zanimivo je bilo Tončkino rojstvo. Takole je razodela svoj prihod na svet: »Zjutraj je šla mama mlatiti žito. Takrat so še s cepci mlatili. Med mlatvijo pa jo je začelo »šraufat«, ker sem bila jaz na poti. Pri mlatvi jo je nadomestila sestra Verona, mama me je pa kar doma rodila«.»Koliko otrok vas je bilo v družini?« jo vprašamo. »Osem deklet nas je bilo in štirje fantje. Dva sta umrla, sestra in brat, še preden sta dopolnila prvo leto. Vsi ostali smo zrasli in se kasneje poročili. Danes živim le še jaz.«


60

V stotih letih je doživela marsikaj. »Svoje otroštvo sem preživljala v Nadgradu. Otroci smo že od malega morali poprijeti za vsako delo. V šolo sem hodila na Keblju. Šestindvajsetletna sem se poročila z Vincencem Potnikom. Rodila sta se nama sinova Ivan in Tonček. Po treh letih zakona mi je umrl mož in sem ostala sama s še ne triletnim Ivanom in še ne dveletnim Tončkom. Težko je bilo naše življenje, in skromno. Večkrat smo se selili. Naša bivališča so bila v mlinu, kjer smo živeli v eni sobici, ki nam je bila kuhinja in spalnica, nato pa v v preužitkarski hiški, kjer smo imeli poleg kuhinje še eno sobico. To je bilo pri moji mami. Iz mamine hiše smo se preselili v stričevo kočo v Cezlaku. Fanta sta hodila v OŠ na Keblju. Sin Ivan se je kasneje izučil za kamnoseka in se zaposlil v Cezlaškem kamnolomu, kjer je kot nekvalificiran delavec bil zaposlen tudi sin Tonček. Da sem družino lahko preživljala, sem hodila kmetom pomagat delat in obdelovala še zemljo, ki so mi jo kmetje dali v najem. Pridelala sem hrano za družino in za »čunkeca«, ki sem ga redila, da je bilo nekaj mesa in zabela pri hiši. Pa kure sem imela. Njivica, ki sem jo dobila v najem, je bila v strmem bregu. Vse, kar sem na njej pridelala, sem domov znosila na hrbtu v košu.«Vprašali smo jo tudi, kako živi danes. »Sin Tonček si je zgradil hišo v Vrtni ulici, kjer živi s svojo družino. Dve leti sem živela pri njem tudi jaz. Kasneje sem se preselila k sinu Ivanu, ki si je hišo zgradil na Travniški cesti. Tu živim še danes. Dokler sem lahko, sem pomagala pri vseh delih, na vrtu, na njivi. Povsod, kjer je bilo treba. Včasih sem tudi veliko pletla. Danes pa samo še ležim, malo sedim, jem. Lepo mi je, saj skrbijo zame kot za otroka. Radi se imamo. K maši sem, dokler sem mogla, ob nedeljah redno hodila. Sedaj pa v cerkev ne morem več, zato pride prvi petek v mesecu gospod župnik k meni.«Ob koncu najinega razgovora nam je Tončka še zaupala, da je vedno rada prepevala. Njene najljubše pesmi so: Gozdič je že zelen, Lepa si roža Marija in En hribček bom kupil. Jih znate zapeti tudi vi, ki berete te vrstice ? Pa jih zapojte!In kdo je najstarejši moški v naši občini? To je Maksimiljan Višnar, Štumarlov Maks. Še vedno je nabrit sogovornik. Včasih pove takšno, da ne veš, ali se šali ali misli resno. V njegovi družbi se človek naleze dobre volje in življenjskega optimizma. Je pravi Oplotničan. Rodil se je 22. 12. 1922 v hiši, kjer še danes živi z ženo Angelco, na Partizanski cesti 51. Svojo pripoved je začel takole: »Mama Malika me je rodila doma. Pri porodu ji je pomagala Kokolova babica. To ni bila poklicna babica, a se je spoznala na ta posel. Sedem otrok se nas je z leti nabralo. Vsi so že za vedno odšli, le jaz še vztrajam. V osnovno šolo sem hodil v Čadramu. Šolanje sem nadaljeval v Obrtni šoli v Slovenskih Konjicah in se pri mlinarju Simonu Vertniku izučil za mlinarja. Leta 1941 sem opravil mlinarski izpit. Istega leta so Nemci mlin zaprli in šel sem za mlinarja v Celovec, kjer sem ostal dve leti. Leta 1943 sem bil 19-leten mobiliziran v nemško vojsko in poslan v Rusijo, od tam pa je bila cela naša vojaška enota prestavljena v Francijo. Novembra 1944 so nas ujeli Američani. Kot ujetnik sem bival v več taboriščih, maja 1945 pa sem bil premeščen v Split v Prekomorsko brigado. Ker je bilo konec vojne, so nas spustili domov in junija 1945 sem se vrnil v mojo rodno Oplotnico, star 23 let. Zaposlil sem se v oplotniškem mlinu. To poslopje še danes stoji. V mlinu smo bili zaposleni štirje mlinarji in upravnik Kežmah. Tam sem bil zaposlen dve leti, do odhoda na služenje vojaščine v Knjaževac v Srbijo. Po prihodu iz vojske sem se zaposlil v Poljčanah v skladišču žita pri podjetju ŽITO FOND Ljubljana. Tu sem bil spet le dve leti. Po ukinitvi poljčanskega okraja sem bil od 1952 do 1984 upravnik mlina v Slovenskih Konjicah. Danes sem pa upokojenec.«


61

»Kje ste našli svojo življenjsko sopotnico?« ga vprašam. »Nisem je našel, saj se ni izgubila. V Oplotnici sem jo srečal. Je Oplotničanka od malih nog. Poročila sva se 1951. leta. Rodili so se nama trije otroci. Ena hčerka nama je umrla zelo majhna. Hčerka Emilija in sin Slavko pa sta poročena in imata vsak svojo družino. Poskrbela sta za najine štiri vnuke, vnuki pa za dve pravnukinji. Vsi naju obiskujejo. Takrat se malo poveselimo, poklepetamo in nam je lepo.«Zanimali so me tudi njegovi hobiji. »Moja velika ljubezen, prva je seveda žena, je lovstvo. Že 50

let sem član LD Oplotnica. Opravljal sem že vse mogoče funkcije, samo predsedniške ne. Na Tepanjskem vrhu imam vinograd. Obdeluje ga zet, jaz pa uživam vino.« Žena Angelca pa pripomni: »Saj ne pije kaj dosti, ker ima sladkorno.«Vprašala sem ga, s čim si krajša čas. »Še vedno kosim travo okoli hiše, prinesem drva, se peljem v trgovino, sam grem k zdravniku, kartam s kolegi, berem knjige, najraje zgodovinske in vojne, gledam televizijo. S politiko se pa ne ukvarjam. Živim letom primerno. Pohvalim pa se lahko, da imam že 62 let šoferski izpit in še vedno vozim svoj avto.«Spodbudila sem ga, da mi je povedal še kakšen zanimiv doživljaj. »V Rusiji je bilo, leta 1943. Za božič smo šli z vodom v izvidnico. Pritisnilo me je na potrebo. Prosil sem poveljnika za dovoljenje. Dovolil mi je. Jaz svoje opravljam, medtem pa zaslišim pokanje. Vod je padel v rusko zasedo. Več kot 20 borcev je padlo, jaz pa sem zbežal nazaj. Tako me je gotove smrti rešila moja zadnja plat.«Za konec nam je naš hudomušnež izdal še recept za dolgo življenje, ki vam ga posredujemo: Pri jedi se drži naprej, pri pitju se drži nazaj, pri delu pa stopi na strn in daj drugim prostor za delo.Pa še to je povedal: »Vino in žene, to je za mene, ne pa voda, ki še za čevelj ni dobra.«Pa recite, spoštovani Oplotničani, če ni nabrit ta naš najstarejši občan Maks!Ob koncu vam v imenu KO RK Oplotnica iskreno čestitam ob prazniku in želim predvsem zdravja, dobre volje in medsebojnega razumevanja.

Štefka Žnidarič


62

Plesno društvo Zamigaj z nami

Prvo leto društva Zamigaj z namiZamigaj z nami je novo nastalo društvo, ki deluje v Oplotnici in Tepanju. Imamo dve skupini: plesno šolo in plesni vrtec. Otroci se v času plesnih uric zabavajo in plešejo.

Plesne vaje malo drugače. Ne samo, da plešemo, tudi igramo se in poslušamo pravljice.

V našem društvu nismo pozabili niti na pust. V tepanju smo pripravili pustne delavnice,

kjer smo se imeli odlično.

Letos smo že veliko nastopali: na kulturni prireditvi ob dnevu samostojnosti in enotnosti v Oplotnici,

pustovanju in prireditvi ob dnevu žena.

BUMBAR TALENTI – z energično točko smo se uvrstili v polfinale (17. maj).

Nastop na koncertu »Vrtov večer« ob izidu četrte zgoščenke Ansambla Vrt.

Zelo smo bili veseli, da so nas povabili v oddajo Ob kavi na TV3 Medias, kjer smo se predstavili.


63

Lovska družina Oplotnica

Strelci Lovske družine Oplotnica osvojili vsa prva mesta Slovenska lovska organizacija ima častitljivo stoletno preteklost, ki jo odlikujeta vsebina in način njenega delovanja. Pod krovno organizacijo Lovsko zvezo Slovenije spada Lovska družina Oplotnica, ki kot društvo na območju lovišča Oplotnica deluje polnih 69 let.Lovska družina trenutno šteje 60 članov, od tega imamo dva lovska pripravnika, ki se izobražujeta za opravljanje lovskega izpita. V preteklem letu so člani opravili skupno 7522 ur v lovišču in društvenem delovanju. Ta dela so bila opravljena prostovoljno; če bi jih denarno ovrednotili, potem znaša vloženo delo upravljanje lovišča 37.611,30 evra.Delo v lovski družini poteka vse leto. V spomladanskem času smo lovci v lovišču še posebno aktivni. Ko toplo spomladansko sonce stopi snežno odejo, je čas, da v gozdovih napolnimo solnice za divjad ter pričnemo z obnovami lovsko-tehniških objektov (krmišč, lovskih prež, krmnih njiv …). V tem času je potrebno vzdrževati grmovnice in s tem izboljšati življenjski prostor mali divjadi, žal pa se že vrsto let vsepovsod v državi soočamo z upadanjem številčnosti male (poljske) divjadi in s slabšanjem naravnih pogojev za njen obstoj. Za preprečevanje naleta na srnjad v prometu že par let zapovrstjo na izpostavljenih odsekih cest izdelamo kemične ograje in obveščamo upravljalce cest

o lokacijah postavitev prometnih znakov »divjad na cesti«.V skrbi za ohranjanje čistega naravnega okolja se redno udeležujemo čistilnih akcij – letos smo v tednu zemlje organizirali tudi lastno, »Lovci očistimo Oplotnico 2015«. Čistili smo območje Partovca, predvsem ob glavni cesti v smeri proti Pobrežu.

Od aprila do junija, v najlepšem časovnem obdobju leta, je za življenje prostoživečih živali v kmetijskem okolju najtežji čas. Košnje travnatih površin predstavljajo največje izgube male divjadi in mladičev srnjadi.

Organizirali smo strokovno ekskurzijo na sejem Lov v Gornji Radgoni in se tam udeležili strokovnega posveta o škodah v zvezi z divjadjo. Na sejmu so bile razstavljene vrhunske trofeje divjadi, tudi z lovišča Oplotnica.

Izdelava kemične ograje

Nepravilna košnja pokosi mladiče. Drugačen način pa divjadi omogoča preživetje.


64

Društvo v počastitev občinskega praznika Občine Oplotnica vsakoletno organizira meddružinsko lovsko strelsko tekmovanje na strelišču v Partovcu. Strelska ekipa Lovske družine Oplotnica je zelo aktivna in se udeležuje strelskih prireditev v širšem območju in z odličnimi rezultati tudi promovira kraj Oplotnico. Tako je ekipa v tem letu osvojila prva mesta na Občinski ligi in Ligi Lovske zveze Maribor. Izjemne rezultate na državnem tekmovanju Liga Lovske zveze Slovenije je dosegel Boštjan Sadek in se kot državni prvak uvrstil na evropsko prvenstvo v lovskem streljanju, ki bo potekalo na Češkem.

Uspešna strelska ekipa LD Oplotnica in Boštjan Sadek, prvi lovski strelec v državi

S sosednjimi lovskimi družinami, lastniki zemljišč in pobrateno lovsko družino Radeče smo se družili pri Juhartovem križu, ki je tradicionalna prireditev. V jeseni pred pričetkom skupnih lovov se urimo v streljanju na glinaste golobe in ob tem izvedemo družinsko strelsko tekmo med revirji in piknik. Da ima pozimi divjad dovolj hrane, iz pridelovalnih njiv poberemo koruzo in opravimo ličkanje pri lovskem domu, kjer obujamo stare običaje. Pri svojem delu se zadnja leta spopadamo s podobnimi težavami, zato ni odveč, če nanje ponovno opozorimo: - V vsakem psu dremlje lovski nagon, zato svojega štirinožnega prijatelja vedno vodimo v naravo na povodcu. Prav tako psov v lovišče ne izpuščamo brez nadzora, saj je to zakonsko prepovedano!- Na sprehodih v naravi se vedno držimo označenih poti in ne vznemirjamo živali v njihovem naravnem okolju!- Vožnja z motornimi kolesi in s štirikolesniki po gozdovih je prepovedana in povzroča vznemirjanje živali ter kaže nekulturni odnos do narave in nas samih!Društvo ima svoje prostore v lovskem domu, ki se nahaja na Gmajni. Za zgledno urejeno okolico, notranjost in delovanje društva smo letos od Lovske zveze Maribor prejeli najvišje priznanje, Zlato vidro, za urejenost okolja.Človek je že od rojstva del narave, ki jo celo življenje spoznava. Za dobrega lovca ni dovolj le ljubezen do narave in prostoživečih živali, ampak je potrebno delo in nenehno izpopolnjevanje znanja. Današnji čas terja od lovca nove poglede na ohranitev divjadi in okolja. Pridobljeno znanje je potrebno prenašati na mlajše rodove, česar se oplotniški lovci dobro zavedamo, kot tudi predajanja v upravljanje divjadi mlajšim generacijam, saj si jo tudi v prihodnje želimo obdržati tako številno, kot je sedaj.

Občani in občanke, čestitamo vam ob prazniku Občine Oplotnica!

Božidar Kunej, referent za izobraževanje in statistiko


65

Judo klub Oplotnica

Ko bom velik, bom judoist, judoistkaJUDO je individualni šport, ki vpliva na psihološko stabilnost, vztrajnost in enakomerno fizično krepitev telesa mladega človeka, saj ga uči, kako premagati strah pred nasprotnikom in ovirami, ki se pojavljajo na treningu, tekmovanju. V vseh teh situacijah je odvisen od lastnih odločitev in reakcij. Premagovanje nasprotnika, ovir, težav in lastnega strahu v judu lahko primerjamo s podobnimi situacijami v življenju. Dokazano je tudi, da se je šolski uspeh pri šoloobveznih otrocih, ki se ukvarjajo z judom, popravil za več kot 10 odstotkov; največji napredek so pokazali tisti, ki so še posebej izstopali pri neprimernem vedenju (agresivnost, nedisciplina, nezbranost ...). Judo je odličen za fizični razvoj, saj so vse motorične sposobnosti enako izpostavljene, zato otrok razvija moč, koordinacijo in gibanje. Otroci se na judu naučijo padati in se po padcih pobirati. Enako kot v življenju. Pozdrav v judu v resnici pomeni „dati priložnost nasprotniku, da se izkaže“. JUDO pa je več kot samo učenje in uporaba borbenih tehnik. Je celovit in čudovit sistem fizične, intelektualne in moralne vzgoje. Ima svojo kulturo, sistem, zapuščino, navade in tradicijo. Judoistom podarja etična načela, način življenja in bivanja. Ali kot se je izrazil sam Jigoro Kano: „Judo predstavlja način, s pomočjo katerega lahko najbolj učinkovito uporabimo fizično in psihično moč. V poučevanju napada in obrambe judo krepi vaše telo in duha ter vam pomaga, da njegove principe sprejmete za svoje. Na ta način se izpopolnjujete in postajate vzoren član skupnosti. To pa je tudi končni cilj juda.“

ZAKAJ JE JUDO PRIMEREN ZA OTROKE?- Telesna vadba, - univerzalnost juda, - razvoj koordinacije, - samoobramba,- enakopravnost med spoloma, - samozaupanje, - disciplina, - poudarjanje individualnega dosežka, - tekmovanja, - pasovi in rangiranje, - mentalna vadba, - judo ni gola fizična moč, temveč kontrola.

Menimo, da ni treba, da so vsi otroci vrhunski športniki, vsekakor pa jih je zaželjeno čim bolj spodbujati k intenzivnemu in športno aktivnemu življenju. Vsak trud se kasneje izplača, tako za izvajalce športnih storitev kot tudi za uporabnike. Verjamemo, da gresta šola in šport z roko v roki, kar pomeni, da šolske obveznosti mladega človeka ne odvrnejo od športa na eni strani in da udejstvovanje v športu ni razlog za slabši učni uspeh na drugi strani. Obveznosti pri treniranju juda so na začetku majhne, z leti pa prerastejo v vsakodnevne. Aktiven si, kolikor želiš biti aktiven in kolikor pričakovanj in ambicij imaš. Starši smo se naučili, da prvi uspehi ali neuspehi na tekmovanjih niso nobeno merilo. Da gre na koncu najbolje tistim, ki so najbolj vztrajni. Trud in čas namenjen temu se tako skoraj vedno obrestujeta. V našem klubu delujejo starostne kategorije U8, U10, U12, U16 in U18. Od januarja tega leta nam je Občina Oplotnica zagotovila prostore v stari telovadnici (DMCO), kar za nas predstavlja ogromno prednost pri izvedbi kvalitetnih treningov. Glede rezultatov pa je takole: vsaka starostna skupina na udeležbi na raznih tekmovanjih po Sloveniji

Državno prvenstvo U16, 7. 3. 2015


66

in v tujini izstopa zase in za vse lahko rečemo, da so resnično dobri. Otroci dnevno trenirajo, starostni skupini U16 in U18 celo dvakrat na dan, saj le ob trdnem garanju lahko pričakujemo uspeh, ki se ga vsi najbolj veselimo, tako naši otroci kot mi starši.Na koncu bi dodali še tole: člani judo kluba Oplotnica nastopajo na vseh uradnih tekmovanjih nacionalne panožne športne zveze Judo zveze Slovenije, ki imajo status pokalnega, državnega in mednarodnega tekmovanja za različne starostne kategorije. Prav tako se udeležujemo tekmovanj v tujini, ki niso na koledarju JZS, ampak so po strokovni oceni trenerja primerna za udeležbo.Ob občinskem prazniku Občini Oplotnica iskreno čestitamo, saj smo tudi mi zelo veseli, ko nam po zasluženih rezultatih in dobrem delu kdo čestita in se veseli z nami ter hkrati vabimo vse športne navdušence, da se nam pridružijo na predstavitvi Judo kluba Oplotnica, v nedeljo, 24. 5. 2015, ob 14.30 uri, pod šotorom v grajskem kompleksu.

Judo klub Oplotnica

Judo je tudi zabava

Judoisti pomagajo pri dobrodelnosti – LIONS KLUB Slovenska Bistrica

Polaganje pasov

KUD Oplotnica

Kulturno-umetniško društvo Oplotnica je zgrajeno na trdnih temeljih in postavlja temelje kulture v prihodnostDovolite mi, da vam v kratkih stavkih opišem delovanje našega društva.Upravni odbor društva se večkrat letno sestaja sestankih, kjer potekajo pogovori v iskrenem in sočutnem ozračju, kjer vsi prisotni poslušamo stališča vseh predsednikov sekcij in se sklepčno odločamo o vsaki dejavnosti, ki je predvidena oz. načrtovana. Naj se v začetku zahvalim strokovnim vodjem, Občini Oplotnica in vsem, ki kakor koli pripomorete k temu, da je naše delovanje iz leta v leto bolj tekoče in kakovostno.


67

Godba na pihala Oplotnica v letošnjem letu praznuje okrogli jubilej, 20-letnico delovanja. Udeležuje se skoraj vseh prireditev v Oplotnici, svoj praznik pa bo obeležila predvidoma v mesecu oktobru. Likovna sekcija KUD Oplotnica deluje zelo vzorno; udeležujejo se likovnih kolonij in jih tudi prirejajo, imajo sestanke in druženja kar je seveda zelo pomembno za njihovo ustvarjalno motivacijo. Seveda ne smemo pozabiti na razstave, ki se večkrat letno odvijajo v graščini. Naj samo omenim, da je Matejo Božič za čas porodniškega dopusta nadomestila Barbara Kalšek, obenem pa čestitamo za naraščaj mladi mamici Mateji in atiju Martinu. Literarna sekcija se z veliko vnemo srečuje enkrat na teden, kjer se pogovarjajo, ustvarjajo in si prebirajo ter načrtujejo, kako bi slovensko besedo čim bolj približati Oplotničanom. Moški pevski zbor je napravil velik korak naprej! V tej sekciji se je na občnem zboru februarja letos zamenjalo vodstvo. Stanislav Đuro Volčič je zaradi preobremenjenosti odstopil z mesta predsednika zbora, uspešno pa ga je nasledil Žiga Videčnik. Zbor je zelo dejaven, z rednim obiskovanjem vaj pa napredujejo v zelo kakovosten zbor. Tega recepta se drži tudi ženski pevski zbor, ki ga uspešno vodi prof. Samo Jezovšek. Oboji se redno udeležujejo se prireditev v domačem kraju, različnih revij, srečanj, gostovanj. Sekcija naravne in kulturne dediščine skrbi predvsem za »štiblc» v graščini, prirejajo delavnice, kjer seveda na fizičen in zelo tematski način skrbijo za naravno in kulturno dediščino v našem kraju. Sekcija ljudskih pevcev in godcev prinaša dobro voljo povsod, kamor jih povabimo. Njihov glavni letni cilj pa je srečanje ljudskih pevcev in godcev v Koritnem vsako tretjo nedeljo v avgustu. To je za Koritno in ljubitelje ljudske pesmi prav poseben praznik, saj se tam zbere zelo lepo število obiskovalcev iz širše okolice.V KUD Oplotnica se bomo v prihodnje trudili za še več kulture v našem kraju in poskrbeli za prirejanje predstav v dvorani in večernih dogajanj v grajskem kompleksu v poletnih večerih.Ob tej priložnosti bi rad povabil v vrste sekcij potencialne člane, ki bi v kateri želeli sodelovati, saj so zelo dobrodošli. S pravo energijo, predvsem mladih članov, nam tako nikoli ne bo zmanjkalo kreativnosti, energije in idej.

V imenu KUD Oplotnica vam želim vse dobro.

Jaka Sadek,predsednik KUD Oplotnica

Mladinsko društvo DMCO Oplotnica

Kvalitetno preživljanje prostega časa mladihMladinsko društvo DMCO Oplotnica deluje že vrsto let. Lani so na rednem občnem zboru izvolili novo vodstvo, spremenili statut in začrtali nove smernice društva. Novi ambiciozen predsednik društva je Blaž Hvala iz Oplotnice. Lani so izpeljali dosti projektov za mlade in tako bo tudi društvo v tem letu aktivno na raznih področjih za kvalitetno preživljanje prostega časa in izobraževanja mladih. Njihove aktivnosti lahko spremljate na facebook profilu društva, kjer lahko tudi aktivno sodelujete s predlogi. Na tej strani boste našli tudi prijavnico za včlanitev v društvo. Želimo, da mlade v Občini Oplotnica povezuje zdravo, kvalitetno

udejstvovanje in soustvarjanje na različnih področjih, kar jim povečuje kvaliteto življenja in riše prave smernice skozi prepreke in ovire, ki jim lahko stojijo na poti do njihove odraslosti.


68

Marica Kranjc

Žički dvorec v Oplotnici je zame pravi rajSem prior, žički kartuzijan,oplotniškemu dvorcu in posesti predan.Zgodaj zjutraj vstanem,si irhasti beli plašč nadenem.

Pred kapelo v dvorcu stopim,se bogu za uspešen dan priporočim.Konopljino belo platneno oblačilo mi srček hladi,jutranji sprehod okrog dvorca me poživi.

V molčečnosti in samoti načrtujem dan,park s cvetjem in z zelišči preprečuje, da bi bil zaspan.Ob vodnjaku s fontano na klopci sedim,v zgodovino Oplotnice se poglobim.

Že v enajstem stoletju je tukaj stal grad,posestniki gradu so bili gospodje oplotniški takrat.Otokar Trangauski ga je nato s posestvom žičkemu samostanu podaril,ob žičkih kartuzijanih se je ta dvorec za upravno poslopje zgradil.

Danes je meni v roke vodstva dan,v dvorcu živeti v razkošju soban.Po žičkih kartuzijanih sem spoštovankot prvi Oplotniški žički dvorjan.

Sprehodim se po rajskem vrtu,v mislih predan dnevnemu načrtu.Hitim v jedilnico pozajtrkovat,še prej pa pogledat, kaj dela služinčad.

Če so gredice zalite,če živali so site …Kuharica mlada me že vabi na zeliščni čaj,v tem dvorcu oplotniškem zame je raj.

Sončna ura na dvorcu kaže devet,čaka me pisarniško delo in z žičkim bratom posvet.V jedilnici naši je za zajtrk obilo dobrot,saj sem vendar prvi oplotniški žički gospod.Opoldan bo danes veliko dobrega na mizi,žički gospodje nismo v krizi.Za delavce na posestvu, hlapca, čistilko in uradnike bo potreben nadzor,saj od oplotniških kmetov preti nam upor.

Zvečer bom knjige prebiral pozno v nočin z jagodami na rožnem vencu premišljeval, kako bomo obdržali pomoč.Potok Oplotniščica bo prijetno šumel,ko me bo angel varuh v molitvi v spanju sprejel.


69


70


71

utrip 2015

Documents