uvod v ct slikanje
TRANSCRIPT
![Page 1: Uvod v CT slikanje](https://reader030.vdocuments.net/reader030/viewer/2022012502/617b97d330fe2c189056fd89/html5/thumbnails/1.jpg)
Uvod v CT slikanje
Gašper Razdevšek
Ljubljana, 2021
![Page 2: Uvod v CT slikanje](https://reader030.vdocuments.net/reader030/viewer/2022012502/617b97d330fe2c189056fd89/html5/thumbnails/2.jpg)
2/19
• Računalniška tomografija ali krajše CT (ang. Computed Tomography) je vrstamedicinskega slikanja, ki temelji na uporabi rentgenskih žarkov.
• Tomografija je skupno ime za slikovne metode, pri katerih prikažemo le določen prerez človeškega telesa; tomo (grška beseda za rezino) in graphos(grška beseda za sliko).
• Rentgenski posnetki iz različnih zornih kotov + računalniška obdelavapodatkov → 3D slika notranjosti telesa
2D 3D
Računalniška tomografija (CT)
![Page 3: Uvod v CT slikanje](https://reader030.vdocuments.net/reader030/viewer/2022012502/617b97d330fe2c189056fd89/html5/thumbnails/3.jpg)
3/19
Računalniška tomografija (CT)
• 1972 - začetek uporabe v klinični praksi
• Omogočila prikaz prerezov človekovega telesa z zelo visoko kontrastno ločljivostjo in zato dobro preglednostjo tkiv, z majhnim lastnim kontrastom.
![Page 4: Uvod v CT slikanje](https://reader030.vdocuments.net/reader030/viewer/2022012502/617b97d330fe2c189056fd89/html5/thumbnails/4.jpg)
4/19
Uporaba v medicini
• Uporaba CT-ja v medicini je zelo široka.
• Diagnostično slikanje: odkrivanje bolezenskih sprememb v glavi, hrbtenici, skeletu, trebuhu in prsnem košu
• Koristi se tudi pri diagnostičnih in terapevtskih postopkih, kot so operacije, biopsije in radioterapije
![Page 5: Uvod v CT slikanje](https://reader030.vdocuments.net/reader030/viewer/2022012502/617b97d330fe2c189056fd89/html5/thumbnails/5.jpg)
5/19
Nakaj primerov pogostih preiskav
• diagnostika mišičnih in kostnih bolezni: zlomi, tumorji, metastaze
• onkološka diagnostika: odkrivanje rakave bolezni ter spremljanje napredovanja in uspešnosti zdravljenja
• iskanje mesta okužb
• pregled srčnega ožilja: na primer poapnenje ali krvni strdek v žili
• diagnostika urgentnih stanj: sum na notranje poškodbe ali notranje krvavitve
• slikanje pljuč: odkrivanje akutnih in kroničnihsprememb
![Page 6: Uvod v CT slikanje](https://reader030.vdocuments.net/reader030/viewer/2022012502/617b97d330fe2c189056fd89/html5/thumbnails/6.jpg)
6/19
Rentgenska svetloba
• 1895 – Wilhelm Röntgen po naključju odkrije nov tip sevanja, ki ga je poimenoval »žarki X«, pogosto pa ga po njem imenujemo rentgenski žarki
• Rentgenski žarki ali žarki X so visoko energijsko elektromagnetno valovanje
![Page 7: Uvod v CT slikanje](https://reader030.vdocuments.net/reader030/viewer/2022012502/617b97d330fe2c189056fd89/html5/thumbnails/7.jpg)
7/19
Rentgenska cev- shematsko
• Rentgenska cev je evakuirana posoda iz steklenega ali kovinskega ohišja, v kateri sta nameščeni katoda in anoda.
• Princip delovanja rentgenske cevi:
1) segrevanje katode
2) termična emisija elektronov
3) pospeševanje proti anodi zaradinapetostne razlike
4) ustavljanje elektronov v anodi
5) pretvorba dela kinetične energijeelektronov v elektromagnetno sevanje
![Page 8: Uvod v CT slikanje](https://reader030.vdocuments.net/reader030/viewer/2022012502/617b97d330fe2c189056fd89/html5/thumbnails/8.jpg)
8/19
Zavorno sevanje
• Pojav pri katerem nastane foton, ko se zmanjša kinetična energija hitrega elektrona imenujemo zavorno sevanje.
• Največja energija, ki jo lahko ima foton, ki nastane v rentgenski cevi, je določena z napetostjo med anodo in katodo in je enaka energiji, ki jo prejme elektron med pospeševanjem
𝑊𝑚𝑎𝑥 = ℎν𝑚𝑎𝑥 =ℎ𝑐
λ𝑚𝑖𝑛= 𝑒𝑈0
1 eV = 1.6 ∙ 10−19 J
![Page 9: Uvod v CT slikanje](https://reader030.vdocuments.net/reader030/viewer/2022012502/617b97d330fe2c189056fd89/html5/thumbnails/9.jpg)
9/19
Karakteristično sevanje
• Elektron z dovolj veliko kinetično energijo lahko izbije elektron iz notranjih lupin atoma. Pri tem nastane vrzel, ki jo lahko izpolni elektron z energijsko višje, zasedene lupine.
• Energijska razlika med nivojema je lahko v območju rentgenske svetlobe→ izseva se karakteristični žarek X
![Page 10: Uvod v CT slikanje](https://reader030.vdocuments.net/reader030/viewer/2022012502/617b97d330fe2c189056fd89/html5/thumbnails/10.jpg)
10/19
Interakcije fotonov rentgenske svetlobe s snovjo
• Elastično (Rayleighovo) sipanje: vpadni foton interagira z elektroniatoma in pri tem nastane sipani foton z enako valovno dolžino, ki je tipičnole malo odklonjen od smeri vpadnegafotona.
• Neelastično (Comptonovo) sipanje: prožni trk fotona z elektronom izelektronske ovojnice atoma v snovi. Energija izbitega elektrona je enakarazliki med energijo vpadnega in sipanega fotona.
![Page 11: Uvod v CT slikanje](https://reader030.vdocuments.net/reader030/viewer/2022012502/617b97d330fe2c189056fd89/html5/thumbnails/11.jpg)
11/19
Interakcije fotonov rentgenske svetlobe s snovjo
• Fotoefekt (fotoelektrični pojav):je pojav, pri katerem foton vpadena snov in ima dovolj energije, daiz nje izbije elektron.
• Nastanek para: visokoenergijskižarek interagira z atomskimjedrom, pri čemer nastane par elektron-pozitron. Energijafotona mora biti vsaj 1,022 MeV (prag nad energijo diagnostičnihrentgenskih žarkov).
![Page 12: Uvod v CT slikanje](https://reader030.vdocuments.net/reader030/viewer/2022012502/617b97d330fe2c189056fd89/html5/thumbnails/12.jpg)
12/19
Atenuacija-oslabitev toka fotonov
𝝁: atenuacijski (oslabitveni) koeficient; verjetnost za interakcijo v materialu na enoto dolžine
𝑑
𝑁/𝑁0
1
0
𝜇1
𝜇2
𝜇3 𝜇1 > 𝜇2 > 𝜇3
𝑁𝑁0
𝑑
• Pri prehajanju rentgenske svetlobe skozi snov število fotonov upada
• Intenziteta prepuščenega snopa pojema eksponentno z debelino snovi d:
𝜇 = 𝜇𝑓𝑜𝑡𝑜𝑒𝑓𝑒𝑘𝑡 + 𝜇𝐶𝑜𝑚𝑝𝑡𝑜𝑛 + 𝜇𝑅𝑎𝑦𝑙𝑒𝑖𝑔ℎ + 𝜇𝑝𝑎𝑟𝑖
𝑁 = 𝑁0𝑒−𝜇𝑑
![Page 13: Uvod v CT slikanje](https://reader030.vdocuments.net/reader030/viewer/2022012502/617b97d330fe2c189056fd89/html5/thumbnails/13.jpg)
13/19
Klasična radiologija – 2D slika
![Page 14: Uvod v CT slikanje](https://reader030.vdocuments.net/reader030/viewer/2022012502/617b97d330fe2c189056fd89/html5/thumbnails/14.jpg)
14/19
CT slikanje
• CT slika: 3D mreža oz. matrika atenuacijskih koeficientov.
• Za rekonstrukcijo CT slike potrebujemo meritve transmisije žarkov X skozi pacienta pod različnimi koti
![Page 15: Uvod v CT slikanje](https://reader030.vdocuments.net/reader030/viewer/2022012502/617b97d330fe2c189056fd89/html5/thumbnails/15.jpg)
15/19
CT števila
• Vsakemu slikovnemu oz. volumskemu elementu(vokslu) je prirejeno t.i. CT število, ki ustrezalinearnemu atenuacijskemu koeficientu (𝜇).
• CT števila zapišemo v Hounsfeldovih enotah:
𝜇 𝑥, 𝑦, 𝑧 - povprečen linearni atenuacijskikoeficient voksla na mestu (x, y, z)
𝐻𝑈 𝑥, 𝑦, 𝑧 = 1000 ∙𝜇 𝑥, 𝑦, 𝑧 − 𝜇H2O
𝜇H2O
• Za referenčno vrednost je vzet atenuacijski koeficient vode, tako je po definiciji CT število za vodo enako 0.
![Page 16: Uvod v CT slikanje](https://reader030.vdocuments.net/reader030/viewer/2022012502/617b97d330fe2c189056fd89/html5/thumbnails/16.jpg)
16/19
CT slika - različni pogledi
• Osnovne anatomske ravnine: sagitalna ali stranska, koronalna ali čelna in vodoravna, prečna ali osna.
![Page 17: Uvod v CT slikanje](https://reader030.vdocuments.net/reader030/viewer/2022012502/617b97d330fe2c189056fd89/html5/thumbnails/17.jpg)
17/19
Predstavitev zbranih podatkov
• Za vizualizacijo CT slik se ponavadiuporabljo različni odtenki sive(grayscale colormap)
• Zvezo med CT števili in odtenkomsive na ekranu določa izbrano okno(ang. window) - interval CT števil, ki bo zajel celotno skalo sivin.
• S spreminjanjem najvišjih in najnižjih vrednosti CT števil okna kontroliramo raven kontrasta.
![Page 18: Uvod v CT slikanje](https://reader030.vdocuments.net/reader030/viewer/2022012502/617b97d330fe2c189056fd89/html5/thumbnails/18.jpg)
18/19
Kvaliteta slike in doza
• Kvaliteta slike je obratnosorazmerna z dozo
• Optimizacija posegov: minimizacijadoze pri izpolnjenih diagnostičnihzahtevah
resolucija
do
za
š𝑢𝑚 ∝1
𝑑𝑜𝑧𝑎
Low-dose Normal-dose
![Page 19: Uvod v CT slikanje](https://reader030.vdocuments.net/reader030/viewer/2022012502/617b97d330fe2c189056fd89/html5/thumbnails/19.jpg)
19/19
CT slika
• Tipična ločljivost/resolucija: ~0.5 mm
• Dopustna odstopanja CT števil:
• Voda: ±10 HU
• Ostale snovi: ±20 HU
• Čas slikanja: nekaj sekund