@enski studi< i viglwdovany, Novi Sad

Ruskin<

`ivotni pripovedki

pririhtali: Mariy Tot i Veronika Mitro

zoz

Irinu Gardi – Kova~evi~, Slavicu Senderak, Karolinu D`ud`ar

������������ ���

Novi Sad, 2003

2

Ruskin<: `ivotni pripovedki

Pririhtali: Mariy Tot i Veronika Mitro zoz Irinu Gardi – Kova~evi~, Slavicu Senderak, Karolinu D`ud`ar

Novi Sad, 2003.

Vidavatelq

Dzekuwme na sotrudn<ctve {ickim `enom htori nam zvereli svojo `ivotni pripovedki i do{lwbodzeli `e bi zme ih u tej kn<`ki obyveli. Ti` dzekuwme na pomoci u roboti na tej kn<`ki: NVU "Ruske slovo", prof. dr Ynkovi Rama~ovi, dr Ykovovi Ki{xgasovi, advokatovi Simeono-vi Saka~ovi, novinarki Agneti Bu~kovej na sovitoh i @elimirovi Toto-vi na kompxterskim obrobku foto}rafijoh.

Okreme dzekuwme profesorki doktorki Svenki Savi~, koordinatorki @enskih studijoh i viglwdovan’oh na fahovej i nwsebi~nej pomoci u zazberovanx `ivotnih pripovedkoh `enoh i virobki publikaci<.

Mikolovi [antovi, direktorovi Ruskogo Slova dzekuwme na pomoci u vidavanx kn<`ki, Sofi< Nikolawvi~ na lektorovanx i hasnovitih sovitoh i Veri Vasi~ na lektorovanx serbskogo tekstu. Lektor: Sofiy Nikolawvi~ Lektor za serbski yazik: Vera Vasi~ Priklad posleslova na ruski yzik: Mariy Tot Drukovanw publikaci< omo`l<veli: @enski studi< i viglwdovany NVU Ruske slovo Pokra<nski sekretariyt za robotu, obezpe~ovanw roboti i ravnopravnosc poloh Ekumenska gumanitarna organizaciy

3

Zmist

Osnovni podatki o `ivotnih pripovedkoh Ruskinqoh................................. 4

Uvodne slovo..................................................................................................... 5

@ivotni pripovedki `enoh:

1. Mar}ita (1909), Ruski Kerestur................................................................ 21

2. Leona (1913), Ruski Kerestur.................................................................... 35

3. Nina Lela (1922), Petrovci ...................................................................... 62

4. Leona (1923), Kocur ................................................................................... 80

5. Amaliy (1924), Ruski Kerestur ............................................................... 100

6. Lxbica (1925), Rawvo Selo ...................................................................... 116

7. Mariy (1926), Ruski Kerestur................................................................. 131

8. Vwra (1927), [id ...................................................................................... 147

9. Leona (1928), Ruski Kerestur.................................................................. 178

10. Mariy (1940), Kocur............................................................................... 196

11. Zlatica (1954), Ruski Kerestur............................................................. 213

Posleslovo (Uvodne slovo po serbski) ...................................................... 226

Bio}rafi< avtorkoh ...................................................................................... 240

O @enskih studijoh i viglwdovanqoh..........................................................242

4

Osnovni podatki o `ivotnih pripovedkoh Ruskinqoh

~

.

Meno Rok na

rodze

ny

Mesto

naro–

dzeny

Mesto bivany Obrazov

ni

urovenq

Zan<manw ^islo

dzecoh

Mal`

en.

status

DEKADA 1910–1919.

1 Mar}ita 1909. Rus.

Kerestur

Novi Sad 10 kl.

{k.

}azdiny 3 }dovi

ca

2 Leona 1913. Rus.

Kerestur

Novi Sad 6 kl.o.{. }azdiny 1 }dovi

ca

DEKADA 1920–1929.

3 Nina Lela 1922. Petrovci Petrovci 4.kl.o.{. }azdiny 1 }dovi

ca

4 Leona 1923. Kocur Kocur 6.kl.o.{. penzionerka 3 odata

5 Amaliy 1924. Rus.

Kerestur

Petrovaradin 6.kl.o.{. penzionerka 2 odata

6 Lxbica 1925. Rawvo Selo Novi Sad 4.kl.o {. penzionerka 2 }dovi

ca

7 Mariy 1926. Rus.

Kerestur

Novi Sad Str.fah.

pr.

}azdiny 2 }dovi

ca

8 Vwra 1927. [id Petrovaradin Str.fah.

pr.

penzionerka 3 odata

9 Leona 1928. Rus.

Kerestur

Rus. Kerestur 3.kl.o

{..

}azdiny 3 }dovi

ca

DEKADA 1940–1949.

1

0

Mariy 1940. Kocur Kocur,Flori

da

6.kl.o {. }azdiny 12 }dovi

ca

DEKADA 1950–1954.

1

1

Zlatica 1954. Rus.

Kerestur

Rus. Kerestur Str.fah,

pr.

novinarka 4 }dovi

ca

5

Uvodne slovo Hto Rusnaci? Po ostatn<m popisu (2002) u Vojvodini nw{ka `ix 15.626 Rusnaci

(7.584-me hlopi i 8.042 `eni), a vkupno u Serbi< wst 15.905 Rusnacoh (hlopoh 7.682, `eni 8.223). Ukra<ncoh u Vojvodini wst 4.635 (hlopoh 2.175, `eni 2.456).

Ked {e porovnax podatki zoz popisoh u ostan<h 50 rokoh, oba~uw {e zna~ne zmen{ovanw ~isla Rusnacoh u Vojvodini. Po popisu zoz 1953. roku, u FNRX bulo 37.353 Rusnacoh – Ukra<ncoh (najvecej u Vojvodini – (23.043): Rusnacoh 17.652, Ukra<ncoh 4.569, u Bosni i gerce}ovini 7.473, u Gorvatskej 5.908). [icki podatki ukazux `e wst vecej `eni yk hlopoh.

Po popisu zoz 1971. roku, Rusnacoh bulo 24.640 (Ukra<ncoh 13.972), a po popisu zoz 1981. roku Rusnacoh bulo 23. 320 (Ukra<ncoh 12.809), `e bi u popisu 1991. roku Rusnacoh bulo 18.099 (Ukra<ncoh 5.090), od togo u Serbi< 18.073 ( u Vojvodini bulo 17.652 Rusnacoh, Ukra<ncoh 4.565) i u ^arnej Gori 26.

Popis zoz 1991. roku ukazal `e u ruskej nacionalnej zawdn<ci bulo

menwj yk 1% nwpismenih. Po ob|ih meradloh to procent htori ozna~uw polnu pismenosc naroda. To i rezultat 250 rokoh kontinuovanogo {kols-tva pri Rusnacoh.

Status nacionalnej men{ini ruskej nacionalnej zawdn<ci pripoznati zoz Ustavom Vojvodini zoz 1974. roku, u htorim powdinw~no na~i{lwni nacionalni men{ini (Ukra<nci {e nw nahodza na l<stini), a ruska naci-onalna men{ina menovana istogo roku i u Zakonw o hasnovanx yzikoh men-{inoh.

Po nw{kaj{i dn< na istorijnej sceni prisutni pejc teori< o statusu Rusnacoh (Tama{, 1988):

1. ugorska: Rusnaci grekokatol<ki Madyre; 2. polqska: ruski narod polqskej nacionalnosci; 3. slovacka: Rusnaci vihodnyre odnosno vosto~ni Slovaci, a Rusnak us-

tvari Slovak grekokatol<k; 4. ukra<nska: Rusnaci star{i etnonim za Ukra<ncoh; 5. avtohtona (z vecej verziymi): ruska vira "Kirilo–Meftodijova"; kar-

patorutenska orwntaciy u smislu staroruskej avtohtonosci (Tama{,1988). Nw uhodzaci gl<b{e do analizi ka`dej powdinw~nej teori<, zoz htorej

bi na per{i popatrunok bulo ysne `e per{i tri asimilatorni, zna~ne nagla{ic `e idex okremnogo ruskogo naroda {icki der`avotvorni naci< v{e lwg~ej{e prilapjovali od ide< ruskogo abo ukra<nskogo inte}ralizma.

6

Nwt sumn<vu `e na d<lu lo}ika i praksa "podzelq, ta lwg~ej{e prel<}nw{ falatok po falatok" (Tama{,1988).

Xgoslavynski Rusnaci {e n<}da nacionalno nw identifikovali zoz

drugima, okrem zoz Rusinami u starej ocov|ini – bez oglydu na mena htori {e hasnovali za ozna~ovanw ruskogo, abo ukra<nskogo naroda. Voni sebe, u zavisnosci od ~asu i od sobe{edn<ka navolovali Rusinami, Rusnacami, Ugrorusami, Rusami, Rusinami-Ukra<ncami, abo Ukra<ncami. [icki toti mena za n<h zna~eli wdno – narodnosc htora ih rozlikuw od su{edoh: Polykoh, Madyroh, Slovakoh, Serboh, Rumunoh i drugih. Za n<h vona ostavala wdna wdinstvena nacionalna calosc, zoz htorej {e nw vidvojovali, golwm nw u svowj masi, i popri odredzenih rozlikoh medzi dzepowdnima }rupami u poglydze yzika, viri abo dzepowdnih obi~ajoh (Sabado{, 1971).

Emocionalne i politi~ne opredzelwnw fakti o statusu Rusnacoh Xgo-slavi< yki isto~ano nw zaslanyx naukovi uvid do obwktivnogo istorijno-go prepoznavany statusa tej etn<~nej zawdn<ci (Tama{,1992).

Selwnw Vojni, bunti, bida, hudoba i ri`ni pon<`ovany, a potim mir medzi

Gabzbur}sku monarhix i Turskim carstvom zoz gran<cu na Dunax i Savi, i nova nagoda za novi selwny – Ba~ka! Hasnuxci pravo {lwbodnej sel<dbi, htore u pre{losci ~asto hasnovali i preto su navolani "}ens va}a" – blukaxci narod, Rusnaci na polovki 18. viku po~ali sel<c zoz Zakarpaty do panonskej rovn<ni. Karpatski gori, htori Rusnaci volax Gorn<ca (Gor-n< kraj), v{e bulo periferiy u ramikoh Ugorskej, dze Rusnaci uglavnim `ili zoz drugima narodami i dzelwli z n<ma sudqbu. I u Ba~kej bulo podobne, bo {e do lwm co nw pustej rovn<ni, takpovesc isto~asno, dose-lxx i drugi narodi.

Per{i doselwnci u Ba~kej po pohodzenx zoz najsivernwj{ih komita-

toh Ugorskej, zoz krajoh medzi U`gorodom i Muka~evom u Ukra<ni i zoz Mi{kolcu u nw{kaj{ej sivernej Madyrskej. Voni potomki gevtih viselwncoh htori scekali zoz feudalnih mawtkoh i naselqovali {e v{e x`nwj{e, zatrimuxci {e dragom i u krajoh nw{kaj{ej vosto~nej Slo-vackej (@iro{, 1997). O tim yk vipatrali sel<dbi, per{i naselwny, novi `ivot u novim stredku, nw ostalo pisani {l<di, a podatki mame lwm zoz pripovedkoh htori preno{eni z kolwna na kolwno, i htori zapisani velqo poznwj{e. Preto bi malo ostac na pisatelqoh `e bi konstruovali pripovedki na osnovi postoycih podatkoh o predkoh Rusnacoh u ba~kej rovn<ni pred 250 rokami (Rama~,1993). Nam u tej kn<`ki ostava pot-

7

verdzic yk `eni ~uvax tradicix, a obdumux x mladi `eni htori `adax zatrimac }eneracijni vyzi medzi gevtima htori max bogate iskustvo o `ivoce u Vojvodini i gevtima htori toto iskustvo lwm zdobuvax.

A Ruskin<? U kontraktu, htori podpisali 17. ynuara 1751. roku administrator

komorskih mawtkoh u Ba~kej Franc Josif de Redl i {lwbodnyk Rusin, Mihajlo Munka~i, zoz valalu ^ervenovo zoz `upani< Bere}, pi{e `e {e do Kerestura naselxx "200 famili< Rusnacoh...", co zna~i `e pri{li i `eni i dzeci, alw {e o n<h malo zna, pone`e {e u per{ih popisoh novih doselwncoh popisux lwm hlopski glavi (zoz madyrizovanim menom i prezviskom) i gevto co max: konq, krava, vol, `itarki. Napriklad, u popisu zoz 1743. roku hlopska glava Ynko Homa (Joannes Homa) mal 1 kony i 1 kravu, 18 po`onski meri `ita i po 4 meri ovsa, prosa i kukurici (@iro{,1997, 27). Za{ lwm, u popisu Velqkogo Kerestura zoz 1762. roku zoz rubriki Anni Mulieris doznavame `e }azda mal i `enu, zoz rubriki Filiae kelqo mal dzivki, zoz rubriki Matres Senes kelqo u famili< bulo star{i `eni (babi). Ked `ena bula }dovica, popri nazvi statusa bulo lwm wj meno (napriklad }dovica Ana), abo yk supruga svojogo mu`a, bez vlasnogo i familijnogo mena (po madyrskim obi~ax), napriklad: supruga Milo{ Mihala. Na wdnim mesce nahodzime i podatok: "i jogo `ena babica". Zan<manw tej `eni bulo o~iglydno barz zna~ne `e bi tot podatok urydn<k prepu|el zazna~ic. U popisu zoz 1763. roku zyvxx {e i mena daskelqo `enoh menovanih zoz vlasnim menom i prezviskom, htori `ili u }azdovstve zoz svo<ma dzecmi. Na tot pro}res, nadovyzuw {e po{vidko i|e wden ked {e u popisu zazna~uw i rubrika Hospitissa – `ena }azdiny, a u htorej `eni za{ lwm upisovani na stari sposob: pod menom i prezviskom mu`a, abo z oznaku sociylnogo statusu oprez mena ( npr. }dova An~a). U` 1770. roku u popisu wdnej grekokatol<ckej parohi< nahodzime, okrem mena i prezviska }azdi, i meno jogo suprugi, mena dzecoh i kelqo max roki (@iro{, 1997).

@ivot novih kolonistoh u re}ionu Vojvodini nw mogol buc lwgki. Ked

privreda na Zakarpatx (napu|enej ocov|ini Rusnacoh) koncom 18. viku bula na periferi< periferi< Austro–Ugorskej, (Rama~, 1999), vec vona u pustej Ba~ki mogla buc po~atok po~atku. Novi `itelw nw buli kripaki, dostali `em pod odredzenima usloviymi htori mu{eli po~itovac, a za {icko druge {e mu{eli sami ostarac: sami napravic hi`i, starac {e sami o cerkvi, {koli. Zoz postoycej istorijnej gradzi mo` rekon-struovac ~e`ki `ivot, borbu zoz prirodu, vodu, insektami, horotami, velqku smertelqnoscu dzecoh i `enoh. Zna~ni i podatki o velqkim ~islu

8

familijoh bez dzecoh, viroytno pre infekci<, malim ~islu starih, mo`e-buc i pre novi selwny i rozselqovany do drugih mestoh i gorodoh.

@ivot {e u ostatn<h 250 rokoh u Vojvodini i premenwl i nw. Zdogado-

vany na pre{li ~asi dzekedi ysni i mocni, a dzekedi calkom viblydli. Zdogadovany davax `ivot pre{losci, vona {e povtorxw i u pripovedkoh `iw. Ked dzevedze{atro~na `ena u svowj pripovedki (u tej kn<`ki) preno{i sliki i slova svowj maceri i babi, vec vona {vedo~i o ~a{e htori star{i od polovki perioda prebuvany Rusnacoh na tih prostoroh. Vona ih ~ula od svowj maceri i babi, a voni toto ~uli od svo<h maceroh i baboh. Pripovedki {e preno{a z }eneraci< na }eneracix, yk tkani ~erveni partok, yk vi{ivani zaglav~ok zoz lilovima kvetami, yk stara kudzelq. Co mac prenw{e na svojo dzeci, na dzivki, babi na svojo unuki, pisn<, pripo-vedki, yzik, obi~a<, lxbov }u svojomu, tradicijni vrednosci i kodeksi, to ostava yk nwvisceruxci {l<d, htori novi }eneraci< znova preno{a na novi pokolwny. Uloga `eni u o~uvanx "zdogadovany" wdnej nacionalnej zawd-n<ci nwmerl<va.

Viglwdovacki postupok, obdumani tak `e bi imitoval `ivotni proces, omo`l<vxw `e bi tu zazna~eni `ivotni pripovedki star{ih `enoh buli i|e wden doprinos moza<ku istori< i tradici<, z tej nagodi zoz `enskogo ugla, htori po teraz ostaval u cinx.

Co po teraz obyvene o {vedo~enqoh Ruskinqoh? Miron @iro{ (@iro{, 2000) u kn<`ki "Mili sinu moj" obyvxw pisma

maceri Ani Papu}ovej htori vona posilala svojomu sinovi Dxrovi do Ar}entini, yk i jogo pisma maceri. Avtor kn<`ku po{vecel ruskim mace-rom. U kn<`ki wst i dopolnxxci {vedo~eny (medzi n<ma i `enski) o dze-powdnih pod<joh zoz ruskej istori< selwnqoh do prej}okeanskih `emoh. Na`alq, kn<`ka obyvena lwm po ruski, ta ~islo ~itatelqoh ogran<~ene.

Irina Fejsa obyvela kn<`ku "Na{ stari dom" (Fejsa, 1999) u htorej ~asto~no {vedo~i o `ivoce i obi~ajoh Rusnacoh na osnovi zdogadovany wj maceri. Tu i ~asci htori {e odno{a na `ensku u~asc u obi~ajoh: robota na polx i u dome, uloga u dru`tvenim `ivoce, dzepowdni ulogi u svadzeb-nih obi~ajoh, {icki fajti pradkoh, medzi n<ma i `enski, robota zoz konopu, htoru zvi~ajno `eni okon~ovali. Tu i procesi< i molitveni dru`tva, yrn< roboti kolo obisca u htorih u~astvovali viklx~no `eni, potim tkanw oblw~iva i ri`ni fajti narodnej medicini.

Melaniy Marinkovi~ (Marinkovi~, 2003) u kn<`ki “Dac kvetu `ivot” pi{e svojo zdogadovany na dzecinstvo i mladosc u [idu i na putovany po {vece.

9

Zazna~eni `ivotni pripovedki Ruskinqoh wst malo i n<}dze voni nw u stredzisku uvagi, yk co to tu u tej kn<`ki. Postoyci fra}menti napisoh u drugih kn<`koh i publikacijoh ti` `ridla htori {e mu{i mac u oglydze. Zoz dvoh u` spomnutih kn<`koh Mirona @iro{a dostali zme podatki o krajoh u htorih Rusnaci `ili i prez htori {e selwli; daskelqo diplomski roboti (zoz oblasci etnolo}i< htori odbranwni na Katedri za ruski yzik na Filozofskim fakultetu u Novim Sadu) max u svo<h zmistoh podatki o `enskih robotoh, okreme gevtih vyzanih za gotovenw wdla i o~uvanw nazvoh wdloh u Ruskim Keresture. Dzepowdni obrabyx ruske narodne oblw~ivo abo sistemu vlasnih hlopskih i `enskih menoh (~asc obyvena u ~asopisu "Studia Ruthenica" ~. 6). Mo`ebuc tu mo` uklx~ic i dzepowdni beletristi~ni vidany htori, mo`ebuc, nastali na osnovi pravdivih pod<joh htorim avtor bul {vedok (Ko~i{, 1968). [icki toti podatki ~ekax `e raz budu oformeni do wdnej vseoblapnej studi< o roz-li~nih formoh `ivota Rusnacoh u ka`dodnqovim `ivoce na podru~u Voj-vodini.

Na yki sposob vek{inske dru`tvo percipuw Rusnacoh u svo<m okru`enx? U wdnim pilot – viglwdovanx, htore robene zoz studentkami u @enskih

studijoh u Novim Sadze, Svenka Savi~ (2002) sumiruw per{i podatki takej fajti u }rupi podatkoh htori dostati za dze{ec rozli~ni naci-onalni }rupi u Vojvodini. Podatki dostati po metodi {lwbodnih asoci-ycijoh – odvituj na pitanw: Co ci per{a asociyciy ked povem Ruskiny? Pozberani odviti 100 osoboh klasifikovani do daskelqo kate}orijoh, `e bi {e zoz {lwbodnih asociycijoh zaklx~elo daco o prilapenim (stereo-tipnim) pohopjovanx `enoh zoz vek{inskogo narodu o `enoh zoz men-{inskogo zoz htorima vwdno `ix na prostore Vojvodini (dzekedi taki stereotipi prerastax do predrozsudoh).

Podatki avtorki (Savi~, 2002) ukazux `e `eni zoz vek{inskogo narodu

(uglavnim mlad{i Serbkin<) Ruskinx identifikux, zoz pozitivnima prikmetami: robotna, vredna, disciplinovana, simpati~na, {orova, pi{na, skromna, pocagnuta, virna, n<`na, bl<zka, sposobna, shopna, vsestrana...

U zavisnosci od ugla patreny, dzepowdni prikmeti mo` potolkovac yk pozitivni, abo yk ne}ativni, napriklad: {lwbodne spravovanw, (pokus) plwtkarka, patriyrhalna, tvardoglava, tradicionalna, prerahovana, samo-`iva...

Po vipatrunku: bili vlasi, belavi o~i, krasna, na{meyna, barz krasna, bila tvar i ~erveni l<ca...

Po shopnoscoh: htora kra{nw {piva, tancuw...

10

Po tradici<: a) oblwkany: babka u pestrih suknqoh, ri`ofarbovo {iro-ki i dlugi sukn<, narodna no{ny, pantl<ki htori vi{a z vlasoh, na glavi husto~ka; b) obi~ajoh: Kirbaj, folklor, <h pisn<, narodni tanci...

Po farbi: tirkizovo belave, {icko polne `ivih farboh... Po wdlu: ~aj, kola~i, dobra kuhny... Po zanytosci (nw vidza x u yvnim `ivoce, lwm u privatnim): dobra

}azdiny... Po viri, abo mesce na htorim {e zazberux: grekokatol<ki, cerkvo~ka... Po umetnosci: na<vna umetnosc, Rusalka. [l<dzi dluga l<stina odvitoh o svidomosci `e su nacionalna men{ina

u Vojvodini: pripadn<ca nacionalnej men{ini, narodnosc, nacional-nosc, druga nacionalnosc, etnik, ~asc Vojvodini, Vojvodina, Vojvodyn-ka, `ena ruskogo pohodzeny, ruskej nacionalnosci, narodnosci. Za rozli-ku od drugih nacionalnih }rupoh u Vojvodini htori povyzux zoz mati~-nima `emami (npr. Rumunka – `ena z Rumuni<), Ruskin< {e vy`e lwm za vojvodynski teren.

Poznanw mesta u htorih `ix: asociyciy na Ruski Kerestur, Ba~ki Petrovec, valalski pejza`.

Impresionuw l<stina poznavany konkretnih osoboh, najvecej pajta{-koh: Wlena, Nela, Mariy, nina, studentka na Fakultetu.

U wdnej }rupi odvitoh vidzi {e odbl<sk aktualnej polemiki o pohodzenx: Ukra<nka, ^ernobilq, voni fakti~no zoz vosto~nej Slovackej, to isti yzik, vyza zoz Rusix, `ena strankiny.

I u vyzi zoz tim odredn<ca yzika: yzik, ruske prezvisko, krasni `enski mena.

Wdna }rupa odvitoh {e odno{i na Ruskinx yk `enu zoz men{inskej }rupi: men{ina – normalna `ena, uklopeli {e ta ih nw mo`em prepoznac, dvaraz diskriminovana, vipatra moderno yk i {icki dzivki, `eni u goro-du, podobnosc zoz Serbkinx, {icko ih rozumim...

Dodajme tu i podatok `e vecej `eni nw `adali odvitovac (kate}oriy bez odvitu): n<~, n<~ okreme, nw poznam an< wdnu Ruskinx, nw mam n<yku asociycix.

Svenka Savi~ (2002) zaklx~uw na osnovi testa asociycijoh `e Ruskin<

prilapeni z boku (mlad{ih) `enoh vek{inskogo narodu. Prisutna svido-mosc o tim `e voni men{ina u Vojvodini, abo `e `ix tu z nami (za roz-liku od `enoh zoz dzepowdnih drugih }rupoh, napriklad Albankoh, htori asocirux na gevti zoz Albani<). Wden kratki diylo} u tim smislu ti-pi~ni:

– Co ci per{a asociyciy ked ci povem Ruskiny?

11

– Duma{ na toti na{o? – Yk ti duma{? – Uklopeli {e! Fakt `e Ruskin< nwvidl<vi po svo<h okremnih specifi~noscoh (yk co,

napriklad, Romkin< po farbi skori, harakteristi~nih {irokih ri`no-farbovih suknqoh, uglavnim ih vidzime na ul<ci u }rupoh).

Ked opatrime htori infomaci< nwt u svidomosci `enoh zoz vek{in-skogo narodu vec mo`eme, mo`ebuc, zaklx~ic `e voni kus stereotipno pohopxx Ruskin<: nwt odviti o famili<, dzecoh, o prisustve u yvnosci, go~ zna~ne ~islo Ruskinqoh prisutne u yvnim, naukovim i kulturnim `ivoce. Vek{ina {e zdogadnw, ked {e na tim insistuw, mena dawdnej na<vnej malyrki.

Preco `ivotni pripovedki `enoh? Termin `ivotni pripovedki (oral history) oblapy rozli~ni metodo-

lo}ijni pristupi, obwdinwni u ide< `e `ivoti individuoh mo`u po-mognuc u rozy{nqovanx rozli~nih pitanqoh zoz `ivota zawdn<ci u wdnim okru`enx, ~a{e i prostore. Dzepowdni metodi fokusux lwm odredzeni se}ment `ivotnogo ciklusa individui, u zavisnosci od pitanqoh na htori {e `ada u viglwdovanx dac odvit na osnovi dostatih podatkoh (napriklad o `ivoce vibe`encoh i rozselwnih osoboh na prostore Vojvodini od 1990. roku po nw{ka). Drugi {e interesux za vkupni `ivotni ciklus individui, pribl<`no wdnak fokusovani na ka`di se}ment `ivota.

@ivotni pripovedki `enoh u Vojvodini lon}itudinalni prowkt

@enskih studijoh i viglwdovanqoh "Mileva Mari~-Ajn{tajn" u Novim Sadze htori u ostatn<h pejcoh rokoh afirmoval metodu, rezultati i svojofajtovu vizix htoru realizux viglwdova~ki (koordinatorka Svenka Savi~ i asistentkin< Veronika Mitro i Sara Savi~ Wvdwni~) u so-trudn<ctve zoz studentkami u ramikoh obovyznej obrazovnej programi htora {e potim realizuw yk publickaciy: Vojvodynki (2001); Romkin< (2001); @eni zoz men{inskih }rupoh (2003); Slova~ki (2003); Romkin< 2 (2003) i Ruskin< (2003).

Materiyl za `ivotni pripovedki Ruskinqoh rezultat trenin}a

studentkoh i <h osposobjovany za totu metodu (u periodze {ejscoh me{acoh: od septembra 2001. po februar 2002. roku) u htorim studentki zoz rozli~nih nacionalnih }rupoh zdobuvali znanw o {ickih fazoh viglwdovackej metodi, `e bi go dalwj prenwsli na svojo (najmenwj) tri novi sotrudn<ci (takvolana metoda trenin}u treneroh). Pone`e ovladala zoz metodu, trenerka pozberala novi sotrudn<ci: Irinu Gardi-Kova~evi~, Slavicu Senderak, Marix Tot, Karolinu D`ud`ar, Veroniku Mitro

12

htori, ka`da po svo<m planu, formovali korpus u htorim oblapeni 11 `ivotni pripovedki Ruskinqoh. @ivotni pripovedki (bio}rafi<) star-{ih Ruskinqoh zberani po praviloh (uniformni za {icki `enski pripo-vedki u prowktu), z pomocu poluplanovanogo upitn<ka, htori oblapy {l<-duxci pitany:

1. Familiy z htorej `ena pohodzi: dzecinstvo, vospitanw, }eneracijni vyzi z maceru, babu, zoz dzivku i, abo, unuku;

2. {kolovanw, profesiy, abo profesi<, rovnopravnosc na roboti i u rozli~nih periodoh `ivota;

3. partner, mu`, abo mu`ove, lxbovni `ivot, mal`enstvo, seksualnosc u `ivoce, pitanw kontracepci< (rozvod...);

4. dzeci: narodzenw, macerinstvo, polo`n<cke odsustvo, dzecinski za-gradki, dzecinski horoti, rozliki u vospitanx hlopskogo i `enskogo dzecka, priklad oca i maceri u famili<;

5. materiylni stan u famili< prez ~as, kvartelqna situaciy (kvartelq, hi`a), pitanw rovnopravnosci u famili<; }azdovstvo i ka`dodnqovosc (robotni dn<, {veta)

6. {lwbodni ~as: ~i go `ena na{la za sebe, za kulturu, priytelqoh, zna~-nwj{i sociylni vyzi `enoh zoz drugima `enmi, priytelymi, preprova-dzovanw {vetoh, vikendoh, ro~nih odpo~ivkoh, rozpustoh, starosc o zdravx i dopatranw;

7. yvni i politi~ni `ivot: u~astvovanw u n<m i refleksiy o n<m, skorej {ickogo u odno{enx na vojni: Druga {vetova vojna i vojni na prostoroh ostatnwj Xgoslavi<. U Vojvodini nwpostredna povojnova situaciy: na-cionalizaciy, konfiskaciy mawtku, a}rarna reforma, odkup `ita, dzelwnw postoycogo kvartelqnogo prostoru, zaprovadzovanw samoupravyny pejdze-{atih rokoh, zaveranw do la}roh pripadn<koh dzepowdnih narodoh (Nwmcoh), osuda kvislin}oh – Informbiro, 1949, dzviganw novej klasi upravy~oh, definovanw politiki nwvyzanosci, privredna reforma 1965, zra`enw u samej parti< i der`avi zoz A. Rankovi~om; studentski demon-straci< 1968, liberali 1971. roku i mocnwnw nacionalnih partijnih elitoh, ustavni premenki 1974. roku i pociskovanw samoupravyny, Titova {merc 1980. roku, |ipanw `emi prez bratozabojn<cki vojni, sankci< medzinarodnej zawdn<ci prociv Xgoslavi<, kriza na Kosove i intervenciy NATO paktu na Xgoslavix;

8. pitanw viri, uloga cerkvi; 9. co {e zna~ne premenwlo u `ivoce `eni posle 1990 – roku; 10. klx~ni hvilqki u `ivoce: co najbar`ej vpl<vovalo na `ivot `eni;

naj|e{l<v{i, najgor{i period u `ivoce `eni (eventualni krizi), co `ena `adala yk dziv~e poscignuc u `ivoce i co wj {e nw vipolnwlo, yk

13

sebe `ena nw{ka vidzi yk `enu u pre{lih 50 rokoh, co bi preporu~ela svo<m dzivkom i unukom. 11. Popri tih pitanqoh, mo` |e postavyc i drugi, u zavisnosci od osobnej pripovedki `eni (ked viglwdova~ka ocen< `e to interesantne zoz `enskogo ugla patreny (npr: AF@ u Xgoslavi< posle vojni)

Metod roboti na korpusu oblapy {ejsc osnovni viglwdovacki fazi. U I fazi mentorka uputxw studentkin< na sposob vodzeny rozgvarki zoz

`enu, na hasnovanw tehn<~nih sredstvoh za zn<manw rozgvarki (pantl<ki, ma}netofon, fotoaparat, teka prizna~koh...), dava im uputstva o zn<manx, transkribovanx i sistematizovanx materiylu u pisanej formi, okreme o vodzenx {orovej dokumentaci<. Posle obuki studentka {e streta zoz `enu, poy{nxw pri~ini za zn<manw `ivotnej pripovedki na ma}neto-fonsku pantl<ku (“@adame zazna~ic Va{u `ivotnu pripovedku”) `e bi zdobula wj dovoriw i soglasnosc i predo~ela mo`l<vosc kontroli mate-riylu po konwc roboti.

II faza: Zn<manw rozgvarki na samo zoz `enu, zoz uputstvom `e {e `eni

dava {lwboda spontano be{edovac o svo<m `ivoce zoz co menwj pretargovany. Wdna kaseta (od 90 minuti) najkrat{i ~as htori mo`e zadovol<c potrebi korpusa, co isto~a{nw odvituw i koli~estvu ener}i< star{ih `enoh `e bi bez pavzi be{edovali u wdnim dihu. Zn<manw mo` predlu`ic daskelqo raz ked `e `ena `ada vecej be{edovac o svo<m `ivoce (i o drugih osoboh). Take zn<manw mo`e buc zakon~ene posle daskelqo stretnucoh. Ka`da audio kaseta ma odredn<ci na osnovi htorih {e ~uva u dokumentaci< (meno, rok narodzeny `eni; meno viglwdova~ki, ~islo kaseti u }rupi (1,2,3...). Kaseti {e mo`u sistematizovac u dokumentaci< na rozli~ni sposobi. U na{im prikladze vibrani hronolo}ijni rydo{l<d narodzeny (po~inaxci od 1909. roku ta na dalwj). Preporu~uw {e taki sposob zberany dokumentaci< htori omo`l<vi {vidke nahodzenw podatkoh u troh formoh: u audio zapisu; u tekstu transkribta; u finalnej, kom-pxterski zakon~enej formi, zoz troma provadzacima dokumentami: bio}ramom, protokolom, z`atim sostavom. ]u tomu materiylu komplemen-tarni i {icok drugi dokumentacijni materiyl: foto}rafi< htori zn<ma studentka zoz do{lwbodzenqom `eni, dokumenti htori `ena vibrala, fotokopi< i drugi spisi htori pomagax u rekonstrukci< perioda u `ivoce dru`tva abo `eni.

U III fazi viglwdova~ka znyti be{edni materiyl transkribuw (preno{i

be{edu zazna~enu na ma}netofonskej pantl<ki do pisanogo tekstu, po praviloh htori napraveni pre cil< prowktu). Potim taki materiyl uno{i

14

do kompxtera. U fokusu analiza zmistu pripovedki, a nw konverzacijni postupki (povtorjovanw, vipravynw, dokladanw, podli po~atok...), a i|e menwj }ramati~no ispravna be{eda, abo precizne diylekatske vigvarynw, leksika, priroda morfolo}i< i podobne). U transkribtu {e do{l<dno za-zna~ux slova, dlug{i pavzi, nwvigvareni ~asci vire~enqoh. Ustanovena i }rafi~na prezentaciy materiylu u formi tekstu htori uklx~uw osnovni pravopisni (orto}rafski) pravila. Slova {e zazna~ux tak yk su vigvareni (okreme ~isla). Zoz ka`du pripovedku pravy {e tri provadzaci dokumenti htori u sebe no{a osnovni podatki (pi{u {e u l<vim gorn<m uglw): vlasne meno (prave, vidumane, abo iniciyli) `eni, rok i mesto narodzeny; o vi-glwdova~ki (meno, naj~astej{e i wj rok narodzeny); datum i mesto zn<ma-ny. Z wdnim slovom, u trecej fazi {e dokumentuw {icko gevto co mo`e buc relevantne za buducu interpretacix tak zazna~enih podatkoh.

U IV fazi wdna osoba redi}uw ka`du powdinw~nu pripovedku u korpusu.

Redakciy rukopisa za drukovanw podrozumxw vel< pravila. Wdno z n<h {e odno{i i na stupenq pribl<`ovany vigvarenogo materiylu }u standardnej yzi~nej normi. Taki sposob zberany `ivotnih pripovedkoh `enoh rozli~nogo obrazovany i diylektnej osnovi vimaga adekvatni sposob yzi~nogo predstavyny – pomiric diylekt i standardni yzi~ni viraz u datej yzi~nej formi. Ustanoveni i dzepowdni pravila (htori tu navodzi-me, bo mo`u buc hasnoviti viglwdova~om podobnej oriwntaci<).

1. Ked `ena be{eduw u diylektu, zatrimux {e diylektni prikmeti vigvaryny, morfolo}i< i leksiki, u miri u htorej to mo`l<ve u pisanej, transkribovanej formi i u miri u htorej `adame `e bi transkribt bul predstava o `enovim identitetu u pisanim tekstu. U tim smislu vec treba pohopic `e postoy stupn< transkribci< tih tekstoh htori {icki vwdno mu{a buc wdinstveni tekst za ~itanw u tej kn<`ki.

Ka`da `ena mala mo`l<vosc vibrac yzik na htorim `ada be{edovac: macerinski abo yzik stredku (serbski). U obyvenim tekstu viostavax }ramati~ni i drugi gri{ki, ked `ena be{eduw na wj nwmacerinskim yziku, zatrimuw {e vire~enw i sposob be{edovany.

Obyveni tekst ma osnovnu namiru informovac, a drugi dokumenti (htori {e ~uvax u dokumentaci< @enskih studijoh) `ridlo za drugi fajti viglwdovanqoh: audio-kaseta, per{a transkribovana verziy teksta i tri provadzaci dokumenti: protokol (zazna~ovanw informacijoh o ceku zn<many), bio}ram (bio}rafski podatki vinw{eni po rydo{l<du pod<joh u `ivoce `eni) i z`ati sostav (vkupna su|nosc pripovedki prikazana na sposob htori ponuknw viglwdova~om elementi za htori su zainteresovani: napriklad, macerinstvo, zanytosc, narodzenw dzecoh itd).

15

Posle redakci<, htoru u tej kn<`ki do{l<dno porobela Mariy Tot, tekst {e ponuka `eni ~iy pripovedka zazna~ena, naj go vidzi. Vona dava svojo zauvagi, vimenki, dopolnwny i cali materiyl vraca viglwdova~ki `e bi go kori}ovala. Dzepowdni `eni vimagax `e bi vidzeli tekst, a dzepowdni {e sogla{a `e {e tekst mo`e drukovac posle per{ih vipravkoh, ked viglwdova~ka hasnuw nagodu `e bi od `eni dostala i drugi materiyli (foto}rafi< abo dayki drugi ilustrativni materiyl). Mo`e {e slu~ic `e `ena i daskelqo raz vraci tekst, bo w nw zadovolqna, nw ma doviriy do viglwdova~ki, ta materiyl nw do{lwbodzi drukovac. Taki ostava lwm u dokumentaci< prowktu.

Treba dosc trudu z obidvoh bokoh `e bi {e `ena zverela (dakedi calkom nwpoznatej i barz mladej) viglwdova~ki htora bi postala ~asc wj vipri-povedanej pripovedki. Obidva prehodza prez proces z tim `e u metodi predvidzene `e `ena mo`e dac vipravki (v{e na datim wj tekstu, `e bi ostali u dokumentaci< vimenki htori nwt u audio formi). Uno{enw vip-ravkoh do durkanogo tekstu na kompxteru okreme dlugotirvaca robota, alw vecej stretnuca `eni i viglwdova~ki ma smisel u dalq{im pribl<`ova-nx i upoznavanx sobe{edn<coh, z ~im viglwdovacki metod uhodzi do sferi <h ka`dodnqovogo priytelqstva: to vecej nw lwm viglwdovacki metod alw ~asc `ivotnej stvarnosci. Pone`e zazberovanw pripovedkoh dlugotir-vaca robota, u na{im slu~ax troro~na, vec {e i priytelqstva obnovxx prez ri`ni formi stretnucoh htori vecej nw ~asc per{obutnogo viglwdovackogo metodu... prisnosc medzi osobami postava usloviw za dalq{e sotrudn<ctvo. Z drugogo boku, isti proces {e odviva i medzi viglwdova~kami u ceku vecejme{a~nej timskej roboti.

U V fazi viglwdova~ka zako~uw ostatnx verzix tekstu i na osnovi

transkribtu pravi tri provadzaci dokumenti htori pomognx buducim viglwdova~om `e bi {e zna{li u odredzenih pitanqoh u pripovedki. Obyveni tekst informuw, a provadzaci dokumenti `ridlo za drugi fajti viglwdovanqoh: audio-kaseta, per{a transkribovana verziy tekstu, {icki vipraveni verzi< i tri provadzaci dokumenti ostavax za~uvani na odre-dzeni sposob u dokumentaci<.

U VI fazi rukopis {e lektoruw (po odredzenih praviloh u prowktu) i drukuw, abo ohaby na ~uvanw u dokumentaci< prowktu.

Tak obdumani metod velqo vimaga. Nia, lwm daskelqo kvantitativni

podatki. Za wdnu pripovedku od 90 minuti potrebni: dva godzini pririh-tuxcej be{edi; potim dva godzini zn<many; transkribciy tirva kolo 12 godzini u zavisnoci od iskustva osobi htora transkribuw); povtorena rozgvarka zoz `enu co tirva kolo {ejsc godzini; uno{enw vipravkoh tri

16

godzini; za reda}ovanw vipravenogo tekstu treba kolo {ejsc godzini; ked {e pripovedka preklada, i|e dopolnxxci osem – dzevec godzini; tri godzini za lektorovanw i najmenwj dva godzini za pravenw provadzacih dokumentoh (protokol, bio}ram, z`ati sostav) – za wdnu pripovedku vkup-no treba kolo {teracec {tiri godzini timskej roboti (tu potrebne dolo-`ic i ~as za putovanw). Robota trenerki u tim prowktu bula `e bi ka`du powdinw~nu studentku upoznala zoz ka`du zoz {ejscoh navedzenih fazoh tak `e bi postali u podpolnosci kompetentni za calu metodu htoru mo`u prenwsc sotrudn<com. Robota u timu na virobki publikaci< o Ruskinqoh bula olwg~ana z faktom `e tri avtorki u` vel< roki novinarki, htori zvikli na vodzenw intervxoh, {tiri diplomovali na fakultetoh i }rupoh gumanisti~nih naukoh, co <h profesionalne interesovanw pribl<`uw tomu prowktnomu. Osnovni produkt tot `e {e u procesu roboti stvary novi kvalitet odno{enqoh star{ej `eni i wj mlad{ej sobe{edn<ci.

Istorijne i individualne iskustvo: co nam gvary podatki zoz

`ivotnih pripovedkoh `enoh? Tu drukovani `ivotni pripovedki ~asc dokumentaci< htora a` ~eka na

ri`norodne obrabynw podatkoh `e bi {e z wj pomocu o{viceli rozli~ni dru`tveni, politi~ni i kulturni procesi na prostoroh Vojvodini u periodze od 1917. roku, htori vpl<vovali na `ivot `enoh, implicitno abo eksplicitno.

A` posle vek{ogo ~isla pozberanih pripovedkoh zoz rozli~nih staros-nih i nacionalnih }rupoh, godni zme vecej povesc o medzizavisnosci u procesu zawdn<ckogo so`ivota Ruskinqoh u {ir{ej vojvodynskej zawd-n<ci. Z drugogo boku, ka`da `ivotna pripovedka wdinstvena i nwpovto-rl<va. Ka`da `ena {e zdogaduw pod<joh tak yk ih vona do`ila, zoz {ickima emociymi htori oznova pre`ivxw, spatraxci svoj `ivot, z tej nagodi naglas – probuxci oformic do pripovedki davni pod<< i skriti ~uvstva vyzani za n<h. Preto vire~eny u pripovedkoh ~asto dlugi, bez vidl<vej interpunkci<, medzi {orikami ostavax nwdopovedzenosci, pavzi, zoz emocionalnima reakciymi radosci, `alx, gn<vu. [icko toto be{eduw mesto slovoh i lwm nagaduw co {e skriva za nwdopovedzenoscu abo zabutim odvitom.

Go~ pripovdki barz rozli~ni, dzekuxci odredzenim konkretnim pita-nqom na htori `eni dali odviti, mo` stvoric sliku o ri`nih periodoh `ivota Ruskinqoh yk co <h dzecinstvo, {kolovanw, odno{eny u famili< i medzi dzepowdnima ~lenami, o statusu `eni u famili< i u {ir{ej zawdn<ci, o odavanki i mal`enskim `ivoce, privatnim `ivoce `enoh, o roboti, vojnoh i `eni u vojnovih i povojnovih ~asoh, o starosci i o tim

17

yk `ena patri na `ivot. Na tot sposob {e dostava velqo materiylu htori, zoz drugima pripovedkami htori robeni na isti sposob, mo`e poslu`ic yk materiyl za ri`ni viglwdovany. Isto~asno to i nagoda `e bi {e spa-treli ri`ni pod<< zoz ri`nih `ridloh, vidzeni zoz ri`nih ugloh. Ta tak u {vedo~enx o povojnovim periodze wdna `ena z valalu budze tverdzic `e n<}da nw mala n<yki problemi ked `adala otrimovac reli}iozni obrydi, a druga, intelektualka zoz prosviti, u svowj pripovedki detalqno navodzi {icki problemi htori mala ked lwm i podumala na cerkvu.

@eni pripadax ri`nim sociylnim pasmom. Gevti narodzeni u hudo-

bnih familijoh provadzi dzecinstvo u roboti i u borbi za `ivot. Toti `eni nw mali velqo mo`l<vosci za {kolovanw yk gevti zoz mawtnih }azdovskih familijoh, htori {e {kolovali, abo buli unaprymovani ostac na `emi }azdovac, yk i `eni zoz remeseln<ckih abo klerikalnih fami-lijoh ~ijo {e rodi~i ~asto opredzelqovali {kolovac ih. [icki `eni hodzeli do {koli i {icki buli svidomi zna~eny {kolovany. [icki pismeni, zoz najmenwj zakon~enima troma klasami. Medzi oblapenima `enmi nwt taki co zakon~eli visoki {koli. Vek{ina z n<h }azdin< i }dovici. Narodzeni su u velqo~islenih familijoh, zoz strednw pecerima, {escerima dzecmi, a u svo<m mal`enskim `ivoce `eni {e opredzelwli za men{e ~islo dzecoh, prosekovo trojo. Vek{ina narodzela dzeci doma z pomocu babici. O dzecoh {e u famili< najvecej starali maceri i babi (macerina mac), a ~asto {e u pripovedkoh spominax i dzeci htori podzvigli ma~ohi. @eni ukazux velqku po{vecenosc famili< i ostavax vyzani za nx i za {ir{u familix, bez oglydu na `ivot i sudqbu mal`enskej vyzi. U pripovedkoh nahodzime {icko gevto co `eni porih-tani zrobic `e bi familiy nw lwm obstala, alw i napredovala. Nw ridko to i radikalni, {meli `ivotni odluki: selwnw calej famili<, odhod za zarobkom, odavanka babi `e bi pomogla dzivki podzvignuc dzeci. @ivotni pripovedki `enoh viroytno pobix upe~atok o pasivnosci i }etoizova-nosci `ivota na{ih predkoh i zvedu go na urovenq predrozsudi, bo `eni putux, {kolux {e, tar}ux u dalwkih i cudzih stredkoh i na stranskih yzikoh. Vek{ina `eni nw `ix u mesce narodzeny, a u ceku svojogo `ivota vecej raz menyli mesto prebuvany. @eni toti htori {e starax o maceroh, baboh, {vekroh i star{ih rodzinoh po <h {merc.

[icki `eni reli}iozni i cerkva u <h `ivoce ma velqke zna~enw i yk mesto pot<hi i rozumeny. Za{ lwm, voni porihtani cerkovnim visokim osobom i cerkvi yk instituci< zauva`ic i kriti~o {e oglydnuc, a svo<m dzecom ohabyx {lwbodni vibor u reli}ioznim opredzelqovanx.

Skoro {icki `eni barz strimani u {vedo~enx o svo<m lxbovnim i intimnim `ivoce. Dzepowdni {vedo~eny lwm otverax dawdni temi, a

18

dzepowdni oblasci `ivota ostavax podpolno nwdostupni za rozgvarku, bo `eni trimax `e {e o n<h nw be{eduw yvno (seksualni `ivot, kontrola narodzovany, familijni zvadi). Vek{ina `enoh trima `e mali rovno-pravne polo`enw zoz mu`om i u famili< {e nw ~uvstvovali podredzeno. Naprociv, vek{ina svox ulogu u famili< ocenwla yk vrednu, z ~uvstvom odredzenej moci. @eni u pripovedkoh dumax `e su~asna `ena obter-hovan{a yk co to voni sami buli u mladosci.

Zna~na ~asc pripovedkoh {e odno{i na dru`tveni `ivot, obi~a<, oblwkanw, folklor, kuhnx... Okreme oblwkanw. [mati nw buli lwm statusni simvol u ramikoh zawdn<ci alw i nacionalna oznaka. Preto voni prece-rpeli najvek{i premenki. Wdna `ena gvari: – Vec som zrucela fitxlu i vec som bula in{aka.

[icki `eni {e zdogadax vojni yk perioda htori im u zdogadovanx ostal yk co{ka stra{ne, alw vek{ina duma `e period posle vojni, period hudobi, odn<many i maltretovany u` vitrapenih lxdzoh bul velqo ~e`{i.

@eni svoj `ivot vidza yk nwprerivnu borbu u htorej voni vivojovali pobidu, alw u htorim pre utrati i horotu nw mo`u na pravi sposob u`i-vac.

Pred ~itatelymi wdenac `ivotni pripovedki Ruskinqoh htori per{i-raz predstaveni yvnosci yk stimulans `e bi {e ubuduce sistemati~no zazberovala tota fajta dokumentu yk mo`l<ve `ridlo daykej `enskej is-tori<. U tim poglydze kn<`ka uspi{na iniciytiva za gevtih htori pri-hodza posle nwj.

Mariy Tot, Veronika Mitro i Svenka Savi~ Novi Sad, 17. xlij 2003.

19

Literatura: Gnatxk, Volodimir red. (1988), Svadzba u Keresture, Etno}rafi~ni

materiyli z Ugorskej Rusi: Rozpravi i stat< o Rusnacoh Ba~kej Srimu i Slavoni<, tom 5, Ruske slovo, Novi Sad, 234–281.

@iro{, Miron (1997), Ba~vansko–srimski Rusnaci doma i u {vece 1745-1991, 1. tom, Grekokatol<cka parohiy sv. Petra i Pavla, Novi Sad.

@iro{, Miron (2002), Mili sinu moj, NVU "Ruske slovo" i Grekokatol<cka parohiy sv. Petra i Pavla, Novi Sad.

Jovanovi~, Wlena red. (2003), Romkin< 2, @enski studi< i viglwdovany i Futura publikaci<, Novi Sad.

Ko~i{, M. Ev}enij (1968), Osu{eni slizi: lyd na }aradi~oh, Ruske slovo, Novi Sad.

Kostelqnik, Gavri<l, (1998), Liber memorabilium grekokatol<ckej parohi< Ba~keresturskej, Soxz Rusnacoh i Ukra<ncoh Xgoslavi<, Novi Sad.

Marinkovi~, Melaniy, (2003), Dac kvetu `ivot, [id u mo<m pametanx, Dru`tvo za ruski yzik literaturu i kulturu, Novi Sad, [id.

Rama~, Ynko (1993), Kratka istoriy Rusnacoh (1745-1918), Grekokato-l<cka parohiy sv. Petra i Pavla, Novi Sad.

Rama~, Ynko (1990), Privredni i dru`tveni `ivot Rusnacoh u x`nej Ugorskej 1745– 1848. "Ruske slovo", Novi Sad

Sabado{, Ynko (1971), Problemi na lini< opredzelqovany Rusin–Ukra<nwc pri tej narodnosci u SFRX, prilogi zoz sovitovany: Tradi-cijna kultura xgoslavynskih Rusnacoh, Novi Sad, 239–282.

Savi~, Svenka, Mariy Aleksandrovi~, Stanka Dimitrov, Wlena Jova-novi~ (2001), Romkinw, Futura publikaci< i @enski studi< i viglwdovany, Novi Sad

Savi~, Svenka et al. (2001), Vojvodynki (1917–1931): `ivotni pripo-vedki, Futura publikaci< i `enski studi< i viglwdovany, Novi Sad.

Savi~, Svenka (2002), @eni zoz men{inskih }rupoh u Vojvodini, CMK Informator (Ruskin<), 8–15.

Savi~, Svenka, Veronika Mitro, Sara Savi~ – Wvdwni~ et al. (2003), @eni zoz men{inskih }rupoh u Vojvodini, Futura publikaci< i `enski studi< i viglwdovany (u druku).

Studia Ruthenika 6 (1998), zborn<k robotoh, Dru`tvo za ruski yzik i literaturu, Novi Sad.

Tama{, Xliyn (1988), Volodimir M. Gnatxk i identitet Rusnacoh Ugorskej i Xgoslavi<, Etno}rafi~ni materiyli z Ugorskej Rusi:

20

Rozpravi i stat< o Rusnacoh Ba~kej, Srimu i Slavoni< tom 5, red. Volodimir Gnatxk, Ruske slovo, Novi sad, 297–358.

Tama{, Xliyn (1992), L<topis i istoriy Ruski Kerestur 1745–1991, Mesna zawdn<ca, Ruski Kerestur.

Fejsa, Irina (1999), Na{ stari dom: `ivot i obi~a< Rusnacoh, Greko-katol<cka parohiy sv. Petra i Pavla, Novi Sad.

Ferkova, Antoniy et al. (2003), Slova~ki, @enski studi< i viglwdovany i Futura publikaci<, Novi Sad (u druku).

21

Marñita, (1909)‚ Ruski Kerestur

Pripovedaöce mi o vašim dzecinstve? – Rodzena som ezer dzevecsto dzevätogo roku‚ osmogo xliä. Od

rodiåoh‚ ocec mi bul mesar‚ al› zme mali i karåmu‚ bo u babi zme buli‚ u maceroveö maceri. Mac mi še volala Ilä‚ a ocec Mikola. N› bula som‚ l›m sama. Dobre mi bulo. Sama som bula ta mi dobre bulo. Macer som lxbela. Al›‚ mac n› barz mala kedi zo mnu‚ bo mac... ocec bul mesar‚ ta robela zoz ocom. A baba u karåmi bula‚ ta som naöveceö zoz babu bula. Baba mi koöco pripovedala. Tak äk davno bulo‚ äki lxdze buli hudobni‚ davno... þe baba‚ moä prababa‚ mo›ö babi mac‚ ked Kirbaö bul ta fertalü kili kupela cukru. Za Kirbaö! A reöteši še l›m cagali. Inšaki kolaåi n› buli. Toto znam. Ocec velüo robel. Ocec hodzel barþeö po valal› kupovac statok‚ a mac vecka u mesarnï robela. Ta tak‚ z maceru som malo bula. Zoz babu som veceö bula. Ocec dobri bul!... Raz me l›m nabil‚ pametam. Iøe som mala bula‚ a u nas Petriñalovo buli. Vi znace hto pan uåitelü Petriñala? To mo›ö maceri šestra bula‚ nina‚ öogo þena. A ïh dzeci u nas buli‚ bo zme mali velüku hiþu. Voni malki buli. A ä bula naövekša medzi nïma. I ked voni robeli tam u klalünï pod šopu‚ ta me ocec poslal po äkišik noþ‚ åi po co‚ do mesarnï. A ä ozda pri dzecoh bula. A ä n› pošla po noþ‚ al› som pošla tam ñu dzecom bavic še. A ocec prišol ta me nabil. Tedi raz pametam þe me nabil. A veceö me n› bil nïkedi.

Ga‚ lxbela som še bavic. Mala som paötaški. Tam‚ sušedi bulo pekarovo i tota Melana Davidova. Bulo sušedi tam‚ paötaški. Dzecinstvo mi bulo krasne. Ga‚ moþebuc dakedi daco bulo i n›kras-ne‚ al› take n› pametam. A mac me nïkedi n› bila. N› pametam da me mac bila. Nïkedi. A ocec‚ gvarim‚ tedi me raz bil. A od tedi me n› bil veceö...vec som še åuvala.

A äk sce še školovali‚ äke sce mali vospitan›?

– Zoz babu som hodzela vše do cerkvi. Kaþdeö n›dzelï som z babu išla do cerkvi. A mac n› mogla hodzic‚ bo mušela i varic i do mesarnï iøe. To davno n› tak bulo þe tedi robotni åas ta tedi še hodzi. Goå kedi‚ hto kedi nadumal tedi prišol mesa kupic do mesarnï. Ta vše mušela doma buc. Mac n› barz hodzela do cerkvi‚ a

22

baba hodzela. Ä z babu hodzela. I veåar ked molitvi buli‚ tak po hiþoh‚ ta vn›dzelx veåar‚ vše som z babu hodzela tam na molitvi.

A do školi som u Keresture hodzela peöc klasi osnovni‚ a vecka som pošla do Sobotici‚ do šestroh‚ do samostanu‚ do manastira. Tam som bula štiri roki. Dobre bulo tam. Lxbela som buc u šestroh. Geö. Po madärski zme uåeli. Tedi iøe madärski. Ga‚ bulo i serbski školi‚ al› mn› dali coška do madärskeö školi. Bo‚ šestri Madär-ki buli. Ñradänska škola še to volala tedi. Buli šicki gevti predmeti‚ rahunku‚ zemlüopis‚ pa istorix‚ pa... äk osmol›tka teraz... Davno bulo l›m šeösc osnovni‚ a vecka hto scel ta dal›ö išol. A ä ked peöc zaveršela‚ ked šestu‚ som uþ n›‚ a vec som pošla do Sobotici. Ga i risovali zme i tak‚ al› varic zme n› uåeli. Varic zme uåeli u Mariboru ked som bula. Dvacec sedmi äkbaåu‚ dvacec osmi rok bul ked som pošla do Sloveniï‚ do Mariboru. Do domaåinskeö školi. Tam som ›den rok bula. I tam... ga šicko dobre zme uåeli. Uåeli zme i šic‚ i varic i štrikac i šicko co treba ›dneö ñazdinï da zna. To bula l›m škola za dzivåata i to l›m ›den rok. Šicko taki äk ä‚ taki od šesnac‚ sedemnac roki. Taki. I bula zo mnu ›dna z Ke-restura. Dva zme buli.

Uþ i po madärski som skoro zabula‚ i slovenski. Ga‚ zato znam dakus‚ ked åu›m ta zato razumim‚ al› vidziš‚ uþ som pozabuvala... Znam iøe i po serbski i ruski. Ked som zakoåela taki školi‚ vecka iøe rok som bula doma‚ a vecka som še odala.

Vipripovedaöce äk sce še odali?

– Ä poznala panoca od skoreö. Von n› bul u Keresture‚ bul u Kriþevcoh pri vladikovi‚ bo mu mac vladikova šestra bula‚ ta bul tam vše‚ l›m prihodzel do Näradiä uåitelä‚ prez feriï vl›ce da-kedi. A ä‚ ga tak som go poznala. Nïñda som še z nïm n› druþela. Von še volal Dudaš Ñabor. Štiri roki bul odo mn› starši. A ä tedi mala dvacec. Dvacec ›den. A von mal vec dvacec peöc roki‚ l›bo äk? Vidzela som go u cerkvi‚ bo som hodzela do cerkvi. I špival tam‚ al› som n› dumala þe me pridu pitac. Nïå som‚ nïäkeö väzi n› mala zoz nïm. A vecka raz baåi Näradi‚ uåitelü i iøe i Dudašov ›den‚ äk þe, öogo oca brat‚ von u Keresture bul‚ ta voni dvome prišli do nas ta me prišli pitac. Ñu maceri i ñu ocovi. I vec‚ takoö n›odluga‚ bula i svadzba‚ bo še mušel pošvecac ponagläc. Ta tak þe äkošik na är‚ n› znam kedi to baš bulo toåno‚ l›m znam þe po Kirbax keresturskim‚ u max. Šestogo xniä uþ svadzba bula. Ga tak to bulo naär äkošik po Velükeö Noci ked me prišli pitac‚ tak þe n› bula som dlugo mloda.

23

I ä sebe uþ velüo raz dumala þe äk to bulo‚ al› ä to uþ n› pametam. Znam þe som rozdumovala åi še odac‚ åi še n› odac? N› znam! Ga‚ cerkvu som lxbela vše. Ta som vec äkošik nadumala‚ ta... ta som še vec odala‚ ta! I vec som postala panïmatka. Bo‚ u nas še panocec perše muši oþenïc‚ a vec še pošveca. I vecka takoö go vl›ce u xlix pošvecali.

A vec zme peršogo septembra z Kerestura pošli do Drañoh‚ peršogo mesta sluþbovanä. Trome buli tam pred tim panocove. Panocec dostaval šicko taki slabi parohiï. Tak to vladika nare-dzel i goå bul baåi vladika‚ n› bulo tu þe n› poödzeš. Maš isc i gotove. Do Drañoh. Bul perše Buila‚ vec panocec Pap‚ al› von uþ umar. To šicko tam hudobni‚ hudobni fameliï‚ al› tam bula naša vira‚ al› Gorvati. Äñod i tot panocec Hraniloviå‚ geö‚ i von bul Gorvat‚ al› bul našeö viri. I tam bulo naših‚ al› n› l›m u Drañoh bul ocec panocec‚ al› išol i do Popoviåoh‚ do Popoviå Dolu‚ Suho-ru. Ga‚ tak buli roztrešeni lxdze...Mali valalåki... Popoviåi‚ Drañe... mesta pri Karlovcoh‚ pri Metliki. Ga i teraz ›st naš pano-cec u Metliki. Äk še vola? Gardi! To na granïci. Gorvatska bula. Naša cerkva bula tak na breøku‚ ta za našu cerkvu tamalü takoö bula uþ Sloveniä. Tak þe zme calkom na granïci buli. Novo Mesto‚ to uþ bulo u Sloveniï.

Krasne bulo! Z kamenä napravene‚ al› krasna hiþa bula. Bula i škola u parohiï. Bo‚ pred tim äk panocec Buila išol‚ ta bul i Ñoleš panocec‚ Gorvat. Ta von bul i uåitelü. N› mali anï uåitelä tedi‚ l›m panocec bul i uåitelü. Aþ ked mi prišli‚ kus skoreö prišol uåitelü‚ ta uþ uåitelü bul. Bul iøe u nas tam ›den rok‚åi dva‚ baš n› znam toåno‚ vec nam ohabeli toto šicko‚ a u ›dneö hiþi‚ tam u valal›‚ bula škola.

Äk panïmatki moöo obrazovan› mi dobre prišlo. Cerkvu som n› pora›la bo nam cerkva bula dal›ö od parohiï‚ ta trebalo isc... ga‚ das dzešec minuti‚ petnac. Tak daäk. Ta to robeli þeni. ‹den hlapec tam bul‚ ta öogo mac. Bo tot hlapec panoca poslugoval co treba‚ anï dziäka n› bulo‚ a öogo mac pora›la cerkvu. Take das fertalü godzini še išlo po cerkvu. A i šnïgu bulo‚ geö‚ ta to u šnïgu trebalo...

Vl›ce hodzeli panocove‚ bo krašn› tam‚ gori i krasni dobri vozduh. Ä še tam i popravela. Ä bula dosc slaba ked som še odala‚ vec som še tam popravela. Mn› bulo dobre tam. Mn› odvitovalo. Hudobni lxdze tam‚ geö‚ al› øiri. I pomagali i uputöovali i šali šickogo u zagradi. Petruška i marhva n› scela‚ to n› roslo tam...Paradiåi zme nïñda n› mogli mac. Nïñda n› dozreli‚ bo uþ

24

dakedi u septembru‚ ked bul Kirbaö‚ 21. septembra‚ na Malu Matku Boþu‚ ta uþ šnïgu bulo gore na goroh. Al› zme gevto dostali šicko. I kromplï dobri tam‚ ga i mali zme ovoci i šlïvki. Hovali zme sebe þivinu‚ a dïdo nam prin›sol švinx. Al› n› bulo kukurici‚ ta vec zme toto vareli zoz zagradi þel›ne‚ lïsca koödzeäki‚ krumplï...

Äki vam bul þivot u malþenstve? – Ga dobre‚ dobre nam bulo. Dobri bul panocec. Dobre mi bulo. N›

vadzeli zme še. Baš gvarim‚ ä teraz åu›m äk še drugi tu i vadza i... boþe mili‚ ga ä to nïñda n› vidzela take. I moö ocec i mac še n› vadzeli nïkedi tak‚ a tu še toti tak vadza äñod... Äk to? Poåitovan› bulo. N› vadzeli mi še nïkedi. Ga tak‚ dakuøiåko daco‚ al› da zme še vadzeli? N›! Radzeli zme še. A u našim obiscu‚ n› bulo glavn›ö-šogo. ‹dnaki zme buli. Kasa bula‚ pen›þi pri obidvoïh. Nïñda zme še na kasi n› vadzeli. Vidzim i tu še‚ toti še dzelä‚ toto öogo‚ a toto ›ö. Ga‚ äk þe to? To mn› nïñda n› bulo anï na rozume da ä to še dzelïm. Šicko v›dno bulo.

Maråu som o tri roki mala. A šeösc roki zme buli tam. Ta Maråa tri roki mala ked zme prišli do Ba-åincoh. A vecka zme u Baåincoh buli dzešec roki. Ked zme pošli do Ba-åincoh to bul tricec šesti rok. Os-tali zme u Baåincoh do 1946. roku. Ta tak. A šteracec šesti ked zme pošli do Kerestura. U Baåincoh še naro-dzeli drugi dzeci... mala som dvoö-nätka‚ to buli n›donoøa‚ geö‚ u tot åas n› bulo inkubatora i poumerali

obidvoöo‚ Ganåu i Vladka som mala. A vec Terezku i Romka. Terezka u Baåincoh išla do osnovneö školi‚ a vecka u Keresture predluþela‚ bo zme z Baåincoh pošli do Kerestura. Tam zme n› buli äk panocec‚ al› doma buli zme. Bo‚ panocec še n› osetel coška dobre‚ po voöni bul taki... bo‚ u Baåincoh bulo všelïäk ked bula voöna... Ga‚ buli ustaše i N›mci‚ spali u hiþi... i budz i ›dnim i drugim dobri‚ bo ked n› budzeš‚ noc ce odn›še i vec znaš... i þivci. I vec zme ostali i dzešec roki tam u Keresture. Coška n› dali nam mesto‚ åi co ä znam åom zme ostali dzešec roki aþ‚ a vecka zme dobili‚ do Piškurevcoh zme pošli peödzešat... åekaö‚ ga baba iøe bula þiva... ga‚ das peödzešat štvartogo.

25

Äk še voöni zdogadu›ce? – Buli zme u Baåincoh. Strašno bulo! Peršu noc tak pred veåa-

rom zme åuli äkeš guåan›‚ coška guåi‚ guåi‚ idu‚ ked naraz poånx prihodzic perše motorki‚ a vecka avta‚ a vec to išlo‚ išlo‚ išlo šicko‚ a mi cali valal ciho‚ nïñdze nïhto nïå‚ anï vonka zme n› šmeli visc i tak calu noc išli. I vecka takoö peršu noc‚ še mi vidzi‚ ga geö‚ peršu noc to bulo‚ naraz nam durka htoška do oblaka. Boþe‚ hto teraz durka? Patrime‚ a to Švabi baš na motorki äkeö-šik. Na oblak višol panocec ta še mu ozval‚ a panocec znal po n›mecki dakus. N› znal baš perfektno‚ no al› znal po n›mecki. Ta gutorä þe še im pogubelo tu coška‚ ta åi n› moþu tu prespac‚ a panocec gu-tori: – Ga n› znam‚ gvari‚ ä mam tu‚ gvari‚ uþ... A tu partizan› uþ buli u nas‚ spali vnoci‚ bo voni u hiþi šicki. No‚ gvari: – Maks niks. N› hiba. Naö voni špä. No i vecka toti spali u kondzelariï‚ a im zme dali‚ trome buli‚ do hiþi‚ mi u ›dneö hiþi spali‚ u štredn›ö hiþi trpezariä‚ to bulo za goscoh‚ ta tam zme im dali‚ im trom da špä. Ta vecka u ›dneö hiþi partizan›‚ a u drugeö hiþi N›mci spali. A mi‚ znace þe zme n› spali calu noc‚ bo zme še bali þe co to budze teraz rano. Al› nïå. Voni krašn› stanuli‚ toti Švabi‚ poumivali še‚ taki komotni äñod da su vše u nas‚ a partizan› isto dzeška še øupeli i pošli‚ ozda da ih n› vidza åi co. No‚ to bula perša noc taka. A vecka posle bulo všelïäk. U hiþi i u šickih hiþoh slami po þemi i to še spalo‚ to ›dni prihodzeli‚ drugi odhodzeli‚ al› Švabi n› spali na slami‚ l›m partizan›. Švabi n› spali. Švabi vec veceö n› spali u nas‚ l›m peršu noc.

Naöstrašn›öše co pametam... uþ na krax. No äk þe to bulo? Na krax‚ ked pobedzeli partizan›‚ ta Švaboh vlapeli co pozaostavali iøe koödze‚ ta ih do nas do dvora privedli. Bulo ih das dzešec‚ dvanac‚ äkbaåu. I tak kolo murika po... ›den kolo drugogo‚ a voni señinäta še trešu tak‚ vidno gladni vigladn›ti‚ ta þe štreläc ih budu u našim dvore. A mi še do kuhnï skrili do kucika da n› vidzime‚ da n› åu›me. No‚ al› ih n› poštreläli u nas‚ al› ih na temetov odvedli ta ih tam poštreläli. U Baåincoh. Geö. I to take strašne bulo. Aaaa‚ velüo prihodzeli‚ to vec vše bulo‚ raz Švabi‚ raz partizan›. I åeþki buli åasi toti za vreme voöni‚ barz åeþki buli. Prin›sli‚ ä še zdogadu›m‚ do teö velükeö hiþi slami i u teö slami‚ to še l›galo ›dno kolo drugogo‚ partizan›‚ geö‚ i vec treba rušic na front‚ to åeþko prebudzic mladogo åloveka‚ to špi u nïm šicko‚ a mi u drugeö hiþi‚ åu›me äk kopax: – Stavaö‚ mušiš isc! I

26

tota slama‚ z poåatku mi spalüovali i veåar ked drugi prišli‚ prin›sli drugu slamu‚ a vec uþ i daskelüo dnï tota slama‚ a po teö slami i vši hodzeli i šickogo bulo. I tak raz vin›sli vonka i spalüovali i komušik ostala bomba u teö slami i rozn›sla bi...ocec vidzel i... dril›l x zoz vidlami...

Ga‚ uši zme šicki mali. To še n› moþ bulo otresc od ušoh. Partizan› buli sama uša. Ked prespali‚ to strašno bulo. Terezka mala varñoåi dlugoki‚ krasni. Bila bula i tak išli na nx þe aþ. A mi ked išli spac‚ ta z kuhnï zme ih preska-kovali‚ a señinü buli zamarznuti‚ premarznu-ti‚ mali zme tot‚ ka-lüovi‚ äk gvarä‚ pec‚ to topeli do peca‚ hpali da še zogrex‚ señinä-ta. Vec znam þe bula äkašik sanitetska z Be-oñradu‚ išli na front‚ a front bul tam na Bezdanu. Bulo všelïä-

kih. ‹den bul z Beoñradu‚ oficir partizanski‚ i nas scel zoz hiþi do kuhnï strepac‚ bo i tam sceli äkihšik... n› znam‚ oficiroh poloþic spac‚ al› vecka prišol ›den drugi ta gvarel þe: – N›. N› šme še. Voni muša mac ›dnu hiþu‚ a gevto naö hasnux toti. Inšak bi nas vignal tot vonka‚ ta bizme u kuhnï mušeli prez noc‚ a voni bi tam spali. Kancelariä bula z nïma polna‚ ›dna hiþa‚ druga hiþa‚ to šicko bulo polne... Znam þe i Lelka‚ Kirilova‚ uåitelüova‚ i vona u nas bula. I nas bulo‚ iøe i vona do nas prišla‚ bo i u nïh bulo strašne tam. Nas bulo polno‚ a i zoz Mikloševcoh zme mali. Tedi bulo vibeþencoh‚ ta dïdo isto taki stari bul äk ä teraz‚ dzevedzešat ›den rok mal ked umar. I baba stara i baåi i andä... äö... bulo nas da bog zaåuva kelüo.

27

A na dvore kotel stal i vecka partizan›‚ švinx dze še zaklalo u valal› i to še varelo i vec tu išli ›sc šicki. Ä n› scem to anï dumac‚ bo vec mi doraz... preöña od nas partizanska bolünica bula... vidziš äk ›dnomu poväzana glava‚ drugomu ruka‚ a ked prez dzenü‚ a vono N›mci pitax þe åi zname daco za partizanoh. A panocec gvari þe n›. Bo‚ da ši povedol þe tu preöña i mi bi n›stali. Strašne. Pozabivali i naših lxdzoh. I z Baåincoh. Rusnacoh. Kogo vlapeli. Prez Baåinci išla pruña Vinkovci-Zañreb i tamalü za Greåesku i tu še oruþi› cagalo. N›mci åuvali gaözibansku dragu. A vono tu åuvax i n› šmu še anï maknuc‚ a partizan› l›m z ›dnogo abo z drugogo boku podloþa i poödze šicko do vozduhu. Xtre dzenü n›t u valal› åloveka‚ babi‚ dïdove i dzeci‚ a gevto šicko poscekalo. L›m øesce‚ nïñda ne bulo tak äk u Krañu›vcu.

‹den åi dvome Rusi‚ tu bulo uþ ošl›bodzen›‚ ta šedax do aviona i mitral›z i taki metki. I vec idu do Baåincoh i do tih valaloh na N›mcoh i štreläx do nïh. A mi‚ na ›dnim ugl› cerkva‚ a na drugim ugl› Kol›sara Drañena bulo obisce. Tu bula kopa kukuriåanki. U nas bul ›den stari‚ to uþ bulo pred kon›c voöni‚ äkišik zoz Laöpciñu ålovek‚ fabriku mal. Öomu n› bulo do voöni‚ al› mušel‚ geö‚ i tot go osetel Rus i baš scel‚ bo vidzel þe ma äkišik åin i tot še äkošik znašol i pošol do teö zagradi i tak kolo kopi‚ a tot zoz avionom n› mogol. Do kopi ul›covali taaaki kulüki. Tot taki pri-šol ålovek preplašeni!

Ä n› znam‚ z nami Švabi dobri buli. Pametam‚ mi tedi za marñarin iøe n› znali. A voni mali. Ta ked buli u nas‚ co n› po›dli‚ co im ostalo‚ šicko nam ohabeli. Taki velüki toti plehovo kablïki i u nïh marñarin. Znam þe taki dobri bul. Tak zme lxbeli hl›ba z marña-rinom.

Vi vašo dzeci školovali? – Ša geö‚ al› äk z teö ›dneö placi? Ga‚ u Baåincoh zato dosc dobre

bulo. Baåinci dosc dobri buli. Baåinci nam buli naöl›pša parohiä. A Terezku ked zme školovali‚ uþ zme buli u Piškurevcoh‚ tam n› bogzna äka placa bula‚ al› nas barz i od moöogo domu pomagali. Od panocovogo n›‚ bo‚ ocec i mac mu buli u Kriþevcoh pri vladikovi. Ta voni n›. Ga‚ i vladika veceö raz nas pomognul‚ daco.

Maråa še školovala za vospitaåku. Vona hodzela i do Sobotici i do Zombora do školi. A Terezka do Novogo Sadu hodzela‚ geö. Visšu pedañošku zaveršela. A Romko‚ von n› scel hodzic do školi. Von n› scel uåic‚ ta von l›m osmol›tku ma. Na þel›znici robel‚ a teraz ›

28

uþ u penziï. Þel›znica skoreö go dala do penziï‚ bo n› max roboti teraz na þel›znici velüo. N› nagvaräli zme dzeci þe bi še školo-vali. Voni sami nadumali. Sami. Romko n› scel nïäk hodzic. Von gvarel þe von n› budze hodzic do školi. N› lxbel školu. Von volï take robic zoz statkom‚ zoz kurami‚ na polüo i take vol›l. Polüo-privrednu trebal da išol‚ al› zme coška tedi še n›... ta n› išol dal›ö. Al› vec tu na þel›znici išol i vecka še i na þel›znici školoval äk robic poåal‚ posle osmol›tki. To go Sima‚ þec‚ uþ uputel. Tedi še Maråa uþ odala. Ta von mu tedi našol‚ bo i Sima na þel›znici robel perše. Ta vec von robel i uåel.

A co vi robeli na parohiöoh? – Ga‚ buli zme tri roki u Piškurevcoh‚ vecka vladika kupel hiþu

u Vinkovcoh‚ vecka zme tam prešli. Ta vec zme mali Vinkovci‚ Andraševci‚ Andrevci i Piškurevci. Šternac roki zem buli tam. Tam zme buli naödluþeö. Dobre bulo‚ l›m placi nïäkeö n› bulo. To všadzi‚ u tih Andraševcoh‚ Andrevcoh‚ po daskelüo fameliï tam‚ to take äk nïå. Tam n› bulo velüo Rusnacoh. Voni še uþ barþeö pošokåeli. L›m‚ u Piškurevcoh som cerkvu n› pora›la. L›m u Vin-kovcoh som sama cerkvu mušela poraïc šicko‚ bo i tu n› bulo lxdz-oh. Do cerkvi n› hodzel nïhto‚ l›m das štvero‚ pecero.

Hiþa bula velüka‚ trebalo poraïc‚ vše šicko sama som muše-la...äk prava Ruskinä mušela pobilïc‚ a vec u cerkvi šicko. A vec i zagrada bula barz velüka‚ u zagradi bulo velüo roboti‚ al› vec nam zagradu vþali bo nam na zagradi napraveli zñradi. Al› toto šicko u cerkvi co na oltaru to šicko raöbac som mušela. Uþ i u Baåincoh som raöbala. Bo äk þe da povem‚ baåi dzvonar co bul‚ ga von bul i cerkovnïk i šicko. I dzvonar i dziäk. A n›. Dziäk bul drugi. Sivå bul dziäk. Åekaö‚ n›. To u Piškurevcoh bulo. No‚ al› gvarim‚ i u Baåincoh som uþ raöbac mušela‚ bo u Baåincoh tota cerkovnïkova þena n› mogla skoro nïå robic. Åi bula šloñirana åi co‚ ta von trebal da raöbe cerkvu‚ al› vona taka hora bula‚ n› mogla vona nïäk poraöbac‚ ta vecka ä raöbala i cerkvu u Baåincoh.

Pred Kirbaöom bulo naöveceö kerpari‚ n› telüo tepihi‚ ta pred tim še šicko raöbalo‚ a na Lukaåa‚ a to uþ 23. oktober‚ Kirbaö u Baåincoh. Diþdþ‚ blato. Toti kerpari‚ bulo šicko åiste. Vec pri-šli‚ do Srimu še hodzelo na Kirbaï‚ ta zoz šickih bokoh panocove‚ co povem äki toti kerpari i äki tot patos ostal. Pred tim zme šoreli i posle togo znova. To velüo bulo panocoh‚ zoz Šidu‚ tvoö dïdo... Zoz Šidu nam buli naöblïzši. Z nïma zme buli naöl›pši.

29

Panuåitelü bul u Baåincoh‚ Kiril‚ Senka hodzela zoz nïm‚ pa Lela bula zoz panuåitelüom dok še n› oþen›l. Do nas prihodzela i Lelka‚ bula kuma Terezki. Iøe mam i teraz cidulku zoz receptom‚ medov-nïki co mi Lelka prin›sla.

U Baåincoh še pravelo barz velüo kolaåa‚ to bulo goscoh zoz šickih bokoh... bul z Mitrovici panocec Vanåik‚ pa z Berkasova Gerbut. Gerbut n› bul. Bul tedi uþ ›den Ukraïn›c. Ñvozdanoviå. Ñvozdanoviå bul. Salamun bul tedi‚ al› mn› še vidzi n› bul panocec tedi iøe. L›m bogoslov bul. Abo uþ i bul? N› moþem šicko pame-tac. Barz velüo panocove še zišli i vec posle togo znova šicko åuhaö i dovedz do šora. Blato u Baåincoh poznate.

Ga‚ mušela som kuharku tedi volac. Kuharka zoz Šidu prišla‚ bo na Kirbaö zme rihtali tak äk i vše. Xška‚ sarma‚ i praše še peklo i kolaåi‚ torti. Toto ä sama napekla‚ a gvarim‚ na poludzenok zme mušeli volac‚ to mi vašo Beserminüovo preporuåeli zoz Šidu ›dnu þenu‚ ta tota mi prihodzela veceö roki varic‚ a z poåatku som sama dok som mladša bula‚ ta som n› znala dze mi glava. A fironñi znaþe þe n› buli naölonovo‚ al› to šicko bulo platno‚ to trebalo popeö-ñlac‚ a ked dakus peöñlu prigre›š‚ ked poloþiš veceö þiräåki‚ pošlo. Davno bulo bome robota peöñlac. A i raöbac‚ ked diþdþ pa-dal. Ked n› padal ta n› maš u åim raöbac. Bo‚ tota voda n› barz dobra za raöban› bula. A bulo všelïäk. Ah‚ vše bulo åeþko. Vše bulo ro-boti.

Vladika bul‚ geö‚ al› na Kirbaö n› bul nïkedi vladika. Ša šickih pametam. Prihodzeli veceö raz tak‚ al› od goscoh zme naövol›li Beserminüovih‚ bo buli tam naöblïþeö‚ zoz Šidu. Mi še z nïma naö-barþeö shodzeli. A drugih n› tak. Z Berkasova n› barz hodzel pano-cec‚ l›m na Kirbaö‚ a vec tu z Mitrovici n› barz hodzeli‚ bo i to dal›ö‚ l›m na Kirbaö ked prišli.

A prihodzeli panocove pred Velüku nocu spovedac. Prihodzeli. I tedi še mušelo porihtac daäka zakuska‚ dok robeli. A u Vinkovcoh isto zme mali dosc roboti. Tam še kupela hiþa‚ ta toti perši hiþi‚ mur trebalo še vinäc‚ a tot enþelïr... od enþelïra bula kupena hiþa‚ åi vi›dnal þe iøe dok von n› porobi‚ bul das rok‚ åi dva iøe z nami. Enþelïr. Ta von bul tam u tih hiþoh. Ta zme n› mogli mur vibivac. Vecka uþ vladika naganäl panoca þe coþe n› poåina daco robic‚ no ta vecka tot enþelïr višol vonka‚ uþ l›m u teö ›dneö hiþi bul‚ a toti perši hiþi dal‚ ta vecka zme mur vinïmali‚ dzveri vibivali‚ ta vec trebalo robic‚ a n› bulo kogo‚ a trebalo placic‚ ked nïäka placa. Da cerkva daco mala? A vladika n› barz pomaga... To tedi uþ Bukatko

30

bul. A všelïäk bulo. Panocec hodzel do rimokatolïckih panocoh kaþdi dzenü parohiï robic‚ im pomagac. Ta z togo zme þili. Tak pa-metam þe åervena bula dvacec dinari‚ ta toto dobil kaþdi mešac. Zoz tih zme þili pen›þoh. Doma n› mal nïäkeö roboti. Ked n›t nïkogo.

U Vinkovcoh umar panocec‚ vec zme prišli tu do Novogo Sadu. Hiþu zme skoreö kupeli‚ iøe ked moöo rodiåi poumerali‚ ta zme predali u Keresture‚ ta zme tu kupeli. Von umar sedemdzešat dru-gogo. Äaaö‚ ta bulo strašno. Ä bula baš u Novim Sadu dva‚ tri dnï zubi opraväc. I ked som pošla domu‚ öogo n›t doma.Tak pred veåarom. Ked odomkn›m‚ vidzim coška šicko poroztresane‚ n›popomivane‚ åudno mi. A dze þe ›‚ þe go n›t‚ pred veåarom‚ dze pošol‚ ga n› mo-þem znac. Ked raz‚ a von tu. Pridze‚ ta gvari: – Patri co! A ked vono‚ a von šloñirani. Šloñiralo go. Z ruku n› moþe. I usta mu dakus do kriva. Gvarim: – Dze þe ši bul do teraz? Ga‚ bul u apatiki po lïki. Gvari: – Ä gladni bo som n› ›dol nïå‚ ta uvar‚ kromplüoveö xški bim ›dol. Ta som uvarela totu xšku i poveåeral i umil i nogi i umil še i: – Ä idzem l›gnuc. I pošol l›gnuc‚ i ä iøe tam pošorela i ä pošla l›gnuc. Ked vnoci von stanul‚ åu›m coška naraz luplo. Ked stan›m‚ zašvicim‚ a von spadnul. Ga‚ reku: – Coþe ši robel þe ši spadnul. Gvari: – Ga coška som še zapläntal‚ ta som spadnul. I vec som rano takoö pošla do dohtora‚ ta gutorim. I odvezli go do bolünici i vec tidzenü bul. Prihodzela som i puøeli me vše‚ a i lxdze toti z Vinkovcoh co buli daskelüo i voni buli go patric‚ al› von tak uþ bul‚ tak äk da nas n› poznal. Raz ked som pošla‚ pitala som še þe äk‚ voni gutoreli‚ ta pital þe da prin›šem klaöbas i dopisnici. Bo‚ sce pisac komušik... Vladikovi i iøe komušik‚ še mi vidzi. A tedi bul vladika Señedi uþ. Uþ i Bukatko umar. Abo da iøe bul Bukatko? I ä prin›sla toto i toti mu dali i ä åekam þe napiše ta veþn›m toto. I coška n› moþem doåekac. No von uþ tedi n› mogol pisac‚ ta do ›dnogo uglïka tam coška na dopisnicu napisal. Še mi vidzi þe napisal: – Ä l›þim u bolnici. I vec åi iøe daco‚ n› moþ bulo vidzic preåitac. I vecka‚ vsobotu umar‚ takoö. Vec som dzivåatom ävela‚ ta vec ñu mn› prišla Terezka‚ a vec i Maråa. I dok n› umar‚ bulo vše gorše kaþdi dzenü. Dohtore gvareli: – Mi n› zname kedi budze kraö. Ked mu budu toti šloñi prihodzic ›den za drugim ta friško‚ a ked n›‚ ta moþe ostac taki. A vec prihodzeli friško‚ ta tak i umar. I vecka pondzelok zme go tu do Novogo Sadu prin›sli. Reku‚ dze go tam ohabime‚ a mi tu šicki budzeme. Ga mušime go prin›sc dañdze. A do Kerestura n›. Ked som tu hiþu kupela‚ l›m tu mušime‚ ta zme go tu prin›sli. Na skeli iøe. Do

31

starogo temetova‚ a vec zme go iøe do novogo prenošeli. Teraz tri-cec roki. Umar 1972. roku.

Ga‚ sel›li zme. Dal nam vladika kamion‚ mal taki n›velüki‚ a dze tot kamion stal‚ n› znam‚ åi u Mitrovici‚ åi dze‚ coška n› pametam uþ. Ta von nas das tri raz‚ štiri raz privezol. Ked mal kedi prišol ta privezol tu‚ a veckalü domu pošol‚ a vec zaš. Toti stvari še sel›li‚ zoz Baåincoh do Kerestura... šeösc raz zme še sel›li.

Povedzce mi äk åasi posle voöni pametace?

– Ga‚ strašno bulo. Ga‚ i u Baåincoh iøe ked zme buli ta nam naredzeli þe vanïåku masci treba dac‚ þe toto treba dac partizanom. Znam þe sušedovo preöñ dragi mali sina u partizanoh‚ Serbi buli. Ta na tan›ru masci n›sla‚ ta tak zoz loþku nagrabala‚ vþime‚ ta taka tvarda bula‚ tak stala masc gore‚ ta voni dali na tan›ru masci‚ a mi mušeli vanïåku dac. Ta tak. I pisaåu mašinku. Vnoci durkali‚ a to ked vnoci durkax‚ ta še zna þe taki dahto co bi n› trebalo da idze. Ta pisaåu mašinku mali zme‚ ta pitali. A panocec n› mogol‚ co ä znam åi še pravel‚ åi l›m n› mogol‚ še zl›kol‚ ta vecka ä tam z nïma totu mašinku nošela na oblak‚ a ocec gvarel: – Co ši x n› puøela da še rozbila. Oooo! Znam þe x odn›sli i nïñda x nazad n› vraceli. A bula tam ›dna nina Gornäkova‚ ta x vipitovali partizan› koöco za nas‚ a nina tak bula dobra z nami‚ äkaš dalüša rodzina‚ ta vona n› dala partizanom da nas‚ bo i vona unuka mala u partizanoh. Ta voni nas dakus åuvali. A moþebuc i inše daco z nami bi robeli...

A u Titoveö Xgoslaviï dobre bulo. N› rušal nas nïhto. Panocec še n› mišal do politiki‚ ta nas n› mali za co rušac.

Äk vam roki prehodzeli äk ñdovici?

– Ša roboti zme mali bo zme tu koöco opraväli‚ prepraväli‚ ta vše bulo roboti. Vec som dzivki Maråi dakus pomagala‚ u n›ö som bula ked še Romko oþen›l‚ dzeci do školi hodzeli i Vladko i Bo-ris‚ a i vona robela iøe ta som varela‚ a vec posle ked n›vesta mala totu Sašku ta som pošla tam‚ bo trebalo tam pomoåi‚ a vec uþ i Maråa pošla do penziï‚ ta tak. Tak prešli tricec roki. Na sedem-dzešat roki dvoöo iøe unuåata som odhovala‚ Irinku i Sašku. Vše u roboti. Ga i teraz iøe. Zagradku som tam våera pošorela. Iøe mam ›dnu gradku pošoric. Unukom do Kanadi višivam. Vistan›m. Vše som mogla robic‚ al› teraz uþ kolo dzevedzešat i od dzevedzešat‚ teraz uþ vše osetim‚ vše mi gorše. Vše som slabša. Dakus robim ta vistan›m. L›pše ked robim äk ked šedzim. Geö. L›pše. Bo‚ ked

32

šedzim‚ vecka som taka þe anï rušic n› moþem‚ a ked robim äkošik som...

Äk sce doþili Nato bombardovan›?

– Aääö... pametam ked som‚ ga spala‚ a toti avioni‚ ga l›þim na kavåu‚ a avioni vidzim nad nami äk l›tax‚ blïøa še vnoci. Ta všelïäk bulo. Al› zato prešlo. Ked perširaz bombardovali tu Novi Sad‚ voni dvoöo‚ dzivka i þec baš dzeška buli. Na promociï knïþki. Osem godzini veåar bulo. A äki dzenü bul‚ n› znam. Ta‚ baš som išla do hiþi‚ åi oblak zavrec‚ åi co? Naraz mi še dzveri poånx otverac‚ oblaki tresc. Boþe‚ reku‚ co to? Co robä þe tak še treše šicko? Ä sama. I vec kus prestalo‚ o mali åas‚ zaš. I vec l›dvo prišli äkošik‚ ta mi gutorä þe bombardirax.

Htori buli klxåni hvilüki u vašim þivoce? – Co ä znam co naöveceö pametam? Mn› naöstrašn›öše bulo ked

panocec umar. Reku: – Co teraz budzem sama? Baš kumi Lelki‚ bo vona Romka kresecela‚ ta x kumo volali zme‚ ta ›ö gutorim: – Co ä teraz budzem robic? A vona gvari: – Ta toto co i drugi robä ked ostanx ñdovici. A i vona n›odluga vec ostala ñdovica. A bome n› znam co naökrasše! N› znam. Ga‚ bulo i krasnogo i všelïäk. N› znam. Velüo som preþila. I šicko prešlo äk da to teraz l›m bulo. Švidko. Švidko. Ä še i teraz n› åuvstvu›m þe ä telüo roki mam. Anï som nïñda n› dumala þe budzem telüo roki þic. Mn› še vidzi þe iøe n› mam telüo roki kelüo mam. Al› osetim uþ teraz. Äk mi dzeve-dzešat prešlo‚ osetim. Dotlä som n› telüo osetela. Šicko bulo dobre. Al› teraz uþ osetim. I to osetim þe mi‚ þe mi vše idze na men›ö.

Ša n› zadumovala som moö þivot taki. Dzeci še popristanoväli. Uþ som takeö briñi n› mala. Nïkedi som n› dumala ked som bula dzivka þe äki þivot budzem mac. Åi? Aaah… N› znala som. Tedi mi n› bulo…

Co bi vi preporuåeli vašim dzecom‚ unukom‚ praunukom? – Ga lxbim ih baš. Toti dzeci. I gevti u Kanadi ked buli tu i toti

teraz. Osobito unuåku Marinu teraz. Taka obl›sna. Vše nas dva babi. Bo i ä i moä dzivka teraz babi. Cešime še evo u unukoh i višivam i vištrikam i kolaåi im napravim. Evo to ä pravela. Teraz odn›sla Marina polnu pikslu. Teraz våera prin›sla‚ gvari: – Pal›‚ prazna piksla. Rodzeni dnï pririhtu›me. Teraz u max tri rodzeni dnï. Gvari

33

Viktor ked pridze‚ von teraz rošn›‚ a ä‚ reku: – Patri äka ä uþ mala! Vše som menša. A i Irinka mi isto‚ od Romka dzivka‚ vona u Keres-ture‚ hodzi do ñimnaziï‚ ta mi gvari: – Babo‚ coška ši uþ taka malka. N› znam‚ osetim‚ tak me caga do þemi. Tak me caga do þemi. N› moþem še viproscic.

Mam štvero unuåata‚ Boris‚ Vlado‚ Saška i Irinka i štvero praunuåata‚ tu dvoöo Viktor i Marina i u Kanadi dvoöo Taras i Oksana.

Šicko som uþ vipripovedala. L›m n› åu›m barz uþ. Barz n› åu›m. Treba na mn› kriåac. Maråa gvari‚ veceö raz še i gnïva. A ked praunuåka Oksanka bula gevtogo l›ta ta Maråa na mn› kriåi tu u kuhnï‚ coška ked zme vareli. A vona gvari: – Babo‚ ti še vadziš vše zoz babu? A Maråa gvari: – Ga‚ n› vadzim še‚ kriåim na nx‚ bo n› åu›. Vona dumala þe še vadzime. Mi še n› zvikli vadzic. Ä n› znam. Ä še n› znam vadzic. Ä gvarim‚ ä teraz åu›m äk še to vadza. Boþe‚ ä to nïkedi še tak n› vadzela. Nïhto nïkogo n› cerpi. Tedi še cerpelo. Podnošelo. Podnošelo. Ga‚ i z dzecmi dok buli mali‚ Maråa‚ karon-ku! Ä ih nïñda n› bila. N› mušela som ih bic. N› buli taki n›dobri. Äk vidzim äki teraz n›dobri dzeci ›st. Ga da. Pametaš da som ce dakedi bila? Åi dakedi… kedi som ce bila? Al› to l›m tak dakus‚ ga? A i Terezku.

Zdrav› vas sluþelo?

– Ga‚ ä slava bogu zdrava bula vše. Raz som l›m mala upalu plx-coveö hustoåki. Tedi bul panocec Timko u Šidu. N› znam åi za nügo sce i åuli. Von uþ davno umar. Dohtor. Bul z Kerestura oþen›ti. Von uþ stari bul‚ ked mi buli tam.

Al› pametam mox babu. Vona bula hora. Vona vše predla‚ al› lïåela astmu. Mala kanåov taki i zakrila vše z hustoåku i šedzela‚ a uþ bula stara‚ ta mušela viplxvovac furt. Ta viplxvovala. Al›‚ mala i tan›råok. I n› šmela do ustoh toto kloåe‚ tot prah‚ al› vše do togo tan›råka i vše predla. Predla‚ predla. I to znala krašn› presc‚ krašn› tkac. Co ä mam iøe ruånïki‚ to moä baba predla. Moä mac predla‚ al› n› znala tak krašn› äk moä baba. To take krasne‚ cenke‚ cenke i ›dnake. I do šmerci šedzela‚ predla i modl›la še. Vše še modl›la. Vona vilïåela astmu u garåiåku. Garåiåok mala i miši hvosciki vše še ›ö nazberalo‚ ta vecka toti miši hvosciki uvarela rano‚ ta vec prez dzenü vše pila. Moö unuk še oþen›l zoz dohtorku – Švabicu. To uþ bulo po voöni. I vec prišli babu opatric uþ ked hora bula‚ ta x prepatrela‚ ta gutori: – Baba n› umre

34

od astmi. Vona astmu vilïåela‚ al› umre od tumoru. Al›‚ operirac še x uþ n› moþe bo › stara‚ ta muši tak umrec. No‚ tak i bulo. Baba uþ veceö n› plxvala. Al› dotlä mala vše toto pri sebe i vše mušela‚ ked šedzela‚ ked robela daco‚ vše mušela viplxvovac. Osemdzešat ›den rok poþila. Baba krasni roki mala. Ä sebe vše dumala‚ budzem i ä tak dlugo þic äk i baba‚ a ä preþila i babu.

N›t daäkogo speciälnogo receptu za dlugi þivot‚ al› vše šicko naåas. ‹dlo še tri raz na dzenü‚ velüo cesku som ›dla‚ odpoåivala naåas‚ šicko bulo na åas. Ša ä na frištik rano vše cesku. Ga‚ uþ roki tak ›m. Coška som sebe tak vþala tedi ked som poåala mac pricisok. Ta som åula þe dobre‚ reku budzem ä ›sc‚ ä lxbim. I eto velüo roki som uþ. A teraz n› ›me‚ bo n›t. Tot mladi iøe n›‚ a stari uþ n›t. A kuma Meletka dakedi ked pridze ta gutori: – Tot vas cesnok trima.

Äka rozlika medzi þivotom dakedi i tim n›ška? – Äö‚ ä bi n› lxbela u takim þivoce þic äk teraz. Ä volïm gevto

šicko äk davno bulo. Ta to šicko n› dobre‚ še mi vidzi. Ponaglän›! Geö. Ponagläme vše. Ga‚ i skoreö zme ponagläli. Al›‚ n› tak äk te-raz. Teraz veceö. Þeni doma buli‚ ta totu þensku robotu doma robe-li. A teraz þena ma velüo roboti. I robic i doma i zoz dzecmi. N›ška þeni veceö robä äk skoreö. Veceö. Ga geö‚ ked na robotu idze. Coþe. Cali dzenü › n› doma. Äk i vi teraz. Kedi poödzece domu? Coþe moþece doma zrobic? I vistati sce i šicko‚ a treba robic. A tedi to krašn› po šore še išlo. Þena svox robotu robela‚ hlop svox robel. Ä bi n› lxbela teraz þic. N› lxbela bim mlada buc.

35

Leona (1913), Ruski Kerestur

Pripovedajce mi o va{im dzecinstve.

– Narodzena som 9. novembra 1913. roku na sala{u u veprovackim hotare u Ruskim Keresture. Alw, vecka me, gat, prinwsli krescic do Kerestura i tu som zapisana.

U` ked som mala tri roki, mala som dze{ka i sliku lwm som dala do keresturskogo muzex ta n<}da nwt toti sliki, u` som bula oblw~ena po ruski. Znam ked som mala, das pejc roki ta som mala celovu panqsku suknx, barz krasnu, zoz belavima i zoz `elwnima l<scami i z ru`i~kami, i bluznu. Y gvarim, bo`e yk to tedi oblwkali! A mala som lilovu bluznu, taku ripsovu krasnu, a tu na per{oh taku `ovtu recu pri{itu tak na {tiri ugli, a bluzna bula taka, yk mi gvareli – {vabska, taka zoz faltu, zna{, a fartu|ok som mala isto lilovi, taki yk i bluznu, na n<m polno `ovti zlatka napri{ivani i reci. Isto zme {e tak no{eli yk Slova~ki. I moy mac {e tak no{ela, alw moy mac mala barz krasni {mati. Tedi u Madyroh u Avstrou}orskej bulo barz krasni platna. Moy mac mala gatlas-ku zoz ru`ami, pa celovu z celovima, ~arnu z belavima ru`ami, pa z celovima ru`ami. Pa hustki, yka lwm bula panqska, krasni barz mala. @elwnu, pa celovu, pa belavu, pa `aburovu, pa `ovtu, pa mala gatlasku zoz celovim kvetom, pa z belavim kvetom, totu i nw{ka i|e dze{ka mame, totu som odlo`ela, alw {e barz rozpaduw. ^arna gatlaska zoz kvetom, to bula }u ~arnej gatlaskej sukn<. [icko take yk na rukoh vi{ivane. Bo, moy mac mala ma~ohu, ta nw scela da wj dziv~ata, yk vona gvarela, budu zaostati, da povedza `e ma~oha ta im nw kupi. Ta {icko mala co najkras{e. A nw buli taki barz bogati.

Tota moy baba {e odala, moj d<do {e zoz nx o`enwl na {ejsc ti`n< posle `enovej {merci, bo mu ostali {tvero dzeci: nina Borka, dzevec roki, moy mac {ejsc roki, ba~i Dxra tri, ba~i Ynko osemnac ti`n< i baba, pokojnej `eni mac, zara`ena u poscel<. I tota baba {e odala na {tvero dzeci i na pokojnej `eni macer. I|e wj {tiri roki slu`ela na poscel< i toto male dzecko odhovala. I tak ih lxbela! To bula tota baba co Jov}ena Gargajovogo mac. To bula i moy baba. Vona {e vec, ked d<do umar, odala za Gargay a` ked ih {ickih popristanovjovala. Garga< x pi-tal i|e ked ostala }dovica. Ba~i Dxra, macerov brat, bul u Rusi< zara-brovani. Ba~i Ynko {e u` o`enwl, mlad{i brat, alw skorej {e o`enwl, bo Dxra bul {tiri roki zarabrovani. Ta x Garga< pital, ta gvarela: – Y {e nw mo`em odac, da moj Dxra pridze, a da otvori kapurku, a tu n<kogo nwt. Dok Dxra nw pridze, dok {e moj Dxra nw o`en<, y {e nw odam. I ked Dxra

36

pri{ol, o`enwl {e i po{ol i vona das dva roki bula tam na Zbegnqove, u mojogo d<da hi`i u Ilqkovej i vecka po{la do maceri, do babi Kirdovej, tam dze teraz Gargajovo bivax. Vona mala brata, alw ba~i Mitro umar mladi, nw mal dzeci. Garga< {e o`enwl i za{ mu `ena umarla, ta x vecka za{ pital i vona {e za{ odala do Gargay na {tvero dzeci. Ta wj gvarela nina @ulkova, wj brata `ena to bula: – Nino, mi taki yk tot hrobak z hrinu, go~ yke mu gorke ta za{ lwm pojdze do nqgo. Odali sce {e do Ilqka na {tvero dzeci, kelqo sce z n<ma pre`ili!... Moj d<do bul barz dobri, a vecka tri ostatn< roki pil, tak yk n<hto nw pil. Ta tak vona z tima dzecmi scekala, i do maceri, i po su{edoh, i z mox maceru, i sami dzeci u` scekali. I vecka co u` vidumala, opravela na pojd, za kominom, take yk poscel<. I ked d<do i{ol piyni po ul<~ki i lyrmal, a voni {icki na pojd i drabinu vicagli i gotove. Tak `e von nw mogol n<~. Po{ol do komori, ta lyrmal, kri~al, dok nw zaspal. A yk baba gvari, nw osetel {e `e pri bradlw bula druga drabina oparta, ta da prinwsol. A nw mogol, bo bul taki piyni.

U nas {e dobre karmelo, bo zme mali na sala{u i `ivini velqo, i {vin< i kravi, mali zme mlwka, i p~oli, ta zme mali medu, i tak. Toti na{o ruski wdla, to v{e rano {e upeklo u pecu, lwbo krompl<, lwbo kapusti na tep-{i~ki, lwbo ked baba pekla hlwb, ta napekla i belx{i, lwbo kapu|an<ki, ta v{e tak. Dzeci, zna{, bulo hudobnwj{i, a d<do Sabolov, na ul<~ki, tam od Makovskogo {ora na Velqki, dze teraz ]imnaziy, mal olwyrnx, ta ked i{li dzeci zoz {koli, a von v{e vi{ol ta kri~al: – Dzeci, prinw{ce narano hlwba, ta vam poma~am do olwx! I dzeci no{eli hlwba. I y po~ala, alw mi baba nw dala, `e to nw {lwbodno, bo vecka dzeci mali hrasti velqo, bo to olwj nw bul prepra`eni, i|e bul sirovi. Z togo rep~enx {e tedi robel olwj. D<do im lwm poma~al tot hlwb i posolwl i dzeci wdli, buli zadovolqni. To bulo dobre, zoz rep~enx olwj bul barz sma~ni, alw ked bul prepra`eni, von bul i|e lwp{i. Ta, y lwm das dva raz no{ela poma~ac hlwba. Alw toti dzeci co nw mali, co naisce buli hudobnwj{i, ga co mali? Dawdnu {vinqku tam zabili yku zabili.

Nakadzi som mogla, takoj som ~uvala kravi. Ked {e `ito poko{elo na scern<, a vecka u` vw{en< zme ~uvali kravi na lancoh, tak po dilqovoh, y i Jov}en, mojogo oca brat, a {estra bula mala, vona i|e nw. Per{e, rano zme pu|ali {vin< dok nw bulo goruco, ta zme ~uvali {vin<, a vecka u` ked oceplwlo, na dze{ec godzin, dze{ec godzin na wdenastu, vecka zme {vin< zavarli, vecka kravi. Odognali zme na pa{u kravi i vec zme ih ~uvali. Na poladnw, das na godzinu, prignali zme ih domu, napowli, do aklx zavarli i vecka zme poludnqovali, dakus {e odpo~inuli. I ked tri godzin za{ kravi ~uvac do {ejsc, vecka u` po~alo hladnwj{e, vec mi vipu|ovali {vin< za{ na pa{u, ta zme ih ~uvali. Mala som {estru mlad{u odo mnw tri roki.

37

Vona vecka u` nw ~uvala kravi, bo mala sedem, osem roki ked zme u` pri{li zoz sala{u.

Buli tu trojo dzeci Sitkarovo, Melanka i Jov}en, Jov}en bul najstar-{i od nas, vecka buli dzeci u [inki Vislavskovo, co buli bire{e u [inki, ta buli Ykim Vislavskogo i Veruna, vona bula i|e star{a odo mnw, co bula za Andi~ovim odata, a Ykim von mal Irinu Papu}ovu, i von u` umar. I Jov}en i Sitkarovo u` pomarli. A vecka zme preskakovali {trand`ok. Tak zme go zavyzali na kolok, zabili zme wden kol<k ta zme zav-yzali batog, ta wden obracal, a mi preskakovali tot {trand`ok. Na ugoroh zme {e baveli, praveli kolwsa, taki velqki, ta to nam bulo take yk {kola, pa zme begali, pa urucovali kamenq~ok.

Dzevetnastogo roku som po~ala do {koli hodzic u Keresture. Na sala{u som bula v{e dok nw trebalo do {koli hodzic, a vecka som bula u valalw zoz d<dom i babu.

A prave som po~ala hodzic do {estej klasi, ta me vipisali, bo zme i{-li na sala{. Mojomu ocovi vecka, ked d<do ih podzelwl, ta {e mu vidzelo `e to jomu malo, ta zme po{li do Sivcu na sala{ spoli robic `em wdnogo [vaba. Ta som lwm dva me{aci hodzela do {estej klasi. I mnw i mox {estru vipisali. Y nw znam ~om nas vipisali? Ked zme mogli buc zoz d<dom i babu. A ked zme po{li do Sivcu vecka nw znam ~om nas zoz {koli vipisali i mnw i {estru. V{e som {e pitala ocovi `e preco: – ^i nas d<do nw scel? Ga, nw znal povesc. Tak `e y vecka nw zakon~ela {estu klasu, y lwm dva me{aci hodzela, a moy {estra, ked zme pri{li, ta predlu`ela vecka trecu i vecka vihodzela i {estu klasu. Y {e barz scela {kolovac. Bula som barz dobri {kolyr ta u~itelq ]aluska, u~itelq Pol<vka, u~itelq Lazor, {icki hodzeli do mojogo oca da me da {kolovac. A moj ocec gvarel `e von to nw godzen n<yk, bo von to nw godzen placic, von nw ma. A ked {e Joska Gargajova, co ma sto lanci `emi nw idze {kolovac, nw mo`eme mi co mame wdenac lanci. Nw mo`eme. N<yk me nw scel dac. Barz som plakala, y scela pojsc, golwm za u~itelqku. Bula som barz dobri matemati~ar, {icko som dobre u~ela {e. Barz me lxbeli u~itelw i v{e som bula odli~na. I teraz pametam co zme u~eli. Stevan Prvoven~ani znala som donwdavna, sluhaj: Posle Nemanw vladao w sin Stevan, ali Vukan pomo~u Madyra udari na Stevana, kad... Mi {icko u~eli napamyt, {icku istorix, i vecka zme {icko mu{eli vipripovedac. Nw {meli zme vihabic wdno slovo. Taki sistem bul. Znala som dobre serbski be{edovac. Toto co zme ~itali ta zme znali. U~ela sam cara Uro{a, cara Du{ana, knez Lazara, Sveti Savu, togo, Stevan Nemany, gvarim, pa Stevan Prvoven~ani. Tedi Rusnaci nw barz zna-li po serbski. Mi dzeci u` znali, toti co zme do {koli hodzeli. Gevti

38

na{o stari, voni po madyrski, bo voni po madyrski {icko u~eli, po madyrski i be{edovali. Doma lwm po ruski be{edovali.

Hodzeli zme do valalu, na Kra~un, na Velqku noc. I{li zme do malej slu`bi v{e. Z maceru do malej slu`bi, lwbo mac po{la do velqkej, a mi z babu do malej slu`bi. U` ked zme buli vek{i ta zme i sami hodzeli do malej slu`bi. No, y na {ejsc roki po~ala do {koli hodzic. Ta vecka u` zme i{li zoz panu~itelqom do malej slu`bi. Per{e zme {icki i{li rano do {koli, a vecka u paru, do cerkvi zoz panu~itelqom, lwbo panu~itelqku. Bo, nw mali zme tedi lwm wdnogo u~itely. Per{e, u per{ej klasi me u~ela pano~itelqka Petri}alova. Tej Icuki Kova~ovej mac pokojna. U per{ej klasi ked me po~ala u~ic ta pred kraj roka, umarla. Vecka nas dokon~el wj ~lovek, panu~itelq Petri}ala. Do drugej klasi som hodzela }u panu~itelq-ki Rusiynki, zoz Rusi< pri{la, tak yk emi}rant, toti emi}ranti co pri{li yk i dohtor Nalivajko, i apatikar na{, i velqo pri{li. I tot Maftej zoz n<m, co Irina [ov{ova {e odala za nqgo, i bul i|e wden. Ked bula stara Xgoslaviy u~eli zme po serbski, a i po ruski i po serbski. Najvecej po ruski, alw po serbski zme {e u~eli istorix, u~eli zme zemlqopis, yk zme tedi gutoreli, }eo}rafiy teraz {e vola, ~i yk? Vec zme matematiku u~eli po ruski, ra~un mi to gvareli, `e naxtre budzeme mac ra~un i rajzovanw, i to u` bulo po ruski, i {pivanw po ruski, i po serbski zme {pivali, serbski {pivanki. I ruske ~itanw zme mali, mali zme rusku ~itanku, i serbsku ~itanku. A u per{ej klasi zme mali bukvarki. Y u` mala bukvar i tabl<~ku, na tabl<~ki zoz krejdu {e pisalo i z klajbasom tabl<~kovim. Z tim co vecka {e posceralo zoz {pund<x, i to druga doma{ny zada~a bula.

Mali zme sukenki zoz svowj roboti platna. I zafarbeli zoz ~ervenu farbu, lwbo zoz belavu, lwbo z yku, ta nam na{ili sami, mac. Vlwce zme no{eli toti sukenki, a v`ime zme mali bajo~ki. Taku som mala, pametam, ~ervenu bajku, bajo~ku, i {trikan<cu. To u{ite bulo zoz porhetu, take platno bulo, znam `e moy bula taka ~ervena, po nwj bulo ~arni ~ere{n<, a to platno bulo porhetove, take grube platno i bula podlo`ena zoz svowj roboti platnom, a nuka bula vata. Lwbo, ked nw bulo vati, ta polo`eli pa~eski. Ta vecka bulo grub{e, zna{, lwbo vlakno, bo konopi bulo tedi i z konopu {e barz robelo. Toto polo`eli, ta bulo ceplo. Mali zme i {trika-n<~ki, co nam mac sama vi{trikala i bru{l<~ki, sukenki, boto{i. A hodzeli zme u drevyno~koh v`ime do {koli, bo u n<h bulo ceplo, nw bulo `imno, an< zme {e nw {l<zkali. U drevynkoh mali zme slami nakladzenej, <h zme {icki zohabyli u konku. Mali zme {icki ~arapki na{trikani zoz predzi, ta zme nuka u klasi ~arapki obuvali. I boto{i zme mali na{-trikani. No bul wden {triker, Pa{o, ta zme mali dakedi i {triker. Alw, najvecej co sami {trikali na{o `eni. Mali zme i ovci, ta predli volnu,

39

ta zoz tej volni vecka nam {trikali i boto{i, zokno~ki, ~arapki i {apo~ki. Alw y mala oguly~ku, ta zme oguly~ki no{eli do {koli. Tak, baj-ku i oguly~ku zavyzali tu na kark. Y mala taku barz krasnu, pametam, `ov-tu, a po nwj bulo yki{ik ru`i~ki. To mi mowj maceri baba kupela. Ked som mala das tri roki, ta mi tak zavyzovali yk na {ix, a vecka som x no-{ela do {koli yk na glavu. To nw bulo yk husto~ka, alw oguly~ka {e volala. I|e do trecej klasi zme {e po madyrski baveli. Bo zme nau~eli toti madyrski {pivanki vec zme {icki “~ulni,” do kola zme hodzeli. Pilqka-li zme {e, pilqki zme mali po pejc. Labdali zme {e, tak zme po{edali do kola ta zme {e labdali, ta htorej do sto nw spadlo, ta vec {mela do sto pejdze{at. Htorej spadlo do sto, ta vecka druga {e labdala. Baveli zme {e na d`murki, zavyzali zme o~i i krili zme {e. Ked zme {e baveli doma, ta zme {e krili po {opoh, poza slamu, a tot nas glwdal. Labdu zme mali, u` zme mali, alw yki zme mali labdi! Taki `e ked {e v`ime ~esalo kravi, ta totu {ersc {e ma~alo i zakrucalo, {ersc {e z ogrebla viberalo, i zoz konqoh, ta zme mali taki labdi. A ked ce vderela po glavi, ta ci giry ostala. Ta, taki. A pilqki bulo, taki farbeni, taki okrugli, a bulo i ~er-veni i belavi i `elwni, pejc razli~ni. Ta zme {e pilqkali, a mnw v{e o}urovali bo y z l<vu ruku {e pilqkala, y “levak”. Ta y z l<vu ruku, ta som vecka v{e }evtej podbila co kolo mnw, bo vona z pravu, a y z l<vu. A znala som barz {e pilqkac. To toto ked wdnu ruci{, a {tiri mu{i{ v`ac i vec za{ lapic totu wdnu co {i x rucela gore... Per{e wdnu, vecka dva, tri, {tiri. I totu wdnu v{e rucic. Vecka {e tak rucelo za{, ta ked ci {e tak rozi{li, a dva {i mu{ela naraz v`ac, ga? To bulo naisce interesantne toto pilqkanw. Po{edali zme do kola, tak nogi poroz{iryli, ta tu vecka zme {e pilqkali pred nogami, a vecka dalwj, wdna za drugu, a ked mali zme dvo< pilqki, ta vecka i{lo dva {ori, tak `e wdna prestala, druga po~ala, wdna prestala, druga po~ala.

Buli dzeci hori i marli dzeci. Mnw u {tvartej klasi umarli trojo od tej, yk mi tedi volali }u}i, difteri<. Umar Dxri Babynski, tej {estri Josafati macerov brat, umar Emilko Gargajov, umarla Febronka Buryno-va i Irinka [inkova, vona umarla, vona bula taka gorbata. Bula difteriy, buli ~arni poki, buli velqo osipki. Toti dzeci co mali ~arni poki vecka ostali rapavi ked hrasti zo{krabali. Tak `e buli, buli horoti, naozaj `e bulo. Y mala osipki, mala som i toti ov~i poki yk gvareli, no alw, vicagla som {e. Ga, bul dohtor. U vojni n<yk nw l<~eli. Sami `eni, od goru~ki prikladali mokri rendi i tak. Ked zme {e porezali baba vo{la do zagrad-ki, ta natargala {alvi<, ta potlukla, zoz slan<nku, ta nam prikladala. Ked zme palwc zbili isto, baba do zagradki, ta {alvix po{ekala, ta tak na rendo~ku, ta prikladali tak. Vareli nam cibulx zoz ~arnim cukrom. Tedi bul tot ~arni cuker, taki dlugoki, ta ~arnogo cukru do vodi i cibulx

40

porezali, ta do peca. Do gar~i~ka, i vecka pokrivku zoz cestom zamasceli da an< para nw vidze. Togo zme ~ax pili od ka{lx. A vareli i rumencu. Zberali zme po dilqovoh. Sami `eni l<~eli od `ovta~ki, mali dzevec travi `ovti, dzevec kveca `ovti, ta tak ih mi{ali. [ulqovo masci vecka praveli, od gemoro<doh. Nina pravela, ba{ tej pan<matki Duda{ovej mac. Pa pravela andy Petra{kova, pa baba Ynova. Y an< nw znam co i{lo, to z lox {e pravelo, zoz kravskogo. Kladli tot kantarion, kladli volovo hvosti, to bulo `ovte, kladli tot repik taki yki{ik, mal `ovto kvece. Y znam `e i nam baba Ynova v{e gvarela: – Dzeci, nazberajce mi dzevec `ovti kveca. No ta mi glwdali co bulo `ovte. Betel<nka na `ovto kvitla, {icko co na `ovte kvitnw ta {e nazberalo od `ovta~ki.

Na kelqo roki sce {e po~ali dziv~ic? – Ga, na dvanac. Na {esnac som {e u` odala, a dziv~ic {e, zna~i, `e zme

po~ali na pradki hodzic. Per{e zme hodzeli do babi Racpetijovej, na Zbegnqove. Mojo pajta{ki {icki buli na Zbegnqove, y sama wdna bula na Ci}la{ore, ta v{e som hodzela prez ul<~ku, ta som {e i bala, bo tedi bulo i `andare i|e i policaw, nw bulo {lwbodno, lwm do dzevec hodzic. Sobotu i nwdzelx lwm do dzevec, a robotni dzenq do dze{ec, bo zme predli. A zna{ yka to bula predza ked som mala dvanac roki ked som po~ala presc! No{ela som kudzelq na pradki. Y mala taku kudzelq, do {ruba yk tedi gvareli, bo to u mojogo oca buli {tiri {estri, ta baba i|e nini Gan< kupela, ta {ickim slu`ela tota kudzelq do {ruba. Taka bula, nw mala tot tu, lwm mala pal<~ku, a mala lwm vrecenko. Nw mala toto gore i|e napra-veno, yk gevti kudzel< co zme mali poznwj{e. Alw, no{eli dziv~ata taki kudzel<, obi~ni. Se}inq, v{e som sanovala Natalu Bru}o{ovu, bo vona tam z yra{u, a taka bula malka, slaba, a totu kudzelq vlwkla. Ta vecka wj sluga no{el, Ynko Bru}o{ov, bo i von hodzel z nami. I hlapci hodzeli }u nam. Voni n<~, voni {e kartali, na poscelki {edzeli. ]azdiny mala lwm wdnu poscelq u hi`i, tam dze spala. Bula vec poscelka po pec, ta hlapci vec po{edali na poscelku, bo tu nw mali mesta ked mi buli osemnac u hi`i, okolo. Alw, nas an< nw bulo velqo. Na{ih vek{ih bulo {teracec, co hodzeli do Guzderki do }azdin<, na ul<~ku. Tam hlapci n<}da nw mali mesta, v{e buli, se}inq, lwm u priklwce. V{e do nas pri{li, bo v{e bulo vecej mesta u hi`i.

I {pivali zme, i brackovali {e, i prepredali calu noc, a hlapcoh zme nw sceli. Voni {e vec doznali, ta pri{li pod oblak, u` vecka ked zme buli vek{i, ked som mala das petnac roki. No, na {esnac som {e u` odala. A brackovali zme do rana. Predli i prepredali do rana. A brackovac {e to zna~i pravic goscinu. Lwbo, ked dawden znal grac na garmoniki, pri-

41

vedli zme gudacoh, ked nw, vecka ]ovlqovih gudacoh zme privedli, ta vecka gudaci nam grali do rana. Ta to vecka i hlapci i dziv~ata tancovali. ]azdiny nam varela papri}a{. Doma ka`dej mac upekla kola~a, ta zme odnwsli do }azdin< i ka`da zme odnwsli mesa {vinqskogo zoz gordova. Tedi to u gordovoh bulo meso. ]azdiny nam navarela papri}a{. Hlapci sebe kupeli tak vina, kelqo {meli, bo to tedi policaw pri{li, ta patreli ke-lqo to wst, da {e nw poopivax. Tedi nw bulo tak da {e hlapci opivali, lwm {e bili na dziv~atoh. Bili {e, barz {e bili, i pod`obali {e, i u gare{-tu {edzeli i {icko bulo. Velqki u` ked buli, taki, sedemnacro~ni. Ykim Ka{ovskogo bome tri roki od{edzel, pod`obal Jov}ena Bal<ntovogo. Preto `e tot scel lwbo totu, lwbo gevtu, ta {e povadzeli i pobili. A von ukazoval `e x sce tak `e x lwbo domu odvedol, lwbo tancoval zoz nx vecej tanci u kar~mi, lwbo nw dal x drugomu da tancuw zoz n<m.

Do kar~mi som po~ala hodzic na trinac roki. Per{i rok zme lwm do }azdin< hodzeli, tancovali i baveli {e. Ked som mala trinac roki u` zme po~ali do kar~mi hodzic. Y hodzela do Osifki, tu dze Plan~akova kar~ma na Ci}la{ore. To buli Osifkovo. Bula krasna velqka sala napravena nova. Mar}ita <h bula taka yk y, zo mnu hodzela i do {koli, a Irinka bula star{a, vona v{e karti predavala.

Tancovali zme ~arda{, yk tedi gvareli, bo to prave Madyre po{li. Pa zme tancovali polku, vec todoru, vecka ked som mala das petnac roki, vec zme po~ali ruski tanci tancovac, i do {a{u, i hlapci barz kra{nw znali kola tancovac. Mali ostrogi na nogoh, i to voni sami ked po~ali hlap-covski kola tancovac, vecka godzinu nw bulo da dziv~ata tancux, lwm {e na n<h pripatrax, bo hlapci tancovali. Dakedi placeli i gudacoh, alw nw mali tedi hlapci velqo penw`i. Tak, telqo co zaplaceli kartu i das na pogar vina, lwbo sodi, u` kelqo im ocec dal. Nw bulo, bo to i tedi zato bulo ~e`ko, po vojni, bo bula velqka porciy, placela {e od `emoh, od statku, od {ickogo {e placela.

A yk sce svojogo mu`a upoznali? – Ga tak, vwdno zme hodzeli do }azdin<. Dziv~ela som {e {tiri roki do

odavanki. Upoznala som go, co y znam, das pol roka zme hodzeli, a vecka zme {e povin~ali. Take to bulo hodzenw, privedol me domu zoz kar~mi, i ku|i~ko zme stali pri kapurki, ta zme {e napripovedali i gajd spac. Nw pripovedali zme o lxbovi, alw co zme robeli doma, co voni a co mi nw{ka robeli, dze pojdzeme na xtre, ~i pridze do }azdin<, ~i {e vraci, ~i nw pridze. ^i budze na sala{u, kedi pridze. U` an< nw pametam co zme be{edovali, to barz davno bulo. Na yr zme {e pobrali, 10. may 1927. roku nam bula svadzba. Po{vidko som narodzela. Tedi {e nw hodzelo do

42

bolqn<ci. Babica bula. Tedi ked y bula, ta bula [uhajdany babica. Tota nina, na Novim {ore bivali, [ugajdovo, nw mali dzeci. Vona bula z Kocura. Nadqfejova, i vona bula dobra babica. Moy mac {e na sala{u porodzela. Na sala{ privezli babicu. A y doma, tu u maceri. Irinka na {tiri godzin rano {e narodzela. Babica ve~ar pri{la i do rana pri mnw pre{edzela, nw po{la dok {e dzecko nw narodzelo. I takoj rano do krestu go odnwsla. Takoj mu{eli dzecko do krestu odnwsc, rano na {ejsc u` bula u cerkvi, u` {e dzecko okrescelo. Y dala meno. Ä scela Senku, a von gvarel `e nw sce Senku, bo tedi bula wdna Sena Ma}o~ova taka na glasu u nas, taka bula pusta, mala i frawroh i {icko, taka, yk rozpusna, taka `ena bula. Ta nw sce Senku, da budze yk Ma}o~ova, no ta y gvarela vecka naj budze Irina, ta bula Irinka.

Po Kra~unw, u decem-bru, moj ~lovek {e po-horel. Y po{la do vala-lu sobotu zoz na{ima, zoz maceru. Voni osta-li u valalw, a y pri{la sama na sala{, na ko~u. Ked som pri{la, a von stal tak oparti pri hl<ve. Stanula som zoz ko~om, a von sto<. A y gvarim: – Co`e sto<{, co `e nw vipraguw{? Gvari: – Nw mo`em. Tak me nogi boly `e {e nw mo`em ru{ic. Patrim, nogi zapuhnuti, y}od stupki, po kolwna. I y vipragala kon<, odvedla ih do hl<va, dala im wsc, von po{ol do hi`i. Das o tri dn<, na{o pri{li. Gvarim: – Vlado hori, mu{ime pojsc do dohtora. A von isto mal macer

ma~ohu, co nw dzbala za n<m, mo`ebuc von mal i skorej toto {erco take slabe, alw to n<hto nw dzbal. Zna{, ocec yk ocec, yk na{a su{eda gvari: –

43

Otac ko kolac, a kolac ko i dru}o drvo! Tak, ocec nw dzbal, a mac an< telqo, bo ih v{e mer`ela. I ba~ika, togo vladiku co i nw{ka `iw, i jogo. Vona mala i|e dvojo svojo dzeci. I tak `e mi pri{li do valalu, do mowj maceri i do oca i tu von horoval dze{ec me{aci. Ba~i pri{ol, odvedol go do Za}rebu, do bolqn<ci, alw i tam nw bulo pomoci. Umar u Za}rebu. Od {erca. Vw{en<. Irinka mala pejc ti`n<. Prinwsli zme go domu, alw to u` bulo 1931. roku.

Y mala osemnac roki ked som }dovica ostala. Osemnac me{aci zme buli pobrani. An< dva roki. Von bul wdenasti. Y bula trinasti. Von nw mal an< dvacec roki ked umar. Y od tedi }dovica i v{e som z Irinku. Vislu`ela som i jogo d<dovi i babi, dzevec roki som im slu`ela, tam pri Ynka, @i-dovi, d<dovi Kova~ovi. Nw ostala som pri svo<h rodi~oh bo takoj drugi rok, Irinka nw mala an< dva roki, pri{ol d<do Kova~ov, yk mojogo ~loveka d<do: – Gibaj, bo {e baba pohorela. Bo, i voni nw mali u` n<kogo. Mali dva dziv~ata, mox {vekru, vona umarla, i druga dzivka co bula u Korpa{a odata, umarla. Tak `e tot ba~i Korpa{ov Jov}en vecka po{ol do Dxr-dqova, tam mu bul unuk. A unuka bula wdna nina Prov~ijova, vona mala {escero dzeci, an< vona nw scela, an< voni x nw sceli, bo dze `e zoz tima dzecmi do tej hi`ki. Tak `e d<do pri{ol po mnw. Y po{la, dumala som, pojdzem, baba {e pohorela. Baba u` mala osemdze{at {ejsc, a y po{la, ta som ostala dzevec roki. Baba umarla 1936. roku, d<do umar 1940. roku. D<do mal dzevedze{at {ejsc roki ked umar, a baba mala dzevedze{at. I y tak <m slu`ela, a dziv~e bulo u maceri mowj. Dohodzela, vecka ked u` po~ala do {koli hodzic, ta u` bula dakus pri mnw bo da wj nw dalwko. No vec u` baba umarla. Baba x barz nw cerpela. V{e. Tota, yk dzecko bula nwsta{na, ta po karscelqoh, po lavkoh, na lavku. A vona v{e: – Co hodzi{ po tih zvi{koh, zidz dolu, bo spadnw{! A v{e na nx kri~ala, ta vona vec nw scela tam buc. V{e be`ala do mowj maceri. Nw scela u d<da.

44

D<do mal osem lanci `emi. Voni buli barz hudboni ked y do n<h po{la bo dali tomu {ov}rovi Prov~ijovomu, tej unuki, da im robi `em, da im dava komencix. A von `em v`al, a n<~ im nw dal. Taki buli hudobni ked y po{la, `e y z domu no{ela da max co wsc. Vecka od nqogo d<do v`al `em, ta moj ocec robel zoz trecogo totu `em, ta vecka zme {icko mali. I kravu som vecka kupela, i {vin< som karmela i mali zme {icko co treba. Moj ocec totu `em dobre robel. I y hodzela na polqo, u` ked som mogla ih ohabic. Dok som nw mogla babu ohabic, bo x trebalo zn<mac, ta som nw ho-dzela. Vec u` ked baba umarla, d<do mogol sam. Do ostatku hodzel. I mali zme {icko: zagradu som mala, ta som {icko sadzela do zagradi, mala som `ivini. Mali zme `ita, kukurici, {vin<. Pra{ata som kupela, kravu, ta som i mlwko predavala su{edom, tak `e som mala i dinarka.

Pametace Per{u {vetovu vojnu? – Ked vibila vojna 1914. roku, y calu vojnu bula zoz maceru i zoz

ocovima {estrami na sala{u, a `eni robeli, bo nw bulo hto. No, bulo Rusoh tedi, velqo. Tedi i u nas bul, ked y bula dzeci, sedemnastogo roku, ked pri{li emi}ranti tu, Ukra<nci buli zapravo, wden Viktor, endwl<r. Na{o hlopi buli u vojni, ta vecka tih Rusoh rozobrali `e bi robeli, bo nw bul hto, to sami `eni ostali – ked bula vojna. Alw, von se}inq bul endwl<r, ta von nw barz znal an< robic. Alw nau~el {e. U Sitkara bul wden Mihal, von bul ti{l<r, ta von barz znal toti hlopski roboti. Viktor {e bal i od konqoh, se}inq. Alw, na{o `eni {e nw bali, nini mojo, ocovo {estri. Ta tak zoz n<m, ta {e porobelo {icko. To barz bulo ~e`ko, bo to bulo velqo roboti. [tiri roki {icki hlopi, i moj d<do i|e bul u vojni, i moj ocec i ocov brat. Moj ocec mal {tiri {estri, a i|e lwm wdna bula odata. Nina Lisogo. Alw i vona bula u nas, bo bula katona~ka. Buli na sala{u – sami `eni. Moj d<do mal 50 golqti `emi, alw mal sedmero dzeci, ta to dok {e rozdalo, nw u{lo {e n<komu bogzna po kelqo. Alw nini robeli {icko. I orali.

Moj ocec vecka bul ranwti, ta bul u Pe{tu u bolqn<ci. Vecka u` ked pre{ol do Subotici ta pri{ol domu 1916. roku na urlab, alw mu ruka bula zavyzana bo mu bulo prave plwco odbite, {icko. Nw mal toto ybluko. Po-{ol, isto, do Subotici, ta kupel ma{inu. Bo, ko{eli z rukami. Zna{ to ked to das petnac lanci `ita, ta to barz velqka robota bula, alw kupel ma-{inu ta yko{ik z wdnu ruku, kon< buli mocni, ta yko{ ko{el. Ko{el i [vabicom, bo i [vabi buli {icki u vojni. Vecka {e nina Lisogo nau-~ela, ta vona {edzela na ma{ini, ta ko{ela. A Viktor von lwm vyzal toti snopi. Nau~eli go vyzac. Mi prescerali porvisla. Yk dzeci zme v{e no{eli zvyzku na hribce, i ked som {e odala, ta som v{e mala zvyzku na

45

hribce i {erp pod pazuhu. Trebalo i nakladac i vecka porvisla presce-rac. I Irinka moy prescerala vecka u` dakedi. No, tak gvarim. Vecka u`, 1918. roku prestala vojna. Tedi zato ked bula vojna gevta {vetova, ta u nas nw bulo taka glad velqka, nw brali tak toto yk ked bula teraz tota Druga {vetova vojna, ked bula tota velqka obaveza i ked {e bralo {icko. Tedi nw bulo tak. Tedi mali lxdze zato, co sebe vihovali toto mali. Alw, to sami `eni co vihovali, bo to hlopoh nw bulo, hlopi {icki buli u vojni. Od sedemnac rokoh. Ked mali sedemnac roki u` po{li, a do {ejdze{at. Ta to bulo barz stra{ne.

Na veprovackim sala{u sce {e zgvaryli zoz [vabami? – Gej, tam zme buli zoz [vabami. Skladali zme {e zoz [vabami.

Kra{nw barz, barz zme kra{nw `ili... Na{ sala{ bul u veprovackim wdini wden. Kolo nas buli {icki {vabski sala{i: Amentovo, Polin}erovo, Nunsovo, Sajflijovo, {icko buli kolo nas lwm {vabski sala{i. Alw voni nw barz buli na sala{u. To bire{e buli, Rusnaci. Alw bulo i [va-boh. [a ked togo Adama Polin}erovogo pod`obali posle vojni, Serbi zoz Pinqvic, wdni dvome braca barz kradli kon<. Jov}ena Petqovogo zabili tedi, voni, Jov}ena [inkovogo pod`obali, ranwli go, a Amentovogo Adama, na{ su{ed ba{ tam bul, barz pod`obali. Serbi po{li }u Adamovi popoladnx, von oral, von nw mal velqki sala{, nw mali bire{a, voni sami robeli totu `em, risare robeli. Moj ocec prave bul doma, von i|e i po vojni bul u bolqn<ci, u Subotici, alw u` 1919. roku pri{ol domu tak na dlu`ej. I|e mu ruka bula povyzana, tak pametam. A voni po{li }u nqomu, Adamovi, popoladnx, bo mal barz krasni kon< taki {ar}i, da im preda. A von gvarel `e kon< nw na predaj i voni go ohabeli, a ve~ar ked vipragal, voni pri{li, povyzali mu ruki i nogi i tricec dva raz go pod`obali zoz no`om. Popragali kon< i po{li. I{li prez Kerestur. Ba~i ]abor Badarka bul tedi naredn<k i lapel kony, ked kolo op{tini be`ali. Alw voni tak gnali `e von spadnul kolo kony ta pu|el. I voni po{li do Pinqvic. A tot Adam... moy mac vi{la vonka, to bula w{enq po Per{ej {vetovej voj-ni. Y {e tak n<}da nw bala. Y {e tak nw bo<m barz, naisce tak n<~ogo. Alw som {e tedi tak bala! Mala som tedi, dzevetnastogo roku, {ejsc roki. Tot wden najmlad{i, to buli krado{e Serbi zoz Pinqvic, vracel {e i odvyzal mu ruki, bo voni dumali `e von vikirvavi do rana, ta n<hto nw budze znac `e hto. A Adam sebe odvyzal nogi yko{ik, i vecka i{ol do nas i kri~al: – ]abor ba~i, ]abor ba~i! A to bulo cma, u` {ejsc godzin. Moy mac vi{la vonka gvari: – ]abre, hto{ka kri~i yk spod `emi. Psi na{o be`ali tamadz dze von kri~i. Von bul das dvasto meteri od sala{u, nw bul u` dalwj. Spadnul do brazdi. Ocec moj vi{ol, i za psami. A von tam u tej brazdi

46

skirvaveni {icok, dze go d`obali v{adzi krev ~urela. I pametam yk go prinwsli do hi`i. Moy mac fri{ko plahtu, ponqvu, i andy Melana i|e bula u nas, pokojna, ba~ikova, mojogo oca bratova `ena, i vona bula tam i zoz ormana, vinyli i po{trigali totu plahtu tam na pantl<ki i ocec v{e: – Lwm go sciskajce, lwm go sciskajce... A mnw poslali do Vislavskogo, wd-ni goni na [inkov sala{, `e: – Be` po ba~ika Vislavskogo. Ocec gvarel `e go sam nw mo`e vo`ic do Veprova~u bo z wdnu ruku nw mo`e an< dobre popragac an< n<~! I y po{la, y tak be`ala, y {e tak bala tedi, `e ked som ubegla do Vislavskogo, ta mi zavarlo be{edu. A baba, a andy Vislavskogo: – Galw co ci, ga Levonko povedz, ga co ci? I voni nw mogli }u mnw dojsc do slova, ta me z}rabeli obidvojo ta do nas pri{li zo mnu, ba~i me nwsol na hribce. A‚ Adam u` tam lw`al, u` go na{o povili, andy i mac i ocec, kelqo mogli. I vecka ba~i Vislavskogo takoj slami do ko~a, moy mac perinu i zaglavki, ponqvu, plahtu, i odnwsli voni go do Veprova~u. Ocec i ba~i odvezli go na ko~u. Ostal `ivi tot Adam, alw v{e taki bul hudi. Mo`ebuc w i teraz `ivi u Nwmeckej da}dze. Nw, nw mo`e buc `ivi, bo von mal tedi das 17 roki. Mac mu teraz das pred petnac rokami umarla, stara Amentany ostala u bolnici. Ga, nw. Bo moj ocec i|e x hodzel opatrac, a ocec u` 25 roki yk umar. Alw ba~i Badarka ]abor, naredn<k zoz Kerestura, xtredzenq or}anizoval ekipu, i hlopoh policajcoh velqo, i z Kuli i z Veprova~u, pooblwkali {e do civilu, i na konqoh po{li do Pinqvic. Obkolwli sala{ tih Cernynskovih i ba~i ]abor, yki von bul visoki ~lo-vek, strogi taki v{e, pita {e ~i max kon< predac. A bul yk d<do doma i tot najstar{i brat. Ga, `e max, uvedu go tam do hl<va, a tam toti {ar}i Amentovo. Voni vecka {icki {e poshodzeli i do~ekali, ked gevti dvome pri{li, {ickih troh zagare{tovali. Vecka toti dvome mlad{i i stredn< buli osudzeni na do`ivotnu robix, a togo najstar{ogo obe{eli u Vepro-va~u. Ga ked Jov}ena Petqovogo zabili. Jov}ena [imkovogo pod`obali, ba~ika Jov}ena, a Petx zabili. Togo Petra, tu na Makovskim {ore co bi-vali takoj, tota malka hi`a. Toti Petqovo od Katon~ika kupeli. @ena mu bula hroma, vona bula Bru}o{ova Veruna. Lxbu Bru}o{ovogo ocova {estra.

Tedi barz velqo okradli lxdzoh. [mati, {icko. Ci}anw. Ci}anw buli najvecej zoz Bodyn, zoz Dironx. Pametam, okradli ^orbovih, ninu na{u Makrenu, ked {e odala, {icki {mati wj vinwsli. Okradli Bru}o{ovih, okradli na{ogo Jov}ena, okradli D`ud`arovih. Barz velqo lxdzoh okrad-li, do ~ista, z hi`i. Na{ogo Ynka Ilqkovogo okradli vodnw. Ko{ic po{-li, okradli, i|e i dzecku u kol<ski zoblwkli perinku, i toto odnwsli, {icko. A povidnw. Voni bivali na Zbegnqove, tam na Ceglyru zagrada im i{la, ta prez Ceglyru. Su{eda Plyska~ka gvarela `e ked na poladnw {vin< u n<h bula napo<c, n<~ nw bulo. Vona n<~ nw vidzela.

47

Pametace Drugu {vetovu vojnu? – Y mogla nastradac. Mo`em ci vipripovedac. Tedi ked Sekickiy zabi-

li, mi po{li z mo<m ocom lamac na Sejki. To bulo 1943. roku. Pojdzeme, a y ~uwm `e co{ka su|i, toti hlapci {e pozlwkali: – To Isa Sekicki. Gvarim: – Iso, {ta radi{ ovde? Y go poznala, bo u Verba{e Irinka hodzela z Ilijom do {koli, i tam zme buli na istim {ore i bivali. Erdel<, co go posle zabili ked ih vidal, vi{ol z kukurici ta gvari: – Ma{ daco wsc? Bo zme barz gladni. Ocec gvari: – Mam, co zme sebe v`ali. Voni ~ekali kogo{ik i|e z Dxrdqova. Nw Vladu Erdely, alw togo co go vecka tu dze{ka na Bilej, ~i medzi Verbasom, zabili. Y gvarim: – Iso, idzce otadz bo nw-dobre prejdzece. Voni go ~ekali, alw go nw do~ekali. Ocec gvarel `e idze-me domu, nw budzeme lamac. Erdel< vi{ol, naprez nas, gvari: – Baran co`e idze{ domu, teraz {i pri{ol! A ocec gvarel `e i|e `elwna kukurica, ta i|e nw budzeme lamac, dakus zme narubali ta idzeme domu. A y na rano gvarim maceri: – Nape~eme hlwba, i upra`eli zme koguta i slan<nu som im odrezala i na bici}lu i odnw{em im wsc. Ked, a Erdel< za{ z kukurici: – Dze idze{? A y gvarim: – Do Veprova~u. I y po{la get a` tamadz dze {e skrucovalo i vracim {e, ohabim tam bici}lu u yrku i po kukuricoh nazad, tadzi do nas... Gvarim: – Iso, idzce otadz, bo vas tu lw{ux. Uda vas tot ~lovek. Idzce! I zabili go tam na Sejkoh. A` tam na Berekovej dze{ka, bl<zko pri be}elx. Gevtogo ranwli, a wden scekol. Wden prepl<val yko{ik be}elq i po{ol. Erdel< udal, i vecka pri{li, obkolwli totu kukuricu na-{u tam i tam ih vlapeli. Ked pri{li partizanw, ta Erdely zabili na yra-{u. Tam ba{ dze bul fodbal, tam w pohovani.

Buli zme u Tor`i mobilisani. Buli sedemdze{at zoz Kerestura, nw hla-pci, alw mladi `eni. Do Tor`i [vabi po{li, alw nw {icki, privezli tristo {ejdze{at ranwtih zoz frontu i buli rozporedzeni po hi`oh. Buli 17 pavilqoni u tih velqkih {vabskih hi`oh. Y bula z Melanu Buherovu i zoz Mar~u Homovu. Vona gavari nw zna, nw pameta. Ta yk nw pameta{, gospodi! I wdnu Serbkinx zoz Sentivanx, Lolu yku{ik pametam. Vona u` tam bula, tota Serbkiny, wj zmena po{la, x nw pu|eli. I mi buli ba{ u Tasterovej hi`i, mali zme tricec {ejsc ranwnih. Barz buli toti lxdze hori i ranwti. Najvecej buli Madyre zoz Senti, otadz, z Banatu... I to n<~ nw bulo, n<yki l<ki. Dohtor, wden wdini bul tu zoz Petrovaradinu. Alw n<~, an< fatqoli, vicagovali zme toti {vabski perini z ormanoh, ta zme drali. Zna{, n<yk, n<~ogo nw bulo, ta {e toti rani v{e zal<peli ta {e odralo, ta krev ~urela i stra{no. Mi nw vareli, mi wdli vwdno z tima katonacami co u` mogli {edzic za stolom, a toti co nw mogli ta zme im no{eli. Pomivali zme sami. Ta zme po{li raz zoz Melanu Buherovu na pojd na ~u-tki bo zme sebe vodi grali. Ked zna{ idzem, ta wj gvarim: – Melan, tu

48

co{ka dupka! A vona {e gn<va `e v{e mi co{ka dupka. Pojdzeme dolu, a y gvarim komandirovi, wden Sava bul zoz Banyluki, `e tam na pojdze wst yki{ik ma}azin, `e wst dva pojdi, co{ka dupka. Y troh ~i {tiroh kato-nacoh ranwnih, prerucame toti ~utki, i Melana pri{la, `e naj otvory toti dzveri, a voni nw otvory bo ~i nwt tam [vabi. Gvarim: – Ta dze vam [vabi, pomarli bi [vabi, co plwcece. Ked mi otvorime, a tam `ita, das pejdze{at meteri, a na tim `itu das dzevec van<~ki masci taki po pejdze{at litri, slan<ni, an< nw znam kelqo boki, {unki, {icko... I voni to vibrali vonka i gvari Sava: – Sve ~emo dati u kuhinx. A y gvarim `e masc nw idze. A von vi|irel na mnw o~i. Pri{ol dohtor, a y mu gvarim: – Totu masc treba rozdzel<c po pavilqonoh, treba ranwnikom rani mascic, da {e toti rendi nw l<pax na rani. I zna{ yk {e toti rani vecka po~ali go<c od tej masci? To {e kra{nw zasu{elo, to {e hrasti napraveli, i odpadovali, i to {e l<~elo. Vecka drugu ~i trecu noc, y de`urna, toti ranwti dawden {pi dawden joj~i, a y na oblaku, tak {edzim, ta {e pripatram. L<pi taki gusti nasadzeni, raz ~uwm `e po yrku, co{ka {e caga. I pridu, lavo~ku zme mali tam pred Tav{tera na dra`e, trome [vabi zoz tima ma{in}everami i be{edux po {vabski. Y, co budzem, fri{ko, n<~ amfur otvoreni na|e`ar, n<~ an< wdnogo voyka, an< n<yka stra`a, n<kogo, wden wdini oficir bul co obihodzel pavilqoni, tak dakedi vnoci ~i dawden nw umar. Mnw teraz treba prebegnuc prez amfur bo treba zobudzic komandira. I von bul ranwti do peti. Prebegla som amfur, {ircom otvo-reni, a toti {edza tam, alw dakus dalwj ta me nw vidzeli. Gvarim: – Savo, Savo, brzo, [vabe su tu! A von sko~el ta be`i na dragu. Y go cagam na drugi bok. Sto<me tam obidvojo, voni be{edux. Nw razumim an< y, nw razumi an< von. Gvari: – Idi mi po pi{tolq. Za{ mu{im prebegnuc kolo amfura. Prinw{em mu {i{tolq. A voni n<~, {edza i be{edux. [vetla poga{eni, alw oblaki nw mo`e{ zaverac bo ~uc. Sava {e od{melwl ta {e ozval: – Dru}ovi, {ta vi ovde tra`ite? Sko~eli i po~ali {trelyc, alw |esce `e nw do hi`i, alw do luftu. [ickih nas mogli tam pozabivac. Von das dva raz opalwl za n<ma, i voni scekli. Vecka zme doznali `e nw po{li {icki [vabi, `e su u kriptoh u temetove. A y hodzela tam. Vidzela som, dva kripti otvoreli. Y po{la na ru`i, reku, katonacom ru`i prinw{em, co`e, da golwm dayku radosc max. Ta mi vecka zabranwl. U tih kriptoh bulo i slamy~i i pokrovci, i {icko, zgarnuti kosci na gromadku. I tak y bula u Tor`i {ejsc me{aci. Drugi {e zmenqovali, a mnw nw sceli pu|ic. Pred Velqku nocu, yk zme po{li na yr, ta do w{en< u` {e i lamala kukurica, dok {e nw rozi{li {icki ranwni u Tor`i. Dostala som i pohvali tam i kojco. Vecka som nw mu{ela an< hodzic na toti mani-festaci<. Bo, po Tor`i i{li, ta {pivali, kri~ali, i katonaci u` htori mogli, slaveli...

49

Bula wdna Se}e{ova taka co ked bula vojska u }imnazi< u Drugej {vetovej vojni, ta vona {e zoz n<ma barz trimala tam. Tak vecka `e x na nosilkoh vinwsli otamadz z }imnazi<. Tak x virobeli `e umarla. Ga nw silovali x, vona sama po{la. Vona... ga silovali x. Bula yk poray~ka, zna{, u tej vojski. Partizanw buli. Vojska bula, ta. To bula Melana Se}e-{ova. Gany bula za ba~ikom Makajovim Mihalom, odata, {estra wj. Ykim mal Irinu Pa{ovu, brat wj, voni na Lejoh bivali tam, dze teraz Ma}da Prov~ijova. To tak pre{lo, ta. Rusi buli opasni. Ked buli tu, Rusi buli opasni. Voni, {icko robeli. ]abor Yn~ijov, von bul i zavarti, i pobil {e z wdnim Rusom. Von bul doma, na koncu, ta wden bul tam oficir, scel silovac... Ta pobil {e z n<m, vecka bul dakus i zavarti. ]abor. Vecka po-{la do {estri, tak `e pre{lo. Rusi ked pri{li do nas, i{li z konca, i vo{li das {ejscme, i wden oficir, i vidzel `e y sama doma, i rozkazal mi naj varim ~i papri}a{u ~i co, a gevtih {ickih vignal. Po{li do su{eda, do D`ambasa. A y dziv~ecu gvarim, vona bula tu: – Be` ti po babu do Plan~aka. Yj yk {e nagn<val ked baba pri{la, an< nw wdol. Baba bula u dzivki, u Plan~aka, tam na Lejoh, toti dva sala{i Plan~akovo co buli. Pre~itala som go, takoj som go pre~itala nakadzi tih vignal.

A bulo `eni co nastradali! [a tota Ma}da Racmi{kova, vona vo`ela nw znam ~i [vaboh ~i Rusoh, ykih{ik do Tor`i, ta x na ko~u silovali. Vecka {e odala za togo Ynika Vinajovogo, ta vecka mala dzecko. Ked {e odavala, u` bula get. Y wj bula sva{ka, ta zme {e ~udovali, z na{u Verun-ku, `e ~om `e nas toti nini nw dopu|a, bo voni nam kumovo toti Vinajovo buli, an< ked {e mloda i{la preblwkac, an< ked {e i{la mloda ~epic. Toti nini zoz nx, Barnany i Sitkarka. I o me{ac {e toto dzecko naro-dzelo u Vinay. Yni gvarel `e von x sce, alw dzecko nw sce i kuma tak gvarela. No ta tak, dzecko bulo u wj maceri i umarlo das o me{ac. Nw znam co, nw budzem pripovedac bo nw znam `e co bulo. Bulo v{el<y~ini, zna{. Vona gvarela. [a mac wj znala, i ocec, alw nw povedli, scela da {e oda, alw nw trebalo. Bo tot ~lovek vecka, tot Yni, do {merci bul ubiti. Alw u` tak bulo. V{el<y~ini bulo ked Rusi pri{li. I [vabi buli }adi, go~ [vabi nw buli natelqo. [vabi lwm tedi ked scekali ta barz buli opasni i kon< brali. Das tri raz buli u Keresture kon< brac toti co scekali z Fil<pova, a co nw mali kon<. Toti co mali svojo kon<, ta scekali zoz svo<ma, a gevti pri{li do Kerestura ta brali od lxdzoh. Yj bo`e, kelqo raz som be`ala na bici}li, lxdze lamali, w{enq bula, a y kri~ala z bici}li: – Nw idzce domu, vracajce {e nazad! Vracajce {e nazad! [vabi pri{li kon< brac. Raz zme pri{li zoz Marx Sopkovu, tri dn< zme buli na Brestovcu po kukurici, hlwba nape~ic. Ve~ar, a kon< u` po{li. A Rusi ked pri{li, isto. Kon< im barz vistali, ta mwnyc sceli. "Lo{adi menyc". Voni ohabe-

50

li svojogo, takogo co nw mogol u` hodzic, a v`ali dobrogo kony. A na~ `e ci taki <h? Lxdze nw sceli an< primac. Tot nw stanw, tot zdohnw... Y na{u wdnu kobulu v{e krila. Ta do plwvn<ka, ta do zagradi. Ked som u` vidzela `e Rusi do {ora, a y fri{ko Malku, ta do zagradi. Tam zme mali {emen-covo konopi, ta som tak na nx yk kopku nakladla i zavyzala. Tota kobula tak ~utela, `e an< nw sforkla. A druk, prave som scela isc na polqo, ta ko~ na dvore i sersan na druku, a voni `e “lo{ad”, a y reku `e nwt, ga evo u hl<ve nwt. A kobula skrita. A tot sersan tu `e sto< odkedi kon< v`ali. Ta som mu{ela ci}an<c. A ozda som x dze{ec raz krila, i za~uvala som x. V`ali nam tri kon<, alw co mo`e{. A ked raz i{li Rusi, i{li po kaldermi, a dzeci be`ali: – Rusi idu, Rusi idu. Raz Irinka tu z wdnim Rusom, na ~ejzi. Pitali {e `e hto ma {ena, mi mali tam kus u plwvn<ku, a vona privedla Rusa da mu da {ena bo mu konq bul gladni. [edla zoz Rusom do ~ejzi, ta gajd... no i gat, nabral sebe. Pri{li na kapurku `e dajce nam vodki. Y }u studn< ta kan~ov, ta vodi im odnw{em, a von virucel tot kan-~ov, `e nw sce takej vodki. Y nw znala co to vodka, y dumala `e vodi sce.

Tedi zme, ked buli partizanw u Srime, ked na{o hlapci po{li, velqo robeli: gnwtli zme galu{o~ki, ta rezanki, {trikali zme boto{i, {icko katonacom. Tota nina, Melana Ivanova, vona to no{ela dze{ka do Srimu. A vecka nam Srimci pri{li vignati, ta zme ih vitrimovali. Voni po{li do Veprova~u, bo Veprova~ prazni bul, [vabi po{li, ta vecka toti Srimci Miklo{ev~anw {icki bivali u tim valalw, a mi im davali wsc, no{eli zme im. Kelqo zme mali, i mi tedi nw mali bog zna co, alw zme davali. Nw lwm do nas, v{adzi pri{li. Pri{li po {tvero, cala familiy. Na{im Girjovatim <m lwm d<do ostal doma. Andy pri{la zoz {tverima dzecmi, ba~i Mikolu zabili u` tedi, ta lwm adny pri{la zoz dzecmi. Bivali u Veprova~u, alw do nas hodzeli ~asto, ka`di drugi dzenq. Hlapci. U` im mac kuru dala, u` im slan<ni odrezala, kelqo bulo. Ga ked od vojni scekali. Tam bul front takoj za Miklo{evcami, takoj za <h zagradu, za {orom. Ta <h vignali. Voni nw scekali. Naredzeli <m `e voni mu{a visc bo front budze prez valal. Ta mu{eli visc otamadz. Voni {e {icki vraceli, lwm u` ked front pre{ol. A ba~i stari ostal, voni go nw zabili, lwm ga~e zabili, bo ga~e mu ostalo doma. Voni na konqoh tadzi pri{li, a ga~e ostalo. Von go na vodu vivodzel na valov, a tedi ba{, prez <h zagradu, prez dvor kulqki lwtali. [icki im oblaki buli povibivani. Alw ba~i gvarel `e von stari, von z domu nw pojdze, naj go zabix, ta ostal doma.

Irinka hodzela do madyrskej }imnazi< dva roki, a vec treci rok a` u Verba{e. Y po{la zoz nx, bo y bula tedi hora na tuberkolozu, nw mogla som robic, v`ala som sebe dva dziv~ata, Mar~u Lisogo i Josku D`unqovu, pokojnu, ta buli u nas na kostu. [vabi tedi scekali i pri{ol Loc,

51

direktor, vnoci lupal mi na kapuru `e: – Idzce z dzecmi domu, scekajce, bo Rusi pridu! [vabi {e barz od tih Rusoh bali. Von nw po{ol, jogo zabili u Verba{e. I y, gat, co budzem, gajd rano, reku idzeme, {icko zo-habime i idzeme pe{o. Ynko Biylo{ov tam u su{eda bival, pri{ol zoz zajdu, zoz perinu, zoz zaglavkom, zoz plahtami, zoz {ickim. Bo, budze no{ic. Y gvarim: – Ta ruc tu, idzeme, hto `e ci budze no{ic? Dojdzeme na kraj Verbasu, D`ud`arovo stoy obidvojo z kuferami. Gvarim: – No{ce toti kuferi do poznatih. Idzeme po kaldermi. [vabi idu, scekax, na kamionoh, na ko~oh, ta {icki `e naj idzeme z n<ma. Voni dumax `e i mi scekame. Zastanovyx nas, a y gvarim: – Dzeci, i|e nas dayk vojska odve`e, idzeme mi kri`om! Idzeme prej}a, kolo `elwzn<ckej dragi, tamadz po dilqove, nw po kaldermi. I dojdzeme do Kuli, a Vlado D`unqov, Joskov ocec gvari `e bul na urlab, ta idze! Gvarim mu naj nw idze n<}dze, `e [vabi scekax, naj ostanw, naj {e vraci domu, na sala{! Po{ol, n<}da {e nw vracel. Zabili go dze{ka. U Pe{ti tedi bul, nw znam ~i bombardovali, an< n<hto nw zna `e dze stradal. U` z Kuli do Kerestura po kaldermi, ked zme u` buli, das pri D`unqovomu sala{u, idu D`ud`ar ka~mar, Yn~i pokojni, Vitomir, Ynko Davidov, vecka ocec jogo, idu naprez nas. A Ynko, Vitomirov ocec, yki u` bul, {al< {e `e gvarel `e naj {e nw starax, `e ih Levona privedze. A voni idu za mnu, se}inyta, {icki y}od ovci... I Vlado Kanxhov, Vitomir Bodyncov i Irinka, Slavka Kanxhova, vec Mar~a pekarova, Ynko Biylo{ov, Femka D`ud`arova, Mi`o D`u-d`arov, co dohtor teraz u Sloveni<. Tak zme pri{li do Kerestura.

Vecka bula shadzka `e otvori {e }imnaziy u Ruskim Keresture. I po-kojni Bakov `e na ykim teraz sceme yziku da {e u~i. ^i ruski, ~i ukra-<nski, ~i serbski? A y zoz ninu, pokojnu, stanula ta gvarim: – Ruska }im-naziy, naj {e po ruski na{o dzeci u~a, naj budze ruska }imnaziy. Drugi tam stanuli `e po ukra<nski, treci `e po serbski, bo to in{ak nw mo`e buc, bo teraz serbska der`ava, pa po rosijski. A Bakov tak klypkal `e: – Dobre, dobre, ruski, naj budze ruski. I vecka tak ostalo `e ruski. U }imnazi< to bulo.

Po vojni {e po~alo slavic Per{i maj, Osmi marec, alw na{o lxdze zato robeli, zna{. To dutyni nw robeli, toto nw robelo, u cerkvi panocec na{ bul tu i|e Se}edi, von v{e slu`el slu`bu rano, za vojsku, bo gat bul Per{i maj. No, Per{i maj, von gvarel `e to dzenq roboti. Zato, lxdze robeli, i{li na polqo. U valalw nw {veceli, u varo{u nw znam. A {kolyre i{li do {koli, {veceli, mali yki{ik tam zabavi.

Spomli sce ~e`ki ~asi obavezi. – Obavezi buli barz ~e`ki, po Drugej {vetovej vojni. Mi yko{ik i|e

dobre `ili bo totu `em co y mala, Irinkovu `em, to bulo dva lanci, na

52

totu zme nw mali obavezu, bo hto nw mal do pejc golqti, tot nw mal obavezu, a hto mal vecej yk pejc golqti mal ~e`ku obavezu. [icko mu{el dac, i `ita, i kukurici, i {vin<, i ovci i|e mojomu ocovi naredzeli, alw zme ovci do tedi n<}da nw mali. Ked zme zaklali {vinx, ta {i mu{ela dac tricec kili masci, mu{ela {i dac mesa, u` kelqo odredzeli z wdnej {vin<, ta nam lwbo ostalo pejc kili lwbo nw ostalo. A voni tam buli dok {e robelo zoz {vinx. Ked {e tla~elo, pri{li }u ma{ini, ohabeli nam pejc meteri `ita na hlwb. Na osobu ohabyli meter osemdze{at kili `ita. No, co`e to? Gevto {icko v`ali. No voni placeli yko{ik tam toto `ito, to der`ava placela, alw tedi bulo nwdosc an< za porcix. Ta lxdze barz ~e`ko `ili. I vel< lxdze buli u gare{tu pozaverani. @e nw mali za obavezu vidac, nw mali u` za co kupic. Bo, toti lxdze co mali na predaj, yk tam na{ su{ed Vislavski, von mal pejc golqti `emi, robel i cudzu `em, ta predaval po pejdze{at {tiri ezri lxdzom meter `ita. Za obavezu lxdze kupovali, bo nw mali dosc zoz svojogo, kelqo odredzeli. Ta to bulo barz ~e`ko, lxdze barz ohudobnwli. Vecka `em pobrali. Po~ali `em brac. Y bula i u gare{tu zavarta u Kuli. Nw bula som dlugo, lwm wden dzenq. To bulo preto `e mojogo ~loveka bratnyk, scekol do Madyrskej. Von bul u Sloveni<, mal tam yke{ik imanw, tam go [vabi zavarli. Ta ked vignali Slovencoh, ta vignali i <h. A von pri{ol zoz gare{tu ta ih tu prena{ol. Vecka ih otadz na{o vibavjovali `e voni avstrougorski gra`danw, ta zme im kresceni pisma posilali. No, vecka voni scekli do Madyrskej, a mi u n<h u Verba{e bivali ked moy dzivka hodzela do sedmej klasi }imnazi<. Ta gvareli: – Levonko, tu andy Etela ma taki barz krasni stvari, odnw{ ti ih do Kerestura, ta ked bi {e u` buli daraz vraceli, ta da im za~uvace. No, ta y nw v`ala. Y v`ala lwm dva natkasn<ki, bo som nw mala dze polo`ic, i v`ala som wden kanabelq. A u nini Sopkovej, tam na Kurtim {ore dva poscel< i pirna}i i spalqny andqova. A u strika buli ormani, u panoca na parohi<. Y gvarela `e: – Ga striko, mo`ece daco priyc, tu taka velqka parohiy? Gvari: – Mo`em ormani, bo mi treba za kn<`ki. Ta naj stoy kn<`ki u n<h, ked bi {e vraceli dakedi. No, alw, hto{ka udal `e mi to prinwsli. Ked nina umarla, {ov}ra zavarli. Bogati buli. Vecka pri{li po mnw, `e y mam skriti stvari. Y im takoj gvarim `e nw skriti, bo zme ih vezli prez cali Verbas, po vidnw, i prez calu Kulu na {pediteru, na tej prikolici, wden ~lovek privez, von mo`e po{ve~ic. Alw voni mi nw vereli, ta me odnwsli do Kuli i mnw i ninu Sopkovu. Ta me rano vipitovali `e yk to, bo {ov}or u` tam bul, ta von gvarel bo go mu~eli, `e to u nas. No mnw n<~ nw robeli lwm me vipitovali `e co mam. Y im gvarela, i voni popisali i vec das o tri me{aci voni pri{li po toti stvari i odnwsli do Kuli {icko. I mala som wdnu ladu, u nwj sudzini polno

53

plehovo. Ta kojyki miski, tanwri, gar~ki, {icko toto, ta `e mam yki{ik escaj}? Reku: – Escaj} nw mam n<yki, alw mam u wdnej ladi sudzini na pojdze na{im. Vi{li voni zo mnu na pojd, mo<h {ickih ugnali do kuhn<, nw {meli visc. Moj ocec i moy {estra prave kupeli sersan novi na kon< na va{are. A voni {e lapeli za tot sersan. Reku: – Sersan nw odnw{ece, bo takoj vas teraz odvedzem do togo majstra co zav~erom na va{are u nqgo kupene. Moj ocec go prerucel prez banti. A voni glwdali motor od avta. Bo, Gomzovo buli bogati ta i|e u starej Xgoslavi< mali avto. A avto bul u {opi u Gomzi, alw motor z nqogo bul vinyti, ta voni glwdali tot motor, ta i ~utki prerucali na pojdze i plwvu u plwvn<ku i {icko. Gvarim: – Motor nw najdzece, motor nw u nas. Alw, pitajce srbobransku op{tinu. Tam von. Drugi dzenq yk Gomzovo po{li, voni {icko odnwsli, do wdnej lo{ki, {icko bulo popisane co odnwsli. No ta yko{ik som tedi vibavela i sebe i ninu Sopkovu. Nina, se}inq, nw znala po serbski. Tak zme {e {meyli. Per{e x uvedli nuka na vipitovanw, a vona im gutori po ruski. Vona mala seperator za mlwko. I mala perini, ta <m gutori po ruski. A tot besni, bo x nw rozumi. Crno}orec, co bul, ~i Serb, ga nw znam hto bul. Voni prave tedi pri{li, gat nw rozumeli n<~. Vecka pri{ol `e naj y idzem ta naö im povem `e co vona ma. No ta som im povedla ta nas pu|eli. A mi nw mali an< dinar, bo nam nw dali v`ac. Di`d` padal, tak lyl `e strah. A y gvarim: – Ga, dajce nam, yk `e pojdzeme, patqce, {icko nam nogi budu mokri. U ~arapoh zme buli obidva. Alw nam voni nw dali. Vecka zme na dra`e stretli Senu Nascikovu, totu Vislavskogo, ta nam dala na kamion. Tedi nw i{ol avtobus.

Raz som bula na vipitovanx ked kri` tot zoz Kerestura, zoz stred dragi, pri op{tini, premescali. A striko na{ nw bul doma, ked go volali, ta vecka me volali `e co bi Se}edi povedol ked voni tot kri` prelo`a. A y gvarim: – Se}edi bi n<~ nw povedol, bo vam nw mo`e zoprec ked go prelo`ice. Tot kri` tam sto< odkedi Kerestura, po n<m {e vola Kerestur, bo kerest Madyre gvareli, a tedi buli tu Madyre, bula Avstrougorska ked kri` kladli. I vecka ked `em za{ brali, ta Mihal Belakov me povolal, i {icki, `e kelqo mam `emi, a y {e tak nagn<vala bo y nw mala n<~ `emi tedi na sebe ta som gvarela: – Y mam {icku co po nwj hodzim. A von gvari: – Ciho budz, nw budz besna, bo pojdze{ do gare{tu. Naj idzem, i moj d<do vo`el na nqgo cegli, ta i y mo`em dakedi u n<m od{edzic dakus. Ta tak zna{, to bulo barz, barz ~e`ko. Ka`di dzenq ci zakukoval, ka`di drugi-treci, D`ud`ar na kapuru, ~i {vin< natili da ih odve`u. Lxdze a` zamikali kapurki, u` {e nw mogli otresc, naisce. A nw mo`u {vin< zatic za tidzenq. Bo, i|e im nw dosc ~e`ki buli ked ih vidzeli. Ta ka`di tidzenq ih hodzeli opatrac kelqo {vin< natili. Ga reku: – Z ~im? Z totu

54

kukuricu co sce pobrali? Tak, zna{, i vadzeli zme {e, i {icko bulo, tak v{el<yk. No, y mojogo oca n<}da nw pu|ela da idze tam na toto vipitovanw. V{e som po{la i v{e som {e z n<ma posperdala.

Od mojogo oca `em nw v`ata bo nw mal velqo. Alw `ito v{e {icko, kukurica, vecka {vin< co vikarmel. No, kravu lwm wdnu ylovku nam v`ali. [vin< v{e. I ovci razpisali, ta mu{eli zme dac ovci, go~ zme nw mali, ta som u Verba{e u Lalickogo kupela dva ovci ta zme dali. Bo zme mu{eli ovci dac za obavezu, go~ zme nw mali. Ozda znali, bo moj ocec v{e tak wdnu ovcu, wdnogo sikana, kupel baran~e, prez `imu, a vecka prez lwto go dal }u xgasovi dok nw viro{nw, ta zme o{trigali volni na co nam treba, a ovcu ocec predal mesarovi. Ta tak, y nw znam ~i voni dumali `e mi mame ovci, bo xgas do nas zahodzel pre totu wdnu ovcu co zme davali na pa{u.

@ili zme zoz platna, zoz konopi. Toto `e zme velqo predli. Y ba{ gva-rim, y nw znam yk to toti na{o `eni {icko poscigli. Bo, konopa mu{ela {e porobic {icka do lama~ki, bo vecka u` i{lo {e lamac. Konopa {e `ala u av}ustu. To ka`de mal konopi. Hto nw mal ta i{ol z risu na`ac sebe, ~i pejc kri`i, ~i {ejsc kri`i, u` kelqo. To {e z dze{atogo `alo. I y wden rok bula bo nam pobilo. Kamenwc nam pobil konopu, ta `ali zme u wdnogo Serba, tam zoz Irinu Medw{ovu. Ta som sebe {ejsc kri`i za`ala. [ejdze{at kri`i som mu{ela na`ac da budu mojo 6 kri`i. A to nw bulo an< velqo, bo zme mogli orobic osem kri`i. Tak sedem-osem kri`i, to bulo tak, normalno za `enu. Alw zme mu{eli do lama~ki to {icko porobic. Mu-{eli zme totu konopu vimo~ic, visu{ic, vitrec, znova namo~ic, viprac, zomlwc, vi~esac, na pokrovci {icko pospu|ovac i vitkac pokrovci do lama~ki, bo to bulo do Kulynskogo va{aru. To bulo za w{enq oblw~ivo za toti penw`i. [icko {e mu{elo nakupic za toti pokrovci. Grubi bluzni, grubi boto{i, ~arapi, grubi, yk zme tedi no{eli, toti ~arni zbivani. I tak hlopom isto. A veckalq zme po{li lamac, dok zme vilamali vecka do postu {icko presc. Ked po~al velqkonocni post vecka tkac. Tkali zme platno, mehi, ru~n<ki, tkali zme partki. Ga, {icko zme tkali. I preda-vali. Ked Irinka u` i{la do trecej klasi }imnazi< ta som raz na piycu u Zombore predala osemnac plahti, ponqvi, grubi, svowj roboti, co som wj porihtala ladu. Vec u` som mu{ela. Ta som drugi rihtala. Tak `e zme ca-lu `imu hodzeli na pradki i predli do postu. Vec u posce zme tkali. Do Velqkej noci, do Kvitnej nwdzel<, {icko mu{elo buc potkane, bo vecka u` trebalo {e rihtac }u Velqkej noci. Na yr trebalo toto platno bil<c. I toti ru~n<ki, kelqo tam vodi trebalo no{ic. Baba na{a {e telqo vodi nano{ela. Mi vec u` po{li na polqo a baba pol<vala na gumnw, kol<~ki nabiti ta tak {e zohabelo, na toti {tan}li platno {e prestarlo. Platno bulo na latoh ta, lwm {e pol<valo zoz {itkom. Pejdze{at raz na dzenq

55

trebalo pol<vac ked bulo goruco. Bo {e su{elo. Bulo, mo`ebuc po dze{ec, po dvanac falati platna, bo to i mac predla i y predla, ka`da ked zme mali {tiri, to bulo dvanac falati, to bulo prez cale gumno. Lwbo u zagra-di, na betel<ni dok bula i|e mala, na travi. @eni, se}inq, toti co nw mali zagradi ta su{eli na dra`e. Mali nabiti kol<~ki, ta platno pred muri-kom, ta na dra`e pol<vali platno i su{eli. Baba Oleksova raz, na koncu, su{ela na dra`e, vidzela som, bo voni nw mali tam velqku zagradu. A u gumnw kuri, ta vecka kuri }aladza po tim platnu. A vona na dra`e, sebe na-bila kol<~ki, ta na n<h, na dra`e su{ela platno. I vecka zme platno ka~a-li, na rifi, to kupovali Madyrki, Serbkin<, voni nw tkali tak velqo i voni to kupovali. Mehi barz kupovali, bo, gat, trebalo mehi za `ito i za {icko ta zoz konopi zme praveli penw`. Y mox dzivku lwm z konopi vi-{kolovala. Y nw mogla in{ak.

Buli sce an}a`ovani `eni, u AF@, u dobrodze~nih akcijoh? – Buli. Nam Regakova andy bula tam yki{ik predsednik, alw mi to da ci

povem nw barz dzbali. Mi tak praveli, gnwtli galu{o~ki, {trikali zme i no{eli tej Melani, vona `e da odnw{e, alw toti shadzki zme nw sceli. Nw mogli zme tej and< Regakovej cerpic. Zna{, vona pri{la zoz Srimu. I barz scela `e naj mi idzeme tam na tot front, no{ic tim hlopom. Mi gvarime `e mi nw mo`eme. Zrobime {icko, toto nw mo`eme. Tak `e mi yko{ nw fermali x. Sami na svox ruku, co zme mogli ta zme zrobeli, a co zme nw mogli, ta zme nw.

U Keresture bulo `e pre Informbiro odvodzeli? – Znam vel<h, po tri roki od{edzeli. A bulo i na Golim otoku. Lxbo

Rama~, pokojni, co bul panocec, von bul lwm preto tri roki u Po`arevcu `e i{ol, i|e i mox bici}lu v`al‚ od {estri, od Mar<, a Karolq Mi{kov, pokojni, vi{ol od nini Petqovej, ~i od nini Kren<ckogo, na Velqkim {ore, i gvarel wj `e mu{i dac telqo i telqo `ita, i {vin< i nw znam co. A Lxbo stanul zoz bici}lu ta gvarel: – Ga, odkadz `e vam da ked nw ma? I zato tri roki u Po`arevcu od{edzel. Jogo ocec u` bul tam zavarti u Po`arevcu pre obavezu. @e nw vipolnwl obavezu. Velqo lxdze tak buli pre obavezu, `e nw vipolnwli obavezu. Pokarali go `e bun< lxdzoh, `e lxdze mu{a dac a von bun< lxdzoh, odgvary lxdzoh da nw dax. Za Goli otok nw znam hto bul z Kerestura lwm Ynko Erdelqov. Nw znam za drugih z Keres-tura, nw znam. Ynko Erdelqov co posle bul yki{ re`iser na za}rebskej televizi<. @iw i|e. Mar~u D`unqovu mal, von bul na Golim otoku. Wden. Z Kerestura nw bul n<hto drugi. To tedi {e an< nw gutorelo, an< nw znali lxdze, an< nw sceli gutoric. D`unqovo, an< nw sceli gutoric. Bul, an< nw

56

znali dze w. Alw u gare{tu buli barz velqo pre obavezu: Ba~i Mihal D`unqov, na{ svat Rama~, ba~i moj, mowj maceri braca, ba~i Ynko, ba~i Dxra, ba~i... Velqo bulo, gvarim, toti co nw mogli vipoln<c, nw mali penw-`i kupic `ita, nw zrodzelo {e im telqo kelqo im pitali.

Gvarice `e sce svox dzivku {kolovali zoz predzi. A nw mala dayku

stipendix posle? – Nw, nw, an< zme nw pitali, an< nw znam ~om. N<}da. Per{u i drugu klasu

som bula zoz nx u Verba{e, tak `e som v`ala i toti dziv~ata, ta voni placeli wdzenw, co zme mali z domu zme no{eli. A vecka u` ked hodzela do Kerestura, toto co som mogla {mati som wj parala, mojo {iroki sukn<, ta som wj {ila. I Gan~a Fejdijova wj {ila, ta zme {e v{e vadzeli, bo vona scela kratki, a y nw scela. Y mala barz velqo {mati, v{el<yki i {tofovo. Mala som i lilovu i `andarovu kamenkovu i menyci kojyki. A vecka som wj kupela, dze{ka u Veprova~u bulo, belavu bli{ovu i ~ervenu bli{ovu i yku{ik pe~inkovu. U` ked po{la do Beo}radu, ta nw mala sandali ta zme hodzeli cali dzenq po Beo}radu, ta zme wj kupeli bili sandali za sedem ezri, a ezer dinari kirix placeli na me{ac. [icki penw`i co som mala ta som dala za sandali. Ga, mu{elo {e kupic, ked nw mala. Nw bulo n<yki. Na boni zme kupovali, alw trebalo i penw`i, nw lwm boni. A ked velqku maturu zakon~ela ta scela mantil, bo go nw mala, a n<}dze nw bulo n<ykogo {tofu u dutynoh. Ta som na{la u wdnogo {najdera u Verba{e {tof drapovi, taki krasni bul zato, tak do kla{a i{ol. No ta za spodok som dala mox menycu suknx. Osemnac ezri dinari tot mantil bul tedi. An< nw bulo n<~ogo.

A ked {e {kolovala u Beo}radze ked zme po{li stan per{i glwdac, ta per{e bula u Amalki Grubenqovej, dva me{aci, tam som placela penw`i, ezer dinari na me{ac. I sama {e hranwla. No vecka zme na{li dze{ka u profesora. Za ezer dinari zme {e powdnali, alw som mu{ela u wdzenx namiric. Ta som ka`di dva ti`n< i{la do Beo}radu. No{ela som brocak na hribce u zajdi i muki, pasul<, krompl<, mesa, i slan<ni, i co bulo. Yk lxbeli na{u slan<nu, strah! I to ked som po{la, takoj na vagu, i merali, i takoj rahovali ~i wst do ezer dinari, ked previ{elo ta bulo i na drugi me{ac, ta to bulo zato barz stra{no. A vecka zato, drugi, rok, u` vecka bulo yko{ lwg~ej{e. To bul pejdze{ati rok. Tedi Beo}rad prazni. Raz zme {e tak {meyli: vodzela som ninu Badarkovu, Natalki Se}edijovej macer. Telqo som x nagvarela: – Gajde, poce i vi do Beo}radu! Ta y do togo Beo-}radu u` bim na d`muraco znala pojsc, a vi nw pridzece! Dziv~e wj per{i rok bulo tam. A to zna{, i tramvajski {ini rozrucani i {icko, a vona n<}dze nw bula, n<}dze n<~ nw vidzela tak `e rovno pripovedala: – Patqce,

57

svaho, patqce. I po{poci {e, i cap. Gvarim wj naj patri pod nogi bo spadnw, ta {e potlu~e, zlame daco, ta co z nx budzem robic? Do}malo, za{ {e po{poci. Zoz zajdami. A tam {icko rozrite. Idzeme domu, a pe{o zoz Kuli, bo nwt avtobusa. A vona gvari: – Znace co, odlamme mi konari, ta toti kufri na hribet tak na konar, pa vec lwg~ej{e nam budze no{ic. A wj kufer spadnw, ta v{e na peti spadnw zoz tej pal<ci. Vona idze, idze, ta gvari: – Ganqo, sce{ }ospodx? Tak zme {e {meyli sami zoz sebe. Vona, se}inq, n<}da vecej nw pri{la.

Hodzeli zme v{adzi, i do Sarawva olwj predavac, zoz slune~n<ku co zme mali doma. Dostavali zme za slune~n<k co zme sadzeli, olwj. N<~ zme, se}inq, nw zarobeli, bo zme lwm po dinar drag{e predali yk bizme go doma predali. Do Banyluki zme masci no{eli. U Mikoli mesara zme kupeli taku pakovanu na ladi~ki. No, tam zme zato dobre pre{li, alw to bulo pred Kra~unom, ta zme kupeli ybluka, wdenac ladi~ki, bo tu nw bulo, ta da budze ybluka na Kra~un. Barz velqka `ima bula ta nam toti ybluka u va}onu zmarzli, abo voni zmarzli dok ih zoz Kuli na sankoh vezli do Kerestura. Tu nam zmarzli. No, ta zato mi popredali toti ybluka zmarznuti. @eni kupovali bo nw bulo to an< wdno ybluko na Kra~un, lwm zizi. Zizi zme vec kupovali, lwm toti taki u me|koh. To bulo u Madyroh. I|e bulo u Ver-ba{e. Posle o{lwbodzeny nw bulo n<~ogo. Znam `e zme mali prespac bo nw bulo gajziban. U Vara`dinw to bulo. I po{li mi dva na totu stan<cu, n<kogo, vojski polno, lwm mi dva `eni. To bulo ba{ po o{lwbodzenx, a y wj gvarim `e y tu nw budzem spac. Ve~ar zme do{li na {ejsc godzin, a mali zme gajziban a` xtre na wdenac godzin. A tam polno vojski. Po{la {e y pitac kedi wst gajziban do Kri`evcoh. Tedi tam bul preosvy|eni Bukatko, {estra Dioniziy, yj yk {e nam zradovali. A {estra Venymina takoj per{e ko{arku: – Prinwsli sce nam hlwba? Y gvarim: – [estro, mali zme hlwba, alw nw dumali mi tu an< prisc. Vecka {e Natala tak radovala `e som x odvedla! Ostali zme i|e wden dzenq, bo zme sceli i|e pojsc do Bwlovaru na orehi, alw zme nw na{li ta zme nw prinwsli do Kerestura. U Kri`evcoh {e nam barz zradovali, a to i tam bula u Gorvat-skej tedi barz velqka hudoba, nw mali an< hlwba an< co wsc. ^arnogo hlwba lwm wdli, voni v{e zato tam wdli ~arnogo hlwba. U vladi~estvu v{e {e na prosto, alw bul dobri, a, po vojni, tedi yki{ik sama otruba. Pobrali im tedi {icko co mali, `em, vladi~estvo co malo, buli hudobni. Mali zme tam yku{ik kromku ta zme im dali. Nave~erali {e z nwj, i vladika, {icki. Prespali zme, buli zme rano na slu`bi i vecka zme po{li do Bwlo-varu, po toti orehi. I draga {e nam viplacela i zarobeli zme dakus. Ta tak, mu{eli zme v{el<yk bo nw bulo, ~e`ko bulo barz. Vel< `eni {e tak znahodzeli `e vareli, predavali vajca, velqo predavali i hodzeli i do

58

Beo}radu i do Subotici i do Zombora. No, y do Zombora na piyc hodzela lwm predavac platno, ru~n<ki i take. Za totu robu {e ~ekalo na Ruskin<, gej, a dok buli [vabi i|e bar`ej, bo mehi barz kupovali, zna{, ta, na{o `eni mehi tkali, bo [vabom trebalo mehi. [vabici nw predli, nw tkali. I ru~n<ki barz kupovali i plahti, platna, ta sebe toti ponqvi, plahti {ili na poscelq.

Hlopi }azdovali z mawtkom, alw to barz malo bulo. Po vojni barz malo bulo zoz `emi. I po gevtej Per{ej {vetovej vojni, rodzelo {e i nw brali obavezu, alw bula barz velqka porciy, ta lxdze nw mogli odplacic, ta ih, yk zme to tedi gvareli, rekverirali. Bo`e, yke to bulo i {mihu. Velqka Korpa{ka, co zme x volali, na Velqkim {ore, po{li wj popisac {icko. Zoz op{tini bul yki{ik pisar co hodzel, a vona, ked wj popisali i pirw i {icko, z}rabela, u` vona mala porihtane, rozparala zaglavok ta mu na glavu zdzala. Nw znal co robic, da {e zafojtoval {icok u tim pirx. A vona gvari: – Na, ta {e zadav u n<m ked sce{ mojo pirw, tu ci. Ta bulo v{el<y~ini, v{el<y~ini bulo. A co mo`e{, `andare, policaw hodzeli, bili, y {e kelqo raz stretla z n<ma. Alw, ked Ivan bul naredn<k tedi naisce bul {or. Tedi n<kogo, n<kogo policaw nw bili. Von nw dal, y {e zoz n<m kelqo raz stretla tu na Miklov{ovej ul<~ki, ga lwm {e mi pital: – Dze {i bula tak dlugo, vidzi{ `e pre{lo dzevec godzin? V{e me pu|el. Ivan {e nw vi`ivjoval, nw, nw, Vladov ocec. Bul naredn<k, bul roki, tedi bul {or.

Buli sce dakedi hori? – Yk dzecko, y bula barz hora. Bula som hora na tuberkulozu per{e 1942.

roku. [ejsc `eni zo mnu hodzeli po inekci< do dohtora i sama som ostala – {icki pomarli. A nw bulo an< l<ki, bo to bul 1942. rok, nw bulo an< peni-cilinu, nw bulo n<~. Zoz kalcixmom nas dohtor Nalivajko l<~el. Pametam yk som, mo`ebuc, uvredzela lxdzoh, bo som raz po{la do apatiki inekci< kupic i tam bula moy {kolska pajta{ka, Gany Toma|ikova, voni isto tam dze{ka bivali u Rezakovej ul<~ki. Yk i y bula hora na tuberkulozu. Hodze-li zme vwdnak po inekci<. I vona pri{la kupic inekci<, a nw mala dosc penw`i, ta wj apatikar nw dal. A y ~ekala {or, a vona {e obracela, taki slizi, a y hvacela od nwj tot recept ta gvarim: – Dajce wj! Apatikar gvari `e nw ma dosc penw`i. Mala vona penw`i, lwm nw mala dosc. Hibelo wj tam ~i osem dinari, ~i kelqo, nw znam. Tak som {e nagn<vala, a tam {edzela Kren<ckany i Makajka pokojna, de|arka i ba~i Ilqkov, an< dzeci nw mal, {icki }azdin< co mali po tri sala{i, ta yk som stanula }u tej tez}i ta gvarim: – Skorej }amila prejdze prez iglovo u{ko, yk co bogati vojdze do carstva nebesnogo. Bar`ej som podumala na apatikara, `e wj nw mogol dac

59

pre toti osem dinari? Ga nw hudobni w, a y ked som {e obracela, yk i mnw dal l<k apatikar, a Makajka stanula ta gvari: – Barz {i nas uvredzela! A y gvarim: – Y {e nw ~uvstvuwm `e som dakogo uvredzela! I zaplacela som wj. Vona hudobna bula, prave {e odala, nw mala dzeci. Za Cmarovim vona bula odata, bula moy para, vwdno zme do {koli hodzeli u {tvartej i piytej klasi. Y {e vil<~ela. Dostavala som inekci< za zavapjovanw plxcoh. Y mala i kavernu otvorenu, i pila som yki{ik l<ki. Tedi Rus, dohtor nas l<~el. Von barz dobri dohtor bul. Gvary `e bul taki durn<sti, zoz dzecmi hodzel po dra`e z kuku, cagali go na konqoh, alw mnw vil<~el. Tedi {e l<~e-li Gany Toma|ikova, umarla, Febrona Burynova, umarla, nina Mar~a D`u-nqova, i vona umarla. Hto i|e hodzel? Nina Joska, no vona zato po`ila dlu`ej. Alw Gany i Febrona umarli tedi i|e dok zme {e l<~eli. Vecka som mala hron<~ni katar. Sedem roki som mala pregany~ki stra{ni. Vi-l<~ela som {e u Arandwlova~kej Ban<, {tiri som vodi pila. Knyz Milo{, ceplu, sumpornu... Bala som {e, ked som pri{la domu bo mi n<~ nw bulo lwp{e. Dvacecwden dzenq som tam bula, ked som per{iraz bula, i n<~, alw ked som pri{la domu, ta mi yk da z ruku odrucene. Alw sedem roki som ozda i dvacec raz na dzenq, an< pol kanti vodi som nw mogla dzvignuc, tak som vislabela. I mala som zapalwnw plxca, nw znam kelqo raz, tri raz. [icko som mala. I rebra polamani, i `ov~ mi puknul i na operaci< som bula, teraz mi {erco barz slabe, a i|e som tu.

A yk sce pre`ili bombardovanw u Novim Sadze? – Tu doma. Per{i dzenq Velqkej noci bulo, tu som {edzela. Olenka

co{ka babrala kolo televizora, a bomba buhla, a nam oblak bul otvoreni, a y gvarim: – Zavri televizor! Y sko~ela, yk y {vidko skakam, `e spu|im rolo, tak me rucelo yk ked meh ruci{, tak som spadla. Po~ali me dzvigac, a y im gvarim: – Nw ru{ajce me, y zlamala klub! Nw mogla som {e an< ru-{ic, barz me zabolwlo. Volali hitnu pomoc, alw takoj nw pri{la, pri{ol dohtor Y{o, i vilo`eli me tam na poscelq. Rano, pri{li i dali mi inek-cix. Druge rano pri{li za{ i gvareli `e klub zlamani ta do bolnici na slikovanw. Polo`eli nogu do }ipsu, a dohtor gvarel per{e `e me nw budu operisac. Vec Irinka vibegala `e da me operi{u. Y {e nw dala operisac, na telqo roki me budu operisac? Na rano me budu hovac, teraz me budu operisac. U` som bula u tim avce `e domu idzeme. Vecka zme vi{li, ta nazad. Vecka me operisali, alw to bula velqka bri}a, bo ortoped nw scel, gvarel `e wst i|e ~e`{i slu~a< odo mnw. Odnwsli me do bolnici do hi`i, sama wdna, bolnica prazna, viselwne {icko, n<kogo n<, n<... Sami tam daskelqo {estri, dohtor. I ~uwm `e tam wdna `ena joj~i dze{ka u drugej hi`i. A y gvarim: – Privedzce x da nw budzem sama. Bombradux vnoci,

60

toto, zna{, gur~i, {icko prazne. Gvary nw mo`u, bo vona ma in{aku horo-tu. Sama wdna u hi`i, {ejsc poscel<. A wden ~lovek barz joj~al, das tri, {tiri dn<, i y {e raz pitam: – Hto to tot ~lovek? A ~uwm `e nw gutori po serbski, a poray~ka gvari: – Tot pri{ol otamadz, ta ukazala na gore, a pojdze tam, ta ukazala do `emi. N<~ vecej nw gutorela. Dayki pilot, tak som sebe dumala. Bo miliciy ka`di dzenq bula. I u nas bula, miliciy, `e ~om som u bolqn<ci. Tedi nw {lwbodno bulo an< operisac n<komu n<~. Nw bulo u nas n<kogo, ta im vec su{eda gutorela `e baba spadla ked bom-bardovali, ta zlamala klub, ta x odnwsli. Ta y vec pri{la, kara}uly pod poscelx, alw doma, zna{, nw mo`em z nx v{adzi, alw pojdzem i bez kara}ul<. I|e me Bog nw sce...Nema smrti bez sudnw}a dana, ba{ tak.

A povedzce mi, co vam bulo najgor{e? – Najgor{e, najstra{nwj{e bulo ked bula vojna. Za {icko som {e

bala, bala som {e za toti dzeci `e pojdu, `e <h pozabivax. Mowj {estri ~lovek {e nw vracel. To nam naisce bulo barz `alq, barz bulo ~e`ko. ^e`-ko bulo i ked mi rodi~i pomarli, barz bulo ~e`ko. Moy mac sedem roki lw`ala u poscel<, nw mogla an< muhu zoz sebe odognac. Trebalo wj velqo slu`ic. To najvecej {estra i ocec vicagli. Y bula z Irinku u Pinqvic, vona u` bula tam apatikar. Tedi mi bulo naisce barz ~e`ko. Begala som do togo Kerestura... bulo mi ~e`ko ked wj ~lovek, moj `ec, umar. Barz mi bulo ~e`ko, lxbela som Ynika na{ogo barz i barz me po{toval i gvarim, takogo `eca ozda n<hto nw mal yk y. Von bul barz dobri, von mi n<}da nw poved an< `e: – ^uvaj {e otadz! Wst velqo ~e`kosci u `ivoce. Velqo. ^e`ko mi bulo ked moj ~lovek umar, ked som mlada ostala }dovica z malim dzeckom. Ocec me moj v{e ce{el: – Nw boj {e, nw budze ci n<~, budze ci dobre. Vnwdzelx popoladnx, ked drugi i{li do maceroh, a y x v`ala na ruki ta na temetov. Ta tak, velqo, velqo v{el<y~ini bulo, bulo i dobrogo i `alosnogo i v{el<ykogo.

Co Vam u va{im `ivoce bulo najkras{e? – [icko mi bulo krasne. Mnw bulo krasne ked {e moy Irinka

{kolovala, u`ivala som u nwj, ked {e odala, ked som mala unuki, tedi som {e barz radovala. Y {e od nwj nw odl<pela, v{e som bula zoz nx, nakadzi {e odala po{la som zoz nx. I naisce mi bulo kra{nw. Moj `ivot mi bul krasni. Ked mi gvareli: – No co {e nw oda{? A y gvarim: – Co {e mam odavac, y {e raz odala, mnw dobre. Y zadovolqna z mo<m `ivotom. Naisce som bula zadovolqna. Alw, lxdze buli barz zlobni. U Keresture, ked ostanw{ mlada }dovica, to stra{no. Y n<~ nw {mela. Rokami som n<}dze nw i{la, rokami som lwm ~arne no{ela, das osem roki, u` dzecko zo mnw

61

targalo: – Zruc totu ~arnu suknx. I, ked som {e z daskim stretla, z mo<m daykim pajta{om ta pripovedame, ked u` xtredzenq: – Patq yk z n<m sladko pripoveda, lxbi go. Patq, yk {e pribera, odavala bi {e...To ci stra{ne, to na valalw, to ci lxdze taki pakosni, taki zlobni, `e nw mo`e{... Na valalw barz ~e`ko buc mlada }dovica. Dzivka u` nw tak, bo gat dzivka, nw odala {e i|e. Pri{li po mnw mojo pajta{ki i pajta{e, budzeme bal pravic. Ta yke bal, nw idzem y n<}dze, co pojdzem, da me ogva-ryx naxtro. Toti dzevec roki dok som bula u d<da Kova~ovogo i babi, y naisce n<}dze nw hodzela, y bula doma z n<ma. No u` ked mi pajta{ka pri-{la dayka ta som {e radovala, alw Vlado Bru}o{ov, von tak znal zajsc `e da me vidzi, yk som. Ta, idz, na~ {i pri{ol, dumam sebe, do}malo u` takoj me budu ogvaryc. Ynko Dxrencov hodzel }u Amali mesarovej tam. Ked Amali nw bulo, ta von pri{ol mi durkac na oblak `e gat, prinwsol wj kve-ce, lwbo naj wj povem... Gvarim mu: – Ynku, nw hodz mi durkac do oblaka, nw hodz, bo naxtre budu mnw ogvaryc, nw Amalu. Von bul taki barz za nx. Von }u Amali mesarovej hodzel, barz x scel, i mala vona i dzecko z n<m, togo Ynika, lwm von umar ked mal osemnac roki i Dxrencovo go nw sceli priznac. Alw wj viplaceli, nw znam kelqo ezri wj dali penw`i, da vona n<komu nw gutori `e to Ynkov sin. U advokata buli toti penw`i ta `e naj wj dava ka`di me{ac. Von {e Bu~ko volal, nw dal mu meno. Vecka po{ol do Kuli ta {e o`enwl z totu Vidu, zoz Serbkinx. Ta tak, bulo v{el<yk.

Teraz dobre, tak, dakus vi{ivam, dakus ~itam, dakedi uvarim, dakedi i dudrem na n<h `e nw dobre daco zrobeli. Dobre, i pitax {e mi daco, a dakedi gvary i: – Ciho budz! Alw, prez lwto najvecej zme vonka na Popovici, na vikendici, tam mi barz dobre, tam vozduh dobri.

62

Nina Lela (1922)‚ Petrovci

Pripovedaöce o vašim dzecinstve? – Meno mi Leona Pap. Dzivocke! Odana som Erdelï. U Petrovcoh

som narodzena. Ocec mi bul Pap Änko‚ a mac mi bula Mariä Nadüordü. Nas bulo pecero dzeci: trome hlapci i dva dzivåata. Ä štvarta. Ma-la som šestru‚ a gevto braca. Brat mi naöstarši Dxra. Vecka šestra Ganä‚ brat Änko‚ vecka ä‚ vec brat Vlado. Vospitovali nas po svoïm. Pravo po ruskim‚ co zme i do dan danas ostali Rusnaci. Šicko nas uåeli po ruski‚ i modlïc še‚ i bešedovac‚ i privitac‚ i vipro-vadzic‚ i šicko‚ pravo po našim‚ tak zme še doma hovali. Ocec nam bul predobri ñu dzecom. Mac nam veceö vaþela za hlopa. Vona ked povedla‚ tak mušelo buc. A ocec bi nam puøel‚ äk povedza dzeci to bulo tak. Dosc åasto to bulo u naših fameliöoh‚ okreme iøe htora fameliä bula megåeöša. Bulo i tvardeöši fameliï. U nas to bulo tak þe mac tvardeöša od oca. N› porobel bi i ocec goå co dok bi še n› poradzeli. U nas še mušeli vše šicko poradzic i vše šicko mušeli znac. Mi äk dzeci svoöo‚ ocec robel na polx‚ veåinom vonka‚ vše zme mali i slugu‚ mali zme dosc þemi‚ a mac doma‚ z nami z dzecmi‚ u zagradi‚ viprovadzela do školi‚ doåekala. Hlopi barz poåitovali þeni. Naša mac vše dvo›la ked še iøe ä odavala. Vi Mihal›! Ked še coška raz pospriåkali‚ a vona: –Ta mañarcu! No ta prestanü‚ ta n› budzem VI. Coška še preteröovali tam u zagradi‚ åi co‚ a mac pridze‚ gvari: – Uþ od teraz n› budze: – Poce Mihal›‚ al› ti Mihal›. Mac moä n›‚ moþebuc ›ö ñodište perše prestalo dvoïc. Zato þe tu do nas barz dohodzel Špiro‚ uöo Giröovati‚ panocove‚ pa Ñarapiå‚ a tu ked prišli vše buli šicki u nas panocove za Kirbaö i spali tu. Al›‚ moä mac ozda i perša poåala.

Bula som u banüoh z maceru äk dzecko... n› sceli me ohabic‚ bo som bula barz þiva. Bula som u Lipiku‚ i u Ñradiøu... a mac moä u Vrnäåkeö Banï‚ to uþ som bula devoöåura. A ä i Änko ›dnaki. A tu mac poödze‚ a mi z andx. Vecka muša ›dno vþac. Ša Änko še n› mogol vipendrac na drevo. A ä goå na htore‚ åi na bañren‚ åi na ägodu‚ åi na åerešnx. Abo ked zme buli dzeci‚ ta zme spali v›dnak‚ nonageö‚ to vše zo mnu spali‚ ä na krax‚ Änko pri muru. Änko na n›dzelx šviåkar‚ i co dobi› dinar‚ åi kelüo‚ kupi bonboni‚ podzelïme! Barþeö som bula prefriñana od nïh. Dzivåata prefri-ñanši od hlapcoh. V›dnak som poåala z Änkom do školi. Ä še naro-

63

dzela u decembru‚ a Änko u februaru. Mušim z Änkom do školi. Peöc klasi šicko zoz odliånim. Od Matovih šicko sama. Perše zme uåeli na gorvatskim‚ a od trecogo zme i åirilicu.

Ä išla peöc roki do školi tu do Petrovcoh‚ mi anï ›dno n› ško-lovani. Parasti zme šicki.

Ä še bavela zoz ›dnu partix‚ svoöo roki‚ Änko zoz svoöo roki. To mi buli barz ›dnaki‚ ›dno od drugogo zme l›m dva roki‚ al› sve›dno zme še kaþde zoz svoöo roki partix baveli... Zihodzeli zme še tak‚ ked vþime po pradkoh‚ a ked vl›ce po draþe. ‹dni ñu drugim hodzeli‚ tota še partiä tu‚ tota tu‚ vec zme vše hodzeli. Maråa Kopåanskova bula moä paötaška! Od malena paötaški zme buli... To bulo verna‚ tak še volalo. To znaåelo þe zme ›dnaki mali šmati‚ ›dna bez dru-geö nïñdze‚ ked tak daco åi na pradkoh‚ l›m som še oparla tak‚ åi ä poödzem skoreö‚ åi vona‚ l›m zme ›dna ñu drugeö šednuc‚ pošeptac sebe‚ pogutoric co zme mali i tak... to bula verna. Pri Rusnacoh taki bul obiåaö. I ked še vona odala‚ ä bula u nini‚ ä bula i ked še šovñor Denåi pošvecal i ked še vinåali‚ perša... I šicko mala odo mn›‚ hustoåki‚ suknï... to verna.

A do valalu zme še šicki veåinom rušali mi otalü od Dolu. Tu nas bulo dosc dzeci. Od Vukovarskogo šoru‚ äk teraz. Vecka zme še doåekovali i teraö. I ked z pradkoh od ›dnih do drugih zme še doåe-kovali‚ i domu. Pradki buli ked ›šenü‚ vše bulo na Lukaåa. Vše še dogvarelo‚ pošli hlapci‚ po›dnali ›dnu‚ nonageö‚ hiþu i vec zme po-lovku placeli do Kraåuna‚ a vec polovku od Kraåuna do posta. To te-di tak bulo. Petnac dinari do Kraåuna i petnac od Kraåuna‚ a vona nam mušela natopic‚ poporaïc za nami i šicko.

Ked prišol post‚ vonka‚ äk bulo þimno da bulo‚ ñazdinä nam kaþ-di dzenü natopela i åekala nas i viprovadzela. Dzivåata višivali‚ ä uþ n› predla. Starša šestra nošela kudzelü‚ a hlapci še kartali‚ skakali‚ baveli še ta‚ a mi višivali vše‚ ked robotni veåari. A vsobotu i n›dzelx ›den gral na trombi ta zme tancovali‚ skakali. Mali zme svoöo mesto‚ dze poösc. Dzivåata špivali! I hlapci znali našo špivac. Vše zme l›m po ruski. Ä še n› seåam þe zme inšak. Z nami n› išla anï ›dna Serbkinä na pradki‚ l›m mi Rusnaci. A do da›dnih išli. Smilä išla do starših‚ Voislavova šestra. N› bulo ih tu l›m tri-štiri‚ ta coþe znali. Calu þimu šedzic doma‚ ozda? Ta zme še našpivali šicko toto co i teraz še špiva.

‹st co hodzeli, mac Ivanåova tedi uþ bavela Natalku‚ a ä n› ho-dzela nïñdze. ‹st co išli do "Prosviti". Anï špivac som n› scela hodzic anï nïñdze. Ä dosc svoö vik mladi preprovadzela u Þablx u

64

teti Melanki Gaönaloveö‚ ocoveö šestri‚ a vecka som bula i u Zañrebu u Burñerovih. Ta ä vec ked pošla na Mihala‚ daraz som anï na Kraåun n› scigla domu. Lxbela som. Voni mali‚ Olñu‚ taku äk ä‚ ta zme višivali‚ al› åasto nas odvezol šovñor‚ dohtor Gaönal Mihaö-lo‚ do Dxrdüova‚ bo mal tam šestru‚ a šestra mala taku dzivku äk ä‚ ta vecka zme i do karåmi išli. Barz som lxbela tam buc. Barz.

Ä barz i hodzela ked buli daäki slavä‚ svadzbi‚ hovanä‚ daäki znaåni podïï ta vše þeni to robeli...ked peåic tortu‚ ta nina Lela‚ ked... Ä ci gvarim‚ ä še barz nauåela od tetoh. Teta i ›dna i druga‚ voni hodzeli aþ do Frizaku do školi. U Francuzkeö dzeška. U Fri-zaku uåeli kuhnx i višivac... N› bulo toto co teta n› znala. Coþe… i vec äk da povem‚ ä bula dosc šmela. Burñerovo dzivåata ked rosli vše som bula u nïh. Šovñor i teta: – Aöde‚ aöde. I ä‚ ked še šov-ñrovo braca þen›li‚ ä kaþdomu Burñerovi na svadzbu. Bezo mn› nï-ñdze. Do Gaönala ked prišol vladika Näradi‚ åasto hodzel‚ šovñor doraz pisemko na oca: – Priprovadzce x na ladx. Ä x na ladï doåe-kam‚ vladika prihodzi. Olña bula sama svoä‚ n› posluhala... Boþe ked mal raz prisc vladika‚ perši raz‚ šovñor nam uþ tedi kupel papuåi z ñombami‚ mendxši na cicalki‚ na cicalkoh uväzane‚ idzeme poslu-govac vladiku. Sluþnïca tam‚ al› gat coþe i ä uþ bula petnac roki‚ åi kelüo. Olña n› budze. N› budze i za Hrista...i ä sama poslugu›m i sluþnïca mi donoši...Šovñor gvari: – No teraz n› poödzeš domu dok še n› nabudzeš kelüo ñod sceš. A co ... glava x bolï. Ša da me äk bol›la! Ä bula okretna! Bo‚ šovñor ked še daraz podšmel›l‚ ked prišol äk gadovo oka‚ znaþe od partiï veåar i toto... þe åi budzeme malo tancovac. Budzeme. Šovñor nakruci radio‚ tancu›me.

Kedi sce še odali? – Osemnasti mi bul ked som še odala. Mi buli preöña dragi. Ta zme

ruceli oko ›dno na druge. Perše von gutorel þe še ä öomu paåim. Von bul od starših‚ dva roki i veceö odo mn›‚ a vec zme hodzeli domu‚ mišali zme še šicki‚ ta vecka coþe‚ ta tak som še vec i odala‚ ta. Von i robel u nas velüo‚ ta vecka ked zme uþ åi kopali åi co ta vše nas omladinu na bok‚ ta vecka som sebe dumala‚ mala ä dosc priliki‚ al› tot še mi n› paåi‚ tam velüke druþtvo‚ n› budzem ude-šavac nïkomu. A tot še mi paåel. U max zme še šteracetogo vin-åali. Mali zme velüku svadzbu. U Prosviti bula. Krasna! Bula som popriberana. Suknï zme mali široki i šla›r som mala iøe tot. N› mala som‚ äk gvarel Öovñen‚ Pavlini našeö‚ fironñlu na åol›. Šla-›r. Ä mala ruski. Tot co okruglo praveni tak na tri venci. To bulo z

65

paperu i vosku napravene. Z Kerestura zme kupovali. Bulo i þvera-toåka i kveciki i lïsca‚ tu drociki‚ ta ked ši bula mloda‚ ta ci perše tu na glavu daco zväzali da še n› vidzi‚ bo þulälo barz. Šma-ta bula bila! Šicko bile‚ l›m cipeli åarni. Lañovo! A botoša bila. Šmati zme nakupeli u Vukovare. Kabat‚ ked še vinåalo‚ al› vecka uþ prišli i gabovo‚ dobaväli zme zoz Kerestura. Tam buli Dzvonar-kovo‚ voni baš toti šmati predavali. Velüo zme mali šmati i rubani svili zme mali z Kerestura i taki koödzeäki. Tu u nas n› bulo telüo velüo u valal›. Bulo dookola. Al›‚ za nas tedi bul Kerestur za šmatu. A mlodiö mal åarni šmati‚ bilu košulx‚ åarni lañovo ci-peli. To bulo naösveåanše. Vera i kalap i to blišovi! Po cerkvu. Vinåal nas Änko Budinski. Ocec!

Vecka ä pošla do nïh i bula u nïh. Ä pošla do takih lxdzoh þe ä bula iøe drugogo avñusta u cerkvi‚ a osemnastogo še Äni narodzel. Znaþe som bula. Äni še peöc kili narodzel. Mustra. Mac gvari: – N› mušiš isc do sluþbi. Idz ked sceš do utrinï! Švekra mi tak gva-rela. Änika som narodzela tak þe na godzinu som še po pol noci pohorela‚ a ked perširaz do sanoånogo zadzvon›lo‚ na peöc‚ zvreøal. Babica bula tu‚ baš viuåena. N› goå äka! Xliäna Kraönïcki‚ Rac ›ö dzivocke meno.

Äni še narodzel u avñustu‚ a Äkim u ›denastim pošol. Taki bul mali. Äkim išol na vistacix‚ priäti ›‚ i vec pošol do voöski. Von narukoval takoö 6. 11. 1941. roku. Perše narukoval do Vinkovcoh a vec do Kamenïci‚ a zoz Kamenïci go preruceli za Sara›vo. Von nam še i äväl zoz Sara›va. Išol zoz Kalinoviku za Foåu i tam n›stali. Nam äveli þe ih zarobeli. A hto ih zarobel‚ co þe mi znali. Von prepad‚ n› bulo go. N› äväl še i nïå. Evo‚ telï roki.

Ä bula ozda iøe i petnac roki z nïma ›dnak robela i šicko‚ doñod Äni rosnul. Uþ som i višla vonka‚ ked bula tota añrarna reforma‚ l›m da dobi›m moöo od oca‚ al› som furt z nïma robela. Tam bulo ocec i mac i ocova mac i moöogo åloveka brat‚ Silvo. Barz me poåitovali. Da me n› poåitovali n› bula bim tak dlugo z nïma. Tak gvareli vše‚ ked som še odala i tu prisel›la‚ iøe vše tu dvo›li hlopom.

Ruskinï þeni i hlopi medzi sobu‚ tu bulo šicko krašn›-porada. Ä ked sebe zadumam u Masleä‚ ocec i mac i baba. To nïñda n› bulo þe to baba-baba‚ to šicko ›dno‚ mac. Ä nïñda anï n› gvarela švekra. Mac! To tak še‚ ›dnaåelo še.

Poåitovan› bulo! Teraz n›t toto take poåitovan›. Baba Masleöova ked som še odala‚ znaš äk‚ voni spram nas buli hudobni. Ä tal od

66

sedem xtra‚ a voni štvero‚ al› voni stekli šternac. Voni še pobra-li ocec i mac‚ kaþde po pol xtra. A trinac kupeli tedi. Znaš äk to. A vona‚ baba‚ ked daco: – Äö‚ znaþe u tvo›ö maceri inšak. A ä gva-rim: – Isto! Isto! A l›dvo åekam da scekn›m do maceri še na›sc gev-togo ›dla. Åeþko priuåic na druge ›dlo. Všadzi åeþko. U kaþdogo inšak. Udešavali voni barz‚ al› zaš ä vol›la‚ dok som n› nauåela. A teraz šicko barþeö po Masleöovim. Bo‚ äk von rosnul‚ tam rosnul i to še tak nauåelo. Znaþe ked ocec naš barz n› lxbel cesto. Al› vše še na samih vaöcoh gn›tlo‚ al› u vodi vivarelo do xški. Äkim vše do mn›: – Ber i cesto. A xška vše mi plïvala po verhu‚ ked cesto n› u xški uvarene‚ n›? Tak mi to i nauåeli. Mi teraz uþ zato ›me i tak‚ al› ked mu daraz uvarim u vodi‚ Äni gvari þe iøe ked švinüskeö xški dakus to prava xška!

Moöogo åloveka brat še vec oþen›l i vec ä višla‚ dumam prestala som z nïma i robic i tak. Al› zme še shodzeli. Prišli zme tu do šestrineö‚ do ninoveö hiþi. I vona bula ñdovica, vecka‚ i tu som bula u ›ö hiþi doñod zme n› kupeli totu staru‚ i vec zme praveli novu.

Äk pametace Drugu švetovu voönu? – Da povem pravdu‚ n› barz tak pametam. Macer mi u voöni zabili i

vec to za mn› prepadlo. Nït som dañdze išla‚ bo macer mi 1944. za-bili i to za mn› åarnïna šicko.

Zberali ih tu po valal› dvacec drugogo u decembre‚ i tu ih vecka prignali do cerkvi i tu ih pozabivali i vec zme ih kaþde svoöo roznošelo... pohovali... U porti Serbskeö cerkvi ih pozabivali! Tu max i spomenik. Marä naša zna‚ moöogo brata þena‚ kelüo ih pozberali. I vona tam bula‚ l›m vec gvareli þe da vidze ›dno‚ bo buli dva Pap Mariï‚ vona gvarela þe‚ gat‚ vec vona vidze‚ bo vona ma male dzecko‚ Ganåu‚ ›ö bulo rok. A moä mac ostala. Tak þe ä to‚ n› moþem ci povesc þe pametam‚ abo þe som scela da pametam‚ n› znam anï voösku‚ anï nïå‚ tak...znaþe‚ gvarim‚ ä bi mušela rozdumovac äk to bulo šicko. To velüke tak daco doþic na toti roki. Ä mala dvacec dva äkbaåu. Od Rusnacoh l›m moä mac sama‚ al› tu Serbi‚ Šuvakovo bulo pecero i Funtoš bul Rusnak i mac moä. Sedmero ih bulo‚ ä dumam þe. A ä znam äka voöska bula? To tedi raciä bula‚ åi co‚ tak gvareli. Ä n› znam. Gvarim ci‚ mn› še od tedi smrklo‚ vše‚ þe ä doraz... bala som še. Voni pozabivani ostali u porti calu noc. Šnïg ih zaväl. A nïhto od valalåanoh ih n› šmel rušac‚ l›m panocec. Panocec Änko še reskiral i pošol i poopatral šickih i zamknul

67

ih do porti. A voni ostali l›þac pod šnïgom. I vecka moö ocec i ›den Serb i panocec šickih poskladali. Ocec moö rozvoþel po temetove. Znaþe... dobre þe me i rozum n› ohabel! Mac mala tedi peödzešat šeösc roki. Vona tu pohovana na Petrovskim temetove.

Tedi buli ›ö sinove u partizanoh. Änko‚ Vlado i Dxra. Ozda buli u partizanoh. Änko še tu dzeška oblïvis skrival a toti anï n› zname dze... ta vecka l›m zato ozda.

Äki bul þivot po voöni? – Äni še mi pohorel. Do åogo mi? Nï do åogo veceö. Pohorel še‚

uþ bul drugi razred‚ 1947. a do 1952. še lïåel. Prišla teta Burñe-rova‚ švinï klala. Al› vec gvarela þe naö ä pridzem zoz nïm do Za-ñrebu. Bo‚ von še‚ interesantno‚ prez dzenü daäk‚ a ked ñu veåaru i ñu ranu vše mu scagovalo perše nogi‚ vec ruki. Ä z tetu pošla vec do Zañrebu‚ al› pred tim dzenü som z nïm bula u Oseku u dohtora Vaöc-mana. Von mal svoö senatorixm‚ tam l›þala andä Petrova ta me odvedla. Teta prišla i ä ›ö gutorim þe äki Äni barz hori i þe dohtor gvarel þe evo tu mi koverta i direkt do Zañrebu‚ kogo mam i co mam‚ a von šicko spisal do kovertu‚ þe budzeme znac dze poödzece po koverti. I vec teta gvari: – Znace co? Kolüce vi naxtre švinx‚ da ä idzem takoö zoz nïm. Teta poåitala co tam pisalo. Ked go prepatreli ›den dzenü štirme i ked zme pošli ñu piätomu‚ Maöko-ferovi‚ von šef kliniki bul na deåiïm odelu i þena mu dohtor‚ a bival treca hiþa‚ åi štvarta od teti‚ i von tak ked go poloþel ñu dzverom i gvari: – Ovaö › mali‚ sad kolko mu › ñodina‚ isuviše debo. Þe dze som? A teta gvari‚ tu › u mn›‚ na Medveøak 8‚ a von na Medveøak 14. Gvari: – Onda fino‚ kad ste tu evo ñospodüo vaša › koverta‚ sutra uxtro da › na sveuåilišnoö kliniki na Šalati. Du-mam sebe‚ no‚ ša i poödzem! Al› co‚ anï n› špim anï nïå. Teta‚ rano‚ stan›me‚ aöde‚ aöde... privedze me‚ a tot ozda dva kilometri ternac. Nas polno‚ ä šedzim. Ä u ruskim! Þima! U kišenki koverta! ‹dna pridze z boku‚ a åi šestra åi dohtorka‚ gvari: – Ko › sa plavom kovertom? No ša‚ ävim ci še‚ nïhto n› gutori‚ ta anï ä n› povem. Ked druga zaš pridze‚ uþ od tih dzveroh‚ ked raz pridze treca ta gvari: – Ko › tu iz Srema? A ä gvarim þ› ä‚ a vona še mi pita þe åi n› mam belavu kovertu. Ä ›ö gvarim þe mam‚ u d›pu! Vþala kovertu‚ vþala Änika‚ anï åi ä dam‚ anï åi ä n› dam‚ guä! Šedzim ä‚ åekam‚ teta gvarela‚ vona po mn› pridze. Šedzim ä‚ åekam ä Änika... Aaä! Anï Änika. Zaš tota ista z paperom‚ äk da x teraz vidzim‚ prišla i þe poödzem tadzi i tadzi‚ pa uputi takoö da me vodzi‚ takoö upisac go do

68

špitalx i anï som go veceö n› vidzela. Anï da ä idzem‚ abo dze ä budzem... Äö ked ä poödzem drugi dzenü‚ gvarim šestri‚ reku‚ n› znam‚ bešedu› von po srbskogrvatski‚ tedi še tak gvarelo‚ coþe‚ n›‚ al› baš n› znam åi zna šicko. Reku‚ ked budze scec isc mokric‚ von pove þe ä bi šikal. Åasna šestra‚ tedi iøe tak bulo‚ gvari: – Budite vi bez briñe‚ sve åe to bit dobro. A von gvari: – Ä vas apaco n› scem‚ scem mox macer! Von mal perši boks‚ al› coþe‚ to špitalü äk švet‚ dva poscelï‚ muri...muri... šesnac muri ›den bok‚ a drugi tak isto. Po dvoöo l›þali. A takoö tu vona mala velüku fotelx co nocovala‚ co merkovala na tot boks‚ da ä budzem bizovna‚ þe še vona vola šestra Aranka‚ a von tu budze. I ked ä poödzem drugi dzenü‚ vona gvari: – Vi moþece prisc kaþdi dzenü‚ l›m mušice na toti dzveri dze me odvedla‚ i ukazac leñitimacix. Bo ä n› otalü‚ treba prisc‚ nonageö‚ bo ä vše bula od Bukovara. N› povem þe som od Änkovcoh‚ n›? Pet-rovci kraö Vukovara! Ta tak ä i dohodzela. Ostala som 30 dnï u Zañ-rebu. Bula som u teti‚ u ocoveö šestri‚ Burñeroveö.

Diäñnoza bula þe bul krivo lïåeni. Bul lïåeni þe › na plxca slabi‚ a von premocni. Doraz mu puøeli krev i doraz mu kraöniki vinäli‚ bo uþ dobil na zñlobi od kraönikoh. I na šerco pošlo... Gvareli þe zapravo še im vidzelo þe to äñda bula i mala sråana mana þe še coška i vidzelo. No‚ al› i teraz ked zme buli u Kame-nici‚ uþ za vreme u Kraïni‚ ta go zaš poslali toti našo dohtore. Von gvari – n› poödze. Ta poödzeš ti‚ ked voni tebe posilax‚ odkud bi ti n› pošol. I tu bul barz dlugo. Cali dzenü snimali‚ n› znam kelüo kompxteri tam stali. I gvareli þe to mala sråana mana‚ al› ne pošla dal›ö.

Ta mu l›m kraöniki povinïmali i zubi mu vinäli i gvareli mu þe mu tot ›den zub nïñda n› narošn›‚ a von narosnul ked bul u voöski. A ked bul u voöski‚ tam mal dohtora z Kerestura Xlina Nadüordüo-vogo‚ macerovogo bratnäka sina. A vecka še tot macerov bratnäk ävel svoöomu sinovi þe tu ›st nini Matoveö sin‚ katona‚ i vec mu bulo ko boñ. Dze išol Xlin‚ äk dohtor‚ åi na izlet‚ åi dze‚ vše go voþel.

Tedi bul tricec dnï u špitalx‚ al› vec do 1952. roku n› bul zbri-sani. Ä l›m vše še ävela na karton þe malomu Sremcovi › pozlilo i takoö pošol. Raz bul dlugo. Sedemdzešat dnï.

A ä‚ ked von bul hori‚ pešo‚ nogu‚ dva‚ na gaöziban i aöde... Prez dzenü som robela u Zadruñi‚ ked sobotu veåar som še umila i dakus šedzela vonka pod ternacom da n› zašpim i ked dva godzin‚ sama pešo do Änkovcoh... štiri kilometeri. U štiri godzin som mala

69

gaöziban‚ ked dvanac‚ ä bula u Zañrebu‚ osem godzin som putovala i tam me vše Burñerovo dzivåata doåekali‚ dok som n› znala‚ i takoö za špitalü i zoz špitalx do teti‚ to bulo sobotu‚ n›dzelx som bula pri nüomu‚ vn›dzelx vnoci me takoö pokoöna Genica provadzi na dvanac na gaöziban‚ da som doma rano. Raz som išla da pridzem vnoci‚ n› dobre‚ vþime‚ to bul änuar‚ boïm še nazad prisc. Sedem godzin‚ dze ä iøe‚ a vono cma‚ n›? Ta vše me viprovadzela‚ vec rano pridzem‚ i idzem na robotu. A ked som išla zoz dzeckom vec me åekali. Vlado‚ dïdo Masleöov na koåu. Ä ävela þe prihodzim‚ bo bulo pol sedmeö veåar ked som prišla zoz nïm ta me åekali. Ked tak‚ vec ä pošla‚ vec dohtor gvarel‚ ked raz som go odvedla u marcu‚ a prišol u max‚ tedi dohtor gvarel þe naö ävim þe o dva dnï naö me åekax. Vec von uþ hodzel i zdravi bul i vec l›m tak na kontrolu‚ bul uþ štvarti raz åi piäti raz u špitalx. Bul i po tri tiþnï i po dva tiþnï‚ kedi äk.

Peödzešat drugogo roku ozdravel. Od 1947. do 1952. Predsednik sveuåilišneö kliniki gvarel: – Naš paci›nt! Tedi doktoriral dohtor Planåak‚ dohtor Kolbas i dohtor Pavloviå‚ a n› pridali še þe to Äni. Von bul barz vipitovani bo pred tim Erdelï Äni‚ co stra-dal dohtor‚ von bul åuveno lice tam. Pitali še nam þe åi zme zoz fameliï. Ga ozda zme? Voni zoz Šidu. A dohtor še volal äk i moö. Äni. I slika tam u špitalx. Von robel u Dalmaciï‚ bula velüka burä‚ zval›la go do morä z avtom. To daäki Keresturci i znax‚ öogo rovenü.

Moö Äni tak hibel po šteracec dnï zoz školi. A ä gvarim tam‚ reku: – Äö von mn› hibi zoz školi‚ ša zaostan› daco... A mn› pred-sednik tak gvarel‚ pridze go vipitac zañrebaåki ked spadn›. Ša to dzecko pametne. Von svoöo lïki uþ znal.

Treba še pitac uåitelüki Veri äki bul školär! Gvari: – Von bunï školäroh. Ä tolmaåim‚ a dzeci muša pisac. Tvoö n› piše. A ä še pitam åi zna? A vona gvari þe zna‚ al› bunï dzeci. Äö‚ n› þe zme še vše vadzeli äk psi. Von barz ma dobre pamåen›. Ked n› zna Masleï‚ vec n› zna nïhto. To moä sreåa bula. Al› von do petnac rokoh nïå n› šmel robic.

Äni še nïñda n› þen›l. N› znam‚ åi še bal pre šerco daco‚ åi co? Von še barz åuval šickogo togo i da še n› uzruä. I von še n› moþe barz nasekirac. N› šmel bi. Von to svatel odmalena. I von še barz zna åuvac da še n› prehladzi i da še n› premori. Von budze robic al› še n› premori. Coþe‚ von i Šnaöder buli ›dnak hori. A odkedi Šnaöder umar? To n› þe buli ›dnak hori! Ked zme buli u dohtora ›dnak‚ ä i Šnaöder pokoöni‚ gvarel dohtor tu u Vukovarskim dome

70

ked ih prepatral‚ þe anï da še dvoönäta narodza ta bi n› mogli buc taki ›dnaki hori. A gevtot umar davno. Znaþe som go sovitovala naö še þenï! Äñ þe bim go n›? Vše som mu gvarela þe ä raz umrem. A von l›m tak odmahnul. Von n› bul nïkogo pitac. A öogo buli pitac dzivki. Roditel›! N› scel ta...anï som go vecka‚ uþ ked bul starši‚ n› na-ganäla. Coþe še budzem l›m vadzic vše‚ co nïå po nïm? Uþ teraz šicki mi gvarä þe mi dobre bo me poštu›. Ga‚ von l›m cenï toto mo-öo za mladi dnï. Co som še starala da stvorime.

Sami zme hiþu kupeli‚ ked staru‚ polovku dal švekor‚ a polovku mi šicko i do roka zme hiþu stvoreli i usel›li. X zval›li u de-cembru‚ u marcu zme uþ u hiþi buli.

Znaþe ked išli‚ mam vše totu sliku pred oåmi‚ do Kocura‚ ked baveli noñomet. A von gvari: – Mamo‚ ä idzem! A ä mu gvarim åi n› duma von sebe‚ karåma‚ a u Simi svadzba‚ a z Neñoslavcoh. Ša to bu-dze naroda telüo þe strah‚ a tu še vinåac budu. Gvari: – Ta n› pridze to mamo nïhto. Ga‚ naö idze. Išol bi‚ ta idz! A ä u karåmi. Tricec toti ñaöbi dok vin›sla piva i posluþela. Vše som patrela da go zamenïm všadzi.

A anï ä še nïñda veceö n› odavala. N›. N›. Ä gvarela vše l›m þe zaåuvaö bo-þe togo hto mi dze-cko uvredzi.

A buli sce zdravi

u þivoce? – Ga‚ raz som ope-

rirana na äöniki i to som l›gla do hlad-ku‚ a mala som svoöo vreme‚ i vec mi še

zagno›li. I kelüo še seåam u oku mi naroslo‚ gvareli äk kur› oko i to mi vinäli‚ al› to das sedemnac roki äk mi operisali‚ a inaåe n› znam þe som bula hora.

Klub som polamala uþ teraz. Roztrušel še bo som tu spadla. Poloþeli metalni. Äk dohtor gvarel Änikovi: – Zabetonirao sam ña. Nüoö › bilo äko teško‚ a n›mu › lako. Moöomu bratovi Irineöovi. Von pošol‚ l›m go barz bol›lo‚ a celo zdrave. A moö‚ ša mn› še n› razlikovala tota noga od teö botoši cmobelaveö. Ä sama tvardo-

71

glava. Ä spadla štvartok‚ a pondzelok som pošla do dohtora. Äni gvari: – Mamo‚ vi zlamali nogu! N› zlamala ked palüci robä. A ked vn›dzelx‚ ked uþ n› moþ dal›ö‚ Äni pošol i takoö me poloþeli na tot koåik i odvezli. Äoö i ked dohtor gvari: – A‚ to › veliko‚ to › veliko!

I šicko dobre pametam. Gevto šicko! Toto n› moþem co teraz. Toto mi šicko fantaziä. U špitalx ked som bula teraz‚ ked brat Irineö pošol‚ tri raz me dohtor na telefon volal tot co me operiral‚ gvari: – Bako‚ kako ste? Ša reku: – Dobro‚ odam kako oåete‚ odam na šest noñe‚ odam na dve noñe‚ odam na ›dnu‚ a po sobi veå bez ›dne. Gvari: – Bako‚ samo nemoöte bez štapa. I togo pritrimovaåa. Von aþ teraz vivolal Änikovi šicko co bulo pri mn›. Kelüo som horoti mala velüo. Znaþe ked mi šicko prepatreli‚ ked me do mašini štureli‚ do ›dnu þilu mi prepatreli þe åi mi n› ostalo daco u krevi‚ bo ked mi ostalo u krevi‚ gvari‚ åkoda da kladu ezer peöcsto marki do nogi.

Šeödzešat dnï u špitalx‚ u poscelï da n› znaš dze VeCe. Suviše me sluþeli u špitalx. Ked som gvarela þe ä n› idzem do kupkoh‚ a dohtor gvari: – Bako‚ pa zašto neåete‚ pa idite! A ä im gvarim: – Evo‚ šta sam rekla doktoru‚ to åu i vama. Imam ä banx i kod kuåe‚ imam kupatilo.

Zato ä... znaš ked som l›þala... tu pacerki‚ tu molitvenïk‚ a dohtor veþn›‚ ta gvari þe: – Bako‚ pa šta › to? Pa krunicu znam‚ al ovo? – Pa neåete ni znat‚ ›l to po rusinski... po našim baš som…o Presväteö Bogorodici piše. Veþn›‚ åita: – Bako‚ aöd da znam! Pa kad znam velikoruski. Aaaa‚ pa i vi znate i velikoruski i srpski i grvatski‚ pa bako i vi ste nešto. Pa reko: – Zato sam i slomila noñu u sedamdeset sedmoö. Barz bul‚ tak... Irineö gvarel: – Dosadzel mi‚ vše l›m hodzel... To bul zainteresovani za svoöogo paci›nta. Äö‚ zaåuvaö boþe da me kaþdi dzenü n› poumivali šicko a da me n› okupali. Bo ä l›m l›þala‚ geö. Šteracec dnï som n› spuøela dolu nogu‚ a kamoli inše. Gvarä: – Bako‚ danas åemo vas...umivac‚ kupac. Ga‚ gvarim: – Xåer su me... Pa sve›dno‚ umivat moramo.

Tak‚ znaš to naögorše hto še napravi‚ äk da›dni‚ to zaåuvaö boþe... ked pridu do dohtora ta dosadni taki‚ ›st tu veceö takih co vše: – Naö na rano umrem‚ ... ta co n› umrem... A ä gvarim: – Komu ti dosadzu›š? Bogovi!? Raz som n› podumala þe umrem!!! A znala som þe me šmerc åeka u špitalx. Ked dohtor gvari‚ operaciä zaš… klistirax... odrilxx. Ga‚ ä bula svesna þe co me åeka. N›? Abo da som raz povedla: – Neåu! Ne moñu! Boli me! N›! Moþeš znac ked mi

72

do pupka tricec šeösc enekciï dali. Teraz voni vivolali Änikovi þe še bali þe še krev stidn› u mn›. ‹lka naša gvari Irineöova:– Nino‚ ked som prišla od vas od špitalx‚ ta som dumala co za roba? Nit še pita za dom‚ nit plaåe za nami‚ nïå.

Co ä mala paci›ntoh u špitalx‚ ä da›den dzenü dobila i po šeösc kili pomaranåata! Tak gvareli šestri ked som odhodzela: – Plaka-åemo za vama. Velüo som mala‚ al› šickim som ›dnak dzel›la. Nïhto n› osetel þe som Ruskinä. Z Petrovcoh som mala‚ isto šestru‚ Gar-diöovu.

Spadlo teraz lïåen›‚ vidziš‚ na toti tu masci‚ melemi za reumu‚ za šicko. Dakedi i našo þeni praveli daäki masci. Šulüovo masci praveli. Ä anï n› upotrebx›m nïñda inšaku masc al› taku togo tra-vara z Velebitu. Äka tota moä noga skroz operirana. A äki som mala kvrñi? Tam mi masceli u špitalx zoz totu co lilova škatulka. To-to‚ ked me barz bolï‚ l›m kus‚ tota ›dna mi dosc‚ åi me kriþi bolä åi co‚ to dosc na cali mešac‚ anï n› potrošim.

I tedi še pilo åaï zoz šalviï‚ zoz ñuzbanku‚ kamilici‚ repiku... Konüska šoška znam þe bula od preganäåki‚ a od repiku rani‚ a šalviä i ñuzbanok od mehira.

Co sce robeli u þivoce? – U polüoprivredi‚ na polx. Mala som skoro osem xtra‚ al› teraz

mam sedem i kus veceö‚ bo nam pobrali u komesaciï... Ša znaþe som mocno robela‚ ked som‚ kogo trebalo vnoci do doh-

tora ta l›m po mn› prišli‚ popragali mi konä u hlïve‚ i ä voþela. Barz som robela‚ barz‚ barz‚ co barz‚ kaþdomu bim povedla da n› robi tak.

Tu ked zme mali pravic hiþu... n› pitaö še. U hlïvku mam dvacec u tovu‚ štiri prasni‚ buäci‚ von poödze‚ kupi‚ uþ ked von poåal ro-bic‚ n›‚ ga tam gore u Zañorx‚ taki suhi kupi‚ pa mi pridze‚ pa kar-mime‚ pa ä doïm‚ pa buäci som voþela‚ von robel u karåmi uþ. Mala som kravi doöki. Von privedol dva‚ abo tri taki hudi da ih pod-karmime‚ da ih moþeme predac. Mali zme z åim karmic. Ta z togo ml›ka zme hiþu napraveli‚ i zoz švinüoh. Šicko sama. I podo›la i do ml›kari i von u karåmi i vše som mu tri raz na dzenü odn›sla ›sc i šicki i n› l›m Vlado moö brat‚ vec zme kupeli traktor‚ za perši pen›þi zme dali polu do traktora i veceö‚ vec Vlado gvarel‚ von budze robic‚ Äni naö robi tam bez briñi‚ vecka zme kupeli drugi traktor zoz Vladom zaš‚ pa i treci a ked treci traktor še kupel‚ a pokoöni Miråo gvari: – Gop‚ stoöce! Ä gvarim þe veceö n› robim.

73

Treci n› kupu›me. A von gvari: – Nino‚ tot traktor Änikov. I sreåa i bog‚ tot‚ u voöni u Kraïni teraz traktor Änikov bul. I ostal... I Vladovi traktor ostal‚ bo zme mali dva.

Nïå nam n› vþali. Miråo to tak mudro robel. Åi setvospremaå‚ åi toto co sadzi kukuricu‚ co všadzi ›dnu ruci‚ to šicko mame za porabu i to šicko Äni dobil. To moþeme zahvalïc þe še tu taki trafeli dobri‚ znaš? Gvari: – Noš šicko‚ a ä umrem‚ a tot šicko noši... äö äö... al› mali zme na velüo i uñovori‚ Miråo Änika podpisal‚ tak þe zme še sluþeli‚ iøe i Vladovi traktor ostal i novu prikolicu zme prave pred voönu kupeli i toto šicko. Barz som velüo robela‚ šicko...

Ä še naþila ked mi osemdzešat roki‚ l›m som še n› nabula u svoïm dome‚ bo som še za nügo starala i n› navišivala som še kelüo som scela‚ a kelüo mam moþeš opatric. Navišivane. Na kriþiki n›. Slabo. Aþ i barz slabo. Ä šicko l›m na vibivane i to šicko da budze krasne‚ šarene. Lilova za mn› farba cali švet. Äk som tebe partok višila. I zoz lilovu farbu som mala šmati i... n› znac äki. I podelïnsku i fenåovu i bliš lilovi i gabovu lilovu i šicko. To za mn› naödragši šmati‚ lilovo. Baba nam kupovala dzivåatom šickim bliši. Šicki voni vþali þel›ni i Olena i Pavlina i Xlka‚ a ä ekstra lilovi! N› scem. Taka som bula. I teraz ked lilove to zamn› daco!

Teraz uþ äk som starša nošim šos i toto. Co mam åarnu krasnu svilu‚ l›m äk betelïnka. Mam iøe ä i hustoåki. Tota to obiåna. Opatri! Vlap! Ša to anï n› moþeme dobic. A mam ä toti z blišom. Ä ci raz dala belavu‚ mam ä iøe i åarni aþ dva. ‹dna co barz krasni ven›c. A ›dna‚ ruþi. Ä to ›dino co scem da še zaåuva... i palä äk še väþe hustoåka. Toto rozširim‚ toto lapim tak‚ vohpam..i mašlïåka na gore.

Ä barz lxbela šicko mac‚ al› barz som i åuvala. I teraz šicko tak. A tu me nïå n› sceli. N› scel me anï Kraïna Åerveni kriþ‚ anï toti me n› scu... Åerveni kriþ‚ anï... ta‚ Karitas mi n› dava‚ takim äk ä‚ po sedemdzešat. Mladšim dava...ä gvarim panocovi þe åom‚ a von gvari‚ ga ozda þe zme stari. Ä n› znam. A ä gvarim: – Panocec mn› n› þalü‚ slava bogu þe še vam modlïc n› mušim. Nïhto mi nïå n› dal! Mam svoöo‚ ta... I kelüo mam! Ä nïå n› þadna. Nïå. Barz me šicki trimax þe som bula im šickim dobra. Alica Burñerova‚ pokoöna Genica‚ Gela...

Vše mi tu sušedi gvarä þe vše som l›m u hlïvkoh‚ al› slava bogu i da umrem ostava von na miru. Hiþa tvarda‚ dze še podze›.

74

Äk sce doþili voönu 1991. roku? – Zaš trañiåno‚ bome‚ teraz naš Miråo‚ bratov sin poginul‚

nonageö i brat äk mi bul vignati zoz obisca. Ša naša Febrona narikala dluþ valala. A tu sina n›t. Tu su vignati z domu. Äk vona gvari: – Tak še za nami ked zme višli z kapuri darli kravi i šicko þe strah boþi. To ked lxdze buli poviganäni zoz Petrovcoh! To velüke! To velüke! Vignac zoz torbiåku. Do sušeda rucela l›m velüku hustku. Ozda dumala sebe þe da mi prin›šu‚ a ä n› scela. Ked uþ treba‚ naö budze tu. Ä natelüo n› bula u nïåiïm obiscu‚ anï da še lapim äk za tebe. Anï u Vladovim. Ked Vlado pošol‚ nam prišol povesc Ñaöderi. Ked Äni pošol ñu avtu‚ Vlado‚ moö brat‚ gvari: – Äni! Mi i bez pen›þoh i bez lïkoh i bez okuläroh obidvoöo. Znal dze stoä lïki bo Febrona vše pila‚ Äni pošol‚ ta uþ n› vidzel anï bi-ciñli‚ anï televizor... Uþ n› bulo. Lïki iøe našol‚ bo u špaözu. Na stelaþi. Toto im šicko prin›s i gvari baåikovi sebe‚ Vladovi‚ a von taki u ñaåicoh: – Nace! Kladzce dolu do cipeloh. Dvasto marki mal pri sebe. Al› Vlado n› vivolal Febroni. Ked še voni uþ tam dze buli zobl›kli‚ a vona gvari: – Vlado‚ ta odkalü ci? Co ti to maš? A Vlado gvari: – Ga‚ Äni mi dal dvasto marki ta som tu šturel. Znaþe od telüo šickogo poösc bez iåogo. Dzevec roki u loñoru‚ gat‚ n› bul u loñoru‚ bul l›m "kus na morx"‚ vecka še Febrona barz pohorela‚ vecka furt buli u Säteö Mariï. Prin›sla toti bidni šmati otamalü. A višla z velükogo obisca... Maråa‚ bratova dzivka pošla... Ta‚ barz krasni mali baraki‚ daco. Al› Vladov sin poginul...E‚ da naš Miråo ostal‚ eee? Našli go‚ tak gvareli þe še sam rozrucel... N›! Na minu stradali‚ dvome. Ih našli. N› znalo še nïå šeösc roki. A teraz dva roki äk › pohovani u Vukovare.

A posle teö ostatn›ö voöni nastali tu zvadi. Strah! Mi to n› vi-hodzeli anï na dragu‚ anï ä to nïñda n› vidzela anï voösku‚ anï äk tota gvari‚ tota vidzela toto‚ abo toto. N›‚ ä nïñda nïå. Äni gvari: – N› idzeme nïñdze. I äk bula voöna‚ anï von nïñdze. Anï na noñomet. L›m som go sanovala‚ þe › cali tidzenü n› u karåmi‚ ga naö idze i von po-medzi åelädz mladu‚ nonageö‚ n›? To... mi še anï z nïzkim anï n› vadze-li‚ anï n› prereåeli. Prestali bešedovac‚ prestali... evo‚ ked som še pohorela‚ tu ked som zoz špitalx prišla‚ perše prišla Lx-bica Miškanüova prin›sla sok: – Gnïvace še vi? A ked pošli‚ gnï-vali še. Bo‚ ked šedzime na draþe‚ ta þe merku›me na nïh. Ša daraz mušim visc na dragu. Voni buli toti‚ ozda‚ ked poscekali. Gvarim: – N›‚ Lxbico‚ ä še n› mam co gnïvac. Co bulo prešlo‚ ked ti pre-

75

baåela‚ ä prebaåu›m i gotove. I bog zna äk zme! Tak þe mi n› mame zadartih na sebe. N›!...al› toti vignati to inše‚ a toti poscekani inše. Ša toti mušeli poösc. Voni nam teraz zavidza þe mi ostali. Voni ked daco ta tak... Ga‚ da ši bula u cerkvi... ga n›t nïkogo‚ teraz na moleben ked ›st petnac duši. To pre premenku togo kalendara. Ša vlonï ked bula Paska‚ ta še veceö šveceli paski...vlonï nam mušel švecic našo paski‚ stari kalendar. Ä poåitu›m i ›dno i druge. Ä gvarela dok som bula u špitalx. Dohtor gvari: – Svesni sce þe še mušice operirac? Ä gvarim: – Svesna som. A da vas ä daco pitam? Pi-taöce! Þe åi som n› ‹hovec. Ä gvarim: – N›! Ä grvatski drþavlänin ›r sam u Grvatskoö rod›na‚ po narodnosti sam Rusinka‚ po verois-povesti ñrkokatolikinä. A von mn› po pl›cu: – Fala boñu kad ima na sedamdeset sedam ñodina pametnih lxdi. A po faci biš povedla þe › Crnoñorac. Po pl›ca ma vlasi. Znaš‚ äk dzecko tu prišol. Teraz ked Irineä operiral nïhto še n› šmel pitac co zme go placeli.

Moö brat Vlado umar. Teraz von uþ u svo›ö hiþi umar‚ al› äö‚

zaåuvaö boþe...Ša von invalid iøe od gevteö voöni. U ruki i bez oka. A vecka go tam vignali‚ nonageö‚ moglo to buc zadovolüstvo?... N› moglo to buc zadovolüstvo nïñdze‚ coþe. A tu u medziåasu i Febrona‚

76

öogo þena‚ hora.Tu ›ö rozrezali‚ tu vodu puøeli‚ tu...ta i teraz › hora‚ vše.

Mam iøe šestru i brata. Šestra‚ slava bogu‚ ked doþi› teraz šesti mešac dzevedzešat tri. Al› vona äka dobra! Praunuk za kato-nu‚ da umarla za nïm. A katona narukoval zoz Zañrebu do Samoboru‚ a zoz Samoboru › premesceni do Zañrebu. Äö co dumaš‚ n› bul n›ška! Za Velüku noc i tortu i šicko... Zoran mu meno‚ al› ä mu nïñda inšak n› gutorela‚ anï n› moþem povesc al› Miþo. Ä‚ barz še gnïvala þe › Zoran. Sto odsto. N› scela som‚ ta. Zna i po ruski. Al› gvari doh-tor‚ ked And›lka‚ mo›ö šestri dzivka‚ umarla‚ co bul z Rebra‚ þe ninu dzeci trimax. Dzeci x tak barz scu. Gvarel Zoran þe sve tete u Zañrebu‚ a ›dna nina‚ baš sama ›dna.

Co vam bulo naöåeþše u þivoce?

– Äk perša terha na šerco spadnul Bato. Ked stradal. Ä od tedi‚ Maråo‚ u åarnim. Baš zme våera rahovali. Bul mi perši Bato‚ vec-ka‚ nonageö‚ Batovi trinac roki. And›lki dvanac. Gotove! Mn› veceö nïhto n› vidzel osim u åarneö hustoåki. Ša ked sebe podumam äk som vas hovala åeþko z nïma. Gi!!! Ked mi ce prin›sli‚ Maråo‚ u perinki‚ dlugeö teö takeö. Gvari: Nino‚ scece x? A ä gvarim: – Ga... n› znam. Ti še u dzešatim narodzela‚ a to bulo u änuaru‚ Maråo. Gvari Vera: – Mi mušime poösc derþavni ispit polañac. Ä gvarim nini mo›ö tu: – Nino‚ co budzem? Gvari þe še vona boï‚ a ä naö robim äk scem! Zna-þe som še bala. Mešac ši cickala ta ši prepadla. A ä ce mušim ta-koö vþac. Na dzešec dnï na fläšku.

To mi nïñda n› vidze z glavi i toto þe ked šovñor prišol‚ Kraåun bul‚ gvari: – Nino‚ Vera še pohorela‚ gaöd za špitalü. N› pitam še co mi budzeme z Maråu‚ nïå... Maråa uþ u nas‚ uþ ce åuva Äni. A ä ma-cer viprovadzim za špitalü. Ked ä šedzim‚ Äni gvari: – Ä idzem malo do Štefana‚ do šovñra... ‹den noši na hribce kinderbet‚ ›den slamäåu... ti idzeš do mn›. I u mn› ši doñod mama n› moþe. A vec ši do roka‚ do maä ši vše prišla do mn› spac. Vše ši me åekala pri dzveroh i moä doganova hustka. A voni: – Maråo‚ co åekaš? Ninu ši vše åekala‚ vše ši me poznala‚ da som bula dze... ked na hovan› Ñoråikoveö‚ zme raz išli‚ ä ostatnä... a ti u koåiku šedziš‚ i tak še dreš: – Nina‚ nina. I mušim še vracic od Capa po ce‚ bo ši še n› prestala drec.

Äö‚ äk som n› lxbela‚ äk som še bala ked še Vera odala‚ i kelüo som bula im þertva‚ sine boþi‚ toti tak trubä a toti‚ tak... Znaþe‚ dobre þe mi tot šovñor Štefan i prebaåel. Ä mu gvarela: – Maråu

77

po nas privedzce‚ a vi nuka n› idzce! Ked mi šicki trubeli þe da n›. N› znam co Beserminüovo mali prociv nüogo. I von po nx i pridze vše pod oblak. Ä bula zato vše dosc tvarda‚ sama svoä. Xuu… iøe teta Ñraöcarova‚ pa teta... n› moþem shvacic co to bulo l›m znam þe n› lxbeli i boñ... Gvarim‚ n› lxbeli voni‚ a co‚ von ñu šickomu‚ za šicko Štefan maöstor. Ä vše tak gutorim þe šicko zna opravic i šicko.

Tu dzeci‚ pa še bix‚ n› lxbä še i co tak. Ä gvarim‚ ä taki dzeci n› vidzela äk vi. Ä vas nïñda n› vidzela da sce še raz pobili. Bracik co bul zñodni‚ gvari: – Ä pišol zoz saödiåku. Ageöce þe budzeme i spac u vas? Ga‚ ked zaödiåka‚ pelxhi ked prin›s‚ taki bul zñodni... i pelxhi.

Zadumovali sce dakedi þe taki þivot budzece mac?

– N›! N›! Ga ä sebe dumala‚ ša gat... patrim toti tak‚ toti tak‚ n› dumala ä þe to ä godna telüo precerpic. Znaš ti co to?

Hodzeli sce do cerkvi?

– Ä barz. Äö‚ i teraz panoca Reþaka kaþdu n›dzelx sluham. Co krašn›!... Mi Šid sluhame. Novi Sad n› moþeme‚ n› mame toto UKaVe‚ åi co tam? Panocec u Berkasove‚ vec von ävi äke šveto‚ äka evangeliä‚ vec roztolmaåel... Ša na šidänski i berkasovski Kir-baö‚ mi ih išli patric. Ked som daraz gvarela Änikovi: – Äni‚ ta palä äk šlïzko‚ ta n› poödzem do cerkvi. A von: – Ta Reþakovi n› šlïzko z Berkasova prisc? Ä vas odveþem‚ po vas poödzem. Þivot mi cerkva dala! Našpivala som še‚ ked še mi plakalo‚ naplakala som še‚ i prišla som. To za mn› bulo take... Ä tebe idzem kupac veåar‚ perše idzem do sanoånogo‚ a vec ce kupac‚ al› ä iøe poraöbem i povišam pelxhi... I Febroni som pomagala ked mala uþ Miråa‚ a ked z Maråu bula hora...

Äka rozlika medzi gevtim þivotom pred peödzešat rokami i

teraz? – Ga‚ znaš co‚ ä lxbim ked vidzim‚ a n› mam ä velüo åeþši þivot‚

bo moö Äni šicko‚ åi åutku... åi vodu åi pomiï‚ tu kabel vin›še‚ ä iøe na rukoh viraöbem‚ Äni ploka‚ viša‚ ta ä n› mam toto þe me napuøel dahto. Vas‚ da n› tota dragotnä‚ ta bizme kelüo raz i åuli‚ do Zañrebu me volax‚ toti me tu volax. Åi Velüka noc‚ åi Kraåun‚ a Kopåanskogo‚ od mo›ö verneö dzivåata‚ pogotov. Tota barþeö zarobe-na naöstarša‚ al› Natalka i Senka vše. Al› n› moþem ci povesc þe zabuli daco. Teraz ked za Velüku noc‚ mi im pišeme‚ voni mn›: – Ni-

78

no‚ n› volaöce na telefon! Tu mi. Mi dogvareni þe mi kaþdi mešac. Gibalü daco bisce mali nuþne‚ co vam treba. Ta nïå! Moö Äni dok þi› ma botoši i dok ä þi›m ä mam botoši... Maråo‚ tebe vivolam‚ sedemsto marki poslali do nogi! A i tak. Mi bi n› mogli buc tak äk zme da n› voni. Od nïh vše. Iøe nam i poštar dal. Natalka vona to taka barz þe aþ. Gl›da‚ hto‚ dze‚ co. Äni ked ävel þe som nogu zla-mala... papuåi... peceri. N› moþem anï ›dni. Vþime po špitalx tak cagam nogi‚ n› moþem. Pošl› Natalka‚ taki co še tu kapåax‚ dohtor gvari: – Sad åu ä da ña probam‚ to se moþe noña diñnit... pokapåal mi nogu‚ i n› prehodzim? N› dzvigam nogu? Bala som še pred tim vše þe spadn›m.

A co vam bulo naökrasše u þivoce? – Ta co ä znam co? Ih... ä äk dzivka‚ bulo mi barz dobre i predobre‚

n› moþem ci povesc. Ä tak‚ prešla šveta. U Zañrebu som bula nona-geö‚ pošla som na Kraåun prišla som u šestim mešacu... tedi pano-covo Špiro i Dzvonko l›ñin› buli‚ ga n›t dze som z nïma n› bula. A tu mame štiri kilometri valal‚ nïñda som n› bula. U Svinärevcoh.

Na svadzboh som še navarela. Po obiåax bulo pred svadzbu‚ kapus-ta i papriñaš. I to bulo‚ nonageö‚ mišane švinüske‚ govedzina i baranïna ked do kapusti. A vec to bulo i za frištik‚ toto ›dlo. A ked za poladn› prišla xška‚ veåinom þivinska‚ l›m še urucelo govedzinu‚ i meso‚ paradiåova maåanka‚ sarma i peåene meso i vec n› bulo kolaåi‚ al› kaša. Obarelo še dakus krupi u vodi‚ bo da še te-lüo n› miša‚ a vecka u ml›ku. Na sladko! Po verhu zoz cimetom!

Sarma tak äk i teraz. Isto tak‚ do kapusti... ml›te meso na ma-šinki. Torti‚ kelüo še ä seåam od dzecinstva‚ išli na pridani. Al›‚ l›m do dzivki. Leñinüovi n›. Aþ vecka še to uþ poåalo‚ uþ ked še ä odala‚ i do leñinä. A do leñinä še nošelo dari‚ a do dzivki n›. Teraz vecka posle še isto i do dzivki. I hl›b i kuru še nošelo i torta na pridani‚ a dotlï n›.

Iøe bim lxbela upeåic doboš tortu. Äö co me modlä i teraz! Ä mam šicko. Ä nauåela od pokoöneö andï Änkoveö zoz Šidu‚ od Vlad-koveö mami. Beserminüoveö. Vona Slovaåka‚ zna. Ked še Zvonko po-švecal‚ ta napravela zoz biskvitu åašu. Toto šicko äk åaša. Ta þe da me i to nauåi. Äö‚ n› þe som mu bula þertva za toto pošvecan›...

Dobošku napravim tak þe strepem šeösc po šeösc vaöca‚ i na kaþde vaöco poloþim loþku muki‚ äk idze i mam tri plotni‚ kaþdu plotnu namascim‚ pomuåim i ä poloþim tri dobri loþki. L›m telüo. I vecka ked še upeåe‚ dookola z noþom‚ totu vin›m‚ drugu mam po-

79

rihtanu‚ trecu budzem rihtac‚ a tota še hladzi. Mn› doboška od 18 lïstoh. N› povem þe mi baš še vše uda‚ bo äk še i okrucam‚ äk i ogenü i tak‚ åi šporget. Al› godzinu‚ to na milu volx‚ da ä upeåem. Šicki še åudux äk to ä mogla. Co še ä tu napekla? A fil idze åokoladovi. Vaöca varim cali. I perše ih roztrepem dobre zoz cuk-rom. Poloþim velüku šerpenx‚ a do gevteö velükeö šerpenï da tota stan› i poloþim dosc vodi. I na teö vodi furt l›m trepem‚ dok n› poån› gusnuc. I teraz som na Velüku noc taku pravela. A i åistu ore-hovu na štiri raz som pekla. Ta tot tu Dxri Gargaöov‚ tot taki školovani co ma Ganåu Puškašovu‚ ä x krescela a Äni x povinåal. Gvari: – Idzme mi Ganåo do tvo›ö kumi da še ä na›m ruskeö torti. To za nügo ruska torta. Prava orehova.

Ga da‚ taka som vše vesela‚ rozpoloþena. Takeö som‚ maceroveö som naravi. Geö‚ geö‚ mac moä taka. Tak vše gvarel panocec Špiro maceri mo›ö: – Boþe‚ ked vas vidzim‚ andüo‚ n›t briñi... anï þe mam sedmero dzeci‚ anï nïå!

80

Leona (1923), Kocur

Vipripovedajce nam daco o va{im dzecinstve? − Rodzena som u Kocure, 7. av}usta 1923. roku. Rodzena som u hudobnej

fameli<. A, rodzena som Arva<, Arva< Leona. Mac mi bula Madyrka, alw bula Ruskiny u su{tini, bo to tedi `eni ked {e odal< von< mu{a buc tak yk i mu`, tedi bulo take pravilo, mac postala Ruskiny i y Ruskiny. Ocovi bulo meno Jov}en. A maceri Viktoriy. Ocec bul narodzeni 1902., a mac 1904 roku. Moj ocec me vospitoval i trudzel {e za mnw. O mnw yk o dzecku vodzel velqo ra~una, dumam, posebno ocec, vecej yk mac. Tak bulo. A i y prihvacala, taka som verovatno bula, bl<zki zme buli. Ocec me lxbel i tak me vospitoval. Y {icko co }od daco, kvice co som mala, to {icko ocec pokupel. Kvice, u oblaku som mala odmalx~ka. Ked som zaver{ela osnovnu {kolu, to som mala dvanac, trinac roki, takoj drugi rok mi ocec kupel ma{inu {iva~u i bici}lu. Von< tar}ovel< z ovocu. Mal< penw`i i ocec bul sposobni zarobic, yk gevtot gvari. Yk {e o`enwl, gej veckalq zoz {vab-skogo sala{u bo, baba mala osmero dzeci, druga baba isto, i Baratovih bulo osmero dzeci, i Arvajovih. Tak `e to hudobni buli. Toti hi`i dva i nw{ka postoy u Kocure co moj ocec na svojo tricec dva roki napravel. Mladi napravel hi`i, alw mladi i umar. Mal {teracec {tiri roki. Zgorel na roboti i dostal horotu, reomu, ~e`ku. Yk hudobni ~lovek, daraz bul pokrovec, daraz bula bunda, posle u` ked bula bunda vec u` bulo i kasno, yk premarznute i tak. I to kradki vik mali toti na{o rodi~i preto `e buli, yk tot gvari, y ~asto o n<h i nw{ka dumam `e yk to moglo buc, dalo {e dzecko slu`ic, bo nw bulo hlwba doma. Rodi~i buli hudobni i tak mu{elo buc. Ocec nw u~el {kolu, nw znal ~itac, sirota. Y Ruski kalendar kupela i ~itala som mu. Gvarel: − ^itaj mi, ~itaj mi z Ruskogo kalendara!

Hodzela som do ruskej {koli. Rodi~i buli bire{e. Yj, Bo`e moj, tota moy mac tak {e o mnw starala, `e me na {ejsc roki upisala do {koli. U av}ustu som rodzena, a vona me upisala do {koli. Mo`e{ sebe dumac? A, take som maaale bulo dzecko, i od {ejsc roki me dala. Tak som mu{ela. U~ela som yk som u~ela, yk i {icki, znam? Mala som dobru u~itelqku. Kseniy Labo{ova, lxbela me. Mam y sliki da}dze, per{u klasu, no, ba{ som {tudirala, dze mnw toti sliki, bo to od togo prevracany, nagej, od starosci, to tel< roki prevracac sliku. Zadumaj sebe, to preko sedem-dze{at roki slika u`. No, Kseniy Labo{ova, tam dze teraz Mesna zawdn<ca, vona tam bivala, i tam nas u~ela.

81

Tam nam bula i {kola, od per{ej do {tvartej klasi. A vec {i po{la do vis{ej osnovnej, gej, vecka {i u` bula co{kalq, u` {i bula dzivka, mada y e|i nw mala lwm 10 roki, alw mu{ela som u` buc barz velqka, zato `e me mac barz v~as dala do {koli, a ~om tak ponaglyla, nw znam. Verovatno, da budzem skorej dzivka. Ked som bula do {koli hodzela, {ejsc klasi som zaver{ela, bula som nw odli~na u~en<ca, alw tak, yk stredny, prehodzela som, lwm som bula taka prili~no omilwna zato `e som bula, take dosc bistre dziv~e, nw `e odli~na, alw som bula u {ickim sposobna, tak `e som i zaver{avala na vreme. U~astvovala som, ked zme u` star{i bul<, gej, do horu {kolskogo, na ve`bi, bula som u Sokolskim dru`tvu odmalx~ka, gej. Na dze{ec, dvanac roki som u` bula Sokolica, ve`bala som. A ve`bala som mo`ebuc preto, bo mojogo oca brat bul Sokol. Dumam, von me tak po-lxbel, alw i u {koli nas dzeci vidzel< `e htore yke sposobne. Nw ka`de dzecko za fizkulturu, bo to bul sport, gej, Sokolske dru`tvo. I tak `e som bula isto u horoh. N<}da nw zabudzem ked zabil< Kraly Aleksandra, y ba{ teraz {tudirala tih dnqoh `e htori to rok bul, ykba~u 1934. lwbo 1935. U~itelq Fejsa viskladal rusku {pivanku:

X}oslavijo, mac mlada, `alosc u ce velqka vlada, `ivot Kraly co {i mala, zlobna ruka ci go v`ala. Pla~u stari, pla~u mladi, {icki u n<m mali nadi, bo prej} d<la zaslu`eni, narodu bul omilwni.

I to e|i i nw{ka znam. U {koli som nau~ela. U piytej, ~i {estej

klasi. Nas bulo dzeci, mac rodzela pecero. Trojo wj umarl<, a dvojo zme ostali

dakus dlu`ej, ustvari y dlu`ej, a brat Arva< Silvester htori {e zabil, to bul moj rodzeni brat. Von pisal. Mam velqo o n<m. Bul, yk da ci povem, hlapec, zaver{aval von i {kolu. Von bul o`enwti, alw {e deselo toto `e von prili~no, yk da povem, taki daku|i~ko, glwdal pravdu a pravdu n<}dze nw mo` najsc. Mal totu hibu, alw ci povem wdnu stvar, `e moj brat vi-ver{el samoubistvo na pru}i novosadskej. Ohabel pisma i maceri i mnw i {ickim. Tu`el Zadru}u bo go virucel< z roboti. Kla{ny bul tu tedi {ef, i taki {efove mali Bogove, i von to nw mogol podno{ic, taku robotu yk {e robelo. Kva~el {e z n<ma i stracel sud. Oproscel {e od nas {ickih. Stra{no... Dvojo dzeci ostali {iroti, a posle togo pri{lo `e {e mo` `al<c, alw bulo u` kasno. Von nw mogol podnwsc. Silvi, brat moj, budze{

82

znac ked budze{ listac stari ruski novini. Von pajta{ zoz Sockim, z totu }eneracix, gej, i tak bul na~itani, pisal< o n<m i Ruska dumka pisala i... wst napisane velqo o n<m, a tu w i u per{ej kn<`ki, tu co vidali na{o.

Dzecinstvo vidzim tak, yk da povem, mo`ebuc `e som zadovolqna, mo`e-buc `e som nw. Y suvi{e skromne stvorenw i yk da povem podno{im i take i take. Mo`ebuc me mac forsirala da budzem vek{a yk som. Gej, gej, for-sirala me dakus bar`ej. ^im som zaver{ela {kolu osnovnu, na trinac roki takoj mi kupel i ma{inu {iva~u. Mu{elo {e u~ic {ic. Rodi~i po{l< po piycu zoz ovocu, po srezu do Kerestura, do Kuli, a y doma ostala poposcelyc, vitrepac kerpari, gej, bo slamny~i ta pomi{ac slamu, popo-ra<c, toto {icko porobic, von< po{l<, ohabeli mi doma ovoc i pri{li lxdze ta kupoval< doma ovoc. Y tu merala u` na kila{u. Yka som bula ma-la, taka som bula, alw tot kila{ i vi{el tam pod konkom, i tak `e y to robela odmalx~ka. I, von< ked po{l< na piyc a dahto pri{ol i na bor} kupic. A, y ~loveka poznala, alw nw mal penw`i, pri{l< domu rodi~i, a y gvarim `e – ta bul i tot [vab reku, ta som zapisala, tam odnwsol dva kili ybluka, a voni {e vec v{e zo mnw {meyli `e yk na{a dzivka potar}ovela, na{a dzivka zapisala: [vab. Ked som nw znala yk {e vola, nw budzem {e ~loveku pitac ~ij w.

Mowj maceri umarl< trojo dzeci, mali. Mali umeral<, to tedi bul wden bok tam temetova, to {icko dzeci mali umeral<. Ka`di tidzenq, odnosno ka`di dzenq, maltenw no{elo {e male dzecko co umarlo. Sklopci, to nw bulo dohtoroh, nw bulo hto da spasol. Trome hlap~ikove. A, y na |esce per{e dziv~e i ostala. Vipatra `e som bula najtvardej{a. Taka som bula malogo rostu. Zato `e som bula, yk da povem, v~as do roboti drilwna. A, mo`ebuc `e alw nwt po fameli< ba{ takih drobnih. Mac mi bula visoka, ocec bul normalni, alw y taka bula dlugo malx~ka, malx~ka, a` ked som {e odala, vec som virosla e|i das dze{ec centi.

Mac mi bula diktator i y mu{ela toto robic co moy mac pove. Y treba da mam zlatni zub i da idzem do Tor`i da mi polo`a tu zlatni zub, bo da budzem taka dakus, in{aka yk drugi. I {mati mi kupovala, krasni. Y u` znala {ic na trinac, {ternac roki. Y sebe sama {ila {mati. Pojdzeme, tu bul wden tar}ovec @id, tam i kupuwme {matu, pojdzeme za Velqku noc, a vona v{e co najdra}{e, co najkras{e, pa bli{ovo da mi kupi. A, y znala `e hto treba da ma bli{ovu suknx, lwm to }azdiny treba da budze. Nw, nw dumala som `e som menwj vredna, lwm me to nw interesovalo. Nw bula som tota da, da potenciram da budzem naj. Dok vona to zo mnw pravela. Vona to zo mnw stvarala, i to mnw stvaralo, yk da povem, po~e`kosci. Bo, to i drugi popatreli na mnw, nagej, to ipak nw, nw tak z}odno. Y hudobne dziv~e, y to znala `e som hudobna, alw za mnw hudobstvo nw grih. Za mnw hudobstvo to

83

calkom normalne. I tak `e vona mnw preforsirala, i tak `e som bula zoz tim dakus~i~ko... Moj ocec ked slu`el u [vaboh, von {e trudzel da y do komori, tam dze budu dunci stac, bo kladzeme dunci polno, da y navi-{ivam gru{ki i ybluka, i|e i nw{ka su da}dze u {opi. To y mam navi-{ivac toti placenka, da to budze tam vipej}lane, i da sto<. I to som mu{e-la {icko porobic. To bulo krasne i dobre to bulo, alw to trebalo {icko zrobic, povi{ivac, nagej, z ruku, krasni {l<vki belavi. E|i i nw{ka najdzem da}dze. Nw zato `e mi ih treba. Nw mo`em do ogny rucic zato `e to moy trapeza. Taka som bula. I tak, gvarim moy mac v{e scela da budzem, alw som zato i bula taka, yk da povem, taka yka som. Alw me dru`tvo tak, scel< me. Nw gvarim, i do horu tam i do cerkvi som hodzela i do {kolskogo horu som hodzela. Priredbi som davala odmalx~ka u Sokolskim dru`tve, do petnac rokoh. Odskakovala som od tih dzecoh, od mo<h pajta{oh. Ked mi ocec kupel bici}lu, a y sebe u{ila per{iraz po gore suknx, bo tedi no{el< zme pasovani. A y sebe u{ila po gore suknx, i to taka krasna bula `elwna, e|i i wden fartu|ok, tak som {e popriberala, dze{ka som vidzela ozdalq, lwbo [vabi~ku, lwbo dakogo, bo ked som bavela zabavi, ta som v{e od [vabi~koh mala {mati. I od panocovej tej dzivki som mala bluzno~ku, gej, totu vi{ivanu na kri`iki.

Yk som {kolu zaver{ela, yk gevtot gvari, takoj, som po~ala zabavi bavic. U Sokolskim dru`tve som bula, i takoj me Sokoli cagali. To bula najmocnwj{a or}anizaciy za omladinu. Von<, omladina bula {icki htori buli u Sokolskim dru`tve. To bul< wdini co bali pravel<, to Sokol<, ]and`i, von.. Y prisustvovala i na baloh. Na dvanac roki som u` bavela ske~. N<}da go nw zabudzem, yki{ik mi{: – Eto, vi{ taj prokleti mi{... i tak, take co{ka som mala ulogu, na ma~ku som vec {e gn<vala, a mi{ begal. To bul per{i moj ske~ co som bula na bini, yk e|i som do {koli hodzela.

I tak `e som, gvarim, na bini virosla i to nw lwm `e som virosla, ne}o som bula sposobna i za{pivac i zapametac ulo}u. A forsiral me i ocov brat, tot sokol Dxra Arva<, i von tu, u tej kn<`ki co teraz napravena. Barz me lxbel. Lxbel me yk take dziv~e, gej, ta vecka u tim Sokolskim du`tve, i tu me i von cagal.

Malo som {e bavela, malo. Yj, yk pametam? @alosno ked sebe podumam `e mojo pajta{ki pod oblakom {pivax i veseli su i bavy {e, i u` ked som mala {ternac, petnac roki, a y zna{ co robela? Y {tikovala i ve~ar taki ~as. Odava {e pan<matka Mudrova za panoca. @iw e|i nw{ka. Y {tikuwm ru~n<ki, i ve~ar nw mo`em visc bo hitne. Odala {e, velqo ru~-n<ki treba da na{tikuwm, da zarobim penw`i, da mac mo`e za{ bli{ovi kupic i da budzem pribrana, tak `e y mu{ela robic. A zna{ yka som bula robotn<ca? To nw kra{nw povesc bo to hvalwnw daku|i~ko. Znala som {ic,

84

znala som vi{ivac na ma{ini, znala som {tikovac bili vez, znala som {icko robic bo som nau~ela u Dxrdqove {areni vez, to budze{ i vidzic co moy robota. Alw novtaru{ka co {e odavala za pana Saka~a, y wj {icki kombinezoni {tikovala, {ila, {icko u {ickih farboh. [icko u farboh. To y {ila. I per{im }azdinqom, {icko. Nadica, tota co za Ujfalu{om w odata, Senderakova, wj som plahti {tikovala, drugej, trecej, ma ka`dej }azdin< plahti som {tikovala, bo som kra{nw robela, i znala som robic. N<}da nw zabudzem pan<matku ked {e odavala. Ru~n<ki som mu{ela robic i dzenq i noc bo podhitno odala {e, pri{la i mu{ela som. Drugi {e bavy dziv~ata, a y mu{im {tikovac. Zarabyla som dosc penw`i, zato `e to ozda an< n<hto nw znal u Kocure. Tot {areni vez an< nw znam ~i nw{ka znax. Y znam, patri, toto moy robota. Y znam i z ruku, i na ma{ini {tikovac i y {e raduwm `e znam. Mojo dzeci nw znax. A y bi lxbela da znax. Alw som scigla zato, gvarim, i na zabavu, i na tanci, i popriberana. Nas maceri vivedli taki mali ta nam praveli bracke, e|i zme mal< lwm daz po sedem, osem roki, a von< nas vivodzel< da {e dru`ime. Tam su{edovo dzeci, z konca, tam bulo velqo sirotin<, bo to {icko mladi bra~ni pari praveli hi`i tam na koncu. I vecka nam von< tam pravel< u babi Keredyrtovej, bracke. ^i bulo dze{ec roki, ~i sedem ~i osem, htori yki rovenq, tih dzecoh. Y malx~ka, dze{ec roki mi, a mi {e u` brackuwme, tam pojdzeme tancovac. Budze nam grac Ci}an na garmuniki. Tak nas rodi~i usmeraval< za budu|i `ivot. Bo, veckalq, ked ci bulo dvanac, trinac roki, ti i{la do Kolwsara na tanwc, ked ci bulo petnac roki i{la {i do [toku, a ked ci pri{lo sedmnac roki vec {i i{la do ^obana. Tu bul< tri stepeni dze {e i{lo tancovac. Znalo {e htori idu. Toti idu do Kolwsara, najmen{i co zaver{el< {kolu, bo dawdna na dvanac roki u` w taka velqka, nagej. Dawdna men{a, a y bula mala. A vec mi mac kupela {tikli, ta som bula dakus vek{a. Va`ne `e som mu{ela mac i brokatovu i bli{ovu, {icko som mu{ela take mac, yke vona scela. I bula som dzivka za primer.

Yk sce {e odali? − Odala som {e 1942. u februaru. Dzevetnac som mala. Alw, y nw bula

rozvita. Y bula dzecko. Mandunde! Y nw bula taka yk dahto na telqo roki. Nw bula som za odaj. Zato `e y, nw bula tedi uzreta, i nw na`ila som {e, nw bula som nagoda. Gvarim ci na bini som virosla, i na bini som {e i pre-slavela, na bini me upoznal i tot co me mac za nqgo odala. Bo pri{ol z Beo}radu, ta bul na zabavi. Zabava bula u [toku. Alw po~im to taka dobra prilika, ~lovek zoz Beo}radu pri{ol, a von u Beo}radu dze{ec roki bul, i pri{ol do Kocura, i moy mac `e za majstra da {e odam to budze premiy. Alw mnw nw do odavanki. Y mala le}inqoh htorih som cenwla, lxbela,

85

po{tovala. Dxra Bilqnqov, to bula moy rovenq. Mi zabavi baveli i Jov-}en Ko~i{, {icka inteli}enciy. Y bula z takim dru`tvom. Y cenwla ka`-dogo parasta, alw mojo mesto bulo u kulturi i na proboh, na bini i posle togo i}ranka i to bulo mojo dru`tvo. Y po{tovala i togo majstra co pra-vel cipel< i buli zme u dru`tve {icki, alw y ipak mala svox dru`inu: Mikola Fejsa, Mikola Ko~i{, Jov}en Ko~i{ na }itari, vec Andri Mal<k, mal< mi na{o dru`tvo, bula velqka }rupa htori zme baveli zabavi.

To {icko bulo pred vojnu, pred preklytu vojnu. Tra}ediy. Do`ila som tra}edix, a tot bitan}a pri{ol z Beo}radu domu, bo nw mal kud, dze{ec roki bul u Beo}radu, verovatno i o`enwti, bo n<}da nw po{ol do Beo}radu. Ma dzivku tam! Pri{ol tu i mowj maceri {e barz popa~el. Normalno, y ~loveka nw poznala, y znala `e w star{i i nw bul mi rovni i mnw nw bulo do odavanki. Y {e nw scela odac zato `e som e|i {e nw na`ila. Mo`ebuc da som {e odala za togo co som zoz n<m hodzela, lwbo da {e von `enwl, no. Alw moy mac navalwla da {e y odam za nqgo i pri{l< me pitac i spital< me i oda me, zna{, i oda me. Alw, tu}a bula pre}olema. Hlapcoh odno{a, wdni tadzi, wdni tadzi, a y, co budzem, pravy mi 10. februara svadzbu u [toku. Pajta{ki mam velqo, gej ta povolam i hlapcoh, a svoj urovenq, pajta{oh mo<h. A von, bitan}a, vlapela som {e za Dxri Bilqnqovogo kapurku da go volam, a von tam prej}a u Beserminy bul. [najder, tam dze teraz pekara, tam Dxra Bilqny per{e bival, a y z Dxrom bula barz dobri pajta{. Odmalx~ka do {koli zme hodzeli vwdno i zabavi zme baveli. A von nw mal macer, mac mu umarla. A ocec mu bul u Ameriki, ta bul {irota. Cenwl me i po{toval me. I y jogo. No, mo`ebuc zme {e daraz i pobo~kali. Alw, nw velqo lwm tak. A von, mlodi, le}inqoh na svadzbu mi nw da volac. Von na mnw kri~i `e naj nw otveram kapurku. Mlodi kri~i od prej}a, da go nw volam na svadzbu, togo mojogo pajta{a. Y an< wdnogo mojogo le}iny nw povolala na svadzbu, a dru`ki {esnac. A, ked o dva dn<, a Dxru odnwsli i n<}da go vecej nw prinwsli. Mojo dru`tvo zoz htorim som rosla. @alosc. Tak mnw moy mac odala. I co. Svadzba. Y pla~em, dru`ki polna sala u [toku. Hlapca an< wdnogo. I jomu gudaci grax, i z tim jogo pajta{om Beserminqom co buli u Beo}radu, tu`a mu gudaci, a y sto<m ta pla~em. Teraz mi {estren<ci gutory, `e taka som glupa bula. Y bi tedi zoz svadzbi po{la domu, a dze pojdzem? Dze? Dze bi{ po{la, tedi taki `ivot bul. To {e tak `ilo. E, i tak.

To bula svadzba, alw vecka, posle svadzbi, to ~itava pripovedka bez vezi. Mu~enw. Von bul verovatno o`enwti, {a n<}da do Beo}radu nw po{ol. Hto zna. Yk zna{ Beo}rad? Ti na valalw ta, a von tam `il, von tam robel, vec {e vracel bo prepadla X}oslaviy, ta mu{el prisc. Mal tu rodi~oh.

86

Mowj maceri pravel oblaki na hi`u. Xliyn Pu{ka{ {e volal. I sinovi mi tak isto meno. Alw muki bulo u `ivoce pre~e`ki. Pre~e`ki.

@il< zme u jogo rodi~oh. Y yk mlade dziv~e takoj som ostala i u drugim stanx. Y to nw znala `e yk to, a {vekra stanula na dzveri i gvari: − No mogol {i z pol fertaly v`ac tam wdnu `enu, a mnw v`al hudobnu. Bo stvarno som bula hudobna. A i toto dzecko u` budze mac naprez ~asu. Yj, a y dumam `e na mnw hi`a spadla. Dumaj sebe, y dziv~e, mladosc dala staromu ma}arcovi. Y dvacec trecogo, a von dvanastogo roku. To wdenac roki rozlika.

Ked zme {e nawdl<, ked {e sklonwl hlwb vec mi falatok hlwba nw {mel odrezac ta som od maceri falat prinwsla bo som bula u drugim stanx ta som bula gladna. ^e`ki stvari, alw von to takoj po~al i pic. A lxdze me stanovyx ta mi gvary: – Leono, ti zna{ `e von sebe po`i~el na {mati do pri{agi i kaput da kupi, }rombi da {e dotera. Pa, nw znam y, pojma nw mam. Alw, toti mi u` gvarel< `e budzem mac dzecko naprez ~asu. Bo`e yk to taki stvari da ci dahto pove, zabiw ce u poym. Dzecku, yk tot gvari, y mlada bula. @il< zme tam dakus alw, nw vipurklovali nas?! Nw bulo dobre, ta vecka zme bul< u mowj maceri. Y mu{ela pojsc vyzac, dzecko {e rodzelo u decembre, nw bitne, y mu{ela pojsc lamac i vyzac go~ som to n<}da nw robela. Alw wdnu noc, bul< zme tam, vec zme pri{li tu, i ked na dvanac godzin lopot i pri poscel< nam `andare. @andare go odnwsli. A y gola, bosa na dvanac godzin, do maceri i gvarim ocovi co. I ocec stanul ta po{ol da vidzi dze go odnwsli i co mo`e, a to bula okupaciy madyrska. A ~i von bul z dakim povyzani ~i nw, y to nw znam, do togo som nw uhodzela, a an< som nw mogla znac, agej? Tedi bul sumn<vi ka`di. Tedi, gvarim, po svadzbi takoj, odnwsli mox dru`inu, to {icko poodno{eli ruskih hlap-coh. Bo to {icko robeli toti na{o Madyre, idioti i toti izda<ci kojyki. [vabi nw natelqo nakelqo Madyre buli opasni. Bo bula Madyrska tu. To za vreme okupaci< mnw moy mac odala. Mu{i{ {e odac i yk budze tak budze. Alw, to nw dosc bulo toto co bulo. Von me u` takoj i nabil i y mu{ela ih ohabic, i robel zo mnu co }od scel, co }od scel. A veckalq go odnwsli do Madyrskej ~i Nwmeckej, dze go u` odnwsli, u` ked raciy, bo som u` mala wdno dzecko, i }u tomu som bula u maceri zoz tim dzeckom. Lxbi~ki bulo rok i pol, a von po{ol i y tu bula katona~ka, von {e vracel posle o{lwbodzeny, y n<}dze nw i{la bo me an< nw cagalo an< me rodi~i nw pu|ali. I pri{ol, i yk mlada `ena, y ostala u drugim stanx. A von, yk taki gare{tanwc lwbo taki hap{en<k, dostal< zme {vabsku hi`u tu u ul<~ki. I tu zme bival< i y ostala u drugim stanu. O dze{ec me{aci som rodzela ked som {e odala, i o dze{ec me{aci som rodzela ked pri{ol z Nwmeckej. Alw, gvarel `e toto dzecko nw jogo co treba teraz da rodzim,

87

ked von pri{ol z Nwmwckej. To nw jogo. Bo von vidzel toti `eni co tanco-vali tu po i}rankoh i co bulo v{el<y~ini, to mnw bulo pripisane. Von bul dzevec me{aci u Nwmeckej, i vec pri{ol i za{ som ostala u drugim stanx, takoj. Zato von gvarel `e to nw jogo dzeci, bo som takoj bula u drugim stanx, ta y kao pripi{em jomu toti dzeci. Ked budala dahto vecka ti jomu nw mo`e{ n<~ go~ ti yk `iw{ svoj `ivot, a von tebe tak yk von zna, i u jogo glavi piynej to tak idze. Moy sovisc ~ista, i tvoy sovisc ~ista, alw yki uvredzeny ti podno{i{. Alw, nw bitne. Alw von mnw biw, biw, a von {pi tam pri wdnej bitan}i obok. Tam bivali dva raspu{tenici, Pavla Kuharova i i|e wdna. Von calu noc tam a y z takim bruhom {e obracam. Alw, von mnw biw, a y u drugim stanx z takim bruhom, biw, ked raz miliciy pri{la i hap{ela go i toto i gevto i trebalo pojsc do zatvoru, a y u oca, ohabena, z wdnim dzeckom. A ocec mi na umoru. Miliciy dala go do sudu, zavarli bi go preto `e me tak pobil, taku trudnu. Ked raz, wdnej noci, mnw nw dobre, po{li po babicu, i y porodzim dzecko, dobre poro-dzim, ked patrim voni {e co{ka vrpoly, co{ka mi nw ysne. Porodzela som {e a voni {e co{ka i|e kruca. A babica: – Daj da ce e|i opatrim dakus. E|i wdno dzecko! Y {e mu raduwm, y nw znala, to {e nw i{lo na pre}ledi yk teraz. N<~, sine, ti nw zna{, n<~ rodzi{ tak yk bidlo. Y rodzim i druge dzecko. Y {e im radovala. Y e|i nw{ka, v{e tak gutorim, `e n<hto {e im nw radoval lwm y. Y nw znala `e y budzem dvojnyta rodzic. Trojo dzeci mi Bog dal. Lxbku som narodzwela 1942. I nw{ka su `ivi i zdravi. Moy lxbov ih vihovala. Nw hlwb. Moy mac plakala. Ga, co duma{, trojo dzeci wj pri{l< na kark, y rozidzena a tota budala me biw. Rodzel< {e dzeci 10. marca. A ocec umar ykba~u 28. marca. Terha na terhu, terha na terhu. To u` yki tre}edi< som mala u `ivoce. I tak evo.

I ked ~ul `e {e rodzel<, pri{ol z wdnim ~lovekom `e da go nw dam do sudu, da nw dam od dzecoh zavrec oca. Zadumaj sebe, modl<m ce kra{nw, ked o par dn< a von {e uciskal do obisca. Co y bidna mogla? A von pri{ol, a pil, vi~no pil. Alw, dok me maltretiral, to nw jogo dzeci, zna{ ti co, to bol<... U zaroblwni{tvu nw znam yk bulo alw tu, tu pil. I `il< zme vwdno. ^e`ko, yk gevtot gvari, tak yk {e moglo.

N<~ mi nw pomagal. Nw mal von totu obavezu. Stolar bul. Robel tu, u Domu kulturi dze svadzbi buli, tu bula wdna stolarska radionica. I tam proneverel penw`i ta bul vec i u zatvoru raz. Ba{ e|i dok zo mnu `il, pa wdna bitan}a hodzela }u nqomu a y, nw scel da hodzim. Nw staral {e von, nw. Bivali zme na [toku, u {vabskej hi`i, vec pri{li Bosanci, kolonisti, mi po{li na [tok bivac, dva me{aci, ~i pol roka, vec zme dostal< u kulturnim dome stan zoz n<m. I y po{la na piyc. Ked {e y vracim domu, mojo dzeco~ko, hlap~ik moj vre|i, ked y pojdzem gore a von ma... na

88

kri`oh. Vderel go. To budala wdna, obi~na budala. Zna{ ti co y robela, da som po{alwla. Da mnw zna{, yka y bula, y toti dzeci, ko~ik mam za dvoj-nyta, po{tikuwm im ko{ulqki i ~ep~iki i na Kirbaj z n<ma pojdzem. Povedz ~i som normalna? To moj `ivot. Y {e im radovala. Von< nw `ili od hlwba, ne}o od lxbovi materinskej. Y mojo dzecko nw polo`ela spac da som go nw pobo~kala. Nw, nw, an< wdno, alw taka som bula. I|e ked sebe podumam yk som }urala ko~ik po Kirbax, y}od blesava, a dvojo dzeci u ko~iku.

Ka`de {veto bulo oplakane. I scekalo {e. Ka`de, ka`de {veto bulo jogo, take yk von zadumoval, a mojo, a y mojo dzeci popriberala i po{l< }u paski, i po{l< do cerkvi do malej slu`bi yk co i obi~no dzeci idu, nagej i {icko, a von po{ol do kar~mi. Da ci povem wden primer. Mi napravel< tam hi`u na koncu. A hi`u zme napravel< {vabsku u Ki{kiru, trebalo to tam rozobrac, zna{? I po{ol von zoz tim mo<m ba~ikom, ocovim bratom Dxrom Arvajom, visoki, elektri~ar, ~lovek mocni htori mi i pravel totu hi`u, rozberac totu hi`u. A bula bagn<tka. Po bagn<tku i{l< dzeci. A von< po{l< {tvartok, piytok, sobota, nwdzely, nwt ih tri dn<. A, tedi mi `ila baba, a to wj sin bul zoz n<m. A mi, y i jogo `ena, {n<|ok tak zalwtoval, bral< ~i`mi i kaput som v`ala, mala som taki vi{nqovi, to wdini kaput htori som sebe kupela, ta idzeme do Ba~kogo Poly da vidzime, bo baba gvarela `e ih pozabivax tam toti Crno}orci. A mi z takim strahom po{l<, v`ala som e|i i od babi yki{ {vabski amrel bo {n<g zakurjoval. Ta zme i{l< pe{o. A rano. Drugi dzeci po bagn<tku a mojo doma, y idzem mu`a glwdac, bo mi mu`a tam zabil<. No, idzeme mi, ga u` yk budze. Baba dala e|i Bori{i ko{ulx bilu ked go zabil< da oblw~e. Pojdzeme mi tam, ta {e pitame `e ~i von< znax dze {e tu hi`a rozbera, a von< `e n<}dze, von<, gvari, pridu do kar~mi, mo`ebuc `e su i tu. Ked mi vojdzeme, a von< tu takoj pri dzveroh {edza, i pred n<ma palwnka, i kisela voda. Ked y vo{la, ked som to zba~ela, ked som po~ala lupac po tim stolw. [icko som roztresla i amrel i toto {icko. A stal< za {ankom Crno}orci. A to bul verbaski Bubany, predsednik op{tini, povolal kurira da nas odprata do op{tini. Ta naj nas prata dze sce, bol< me, zna{ y taka rozwdzena, na-gn<vana... i tam wden Obren nas ~uva, pri {iva~ih ma{inoh {vabskih. Mi dva na lavo~ki {edzime i von nas teraz ~uva bo budu nam sudzic za toto co zme polupal<, ~uda zme napravel<, gvarim ci. Ked pre{li dva, tri godzini mi {e na{edzel< tam, pri{ol sekretar, ~i predsednik, idzeme na sud. Dobre. Vojdzeme, {edza von< tam trome za stolom, gvari mi tot pred-sedavax~i `e co som to napravela tu. Bori{a za mnu, i hlopi za nami. ^om y to taki cirkus napravela. A y mu gvarim: – Znace co, y mam doma trojo dzeci. Jogo nwt, par dn< doma... A von gvari: – Ali y vidim da ste vi dosta

89

dobro obu~eni. A y najnov{i kaput v`ala. Co`e, ~lovek zabiti, treba budze prisc nazad. A y gvarim `e: – Ali vi ste nas tu zatvorili sa ovim Obrenom pa w ovu stalno diro. Ci}an<m, splwtam. No, toti u` nw znax, zna{, a Obren {e kunw `e x nw ru{al... vecka idzeme domu, hlopi za nami, alw calu dragu nas oganyx. No, ta sce{ ti take. Po{l< rozberac hi`u {vabsku i pil< tam a von hodzel }u tej bolni~arki bo to som ~ula `e hodzel tam spac }u Pavli Kuharovej. ]u tej ~opavej bolni~arki hodzel roki. I tu hodzel }u nwj i dok y bula u drugim stanx, a vecka tam vona bula u Ba~kim Polx bolni~arka, ta vec tam hodzel. To bula Kvitna nwdzely. Ked na Velqku noc y idzem z bioskopu, vidavala som karti po-poladnx, idzem a Mikolova `ena Cila i{la }u nqomu, bo von tam robel u kar~mi u Kulturnim dome, ta idzeme mi dva, a rin}i{pil bul tu na Velqku noc u` postaveni, i stanul< zme, u tim pridze tota “~opava”, ta gvari: – No, Leono, co `e {i tam taku paradu napravela, `e bul Xlin. [a von bul, alw nw bul piyni. To wj gutorel< u op{tini `e som polupala `e som gvarela `e von pri nwj. @e gat, co som taku paradu napravela, `e von prihodzel alw an< wsc nw scel. Ta nw mogol wsc ked bul piyni, gej. No, ta, take {i e|i nw vidzela.

Hi`u som tak pravela `e mi tot ocov brat hi`u napravel na koncu, tam dze Mikola Arva< bival. Bo bul barz sposobni, von bul elektri~ar, alw von x i nabival i kiblu pravel i strux uvedol i {icko, von mi pomagal, normalno, to mu {e placelo, nagej, dn< kelqo von tam robel i mala som pomoc. I y {ila, y {tikovala, y stalno robela. Mojo rodi~i pomagal< velqo. Von, nw gutorim, bul stolar, alw piyndura htora me maltretirala do kray `ivota.

I `ila som zoz n<m dotl< dok dzeci nw podrosl<. Nw dumala som {e rozisc zato bo som nw lxbela rozidzenu `enu, nwpriytne to, nw, wdna `ena tak }u mnw prihodzela ked som {tikovala yk dzivka, y znam `e to vona i na i}ranki hodzela, nw bula mi vona simpati~na, alw an< n<}da bi som nw pristala buc rozidzena. Alw ked wst problemi, co skorej ta lwp{e. Co skorej ta lwp{e. Ked nwmogu|e vec nwmogu|e. I gvarim tak, napravel< zme hi`u, alw tot `ivot bul v{e n<yki, v{e n<yki. Yk da ci povem, ~lovek bul alkoholi~ar. Von... lxbomorni, von barz velqo bitan}oval. Y to an< nw znala, a` posle {e mi to rozy{nwlo, bidna, zna{. Y bula mlada. Y mala dzeci, y bula ob{ednuta, alw ked von mu{i pojc raz tam do tej robic }dovici, raz do tej, raz do tej, a n<~ nw prino{i a piyni prihodzi, a mnw biw, to nw bul `ivot n<yki.

Y do nqgo sumnym, mo`ebuc `e gri{im, alw n<komu nw gutorim, mnw von bul mo`ebuc `e i dayki nastrani. Nw znam, co{ka nw bulo u {ore, a verovatno lwbo starosc lwbo, nw znam co, co{ka nw bulo u {ore. Nw znam.

90

Ked daco nw mo`e{, ta nw mo`e{. Tak. To, nw, to nw mogu|e oby{n<c. Y, y sama sebe nw mo`em, nw mo`em rozy{n<c `e yk to.

Y n<}da nw oskudevala n< u ~im bo som velqo robela. Y bula u stanx da robim i toto i gevto i tamto. Y bula kuharka u per{ej menzi u Kocure ked bul tu Miki Se}edi. Ked bul< per{i u~itelw. Menza bula tu dze teraz Kop~anskova radny. Y tu varela. Pan<matka bula tu ovodarka. Nau~ela som varic, nau~ela som i znala. A ked tu bul< partizanw, nina Nataliy, y nw po{la za bolni~arku do Verbasu bo som pre mu`a nw po{la da nw pove `e som po{la, gej, ne}o som tu pri{la aktivno robic do kuhn<, y znala varic, alw od nini Natali< i|e som nau~ela. Mam dara za to. Vec som varela tu u ovodi, Gan~a bula tu ovodarka, a y varela i wdna `ena, Il< W`a `ena, vona teraz u Sremskih Karlovcoh, ~uvala dzeci toti co hodzel< do Sely~kej radnej zadru}i ked {e `em dala. Vecka `eni i{l< na robotu. Ohabyl<, i y mala dzeci trojo, i mojo dzeci tu bul<. I drugi `eni privodzel< tu dzeci ta po{li na trudu dn< robic. A mi toti dzeci karmel<. I tu, tu som bula kuharka. I varela som u Sely~kej radnej zadru}i, co bula tu na Verbovcu, ~i {e volala Bratstvo ~i Wdinstvo to u` nw znam, u radni~kej kn<`o~ki mam zapisane. I moj radni sta` mam tu zapisani. I tu som bula kuharka, varela som za ma{inu, to bula kampany tla~idbi. Tla~elo {e i no{el< `eni, pomagal<. Wdna krompl< ~isci, wdna toto, wdna gevto. Nas tri `eni bul< u kuhn<, dva Bosanki i y Ruskiny. I tu som sta` dostala. Intere-santne, zna{, `e mnw mo`e{ postavic na glavu, y za{ lwm stanwm na nogi. Y take stvorenw. Nw znam `e ~i mam urodzene od oca ~i od maceri, uglav-nom nw bo<m {e `ivota. Robela som. Na [e~erani som robela. Na [e~era-ni wst taki velqki kotli. Velqki. Hodzel< `eni i drugi, alw y toti kotli vi~iscela... ~e`ko mi bulo.Tam kampanqska robota. Nina Cila Fejsova, mi dva, robel<. Y vecej robela yk vona. Y robela po tri kampan<, a vona ykba~u wdnu, lwbo dva. I tak `e i tam mam radni sta`. I v{e som {ila. Y v`ala kopac na trudu dn<. Ked zme dostal< `em, dostavalo doma~instvo `em na famelix, gej, vecka {i totu `em dala do Zadru}i. To bula per{a zadru}a tak yk, yk wdna..... i tu {e na trudu dn< robelo. I tu som robela. Nw robela y, ne}o, ti po{la robic, y ci u{ila {matu, mnw {e upisali trudu dn<. Y mala radni sta`, a Savki~ka, sekretar, tota hora `ena tu na Velq-kim {ore, tota co ma tih hlapcoh, vona bula sekretar, placu bogzna yku mala, tristo ezri, a y mala sto, dvasto. Y po{la po sta`, pri{l< mi {vedkove, co me poznax lxdze, Bosanci, u` ih nwt, mam pravo na tot sta`, bo ipak, go~ lwm nazbera{ petnac, dvacec roki ipak penziy na stari dn< dobre, go~ nw velqka. A vona: – Nino Leono i vi robel< u Zadru}i? Ga reku, robela som das za dva dn<, a vec som nw robela, nw i{la mi tota robota polqska. Y nw mo`em tak kopac yk tota co ka`di dzenq na polx, nonagej.

91

Bula som fizi~ki slaba, alw y zarobela, co po{l< toti, v`ala som dva golqti i po{l< i porobel< i to {e pi{e na mojo trudu dn<. Ga, tak mu{i{ ked nw mo`e{, ga darmo y pojdzem, y {e tam mu~im na polx. Ked nw znam kopac, toto mi ozda nw lw`elo, mada y tu dakus pokopem, alw da kopem telqo yk druga co zna kopac na polx co virosla, nw.

Ked zme mal< totu hi`u u Arvay, vecka zme {e po~al< rozhodzic. Naj-mlad{e dzecko zakon~elo daktilo}rafski kurs bo y lwm te`ela da voni do hlwbika dojdu. Zna{, co mi najbitnwj{e bulo u tim peklw. Hlapec po~al hodzic do }imnazi<, alw vidzel `e z oca n<~, `e {e rozhodzime, `e {e biwme stalno, ta po{ol do Novogo Sadu, po~al prave Novkabel robic tedi, prave napravel< novu fabriku, mladih hlapcoh na osemnac roki, zna`e im treba takih robotn<koh, i takoj {e zapo{lel hlapec tam, i nw{ka w tam. A Lxbka vona po~ala do }imnazi< hodzic tu do Verbasu, no alw na svu sre~u zaver{ela }imnazix i po{la do Beo}radu vec. Po{la do Novogo Sadu studirac zoz ]arin~om, vona hodzela zoz ]arin~om velqo roki. V{e dok hodzel< do }imnazi<, v{e bul< vwdno, a vecka po{la do Beo}radu i tam stu-dirala i tam {e i odala i tam `iw i teraz. I tak zme {e rozi{l<, alw n<hto mnw od dzecoh nw osporaval. Moj sin me viselwl. Y znam, nw radoval< {e von<, yk i y {e nw radovala, nw, velqki to bolq, to treba precerpic. I zato y ipak hora. Y ipak toto {icko co som pre`ila to n<hto nw v`al odo mnw, nw mogol to znac.

U~astvovli sce posle vojni u politi~nim `ivoce valala? − To bulo u ovodi, ovoda bula prazna, i u tej ovodi mi {e shodzel< tu, i

normalno `e posle {ickogo togo yk pri{lo o{lwbodzenw takoj trebalo formirac tot odbor, Antifa{isti~ki front `enoh. Po~im Deny Beser-min< bul u zatvoru, gej, tu bula jogo `ena. Vecka bula u~itelqka Gar-dijova, bulo nas tu aktivistkinqoh i tak `e zme formiral< odbor. Per{i odbor. To bul formirani tak. Za nas predsednica nw bula bogzna co, nw zna~ela n<~, bo sekretarka bula va`na. Tak, u per{im odboru bula predsed-nica Wlena Capova, gej, i to bula {ickogo predsednica mo`ebuc pol ro-ka, lwbo tak daco. N<~ vecej dlu`ej `ena nw bula, zato `e wj mu` bul u Nwmeckej, ta nw lxbel< da hodzi. A tedi bival u~itelq Gardi u n<h i tak vona vecka od togo odustala i vec bula vibrata druga predsednica, [ofran Wlena. Yk bla}ajnik som vibrana do per{ogo odboru. A posle {e {icko menylo, gej, `eni – wdna mogla druga nw mogla, i tak `e som vecka prev`ala cale rukovodzenw, alw v{e bul glavni sekretar u na{ej `enskej or}anizaci<. Nw bula predsednica bitna alw sekretar, tak `e y bula sekretar i or}anizator, i z pe~acom som bula u` zadlu`ena, ked zme mali u` i pe~ac svoj Antifa{isti~ko} frontu `ena, mal< zme u` svojo u 1945.

92

roku, 1946. roku, svoj ~asopis «@ena danas» Konferencix op{tinsku, u Kuli. Op{tinska konferenciy bula u Kuli, tam zme i{l< na konferenci<, dostavali zadatki htori treba da {e viver{ux. A zadatki buli ~e`ki, zato `e trebalo pozberac dobro toto {icko na gromadki htore {e ~ekalo, bo {e znalo `e kolonisti pridu i `e budze tu kolonizaciy, i toto {icko. Alw do wdnu stvar, nwmwcku, {vabsku, `eni zberal< po ma}azinoh, lwbo za bolnicu. Per{e bula formirana partizanska bolnica. E, to bul per{i zadatok naj~e`{i, do htorogo zme {e uklx~eli<. Vec zme farbel< tu u novtaru{n<, dze teraz biva dohtor, lwbo tu bula kuhny, partizanska navodno, bo vec zme dostal< i zoz ^uro}u tu odkadz{ik, Serboh, {icko y}od partizanoh. Von< {e tu hranwl<. I na{o buli hlapci yk partizanw, co {e volal<, co ~uval<, gej, ~uvalo {e {vabske dobro, ~i hl<vi ~i kravi, bo {e zno{ovalo tedi do togo. Aktiv `enoh isto robel, zno{oval< stvari, gej, ma{ini {iva~i na wdno mesto, na druge mesto, i u tim istim periodu t. w u tim ~asu o{lwbodzeny, takoj {e formirala wdna `enska, yk da povem, or}anizaciy u htorej robel<, bulo das dvacec ma{ini u ovodi polo`eni, htori {il< zavo< odnosno darl< ih, {il< }a~i, {il<... I tu som skravala toto {icko bo som znala, i totu robotu ta som bula i tu. Moy robota bula v{adzi potrebna, zato `e som bula taka `e som znala, od per{ogo dny wdina `ena htora som ostala aktivna an<, da povem popravdze, dobre dawdni umarl<, alw co {e ti~e samogo po~atku `ivota, i po nw{ka to v{e, n<}da moy akciy nw prestavala. N<}da, ~i u ^ervenim kri`u, ~i u Dobrovolqnim dru`tvu, tim lwbo tam, a tak bulo, nagej, i na kulturnim polx i go~ dze, yk tot gvari, dze som bula potrebna, nw sanovala som sebe i svojo trojo dzeci. Ked {e bily {koli y prinwsla zoz Cilu Fejsovu na ko~u vapno. Hmara i{la a mi vapna nw{eme da {e obily {koli. Sliki wst, dokumenti i lxdze `ivi e|e wst. E|i lxdze wst htori `ix, htori pametax toto, yk tot gvari, co zme robel<. To {icko na `enoh bulo, to {e nw lwgko obnavylo. To nw bulo n<~ogo.

U novej X}oslavi<, y oby{n<m {icko. Nw zato `e {e hval<m bo mi toto nw svojstvene, ne}o lwm zato `e znam i pametam. Vecka in{aki stvari ked mi {e dahto naruci y ih lwbo pre~utim lwbo nw dokazuwm, bo y vecej nw mam u` `ivih {vedkoh da povem. Mnw donwdavna bula tu yk wdna babica htora zo mnu isto sarad<vala, yk tot gvari, htori zme buli bl<zki i robel<, vona me, lwbo i drugi `eni, von< me do ostatnqogo dny, po{tux volax i ... i nw lwm toto. Ne}o me poznax lxdze {icki po takim yka som. Nw hval<m {e, alw {e opitaj go~ komu. Poznace vi totu `enu? Hto me nw pozna u Kocure? A htora akciy bula i yk bula, n<}da som {e od nwj nw odnyla. Y pejdze{at ~lanoh u~lanwla do ^ervenogo kri`u. Spisak som dala, yk tedi povremeno buli akci<, yk gevtot gvari, i tak... Moy aktivnosc n<}da nw

93

prestavala, a yk me vidzi{ i taku, y i nw{ka volqna i pomognuc i poslu`ic i podarovac i... a vecka som pre{la do kulturi, odnosno do togo bioskopu, gej. [icki u~itelqki, prosvita, ta {icki co u prosviti bul<, to {icko kolo mnw bulo, yk tot gvari, ~i zabavi dzecinski, dzecinski predstavi i to wdno z drugim bulo, mi {e zlo`el<, nagej. Mnw u` treba dzecinsku predstavu dac, pridze film za dzeci, von< or}anizux, to, to bulo wdno, vwdnak zme robel<.

Mi mal< velqo kursi, odnosno, to {e volal kurs. ^i {ica, ~i vareny, ~i, yk gevtot gvari, obihodzeny kolo dzecoh ~i... to {e {icko mu{elo. Y nw gutorim `e som bula sama. Da {e mi razumime. Nw. Tu bul< `eni, tu bul< i u~itelqki, tu bulo {icko, lwm ka`da u~itelqka, nagej, vona mala svox obavezu a y to co trebalo or}anizovac. A yki mogl< buc akci< ked zme mal< telqo velqo roboti? Per{e i per{e, obu~ic bolni~arki, gej. Hto bul sposobni, to nina Nataliy Papova htora pri{la zoz Beo}radu yk beo}rad-ska slu`n<ca. Vona tam bula i vona mala iskustvo dobre i vona takoj ofor-mela odnosno pod Antifa{isti~kim frontom `enoh, bulo {icko formi-rane i toti bolni~arki co bul<. Toti bul< {icki. I snabdevanw bolnici partizanskej u Verba{e, to {icko bulo pod akcix `enoh, to {icko mu{el< `eni, yk gevtot gvari porobic, bo na `eni velqo sto<, gej. Hlopi su hlopi, a `enska or}anizaciy, telqo bolni~arki, to prej} Aktivu `enoh {icko bulo osposobene. Alw, slava Bogu, ninu Natalix yku zme mali, naj wj budze vi~na slava, to wdna {kolovana `ena, nw {kolovana, alw w {kolovana bo {e razumela, vona posle o{lwbodzeny postala glavna bolni-~arka u Kocure u ambulanti zato `e vona mala pojma, znala. Nw bitne kelqo vona mala {koli za sobu, va`ne `e vona obu~ela tu tricec bolni~arki i bula {ef bolnici u Verba{e partizanoh ked prino{eli. Yk vona znala kra{nw pripovedac to, `e yk previyla tih borcoh, u` mal< takpovesc `ivi rani i hrobaci i von< to {icko previyli. Pod wj rukovodstvom {icko bulo. To na{o kocurski `eni, to na{ kocurski {pi-talq. Mi tam snabdeval< zoz {ickim. Kelqo `eni mal< roboti u Kocure? Htori valal mal bolnicu osim na{ogo Kocura, ruskogo valalu? To bulo dze teraz tota z ro{telymi hi`a na uglw, ked x zna{ u Verba{e. Tam bula per{a bolnica. A y mu{im wdnu stvar povesc, nagla{ic. ^om {e y kretala lwm u kru}u Kocura? Bula som wdina na tim Pokra<nskim antifa{is-ti~kim frontu `enoh. Yk per{a som bula zoz {tiri nas, mlada `ena. To bul per{i Kon}res Antifa{isti~ko}o fronta u Novim Sadze, htori zabe-le`eni u istori< na{ogo naroda.

To {e volala kocurska bolnica u Verba{e. I tu prihodzel< ~e`ki ranwti borci. To po o{lwbodzenx, takoj bulo do kray vojni, do}od tre-balo. Kocurci no{el< na ko~oh, i lxdze buli or}anizovani. I `eni, Ra}a-

94

jovo maslo, sir, davali z dzeku. Ra}ajka, pokojna Ra}ajka, vwdnak zo mnu robela. Y i bolni~ki kurs zaver{ela i toto i gevto, alw som nw po{la z Kocura zato `e som mala takogo mu`a co som znala `e {e nw mo`em kretac. Od obisca, rodi~i me nw pu|al<. Pu|al< me da pridzem, pojdzem ve~ar do osem, dzevec godzin na konferencix `enoh. Na{o `eni, ked pri{lo u` o{lwbodzenw, ked pri{li Rusi, i|e na i}ranki, i{l< tam... Y po{la nwdzelx popoladnx, sednica bula, lwbo eventualno ve~ar, vec som po{la zoz svox {estren<cu, bula tu Ko~i{ova {estren<ca moy. Vona za Ko~i{om Jov}enom bula odata, to wj teraz dzivka umarla Nadu{ka tota, to mi {es-tren<ca. To moy {estren<ca, to mojogo oca {estrina dzivka. Moj ocec i wj mac, brat i {estra. Tak zme buli vwdnak, `e y zoz nx wdino mogla hodzic. Mojo rodi~i vodzel< o mnw ra~una preto `e znal< ykogo mam mu`a. @e mam lxbomornogo mu`a, mala som u` dzecko wdno i naostatku y }arantuwm za sebe, alw mojo rodi~i ipak najvolwli. Dok na{o `eni, yk gevtot gvari, po{l< i na i}ranku zoz Rusami, i toto, i posle o{lwbodzeny, dok mnw to nw bulo n<}da an< svojstvene, an< normalne, an<, to hto yk robel tak {e znalo i tak {e robelo. [vekra ~uvala dzeci, mi po{l< zoz Cilu po vapno do Rav-nogo, i prinwsl< vapno, da {e {koli bily. I mnw to n<}da nw bulo ~e`ko, zato bo som za co{ka robela.

Nw mo`e{ shvacic ked posle okupaci< {tiroh rokoh pri{la {lwboda, {lwboda. [lwboda, pri{la {lwboda, a za vreme okupaci< i strah i trepet. Kel<h mo<h pajta{oh odnwsl<. Zato `e som bula aktivna mogla i y stradac, alw u` som mala wdno dzecko, rodi~i me ~uval<, bo som bula tedi e|i z wdnim dzeckom, katona~ka, mu` odnw{eni do Nwmeckej, gej, a y dok som bu-la dzivka e|i, ta mi odnwsl< pajta{oh. I Dxru Bilqnx i Jov}ena Ko~i-{a. Jov}ena vracel< bo mu mac bula Madyrka ta go o{lwbodzeli. Alw kel<h odnwsl< htori {e vecej n<}da nw vracel<. Ked {i ~itala o Dxrovi Bilqnqo-vi, to wden napredni, fini hlapec, mo<h rokoh, od per{ej klasi do ostat-nwj zme vwdno hodzel<, alw i lxbel< go u~itelqki, nw lwm jogo, ne}o i Miroslava Nikoli~a, mac mu bula Ruskiny, alw nw patrelo {e, navodno `e w Serb, alw bul Rusnak, nw va`ne, i vel<h hlapcoh, aktivnih co zme bul<, co zme {e shodzel< poodno{el< i n<}da {e vecej nw vracel<.

Rozi{li sce {e od mu`a? – Do kray `ivota pil. Ohabela som go 1964. I `il nw znam kelqo roki

sam. Ked mi dzeci po{l<, ked {e poodaval<, ked {e vi{koloval< i rozi{l<, vec gej, y po{la, nw mogla som vecej. Ba{ Lxbi~ka u Beo}radu studirala, ta som go modlwla, prebog, reku, daj da omalxwme hi`i, bo Lxbi~ka dakogo bi i privedla, ta som go modlwla, daj da obil<me, pomalxwme i kupel< zme televizor na kredit, i daj da {e daku|i~ko, a von yk lapel

95

pondzelok pic tak do nwdzel< i n<}da zme doma nw spal<. Lxbi~ka pri{la, sin mi u` robel u Novim Sadu, nw mo` bulo doma spac, lwm do maceri, ka`du noc do maceri. Ked tidzenq zme u` stalno mu{el< scekac, ama nw budzem i gotove, nw mo` bre, `enska, nw mo`, ga kelqo som cerpela...

Tot me bil stalno, zna{. Y i{la zoz bioskopu a von me biw. A y mam {estren<cu co wj umarla teraz dzivka Nadu{ka zoz fakultetu. Vona Ko~i-{ova dzivka. E, tota {estren<ca mi robela u sudu. Von me do~ekoval i bil me. Bil me, i glavu mi roztrepal i na sudu zme bul< i {icko, vec }rombi mi cal< uprepascel i advokat, kelqo raz som po{la, von gvarel: – Y ci nw mo`em n<~, ti mu{i{ razvod braka napravic, von, dok {e nw rozidze{, von budze z tobu cirkus pravic. A tota {esteren<ca mi gvari: – Pridz ti da ci y odkucam. Odkucala, i do sudu na razvod u Novim Sadu odnwsla. I poj-dzeme raz na raspravu, a von nw mo`e zo mnu `ic bo y mam drugih i u bio-skopu robim ta be{eduwm tam zoz {ickima. I drugi raz vecka znova zme po{l<, i treci raz. Alw, vidzel< `e z kim max roboti, ta brak bul raz-dva rozvedzeni, na {tetu jogo. Gvary, o~ito bulo vidno `e splwtal i taki stvari vivodzel.

Y po{la do mowj maceri, i bula som rozidzena {tiri roki. [tiri roki som hodzela do bioskopu robic, bo y dostala zapo{lwnw, y i akcioner za tot bioskop co robel tam u [toku, po o{lwbodzenx. Panocec Ki{, panocec Mudri, i tu daskelqo osobi, mam y i popisani, uspostaveli tot {vabski bioskop. A y robela v{e u bioskopu. Od per{ogo. I vec u Domu kulturi. Istoriy bioskopa, isto treba da {e to zna, `e yk to bulo, bo mi, akcionere, mi formirali bioskop u [toku. A veckalq to prepadlo {icko i penw`i, i to der`ava pri{la, mam odluku ked v`al< ked naciona-lizovane nam, gej. Alw vecka ked {e tu formiral bioskop, ked po~al robic, bul wden direktor Madyr u {kol<, i y normalno bula i u odboroh i v{adzi i vecka mac gvari `e bi i y mogla dayku robotu glwdac ked telqo robim zadarmo... Alw stvarno, ked som bula akcioner i ked mi to v`ali, nagej, ~om da nw poku{am da konkuri{em i tak `e y konkurisala i tu som {e zapo{lwla do bioskopu, i do Domu kulturi. 1964. roku som bula bla}ajnik bioskopa.

Dostala som stan u bioskopu, pod Verbasom, tedi bul pod Verbasom. I Pi{ta mi dozvolwl da sebe tam opravim za binu, tam bulo prostor wden i tam som napravela dva, tri prostori<. Wdna prostoriy yk kupatilo take, dze {e umiva, kuhnqo~ka, i hi`ka. To mi dal verbaski bioskop. I y {e z Mikolom zi{la 1964. na Mikolay.

Y dumam `e y mocna bula natelqo, nw lwm `e mocna, alw glwdala som vihod zoz togo ~e`kogo. A zna{ u ~im bul vihod? Bul vihod u tim ~loveku co me v`al, co me n<}da nw vderel, a hi`a nw cerkva, o Bo`e moj, spadnw ci

96

daco, nervozna {i sama na sebe, dumam, taki `ivot. Alw nw, i|e ked {e scel o`en<c zo mnu y mu gvarela: – Y `ivci nw mam, y potracela `ivci. Ti ked ma{ sna}i da podnw{e{ toto, ked y eksplodiram, mu{i{ na toto rahovac ked mo`e{, a ked nw, y budzem sama moj `ivot kon~ic yk mo`em. Y n<komu nw pojdzem na teret da {e dahto zo mnu narucuw, lwbo natarguw, nw, da {e zidzem a napoxtre da {e rozhodzim. Mikola ostal }dovec, nw znam kelqo roki, `ena mu umarla, i von vecka {e scel `en<c alw mac me odbiyla, prili~no par roki piyn~el yk i ka`di ~lovek ked ostanw sam. A mac mi gvarela: − Ta nw idz za nqgo bo i von nw lwp{i od Pu{ka{a. Y nw znala ~i w lwp{i, to n<hto nw zna. Nw zna{ ti `e co budze i yk budze. I vecka, Miki u` jogo sin, co na Ivo Lola Ribara bul u` u Novim Sadze u {koli, i von {e scel `en<c. Y u` tu stan adaptirala. Von mi n<~ nw pomognul, gvarel `e nw mo`e. Mnw pomogl< toti co robel< tu, Jov}en Feketa, co buli u bioskopu, Miroslav Cin}o i to, mnw to ka`di pomagal, mala som lxdzoh htori mi to uspostavel< i napravela eto take simpati~ne. Ynko, direktor Nadqfe<, co u Verba{e, co ma totu Duki~ovu, a tu e|i bula {kola i kondzelariy, tu dze biblioteka. A y kopem tam, {orim, i cegl<, u` Mikola polo`el, y prinwsla od mojogo domu }uzbanok i tak nahpala, a direktor pridze, bo y zoz {kolu bula v{e taka, lxbel< me i vwdnak zme mu{el< saradzovac bo im trebala mala sala, a mnw trebalo dzeci do bioskopu. A, direktor patri ta gvari: − Nino Leono, a to tu park budze? A zna{ to tam bulo d`umbus narucane, cegl<, `e mi to tak o~iscel<, `e tam o dva roki kvice kvitlo, samo tako. Mikola to prekopal {icko, y tot }uzbanok, to som z mojogo obisca do bioskopu per{e posadzela, bo zme tam bival<, {tiri roki, a vec zme totu hi`u kupel<, ta gvarim, y taki optimista, y sebe ukra{ovala `ivot zoz tim. Lxbime z kvecom. Obidvojo. No y zato bar`ej. A da von nw lxbi? Von go zal<va, von, vecej. Y mu{im u` teraz priznac `e von mlad{i.

Povedzce mi o va{ih dzecoh. – Lxbka u Beo}radze, odata w, u` w u penzi<, en}leski zakon~ela, a vecka

dvojnyta. Hlapec i Wlenka. Hlapec u Novim Sadze a v`al Salontajovu Irinku po{tarovu Dxrovu {estru, mam krasni i unu~ata, {icko mam, yk tot gvari, bogzna yka som |e{l<va.

Mo`ebuc nwz}odno da povem, sina som barz lxbela. Barz, posebno, lxbim {icki dzeci, nw mo`em povesc, y barz lxbim dzeci, y za n<h `ila. Y za n<h `ila zoz totu budalu, to moj `ivot, y dzeci barz lxbim, alw, sina som posebno lxbela a nw znam ~om som go lxbela. Zato `e som mac. A lxbela som i dziv~ata, yk da som nw lxbela, lwm yk da povem, von bul, ipak mi {e vidzi `e bul najmirnwj{i, co{ka mi von taki bul mili ta. Dobre,

97

a teraz mi {icki dzeci wdnaki, nw mo`e mac povesc `e nw, wdno bi {e roztopelo za mnw, i druge, yk tot gvari, alw max svojo `ivoti, i von< `ix svoj `ivot, alw nw mam razliki, i co najkras{e od {ickogo, mnw Bog podarel sedmero unu~ata. Y mam sedmero unu~ata, i to moj kapital, to da vidzi{ {icko toto, sliki, yka to fameliy.

^i sce mali {lwbodnogo ~asu za sebe, za priytelqoh, za kulturni `ivot?

– Y robela u kulturi, bo bioskop to kulturna ustanova. A nw lwm u kulturnej ustanovi alw i u ka`dej or}anizaci< dze bulo potrebno. Y bula aktivna. Sociylisti~ki savez bul, gej, veckalq ^erveni kri`, {icko funkcionisalo, alw najva`-nwj{e toto `e y robela u bioskopu i kretala som {e u takim dru`tvu dze som z u~itelqku Gardijovu, u~e-la mi dzeci i vwdnak zme buli, yk tot gvari, u srezkej or}anizaci<. [kola hasnovala mox salu. Y bula {kolska, von< buli mojo. Mi `il< tak. [kola nw mogla bez bioskop-skej sali, trebalo otrimac pionir-sku, tedi bul<, e|i za vreme Tita i za priredbi {e husto~ki dzelwl<, a na ostatku or}anizovani bioskop za dzeci bul. To direktor pridze, htori bul kedi direktor, gej, pridze Ynko Nadq, gvari: – Nino Leono... lwbo Vislav-ski posle bul. Nwt problema, n<ykogo. Prihodzi mi dzecinski film y poru~ela, budze taka i taka predstava. Dzeci po dva tri predstavi idu. Ma to bula saradny taka. To nw mo` in{ak. Ka`da u~itelqka bula zomnu. Stal-no. Wdina `ena u Kocure na htoru {e moglo obracic i oslon<c. Go~ hto. Go~ Sociylisti~ki savez, go~ ^erveni kri`. [icko, i to bula zloga. Tu {e otrimoval< izbori bira~a, nwt problema n<ykogo, n<}da n<~. Tedi i tedi sala tak, budu pri sali. Dawden film davalo {e i dva raz, tri raz, bo y hodzela i poru~ovac filmi i {icko. To bulo moy or}anizaciy, mala y direktora, alw htori bul lwm formalno direktor, alw posle som nw mala an< direktora, bo som bula yk tot gvari... y bula tu i direktor i {icko. Y hodzela i po festivaloh. Y i{la na festivali, y sama zaklx~ovala filmi. Y {edla na avtobus do Beo}radu i po{la som. Mo`em ci ukazac, pokloni som dostavala od “Morava filma”. Mala som taki avtoritet `e som po{la, vibrala film yki scem prinwsc, htori {lwbodni, i htori nw ma termin

98

zakazani, lwbo novi dayki film, do ve~ara plakati som prinwsla, polo`e-ne i budzeme u` bavic. Take poverenw som mala, i cenwl< me lxdze. I daval< mi dobri filmi i zato `e som bula uredna. Y viplacela, {icko na vreme mala som kn<}ovod`u, to {e {icko robelo, a i bulo {icko na nivou. Dzeci bulo barz velqo u bioskopu i publiki bulo barz velqo. A lxdzoh wst v{el<ykih. Buli me{a~ni karti. Veterinar, pa, star{i lxdze, pan Maka<, mali me{a~ni karti bo tedi nw bul televivor ta lxdze scel< prihodzic. I y, ked vo{l< {icki do bioskopu, ked dzeci ostal< toti hudobni pred dzvermi, {icki vo{l< nuka. Ked u` {icki... to mojo bulo. To som i ^i-rovi gutorela. [icki ked po{edax, ked {icki max bro< na svo<h kar-scelqoh, vecka pu| dzeci naj vojdu. Nw{ka yki{ ~lovek zi{ol z motorki, Rumba, kri~i na piycu: – Ti si mene uvek pu{tala u bioskop. Alw som bula daraz i bezobrazna ked dahto po{ol bez karti. Po{ol wden ~loveki taki, teraz w u Avstrali<, bezobrazni, viplyskal vratara i vo{ol do bioskopu. E, vecka pri{la miliciy na {alter, tu miliciy obhodzela, zna{, to bul {or zato. A y vec raz gvarim `e reku tot i tot vo{ol do bioskopu. Ked go vivedl<, na sprat tam gore, tak go prebil< y}od ma~ku. Bo ked von piyni i ked von mo`e vojsc. Ta som mala i taki slu~a<.

Mala som v{e priytelqoh i dru`tvo. Zoz Fejsovima, zoz Ykovom i z Cilu. Von< nam buli takpovesc, Mikola i Ykov robeli u Ba~kej, alw z Ykovom y bula od v{e bula dobra. Tu ked som postala bla}ajnik, tu Ykov bul wdno vreme direktor. Bul Skala Nestor, a vecka Ykov go zmenwl. Ykov e|i yk le}inq, dok y bula i dzivka, von bul taki pocagnuti, alw ked bul Pu{ka{ u Nwmeckej, von prihodzel do nas na ybluka, alw von u` bul povyzani verovatno zoz daskim ta tak mi {e pital za nqgo dze w, co w, i tak scel zo mnu be{edovac, lwm mnw ba{ an< nw do pripovedki. Mi, y i Fej-sovo, po vel<h baloh buli vwdnak. U Keresture, u Verba{e, u Iloku, u No-vim Sadu, mi velqo dru`tvoval<. Bul< zme takpovesc wdna rovenq. Y bula mo`ebuc najstar{a, Ykov odo mnw star{i, alw skladal< zme {e, a Ykov mal avto, moj Mikola nw lxbi avto, ta nw mame avto, ta {e gn<vam i nw{ka. Alw {e odgn<vam.

Alw som v{e bula, pri strani hudobnih. Y `iwm zato, da budze tak yk {e propa}iralo, ravnopravnosc, wdnakosc i da nw budze izrabl<vany ~loveka po ~loveku. Nw bula som dayka {kolovana, ~itac som lxbela, alw telqo kelqo som shvatala telqo som u sebe mala, `e ~lovek treba da robi i da zarobi i da z togo `iw. Da go n<hto nw eksploati{e, da go n<hto nw korisci. Y po{tovala ka`dogo alw najva`nwj{e mi bulo po{tenw. ^esnosc i hasnovita robota za ka`dogo, za dobrobit, yk gevtot gvari. Moj karakter taki ustvari. Y taka i rodzena i taka som i nw{ka. Y lxbim ka`domu da zrobim dobre, a `e mi {e to nw vraci... nw.

99

I teraz. Y u` gutorela `e tu hto{ka... Y ked zme {e slikoval<, gvari, mu{ice {e slikovac bo sce per{a predsednica. Nw. Y {icko znam i sve-sna som. Tu koce{irala Zlata i Slavka. Tu u` von< zna{ robel<, alw to mnw an< nw bitne, lwm mi bitne zato `e ~om {e tak napravelo vecka. ^om polo`el< per{a, a vec polo`el< treca.

Nw bula som bogata, y an< nw{ka, upozna{ me dok me budze{ vidzic `e y nw cen<m penw`. U bogatstvu u ~loveku co{ka skrite. Ked ~lovek zado-volqni i ked ~lovek zna co vredzi, bo za dakogo vredzi lwm da ma velqo `emi, za dakogo krasna hi`a, y to {icko cen<m, lwm y calkom drugi ~lovek. Y calkom druga osoba i ose~am {e stalno bogata. Ose~am {e stalno |e{l<va i bogata zato `e mi to dava zadovolqstvo toto co y lxbim.

100

Amaliä (1924), Ruski Kerestur

Äke bulo vašo dzecinstvo? – U Keresture som rodzena‚ piätogo mešaca‚ tricetogo‚ ezer dzevec-

sto dvacec štvartogo. Bula mi na Zbegnüove hiþa. Toti novi hiþi dze teraz Ramaå biva‚ dze vašar... Tu zme bivali.

Ä naömladša. Bulo nas šescero. Mam troh bratoh i tri šestri zme buli. Ocec nam umar‚ ›dnomu bulo‚ naöstrašomu sedemnac roki‚ a mn› bulo dva. Al› ocec mi bul maöstor. Tak þe moö brat‚ ›den pri dïdovi‚ a i dïdo mi bul tišlïr‚ uåel zanat‚ a ›den pri ocovi‚ a tot naömladši brat‚ co odo mn› tri roki mladši‚ tot mlïnar bul. Teraz › u penziï. Þivi ›. Gevti pomarli. L›m iøe mam ›dnogo brata u Topo-lï i ›dnogo u Keresture. Palanåaöovo! Mihal bul naöstarši‚ von umar. Vec Dxra‚ vec Melana – Ñaluskova bula‚ vecka bula druga šestra Irina Ñaluskova‚ voni buli dvome braca za moöo dva šestri oþen›ti. I vecka brat Äkim‚ von dïdo teö co teraz na Televiziï robi‚ co za Åordašom. I ä naömladša.

Ocec nam bul šuster. Mac gvarela þe von mal dvoh robotnïkoh‚ dvoh šeñertoh i dvoh kalfoh. Ä n› pametam‚ bo mi bulo dva roki. Ä n› pametam oca. Ocec mi umar‚ bo bul invalid. N› mal sedem rebra‚ stracel u gevteö Peršeö švetskeö voöni. Al›‚ tedi iøe gutoreli‚ mac tak gvari‚ þe budze iøe dzešec roki po voöni þic i telüo i þil. Tedi iøe znala medicina!

Mac nas vihovala. Šickih nas na zanat dala‚ ta še kaþde borelo. Mac nam bula šnaöderka‚ ta mala ›dnu briñu velüku‚ nïå inše. Coþe mogla mac z nami. Vona n› bula školovana. Ked ä rosla‚ tedi uþ i šivaåka n› bula‚ bo n› vidzela šic‚ al› bulo drugi roboti. Bula ›dinïca‚ ocec ›ö bul tišlïr i rodiåi ›ö buli n›pismeni‚ a vona napisala ›dnu knïþku htora pripadla Mironüovi‚ bo Mironü z babu bul‚ tot Ñaluskov co še Nataška odala za Miþa‚ ta voni vþali totu knïþku. To moä mac z vlasnu ruku napisala. Tri godzini åitala toti "Isusovo muki". Do nas hodzeli šicke sušedstvo na Velüki piätok‚ dobre še seåam. I tota knïþka‚ z ruku napisana‚ teraz u muzex u Dxrdüove.

Mi mali šicko od oca. Al› ä n› mam ocoveö lxbovi‚ n› pametam go. Mac‚ äk ›dinïca‚ novu hiþu ›ö napraveli‚ i dobila vona do dvoh hiþoh nameštaö‚ i do kuhnï. Znam þe zme na ormanåiku mali šolüki od kafi‚ al› n› znam nïñda þe zme pili kafi‚ bo mac n› mala ozdak

101

ked z nami bula‚ al› mala toti šolïåki i mlïnåok za kafu. To‚ znaåi‚ upotreblävala ked ocec þil. Bo‚ mali dvoh kalfoh i išli po toti skori do Kuli‚ pametam co mac gvarela‚ na vašari išli z papuåami‚ cipelami... Sušedi buli taki hudobn›öši barþeö‚ ta mi i furik i šicko mali‚ ta šicki ked hiþi praveli‚ od nas nošeli‚ a vecka gvareli: – Ta ti Palanåaöko‚ tedi ked ši bula na pani. A mox macer to vredälo‚ þe eö gvareli þe bula na pani. ‹dnomu šestra hodzela na nadnïcu‚ mali zme tam ninu ›dnu‚ bo šovñor bul zapošl›ni tam ta x zapošl›l‚ da mame daco za þic‚ ta ›ö trebalo rihtac ›sc. Mušela mac kantiåku mac‚ n›? A toti dvome išli za kalfoh‚ a ked kalfove buli‚ to buli barz mali placi‚ äñod toti teraz co zadarmo robä‚ to tak bulo tedi. Šeñert ñazdinï robel‚ a kalfa bul skoro zadarmo‚ bo mu trebalo åi dva‚ åi tri roki kalfa buc da bi bul maöstor.

Mac mi teraz n› barz davno umarla. Mac mi þila dzevedzešat štiri i pol roki. Bula ñdovica‚ tricec šeösc roki ked mala‚ do dzevedzešat. Kelüo vec bula ñdovica? N› moþem to anï znac. Zdoga-dam še‚ do cerkvi barz hodzela‚ lxbela barz cerkvu.

Velüo som barz robela þe bim še obl›kla‚ ta! I ä še uåela šic. I ä bula šnaöderka. Šicki zme še uåeli. Šestri še uåeli‚ ›dna šic‚ ›dna dzirkovac. Uþ dvacec sedem roki‚ äk umarla‚ al› od n›ö mam totu tam salvetu. Vona toto uåela‚ a ä u Dxrdüove bula dzešec roki šnaöderka.

Hodzela som do školi zoz tim Xlinom Kol›sarovim co še obe-šel‚ co bul profesor‚ von taki äk ä bul. Vše som špivala‚ äk moä unuka Mira. I u školi‚ vše som bula napredku‚ ked Svetom Savi zme špivali i ked zme do Kuli hodzeli‚ toto som barz lxbela i hodzela som. Toto mi mac dozvol›la. Moä mac bula kulturna þena‚ uplacela mi peöc dinari za varen›‚ þe bim še uåela‚ u Åervenim kriþu. I htori placeli rodiåi dzecom ta toti išli. Mi tedi vareli raz u tiþnx sami u školi‚ u teö co teraz tam muzeö. Gore‚ toti tri oblaå-ki‚ tam bula kuhnä. Tam zme buli z ovodašku uåitelüku‚ vona nas uåe-la varic. Åi bul to kurs‚ åi co‚ ä n› znam. Do školi som hodzela‚ du-mam do šesteö klasi. Bo‚ šeösc razredi som zakonåela osnovneö školi.

Ked še tota starša šestra do Ñaluski odala‚ ta tedi mac dobila za ocom zaostatok sedem ezri dinari‚ a l›m dva ezri u dvacec peöc paroh. To bula taka velüka gromada pen›þi! Iøe pametam‚ a malka som bula‚ do peršeö klasi som hodzela. A tak za ocom ›ö n› dali‚ aþ teraz u Titoveö þemi‚ doþivotnu mala penzix za ocom. Toto dakus co zme þemi mali vona na nas prepisala‚ podzel›la...

102

Dïdo‚ macerov ocec‚ umar isto za moïm ocom friško‚ das o dva‚ o tri roki i dïda n› pametam‚ a vec baba‚ macerova mac‚ še odala‚ a mo-›ö maceri dala hiþu i þem totu. Baba še odala da bi nam dala‚ ta vec mac predala totu hiþu‚ ta nas vihovala. Tak þe zme n› sluþeli zato.

Mi še barz šicki lxbeli‚ i teraz še lxbime barz. Poåitu›me še. Kolo peca zme pošedali‚ ked veåar‚ za Kraåun‚ špivali zme dok še elektrika n› zašvicela‚ tak bulo. Buli zme u svoïm. Šicki zme sluhali macer. N› mala z nami briñu da buli b›täre‚ l›bo co. Šicko tak normalno. I šicki še dosc krašn› poþen›li‚ ›den vþal bogatu þenu‚ bula hroma dakus. A drugi brat vþal Kolbasovu‚ togo Vladka co u Ameriki‚ ocovu šestru. Dakedi ›ö ocec tišlïr bul i mal kruparu i koöco‚ al› voni vec prepadli. Ta i vona n› bula z goå äkeö fameliï‚ a toti dva še odali tak... N› buli imuåni‚ n› buli baš hudobni. Moä šestra starša‚ co dva za dvoma bratami buli odati‚ vecka švekru vþala‚ a moä druga šestra vec prišla ñu maceri mo›ö‚ ta ›ö mac vec pol hiþi prepisala‚ pol nam vona splacela‚ bo to uþ na nas bulo od oca. Irina u školi dobila robotu‚ a mac mala penzix i pri Irini bula i pri n›ö umarla. Tam zme še šicki shodzeli.

Äki vam bul malþenski þivot? – Mala som osemnac roki ked som

še odala. Moä baba bula odata u Dþu-dþara‚ na Novim šore‚ a moö baåi mal tam ›dnu ninu‚ ocovu šestri-nïcu. Ta zme še tak upoznali. N› bu-lo z nïm‚ n› bula to lxbav‚ bo bula voöna‚ ta dzivåata ñrabali da še odax da n› ostanx. N›ee‚ nïäka n› lxbov. Anï som go n› poznala‚ anï u Dxrdüove zme nïkogo n› mali. Tak co zme še dakus upoznali‚ tak še tedi dzivåata odavali‚ znaš? Al› tak‚ n› mala som leñinä. Bula som nälko-ška‚ bo som špivala‚ al› n› bula som ostatnä‚ n› mala som leñinä. Te-di to n› bulo anï tak da dzivki max dlugo ›dnogo leñinä. Barz ridko‚ znaš?

103

Normalnu svadzbu zme mali. Tedi Madäre buli. N› šmelo še anï hodzic dlugo. Svadzba doma bula. N› bula u sali. Bo‚ u Keresture bu-lo tedi inšak...

Štiri roki bul u voöni‚ rok bul tu‚ a vec pošol do madärskeö voöni‚ vec bul dva roki‚ vec prišol zoz Subotici i vecka go takoö vþali tu‚ iøe na Ñracu bul na rozåiøavan›‚ al› boraåkogo n› ma‚ bo voöna vec stanula.

Ked ä do Dxrdüova še odala‚ a Dxrdüov anï struï n› mal. Moö ocec mal strux iøe‚ ä zoz strux virosla. No‚ a voni n› na šickih‚ l›m dvoï u ulïci zme mali‚ tota nova ulïca‚ ›dni Romanovo i mi. I ä vi-dzim všadzi o ›dno oblaki‚ toti dziri‚ pa na bilo obil›ni. Mi mali odvoön› oblaki‚ velüki dzveri‚ ä do oblaka stanula ked som oåko åuhala. Moþe buc šicki lxdze tak n› mali. Moö dïdo bul tišlïr ta mi mali. A vec bula bida. Znaš äk ked šescero dzeci ostali‚ a kaþ-domu mac svadzbu pravela. Kaþdomu. Dakomu vekšu‚ dakomu menšu. Tomu co ostatnï brat bul‚ von še oþen›l‚ baš bula voöna. Doma pi-tanki‚ ta zme do Dxrdüova pošli.

Osemnac roki som þila u Dxrdüove. Pri švekri sedem roki‚ i voöna bula‚ baåi moö bul štiri roki u voöni‚ ta. Ked še ä odala do Dxrdüova to mn› åeþko padalo‚ al› n› ponosovala som še nïñda‚ tu n›t pomoci. N› scela ä še odac za moöogo baåika‚ al› nagnala me moä mac.

Nïñda som švekru n› lxbela. To Petrikova baba bula. Vše som plakala. Al› n› moþ bulo inšak. Mali ovci voni‚ ta ked trebalo ovci rano nañonïvac‚ a ovca kaþda smarkata‚ a äk da povraca‚ robi tak: – Ouvañ‚ ouvañ! Tak som še ñadzela. Ml›ka i sira bim n› scela ovåogo‚ ked še od zadku do nügo dohodzi‚ anï do ustoh‚ znaš? Mi inšak u mo›ö maceri þili. Al› me ålovek poåitoval. Normalno. Äk i šicki.

Natku som mala ked von pošol do voöski. V›šenï pošol‚ a vec o rok i pol som mala x‚ na är 1944. A Vladu som mala vec ked prišol z voöski 1949. Peöc roki ›dno od drugogo.

U þivoce zme še zato radzeli. N› da zme uprekosceli ›dno drugomu. Našo zvadi buli l›m taki nïäki: – Ti toto‚ ti gevto! O godzinu‚ mi uþ dobre. Nïñda še n› opil‚ anï n› kurel nïñda.

Äk sce Drugu švetovu voönu zapametali? – Ša ä hodzela z totu Natku mox äk kura z vaöcom‚ znaš? Švekor

bul u Italiï‚ von bul na n›meckim... Äni‚ tot Petrikov ocec‚ ma-lxåki bul‚ von l›m rok i pol od mo›ö Natki. Ta švekra na salašu

104

bula‚ taka bula baš dosc goå äka‚ znaš‚ ta vecka ä poödzem prez l›to eö pomagac‚ a ked vþime ta me vikusa‚ ta mušim poösc do Kerestura‚ ta som hodzela tak äk kura z vaöcom.

Al› som bula raz ked Kerestur tak barz bombardovali. Strašno barz. Tedi toti dvokrilni avioni zišli na paþicu‚ Rusi‚ šicok narod višol vn›dzelx na paþicu‚ a vono gvareli þe to n›mecki avioni‚ a voni ruski išli i tuk‚tuk‚tuk po calim valal› bombi puøali. Dva raz Kerestur bombardovani. Tedi ked padali toti barz velüki bombi‚ tedi gvarä þe še avion pogubel‚ ta še vec vracel‚ ked z Italiï išli‚ ked Peštu bombardovali. Al› ä n› bula tedi u Keresture. Bulo poginutih i perši raz i drugi raz. ‹den poginul Miškov leñinü‚ ked ä bula‚ i ocec mu poginul i ›den Papänkov le-ñinü. Äkbaåu‚ þe na hlïve stal‚ patrel‚ ta toti þel›zka‚ ñeleri‚ co padax z bombi‚ go potrafeli.

Tak gvareli þe u Drugeö voöni po procentu u Keresture naöveceö Rusnaci poginuli. Gvareli þe šteracec poginuli. Barz velüo. Na Bolmanu i... al› nam nïhto od rodzinoh n› poginul. Našo‚ moö brat bul‚ iøe taki dzeci n› mali‚ a brat bul‚ tot Palanåaï‚ co Maråov dïdo‚ von bul dva roki u Madärskeö i tri roki u teö voöski u aviäciï. Peöc roki voösku sluþel. Moö baåi štiri‚ a von peöc‚ bo von bul rok starši‚ ta telüo go zalapelo.

A posle Drugeö voöni‚ äk bulo? – Šaaaa... n› barz bulo dobre. Tak þe Vlado ked še narodzel‚ ta

tak u perinoåki‚ braca mi prišli na Kirbaö do Dxrdüova‚ a zoz salašu zme prišli ta zme u valal› buli‚ ta moö baåi na poödze spal‚ bo hodzeli durkac‚ þita pitali‚ šicko nam pobrali co zme mali. Vþali nam perše volnu za ovci‚ vec ml›ko odredzeli kelüo‚ pa vec nam vþali ovci‚ n› znam kelüo‚ švinï štiri vþali‚ vec na ostatku i ›dnu kravu‚ bo zme mali dva‚ ta tak zme vec ostali hudobni‚ ta nam na kraö Dxrdüova ocec hiþu kupel äku moþ bulo‚ da še l›m podzelïme‚ da n› budzeme v›dno.

N› znam äk zme preþili. Kukuricu ›š. Ša Vladu som doöåela. Kaþdi dzenü zme zameški vareli i kukuriånogo hl›ba zme ›dli.... Tam do valalu ä vec hodzela þe to krava… moä‚ ta da nam vraca‚ þe mame dvoöo mali dzeci‚ Äni i Natka buli mali‚ ta nam vec vraceli‚ ta tak zme ml›ka mali i kukuriånogo hleba zme ›dli i zameški kaþdi dzenü. N› scem da vidzim kukuriåni hl›b nïñda veceö.

A vec ked prišol Tito...gevtu staru‚ drugu hiþu‚ pod nadom‚ zme vec pogubeli‚ ta zme praveli novu hiþu. Mali zme obok Takaåovih. U

105

Dxrdüove buli kolo nas Rusnaci. Buli ›dni Serbi l›m‚ a i z nïma som dobre þila‚ al› n› shodzeli zme še na pradki. L›m Rusnaci zme buli tam. Pradki zme mali‚ na pradki zme hodzeli. Totu novu hiþu zme vec pozn›öše dobre predali‚ ta zme totu co teraz bivame‚ calu tu kupeli. Bula trošna dosc‚ vše opraväme‚ anï teraz › n› opravena‚ al› zme za dzeci da mame dze da bivax.

Vi še presel›li do gorodu? – 1960. roku. Šteracec dva roki teraz. Komunizam bul‚ ta‚ vec mi

iøe mali das šeösc lanci þemi‚ a Danil‚ moö bratnäk‚ gvarel þe ked še muši dac do zadruñi‚ vec von moþe‚ bo dobil þem‚ a mi mu-šime kupic‚ a vec da poödzeme do zadruñi. I mi tak vecka‚ ked naö-barþeö to tedi bulo þe še prepadn›‚ þe še muši do togo kolhozu‚ ta mi tu prišli. Hiþu zme tedi u Dxrdüove novu napraveli. Ä n› scela da mame staru hiþu. Keresturci moöo šicki mali krasni hiþi. Voni teraz odskoåeli odo mn›‚ a mi tedi buli l›pši ked zme prišli. N› scela som taku hiþu äki buli u Dxrdüove‚ al› pravu‚ äk kerestursku hiþu‚ ta zme þemi n› telüo kupovali. Baåi porobel sam ked trebalo‚ a ä vec šila. Ä i dzivåata šic uåela u Dxrdüove‚ das štiri. A vecka tuþeli me‚ ta som vec i n› šmela. A vec nas volal Danil þe naö pridzeme do Novogo Sadu. Voni uþ buli barþeö imutün›öši od nas i od moöogo švekra.

Tam zme predali‚ i totu hiþu zme kupeli. Ga‚ mogli zme dobic stan da zme nïå n› mali. To šicki toti dobili co nïå n› max‚ a mi Rusnaci n› taki þe n› sceme da nïå n› mame. Ta zme nastradali þe placime barz velüo i teraz. Komunaliä‚ velüka kvadratura‚ ta barz velüo pla-cime. N› mali zme zagradi nïå‚ ta zme kupeli. Dva i pol lanci þemi zme dali za totu našu vinïcu co x i teraz mame na Maleö Karañaåi‚ tam mame i potok i šicki zme v›dno dragu praveli i hiþku ›dnu tam mame. Ä n› bula uþ das dvanac roki gore. Hiþka drevena‚ dva oddze-l›nä ›st‚ al› nam n› trebalo. Šicki tam nañradzeli hiþi‚ al› ked mi tu blïzko‚ peöc kilometeri‚ dze þe budzeme hodzic tam spac?

Lxbela som þe zme prišli do Petrovaradinu. Ä ked poödzem do Dxrdüova ta aþ šickih boåkam i šicki aþ plaåu tak še mi radux uþ kelüo roki...U Dxrdüove som mala Drañu sušedu‚ a mala som i tu Drañu sušedu dobru‚ mac togo co bul direktor Miåa Todorov. Dobre som vše þila zoz sušedami. Bula som dobra i z ›dnima i z drugima.

Veceö roki som n› robela‚ a vec som še zapošl›la do Petro-varadinskeö biblioteki‚ do Sreåka. Tu som vec robela‚ ta staþu mam. Penzioner som zato. I znašla som še. Perše som dakus i tarñovala

106

i dakus som šila‚ al› tu vecka ši›š‚ ta n› max da ci viplaca‚ a ked ce viplaca ta ce ogvaräx þe ši n› dobre ušila. Tak vecka ä pres-tala šic. Išla ä i do Italiï. Tarñovela som. Nošela koöco‚ bo i Natki‚ dzivka bula‚ i daco som predala‚ daco prin›sla za obisce. I mn› do banï za l›to. Robela som i u inkubatoru‚ štiri roki som vo-dzela inkubator u Petrovaradinu‚ a vecka som še za stalno tu do Sreåka‚ perše na dva godzini‚ a vecka na štiri. Dvacec roki som robela na štiri godzini‚ al› som mala l›m dzešec roki staþu‚ a peöc som kupela. Bula som pomoåni sluþbenik‚ pospremala som‚ knï-þki som n› vidavala‚ al› ked dahto prišol priäla som‚ šedzela som tu dok dahto åita‚ bo tu bula i åitaonica‚ da n› budze prazne‚ bo Sre-åko vše mal sastanki.

Vše som robela i åuvala‚ uþ bulo mi šeödzešat osem roki‚ do penziï som pošla‚ a vše som i u Sreåka porobela‚ iøe som i na piäc išla. I teraz iøe hodzim na piäc.

Povedzce daco o dzecoh! – Natka zakonåela ekonomsku školu. Natka bula sluþbenik. Per-

še bula daktiloñraf‚ a vec išla dal›ö ta zakoåela ekonomsku ško-lu. Vlado u N›meckeö. Von zakonåel zanat. Alatniåar ›‚ al› vec tam bul velüo roki šofer. A vecka prišol tu‚ tu mu n› uspelo‚ tu za kamenorezaåa pokladal‚ ta von ma tri zanati. Bo › i šofer. Von tricec šeösc toni voþel kamion. Rozvedzeni ›. Ma ›dnogo hlapåika. Osemnac roki mu. Moö Vlado še nïñda u þivoce n› opil. I barz › vredni‚ a n› barz velüo poscignul‚ n› tak baš mal øesce. Tot ›den go sprevedol‚ ta... Natka ma dzivåe ›dno‚ Miru‚ vona ma dvoöo dzeci. Tu zme šicki. Kaþde na obašku‚ n› vadzime še. U ›dnim dvore šicki mame po dvosobni stan. Stan zme n› dobili od društva‚ anï kredit‚ anï nïå zme n› dobili. Nïñda nïå. Natki švekor ohabel stan‚ al›‚ ›ö muþ n› ma macer‚ maåohu ma‚ maåoha dosc mlada‚ nïñda n› doödu do togo stanu. Gvarel mi svat raz þe i Natka bi mogla åuvac dzeci. Von dobri ålovek. Fini baš lxdze. N› moþem povesc‚ al›... Ga‚ scela som da mu spuøim‚ da mu to povem‚ a von še moþebuc pognïval‚ bo som go udþobla. Voni bivax u stanu na štvartim spratu. Ta þe: – Priöo‚ kupio sam‚ kupio‚ stan… Dumam sebe‚ kupio si… za tepšu ribi. Ša ked mi totu hiþu kupeli von bul podstanar u Stepanoviåevu‚ nageö‚ n›? Bo n› mali‚ n›? Al› obidvoöo robeli u "Xñoalatu"‚ a vecka napraveli hiþu finu zoz podkrovlüom na Bukovaåkim putu. A ä mu gvarim þe Natka hora‚ a von gvari þe: – Pa i Ruþa › bolesna. No‚ a ä mu vec gutorela: – Znate šta‚ priätelx? Meni moï zetovi obadva ne

107

sa kuferom‚ neño sa torbom kod mene došli. Scela som da mu povem‚ al› naö zna þe som n› šal›na. Moþeš zñazdovac ked von rozvalku tam kupel‚ a ä Mirovomu Stankovi dala ezer marki ta som gvarela: – Evo ci ezer marki‚ ta ked mi n› vraciš‚ ta nas za toto pohovaš. A poþi-åim mu da mi kupi tristo marki‚ a von... uloþel. Dobre‚ von bi vra-cel‚ hlapec. Ä anï n› pitam‚ al›…A von rozvalku kupel‚ n›? A ä dobi›m totu muku‚ ta mu dam. Naå þe mi tota muka‚ ša ä n› peåem hl›ba. Stanko gvarel tu ›dneö mo›ö sušedi þe ä iøe l›pša þena od Natki. Þe ä barz dobra þena. Natka mu nïñda nïå n› gvari‚ al› Natka‚ n› znam… ä go barz lxbim. I ›dnogo i drugogo þeca. Lxbim ih za-pravo äk moöo dzeci. N› vredäli me nïñda. A ä še do nïh anï n› mišam‚ znaš? Mam vše rod›ndan‚ ta vše... n›ška Natki rod›ndan‚ a dok-malo‚ na Petrovdan‚ na Petra budze Miri‚ totu noc trinastogo‚ a Stankovi dzešatogo. Takoö dva. A teö maleö bulo u marcu‚ a tomu hlapåikovi u avñustu. A vecka še pitam åi poödze na Mikolaä Boän u teö äkni? Gvari: – Babo‚ dumala som þe moþe togo roku iøe u teö. A ä n› scem buc naögorša‚ vec mu dam‚ naö mu kupä äknu‚ ta gotove. Marki tricec‚ ta eto ci äkna‚ a vec na drugi rok Marina virosla‚ ta Marini som dala. N› davam im velüo‚ al› im dam vše. Teraz ked še krescel‚ von še teraz krescel‚ bo kum n› bul kresceni‚ dala som mu peöc evri. Bo‚ ä mu uþ dala dukat. I do gnïzda‚ bo Velüka noc. I radu›m še ked voni še radux. Ä gvarim: – Rano postavaöce‚ bo baba poödze do cerkvi na Velüku noc... Ta vecka prišli rano våas da vi-dzim äk še budu radovac ked zeko. Ta tak!

Teraz zme uþ ostareli‚ ta veceö n› moþeme‚ a Mile‚ dzivkov ålo-vek‚ iøe penzix n› ma ta pravi nameštaö i koöco‚ bo ma l›m na birou. Na ›šenü dobi› penzix. Natka‚ ked bombardovali ta pošla do penziï‚ mala polni staþ‚ kus ›ö hibelo‚ l›m do ›šenï iøe‚ ta ›ö tri procenti odbili‚ al› nazberala‚ tricec peöc roki mala staþu i sta-rosci mala‚ peödzešat peöc roki. Ga‚ n›znam kelüo teraz ma penzix‚ ä še ›ö n› pitam‚ vona mala veceö od nas dvoïh. Teraz siñurno þe ›ö i veceö skoåelo äñod nam. Mi mame teraz‚ dzevec ezri‚ ezer nam odpad-lo... Al› moþeme‚ bo na piäc hodzim‚ ta. I vona operisana teraz v›šenï posle mn›. Od dolu. Þenska horota‚ ta. N› moþe bogzna co i vona robic‚ merku› še...

Mi šicki obaška. Äk sušedi mi þi›me. Mi zamkn›me‚ poveme dze idzeme‚ a n› mušime anï povesc. L›m moä Natka n› taka druþtvena. N› barz tak lxbi da ma velüo paötaški. Ä ›ö paötaški‚ co z nïma robela‚ anï n› poznam.

Mam praunuåata. Marina hodzi do peršeö klasi‚ a hlapec na ›šenü budze do školi. Sedemnac mešaci su ›dno od drugogo. Bistri dzeci

108

Mira ma. Barz dobre uåi malecka. Gvari þe naö-naö u školi ›. Idze i na veronauku i na fizkulturu i na tan›c. A i naöl›pša › u mate-matiki. Pameta barz šicko. Ä ih ridko i vidzim‚ znaš? Ä idzem na piäc‚ l›bo vše l›þim ked vona ih vodzi do školici. Al›‚ ked še voni narodzeli‚ znaš‚ mi zoz nïma po ruski bešedu›me. Dze þe ti moþeš zoz dzeckom ked vono do troh‚ do štiroh u obdaništu‚ vec ked mac pridze i dok zoz dzecmi‚ na rano zaš idu do obdaništa. Voni še odhovali od roka i ›dno i druge u školici‚ znaš? A Natka iøe tedi robela‚ nonageö‚ n› moþeš ti dzecko åuvac! Moþeš‚ ked › hore‚ ta buc zoz nïm‚ n› moþeš ti calogo vika buc zoz dzeckom. Marina rozu-mi‚ daco rozumä ked mi daco poveme‚ al› ked anï mi zoz nïma po ruski n› bešedu›me. Mira dobre zna po ruski. Mira ma barz dobrogo ålo-veka. I barz krasni i barz dobri. Mile barz dobri‚ al› von... ä še z moïma þecami nïñda n› povadzela. Obaška zme šicki. N› mam pri-medbu nïäku.

To velüo znaåi þe moö sin Vlado uþ tricec roki tam u N›meckeö. To von uþ l›m gosc ked pridze‚ nageö? Von inšakim þivotom þi› äk mi tu. Väzana som barþeö za Natku. Bula som u bolnici‚ išla vše... uþ dobila da idze na operacix‚ al› odkazala‚ bo ä še pohorela. A vec zaš‚ ta pošla… dali ›ö poscelü. I dobila vec veåar pritisak‚ ta x vec zaš poslali domu‚ ta vec x aþ treci raz operisali. Ga‚ ozda l›m budze. Ä še n› pitam‚ bo n› šmem‚ aþ še boïm. Al› n› zdrava ›.

A sin dal›ko‚ ta. To še odvikn›. Odvikn› še‚ dabome! Von nïñda n› scel anï da mu kupim daco. Ked mu kupim von posle prin›še. I nïñda som mu anï n› kupovala‚ bo n› scel nïñda nïå. A Natka tu. Ga‚ i toti dzeci teraz tu. Tu ih vidzim‚ tu mi radosc‚ dobri su‚ baš ih n› vše vidzim bo su u školici... Mira ›dla u mn› doñod še n› odala. A voni teraz n› u mn›. ‹dza u Natki ozda?

Hodzice do cerkvi? – Geö‚ tak som vospitana. U tim duhu. N› buli zme komunisti nïñda.

Anï nam nïñda nïhto n› bran›l. Anï fameliä moä nïhto n› bul komu-nista... Ä poštu›m našu cerkvu. Našu lxbim‚ a gevti poštu›m. N› mam na nïh nïå. Vidzim co im treba vipravic‚ voni od katolikoh os-tali za sto roki‚ ä to vidzim‚ al› to mn› n› briña. Al› voni teraz sväti narod‚ mi n› säti‚ al› n› vaþno‚ ä moöo lxbim. Ä bi n› pošla nïñda da vidzim sekti‚ l›bo daco. Ä to n› lxbim anï n› poštu›m. U äkeö som še viri narodzela‚ u takeö scem umrec‚ ta.

A obiåaï šicki trimame‚ našo šicko. Mi šveta trimame‚ äk še našo šveta trimax‚ tak ih poštu›m. Velüku noc zoz šunku‚ a ribu na Vilïx... Hto poåitoval‚ vše poåitoval. Ä dumam þe nam Tito nïñda n› bran›l. Mi šicki Rusnaci hodzeli. Ä to n› moþem povesc þe im bran›li. Naö n› gutorä‚ n›. Moöo še šicki u cerkvi vinåali‚

109

kelüo nas ›st‚ do skoreö tri roki som išla vše na svadzbi i šicki še u cerkvi vinåali i ked › policaöski inspektor i von še vinåal u cerkvi. Äk šicki lxdze‚ znaš‚ popri lxdzoh‚ znaš?

Nïñda mi vn›dzelx n› robeli‚ anï moö baåi‚ anï teraz von do vinïci n› idze. Nïñda‚ vn›dzelx. Do cerkvi nïñda n› hodzi‚ teraz uþ anï n› moþe‚ bo z palïåku hodzi na previvan›‚ al› pošol na naölon. A ä do cerkvi mo›ö. Al›‚ von nïñda n› kritikoval cerkvu. Hodzel do nas pa-nocec i pošvecic‚ iøe i Natki i Miri‚ bo Mira vona krescena u našeö cerkvi. Ä bula katonaåka‚ voöna bula‚ ta še Natka narodzela u Keresture‚ a vecka še i vinåala u Keresture u cerkvi‚ a vecka Mi-ra‚ n› mušelo ›ö nïå trebac‚ bo ›ö rodiåi vinåani u Keresture‚ ta Mira ñrkokatolikinä. Teraz do vlonï placela i panoca. I Stanko doåeka panoca i Mile doåeka panoca‚ a teraz som x vipisala. Ša coþe budze? Dzeci ›ö tu kresceni‚ u cerkvoåki teö tu pravoslavneö... vona zapravo anï n› Rusinka ked ›ö ocec n› Rusnak‚ n›? Coþe budze? N› budze ozda na dva mesta placic? N›?

Co robice u šl›bodnim åaše? – Mam navišivane. Ta to n› treba mac telüo velüo u obiscu‚ koöco!

A co da mu robiš? Dumaš þe budzeš naviki þic‚ a to n› treba‚ znaš?

Navarim i na piäc idzem. Televizor patrim. Telüo reklami‚ nageö‚ n›? Od gevteö n›dzelï ukazux film i polak reklami i toto dakus co ukaþu‚ ta to sve ništa. Pa åekaš þe budze l›pše coška‚ a nïå. Od-više velüo ñolotinï i proñram baš i n› mame. Praznïnu nam davax. Anñloamericki filmi da n›t ta bi zme anï filmi n› mali. Toti na-šo nïäki. I sastaveni su nïäki. Nïäki. To mn› nïå. Åekaš da patriš daco‚ ta n› znaš anï kraä‚ anï štredok‚ nïäke. N› ma nïäku mustru. I toto co tu "Zakopano blaño"‚ ga i to nïå. A toto co teraz bulo na televiziï «Stretnuca» od štvartku‚ to Latäk bešedoval po serbski za nas Rusnacoh co še sel›li. Barz bulo krašn›. To barz krašn›. I äk iøe i gvarel þe Rusnaci sami sebe cerkvi opraväx! Šicko som sluhala. Aga‚ barz‚ za pohvalu.

Kveca lxbim‚ al› n› mame mi tu dze. Vidziš‚ toto mi bulo barz krasne po gore do lampi bulo. Ked som ih vonka vin›sla ta opadlo doraz. A n› treba mi to anï velüo. Vidziš toto‚ nia‚ l›dvo ñu sebe prišlo‚ na mure. Barz lxbim kveca. Ä n› lxbim nameštaö. Lxbim‚ al› n› patim od togo. Ä barz lxbim dvor krasni. A mi tu mali cesni dvor‚ ta mi tu åerepi‚ ta n›zakonåena nam hiþa‚ toto podkrov› n› zakonåene‚ teraz barz velüo šicko košta‚ ta n› moþem maöstra vo-

110

lac‚ ked ci n› zna kelüo da ci veþn›. Þec Mile to lxbi. Von tak sebe i lozu napravi i šicko‚ al› darmo‚ n› moþeš ti toti åerepi vinäc ked zme to otadz znäli‚ n› moþeš ti to rozbic. Moþebuc nam to budze trebac! Pol hiþi stareö nam ostalo n›zakrite‚ nageö‚ zoz starim åerepom‚ bo zme dumali‚ al› äk þe moþeš ked to velüo barz teraz košta. Teraz mi n› mame. Tedi ked zme mogli n› dali nam‚ bo u tim krax n› dali opraväc. A teraz n› mame. N›t. Goå bi i dali‚ ta n› mame. Šicko to za marki teraz. Mali zme telüo‚ co zme viplaceli bolnicu‚ ta!

I politiku ä lxbim. Mi na pol piäteö rano vše sluhame poli-tiku. Ñlas Amerike i toto šicko‚ ta mi n› treba cali dzenü vesti sluhac ked som n› doma. I to znam þe to pravda‚ a n› tu koöco co naciñanä. Ä barz lxbim politiku. I rozumim politiku. Ga‚ mi gu-torime i co dobre i co n› dobre. Dabome þe n› dobre. Zname hto dobri. Darmo‚ to u nas še sluha. N› gutorim ä nïñda nïå na piäcu. Tam še n› budzem nï z kim spriåkac.

Hodzim na piäc. Dobi›m sto peödzešat dinari. Ked n› dobi›m‚ ä n› moþem potrošic. Na polüo nïñda. Moö baåi hodzi. Na piäc‚ geö. I n›ška som bula. I naxtre poödzem. Baåi prin›še‚ a ä predavam. I ked mi bulo dobre‚ ked som bula zdrava‚ ä das dzešec roki n› bula u vinïci. Von nabere‚ prin›še a ä idzem na piäc. Mame za obisce i za nas‚ ta. Mala som n›ška osem pušleta cibulüki‚ šalati u dvoh ñaöboåkoh‚ rotkvici i mala som kus åerešnï‚ das kilu i pol‚ bo som das kilu im dala. Baš im n› dam šicko‚ voni bi po›dli‚ al› mušim daco i predac. N› hodzela som dva tiþnï‚ šveta buli‚ ta mi hibi. Dobila som ezer dvasto dvanac dinari. Porez na calu hiþu. A ezer peöcsto n› mam polak penziï. Odkedi mi vþali ta mam ezer tristo i n› znam kelüo‚ ta co mi od penziï ostalo? A dva ezri nam iøe za ñaz trebalo‚ pol mešaca‚ ezer dinari‚ i komunalix som teraz dala se-demsto... ta tri ezri i dvasto dinari troška som togo mešaca mala.

A u þivoce sce buli zdravi? – N› bula som horöovita‚ al› som ponastradovala velüo raz. Mira

ked še narodzela ta mi puklo šl›pe åerevo. Ä n› idzem do dohtora‚ aþ ked umeram‚ znaš? L›dvo som še vicagla‚ a vecka som mala äk-išik polip‚ ta som bula tri mešaci‚ a vec som mala išiäs‚ ta som bula peöc tiþnï u bolnici i teraz som dva tiþnï bula. Teraz som naöveceö placela. Tri i pol ezri marki som mušela placic privatno ked me n› priäli do derþavneö bolnici‚ Dva raz som napad dobila‚ ta me n› priäli. Mala som kamenüåa u þovåovim kanalu. Da som mala u

111

þovåu ta moþ operisac‚ al› u kanalu. Tu som bula na privatno še slikovac‚ ta som znala þe še spuøel u kanalu. Štiri godzini me operisali. Al›‚ znaþe drago‚ ked sto dzešec ezri dinari‚ l›bo tri i pol ezri marki‚ l›bo štiri roki som na piäc išla za toto‚ l›bo rok i pol penzix co dobi›m. To telüo. To barz velüo. Al› me spasli‚ znaš?

A moö baåi n› gutori nïå. Von še nïñda anï n› ponosu›. Znaþe þe go bolï ked ma dva rani na nogi‚ kaþdi drugi dzenü idze na previän›. Al› nïñda n› hodzel do dohtora‚ ta še zapuøel‚ ta. Da hodzel‚ ta bi anï do togo n› došol. N› ma anï cuker‚ n› ma anï pritisak. Vše › u vinïci‚ a ä i lxbim ked › u vinïci. Ä volïm ked som sama. Ga tak som navikla‚ ta. Veåar prin›še‚ veåerame‚ ta vecka mu gvarim takoö: – Ti l›gnï‚ odmor še‚ ä takoö porobim toto za piäc.

Äk sce zapametali tot Miloševiåov period? – Šaaa‚ n› lxbela som go. Perše i perše‚ ked bulo‚ perše zme

primeceli þe › n› dobri bo u Vršcu‚ åi u Beleö Crkvi‚ pozdravel nas tak äk Gitler. Eto‚ ä pametam i n›ška‚ naö dahto gutori þe n›‚ mi to vidzeli. A vecka zme buli u vinïci ta naš sušed‚ potpukovnika mame u vinïci‚ mali tam radio‚ ta zme vec buli sluhac‚ ta nam scel zabranïc Ruske slovo‚ a vecka nam go dali ked dokazali þe 250 roki mi tu þi›me‚ ta vec nam dali. Ta vec od tedi nïñda zme go n› lxbeli. Öogo politiku zme n› lxbeli. Al› zme åuteli. Coþe... n› moþeš še bunïc. Äka vlasc‚ tak mušiš robic. A i teraz baš velüo ›st co bi vipravic trebalo‚ al› ozda l›m raz budze l›pše.

Toti n› moþu‚ nonageö‚ n›? N› moþu! Ä dumam þe šicki zato za nïh‚ N›? Vidziš ked tak barz kritikux togo Dïndïåa! Mn› še vidzi‚ nam še vidzi þe hodzi‚ hodzi všadzi‚ aþ ošivel.

Ša n› þe dumam þe budze l›pše. Voni n› dobre porobeli. Naco þe voni takoö staru štednx vracax. Naö vracax dok budzeme mac. Ked derþava bula dluþna naö derþava vec vraci dok budze mac‚ a n› teraz i staru štednx. Teraz voni dosc n› max‚ ta teraz kritikux bo znax þe trinac dnï n› robeli‚ þe zme šveceli šicki toti šveta‚ a teraz budu kritikovac ked dobi›me men›ö. N› moþeme ked n› uplacu› še‚ n›? Ä tak dumam. N› trebali všadzi davac takoö. A n›‚ åak i Dafi-novu tu poåali. Dze þe dax ked n›t. Odkadz? Vše men›ö lxdze robä. Ä tak dumam‚ nageö‚ n›?

Äk sce doþili bombardovan›? – Äaaaö... i teraz mi na panoca krivo. Ked bombardovali od marca‚

tu zme še tresli šicki‚ no... Ä poödzem raz na Iliï‚ drugogo avñusta‚

112

do cerkvi. Uþ n› bombardovali. A mi n› buli pri mosce anï vidzic‚ anï skelu anï nïå. Ked poödzem‚ nïkogo n› poznam‚ lxdze idu‚ pisok šicok viñaþeni taki... virobeni þe aþ‚ no! I ked raz ä osetim veterinarovogo Vladu‚ ›dinogo‚ zoz nïm idzem‚ von idze na robotu. I poödzeme‚ þe na skelu‚ a von znal þe skela polna þe n› moþe isc i veþn› von ›den åamec uzki i iøe ›den öogo paötaš i ponagläme‚ ä za nïm‚ i poloþi me šedzic. Gvari: – Tetka Amala‚ samo na sredinu sedite! Šedn›me mi‚ ta na motorni placime‚ poödzeme... Znaš‚ ked ä poödzem do cerkvi‚ tam šestra Öosafata zoz Kerestura‚ barz mi dobri‚ ta som ñu n›ö pošla‚ a panocec prišol ta ›ö gvari þe da da coška komušik tam. Nït še pital: – Äk sce‚ Amalo? Ša‚ von tu nïkogo n› poznal‚ ä go vodzela ked pošvecal. I vše mi tak gutorel ked dañdze zme putovali þe: – Amalo‚ gaöde špivaöce! A ›dna Dxr-düovska mi gvari: – Dobre‚ htorogo roku sce rodzeni‚ ked mn› vše gvari nino‚ a vam Amalo! A ä ›ö gvarim: – Naå sce še tak uño›li? Ta zme še i našmeäli. No‚ i tak vše mi še pital ked dakogo n› poznal: – Htora tota co u takim kalapåku bula? A ä to mu vše potolkovala‚ znaš? A von še ñu mn› anï n› ozval! Mi telüo precerpeli‚ ked zme bombardovani‚ a von da še mi pital: – Äk sce to podn›sli? I teraz‚ šickim daval dreva‚ nam do Petrovaradinu n› da‚ bo n› dax za Dunaö dreva‚ a äk þe pridze po toto... ša ä sedemsto dvacec dinari placela i togo roku rukovinu‚ a von nam n›da dreva‚ bo zme za Dunaöom. N› scem še ä zameric z panocom. N› krašn›. Bulo bi mi l›gåeöše da še mi ozval þe äk zme preþili toto šicko. Anï še n› ozval‚ nïå. Ša mi tu še tresli šicki‚ šicko še z nami treslo‚ nonageö? Ša znaþe zme u strahu þili. Dakus som mala marki‚ ta som kolo sebe poloþela‚ ta skrivala‚ ked perširaz bombardovali‚ a vecka zme doma spali. Našo podrum popora›li‚ dzeci še radovali‚ malxåki buli‚ doma spali... Ä n› idzem‚ mn› barz strašno. Mi mame pod dvoma hiþami podrum. Mn› še vidzelo þe ä tam nïñda n› moþem dihac. Ä še bala. Mi poscel›li poscelï i tu zme spali. Doma. Äk treba‚ znaš‚ n› išli zme nïñdze.

Htori klxåni period u vašim þivoce? – Ša ked zme prišli z valalu do ñradu. Moö baåi gvarel‚ þe zme

tedi mali do Avstraliï poösc‚ äk drugi co tedi odhodzeli‚ bo zme i tak tu nïkogo n› poznali. Prilapeli nas tu veterinarovo‚ Zñombovo. Takoö zme še upoznali z nïma ta zme i teraz dobri. Ä lxbim druþtvo. Velüo. Ga‚ mi še tu shodzeli‚ Zñombova veterinarka i Štaönerova‚ ›ö muþ bul sudiä‚ vona bula uåitelüka‚ i tu ›dna na spratu‚ Mariä‚ i vona bula direktorka školi "Sonä Marinkoviå" i tu ›dna mlada

113

Aranka. Tak zme tancovali ked Miloševiå spadnul! Mlada ›‚ al› barz mudra þena i barz šalïva. N› robela mešac u svilari ta šicki: – Dze ši‚ Aranka? Doraz n›veselo ked › n› tam‚ znaš? Tak x barz šicki lxbime‚ vše do n›ö šicki beþime. Tu Ruþica mi barz dobra‚ pa Marta‚ i Mariä. Do Mariï n› hodzim‚ daraz še vidzime‚ al› n› druþim še äk Bosanka. Na kafu n› idzeme. N›. Ša to voni calkom inšak max äk mi‚ n›? Psux‚ lax. Toti þeni školovani‚ anï ›dna n› psu›.

N› druþime še mi‚ barþeö tak... Ked ïm Velüka noc ta ä poödzem do nïh‚ a vec ked nam‚ ta ä odn›šem i vaöca i šunki i kolaåa. A Aranka tak isto‚ a Arankovu som krizmala malu‚ ta mi äk kumovo znaš‚ vec i na veåeru zme do nïh hodzeli‚ l›bo na poludzenok nas volax‚ na šveta. I voni do nas‚ znaš? N› smeta nam þe ›dna Serbkinä‚ ›dna Ruskinä. Tu ›dna še mi pitala: – Vi pripadate ovoö crkvi? Tu‚ teö maleö. A to ïh odpad. Voni to znax. To n› naša sluþba. N› naša vira. To starokatoliåka crkva htora še od nïh odøipela. Ta åort nam n› pripada. Mi mame našu cerkvu. I nïñda n› lxbim totu þenu. Znaš? Beþim od n›ö. Eto‚ taka ›. A toti Gorvati tu barz dobri lxdze. Dobri zme barz. Barz še i boä‚ znaš‚ voni tu nïå n› max.

Do Dxrdüova idzem daskelüo raz do roka. Na Petrikov grob idze-me‚ voni po nas pridu ta vec idzeme‚ a teraz zme n› buli‚ anï togo roku. Vlonï zme buli. Kedi po nas pridu‚ co ä znam? Idzeme do Petri-kovogo oca i maceri. To baåikov brat. Mam dva šestrinïci. Ä mala ›dnu priätelïcu co zme v›dno robeli‚ naraz zme prišli zoz Dxr-düova i vinïci zme mali v›dno‚ Takaåova Febra. Bula Ñnipova. Vona prišla‚ vona n› lxbela þe pošla. Dzeci n› mala. Sprevedli x ši-cki‚ ta aöd... kupela tam krasnu hiþu‚ a svox u Petrovaradinu dobre predala za sto ezri marki‚ totu co teraz Kinez povaläl i napravel sebe. Dobru hiþu kupela u Dxrdüove‚ a iøe penzix mala dobru‚ al› še pohorela i umarla teraz u februaru. Al›‚ lxbela tu prisc. Po štiri dnï bula u mn›. Lxbela i ä x barz.

Vona mi n› paötaška‚ bo ä n› z Dxrdüova‚ al› barz zme buli dobri. Äk šestri zme þili. Äñod da mi šestra bula‚ tak som x lxbela.

Zdogadli bisce še co vam bulo naögorše u þivoce? – Ga voöna‚ nonageö‚ n›? Ked sama som ostala‚ n› znaš dze ci muþ‚

al› to prešlo šicko‚ bo som bula mlada. Barz tak poåeþkosci som n› mala da som bula barz hudobna‚ hiþu zme takoö mali našu‚ n› þedlärela som‚ þe som še sel›la. A kedi ñod mi trebalo pomognuc... ša do maceri som pošla‚ ta som bula pri maceri.

114

A naöøešlïvši hvilüki? – N› bula som taka barz šešlïva. Baš ked som še odala‚ bula vo-

öna‚ ta n› take to barz bulo‚ ked ti n› poznaš togo leñinä‚ n›? Tak še odavali dzivåata‚ nonageö‚ n›? Ga‚ i rodzen› dzecoh. Radovala som še. Pelxhi ä šicki zoz vulom obgeklala‚ pelxški buli zoz bilih ñaåoh dïda‚ togo bogatogo co zme mali. Barz som mala krasni pelx-ški‚ šicko som mala‚ vše som zato šicko mala krasne. N› take goå co. Anï som nïñda n› lxbela goå co. Ä anï teraz‚ stara som‚ ta n› scem cipelu goå äku. Taku äk åamec. L›bo mantil. N›! Ä še barz lxbela obl›kac. Ä mam osem kaputi. Ä na toto polaþem. Toto lxbim.

Ä äk þena‚ ä še barz friško uklo-pim všadzi. Mn› po-znax šicki. Šicki me lxbä i ä ih… Mn› moä dohtorka bula patric… n› vo-lali zme x‚ ked som prišla z bolnici. I bula mi medicinska šestra dac od ñripi inekcix. I x zme n› volali. Uþ išla do penziï. I patronaþ-na me bula dva raz obisc. I vše ñu mn› šicki‚ ta‚ ä moöomu baåikovi gvarim: – Odn›š im kafi! A von n› sce‚ bo þe htoreö ked ih telüo est. Ä im to pripo-vedam‚ a voni še tak šmex! Šicki me lx-bä! I ä ih šickih lxbim. Ä im od ›d-nogo sira nošela do

banki‚ i do ambulanti‚ i do pošti. Šicki me poznax. I na piäc hodzim velüo roki i ›dneö toto dakus dam‚ teö toto dam‚ ta… Kolaåa ked peåem ta im odn›šem i tak… šicki me poznax.

115

Ä še znam našalïc‚ ked osetim þe me dahto podcenx›‚ al› som n› osetela zato þe me podcenx›. Al› n› lxbim toto na piäcu. Vispo-vedam še‚ ta panocovi gutorim þe äki mam grihi. Na piäc hodzim ta toti psovki sluham‚ ta coþe inšak mam grihi. Taki co še mi kaþdi dzenü desi‚ ta. Nïhto me n› vredäl. Ä n› upadam‚ n› budzem še mišac. Ä preåitam åloveka. Ked ciñanï‚ ä go preåitam‚ ä mu druge raz n› verim‚ znaš? Ä še n› budzem nï z kim vadzic‚ znaš? N› mam gnïvnïka... Ä n› taka þe še gnïvam‚ znaš? Ä plaåem‚ ta da slizi utrem ta bim še mogla našmeäc. I n› merþim nïkogo‚ znaš? Al›‚ n› nervozna som. Da mi smeta daco. Samo dobre... N› vidzim tih lxdzoh co max velüo veceö odo mn›‚ al› vidzim pozadku toti co max men›ö odo mn›‚ znaš?

Al›‚ ä moö þivot inšak zadumovala! Ä zadumovala þe budzem mac velüo dzeci i þe z ›dnogo na drugogo‚ tomu uši›m‚ ta obl›åem‚ a z togo tomu i da šicki budu veseli i da šicki špivax. Medzitim‚ moöo dzeci n› špivax‚ anï ›dno‚ anï velüo n› bešedux i n› taki su äk ä. N› taki. Zoz tim som n› taka zadovolüna. Vol›la som inšaki þi-vot. Vol›la som da budzem vše hudobna‚ al› da budzem vesela‚ znaš? Tak som zadumovala moö þivot. A vono inšak vipadlo.

Ša ä kasir bula u obiscu. Von ked robel ta von svoöo mal dinari‚ a ä svoöo‚ mala som podstanaroh‚ i do banï som išla i Natku obl›kala i do Italiï išla da x priberam… A mogli zme veceö poscignuc. Kupel i dva šprici na motor i traktor‚ šeösc i pol konï‚ na htorim von veceö n› moþe orac. Mogli zme kupic sebe avto i taki kupic co do avta poloþic‚ ta zorac‚ nageö‚ a n›... a n› mame dze to teraz anï poloþic ked n› mame dvor‚ nageö‚ n›? Teraz tota hiþa‚ n› moþeme x zakonåic‚ bo i Vlada n› moþe‚ von popravel tu podkrovl›‚ šicko ma‚ al› n› zakonåene. A vec mame i za pal›nku peåic i toto šicko‚ a to teraz nïå veceö n› treba. Nïå nam toto n› treba. L›m zdravä mi treba... al› n› taka som zadovolüna. Ä... al›‚ dobre! Inšak n› moþe da budze‚ l›m… Tak prešol þivot. Friško barz prešol þivot‚ znaš? Tak äk gvarä‚ dzveri otvoriš i zavreš!

116

Lxbica (1925), Rawvo Selo Pripovedajce mi o svo<m dzecinstve! – Narodzena som 25. oktobra 1925. roku u Rawvim Selw, a krescena som u

Br~kim. Y Lxbica Badarkova, Se}edijova. Mala som {estru i brata, star-{ih odo mnw. Y bula najmlad{a. Nas ocec ohabel, po{ol do Francuzkej. Mi ostali z maceru, dzeci, mnw bulo das tri roki, y bula najmlad{a, a {estra dze{ec roki odo mnw bula star{a. A brat, dumam `e do drugej klasi hodzel. Buli zme podstanare, bo ocec i hi`u i `em predal. Bo, bulo tak `e macer budze volac i mi pojdzeme {icki. Mali zme tri i pol golqti u Keresture, kelqo mac dobila, bo vona D`ud`arova. Ocec dumal `e tam zarobi penw`, ozda, ta vecka dok tam zarobi pridze nazad, ta tu vecej `emi kupi, ta budu vecej mac. Von robel yk bire{.

Tam u Rawvim Selw bulo barz ~e`ko, kelqo y ~ula od star{ih, bo y bula mala. Ta {estra i brat kravi ~uvali, i ovci, i robeli `em. Nw pametam n<~ take velqke, lwm `e robeli i toto `e tam yka{ rika bula i `e ked pri{la voda ta nam {icko vilylo, ta nw bulo n<~. Toto pametam, bo zme scekali. Kravi zme gonwli, bo bi ih voda odnwsla. Ked zme {e vraceli zoz Rawvogo Sela do Kerestura, u` som po~ala do {koli hodzic. Do per{ej klasi.

117

[estra u` bula za odaj i odala {e mlada. Bo {e tedi mladi odavali. Na {esnac, sedemnac, osemnac nw verim `e mala.

Ocec, kelqo zarobel, vec pri{ol nazad do Kerestura, i das o tri roki, lwbo yk, po{ol do Francuzkej. Sprevedol macer, ta popredal. Vona, gat, dumala `e to budze dobre. A mi dzeci {e nw rozumeli, go~ buli voni dvojo star{i. A ked {e {estra odala, ta von wj vec i poslal tam zoz Francuzkej penw`i, nw znam kelqo, a y i{la na po{tu zoz maceru ta som {e radovala `e ocec nam poslal penw`i.

A ~e`ki nam `ivot bul barz, bo zme trojo `ili zoz maceru, a mac robela kelqo mogla. Hudobni zme buli ta, i teraz som hudobna. Zoz nadn<ci som `ila od malx~ka. Bulo mi dvanac roki ked mac odberala i y, a mac me sanovala ta mi nw dala da vy`em na hribce porvisla, ta y lwm odberala, a mac v{e toto na hribce mala, i na sebe, i mesto mnw. Ked som bula u` u {ternastim, {ternac kosa~e i mi {ternac `eni, a mi tri dziv~ata buli, hodzeli zme na nadn<cu, ta som i{la za ma{inu, co `ito tla~i. [icko som robela, a vecka som i slu`ela.

Ocec poslal maceri sliku, dze{ka w pri mnw, `e to jogo kar~ma i von }azda tam i naslikovani {icki. U medxvremenu von {e tam o`enwl zoz Polykinx. I tam mam i {estru. Sliku poslala gevta, alw lwm mowj {e-stri, bo von za mnw i za brata nw gutorel `e nas ma, lwm `e ma Makrenu, yk najstar{u dzivku, a vecej dzeci `e nw mal. No, ta vona v{e pisala mowj {estri, i sliki posilala, i teraz mi toti pisma tu. Y scela glwdac totu mox {estru po ocovi, alw tota tu {estra nw scela, ta to tak ostalo. Nw glwdala som, ta. Dze w i co w, nw znam n<~. Vona taka yk moj sin Ykim. Ykimovi teraz 54 roki, a vona bula das tri roki od nqogo mlad{a.

U Keresture som po~ala do {koli hodzic, alw som lwm {tiri roki hodzela bo som vec mu{ela slu`ic. [kolyrka som bula dobra, alw som mu{ela robic. Dze{ec roki som mala, ta som dzeci ~uvala. Toti co robeli, ta dzeci nw mali dze, ta vecka y dzeci ~uvala v{e, dok som nw virosla, nw znam do kel<h rokoh, a vecka ked dvanac roki som mala, ta gvarim, po{la som i za ma{inu som hodzela, i bula som za kosa~ami, i kopala. Toto mo`em povesc, ked zme po{li cviklu kopac, a y bula mala, ta mi {estra skladala grudi, ta som stavala na grudi da budzem dakus vis{a, ta tot co hodzel “tota i tota”, da prime, a y na tih grudoh sto<m, ta gvarel `e “mo`e i tota”, a {estra vecka i mojo {ori, pomagala mi, ta som vecka vwdno zoz nx po dva {ori. Vona v{e tri {ori, a y wden, bo som i|e nw bula taka sposobna, ked zme plwli totu cviklu. A vec vw{en< vin<mac i rubac, i vec za ma{inu som hodzela, tedi tla~arki buli. Tre{ki buli, ta zme snopi davali, ta pri plwvi zme buli, ta zna{ yk {e robelo pri ma{ini...

118

Nw baveli {e mi n<yk. Takoj do roboti. Y nw znam bavisko za dzeci. Y lwm znam toto co som robela. Ked som svo<m dzecom, svo<m praunukom pri-povedala `e toto som robela i gevto, ta voni to nw znax, voni nw very `e to mo`e tak da {e robi.

Yk sce {e dziv~eli? – Po~ala som ked mi bulo das {ternac, ~i petnac roki, a ked mi bulo

dzevetnac, ta som {e odala. Hodzeli zme do }azdin<, pa vecka zme hodzeli, ked na nwdzelx, na i}ranke. Tedi le}inw kri~ali: – Naj pridze tancovac tota i tota. A mi vecka i{li, bo gat, co`e, ked na nas kri~ali `e Lxbica, lwbo gat Marjo, lwbo u` htorej yk. Htori zoz htoru scel tancovac, ta kri~ali. Nw pri{ol `e: – Gibaj tancovac! Alw kri~al, a mi vecka va`ni i{li tancovac.

Vidzelo {e po {matoh htori slavni dzivki. Po bogatstvu, po kapitalu {e cenwlo. Bulo slu~a< `e bu-la krasna dzivka, ta za bo-gatogo {e odala, alw ~e`-ko. Y nw pametam `e da da-wdna dzivka mala dzecko. Nw. Pametam `e wdna {e scela odac za hudobnogo i na ostatku {e i odala, alw nw sceli x dlugo rodi~i. Odrekli {e od nwj, bo {e vona odala. An< svadzbu wj nw praveli.

Tedi na{a no{ny draga bula. Daco mi dala {est-ra, daco gevta co gvarim `e mi bula {estrin<ca ta {e odala, a daco y sebe kupela. Y {e poznala od bogatih. Y bula hudobna,

ta som bula yk hudobna. Y nw mogla buc taka yk bogati. Wdnej dzivki trebalo robic skoro tidzenq na nadn<ci `e bi {e oblwkla tak yk treba. Mi na sebe mali {tiri, pejc sukn< {iroki, ta toti ~ipki. Ked som {e u` po~ala no{ic yk dzivka, vec trebalo toto {icko. To bulo drage.

119

Yki bul va{ mal`enski `ivot? – Krasne mi bulo wdno. Ked som {e scela odac, no ta som {e scela odac

do Kocura. No ta som po{la do Kocura, ta som tam le}iny na{la, ta. U Kocure mam velqo rodzini, pa som hodzela na Kirbaj do Kocura, moy {estrin<ca {e i odala do Kocura, na svadzbi zme buli wj tam. Ta tak na tej svadzbi yko{, nw znam an< yk, som {e zoz n<m upoznala... Ga, von zo mnu tancoval u kar~mi, a y, co`e, y {e ce{ela, bo co duma{ y mam le}iny z Kocura, nw z Kerestura. I von {e scel zo mnu o`en<c, alw ocec jogo, tedi buli rodi~i daku|i~ko in{aki, nw dal bo {e von {koloval, ta dok nw polo`i {kolu, ta {e nw mo`e o`en<c. No, ta vecka mnw moj, co mi po-znwj{e postal mu`, pri{ol pitac. Jogo mac pri{la pitac me. Moy mac lw`ala u poscel<, barz bula hora, ta plakala i barz me modlwla da {e odam, da nw ostanwm sama, bez maceri. Y vec macer sanovala, ta som {e odala. Mlada som {e odala.

I vecka ked u` bula, gat, svadzba, a Xlin, gevtot moj le}inq, pri{ol do nas, da me viprovadzi, da pove... Ta na oblak durkal, a mac lw`ala u po-scel<, a y na oblak `e hto to, a von gvari: – Xlin! Mo`em vojsc nuka? A pokojni Ykim, yk moj mu` go povolal naj vojdze! Pri{ol von nuka, ta tam be{edoval, gvari: – Nw dumaj `e som pri{ol odgvaric x, vi {e mu{ice pobrac, bo {e lxbice i mi {e lxbeli, alw teraz nw, bo rodi~i mi nw dax da {e `en<m dok nw polo`im {kolu.

A svadzba bula doma, nw {melo {e dlugo ve~ar {vicic. Bo bula vojna, ta taka. N<yka. Tak, alw gat, bula som mloda.

N<~ogo nw bulo. Kromplqovej x{ki zme vareli, i na suho zoz krom-plymi. Nw bulo tam mesa, nw bulo tam kola~i, torti. Tak, rejte{i, lwbo na kisle, kisnute. Na kvasu. Lwm vnwdzelx, ked zme navareli, ked zme zarezali dayke kur~e, `ivinu dayku, i vecka ked zme napraveli dayki kola~i, kisnuti dayki, to bula vec goscina, buli i kola~i i xha, i mesa, i ma-~anki, i gat {icko. A ked prez tidzenq, kedi co. A ked na polx, ta slan<ni som nw scela bo bula n<yka, a y sebe do {olqki lwm usipala cukru i vodi, ta som ma~ala do vodi hlwb. I kopac. Lwbo odberac, gej.

Zoz tim mo<m ~lovekom zme {e skladali, lwm, barz malo som z n<m `ila. A zlo`eli zme {e {icki, bo to hudobstvo, ta zme u wdnej hi`i {icki buli, y i jogo {estra predli, na kudzel<, a {vekra tkala, a stara baba, na {pulyru civki motala, a stari d<do metli pravel. Tam, {icki zme mali mesta u takej hi`i yk tota hi`a moy, {icki zme tam robeli. An< zme {e nw vadzeli, to take bulo. To mi znali `e to tak treba. To dana{ny omladina bi take nw robela. Oba{ka zme spali. U `imnej hi`ki, baba stara nam pe-rinu zograla, bo gat u` treba da idzeme spac, no ta vecka tak. Toto tak bulo: mlada baba i d<do u hi`i spali, a stara baba i d<do u priklwce, bo

120

tak {e volalo, a mi spali u prednwj hi`i, bo gat, {icki na gromadi buli tam. A Ma}da zoz ocom i maceru, dosc buli stari, bo vona mala dvojo dzeci, Lxbu, das tri me{aci predo mnu i Vladu. Star{i u` bul. No ta trojo dzeci. Voni hodzeli na polqo, a mi toti trojo dzeci tam hovali. I na rano takoj robic, voni po{li na polqo, a mi trojo dzeci, mali. Gevta, yk jogo {estra, i wj mu` poginul, ta vecka mi dva }dovici, zoz tro<ma dzecmi. Ga vecka, zna{ yk, ked dvojo mali, a druge ku|i~ko star{e, a vecka trebalo ih z ve~eru do~ekac, lwbo z poludzenkom, ta wdna mu{ela varic, druga mu{ela zoz tima tro<ma dzecmi...

A ked {e u` poznwj{e mowj {estri dzivka odavala, an< som nw znala `e Xlin, gevta moy per{a lxbov, {ofer, `e von treba da nas do Kocura odnw{e. Y bula sva{ka, bo som {pivala. A u` som bula odata za Malacku, za drugogo ~loveka som {e odala, a von gvari: – Ga sluhaj, togo {ofera treba da dahto nakarmi! A y vi{la gore do Mirony, dze bula Mironqova kar~ma, ta gat y nw kri~im, alw kra{nw {e pitam: – Dze tot {ofer co treba da nas no{i do Kocura? A von gvari `e to von. Y na nqgo patrim, daku|i~ko som {e i zbunwla, ~i to von, ~i nw, bo dlugo som go nw vidzela. A von {e {meyl. Yj, reku, naopako, kelqo roki zme {e nw vidzeli, na kelqo roki zme {e stretli. No, ked zme i{li prez Kocur, ta volal svox `enu, `e naj vidzi `e hto to. A y {e tak zbunwla, nw znala som tam na svadzbi {pivac. Nw znam yka to bula {pivanka, “Pri{li zme tu novim rodu”, a y dalwj nw znala, ta som vecka na Malacka, mojogo mu`a popatrela, a von vidzel `e y zbunwta, pri mnw tota druga sva{ka {e zbunwla, ta vecka Malacko, moj mu`, po~al {pivac, a mi za n<m. To bulo {mi{ne `e yk som zabula. Ozda som rozdumovala o tim `e yk zme {e stretli...

A tak zme robeli, bo som i tkala, i predla. A ked som posle svadzbi, moy {vekra nadumala `e budzeme tkac. A zna{ yk {e to: vona naberala, ta toti palqci trimala, a y treba totu n<tku da wj dam. A y zaspala. A vona ~eka. Y vecka {e targla ta som wj dala. Ked raz, a vona gvari: – Nw budzeme teraz toto, na rano, lwbo napoxtre. Nw budzeme teraz. A moj mu` pri{ol, ta gvari `e dze zme teraz nadumali da robime? A vona zna `e treba tkac, a nw dumala `e y takoj posle svadzbi budzem drimac. Predli zme. Ga, tkali zme, do Novogo roku toto, a vec zme takoj posle Novogo roku, takoj zme tkali. I vecka {vekra, takoj na piyc no{ela, takoj predavala, to {e tak robelo tedi. A toto som nw.

U konopi som nw bula, nw pu|eli me do vodi. Voni to robeli, lwm mnw nw pu|eli do vodi, lwm me pu|eli ked zme tarli. Do dol<noh me nw sceli pu|ic, n<}da.

Y ostala trudna, a von po{ol do vojni. Ked som {e porodzela, ta som {e ~e`ko porodzela, Ma}da bula zo mnu, ta {e y ozda zlwkla, lwbo co y znam

121

co. Ta i vona me zlwkla, bo gvarela: – Yj, yk ci, yk ci? A y nw znala, bo to daraz `eni nw znali `e yke to porodzenw, ta som {e zlwkla, `e teraz co budze zo mnu. Alw, gat, porodzela som {e dobre. A i|e co, mu` ked i{ol do vojni, ta zme po{li ih viprovadzic do Bezdanu. A y u` bula pri koncu ta {vekor scel da idzem z n<ma, v{adzi me cagali zoz sobu, bo ~i me lxbeli ~i nw znam co, ta y po{la tam. Ve~ar zme scigli, a vecka rano voni po{li prej} Dunavu do vojni, a mi pri{li nazad. A di`d` padal, ta lydovica bula, ta d<do konqovi mehi na nogi zavyzal bo {e {l<zkal, da mo`e isc. A y na ko~u {edzela, bo som u` trudna bula, a voni i{li pe{o. A mnw nw dali da idzem pe{o. Ta som vecka porodzela togo. Babicu volali, alw taku obi~nu babicu, `enu co hodzela, ta vona pri{la, ta me porodzela, ta dobre me porodzela, lwm me dakus viplyskala, zato bo som nw mogla da dam silu, a y {e zlwkla, ta som {icka {e zacagla, uko~ela, a vona me viplyskala, a ked som go porodzela, ta me i|e raz plysla `e i nw{ka pa-metam, bo von bul belavi. Zna{, zato `e som go davela... A vona me i|e i viplyskala, a` i teraz pametam, a` som plakala. A y nw vidzela `e yki von. Vecka, ked u` bulo {icko u {ore, a vona gvari: – Zato `e mogol ci takoj umrec. Gej.

[tvartogo may, 1945. roku som rodzela sina, a dzevytogo mi mu` pogi-nul u vojni. Y ostala }dovica zoz {tiridnqovim dzeckom. Yk polo`n<ca som bula u {vekri. Pasku mi prinwsli, ta po{li. Y zaspala, pri sinovi, pri bebi... Ked pri{ol na dzveri, a y {e mu zradovala: – Yj pri{ol {i, a y ci sina zrodzela i tvojo som mu meno dala. A von, Lxbko me volal, gva-ri: – Ga vidzim y, Lxbko, vidzim, alw y nw mo`em }u tebe pojsc bo, nav{e zme rozdvowni. A y {e u tim targla zoz sna i po~ala som plakac. Von ozda tedi ba{ poginul, du{u vipu|el. A su{edi na{ej gvareli `e naj me pridze vecej raz opatric bo voni {icki po{li do cerkvi. Y su{edi tedi gvarim: – Ykim mi poginul u vojni, zato pla~em. Pri{li voni zoz cerkvi, vona ih do~ekala na dra`e i gvari im `e gevta tam pla~e, volajce wj macer, bo {e pohori. Prave {e porodzela, a vona pla~e bo poginul. I u tim mac pri{la, {icki {e zbunwli... I poginul, naisce. To~no bulo tak. Das o dva-tri ti`n< dobili zme zoz vojski... komandi, gej, `e tedi i tedi poginul.

I vecka som bula po nqgo, y i jogo {estra, i jogo ocec u... nw znam dze, tam dze poginul, u temetove buli pohovani <h sedemcme u wdnim grobe. No, ta zme grob otvoreli. Y bula yka{ik, nw `e da {e pravim, alw {lwbodna, y i Fema, yk jogo {estra, ta zme vo{li do groba. No, a poznali zme `e htori, bo grobar mal jogo {mati, tedi no{eli pantaloni toti {iroki brid`, a en}lejska bluzna. Grobar mal toti {mati, bo `e mu komanda dozvolwla `e da mo`e zoblw~ic kogo hova. No ta zme vidzeli ih, i von gvarel `e tot tam

122

i tam pohovani. Alw to buli lwm deski polo`eni po n<h, ta trebalo wdnogo prelo`ic, a gevtogo da ve`nwme. A mi ked gevtogo dzvigli, to bulo stra{-ne, alw ~om me volali taku mladu, y nw znam, a y bula v{adzi taka {lw-bodna, zna{, ta ked ruka mu odpadla, vecka zme vi{li zoz groba, ta tam i ostal. Ta zme dali `e da narobi kri`ik, da polo`i, ta ~i polo`el, ~i nw, n<}da zme vecej nw buli, ta pre{lo ta... Nw mogli zme vitrimac da popre-kladame toti, ta da kosci {e tam porozpadux. Zna{ yki bul, taki bul y}od ked bil<me, vapno ked zaga{i{, bile, bile, bile... Ta ked odpadla ruka, to nw mo` povesc... Bo, vw{en< po{ol, na yr poginul, a mi vecka drugu w{enq po{li po nqgo. Bo, tedi dali nw zoz dreva, alw zoz plastiki trunu. No ta zme zoz totu trunu po{li, a` tam na avstrijskej gran<ci. Ta zme po{li tam }u temetove i ukazal nam gat, tam stvarno buli pohovani. Alw vecka tak mi gutoreli, a ~i tak bulo ~i nw, toto nw znam, toti lxdze co nas odvedli na temetov, `e tot Var}ov, moj mu`, scekol, bo to dzevytogo may bulo u` mir, a voni {e pobunwli, ta wdni na drugih {trelyli, bo nw znali co, ta von scekol do tih lxdzoh. I u tim po{ol tam <h komandir, co u vojski, pa gvari: – Co ti tu robi{: – Ga, gvari, skril som {e, bo zme {e pobunwli wdni na drugih. A toti lxdze {e bali, ta im dali i vina pic. Var}a, yk moj mu`, nw scel pic, a gevtot {e napil. Voni mali dvojnyta, dva dzivki, ta wdnu `e da mu Var}a odnw{e do komandi. A von gvari `e nw odnw{e, ta {e na tim vadzeli i komandir, na n<h pu{ku, ta vona mu{ela pojsc. Lxdze {e zbunwli i plakali. Vecka voni dvojo tamalq po{li, `e do komandi, gat, i von idze za n<ma... I ked po{li, ukazovali nam `e dze po{li, tam ~uli `e {trely. I ked voni vibegli vonka, komandir do ruki bul ranwti, ta trezbi ih pre{ol. A ked tam vo{li, <h dzivka bula mertva, a moj mu` bul do glavi ranwti. I|e bul `ivi ked voni po{li. No ta, komandir dal sliki i toto co mal, ta voni od nqogo v`ali. I vecka zberali tih co poginuli, ta nw dali tim lxdzom pohovac, bo voni sceli go pohovac zoz svox dzivku, alw nw dali. Vojska nw dala. Takoj go odnwsli, na temetov go pohovali. Tri-{tiri grobi, tam bul pohovani, a toti sliki i toto co mal pri sebe, toto nam dali takoj ked zme tam po{li. Ta {e mi pitali, bo na wdnej sliki pejcme, i teraz mam taki yki bul, nw znam ~i w pri dzivki, `e ~i y naisce znam `e hto von, a y poznala ta reku `e: – Tot! Poznala som, ta som ukazala `e tot. Ta gvareli `e gej, `e tot zoz <h dzivku poginul, `e vona bula mertva, a von das tri godzini i|e `il dok pri{la vojska. Ostatnqogo dny vojni poginul.

Bula som rok u {vekri, a vec co y tam budzem, po{la som do maceri. Mac ostala z dzeckom, a y po{la na robotu, kedi dze, bo zme buli hudobni. Po nadn<coh. Nw mogla som indzej, bo som nw bula {kolovana.

123

Das o tri roki, dzecku bulo tri i pol, {tiri roki, som {e oznova odala. Von zoz Dxrdqova. Upoznali zme {e ked bula dvastoro~n<ca yk na{o Rus-naci pri{li zoz Ukra<ni. No ta, von bul tam, bul u vojski, ta pri{ol y}od gosc. A mi buli {icki popriberani u fitxloh, mladi `eni, {ejdze{at {tiri }dovici co u vojski im mu`ove poginuli. No ta nas vec {ickih pozberali, ta zme {e popriberali, ta zme tancovali. No, ta tam von bul. Vec ked i{ol domu, ta y i{la kolo avtobusa. Ta vec pri{ol }u mnw, ta raz be{edoval, ta drugi raz, pri{ol do Kerestura, ta zoz {estrin<cu i{ol, ta som go stretla i tak an< y nw znam `e yk.

Per{omu ~lovekovi som dvowla, a i drugomu som daskelqo roki, a vecka som zrucela i fitxlu i vecka som bula in{aka. A ked som u takih suknqoh vi{la na dragu ta som scekla nazad nuka, bo som dumala `e som gola. [teracec pejc, pejdze{at roki som mala tedi ked som zrucela {iroki sukn< u Dxrdqove, gej. U Dxrdqove som v{e bula u fitxli i {irokih suk-nqoh. Krasna na{a no{ny, alw...komplikovana.

Odala som {e ta som dziv~e na{la, hlapca som odvedla, alw dziv~e som z n<m mala. Ta som troyki dzeci hovala... Jogo `ena umarla. Mal oca i ma-cer. Ta zme buli zavwdno, a vecka zme kupeli hi`u, pa zme buli oba{ka.

Dobre zme {e skladali {esnac, sedemnac roki, alw vecka po{ol do za-dru}i, ta {e prefrawrel. Prefrawrel {e, bo tam bul zoz dziv~atami, na pridavanx gra|ku. U Dxrdqove {e gra|ku velqo sadzelo, ta i mehi, i ladi~ki za pradi~i, i {vin< von primal, a `enoh bulo v{el<ykih. Ta ked scela vecej mehi, lwbo ladi~ki, ta toto, ta gevto, ta {e prefrawrel, ta {icki buli dobri, lwm y nw. Ta vecka pri{lo do togo `e {e y mu{ela rozisc. I vec zme {e rozi{li.

I yk rozidzena, co sce robeli? – Takoj som tu, u Novim Sadu, per{e bula slu`n<ca, dziv~e ~uvala

dze{ec roki, telqo som bula i priyvena. A vecka som im u` vecej nw tre-bala, bo vecka dziv~e viroslo, osmu klasu zaver{ela. Ta som vecka {e zapo{lwla u wdnim preduze~u, yk sprema~ica, kondzelari< som robela. Nw velqo som, lwm sedemnac roki som mala radnogo sta`u. Bo, to u` {teracec pejc roki mi pre{lo ked som {e zapo{lwla. Vecka som bula podstanarka, a toto teraz co mam, to som vecka wdnogo d<da dvorela, co raka u garlw mal. Navedli me, ~i pridzem, ~i nw pridzem? No, gat, pridzem, ta budzem mac krov nad glavu. No vecka som, totu ~e`ku horotu pre{la z n<m, i jomu i mnw bulo ~e`ko. Bo to bula barz ~e`ka i barz }adna horota. [icko zoz nqogo i{lo. Alw gat, ked som {e priyla, ta som yko{ik vitrimala. Mala som dohtoricu, tu, otadz. Ked i{la domu ta pri{la i mnw vidzic, `e yk som i co som. Y bula barz dotrapena... Alw, {tiri roki trebalo vitrimac.

124

Tot ~lovek bul u` stari, von bul na `elezni~kej stan<ci, nw znam co. Sina mal von z drugu `enu, a sin po{ol do Kanadi, zoz malim dzeckom i `enu do wj {estri, i tam i bul. A togo ~loveka `ena umarla, ta von {e vecka o`enwl zoz drugu, mala trojo dzeci, vecka i vona umarla, a toti dzeci i teraz tu `ivi. Vin~ala som {e z n<m u op{tini. To der`avni stan bul. Y go odplacela vecka ked u` von umar. Jogo penzix som v`ala, bo moy bi bula mala.

Buli sce zdravi? – Trimalo me zdravw, po teraz me trimalo. I|e som bula taka, ked som

robela, ta v{e me glwdali, Ruskinx. Bo, u takim preduze~u som bula, ta ked zme i{li zamen<c, ked dawdna po{la na ro~ni, lwbo na bolovanw, ta vecka od na{ej firmi volali. Ta v{e volali: – Dajce nam Lxbicu, bo tota vredna! A y lwm zato `e som Rusinka, ta robic nau~ena. A, y ked po{la, ta naisce bulo u {ore, bo tak som nau~ena. Y dumala `e to v{adzi tak treba, ta zato me vecka i trimali u “Nafta}asu”. Tam som robela gore dze vo~nyk, sedem roki. Ga, lwp{u placu som mala yk co som }aradi~i umivala. Tam som bula u kondzelari< ta som porobela, ta mir. Vec mi velqo lwg~ej{e bulo. A u` som roki mala, ta mi u` ~e`ko bulo. Na 45 roki som {e zapo{lwla, vecka som ~uvala dzecko dze{ec roki, to pejdze{at {tiri, ta som vecka {ejsc roki tam robela. Ta skoro {ejdze{at roki pri{lo.

Mu{ela som do penzi< pojsc, alw som vecka mala dobrih lxdzoh co mi pomogli, mala som Saka~a, zoz Dxrdqova dohtor, ta mi von {icko `e naj idzem tam i tam i v{adzi {e mi dzveri otverali, ta som {icko dobila, ta som dobila penzix mox. Ta som vecka togo ~loveka dvorela, ta som dobila jogo penzix, bo bula dosc vek{a yk moy, bo moy mala.

Nw bula som hora tak da som bula... An< u dzivoctve. Ga tedi bulo, das o {tiri roki posle togo d<da som bula {lo}irana, lwm mi nw po{lo na mozo}, alw dze{ka {e mi za~epelo, ta som pejc dn< bula u komi, nw bula som pri sebe, mertva som bula takpovesc, i panoca volali. I vecka me zoz Kamen<ci, zoz bolnici me poslali nazad. Dzeci, Ykim i Gan~a, vecka na{li wdnogo dohtora. Me{ac i pol som nw be{edovala, n<~. [icko som rozumela, alw som n<~ nw be{edovala, nw mogla som. A u glavi som mala slova. [icko som rozumela. I mojo ked me pri{li patric, hto lwm: – Yj, tota Lxba ked ostanw `iva, pa, patqce nogi yki, yka w... A vecka pri{ol wden dohtor, vi{i dohtor, ta wden z wdnogo boku stanul, drugi z drugogo, ta me toto, gevto, vipitovali, a y telqo {e trudzela da povem, a y lwm das {tiri raz povedla: – Pa y ni{ta ne znam. A scela som in{e povesc. Vecka me tu lapel za plwco, ta gvari: – Tetkice, tetka, vi ~ete pre`iveti! I tomu drugomu gvarel `e tota `ena budze `ic, i be{eda `e mi pridze, lwm nw zna

125

kedi. Poslali me do ban<, ta vecka som tam z wdnu profesorku, barz dobru, spala u hi`i, ta vec mi gvarela: – Ka`de popoladnx {e budzeme u~ic yk mali dzeci. Y primahla `e “dobre”. Ta vecka v{e dayku re~enicu som mu{ela povesc. Ta y {e trudzela i tak vec gvari: – Teraz idzeme }u dohtor-ki, alw, gvari, ti povedz `e dra}i~ka, dohtorki. Ga y po{la, ta gvarim `e: – Dra}i~ka! I y wj gvarim naj }ospody pove od kedi be{eduwm i co zo mnu robela, no ta vecka vona gutorela `e skoro tidzenq i pol zo mnu be{e-dovala i y nau~ela. I ked sin pri{ol }u mnw tam, a y {e mu zradovala, per{e som dumala, u parku som {edzela, `e nw povem mu n<~, da nw zna takoj `e y be{eduwm, a von pri{ol, a y {e mu zradovala: – Yj, sinu moj, pri{ol {i! A von gvari: – Mamo, ga vi be{eduwce!

Co vam u `ivoce bulo naj~e`{e? – Teraz mi toto bulo naj~e`{e `e som {e pohorela, ked bi som dakus

pre`ila, bo to nw dlugo tot stan mam, a y {e tak pohorela, bo som stara, hora, ta. A, u mladosci, ked som {e odala drugi raz. Zato `e vecka to trojo dzeci, i troyki, i {vekra, i {vekor. I vecka pri{lo toto co ci gvarim, von po{ol do zadru}i robic, ta som pobanovala, bo u Keresture htora ostala, ta dobili hi`i, i|e od gevtej der`avi, i dobili penzix, a y penzix vec glwdala. Ked som {e rozi{la zoz tim, vec som glwdala penzix i na{la bi som, Bilbiy yki{ik, robel u Izvr{nim ve~u, ta som do n<h domu po{la, do Novogo Sadu, alw da som lwm skorej {ejsc me{aci glwdala, ta bim dobila, alw dvacec roki pre{lo, ta nw mam pravo da dobiwm totu pokojnogo penzix. No ta som po~ala za{ dalwj robic, da dojdzem do daykej penzi<. A ked som do{la, ta me vec navedli tu, bo som malo dobila, ta som sebe dumala, ta hto me teraz prime za podstanarku u Novim Sadze, ked som zoz taku malu penzix. No ta som dodvorela togo ~loveka, ta som vecka odkupela, ta mam teraz toto, alw mam i roki, i horotu.

Y bula u` odata u Malacka, das dvacec tri, dvacec {tiri roki som mala, ked mi {e brat obe{el. Na{ol `enu zoz drugim. Nai{ol na n<h, no ta vecka po{ol do kar~mi, {ickih ~ascel i wdnomu, nw znam ~ij w, u Keresture, gvarel: – Dok umrem, y tej noci {e obe{im, a dok {e obe{im ta mowj maceri i mo<m {estrom povedzce `e pre svox `enu som `ivot svoj dal. Bo, na{ol x zoz drugim.

Buli zme bl<zki, alw ked zme nw buli vwdno. Von slu`el, {estra {e odala per{a, ta bula odata, vecka mala u` dzivku wdnu, drugu mala glu-honwmu, a y mala per{e, ta nw buli z nami. A von bul sluga, nw bul doma, a ked pri{ol ta som {e mu zradovala, tak yk bratovi, alw gat, po{ol slu`ic, a ked som daraz pri{la, ta: – Mamo, bul Vlado? Ga, gvari `e bul! A y pri-

126

{la oddakadz zoz roboti, ta {e pitam ~om me nw ~ekal, a vona gvarela `e nw mogol. N<}da zme {e nw vadzeli. Ta, nw mali mi na ~im {e vadzic.

Povedzce mi daco o dzecoh? – Mam dzivku, vona ma trojo dzeci. I mam sinovo, dvoh sinoh i

Tarasovu wdnu praunuku. Sin mi umar. I Gan~i umarlo dzecko. Gej. I to bula `alosc, bo dzecko malo tri i pol roki ked umarlo. A y bula u` u Novim Sadu ked umarlo. Ta voni pri{li. Po{li per{e zoz nx do @ablx, ked {e pohorela, tota malka. Ked {e vraceli, bulo das pol dze{atej, a vona po~ala plakac i gvari: – Mamo, mamo, `imno mi! A x `ima u` tres-la. No ta takoj x v`ali ta po{li, a ked dohtorka vidzela gevta... A y u Novim Sadu bivala, bulo das pol wdenastej vnoci ked pri{li do mnw. A sukenki i toto na rukoh, a y `e: – Co to teraz? Gat, gevta plakala, gvari: – Nata{a nam u bolnici bo w hora! No, alw voni takoj i{li nazad, `e da vidza `e co. Y scela pojsc, voni nw sceli, bo naj y budzem tu, bo voni budu be`ac, no ta ked dobegli do bolnici, ked do{li, dzecko u` umarte. Vipatra `e trovanw, alw to n<}da nw povedli. Per{e dumali `e u glavi, yk {e to vola? Alw nw bulo toto. Alw, an< nw{ka y nw znam. Mo`ebuc voni znax, y nw znam. Umarlo dzecko.

Sin ked mi umar, von bul pred tim dva me{aci hori. Na po~atku }ripu mal velqku. U Beo}radu bul. Do Beo}radu go posilali zato `e von vojno lice. Ta von tam, i Senka {e tam l<~i u Beo}radu, bo w jogo `ena. Ga ci}ur-no bul rak, polak plxca mu zgorelo. Bo barz velqka operaciy bula, a` do plwca, a` pod pazuhu, a` do bruha... Teraz to bulo u max {tiri roki. Sin mi bul vojno lice. O`enwl {e z Kerestura. Teraz i tota nwvesta hora i to barz. Od Novogo roku {e l<~i. Teraz ma i|e dva terapi<. . .

Nw dal da go operux. Velqka noc bula, gat pri{ol, y po{la opatric go, i n<~ som nw gvarela, bo y vidzela `e nw budze n<~ zoz nqogo, vecka som lwm plakala, alw som {e krila. A von gvari: – Mamo, nw pla~ce, naj budze bo-`iy voly! A taki bul yk palwc.

Ga von v{adzi slu`boval, a na ostatku das dze{ec roki tu, u Novim Sadu. Na kex mali stan. Ma dvoh sinoh. Tot co o`enwti, ma wdno, teraz do per{ej klasi budze hodzic, Nina wj meno. A gevta unu~ka umarla. A tot drugi {e teraz o`enwl.

A yk sce do`ili toti inflacijni roki? – A y, co da som robela. Zna{ co som kupela? Wdnogo som tu mala

Rusnaka, von bul u gevtej vojni, ta mu nogu odrezali. Ta vecka, y i{la na piyc, ta mu gvarim `e idzem daco kupic, a von gvari `e da i jomu. Idzem daco kupic, nw znam co kupim! A y po{la, ta sebe som kupela pejc vajca za

127

totu penzix, a jomu bi som das wdenac vajca mogla, alw som {e bala, ta som pri{la }u nqomu, a von me na uglw ~eka ta mu gvarim `e mo`em wdenac vajca kupic, za toto polak penzi<. Gvari: – Ga, idz ta kup! Ta som zoz n<ma nazad, ta som kupela vec u` nw wdenac, alw dzevec vajca, od tej istej `eni. Ta a` i {mi{ne nam, `e, zadumaj sebe, pol penzi< pejc vajca. No, zna`e...Na sedmim spratu bival. Umar, y bula hora, a von ba{ tedi umar. Ta som nw bula na hovanx.

Ga, nw znam yk som `ila. Yko{ik som `ila, da povem po pravdze, nw znam an< yk. Toto co zme mogli, ta zme kupovali, daco mi dzivka zoz valalu poslala. I tak, wdni drugim. Tu, su{edi, das me{ac zme {e, dayk tak zme {e yko{ik, nw znam an< y yk pomagali, pre`ili zme ta. Najvecej muki som mala, ta som dayki po}a~i zagnwtla, ta, dayke daco som... Lepin<. Toto na{o stare, a` i }orgel<. A tu mi {e su{eda pita: – Dokly ti budze{ toto? Ga, nau~ me! Ta som x nau~ela, ta vec i vona prinwsla mi `e ~i dobri: – Ga, dobri. Nw bulo toto co treba, ta {metanku, ta nw znam co, {a y toto co zme mali i gotove. [a, polo`im das pol kili kukuri~nej muki, {metanku wdnu, posol<me i posladzime. Vecka polo`im bundavi. Ta, n<}da nw meram `e kelqo. Ta napravim taki yk po}a~iki ta upe~em. Skorwj {e kladlo masci. A teraz olwx. [a, das pogar od jo}urta. Nw kladzem, n<yki pra|ok. N<}da {e nw kladlo. Y tak nau~ela. Ga, co bulo. Ta toto zme wdli. Bulo ~e`-ko, teraz bulo ~e`ko. [e mi vidzi `e nw bulo tak ~e`ko an< ked bula gevta vojna, pre{la. Zato `e mi buli na valalw, vojna nw pre{la prez valal, ta zme mali {icko u zagradi co nam trebalo za hranu, a teraz zme nw mogli mac, a z valalu nam nw prinwsli, ta co zme mali, ta zme tak. Barem y znam yk som teraz.

Barz ~e`ko som do`ila toto bombardovanw, bo som {icko ~ula. Gevtu som nw ~ula, lwm som o nwj sluhala. A tota, tu som bula ked bombardovali a najbar`ej ked zvalwli radio – televizix. Bo, ked televizix bombardo-vali, ta me od togo kav~a odrucelo, a y po{la ta som stala tu u udzverjoh, ta som ~ekala, co teraz budze? Dze {e podzewm? A nw po{la som n<}dze.

Cali ~as som bula tu. Per{e som scela pojsc do Gan~i, alw vecka most wden, pa drugi... Yk `e svox hudobku ohabim, a pojdzem tam, a tu hto zna co budze, yk budze, ta vecka som {edzela. Gan~a gvari: – Yk scece, nw zname vam teraz povesc co da robice. Ta som vecka {edzela tu, ta som tu bula. Zna{ co, tota tu z}rada Nafta}azu, tej som {e najbar`ej bala. Dumala som `e ked toto tre{nw, ta i nas {ickih... A gevto som vidzela prez oblaki yk na{o {e brany. A zna{ `e bulo stra{ne. Stra{ne bulo i gotove. A naj-stra{nwj{e mi bulo ked totu televizix tu zvalwli. An< ked most ta nw bulo take stra{ne, gevto mi bulo najstra{nwj{e, ozda, co y znam, ozda najbar`ej bombardovali, ~i co. Y nw znala tedi vnoci `e co to, a` vecka

128

som ~ula co bombardovali. Nw bul tu n<hto da ce poce{i. [icki zme buli tu, alw i po{li, tota moy, i teraz som zoz nx barz dobra, Rumunka, tota po{la do Rumuni<. Cale vreme buli u Rumuni<.

Yk preprovadzuwce ~as? – Y najvol<m geklac i vi{ivac, v{e, od kedi {e znam. [icko to y

navi{ivala, a unukom kelqo som navi{ivala, na{trikala! Y toto barz lxbim, to mi `ivci zmirxw, a y vecka ohabim svox bri}u, rucim za hri-bet, geklam, {trikam, kedi co mo`em. I teraz y robim, alw nw tak yk da-kedi. V{e mi pridze dahto, toti co zme taki sami. Pripovedame ka`de o svowj famili<, ta tak, politika nas nw interesuw teraz. Teraz nam u`, u` nam poverh glavi, mi stari u` ta da politiku vodzime. Barem mi tu.

V{e patrim televizix. Seri< najvecej. [a, y patrim lwm {tiri! [a, “Kristinu,” nw znam gevta yk {e vola, i wdna “Predsednik”, tak {e vola, alw nw o politiki, alw bar`ej o fameli<, o doma{n<h temoh, toti {panski, {icko. Pripovedame vec z pajta{kami o tim, bo nw ka`de ma {icki kanali, nw {icki wdnaki, bo y nw mam, stari televizor, lwm osem kanali mam, a voni max po dvanac i {ternac, ta sebe viberu co scu. Y tu, dze mo`em ta {ednwm, ta vec patrim.

^itam novini. Prepatrim {icki, a per{e prepatrim, odkedi mi sin umar, per{e od zadku, hto umar.

Nw zadovolqna som, zato `e teraz mi ~e`ko, bo som stara, ta nw mo`em robic. Alw i|e bar`ej bim bula stara ked bim ostala u Keresture. To pravda. Tu mi lwp{e. Tu mi lwp{e zato `e mnw natopy i tu mi in{ak yk na valalw. Na valalw `eni in{ak `ix y}od mi tu. [a i y z valalu, alw tu in{ak `ic yk na valalw. Zato `e tam velqo na polqo hodza, velqo hodza ro-bic, lwm nw tak ~e`ko robic yk co mi robeli, bo teraz wst ma{ini kojyki ta fri{ko na polx poroby {icko. Nw tak to yk dakedi mi co robeli. Vel< nw max n<yki prihodi. Ga, dawdna zato ma. Vel< toti penzi< dobili.

Mala som v{e pajta{ki i do cerkvi som barz lxbela hodzic. Teraz nw barz mo`em, pre nogi. Bo, tam som {ickih vidzela, zoz {ickima som bula i lxbim tam pojsc, ta {e vidzime, bo tu po Novom Sadze nw mo`eme {e {icki vidzic, nw stretnwme {e, nw idzeme, nw mame dze hodzic, u`. Na roboti som {e upoznala z pajta{kami. Co zoz roboti, ta toti ostali, a gevti tak. Rozi{li zme {e {icki. Dru`ela som {e i z drugima. I teraz, tu som, n<hto nw zna `e som Ruskiny. Bo som Var}a, pre{la som na prezvisko per{ogo mu`a ked som penzix glwdala, a vecka, ked za d<da, ta som prezvisko nw ru{ala, ta naj budzem, ta {icki dumax `e som Madyrka. I velqo nw znax. Ga, nw gutorim `e co som.

129

Y nw mam n<yki nwpriwmnosci. Y nw mam `e da, `e su Serbi, lwbo Ma-dyre... lwbo taki. Naisce, y nw mam toto. Y zoz {ickima y}od da wdnak, gvarim, vel< nw znax `e y Rusinka.

Hodzela som do ri`nih obiscoh, ta zato mo`em povesc `e lxdze in-{aki, `e {e obisca rozlikux. Po tim {e zato pozna `e su in{aki yk mi, Ruskin<? Zato `e mi vredni, ka`de glwda Rusinku. Zato `e, mi ked pojdze-me robic, ta porobime {icko tak yk treba. A }azdin<, dawdna zavituw, dawdna glwda velqo od tebe, kelqo nw mo`e{. Na godzinu, ked som po{la, ta som nw mogla porobic kelqo zadumovala, bo nw mogla som telqo porobic.

Teraz geklam. Palw, toto na fotel<. Scem potro{ic toto co mam, ta ked umrem ta da max daco. Evo, vidzi{?

A nw zna{ komu leg~ej{e, a komu ~e`{e! Htori yki ~lovek, yka `ena, ta tak. Da}dze {e voni poradza `e tak i tak, i toto, i toto. A da}dze nw. ^lo-vek ve`nw `e von hto{ka, a `ena mu{i {icko porobic, a von pridze na gotove, bo von co{ka. A, nw. Treba da vwdnaki budu, i tvojo dzeci, i toti mlad{i, da budu vwdnaki i da {e kra{nw poradza, `e budzeme lwbo toto, lwbo gevto. Alw dumam `e nw{ka nwt toto. ^lovek i dalwj sebe trima `e von ~lovek, ta von treba da... A i|e ked w vek{i, {kolovan{i yk co `ena, vecka okreme.

Nata{i som gvarela, `e ked sce togo, co som go spomla, ked i{ol do vojski ta gvarel <m, Ykimovi i Gan~i, `e pri{ol da im pove `e nw da dumax `e von dayka luftika. Alw `e von sce {e `en<c zoz nx, dok pridze zoz vojski, alw `e to do <h dzivki sto< ~i go pri~eka, ~i nw. No, y wj v{e toto gutorela `e ked go sce, vecka naj merkuw da go do~eka, a ked nw, naj takoj mu pove dok pojdze. Ta vona gvarela `e gej, a tota druga, vona i|e nw, tota ma ykogo{ik, alw Ykim go nw sce.

Y im toto v{e iste gutorim, `e naj patra `e i vona da ma robotu i von da ma. Da nw zavi{i od nqogo, alw da ma svox robotu i u` tota mlad{a v`ala `e w flizerka, hodzi do Petrovaradinu, a gevta u radn< u Dxrdqove robi, i y dumam `e ipak dobre budze, budze mac svojo, nw budze zavi{ic od togo co pojdze za nqgo. Alw ked budu robic i ked {e budu po~itovac, ta budze. A vona gvari `e bar`ej x lxby, yk totu co robi u radn<, `e dakus-~i~ko w pi{na, co duma{, vona }azdiny. Yk teraz, y nw znam. Alw y im v{e toto gutorim `e naj merkux, naj {e nw prejdu yk <h baba, yk y {e pre{la, bo ked som {e scela do apatiki zapo{l<c, ta mi nw dal moj mu` zato `e nw budzem po{tena. Bo `e to toti `eni co roby, ta su nwpo{teni. Bo vidu od obisca, ta hto zna dze pojdu.

[a teraz nw znam co bim premenwla u tih rokoh. Lwm da som zdrava, ta da i|e `iwm golwm dok toti unu~ata nw odam. Ta da vidzim dze pojdu i co budu.

130

Mo`ebuc bim {e nw odala drugi raz, bo som mala velqku bri}u, bo trojo i troyki dzeci, i naostatku som {e rozi{la, a bri}i v{el<yki. Na polqo som v{e hodzela, a von vecka po~al toto co nw treba... Alw, vec bim nw mala dzivku. To. A tak teraz mam i dzivku, a sina som pohovala.

Moy nwvesta lwp{e `ila yk y. Vona najlwp{e `ila. Gan~a nw, moy dziv-ka. Nw `ila tak dobre yk moy nwvesta. Zato `e nwvesta bula oficirka, ta {e tak i trimala yk oficirka. I oficire daraz mali velqku placu i dobre `ili, a teraz toto co pri{lo, to in{e. Tedi ked moj sin po~al buc ofi-cir, ked x v`al, vona dlugo nw robela, an< nw {ila, an< n<~. Ga, vona bula oficirka! Gej. Alw, vecka pri{lo toto co pri{lo, vecka po~ala i vona robic, i vecka i von zoz nx. I vec, vikendicu kupeli, vecka robeli toto. Co mogli, gej?

[e mi vidzi `e nw{ka `enom nw lwp{e y}od dakedi. Lwp{e tim co roby, a toti co nw roby tim tak isto ~e`ko. Bo, ked vona {icko, a von pridze, bo co duma{, von zapo{lwni, i von ma placu, a vona {icko robi, i doma, i obisce, i opej}lac, i uvaric, i dzeci po{oric, vecka ma {icko tota `ena, a von }ospodin nw robi, bo w {kolovani... Ta dosc... Y dumam `e som i ve-lqo be{edovala.

131

Mariy (1926), Novi Sad Pripovedajce mi o svo<m dzecinstve? – Meno mi Mariy. Narodzela som {e dvacec {estogo, aprila, 1926. roku

u Ruskim Keresture. Moy familiy bula parastska. Ocec mal sala{. Tam som bula po drugu klasu. Per{u som hodzela na Bilej, moj ocec tam mal sala{, ta som per{u klasu tam zaver{ela. U {koli na Bilej, ked y hodzela do nwj, bula u~itelqka Tolminka. Marina Tolmin, {e volala. Vona bula z Rusi<. [icki {tiri klasi trimala. Po ruski. A u wdnej klasi. Nw bulo nas tam velqo, ta robela per{e zoz per{u klasu, vec zoz drugu. Tak zme mali podzelwni lavki. Dobra u~itelqka bula. Ked som pri{la do valalu nw bulo problema `e daco nas nw nau~ela. I|e, mo`ebuc, i vecej z nami robela bo, nas nw bulo velqo, alw nas bulo zoz {ickih sala{oh. V`ime nas do {koli vo`el ocec. Ked bulo molgi, vec nas vo`el, lwbo pri{ol po nas. Von bul dvo< goni, lwbo, das wdni cali goni od {koli. Nw tak dalwko nam an< bulo, alw mali zme dra`ku ta po tej dra`ki hodzeli. Raz, pametam, bula taka velqka molga, ocec pri{ol po nas. Ocec mal i bire{a, i bire{ovo dzeci i{li z nami do {koli, ta nas pozberal i privedol. A ked bul rozpust, vec zme na sala{u buli, a vecka, ked nas odvezli, ta zme buli u valalw. Tedi nw bulo lwtovany za taki dzeci. Nw bulo.

132

Vecka ocec kupel hi`u u Keresture. Totu co posle tam Guda~ka bivala, kadzi {e i{lo na fodbal, tam dze Gudakovo. Per{e totu kupel, vecka posle kupel tam u centru. Tricec {estogo roku zme {e odselwli tam. Spadali zme }u strednw mawtnim, menwj-vecej. Mam {estru u Keresture. ^akanovej Mar~i mac, a wdna bula za panocom Gerbutom co teraz umarla pred dvoma me{acami i brat u Beogradu. Voni dva star{i, y a` treca i brat vecka, najmlad{i.

Ked zme buli men{i, ta zme {e baveli. Pilqkali zme {e, ta preskako-vali {trand`ok, ta oganyli {e. Nw mali mi taki baviska yk co teraz, babki. Babki zme praveli tam zoz da~ogo. A dzeci u valalw {e po dra`e baveli. Tak isto hlapci. Tedi {e dziv~ata vel< pilqkali, a hlapci fodba-lovali. Mojogo brata pajta{e, to ked pri{li, ta fodbal po dvore. A paj-ta{e mu buli Baran, ta ^i`marynka, teraz zoz Veterniku, ta tot Budinski, co u` umar. Dru`tvo bulo, ta bul i Vladko apatikarkov.

Y bula obovyzna u obiscu robic, bo y macer nw mala. Moy mac umarla ked mi bulo {tiri roki. Vec {e ocec o`enwl. Ma~oha bula u nas dzevec roki, ta 1940. roku i vona umarla. Ma~oha bula velqo hora. Ta som mu{ela. Co som znala, mo`e{ dumac yki roboti. Mali zme wdnu `enu co nam ho-dzela rajbac. Andi~ovu Gan~u. A mi dvojo z bratom vareli. [estri u` buli poodavani. Wdna {e odala i|e ked mac umarla, 1930. roku, a gevta druga {e odala 1936. roku. Ta ostalo na mnw. A bulo doma `ivini, bulo {vin<, bula zagrada. Mnw nw hibeli materiylni dobra. Mnw dobre bulo, dumam, yk dzecku, okrem togo `e zme mali ma~ohu. Alw gevto, y nw znam `e bi mi bulo ~e`ko okreme. Pametam yk zme hodzeli po {pivanx. Kra~un zme praveli. Vecka u` ked som bula dzivka, ba{ som teraz nwdavno to spominala, `e ked bula Vil<y, ta po calim valalw dzivki hodzeli {piva-xci. Vecka, na sano~ne zme i{li. Sano~ne bulo na 11 godzin vnoci. Pametam i Velqku noc, velqke {veto, a drugi nw take daco, no i na Kirbaj, na Kirbaj som i{la na tanwc, hodzeli zme okolo {atroh...

Y {e {kolovala, alw som {e nw do{kolovala, pone`e 1946. roku od oca {icko v`ate, ta nw mal. Nw mala som vecej usloviy dalwj pojsc. A brat zakon~el fakultet, alw vec u` bulo dakus lwg~ej{e. Od maceri zme mali, na{a mac umarla i|e 1930. roku, tam dakus `emi, ta popredal, vec z tim {e {koloval. Mojo dva star{i {estri, voni dva nw i{li do {koli. Tota co za panocom bula, bula u Slavonskej Po`e}i, alw {e za }azdinx {kolovala. Y i{la do }imnazi<, {tiri klasi som zaver{ela, vec som i{la wdnu klasu do fahovej, alw som mu{ela napu|ic, nw mali zme vecej z ~ogo. To bula u~itelqska, lwm wdnu klasu som zakon~ela i vec nw bulo z ~im. Tedi nw bulo yk co teraz u Keresture {kola.

133

Do {koli som po{la ked som mala dvanac roki. Piytu klasu som

zakon~ela u Keresture, a vec som po{la do Slavonskej Po`e}i. Tam som bula u internatu i zakon~ela som dva klasi. Vecka som u Zombore trecu klasu zakon~ela, 1941-42, dayk. Tak mo`ebuc. Alw mi {e nw pa~elo. Gva-rela som ocovi: – Y nw budzem po madyrski u~ic! I ocec me vecka dal do Se}edinu. U Se}edinu bula wdna u~itelqka, htora bula odata tam za wdnim zoz Karpatoh. Sakmarova, teraz mi pri{lo na rozum, za Sakmarom bula odata, ocova pajta{ka zoz htoru hodzel do{koli, ta von x stretnul ta {e wj pital: – Ve`nw{ ti toto mojo dziv~e tam, ta naj vona {e nau~i? I vona me odvedla i tam som bula u internatu, pri tej {koli. To {estri i {kolu trimali. I u Po`e}i {estri i {kolu trimali. To {e placelo. Y placela. Mnw per{e priyli yk pozarydovo, bo nw znali `e yk prejdzem, ta y pla-cela, a gevti nw. Alw, zato co{ka {e placelo, y nw pametam kelqo. Nau~ela som madyrski be{edovac. I|e yk! U Se}edinw. Po madyrski, ~isto. Zna`e som nau~ela! Nw mo`e{ in{ak. Alw, co`e ked ti pejdze{at roki nw be{eduw{. Y rozumim tak tu, take co be{edux, alw toti tam komplikova-ni virazi u` nw rozumim. [tiri roki som tam bula. No, patreli zato `e y nw Madyrka. I u Zombore zme co{ka placeli, ka`da ~i pri upisu, ~i yk. I u Zombore zme u~eli po madyrski, gej, gej. To bulo n<yke {kolovanw. U Zombore zme i|e mali serbski yzik. To nas u~el Y{a Bakov. Y{a mal tam godzini, a u Se}edinw som {e u~ela lwm ~isto madyrski. A u Po`e}i placel za mnw moj ocec. U Po`e}i zme u~eli na gorvatskim. Tam zme tedi

134

buli: Irinka, odata bula za Elemira, Mar~a Makajova, tota co umarla, co tam u centru mali hi`u, Mar~a Kren<ckogo, tota co bula odata za Dqor-dqom Alimpijovi~om. Z Kerestura zme buli das {tiri, pejc.

Do Kerestura som {e vracela 1944. roku. [teracec i trecogo som bula u Se}edinw, a {teracec {tvartogo i piytogo {kolskogo roku som u` bula doma.

Yk sce preprovadzovali dzivocki ~asi? – Ga, hodzeli zme na tanwc u Keresture.

Tancovali zme valcer, tan}o, i|e dayki. Hlapci viberali `e z kim budu tanco-

vac. To i{lo tak `e htori sebe htoru vi-bral. Na pradki y nw hodzela. Y i{la zoz {koli, co y tam bula u valalw, prez `imu dakus doma, dva ti`n<, a vlwce an< nw bulo pradki. I da som scela. Nw! Hodzeli zme {e daraz kupac na be}elq. Alw, y z paras-tskima dziv~atmi {e nw dru`ela.

Moj ocec mal {estru odatu u Kocure, alw voni buli trome braca, ta voni ked pri{li, ked {e podzelwli na tri obisca, ta nw bog zna kelqo goscoh bulo, ta zme an< velqo goscoh za {veta nw mali.

Y nw mala parastski {mati. Sama sebe som {ila. U Kuli som {ila. Mala som do-bru {iva~ku u Kulw. To i|e {estra moy, tota co bula za panocom, vona ked {e odavala vecka tam no{eli dze i y potim no{ela. Sama som odlu~ovala. Nw radzela som {e. Nw bulo z kim. Zna{, teraz kedi{ gvari Melanka, moy nwvesta: – Ga, na{a baba {e sama za sebe postara. Ga, za babu {e nw bulo hto starac, ta {e sama mu{ela. Wj nw bulo mami. Mnw ocec kupel. Odvedol me do dutynu: – No, gat, viber sebe. Ta, za{ lwm, mac hibela. Poradzic i povesc.

Ocec moj bul obrazovani, i{ol do {koli. Alw ocec nw znal kirilku. Voni tedi nw mali kirilku. Von primal novini, prihodzeli nam. Nau~el {e ih ~itac, alw pisac nw znal, nw znal kirilku.

Wdna Irinka, dohtorka zoz Se}edinu, dohodzela do Kerestura. Y x posle tu i|e vidzela. Y {e zoz nx yk dzivka dru`ela. U nas bivala babica wdna. Totova. Voni po{li posle do [idu, ta vona mala dzivku yk y, ta vona nas {orela, sovitovala, toto co zme nw znali. Bulo tedi ulo`ki. Bulo u apa-tiki taki ulo`ki co {e kupovalo, alw to {e rajbalo, to nw bulo yk teraz

135

da ruca{. Rajbalo {e ih. Per{e odstali u `imnej vodi, ta vecka. U in-ternatu ked zme buli, bula okremna torba, ka`de mal svojo ~islo, ta nam gvareli naj ka`da kladze svojo do torbi pod tim ~islom. Toti ~isla buli i na ormanoh, ta {estri tam poskladali. To voni rajbali. Drugi. Ta, n<hto to nw radzel, pripovedal yk hto znal. Pajta{ki medzi sobu pripovedali, co popripovedali. Co i znali? Tedi nw bulo yk teraz. Teraz moderni ~asi. Tedi to tak nw bulo. Teraz pojdu na lwtovanw vwdno, pojdu `ic vwdno, ta a` vec {e poberu. Tedi take nw bulo, za~uvaj Bo`e. Ked y bula dzivka i|e to nw bulo, bulo ganqba i|e, ta dze! Nw bulo bi na tebe hto patric. Dumam, i mladi zme i|e buli, tak `e, yk mi gvarela nina: "[a gat, to ked {e mi odavali, a na {esnac, ta to vec nw moglo {e nw znam co kon~ic. Teraz to hlopi, lxdze, nw mo`e{ ti tak rahovac yk dakedi. Moy {vekra {e na {esnac odala.

Dzivki i le}inw {e tedi po~inali zabavyc, u` hto yk. Mojogo som upoznala tak `e bival nwdalwko od nas. Bavel zabavi, a vec hodzela som na toti probi, z pajta{kami zme hodzeli. Co`e, nw bulo televizora, ta zme vec ve~ar hodzeli na toti probi, ta zme hodzeli, ta hodzeli, ta zna{ vec. Skorej nqogo som nw mala dayki simpati<. ]imnazix zakon~el i vec po~al studirac pravo. Ked pri{la vojna, vecka {e Gorvatska oddzelwla, ta pri{ol zoz Za}rebu tu, madyrski nw znal, dze `e pojdze? Trebalo pojsc do Pe{ti studirac, dze `e pojdze bez znany yzika. Mi {e i|e an< nw zabavyli. Znala som go. Po{ol do vojski, z vojski do vojni, zarabrovali go, ~i Rumunw, ~i {e mi vidzi, gej, ta `e ih dali Rusom. Mogol von prisc domu. Dze `e pridze, tu i|e Madyre. Nw ma uslovi prisc. Vec go odnwsli do Rusi<, do ykogo{ik mesta, teraz ozda N<`nogo. Tam bul ked puklo. Mnw {e tedi i|e nw yvyl. Posle a` ked pri{ol. Pri{ol 1944. roku, ked {e zakon~ela vojna. Po~al von robic u Keresture, u ml<nu, u togo Raca. Otamadz go premesceli do Kuli, u Kulw bul u srezu, {a nw znam tam kelqo, vecka pri{ol do "Ruskogo slova" za lektora, vec v{e daco treba ta vec pri{ol tu.

Yk pametace vojnu? – Mnw nw hibelo n<~ pod ~as vojni. Madyre Kerestur nw ru{ali. A gat,

ocec robel tak yk i pred tim, tak `e mi nw cerpeli hto zna co. Dumam `e u Keresture nw potrafylo nw znam yk, a za vojsko zme nw mali: brat bul i|e mladi, ocec u` bul stari, ta an< ocec nw bul u vojni, a an< brat. Alw zme sluhali radio. Mi mali radio, zna{, tak u kuce, ta v{e zme }u nqomu, ta sluhali London. A mali zme na noc, tedi, prihodzelo kojyke madyrske vojsko, oficire, ta v{e nam privedli z op{tini na noc. Raz, sluhame radio, zna{, tam u kuce, a Madyr pri{ol, mi {e pozlwkali, a von nam gva-

136

ri naj {e nw bo<me, sce i von toto ~uc. U Keresture nw buli dayki velqki problemi u vojni. Wdino toto `e po{li vel< na front i na robotu. Moj ocec u` mal pejdze{at roki, takih u` nw brali. A i maceri nw bulo, ta mali u oglydze `e mi dvojo ostavali.

Yki bul povojnovi period? – Posle vojni strah vo{ol do lxdzoh. Nam osobnw {e n<hto nw vimscel.

Nam pobrali {icko i gotove. Pri{ol na sala{ wden i gvarel: – Deda, mo-`e{ i~i, ti nema{ vi{e ni{ta. I ocec pri{ol domu i n<~. Vecej na sa-la{ an< nw po{ol. Vecka i|e zoz valalu co zme mali, ta pri{li z kami-onom, odnwsli. Mali zme {vin<, mali zme slune~n<ku na pojdze, `ita, {icko pozberali. To nw bula obaveza. Nw, to konfiskaciy {ickogo.

Posle zme v{el<yk `ili. Wdnu kravu ohabeli ocovi, wdnu {vinx. N<~ vecej. Moy mac mala yku{ `emo~ku, ta vecka zme z tej `emo~ki. A vecka ocovi vraceli prej} sudu, mu{eli mu vracic dzevec golqti `emi. Gevto, {vin<, kravi, dodzelwli jomu, alw to u` nw bulo hto vracic. Naj ci povem, ocec vivez {vin<, i|e pred tim yk v`ali od nqogo i pri{ol d<do Golik: – Dajce toti penw`i co sce dostali za {vin<. I ocec nw {mel nw dac. Nw bul mi ocec gare{tovani, abo preganyni. Nw, nw bul, alw posle mi gvarel `e dal daco pod ~as okupaci< zoz Madyrami. Dumal `e bi mi mali bri}i. Ocec robel svojo, zna{ ti, politiku parasta.

^len daykej or}anizaci<, AF@, dobrovolqnogo dru`tva, som nw bula. Voni bi me an< nw sceli, bo som kula~ka. Nw sceli bi. An< na kursi vareny som nw hodzela.

Povedzce mi ~i sce dakedi buli hori? – Bayko! Ked som bula mala, i{la som nw znam do htorej klasi, mala som

difterix. I|e zme na sala{u buli, ocec me do ko~a i do Nalivajka. Vecka von mi daval inekci< i buli i|e co mali u valalw, gevti pomarli, a y, y ostala. Alw, ocec takoj zo mnu do Nalivajka. A vec, ked som i{la nw znam do htorej, mala som tetanus. Nw znam to~no od ~ogo. Ocec velqo z konopu robel, velqo sadzel konopi i vec {e velqo tarlo, y prebila tam dze{ka nogu, alw ocec zo mnu takoj do dohtora i dumam `e me to viratovalo. Teraz som zdrava dosc. Teraz i|e begam.

Yki vam bul mal`enski `ivot? – Odala som {e na dvacec roki, 1946. roku. Nw praveli zme svadzbu.

N<hto mi ladu nw porihtal. Y {e 1946. roku odavala, nw bulo to an< dze kupic! Vin~ali zme {e u ]ospod<ncoh u cerkvi. U Keresture zme {e vin-~ali u op{tini, a u ]ospod<ncoh u cerkvi. Ga, nw {meli zme u Keresture.

137

Nw `e moj mu` bul ~len Parti<, lwbo co, alw, nw {mel. Co y znam? Bal {e `e daco... Dumam, ridko hto {mel yvno. U najgor{im ~a{e som {e odavala.

Ostali zme das wden rok u Vislavsko-vih, a vecka zme po{li, bo moj ocec sam bul, ta zme do oca. [vekra mi nw davala ~e`ki dayki roboti. Co som znala, nava-rela som. Y tak nw znala robic, i|e bula tam `em u hi`i, a y to nw znala. U nas to nw bulo, y nw zapametala od na{ih. Mi na sala{u mali deski, cegelki, a u valalw u` zme mali parket. Ta y na take nw barz navikla. Alw, dumam, nw pratala me velqo. Co y znam, vi{ivala sam, provadzela som, pa som lxbela ~itac. A vona `e: – Co ~ita{, gubi{ toti o~i, na, dam ci molitven<k ta ~itaj. Co`e y wj budzem molitven<k ~itac. Nw, nw mogla vona zro-zumic `e... A vecka {e tkalo toti pok-rovci co {e na n<h klo~e spu|ovalo, a vona: – Budze{ mi obracac? A y gvarim `e budzem, ta som polo`ela oprez sebe

novini lwbo co, ta ~itam i obracam, a wj to nw i{lo do glavi `e yk y to roz{tudirala.

Alw, nw barz som mala ~asu za sebe, bo to trebalo porobic doma. I zagradu zme mali, i dzeci som mala, i oca som mala. Ocec moj bul bez `eni. Brata som mala co studiral, vecka u` i{ol z domu, ta {icko na mnw.

Posle, vidzeli zme. No co? Tu, nw ma{ `ivota, ta moj i{ol do Novogo Sadu. Per{e {e zapo{lwl u wdnej stolarskej zadru}i. Mal pajta{oh zoz vojni, co do vojni z n<m i{li, i toti robeli tam dze{ka. Z n<ma {e stretnul ta mu gvareli: – Gibaj ti do nas! I vec robel tam u kn<}ovodstvu. Dze{ka pejdze{atogo, pejdze{at dzevytogo roku {e zapo{lwl u "Nafta-}asu", ta do konca tam i ostal.

Von do Novogo Sadu pri{ol a` pejdze{at i htorogo?... Nw znam. I y z n<m. @ili zme v{el<yk. Zna{, i|e zme kvartelq nw mali. Posle go von dostal po{vidko. Tedi lwgko bulo dostac, dojsc do kvartelx. Per{e nam dali na Detelinari, vecka nam dali vek{i, a` vecka zme tu pri{li.

Nw takoj zme mali dzeci. 1949. roku {e Bo}dan narodzel, a 1953. roku {e vec Vlado rodzel. Nw `e zme nw sceli takoj, alw tak {e slu~elo. Kresceli zme dzeci. Narokom rozlika od {tiri roki. Y macer nw mala, nw bulo mnw pomoci n<ykej. Tedi {e `eni ~uvali. Tak {e znahodzeli nw rodzic. Po-

138

rydno som hodzela do dohtora prepatric {e i sovitovac. Pokojni Papyn-ka, y bula u` tri, {tiri me{aci, a nw po{la som na prepatrunok, a von gvari bratovi: – Povedz tvowj {estri, naj pridze prepatric {e! Y {e pozberala, ta gajd. A Bo}dan ked {e rodzel vec zme buli u Kuli, no ta som tam bula u porodzil<|u. Y {e u` u porodzil<|u poradzala. U` tam nw bulo `e doma {e porodzi `ena.

Tedi nw bul avtobus, nw moglo {e hodzic ka`di dzenq putovac na robotu, yk teraz. Y nw znam ~i i kamion bul. An< kamion nw i{ol. Nw ma{ yk, nw ma{ lwm bici}lu, lwbo pe{o. Vec po{la i y do Kuli. Nw buli zme pod-kvartelqo{e. Dali nam tam zoz op{tini wdnu hi`u. Alw zme nw mali an< vodu, an< zogrivanw. Ta dze!

Porodzela som {e na dvacec i tri roki. [vekra mi pomagala kolo dzecoh. Tedi scela. Posle dzeci ~uvac nw barz scela, ta zato y nw robela. Alw, ked som {e porodzela, scela. A druge ked som rodzela...robela som, alw tak lwm, gonorarno u “Nafta}asu”, tri, abo {tiri roki, alw vecka, gvareli `e dze `e som do teraz bula.

Nw mala y tu obdani{te. Wdino mo` bulo powdnac dakogo, a ked {e voni rodzeli, dostavalo {e lwm tri me{aci polo`n<ckogo: {ejsc ti`n< pred pologom i {ejsc ti`n< po pologi, nw mo`e{ ti toto dzecko ohabic go~ komu u rukoh. Teraz ma{ ti ohoronku, tam go ohabi{, vecka idze{ robic. Moj mu` u~astvoval u bri}i o famili<. U~astvoval, alw von to mnw prepu|el najvecej. Von mnw gvarel: – Y ked zavrem dzveri nw scem znac n<~ dok nw otvorim nazad. Y nw scem {tudirac `e co z dzecmi dotly, zna{?

Moj ~lovek po{ol rano, vecka hlapci i{li do {koli, vecka pri{ol wden teraz, vec drugi, ta zoz n<ma, ta raz-dva pri{ol ve~ar, ta ci tak pre{ol dzenq. Alw zme zato i{li po varo{u. I dzeci zme vodzeli, na{o dzeci velqo i{li z nami. Tedi i|e nw bulo televizora, go~ radio zme zato mali. Vecka, pred ve~arom, gajd na Dunaj z n<ma. Ta zme {e pre{li pred spanqom. V{e zme buli vwdno z mu`om. Vecka prej} parku Dunajskogo zme i{li. Mi per{e tamadz bivali, nwdalwko od Matici serbskej. Napraveli zme krug ta domu.

Von bul an}a`ovani i yk dramski amater. Vec posle, u` ked som mogla ohabic dzeci, vec u` mogla i y. [eptala som u zabavoh dze bavel, bula sufler. Y glas nw mala an< za binu, an< som nw mala taki da hodzim do horu {pivac. Velqo raz me volali, alw co vredzi, da som mala glas, gajde, i{la bim.

Nw mala som bri}i zoz dzecmi. Pozakon~ovali normalno. Y {e teraz vadzim, bo Vladovo dzeci obidvojo studirax, alw Bogdanov vidumuw. Nw znam, gvarim, y nw mala taki bri}i, ~i polo`i, ~i nw polo`i. Bo {e mi

139

pitax unuki: – Babo, ocec padal? Nw padal, lwm raz spadnul Bogdan, i raz Vlado. Vlado zoz hemi<, Bo}dan nw znam co{ka z ~ogo.

Star{i sin pravn<k, mlad{i hemijski in`inwr. Bo}dan robi teraz na pravnej pomoci u op{tini, a Vlado u “Hinsu”. Von nw bog zna yk prehodzi u tim “Hinsu”. Obidvome max Ruskin< za `enu. Bo}danova Lela instru-mentarka u operacijnej sali na }inekolo}i<, a Melanka speciylista, dze-cinski dohtor. [escero mam unu~ata i wdnogo praunuka. Bo}danov Boris o`enwti, ma sina.

Nw barz zme {e dru`eli. Moj po~al do Matki hodzic a` vecka ked Grubeny bul direktor. Hlapci ked po~ali tancovac. Y jomu gvarim: – Idz ti da ti vidzi{ co voni tam roby? No ta von vecka za n<ma, ta vec zoz folklorom zoz n<ma hodzel. Scel zato, nw odmagal {e, ta mi vec hlapci gvareli: – Na{a mac mudra, poslala nas, a za nami i oca. A vecka ked puto-vali to i y i{la z n<ma, ta vec som vidzela co voni tam roby.

Putovali zoz Dru`tvom. Do Verbasu zme ih vodzeli, pa do Rumi na tot muzi~ni, folklorni festival. A moj ih vec vodzel. No, ta von z n<ma hodzel.

U na{im obiscu {e vodzelo rahunku o an}a`ovanx u kulturi. Mi sceli naj pestux na{o. Na{o dzeci nau~eli po ruski nw lwm be{edovac, alw i ~itac i pisac. Hodzeli na pozarydovo godzini i unuki hodza. I toto `e {e u dome be{edovalo po ruski <m n<}da nw zavadzalo ked i{li dalwj do {koli. N<}da. Nw. Teraz, ked bulo za veronauku viy{nqovanw, lwm {e na{o priyveli i Melanki Rimarovej.

Moj mu` u “Nafta}asu” mal krasnu placu, velqo putoval, a mal dnevnici, a vecka nw mal problemi. Dumam, nw zmagali zme, alw za n<h bulo. Lwp{e zme `ili z wdnej placi, yk voni co teraz `ix i mo`u dac svo<m dzecom, a obidvojo roby, visokoobrazovani su, takpovesc na odvi~atelq-nih robotoh.

Davali zme povagu na wdzenw i na oblwkanw, alw i hodzeli zme. Tedi buli toti seminari za {kolyroh. V{adzi zme i{li, moglo {e. Daco {e i pla-celo, dragu zaplacic trebalo, dac i dinar do rukoh. Mogli zme dac, hodzic. Na `imovany zme nw hodzeli, alw “ Nafta}as” v{e mal svojo odpo-~ival<|e. Moj mu` uplacoval tam, me{a~no, i mi ked i{li, mi lwm dragu co placeli.

Dru`eli zme {e. Mali zme napriklad, Irinku Ivanovu Petqkovu. Vona mi tam bl<zko bivala ta zme {e shodzeli. Mala som kumu wdnu, voni Serbi, pa z n<ma zme {e dru`eli. Moj mal tu {estrin<cu, tu prej}a, roki zoz n<ma zme {e dru`eli. Vecka daraz zoz Mar~u, totu Bru}o{ovu, profesorku, Mi-rona Budinskogo Mar~a. Vona mojogo bratnyka dzivka. Nw dayki zme velq-ki krug priytelqoh mali, alw zme mali.

140

Uglavnim, najvecej z Rusnacami. [estrin<ca mi bula Ruskiny, alw mu` wj @ivko Serb.

Moj mu` bul hori. Mal vred na dvanaestopala~nim ~erevu. Vecka, ked zme hodzeli na zn<manw, tu na dragu, zna{, na{li mu yki{ {plyh na plx-coh. Per{e go uputeli znyc plxca u Kamen<ci, ta go vecka sceli operisac, alw per{e praveli totu skopix, ta bulo {icko ne}ativne, vec nw znali co zoz tim. Von nw mal barz dzeku operisac {e, y go velqo nagvaryla. Tot Vlado Nadq, dohtor co bul u Senti, von {e z nami dru`el, na{a w }ene-raciy, za plxca w speciylista, ta gajde, po{li mi do nqgo naj go pre-patri. I pristal von, mi {e dogvareli na telefon i von nas pri~ekal u Senti i do boln<ci. I prepatrel go von, i ked y vidzela, ked go prepatrel, `e nw dobre. Ked zme {e vraceli, moj dostal povolanku zoz boln<ci na kontrolu. Na kontroli mu gvareli `e: – Operaciy. I operovali go, ta {e an< nw prebudzel. Vec mi roztolkoval dohtor `e nw moglo, `e mu toto wdno plxco vinyli, a druge nw moglo prev`ac funkcix.

Ostala som }dovica na pejdze{at dva. Vlado i|e nw bul zakon~eni, os-tatn< ispit mal i|e, a mu` umar 23. av}usta. Vlado vw{en< diplomoval. Vec na yr po{ol do vojski, vec ked {e vracel, dostal robotu.

Od tedi, dok mojo, Vladovo, nw po{li na Telep, y z dzecmi voxwm. Tak mi {e `ivot premenwl. Per{e som hodzela gevtih dvoh Borisa i Yroslava ~uvac. Vec, ked {e Igor Vladov narodzel, vecka som jogo ~uvala. Vec, ked {e o dva, o nw polni dva roki Sony narodzela, vec som zoz dvo<ma vojovala. Vodzeli zme ih do obdani{ta, alw zna{ yk {e vodzi, lwbo wdno hore, lwbo obidvojo. A vec Igor hodzel tu, a Sony i|e bula doma, a y tu {e zoz nx {ejtam, a nw {mem tamadz pojsc naj nas nw vidzi, i|e sceknw, reku. A vec, u` kelqo `e mali, dok som ih do {koli vodzela {tiri roki: wdno dva roki i druge dva roki. A vecka dokmalo {e Any narodzela. Vecka som zoz nx, no ta voni po{li pred troma rokami, {tiri roki mala. Alw teraz u` toti velqki x po{ory i do {koli odvedu. U` Sony zoz nx.

Pomagala som unu~atom, alw zato najvecej Melanka {e borela. Znam `e raz bula u Za}rebe, pokladala toti wj imunolo}ijni speciylizaci<. Ta y po{la tu do tih na dze{atim poverhu, co bivax, co zoz unukom hodzel do klasi ta gvarim: – Wlena, y ovo ne znam da izra~unam! A vona mi gvari: – Kako da znate kad nas dvow wdva smo izra~unali. Znam rahovac, alw...

Trimali sce {e svowj viri? – Gej. Nw kresceli zme dzeci pokradzme. Nw. Bo, dawdni gutoreli `e nw

{meli. Mi tam bivali u centru, a do cerkvi {e no{elo dzeci krescic, vidzela nas op{tina, a n<hto nam nw poved, n<}da n<hto. A i unu~ata mi kresceni.

141

Menwj-vecej zme ka`de {veto slaveli. Ked u ti`nx, vec nw mo`e{ slavic, alw toti yk Kra~un, Velqka noc, Rusadly, vec i|e Kirba<, v{e.

Teraz vecej raz idzem do cerkvi. Tradiciy to. Nw taka som zavracena. Tradiciy. A gvarela som svo<m: – Trimajce svojo, ~i verice, ~i nw verice. Trimajce svojo! Ked nw budze{ svojo trimac, nw budze{ svoj. Y im gva-rela: – Rusnaci, da nw cerkva, an< bi nam koreny nw bulo. Teraz vidzim, u cerkvi i po serbski slu`a, gvary `e wst velqo co nw rozumy. Ked daco tre-ba, panocec pripoveda i po ukra<nski. A co znam? Znam `e wst co nw znax po ruski, znam.

^i sce zadovolqni zoz svo<m `ivotom? – Ga, mogla bim dayk in{ak, alw tak bulo. Mo`ebuc som i mogla, a y {e

po{vecela. I|e mi i gvareli: – [a dze `e? [a ti mac, {a! I|e mi i {vekra gvarela: – Dze `e bi ti dala dzeci od vas, {a ti mac! A y vec du-mala ga naisce, {a y mac. Mo`ebuc mi i `alq dakedi `e nw mam svox slu`bu, kariwru, penw`... si}urno da buli in{aki obstavini `e bim... Te-di taki ~e`ki obstavini buli `e som nw znala sebe najsc.

Ta, ked patrim na toti mojo nwvesti, voni barz roztargani, i wdna i druga. Melanka napriklad, na Kra~un robela calu noc, a na Vil<x, pri-{la, an< nw znam na kelqo godzini, a zato porihtala... Bo, y u n<h bula, bo me volali naj nw budzem sama. To velqo. Vecka i|e de`urala nw znam hto-ri to dzenq. Vona ked de`urna rano, pojdze na robotu, a xtre kolo dze{ec {e vraci. Mo`e vona rano prisc. Alw bi nw mala {lwbodni dzenq, ta gvari `e toti daskelqo godzini vitrima, vecka pridze ta u` vec lwm budze kus dlu`ej doma. A Lela, i vona roztargana, alw vona ma macer kotra i|e wj mogla pomo~i, ta ked nw znala co ta: – Mamo gibaj! I teraz wj mac usko~i, bo xtre budze klac, ta u` odvezli macer. Melanka nw mala rodi~oh co mogli pomognuc. Co`e, Galy bula stara, a i Y{a. Vona od rodi~oh nw mala pomoc. Kelqo raz po{la na robotu, z roboti po{la domu }u n<m, ta ve~ar pri{la, a y dotly z dzecmi bula. Co`e, ocec wj mal osemdze{at {tiri roki ked umar, nw mo`e{ ti vecej oblwgnuc {e na n<h. Y wj, co {e togo dotika, bar`ej mogla. Mac nw mogla, voni sceli, alw nw mogli. Mac wj bula horjovita, lwdvo hodzela, vecej nw bula za take daco.

Ga, realno, mojo mal`enstvo bulo... zna{ yk gvarel mojogo {estrin<ci mu`, von mal `lwzdi poremeceni ta posle na|ivi dohtorovi mi gvari: – Pita me lekar kakav imam brak? A y nwmu: – Kao i svi. Menwj-vecej, zna`e ma{ problemi, nw pravda `e nw ma{, alw nw dayki... Pic nw mogol von, zoz `aludkom koburel. Pedi}, kurel. Da nw kurel, mo`ebuc bi an< nw... A `e bi da}dze hodzel...nw, gat, do uhoh mo<h nw do{lo.

142

Ked zme {e daco nw rozumeli, vec mo`ebuc najbar`ej pre rodi~oh. Von gvari mnw `e co y ocovi mojomu tam hodzim. Bo, oca zme posle prinwsli do Novogo Sadu, alw von mal okremnu hi`u. Bo, co y tam hodzim. Co y da robim zoz n<m? A moj ocec sto< na uglw tam zoz kuku, ta me ~eka. Ga, yk `e da nw pojdzem? Mo`ebuc bul lxbomorni, co y znam. Y mu gvarim: – [a to oca i brata lxbic in{e, a in{e mu`a. To nw ista lxbov. Zna{ `e i za brata som to mala. Bo, gvari: – Von ma zadarmo slu`n<cu. Y brata i oraj-bala i opej}lala ked i{ol do {koli, co }od mu trebalo v{e {e na mnw ob-racal, nw mal na kogo. A jomu nw bulo svewdno. Wdino toto.

Y dumam `e som u mal`enstve `ila bez lxbovi...^e`ko, ~e`ko bulo. ^e`ko mi bulo i ked umar alw tak, da som nw mala unuki, nw znam yk bi som. Alw gat, vec som ih takoj mu{ela ~uvac. Vecka som be`ala tam. Vecka som {e vracela na pejc godzin domu. Nw ma{ kedi tu {tudirac. Pridzem vis-tata, nw ma{ kedi {tudirac velqo `e ci hibi dahto.

Dobri som mala odno{e-ny i zoz {estrami, alw mi dvojo z bratom bar`ej vyza-ni yk zoz {estrami. Preto `e zme vwdno rosli, bez ma-ceri, ta zme buli obraceni wdno na druge, ta mi i teraz bar`ej otrimuwme vyzi. To-ta tu, odkedi bula u Novim Sadze, ta zme otrimovali vy-zi, alw vona rokami bula u [idu, ta vecka zna{ yk, poj-

dzem raz do roka do nwj. A do Kerestura, ked scignwm, ta pojdzem. Raz mi gvarela Melana Pavlovi~ova, ked wj mac umarla: – Yj, Palkovo, teraz y znam ~om vi takoj i{li domu. V{e som sebe dumala, co vi be`ice domu? Bo, mi ked po{li tam zoz zabavami, zoz horom, ta mi do avtobusa, ta domu, a vona v{e do maceri po{la. A mi nw mali dze. Moj u` nw mal rodi~oh, y nw mala. Do avtobusa, ta domu. Ta vona a` vecka rozumela.

Za{ lwm som zadovolqna zoz `ivotom. Moglo i in{ak buc, alw za{ lwm... A najbar`ej som zadovolqna zoz dzecmi. [icki do {koli i{li.

Mace dayki gobi? – Mam velqo }obleni, mam velqo nwurameni i|e, okrem tih co vidzi{ tu.

Ga, zna{ co? Napriklad, ka`di tidzenq som {e vlapela ta i o~ka i {icko, {icko poporawla. Teraz u` nw, ka`di tidzenq nw pora<m, yk tedi, ked i|e nw buli lakirani parketi, ked trebalo ih `icac. Bulo roboti kelqo sce{.

143

Okreme nw mam dayke `enske dru`tvo. Gvarim, zoz Irinku Petqkovu som {e najvecej, dru`ela. @alq mi za nx i teraz, dva ti`n< skorej yk strada-la i|e som bula u n<h. Volala me: – Ti nw pridze{? No, ta y po{la. I vi-provadzela me, i po avtobus, do avtobusa dok som nw vo{la stala i o dva ti`n< x z}a`el. Petqkova Irinka.

Patrim seri< teraz, }oblen mam, pred tim som geklala. Vec ked treba, palw, xtre me volali u` do Dxrdqova klac, ta pojdzem. Vecka {e vracim na nwdzelx, nw znam kedi, vec pora<c.

^itac lxbim. ^itala som teraz “Dinastix Obrenovi~oh”. Su{eda ma dzivku co robi u biblioteki, tu prej}a "Elektrovojvodini", vona wj pri-no{i, vona vecka mnw dava, vecka tak ~itame. Vona v{e daco prinw{e, vec-ka y preve`nwm, vecka vona odnw{e nazad. [icki ruski klasiki lxbim ~itac. U` teraz som i pozabuvala. Mali mi velqo kn<`ki, velqo zme mali. Bo}danovi som dala toti kn<`ki. Nw mala som ih dze poklasc. Voni tam max wdno take oddzelwnw, ta tam sebe poskladali.

Co povece svowj unuki ked Vam {e budze pitac o `ivoce? – Naj zakon~i fakultet. Dobra barz w u {koli, alw {e mi vidzi `e Any

budze lwp{a, bar`ej {e drily. Gvari mi u~itelqka, tota Sabado{ova, }u nwj hodzi teraz: – Tota {e nw da. No, i do Matki na tanwc hodzi, na folklor...

Za `enu zato najva`nwj{i dom. Dom. Toti co tak begax, nw mo`u yk scu otrimac svox famelix. Nw mo`e. Nw mo`e{ ti dzeci lwm tak ohabic. Hibi!

Alw, nw{ka taki ~asi, z wdnej placi ~e`ko pre`ic i naj vona ma svox si}urnosc. Nw take mi ozbilqne opu|ic {e, naj i vona ma svojo. Patrim, nwvesti, ked wj treba, {ednw do avta, po{la, pribegla, odbegla, a y nw znam vo`ic, an< som nw mala nagodi. Nwzavisna `ena... gej, mo`e, mo`e co sce. Vono, treba mac svox placu, da ti kupi{ co ti sce{.

Za{ lwm, `eni barz roztargani, nw max svoj mir... Y vidzim, mojo nwvesti nw max kedi n< za co. Teraz i mo`u, ked dzeci virosli, alw {icko na n<h ~eka. Igor i Sony virosli, ta mo`u pomognuc kolo An<. Alw, da su mali tam dvojo, yk bi? Teraz ked stanw, oblw~u x, pojdze sama do {koli. Nw sce an< da x vodza, i sama pridze. Ostava u predlu`enim prebuvanx, alw u` ked vona naduma, pridze sama. Gvari `e: – Znam y! Y x tu vodzela, bo zme x vodzeli tadzi ta tamadz, a tam wj bl<zko {kola.

Co Vam bulo naj~e`{e u `ivoce? – @e som macer nw mala. To, dumam `e, najbolyc{e u mo<m `ivoce. Bo,

na{ ocec ked u` bul stari i hori, a brat mi gvarel: – Vidzi{, da mame macer, da zme mali macer, ta bi mi nw mu{eli robic zoz n<m.

144

^e`{e mi bulo yk mojomu bratovi Ynkovi. I nwvesta, jogo `ena, velqo-

raz mi kojco kupela, prinwsla, dala. A y reku, naj mi nw dava, y mam tu. A vona gvari: – Ga, y znam `e vi velqo raz porobice co bi y trebala, a y nw mo`em. I vona bula roztargana. Vona robela u “Ytu”, a posle i godzini yzika davala, i co y znam. Dumam `e i na "Radni~kim univerzitetu" prepo-dava. Vona i velqo putovala, mala bezplatno avionski karti, ta putovala... Vona pri{la oca opatric, pri{li do mnw na poludzenok, popili kafu, zo-brali {e, po{li. Alw, nw mo`em povesc, pri{li lwbo ka`du nwdzelx, lwbo ka`du drugu. Vodzela vona rahunku. I ked mu daco trebalo, vona kupela i prinwsla. Nw scela n<~. Nw mo`em {e `alovac.

Yk sce do`ili toti najnov{i ~asi od 1990. roku po nw{ka? – Barz ~e`ko. Naj nam budze lwp{e. Y ci nw mo`em povesc za kogo som.

Mnw nw va`ne `e hto predsednik, lwm naj napravy {or u der`avi. Najstra{nwj{e mi bulo bombardovanw. Bombardovanw i Vukovar. Bula

Melanka na medicinskej pomoci posle... Ked {e vracela, ta gvarela: – Ked nam {e take daco slu~i, an< {e nazad nw vracic, alw isc, glwdac drugi `ivot. Toti zoz Slavoni< stradali, i mi stradali, a n<hto lwp{e nw `iw. Be{eduwm tak zoz tima zoz Gorvatskej, ga, i <m nw lwp{e.

145

Ked som tedi u ~asoh tej inflaci< po{la rovno zoz tej banki odkalq som dzvigla penzix, na piyc, co skorej potro{ic penw`, ta som pri{la zoz troma vajcami domu.

Ked som gvarela Bo}danovi, a von {e {meyl, ga, von za svojo dvacec ku-pel! Toto pol placi, ~i yk to voni davali. No ta vecka, nw znam co ci povesc. N<komu nw bulo lwgko. Ta zme tedi mali polni zamarzova~, ta vecka caga{ dok ma{. Naj {e nam to vecej nw slu~i. Ozda, ozda, ~i vicagnx, ~i budze, ~i nw budze...

Dobre `e nw mu{im l<ki kupovac. Kupuwm zato. Za pricisak kupuwm, i za {erco, in{ak nw. Alw nw v{e an< kupuwm, daraz dostanwm, daraz kupim. Znahodzim {e y, gvarim, yk mo`em.

Vidala som wdnu hi`u, ta sebe pododavam ked mi treba, a treba mi, i fri`ider mi stari, i ma{ina za rajbanw mi stara. To kupic, treba mi dva tisy~i marki. Kelqo, pejcsto, {ejscsto ka`di aparat!? Poopatrala som ceni ta vidzim `e spod tristo nw mo`e{ mac bojler, co ci treba opravic, ~opi ci treba opravic. Mu{i{. Nw{ka z malim penw`om nw mo`e{ n<~ zrobic. Ta y v{e dumam, golwm naj tro{ki sebe vimirim, naj nw ~ekam od dzecoh. I voni gvary `e: – Nw daj bo`e da od nas ~eka{. I voni sebe nw mo`u {icko toto co <m treba. Nazdavajme {e `e budze lwp{e. [icko yk treba. Teraz, gvarela som, ked budze glasanw, ked {e budze Labus kandi-dovac, za nqgo budzem glasac. Pa~a mi {e taki co dumax na ekonomix, vidzi{ `e bega po {vece, pomaga, na {icki boki, za penw`om. A to n<hto nw pripozna yk to ~e`ko. Der`ava htora nw vodzi rahunku per{e o eko-nomi<, alw o nacionalnosci, a na ekonomix zabuva, tota nw budze napre-dovac. Y gvarela tak su{edom, a voni lwm patra na mnw.

Odkedi sce u penzi< yk sebe vilagodzice? – Putovala som zoz penzionerami. Bula som u Pragi, bula som u Dubro-

vniku, bula u Ratcu, u Orebi~u, i u Tolminu som bula. I dze som i|e bula? Tam pri Dubrovniku, yk {e vola toto lwtoval<|e, u Kuparoh som bula, i na Kor~uli som bula. I u Zadre som bula. Tam som bula u <h dzivki, tih, mojomu {estrin<ca. Voni max tam dzivku, ta som bula po dva raz na ostrve, yk {e vola, nw pametam. Nw mo`em {e zdogadac, alw znam.

Mala som tam wdnu Ru`icu co som {e z nx dru`ela, alw vona bula barz stara. Voni nas tam klasirax, ta po dva zme buli u hi`i, a vecka {e i dru`ime. Nw ma{ ti tam bogzna co robic. Ma{ pajta{ku ta vecka vwdno idzeme na fri{tik, poludzenok, ve~eru. Vecka u Dubrovniku ked zme buli, v{e nas avtobus ~ekal, ta nas vo`el po Konavlx, po Cavtatu, po Gerce} Novim, po I}alu. Ka`di dzenq nas da}dze vo`el. Dobre zme mali or}ani-

146

zovane. Zna`e bulo kra{nw. Idze{, vidzi{. Teraz n<}dze nw idzem. An< nw znam teraz ~i hodza da}dze. Teraz y dumam `e bi bulo i drage.

U ino`emstve som bula u Kralovih Varoh. Z Pragi zme wden dzenq i{li do Karlovih Varoh, ta vecka zme {e vraceli do Pragi, tam nam bulo glav-ne. Dobre zme {e povo`eli po Pragu, pa vecka i{li na tot most co tam toti max svytih, tam zme i{li, na metrou, na prej}a, pa na Grad~ani. Po-hodzeli zme. Bulo co vidzic krasnogo. Bulo. Alw to {icko bulo do dze-vedze{atih. Od tedi n<}dze som nw bula. Nw znam, mo`ebuc ban< max dayki or}anizovani, alw som nw i{la. Ked {e doznam, i|e pojdzem.

Ked {i me u` pohvalwla `e yk vipatram, mu{im povesc `e y hodzim do frizera. Indzej nw hodzim, lwm do frizera hodzim. Gvarim, u` ked {i stare, ta nw mu{i{ buc nwpo{orene. Nw scem buc taka. Zna{, ked som hodzela na roditelqski shadzki, dzeci v{e patreli `e yka idzem, naj nw idzem go~ yka. Tvojo nw patreli?

147

V›ra (1927), Šid Äk še zdogadu›ce vašogo dzecinstva? – Ä rodzena u Šidu u fameliï Beserminüoveö‚ äk ›denaste dzecko‚ u

parohiï. Moö ocec Dxra Beserminï rodzeni na Ñrabove 1881. roku. Ocec mu tam robel na ma›tku ñrofa Elca‚ a bul ñrofovski vošpon. Voþel l›m panüstvo na fiäkeru i mal na briñi tri pari bili konï. Al›‚ naþalü‚ ocec ostal uþ äk hlapec bez maceri‚ tak þe ked zakon-åel peöc klasi osnovneö školi‚ vecka še patrelo þe co bi z nïm. Na-šo vladikove‚ a tedi bul Xliän‚ vladika Drogobecki‚ preöñ pano-coh‚ dobrih školäroh zberali i davali ih do školoh‚ ta vladika i moöogo oca prenašol i vþal go do Zañrebu do seminariï. Ocec zakon-åel osem klasi ñimnaziï i poloþel maturu. Posle togo go poslali do Uþgorodu do bogosloviï.

E‚ poneþe še bogoslove n› moþu pošvecovac dok še n› oþenä‚ ked še zoz Uþgorodu vracel‚ oþen›l še zoz Anu Giröovati zoz Miklo-ševcoh i pošvecel še za panoca. Moä mac bula‚ zoz ›dneö takeö‚ äk bim povedla‚ mocn›öšeö fameliï‚ dobrestoäceö... Giröovatovo dziv-åata zakonåeli po peöc klasi školi. Petro Giröovati‚ moö dïdo‚ mal ›dnogo sina Mihala‚ htori tiþ uåel za panoca i peöc dzivki. Buli uþ taki dzivuåi‚ ta popatrali na nïh hlapci. Buli u ruskih suknüoh... ostali na valal›. Al›‚ ked ocec Petro vidzel þe toti bogoslove co-škalü kruca kolo öogo hiþi i zapatrux na dzivåatka‚ htori buli mladi‚ šternac‚ petnac roki‚ al› to tak bulo tedi na valal›‚ takoö nadumal þe ih prebl›åe i to perši dva dzivki‚ Xlu i Ganx‚ i pošl› ih do Zañrebu do speciälneö dzivockeö školi dze uåa l›m vospitan›‚ krasne triman›‚ obl›kan›‚ dze še ih pririhtovalo za visši‚ panüski druþtva. Za dva roki zdobuli toti znanä zoz etiki‚ estetiki‚ äk še spravovac u druþtve‚ ked pridze vladika‚ panocove. No vecka ked prišli domu ta še odavali. Uþ znali htori bogoslove ruceli na nïh oko. Na Xlu rucel panocec‚ Spiridion Petranoviå‚ a na Ganx äko-šik popatral Dxra‚ moö ocec. Medzitim‚ to ih ocec baš n› znal to-åno‚ ta rahoval þe poneþe Dxra uþ zakonåel‚ ta Xlu‚ äk naöstaršu‚ odax za Dxru‚ a Ganx vecka posle odax... No‚ stvar še tak zakon-åela þe Dxra gvarel þe von vše Ganåu patrel. A Xla gvarela: – Al›‚ mn› še popaåel Spiridion Petranoviå. No i vec bulo gotove. Spiridion n›zakonåeni‚ Dxra zakonåeni. Ganx‚ goå › druga‚ peršu x odax. Tak še vona odala za Dxru. I šicko še to zbulo u tim 1905. roku‚ bulo i pošvecan› i panocovstvo i þenïdba‚ svadzba i u tim ro-

148

ku bul postaveni za kapelana u Kocure. Tam sluþboval štiri roki‚ tam še rodzeli štvero dzeci‚ moöo braca i šestri.

I vecka prešli do Kerestura 1912. dze sluþboval do 1917. Tam mal dvoöo dzeci i vecka zoz Kerestura istogo roku pošol do Šidu na šidänsku parohix. Tam ostal do šmerci‚ do 1949. roku.

Trinacecero dzeci nas bulo. Velï še tak pitax þe äk to bulo‚ velü-ka gromada dzecoh‚ pa n› znaš dze z nïma. To bulo barz dobre orñani-zovane od strani rodiåoh‚ preto þe šicki še dzeci školovali. I toti vekši äk virastali‚ tak odhodzeli zoz osnovneö školi‚ l›bo nïzšeö ñimnaziï‚ graþdanskeö školi‚ bo u Šidu bula graþdanska škola‚ štiri klasi‚ zoz htoreö še moglo poösc i do stredn›ö školi. Da›dni zakonåeli totu graþdansku školu i pošli do stredn›ö ško-li‚ a velï pošli do ñimnaziï‚ od bratoh. Braca uglavnom še šicki školovali dal›ö‚ uþ åi strednx školu‚ åi ñimnazix åi na studiö‚ a dzivåata voni še l›m školovali štiri klasi osnovneö školi i dze-po›dna štiri klasi graþdanskeö školi i vecka išli isto do tih školoh‚ þenskih‚ dze še pririhtovali za‚ äk bim povedla‚ visši krugi‚ da še nauåa finomu spravovanx i tak‚ bo dal›ö n› išli do školi‚ a trebalo þe bi buli vospitani.

A u dome kaþdi znal svox robotu‚ kaþdi znal äk še spravovac‚ uåic‚ odredzeni åas bul þe co ma porobic‚ co ma pomognuc u obiscu‚ tak þe disciplina bula dosc velüka. Znalo še šora‚ al› i kaþde svox robotu znal u dome. Bez oglädu åi hlapci åi dzivåata‚ vše šicki znali svox robotu.

Äk še vi školovali? – Ä hodzela štiri klasi osnovneö školi u Šidu‚ štiri klasi

realneö ñimnaziï u Derventi i štiri klasi uåitelüskeö školi u Os›ku i vecka som diplomovala.

Na sedem zme rušali do školi. Bulo nas dosc. Znalo buc i do tricec školäroh u ›dneö klasi. Materiä ista bula. Dzeci ked vidu zoz štvarteö klasi osnovneö školi voni dobix šicko znan› kotre i n›ška dzeci dobix l›m na inšaki sposob. Bo še metodi menäli n›prerivno‚ a to ä znam bo som bula uåitelüka. Ä uåela po starinski‚ na tablïåki zoz ñriflïkom‚ perši rok i na raåunalu‚ na palïåoåkoh‚ na oreøkoh zme rahovali. Pripovedalo nam še šicko‚ al› šicko zme nauåeli co i n›ška dzeci znax. L›m na inšaki sposob‚ na starinskeöši‚ kotri‚ po moïm dumanx‚ velüo raz bul i hasnovitši äk toti vidumki n›ška.

149

Ä n› rozdumovala þe åi ä budzem‚ åi n› budzem uåitelüka‚ åi co bu-dzem‚ anï som n› dumala. Ocec gvarel þe ä poödzem do ñimnaziï‚ a vec-ka poödzem za uåitelüku. Ga‚ dobre! Tak som še pomirela‚ ta.

Moöo rodiåi velüo povagi davali na obrazovan›. Ä n› hodzela do

predškolskih ustanovoh‚ tih tam ovodoh‚ al› ä dobila doma dobre vospitan› od starših‚ šestroh‚ bratoh‚ htori buli predo mnu‚ nonageö‚ upivala ä toto znan›‚ napriklad od šestri Senki‚ htora bu-la odo mn› za dva roki starša. Ä uåela‚ uþ ä to rozumela‚ zapitko-vala‚ drugogo‚ trecogo‚ åula som dze bešedux‚ špivax‚ nauåela som špivac‚ nauåela som koöco druge. To bula taka ›dna vospitna škola.

Ked som še rihtala do realneö ñimnaziï‚ mušela som pokladac pri-›mni ispit. A pokladala som go u Mitrovici‚ pred komisix. Šeös-cme‚ buli uåitel›‚ åi profesore‚ þe bi vidzeli znan›‚ ked posilax školära do drugeö školi. Vecka še dali pred tim dva uåebnïki‚ ›den za serbskogorvatski‚ ›den za matematiku‚ þe bi še dzecko pririh-talo. Mušelo še znac dobre åitac‚ toto co preåitaš krašn› pre-pripovedac‚ diktat pisac‚ ñramatiku iøe‚ vireåenä analizirac po slovoh i po åascoh. I to som barz nauåela‚ prikladi i šicko‚ obäš-nïc co menovnïk co zamenovnïk‚ co ob›kt... šicko‚ i matematiku. Zda-van›‚ odbivan›‚ mnoþen›‚ dzel›ne. Kratko pismeno‚ al› i usmeno. Glad-ko to pošlo. Ocec me odvedol do Mitrovici. Von odšednul u panoca Vanåika. Ä ked zakonåela‚ von prišol po mn›. Tam zme poludnüovali i znam þe perširaz som vidzela u ïh zagradi taki velüki zagradovo ägodi þe som nïñda veceö u þivoce n› vidzela nïñdze. Taki buli velü-ki. I naoberala som z panïmatku polnu mišisku i n› þe som še na›d-la‚ l›m tak!

150

Do Derventi som pošla v›šenï. Hodzela som do realneö ñimnaziï preto þe vona mala dakus visši status äk graþdanska škola u Šidu. A mala som i dobru priliku þe mi naöstarša šestra þila u Der-venti‚ bo ›ö ålovek bul advokat tam. I porihtali me‚ šicko co tre-balo za totu školu‚ obl›åivo‚ i pošla som zoz šestru‚ staršu. Vona me odvedla i tam me ohabela. Äkošik dok som še rihtala‚ n› rozdu-movala som telüo‚ al› uþ par dnï pred odhodom to bula prava kata-strofa. To taki þalï za domom! To taki plaå! Ä nïkomu n› moþem poäšnïc totu psihiånu åeþkosc þe ohabäm macer. No‚ al› zaš som l›m pošla. Posle som tri dnï plakala. Upoznala som še tam zoz dzecmi‚ al› mi škola‚ bome‚ n› barz išla. To bula premenka za mn›. Buli tam šicko profesore‚ n› nastavnïci. Uåela som kelüo som uåe-la‚ al› oceni buli slabi. Barz mi pogoršal situacix u teö školi‚ ›den sluåaö. Ä n› znala muslimanoh‚ a voni šicki buli u klasi u fesu. I šedzeli zme u ›dneö lavki hlapec‚ dzivåe... hlapec‚ dzivåe. I ä zoz ›dnim muslimanom u fesu šedzela u peršeö lavki. Von bul iøe menši odo mn›‚ a ä bula drobnenüka. Naömenša som bula u klasi. Taka som bula barz drobna. Al›‚ mi še tak krašn› skladali‚ šmeäli zme še‚ šal›li. Von še tak lxbel šmeäc. Ä mu vþala fes z glavi‚ pa poloþela na svox‚ a i drugi dzeci to zabavälo... I‚ äk mi tu z fe-sami‚ naraz še poävi na dzveroh profesor francuzkogo äzika‚ a musliman. I von pohopel þe ä z tim fesom narabäm i þe ä do togo nïå n› trimam‚ i zaåerven›l še‚ z dzveroh‚ prišol ñu mn›‚ hvacel me za moöo kratki varñoåiki‚ hvacel me tak za vlasi i ›dnostavno prez dzveri virucel vonka i zavar dzveri. Ä še skamen›la... Ked som pri-šla dakus ñu sebe þe to n› son‚ al› pravda‚ vecka vdereli slizi na oåi i l›m som plaåuci pozberala po hodniku svoöo mašlïåki i øu-pela še do kucika. I tu som doåekala kraö godzini. Dzeci višli na odpoåivok‚ šicki kolo mn› krašn›: – Gaöde‚ gibaö nuka‚ gaöde gi-baö! A ä n› moþem od plaåu doösc... Dakle‚ švet še zval›l na mn›. N› mali zme kaþdi dzenü francuzki‚ al› prišol na šor vec znova dzenü...äooo! Ked som podumala þe von ma prisc‚ n› znala som co! Sto þimi me zbili þe von ma voösc nuka. Reku‚ åi me taraz n› viruci prez oblak. Prišol von na drugu godzinu‚ patri na mn›‚ i äkošik vidzim ä þe von n› besni i þe tak popatra bokom. Dal von nam da pišeme diktat. Ä n› moþem od togo öogo prisustva anï åuc anï pisac. Coška som pisala‚ n› znam co. I paötaška spoza mn› špuri mi svox teku. Gvari: – Na‚ prepiši! Ä vidzim þe von tam aþ na zadku. I ä co sko-reö dopolnx›m toto moöo i prepisu›m i‚ ked raz‚ osetim þe htoška nado mnu. Ä popatrim‚ von nado mnu stoï. Ä še obracim prezl›knuta.

151

A von gvari: – Ništa‚ ništa‚ samo piši. Teraz co z tim dumal ä n› znam. Vošol strah do mn›. I ä iøe dakus dopoln›la. Vþal teku i pošol. Äö‚ co budze aþ teraz? Ked drugu godzinu‚ vono pozitivna ocena. A ä svidoma þe ä prepisala. No co še zbulo to zoz nïm? Pozneöše ä åu›m þe to bula diskusiä u zbornici. Åuli i profesore þe co še zbulo i vecka pital i direktor þe co to? Von to prikazal äk sperdnx. I vec mu toti doglupali do glavi þe še dzeci baveli‚ a þe ä dzecko zoz Srimu‚ þe poöma n› mam co fes‚ þe ä n› znam nïå o muslimanoh. Ša ä dumala‚ šapoåka. Tak voni öomu rozpovedli i von pohopel svox vinu i od tedi taki bul blagi‚ pravdu povem‚ þe som go aþ i polxbela. Vše mi pomognul‚ ukazal i šicko i ä popravela totu ›dinku co som n›prerivno mala. Al›‚ doma som nïå n› gutorela. I voni nïå n› doznali o tim. I vec šestra išla dzeška na perše tromeša囂 åi äk še tam uþ išlo‚ þe bi vidzela moöo oceni. Pred tim buli tri ›dinki‚ znam þe bulo francuzki‚ matematika i iøe ›den predmet. No vecka vona bešedovala z klasnim‚ pitala še co treba‚ naö povedza‚ i vecka‚ ked za polro囂 mala som l›m ›dinku z matematiki. A matematiku som dobre tak znala‚ al› n› znam åom som mala slabu ocenu. A tedi dvoöka bula neñativna ocena. L›m bula prehodna troöka‚ štverka i piätka. Ked ›dinka‚ to uþ bulo naisce... Zoz vladanä ked dali ›den ta pisali–rdävo! Do kraö roka vecka šicki som vipravela oceni i prešla som. I to take ›dno doþice strašne bulo za mn›‚ þe me moglo uprepascic na åisto.

Mn› še Derventa barz paåela. Mala center äñod na stol›. I tu n› bulo velüo hiþi. Toti hiþi vlasci‚ opština‚ kotar‚ tak gvareli tam‚ vecka bula cerkva‚ bula knïþarnä‚ dþamiä‚ škola‚ iøe da›dna hiþa i vec otadz išla ploøa ›dna prazna‚ i na n›ö napravena ›dna hiþa na kat‚ taka äk kula i to ›den musliman baš uprekosc drugomu napravel na stred teö ploøi. Tam šovñor mal advokaturu‚ ta ›dneö noci poåala goric‚ al› zme šicki beþali ta zme x zagašeli na åas.

A åim še rušelo zoz togo centra‚ bulo kadzi‚ išlo še z brega. Bu-lo osem ulïåki. ‹dna išla tadzi‚ druga tamadz... äk paukovo nogi. L›m ›dna išla rovno za ›den valal‚ Plehan. Ša i teraz še spominalo u voöni teö. To bul ›dini rovni drum. Gevto šicko išlo naglo dolu. Ked ši zišla spoza cerkvi takoö ši išla na piäc‚ al› ši mušela velüki osem ñaradiåi zisc. Tam bula rika Ukrina‚ tamadz še išlo ñu serbskeö pravoslavneö cerkvi dolu‚ ñu serbskeö parohiï‚ al› da na glavu še kotuläš spoza školi‚ ta takoö dolu‚ ta uþ ked ši prišla do ulïåki‚ ta äñod zoz poöda. Al›‚ to malo svox krasu‚ zaåudo. No‚ vecka z piäcu‚ ked ši rušela rovno‚ ›dna ulïåka naglo dolu i na kraö

152

ulïåki bula naša parohiä. Tu som bivala. N› þe bulo sankan› po teö ulïåki! Spuøovan›! Bo bula prikra. A išla iøe spoza parohiï aþ ñu potoku na moscik. A okolo‚ breg‚ dolu‚ breg‚ dolu‚ a sami ovocnïki‚ l›šiki... Na är‚ ga to fantaziä! Äk gevti gvarä‚ Bosanci: – Kad sve zabehara! Ked rozkvitnx toti åerešnï‚ višnï‚ šlïvki‚ ga to raö nebesni. Išla som velüo raz tam na toti bregi preto þe tam buli našo lxdze‚ ta zme še tak krašn› skladali. A i u parohiï na dvore bula kaplïåka naša‚ tam prihodzeli lxdze do cerkvi‚ i tam ä šorovo hodzela do cerkvi‚ bo inšak zme od domu barz vospitovani þe na kaþdu sluþbu boþu vn›dzelx‚ na šveto‚ modlïc še oboväzno vše skoreö ›dzenä‚ skoreö spanä. Velüo zme še modl›li skoreö spanä. Tak zme pokl›kali kolo kanabelä‚ kelüo nas uþ bulo‚ dakedi troöo‚ da-kedi štvero‚ toti menši. Toti uþ vekši htori išli na školovan›‚ toti n› kl›kali. Vecka molitvi šicki po šore htori ocec rozkazal i htori še nauåeli. A nauåelo še barz velüo molitvi. Modl›li zme še das pol godzini. Tak na kl›åaci. Geö. Barz‚ barz še i šveta u nas slaveli i trimali.

U treceö klasi ñimnaziï prišlo do voöni i nastala N›zavisna Derþava Gorvatska. I tedi zme dobili poklon svidoctva u kotrih nïäki oceni n› bulo. Na åesc Gorvatskeö derþavi‚ šicki školäre dostali prehodnu ocenu. Dal›ö zme normalno nastaveli trecu i štvartu klasu‚ a ä od teö naöstaršeö šestri htora mala sedmero dzeci‚ prešla do mo›ö drugeö šestri þe bim mala vekši mir. Vona n› mala muþa‚ l›m dvoöo dzeci ›ö ostali. ‹dno malo štiri‚ druge peöc roki. A vona trimala na karmenx dva profesorki. ‹dna bula podstanarka‚ a ›dna prihodzela l›m na poludzenok. I to mi barz ve-lüo znaåelo‚ bo me barz upucovali‚ poduåovali‚ nošeli mi litera-turu htora za mn›‚ baš ›dna bula i zoz serbskogorvatskogo äzika. Tri roki som bula u teö šestri Mariï. Vona barz merkovala þe da dzeci n› kriåa... mala som svox hiþku i barz mi bulo krašn›.

U teö Derventi‚ ked nastala tota N›zavisna Derþava Gorvatska‚ mali zme zoz muziånogo ›dnogo fahovca. Taki bul muzikalni i shop-ni‚ äk i naš‚ napriklad‚ pan Timko Irineö. Ked še derþava menäla‚ vec še i profesore menäli‚ ta von prišol äk novi za muziåne‚ a bul i direktor školi. Fini bul. To take bulo prefin›ne‚ ñu kaþdomu pri›mne. Vodzel von i hor i osetel äk ä dobre špivam. Äk take dziv-åe‚ n›? I do horu takoö! I ked iøe barþeö upoznal moöo špivan›‚ gvari von: – Znaš šta‚ ti åeš za Uskrs pevati na koru "Ave Mariä". Ä viøirela oåi. To katoliåka cerkva‚ nonageö. Školski dzeci‚ naöveceö bulo Gorvatoh katolikoh‚ vecka muslimanoh‚ Serboh bulo

153

naömen›ö‚ al› zaš l›m bulo. I naveþbal me. Krasna špivanka Ma-riï...

"Ave Mariä‚ milosti puna pred slikom tvoöom dete kleåi ubedi ña sad ... ›r tada neåe biti nesreånih... nek dodx nama dani novi‚ nek lxdi nisu više zli‚ oh‚ daö nas maöko blañoslovi i sve nas redom pomiluö!"...

Uþ som dakus i zabula. Prekrasni slova‚ n› tak? Prekrasnu cerkvu u Derventi max katolici. Velüka noc‚ kovruš‚ von me provadzel z orñulämi i ä špivala. I ked zme zišli dolu‚ ked še zakonåelo‚ a vono i pod zvonïcu nuka i pred cerkvu þeni... Da vide toñ maloñ and›låiåa.

I tak som par raz špivala na velüki šveta kolo orñulüoh‚ tota derþava še rozpadla‚ coþe vona tirvala od 1941. po 1945 rok‚ uþ tam buli i n›miri i dumam þe von aþ i pošol.

Al› zoz teö cerkvi ked som prišla domu takoö som na dzešec mala svox sluþbu‚ rusku‚ grekokatolïåku tam u kaplïåki. N› bulo dvacec meteri do kaplïåki od naših dzveroh od stanu.

Mam krasni pamätki zoz famelix Biläk. Ih bulo osmero u fame-liï‚ isto ostali bez maceri‚ tak þe naöstarši panocec Aleksander Biläk takpovesc podzvignul šicki šorom dzeci. Toti co buli vek-ši daval do ñimnaziï i do strednïh školoh‚ a toti menši co dohodzeli‚ pozn›öše daval i na fakultet‚ tak þe šickih viškolo-val krašn›. Zdogadu›m še Romka‚ von predostatn› dzecko‚ Nuški ma-leö... A panocec Biläk bul äk pravi ocec. Voni mali oca pravogo‚ al› von n› mogol. A þenïc še po drugi raz n› šmel.

Posle Derventi odluåeli þe poödzem zoz šestru Senku do Sara›va do školi. Vona u Sara›ve uþ zakonåela dva roki uåitelüskeö školi. Vona tri roki starša odo mn›‚ al› dva roki po školoh‚ bo stracela ›den rok‚ preto þe še n› mogla nïñdze upisac. A ocec še ponosoval ›dnomu ålovekovi‚ htori vec gvarel: – Znace co‚ pridzce vi do Sara-›va‚ uvidzice äki to manastir. To cali varoš. I cerkva i manastir‚ anï n› znam na kelüo tam sprati‚ tri‚ štiri. Åesni šestri u tim manastire šicko diplomovani profesorki. Škola ›st osnovna‚ gra-þdanska‚ uåitelüska‚ iøe tam bul širotin›c äkišik‚ ovoda i... tam bulo preöñ dvasto šestri. A vecka iøe kelüo noviciätki‚ a iøe kelüo kandidatki. To gromada. To voöska. E‚ n› buli šicki školo-vani‚ bo mušeli buc i taki htori kravi do›li i šora praveli i zametali i åistaåki. No‚ bulo všelïäki profesiï‚ äk gevtot gvari‚

154

al› co še dotika školi‚ tu buli sami profesionalni osobi‚ za kaþdi predmet. Toti þeni l›m tot svoö predmet viuåovali i patreli äk naöl›pše pren›šu školärom þe bi šicko nauåeli. To bula privatna škola‚ placelo še. Prišlo toto l›to ked i ä še porih-tala i ked som pošla zoz šestru do peršeö klasi‚ a vona do treceö. E‚ al› tam zaš‚ ked n› znaš špivac‚ n› primu ce. Anï åuc ked n› maš sluh i glas‚ þe budzeš uåitelüka. Gvarim þe to strašno stroga ško-la bula. I pri›mni ispit‚ al› l›m zoz špivanä. Aöde‚ probu› vona tam. Do‚ re‚ mi‚ dobre‚ šicko u šore‚ naö teraz špivam daco! Co da špivam? Buhlo mi do glavi i ä "Ustanula švekra n›vestu da budzi". Ked som rozpal›la! A voni poloþeli tot piänino na dvor‚ bo bul barz krasni dzenü‚ ›šenüski‚ i toti školärki še pozberali‚ nonageö‚ ked raz z togo boku‚ z togo boku‚ gromada åesnih šestroh... patra na mn›‚ šmex še þe äk ä to špivam šl›bodno. Taki buli oduševeni‚ þe strah. I tak som ostala zoz šestru‚ al› som dakus l›gåeöše pošla‚ äk do Derventi. Geö þe mi bulo barz åeþko bo som plakala dva dnï‚ al› vec som še uþ upoznala a i šestra bula tam äk potïha. No‚ ked som pošla‚ bulo nas šeödzešat. A ked som rušela do drugeö klasi vec še åislo školäroh zmenšalo na tricec pre vo›ni priliki. Bulo ih z Dalmaciï‚ zoz Äöcu‚ z dal›ka še upisovali prave preto þe to bula speciälna škola‚ stroga. Prihodzeli tu sara›vski dzeci‚ dzeci intelektualcoh‚ bogatših lxdzoh‚ i Þidoh bulo pred tim. Barz velüo þidovski dzeci bulo. Þidzi sceli kvalitetnu nas-tavu‚ da im dzeci budu dobre obrazovani. Znaš‚ voni na to barz pat-reli‚ i bulo ih velüo‚ al› vecka še poåali naraz osipovac. Ga‚ sceka-li koökadzi i take‚ co ä znam dze pošli‚ l›m ih n›stavalo.

U priþemx zme mali svox ›dalünx‚ krašn› ušorenu‚ na peršim katu zme mali klasi‚ a vecka na drugim katu zme mali spalünï‚ tri. Voni buli n› telüo strogi‚ kelüo sceli šor i barz velüku disci-plinu. Al› buli pri›mni. Šicki krašn› ñu nam. Bog zna äk! Ta tota naša prefekta‚ vona bula Švabica‚ a tak i bešedovala. Mala toto naglašen› všadzi‚ švabske‚ tak äk Švabi bešedux! Al› bula barz simpatiåna‚ mala svox zamenïcu podprefektu i tota bula zlatna‚ a vše mi gvarela: – Öoö‚ Verko‚ Verko‚ kaka si ti zloåesta. A ä bula þiva‚ u stvari‚ a vona od milä n› znala äk povesc. I uåalünx zme mali. Stol taki äñod pisaci za dva osobi. Mali zme prepoloveni dolu dzverka‚ dze zme trimali knïþki‚ polïåki i take i mali zme velüku ladu‚ dze zme koöco trimali i krašn› zme tu uåeli. I po šore. Kaþde rano do cerkvi na sluþbu. Stavali zme na šeösc godzin i vše bula sluþba rano. Toti katolïcki sluþbi buli vše špivani‚

155

voni buli kratši‚ špivali še iøe tedi na latinskim. Absolutno nïå gorvatskogo n› bulo. Tak þe ä znam skoro calu sluþbu boþu na latinskim äziku. Teraz‚ ked dañdze latinske slovo åu›m‚ ä znam slova velï co znaåa‚ ta vecka poväþem. Zoz sluþbi na frištik‚ zoz friš-tiku do školi‚ otrimax še godzini‚ mala pauza do poludzenku i dolu do priþemä na poludzenok. Da ti vidziš äk še to mušelo isc poci-hi? Da še n› åu› anï "dup"‚ prez toti dlugoki‚ starinski‚ hodniki. Idzeš‚ a moþeš l›m šepnuc ked daco mušiš. I pri poludzenku zme mogli tak sciha pripovedac‚ al› kriåac anï sluåaöno. A ked zme pošli perširaz dolu‚ karscelï "Rrrr"‚ poåali ripac. Profesorka gvari: – Dosc‚ stanüce! Poloþce karscelü na svoöo mesto! Mi polo-þeli ñu stolu‚ a voni zaš ripu. A vona zaš: – E‚ teraz krašn› kar-scelü vlapce‚ oddalüce go‚ pridzce ñu stolu‚ priblïþce go ñu sebe‚ al› da še n› åu›! Dvacec raz zme ponaväli toto. Vše dahto lupn›. I nauåeli zme þe še karscelü od stola oddalï‚ pridzeš ñu stolu‚ pri-cagn›š go ñu sebe‚ al› tak þe go pridzvign›š‚ šedn›š na nügo ñu stolu. Äk pogar veþn›š‚ äk kanåov veþn›š‚ äk sipeš‚ äk ›dzen› be-reš‚ šicko še to uåelo. Šicko. Dva raz do tiþnä zme mali‚ posle veåeri‚ ked zme še odpoåinuli‚ godzinu krasnogo spravovanä. Bon ton. Profesorka‚ htora to uåela‚ nam to rozpovedala. Toto tak‚ toto tak... äk še vislovx›š‚ äk še privitaš ñu vladiki. Coþe! Vladika ked prišol‚ ga mi mušeli prisc‚ present‚ poboåkac perscenü‚ poz-dravkac. Take to bulo. Bo‚ bula som zoz deleñacix zoz iøe dvoma paö-taškami‚ vinåovac vladiki rodzeni dzenü. Odn›sli zme darunok od strani manastira i školäroh manastirskih. Dali nam åesni šestri coška zakrucene‚ taki äkišik partok‚ åi mil›‚ mi n› zakukovali co i krašn› zme pridali‚ i tak zme šicki‚ zaš sukenku dakus rozši-ric‚ kl›knuc‚ poboåkac perscenü. Šedli zme zoz nïm äk pravi za stol i krašn› nas povipitoval o nas‚ åi še nam paåi tu i ked zakonåel poåascel nas zoz sokom i kolaåikami. Tak to bulo.

Tak vše bulo þe pridzeš zoz školi‚ zaš pauza dva godzini‚ od godzini do pol piäteö uåiš i vec åaö i z maslom hl›ba‚ l›bo z madþunom‚ l›bo z medom‚ uþ äk bulo i znova do uåenä do veåara. A prefekta n› þe špaciru› pomedzi nas! Patri þe åi to knïþka‚ a åi daäki roman. A n›mecki som barz zvladala. Barz me lxbela tota šes-tra‚ vona bula ›dna zoz plemeniteö fameliï‚ plemenita Gadrovec. Bula barz dobra. I tu n› bulo‚ þe tak l›bo tak. Vona mn› povola ñu stolu i gvari naö ›ö vipripovedam baöku Ivicu i Maricu na n›-meckim äziku. I bome‚ tuc‚ muc n› þe še bešedovalo. A ked som pogrišela‚ a vona: – Beser‚ beser! A ä še vše aþ porvala. Znaš‚ ked

156

prezivala‚ a ked dakomu gvarela: – Beser! ä takoö dumala þe Beser-menï‚ þe mn› preziva. A to znaåelo‚ "l›pše‚ l›pše". Al› vše še oš-mihla. Bo‚ ä to tak šmelo pogutorela ta som gn›tka i pospl›tala. Taliänski zme tedi uåeli‚ bo bula N›zavisna Derþava Gorvatska ta... interesantno‚ barz dobre mi i taliänski išol! I lxbela som go‚ þe me aþ dakedi profesorka ohabela da primerku›m‚ i da im daco åi-tam‚ l›bo tolku›m…

Åesni šestri nas vodzeli do Raölovcu‚ ukazac nam aerodrom‚ išli zme na þridlo Bosneö‚ to barz interesantne. Barz krasne! Kelï þridla! Vec zme išli na Trebeviå dakus do bregoh špacirovac‚ na Ilidþu. Na Paloh zme buli. A tam voni mali svoöo dobro‚ þemi i ovocnïki i take koöco i tam karmeli kravi i švinï za potrebi mana-stira. I mali svox zgradu tam. Barz krašn›. Äö äki to l›šiska‚ mamo moä!

Äk sce zapametali Drugu švetovu voönu? – Ked zme buli školärki‚ za teö derþavi Gorvatskeö‚ gevti sceli

þe bizme prihodzeli tam ñu «uzdanici» Gorvatskeö mladeþi‚ a åesni šestri n› dali. Voni še od togo barz klon›li. I vecka uþ telüo pri-ciskali þe raz gvari šestra: – Pošl›m vas daskelüo. Idzce kvicic salu na Skenderiï. Das dzešec nas poslala i gvarela þe naö mi patrime nïñdze nïå n› gutoric i naö še tam dakus pošpotame. Mi tam hodzeli da nas co veceö vidza‚ äñod þe mi tu äkišik robotnïci i ›dna po ›dna i domu. Poscekali zme‚ da n› budze baš tak vidlïvo þe nas n›t. To nam bulo barz n›milo. Al› mušeli zme poösc‚ telüo da ih «glavna mac uåitka za ›den åas»‚ da ›ö n› prihodza...

Gore‚ u širokeö turnï manastira buli hiþi‚ a u hiþoh bulo sedem klaviri. I tam zme veþbali‚ bo zme uåeli grac. Mali zme dva pro-fesorki. Starša grala na šickih instrumentoh‚ a ked ›ö prišlo na dzeku vecka otvorela toti ormani tam‚ u tih konkoh u teö turnï‚ brala ›den po ›den instrument i grala nam. Na garfi co grala pre-krašn›! A šicko grala äk i tota mladša. Ä i paötaška pošli veþ-bac‚ popendrali zme še gore do turnï‚ ta knïþku pod pazuhu‚ ta perše na oblak. Tam z verh oblaåka zme še pripatrali na dragu‚ ta nam to bulo interesantne. A n›mecki katonaci gore – dolu‚ gore – dolu‚ po ulïåki‚ a oficire zoz tima šapkami. A tota Katica‚ to take bulo «spadalo»‚ gvari: – Gaöde‚ Vera‚ da mi plxcnemo malo! Znaš! I ä gotova. Gaöde. I mi‚ plxvn›me. N› spadn› na šapku!? Pravda ista! A mi knïþku pod ruku‚ begcom‚ zoz turnï dolu‚ i pocihi zme še ucagli nuka da nas nïhto n› åu›‚ šedzime za knïþku‚ uåime... N› vošli nuka?

157

A volali «åasnu maöku»‚ pa gvarä: – Šta vaše to konektice rade? Pa ukazu› co zme robeli. Gvari vona þe dzeci teraz max åas uåenä. Ozda l›m vidzela þe nas n›t. Al› baš n› znala þe zme buli u turnï. N› veþbali zme šicki al› po dva‚ po tri. Äö‚ äk barz kriåal. A tota l›m þe: – N›‚ našo dzeci bi to n› napraveli‚ ga patüce‚ šicki uåa u uåalünï. N›t nïkogo. Pa prišla vona zoz nïm‚ pa pita åi dahto bul gore? N›‚ n›‚ šicki sväti‚ znaš? A vona gvari: – Znace‚ co! Ta to mušela daäka ptica. Åvirkla ta! Þe uvidzi von iøe‚ von še to rozpita i rozduma... Veceö n› prišli. Äooo‚ co še zn›mireli åesni šestri‚ znaš ti co to Švab? Aaaa‚ tot bi nas pozabival‚ tak z pištolä‚ kolo mura äk nïå. Tak bi nas pozabival. Bul to taki n›mili sluåaö‚ prestrašeli zme še šicki.

Ked som bula drugi rok uþ pruñi buli rozriti‚ uþ še anï putovac n› moglo veceö. U manastire zme åekali das dva tiþnï‚ da še popravä pruñi‚ bo tam na ›dnim mesce bulo šicko prerubane i porezane das šternac kilometeri. N› šmeli zme še rušic na dragu. Kaþdi dzenü šestri še vipitovali þe åi uþ moþ. E‚ vecka tak äkošik napraveli þe gaöziban z ›dnogo boku mogol prisc ñu ›dnomu mestu roztreše-nomu‚ vecka peöc kilometeri še išlo pešo i na drugim boku åekal drugi gaöziban. Ta tak i mi šedli na tot drugi‚ al› trebalo preösc peöc kolometeri pešo‚ a šestra i ä šicko nošeli zoz sobu domu. Sel›li zme še. Pa plaåeme‚ nošime toti kufri‚ pa velüki pl›ceni kufer na palïci. Ä n› moþem‚ a šestra me la›: – Co vše stavaš?! I vecka naišli dvome katonaci domobran› i gvarä: – Šta › devoöåice? Aöde‚ daöte nama! I zñrabeli tot kufer na palïci i vecka mi toti menši paketi i kufriki iøe nabrali i rozkraåali še i na øesce zme došli do drugogo gaözibana. Dobre nam n› pošol pred nosom‚ ta bizme do xtre dzenü åekali. No! Prišli zme z tim gaözibanom do Brodu‚ al› še u Slavonskim Brodu vše prešedalo za glavnu pruñu Zañreb – Beoñrad. Tak i do Derventi som vše prešedala. A tam lxd-ze viša na ñaradiåoh‚ šedza na krovu‚ n› moþeš nuka. N› moþeš do gaözibana. Plaåeme i zaš katonaci – n›mecki – nam dolapeli kufri prez oblak‚ ta aþ i mn› vohpali prez oblak nuka‚ a šestru äkošik uciskali prez ñaradiåi‚ bo tam civili‚ ta: – Pustite‚ pustite tu ma-lu! Äkošik došla do mn›. Ä n› znam äk bi mi prišli domu?

Ked prišla ›šenü‚ otvorel še Srimski front‚ na tot bok spram Gorvatskeö še n› moglo anï sluåaöno‚ bo nam buli dekunñi švabski tri – štiri kilometeri od Šidu. Ñranati padali do dvora‚ štre-lälo še na åudo švetske‚ a mi buli pod partizanami uþ. A partizan› u dvore parohiälnim napraveli velüku baraku. Tam bulo i šporgeti

158

i korita. Þeni valalski raöbali‚ a u manastire bulo šicko vipraþ-n›ne i tam bul špitalü i dohtorska posada. A u nas u hiþoh buli me-dicinski šestri i druge osobl›‚ medicinske. A ran›nih kaþdu noc privoþeli. Na koåoh. Zoz fronti. To take bulo öoöåan›‚ taki stra-hoti‚ ked ih unošeli nuka do manastira‚ do špitalx. Taki isti špitalü bul i u graþdanskeö školi. Panocec hodzel spovedac. U teö baraki þeni z valalu še zberali‚ åisceli kromplï‚ vareli‚ pomaga-li‚ u nas nuka u kuhnï þeni das dzešec‚ prin›sli tabli za rozganän› cesta i rozvalki‚ cesto im rozganäli‚ praveli rezanoåki‚ galušoå-ki. Toti zaš išli i verbovali taki dzivåata i hlapcoh da idu do polüoh da reþu kukuriåanku da še Švabi n› moþu skrivac. Ta šes-tru n› vþali‚ bo vona mušela kromplï åiscic. A kromplï buli zmarz-nuti ta ›ö tak premarzli ruki þe öoöåala na strah boþi‚ l›m zme ›ö åuhali‚ n› znali zme co zoz nx. Þima bula strašna‚ z velüo šnïgu‚ zoz lädovicu... A ä n› pošla bo ›dna mi kazala þe mušim vþac šerp i poösc rubac kukuriåanku. Ked ›ö povem þe n› poödzem‚ budze še vadzic zo mnu‚ iøe me i kaþnïc budze. A ä gvarim: – Doooåi åu! Evo me uxtro odma. A ä krašn› ruånu robotu pod pazuhu pa sevaö do šes-tri tam na koncu ›dneö ulïåki‚ na koncu Lazareta. Tam mi bula odana šestra. Šedla som za budþak‚ ta som štrikala. Ta gl›daö ti mn› teraz! A mac pove þe som pošla. No‚ al› anï n› prihodzela veceö‚ anï nïå. I take bulo. Barz‚ barz robeli lxdze. Lxdze tak zoz ›dnim kolï-kom išli z koåom u noci dal›ko po polüoh‚ zberali tih ran›tih i ta-ke toto... Strašne bulo‚ strašne. U teö baraki raöbali toti uni-formi. A to åeþko raöbac. A šicko od krevi... ä to šicko vecka vidzela. Toti þeni‚ našo andï‚ parohiänki‚ gvarä: – Vidzice co mi mušime robic? A to zakoravene. Pozmarzane. Hto zna kelï dnï take od krevi šicko stalo‚ al›... toto n› povem. Toto strašne bulo.

Cali tot åas dok bul Srimski front‚ bula som doma. Al›‚ front še pomikal. Vecka na ›den åas pregnali N›mci partizanoh‚ na gevtot bok Šida‚ tamadz spram Baåincoh‚ Kukovcoh... i znova prišli Šva-bi. I voni toto odn›sli‚ totu svox «pråix» co mali tam u baraki... to n› bulo dlugo‚ i vecka znova buli pregnati nazad. Uþ vecka fron-ta rušela ñu äri‚ tamadz spram Zañrebu. No! Al› dok bula tota N›za-visna Derþava Gorvatska‚ vecka äkošik‚ vše nam davali panocoh htori idu na front spovedac voösku. Tak þe prihodzeli švabski panocove. Tak po ›den‚ po dva. Tedi na ostatku‚ ked tot ostatnï od-hodzel‚ pozdravkal i gvarel: – Veceö še mi n› uvidzime‚ n› verim þe scign›m þivi domu‚ al› šl›boda švidko pridze. I pošol. Bul Av-striän›c.

159

Pri krax voöni‚ al› voöna iøe bula prava‚ to telï koloni zarob-l›nikoh išli po drume‚ þe n› bulo vidno anï poåatka anï kraä. Voö-ski‚ vozila‚ to strah kelüo bulo. No‚ al›‚ åesni šestri‚ prišli zoz Oseku na koåu do Šidu i gvareli: – Viroåko‚ uåitelüska škola poåa-la robic. Preto þe u Oseku n› bulo voöni‚ l›m‚ äk gvari‚ äk vitor spram Zañrebu‚ N›mcoh viganäli. N› bulo bitki‚ n› bulo štrelänä.

I vecka takoö‚ åim še zmirelo‚ voni poåali zoz školu. Ta‚ gva-reli þe voni idu do Oseku‚ ta ked scem ta naö pridzem z nïma na koåu‚ al› þe mušim prisc do Mikloševcoh‚ bo zoz Mikloševcoh budu vo-þic pirnañi do Oseku. Pir›. Äö gospodi‚ äk poödzem do Miklo-ševcoh? N› maš nïå! Gaöd dobre‚ poödzem‚ rušim pešo do Miklo-ševcoh. A to ci šesnac kilometeri. Idzem od parohiï‚ prez glavnu ulïcu‚ skrucela som spram Tovarniku‚ poödzem prez l›s‚ bo poznam dragu‚ preto þe mi išli do babi na koåu veceö raz prez l›s na Kirbaö. Do maceroveö maceri. Od Tovarniku skrucim na pravo i taka kamena draga‚ dlugoka prez l›s‚ a gusti. Pravi srimski l›si. Äooo! Idzem‚ vidzim tu dekunñi‚ tam dekunñi vikopani. Pri ›dnomu obl›-åivo‚ pri drugomu kaciña... doraz som vidzela mertvogo åloveka nuka u teö dziri. N› šmem patric. Zadþmurim ta idzem ›den åas da ih n› vidzim‚ pa vecka popatrim... I tak doödzem do kraö l›sa. Vecka prišli goni þemi na lïvo i zbaåim dal›ko þe oru. A vidzim totu turnx Mikloševsku. Kriåim: – Baåi‚ andüo!!! To Mikloševci? Kriåa voni: – No‚ l›m ti po teö brazdi‚ ta scign›š rovno pod Mi-kloševci! Ä idzem po tih brazdoh‚ po teö oranïni‚ idzem... a to vipatra blïzko äñod i zoz Kuli keresturska cerkva co še vidzi‚ a dzešec kilometeri. To take i tam. I doödzem do ›dneö ulïåoåki co znam þe rovno kolo parohiï vodzi. Prepoznala som‚ bo ä išla do parohiï‚ bo tam bul panocec Mihal Giröovati‚ brat mo›ö maceri. Rano‚ na štiri godzin‚ ä u manastire‚ bo koå porihtani‚ šedame na koå i idzeme do Oseku. Dva konïki. A na koåu bradlo perini‚ za-glavki. Åudo ›dno! Ga‚ reku: – Dze þe ä šedn›m teraz? Voni tri na predok na deøiåku še scisli kolo šoroñlüoh. I voni poödu na verh perinoh‚ malo rozgarnx take äk košar i tu ä šedn›m äñod do košara. I rušime mi na štiri godzin. Bula är‚ baš pred Velüku nocu. Ä šedzim‚ ñu poladnx slunko‚ boþe‚ ceple‚ pripeklo‚ od štiri godzin rano do štiri godzin popoladnx mi putovali do Oseku‚ a ä šedzim krašn› na tim slunku. N› mam anï ambrel‚ a n› mam anï hustoåku nïäku da rucim na glavu! Glavno þe še idze. Tam dzeška u Terpinï napo›li konï‚ dali im ›sc‚ i gaöde dal›ö do Oseku.

160

Takoö rano som pošla do školi i upisala som še. Tam mi gvareli: – Ävime vam kedi da pridzece‚ bo škola iøe baš n› poåala‚ l›m šicko uþ porihtane. Vraceli zme še domu isto tak na koåu‚ al› teraz n› išli do Mikloševcoh‚ al› do Šidu. Cale øesce. A vipra-þn›ti. A to voni nošeli zaglavki i perini do Oseku bo dostali odo-bren› þe moþu trimac internat. Al› dzivåata n› šmu gonïc modlïc še i do cerkvi‚ al› muša tak þic‚ äñod da privatno þix. Šl›bodno. Moþu visc kedi scu‚ moþu prisc kedi scu. I o par dnï ävä mi þe škola poåina þe da pridzem. Mušela som še zaš l›m poradzic zoz direktorom i profesorami‚ bo ä stracela rok. Ä prišla na är‚ ked toti zakonåux rok. I voni še poradzeli þe da mi profesore dax materiäl za trecu klasu uåitelüskeö školi da ä uåim kelüo mi htori profesor odredzi‚ i da totu åasc poloþim. I tak ä uåela‚ uåela‚ pokladala i do peršogo septembra som vibañala trecu klasu. Dobre som pokladala. Al›‚ taka som bula hora‚ shudnuta... mala som šte-racec tri kili‚ a þimi vše na ñamboh kelüo sceš. A štvartu klasu som mogla provadzic i ä hodzela kedi ñod som mogla‚ i sluhala som barz prepodavanä i bil›ški som vlapala‚ a profesore mi barz išli na ruku. Dali mi knïþki i skripti i roztolkovali mi. ‹dna Švabica bula taka‚ mladša þena‚ feš‚ tota mi šicko davala i tolkovala.

Äki bul povoönovi period? – O mali åas äk som še malo stabilizovala u uåenx‚ pridze naraz

zabrana‚ gvari‚ ä n› moþem do teö školi hodzic. Sciglo z komitetu þe gevta klerikalna škola bula fašistiåna‚ þe še to n› pripo-znava u teö derþavi‚ noveö Xgoslaviï. Ked mi to gutorel klasni‚ n› znala som co robic? Gvareli mi profesore tak: – Mi pošl›me to na ministerstvo‚ naö voni to vidza þe co zoz totu školu‚ ked to taka barz åuvena škola na dal›ko. Coška im bulo sumnïve. Ked voni odo-brä vec predluþim školu‚ a ked n› pripoznax‚ vec budzem mušic l›bo pokladac privatno toti dva klasi iøe raz‚ l›bo napuøic ško-lu. Moþeš sebe dumac? Idzem ä do školi‚ n› znam co zoz sobu i åekam. I švidko to sciglo zoz Zañrebu‚ a u odvitu: Moþece šl›bod-no isc do školi dal›ö. A na drugim boku klauzula þe – O miloøu kralä Aleksandra‚ dozvoläva se rad ove privatne škole. I podpis Aleksandrov‚ i peåaci kralüovski nabiti.

Raz htoška gvari: – Gaöde‚ šicki školäre idzeme patric "Zox". To tedi bul barz poznati sov›tski film. Uuu‚ fino‚ n› budzeme mac nastavi! Znaš äk uþ školäre. I mi gaöde do togo bioskopu‚ tam pod Dravu‚ i voödzeme nuka i pošedame äk pravi do karscelüoh. Rozšvi-

161

cene šicko‚ pripovedame‚ naraz še zagaši švetlo‚ podpolna cmota u bioskopu‚ l›m na bini švetlo švici‚ nïå še n› vidzi‚ ked še raz bina otvori‚ tu cmota‚ tam šedzi‚ z Komitetu‚ panüstvo – ih das os-mero‚ za stolom. I poåinax pripovedku þe medzi školärami ›st n›-priätelüoh‚ fašistoh‚ špixnoh‚ klerikalcoh... Mi šicki zan›me-li. I vecka‚ ked še napripovedali o tim‚ vec gvarä þe tota i tota vše išla do cerkvi‚ nošela modläci pacerki. Vonka zoz nx! A toti porihtani sko›vci: – Napol›eee!!! Znaš? I vona pošla draþkom‚ štredkom vonka‚ a spoza dzveroh åekali drugi‚ vicagli x‚ udri po n›ö i dril›li x tam pod Dravu na paþicu. Zakonåela u špitalx. Teraz druga prišla na šor. Titova slika‚ nonageö‚ višela‚ pora›li školu‚ kviceli tam ozda za Peršogo maä školu i vona znäla sliku‚ ›dna tam utarla sliku‚ ›dna pauåinu znïmala i ked zme pošoreli‚ a tota ista Marica gvari: – Daö tu Titovu sliku da ña obesim! Äoo... to bulo barz velüke‚ take strašne. I z nx vonka i tak isto bula bita. L›m ›dni dobili veceö drugi dobili men›ö‚ ozda spram togo äk ocen›li kelüo su vinovati. ‹dnu Zlatu zoz Oseku‚ co na nx gutoreli n› znam‚ l›m tak x nabili i tak x cagali za vlasi þe ›ö äk dlanü skoru vitargli zoz glavi v›dno z vlasami. Äö‚ co bula sirota dlugo u špitalx! I tak ›dno po ›dno vonka‚ i vibuhceli dobre i kaþdomu gutoreli þe tam im draga do Dravi. I voni tak l›þali‚ htora mogla poösc rušela še pomali‚ htora n› mogla l›þala tam‚ al› takoö prišli toti zoz špitalx‚ pozberali ih‚ a cali Osek še zobral. To šicok švet višol na ulïcu. Demonstraciï strašni! I takoö deleñaciä do Zañrebu‚ do Komitetu i do prosvitnogo i doraz šicko gutorela co i äk še zbulo i vecka scigla stroga zabrana þe še to veceö sluåic n› šme. A voni‚ panüstvo‚ mali i drugi spisak. ‹dna paötaška mi gvari: – Znaš‚ Vera‚ moram ti reåi‚ ali i ti si na spi-sku. Vona bula taka... voni x nïbi trimali za svox‚ al› vona n› bula ih‚ po duši. Ä pošla ñu klasnomu i gvarim mu: – Znace co! Ä åula þe i ä na spisku‚ ä berem kufri i idzem domu. Von vecka gvarel: – Ne! Deleñaciä › bila u Zañrebu‚ stroña zabrana › došla‚ taö spisak › uzet‚ to više ne sme da se ponovi. I tak vecka ä še zmirela‚ uåela som dal›ö‚ al› som še barz bala. Barz som še bala. Vše som še oba-vala åi daco n› pridze‚åi dahto... daco...

E veckalü bulo take þe zme u Oseku‚ školäre uåitelüskeö školi‚ mušeli rozobrac staru zñradu uåitelüskeö školi u Dolnïm ñradu‚ na kat velüka škola bula calkom zbombardovana‚ ta zme åisceli cegli. Ga‚ n› moþem ked mi šicko krev åuri z rukoh. Paötaški kriåa tam‚ dovolux togo profesora. A ä n› znam åi voni mali rukavici daäki åi

162

n› mali‚ ä z golima rukami tot malter obivala.Ta mi gvareli þe naö veþn›m kantu i garåiåok i naö davam dzecom pic. Da n› degidrirax‚ n›? Na tim slunku. Rozobrali calu školu‚ al› ä veceö n› išla‚ das dva raz som nošela vodu‚ a vecka mi paötaše i paötaški gvareli þe naö idzem im pravic glavu za murovo novini u manastiru‚ a voni vec l›m polïpä svoöo roboti. To kaþdi tidzenü mušelo buc. A ä pošla‚ n› þe som im krasni glavi pravela! ‹dnu som napravela Zidne novi-ne‚ al› äñod da ši ploåici naskladala‚ pa z kvecom...Tak mn› n›dzelä vše krašn› prešla. I do cerkvi som pošla i novinki som vše napravela i tak þe bul mir do konca roka. Ispiti som popokladala i višla som na maturu‚ poloþela som‚ bo mi n› mali diplomsku robotu‚ al› oznova šicki predmeti... istorix i ñeoñrafix... i prak-tiåna robota z dzecmi u klasi... Tak som zakonåela i pošla som do našogo manastira‚ taka bula uþ hudobøina‚ al› hl›ba zme zato mali. Tam u Sara›vu zme uþ ›dli kukuriåni hl›b. Tu zme ›dli hl›b krasni... a pred samim manastirom bul loñor n›mecki. Loñoraše. Äke to bulo strašne!

Ä u Komunistiåneö partiï nïñda n› bula. Robela som po zakonu šic-ko äk treba u školi‚ vredna som bula u valal›‚ al› do partiï anï ›d-neö som n› scela poösc‚ da bula äka. Al›‚ da pravdu povem‚ voni bi sceli ked bi ä vošla do Partiï‚ i da robim tak äk voni scu‚ al› voni znali þe ä to n› budzem‚ a i ked bim pošla‚ ä bi im u stvari zava-dzala. Voni bi še n› mogli dogvaräc za toto co robeli‚ za toti podlosci i ñadosci. I ä bula dal›ko od nïh. I preto mi praveli barz‚ barz velüki n›pri›mnosci. Tuþeli me naviki dzeška do Vukovaru do Komitetu‚ mušela som nošic aþ i dramski falati þe su hristi-änski‚ i þe toto i þe gevto i na proveru þe åi to pravda‚ pa vecka ›dnostavno poåali kriåac na mn› na daäkim sastanku‚ zboru biraåa‚ äk še to gvarelo‚ ga mušela som poösc na nügo äk uåitelüka‚ ked mušiš‚ ked ci rozkazu› i to tvoö poziv‚ n›? I naraz piäni äkiš stan› na binu‚ partiäc i poån› spl›tac‚ þe medzi nami ›st n›pri-ätelüoh‚ ›st bandi‚ treba ih virucac‚ äk co‚ napriklad‚ uåitelüka‚ treba x virucac z valalu... i taki buli sluåaï i n› ›den. Raz prišli z milicix þe nas virucax obidvoïh zoz valalu‚ mn› i Štefana. I lxdze še zgarli i l›m co n› nabili milicaöcoh tih dvoh‚ vidriläli ih z katu dolu. Voni scekli z avtom. To bulo baš pred našim vin-åanüom. Voni sceli coška napravic‚ da nas rozluåa‚ da nas daäk ro-z›dinä i da nas virucax. Ä n› znam co to bulo‚ l›m vecka še posle zmirelo. I taki buli velüo gluposci. ‹den añent tidzenü hodzel po Petrovcoh‚ tak mirno še šeötal i l›m rozpatral‚ ä poöma n› mala

163

hto von bul‚ iøe som sebe podumala: – Pal› äki ›‚ bo bul mladi a krasni äkišik‚ znaš. Reku: – Patü‚ äki › zñodni! Al› ä n› patrela na nügo‚ bo ä znala þe to coška tu... I posle åu›m þe voni öogo poslali da še šeöta i da kontrolu› kadzi hodzim i dze idzem i tak‚ bo þe ä coška z kimšik‚ äk še to gvari‚ coška robim n›dobre za ïh partix‚ åi co. A tam u valal› bulo l›m das pecero‚ šescero tih partiöcoh. A vše naviki napite i vše take rozbuödošene‚ besne. Medzitim‚ tot hlapec vec pošol i ä go veceö n› vidzela. No‚ take to bulo.

Toti isti lxdze ked prišlo toto odberan› þita‚ tak brutalno postupali zoz lxdzmi‚ odberali þito‚ ñrabali do ostatnüogo zarna þe lxdze ostali bez hl›ba. Lxdze še oduperali dakus‚ al› vecka co? Natargovali ih‚ zaverali do gareštu‚ bili i aþ dzepo›dnih vodzeli i na polüo da sebe kopu dziru i þe ih tu drilä i zabix i zakopu. Eto co robeli. To strašne. E‚ al› co. Ä to‚ ked som z diplomu prišla zoz školi domu do Šidu‚ doþila u vlasnim obiscu. Prišli zoz velükim kamionom do dvora‚ šicko þito do åista pozametali‚ bukvalno‚ zoz åardaku i kukuricu šicku pobrali‚ anï zarno n› ohabeli i odn›sli. Mi šedli ta plakali. Coþe budzeš? Nam zato nïå n› gutoreli‚ nïå‚ l›m tak‚ ozda še ganübeli‚ åi co‚ ta åuteli. Šicku nam þem u per-šeö turi odvþali. Iøe 1946. roku. Šicku!!! Mali zme tricec šeösc xtra. Tak zme ostali bez iåogo. A hl›ba... da preödzeš pol Xgosla-viï‚ ta biš n› našla falatka hl›ba kupic‚ gibalü biš viþobrala od dakogo. Našo lxdze buli predobri. Takoö xtre dzenü prišli zoz meøkom muki i gvareli: – Evo‚ prin›sli zme vam telüo da mace‚ al› i drugi še rihtax ta vam prin›šu. A ocec uþ bul barz hori. I tak þe nam prinošeli perše pokus‚ bo i voni n› mali‚ al› ked otlaåeli vecka prinošeli ocovi šorovo rukovinu. Tak zme obstali. Tak nas našo lxdze optrimali.

A u Petrovcoh‚ ked som prišla‚ isto‚ hl›ba anï dumac‚ pekara n›t‚ anï dumac þe biš dañdze kupela hl›ba. Fasovali zme peöc kili åis-teö kukuriåneö i dva kili naprosto ml›teö muki‚ takeö hl›boveö äk åokolada. I masci pol kili‚ åi take coška i to zme mali taku ›dnu kartoåku i pisalo ER 2 i na totu kartoåku zme fasovali toto. I pekla som hl›ba od kukuriåneö muki. Äk þe moþeš upeåic hl›b da ci budze za daskelüo dnï‚ ked xtredzenü › tvardi äk cegla. Al› zaš‚ na øesce‚ našo lxdze davali. Moä rodzina‚ ïm ipak i ohabäli od tlaåidbi po osobi‚ n› znam kelüo bulo odredzene – åi dva meteri åi dva i pol‚ tak þe voni za hl›bik mali. Moöo dobri lxdze‚ rodzina‚ ñazdinä... i vecka ked upekli megkogo hl›ba‚ ta vše mi tak odrezali dooobri falat. Gvari: – Na‚ ta budzeš mac das za dva tri dnï‚ a vec

164

zaš dahto‚ ta. Ta tak þe ä ridko zato pekla togo kukuriånïka. Vše dumali i na uåitelüku. A hto še znašol ta i skril. Znaš äk to iš-lo! A hto n› mal ta odnäli šicko. To äk hto mal øesca.

U periodze odberanä þita od parastoh posle voöni‚ to bulo strašne ›dno doþice kotre naisce n› moþ zoz slovami opisac. Odbe-rali od lxdzoh þito i n›prerivno tolkovali þe treba do gladnih kraöoh‚ dakomu daco ohabeli‚ a od dakogo i šicko vþali. Dabome‚ lxdze še oduperali þe i ïm treba‚ voni na nïh kriåali‚ lali i ñadni slova i na silu pozberali þito i odnošeli. Ked dahto bul tvardeö-ši dumal þe ipak uspe da odn›› dakus‚ vecka go odvedli do gareštu. Napraveli garešt od ›dneö hiþi‚ pobili lxdzoh tak þe l›m i zaš l›m vþali i odn›sli þito. Ked dahto bul iøe uporn›öši‚ voni go vec vivedli do polä‚ dali mu ašov i gvareli: – Na‚ kop sebe tu grob‚ a dok vikopeš ta ce zabi›me i tu ce zakopeme. I baåi Lüovåošov‚ ›den taki poboþni ålovek‚ taki dobri ålovek‚ bival n›dal›ko od nas. Vikopal dziru‚ modlïm ce‚ i voni go poloþeli kolo togo i gvareli: – Teraz ce zabi›me i tu do teö dziri zakopeme. Von gvari: – N› mam da vam dam. Co som mal šicko sce vþali. No‚ vecka mu iøe nagutoreli koöco ñadne i veckalü gvareli þe naö idze‚ sprosta go odognali. Pomalxåki äkošik prišol domu. Tak‚ tak postupali.

Ked o par dnï do dvora mi uhodza‚ n› znam åi trome åi štirme‚ partiöci. Kolo poladnä‚ normalno‚ uþ obišli karåmu daskelüo raz‚ gvarä þe doznali þe ä mam þita i þe prišli po toto þito. Ä gvarim þe mam‚ a voni þe to n› po propisu! A to Mesni odbor nam dal. Bulo dva xtra školskeö þemi‚ vona ostala n›obrobena i voni gvareli þe ›dno xtro mn›‚ ›dno xtro direktorki. Mi totu þem dali obrobic spoli i naša pola nam prin›šena. Þe n›‚ þe to n› po propisu i þe muša vþac þito. Enki voni poödu na poöd i pozberax. Stoä na štred dvora‚ a tak n›dal›ko par kroåaï drabina do poöda. A ä gvarim: – Znace vi co‚ priåekaöce vi tu dakus. Gvarä: – N› mame mi co åekac. Daö toti mehi! A ä ubegla pod ternac do kuhnï‚ znäla sklo z lampi‚ lampu do rukoh‚ a prez ternac‚ zaobišla‚ i višla na drabinu i gvarim: – Patüce‚ htori ruši ñu drabini‚ goå me zabi›ce na mesce‚ pred nïm odbegn›m na poöd i pol››m toto þito. A vecka otvorim vam šicki dzveri i povem vam naö sladko go po›ce! Taka som bula roz-åarovana þe som n› dumala anï co gutorim anï co robim. Tak som gore trimala lampu‚ bez skla. A voni stanuli äk zakopani i patra do mn›. Dumali sebe: – Do teö l›m štreläc‚ druge nïå. Coþe moþe prociv togo vitrionu teraz. A znaþe bim n› poläla? Al› tak som bula ener-ñiåna þe voni dumali þe ä to zrobim. I stoïm z totu lampu i patrim

165

do nïh‚ a voni patra do mn›‚ ›den åas tak‚ oåi åerveni od alkogolu‚ äk þvirini. I naraz še obraceli zoz slovami: – Videåemo mi‚ ko åe to platiti‚ doåiåemo mi sutra sa miliciöom... lali tam iøe. Äö... n› znam åi som ošal›la‚ åi co... šedla som... n› znala som co dumac. Švidko som prebegla ñu upravitelüki‚tedi še to tak gutorelo za pandirektorku. A vona gvari: – U mn› n› buli. I n› vþali bo ä mam oca‚ macer i dvoh sinoh‚ ta ozda mali opravdan›. Al› švidko še ob-l›kaö ta idzeme mi do Vukovaru. A n› buli prevozki za Vukovar iøe‚ ta pešo do Vukovaru dzešec kilometeri. Poödzeme do prosvitnogo oddzel›nä do opštini i poveme co še tu robi‚ našli zme tam lxdzoh tih i naših z prosviti i drugih u opštini i gvarime: – Mi to dobili äk pomoc‚ mi to n› ukradli‚ bo zme ›dli kukuriåni hl›b‚ mi n› mali svoöo polä‚ trapeli zme še. I teraz co robic? I voni gvarä þe naö idzeme domu mirno‚ takoö enki voni to rozpravä‚ i rozriša tot problem i naö še n› boïme‚ nïhto n› šme toto nam vþac co nam date od strani vlascoh. I mi isti dzenü še vraceli‚ znova dzešec ki-lometeri pešo. Da da›den koå išol tamadz‚ l›bo nazad! Äk uprekosc! Dabome‚ iøe vše me strah‚ åi n› pridu vnoci da me straša‚ l›bo co. Nïå. Prešol ›den dzenü‚ drugi dzenü‚ tak prešlo i zmirelo še. Al› ä takoö vþala toto þito‚ odloþela som go indzeö i ked prišol åas predala som go‚ iøe som kredit dzvigla i kupela som sebe šorovi poscelï do hiþi‚ bo som mala take pozazberanïsko z poåatku. Mala som vecka tak... pri›mni kvartelü‚ novi‚ krasni.

Vidzi mi še þe za stareö Xgoslaviï‚ dok ä bula dzivåe i dok som hodzela do školi‚ ta äkošik uåitel› buli na verhu‚ a dañdze da›dna þena zakonåela za uåitelüku. Medzitim‚ posle voöni bulo nas i þeni äk i hlopoh. Al› ä u Petrovcoh bula barz cen›na‚ barz. L›m Komu-nistiåna partiä me n› lxbela ta mi pravela velüki problemi.

Pripovedaöce o uåitelüovanx! – Ga‚ n› doraz som poåala robic‚ bo moä molba za robotu n›stala.

Co budzem‚ ä vecka zamodlïm bratnäka‚ von studiral u Zañrebu‚ naö vidzi åi poslali da n› hodzim äk šal›na‚ tu po Vukovaru i Oseku. Krašn› mu napišu‚ pod tim i tim åislom‚ togo datuma‚ odpremeta molba Beserminï V›ri‚ i poslata. Ä åekam‚ ga ozda l›m pridze‚ ozda › u draþe‚ teraz ked › poslata. A vono nïå. A ä do Oseku. Reku: – Nema te molbe. A tot viøirel oåi. Na telefon‚ togo u Oseku omañarcal‚ þe äk þe moþe daco co poslane preporuåene‚ da prepadn›? Naö vi-naödze dze to zaplo‚ u Oseku‚ l›bo u Vukovare. Þe‚ pišce ›ö pos-tavl›n› za uåitelüku u Petrovcoh‚ äk co dobila. I tot vecka dabome

166

na telefon‚ pa viboñozoval tih u Vukovare na åudo švetske‚ a voni iøe coška zacagli‚ pa von iøe raz‚ i napišu mi taki paperik – Postavl›na za uåitelïcu u Petrovcima. Bulo to 15. änuara. I‚ bez potpisa‚ l›m štembilü vdereli tam‚ ozda u prosvitnim odzel›nx‚ åi dze‚ l›bo hto zna dze ukradli daäki peåac. I n›ška to mam tu u ladiåki. Bulo tu iøe všelïäåini! A ä svo›glava. Pitam ä znova Vukovar þe åi uþ raz sciglo toto postavl›n›‚ bo ä n› znam teraz. Ä gutorela tomu u Oseku‚ a toto co von porobel‚ ä n› znam åi na osnovi togo teraz sciglo daco. A uþ som pisala i teö do Vukovaru‚ pros-vitneö sovitnïci‚ al› take pismo oštre‚ ta mi gvarela direktorka: – Znaš kako › kazala? Ta åe mi mala obrat bostan kad dod›! I ä pošla z tim do Vukovaru‚ taka äk na teö sliki pribrana‚ a vona‚ l›m co ›ö oåi n› vipadli þe äka to... Dumala þe daäka bosorka ked take pismo ›ö napisala. Posle gvarela u poverenx mo›ö direktorki: – Pa da znaš‚ i svidä mi se ta mala.

Al›‚ tu bul iøe prosvitni so-vitnïk htori mi gvarel þe poneþe uþ mešac maö‚ bo še to odcago-valo od änuara‚ telüo ä im dopiva-la za totu mox robotu i hodzela‚ i þe kon›c roka‚ ta naö priåekam. Mesto u Petrovcoh budze prazne‚ bo še ›dna uåitelüka odava do Iloku. I gvari: – Ako bi vi bili tako dobri da odete tu u susedno mesto Marince i samo da sa decom završite školsku ñodinu. Rozho-rela im še uåitelüka. I ä gvarim: – Dobro‚ ali pismeno‚ da ä u ›sen 1. septembra idem u Petrovce. A‚ ä z biciñlu åasom u Petrovcoh‚ u nini som nocovala‚ malo som išla do druþtva školäroh‚ studentoh‚ strednüoškolcoh…

Robela som zoz šeöscoma klasami. Uåalünä velüka‚ polna do po-ladnä‚ polna popoladnx‚ bo som ih podzel›la na dva ñrupi. Nit som varela‚ nïå. I na øesce naödu še dva starši dzivki co še n› odali‚ taki äk stara dzivka od tricec roki‚ to barz velüke n›? Znaþe n› velüo tricec roki ked ma‚ n›? ‹dna mi bivala z togo boku‚ druga z drugogo boku zagradi. N›ška kriåi Beba: – Uåitelïce‚ aöde ñotov ›

167

paprikaš! A ä na papriñaš. Z togo boku‚ Seka: – Uåitelïce‚ aödete na sarmu! Kaþde rano mi tota Seka prin›sla litru prevarenogo ml›ka.

I vecka som toti dzeci poduåela dobre. Prišli toti dvoöo do inspekciï‚ tota Ruþica‚ prosvitni sovitnïk i Tataroviå‚ ta gvarä: – Pa to › neverovatno! Pa ta deca nisu od Nove ñodine imala nastavu. U bolnici umarla uåitelüka. ‹dnostavno‚ mušiš. Ä im toto ñradivo šickim zbila i dala som im kelüo ñod som mogla‚ iøe som im i priredbu napravela na kraö roka‚ ta Marinåan› gvareli: – Nikad u þivotu nismo vidli tako nešto.

Petrovci bul åisto rusinski valal zoz kus serbskogo þitelüstva. Bulo das dvasto obisca‚ i das tisäå peöcsto Rusnacoh. Mn› lxdze barz krašn› priäli preto þe ä še uþ z velïma poznala‚ bo barz velüo rodzini som mala u Petrovcoh i z macerovogo boku i z ocovogo‚ i to blïzkeö‚ ocovu šestru i macerovo i ocovo šestrinïci i tak fameliä bula barz velüka. I zoz direktorku som še od skoreö poznala‚ od ›šenï‚ bo som dohodzela do Petrovcoh‚ ta zme takoö pristupeli ñu rozpodzelüovanx klasoh. Velüo bulo dzeci. Šeösc klasi‚ a u klasoh bulo i po dvacec osmero i do tricecero dzeci. Rusnaci. Ukraïncoh iøe n› bulo. Anï ›dna hiþa n› bula ukraïnska‚ al› tak dzeška o rok o dva prišla perša fameliä Garasimåukovo‚ zoz troïma‚ åi štverima dzecmi. Dluþeö še zatrimali i posle kratkogo åasu poåala fameliä po fameliä prihodzic i vecka še velüo nasel›li.

Perše zme l›m nas dva robeli‚ tak þe zme podzel›li nïzþi kombi-novani klasi medzi sobu. Robeli zme i do poladnä i popoladnx a u tedišnï åas‚ ked ä prišla do Petrovcoh‚ robelo še i sobotami.

A toti dva klasi‚ šesta klasa‚ tu zme äkošik‚ podzel›li predmeti. Tedi še l›m prepodavali toti osnovni predmeti. Uporädo zoz nasta-vu‚ takoö planovani i školski sekciï. Folklor mi bul blïzki‚ preto þe še to u našim obiscu barz pestovalo i toti moöo šestri i braca i ñlumeli i tancovali ...

Z dzecmi zme tancovali dosc. Ä sama pravela koreoñrafiï po dze-cinskih pisnüoåkoh. Da›dni som znala od skoreö od starših‚ taki is-to baviska dzecinski zoz tancom‚ a potim som robela zoz tima malo staršima‚ i ïh som uþ uvodzela do togo staršogo folkloru... Ga‚ kroåaï i ruhi ä n› pisala preto þe to mn› bulo u glavi. Ä to iøe äk školärka uåitelüskeö školi nauåela od ›dnogo koreoñrafa zoz Uk-raïni ked bul u Šidu. Ta vec ä znala "Kozaåok"‚ "Katarinu"‚ "Kolo-meöku"‚ "Gopak kolo"… Ä napravela u Petrovcoh za dzeci‚ sama‚ koreoñrafiï: "Åiþiku‚ åiþiku‚ ptašku mali"‚ "Dzivåe i gušatka"‚

168

vec... po pisnï "Påolki" i tak dosc pisnüoåki na htori še moglo krašn› uklapac kroåaï.

Scenoñrafix äku trebalo mi pozn›öše robel uåitelü ked o par roki prišol. Von to robel‚ bo krašn› risoval‚ malüoval i tak‚ a dotlï sami zme ušoröovali‚ platna zme kladli krasni z bokoh. A ro-diåi šicko sami šili dzecom za folklor.

Mali zme i hor‚ ñrupi‚ špivaåoh‚ dueti.... Ä mala dobru literaturu za dzeci‚ notiranu knïþoåku Malogo soloveä‚ a bulo iøe pisnï htori som znala sama od skoreö špivac i tak‚ a mala som i garmonixm u školi‚ tak þe som mogla dzecom odgrac i uvesc glasi.

Velüo dzeci prešli prez našo ruki. Tam som sluþbovala 25 roki. Fertalü vika som bula u Petrovcoh‚ ga to bi mušelo še åišlïc kelüo dzeci.

I dramsku sekcix som osnovala. Našo dzeci barz krašn› ñlumeli‚ i tak þe kaþdi rok zme dali po ›dnu caloveåaršu dzecinsku pro-gramu. Školski sekciï buli obaška‚ a sekciï valalskogo kulturno–umetnïckogo druþtva okreme. U nïm buli dzivki i leñin›. Za dvacec peöc roki kaþdi rok bula po ›dna drama... Caloveåarša drama‚ l›bo bulo kombinovane‚ bo ked bul kratši falat‚ vec še dodala da›dna pisnä i tan›c i recitaciä i tak‚ a bulo i velüo toti priredbi‚ äk to mi gvareli.. taki sliåki‚ ›dnoåinki‚ zviåaöno za toti derþavni šveta.

A za starših som porihtala‚ reþirala som za binu... 34 calo-veåarši dramski falati. ‹st šicko naåišl›ne i u åasopisoh dzeška.

Velüo zme nastupali‚ putovali zme. Tedi za toti druþtva kulturni buli popusni karti na gaözibanu‚ tak þe sama draga‚ putovan› n› velüo vinošelo‚ tak þe druþtvo placelo. Barz zme išli masovno... Išli zme i na turnex po tri dnï‚ gn›tka po Baåkeö‚ Kerestur‚ Ko-cur‚ Dxrdüov‚ Orahovo‚ vecka zme išli do Iloku‚ na zmaganä‚ išli zme do Mikloševcoh‚ zoz kaþdim falatom‚ Berkasovo‚ Bikiå‚ ›dino zme u Baåincoh nïñda n› buli bo nas n› sceli. N› sceli nas tam u mesnim odbore‚ vše nas odbili i gotove.

U Petrovcoh bul Kulturno-prosvitni dom‚ äk go voni volali "Pro-svita". Medzitim von o rok povaläni i na tim mesce praveni Zadru-þni dom i to zoz dvoh åascoh. Dolu buli riþni koncelariï‚ tar-ñovina i pošta‚ a gore na katu buli isto koncelariï‚ tam še robelo‚ i åitalünä bula... A nazadku bula napravena sala za kulturni roboti‚ za nastupi. Bula l›m zoz cegloh i zakrita z åerepom. Nïå veceö. To rokami zaberali toti co odkupöovali þito i co odberali. Na koncu toto Polüoprivredni kombinat vþal. I tam fino im bulo skladac þito. Äk mañazin. A mi mali pravo na tot dom‚ i pismeno. Medzitim‚

169

›den ålovek skril tot paper þe bi mogli toti dal›ö þito tam skladac i velï roki nam n› dal. Mi še tak znašli þe u Sokolskim dome dakedišnïm omladina napravela barz krasnu binu‚ malu al› krasnu. I cala sala bula popora›na i mali zme lavki‚ ta ked buli toti zabavi i programi‚ bula polna sala lavki...

Kon›åno‚ ked še našla tota cidula co nam dava pravo na salu‚ i ked nam x dali‚ kulturne druþtvo nam bulo barz orñanizovane i moc-ne i takoö zme našu salu poåali gradzic‚ cali valal‚ u tim uåast-voval na dobrodzeåneö osnovi. Kulturne druþtvo malo svoö odbor‚ al› še vibral ›den posebni odbor za budovan› Domu‚ poåim von uþ bul barz oåkodovani‚ åerepi buli uþ spadnuti‚ toti gradki buli zgnïti‚ l›sare nam dali zadarmo‚ cali dreva…Takoö zme pristupeli ñu roboti. Perše še napravel taki plan þe cali valal bul po ulïå-koh popisani‚ a to bula moä robota... Perše som popisala šicki ulïåki po menu i prezvisku‚ pisala som muläroh‚ tesaroh‚ tišlïroh... Kamion‚ plato – koåi.

Kaþdi dzenü pred veåarom som odredzovala telüo robotnïkoh kelüo glavni mulär zakazal i to liåno do hiþoh som pošla. Ked sluåaöno lxdze n› mogli‚ voni gvareli: – N›ška n› moþeme al› pridzeme da›den drugi dzenü. Tak kaþdi dzenü prišlo lxdzoh dzeån› kelüo bulo potrebno. I to barz krašn› bulo napravene. To bul äk mali teater.

Mala som enerñiï‚ zato þe ä u tih Petrovcoh bula od tih dvacec peöc rokoh‚ dvacec tri roki sekretar. Mala som šicko‚ äk še gvari‚ u malim palücu. Lxdze me barz poåitovali. Robela som velüo... U školskeö literaturneö sekciï som robela‚ osnovala dzecinski åaso-pis "Venåik". Tot åasopis postoï iøe i n›ška. Sotrudzovali zme rokami zoz "Pionirsku zagradku" u Novim Sadze‚ dzeci posilali svoöo roboti...

Ga‚ ked to barz velüo ›st pripovedac… Ä "Ruske slovo" zoz tricec‚ šteracec prikladnïkoh‚ co še predavali u valal›‚ dzvigla na osem-dzešat sedem predplatnïkoh. Pa som predavala kalendari ruski‚ pa som prekladala falati i za starših i za mladših‚ zoz ukraïnskogo‚ zoz slovackogo‚ zoz serbskogo‚ velüo‚ pa zme našo ruski falati dava-li u vinkovskim i u vukovarskim teatru‚ nonageö? To barz vaþne. Pa zme išli do Slavoniï...

Uåitelüka u valal› mala velüke poåitovan›. Uåitelüka bula tak-povesc kolo panoca. Mali doviriä do mn›. Ked ›dna školärka ostala u tim šore‚ ta prišli v›dno dzivka i leñinü poradzic še zo mnu þe co budu. Gvarela som im þe naö še ›dnostavno mloda pozbera ta naö‚

170

äk še to tedi gvarelo‚ odbeñn›‚ da nïhto n›zna i naraz › u mlodiä i gotove. I vecka še pomireli i roditel› i šicki i napraveli svadz-bu. Ä bešedovala zoz öogo ocom þe naö budze mudri i naö prime toto dzivåe‚ a zoz ›ö rodiåami som n› bešedovala bo voni buli barz nagnïvani‚ al› še voni pomireli z tim barz friško. O par tiþnï.

Ga‚ velüo bulo roboti. Ked nasel›li Ukraïnci‚ dakedi bulo medzi nïma onaåenä z noþami i zoz šekerkami. Ked še sceli bic i ä vibegla na dragu i kriåala som: – Dzeci‚ co vi to robice? A to buli veceö men›ö moöo åleni Druþtva i tu ä stanula i vilala som ih dobre‚ ›dnih na ›den bok‚ drugih na drugi bok.

Srimski Rusnaci privitlïveöši‚ enerñiån›öši äkošik‚ i ked do dakogo zdobudu dovir› voni go veceö n› traca. A to bulo prave pri mn›‚ tak þe uåitelüka Vira ostala za nïh coška n›zabudlïve. I ba-åvan› me krašn› priäli. Roditel› vše buli taki kulturni‚ i pomog-nuc i zrobic sceli‚ bo som barz velüo robela z dzecmi‚ i drami i špivan› i tanci... l›m u Baåkeö bulo moguånosci‚ bo bulo pen›þi. Druþtvo malo. A mi u Petrovcoh še obtrimovali cali åas zoz vlasnim zarobkom od zabavoh‚ od uhodnïcoh‚ od ålenarini. Mali zme svoöo ålenski karti i lxdze dzeån› placeli ålenarinu.

Vi pošli zoz Petrovcoh. Co bula priåina tomu? – Toti šeösc klasi u školi prešli na osmoroånu školu‚ ta bulo

velüo uåitelüoh‚ nastavnïkoh. To bula prava škola‚ al› vec školu reformovali…Nïzþi klasi ostali u valal›‚ a visši klasi zoz avto-busami še prerucovali kaþdi dzenü na nastavu do Vukovaru. Škola stracela urovenü. Calkom. L›m štiri klasi ostali. Vona postala podruåna škola vukovarskeö školi «Drugi konñres».

Mn› äk uåitelüki bi to n› zavadzalo. Al› muþovi zavadzalo preto þe von stremel ñu åomušik vekšomu‚ visšomu‚ a to male podruåe... Tak þe še prerucel do novinaroh‚ a to mu bula i obsesiä. U tim von uþival. I priäli go do Novogo Sadu i obecali þe i mn› friško naödu mesto.

Äki bul vaš malþenski þivot? – Moöogo åloveka som upoznala u školi kolo roboti‚ bo i von bul

po profesiï uåitelü u Petrovcoh. A potim postal i direktor u ško-li. Do priblïþovanä medzi nami prišlo u roboti u školi i u mesnim kulturno-umetnïckim druþtve. Obaåela som þe mame velüo za›dnïc-kogo u popatrunkoh na þivot‚ ta i u gobiöoh‚ lxbeli zme druþtvo‚ þivot‚ muziku‚ teater... Perše zme še reñistrovali u Petrovcoh‚ a o

171

rok zme še vinåali u drugim valal› u cerkvi u malim rodzinskim krugu‚ preto þe u vukovarskim stredku bulo barz opasne buc pregla-šeni za osobu kotra pestu› reliñiozni obrädi.

O dva roki rodzelo nam še perše dzivåe Maråa‚ a pošvidko o šternac mešaci rodzel še sin Miroslav‚ a trece dzecko‚ sin Iri-neö‚ rodzeni o tri roki. To bul uþ 1964. rok. Šicki troöo dzeci som rodzela barz åeþko i zoz barz velükima komplikaciämi. Al›‚ dzeci nam buli zdravi‚ krašn› rozviti i barz som ih l›gko vihovala. U moïm åaše zme mali barz kratke porodilüske odsustvo‚ htore tirvalo l›m tri mešaci po porodäx. Preto mi velï pomagali u åuvanx dzecoh ked som robela i ked som bula anñaþovana.

Þili zme ›den period i zoz švekru. Vona bula sama‚ u Miklošev-coh bivala‚ ostala u svo›ö hiþi‚ a mi u Petrovcoh. No‚ ta dohodzela tu do nas i tak‚ a vecka ked gvarela þe › uþ stara þe uþ n› moþe sama‚ ta prišla do nas bivac. Al› to n› išlo äkošik v›dno‚ n› preto þe dahto dakogo baš merþel‚ l›bo co ä znam‚ al› preto þe vona banovala za svoïm domom. Vona tam mala svoöo coška‚ i väzali x åuvstva‚ šerco‚ šicko‚ i odsel›la nazad. Iøe na ›den zavod bula pri nas‚ al› n› moglo‚ tak þe bula sama dok mogla‚ a vecka ked uþ spadla do horoti mi n› mogli buc pri n›ö‚ vona n› mogla buc pri nas‚ ta zme x krašn› dali do domu za starih.

Moö ålovek i ä buli calkom rovnopravni. Al›‚ naša robota n› išla u teö rovnopravnosci tak þe ä rubem dreva‚ a von miša za-praþku‚ al› išla u tim napräme þe von robi toti roboti co ä n› moþem. Åeþši. I popilï‚ i porube‚ i opravi radio‚ i pomaöstru› klänki‚ a ä varela. To bula moä robota. Ä še n› mišala do öogo. Anï som go n› volala do teö þenskeö roboti. Bo bi mn› aþ i zavadzalo. Mi i ›dno i druge mali nadosc roboti‚ a vecka zme za›dnïcki mali dakus åasu za našu rozvagu. Tak še to uskladzelo. A co še dotika tih naših kulturnih robotoh‚ tu še velüo išlo‚ nastupalo‚ perše u samih mestoh‚ a vecka dal›ö na goscovanä. Tu zme vše v›dno išli. Dzeñod zme išli dañdze‚ vše v›dno‚ åi na goscinu‚ åi na daäki nas-tupi‚ åi mi išli daco patric do da›dnogo valalu. Lxbeli zme teater‚ išli zme do teatru do Vinkovcoh‚ dakedi do Vukovaru‚ vec do Novogo Sadu. Ä lxbela‚ ked som bula mladša‚ n›dzelämi veåar poösc do "Prosviti" ta patric äk dzivki tancux‚ bo tedi še iøe nošeli calkom po ruski. Voni tancovali‚ vikrucali še‚ a ä še napatrela...

I dzeci som tak äkošik vospitovala. N› znam co povesc. Mušeli zrobic daco tedi ked trebalo‚ta. Pravda‚ n› mogla som im dac peö-ñlac i take toto‚ nonageö...al› ked odrosli dakus‚ vec mi barz poma-

172

gali u kulturnim druþtve. Maråa‚ vona bula barz kreativna‚ vona mi risovala kostimi za falati i scenoñrafix i barz mi pomagala ked zme praveli skici za kostimi. To mi vona robela. A muþ mi pravel scenu. A okreme tot starši hlapec‚ ked uþ bul vekši‚ von vše išol zo mnu‚ ked zme dañdze davali dzecinski falati i von bul pri dzecoh äñod uåitelü. Von ih odvedol i na poludzenok‚ da še krašn› na›dza‚ merkoval da še krašn› spravux i privedol ih nazad do teatru‚ bo ä vše mušela ostac na shadzkoh posle zmaganüoh...

Dzeci nam dobre uåeli zoz prehodom do Novogo Sadu. Materiälni obstavini fameliï buli relativno dobri. Mali zme vlasnu hiþu‚ avto‚ falat þemi na Fruškeö gori‚ dze zme mogli z åasu na åas visc na vikend. Placi zme dostavali porädno i n› mali zme vekši finansiöni problemi. Vl›ce zme odhodzeli oboväzno na moröo‚ i to od malxåka zoz dzecmi‚ z poåatku zme išli cala fameliä‚ bo zme mali svoö šator ta zme išli na kampovan› i to dosc dlugo zme ho-dzeli z nïma‚ uþ buli za strednx školu. Posle uþ poåali sami od-hodzic kaþde zoz svoïm druþtvom. Dzeci mali toto co treba‚ mi tiþ tak‚ ked zme sceli daco vec zme šporovali i tak moglo še z kredi-tami poösc napredok dosc‚ tak þe zme aþ i pomali šporuxci i skla-daxci z åasom obezpeåeli i za dzeci kvartelü...

Äki bul vaš šl›bodni åas? – Ä mala barz malo šl›bodnogo åasu. Moö robotni dzenü tirval od

rana do glïbokih nocnih godzinoh. Mala som troöo dzeci‚ bula som zanäta i robela som u sekciöoh kulturno – umetnïckogo druþtva. Robota u kulturnim druþtve odvivala še zviåaöno u þimskih peri-odoh i to veåarami. U teö roboti ä našla rozvagu. Åleni drušþva zoz valalu nas poåitovali i povolovali i na gevti ïh shodi htori n› buli väzani za kulturnu robotu‚ äk co to‚ napriklad‚ pradki‚ bracki i drugi formi valalskogo þivotu. Ä svoö þivot tak ušorela i tak predluþela i ked som pošla do gorodu. I u gorodze zme mali odre-dzene åislo svoïh priätelüoh htori buli gosci našogo obisca‚ a tiþ tak i mi ïh. A priätelüoh zme mali zoz krugoh htori tiþ robeli na plan› rozvivanä kulturi ruskeö narodnosci. Mali zme i liåne zna-åne åislo priätelüoh i zoz inoþemstva. Zoz Ukraïni‚ zoz Åehoslo-vackeö‚ zviåaöno to buli visokoobrazovani lxdze‚ pisatel›‚ profe-sore‚ naukovci‚ i od nïh zme velüo togo i sluhali i doznali i nauåeli.

Moö gobi bula robota u sekciöoh u Kulturno - prosvitnim druþtve‚ preto þe ä n› robela za pen›þi‚ za placu‚ al› åisto na dobordzeåneö osnovi. Bez dinara. To bula äkašik rozvaga‚ radosc som nahodzela‚

173

radovalo me ked še i drugi radovali þe moþu nauåic‚ þe moþu vidzic‚ i to mi naömilše bulo. Potrebu za totu aktivnoscu dobila som iøe u svo›ö mladosci u Šidu‚ u roditelüskim domu‚ bo moöo braca i šestri uåastvovali u kulturnih podïöoh i reþirali dzepo-›dni predstavi‚ i ñlumeli‚ i tancovali‚ i špivali‚ a ä to barz lxbe-la i vecka som l›m patrela co voni robä i ostalo mi to tak u pa-metanx i vše som þadala þe raz ä budzem uåitelüka i þe raz ä pri-dzem do valalu i tak isto ä budzem uåic i to me provadzelo cali åas. I tak še i zbulo. Postala som uåitelüka i n› pošla som indzeö l›m som kopala tam dze som znala þe som godna robic toto co scem robic.

Co sce robeli u gorodu? – Moö ålovek prišol do gorodu tri roki skoreö äk ä‚ dostal

robotu u Radio Novim Sadu‚ u redakciï‚ a ä n› mogla takoö dostac robotu‚ goå mi velüo raz i obecane‚ a roki prehodzeli. Po troh ro-koh Medziopštinska za›dnïca za obrazovan› i vospitan› u Novim Sadu rozpisala konkurs za pri›m ›dneö uåitelüki na robotu u nas-tavi pestovanä ruskogo äzika u osnovnih školoh. Podn›sla som mol-bu na toto robotne mesto. Molba skapala. Ked konkursna komisiä išla zašedac‚ tam bula l›m ›dna molba n›poznateö osobi. Ä napra-vela pitan› z togo þe dze moä molba. Gvarä: – N›t ›ö‚ n› scigla. I tedi napraveni cali gaos‚ þe dze‚ co‚ äk moglo skapac? Ta aþ išli i na poštu patric þe åi sciglo pismo i prenašli þe htoška priäl‚ al› podpis l›m tak zašmarbani na åipki i n› mogli ustanovic þe hto bi to mogol vþac‚ bo šicko bulo poslane preporuåeno. Direktor bul barz odviåatelüni‚ ponïøel konkurs‚ komisiä nanovo‚ molbi i šic-ki dokumenti co treba ñu tomu i znova povtoreni vibor. I znova na toto iste mesto ävela še tota ista osoba i ä. I‚ ›dnoglasno vibrali mn›. A to še zbuvalo u teö školi "Boris Kidriå"‚ kotra bula odre-dzena äk matiåna škola za šicki toti punkti dze še otrimoval rus-ki äzik. Tak som dostala mesto. No‚ komplikaciï z dzecmi zme zato mali u tim periodze u troh rokoh bo zme ih‚ ga‚ äk nam odvitovalo‚ ›dni pri mn›‚ ›dni u Novim Sadze‚ vecka premenka... i tak vecka še normalizovalo uþ ked ä prišla.

Priävela som še takoö‚ dali mi zadatki. Medziopštinska za›d-nïca za obrazovan› i vospitan› u Novim Sadze bula uþ porihtana þe utargn› godzini pestovanä macerinskeö ruskeö bešedi‚ bo še osipa-lo åislo dzecoh‚ pre n›šorove prihodzen› dzecoh‚ a i n›prihodzen› nastavnïci. I ostatnï åas še našo intelektualni moci uparli‚ u Medziopštinskeö za›dnïci rozpraväli o tim i gvareli þe voni naba-

174

vä taku uåitelüku htora to šicko obnovi i privedze do porädku. Ta pristali. No ta ked mi dali mesto vec mi šicko rozkazali co i äk mam robic‚ i n› dali mi mesto takoö‚ al› perše na uñovor na ›den rok‚ i na drugi‚ da vidza äk to budze isc‚ a treci rok uþ bulo sta›mne mesto. Telüo n› vereli þe to moþ popravic. No‚ ked som prišla‚ naisce som našla ›dno dzecko u ›dneö školi. Ga‚ ä sebe dumam‚ n› budzem ä anï hodzic teraz po školoh. Coþe budzem tracic åas? Treba to co skoreö robic! I odluåim krašn› þe u kaþdeö školi popišem šicki ruski dzeci co ›st i bez dogvarki‚ bez pitanä‚ poödzem od obisca do obisca na adresu da perše ä z rodiåami pobešedu›m‚ i da vidzim þe co. I tak i bulo. U kaþdim obiscu ista pripovedka þe äka vaþnosc macerinskeö bešedi‚ äka lxbov treba da budze ñu n›ö... i glïbše kolo togo i ä vidzela þe to lxdze krašn› prilapxx. I naišla som u velïh obiscoh na priätelüoh‚ na rodzinu‚ na velüo‚ velüo lxdzoh htori prisel›li zoz valalu do varošu i takoö: – Äö‚ ša mi išli ñu vašomu bratovi do školi u Dxrdüove... Ša mi išli‚ buli tam‚ znaš velüka fameliä‚ pa kaþde kaþdogo‚ coška‚ dzeška pozna‚ takoö zme buli äk rodzina. To åudo ›dno‚ äk to! I ä pohodzela i za dzešec dnï šicki ruski obisca kotri mali dzeci za godzini pestovanä macerinskeö bešedi buli obidzeni. I ä im vec tak guto-rela‚ al› to bulo take dakus u taönosci‚ reku: – Znace co? Direktor gvarel þe von zvola roditelüski shod‚ roditelüoh dzecoh htori max pestovac rusinski äzik. Gvarela som im þe to taka situaciä roztre-šena ta budu mušic anketirac roditelüoh‚ bo n› moþu isc dzeci po svo›ö dzeki‚ abo n› isc‚ al› roditel› podpišu na paper åi pristavax þe bi im dzecko hodzelo na godzini pestovanä ruskogo äzika. Ta ked direktor pridze na godzinu trimac bešedu‚ ta reku: – N› da še obrukame Rusnaci þe‚ ä vam tu pripovedam‚ a vi napišece þe – N› scem! I voni gvareli: – Ta äke‚ ta podpišeme mi‚ n› staraöce še. I kolo togo poäšnüovanä znaånosci macerinskeö bešedi‚ takoö som priklxåela i poäšn›n› þe kaþdeö soboti budu hodzic do Matki‚ þe sekciï budu robic‚ tan›åna‚ folklorna‚ dramska... recitatorska i þe še budze robic od dzevec do dvanac‚ þe nauåa koöco krasne‚ þe krasni programi budu‚ pa poödu koökadzi. Ga to še muši tak na detalüno! Inšak n› idze! I krašn› som dzeci rozporedzela. Toti pridu pondzelok‚ toti vovtorok‚ toti stredu‚ bo ä kaþdi dzenü u drugeö školi robela. A n› robela som fakultativno tri godzini ti-þnüovo‚ al› tota baš nazva stala – pestovan› macerinskeö bešedi‚ a to ä sama odredzela. ‹dnu godzinu tiþnüovo muši buc na nastavi‚ a ked sce moþe buc kelüo sce. Tak þe buli dzeci i po dva godzini‚ go-

175

dzinu i pol... I ked som dala rozporädok htori dzenü u htoreö školi‚ od ›denac po dva godzin‚ dok n› poån› druga zmena‚ to bul period ked kaþde dzecko moglo prisc u tim åaše kedi öomu naözñodn›öše‚ kelüo ñod sce buc prisutne. Ked raz‚ poåali voni prihodzic. Uhodza moöo dzeci‚ drobkax‚ ä ñu nïm.. to bulo barz komplikovane‚ to n› moþ anï vipripovedac. Perši klasi moþu prisc na ›denac. Drugi‚ visši kla-si‚ zakonåux na petnac do dvanac‚ treci iøe za godzinu dal›ö‚ po-poladnüova visša klasa‚ ked ma‚ voni za predgodzinu‚ vec tih pomali puøam domu‚ malih‚ a drugi tidzenü obratno‚ bo še i voni menäli. Vec znova novi rozporädok zaš. Al›‚ ä to uskladzovala i ä vše gvarim þe mn› prehod do Novogo Sadu voobøe n› predstaväl daco no-ve. Ä telüo mala rutini þe som še prerucovala l›gko u roboti‚ spram potreboh. Dzeci poåali dosc šorovo hodzic goå vše tu i tam da›dno hibelo. A ä na telefon. L›bo bulo hore‚ l›bo gutoreli uþ co gutoreli‚ þe prizabuli perširaz i þe pozn›öše budze porädn›öše‚ al› naisce veceö dzeci barz krašn› porädno hodzeli‚ bulo ih u kla-soh dañdze dvacecero‚ dañdze veceö äk dvacec‚ dañdze petnacecero‚ dze äk bulo ruski dzeci i to tak tirvalo ›den åas‚ dumam þe peöc roki‚ a vec som osetela þe še poåalo osipovac u da›dnih klasoh. Naglo še zmenšovalo åislo školäroh. I ä takoö obišla veceö školi‚ ta som od tih školoh vibrala htori max veceö dzeci‚ vecka som u ›dnih školoh nastavu gašela‚ a u drugih rozpoåinala z robotu. Take to bu-lo. I krašn› mi hodzeli i uåeli. U školi zme uåeli o äziku‚ dakus literaturu‚ co väzane za prešlosc našu rusku‚ odkadz zme prišli‚ äk zme þili‚ dakus o prešlosci našogo narodu‚ a na sekciöoh zme robeli toto zoz godzinoh‚ a to take poväzane‚ n›viroätno. Na go-dzini robiš pisnüoåku‚ pridzeš do Matki‚ špivaš totu pisnüoå-ku. Tu na godzini dramski falat‚ pripovedaš o nïm‚ rozrobx›š go dzecom‚ pridzeš do Matki‚ podzelïš ulogi. To barz poväzane medzi sobu. Toto bavisko u Matki zbogacu› totu ruskosc i bešedu i šic-ko.

Moö direktor zoz matiåneö školi prišol na dzecinski koncert i ked še vracel nazad do svo›ö školi‚ von svoïm nastavnïkom i uåi-telüom gvarel þe to n›vidzene åudo. Tak gvarel. Vecka še i gnïvali na nügo þe ih telüo ›st i þe nïå n› max. A to trebalo vidzic gevti tanci i špivanki i recitaciï‚ mali zme dueti‚ kvarteti‚ solistoh‚ ›dna solistkinä nam dobila u Makedoniï‚ na xgoslavänskim zma-ganx "Zlatno slavuöåe"‚ perše mesto. ‹dna nam dostala zoz lite-rarneö sekciï‚ na xgoslavänskim urovnx u Bi›leö‚ u Åarneö Gori‚ za pismeni sostav nagradu. Þe co ›ö radosc u þivoce‚ coška väzane za

176

derþavu‚ a vona tak krašn› napisala þe äka ›ö radosc ked veþn› kar-min‚ malo namasci usta‚ poödze ñu paötaškom pa še šmex‚ pa še ra-dux. Ruski sostav pobedzel. Dostal xgoslavänski verh. A åitane na ruskim äziku. I preklad išol.

Htoreö sce viri i kelüo znaåna uloga cerkvi u vašim þivoce? – Ga‚ ä grekokatolïckeö viri‚ äk som uþ pripovedala‚ ocec mi bul

panocec‚ ta zme u takim i hovani stredku. Poåitovalo še n›dzelï‚ šveta‚ išlo še do cerkvi‚ modl›li zme še šorovo. Medzitim‚ ked som prišla na uåitelüske mesto‚ tu uþ calkom inšak še postavälo. Merkovalo še na uåitelüoh‚ kadzi hodza‚ co robä‚ preto i naš brak tak sklopeni‚ takpovesc da nïhto n› zna‚ þe bi n› voskresli zaš daäki bešedi‚ daäki napastvovanä z bokoh politiånih mocoh. U Petrovcoh som dakus poåala isc‚ al› som vecka vidzela þe to n› budze dobre. Ta som vecka še pocagla. A doma zme otrimovali i obi-åaï i šveta i šicko‚ al› l›m doma. No‚ dzeci išli na Vilïx špivac‚ al› l›m do ›dneö nini‚ i do drugeö nini‚ i do macerovogo bratnäka. To n› bulo take primetne‚ a voni þadali ta som ih puøela. Ä u sebe ostala toto co som‚ a ävno som še pocagla. Ta velüo raz bulo koöco nagutorene na nas u Komitetu‚ na åudo švetske‚ i na moöogo muþa i na mn›‚ volali nas na odviåatelünosc. Dokazalo še þe to n› pravda‚ al› darmo ked ålovekovi targa þivci i n› moþeš normalno robic i þic. Ked ci vše htoška dlobe.

Teraz‚ äk zme u Novim Sadu‚ unuåata iøe malki‚ ›dna poåala l›m hodzic do školi‚ no ta vodzi x mama na vironauku‚ ta krašn› prila-px›‚ ta äk še opredzelï ked budze velüka‚ a toti dvoöo uþ ked pridze åas‚ uvidzime äk budze.

Preporuåela bim mladim naö robä‚ al› naö še n› preobterhux. Naö robä za svoö narod‚ bo še u roboti budu cešic barz. A dzivåata naö še n› ponagläx odac‚ bo ›st åasu‚ svoöo preþix.

Co naöbarþeö vplïvovalo na vaš þivot? – Pre velüku obterhovanosc i pre velüo oboväzki htori som na-

brala sebe‚ a n› trebalo mi telüo‚ ›dnogo dnä‚ bulo to baš na polro-åx‚ ked som še rihtala do školi 1978. roku‚ naraz som poåuvstvo-vala velüki bolï u glavi i dok som došla nuka uþ mi bulo n›dobre i takoö do špitalx i ked zme prišli‚ diäñnoza – vilïv krevi do mozñu. I takoö som ostala‚ doñod še to lïåelo. No‚ n› bula mi oåkodovana anï ›dna åasc cela‚ tak þe som še mogla rušac‚ al› i sami dohtore še åudovali‚ þe äk to þe mi nïå n› odnäte. Posle som še lïåela.

177

Toti roboti i oboväzki odpadli. Veceö som še do roboti n› lapala. Do penziï me poloþeli‚ äk invalida roboti. No‚ posle som bula z dzecmi doma‚ ked som uþ vizdravela išla som i na moröo‚ tam som še lïåela‚ išla som i do kupkoh i dobre som še vicagla‚ calkom‚ al› vecka na ostatku 1988. roku poginul mi sin ked mal 27 roki i to kon›c. Teraz še moþem l›m pocešic u svoïh dzecoh i u svoïh unuåa-toh‚ a druge me n› barz interesu› nïå. N›t veceö radosci‚ n›t veceö muziki‚ tancu... n›t nïå.

178

Leona (1928), Ruski Kerestur Pripovedajce mi o svom dzecinstve. – Narodzena som 1928. roku u Ruskim Keresture. Y per{a. Bulo nas

{escero dzeci. Dvojo umarli, a {tvero ostali. Voni skorej umarli. Tedi ked y do per{ej klasi hodzela. Ga, malx~ki dzeci buli. Gej, mandi, man-du{ki buli. Znala som dze su pohovani, ta vec zme ih obihodzeli, ked zme i{li dziv~ata na temetov, ta hto mal dakogo, ta poglwdac i poopatrac. Mi z konca ta zme ih obihodzeli. Na temetov {e i{lo, to bulo tak pokoncu, bl<zko na temetov nam bulo. Nw bulo Pali~, lwbo varo{, yk co teraz.

Buli zme hudobni, ta {e mu{elo }rabac. Y bula najstar{a ta lwm gajd, gajd, gajd. [a hodzela som do {koli, tri klasi som zakon~ela, a vec na polqo, ta. Ked {e nw budze{ u~ic, ta na polqo... Nw mogla som, tak mi ~e`-ko {kola i{la.

Na polx som robela {icko co som mogla. ^im som mogla porisko v`ac do rukoh, {erp, kosir, `ac konopi, kopa~i zberac... [icko som robela, barz zme robeli, bo zme buli hudobni. Nw mal ocec an< brazdu `emi, ta y v{e z ocom, bo y najstar{a. Brat, tricec piyte }odi{te, hlapec, ta von nw scel barz posluhac, odnyl {e, a y taka bula `e budzem robic, ta som zoz ocom v{e, v{adzi. U hl<ve vec zme spali, ked zme lamali na Bregu kuku-ricu z risu. Z risu, to tak trinaste. Dvanaste, ko{ar, gromadka. Zna~i, ke-lqo bulo gromadki, ta trinasta na{a. Lwbo dvanasta, u` yk bulo. A mu{elo {e i|e virubac, zvyzac i podzvignuc do kopki... Nw kopali zme. Lwm ked pri{lo lamanw, ta ka`di trinasti ko{ar, alw {e mu{elo virubac i zlo-`ic do kopki, i virucac, i|e i }azdovi do prikolici porucac, bo pri{ol sam z ko~om.

Mali zme hi`u. Na gevtim koncu dze odpad. Mi`o [tran}arov teraz ma totu hi`u. Mala hi`a.

Ga, radovala som {e ked buli velqki {veta. Tedi {i wdla kelqo {i scela. I ked {e zaklalo. A drugi raz bulo odredzene, htori falatok tvoj... X{ka kurova z mesa, a u ti`nx lwm kromplqova bula. Take bulo, hudobni zme buli. Varela mac i u ti`nx, alw take, varela cesta, nw tak `e zme buli gladni, alw ~e`ko bulo, barz bulo ~e`ko.

Na polqo zme no{eli taku slan<nu yk pejc palqci. Yk da zme z midla rezali. Na palwc. I n<~ }u slan<ni, hlwba zme mali lwm... N<~ nw bulo vecej. A ve~ar litru mlwka zme z ocom `edli i spac. Tam dze zme robeli u }azdi ta zme sebe kupovali mlwka, lwbo nam daval, nw setym {e u` yk to bulo. To nw teraz, gej, to davno.

179

A ked na polqo vivezol nas }azda na ko~u, ta zme tam buli dok zme nw vilamali, lwbo od pondzelku, ta do soboti. U hl<ve na slami zme spali. Ta n<yk nw bulo. Duma{ `e zme {e kupali? [a, ked zme pri{li domu, vecka zme {e okupali, u Ceglyri, u dol<ni, u lavore, u kupa~ki na dvo-re, {a u` yk bulo. A mi, yk `eni...

ta n<yk, duma{ `e buli toti lepl<vi. U{ita. U{ita renda, ta ci odarlo nogu. [a, yk bulo... Skrivaj, ta previvaj {e, ta. Nw znam co{ka `e yk to bulo. [a, u` som mogla mac, ked som zaver{ela treci razred. Y to zato v~as mala. I vecka, dlugo me trimalo. Y to nw mala yk `e prelazne, y nw bula an< hora an< n<~. N<hto nam o tim nw pripovedal, to {e o tim nw be{edovalo. Pajta{ki, dziv~ata medzi sobu be{edovali `e: – Ga, ti u` ma{? Nw pravda `e nw ma{! Tak zme {e u }azdin< zgvaryli: – Ga, nw pravda `e nw ma{, ti ci}an<{! To {e krilo. To {e nw be{edovalo yk teraz. To bula ganqba. Teraz ked za~nw takoj u` gutori `e budze mac bebu. Ta dze, u` ked som {e odala, ta i y lwm mala dzeci, gej, alw n<}da z maceru zme tak nw be{edovi. N<}da. Tak bulo. Wdna drugej, pajta{ki radzeli yk ma polo`ic rendu. A ked mac vidzela `e co zo mnu, nw gutorela n<~, nw gutorela an< y maceri, ta tak pre{lo. Gej, to {e nw be{edovalo, voob|e, n<~ o tim. Nw obavescovala vona mnw an< o sebe. A vec, ked {e trebalo poumivac, lwbo co, ta skric {e dze{ka. Skric {e, {a do dol<ni, ta kupac {e. [a, i zo{merdzelo {e i bulo {ickogo. Alw zme {e nw zara`eli. Nw, nw. Taki zme buli zdravi, slava Bogu.

Yk sce {e dziv~eli?

– To bulo ked Rusi pri{li. Y nw znam co{ka `e htori rok. U` y bula dakus dzivka, alw mac nadumala `e me nw pu|i, bo {e bala za mnw, bo u` dahto bul taki `e ukva~el daco, `e {e daco deselo. Nadumala: – Nw pojdze{! Ta som vecka nw po{la... Y u` bula tedi dzivka {esnacro~na. Ga, najgor{a. Ta nadumala `e me nw

pu|i, bo tam Rusi. Ta vecka som, gat, nw po{la. To {e macer mu{elo sluhac, nw tak yk teraz: prez oblak sceknw, lwbo prez oblak frawra pu|i. A

180

tedi nw. Scekali zme od hlapcoh, ta zme {e {meyli `e scekli zme od n<h. Ta na~ mi frawra?

Bula y i u horu, i {pivala som. Ked som mala lwm take das {esnac roki na po~atku. I hodzeli zme na strani. Nw dlugo y to tam bula. [pivalo {e, gej, u horu.

Per{e lwm do }azdin< som hodzela. Gat, prez `imu {e hodzelo ka`di ve~ar. A vlwce po dra`e zme {e oganyli, hodzeli bavic pred pajta{koh, teraz pred totu pajta{ku, a drugi raz pred drugu pajta{ku, pred nas, bo zme buli dosc na krax, ta nw tak barz zme hodzeli na varo{. Nw vwdnak zme {e baveli. Buli zme podzelwni. Y mam i teraz pajta{ki, a wst co u` i umarli, co buli bogat{i.

]azdovski dzivki {e nw odavali za hudobnih, a }azdovski le}inw {e nw `enwli zoz hudobnima. Alw {e dru`eli zoz n<ma. U }azdin< buli i bogat{i i hudobnwj{i.

Taki, yki bulo. Tota }eneraciy moy, dvacec osme, dvacec dzevyte, dahto bul, dumam, i triceti rok, tri roki zme buli dziv~ata. Nw bulo nas velqo. Ozda das petnac. Mi buli najmen{i, vec buli vek{i, vec i|e vek{i. [tiri }eneraci< buli. Z wdnogo krax zme buli pajta{ki, ta vecka toti dziv~ata, to buli na{o, hto {e pridru`el. Zberali zme {e, yk da povem zoz Ci}la{ora, Zbegnqova, Pa`ici, Makovskogo {ora, Velqkogo {ora; to u` buli velqko{orski, mi buli cigla{orski. A toti Budy~anw, a toti Kurta{orci, a toti tak, zna{, valal na {tiri ~asci bul podzelwni. Mi buli ci}la{orski...

Hodzeli zme do kar~mi, mi buli najmen{i. Vecka bulo vek{i, vec bulo i|e vek{i. A toti {tvarti, vec u` ked ih nwstalo, ta i{li }u men{im. Ka`de mal svojo pajta{ki. Ka`da }eneraciy mala svojo kolo. [tiri kola. Tak zme u kolw {e trimali. A vecka zme {e pomi{ali ked zme tan-covali, {icki. [icki ci}la{orski zme do wdnej kar~mi i{li. [icki {tiri }eneraci< do wdnej, yk galu{ki nas bulo. A Velqko{orci i{li do drugej kar~mi. Velqko{orci i{li do Mirony, lwbo, yk {e to teraz vola Menza, a povedzme, bula i [tran}arka. Znala som mox rovenq dziv~ata zoz drugih ~ascoh valala. Poznali zme {e, a vec zme {icki do Menzi hodzeli. To bulo u` tak u vojni, i po vojni. Vec zme {e u` {icki pomi{ali, ta zme tu do Mirony hodzeli do kar~mi. Vec zme buli tam na gromadi. Tedi u` i hlapci velqo tam ostali, 1927. }odi{te, u vojni, na Bolmanu, ta nw mali zme u` tak pajta{oh, svoj rovenq. Na{o nw po{li hlapci. Na{ rok lwm 1928. po{ol, 1927. rok po{li ostatn<, a gevti vec mlad{i toti u` ostali.

Ked zme {e tam shodzeli ta bulo... i bili {e. Ga, odn<mali, lwbo dziv-~ata lwbo co, ta zme i mi dziv~ata be`ali. I mi {e mi{ali. Hlapci

181

be`ali z latkami `e bic {e, a i mi be`ali ta zme kri~ali `e: – Velqko-{orci {ikac. I mi vikrikovali, a ked gevti navalwli, a mi per{i be`ali. Latki poodvalqovali tam u ul<~ki Ci}la{orskej, co vihodzi na Makovski {or, zoz Xgikovogo plota, ta buhac Velqko{orcoh. A mi nazad-ku tak i{li, za n<ma, ta zme kri~ali. Tak zme ih prezdzivali. Toto som zapametala. Ta take to bulo. Nw lxbela som an< hodzic. I ked som bula dzivka, ta tak yk buli rajoni, zadru`ni {atri, ta y bula doma v{e. Mac i ocec po{li, a y bula doma. Y lxbela samotx v{e, pora<c, robic toto, a tak y nw lxbela lov}ozovac, hodzic.

A najlwp{i le}inw buli }azdovo le}inw. Toti co buli bogat{i. Toti co mali penw`. A tot co bul slu`ka, ta von bul mirnwj{i. Ga, bulo i takih slavnih, bulo htori znal tancovac. Bo, znali hlapci tancovac dawden. Ta, n<~ mi pri hlapcoh tedi nw cenwli, v{e zme {e lwm pozbivali do {tredku, da me an< wden nw porve. Tak nas na tanwc volali. Hlapci stali u Mirony, od tih dzveroh od gudacoh {e hpali, a vecka porvali. Lwbo bi dziv~ata patreli na n<h. Y nw patrela na n<h. Y tak gvarela: – Ko vas {mir}la! A von porval za suknx.

A, mali zme pasovo sukn<. I teraz mam toti {mati, od celovej do ~arnej, {icki. Kupeli mi. Trebalo mac {orikasti, ta po osemdze{at, to-ti yk co teraz ked pravy no{nx. Mala som vecej farbarski. Bo, gat, mu{e-lo {e menyc, i gevti cerkovni, na tanwc, vecka, lwbo Kirbaj pri{ol, lwbo Velqka noc. Na Velqku noc {e kupovala sukny nova. Mu{ela buc na Velqku noc nova sukny i vecka som mala das pejc bili, zakrohmalwni, a to take bulo posciskane `e strah bo`i. Co`e to teraz oblw~ic {e.

Prez robotni dzenq zme no{eli suknx. ^i tam bula dawdna pospodku, nw znam. Pasovo zme mali, nw bulo po gore sukn<. Pospodku buli ko{ul<. Ko-{uly bula taka prej}a, yk teraz, da povem, trudni~ka, lwbo taki ko{ul<, wdnostavni zme mali. A }a~ici nw bulo. Ma yki }a~ici? A` som i dzivka bula, i ked som {e odala, nw mala som }a~ici. Teraz ked {e dzecko narodzi ta u }a~oh. Ta dulo. [a zna`e dulo. I ked {e spakuw, i ked treba {e spako-vac daco, ta nw mo` bulo. Ked ulo`ak, ta remenq kolo pasa, tak yk vojnik. Pomedzi nogi, zoz svowj roboti platna {e u{iw, ta starogo da~ogo {e u{ilo, ta. U starim daykim lavore {e mo~elo tam da}dze za plotom, nw pametam ba{ {icko. Tak bulo. Nw bulo toto fine co reklami{u ka`di dzenq. V{e go reklami{u. Ta co reklami{ece? Co`e to teraz, toto teraz?

Yki bul va{ mal`enski `ivot? – [a, y zato dlugo bula dzivka. Dvacec wden i pol roka som mala. To za

Kerestur bulo velqo. Tak `e mnw mac naganyla {e odac, a y {e nw scela odac. V{e gvarim `e da me Ci}an Danil pital i za nqgo bi me dala, da wj

182

zidzem z karku bo som bula najstar{a, za mnu buli trojo! Ga, brat bul odo mnw lwm dva roki, no ta me mac v{e naganyla, naganyla, a y v{e nw i nw... Mala som le}inqoh, zna`e, takih som mala le}inqoh yk i y bula, ta som sebe dumala: – Yk `e to treba zoz n<m `ic i lwgnuc ked go nw scem? Ta som za n<h nw scela. Ta ked me pitali, a y okon~ela tak `e som gvrela `e {e nw odam i|e. Ta ked mac doznala, pila y kafu, an< {e nw pila tedi kafa bez cukru, a y zamkla kapurku na le}iny. Gvari: – Idz odomknuc. Mlodi durka! A y {e nw scem yvic. Pita~ka bula. [a poslal `enu `e: – Idzce x pitac ~i {e oda za mnw! To take lwm bulo, nw tak yk teraz, u dogvarki. Take. Ta som zamkla. Nw znali zme n<~, pri{la wdnostavno, tak, bez poradi daykej, lwm tak. Vona go, `ena, nagvarela `e lwm naj pridze ta mi {e poradzime: – Ta zosce{ ti jogo. A y gvarela `e naj nw idze. Alw, mi zamkli kapurku i po{ol mlodi nazad.

A mojogo mu`a som co{ka scela. Tak y sebe zdumala, budze vona mnw naganyc, {a pridze dayki, da go dakus lwm scem, dakus, vecka {e odam. A ked go n<~ nw scem yk `e {e odam? Yk `e mu budzem preba~ovac co{kalq, bo to taki `ivot, nw? V{e daco. To nw cali `ivot medu. Lwm kus.

Nw, nw dumala y sebe `e to ba{ tak budze. Bo, mi take nw mali u rodze yke som y mala. Moj ocec nw lxbel pic. Bulo yk treba. Toto, gat, in{ak calkom. Ta vec, lwg~ej{e som preba~ela, bo som go scela, ta. Taki bul, oblwsni, znal kra{nw be{edovac. Znal i kra{nw, alw znal i bridko. Gej, gej, go~ mi i ci}anwl, alw znal kra{nw be{edovac. Tedi kra{nw be{edoval ked mu trebalo dinari, lwbo daco. Nw znam co, krasne slovo mal, gat. Tak vecka, ta y i tedi nw barz scela, i vadzeli zme {e bo y tak nw trimala do togo. Nw znala som yk to dahto oblwsni. Yk gvary, oblwsne celw dva kravi cicka, a druge an< wdnu. Laskave dva. Ta tak i y bula taka, yko{ nw znala som ci to. Mac jogo pri{la vecka me pitac: – Ga povedz! A y ~utim. Ga povedz, pojdze{ ~i nw? A y ~utim. A vona gvari: – Pojdze{? A y: – Gej! To bulo {icko. I gotove bulo.

Buli zme zaru~eni, nw dlugo. Od `imi, ta do Velqkej noci. Po Velqkej noci zme {e pobrali. Von prihodzel po mnw na tanwc na bici}li, pe{o zme po{li i pri{li, a von vec na bici}li nazad domu. To dalwko pe{o bulo. Ked prihodzel a y u` ~ekala oblw~ena. I vec zme po{li na i}ranku. Tancoval zo mnu, alw i z drugima tancoval zato. [a, y mala pajta{ki, v{e zato barz z nami dru`tvoval, velqo. V{e bul tak vecej kolo nas. Pa po{ol }u pajta{om, }u hlapcom. [a, to voni i cu}ali. Duma{ `e ba{ lwm tan-covali? Cu}ali ta. A mi dziv~ata u kolw zme {e tam radzeli. Nw pripo-vedali zme, bo nw mo` pred drugima gutoric. Ciho! Co y znam, u` nw mo`em pametac, yko{ik dok von `il {icko som pametala, a teraz som zoz glavi {icko u` virucela. N<~ u` nw mam u tej glavi...

183

1950. roku som {e odala. To buli ~e`ki roki za `ivot. Barz ~e`ki. Znam `e tedi cidulki rucal d<do Matis. Ta zme po{li, ta zme }rabali, ta da do-biwm na dayki falat platna, ta som dobila na bluznu. U stvari, dobila som na dva bluzni, ozda dva falati, po dva meteri platna. Take bulo. [a, nw mala som an< svoj kabat. Tak me mac nagvaryla na wdnogo, da {e odam: – Odaj {e ta ci kupim i kabat. A y gvarim: – Nw scem an< jogo, an< kabat, odajce vi {e za nqgo. Y odpovedala, y u` bula sedemnac, osemnacro~na. Y u` znala, u` som sebe dumala `e to budze, gat, u` calkom in{ak.

Y lxbela buc u jogo rodi~oh. Preto `e von lxbel {e napic, a vec barz }adni obi~aj mal. Voni }u mnw pristavali, voni me tak lxbeli, sceli, co y znam.

Ta i tedi i|e ked zme hodzeli ta i tedi {e naripal, alw y, gat, yk da povem, nw vidal {e, nw vidno bulo, bo bul alkogoli~ar, to nw tak yk ked dahto nw piw, ta ked {e napiw ta to vidno takoj. Ga, v{e zme {e sperdali ta... Calogo `ivota zme {e sperdali. Alw, gat, yk da ci povem, ked sce{ ta vecka lwg~ej{e preba~i{.

Mali zme okreme, u komori zme spali ked zme buli mladi. A vecka nam dali do priklwta da {pime, a dzeci z n<ma spali u zadnwj hi`i, a predny hi`a to bula ~ista. Nw bulo n<~ toto po `emi, to bula `em, trebalo zabilqovac `em zoz ~utakom, ta.

O dze{ec me{aci {e mi Slava narodzela, takoj... Vec von po{ol do vojski, 1951. roku vw{en<, a vona {e u februaru narodzela, tak `e vona bula manda. Dvacec me{aci, ~i dvacec wden, bul u vojski. Daco spu|eli, me{ac, ~i dva. Bo nw bulo dva roki.

U porodili{tu som {e porodzela, mi taki u` buli, savremeni. Sedem dn<, do ti`ny {e tam bulo. Do porodili|a {e i{lo i no{elo {e zoz domu wsc. Babica obihodzela i goru~ku merala... U`, kogo `e som mala, Vladu, ozdalq, po{la som domu, a tam zme bivali na koncu. Nw scel tot moj, an< jogo macer, an< mox macer, bo bulo {alwne. Ta vecka, co`e budzem, na rano budze krescini, a tam na koncu, to nw bula kalderma, draga, ta bulo prahu, ta trebalo pora<c ked na rano budu krescic. Ta som {e pohorela, upalu som dobila. Zodnuka {icko upala. No, volali zme Papynku, pri{ol von, vadzi {e...

Ga, to {e takoj krescelo, o tidzenq. No ta som {e pohorela, vecka dohtor napisal l<ki taki i taki, i enekcix mi dal. Ga, idze von, tot moj, l<ki vinyc. Po{ol, alw nw vinyl, bo n<bi nas nw bulo ked durkal, a nw po{ol vinyc bo nw bulo dinari. To {e za penw`i kupovalo tedi. No, alw enekciy mi pomogla i `imni rendi... Mac moy tedi vec pri{la ked som {e u` pohorela. Tedi u` po{ol macer volac ked u` nwdobre daco. [a, von spal bo {e napil, a y robela. Pri{ol di`d`, a konopi napresceral `e ih

184

budze trec, ta nw tar. Ga, be`im ta ih pozberam, da nw zmoknx. Kri~im: – Konopi! Presluhal, ta nw po{ol. Zna{ ked {e ~lovek napiw, ta vecka nw dzba n<za~, ta gotove...

Y u n<h zoz dzeckom bula, ta som u zadru}i hodzela robic, ta mac merkovala na dzecko, a y hodzela. Tedi velqo pajta{ki do Zadru}i hodzeli. [icki buli poodavani.

I co som zarobela to buli mojo dinari. Dali mi da y sebe dinari }azduwm. Mnw mac odala zoz wdnu poscelx, ta som kupela kredenc, orman som mala, ta vec karscel<, ta stol, bo som nw dobila, yk to teraz. [a, buli hudobni, ta mi mac dala poscelq i orman. Toto som {icko mala, i zaglavki i perinu zme mali. Dala nam mac {icko. [mati som mala dosc i tak... No ta som {e sama lapala dok von bul u vojski, a y nakupela i stol i karscel<, kredenc, orman som stari kupela ta som go dala Gricovi prerobic, i stol mi spravel i tak... Barz bulo ~e`ko. Mala som {vinx, staru pra{a~ku, jogo ocec {e ce{el `e yk y vodzim rahunku o nwj.

Jogo mnw po~itovali `e som ~uvala i robela, ta som mala, ta nw brali odo mnw. Alw co`e, von bul u vojski, ta wden pak ked priyl napisal `e: – Dobil som i barz som {e zradoval. Ked druge, ta u` napisal: – Po{l< mi! To tak bulo furt, za toti me{aci. Ta som gat, vecka rihtala. To bulo velq-ki tro{ak tedi. Mala som, nazberala y sebe penw`i. Hodzela som na normu robic. I zadu`enw som mala, ta dok dahto nw pri{ol na polqo, a y dva raz obi{la, a vec som bula z tima co nw buli na zadu`enx. Dobila som lanc, golqt wden, to bula oku~nica, to bulo mojo i y to mala okopac. Tak nam dzelwli, tim robotn<com, {ickim. Voni nam posadzeli i od~itali nam, odmerali: to budze tvojo i to {e ma porobic. Toto y porobela. Vecka na normu. Vec som i{la na nadn<cu. Ka`di dzenq som i{la na nadn<cu. Bo, gat, co`e to pojsc mladim? Ta do torbi slan<nki, ta {kvaro~ka, ta ma~anka. Ta to take bulo. Tedi tak bulo. ^e`ko. Nw, nw bulo tak yk teraz. Teraz lwm hto ma penw`i mo`e {icko kupic!

Pejdze{at per{ogo po{ol, ta gat vec 1954. i ...56. roku som mala, per{e dziv~e, vec hlapca. Nw scela som vecej dzeci. Pri takomu ~lovekovi nw trebalo gromadu dzeci. Ked lxbel popic, potro{ic.

Ga... ~uvali {e `eni. Y nw znam yk {e ~uvalo. Co{ka nw pametam yk to bulo. [a, yk {e udeselo, ta tak bulo, ta. Ked nw trebalo, ta gajd zoz n<m, ta. Babica, Xlka na{a, otverala. V{el<yk, bulo ~e`ko. Otvorela i vono po{lo. Nw bulo dayki nwpriwmnosci. Majstor vona `ena bula. Umarla u` i vona. To {e tam i{lo do porodili{ta, vona tam robela. Zaplacelo {e, ta okon~ela ta. Ta po{lo, ta gajd, dalwj. Nw bulo pod anestezix, normalne. Nw bolwlo, n<~ nw bulo, ked na vreme {e po{lo. Takoj na po~atku, {ejsc ti`n< ked {i osetela `e nw ma{, zna{ `e gotove. Skorej, ~im skorej, ta

185

lwp{e. Nw bula y bogzna kelqo raz, bo zato merkoval, alw zato, gat, udesi {e. Mi {e nw znali tak ~uvac yk voni teraz to znax. To teraz in{ak, a tedi nw bulo. Co y znam.

U obiscu per{a nwvesta bula andy i ba~i Mihal. Malo vona bula u <h obiscu, bo vona {e nw skladala z n<ma n<}da. I mi buli dakus, a vec zme po{li na sala{, sala{ robic na trece, ~i yk to bulo. Nw pametam. Slava ostala tu do {koli da hodzi.

Po{li zme na sala{, a ked zme pri{li zoz sala{u, vecka nam kupeli hi`u, ocec. Predal hi`u na Velqkim {ore, ta kupel tu, ta im podzelwl po 400 dinari. Ta zme kupeli hi`u. ^i zme mali dayki penw` i mi, kelqo tota hi`a bula, nw setym {e u`, ta zme vec u` buli oba{ka. Hi`a bula na koncu, ma x Onder i teraz, na Kanalskej, tam na uglw, na Kurtim {ore, tam zme bivali par roki, a vec za{ zme nazad tam po{li, co{ka zme {e selykali... A vecka tu nabili totu hi`u. To <h porta bula, ta. [vekor pomagali, gej. Von sposobni ~lovek. Dal mu portu, ta vecka molqba bula, u` tedi von mal hlopoh co nabivali. To {e robelo tak tedi.

N<}da nw znam `e htorogo roku zme tu pri{li. Melana pameta. Vlado hodzel ozda do per{ej, ~i vona do per{ej, vona to to~no zna `e htorogo roku zme tu pri{li. I|e to {e tak nabivalo, virezalo {e dziru ked {e uhodzelo tam nuka... Trougelqn<k, gej, ta nuka. A vona i|e pameta `e som gvarela, `e y nw pojdzem per{a. Bo som sluhala `e hto per{i vojdze, ta per{i umre, ta som nw scela per{a nuka. Ta som jogo drilwla naj idze, i vidzi{ `e pravda, ked von per{i umar, a y ostala. Y tedi gvarela: – Gajde ti napredok, y nw idzem napredok, bo y {e bo<m. Y ci}anwla `e {e bo<m. A nw bala som {e, lwm som znala `e ~om. @e to tak gvareli, `e to tak. Co y znam ~i to ba{ tak {e mu{i udesic, a ba{ tak {e udeselo.

Ked po~ali {icki trojo do {koli: wdno, pa druge, pa trece, {icki trojo, pa da vidzi{. Bulo ~e`ko, barz bulo ~e`ko. Duma{ `e bulo vidumovane nw znam ci co? [a, mali, nw hodzeli goli, palw nia, tam {icki trojo, na-slikovani. Dok buli mali, y i{la na tar}ovinu, mogla som na ka`de velqke {veto ih ponovic. [estra jogo, nina Mesarova me nagnala. Vona me nagvarela. N<~, gvari: – Lapaj kuri, oberac, i do Novogo Sadu na piyc. Do Kamen<ci, zapravo. Vidzela `e mi, `e nam ~e`ko `ic. Y nw nau~ela od nqogo `e: – Daj mi! Alw znal von pitac odo mnw, bo y v{e mala. Y cagala y}od voli co cagax ~e`ko. Bo gvari, n<}da nw robela, n<~ n<}da. Lwm da ti toto zrobela: na sebe obe{ela pejdze{at kili, ta mi wdna gvarela `e: – Co`e {i tak shudla? Ga, reku: – Obe{ i ti pejdze{at kili na sebe. Nw gvarim, ~i bulo ba{ pejdze{at, ~i {teracec, lwm velqku torbu mesa, kuri oberani, ko{arku vajca, tristo, pa nw znam kelqo sira, pa nw znam co nw bulo. Nakupela som {icko co som no{ela. Ta do Kamen<ci som no{ela.

186

Pri{li zme raz do Novogo Sadu, z vajcami, moj me odvedol, ta mi gva-ri: – Patq kadzi idze{, bo drugi raz sama pridze{. No gajd, dobre, patrim kadzi idzem, a to beo}radski, co tedi Ivan vo`el, avtobus. Idzem y zoz Temerinskej na Ribnu piycu. Obterhovana, a {n<g, malo co, nw povem `e do kolwna, alw ~e`ko. Ka`dej drugej osobi {e pitam: – W l' daleko Ribna, w l' ovamo treba da idem? A {icki mi gvary: – Samo pravo! I do{la y na tot piyc, sama. Po cme, bo to rano bulo v~as ked v`ime, i|e na {ejsc godzin cma. Mu~ela y {e, vecka {e lapela do Kamen<ci ta som tam. Ga, i tam piyc bul. Tam najlwp{e i{lo, tam nw bulo inspekci<, i pe~acovac, i co y znam. Tam nam bulo z}odnw, u nini zme spali. Y roki hodzela. Popre-dalo {e. Co {e nw predalo, ta do Novogo Sadu, gajd, co skorej, ta zme popredali. U Novim Sadu zme predali. Bo, bulo i z Kocura dva, tri, upo-znali zme {e, mi co take robeli, co mali takih hlopoh, co mu{eli torbi cagac. Bo lwm toto ce spa{ava, mu{i{ {e }rabac za dayku robotu. Bo, nw mo`e{ `ic in{ak. Y nw znam an< kelqo roki y an< nw poludnqovala doma, a zoz Kuli pe{o, bo gajziban ked pri{ol na pol godzini, nw ma{ n<~! Domu, pe{o, popod ygodi, z Kuli. Tak bulo, ~e`ko, ta.

Mala som furt dinari. Vecka som mala vecej dinari, ta som nw znala co, a ocec gvari: – Na kn<`o~ku! A y gvarim: – Ga yk `e, ocec, dam, ked najdze ta {e budze zo mnu vadzic, budze dumac `e nw znam yk y zarobela toti penw`i? Ga dalo {e zarobic, barz {e dalo zarobic. To dahto duma `e tar-}ovkiny, ta `e voni nw{orovi. Ma be`i, duma{ `e nwt psoh na ka`dim uglw... Bulo, zna`e bulo. Alw y v{e: – Nw, odbi od {atra! Bo zme buli mlad-{i, ta zme buli in{aki, a takih v{e wst, v{e {e taki najdu. Ocec mi, ~i von mi otvorel kn<`o~ku, ta u oca stala, ta som sebe skladala. Mala som dinari zato. Y nw znala tro{ic. Vecka prepadlo. Mala som vecej kn<`o~-ki, nazberala som kra{nw, i teraz mam staru {tednx, co tedi som, a i poznwj{e, i|e nazberala. ^e`ko bulo, alw dobre pre{lo, lwm naj {e nw vraca, yk mac gvari, toto co bulo.

Zoz n<m zme n<}dze nw hodzeli. N<}dze. Raz na balu zme buli, ta zme {e povadzeli ta vecej zme nw po{li. Von v{e bul piyni z dzecmi, ta {e vadzeli. Vareli voni, rihtali, a von pri{ol ta bulo {icko, yk bulo, mo`ebuc ih i rozpla{el, nw znam, lwm da y tu bula vadzeli bizme {e tu na gromadi. [a najvek{e nw|esce, nwmirni `ivot. Co`e to takim `ic... Al-kogoli~ar, yk gvarel na televizore, i|e dvojo un<|uw. Lyrmal, zna`e, ked sebe na Vil<x kolbasi pra`el, nw? A y ribu rihtam. @ilet som mu pri-nwsla i dala som mu, a von lyrma: – @ilet {i mi nw kupela! I {piva~e u` treba da pridu, a u nas nw{or. Ga da. A tu zme u` buli. A u` ked ostarel, ta bulo lwp{e, daku|i~ko. Bulo {alwne, take `e strah.

187

Bul zato dakus lxbomorni, ga bula som nw{orova, go~ som i {orova bula. Zna{ yk to, ked ~lovek, ked von taki, ta duma `e to {icki taki. A von bul, zna`e, v{el<yki. Bul v{el<yki, po{ol v{adzi, ta. Lwm `e {e y nw bala od nqogo, y go i plysla. Mac gvari: – ^om `e go biw{? Gvarim: – Ciho budzce, nw mi{ajce {e. Ked mi daco poved, a y plxs. Y taka dakus {mela, {vidka, zna{. Nw vracel mi, n<}da mi nw vracel, alw som mu zrezala spak ruki. Ked da}dze za}lavel, a y mu gvarim: – Pakuj {e odkadz {i i pri{ol! Nw treba ce tu, budz tam dze {i bul i potalq. A, znala y dze von za}lavel, vojdze do uha fri{ko, bayko `e som znala ked som go u frawrki na{la. I{la som najsc go. Gej. Nw scel visc vonka, an< {e nw ozval. Ked pri{ol domu, alw vecka bral. Nw pojdze vecej, nw pojdze, a vec po{ol, dok prilika mu vipadla, ta vec znova. Ta tak bulo. Co mo`e{ ked to take, ta take.

Dumala som {e rozisc. Scela som go na wden zavod ohabic, ta pojsc do Nwmeckej, alw veckalq, sanovala som dzeci, bo mi mac gvarela: – Tebe scem, a dzeci nw scem. Yk ohabic tu dzeci zoz n<m? Sanovala som ih ta som zato nw po{la. Lwp{e da som po{la ta bi som sebe penzix zarobela, i zarobela bi som sebe i dinari. ]u Slavi som mogla pojsc bo, radzeli mi {e dva prej} pisma, alw, vecka som nw, ta. Y to taka, preba~l<va, zna{, yk co gvari horoskop: brzo se nalxti, a odmah se povrati. Y devica, a von tot per{i... ovan. Ked po~nw o horoskopu, ta w per{i.

[a, Slava po{la, tu nw bulo zoz nx bri}i. Ked mala 18 roki. Vec toti dvojo ostali, tu {e {ulqkali, tak zme yko{ik, i voni i{li robic, zarobic sebe dinari. Vlado i Melana, i y, ta. Drilyla som, alw vec, ked buli u` velqki, ta som nw star~ela. Melana mi velqo pomagala. Hodzela i vona na piyci yk Slava po{la. Zarabyla, oblwkala sebe sama. I Vlado tak isto, vecka u` bulo lwg~ej{e. Ka`de mal svoj dinar, ta. Ked u` buli vek{i. Ale dok buli taki yk tam na tej sliki, ta najgor{e. Mali, {icki tak, yk }aradi~i.

Dzeci som sanovala, `e da ih nw ohabym. Ked mac gvarela: – Tebe scem, a dzeci nw scem. I gonwla som go nw raz, i ohabela som raz, a vec som {e vracela. Viselwla som wdnu noc, ked go nw bulo doma. Pri{ol po mnw, ta som vecka, yko{ik, y to taka, preba~l<va, nw znam, nw znam `e ~om som {e vracela, alw... krasne slovo mal. Go~ {e i vadzel, n<}da mi nw gvarel: Levono, ked {e gn<val, lwbo ked som mu nw dala penw`i, lwbo co. Lwm tak, Levon, me volal, Levon, toto take, take mal, tepal, tepal...A ked bul trezbi banoval, ga, `e nw budze vecej. V{e toto. Nw budze{, do per{ej priliki! Ked po{ol do valalu ta za{ iste. A v{e po{ol do valalu. Mal motorku, ta gonwl v{e totu motorku. Na rumenwc. [a tak robel `e strah bo`i. Robel, ma~kal {e, toto go i zredzelo, prostata i ~ereva. Na ~erevoh mal, per{e go operisali, za wden rok dva raz. Ta tak i zaver{el. Mogol `ic i|e. [ejdze{at dzevec roki mal.

188

Von v{e po~inal daco, a n<}da nw zaver{el. Take yk, nw znam dze som sluhala na televizi<, zapo~al, a nw zaver{el... Ga, za togo be{edux, za trunara, `e von v{e po~nw, nw ma zarobku, v{el<yk u nqgo vidze i v{e mu nw uspe robota... Ta tak i mi. Ga, yko{ik zme sklwpali totu hi`ku. Ked zme toto dze som teraz, praveli, nw tak davno, u ostatn< minut, yk pejc do dvanac, gvarim, bo da zme to nw mali ta bizme {e sciskali. To ked pri{li dzeci cesne bulo. Toto teraz kuhny i kupatilo, i {pajz, i {icko tu.

A buli sce hori? – Nw, nw. Nw bula som hora. Nw, y i u pologu takoj stavala i hodzela i nw

bula som n<}da hora. Bula som a` teraz, ked som {e pohorela na {erco. Teraz, das tri roki nazad. Palw miso~ka z l<kami! Na l<koh som furt.

A tedi, ked mi dohtor gvarel, pred dze{ec rokami, ked {e y pohorela na {erco, bula som na dva zavodi barz hora, dumala som `e pojdzem, a moj pora<, luftira me, a y pri oblaku {pim, na Kra~un, yk da som i{la na kabel nuka. Tak me luftiral. Zna{ ked ~lovek nervozni, ked `ena n<~ nw mo`e, ked w hora, ked wj treba slu`ic. A gat, von nw bul n<}da hori. Lwm ked {e napil. Kelqo raz som go z yrku cagala, i motorku i jogo z dwplovami. A von lyrma! Za kormanq uvyzovala, za kormanq. Vnoci, zna{, ta n<hto nw vidzel. Bo `e po{ol kolo moscika, ga vecka nw bul piyni, gej?! Nw zlamal an< nogu, an< n<~. A na suhej `emi mo`em povesc `e zlamal. Spadnul, ta zlamal nogu. Zoz {ipkami i po{ol. Dva nogi lamal za wden rok. I|e rok nw pre{ol, von u` drugi raz. Raz vignal na nqgo kombi. Y idzem, ponaglym, a i von ponagly. To bul va{ar. Namiryc von ponaglyl, von nw dal naj {vin< karmim, bo y nw znam. To y nw mala. Y nw mala roboti u karmiku dok ocec `il, an< rucac gnoj, an< namiryc, an< lupac kukurici. To jogo robota bula. A ked u` bul hori, a y karmela: – Ga, gibaj da vidzi{ yki su krasni! Nw scel an< patric. Bulo mu nwpravo `e to nw von, alw y karmela, zna{, bulo mu ~e`ko zato. I poklalo {e, i|e `il ta {e poklalo. I vecka, vecej som an< nw trimala. Raz som i|e mala, yk von umar, to brat prinwsol pra{atka taki co na piycu nw mogol predac. Karmela y to, vihovala tak `e strah. Wdno bulo jogo, wdno mojo, bo von prinwsol. A y karmela, {a to tak {e karmelo fri{ko. [icko sce svojo. I statok sce svojo. Tak.

U` nw mo`em tak. I do nas mi u` ~e`ko. U` patrim, ked wden dzenq nw lwgnwm, y telqo mam na rano vistatosci `e ~udo, `e nw biruwm. Mu{im lwgnuc. ^i som nau~ela, alw mu{im. Tak mi dohtor gvarel, Koprivica, `e: – Vi{e odmarati, manw se zamarati! Reku, co mnw von tak duri ked y mo`em. Teraz toto pri{lo co mi gvarel.

189

Zoz ~ogo teraz `iwce? – [a tak, nakerpim {e, v{e idzem na piyc, `ivini trimam, dakus Slava

me pomo`e, da mi vona nw pomo`e nw mogla bim. Vec mam tot lanc `emi, ta som dala pod arendu, ta dobiwm dayki tam penw`i, a Melana mi pridze pomo~i. Reku: – Duma{ ti pora<c prisc? A y wj {iwm kojco. Daj naj x i u{iwm, bo som kruhi platna wj podavala, nw sce ih potro{ic. Bo ked y ci nw po{iwm, budze{ ti placic {iva~ki. Vona nw, nw sce {e an< nau~ic na ma{ini. Y lxbela ma{inu. I teraz x lxbim. Y i v~era malo bi {ila, alw som scela popora<c, po~uhac dakus, i {opu, i {icko.

[iwm ta{ki i sici na bici}li. Tapetare mi dax falatki i Vlado mi da, i dobila som u` z dvoh mestoh. Ta mam, nw mo`em an< po{ic kelqo mam. Dakus dok na{iwm, ta odnw{em }u w{en< na piyc. @eni budu mac bar`ej penw`i, budze papri}a, vec, zna{, lwp{i piyc. Teraz n<yki piyc. A u` mam taki {tiri-pejc ta{ki.

Nw mala y tak n<komu {e ponosovac. [a tak, z dayku pajta{ku... wst pajta{ki, v{e dru`tvo... Y mam pajta{ki pol valala. V{e ka`de me vola i sce. Alw...Ga tu nwt u su{eda tak n<hto. Z maceru zme tak, dakedi, pobe-{edovali. Y ked pojdzem, takoj be{eduwme velqo, gevtogo i togo, i tamtogo. Tak su{ed gvari: – ^lovek i{ol u ma{l<, tamalq i{ol i taki bul vivalyni, piyni, `e hto bi to mogol buc i mi to po}adyme. Mi nw ogvaryme n<~. Bo, Toma|ikova ked pridze do mnw, vona na Xgi~ku, a co vona za mnw vec gutori u Xgi~ki? Vona i za mnw gutori ked za gevtu tu gutori. Mac i y be{eduwme. Ta mi take be{eduwme, `e y dakedi mu{im patric `e y da dobiwm re~. Y mam re~, reku, dobre, teraz u` na mnw {or. Take zgadame... Ked idzem na telefon, pol godzini skorej idzem naj dakus {e napri-povedame. V~era mac bula. V~era rano bula, gej bula sobota, i|e zme nw fri{tikovali, pri{la `e co robim. [a co som robela? Ozda som guski skubala, {a mam rano roboti, v{e.

Mam dva guski i kuri mam, u` teraz {vin< nw, vecej nw. Y an< nw wm {vinqskogo. Nw wdla bi som. Osetela y `e to `ivinske lwg~ej{e. A {vi-nqske, to ~e`ka hrana... Y nw mala n<}da pritisak, tak. Bo to zoz tim pritiskom mo`e buc, yk Irinej gvari: – Od malogo {e nw umera. Od velqkogo, ked ce raz {lo}ira, ta vecka co, vecka n<~, gej? Ba~i, von v{e mal velqki pritisak. Moj brat, co posle mnw, von umar, tricete }odi{te. Bo bul sr~ani bolesnik. A vec Irinej, i von sr~ani bolesnik. [icki zme na {erco buli hori. Mary, {estra, co za Plan~akom, vona {teracec trecogo narodzena, a brat tricec osmogo, ~i dzevytogo, u` nw pametam. V{e take. Ked nas bulo gunder. Izmedx tih buli i|e dvome hlap~ikove. Trojo zme po ocovi na{l<dzeli slabe {erco. Mary, ykba~u, nw ma slabe {erco. Vona bar`ej na macer. Lwm gevtot brat, i y, i tot brat. [a mac `ila,

190

osemdze{at wden rok. Vona lwm {e~era{ bula, velqki {e~era{ bula. Y nw {e~era{.

Co to u tim `ivoce mo`e buc krasne? – Yk wden gvarel, nw bo<m {e umrec, alw sanuwm tot

krasni {vet. I umar zato, bo bul hori, alw nw scel. Nw bo<m {e umrec, alw sanuwm tot krasni {vet. Gej, gej, krasni {vet. Ta to tak, ba{ tak mu{i buc. Macerova pajta{ka {e tak mu~i, mac za nx pripoveda `e gvari: – ^om `e to tak, mi u` stari mu{ime buc i u` nw mo`e-me? Vona u` an< nw idze do cerkvi, tota Miyny. ^om `e to tak napravene `e mi mu{ime buc stari, mu{ime um-rec? Mu{ime, ta! Iznemo}nwmw, iznemo}nwme, nw mo`eme.

Yk da povem, y barz lxbim robic i dumam `e y to mo`em, y prez dzenq sto roboti robim, i dreva rubem, lwm idzem ta co vidzim ta {icko robim. Robim, robim... Trimam kvece, kveca lxbim, zagradu, {a i teraz som mala i krompl< i cibul<, u` vecej in{e nw kladzem, lwm petru{ki, marhvi, take co treba ka`di dzenq, toto pri ruki da budze. A ked nw budze dosc, a y sebe kupim. Co mnw samej treba? Nw raz mi Melana prinw{e wsc. Vona ma hlopoh, ta scu wsc, ta vecka i prinw{e. Zna`e, ked som nw{ka mala od nw-dzel< x{ku, alw u zmar`lyku. Zmarznuta x{ka taka yk da teraz uvarena. Drugu da klqohcim, a totu da odrucim? Ta som {e nawdla...

[icko mam. V`ime zme kupeli zmar`lyk, Mihal to dze{ka u Kuli na-{ol, ozda slovena~ki, toti mali, taki tam nwvelqki, z}odni, bo moj stal tam pod konkom, ~urel. No, vono nw taki w stari i hibni, lwm du}ov zme viruceli z najlonom, toto co ma na wdnim krax. No, obecal mnw wden `e go ve`nw, alw nw idze po nqgo co{ka, ta nw znam co z n<m? U` som Melani ponukala naj sebe go odnw{u, pod {opu, povolax majstra da im go opravi, bo max mandi zmar`lyk, a gat, daraz u` bi klali, a nw max mesta... No ta teraz ~i go odnw{u ~i nw, co y znam. I rajba~ku, gej. Ta dze, yk to bulo skorej! Ked som po~ala rajbac, ta cali dzenq. Rajbac. Bo to na rukoh rajbac. I ruki {e |uhali i nohci, ruki rozkisli... Vecka mi Slava z Nwmeckej prinwsla rajba~ku, nwmecku, od verhu co {e vibera i kladze. No ta vec totu zme kupeli drugu. Mam teraz taku yk spada, yk i {icki.

Zato vol<m spac u gevtih muriskoh nabivanih, bo tam nw goruco. Tu tak goruco spac `e to ~udo. Toto zoz cegloh {icko, to cenki, na ceglu muri, nw tak yk gevti nabivani na sedemdze{at centi, ga da. Zato som tu dakus spala, bo som gevto {orela, zoz kav~u som vino{ela, luftirala. Ulo`ki zoz kav~a zme vinwsli, ta da {e vivetra, visu{a, bo {e ~uw na budx. No ta

191

teraz zme unwsli, ta som ve~ar prave {e odselwla tam. Irinej pri{ol ta gvari: – Sel<ce? Sel<m nuka. No ta tak, a teraz dakus porajbac ta...

Najgor{e bulo dok zme buli mlad{i, dok nw mali zme co nam treba. Dok zme buli mlad{i, tedi velqo trebalo, bo zme buli {icki vwdno, pecero }u stolu, agej, gat bulo ~e`ko. A teraz u`, da to bulo za mladosci, ta dobre bi bulo.

Mu{im povesc, y mo`em yk scem. Kedi scem i stanwm, ked {e mi nw stava nw stanwm. No, nw lw`im y n<}da bo nw sce {e mi stanuc. Ked {e mi stanw y stanwm. Pocagnwm. Bo mac gvari: – Mi do sedem nw stavame. Bome i y nw stavam skorej sedem.

[a i mo<m dzivkom, nwvestom... ~e`ko zato ked, wdno take, druge take. Wdno nwdobre, druge {e lxbi napic. Pa v{adzi pomi{ane, v{adzi wdno lxcke. Melana, vona gat, zato, najvecej mi pomagala. Ked som hora u` pribegnw, u` mi prinwsla wsc, u` hlwb mi no{i, mlwko mi no{i. Dakedi {e i nawm: ta co {e y budzem modl<c. Idzem y sebe na mlwka. Mo`em pojsc. A do valalu nw idzem, cali tidzenq nw idzem, bo gat nw mo`em, do togo mosta ~e`ko mi hodzic, ta zberam sna}i za sobotu i nwdzelx da mo`em pojsc. Sobotu na piyc, nwdzelx do cerkvi i po mo}u~nosci, dakedi na temetov... Nw{ka som bula, bo taka krasna hvily bula, hladne bulo, take `e nw tak goruco, ta som po{la. Ridko idzem na temetov, ta som po{la da vidzim yke zarosnute. Ta bi {oric kolo groba, bo gevta pridze, ta da {e vidzi `e tam hto{ka hodzi.

Kelqo vira bula va`na u va{im `ivoce? – Do cerkvi v{e som hodzela, i lxbela som, i teraz hodzim. Lxbim, i

v{e som lxbela, i|e ked som bula dzivka, i|e tedi ked Timko `il. Lx-bim toto krasne slu`enw, lxbim pojsc, ta. Lxbim cerkvu, finotu totu, krasotu u cerkvi. Doma {e modl<m dakus, po obi~ax, ta. I za ba~ika i|e dakus {e pomodl<m, ta za sebe. Naj mu pomognw mac Bo`a, ked mu treba. Gej, gej, ta hto zna. U tim zme virosli, narodzeni, ta u tim i umreme... A dzeci nw reli}iozni. Ta dze! Nw idu an< do cerkvi. [a palw, sin an< nw vin~ani, Melana vin~ana i svadzbu som napravela, a Vlado nw, lwm u op{tini su povin~ani. I Slava, tota moy, dumam `e voni u Pazovi {e vin~ali, ked {e nw sprevedam. Nw u cerkvi. U op{tini lwm.

Unu~ata mam {escero. U Melani wden, u Slavi dvojo, u Vladu trojo, a {tvero praunuki. Vlado ma u` unukoh. Tri, u`, bo i Tany ma bebu. Pejc raz som u` prababa.

Ked pridu, ta pridu. I Sabina teraz bula dva raz. Reku: – Sabina, kedi pridze{, povedz mi, ta da porihtam poludzenok. A vona gvari: – Ta nw, babo, nw pravce, pridzeme lwm tak vas opatric, na kafu! Ga, dobre ked tak... na sobotu odhodza. Gej. Tam {e i porodzi.

192

Ga, raduwm {e ked pridu. I ~ekam, ~ekam. I opatric pojdzem tih tu, htori {e dax opatrac, a htori {e nw dax ta vecka nw idzem. To nw ka`de sce.

Putovali sce da}dze? – Gej, do ban<, do ban< som hodzela, do Madyrskej, tedi ked som u`

zarabyla. Gej, gej, lxbela som do ban< pojsc. A teraz bim u` nw i{la. Nw i{la bi som, nw sce {e mi, co y znam. Bo<m {e `e {e pohorim. V{e me odbival da nw idzem bo `e {e pohori{. A i Melana gvarela: – Pohorice {e, ta tam umrece, ta budzeme mac bri}u z vami, hodzic po vas. Ta nw idzem n<}dze. Bo, tak na~as, na~as me lapi pritisak yki{, na {erco, ta vec nw znam co zoz sobu.

To dlugo u` nw budze, bo taki umerax, yk y. Taki umerax, palw, teraz co umar mal sedemdze{at osem, Lxbo Kren<cki, a y mam sedemdze{at {tiri, to u` nwt velqo od `ivota, nwt tu u` velqo. To i do osemdze{at ta velqo. Alw, ~lovek vec u` taki ked kolo osemdze{at, slab{i u rozume, a i tak zme u` nw taki yk treba. Zabudzem. Gvarim Mihalovi, `ecovi, mnw bi daco od pametany, ~ula som `e u Nwmeckej wst take. Nw {mem gevtej povesc bo {e budze {meyc, vadzic zo mnu. Wst od pametany yki{. Zabudzem, nw znam, n<~ nw znam, v{e glwdam daco stracene.

Lwg~ej{e, zato nw{kaj{im `enom, lwg~ej{e, zato `e nw roby, motiku nw scu do rukoh, nw kopu. A gat, wst co roby, co sadza papri}u. Moj brat gvari: – Nino, hto mal penw`i ta i teraz ma, a hto nw mal n<}da, tot nw ma n< teraz. Hto robi ta ma, a hto nw robi ta nw ma. A hto lxbi potro{ic, nw lxbi ~uvac, nw ma. Y lxbela ~uvac. Mnw v{e pokojni Hrin gvarel: – Yk to, y do vas n<}da nw idzem dva raz pre radio, televizor. Vi v{e mace penw`i, yk vi }azduwce ked v{e mace penw`i? Mu{i buc na toto co mu{i buc. Teraz scem na rano pojsc porez viplacic, bo nw mo` dozvol<c da velqo mam. Alw, voni to tak po{ory `e tak treba, podzvigli nam {ickim bo treba, ta. Mam tri ezri, daco vecej yk tri ezri, ta som u` dala prej} ezer, i teraz prej} ezer, raz budze menwj yk ezer, ozda. Mu{i {e viplacic, vimiric, y nw mam y}od tot co Gajduk umar, per{e vona umarla, ta vec, trinac ezri rukovinu nw placel, ta vec panocec nw scel hovac. Alw yko{ik po{oreli `e go viplaca, ta vec pri{ol hovac. Per{e, zapravo x, a vec o tidzenq i von {e obe{el, ta vecka i jogo. To {e placi, ka`de sce svojo. Voni za toto {e viu~eli, mi n<za~ {e nw viu~eli, lwm robic. Mu{i{ dac, ta gotove. A mnw co ostanw. I rukovinu placim. I maceri som raz no{ela. Bo mac tedi bula dosc pohorena, ta nw bula si}urna, ocec von to nw kon~i, yk vona gvari, n<}da nw kon~el. Placela som, ka`de svox sce placu ked robi. Co zna{, mu{i{ dac, ta gotove. To mnw per{e viplacic. Y redovno strux do

193

petnastogo viplacim, da y vec dobiwm obra~un da y znam. Teraz struy podrag{ela ta y budzem mac dosc. Sto dinari som u` mala, ta y budzem yk mac, bojler viklx~ic, lwm ked {e kupa, tedi {e uklx~i i ked tu dzeci ta zapalwne. Tak zme be{edovali dva. Vecka gat, dzeci, agej i ceple scece, ta i strux, i toti roby, grey~i i {icko. Ked pridze `ima, bo vi tak nau~eli, bo vam tam u stanu tak. No, ta budzem teraz {porovac togo me{aca, da vidzim `e ~i to von naobracal telqo. Bojler. Gvari: – Hodzice do togo kupatila, ta do<ce tot bojler. Cverkace go. Ta som go viklx~ela, ta {e u `imnej umiwm rano. Co`e, ga i|e nw lame ruki.

Yj, bulo bi to, yk su{eda wdna gvari, bula bi kn<`ka taka gruba da mi {icko vipripovedac. A i zabudze {e. Nw mo`em y zapametac. Ked y nw pametam htorogo roku zme tu pri{li. A u` som nw raz ~ula. Nw pametam. Znam `e verba gruba pregruba, togo roku ma buc zvalwna, `e taka bula yk palwc cenka, lwbo dakus grub{a, ta zme x cagali, bo dol<nu zagartali, ta da ostanw, ta teraz mi{a, taku velqku dziru napravela, ta mi {e mno`a tam. Dre {e rano {pak, Andriy nam kukurika, do p{amaca idzem y tamadz, da y nw ~uwm toto {icko, i psoh, i {ickih. Ga, nw mo`em spac veckalq. Nw mo`em spac i vnoci, vnoci na dva som vi{la vonka... Ked {e mi daco prividzi, y vidzem vonka. Nw bo<m {e. A veckalq, po serbski lawm. Ko w tamo? Ta mu nalawm macer: – ... mu materina! A tam nwt n<kogo. N<kogo, n<kogo... Pojdzem a` na dwp, ~i krava odorvana, ~i co. [tiri psi, ked po~nx brehac, y}od u {intern<ci bre{u. Bal<ckov vonka: d`av, d`av, d`av. Na{o vecka, ta som vec po~ala pu|ac po dva, alw ked som po dva ta mi i guski z obisca odpla{eli. No, u` budzem po wdnogo, bo wden nw mo`e porobic toto co dvome. No, ta pu|am ih teraz prez noc vonka, ta. Vidze p{i~ok i obidze okolo. I yvi {e. Nw bo<m {e, vidzem y vonka.

Nw dopito mi. Y nau~ela, y v{e dumam `e y nw sama, `e von tu. Ta y {melo vihodzim vonka. Za{vicim tu, vidzim pod konkom. Za{vicim pod konkom, vidzim na gevtim dvore. O{vicene, take mi o{vicene. Gvari, nw idz vonka bo ce bovknw. Nw idzem pocme vonka. O{vicene. Mu{i scekac ked y za{vicim tu. Nwt n<kogo. N<}da n<hto nw bul, n<}da, an< mi n<hto nw zadurkal. Ve~ar {e mi co{ka prividzelo, alw u Malacki bula be{eda, }alama. Bo, dakedi me pri{li stra{ic dzeci Malackovo, ta {e z n<ma vadzeli. I Vlado {e vadzel z n<ma `e co voni max z maceru roboti. Hto to nadumal da idu, ta po roletni pocagnx. Zna{ yke to ked {pi{. Sko~ela som... alw dalwj n<~. Scekali vecka, {meynw som ~ula. Alw y za{ lwm nw znala hto, dok – pridali {e. [a takoj {e pridali, bo som Nati gvarela. A voni {e, tam zapripovedali, a dzeci nadumali, bo voni bratovo dzeci, unuki, ta voni nadumali. To, gvari, sceli ninu stra{ic. Co mace vi stra{ic? Y {e zlwkla, alw y nw dumala na velqke. To lwm take, take lwm uludo. Take yk dzeci. No ta n<}da od tedi me nw pri{li stra{ic.

194

Co bi sce radzeli tim mladim `enom? – Nw znam, y da znala `e to taki ~e`ki `ivot, y bi {e n<}da nw odala,

n<}da. A i sama nw vredzi. Ba{ wst taki `eni samotni ta sce da ma dzecko. Sce mac famelix. Lwbo {e oda, i to som ~ula, ma dzecko, i vecej ~loveka nw sce. Da ma kogo{ik pa da x hto{ka dotrima. Pogar ostatn< vodi, lwbo co. A ve~inom patrim toti lxdze co pobrali dzeci, nw zna{ hto mu bul ocec, hto mu bula mac. To {icko nw valy. Velqo u valalw wst take co som ~ula. Nw udeselo {e. Nwzahvalni su.

Co y znam, {a ked dobre, ta dobre... Ga, naj `ix, nw lo{e an< wdnej, an< drugej, lwm to gat, borba `ivot, ta. Yk gvarel panocec, krasne brak, alw i ~e`ke. To krasne: para, krasni brak, alw ~e`ke, to v{e {e udesi, yk da povem, wdno mocnwj{e, zdrav{e lwbo vrednwj{e, lwbo podlwj{e. To v{e tak. Bo, dvojo podli bi nw mogli `ic. Mu{eli bi poumerac, a dvojo vred-ni bi {vet zrobeli. Dobre `e pre{lo. Teraz mi dobre. Lwm `e ked umar, da umar golwm skorej. Da som mogla robic i|e bar`ej, i obisce poopra-vyc.

Teraz mi u` tak dobre, mnw pravo go~ yk. Melana {e vadzi, lwbo gevta ked pridze. Dumam sebe, nw idzce mi pora<c, nw budzece vi mnw naganyc. @e za{ lwm som prahu nano{ela tam. Za{ lwm mam prahu go~ i ocec nw `iw. Slava mi kupela usisiva~ novi. Ba{ som pred Zlatu gvarela, mala odkucac Slavi, y go i|e nw zapalqovala. Na Kra~un mi prinwsla – i|e som nw usisovala. Teraz budzem usisavac, ta. Na rano takoj... budzem mu{ic. Mala y, dala mi usisiva~, ta som nwvesti dala, ta go pogubela. Ta za{ som nw mala. Gvari: – Teraz vam prinw{em, probujce go dac dakomu! Nw dam an< wdnej. Melana ma dva, bo y wj wden dala co som prekupela dakedi. Dobri buli usisiva~i. Ked {e vin~ali Mihal i Melana u matrikuli, ta vec im kupeli usisava~. Budzem y teraz pora<c. To lwm ked mi {e sce. Skorej bulo `e {e mi lwm dakedi nw scelo, a teraz v{e {e mi nw sce. Daraz {e mi sce. Teraz menwj mam scelosci i moci `e bim robela, vol< na robotu. [pim, yk bunda{, {pim i prez dzenq. Dva godzini mu{im odspac. Wden dzenq – wden, na rano u` nw mo`em, taka som vistata. Umor velqki. Barz slabe {erco. Ta vec mu{im, tak yk mi dohtor ri{el: – Odmarati, manw se zamarati.

Alw nw pametam, nw mo`em zapametac {icko. Penw`i som mala v{e, bo som lxbela robic. To mi v{e dopival: – Ti lxbitelq penw`oh! Lxbitelq som i lxbim ih, lxbim, i gotove. Zato i mam `e lxbim. Lxbim i potro-{ic, kupim sebe, ked mi daco treba. Alw ked gran<ca, nw mo`em y prez di-nara ostac. Dosc. Nw mam an< penzix, an< n<~ nw mam. An< von nw mal n<~ sta`u. Ga, nw davali tam pred dutynom. To u kar~mi go~ kelqo mal sta`u, nw dax. Gvary: – Dze `e tvoj robel? Tam robel dze nw davax penzix... Yk od rana, naripal {e rano, pri{ol, vispal {e, znova po{ol, za{ bul tam,

195

do ve~ara. Ba~i Mihal pokojni, gvarel: – Da nw Levona, nw mal bi {i }a~i na sebe. Ba~i mu prevredzel. Zna`e nw da na sebe. Vecka {e gn<val, ta nw be{edoval zoz n<m. A mal i {estru. Teraz budze dva roki yk umarla. Ninu som mala taku co som x lxbela. V{e gvarela da {e mu nw dam. Nw daj {e mu! Bulo `e: – Hto gutorel? Co gutorel? Y mu }a}or preku{im! Dumam se-be, kelqo idu po kaldermi, {ickim {i poprekusoval. Pristavali }u mnw ta zato som lxbela i buc tam. To na{a Levon bula v{e. Na{a Levon! Lx-bela som buc tam. Tak `e mi bulo lwg~ej{e, co y znam. Zato `e }u mnw la-pali, a gat na nqgo rubali, ta vadzeli {e zoz n<m. Alw, nw pomoglo. Ga znova na rano po istim, ta.

Co mo`e{, taki `ivot, to take. Toto ku|i~ko medziku barz zme pocenko mali. [vidko mi to zl<zali. [vidko mi to zl<zali, a vecka, toto guste, ta n<~, ta. @ivot, yki bul, dobre, naj {e nw vraca vecej, bo ~e`ko bulo pre`ivac. Nw lxbela bim ponovo `ic.

196

Mariy (1940), Kocur

Pripovedajce mi o svo<m dzecinstve! − Y {e volam Mariy Novak. Rodzena som Bu{ova, 22. av}usta 1940. roku,

od oca Meftodiy, a mac mi bula Pavlina, rodzena Skuban. Y {e narodzela u valalw, bo moj ocec tedi bul katona, a mac bula mlada katona~ka, i y {e narodzela tu u Kocure, u babi Skubanovej. Bula vojna, a ocec zoz vojski na front, do Nwmeckej, raz domu, raz tak, i ked {e vojna zakon~ela, {teracec sedmogo roku, moy mac umarla. Ostal< zme dva {estri. Amalka, vona odata za Mu~enskovim.

Ocec {e o`enwl zoz drugu `enu, vona mala wdnu dzivku. Dobre zme `il<. Robic {e mu{elo velqo. Hodzela som na nadn<cu... Zoz konopi zme prez calu `imu predl<, vec nas tak mac oblwkala. Y mo`em povesc `e mac bula dobra `ena. I y x lxbela. Dok moy {estra nw. Vona nw, nw mali rozumeny. Vona bula, yk da povem, narovna bar`ej i odpovedala i vec x mac nw barz lxbela, tak `e vona ogor~ena na nx. I teraz, ked bula moy {estra pred {ejsc, sedem rokami tu, ta zme sebe {icko tak be{edoval<, a y gvarim: − Sluhaj, nw buc taka ogor~ena. A vona gvari: − Y nw mo`em povesc `e vona mac ked vona ma~oha. A mnw to tak ~e`ko vislovic, da povem `e ma~oha. Y, y n<}da nw gvarela. Yka to `ertva, lxdski dzeci hovac? A vona gvari: − Mi mal< ~e`ke dzecinstvo. Pravda! A kelqo dzeci max ~e`ke dzecinstvo pri vlasnih rodi~oh? Pravda, alw, gvari, ~om ba{ tak mu{elo buc? Ga, reku, sluhaj, pomir {e zoz tim `e, eto, tak mu{elo buc.

Y zoz totu nwvlasnu {estru barz {e kra{nw zlagodzela. A zoz mox {es-tru, vona v{e bula taka dakus, yk da povem, oh, naj {e nw vira`im, yk ger-~ok, zna{, alw... v{e: – Tak? Nw tak! Alw tak! Vona dakus bula in{akej na-rovi. Zlagodzel< zme {e, lwm, mi dva bul< barz rozli~ni. Zoz totu {estru som {e dobre zlagodzela, i teraz, yk da povem, mi dva {estri. Ga, y rozu-mela `e mac vol< svox dzivku. To rozuml<ve. A mnw vona lxbela, i y x po~itovala, dok mox {estru nw lxbela, an< {estra x nw lxbela. A da som bula zavidna, nw bula som zavidna tej {estri, bo y znala `e to wj dzivka. A moy mac nw `iw... Dakedi mi pri{lo... barz ~e`ko. Mala som sedem roki. An< zme macer nw spominal<. Vona an< nw barz lxbela ked zme hodzel< do babi, macerovej maceri, bo dumala... yj!

Bula mac dobra. Mu{elo {e x sluhac, robic tak yk vona gutorela, vona n<~ od zlogo nw gutorela, alw y vidzim i mojo dzeci mnw odmudrux, a y to nw {mela, nw {mela som. I an< nw scela som, yk da povem, go~ mi yk bulo

197

~e`ko. Y {e pomirela, tak mu{elo buc, a moy {estra to nw mogla, vona od-povedala.

A druga {estra, tota macerova, bula pejc roki star{a. Serafa, vona odata za Hromi{ovim.

A, mal< zme babu, tota mac, druga mac, mala macer, stara baba, vona ked pejc godzin pre{lo, vona gvari: − [esta godzina. A tota Serafa gvari `e lwm pejc i pejc. A vona gvari: – To u` {esta godzina. I vecka mu{elo {e stanuc, {esta godzina, a pejc pre{lo, i na polqo i na nadn<cu. Velqo zme robel<, na{ dom ba{, robelo {e z konopu. Y od dzecinstva hodzela `ac totu konopu, pa vec zme mo~el<, pa do Kerestura zme hodzel< mo~ic, hodzel< zme mlwc popod kamenq zoz suva~u i tarla som konopu vlwcw, u av}ustu me{acu. To {e tarlo, to goruco, a tedi najlwp{e {e tre, ked goruco. Mac mi nw barz bula taka zdrava za trenw, a i tota {estra, ta von< nw tak tarl< . Y zoz totu staru babu tarla i trudzela som {e da telqo vitrem kelqo i vona, bo vona zato v{e das dze{ec snopi vecej prez dzenq vitarla, alw baba {e ce{ela `e kelqo y, a y {e ce{ela `e x zdoganym.

Y i predla. Per{e som toto zoz konopu {icko robela y}od i vel<, kelqo som scigla, dok som nw zmocnwla. A vecka zme predl<, tkal<. I tkala som a`, alw mac zato najvecej tkala. Moy robota bula civki sukac a vec odmasko-vac, baba dakus isto, alw civki nasukac, rendi drec na kerpari, to bula moy robota. Nw bula mi robota varic.

An< radio, dobre {e zdogadam, zme nw mal<, an< strux. Y {e u` odala, a` vec ocec uvedol strux. Alw, u su{eda bul radio i von< v{e vlwce sebe polo`el< tam, na oblak. Bulo muzika, a baba gvari: – Nolw, Marjo, idz dakus posluhaj, a y }u pro|u ta sluham. Ga i vona dakus odpo~ivala. A ma-la som tedi das {ternac, ~i petnac roki. Y sluham yk graw, baba dakus od-po~inula i gajd znova trec konopi. Vitarla som tricec snopi, dakedi tricec pejc, alw to trebalo trec. ^e`ka to robota. ^e`ka.

Y zaver{ela, na`alq, lwm sedem klasi. Y nw mam osem. To bulo 1955. roku. Y u` vec prestala hodzic do {kol<. Moy per{a u~itelqka bula Nata-liy ]and`ijova. To mi bula najlwp{a u~itelqka, vec me u~ela u~itelqka Ra}ajova Kseniy. U` ked som hodzela do piytej klasi, ta vec u` bul< nas-tavn<ki. Zdogaduwm {e – Dimitrij Lendwr, Mikola Se}edi, u~el me i Mikola Gardi, Ev}en, zoz Kerestura, ba{ umar, i tot Mikola...

Y hodzela do ]and`ijovej {koli, tu u Kocure ku|ik dalwj od cerkvi, a Labo{ova pri samej cerkvi, a vec som hodzela tam dze ~italqny. To bulo od {tvartej pa na vis{e. Piyta klasa, i vec som tam hodzela dze ~italqny.

O wj! Moy u~itelqka, to mi bula druga mac. Moy u~itelqka ]and`ijova Nataliy to bula wdna dobra u~itelqka i vospita~ka. Vona mi otvorela dzveri. A i Ra}ajova u~itelqka bula barz dobra. Ta, nastavn<ci buli dob-

198

ri, lwm mojo rodi~i nw `adal< da y u~im, ta vec kelqo som na godzini zrozumela. Ga, dakedi mi i prepatrela prez palqci, alw y {e trudzela da golwm zadovol<m... Bo y, takoj povem, nw bula odli~ni {kolyr, y bula stre-dny, vrlo dobra.

Mnw bula najlwp{a pajta{ka Leona Papova Pe{i~ova. Mi bul< su{edi, vecka [antova Melana, pa vec... O wj! Zoz {ickima, y mala velqo paj-ta{ki z klasi i po~ituwme {e i nw{ka.

Mojo rodi~i nw daval< povagu da y u~im. Y n<}da nw mala ~asu da u~im bo von< znal< `e y nw pojdzem n<}dze i: − Naco tebe, Marjo, {kola? Ked som pri{la zoz {kol<, vecka taki ~as na yr ta a` do togo... hodzela som pup~a zberac, lwm da nw budzeme doma. Rozumi{? Falat hlwba do rukoh, meh pod pazuhu, no` i ba{ do Ki{kiru skoro zme hodzel<. I no{i{ meh. Dok pridze{ vistata {i, daco e|e porobic i lwgac spac. Rano, velqo raz rano y robela zada~u, bo nw bulo stru<. Mu{elo {e pojc lwgnuc. Rano stanw{, ta e|i toto... Ga, y scela buc, alw nw mogla som. Nw davali< povagu `e: − Nolw, {edn< sinu, ta u~. To bulo v{e tak `e pokradzme som u~ela.

Tota star{a {estra an< nw tak velqo hodzela do {kol<. Hodzela, alw ykba~u tri klasi, ~i i {tvartu, tedi ba{ ked vona hodzela, tedi bula i vojna i vec to nw tak {e mu{elo, a vec u` bula i vek{a. Vona, nw ma telqo klasi.

Scela som buc oblw~ena, velqo som nw hodzela do {kol<, mojo nw barz `adal<, ta som predla, i na pokrovci zme spu|oval< i ocec no{el do Sen-toma{u predavac... E, taki bul `ivot, yk da povem, ~e`ko bulo. Mi bul< hudobni. Tu zme prej}a `il< na Vladimira Nazora, na Sentoma{skej dragi.

O, yk som {e bavela, lxbela som {e labdac, ta mi d<do, moj d<do Bu{ov, ~esal kravi, ta mi napravel labdu zoz {ersci, abo zme do boto{i, ta zme {e bavel<. A i pil<~kal< zme {e. Y teraz nw vidzim dzeci da {e pil<~kax, alw y v{e zoz hlapcami, bo tam bul< hlapci, v{e som mu{ela lapac pil<~ku lwbo begac po nx. Tim men{im. A v`ime an< sanki zme nw mal< an< n<~, a scela som {e {l<zkac, alw toti hlapci isti co som {e prez lwto zoz n<ma pil<~kala gvarel< `e {e mo`em dakus po{l<zkac, alw ih mu{im cagac bo voni {e kor~olxx. Ta, y go cagam, a von na kor~olqoh. A, joj! Bulo to take yk, ked sebe teraz podumam... Teraz dzeci tak {e nw bavy, a y tedi bula yk dzeci i polna togo da {e bavim, da idzem i da me scu, ta vec som sluhala toto co von< scel<. Dobre znam, tot ba~i Ynko Nadq, von taki bul i mocni, i velqki i mal kor~ol< yki{ik dreveni, alw bulo tam `elwzo, gej zoz manilu, zoz {par}u vyzal...Gvarel: − Mo`e{, Mar~o, ked me budze{ cagac. Y go cagam, a von velqki, von {e {l<zkal dok {e nw nau~el, vec dakus {e mi dal po{l<zkac i zamarzla som i nuka i tak.

199

Tedi nw mal n<hto televizor. I znam `e mal dahto radio, alw to som u` bula taka... ba~i wden Novakov, mojogo d<da bratnyk, ta zme vec tak zare-zal<, d<do zarezal< {vinx i von vec prinwsol do bratnyka sebe, u partku, radio. Ve~era pre{la, zabiva~ka bula... Robi radio, graw, mi zakukuwme zoz {estru tam, co to tam wst, ked raz, radio prestal robic, a ba~i, tot Novakov, durka, gvari: − Galo, galo... co sce prestal<, stanqce! Mi dumal< `e von< tam polwgali gudaci, gej. To taka bula dzecinska ma{ta. Reku, yk `e mogl< i polwgac... bulo to take dzecinske, ak da povem.

A moj ocec nw mal strux, a` u` ked {e y odala. Parast bul, alw nw znam `e ~om nw polo`el< strux ta u` i y, dzivka, pri lampi bula. Alw, ve~ar {e skorej lwgalo, a rano mac i baba, von< staval< presc, ta mi vec u` stanul<, ta vecka, yk rano {ednw{ ta do ve~ara pri kudzel<. A nw, yk da povem, ked {icki {e {l<zkax, dzeci, mojo pajta{ki tu u dol<ni {e {l<zkax, kor-~olxx i ked ve~ar {e zmerklo, ka`de po{lo domu a baba mi, tota stara baba, gvari: − Nolw, Marjo, idz {e dakus po{l<zkaj. Pojdzem y, nwt n<kogo, pojdzem po wdnu pajta{ku, gvari, u` nw budze, u` zamarzla. A y dakus {e po{l<zkala, ta pri{la nuka ta, nw ma{ {e zoz kim. Na rano za{ presc, robic, bo mac velqo tkala i platno, i gvarim, robel< zme i zoz kerparami. Tak bulo, taki `ivot bul.

Ga, mo`em povesc `e y nw mala velqki pristup }u mowj maceri. Vona bu-la barz ta<nstvena i, yk da povem, za nx bulo {icko i grih i ganqba i velqo vecej som doznala pri svojomu dru`tvu, a od nwj n<~ som nw doznala.

Dostala som i per{u menstruacix. O, to bulo. A`, tak povesc, y mala i velqki strah od togo. O! Znahodzela som {e yk som znala a vona, vona me n<~ nw upucela do togo. I yk da povem, to bulo... od dziv~atoh drugih som ~ula. A an< tota {estra mi n<~ nw povedla. N<~ som nw znala, yk {e gvari.

Yk sce {e dziv~eli? − Kratke bulo dziv~enw. Po~ala som hodzic bavic {e, y}od toti na{o

tedi co {e hodzel< pod oblak bavic, u` trinac, {ternac roki, a od petnac rokoh som po~ala i do kar~mi u` hodzic. Lwm sobotu zme vihodzel< na korzo, a vec vnwdzelx na tanwc, abo mac mi dala tricec dinari ta teraz ked sce{ idz do bioskopu, a ked sce{ idz do kar~mi. A, dakedi to bulo `e scela som pojsc i tam i tam, ta per{e som po{la do bioskopu, a vec som ~ekala dok u kar~mi prestanw robic kasa, ta vec zme po{l< i|e dakus potancovac. Nw, nw bulo penw`i, u stvari nw davala nam. Nw, nw mo` bulo! Lwbo nw scela. Lwbo sebe dumala, vihasnuj toti tricec dinari yk sce{, lwbo za bioskop, lwbo za tanwc.

Zoz Xlinom zme {e na{l< na svadzbi wdnej. Jogo bratnyk {e `enwl, a na {oriku bula svadzba. Danil Nama~inski, von zoz Ki{kiru, `enwl {e

200

zoz Mar~u Pal<nka{ovu i mi po{l< patric svadzbu, dziv~ata tu, u su-{edstve, no nw bul< zme volani, bo bula velqka svadzba. Tam zme {e na{l<...

Xlin star{i bul odo mnw dze{ec roki i y {e togo obavala yk to budze, vec von mal dakus i dzivki, ba{ zoz {orika, ta... y bula konkurent velqki. A moj suprug {e zoz wdnu i zabavyl, i {icki drugi potrimoval< wj stranu, a mnw gvarel< `e naj {e ohabim bo me sprevednw, `e me ohabi. Bo y mlada, a gevta bula star{a, alw, yk da povem, ked sebe tak podumam, ga... nw bul von ba{ moj.

Mi malo {e shodzel<, mi {e upoznal< koncom aprila i po~atkom sep-tembra zme {e pobral<. A, malo zme {e i shodzel< bo isti tot moj suprug robel u Verba{e, nabival hi`i, tu pri pru}i, tot {or @arka Zrenynina. Tedi tot rok toto lwto, nabil osemnac hi`i. Von bul u tej }rupi yk glav-ni, znal nabivac i mal svojo dru`tvo, hlapcoh i hlopoh, i von< do ti`ny, dva abo i tri ti`n<, hi`i nabival< zoz gl<nu. Tak `e vec nw shodzel< zme {e, lwm dakedi sobotu i vnwdzelx dakus i barz malo mi {e znal<. Barz malo mi {e znal< yk le}inq i dzivka i, yk da povem, y sebe v{e dumala `e to an< n<~ nw budze z togo, a vono bulo. Da povem, popravdze, nw bul von ba{ moj tip, bo y mala svox simpatix, htori bul rovenq moj. Alw, Xlin bul velqki le}inq. Von znal pobe{ovac, znal {e spu|ic na mladosc, yk {e gvari, nw trimal sebe gore, i y gvarela: − Yk `e, ti hodzi{ zoz totu, a y teraz nwznam... A von gvari `e {e zoz nx o`en< ked otadz slunko vidze. A y znala `e od zahodu slunko n<}da nw vihodzi. Nw o`en< {e z nx.

Alw, vec, toti su{edi prihodzel<, `e co mi sebe dumame, ta toto, ta gev-to, e vec co skorej moy mac poponaglyla, tota yk ma~oha, do nini Ol}i ^o-vsovej, i gvari `e ked {e sce `en<c vec da pridze mac, a ked nw, vecka odbix me. No, nw trebalo bi me na po~atku an< odbivac, bo y nw mala ba{ taku lxbov, alw dala som slovo. Y dala slovo vecka `e budzem, no alw vec me mac pri{la pitac i, prave osemnac roki mi bulo ked zme po{l< do panoca. Bula svadzba. [tvartogo septembra 1958. roku mi {e pobral<. Alw, mlada som {e odala!

Yki bul va{ mal`enski `ivot? – O rok {e narodzel Xlinko, vecka Pavlinka, vec zme kupel< hi`u tu

totu, {ejdze{atogo roku i... dvojo dzeci, pa vec trojo, pa tak dzeci... i tak dvanacecero, gej.

Ga, `ila som yk nwvesta u Novakovih, dva roki, i za toti dva roki dvojo dzeci som mala tam, vec zme pri{li tu bivac. Pavlinka mala lwm me{ac, ked zme tu pri{l< bivac, i to bulo zato, yk da povem, dvojo dzeci, a y dva-cec roki lwm, mlada, nw znam an< co zoz dzecmi, an< kolo domu... no, nw mu{ela som do<c, alw mal< zme vecka dva ylovki i dvanac {udovki, a ~lo-

201

vek, ocec, v{e nam hodzel tak, robel, i tam kony ohabel i pri{ol tu, y go ~ekam zoz tima dzecmi, nw znala som an< dom vodzic... ^e`ko!

Odala som {e nwiskusna, n<~ som nw znala varic. Ga, {vekra dumala `e znam, a y nw znam. Vec zme vwdno robel<. Tak.

Owj! Moy {vekra bula barz dobra. Barz. A i }u drugim. Alw, rozumela me, rozumela me. Ked vidzela `e y nw znam i y gvarela `e nw znam, a vona gvari: − No dobre, budzeme dva. Y {e trudzela da zapametam. A vec som pri{la tu i vecka velqo raz mi vona gvarela: − Ta, ti lwp{e vari{ yk y. Dobri bul<, jogo rodi~i bul< barz dobri }u mnw, i mo`em povesc, kelqo som bula po~itovana od supruga, telqo som bula i od rodi~oh, alw i jogo braca i {estri, {icki me po~itux. Prilapeli me yk svox.

^ula som za kontraceptivni sredstva, alw som... ih nw hasnovala... Alw zato, nw bulo problemu `e {e dzecko rodzic budze. Nw bunwl {e an< ~lovek. Nw bunwl. Tak w, dobre, drugi, raz budze in{ak, a vona, mac, za{, nw... Bulo yk bulo. Alw, y bula i lxbena i po~itovana. Y bula tota! Od mojogo su-pruga, y bula tota!

Mo`em povesc `e zme bul< |e{l<vi. \e{l<va para. Y znala sluhac, bo som vihovana da sluham. Von znal, yk da povem, provadzic dom i yk von gutorel tak bulo. Dogvarel< zme {e... O, bulo velqo raz `e mi i nw bulo po dzeki, alw zme {e dogvarel< `e da budze yk u vojski, "nw scem i nw mo`em", to nw budze i y {e trudzela, go~ som yk nw mogla, lwbo nw scela, pre{la som prej} togo bo, bo zme {e tak dogvarel< `e da nw uprekoscime wdno drugomu, i yk von pove ta tak da budze. Velqo raz y daco scela na svojo, alw nam vec nw po{lo tak yk y dumala, a vec som sama gvarela `e n<~ na svox ruku nw budzem insistirac bo vec nw budze daco, yk da povem, nw pojdze nam po planu. A, velqo raz me potap{al, gvari: − Sluhaj, sinu, star{ogo ta ci dobre budze! Y sebe dumala, ga dokly to y budzem sluhac? Alw, zna{, ked sebe podumam, i najlwp{e tak. Ked sluha{ dakogo hto ce lxbi, provadzi ce i trudzi {e, to barz kra{nw. Bo, ked teraz sama treba da odlu~im... o, yk bi mi trebala pomoc. I teraz, pamytn<k scem ba{ polo`ic, ta yko{ik barz mi hibi, barz mi hibi. Von bul ~lovek htori me vodzel prez `ivot. Abso-lutno. Von bul mocni, mocni ~lovek.

Nw. Nw odlu~eli mi `e budzeme mac telqo dzeci. Wdnostavno, tak {e slu~elo i prilapeli zme v{e toto. Bo, dok u` teraz, ostatnqogo zme mali, tu dakus bulo... najstar{i sin u` mal dvacec tri roki, u` mi bulo ba{ nw {icko wdno. Pavlinka u` robela u Lxblyni. Isti tot najstar{i sin mi gvari `e i von budze |e{l<vi ked nas budze vecej. E, to mi bulo milo... I barz go lxbel...

Y wdenacecero, dvanacecero dzeci mala, y ko~ik nw mala za dzecko. Ta na rukoh no{i{ ta, yj. A von vecka kupel tomu malomu dubak da hodzi, Mi-

202

kolkovi, bo u` robel, a u klanici robel u Karneksu, i lxbel go, slikoval go na ka`dim, tak povesc, kro~ax. U`ival u n<m, a y tak patrela. Reku: − Yj, sinu moj, to u` tebe bi na dvacec tri roki, bar`ej {ve~elo. Alw tak go dzeci prilapel<, {icki, y}od da bul `adani, naj`adan{e dzecko. [i-cki go lxbel<. Tot Danilko ked bul u vojski, von {e prave tedi narodzel, 31. decembra, a Danilko 9. ynuara i{ol do vojski. A za Kirbaj pri{ol na odsustvo i e|i dvome pajta{e Zadrepkov i wden ]ovlqov z Verbasu i mi toto dzecko dal< na Kirbaj ta go tri voyki, raz tot go no{i, raz tot, u tej goru~avi. Ked pri{ol domu, ked go prinwsli, a dzecko pri{lo smiydne. Goru~ava velqka, reku, ba{ zme nw rozdumoval< `e yk to toto dzecko pre-provadzi goru~avu.

@ertva to, tel< dzeci. Nw bulo lwgko. Ga, robelo {e. Sin robel. Nw mal< zme `emi. Kupoval< zme, a pod arendu, pa zme kupoval< ka`di rok. To Bog provadzi. I `emi i dzecko. Ka`di rok zme mal< dayku pamytku `e zme ve-k{e daco kupel< i u` {e, drugi rok, dzecko narodzelo, teraz `emi, teraz golt, teraz kruparu... v{e daco, alw velqo zme robel<. Y barz sanovala mo-jogo mu`a ked von hodzel na polqo za konqmi robic. Pri{ol domu, napil {e vodi i kon< ponuknul i i{ol u` dalwj. I vecka, ked zme tak mal< mogu~nosc da dostanwme yk kredit zoz Zadru}i, kupel< zme traktor. Vec o par roki, ta kupel< zme e|i wden traktor. I ocec zoz traktora na traktor {edal i robel. Tot traktor ohabel, gvari: − Zakap~ajce mi toto, bo y idzem gevto robic. I, robel dzenq i noc. Velqo raz mi spal<, a von lwm tak sciha pri{ol i lwgnul, abo sciha rano stanul, zapalwl traktor, po{ol, a mi spal<. Yk da povem, nw scel nas an< budzic.

N<hto mi nw pomagal, lwm mojo dzeci mi pomagal<. N<hto. Y macer nw mala, a druga mac voob|e nw dzbala. Vona tu lwm bivala alw n<}da mi nw pri{la pomognuc. Nw, vona an< nw barz lxbela `e telqo dzeci mam. Gvari, to velqka obovyzka. Ocec me sanoval, alw nw mala som pomoc. Mala som potrimovku od Novakovih rodi~oh. Amaliy kupela ma{inu za rajbanw, ta vec Pavlinka, ked popoladnx {kolu mala, a vona rano, nakladl< zme polni meh {mati, a vona po{la tam ta porajbal<, vec vona do {koli po{la. Ked suhi {mati, u` gotovi poskladani, d<do Novakov prinwsol, i }ombi~ki popri{ival< i daco po{il<, bo to nw bulo nove. Von< mi pomagal< u tim poglydu, alw da tak tu do obisca dahto pri{ol da mi pomagal, to nw.

Kol<sku zme mali, a gvarim, vihovala som dvanacecero dzeci bez ko~ika. Y {e zdogaduwm, teraz umarla tota Fa, kruparka ]aluskova, vona ~ekala mu{terix i tak ked me vidzela `e nw{em dzecko, ta pri{la oprezo mnw i po cerkvu mi go prinwsla. Ked som i{la nazad, vona me za{ do~ekala, za{ mi pomogla. A mnw ruki bolwl< vecka yk {e gvari, i do ti`ny i dlu`ej. Y nw znam ~om zme {e nw trudzel< `e da mame ko~ik? To nam nw pri{lo na

203

rozum. Ked som u` mogla ta na bici}li som ciskala dzecko do dohtora. A do valalu dzeci nw tak hodzel<. Hodzel< u` ked bul< dakus vek{i, do cerkvi som ih posilala. Kra{nw to bulo ked y ih {escero, sedmero oblwkla i viprovadzela do cerkvi a tu dvojo, trojo mi e|i ostali malki. A Pavlin-ka gvari: – Mamo, lwm nw patri za nami. Reku: – Yk bim nw patrela ked u`ivam. Y nw mo`em pojsc, alw vas zato po{lwm. Mala som i bri}i z dzecmi pre horoti. Dxri mi bul hori ta najbar`ej pre horotu i po{l<-dok mu ostal. Von bul malki i prehladzeni, mal velqki ka{elq, bul barz hori i bul vecka {ejsc i pol ti`n< u Verba{e sam, zacinal {e. I po-{l<dok dumam `e ostal, `e w taki teraz dakus, yk da povem, narovni. Nw znam. Normalno bulo {icko alw, von nw tak an< {kolu zakon~el. No, zakon-~el osem klasi, alw i teraz ked daco po~nw be{edovac, von takoj o poli-tiki. Von ma svojo dayki, alw mo`em povesc `e {e trudzi, robi... I po`i-~i, alw ked treba takoj vraca. Ka`di ~lovek, svoy individua, gej... Wdino von bul taki, najslab{ogo zdryvy, ~asto bul hori, i dlugo {e l<~el. Cili-ka isto bula tak na bronhitis.

Mam sedem hlapcoh i pejc dziv~ata. To interesantno, rodzel< {e hla-pec, dziv~e, hlapec dziv~e, i hlapec, sedme. E vecka nw bulo medzi Sil-vikom i Mi`om `e dziv~e, alw takoj bul hlapec, dziv~e, hlapec, dziv~e, i hlapec. Tak su i po{orovani da {e, yk da povem, da {e scelo ta bi ozda tak nw bulo. Alw ipak Bog dal.

Wdnak zme ih vospitoval< i v{e zme gvarel< `e yka dziv~atska robota, to mo`e i hlapec. Ocec gvarel `e robota za {ickih wdnaka. Alw zato znalo {e `e dziv~ata u kuhn< i toto, alw ked trebalo, bome i dziv~ata do hl<va, i do obora i lupac kukuricu.

Mal< zme, hoval< zme velqo statku. Ocec nam hodzel na polqo, yk {e gva-ri, ka`di dzenq i v{e bul na polx, i y hodzela zoz dzecmi. Vec, ked von u` bul slab{ogo zdravy, von na yr posadzel, a mi hodzeli kopac. Velqo raz u valalw gvarel<: − Hto tam robi? Ga, Nova~ka z dzecmi. [escero, sedmero dzeci, zna{, ta u` yk toto men{e okopalo nw va`ne, i vono kopalo.

Bul< ~e`ki momenti, alw dumam `e mi `il< u lwg~ej{ih ~asoh yk teraz co wst. Zato `e zme mal< velqo statku, i {vin< i ked trebalo penw`i, pri{ol dahto... Na{ ocec znal `e ked nam barz treba penw`i vec dal tunq{e, a ked nam nw tak treba ta {e trimal. Do zadru}i ked {e predalo, e|i an< {vin< nw po{l< na kamionu, a penw`i zme u` mogl< dostac i mo`em povesc `e na{o dzeci buli skromno oblw~eni alw mal< {icko co im treba. Lwm od n<h ovi{elo ~i odnwsli toto do {koli co im treba. Vono mali doma alw y nw scigovala da ih provadzim. Yj, velqo raz bulo `e: − ^ekaj, ~ekaj sinu da ci }ombi~ku pri{iwm. Nw mala som kedi da scignwm {icko toto bo to trebalo, yk {e gvari, i kravi zme dowl<, i {vin< nakarmic i

204

mlwko no{ic do mlw~ari. Na piyci som nw hodzela. Bo som nw scela. Y dowla a vecka mi u` i dzeci pomagal<. Alw zme {tiri kravi dowl< rokami, tak `e y dva, a drugi dvojo, ~i hlapec ~i dziv~e, dowlo, wdno wdnu, druge drugu. [icki von< znali do<c. To bulo i uslov dakedi `e mogol pojsc na ve~ar ked podowl kravu! To {e znalo, dok mi tam dowli, toto {e rihta za mlw~aru i {tiri kanti no{i do mlw~ari na bici}li. A vec bul i {or i posluh. Dok ocec `il. A vecka zato u` ked ocec umar, vec u` nw bulo.

Vecka u` ~e`{i ~asi bul<, i dzeci, y ih rozumim, i strah, i bez oca, i toto hudobstvo, nw vredzi toto, nw vredzi gevto... Reku, dzeci: − @ic {e mu{i, robic {e mu{i. Yj, ked nw mo` kupic gorivo, nw mo` kupic toto, a vec poly nw obrabyl< zme yk treba, barz bulo ~e`ko. Mal< zme dvacec tri golqti, i vec zme e|i pod arendu bral<, velqo zme robel<, velqo.

A vecka ked ocec umar, y to podzelwla. Sebe som zohabela pejc i pol golqta `emi i ka`domu som dala golqt, golqt i fertalq, da}dze golqt i pol, yka parcela bula i to takoj {e podzelwl< i ked som odhodzela do Ameriki v`ala som dva kufri i evo... {icko vam dzeci tu, robce. Robce! Alw i|e v{e buli ~e`ki ~asi. A` teraz vidzim `e lwg~ej{e, ta orobeni poly bar-`ej, alw to zapu|ene, ta nw mo`. A` teraz max penw`i bo roby, ta u` i ukladax i za gorivo lwg~ej{e... alw ma{ini doslu`el<. Go~ htoru ma{inu, treba x opravic, ~i da {e pirska, ~i traktor... no ta zme zato velqo u` poopravyl<.

A z po~atku mi kon< mal<. Od rana do ve~ara v{e pri {porgetu, ovoci zme mal< velqo. Pavlinka gvari: – Mac ked po~ala od vi{nqoh, ta vec za-kon~ela u` vw{en< zoz papri}u. I to v{e nwdzelymi som robela. Varela. Najvecej som i rajbala vnwdzelx, najvecej som i varela mad`unu. Naj-vecej. Nwdzely mi bula, yk da povem, Bo`i dzenq, alw tak bulo.

Za cerkvu nw bulo ~asu? – Hristova vira bula prisutna u na{im dome, bula. Od svojogo oca som

to mala, trudzel< zme {e go~ zme do cerkvi nw hodzel<, alw... [icko, {icko zme znal< i pritrimoval< zme {e. Moj ~lovek bul dosc stro}i i narovni, alw n<}da nw oblal. N<}da nw oblal, nw. V{e viberal slovo, lwm da nw budze lace. I an< dzeci nw nau~el< od nqogo. Nau~el< indzej. Alw, dzeci ba{ nw taki `e da mi ba{ lax. Mo`em povesc `e nw.

Dok bul< dzeci mali nw hodzela som do cerkvi, nw bulo ~asu. >h som viprovadzela, a sama som nw scigla bo trebalo {icko porobic, obisc i po-{oric. Velqo raz vnoci y v{e tu varela, pod totu bi{almu, {porget, von< polwgal< spac, a y {erpenx mad`unu varim, pirska mi... pozakrucala ruki do ru~n<ka, mi{am, drime {e mi... Nad ranom gotovi mad`un.

205

[veto u nas, tor`estveno bulo. Tor`estveno bulo. Zdogaduwm {e, yk da povem, i Velqkej noci i to barz bulo kra{nw, alw Kra~un mi bul barz veseli.To, velqo dzeci lwm na{o, a dze vec i|e drugi, gej? Ked nam ocec povin~oval, "De Hristos Spasitelq" vec zme sebe {icki vin~oval< i po-bo~kal< {e. To bulo barz krasne. Posle ve~eri zme sebe od{pival< da-skelqo pisn<, vec dzeci hodzel< po {pivanx, do nas dahto pri{ol. Do nas zato ba{ nw tak velqo hodzel< ve~ar. Vec u` pri{l< prez dzenq. Xtredzenq. V{e zme mal< slami i ocec to porihtal i prinwsol pred ve~eru. Ked bula ve~era na stolw, paceri oddzvonwli... Tedi zme {e trudzel< da budzeme {icki vwdno. Na{ ocec v{e, i ked dahto do nas pri{ol, ked zme wdl<, von gvari: − [edaj }u stolu, bo nw ma{ ka`di dzenq take |esce da w{ za takim stolom dze wst telqo u wdnim dome. Dvanacecero dzeci i nas dvojo, ta {ternacecero lwm svojo! A na stolw riba, buli bobalqki, medu, mal< zme p~oli, oreha, {ickogo, a {vi~ka nam gorela, u wdnim dun~iku som mala v{e nakladzeno v{el<ykogo zarna. Kukurica, `ito, oves, i vecka tota {vi~ka u tim gorela, a `elwne `ito bulo posebno na stolw... to bula svy-to~nosc.

Barz malo bulo za mnw ~asu, barz malo. Yko{ik, tak mi i{lo, tak mi dzenq prehodzel, oh, nw znam an< yk? Rano ked som stavala, ta v{e som sebe zadumovala: − Bo`e, pomo` mi, bo to prez dzenq bulo, yk da povem, {ickogo. I pobil< {e, i rozbilo {e daco i... povadzel< {e. Bo`e, pomo` mi, ... co budze nw{ka? Bo, i pokal<~el< {e u tim beganx, povredzelo {e dawdno... Y potracela mojo pajta{ki preto `e som nw mala kedi. Y ih te-raz pozazberovala, odkedi mi dzeci vek{i. A, tedi, ridko som hodzela i do valalu. Nw bulo kedi. E|i zme mal< i p~oli, ta reku ked drugi idu da}dze, lwbo bi mal< kedi, a mi vnwdzelx e|i i zoz p~olmi. Prepatral< ih. [es-nac ko{n<ci. To nw na{o teraz, alw y lxbim `e su tu. Moj suprug gvarel `e kupi p~oli ked budzem pomagac. Y nw znala `e co {e to robi ta som gvarela `e budzem, i vecka bezo mnw nw i{ol. Ta vecka go~ bim i mogla da-raz da}dze, a y gajd }u p~olom ta zme toti truti zn<|oval<, prepatral< i tak.

Raz, zdogaduwm {e, scela som da}dze pojsc yk na vilwt zoz dzecmi, a to bulo tak u` po~atkom oktobra, a fina bula w{enq. Tu prej}a, za be}elqom, nw bula e|i draga za temetov, alw bulo take nwpougorene, ta scernynka, i bulo ~ern<ci. Y wdnu nwdzelx dzeci pozberala i prez be}elq som pre{la ~ern<ci zberac. Mnw to bulo take, y}od da som po{la da}dze do trecogo valalu. A y lwm tu bula. Alw u` dosc mi bulo, idzem dze{ka z dzecmi!

Wdino do ovodi som hodzela. Ked dzecko hodzelo do ovodi, za "8. marec", tedi som {e naplakala ta vec som gvarela, an< da nw idzem. @alq mi bulo, yko{ik, ~uvstvovala som... kelqo mac vredzi, lwbo kelqo {e `ertvuw. Tak

206

mi bulo ~e`ko `e... Kelqo krasni pisnqo~ki za macer, a y nw mam macer... hibela mi. Hibela mi, velqo mi hibela...

O, darunki, kelqo raz gvarim `e od Kra~una hibel< drobni penw`i u {olqo~ki dze som trimala. V{e hiby drobni, drobni, ka`de {poruw. I ked "8. marec", y dostala poklon. A znal< mi to, alw ocec nw, nw daval povagu velqku, to drobni penw`. Nw, nw daval `e – kradnx. Von< bral< za darunok.

A u obiscu, y bula kasa. Von mi dal u tim poglydu, dozvolwl, co dzecom treba. Velqo raz {e mi pital `e kelqo mame i|e penw`i? A y gvarela `e nw znam, mu{im po~itac. Bo, berem, berem, ta vec... y bula kasa zato. Wden ~as zato u` barz velqo trebalo, a von gvari: − Nw davaj telqo! Ga, ked im treba! Ta mu gvarim `e naj von teraz daku|i~ko ve`nw kasu. A voni: − Yj, mamo, treba... Reku: – Pitajce od oca. A von< po{l<, a von kra{nw im da, tomu toto, tomu toto, a i tomu treba, i gevtot gvari a i toto... i von to podzelwl i vec mi gvari: − Sluhaj, od teraz, ti budz tota. Y znam `e ti nw da{ vecej yk treba, a an< nw scu odo mnw pitac, a ked pitax, naraz velqo mu{im dac, bo {e nazberalo. Dumam, von dal mnw da y rozpolagam i da y kupuwm. Dzeci nam u` velqo hodzel< kupovac. Muku i cuker co zme v{e navelqko mal<, o~eralo {e, za cviklu zme dostal< cuker, za sol< ked treba i co treba, i na velqko zme sebe kupel<. I co trebalo, to u` dzeci hodzel<. Nw bulo problema. Nw mala som `e da pove ~lovek co budzem varic. Gvari: − Var co sce{, alw uvar velqo i dobre. A, yk da povem, von vec u` ostatn< ~as bul i hori i tak, ta vec gvari: – Mnw zapra`enej x{ki ta ked tak ukazal z ruku, to taka miso~ka, gej, tej paradi~ovej xhi. A y rezala, varela. Bulo co. Nw bul< na{o dzeci gladni.

Papri}a{u som lxbela varic zoz tih velqkih kuroh. Ked som vsobotu navarela ta bulo i za ve~eru i rano za fri{tik. Nw bula som majstor na lakotki da vipekam. Y pekla yki nam treba, grubogo rejte{a, kifli, a taki dayki vidumovani ta to nam malo bulo. Pekla som hlwba, rokami som pekla hlwba, ta tot dzenq vec som nw mu{ela ve~ar varic bo y nw pekla `e rano sadzam, alw na noc som pekla. Ta tak popoladnx, ked som zami{ela, mali zme ruski pec, gej, ta som napravela hlwba, alw pred tim lepin<, belx{a... ta dzeci gvary: − Picu! Reku: – Filujce sebe! Ta vec Mi`o i Mikolka, von<... Su{edi prihodzel< na mlwko, ka`dej som dala po lepinq. A ocec lxbel, bo mi {e tak volal< − ocec i mac. I zato y, Xlin da povem, to mi nw take, alw ocec, to na{ ocec i gotove. Tak zme {e volal<. "Ti" zme sebe gutoreli, zato. A interesantno, hlapci mi gutory, nw {icki, alw Mi`o, Dxri, Silvi dakedi, Mikolka i Yni, "Vi". Y nw `adam alw Mi`o gvari: − Y nw mo`em povesc `e "Ti", a ocovi ka`de gutoreli "Ti". Y nw znam, ozda pre po~itovanw.

207

Yk sce {e starali o svo<m zdravx? − O, y bula zdrava i an< som nw dumala... Velqo raz mi tot ba~i Dxrdes gva-

rel: − Dal ci Bog dzeci, dal co Bog i sili. A i zdravy mi dal. Y bula zdrava do teraz. N<}da hora. Posle pologu som nw mala `e da y odlw`im, lwbo co. Dok som pri{la, tidzenq, dva, y u` doraz i dowla i robela y}od da to n<~ nw bulo.

O, mala som i problemi. Po{l<dok bul v{e tot `e mi poscilka nw ziho-dzela, mala som i kirvavenw. Posle Mar~i, posle {tvartogo dzecka som mala velqke kirvavenw i bulo u pitanx moj `ivot. Lwm, do bolnici me odnwsli i tam som odlw`ela i|e {tiri dn<, pri{la som domu slaba, bo som barz vikirvavela. Alw, to bul tak maj me{ac, 8. maj. Vec, ked {e Mar~a narodzela, ta taki ~as, da povem popravdze, yk toti drevka co rosl<, i rozvival< {e do tih `elwnih l<scoh, y {e tak ~uvstvovala mocna. Ka`di dzenq v{e drevko kras{e i y mocnwj{a. To osetno som ~uvstvovala svojo zdravlw `e {e vracelo. I tak, velqo raz som gvarela `e: − Nw{ka drevko nw taki l<sca ma, a y dobre, a xtre vek{i, i y lwp{e, i tak. Tak mi bulo.

No, vec dzeci mi zato pomagal<. Toti star{i dzeci. Pavlinka! Y gva-rim: – Budzce podzekovni i znajce `e vona vam yk druga mac. Vona {e velqo narobela, velqo trudzela. I Xlinko {e trudzel za{ zoz ocom i kolo ma{inoh i kolo statku, a vec i toti dzeci, yk rosl< tak robel<.

Y |e{l<va `e som doma i hto mi pridze y zoz n<m i pojdzem, bo i hodzim zato, alw lxbim buc doma, y pri{la domu. Dom w naj, najslad{i.

Pametace politi~ni zbuvany zoz mladosci? Vojnu? − Y nw mala ~asu za politiku. Moj suprug lxbel sport, ta gvari: −

Gibaj dakus. I ked som {edla }u nqomu, ta som po~ala drimac. Nw intere-suw me, y bula vistata, vistata!

Od pre{lej {vetovej vojni nw pametam n<~. Raz znam `e zme spal< u {u-foh i oblw~eni, alw ~om i preco, to vec som u` ~ula posle. To tak gvarel< `e ked budu dzvoni dvon<c, vidu lxdze dze{ka }u kri`u. Y znam `e tedi som u {ufoh i {matoh spala, baba i mi. Alw n<~. Vidzela som toti kri-latici ked lwcel<, tel< dvokrilni, co ih volax ~i {tuka, ~i yk, to som {e pripatrala yk dzecko a ocec mi bul u Nwmeckej... Raz ocec pri{ol ve~ar zoz wdnim pajta{om i znam `e nas na{ol u babi, a bival< zme u wdnej {vabskej hi`i, ta nas vecka na }rin}oh no{el. Malo {e zdogadam, bo y bula dzeci. Y, {teracetogo roku rodzena...

Yke bulo tedi polo`enw `enoh, a yke teraz? − Y nw znam yke bulo bo moy mac umarla, mlada umarla, a yke bulo to nw

znam. Tota nova mac, vona voob|e nw hodzela do daykih or}anizacijoh. An< y n<}dze nw hodzela, n<}dze som nw u~astvovala.

208

^i pametace a}rarnu reformu, odkup? − Moj ocec bul ta<nstveni u tim poglydu, von nw be{edoval n<~ take. A

ked {e dzelwla `em, to bulo 1946. roku, lwbo yk, tedi y bula dzeci i y n<~ nw znam. A moj ocec, nw, von nw be{edoval take. Von nam o svo<m `ivoce be{edoval `e yk von ~e`ko `il. Ta von vec gvarel: − Da vi znace yk to? A y gvarela `e lwp{e da nw zname.

Mo`em povesc `e pod ~as Tita bulo velqo lwg~ej{e. Gej. Go~ som mala kelqo dzeci, alw bulo nam lwg~ej{e yk teraz u` ked lwm dvoh {kolyroh som mala. Mo`e{ zadumac ked mi za tri roki hodzeli dzevecero, co do {koli, co na vis{u {kolu, co do ovodi. I kra{nw zme `ili, yk da povem, bulo ~e`ko, alw bulo za ka`dogo. Pavlinka hodzela do Verbasu, a Xlinko u Subotici tedi bul, Danilko isto do Verbasu hodzel, Mar~a hodzela do Petrovcu, Cilika do Kerestura i gevti mi dzeci tu bul<. U {kol< i u ovodi, v{e wdno bulo i u ovodi i to za tri roki dzevecero viprovadzac. Toto tadzi, toto tadzi, ah... to bul, yk da povem, bul burni dzenq. Zna{, robi{ od rana do ve~ara, i ve~ar ked lwgnw{ dumam co som e|i trebala, abo co som nw scigla, abo co xtre budzem. A moj suprug isto gvarel `e: − Duma{ `e i y mirno {pim? I y {tudiram `e yk da spravim dinar. Alw, tedi bulo lwg~ej{e. Mali zme {ickogo, statku bulo velqo, moglo {e predac, i penw`u bulo. V{e.

Ked som i{la do valalu, naj~astej{e som hodzela do zadru}i daco pokon~ic. Wdino som nw lxbela kon~ic da daco kontrahiram, zaklx~uwm. Y gvarim mojomu `e von }azda, von rozpolaga, a po penw`i, gorivo upla-cic, abo priyvic daco, to bula moy robota. I von gvari: − U~ {e da zna{. Trebac ci budze! Yk da povem, to moy bula dlu`nosc. Von nw lxbel, von gvari `e nw ma kedi da pojdze do zadru}i da ~eka gevtogo lwbo penw`i, von mu{i pojsc, gvari: − Ti idz, ti okon~. I dumam `e bul na svo<m mesce. Gej, barz.

Nw bulo mi ~e`ko buc mac. Mladosc vitrima {icko. Mladosc. Bo, u` ked som Mikolku mala na 42 roki, y stanula mlwko zograc, bo an< wdno dzecko mi nw cicalo, v{e pili kravske mlwko, a Amalka co u Verba{e, vona yk dziv~e, v{e {e zobudzela, ta vona }u nqomu po{la, a y pri{la na butan zograc mlwko. I vona merkovala na mlwko a y go prekrucala i v{e zme dvojo staval<, a to lwm raz vnoci, eventualno dva raz. A tak som sebe dumala, yj u` {e mi nw sce stanuc }u dzecku. Bula som vi~erpana. Alw, Mikolka bul barz dobri i virosnul. Lxbel< go. Cilika, v{e go kupala, u` ked bul daku|i~ko vek{i. Mar~a pri{la vsobotu, Mar~a go sce kupac. Cilika gvari: − Y go prez tidzenq kupam, ta go budzem i teraz, a Mar~a gvari: − Ti go prez tidzenq, a y go prez vikend. I von< {e vadzel<. Bul

209

lxbene dzecko. Mo`em povesc `e von bul lxbeni. Go~ dzeci buli yki velqki, von< go lxbel<. I to mi bula velqka radosc, bo vidzela som lxbov, i yk go scu. I tak isto i teraz go lxby. Mikolka za n<h «naj», za {ickih. Von robi u mesara. Budze mac dvacec roki. Od milosci go volal< Deran~i~ abo Bonbon~i~. I taraz y ~uwm, ta u` go nw volax ba{ Deran~i~, alw gvary: – Dero, dze {i? A tak mi milo, milo mi zato.

\e{l<va som bula ked {e mi dzeci u` pristanovyl<, abo ked dawdno zaver{elo {kolu. Mala som krasni ~asi i |e{l<va som.

Mali sce i ~e`ki hvilqki? − Utracela som supruga htori mi bul `ivotni tovari{. Tu mi bulo barz

~e`ko, i ~e`ko mi i teraz alw, pomirela som {e i zdogaduwm {e lwm na krasne za nqgo v{e. V{e lwm za krasne. Co bulo, gej, lwm po dobrim.

Von mal astmu, vona go trapela. A i robel. Ta vecka, go~ mu yk ~e`ko bulo, ta i robic i na polqo. Velqo raz tak prez dvor prehodzel, bo mu bulo ~e`ko, tak dihal, ta gvari: − Idzem da nw vidzi{ yk {e trapim. To bol<.

Umar na totu astmu i {erco. Nw scel pojsc do bolnici. Raz bul u bolnici i vec gvarel `e vecej do bolnici nw pojdze. I ked taki bul u` hori, y mu gvarim: − Ocec, treba da pridze dohtor, mo`e? Gvarel: – Lwm Maka< naj pridze dohtor, drugogo dohtora nw scem. Alw, modl<m ce, do bolnici da me nw posila{, bo ci nw preba~im! A y gvarim `e dobre, `e tak budze yk sce, i `e go y nw pu|im do bolnici. Tak scel.

To bulo jogo `adanw. Naglo to bulo, do ti`ny, yk {e gvari. Hori, hori, yk da povem, hodzel. Y mu v{e l<ki prinwsla, i Pavlinka {e trudzela ta mu posilala toti pumpo~ki, alw v{e rano stanul, obi{ol {icok statok, ta u` teraz, bul av}ust, september, alw i|e po tri, {tiri `elwni kukurici no{el do obora. A y gvarim: − Ocec, kravom y dam, da nw idze{. A nw mogol u` velqo no{ic. Mali zme {ternac glavi statku, ta som mu gvarela `e naj von {vinqom no{i po pol kabla vodi.

I von taki vistati, gvari: – Patri, e|e nw goruco, a y {icok mokri. Znowl {e, i vec, ked nafri{tikoval {e, v{e po{ol lwgnuc. I ked pred {mercu das {tiri dn<, pri{la taka velqka bury, to dobre pametam, i `imno bulo, zahladlo, ta som mu gavrela `e naj nw vihodzi vonka bo barz `imno. O dva dn< umar. Dva dn< lw`al.

Von barz lxbel wsc i nw lxbel da {e odruca zoz slan<ni toto okurene. Dakus o{krabac i powsc. Y to nw lxbela. Mnw to gorke bulo. A von gvarel `e von to najvol<. A y mu gvarela `e yk mo`e, ta som orezala. a von nw lxbel da {e orezuw, ta vecej.raz powdol za mnu. I ked Maka< pri{ol, gvari: − Ba~i, co sce lxbel<, co lxbice wsc, a von gvari: – Zna{, Yros, lxbim zoz slan<ni toto okurene. A Maka< prevracel z o~mi. A y sebe

210

dumam, naisce lxbel? Bo`e yk y calogo `ivota an< nw verela `e to take wst. Y sebe dumala `e sanuw odrucic, rozumi{, alw naisce yk mo`e, yk to jomu sma~ne bulo? O{krabal go, da nw budze od togo, i powdol.

Bul strogi i dobri. To i dzeci gvary. Daval im, yk da povem, {icko toto co potrebne. Nw daval im da max na rozko{, alw i{l< dzeci i na ekskurzi<, i {icko co im treba za {kolu, yk gvarim, ked nw malo, zna~i nw `alo, nw odnwslo sebe, alw porihtane doma malo, lwbo mo`ebuc dakedi bulo i nw-virajbane, to moy gri{ka, alw y nw scigla. Alw, ked po~ala {kola ta v{e gvarel: − Predac buyka ta {kolyrom za kn<`ki i za {orci i za patiki, za karti. Ked {e zakon~oval {kolski rok, gvari: − Treba za{ buyka predac, dzeci idu na ekskurzix... Ka`de i{lo. Nw dozvolwl da dzecko nw pojdze ked gevti idu, naj idu i voni. Sam sebe nw daval povagu natelqo, a mnw v{e gvarel `e mac treba da budze i {orova i ~ista i pahnyca. I ked som i{la do valalu, nw `e me viprovadzal, `e da me vidzi, alw v{e gvarel: – Po{or {e da idze{ {orova. To bulo kra{nw.

A yk vi zoz va{ima dzivkami? − Moy Pavlinka, yk da povem, mi sebe pogutorel<, i Pavlinka vec ho-

dzela do tej {koli medecinskej i vec to vona u` bar`ej sovitovala: − Mar~o toto, Mar~o toto tak. Tak `e mojo dziv~ata u` ked wdna dostala, yk ciklus, ta {e o{mihla, y u` znala. A vona gvari: − Mamo, nw treba, y u` znam. Zna{, i u {koli {e u~i i vidzi {e. Reku, dobre.

Alw bome y ked bula mlada, y bula barz i zastarana i yj, yk som cerpela toto dok som {e nw upucela i dok som od dakogo drugogo nw doznala `e co to. To za mnw stra{ne. Za{ lwm, povem `e mi yk mladi nw bul< seksualno porihtani. Nw bul<, nw bul<. An< y ked zme {e pobral<. Go~ moj suprug star{i, yk da povem, trudzel {e. I vec mi nw mali iskustva, von mal. Mi dvojo nw mal<. A` u mal`enstve. Von bul zreli le}inq, von mal dzivki, alw y nw bula i von gvarel: – Dobre, dok {e pobereme. Pobral< zme {e i bulo kra{nw. Naisce bul dobri }u mnw, bul dobri calogo `ivota. Zato toti su-{edi gutorel<: − Von x ohabi! Y sebe dumala, ga go~ me i ohabi, nw va`ne. Y nw znam ~i bim banovala? Y go nw tak an< poznala. Bo, mi {e malo raz vidzel<. I i|e tota stara baba gvari: − Marjo, ti {e oda{ a an< nw hodzice?! Ga odam {e. Von bul zav`ati, velqo robel bo rihtal {e za svadzbu, to i u n<h nw bulo, i von< nw bul< bogati, a scel da budze svadzba, scel da ma {mati, robel i tak mi {e malo vidzel<. Alw, dobre. I{lo yk treba, naisce yk treba, nw obecal velqo. Nw obecal. Budzeme robic, budzeme {e trudzic.

211

Moj ocec umar, wdenac roki pre{lo. A dze{ec yk moj mu` umar. A o {tiri me{aci umarla tota mac, bo per{e ocec umar, a vecka mac. Za rok i pol ta trojo umarl<.

[vekor umar davno. E|i sedemdze{at {estogo roku, a {vekra pred {tiroma rokami. Vona u Ameriki umarla, bo vona vec dvacec roki bula u Ameriki i tam umarla. Y mala totu {estru mlad{u i totu macerovu, i mu-`ovu {estru Amalix. Moy {estra Amalka umarla, a gevta druga `iw. Dobre `iwme, odvi{e. Vona tu `iw i mi {e trimame yk {estri. Y x tri-mala a i vona mnw. Vwdno zme rosl<, vwdno zme spal<, {icko vwdno tak `e, no, dobri zme. Raduwme {e wdna drugej, bo u` druge nw mam.

^i wst daco o ~im sce {n<li? − Mnw {e ostvarel son, bo

scela som da pojdzem da vi-dzim {vet. Mnw {e to ostva-relo. A nw ostvarelo mi {e `e nw mo`eme obidvojo pojsc. Alw, tak, da von `il, an< bizme nw po{li, bo von nw scel pojsc z domu n<}dze. Nw hodzel< zme z n<m n<}dze. Ked mi moy {estra bula osemdze{atogo ro-ku zoz Avstrali<, bula mlad{a tri roki, u Avstrali< umarla pred {tiroma rokami, no ta ked pri{la, ta zme po{l< raz do “Kaira”, to mi bulo velqke {veto. A teraz {e mi sin pita: – Vodzel ce ocec da}dze? Ga, nw vodzel. Teraz hodzim, alw zna{, za{ sebe dumam yk bi to bulo kra{nw da mi to obidvojo. Ej, nwt to lwp{e, alw co da robi{. Von zato nw hibi, von v{e pri-sutni pri mnw, lwm go nw vidzim.

Mnw {e spolnwlo i toto ked som rodzela Xlinka. Tedi y sebe po`adala dvanacecero dzeci. Nw znam ~om. Tak som sebe `adala. I tak mam. Y nw znam preco y tedi ked {e von narodzel, 8. av}usta 1959. roku, y `adala dvanacecero? I vec zato som an< nw bula procivna ked som ostavala u drugim stanx. Tak.

212

Mam dvanacecero dzeci i trinacecero unu~ata. Kra{nw. Y |e{l<va u mo<h unukoh. Vidzim `e su i mudri, i krasni, i dobri, i rodi~i, mojo dze-ci isto, trudza {e, da ih hovax kra{nw, vospitux. To me ce{i.

Teraz mojo v{adzi po {vece i ostatn< raz zme {e vidzeli, vwdno, pred wdenac rokami.

Svo<m dzecom `adam naj {l<dza, yk {e gvari, na{ `ivot, ta vec budu |e{l<vi. Ked nw budu {e tak zlagodzic i nw budu tak {e po~itovac, vecka togo nwt.

Co, po va{im dumanx, smisel `ivota? − Posluh i po~itovanw. Posluhac {e mu{i wdno druge, i po~itovac. To

w lxbov. Bo lxbov i lxbov, lxbov, alw po~itovanw to vek{e od lxbovi. I ked ti po~ituw{ svojogo supruga to vec vecej yk lxbov.

\e{l<va som `e teraz mirni ~asi. To mi naj|e{l<v{e `e mirni ~asi i nazdavam {e lwm dobromu. @e to budze dobre, lwm prave `e tota nad<y nas otrimuw htoru treba podkarmjovac i veric do togo `e budze lwp{e. Bo, ked ~lovek nw veri vecka straci nad<x, vec to nw... Tak isto do mojogo zdravy. Bogu dzekuwm `e som, ked som doznala `e som hora, vec som gvarela sama sebe: − Teraz {e ma{ za co boric! Ustanovene `e som mala rak na gar-lo~ku. I to, yk da povem, rapidno mi {e {irelo, roslo, alw {e nw ro-{irelo. Nw pre{irelo {e. Bo, tedi to bul< naj~e`{i ~asi, prave bombar-dovanw bulo. Velqke. I tak `e y za pejc me{aci, yk som doznala `e som hora, pre{la {icki toti terapi<, i slava Bogu. Bog nebesni me provadzel i poslal, y lwm tak dumam. A hto duma `e som dzeci ohabela pre dayki svojo interesi, lwbo pre dayke svojo zadovolqstvo, to nw. Y po{la, bo to lwm tak mu{elo buc.

Sedmogo xla {e vracam. Ga, gej. Per{e do Beo}radu, a vecka do Pragi, pa do Nxjorku, do Atlanti i do D`aksonvilu. Treba mi {tiri raz pre{e-dac. Scignwm. I{la som osemnac godzini, alw u tih godzinoh som i ~ekala na toti pre{edany. A dzevec godzini Atlanta, Rim. A {edzi{ y}od u av-tobusu...

Mam plani. Pojdzeme na svadzbu, a vec pojdzem do Kanadi do dzivki, i vec {e za{ vracim na kontrolu, ta pojdzem do Alabami i budzem u~ic en}lejski da polo`im i vec da dzeci ~ekam. Tak prejdze i rok.

213

Zlatica (1954) Ruski Kerestur

Pripovedajce mi o svo<m dzecinstve?

– Rodzena som 21. 02. 1954. roku u Ruskim Keresture. Meno mi vibral ocec. Bulo dakus nwzvi-~ajne – Zlatica, zato `e {e tedi dosc davali cerkovni mena – Mar-~a, Febronka, Irinka, Natka, i tak. I znam `e mi ocec gvarel, ked buli krescini, ta {e mu tera{n< vladika Segedi pital `e: – ^om `e Zlatica? To v{e asoci-rovalo na kromplqovu zlaticu, zna{, a von mu gvari `e: – Vi dok budzece mac svojo dzecko ta go krescice yk zoscece, a y mojo krescim yk y scem. Alw do cer-kovnej kn<`ki von nw mogol zapi-sac Zlatica, ta mu{el zapisac i|e wdno meno, cerkovne meno,

tak `e u cerkvi y Irinka. Moy {estra ma meno Bla`enka, co nwzvi~ajne za cerkvu, ta vona Mar~a.

Y bula najmlad{a. Mam brata star{ogo {ejsc roki i {estru tri roki star{u, a dumam `e dzecinstvo nam bulo velqo kras{e yk co teraz dzeci co max. Y zoz remeseln<ckej fameli<, tak `e zme nw buli dayk hudobni. Buli zme taki, {tredy klasa to bula. Nw buli zme najbogat{i bo zme nw mali `emi, nw mali zme kapital. Mali zme dosc `emi pod arendu, ocec daval, alw zme nw buli, nw bula som u oskudici.

Baveli zme {e tedi. Babki {e slabo kupovalo i pametam `e {estra mala wdnu zoz papera naskladanu. To {e tedi skladalo paper, sloj na sloj, i to vona {e u` prestala zoz nx bavic, a y {e vecka po~ala i po{la som do pajta{ki i baveli zme {e `e bebi kupame. Y nw znala `e to zoz paperu i y x okupala. Vona {e po~ala rozl<pjovac i, normalno, tot paper shodzel sloj po sloj. I u` vec ked som vidzela `e co to ta som prestala x kupac i pridzem domu i na mosciku som {edzela, bo som nw {mela vojsc nuka bo co mi mac pove `e som totu babku, to i|e od {estri mi ostala i dosc

214

velqka bula, pogubela. Medzitim, mac {e nw vadzela. Gvarela `e {e nw bu-dzem mac zoz ~im bavic teraz, ta. Za baviska zme dobivali od kuma za Kra-~un, a do kuma zme hodzeli {pivac zato `e zme {e slikovali. Von bul sli-ker Brugo{, von nas v{e slikoval. Baviska buli domini, abo dayki dre-veni ko~ik... dosc, yk `e da povem, hudobni baviska u odno{enx na te-ra{n<.

Televizix zme u` mali 1963. roku, povedzme. Take daco. Ked zme kupeli televizix to dosc bulo slabo u tedi{n<m ~a{e `e wst televiziy, y gvarim, y zoz remeseln<ckej fameli< tak `e to ocec mogol stvoric. A pametam `e zme hodzeli televizix patric do su{eda do Papynki, voni buli mocnwj-{i. To dohtor Papynka i jogo fameliy, do jogo brata, i tam zme patreli {l<zkanw na lydu i taki stvari. Vecka, ked dzecom dosadzelo, a to bula dosc taka velqka prostoriy, ta zme {e baveli na {lwpi ma~ki, skrivali popod stol. Nw mali zme usloviy za dayki dru`tveni baviska. Dobre, do-mina zme {e i baveli, alw pametam `e zme {e skrivali popod toti ~e`ki orehovo stvari. Taki starinski name{taj, to taki dobri bul. Vecka zme {e na ogany~ki, ve~ar na skriva~ki baveli, skrivali zme {e. Prejga nas, oprez na{ej hi`i z drugogo boku, bulo velqo cegli naskladano, sceli pra-vic novu hi`u su{edovo, ta naskladali. Mi vecka tam praveli sebe bun-keri, dru`tvo nas dosc take bulo na ul<~ki, bo to Velqki {or, ta nas u }eneraci< bulo dosc. Tam zme {e baveli i ve~arami zme {edzeli na ul<~ki i pripovedali. I tam zme pripovedali na{o do`ica i yke to za nas bulo ked mi patreli filmi na televizi<. Normalno, tedi televiziy bulo da}dze od sedem godzin, das na sedem i petnac bul crtani, na pol osmej bul dnqovn<k i vecka, ked lwto, mi vihodzeli na ul<~ku i pripovedali do dze{ec, wdenac godzin. Alw to interesantne bulo pokly na{a ma{ta tedi i{la. Rozpravyli zme ked zme patreli wden kaubojski film, o tim `e yk na wdnej visokej stini bul Indiynwc, a kaubojci od dolu {trelyli i zabili togo Indiynca i na filmu ukazali yk Indiynwc pada dolu. Mi {e nw mogli pomiric `e hto bul taki {alwni `e dal da do nqgo {trely na filmu i `e go zabili. Nam to stvarno vipatralo. Dumali zme `e to stvar-no hto{ka tam po{ol, `e to nw statista, nw babka, `e to nwt dolu yk teraz povedzme {katuli, {pund`i<, `e von tak spadnul naisce. Mi to sebe, dumali `e to tak i spri~kali {e `e to tak, lwbo nw tak. Mlad{i dumali `e to naisce Indiynwc zabiti, a star{i `e nw.

Gvarela som `e zme `emi nw mali, toto co zme mali to ocec pod arendu daval, bo zme, d<do ked umar, ta predal kon<, nw mali zme z ~im obrabyc totu `em. Ocec v{e gvarel `e treba da idzeme co dalwj da {e {koluwme. Von n<~ nw mal prociv `e y po{la do }imnazi<, `e y ohabela fakultet. To bul moj problem. Co {e jogo dotika, von bi me i dalwj {koloval. [icki

215

trojo zme {e {kolovali. An< wdno nw ostalo bez hlwba u rukoh, bez {ko-lovany. Von planiral `e y budzem advokat, a y bula dalwko od advokata. A z oglydom `e som scela yziki, gvarel mi naj idzem isto~ny~ki yziki, dayki arabski i taki... To placene, to budze dobre, to mo`e. No, medzitim, tak {e obracelo `e an< wdno zme fakultet nw zakon~eli, go~ daval nam {ickim tro<m {ansu da zakon~ime toto co sceme. Brat {e {koloval u Vrny~kej Ban<, {estra u Zombore i y u Verba{e, a vecka u Novim Sadze. Alw dumam, nw sputaval, nw zoperal nas n<}da `e: – Nw {mece... Mac isto tak. Nw bulo n<}da `e: – Treba doma da budzece, ... poodavajce {e, mace roki, odajce {e, ti {e o`enq, ta `ij. V{e bulo `e: – Idz co dalwj, u~, u~, in{e vam nw mam co dac.

Vihodi kotri mi u tedi{n< ~as mali, to {e barz rozlikuw u odno{enx na vihodi tera{nej mlade`i. Vnwdzelx mi obovyzno i{li do kina. Kino bulo na tri godzin popoladnx, alw ked {i nw po{ol do cerkvi rano, ta {i nw po{ol an< do kinu popoladnx. Kino nw bulo drage. To tedi bulo pejc dinari, lwbo dva dinari, lwbo tri dinari. Dva dinari vec tam bulo za ^er-veni kri` {e davalo. Alw, kino po~inalo od troh, a mi od dvoh do {ora stavali i ~ekali kartu. Kinar pri{ol na pol trecej, ta vidaval karti tam. Alw, mi {or trimali, nogi roz{iryli, ruki roz{iryli bo zabera{ hto i|e pridze. Da scignwme do kinu. I posle kina zme mali i|e pravo do osem godzin vihodzic dok zme nw zakon~eli osmu klasu. Ked zme zakon~eli osmu klasu vecka zme do dvanac mogli ostac. Posle dvanac to u` vecka tak nw bulo, n<~ nw bulo, n<~ nw robelo. Restoran nw robel. Ked som u` bula dzivka, vecka som u` do restoranu mogla pojsc, alw i u restoranu na pol dvanastej po~al tot cvenkac zoz {vetlom. To {e znalo `e domu i nw viho-dzelo {e, za rozliku od teraz. U osmej klasi som bula, i osem godzin, a y i|e na varo{u, a {estra, z oglydom `e star{a bula, ta vona mala dlug{i vihod, gvari: – Zlatko, osem godzin. N<~. Y znala `e, domu. Pakovac {e i domu.

E, toto do cerkvi hodzenw, to dakus tak, ked buli vek{i {veta, vecka zme zoz rodi~ami hodzeli, fameliyrno. A ked bulo, ga tak obi~no, obi~na nwdzely, vecka mi i{li zato `e zme mogli do kinu pojsc. Alw toti star{i, yk moj brat, voni u` buli prefri}ani i voni nw i{li do cerkvi, alw vi-{li ta {e na varo{u zi{lo dru`tvo i nw po{li do cerkvi, alw ~ekali nas mlad{ih zoz cerkvi `e bizme vi{li i `e bizme im povedli `e co bulo na kazan<. Zato `e vecka nw mogli pojsc do kina.

Yk {e gvari, y tedi kadar bula. ]imnaziy, ruski yzik dobre pozna{, vlada{ zoz n<m dobre. Daktilo}rafix som zakon~ela u medzi~a{e, co za novinara-prekladately tedi trebalo. Malo bulo kadri kotri toto mali. Do }imnazi< malo hto po{ol, u` po{li do tar}ovackej, u~itelqskej, medi-

216

cinskej lwbo na zanat, a malo po{li do }imnazi< z tim `e pojdu dalwj. E teraz, zakon~eni }imnaziylci, a nwzakon~eni studenti, voni vecka yki{ik kadar buli. Z ~asom {e ukazalo, obilo {e mi o glavu, zato `e som vecka u` posle dze{ec-petnac rokoh vidzela `e to prihodza mladi zoz fakulteta kotri max vek{e znanw, kotri vecej vladax, bez oglydu `e yki kvalitet togo znany kotre voni prino{a i `e nw va`ne yke y mam posle, povedzme, dze{ec-petnac rokoh iskustva na tim robotnim mesce. Medzitim, tu {e napravi sistematizaciy i prilagodzuw{ {e novim kadrom, {kolovanim, tak `e u` vecka dakus ~e`{e {e mo`e{ no{ic bez obrazovany kotre pot-rebne za toto mesto, bo i priliki {e menyx kotri ti yk novinar mu{i{ provadzic i nw mo`e{ ih provadzic zoz tim {tredn<m obrazovanqom kotre ma{, a same obrazovanw popri roboti, popri dzecoh, popri mu`a, popri fameliyrnih obovyzkoh, to ~e`ko.

Odala som {e na dvacec {ejsc roki. Upoznala som go... bul isto zoz Kerestura. [tiri me{aci zme {e zabavyli, a upoznali zme {e tak `e som zoz jogo bratom robela na roboti. Bula som zoz wdnu pajta{ku na lwtovanx i trebalo nas zoz Kuli privesc do Kerestura, bo dosc pozno zme scigli. Das kolo wdenac ve~ar. Y navolala brata do restoranu bo von tam robel, `e ~i wst dakogo da nas prive`e. No, i tam bul moj suprug, buduci. Tedi bul buduci. No, i von nas privezol. Posle togo zme buli opatric jogo brata u vojski vwdno, alw to tak bulo zoz poznavany, bez daykih obovyzkoh, bez togo `e {e zabavyme, bez daykej namiri `e {e budzeme zabavyc, `e von mnw pikiral lwbo y na nqgo pikirala. Von isto u` mal dvacec sedem roki polni i to take bulo naisce... To y ked {e babi pitala mowj, teraz u` pokojnej, `e yk y budzem znac `e za kogo {e mam odac ked u` dvacec {ejsc roki mam, a tota moy lxbov za kotrogo som {e scela odac tedi u mladosci, prepadla, vona gvarela `e: – Budze{ znac. Dok ci pridze ~as, ta budze{ znac. No, ta tak som i znala `e to von, u` vecka ked zme {e po~ali zabavyc na rodzenim dnx jogo brata. Vecka som u` znala `e to von, `e {e y za nqgo scem odac i von znal `e von me sce o`en<c. Nw bulo voob|e diskusi< `e ~i gej, ~i nw. Mi od po~atku be{edovali `e budzeme mac hi`u u Kersture, `e dzeci budzeme mac, `e von tu ostanw robic, zoz Kerestura nw pojdzeme, bo obidvojo zme vyzani za Kerestur, `e svadzba budze u februaru, co {e budzeme tu vodac, shodzic, ked i wdnomu i drugomu, jomu dvacec sedem roki, mnw dvacec {ejsc roki. [a, co {e ma{ tu teraz zabavlyc bez vyzi, ked zna{ `e... Zname to~no obidvojo `e {e pobereme.

Svadzba nam bula dakus rozli~na yk co teraz. Teraz su rozko{ni, i taki su bogati. A` na ozaj, yk bi na{o lxdze povedli. Tedi nw bulo take. A i y {e u`, yk {e gvari, na dvacec {ejsc roki odala. Gvarela som ocovi `e toto co sce{ dac za svadzbu, daj mnw dinari, bo co `e, to u` dvacec {ejsc

217

roki, nw mlada som, gej, za... dvacecro~nu `e teraz nw znam yku svadzbu da pravi i co y znam. Medzitim, von gvarel: − Y ci dinari nw dam bo ti dinari potro{i{, a y svadzbu napravim. Vino kupime po poli zoz svatom, palwnku po poli zoz svatom, {vinx mam, tak `e nw budzem mac velqo tro{ku. Tunq{e jogo vinw{e svadzbu napravic y}od mi dac dinari. Sva-dzba nw bula taka besna yk co teraz co {e pravi, rozumi{? Buli mojo i jogo z roboti. Von u sportskim klubu robel, buli rukometa{e, buli su{e-di. Od pajta{oh nw bulo telqo z oglydom `e {e u` dosc poprista-novjovali velqo mlad{i, na povedzme dvacec, do dvacec {tiri roki, tak `e mi u` ked {e pristanovjovali, u` to buli fameliyrni lxdze kotri mali svoj krug priytelqoh, kotri mali svojo dru`tvo i zoz n<ma {e dru-`eli. Tak `e z togo boku, nw bulo velqo.

Ga, bula ruska svadzba, po na{ih obi~ajoh. Y bula u bilim, gej, {lawr, vinq~an<ca bila, bo to v`ime bulo. Poludzenok bul yk co i teraz poludze-nok. Kapusta i toto posle kola~i. I pridani buli.

Xtredzenq, u nqgo zme prespali, gej, totu per{u noc, ~itali zme penw`i co mlada zabo~kala, co tedi predavali mlodu, pa mlada tancovala. Pa som tri raz mu{ela, ~i dva raz mu{ela, obisc {ickih goscoh okolo da bo~kam. Bo, gat, ~esc ka`domu mu{i{ ukazac. Sto<m, tam u menzi svadzba bula i mloda stala, a mlodi pri nwj i vecka yk gosci prihodzeli ka`de vin~oval, z boku tam ru~n<ki im dzelwli. A pametam `e Ynkov wden {ov}or ~i ba~i, y do~ekuwm omladinu, sportistoh, jogo dru`tvo, jogo z roboti, a von pri mnw sto< i teraz, pridze }u nqomu wden d<do i gvari: – Zlatko, {ov}or bi, gat... pobo~kac mlodu i daco udzel<c. I y jogo obo~kam, a von po~nw tak po ki{enkoh {e otrepovac, zna{, opipovac: − Ov, ykba~u pri babi ostali dinari. Dobre, nw hiba, {icko u {ore {ov}re, {icko u {ore. I y dalwj goscoh do~ekuwm, vin~ux... I dokmalo, Ynko znova: − Zlatko, gat {ov}or. Ga, reku u` som go raz... {a nw budzem teraz d<da pejc raz bo~kac, yk mloda. I y znova d<da obo~kam, a von {e znova po ki{enkoh otrepuw: − A butwlar ostal pri babi. Mam upe~atok `e von po{ol lwm dze{ec kro~a< i vracel {e nazad i za{. I tri raz tak. A Ynko v{e... tot ozda ba~i pri nqomu sto<, zna{, Ynkovi nwpriwmno, gej, `e ga co `e budze zoz n<m, ked w tu ta ozda raz udzel<. Ked treci raz ta gvarim: – No, dobre. [icko u {ore. Nw treba n<~. Pri babi butwlar ostal. Dobre. I po{ol von na mesto. Vecka i|e kolo stoloh trebalo isc. To sva{ki vodzeli mlodu co treba da robi. Mloda nw zna n<~. To wst `eni, gej, co znax, ta vecka sva{ki vodzeli mlodu `e idze{ teraz od togo {ora bo tu jogo rodzina, tu tvoj rod, tu toti, tu toti... I y znova dojdzem do togo d<da i znova go obo~kam, a von znova po ki{enkoh {e otrepuw: − A butwlar pri babi. A hlopi na wdnim boku, a `eni na drugim boku {edzeli. Tak `e, y d<da {tiri raz obo~kala,

218

alw d<do nw udzelwl an< raz. No dobre... to per{i ve~ar. To lwm take vracanw na svadzbu.

Rano pri{li gosci, gej, najbl<z{i rod. Per{i dzenq posle svadzbi. Medzitim, mi {e takoj odvowli, nw bivali zme u jogo rodi~oh an< wden dzenq. Mali zme u` tu porihtane yk kvartelq, hi`u, `e dze budzeme bivac, porihtanu. Obidvojo zme robeli. Na placoh zme buli, tak `e zme nw buli primu{eni buc u jogo rodi~oh i bivac zoz n<ma.

Y mala trojo dzeci za tri roki i voni mnw tak... rosli wdno za drugim. Zoz oglydom `e taka bula situaciy, Ynko, suprug, von robel svox robotu i von {e staral o materiylnim boku fameli<, a y bula vyzana za dzeci. Y {e starala o <h vospitanx, o <h obrazovanx. Y {e zoz n<ma u~ela, y na shadzki hodzela roditelqski. Y ih uspavjovala, y im pripovedala, ~itala, be{e-dovala zoz n<ma i y bula tota co ih duhovno, ked mo` tak povesc, vozdzvi-govala. Bo von i gvarel `e dok dzeci mali vecka su z maceru, ked budu velqki vecka budu z ocom. Mo`ebuc, da bula in{aka situaciy. Da zme mali hi`u, da nam rodi~i napraveli hi`u, da zme vo{li do gotovej hi`i, da zme lwm... yk `e da povem, starali {e ~i pojdzeme na ro~ni, ~i pojdzeme na morjo, ~i kupime novi stvari, ~i nw kupime novi stvari, rozumi{? Alw vecka bi viroytnw i von bul vecej zoz dzecmi. Medzitim, mi ked {e pobrali, mi nw mali n<~. Y mala toti dzivocki stvari, von... I kupeli zme kuhnx vwdno. Podstanare zme buli, rozumi{. Trojo dzeci ked pri{li, vecka to u` `edlyric zoz tro<ma dzecmi, to u` problem. Tak `e von bar`ej priciskal na toto da mame hi`u, da mame krov nad glavu, famelix da obezpe~i na tot sposob. Tak `e von ked mal ~asu ta bul zoz n<ma. Von ih nau~el pl<vac. Y gvarela `e ked von pove `e mo`u pojsc na bazen kupac {e sami, vecka mo`u pojsc. Voni od troh rokoh nau~eli pl<vac zato `e von zoz n<ma hodzel, u~el ih i toto zoz n<ma robel. Ked i{ol da}dze na utakmicu, bo bul, gej, zoz tim sportom {e zan<mal, vecka ih zoz sobu i vodzel. Ked mal ~asu i ked mogol. Alw in{ak, co {e drugogo {ickogo dotika, tu y bula. Naj~astej{e to bulo ~itanw bajkoh, pripovedkoh, pisnqo~koh zoz tih dzecinskih kn<`koh. To Silvester Maka<: ″Pirogi o tri rogi″, k<`o~ka co bula. Vecka, Mikoli Skubana pisnqo~ki: ″Dvanac me{aci″, to taki buli dzecinski za <h vozrost pokly som mogla im ~itac i pokly trebalo im ~itac, dok nw vo{li u` sami do {kolskogo vozrostu `e mogli u` sami ~itac toto co im trebalo. Za dawdnu pisnx som i sama vidumala muziku, zna{. To bulo dosc ~e`ko zato `e voni trojo teraz. Ka`de mal in{aku pisnqo~ku co {e mu pa~ela. Vecka, dosc som toti dzecinski kn<`ki kupovala, bajki co buli kompleti. Velqo lwg~ej{e {e dohodzelo do tih kn<`koh za dzeci yk co teraz. Teraz kn<`ki, z oglydom na situacix, dosc dragi `e bi {e moglo ih telqo kupovac kelqo bi trebalo.

219

Tak `e y kupela wdnu kn<`ku ″366 i i|e daskelqo bajki″ i tam buli taki, u daskel<h vire~enqoh, alw to po serbski buli bajki, zoz ri`nih krajoh {veta. I ka`domu som dala naj vibere sebe po wdnu pisnqo~ku zoz kn<`koh lwbo zoz tej kn<`ki ″Bajki″, alw to buli po serbski ta y mu{ela prekladac i dosc bulo ked y lwm pogri{ela da}dze, zato `e voni zapametali. No, ka`du noc som mu{ela, nw mu{ela, alw som scela im pripovedac, bo som ih ukladala i to bul najlwg~ej{i sposob `e bim ih ulo`ela i `e bi voni na mirni sposob lwgli bez zvadi, bez lyrmany, bez daykih stresoh. Nw bulo take `e: – Gajd tam do hi`i, lwgaj i ga{ {vetlo i nw scem ~uc, y scem televizix patric. Nw! Vwdno {e kupali ked buli mali, i vec bulo: – Gajde, teraz {e okupace, i vec idzeme do poscel<. Vi dvojo tam {pice, toto najmen{e zo mnu {pi i ka`de sebe vibere po pisnqo~ku. Dok nw zaspali... ked nw zaspali zoz wdnu pisnqo~ku, i{li zme i|e wden krug. Tak `e i {icki bajki co zme mali ta zme pre~itali. Toti dlugi som nw mogla im ~itac zato `e nw mogli provadzic vecka. Toto najmen{e u` nw moglo provadzic, tak `e to buli dosc kratki pisn<. Alw toti kratki pisnqo~ki to dosc voni pol<}ali. I bajki, slikovnici, dakus buli tekstualni, i po serbski, ta som vecka ih mu{ela prekladac. Alw, zoz sliku voni to {icko upivali... nazdavala som {e `e zoz tim {ickim co{ka im lwm ostanw u glavi, zna{. Dayki obi~aj ~itany lwbo pribl<`i{ im {vet bajkoh, lwbo pribl<`i{ im yki{ik in{aki rozdumovany, }u kn<`ki ih pribl<`i{, }u znanx... znanw od togo {ickogo im ostanw. Yke take, alw ostanw im. No, a sceli i {pivac, ta vecka som im mu{ela i {pivac. Povedzme, od tih pisnqo~koh co som im taki kratki {pivala taka interesantna za taki vozrost to "[ic cico, {ic, yk ti duma{ `ic. Cali dzenq lwm {pi{, a po pojdze bega mi{". To dosc taka i za be{edu, gej, interesantna. Lwbo druga: "Gi{a, gi{a, gi{a. ^e{e ma~ku mi{a. ^e{e ma~ku, ~e{e, a cala {e tre{e". Zna{, to isto im take za vigvarynw im z}odne. A vecka bula wdna co i|e {e zdogadux i nw{ka, co dva sti|ki alw {pivaj im, {pivaj, pripovedaj, pripovedaj, recituj, recituj, a v{e iste a v{e oznova. Nw bulo natelqo velqki vibor `e bi y mogla ka`di ve~ar im drugi pripo-vedac, {pivac. Pa som vecka mu{ela i vidumac {pivanku, ta som im: – Ga< bu<, mile mojo, zavri o~ka svojo, a mamka ce tvoy mila poglaska, pobo~ka. No, ta tekst som zabula teraz, alw to od Serafini Maka< ozda, lwbo od Silvestera Makay pisnqo~ka. To tak bulo pred petnac rokami ked som {pivala. No, a mam i toti serbski narodni, toti {al<vi... lwbo `artovl<vi pripovedki. I zoz tih som im ~itala lwbo prekladala. Vecka... toti pripo-vedki z Ugorskej Rusi. Tam isto som na{la taki kratki, interesantni za n<h pripovedki. Tak `e dosc to rozli~ne bulo i nazdavam {e `e to... nw, nw nazdavam {e, alw som si}urna `e to malo i upl<vu i `e ohabelo {l<du na

220

n<h, z oglydom `e od {tverih, trojo zakon~eli osnovnu {kolu i trojo buli vukovci. Nw verim `e toto co som za tel< roki z n<ma robela, dok som ih ukladala i ka`di ve~ar ~itala, `e ba{ n<~ nw malo {l<du.

Mam {tvero dzeci. Najstar{i mi na fakultetu, dziv~e mi teraz zakon-~uw {tvarti rok }imnazi<, treci... trece dzecko, lwbo drugi sin mi u {tre-dnwj {koli treci rok i {tvarti ma dvanac roki, u {estej klasi w.

Toto `e kelqo to vpl<vovalo na <h obrazovanw to teraz dosc, dosc pro-blemati~ne be{edovac z oglydom na <h stanoviska }u calej situaci< i na mojo popatrunki kotri y mam. Osobnw dumam `e {e situaciy u der`avi premen< i `e pridze na lwp{e. >h dumanw `e bi co skorej dojsc do svojogo dinara, osamostal<c {e, mac velqo penw`i i buc svoj ~lovek.

Za toti dvanac roki kotri zme mali, mali zme vojnu, mali zme infla-cix, mali zme sankci<, bezpenw`nosc, borba za penw`i, borba za opstanak, borba za hlwb. [icko toto dzeci pre`ivxx, i voni nw pohopxx, po mo<m dumanx, `e to o dze{ec roki dok voni postanx svojo lxdze, `e {e tota situaciy mu{i premen<c, Yk? Tak. Lwbo na gor{e, lwbo na lwp{e. Toto co max u svowj glavi, toto znanw kotre voni zdobudu, to im n<hto nw mo`e v`ac. Mo`u im avto ukradnuc. Mo`e im hi`a buc rozbombardovana, nw wdna u pre{lej vojni, alw znanw kotre ma{ u glavi, to tvojo bogatstvo. Toto ci n<hto nw mo`e v`ac i na tim treba da robi{. Y bi najvolwla ked bi {icki zakon~eli toto co scu. Za teraz mi wden na fakultetu. Nazdavam {e `e go i zakon~i, bo kelqo som zamerkovala ozbilqnwj{e {e lapel do u~eny. Dziv~e dosc take stabilne. Vona verim `e zakon~i, go~ nw znam co x ~eka u `ivoce. To, yk gvary, ked ma{ dzivku mo`e{ ~ekac `e pridze zoz bruhom, yk na{o lxdze gvary. Ked ma{ hlapca, mo`e{ ~ekac policix na dzveroh. Drugi hlapec, von sce pojsc za montera. Remeslo sce zakon~ic, zna~i zanat mac u rukoh i von sce robic. Von nw sce pojsc na fakultet, go~ bi mogol. I y bi jogo lxbela }urac da zakon~i, `e wdnogo dny i tota {tredny {kola budze malo. Z oglydom `e kelqo wst velqo z fakultetom co nw roby, co ~e`ko dojdu do roboti lwbo zakon~a ta pojdu zoz der`avi. Za nami, nw lwm pri dzecoh, alw u per{im {ore, pri nas star{ih obez-vredzeni {icki moralni vrednosci. Nw po~ituw {e i nw cen< {e yk co y bula vospitana, da budze{ vredni, da budze{ robotni, da budze{ po{teni. Da zna{, da toto co robi{ po{teno odrobi{, da {e }u roboti po{teno odno{i{. Penw` pridze sam po sebe. Ked robi{ ta go i zarobi{ i budze{ mac. Nw kradn<, nw sprevedaj. Po{teno zarob tot svoj dinar. [icko... {i-cki toti vrednosci na kotrih y bula hovana i moy }eneraciy, spadli do vodi. Vipl<valo toto `e ked kradnw{, ked nwpo{teno robi{, ked {i sile-d`iy, ked {i mocnwj{i, ked {i bogat{i, lep{e ci, lwg~ej{e ci. I toto voni {icko upivax do sebe, tota mlada }eneraciy. Zato dumam `e treba im

221

per{e do glavi utuvic `e voni mu{a mac znanw, `e bi zoz tim stvoreli i svojo meno i svoj status u dru`tve i `e bi {e zoz tim dokazovali. A nw `e bi ostali na wdnim slabim urovnx znany, n<zkim urovnx znany i `e bi {e dokazovali prez moc, prez siled`ijstvo dayke, prez ne}ativni dayki postupki. I na taki sposob `e bi postali hto{ka i co{ka. Zato y probuwm ih }urac co vecej. Teraz pri komu yk... yk {e mi pospi{i i co som godna.

Y vospituwm svojo dzeci tak `e na per{im mesce mi obrazovanw i vos-pitanw. Vospitanw zoz domu co odnw{u to dok su i|e mali. To toto do-ma{nw vospitanw: dobri dzenq, do vidzeny, dzekuwm, modl<m kra{nw...

Druge, dumam `e ka`de dzecko, ka`di ~lovek sam svoj, za sebe okremna osoba. Nw mo`u i nw {mu {e porovnovac wdni zoz drugima. Y mo<m dzecom, {tvero ih mam, an< wdnomu som nw gvarela `e ti mu{i{ buc yk tvoj brat, ti mu{i{ buc taki yk tvoy {estra, ti treba da {e upatri{ na nqgo, von lwp{i od ce, ti gor{i od nqogo, ti treba da sluha{ star{ogo, ti treba da sluha{ mlad{ogo, ti najmlad{i. Nw {me buc pocisnuti do drugogo planu bo w najmlad{i. Vi i jogo mu{ice posluhac, a nw: ~ekaj, ucihn<, ma{ tu mlad{ogo. Von ma svox podobu a z oglydom `e {e vospitux teraz bez oca, lwm y zoz n<ma. Y na sebe mu{im prev`ac i ulogu oca. Nw verim `e uspem zato `e von bul mocnwj{i harakter odo mnw. U in{akih obstavinoh von odrosnul, u in{akih y odrosla. Alw, scem pri dzecoh stvoric `e voni ka`de svoy osoba. Ka`de svoy li~nosc zoz svo<ma potrebami, zoz svo<ma `adanymi, zoz svo<ma manami i zoz svo<ma dobrima stranami. Y yk rodi-telq mu{im pogri{ic zato `e mnw n<hto an< nw u~el yk da vospituwm dzeci, an< som do {koli nw i{la `e yk treba dzeci u~ic. Problem i u tim `e ked roditelq napravi gri{ku, lwbo dzecko, nw mo` vracic ~as nazad, vracic totu istu situacix. E, teraz som pogri{ela, alw teraz nw pogri{im bo in{ak porobim. To nw mo`. Zna~i, idze napredok. Gevto zme pogri{eli. Ti pogri{el, y pogri{ela. Y pogri{im, yk co i ti pogri{i{. I y ~lovek, i y nw mam oreol nad glavu `e som svetac, nwpogri{ivi. Prilap mnw taku yka som. Nervozna i nagn<vana, radosna i vesela, i za{pivam i zapla~em. I y `ivi stvor. Isto tak i ti ma{ svojo problemi. Ma{ svojo u lxbovi, ma{ svojo u {koli, ma{ svojo zoz pajta{ami, ma{ zoz... A `e {i nw rozpolo`eni nw{ka, ~ekaj, pomali. Ka`de ma okremni svojo `adany.

Dumam `e treba da {e mladi vraca na stari vrednosci kotri straceni za dze{ec, dvanac roki. A to toti roki co mi, mo`ebuc, poveme Titovski roki, pod ~as Tita co buli. Yk nam bulo, to mi lxdze nw znali vihasnovac prednosci kotri nam buli dati. To znova bula vina u lxdzoh, nw u sistemu. A ked `e {e ostanw na tim `e najmocnwj{i, najprefri}an{i, najgor{i budu najlwp{i i najpriznat{i u dru`tve, to u` vecka n<~ nw zna~i. Y da tak dumam, y bi mo<m dzecom povedla: – Ohabce {kolu, idzce do

222

tapetara, zarobce sebe, ve`n<ce pi{tolq, pozabivajce, {trelyjce okolo, idzce ta pokradn<ce, stvorce sebe bogatstvo i budzce co{ka i hto{ka. Nw. Dumam i nw{ka tak. Po{teno zarob, po{teno nau~, dobij {tverku, alw da to budze {tverka. Ked dvojka, to tvoy dvojka. Ked spadnw{ na ispitu, dok {i na fakultetu budze{ padac i pokladac. Nw stra{ne an< `e {i spadnul, an< `e {i slab{u ocenu dobil. Va`ne da idze{ napredok, da ma{ co{ka u sebe, bo mi viru straceli. Nw do boga. Viru do ~ogo{ik voob|e. ^i y verim do boga, ~i nw verim, to druga stvar. Y nw mo`em povesc `e verim, a nw mo`em povesc `e nw verim. Alw co{ka mu{i postoyc, bo voni mu{a veric. ^i to jogo uspih, ~i to von sam. Per{e mu{i veric `e von to sam mo`e porobic, `e von sam mo`e poscignuc, `e kotri jogo mo`l<vosci. Co von mo`e robic, pokly von mo`e robic i co von mo`e scec i co von sce. I ~i von mo`e toto scec. I ~i {e von mo`e lapic u ko{tac zoz tim. ^i von sposobni toto porobic. Ked w sposobni, y jogo potrimam. Y jogo budzem }urac. Alw, ked w nw sposobni vecka naco {e petlyc do togo. Vira! Nw lwm mojo dzeci straceli totu viru. Stracela cala }eneraciy. Y wdnomu gvarela `e mi dakedi mali Tita, mi do nqgo vereli bo {e von viborel prociv Gitlera, {vetovej sili. Zoz pomocu drugih, alw von bul tot co mi do nqgo vereli. Yk von napravel dlustva to znova dru`tvo vinovate `e nw viplacelo toto dlustvo, gej? Co napravel, to u` politika, druge. Alw om-ladina tera{ny an< totu viru nw ma. Nw ma idola. Milo{evi~ im nw idol, [e{elq im nw mo`e buc idol. Nw max n<kogo do kogo mo`u veric. Do boga davno straceli viru i nw very zato `e vojna bula. ^om bog dozvolwl toto? Voni {e i toto pitax. ^om telqo dzeci poginuli, ~om telqo dzeci ostali bez rodi~oh ked nw mu{eli? Toti n<~ nw vinovati. ^om <h pajta{e buli na rati{tu? ^om rodi~i <h pajta{oh poginuli na rati{tu? ^om <h pajta{e toti strahoti, stresi psihi~ki podo`ivjovali? Preco?

^i verice do boga? – Gm... ~i verim do boga? Yk gvary, bog to nw d<do zoz bradu narisovani,

gej. Vospitana som yk co i {icka, cala moy }eneraciy co som u` gvarela, zoz cerkvu, zoz hristiynstvom, modlwnqom. Ked girmelo, vecka zme pred obrazom zoz maceru klw~ali, modlwli {e da nw... da nas grom nw potrafi. Do cerkvi zme hodzeli... Toto prelomne co me, ~i wst ~i nwt, teraz na pejdze{at roki ked {tudiram, to bulo ked mac umarla. Mac umarla ked som mala petnac roki i mnw nw moglo buc ysne `e preco bog, ked posto<, v`al mox macer. Preco mu moy mac trebala, ked povedzme togo istogo ve~ara, ked mac bula prestarta, u hi`i {edzeli osemdze{atro~ni babi i modlwli {e. Preco, preco von nw v`al <h, alw mox macer, ked na{a mac nam trebala. Y to sebe nw mogla rozy{n<c. An< nw{ka nw mo`em rozy{n<c,

223

an< mo<m dzecom nw{ka nw mo`em rozy{n<c `e preco <h ocec umar, a nw umar povedzme... nw budzem menovac n<kogo, alw wst velqo star{i osobi... Nw preto `e im `adam, rozumi{? Alw preto `e to u tej situaci<, ked take do`iw{, nw mo`e{ pohopic `e bog ba{ toto scel. I preco von ba{ toto scel. Moy mac bula u apacoh. Bula yk apaca i vecka x vinyl wj ocec, bo trebalo placic za nx. Em co x dal, i|e trebal placic, ta x vinyl. Zna~i, em bula u tim hristiynskim duhu vospitana i `ila, nas tak vospitovala, i vecka u wdnim momentu mnw nw bulo ysne preco von ba{ scel mox macer. Ked som dzeci narodzela i ked som dzeci dostala, vecka som u`... nw `e som po~ala veric do boga y}od do boga, do wdnej individui, do wdnej ide<, alw do ~ogo{ik `e, lwm naj mi dzeci budu dobre. Ked po{li da}dze na dragu, na ekskurzix, na vilwt, lwm naj {e mi `ivi i zdravi vraca: – Modl<m ce, lwm mi ih `ivih vrac.

Nw znam `e co som bula u gevtim `ivoce, ale ~lovek `iw u tim co ostanw posle nqogo. Mac umarla. Vona vecej nw `iw. Vona `iw u na{ih dumkoh, `iw u nas samih, `iw u mnw ked {e y zdogadam yk bi mi vona teraz trebala pomognuc. @iw u tim `e bim mogla da w `iva, mogla bim dzeci teraz poslac do babi. @iw u pripovedkoh co y im pripovedam dakedi, go~ voni nw zdogadux {e, gej, y bula mlada ked vona umarla. Teraz yk oca nw max, nw mo`em povesc `e von dze{ka na nwbe, `e von u hmaroh, `e von gore, `e von u rax, `e von tam dze{ka `iw, `e yki{ik duh po obiscu hodzi i to nw verim, alw dumam `e w u na{ih dumkoh, u na{ih pamytkoh. U tim co ohabel u nas, co usadzel do nas, do na{ogo harakteru, do na{ih patrenqoh, do na{ogo `ivota. U tim dumam `e `iw posle {merci. @iw... Moj ~lovek `iw u mo<h {tverih dzecoh, a moy mac `iw u nas tro<h. Vona vecej nw tu i von vacej nw tu, zoz tim {e mu{ime pomiric i `ic zoz tim, alw von prisutni u harakteru mojogo sina wdnogo, drugogo, trecogo i mowj dzivki i von u ... mo<h patrenqoh na... na `ivot i na potrebi, bo zme buli rozli~ni ked zme {e pobrali. Y bula vecej idealista, a von bul materiylista. Von tot bul kotri me nau~el `e treba: ~ekaj, pomali; daj da vidzime; treba dakus vikasac rukavi, rozumi{? Nw lwm {edzic i patric televizix, pojsc na ro~ni lwbo rozvagu dayku mac, a nw mac co na stolw.

Verim do vra~arkoh abo ~arnej ma}i< i dumam `e postoy i `e roby. I teraz i|e v{e. I toto barz verim.

Scela som fakultet zakon~ic. Per{e en}lejski, a vec, ked som po{la na rosijski, vecka som staroslavynski scela pojsc dalej speciylizovac. Odac {e, mac dzeci i tak vecka u` {icko.

Ked som dzeci narodzela to bula naj|e{l<v{a hvilqka u `ivoce, a ked mi mac i mu` umarli, naj`alosnwj{a.

224

Yk sce do`ili ostatnx vojnu? – ^e`ko. ^e`ko, bo som nw znala `e preco {e to slu~uw. Nw mogla som

pohopic `e preco i uop{te nw dumam `e Amerikanci mali pravu pri~inu bombardovac Xgoslavix. Uop{te, co sceli poscignuc, mogli poscignuc na zo{ickim in{aki sposob. Alw, na taki sposob zoz bombardovanqom nw-vinih nw {mu... nw trebali. Ked Milo{evi~a sceli vlapic, mogli go vla-pic yk go i vlapeli, sprevedli, do Ga}u i kon~a zoz n<m co kon~a. A toto bombardovanw nw trebali.

Co bisce preporu~eli mladim nw{ka? – Co bim im preporu~ela? Da {e vraca starim vrednoscom `ivota. Da

pohopy `e nw lwm penw`. Penw` lwm nu`ne zlo kotre mu{i{ mac, nwobhodne. Alw `e postoy velqo vrednwj{i stvari u `ivoce kotri... yk podoba treba da ih ma{ i da stvori{ sam zoz obrazovanqom, zoz stva-rynqom, zoz robotu. @e bi {e ohabeli tih stracenih vrednoscoh pod ~as Milo{evi~a, tih dvanac rokoh, `e bi {e vraceli... Mo`ebuc, pravilne vospitanw bulo ked y bula mlada, zna{, toti vrednosci `e buli. I dumam `e treba da {e im i vraca.

I svojo dziv~e vospituwm in{ak. An< nw treba da budze tak pod′yrmena. Wdino dumam `e tu velqku ulogu bavy }eni i to preto `e, povedzme, mojo dziv~e nw wdno zoz tih co w ciha, mirna, pocagnuta, `e {e da da x pod′yrmy, da budze pod~inwna. Alw isto tak yk i vona nw da, tak isto i hlapci nw dax `e bi, z drugogo boku, `ena bula tota kotra bi bula nad n<ma. Alw, tomu }eni u osnovi.

Zoz ekonomsku nwzavisnoscu `eni bi {e rozbil {ablon patriyrhatu. I dumam `e bi to ri{elo nw lwm pitanw patriyrhalnogo vospitany, alw i polo`enw `eni voob|e. Ked w nwzavisna, vecka mo`e parirac hlopovi. Mo`e vona povesc `e zaraby telqo kelqo i von. Toto co vona u obiscu popora<, navari, vipej}la, porajbe, dzeci vospituw, za toto vona nw dobiva dinari. Pokly vona mu{i robic osem godzini i osem godzini doma i|e, a von osem godzini na roboti i mu{i buc tot co w glavni, co no{i pan-taloni, yk {e gvari, i osem godzini posle togo mo`e robic co sce, ~ekac gotovi poludzenok, `ena v{e budze pod′yrmena dok su vwdno. Potamalq dok jomu budze zavadzac `e vona ma vek{u placu, `e vona na vis{im polo-`enx, `e vona ma vis{e obrazovanw od nqogo, dotly budze nwsklad. Problem u hlopoh, nw u `enoh. Problem u hlopoh `e voni i|e v{e od dzecinstva, od vospitany svo<h rodi~oh, zna~i yk babi vospitovali <h ro-di~oh, gej, oca i macer, no{a u sebe toti }eni `e hlopi toti co glavni, yk co moj mu` co bul glavni, `e von mu{i obezpe~ic familix, von sebe dal zadatok `e mu{i obezpe~ic. Jogo vina, jogo nwuspih bul da von nw

225

napravel hi`u, da von nw mal dac dzecom za {mati, rozumi{, da von nw mal dzecom dac dinari. To jogo osobni nwuspih i to povredzovalo jogo e}o. Ked bi y stvorela yk `ena toti penw`i, to bi jogo znova povredzovalo.

A co najbar`ej upl<vovalo na moj `ivot taki yki w? Nw `adala bim o tim be{edovac!

226

Pogovor Ko su Rusini? Prema poslednjem popisu (2002) u Vojvodini danas živi 15.626 Rusina (muš-

karaca 7.584, žena 8.042), a ukupno u Srbiji 15.905 Rusina (muškaraca 7.682, žena 8.223). Ukrajinaca je u Vojvodini evidentirano 4.635 (muškaraca 2.175, žena 2.456).

Ako se pogledaju podaci sa popisa u poslednjih 50 godina, uočava se značajno smanjivanje broja Rusina u Vojvodini. Prema popisu iz 1953. u FNRJ je bilo 37.353 Rusina – Ukrajinaca (najviše u Vojvodini (23.043): Rusina 17.652, Ukrajinaca 4.569, Bosni i Hercegovini 7.473, u Hrvatskoj 5.908). Svi podaci pokazuju da je nešto više žena od muškaraca.

Prema popisu iz 1971. Rusina je bilo 24.640 (Ukrajinaca 13.972), a prema popisu iz 1981. Rusina je bilo 23.320 (Ukrajinaca 12.809), da bi prema popisu iz 1991. Rusina bilo 18.099 (Ukrajinaca 5.090), od toga u Srbiji 18.073 (u Vojvodini 17.652, Ukrajinaca 4.565) i u Crnoj Gori 26.

Po popisu iz 1991. u rusinskoj nacionalnoj zajednici bilo je manje od 1% ne-pismenih, što se smatra iskorenjenom nepismenošću. To je rezultat 250 godina kontinuiranog školstva u Rusina.

Status nacionalne manjine rusinskoj nacionalnoj zajednici priznat je Ustavom Vojvodine iz 1974. godine, u kome su pojedinačno nabrojane nacionalne manji-ne (Ukrajinci se ne nalaze na spisku), a rusinska nacionalna manjina imenovana je iste godine i u Zakonu o upotrebi jezika manjina.

Do današnjih dana na istorijskoj sceni prisutno je pet teorija o statusu Rusina (Tamaš, 1988):

1. ugarska: Rusini su Mađari grkokatolici; 2. poljska: rusinski narod je poljske nacionalnosti; 3. slovačka: Rusini su istočnjaci odnosno istočni Slovaci, a Rusin je, u stvari,

Slovak grkokatolik; 4. ukrajinska: Rusin je stariji etnonim za Ukrajince; 5. autohtona (sa više verzija): rusinska vera je "kirilo-meftodijska"; karpato-

rutenska orijentacije u smislu starorusinske autohtonosti (Tamaš, 1988). Ne ulazeći dublje u analizu svake pojedinačne teorije, iz koje bi na prvi po-

gled bilo jasno da su prve tri asimilatorske, važno je naglasiti da su ideju po-sebnog rusinskog naroda sve državotvorne nacije uvek lakše prihvatale od pri-hvatanja ideje rusinskog ili ukrajinskog integralizma. Bez sumnje da je na delu logika i praksa «podeli, pa ćeš lakše progutati komadić po komadić» (Tamaš, 1988).

227

Jugoslavenski Rusini se nikad nisu nacionalno identifikovali sa drugima, osim sa Rusinima u staroj postojbini – bez obzira na nazive koji su bili u upotrebi. Oni su sebe, u zavisnosti od vremena i od sagovornika nazivali Rusinima, Rusna-cima, Ugrorusima, Rusima, Rusinima-Ukrajincima, ili Ukrajincima. Sva ta imena su za njih označavala jedno – narodnost koja ih razlikuje od suseda: Polja-ka, Mađara, Slovaka, Srba, Rumuna i drugih. Za njih je postojala jedna jedin-stvena nacionalna celina, iz koje se nisu izdvajali, i pored određenih razlika u pogledu jezika, vere ili pojedinih običaja. (Sabadoš, 1971).

Emocionalno i političko opredeljenje svedoči o statusu Rusina u Jugoslaviji koje istovremeno ne zasenjuje naučni uvid u objektivno istorijsko prepoznavanje statusa te etničke zajednice (Tamaš, 1992).

Seoba Ratovi, bune, beda, nemaština i različita poniženja, a potom mir između

Habzburške monarhije i Turskog carstva sa granicom na Dunavu i Savi, i nova prilika za nove seobe – Bačka! Koristeći pravo slobodne selidbe, koje su u prošlosti često koristili i zbog toga nazvani «gens vaga« – lutajući narod, Rusini su polovinom 18. veka počeli da se sele iz Zakarpatja u panonsku ravnicu. Kar-patsko gorje, koje Rusini zovu Hornjica (Gornji kraj), uvek je bilo periferija u okvirima Ugarske, gde su Rusini uglavnom živeli sa drugim narodima i delili s njima sudbinu. I u Bačkoj je bilo isto tako, jer se u skoro pustu ravnicu, takoreći istovremeno, doseljavaju i drugi narodi.

Prvi doseljenici u Bačkoj poreklom su iz najsevernijih komitata Ugarske, iz krajeva između Užgoroda i Mukačeva u Ukrajini i iz Miškolca u današnjoj severnoj Mađarskoj. Oni su potomci onih iseljenika koji su bežali sa feudalnih imanja i naseljavali se sve južnije, zadržavajući se putem i u krajevima današnje istočne Slovačke (Žiroš, 1997). O tome kako su izgledale seobe, prva naselja, novi život u novoj sredini, nije ostalo pisanih tragova, a podatke imamo iz priča prenošenih s kolena na koleno, zapisanih mnogo kasnije. Zato treba ostaviti pis-cima da konstruišu priče na osnovu postojećih podataka o precima Rusina u bačkoj ravnici pre 250 godina (Ramač, 1993). Nama, u ovoj knjizi ostaje da potvrdimo kako žene čuvaju tradiciju, a osmišljavaju je mlade žene koje žele da zadrže generacijsku vezu između onih koji imaju bogato iskustvu o životu u Vojvodini i onih koje ga tek stiču.

A Rusinke? U ugovoru, koji su potpisali 17. januara 1751. godine administrator komor-

skih imanja u Bačkoj Franc Josif de Redl i slobodnjak Rusin, Mihajlo Munkači, iz sela Červenovo iz županije Bereg, stoji da se u Krstur naseljava «200 porodica

228

Rusina…«, što podrazumeva da su došle i žene i deca, ali se o njima malo zna, budući da se u prvim popisima novih doseljenika popisuju muške glave (mađari-zovanog imena i prezimena) i ono što poseduju: konj, krava, vo i žitarice. Na primer, u popisu iz 1743, muška glava Janko Homa (Joannes Homa) je imao 1 konja i 1 kravu, 18 požunskih mera žita i po 4 mere ovsa, prosa i kukuruza (Žiroš, 1997, 27). Ipak već u popisu Velikog Krstura iz 1762. iz rubrike Anni Mulieris doznajemo da je gazda imao i ženu, iz rubrike Filiae koliko je imao ćerki, iz rubrike Matres Senes koliko je u porodici bilo starijih žena (baba). Ako je žena bila udovica, pored naziva statusa stajalo je samo njeno ime (npr. udovica Ana ), ili kao supruga svog muža, bez svog ličnog i porodičnog imena (po mađarskim običajima), na primer: supruga Miloš Mihala. Na jednom mestu nalazimo i podatak: «i njegova žena babica«. Zanimanje ove žene bilo je očigledno vrlo značajno da bi taj podatak činovnik propustio. U popisu iz 1763. pojavljuju se imena i nekoliko žena imenovanih svojim imenom i prezimenom, koje su živele u domaćinstvu sa svojom decom. Na ovaj napredak, nadovezuje se ubrzo još jedan kad se u popisu beleži i rubrika Hospitissa – žena gazdarica, a u koju su žene ipak upisivane na stari način: pod imenom i prezimenom muža, ili s oznakom socijalnog statusa ispred imena (npr. gdova Anča). Ipak već 1770. u popisu jedne grkokatoličke parohije nalazimo osim imena i prezimena gazde i ime njegove supruge, imena dece i njihovu starosnu dob (Žiroš, 1997).

Život novih kolonista u regionu Vojvodine nije mogao biti lak. Ako je privreda na Zakarpatju (napuštenoj domovini Rusina) krajem 18. veka bila na periferiji periferije Austrougarske, (Ramač, 1999), onda je ona u pustoj Bačkoj mogla biti početak početka. Novi žitelji nisu bili kmetovi, dobili su zemlju pod određenim uslovima koje su morali poštovati, a za ostalo su se morali pobrinuti sami: sami su pravili kuće, sami se starali o crkvi, školi. Iz postojeće istorijske građe može se rekonstruisati težak život, borba sa prirodom, vodom, insektima, bolestima, velikom smrtnošću dece i žena. Vidan je podatak o velikom broju porodica bez dece, verovatno zbog infekcija, malom broju starih, možda i zbog novih seoba i raseljavanja u druga mesta i gradove.

Život se za 250 godina u Vojvodini i jeste i nije promenio. Sećanja na prošla vremena su ponekad jasna i snažna, a ponekad potpuno izbledela. Sećanje čini da je prošlost živa, ponavlja se u pričama i živi. Ako žena, stara 90 godina u svojoj priči (zabeleženoj u ovoj knjizi) prenosi slike i reči svoje majke i bake, onda ona svedoči o vremenu koje je više od polovine perioda boravka Rusina na ovim prostorima. Ona je čula od svoje majke i bake, a one su to čule od svojih majki i baki. Priče se prenose sa generacije na generaciju, kao tkani stolnjak, kao vezeni jastučić sa ljubičastim cvetovima, kao stara preslica. Što majka prenese na svoju decu, na ćerke, bake na svoju unučad, pesme, priče, jezik, običaje, ljubav prema svome, tradicionalne vrednosti i kodekse, ostaje kao neizbrisiv

229

trag, koji nova pokolenja ponovo prenose na nova pokolenja. Uloga žene u očuvanju «sećanja» jedne nacionalne zajednice je nemerljiva.

Istraživački postupak osmišljen tako da oponaša životni proces omogućava da ovde zabeležene životne priče starijih žena budu još jedan doprinos mozaiku istorije i tradicije, ovoga puta iz ženskog ugla, koji je do sada ostajao u senci.

Šta je do sada objavljeno o svedočanstvima Rusinki? Miron Žiroš (Žiroš, 2000) u knjizi «Dragi moj sine» objavljuje pisma majke

Ane Papuge koja je ona slala svom sinu Đuri u Argentinu, kao i njegova pisma njoj. Autor je knjigu posvetio Rusinkama – majkama. U knjizi ima i dopunskih svedočenja (među njima i ženskih) o pojedinim događajima iz rusinske istorije seoba u prekookenaske zemlje. Na žalost, knjiga je do sada objavljena samo na rusinskom jeziku pa je broj čitalaca ograničen.

Irina Fejsa je objavila knjigu «Naš stari dom« (Fejsa, 1999) u kojoj delimično svedoči o životu i običajima Rusina na osnovu sećanja i priča svoje majke. Među njima se nalaze i delovi koji se odnose i na ženski udeo u običajima: rad u polju i domu, društvenom životu, pojedine uloge u svadbenim običajima, sve vr-ste sedeljki (pratke), među njima i ženske, zatim rad sa kudeljom, koji su pretež-no žene obavljale. Tu su i procesije i molitvena društva, prolećni radovi oko kuće u kojima su učestvovale isključivo žene, zatim tkanje odeće i razni oblici narodne medicine. Melanija Marinković (Marinković, 2003) u knjizi “Dati cvetu život” piše svoja sećanja na detinjstvo i mladost u Šidu i na putovanja po svetu.

Zabeleženih životnih priča Rusinki je malo i nigde nisu one u središtu pažnje kao što je to u ovoj knjizi. Postojeći fragmenti u drugim knjigama i publikacijama su izvori koje ne smemo zanemariti. Iz dveju već pomenutih knjiga Mirona Žiroša dobili smo podatke o krajevima u kojima su Rusini živeli i kroz koje su se selili; nekoliko diplomskih radova (iz oblasti etnologije odbranjenih na Katedri za rusinski jezik Filozofskog fakulteta u Novom Sadu) sadrže podatke o ženskim poslovima, posebno onim vezanim za pripremanje hrane i očuvanje naziva jela u Ruskom Krsturu. Neki od njih bave se rusinskom narodnom odećom i sistemom ličnih muških i ženskih imena (neki od ovih radova su objavljeni u časopisu «Studia Ruthenika» br.6). Ovde možemo uključiti i pojedina beletristička izdanja koja su, možda, nastala na osnovu istinitih događaja kojima je autor bio svedok (Kočiš, 1968). Svi ovi podaci čekaju da budu uobličeni u jednu sveobuhvatnu studiju o različitim oblicima života Rusina u svakodnevici na području Vojvodine.

Na koji način većinsko društvo percipira Rusine u svom okruženju? U jednom pilot istraživanju rađenom sa studentkinjama u Ženskim studijama

u Novom Sadu Svenka Savić (2002) sumira prve podatke takve vrste u sumi

230

podataka dobijenih za deset različitih nacionalnih grupa u Vojvodini. Podaci su sakupljani metodom slobodnih asocijacija – odgovori na jednostavno pitanje: Šta ti je prva asocijacija kad kažem Rusinka? Prikupljeni su odgovori 100 osoba, klasifikovani u nekoliko kategorija, kako bi se iz slobodnih asocijacija zaključilo nešto o ustaljenom (stereotipnom) shvatanju žena iz većinskog naroda o ženama iz manjinskog sa kojima zajedno žive na prostoru Vojvodine (nekada su takvi stereotipi predrasude).

Podaci autorke (Savić, 2002) pokazuju da Rusinku identifikuju žene iz

većinskog naroda (Srpkinje, uglavnom, mlađe osobe), pozitivnim osobinama: vredna i marljiva, disciplinovana, simpatična, uredna, ponosna, skromna, povučena, odana, nežna, bliska, sposobna, spretna, svestrana...

U zavisnosti od ugla posmatranja, mogu se tumačiti pozitivno i negativno neke društvene osobine koje im pripisuju: slobodnog ponašanja, (pomalo) alapača, patrijarhalna, tvrdoglava, tradicionalna, proračunata, samoživa...

Prema izgledu: plava kosa, plave oči, lepa, nasmejana,vrlo lepa, belog tena i rumenih obraza...

Prema sposobnostima: koja lepo peva, igra... Prema tradiciji: a) oblačenja: lutka u šarenim haljinicama, šarene/široke/

/dugačke suknje, narodna nošnja, trake što vise sa kose, oko glave marama; b) običaja: kirvaj, folklor, njihove pesme, narodne igre...

Prema boji: tirkizno plavo, sve je puno jarkih boja... Prema jelima: čaj, kolači, dobra kuhinja... Prema zaposlenju (ne vide je u javnom životu sem u privatnom): dobra

domaćica... Prema veroispovesti, ili mestu na kojem se okupljaju: grkokatolici, crkvica... Prema umetnosti: naivna umetnost, Rusalka. Sledi duga lista odgovora o svesti da su nacionalna manjina u Vojvodini:

pripadnica nacionalne manjine, narodnost, nacionalnost, druga nacionalnost, etnik, deo Vojvodine, Vojvodina, Vojvođanka, žena rusinskog porekla/nacio-nalnosti/narodnosti. Za razliku od drugih nacionalnih grupa u Vojvodini koje povezuju sa matičnim zemljama (na primer, Rumunka – žena iz Rumunije), Rusinke se vezuju samo za vojvođanski teren.

Poznavanje mesta u kojima žive: asocijacija na Ruski Krstur, Bački Petrovac, seoski pejzaž.

Impresionira lista poznavanja konkretnih osoba, uglavnom, prijateljica: Jele-na, Nela, Marija, ujna, studentkinja na Fakultetu.

U jednoj grupi odgovora vidi se odsjaj aktuelne diskusiju o poreklu: Ukrajin-ka, Černobil, oni su faktički iz istočne Slovačke, to je isti jezik, veza sa Rusijom, žena strankinja.

231

I u vezi sa tim odrednica jezika : jezik, rusinsko prezime, lepa ženska imena. Jedna grupa odgovora se odnosi na Rusinku kao ženu iz manjinske grupe:

manjina – normalna žena, uklopile su se pa ne mogu da ih prepoznam, duplo diskriminisana, izgleda moderno kao i sve devojke, žene u gradu, sličnost sa Srpkinjom, sve ih razumem...

Dodajmo ovde i podatak da je jedan broj žena odbijao da odgovori (kategorija bez odgovora): ništa, ništa naročito, ne poznajem ni jednu Rusinku, nemam nikakvu asocijaciju.

Svenka Savić (2002) zaključuje na osnovu testa asocijacija da su Rusinke

prihvaćene od (mlađih) žena iz većinskog naroda. Postoji svest o tome da su one manjina u Vojvodini, odnosno da žive tu sa nama (za razliku od žena iz nekih drugih grupa, na primer Albanki, koje se asociraju kao one iz Albanije). Jedan kratak dijalog je u tom smislu tipičan:

Šta ti je prva asocijacija kad ti kažem reč Rusinka? Je l' misliš ove naše? Kako ti misliš? Uklopile su se! Činjenica je da su Rusinke nevidljive po svojim izrazitim specifičnostima

(kao što su, na primer, Romkinje, po boji kože, karakterističnim širokim šarenim suknjama, uglavnom ih vidimo na ulici u grupama).

Ako pogledamo kojih informacija nema u svesti žena iz većinskog naroda onda možemo, možda, zaključiti da one imaju pomalo stereotipno shvatanje o Rusinkama: nema odgovora o porodici, deci, o prisustvu u javnosti, mada je znatan broj Rusinki prisutan u javnom, naučnom i kulturnom životu. Većina se seti, ako ih posebno o tome pitamo, imena neke naivne slikarke.

Zašto životne priče žena? Termin životne priče (oral history) pokriva različite metodološke pristupe,

objedinjene idejom da životi individua mogu pomoći u objašnjavanju različitih pitanja života zajednice u nekom okruženju, vremenu i prostoru. Pojedini metodi se fokusiraju samo na određeni segment životnog ciklusa individue, u zavisnosti od pitanja na koje se želi istraživanjem odgovoriti na osnovu prikupljenih podataka (na primer o životu izbeglica i raseljenih lica u prostoru Vojvodine od 1990. do danas). Drugi se interesuju za ukupan životni ciklus individue, podjed-nako fokusiran na svaki segment života.

Životne priče žena u Vojvodini je longitudinalni projekat Ženskih studija i istraživanja «Mileva Marić Ajnštajn« u Novom Sadu koji je u toku poslednjih pet godina afirmisao metod, rezultate i svojevrsnu viziju koju realizuju istra-živačice (koordinatorka Svenka Savić i asistenktinje Veronika Mitro i Sara Savić

232

Jevđenić) u saradnji sa studentkinjama u okviru obaveznog obrazovnog progra-ma koji se, zatim, pretače u publikacije: Vojvođanke (2001); Romkinje (2001); Žene iz manjinskih grupa (2003), Slovakinje (2003), Romkinje 2 (2003) i Rusin-ke (2003).

Građa za životne priče Rusinki nastala je kao rezultat treninga studentkinja za osposobljavanje za ovaj metod (tokom 6 meseci: od septembra 2001. do februara 2002) u kojem su studentkinje iz različitih nacionalnih grupa sticale znanje o svim fazama istraživačkog metoda, kako bi, ovladavši njime, znanje prenele na svoje (najmanje) nove tri saradnice (tzv. metod trening trenera). Nakon što je svaka ovladala metodom, okupila je nove saradnice koje su, shodno svome pla-nu, formirale korpus od 11 životnih priča Rusinki: Marija Tot, Veronika Mitro, Irina Hardi Kovačević, Slavica Senderak, Karolina Džudžar. Životne priče (biografije) starijih Rusinki sakupljane su prema pravilima (uniformisanim za sve ženske priče na projektu), pomoću poluplaniranog upitnika, koji obuhvata sledeća pitanja:

Porodica iz koje žena potiče: detinjstvo, vaspitanje, generacijske veze sa maj-kom, bakom, ili sa ćerkom i/ili unukom;

– školovanje, profesija/profesije, ravnopravnost na poslu i u različitim peri-odim života;

– partner, muž/muževi, ljubavni život, brak, seksualnost u životu, pitanje kontracepcije (razvod... itd);

– deca: rađanje, materinstvo, porođajno odsustvo, vrtići, škola, dečje bolesti, razlike u vaspitanju muškog i ženskog deteta, primer oca/majke u porodici;

– materijalno stanje u porodici tokom godina, stambena situacija (stan/kuća), pitanje ravnopravnosti u porodici; domaćinstvo i svakodnevne brige (radni dani, praznici);

– slobodno vreme: da li je žena uspela naći vremena za sebe, kulturu, prija-telje, važnije socijalne veze žene sa drugim ženama, prijateljima, kako je provodila praznike, vikende, godišnje odmore, raspuste, nega i briga o svom zdravlju;

– javni ili politički život: učešće u njemu i refleksija o njemu, pre svega u vezi sa ratovima: II svetski rat i ratovi na prostorima poslednje Jugoslavije. U Vojvodini neposredna poratna situacija: nacionalizacija, konfiskacija imovi-ne, agrarna reforma, otkup žita, podela postojećeg stambenog prostora, uvo-đenje samoupravljanja 50-tih godina, zatvaranje u logore pripadnika poje-dinih naroda (Nemaca), osuda kvislinga – Informbiro, 1949, uspon nove klase upravljača, definisanje politike nesvrstanosti, privredna reforma 1965, unutarpartijski i unutardržavni sukob sa A. Rankovićem; studentske de-monstracije 1968, liberali 1971. i jačanje nacionalnih partijskih elita, ustavne promene 1974. i potiskivanje samoupravljanja, Titova smrt 1980, raspad

233

zemlje kroz bratoubilačke ratove, sankcije međunarodne zajednice protiv Jugoslavije, kriza na Kosovu i intervencija NATO pakta na Jugoslaviju;

– pitanje veroispovesti, uloga crkve; – šta se bitno u životu žene promenilo posle 1990; – ključni trenuci u životu: šta je najviše uticalo na život žene; najsrećniji/naj-

gori period u životu žene (moguće krize), šta je žena želela kao devojčica da postigne u životu i šta joj se (nije) ispunilo, kako danas žena vidi sebe kao ženu u proteklih 50 godina, a šta bi preporučila svojim kćerkama i unukama.

Pored ovih pitanja, mogu se postavljati i druga, u zavisnosti od lične priče žene (ukoliko istraživačica procenjuje da je interesantno sa stanovišta ženskog ugla (na primer: AFŽ u Jugoslaviji nakon rata).

Metod rada na korpusu obuhvata šest osnovnih istraživačkih faza. U I fazi mentorka najpre instruiše studentkinje na koji način treba voditi

razgovor sa ženom, na koji način pripremiti tehnička pomagala za snimanje razgovora (trake, magnetofon, fotoaparat, svesku zabeleški...), uputstva o snima-nju, transkribovanju i sistematizovanju materijala u pisanoj formi, posebno o vođenju uredne dokumentacije. Nakon obuke studentkinja se susretne sa ženom, objasni razloge za snimanje životne priče na magnetofonsku traku ("Želimo da zabeležimo Vašu životnu priču"), kako bi stekla njeno poverenje i saglasnost i predoči mogućnost kontrole nad materijalom do kraja rada.

II fazi: Snimanje razgovora nasamo sa ženom, uz osnovno uputstvo da se ženi pruži mogućnost da spontano priča o svom životu sa što manje prekidanja. Jedna kaseta (od 90 minuta) je najmanja količina razgovora koja može zado-voljiti potrebe korpusa, što je ujedno i opseg energije starijih žena da bez pauze govore u jednom dahu. Snimanje se može ponoviti nekoliko puta ukoliko se pokaže da žena želi više da govori o svome životu (i o drugim osobama). Takvo snimanje može biti završeno nakon nekoliko susreta. Svaka audio kaseta nosi odrednice na osnovu kojih se čuva u dokumentaciji (ime, godina rođenja žene; ime istraživačice, broj kasete u skupini (1,2,3...). Kasete se mogu sistematizovati u dokumentaciji na različite načine. U našem primeru odabran je hronološki redosled rođenja (počev od 1909. godine pa nadalje). Preporučuje se takav način dokumentacije kojim će biti obezbeđeno brzo pretraživanje podataka u tri forme: u audio zapisu; u tekstu transkripta; u finalnoj, kompjuterski završenoj formi, uz tri prateća dokumenta: biogram, protokol, sažetak. Komplementaran je ovom materijalu sav drugi dokumentacioni materijal: fotografije koje snima student-kinja sa dopuštenjem žene, odabira od žene dokumente, fotokopije i druge spise koji pomažu rekonstrukciji perioda društva ili žene.

U III fazi istraživačica snimljeni, govoreni materijal transrkibuje (= prenosi govorenu priču zabeleženu na magnetofonskoj traci u pisani tekst, prema

234

pravilima sačinjenim za ciljeve projekta). Zatim takav materijal ukucava u kompjuter. U fokusu je analiza sadržaja priče, a ne toliko konverzacioni postupci (ponavljanje, ispravljanje, dodavanje, loš početak...), a još manje gramatički ispravan govor, svakako ne precizan dijalekatski izgovor, leksika, priroda mor-fologije i sl.). U transrkiptu se dosledno beleže reči, duže pauze, neizgovoreni delovi rečenice). Ustanovljena je i grafička prezentacija materijala u formi teksta koja uključuje osnovna pravopisna (ortografska) pravila. Reči se beleže kako su izgovorene (naročito to važi za izgovorene brojeve). Uz svaku priču sačinjavaju se tri prateća dokumenta koji sadrže osnovne podatke (beleže se u levom gornjem uglu): lično ime (pravo, izmišljeno, ili inicijal) žene, godinu i mesto ro-đenja; o istraživačici (ime, najčešće i njena godina rođenja); datum i mesto snimanja. Ukratko u fazi III se dokumentuje sve ono što može biti relevantno za buduću interpretaciju ovako zabeleženih podataka.

U IV fazi jedna osoba rediguje svaku pojedinačnu priču u korpusu. Redakcija rukopisa za štampu podrazumeva čitav niz pravila. Jedno od njih se odnosi na stepen približavanja izgovorenog materijala standardnojezičkoj normi. Ovakav način prikupljanja životnih priča žena različitog obrazovanja i dijalekat-ske osnove, traži adekvatan način jezičkog predstavljanja – pomiriti dijalekat i standardni jezički izraz u datoj jezičkoj formi. Ustanovljena su neka pravila (koja ovde navodimo, jer mogu biti od korisi istraživačima slične orijentacije).

1. Ukoliko žena govori u dijalektu, zadržavaju se dijalekatske osobine izgovo-ra, morfologije i leksike, u meri u kojoj je to moguće u pisanoj, odnosno trans-kribovanoj formi i u meri u kojoj želimo da transkript bude predstava o ženinom identitetu u pisanom tekstu. U tom smislu onda treba shvatiti da postoje stepeni transkripcije ovih tekstova koji svi zajedno treba da predstavljaju jedinstveno štivo za čitanje u ovoj knjizi.

Svaka žena je imala mogućnost da izabere jezik na kojem želi da priča: maternji ili jezik sredine (srpski). U objavljenom tekstu izostaju gramatičke i druge pogreške, ukoliko žena priča na njoj nematernjem jeziku, zadržava se re-čenica i način pričanja.

Objavljeni tekst ima osnovnu nameru da informiše, a drugi dokumenti (koji se čuvaju u dokumentaciji Ženskih studija) izvor su za druge tipove istraživanja: audio kaseta, prva transribovana verzija teksta i 3 prateća dokumenta: protokol (beleženje informacija o toku snimanja), biogram (biografski podaci izneti redo-sledom životnog toka) i sažetak (ukupna suština priče izložena na način koji omogućava istraživačima da pronađu elemente za koje su zainteresovani: na primer, materinstvo, zaposlenje, rađanje itd).

Nakon redakcije, koju je u ovoj knjizi dosledno načinila Marija Tot, tekst se stavlja se na uvid ženi čija je priča beležena. Ona daje svoje primedbe, izmene, dopune i ceo materijal vraća istraživačici da ga koriguje. Neke žene traže nanovo

235

da vide tekst, a neke se saglašavaju za štampanje nakon prvih ispravki, kada istraživačica iskoristi priliku da od žene dobije propratne materijale (fotografije ili neki drugi ilustrativni materijal). Može se dogoditi da žena i nakon nekoliko puta vraćanja teksta, na kraju ne bude zadovoljna i ne stekne poverenje istra-živačice da materijal odobri za štampu, pa materijal ostaje samo u dokumentaciji projekta.

Potrebno je mnogo obostranog ulaganja da se neka žena poveri (nekada sasvim nepoznatoj i vrlo mladoj) istraživačici tako da ona postane deo njene pričane priče. Obe prolaze kroz proces time što je u metodu predviđeno da žena može praviti ispravke (uvek na datom joj tekstu, kako bi ostale u dokumentaciji izmene kojih nema u audio formi). Unošenje ispravki u ukucan tekst u kom-pjuter posebno je dugotrajan posao, ali više susreta žene i istraživačice ima punog smisla u daljem približavanju i upoznavanju sagovornica, čime istraži-vački metod ulazi u deo njihovog svakodnevnog prijateljstva: on nije više samo istraživački metod nego deo životne zbilje. Budući da je prikupljanje priča dugo-trajan posao, u našem slučaju trogodišnji, onda se i prijateljstva obnavljaju kroz različite oblike susreta koji nisu više deo prvobitnog istraživačkog metoda... prisnost među osobama postaje uslov za dalju saradnju. S druge strane, isti se proces odvija i među istraživačicama tokom višemesečnog timskog rada.

U V fazi istraživačica definitivno završava poslednju verziju teksta i na osnovu transrkipta sačinjava tri prateća dokumenta koji pomažu budućim istraži-vačima da se snađu u određenim pitanjima u priči. Objavljeni tekst informiše, a prateći dokumenti su izvor za druge tipove istraživanja: audio kaseta, prva transkribovana verzija teksta, sve ispravljene verzije i 3 prateća dokumenta os-taju pohranjeni u dokumentaciji na osnovu određenih pravila.

U VI fazi rukopis se lektoriše (prema ustanovljenim pravilima na projektu) i štampa, ili pohranjuje u dokumentaciji projekta.

Ovako osmišljen metod je zahtevan. Evo samo nekoliko kvantitativnih podataka. Za jednu priču od 90 minuta potrebno je: dva sata pripremnog razgo-vora; zatim dva sata snimanja; transkribovanje traje oko 12 sati (u zavisnosti od iskustva osobe koja transrkibuje); ponovnog razgovora sa ženom oko šest sati; unošenje ispravki tri sata; redigovanje ispravljenog teksta je oko šest sati; ukoliko se priča prevodi, još dodatnih osam-devet sati; tri sata za lektorisanje i najmanje dva sata za sačinjavanje propratnih dokumenata (protokol, biogram, sažetak) – ukupno je potrebno za jednu priču oko 44 sata timskog rada (ovamo treba dodati još i vreme utrošeno na putovanja u onim slučajevima u kojima žena ne živi u Novom Sadu). Posao trenerke u ovom projektu bio je da svaku pojedinačnu studentkinju provede kroz svaku od šest navedenih faza tako da postanu u potpunosti komptetentne za ceo metod koji mogu preneti saradnicama. Rad u timu na izradi publikacije o Rusinkama bio je olakšan činjenicom da su tri

236

autorke dugogodišnje novinarke, svikle vođenju intervjua, četiri su diplomirale na fakultetima i odsecima za humanističke nauke, što njihovo profesionalno in-teresovanje približava ovom projektnom. Osnovni je produkt da se tokom proce-sa rada stvara novi kvalitet odnosa starije žene i njene mlađe sagovornice.

Istorijsko i individualno iskustvo: šta nam kažu podaci iz životnih priča žena? Ovde štampane životne priče jesu deo dokumentacije koja tek čeka raznovrs-

nu obradu podataka kako bi se pomoću nje posvedočili različiti društveni, politički ili kulturni procesi na prostorima Vojvodine u periodu od 1917. godine, koji su uticali na život žena, implicitno ili eksplicitno.

Tek nakon većeg broja prikupljenih priča iz različitih uzrasnih i nacionalnih grupa, moći ćemo nešto više reći o međuzavisnosti u procesu zajedničkog suživota Rusinki u široj vojvođanskoj zajednici. S druge strane, svaka životna priča jedinstvena je i neponovljiva. Svaka žena se priseća događaja onako kako ih je ona doživela, uz sve emocije koje ponovno preživljava, sagledavajući svoj život, ovog puta naglas – pokušavajući da uobliči u priču davne događaje i potisnuta osećanja vezana za njih. Zato su rečenice u pričama često preduge, bez vidljive interpunkcije, među redovima ostaju nedorečenosti, stanke, uz emocio-nalne reakcije, radosti, tugu, bes. Sve to govori umesto reči da samo naslutimo šta se krije iza nedorečenosti ili zaboravljenog odgovora.

I pored sve različitosti priča, zahvaljujući određenim konkretnim pitanjima na koje su žene dale odgovore, može se stvoriti slika iz raznih oblasti i perioda života Rusinki: detinjstvo, školovanje, odnosi u porodici i između pojedinih članova, o statusu žene u porodici i u široj zajednici, o udaji i bračnom životu, privatnom životu žena, o radu, ratovima i ženi u ratnim vremenima, posleratnim periodima, o starosti i ženinom doživljavanju života. Na taj način se dobija obilje materijala, koji, uz druge priče rađene na istovetan način, može da posluži kao građa za razna istraživanja. Istovremeno je to i prilika da se sagledaju razni događaji iz raznih izvora, viđeni iz različitih uglova. Pa će tako u svedočenju o posleratnom periodu jedna žena sa sela tvrditi da nikad nikakvih problema nije imala kada je želela da održava religiozne obrede, a druga, intelektualka iz prosvete, u svojoj priči detaljno navodi sve probleme koje je imala kada je samo pomislila na crkvu.

Žene su iz različitih socijalnih slojeva. One rođene u siromašnim porodicama prati detinjstvo obeleženo radom i borbom za život. Takve nisu imale mnogo mogućnosti za duže školovanje kao one žene iz boljestojećih gazdinskih poro-dica, čija deca su se ili školovala, ili bila usmerena da ostanu na posedu, kao i deca iz zanatskih i klerikalnih porodica čiji su se roditelji često opredeljivali da ih školuju. Sve žene su išle u školu i sve su bile svesne značaja školovanja. Sve su pismene, sa najmanje završena tri razreda. Među obuhvaćenim ženama nema onih koje su završile visoke škole. Većina su domaćice i udovice. Rođene su u

237

mnogobrojnim porodicama, u proseku sa petero-šestoro dece, a u svom bračnom životu žene su se opredelile za manji broj dece, u proseku troje. Većina je rodila decu kod kuće uz pomoć babice. O deci su se u porodici brinule najviše majke i bake (majčina majka), a često se u pričama pominju i deca koju su podigle ma-ćehe. Žene pokazuju veliku posvećenost porodici i ostaju vezane za nju i za širu porodicu, bez obzira na život i sudbinu bračne veze. U pričama nalazimo sve ono šta su žene spremne da urade da bi porodica ne samo opstala, već i napre-dovala. To su neretko vrlo radikalne, smele životne odluke: seoba cele porodice, odlazak za zaradom, udaja bake da bi pomogla ćerci u podizanju dece. Utisak o učmalosti i getoiziranosti života naših predaka verovatno će pobiti životne priče žena i svesti ga na nivo predrasude. Žene putuju, školuju se, trguju u dalekim i stranim sredinama i na stranim jezicima. Većina žena više ne živi u mestu rođe-nja, a u toku svog života su promenile više mesta boravka. Žene su te koje se brinu i o majkama, bakama, svekrvama i starijim srodnicima sve do njihove smrti.

Sve žene su religiozne i crkva u njihovom životu ima velik značaj i kao mesto utehe i razumevanja. Ipak one su prema crkvenim velikodostojnicima i crkvi kao instituciji analitički i kritički raspoložene, a svojoj deci ostavljaju slobodan izbor u religioznom opredelenju.

Skoro sve žene su veoma suzdržane u iskazima o svom ljubavnom i in-timnom životu. Pojedina svedočenja tek otvaraju neke teme, a neke oblasti živo-ta ostaju potpune nedostupne za razgovor, odnosno žene smatraju da se o njima ne govori javno (seksualni život, kontrola rađanja, porodične svađe). Većina žena smatra da je imala ravnopravan položaj sa mužem i u porodici i nije se osećala podređeno. Naprotiv, većina je svoju ulogu u porodici ocenila kao vrednu i osećela je izvesnu moć. Žene u pričama smatraju da je žena danas opterećenija nego što su to one same bile u mladosti.

Značajan deo priča žena se odnosi na društveni život, običaje, odevanje, folklor, kuhinju … Posebno na odevanje. Odeća je bila ne samo statusni simbol u okviru zajednice već i nacionalno obeležje. Ona je upravo stoga pretrpela korenite promene. Jedna žena kaže: – Onda sam zbacila «fićulu» i onda sam bila drugačija.

Sve žene se sećaju rata kao perioda koji im je u sećanju ostao kao nešto strašno, ali većina smatra da je period posle rata, doba nemaštine, oduzimanja i maltretiranja već izmučenih ljudi bio mnogo teži.

Žene svoj život vide kao stalnu borbu u kojoj su one izvojevale pobedu, ali u kojoj zbog gubitaka i bolesti ne mogu na pravi način da uživaju.

Pred čitaocima je 11 životnih priča Rusinki prvi put ovako predstavljene javnosti kao podsticaj da se ubuduće sistematski sakuplja ova vrsta dokumenta kao mogući izvor neke ženske istorije. U tom pogledu knjiga je uspešna inicijativa za one koje dolaze posle nje.

Marija Tot, Veronika Mitro i Svenka Savić Novi Sad, 17. juli 2003.

238

Literatura: Fejsa, Irina (1999), Naš stari dom: život i običaji Rusina, Grkokatolička

parohija sv. Petra i Pavla, Novi Sad. Ferkova, Antonija et al. (2003), Slovakinje, Ženske studije i istraživanja i

Futura publikacije, Novi Sad (u štampi). Hnaćuk, Volodimir ur. (1988), Svadba u Krsturu, Etnografski materijali iz

Ugarske Rusi: rasprave i tekstovi o Rusinima Bačke, Srema i Slavonije, tom V, Ruske slovo, Novi Sad, 234-281.

Jovanović, Jelena ur. (2003), Romkinje 2, Ženske studije i istraživanja i Futura publikacije, Novi Sad.

Kočiš, M. Evgenij (1968), Osušene suze: led na stepenicama, Ruske slovo, Novi Sad.

Kosteljnik, Havrijil (1998), Liber Memorabilium grkokatoličke parohije Bačkrsturske, Savez Rusina i Ukrajinaca Jugoslavije, Novi Sad.

Marinković, Melanija (2003), Dati cvetu život: Šid u mom sećanju, Društvo za rusinski jezik i književnost i kulturu, Novi Sad – Šid.

Ramač, Janko (1993), Kratka istorija Rusina ( 1745-1918 ), Grkokatolička parohija sv. Petra i Pavla, Novi Sad.

Ramač, Janko (1990), Privredni i društveni život Rusina u južnoj Ugarskoj 1745 – 1848, «Ruske slovo«, Novi Sad.

Savić, Svenka, Marija Aleksandrović, Stanka Dimitrov, Jelena Jovanović (2001), Romkinje, Futura publikacije i Ženske studije i istraživanja, Novi Sad.

Sabadoš, Janko (1971), Problemi na liniji opredeljivanja Rusin – Ukrajinac kod ove narodnosti u SFRJ, Prilozi sa savetovanja: Tradicionalna kultura Jugoslovenskih Rusina, Novi Sad, 239-282.

Savić, Svenka et al. (2001), Vojvođanke (1917 – 1931): životne priče, Futura publikacije i Ženske studije i istraživanja, Novi Sad.

Savić, Svenka (2002), Žene iz manjinskih grupa u Vojvodini, CMK Informator (Rusinke), 8-15.

Savić, Svenka, Veronika Mitro, Sara Savić-Jevđenić et al. (2003), Žene iz manjinskih grupa u Vojvodini, Futura publikacije i Ženske studija i istraživanja (u štampi).

Studia Ruthenika 6 (1998), zbornik radova, Društvo za rusinski jezik i književnost, Novi Sad.

Tamaš, Julijan (1988), Volodimir M. Hnaćuk i identitet Rusina Ugarske i Jugoslavije, Etnografski materijali iz Ugarske Rusi: rasprave i tekstovi o Rusinima Bačke, Srema i Slavonije tom V, ur. Volodimir Hnaćuk, Ruske slovo, Novi Sad, 297-358.

239

Tamaš, Julijan (1992), Letopis i istorija Ruski Krstur 1745 –1991, Mesna zajednica, Ruski Krstur.

Žiroš, Miron (1997), Bačko-sremski Rusini kod kuće i u svetu, I tom: 1745 –1991, Grkokatolička parohija sv. Petra i Pavla, Novi Sad.

Žiroš, Miron (2002), Dragi sine moj, NVU «Ruske slovo« i Grkokatolička parohija sv. Petra i Pavla, Novi Sad.

240

Bio}rafi< avtorkoh

D`ud`ar, Karolina (1976, Verbas), diplomovala na Katedri za ruski yzik i literaturu na Filozofskim fakultetu u Novim Sadze. Studentka w ma}isterskih studijoh na Filozofskim fakultetu. Robi u osnovnej {koli u Ruskim Keresture. Sotrudn<ca w @enskih studijoh i viglwdovanqoh u Novim Sadze na prowktu @ivotni pripovedki `enoh zoz men{inskih }rupoh: Ruskin<.

Adresa: XNA 118, Ruski Kerestur

Gardi Kova~evi~, Irina (1944, Ruski Kerestur), diplomovala na Katedri za xgoslavynsku literaturu na Filozofskim fakultetu u Novim Sadze. Robela yk novinarka i glavna i odvi~atelqna redaktorka novinoh Ruske slovo ( po ruski) i yk novinarka u Dnevniku (po serbski). Sotrudn<ca w @enskih studijoh i vigle-dovanqoh na prowktu @ivotni pripovedki `enoh zoz men{inskih }rupoh: Ruskin<.

Adresa: Bulevar o{lwbodzeny 153 XII-47, Novi Sad

Mitro, Veronika (1965, Novi Sad), diplomovala na ]rupi za psiholo}ix na Filozofskim fakultetu u Novim Sadze. Zakon~ela obrazovnu programu @enskih studijoh i viglwdovanqoh i Evropski `enski koled` (Cirih). Robi u @enskih studijoh i viglwdovanqoh yk koordinatorka dokumentacijno–informativnogo cen-tru. Asistentka w na prowktu @ivotni pripovedki `enoh zoz men{inskih }rupoh.

Adresa: Velebitska 5, Novi Sad

Senderak, Slavica (1971, Kocur), diplomovala na U~itelqskim fakultetu u Zombore. Robi u Novinsko–vidavatelqnej ustanovi Ruske slovo yk novinarka. Sotrudn<ca w @enskih studijoh i viglwdovanqoh na prowktu @ivotni pripovedki `enoh zoz men{inskih }rupoh: Ruskin<.

Adresa: Bulevar o{lwbodzeny 66 a, Novi Sad

241

Tot, Mariy (1959, Vukovar), diplomovala na ]rupi za nwmecki yzik i literaturu na Filozofskim fakultetu u Novim Sadze i zakon~ela obrazovnu programu @en-skih studijoh i viglwdovanqoh zoz robotu “Predstava o `eni u informativno–politi~nih novinoh na ruskim yziku Ruske slovo u 2002. roku“. Robi u Ruskej redakci< Radio Novogo Sadu yk novinarka. Sotrudn<ca w @enskih studijoh i viglwdovanqoh na prowktu @ivotni pripo-vedki `enoh zoz men{inskih }rupoh: Ruskin<.

Adresa: Fru{kogorskogo odrydu 3, Petrovaradin

242

@enski studi< i viglwdovany Mileva Mari~ Ajn{tajn

Zdru`enw gra`danoh @enski studi< i viglwdovany obrazuw `eni i hlo-

poh `e bi lwp{e mogli rozumic dzelwnw po poloh u oblasci obrazovany, nauki, umetnosci reli}i<, tehnolo}i< i u drugih oblascoh ka`dodnqovogo `ivota.

Teorijni pristup interdisciplinarni, metodi alternativni akadem-skim, a zdobute obrazovanw u funkci< aktivnogo primenqovany u `ivoce i roboti i u samostojnej viglwdovackej roboti.

Na kradko, @enski studi< alternativna interdisciplinarna, obrazovna programa namenwna gevtim htori `adax nau~ic vecej o dru`tvenej uslo-venosci rodnosci u nas i u {vece.