UMETNOSTNA NEPREMIČNA DEDIŠČINA V LOGATCU

J u š a V a v k e n

POVZETEK

Sestavek prikaže najprej pet cerkva, ki kažejo danes v glavnem poznobaročno podobo, podrobneje pa niso preučene, ra-zen podružne cerkve nad pokopališčem v G. Logatcu, kjer so ugotovili pozno-srednjeveške freske. Sledi omemba gradu v G. Logatcu z nekaj elementi iz 17. stol. Nadalje so našteta znamenja, vodnjaki pa tudi vedute (na cerkve in tabor ter grad). Predmet varstva pa so tudi stare ceste, stara sodnija, obe šoli in mitnica pa tudi nekaj lokacij, na katere je ve-zaaiio živahno ljudsko izročilo (Turški klanec, Krvave jame, Grad, Francoski tabor na Berskem polju).

IMMOVABLE ART PATRIMONY AT LOGATEC

The article deals with five churches which have today a mainly Baroque outlook but which have not been studied in detail with the exception of the fHial church above the cemetery of Gornji Logatec where frescoes have been found originating from the late middle Ages. There follows the castle of Gornji Lo-gatec with its 17th century elements, so-me wayside shrines, fountains and views of the churches, the stronghold and the castle. Old roads, the old court house, both schools, and the custom-house as well as a few sites connected with the stili vivid folk-tradition (the Turkish slope, the Bloody Caves, the Castle, the French Stronghold at Bersko polje [field], etc.) are also subject to the mo-nument conservation.

Naša valorizacija, obsega območje Gornjega in Dolnjega Logatca. Območje sega na severu od začetka lipovega drevoreda pred Dolnjim Logatcem, zajema Pusto polje do Blekovske gmajne, sega za Gorenjo vasjo in pokopališčem v Gornjem Logatcu v prostor za vasjo Martinj hrib, za železnico do Kalčeve doline in se končuje ponovno pri Pustem polju.

Spomeniški fond na tem prostoru je bil prikazan in ovrednoten za urba-nistični načrt. To je primaren prikaz tega fonda. V nadaljnjih stopnjah spome-niškovarstvene obdelave, ki naj bi sledile urbanistični obdelavi območja, naj se tudi ta vidik prostorskega vrednotenja dopolnjuje, ne nazadnje tudi vzpo-redno z novimi spoznanji stroke.

Gradivo se deli po vsebini na dva dela: Prvi del obsega umetnostnozgodo-vinski fond, tj. objekte, ki imajo umetnostno pričevalnost. Ti objekti so pred-vsem le navedeni, njihovo varovanje pa je opredeljeno z določenim režimom. Na tej stopnji obdelave pa je odpadla umetnostna analiza oz. vrednotenje teh objektov v primerjavi s širšim slovenskim umetnostnim fondom. V celoti je tudi odpadla navedba premičnega umetnostnega fonda, ki je v tem prostoru.

V drugem delu opredeljujemo lokacije in objekte s historično pričevalno-stjo. To so predvsem tiste lokacije in objekti, ki na določen način dokumenti-rajo potek historičnih dogajanj na tem prostoru. Opisane so v obsegu, ki nam je bil določen z obsegom naloge, predvsem pa tudi glede na možnosti izrabe posameznih virov.

I. O b j e k t i z u m e t n o s t n o p r i č e v a l n o s t j o

Po tej skupini so opredeljeni:

— I. 1. sakralni spomeniki;

— I. 2. grad z grajskim kompleksom;

— I. 3. spominska obeležja, med katerimi so znamenja;

— I. 4. individualno oblikovani vodnjaki;

— I. 5. vedute.

1.1. a) 2 up na c e r k e v sv. N i k o l a j a v D o l n j e m L o g a t c u

Sedanja cerkev je vsaj druga na tem mestu, zgrajena 1. 1800. 2upna cer-kev je od 1. 1908. Stavbni razvoj še ni podrobneje raziskan, kar p a bi bilo nujno, posebno spričo novejših umetnostnozgodovinskih raziskovanj v sosednjem vrhniškem območju in tudi zaradi poznavanja situacije domnevnega tabora okrog prejšnje cerkve. Notranja oprema je podrobneje umetnostnozgodovinsko opredeljena v delu S. Vrišerja.

Poznobaročna arhitektura tvori dominanto notranjega prostora starega naselbinskega jedra v Dolnjem Logatcu. Predprostor je baročno oblikovan trg, iz katerega se razvejijo poti v Martin hrib in pot proti Mandrgu.

SI. 27. Logatec — Tržaška 99 Fig. 27 Logatec — Tržaška St. 99

SI. 28. Logatec — značilen kozolec toplar ob hiši Tržaška 36

Fig. 28 Logatec — Characteristic double hay-rach beside the house on Tržaška St. 36

Ob cerkvi je bilo pokopališče. Novo, na sedanji lokaciji, je bilo »odprto« 1. 1841. Podatek navaja Milavec v svoji Kroniki. Raziskava bi bila potrebna tudi glede njegovega podatka, »da je načrt za cerkev sv. Nikolaja napravil g. For-tuna po svojih zamislih 1. 1803«.

Objekt z zvonikom tvori tudi višinsko dominanto naselja.

Opredelitev režima

Ohranjati je treba obstoječo ambientalno situacijo, predvsem pa položaj objekta v njej. Vsi vzdrževalni in gradbeni posegi na objektu morajo biti uskla-jeni s spomeniškim svojstvom objekta, izvajani v skladu s strokovnimi smer-nicami pristojne spomeniške službe, adaptacije ali nove gradnje v tem ambientu pa podrejene ambientu.

I. 1. b) P o d r u ž n i č n a c e r k e v sv. J o ž e f a v C e v i c a h (ime-novana tudi sv. Družine)

Notranjščina je bila oblikovana sredi 18. stoletja, tloris pa priča o starejši gradnji. Stavbna zgodovina ni podrobneje raziskana. Ob požaru, ki je 1. 1876 skoraj docela uničil Cevico, je zgorel zvonik. Sedanji je bil narejen po tem po-žaru. (Glavna literatura je še vedno Maroltova umetnostnozgodovinska oprede-litev v Dekaniji Vrhnika.)

Objekt stoji na lahni vzpetini nad naseljem Cevica, ki sicer tvori severni zazidalni del Dolnjega Logatca. Oblikuje prostorsko in višinsko dominanto ter tudi estetsko zaokroženo vedutno podobo, z. vodnjakom in dvema lipama pa tudi celostno ambientalno enoto.

Opredelitev režima

Ohraniti je treba zazidalno situacijo in ambientalno pričevalnost. Pri kakršnihkoli posegih na objektu in v njem je treba izdelati spomeniškovarstve-ne smernice in dela izvajati s sodelovanjem pristojne spomeniške službe.

I. 1. c) Z u p n a c e r k e v v C e r k o v s k i v a s i v G o r n j e m L o g a t c u

Posvečena Materi božji rožnega venca. Po topografiji gorenjelogaškega župnika Matije Kerschmanza je bila postavljena 1. 1754, močneje prezidana in predvsem dozidana po 1. 1904. Po Maroltovi opredelitvi »odličen arhitektonski spomenik srede 18. stoletja«. Stavbna zgodovina ni podrobneje raziskana, vse-kakor pa je nujno to storiti. Treba bi bilo obenem tudi raziskati neposredno okolico objekta.

Predhodnica te cerkve je upodobljena že na Valvasorjevi vedutni podobi Gornjega Logatca (1697). Lokacija je enaka sedanji, zvonik pa ima spreme-

Sl. 29. Logatec — Tržaška 134, fasada s portalom z 1. 1807 Fig. 29 Logatec — Tržaška St. 134, fagade with portal from 1807

SI. 30. Logatec — Tržaška 95 z značilnimi arkadami Fig. 30 — Tržaška St. 95 with characteristic arcades

njeno obliko. Še v opisu Gornjega Logatca iz 1. 1889 se omenja okrog cerkve pokopališče (Okrajno logaško glavarstvo). Enako tudi na situaciji v franois-cejskem katastru (1823—24).

Poleg objekta je izredno zanimiva tudi situacija okrog cerkve v obliki polkroga, ki ima taborski obrambnoobzidni značaj. Objekti ohranjajo predvsem starejšo zazidalno situacijo, občutnejše pa so bile zunanje prezidave, posebno zaradi tega, ker je požal 1. 1876 skoraj docela uničil tudi Cerkovsko vas. Zup-nišče je novo, delano po projektih arh. Kvaternika 1. 1972, vendar na prvotni zazidalni situaciji.

Situacija ni proučena. Rezultat analize bi pomenil pomemben prispevek k poznavanju krajevne zgodovine.

Opredelitev režima

Poleg predlagane stilne in historične analize je treba ohranjati ambien-talno celovitost in pričevalnost. Dosedanji novi posegi (župnišče!) kot sedanje predelave sosednjih objektov so ponesrečeni in so precej skazili podobo am-bienta.

I. 1. d) P o d r u ž n i č n a c e r k e v sv. K r i ž a na T a b o r u

Po dosedanji opredelitvi je menda najstarejša izmed tu naštetih cerkva. Po Keršmančevem zapisu je tudi ta cerkev imela taborsko obzidje, ki pa se žal ni ohranilo. Tudi domneve, da je v tem delu prvotna lokacija prvega loga-

škega gradu, danes ne potrjujejo nobeni sledovi ali dokumentarna pričevanja. Cerkev stoji na griču, ki se strmo dviga nad Cerkovsko vasjo. Tvori izredno vedutno podobo in je tudi sicer najpomembnejša arhitekturna dominanta v ce-lotnem Gorenjem Logatcu.

Stavbna zgodovina ni proučena, bo pa treba nujno to storiti.

Opredelitev režima'

Ker ob objektu skoraj ni mogoča gradnja, naj bi se predvsem varoval ne-zazidani prostor tudi v širšem pasu na celotnem griču Tabor. Ob morebitnih izkopih (cestne ureditve ali podobno) naj bi nujno podrobnejše raziskali teren s posebnim ozirom na možnost najdbe ruševin gradu, ki da je bil tudi na tej lokaciji (poleg lokacij, ki so opredeljene v historičnem fondu tega pregleda), po Valvasorju, Ribnikarju in ustnem izročilu.

I. 1. e) P o d r u ž n i č n a c e r k e v J a n e z a E v a n g e l i s t a n a d p o k o p a l i š č e m v G o r n j e m L o g a t c u

Cerkev omenja že protokol cerkvenih dragocenosti iz 1. 1526. Je najpo-membnejša (za zdaj) med naštetimi objekti, ker so bile v njej odkrite pozno-srednjeveške freske. Pokopališče pod cerkvijo je šele od 1. 1825 (Mihevčeva Kronika).

Stavbna zgodovina ni raziskana, je pa prav tako nujno potrebna kot pri že naštetih objektih.

I. 2. G r a d v G o r n j e m L o g a t c u

Ob Tržaški cesti na nasprotni stranici, ki zaokrožuje prostor pred župno cerkvijo, stoji mogočno grajsko poslopje. Trietažno (p plus 2) poslopje ima

osrednji del oblikovan v kvadratnem tlorisu, obdan s štirimi pravokotnimi vo-galnimi stolpi. Poudarjen, rustikalno obdelan kamnit portal s prstanasto ob-delanimi kamni. Začetek 17. stoletja.

Stavbna zgodovina ni bila podrobneje proučena, tudi sicer je glede rabe še precej nejasnosti. V gradu je bil sedež uprave in uradov, sedaj pa je v njem vzgojno-varstveni zavod.

V grajskem poslopju in ob njem kot tudi na celotnem graščinskem kom-pleksu doslej ni bilo večjih gradbenih ali zazidalnih posegov, tako da je ohra-njena situacija skoraj enaka Valvasorjevi upodobitvi.

Opredelitev režima

Sedanja raba je neustrezna, je pa enaka rabi številnih takšnih objektov v Sloveniji (Smlednik, Višnja gora idr.). V sedanji situaciji je treba predvsem ohranjati nezazidani prostor ožjega in širšega grajskega kompleksa ter ohra-njati veduto na grajski kompleks ter poglede na celotno južno stranico. Vzdr-ževalne ali gradbenoadaptacijske posege je treba izvajati v skladu z oblikova-nimi spomeniško varstvenimi smernicami in spomeniškim nadzorom. Nujno bi bilo treba tudi raziskati lokacijo prvotnega (?) oz. »starejšega« gradu v Ble-kovi vasi (Otorepec) na območju, ki nosi krajevno ime Grad ob Gorenji vasi, in v območju Velikih bukev, kjer so po ustnem izročilu (do sedaj sicer neiden-tificirani) ostanki ruševin.

I. 3. Z n a m e n j a

Navajamo jih po podatkih, ki smo jih dobili v omenjeni Mihevčevi Kroni-ki. Lokacije so le deloma preverjene, navajamo pa jih vseeno, ker menimo, da je tak celosten pregled, kot nam ga je dal logaški kronist, dragocen.

Namen teh znamenj in njihova vezanost na določeno lokacijo nista razi-skana.

Znamenja imajo poleg likovne tudi historično pričevalnost in jih v pri-merih, ko naj bi jih zaradi nove zazidave rušili, prestavljamo v celoti na ustreznejšo lokacijo.

1. Najstarejša je blekovska kapela, ki pa je bila 1. 1894 prezidana. Stala je ob stari poti, ki drži iz Gornjega Logatca skozi Blekovo vas čez Kle-menje gorice.

2. Kapela Janeza Evangelista v Gorenji vasi. Grajena sočasno s cesto 1. 1803.

3. Kapela sv. Jožefa v Gornjem Logatcu, nasproti Puharja. Grajena 1. 1895.

4. Vrh Klanca na Kalcah, grajena 1903. 5. Kapela M. B. pri državni cesti pri Korenu. Grajena okoli 1. 1860. 6. Kapela na Brodu, Roženvenske M. B., zgrajena 1. 1865. 7. Trikotno znamenje pri mostu na Brodu, staro podrto, novo grajeno

1. 1929 (Plečnikovo?).

SI. 32. Logatec — Tržaška 99, portal Fig. 32 Logatec — Tržaška St. 99, portal

8. Znamenje na Čevcih, t. i. Kramerjeva kapela. Postavljena je bila men-da tedaj, ko so dogradili cesto v Rovte 1. 1799.

9. Kapela pri ž. c. v Dolnjem Logatcu, grajena 1. 1822. Preoblikovana in dozidana leta 1928 padlim v prvi svetovni vojni.

10. Kapela Srca Jezusovega v Martin hribu, postavljena 1. 1910.

11. Kapela pri Pesku pod Selevcem. Postavil jo je Jože Gostiša 1. 1873.

I. 4. V od n j a k i

Pod odprto lopo, pokrito z mnogokotno streho, ki sloni na okroglih, iz vidne opeke grajenih stebrih, je zidan vodnjak z letnico 1883, t. i. Togliazzijeva štirna. Bil je zelo uspešno statično in oblikovno saniran v minulem letu.

Vodnjak je likovni element v danem ambientu in tvori s cerkvijo sv. Jožefa kvalitetno zaokroženo ambientalno celoto.

Litoželezni vodnjak na prostoru pred Škerlovo hišo na Čevici. Ženska figu-ra je enaka figuri na vrhniškem tovrstnem vodnjaku, sicer pa se razlikuje v posameznostih (podstavku).

Po ustnem izročilu je takšne izdelke podarjal neka dunajska firma, ki je urejala vodovodne napeljave, kot nagrado za naročilo. Ker je v Logatcu ure-dila vodovod dunajska firma Wagenfirer 1. 1897, domnevamo, da je ta figura prišla z Dunaja prek te firme. Zaradi nerazumevanja polpretekle dobe, ki je

bila izrecno neusmiljena do takšnih izdelkov in jih je načeloma odstranjevala, tudi v širšem slovenskem prostoru, so ta tipična dela že redka. Okolico vodnja-ka bi bilo treba urediti v manjši park, vodnjak pa ustrezno vzdrževati.

I. 5. V e d u t e

Značilne vedute na naštete umetnostne objekte so: — veduta na taborski kompleks s kaščnimi stavbami ob župni cerkvi MB

v Gornjem Logatcu, — veduta na grad in grajski kompleks (parkovni del), — veduta na podr. c. Janeza Evangelista v Gornjem Logatcu, — veduta na podr. c. sv. Jožefa v Čevicah, — veduta na ž. c. sv. Nikolaja v Dolnjem Logatcu, — veduta na taborsko cerkev sv. Križa na Taboru (Gornji Logatec).

Opredelitev režima

Te vedute imajo poleg estetsko^likovnih kvalitet tudi historično pričeval-nost in s tem tudi označujejo prostorsko identiteto. Nove gradnje v celotnem prostoru, naj se z vertikalnimi gabariti podrejajo danim višinskim dominantam, v horizontalnem gabaritu pa naj upoštevajo vedutne koridorje.

SI. 33. Logatec — Tržaška 95, detajl z vrat Fig. 33 Logatec — Tržaška St. 95, entrance

detail

II. L o k a c i j e in o b j e k t i s h i s t o r i č n o p r i č e v a l n o s t j o

II. 1.

Kot objekt s historično pričevalnostjo omenjamo v logaškem prostoru na prvem mestu potek in cestno prometno povezavo. V tem prostoru ima značaj cest, predvsem pa pomen, ki ga ima cestna povezava v smeri sever-jug (Dunaj-Trst) prek logaškega območja, odločilne posledice za razvoj naselbinskih jeder in s tem tudi za razvoj zazidalne situacije in zazidalnega sistema.

— T o v o r n a p o t je najstarejša cestna povezava. Smer tovorne poti, ki je potekala iz Vrhnike čez Mandrge, skozi Martin hrib na Laze oz. Planino, je še v celoti ohranjena z današnjo Staro cesto v Dolnjem Logatcu. Funkcija ceste pojasnjuje tudi lokacijo oziroma namembnost objektov ob njej: npr. furajterske postaje (neidentificirane, vendar omenjene tudi v Mihevčevi Kro-niki), stare pošte idr.

Druga tovorna pot je vodila iz Dolnjega Logatca čez Krvave jame in Rovte v Poljansko dolino (pretežno že izven obravnavanega območja).

Tovorna pot je potekala tudi iz Gorenje vasi čez Ravnik v Hotedrščico (pretežno izven ožjega obravnavanega območja).

— Ko je v začetku 18. stoletja tovor j en je zamrlo, se je promet usmeril na t. i. t r g o v s k e a l i k o m e r c i a l n e c e s t e . Začela se je doba furman-stva, Logatec je v tem času postal gospodarsko in zazidalno popolnoma odvi-sen od njega. £>oleg številnih gostiln ob tej cesti — konec 19. stoletja jih je bilo ob njej več kot 30 — se je oblikovalo ob tej cesti novo naselbinsko ob-močje, ki je imelo tudi svoj značaj (mogočnejši objekti s skladišči). Ta zazida-va se je posebno razmahnila po ureditvi državne ceste 1799 oz. 1803.

V letu 1765 je bila zgrajena cesta iz Vrhnike v Postojno (stara Idrijska cesta). Josip Schemerl (r. 1725. v Ljubljani) je gradil tudi državno cesto od Vrhnike čez Logatec do Postojne. Po njeni dograditvi se je opustila stara tovorna cesta skozi Martinj hrib na Laze.

Ob državni cesti so bila postavljena pomembnejša javna poslopja:

— Sodni j a. Poslopje okrajne sodni je je bilo zgrajeno leta 1905. Razen tega podatka v Mihevčevi kroniki stavbna zgodovina ni znana. V stavbi so sedaj stanovanja.

— Obe šoli: v Gornjem Logatcu grajena leta 1884. Gradil jo je zidarski mojster Gašpari (okrajno logaško glavarstvo). V šolski veži je zapis Gregorči-čevega posvetila tej šoli: »Svoj blagoslov o Večni daj, / da bil ta dom bi vir mladosti/ kreposti vir in vir blagosti/ in srečen vir za ves naš kraj/.« Šolsko poslopje je izpraznjeno.

V Dolnjem Logatcu je bila šola grajena leta 1883. Posvetilna plošča je v celoti objavljena v Ribnikarjevem zapisu o Dolnjem Logatcu, sicer pa ni več na prvotnem mestu. Šolsko poslopje je predelano in vkomponirano v novo po-večano šolo.

— Kolodvor. 1855. grajena južna železnica. Logatec je bil glavna železni-ška postaja tudi za idrijsko živosrebrno rudo. Postajno poslopje je tipično

SI. 34. Logatec — Tržaška 134 (stanje 1. 1965, foto A. Bor-Janša)

Fig. 34 Logatec — Tržaška St. 134 (situation in 1965, photo A. Janša)

oblikovano. Ima še dobro ohranjen tlorisni koncept in tudi arhitekturne de-tajle. Režim: adaptacije morajo biti usklajene s stilom arhitekture.

— Mitnica. V hiši, ki stoji ob mostu čez potok Logaščica, Stara cesta št. 24, sta bila mlin in tehtnica (novejša). Lokacija ob stari tovorni cesti ob vstopu v naselje in prehodu čez vodo potrjuje oziroma nakazuje možnost, da je bila v objektu mitnica (za Logatec izkazana že od srede 16. stoletja). Podrobnejša raziskava je nujna, vsekakor bi pomenila precejšen prispevek k poznavanju krajevne zgodovine.

Našteta so le poslopja, ki naj bi jih zajel urbanistični načrt. S tem pa ne končujemo seznama takega fonda: nasprotno, prav ta pregled nakazuje po-trebo po tem, da bi ga dopolnjevali. To naj bi uresničili ob izdelavi zazidal-nega načrta za to območje ali ob povečani redni spomeniški dejavnosti na tem območju.

II. 2. L o k a c i j e z d o m n e v n o h i s t o r i č n o p r i č e v a l n o s t j o

V zgodovini Logatca so bili dogodki, ki še danes živijo v ljudskem izročilu in krajevnih poimenovanjih.

Tako je spomin na turške napade še živ v legendi o bojih na klancu, ki se imenuje Turški klanec, in v imenu Krvave jame.

Krajevno poimenovanje za lokacije: Grad, Pod gradom in (še delujoči) ribnik povezuje ljudsko izročilo s starejšim gradom, ki da je zraven sedanjega stal na območju teh lokacij (kar smo že navedli).

Spomin na francosko dobo (1797) je živ v legendi, da je bil na Berskem polju francoski vojaški tabor. Vojake je napadla kolera in menda so bili šte-vilni pokopani na tem polju.

Posebno opozarjamo na te lokacije, kjer so potrebne vsaj sondne razi-skave, ob kakršnihkoli gradnjah na teh območjih pa ustrezen strokovni spo-meniškovarstveni nadzor.

OPOMBE

Valvasor, EHK VI., 344. Poleg Valvasorjevega opisa in grafičnega prikaza Gornjega Logatca, ki je obenem njegova najstarejša upodobitev in najstarejši zapis o njem, uvrščamo med osnovno literaturo Logaško okrajno glavarstvo, drobno knji-žico, ki jo je uredil Vojteh Ribnikar, nadučitelj iz Dolnjega Logatca s sodelavci za posamezne kraje. Izdalo jo je Društvo učiteljev in šolskih prijateljev okraja logaš-kega leta 1889, tiskal R. Seber v Postojni.

Temeljitejšo, predvsem zgodovinsko obdelavo, je objavil B. Otorepec v Kroniki XX, 1972, št. 3. »Iz zgodovine Gor. Logatca« (str. 129 ss). Umetnostni del je bil obde-lan v okviru Maroltove topografske obdelave Dekanija Vrhnika iz leta 1929. Dopol-njuje se z novejšimi strokovnimi deli S. Vrišerja: Baročno kiparstvo v osrednji Slo-veniji (Slovenska matica; 1976), predvsem glede opreme v sakralnih interierjih.

Med osnovno literaturo uvrščamo tudi oba leksikona: Leksikon banovine Ljub-ljana, 1937, in Krajevni leksikon Ljubljana, 1968.

Razprava Majde Polajnar-Oblak Logaška kotlina kot geografska individualnost, Geografski vestnik XXXI, 1959.

Pri iskanju virov smo nepričakovano srečali številne domačine, ki so nas lju-beznivo seznanjali s krajevno kroniko, med drugimi tov. Ivan Škerl iz Čevic 37/2, tov. Vika Vidmar iz Gornjega Logatca, Tržaška 102, ravnatelj šole v Dolnjem Lo-gatcu, pedagogi na tej šoii in drugi.

Uporabili smo tudi kroniko, ki jo je podrobneje za Dolnji Logatec zapisal do-mačin Franc Mihevc leta 1917, končal pa jo je leta 1937. Delo ima naslov Spomini logaškega vedeža. Hrani ga njegova hčerka Marija Grom v Dolnjem Logatcu.^