Si se danes že nasmejal?

Smeh je pol zdravja

Ţivjo!

Saj veste, rada veliko pišem

Zato sem tokrat napisala nekaj namigov, kaj početi, da bomo bolj in večkrat SREČNI. Pa saj je prav SREČA tisto, kar v ţivljenju iščemo in ţelimo, kajne? Ne zgolj poslovnega uspeha, zdravja,

druţine …

Morda ne bo nič novega, zanimivega za vas v tem mojem subjektivnem zapisu, morda pa veliko. Morda zgolj kakšen

namig, potrditev, spodbuda. Sicer pa – kar iščemo, to najdemo, a ne?

Vzemite tisto, kar bo VAM najbolj prav prišlo v danem trenutku.

In ne pozabite – SMEJTE SE!

Just me: 5ra

P.s.: Trenutno sem ravno v fazi intenzivnega učenja angleščine (pravijo, da bom morala predavati v angleščini), zato sem tudi izreke pustila v angleščini,

nisem prevajala. Saj vem, da vi to vse dobro razumete … ali si pa pomagate z Google prevajalnikom

Si se danes že nasmejal?

V iskanju sreče

Lepo bi bilo, če bi se ljudje v ţivljenju bolj usmerili v iskanje SREČE in ne zgolj

v iskanje poslovnega, materialnega uspeha. Nekdo si ţeli majhno hišo, nekdo

vilo, nekdo bi imel dopust v šotoru, drug v luksuznih hotelih, nekdo si ţeli

pobirati medalje na maratonih, drug ţeli biti uspešen avtor knjig … A vsem je

nekaj skupnega – vsi si ţelimo biti SREČNI. Kajne?

V naši druţbi je veliko govora o tem, kako biti poslovno uspešen. Ko govorimo

o 'vzornikih', se zelo osredotočamo na njihove materialno merljive rezultate. In

s tem ni nič narobe. Narobe zna biti za mnoge le to, da smo kar naenkrat

80 % svojega časa, ţivljenja usmerili v posel, kariero, zasluţke in malo

pozabili na ostala področja.

Pomislite – vsaj (sem prepričana, da večina še več) 80 % svojega časa ste na

delovnem mestu ali vsaj delate, 80 % svojih misli posvečate delu, karieri; 80%

svojih skrbi imate povezanih z delom, sluţbo, z zoprnim šefom; 80 % vaših

pogovorov s prijatelji in partnerjem je o delu, sluţbi, šefu, sodelavcih …

Torej nam le 20 % časa, misli, fokusa in energije ostane za vsa ostala področja

ţivljenja (zdravje, druţina, duhovnost, osebna rast, prijateljstvo, prosti čas …)?

Če vam je to v redu in ste ob tem srečni, je OK. Če vas pa to iskreno ne

osrečuje, pa nekaj spremenite …

Sama menim, da bi morali poiskati ravnovesje med vsemi področji

našega ţivljenja. Enakomerno porazdeliti svoj čas, fokus in energijo med ta

področja in se nikakor ne večinsko usmeriti zgolj v eno področje. Narava teţi k

ravnovesju, vedno in povsod. Če ravnovesja ni (vsaj neko povprečje

določene periode …), smo stresni, slabe volje, nezadovoljni …

Nekdo, ki ima ogromno denarja, a ni zdrav, ne more biti srečen. Pa tudi nekdo,

ki je zdrav, a komaj finančno preţivi vsak mesec, tudi ne pomisli: »Uf, kako

sem srečen, sem zdrav!« Vsa področja so pomembna, nobeno bolj ali manj.

Zato ne izpustite niti enega izmed njih (zdravje, druţina, prijatelji, prosti čas,

kariera, denar, osebna rast, duhovnost …).

Smeh je pol zdravja

Zakaj pa smo dovolili, da večino svojega ţivljenja posvečamo poslu, karieri,

sluţenju denarja? Ker nas je druţba (drţava, cerkev, šolstvo, mediji, okolje)

prepričala, da je to najpomembnejše. In da se človeka ocenjuje predvsem na

podlagi tega. Pomislite na znance okoli vas – za večino veste, kakšen avto

vozijo, kakšno hišo imajo in če jo imajo ter kje delajo. To so prve informacije, ki

jih veste o ljudeh.

Zaradi dveh malo večjih 'ţivljenjskih udarcev', ki sem jih imela, sem danes

prepričana, da bi se ljudje morali bolj usmerjati v iskanje SREČE in

ZADOVOLJSTVA in ne toliko zgolj v iskanje poslovnega uspeha.

Zato sem se odločila, da napišem to kratko 'knjigico', za katero ţelim, da

brezplačno kroţi naokoli. Kroţi in kroţi in kroţi … Verjamem, da lahko

vsakdo izmed vas v njej najde nekaj, kar mu lahko pomaga pri iskanju sreče.

Vsaj kakšen mali namig, morda le potrditev tega, kar ţe razmišljate, morda le

spodbuda. Nekaj. Le fokusirajte se na iskanje tega. Med branjem

razmišljajte, kaj je tu takega, ki lahko pomaga prav VAM v trenutni situaciji.

Si se danes že nasmejal?

»When I was in grade school, they told me to write

down what I wanted to be when I grew up.

I wrote down happy.

They told me I didn't understand the assignment,

I told them they didn't understand life.«

John Lennon

Smeh je pol zdravja

Narava

Narava nas polni, narava nam da energijo, nas sprosti in nas povrne v naše

prvotno stanje. Pa še tako zelo zelo čudovita je!! Samo poglejte jo, ozrite se

okoli sebe, ne morem, da ne bi bila zaljubljena v to našo naravo!

V osnovi, v svojem naravnem stanju, je človek srečen, v to sem

prepričana. Zakaj sem v to še posebej prepričana? Ko sem po prometni

nesreči leţala v kliničnem centru, se zbudila brez spomina (le za kratek čas,

brez skrbi, če smo se kdaj v preteklosti srečali, se vas zdaj spomnim), a bila

sem tako zelo pristno SREČNA. Hecen občutek, zanimiv Ne veš nič, glava

prazna, a tak prijeten občutek sreče. Zgolj srečen, da si … Sem prav hvaleţna,

da sem to lahko doţivela.

Danes ima marsikdo več negativnih kot pozitivnih občutij predvsem zato, ker je

premalo v stiku s samim seboj in z naravo – z vsem, kar nam je prirojenega

in danega iz narave. Zato je pomembno, da se znamo vrniti tja – v prostor, kjer

je vse naravno in pristno. To nas pomirja. Vsakega izmed nas, brez izjeme.

Sama imam to navado, da se mnogokrat v situacijah, ko ne vem kaj naj bi bilo

prav in dobro, vprašam, kaj je bolj v »flovu« z naravo. Kdaj počivati – kdaj

narava počiva? Kaj jesti – kaj nam narava da v določenem obdobju? Kako

povezovati moško in ţensko energijo – kaj je naravno pridobljenega? …

Ţe malenkosti, kot so prevladujoči planeti na določene dni, včasih malo

pomagajo (sreda naj bi bila najboljša za sklepanje poslov, petek je za lepoto in

neţnost, sobota v znamenju Saturna za fizično delo in pospravljanje, nedelja

za močan stik z vesoljem …) – no, to je le tako malo, za vmes …

(A pozor – iti v naravo s telefonom v roki in iPodom v ušesih ne bo kaj veliko

pomagalo!)

»Enost z naravo in ţivljenje v skladu z naravnimi zakoni sta ključa do

notranjega miru. Razumevanje narave in univerzalnih zakonov nam namreč

lahko pomaga spoznati svoje lastno notranje bistvo, mirno prehajati skozi

ţivljenjska obdobja in ujeti srečo.« Iz knjige ZEN, Chris Prentiss

Si se danes že nasmejal?

“To live is the rarest thing in the world. Most people

exist, that is all.”

Oscar Wilde

Smeh je pol zdravja

Šport za um in telo

Minimalno 15 minut na dan malo 'migajte'. Ljudje smo ustvarjeni za gibanje,

ne za sedenje. Ne pozabite tega NIKOLI! Ne znam z besedami opisati, koliko

dobrega vam lahko da telovadba, pa naj bo to joga, tibetanske vaje, tek,

smučanje ali tenis, karkoli … Ne gre tu le za to, da imate fit telo. Vadba da

mnogo mnogo več … O tem bi lahko napisala kar celo knjigo, a kaj ko jih je

toliko ţe napisanih

Vam bom takole rekla: Poskusite za hec en mesec NIČ telovaditi. Nič. Sproti si

zapisujte svoje občutke (lahko samo poenostavljeno vsak dan zabeleţite, kako

ste se v splošnem počutili tisti dan) ter vaše poslovne in osebne doseţke,

kakšne nove ideje.

Potem pa en mesec vsak dan vsaj pol ure telovadite. In si prav tako zapisujte

vse to.

Opazili boste, da zagotovo:

ste bolj samozavestni in zadovoljni sami s sabo,

imate boljše partnerske in prijateljske odnose,

imate bistveno več poslovnih idej, odličnih idej,

imate bistveno več energije in volje za delo,

naredite veliko več v krajšem času,

imate fit telo,

imate bolj pozitivne misli tekom celega dneva,

imate v splošnem občutno več pozitivnih kot negativnih čustev,

laţje rešujete teţave, konflikte,

ste bolj vztrajni na vseh področjih.

… in še milijon drugih znakov - če jih boste našli sami, se boste najbolj

prepričali v izjemen pozitiven učinek vadbe.

Se teţko spravite k vadbi? Ja vem, poznam ta občutek … grozen. Ampak ni

drugega recepta za ozdravljenje tega, kot le: JUST DO IT! Čim prej, čim

manj razmišljaj in JUST DO IT

Si se danes že nasmejal?

(Moj najboljši trener odbojke je vedno govoril: »Petra, vse je v glavi …« in

včasih še dodal: » … in to ne le pri odbojki …« Bogdan, hvala lepa, stalno mi

tvoje besede skačejo po glavi, še danes )

Smeh je pol zdravja

»Your time is limited, so don’t waste it living someone

else’s life. Don’t be trapped by dogma — which is

living with the results of other people’s thinking. Don’t

let the noise of others’ opinions drown out your own

inner voice. And most important, have the courage to

follow your heart and intuition. They somehow already

know what you truly want to become. Everything else

is secondary.«

Steve Jobs

Si se danes že nasmejal?

Potujte

Potovanja res širijo obzorja (umska, čustvena, osebnostna …). Določene

miselne prepreke ne moreš preseči drugače kot s tem, da popolnoma

zamenjaš okolje. In to je na potovanjih. Verjetno smo ţe vsi slišali, da vsak

predmet, vsak kraj, vsaka oseba, vsaka glasba, vsaka hrana … pač vse okoli

nas vzbudi v nas določeno miselno in čustveno povezavo. Kadar smo v

domačem, poznanem okolju, so tudi te povezave vedno podobne in poznane.

Zato tudi teţko razmišljamo popolnoma izven okvirjev, ker nam nek močan

okvir dajejo ţe vse te poznane miselne in čustvene povezave, v katere smo

vpeti. Zato je edini način, kako preseţemo to omejenost, ta, da gremo v

popolnoma drug kraj, čim bolj drugačen od tega, kjer smo sedaj.

Na potovanjih (še najboljše kakšno v lastni reţiji, backpackersko) so

naša zavest, naša podzavest in vsak delček našega telesa in misli na

preţi. Zakaj? Ker je vse nekaj novega in telo nam ţe po prirojeni naravi mora

omogočiti, da bomo varni. Zato smo tudi tako zelo pozorni na vsako malenkost,

kar v domačem okolju nismo, pa naj se še tako trudimo.

Samo pomislite, koliko malenkosti in drobnih pozornosti opazimo v tujini,

v domačem okolju pa skoraj ne poznamo prometnih znakov na poti domov, ki

jih dnevno srečujemo.

Ne le to, s potovanji tudi širimo naše zmoţnosti sprejemanja drugačnosti,

novosti, več si upamo, bolj smo kreativni, večkrat postavljeni v stanje

radovednega otroka, širimo si splošno razgledanost, drugače dojemamo

svet … In kar je morda še najpomembnejše – mnogo mnogo bolj CENIMO

tisto, kar imamo.

Več ko potujem, bolj cenim vsako malenkost naše čudovite deţele. Cenim

pitno vodo, letne čase, vsako drevo, rodovitno zemljo, čudovito klimo, naše

gore in morje, našo urejenost, varno okolje, čistočo … Še celo navaden

kemičnik in rokovnik. Res niso vse te stvari tako samoumevne, kot jih dojema

večina ljudi. Res ne … Ţivimo v najlepši deţeli tega sveta, a se le redko

kdo tega zaveda.

Smeh je pol zdravja

Če bi ljudje več potovali (ne zgolj po Evropi, ampak na vse konce sveta), bi se

manj pritoţevali in bili bolj hvaleţni in srečni. Zagotovo.

Ni denarja za potovanja? Sem pripravila en super prispevek za vas, ki vam

lahko malo pomaga pri tem: POTUJTE IN UŢIVAJTE

Si se danes že nasmejal?

»Don't tell me how educated you are, tell me how

much you travelled.«

Mohamed

Smeh je pol zdravja

Zaspite s soncem in zbudite se s soncem

Narava je le narava. Preko narave pa ne moremo, kljub vsej tehnologiji in

napredku (uf, ob tem sem se spomnila luštnega filma – Avatar). Bolj ko smo v

soţitju z naravo, bolj bomo srečni in izpolnjeni. Dejstvo.

Sama sem preizkusila in preizkusite še vi – pojdite spat s soncem in zbudite se

s soncem (ne s kurami, kot pravijo pri nas, ampak s soncem ). Imeli boste

nepredstavljivo veliko energije. Pozimi narava počiva – malo bolj počivajte

tudi vi. Ko je sonce, bodite zunaj, ko je deţ, je čas za osebno 'očiščenje'.

Ob tem mimogrede še ena 'malenkost', ki niti ni malenkost … Preden zaspimo

in takoj ko se zbudimo, smo v stanju delne hipnoze oziroma v stanju, ko smo

najbolj dovzetni za vse. Če to vemo, lahko to zelo lepo izkoristimo. Kadar se

učite za izpit, se učite tik pred spanjem. Če poslušate izobraţevalne avdio

programe, jih poslušajte pred spanjem in lahko kar zaspite ob njih (brez skrbi,

vaša podzavest vseeno deluje, čeprav vi spite), ali pa jih imate za jutranjo

budilko.

Velik del ljudi pa dela ravno obratno – zaspijo ob poročilih (ţe tako je to

premočno negativno programiranje z vsemi temi negativnimi novicami, a ob

tem še zaspijo in zato dojemajo te novice v stanju, ko so prav najbolj dojemljivi

za to! Grozno …) in za budilko prav tako uredijo jutranje novice. Ti ljudje po

navadi niso najbolj srečni in pozitivni v ţivljenju …

Zelo dobro je zato pred spanjem pomisliti na vse lepo, kar se vam je

zgodilo čez dan. Jaz velikokrat pogledam kakšne lepe slike, kakšen

inspiracijski video, lepe misli … ali pa si pišem dnevnik. Zjutraj prav tako –

pomislite, za kaj vse ste hvaleţni, kaj vse lepega in dobrega vas obdaja,

kdo je ob vas …

Zagotavljam vam, da tole deluje, da boste postali v ţivljenju še bolj srečni in

zadovoljni! Če ne deluje, pridite do mene, vam bom dala eno knjigo v branje

(naslov je – Ne laţi sebi in okolici)

Si se danes že nasmejal?

»I’ve learned that people will forget what you said,

people will forget what you did, but people will never

forget how you made them feel.«

Maya Angelou

Smeh je pol zdravja

Kemija

Morda sem sama tu malo preveč v skrajnosti, a morda se tudi to kdaj spremeni

…

V gimnaziji sem imela prijateljico, ki je imela s seboj vedno torbico z vsaj petimi

različnimi tabletami. Če jo je malo bolela glava, je hitro vzela Lekadol. Če jo je

bolel trebuh, spet drugo tableto. Če se je slabo počutila, spet tretjo. In če je

imela menstrualne krče, četrto. Včasih pa kar tri v enem dnevu. Ok, je pač le

ena oseba v svoji skrajnosti, sem si mislila … A sčasoma sem opazila, da je

OGROMNO takih ljudi. Ob prvi malenkosti vzamejo tablete. Brez razmisleka.

Pa to nikakor ne more biti v redu …

Bolečina je odličen pokazatelj, da nekaj v telesu ni v redu. Pomembno je,

da najprej zaznamo, kaj je to. Ja, potem si lahko pomagaš s tabletami, če je

res hudo, a v redkih primerih (sploh sedemnajstletna punca, kolikor je takrat

bila stara ta prijateljica!). Bolečina v glavi je v večini primerov prvi znak

dehidracije – ko občutite rahlo bolečino, pijte čim več vode. Boste videli – v

večini primerov pomaga. Enako je z ostalimi sindromi.

Sicer, saj vem, ko me je bolel zob, ampak tisto RES bolel, bi prav z vso jezo, ki

jo premorem, pogledala osebo, ki bi mi takrat rekla: »Si prepričana, da bi vzela

protibolečinsko tableto? Kaj če bi najprej poizkusila popiti malo vode, se

sprostiti … Kaj če bi raje poiskala kaj bolj naravnega?« Hihi, si predstavljate

Zato pa – seveda, odlično da imamo kemijo, tablete, ampak bodite zmerni pri

tem … Veliko močnih vnosov kemije v telo zagotovo ne more biti v redu.

Ob tem zgolj v razmislek, le moje subjektivno mnenje, ki se lahko kdaj

spremeni, a trenutno v to verjamem: prepričana sem, da so kontracepcijske

tablete v ţenskah uničile velik del ţenstvenosti (čutenja, neţnosti, topline,

nabirateljstva …). Da ne govorimo o statistikah, ki kaţejo teţave ob

zanositvah, odkar se masovno leta in leta uporabljajo … No, to je le tako,

mimogrede.

Si se danes že nasmejal?

»Things don’t have to change the world to be

important.«

Steve Jobs

Smeh je pol zdravja

Tišina

Vsaj nekaj ur tedensko bodite sami s seboj, poslušajte svoje misli, opazujte

svoje občutke. Kot sem ţe omenila – ljudje se moramo vsaj malo vrniti nazaj, k

sebi, v svoje naravno stanje.

Mnogi izmed vas verjetno ne preţivite niti ure na teden sami s seboj (to

pomeni brez TV, radia, telefona, zunanjih vplivov tehnologije in reklam …).

Poizkusite, morda boste presenečeni, kaj vse boste izvedeli o sebi Jaz

to najraje prakticiram v gorah. Grem sama v gore, v tišino, ves dan, sem le jaz,

narava (ki te popolnoma napolni!) in moje misli. Noro dobra terapija!

En izmed ciljev, ki si jih zelo ţelim uresničiti v bliţnji prihodnosti, je ta, da bi

nekje v Aziji 10 dni meditirala. Me prav zanima, kakšna bi prišla nazaj, kaj vse

bi izvedela o sebi, kako bi se 'prečistila' … Zagotovo noro dobro!

Tako da – če imate glede tega kakšne izkušnje, napotke, morda kakšno

usmeritev, kam iti, bom vesela, če mi javite.

Si se danes že nasmejal?

“Be alone, that is the secret of invention; be alone,

that is when ideas are born.”

Nikola Tesla

Smeh je pol zdravja

Ţivite tukaj in zdaj

Ste opazili, da je večina naših skrbi povezanih z mislimi o preteklosti ali

prihodnosti? Skrbi nas, kaj je bilo in zakaj je tako bilo, ali pa nas skrbi, kako

bo, če bo. Točno v tem trenutku sedaj pa ponavadi nimamo teţav. Je vse ok in

lepo.

Poskusite se kdaj ustaviti in zavestno biti pozorni na prav ta trenutek

tukaj. Opazujte vsako malenkost okoli sebe - glasove, občutke, kaj vidite

… Je popolno, a ne? V skoraj vsakem trenutku nam TUKAJ in ZDAJ nič

ne manjka.

Zakaj se torej stalno obremenjevati s tem, kaj je bilo in kaj bo, če bo. Še to –

večina naših strahov za prihodnost se sploh ne uresniči! In prav ti strahovi

nam uničujejo trenutke v ZDAJ in TUKAJ.

Moja mama je mojster tega. Preden se karkoli zgodi, ima v mislih ţe milijon in

eno teţavo, kaj bi lahko šlo narobe. V večini primerov se nič od tega ne

uresniči, a ona ima uničenih ogromno ur ţivljenja zaradi teh popolnoma

nesmiselnih skrbi! Ko sem ji omenila svoj dosedanji največji poslovni doseţek,

da grem predavat na Kitajsko, je bil njen prvi odziv: »Ojoj, pa kar sama?? Kaj

če se kaj zgodi, kaj če se izgubiš, kaj če …« kar ni bilo konec teh če-jev.

Verjetno je imela neizrečenih še milijon ostalih če-jev. Ampak pazite – nič od

tega se verjetno ne bo uresničilo, samo svoje ţivljenje si greni s skrbmi!

Ja, saj gre glede tega zelo na bolje tudi ona, da je ne bom samo kritizirala …

Mami, pa brez zamere :P

A, še ena štorija, ki jo mnogokrat poslušam ... Ljudje delajo vse leto in komaj

čakajo, da gredo na dopust, na morje. Ko so na morju, komaj čakajo, da

pridejo nazaj domov, ker je tam pač vroče. Ko so doma, spet razmišljajo, kako

je bilo fino na morju … Na koncu pa nimajo nič ne od morja, ne od trenutkov

doma. In ţivljenje kar mineva, mi si pa vedno ţelimo biti nekje drugje, ko smo

tam, pa spet drugje …

Si se danes že nasmejal?

Ljudje so z otroki, a razmišljajo o sluţbi. Ko so v sluţbi, razmišljajo o otrokih.

Na koncu niso ne z otroki, ne v sluţbi.

Veliko več bomo imeli od ţivljenja, bolj ga bomo ŢIVELI in bili ob tem

najbolj srečni, če se čim večkrat osredotočimo na sedanji trenutek in v

sedanji lokaciji in okoliščinah kar najbolj uţivamo, se ga zavedamo in

pozitivno izkoristimo

Ker smo tako 'natrenirani' razmišljati o preteklosti ali o prihodnosti, se moramo

kar zavestno potruditi, da se postavimo v sedanji trenutek. Poskusite. Večkrat

ko boste to naredili, bolj avtomatsko vam bo to postalo. In sreča bo tukaj

Smeh je pol zdravja

»Each morning when I open my eyes I say to myself:

I, not events, have the power to make me happy or

unhappy today. I can choose which it shall be.

Yesterday is dead, tomorrow hasn't arrived yet. I have

just one day, today, and I'm going to be happy in it.«

Groucho Marx

Si se danes že nasmejal?

Pozitivne novice

Če vam je v ţivljenju PRElepo (mislim, da bi ta izraz morali kar prepovedati,

ker nikoli ne more biti PRElepo …), potem glejte in poslušajte vse te negativne

informacije s strani medijev. V kolikor vam ni PRElepo, potem pa nujno vsaj

delno odstranite te vplive. Ne moremo biti srečni, če dnevno slišimo o več

deset katastrofah, ki se dogajajo sočloveku. S tem, da je vse skupaj še

napihnjeno, ¾ zreţirano (politika), večina pa nepomembno za vas.

Moje merilo ali ţelim neko informacijo sprejeti, je to: če mi ta informacija

prinese več pozitivnega kot negativnega, potem ok, jo pogledam in sprejmem.

In če je ţe negativna informacija - če lahko bolj JAZ vplivam na to, kot ONO

name, potem je tudi OK. Pri medijih je pa tako, da oni vplivajo na vas, vi pa ne

morete na njih ali pa v zelo majhni meri. Torej je (po mojih kriterijih) totalno

nesmiselno, da se smetimo z vsem tem.

Spet, ne rabite mi verjeti na besedo – testirajte en teden. Izklopite TV, novice

pustite v poštnem nabiralniku, iz računalnika pa odstranite 24ur.com. Le en

teden. Najprej bo nekaj dni krize, kar ne boste vedeli, kaj bi sedaj počeli … Ko

to preseţete, začnete razmišljati, kaj bi lahko počeli. In ko začnete razmišljati o

tem, ste na pravi poti ustvarjanja.

Jaz si danes sploh ne predstavljam, kam bi vrinila gledanje TV ali branje novic,

ker imam TOLIKO stvari za početi (branje knjig, izobraţevanje določenih

tematik, pisanje, sprehodi v naravi, ukvarjanje s kuţkom ali pa preprosto

lenarjenje …). Če mi zapaše, pogledam dober film (po svojem izboru), in to je

to.

Zavedajte se negativnih vplivov drţave, cerkve, šolstva, medijev in

okolice, vendar jih ne napadajte, ne krivite. Ker trenutno jih pač

potrebujemo in je OK, da so.

Da drţave in inštitucije obstajajo, potrebujejo sledilce. In kaj je laţjega, kot ljudi

narediti sledeče ovčke tako, da jih naredijo nesrečne in nezadovoljne. Taki

ljudje najlaţje in najhitreje padejo pod neke močnejše vplive. Če bi bili vsi

Smeh je pol zdravja

samozavestni, unikatni, trdni in bi natančno vedeli, kaj hočemo, ter se pri tem

ne bi ozirali na okolico, drţava ne bi bila sposobna funkcionirati, saj ljudje ne bi

sledili.

Zavedajte se torej tega, da 'oni' ţelijo, da smo nesrečni in nezadovoljni sami s

sabo. Zato nas dnevno zasipajo z negativnimi informacijami, nam dnevno

preko reklam govorijo, da nismo dovolj dobri, nas dnevno programirajo v svojo

smer na milijon genialnih, nam nedojemljivih načinov. Poleg tega nas stalno

fokusirajo v um, saj se bojijo, da bi nekoč znali uporabljati srce …

Zavedajte se teh vplivov. Zgolj zavedajte. Potem se jim vsaj delno

umaknite in začnite graditi lastno ţivljenje. My way, bi rekel Frank Sinatra.

Samo 'my way' ti lahko prinese pravo srečo. Ni ga človeka na tem svetu, ki bi

bil 'sledeča ovčka' drţave, medijev, cerkve in šolstva in bil ob tem srečen.

Nemogoče. Lahko je uspešen in zelo cenjen s strani druţbe in okolice, a nikoli

pristno srečen.

Ampak – ne ujemite se v past iskanja krivca. Mnogi začnejo: »Ja, saj, zato

ker je drţava taka … ker je šolstvo slabo …« Nič si ne boste pomagali, če

boste izgubljali energijo z iskanjem krivca za lastne teţave. Sami ste

odgovorni za svoje ţivljenje. Vi in zgolj vi. Sprejmite, ozavestite in to ŢIVITE.

Si se danes že nasmejal?

»The one who follows the crowd will usually go no

furder than a crowd. The one who walks alone in likely

to find himself in places no one has ever been

before.«

Albert Einstein

Smeh je pol zdravja

Bodite fokusirani na pozitivne stvari

Kdor se fokusira na to, kako preţiveti čez mesec, bo imel prav to – borbo za

preţivetje čez mesec. Kdor se fokusira na to, kako bi spreminjal svet, bo imel

prav to – spremenil bo svet …

Prav zato je pomembno, da se v dani situaciji malo ustavite, pogledate okoli

sebe, ocenite realno stanje, nato pa se fokusirate na pozitivne točke, ki so okoli

vas. Ja, vedno lahko najdemo mnogo slabega in negativnega. A vedno lahko

najdemo tudi mnogo pozitivnega, ne glede na to, v kakšni situaciji smo.

A če se fokusirate na pozitivno, boste zagotovo bolj zadovoljni, srečni,

bolj produktivni in ustvarjalni. Dokazano!

Poskusite. Marsikdo izmed vas bo celo presenečen, koliko dobrega ima okoli

sebe! Stvari, ki so mu bile do sedaj samoumevne. Pa niso. Nič ni

samoumevnega. Cenite, kar imate, in bodite hvaleţni za to. Iz hvaleţnosti

se rojevajo čudovite priloţnosti …

Si se danes že nasmejal?

"A positive attitude may not solve all your problems,

but it will annoy enough people to make it worth the

effort."

Herm Albright

Smeh je pol zdravja

Postavljajte si prava vprašanja

Ţe pred leti sem poslušala avdio programe, kjer Anthony Robbins razlaga,

kako zelo pomembno je postavljanje pravih vprašanj. Torej ţe dolgo to VEM,

zelo malo časa pa to res ŢIVIM. Saj poznamo take stvari, kajne? Mnogo je

stvari, ki jih VEMO, le redke res ţivimo … tudi to je OK, pač mora preteči

določen čas, priti prave situacije, da nam enkrat ‘klikne’ – that is it, zdaj pa to

ţivim! Vse je s svojim razlogom

Torej, vprašanja. Ko sem bila na THE day ‘prisiljena’ hitro ustvarjati hitre in

dobre rezultate, sem si kar spontano začela postavljati prava vprašanja. Še

danes ne vem točno, od kod ta hitra sprememba, a saj ni pomembno, od kod –

bila je! In ko zdaj gledam nazaj, opaţam, da mi je med drugim izjemno

pomagalo postavljanje pravih vprašanj.

Kaj so prava vprašanja?

To so tista vprašanja, kjer dobite pozitiven odgovor, rešitve, ideje.

Če se nekdo vpraša: »Zakaj se meni toliko slabega dogaja,« bo njegov um

takoj našel odgovor na točno to vprašanje. Odgovori bi bili: »Ker nisi rojen pod

srečno zvezdo; ker nimaš pravega okolja, ki bi te podpiralo; ker si nesposoben;

ker …« Torej neumnosti, ki ti prav nič ne pomagajo, še bolj te zatrejo!

Če pa se vprašate: »Kako lahko dosegam boljše rezultate,« bo vaš um prav

tako takoj našel odgovore na to vprašanje, in to so hkrati ţe rešitve! Simpl, a

ne?

Jaz se takrat nisem spraševala, kaj vse sem izgubila, ampak sem se vprašala,

kaj vse IMAM. In kar naenkrat si pomirjen in zadovoljen, ker ugotoviš, da imaš

ogromno!

Nisem se spraševala, ali bi kdo ţelel sodelovati z mano (tu je prvi odgovor uma

lahko NE, torej negativen), ampak sem se vprašala, s kom bi ţelela sodelovati

in kdo BO za sodelovanje.

Nisem se vprašala, na kakšne teţave lahko naletim, ampak kakšne doseţke

lahko pričakujem.

Si se danes že nasmejal?

…

Če poslušate ljudi okoli sebe, ki so v takem sproščenem pogovoru, boste

ugotovili, da si v vsaj 80 % postavljajo ‘napačna’ vprašanja – joj, zakaj se meni

to dogaja; zakaj je tako nesramen; zakaj mi ne gre; zakaj moram biti tako

nerodna … Še huje je, da se to večino časa sprašujejo potiho, sami sebe.

Zato velikokrat na kavicah kar prekinem ljudi in jim obrnem vprašanja. Z

dobrimi nameni, seveda. Včasih deluje, razumejo, včasih ne. Ni

pomembno. Vedno je pomembno le to, kaj vi daste iz sebe in s kakšnimi

nameni. Kako ljudje to sprejmejo ali ne sprejmejo, je njihova odločitev in

pravica, zato se s tem ne obremenjujte.

Šele sedaj se zavedam te moči postavljanja pravih vprašanj. Res, kar

avtomatsko s tem fokusiraš um na iskanje rešitev in pozitivnega pogleda na

svet. Čudovito! No, poskusite in mi javite, če tudi pri vas to deluje!

(Mimogrede – ne vem ali je to pri vseh ali zgolj pri meni – meni izjemno

pomaga, če si to ZAPISUJEM. Torej napišem vprašanje in odgovore. Vse

zapišem. Se mi zdi, da si tako bolj uredim vse misli, bolj podzavestno dojamem

sporočila in laţje delujem v tej smeri. Itak pa zelo zelo rada pišem – uf,

šokantno a ne, glede na to, da pišem knjige )

P.s.: Zdaj, ko še enkrat berem ta prispevek, vidim, da je noter polno smejkotov.

Enkrat mi je znanec rekel, da moram te smejkote malo odstraniti s spletne

strani, ker ne delujejo resno in profesionalno. Pa sem mu rekla – ampak, če

sem pa veselo bitje! Torej, če vas motijo, jih ignorirajte. Če ne, si še sami

kakšnega narišite

P.p.s.: Tri dni nazaj mi ena kozmetičarka reče, da imam ţe pri teh letih

smejalne gubice in da naj malo na to pazim. Kaj, naj se manj smejem, sem jo

vprašala?! Štajerci bi rekli: Čuj, pa kaj si ti ja nor, no … :P

Smeh je pol zdravja

»Twenty years from now you will be more

disappointed by the things you didn't do than by ones

you did do. So throw off the bowlines, sail away from

the safe harbor. Catch the trade winds in your sails.

Explore. Dream. Discover.«

Mark Twain

Si se danes že nasmejal?

Veliko pišite.

Meni osebno je to najboljša terapija. Pisanje. Skoraj vsak dan pišem dnevnik.

Ali pa kar tako, kar nekaj. Iz tega pisanja se mi potem rojevajo zapisi na blogu

in kasneje knjige. In kar je še pomembnejše – s pisanjem si uredim misli,

spoznavam sebe, gradim trdna in ustaljena prepričanja, spoznavam

čustva in 'zdravim rane'. Ne vem, ali to na splošno tako dobro deluje ali zgolj

pri meni. Poizkusite in mi sporočite.

Ţenske na splošno imamo lastnost, ki nam v poslu lahko včasih škodi. 'Meče'

nas na vse konce. Sem kar po domače to povedala. Ja, nismo stabilne,

nimamo ustaljenih mnenj, prepričanj, predvsem pa čustev. Mene je to oviralo

na podjetni poti. Samo s pisanjem sem do sedaj znala to koordinirati do točke,

da ni več moteče in da lahko bolj stabilno pristopam k projektom.

Smeh je pol zdravja

Be ready at any moment to give up what you are for

what you might become.

Si se danes že nasmejal?

Vključite srce.

Sem ravno v fazi, ko bolj podrobno spoznavam in ţivim ta del. Vem, da je

prav, ne znam pa še dobro razloţiti. Vem, da je izjemno pomembno, da se

ljudje naučimo včasih malo izklopiti razum in bolj poslušati srce. Preveč

smo se izgubili zgolj v umu. Um je omejen. Je le rezultat naših doţivljanj,

izkušenj, podatkov iz zavednega in nezavednega dela. Srce pa je mnogo več.

Sledimo srcu in poslušajmo intuicijo, saj je prav intuicija tista, ki nas

nikoli ne popelje v napačno smer. Umetnost je le prepoznati, kaj je intuicija

in kaj rezultat razuma.

Na kratko – kar vam pade na misel v prvi polovici sekundice (to je tisto, ko kar

zaţarite, ko pomislite na to, učki se vam zasvetijo, prav čutite neko energijo po

celem telesu … to je to, temu sledite). Ţe naslednjo sekundo se bo oglasil um,

ki vas ţeli zavarovati pred neznanim, zato boste dobivali misli: »Ah, to pa ne

gre, ne znam, pa to je neumno, brez pomena …. blabla …«

Vam povem en primer. Peljala sem se proti Solkanu na seminar. Na radiu

slišim, da bo naslednji dan čudovito vreme brez oblačka. »Vau, ravno za

gore,« je bila moja prva misel in kar zaţarela sem ob tej misli! Itak,

OBOŢUJEM gore! A ţe takoj naslednja misel (v razmiku sekunde, ne več)

je bila: »Ampak ne morem, imam jutri šest sestankov, od tega enega z

distributerjem, ker moramo nujno čim prej dati knjige na police …« in misel za

mislijo, kako je neumno, da bi šla v gore, ker imam dosti drugega

pomembnega dela.

Kaj sem storila – utišala sem te misli! Šla sem v gore! In imela sem se

ČUDOVITO! Za vedno se bom spomnila tistega dne v gorah (moja kuţika je

prvič osvojila dvatisočaka)!

Če ne bi šla in bi imela sestanke, kar je um rekel, da je prav, bi pozabila na ta

dan ţe čez kakšen teden ali dva. In veste kaj – vsi sestanki so počakali,

ničesar nisem zamudila. Knjige bodo zato dva dni kasneje na knjiţnih policah,

ampak kaj pa je to v primerjavi s tem, da sem imela res izjemno čudovit dan v

gorah, ki si ga bom zapomnila za vedno!

Smeh je pol zdravja

In to je to – tako bi morali ljudje večkrat delovati – slediti srcu. Bolj kot sta naš

um in srce povezana, večje uspehe lahko dosegamo in več sreče

občutimo! Obstaja zanimiva napravica, ki vam pomaga pri tem, da se tega

naučite – HeartMath. Če vas zanima več o tem, mi sporočite, vam pošljem več

informacij …

Kot sem ţe rekla, ko ta del še bolj podrobno preučim, vam javim še bolj

strokovno razlago vsega …

Do takrat si pa poglejte ta film na prvi povezavi v prispevku: THE AMAZING

MOVIE

Si se danes že nasmejal?

»A man sees in the world what he carries in his

heart.«

Goethe

Smeh je pol zdravja

Facebookmanija

Facebook je odličen način, kako poneumljati narod, če ga ta ne zna pametno

uporabljati.

Jaz, fizična oseba Petra Škarja, sem odločno proti Facebooku. Zakaj? Ker se

mi zdi, da ljudem da laţno upanje, laţne občutke uspeha s pridobivanjem

lajkov, ravno toliko, da ni bolečina ob lastnem nezadovoljstvu nad

ţivljenjem tako velika, da bi dejansko nekaj premaknili. Ali povedano

drugače – ko je bolečina nad nezadovoljstvom na katerem koli področju dovolj

velika, človek avtomatsko nekaj naredi, da bi to izboljšal. Ker v nasprotnem

primeru preveč 'boli'. Facebook pa poda ravno toliko malo upanja (ker je pač

ob sliki dobil 100 lajkov), da se človek ne premakne, a v osnovi je še vedno

nesrečen in nezadovoljen. Da se razumemo, zgolj moje subjektivno mnenje.

In današnje bolezensko nabiranje lajkov in ocenjevanje lastne osebnosti in

zunanje podobe na podlagi le-teh je malo nezdravo, se vam ne zdi? Govorim

za tiste, ki so resnično ţivčni in nejevoljni, če en dan nimajo dostopa do

Facebooka. In za tiste, ki vsako minuto osveţujejo Facebook, da ja vidijo vsak

lajk posebej.

Ob normalni, zdravi uporabi Facebooka (pazi – te hitro posrka v tisto smer

obsedenosti), je vse to seveda OK.

In na drugi strani, jaz, pravna oseba Petra Škarja s.p., OBOŢUJEM Facebook.

Prav prek Facebooka lahko podelim lastne misli, ţelje po spremembah,

spodbude mladim in vse ostalo.

Torej oboje, grozen in hkrati čudovit medij – samo pozorni bodite, da vas ne

posrka v bolezensko kopičenje lajkov in ocenjevanje lastne osebnosti na

podlagi le-teh.

Si se danes že nasmejal?

»A question that sometimes drives me hazy: am I or

are the others crazy?«

Albert Einstein

Smeh je pol zdravja

Ostanite UNIKATNI

Sliši se enostavno, a je nekaj najteţjega … Ostati to, kar resnično si globoko v

sebi. Biti toliko trden in prisoten v vsakem momentu, da te zunanji vplivi ne

oblikujejo preveč po svoje in vplivajo na tvoja dejanja, obnašanje in stanje.

In kar je še teţje – sploh prepoznati, kdo sploh smo in kaj resnično mislimo. Mi

sami in ne naš um, ki je zbiral podatke od drugih. Se mi zdi, da je to ena

najteţjih nalog pri spreminjanju sebe in pri iskanju sreče. Spoznati, kdo smo

res mi, resnično mi v notranjosti, kaj so naše ţelje in misli, tiste zgolj naše, ki

se rodijo ZNOTRAJ nas in pridejo kasneje VEN. In ne tiste misli, ki jih dobimo

ZUNAJ sebe in jih ponotranjimo.

Ko to vemo in imamo, pa pridemo do drugega izziva – ostati to in se ne

nezdravo prilagajati zunanjim pričakovanjem, vplivom, zahtevam.

Potrebno je ogromno POGUMA, da si upaš biti to, kar res si. Le izjemno

redki izbranci so danes tega sposobni. To so tisti, ki spreminjajo svet.

Si se danes že nasmejal?

Be you. The world will adjust.

Smeh je pol zdravja

Ko ste res na tleh …

… vam bodo pomagale ţivljenjske resnice. Dogme – neizpodbitne resnice.

Tiste, na katere se lahko vedno zanesemo in nas nikoli ne razočarajo. V

ţivljenju ima vsakdo izmed nas neke preizkušnje in zato tudi teţke padce, ko

ne veš, kam bi se obrnil in kako bi se izvlekel iz njih. Če jih še niste imeli, jih pa

še boste (in to naj bi bila pozitivna knjiga, si zdaj mislite, a ne? ).

Ko si na tleh, je teţko videti pozitivno in teţko delovati. Res teţko. Vem. Zato

vam tu podajam idejo, kako vam bo morda laţje v takih trenutkih. Meni namreč

zelo pomagajo neke ţivljenjske resnice, ki sem vam jih zapisala spodaj.

Pomagajo toliko, da si na tistem skrajnem dnu sposoben vsaj pogledati izven

brezna obupa.

O čem govorim?

Izjemen psihoterapevt mi je nekoč predlagal, naj si zapišem svoje ţivljenjske

resnice, ki veljajo vedno in povsod. Take ţivljenjske resnice, v katere ne

morem podvomiti niti v najslabših trenutkih. Torej nekaj, kar velja kot pribito.

Nekateri imajo le eno tako ţivljenjsko resnico, drugi jih imajo več. Spodaj sem

vam nanizala svoje. Seznam se stalno a zelo počasi povečuje

- Ţivljenje ni nikoli ČRNO ali BELO. Vedno so le različni odtenki sive.

- Vesolje je nezmotljivo, je pravično. Vse se dogaja tako, kot je edino

prav.

- Vsaka stvar v ţivljenju se zgodi, ko je zanjo čas.

- Naše osnovno stanje je SREČA.

- Vse se zgodi z razlogom.

- Kjer je volja, tam je pot.

- Moja odgovornost je le to, kaj JAZ dam iz sebe. Kako to drugi

sprejmejo, ni moja odgovornost, ampak njihova pravica in odločitev.

- Nič ne pride kar tako. Jaz sem to naredila.

- Srce je vedno močnejše od uma.

- Vedno imam več moţnosti.

Si se danes že nasmejal?

- Zgolj intuicija je vedno nezmotljiva in vedno deluje meni v prid, brez

izjem.

- Vedno gre za izmenjavo energij.

- Vsaka akcija ima neko reakcijo, ki je v skladu s to akcijo.

Kako mi zdaj to v praksi pomaga? Recimo, da padem na skrajno dno – tja,

kjer ljudje res nismo zmoţni videti svetle točke in le še tonemo. Takrat se

spomnim na te ţivljenjske resnice. Ko si mislim, da gre vse narobe in da je

konec sveta, mi svetlo točko privabi ţivljenjska resnica, da ţivljenje ni nikoli

črno ali belo, ampak je niz sivih odtenkov. Ko se spomnim na to, sem

sposobna pomisliti: »Torej zagotovo ni vse črno in mora biti vseeno nekaj

dobrega v tej situaciji …« To je dovolj, da prisilim svoj um pogledati izven

črnega območja in ga fokusiram v iskanje kakšne svetle točke.

Smeh je pol zdravja

“I have no special talents. I am only passionately

curious.”

Albert Einstein

Si se danes že nasmejal?

Iskrenost privlači ljudi

Zadnje dni berem knjige o voditeljstvu, malo opazujem ljudi, ki vodijo, ki

privlačijo mnoţice, da jim sledijo … Primerjam današnje voditelje z voditelji v

preteklosti …

In veste, kaj je tisto, kar je v današnjem času skupno vsem

voditeljem? ISKRENOST in ODPRTOST.

Bolj kot si iskren, več ljudi privlačiš. Kaj ni to čudovito?

Verjamem, da je včasih bilo drugače. A prišli smo do nekega obdobja, ko se iz

meseca v mesec bolj občuti kolektivna sprememba energij, se vam ne zdi? In

vedno bolj prihajajo v ospredje čustvenost, pristnost, iskrenost, odprtost,

poštenost … Vse te pozitivne vrednote. Kar je več kot čudovito!

Pred pribliţno dvema mesecema sem objavila svoj iskren prispevek. Priznam,

dvomila sem, ali ga dam v javnost ali ne. Prva misel (tista v prvi sekundi) je bila

– seveda! Vse ostale misli kasneje so govorile, da nikakor ne. A sem

upoštevala tisti prvi namig in iskreno, osebno, čustveno zgodbo povedala

‘svetu’.

Niti v najlepših sanjah si ne bi mogla predstavljati tako pozitivnega odziva, kot

sem ga dobila s tem. V treh dneh sem imela na spletni strani preko tega

prispevka okrog 3500 ljudi (pred tem sem jih imela povprečno 100 na dan)!

Noro! Osvojila je celo toliko ljudi in mi odprla toliko poti, da 8. 8. predavam na

Kitajskem pred nekaj tisoč ljudmi – ja, točno zaradi te zgodbe. Pa naj še kdo

reče, da se iskrenost in odprtost ne izplačata … Ţe mnogokrat se mi je to

potrdilo, res mnogokrat. Res je, da je včasih malo teţko, ker nismo vajeni te

odprtosti, pristnosti, iskrenosti, biti to, kar smo (ne, večina večino časa nismo,

priznajmo si), in to deliti s svetom. A verjemite (ali pa sami preizkusite) –

IZPLAČA SE!

Še kadar smo v kakšni nerodni situaciji, se iz nje najlaţje izvlečemo tako, da se

nasmehnemo in iskreno priznamo, kako čutimo (da nam je nerodno). In nihče

vam ne bo zameril … Iskrenost res PRIVLAČI ljudi.

Smeh je pol zdravja

Prepričana sem, da ima vsakdo izmed nas nekaj, kar lahko deli s svetom

in zaradi tega pomaga celotni druţbi.

A za iskrenost je seveda potreben POGUM. Poleg tega moraš biti trdna

osebnost, stabilna, da te komentarji okolice ne oklestijo. Seveda nam je mar,

kaj pravijo drugi, in vsakdo raje sliši pozitiven kot negativen komentar (kdor

reče, da mu je popolnoma vseeno, mu kar ne morem verjeti) – seveda, saj

smo čustvena bitja. A pomembno je, da ti komentarji okolice ne vplivajo na

vaše delovanje.

Ne pozabite – v ospredje prihajajo POŠTENOST, PRAVIČNOST,

ISKRENOST, ČUSTVENOST … In če pogledate ljudi, ki imajo veliko sledilcev

in navdihujejo mnoţice, imajo prav to. In si upajo biti to, kar so. Odprejo sebe

svetu, ne glede na rezultate, ki jih ob tem dobijo. Upajo si. In vedo zakaj.

Na nek način smo vsi povezani, zakaj bi se torej skrivali in lagali drugim, kdo in

kaj smo. Maske padajo. Končno. Ali pa se postavijo tako v ozadje, da jih nihče

ne opazi.

Ko veš, kdo si, kaj si in ko si upaš to deliti s svetom, se na to energijo kar

lepijo drugi … In takrat lahko spreminjaš svet! In če verjameš, da ga boš,

ga res boš!

Si se danes že nasmejal?

“Honesty is the first chapter of the book wisdom.”

Thomas Jefferson

Smeh je pol zdravja

Kako Slovenijo hitro in trdno povzpeti na višji nivo?

Prepričana sem, da s spodbujanjem podjetnosti med mladimi! Ne zgolj

podjetništva (to je le izbira poklica, kot zdravnik, vrtnar, kuhar …), ampak

PODJETNOSTI. Da bi bili vsi (ok, vsaj večina, vsi nikoli ne morejo biti in ne

bodo) na svojih delovnih mestih ali na samostojni poti PODJETNI.

Kaj to pomeni? Iščejo rešitve, si znajo postavljati cilje, imajo veliko vizijo, znajo

si organizirati svoj čas, prodajajo, so inovativni in kreativni, zagotovo

samoiniciativni, fokusirajo se na rezultate in ne na vloţeno število ur v delo,

znajo komunicirati z ljudmi, so odprtega uma, imajo vodstvene sposobnosti …

in še in še. Vse to skupaj je zame PODJETNOST.

Vam povem en primer, kako se podjetnost uporabi v praksi.

Imam prijateljico, ki je popolno nasprotje mene. Podjetništvo je ne zanima,

nikakor ne, celo izogiba se ga. Ţeli si le redne umirjene sluţbe v domačem

kraju za malo plačo. To so njene pristne ţelje.

A ona je PODJETNA. Trenutno dela v muzeju. Dokaj toga sluţba, kajne? Med

delom je razmišljala, kako bi povečala obisk ljudi v muzeju. Opazovala je

ostale muzeje, iskala razlike med bolj in manj obiskanimi, iskala rešitve … In z

rešitvami stopila do vodje muzeja, kasneje do občine. Uporabili so njene

predloge in s tem povišali obisk muzeja za 20 odstotkov v naslednjem mesecu.

Ko sem jo vprašala, zakaj se je tako trudila za to, saj nima nič od tega (plača

se ji ne zviša, lahko bi le »preţdela« tam tistih 8 ur dnevno), je rekla: »Seveda

imam kaj od tega! Kot prvo - dosti hitreje mi mine čas na delovnem mestu, če

pride več ljudi. Če je več ljudi, bolj promoviramo svoj kraj, naše znamenitosti in

to zagotovo pozitivno vpliva na vse nas in na delovna mesta. Pa tudi - zakaj ne

bi izboljšali, kar se da, saj smo na koncu vsi tu notri in nam ni vseeno, kaj se z

muzejem dogaja …«

Si se danes že nasmejal?

Verjetno se strinjate z menoj, da bo ona med zadnjimi (če sploh), ki bi jo

odpustili v primeru, da zmanjšajo število delovnih mest.

Zdaj si pa predstavljajte, kako bi bilo, če bi večina ljudi na delovnih mestih

razmišljala tako! Pa to je skoraj nepredstavljivo!

Podjetja bi imela bistveno boljše rezultate, s tem bi lahko širili proizvodnjo in

posledično ustvarjali nova delovna mesta, imeli bi izjemne hitre rasti v

posameznih podjetjih, toliko več denarja za drţavo kot celoto, mnogi mladi bi

se podali na samostojno pot in tudi oni ustvarjali delovna mesta, ljudje na

delovnih mestih bi bili bolj izpolnjeni in zadovoljni (dokazano je, da nam je

prirojeno, da nas ustvarjanje, rast polni in da to potrebujemo v svojem ţivljenju,

sicer nas lahko udarijo depresija, bolezni, nesreče …).

In prav to lahko hitro doseţemo, če močno spodbujamo PODJETNOST! Vsaj

med mladimi. In prav vesela sem, ko vidim, da se zadnje čase vedno več

govori o tem in se vedno bolj spodbuja podjetništvo. Pred šestimi leti (pri svojih

devetnajstih), ko sem sama odprla s.p., sem bila za mnoţico malo nora. Danes

bi to ţe drugače sprejeli. In tako je prav.

Ţelim, da Slovenci najprej dojamemo, v kako izjemno čudoviti deţeli

ţivimo. Imamo privilegij pitne vode, letnih časov, izjemno naravo in

raznolikost, urejenost in čistoča sta nam v krvi, kriminala ne poznamo.

Ţelim, da prodajo, podjetnost in podjetništvo prikazujemo v pozitivni luči.

Če to troje sovraţimo, imamo velik problem… In prav to se kaţe danes. G.

Japec Jakopin lepo pove, da je bil izjemno cenjen kot profesor. Ko je on, ista

oseba, vstopil v podjetništvo, so se nekateri najbliţji iz sramu kar izogibali

vprašanju, kaj zdaj njihov Japec počne … Podjetnik je še vedno nekaj

negativnega v očeh mnoţice.

Ţelim, da se verjame v mlade. Vsakdo ima izjemne potenciale in talente. In to

res IZJEMNE, vsakdo! Spodbujajmo jih, da jih izrazijo in zablestijo vsak na

svojem področju. Naj vedo, da ne obstaja zgolj ena pot, ki jo je določila druţba

(drţava, mediji, cerkev, šolstvo). Poti je nešteto in naj si vsakdo izbere svojo.

Tista, na kateri ne bo le uspešen, ampak tudi SREČEN.

Smeh je pol zdravja

Ţelim, da se spodbuja podjetnost med mladimi. Ker srčno verjamem, da je

to najboljši in najhitrejši način, da našo Slovenijo hitro prestavimo na bistveno

višji nivo, kjer se bo v medijih govorilo večinoma pozitivne novice, kjer bodo

ljudje bolj srečni in zadovoljni in kjer se bo na kavicah pogovarjalo o rešitvah in

ne o problemih.

Pa saj si prav to vsakdo globoko v sebi ţeli, kajne?

Si se danes že nasmejal?

»The only hope for humankind is the transformation of

the individual.«

Krishnamurti

Smeh je pol zdravja

Happiness is: 1. Falling in love.

2. Laughing so hard your face hurts.

3. A hot shower.

4. No lines at the supermarket.

5. A special glance.

6. Getting mail.

7. Taking a drive on a pretty road.

8. Hearing your favourite song on the radio.

9. Lying in bed listening to the rain outside.

10. Hot towels fresh out of the dryer.

11. Chocolate milkshake ... (or vanilla ... or strawberry!)

12. A bubble bath.

13. Giggling.

14. A good conversation.

15. The beach.

16. Finding a 20-pound note in your coat from last winter.

17. Laughing at yourself.

18. Eye contact with a hot member of the opposite sex.

19. Midnight phone calls that last for hours.

20. Running through sprinklers.

21. Laughing for absolutely no reason at all.

22. Having someone tell you that you're beautiful/good looking.

23. Laughing at an inside joke.

24. Friends.

25. Accidentally overhearing someone say something nice about you.

26. Waking up and realizing you still have a few hours left to sleep.

27. Your first kiss (either the very first or with a new partner).

28. Making new friends or spending time with old ones.

29. Playing with a new puppy.

30. Having someone play with your hair.

31. Sweet dreams.

32. Hot chocolate.

Si se danes že nasmejal?

33. Road trips with friends.

34. Swinging on swings.

35. Making eye contact with a cute stranger.

36. Making chocolate chip cookies (and eating them...!).

37. Having your friends send you homemade cookies.

38. Holding hands with someone you care about.

39. Running into an old friend and realizing that some things (good or bad)

never change.

40. Watching the expression on someone's face as they open a much-desired

present from you.

41. Watching the sunrise.

42. Getting out of bed every morning and being grateful for another beautiful

day.

43. Knowing that somebody misses you.

44. Getting a hug from someone you care about deeply.

45. Knowing you've done the right thing, no matter what other people think.

(P.s.: Zgornji zapis ni zrasel na mojem zelniku. Našla sem ga na netu in mi je

bil zanimiv, zato sem ga dodala )

Smeh je pol zdravja

Za konec še čudovita misel, ki me vodi:

»Vesolje nam ne bi posadilo sanj v naša srca, če nam

ne bi dalo tudi moči, da te sanje uresničimo!«

Albert Einstein

Si se danes že nasmejal?

Namig:

The best knjigi, itak

Vabljeni na spletno stran:

www.PETRASKARJA.com

Smeh je pol zdravja