N o v a G o r i c a

L J U B L J A N A , S R E D A , 6 . F E B R U A R J A 1 9 9 1 L E T O X X X I I I • Š T . 3 0 • C E N A 10 D I N A R J E V

m t i / M / f X<7 S f f i t / č f t / f f j 2.60 DEM. 18 ATS. 2.50 CHF, 1970 ITL

V prilogi Znanje za razvoj: Nevarnosti bojnih strupov - Analiza popularnosti - Ali je samomor mogoče preprečiti?

Tudman zavrača očitke turnusnega predsednika Predsednik Republike Hrvaške v svojem pisnem odgovoru Borisavu Joviču ugotavlja, da si lasti pravice, kijih nima, in da se spušča na raven poštarja ZSLO OD NAŠEGA DOPISNIKA Z A G R E B , 5. februarja - Pismo predsednika predsedstva SFRJ dr. Borisava Joviča predsedniku Hrvaške dr. Franju Tudmanu je v nasprotju s temeljnimi pravili komuniciranja med državniki. Z njim se j e Jovič povzdignil nad predsedstvo SFRJ, v katerem pa j e samo »turnusni predsednik«, in hkrati prevzel vlogo poštarja zveznega sekretariata za LO, njemu pa j e podredil predsedstvo SFRJ in se odkrito vključil v politiko ščuvanja proti hrvaškemu narodu.

To so nekateri glavni poudar-ki v pisnem odgovoru Tudmana Joviču, v katerem mu hrvaški predsednik že takoj na začetku očita, da je v soboto, ko je bi l na uradnem obisku v Švici, javnost prek Tanjuga prej izvedela za vsebino pisma kot sam, čeprav je bilo naslovljeno nanj. Zato ga tudi v celoti zavrača. Hkrati Tu-dman izraža presenečenje, ker se je Jovič s takšnim postopkom uprl zakonu, ustavi in poslovni-ku o delu predsedstva SFRJ, si prilastil pravice, ki jih nima.Za-to je Tudman zaskrbljen nad Jo-vičevo vlogo »navadnega prena-šalca obvestila zveznega sekreta-

• Ali se JLA spreminja v hege-monistično palico nad vsemi na-rodi in narodnostmi, ki se ne morejo sprijazniti z unitaristič-no, centralistično Jugoslavijo, se sprašuje predsednik Hrvaške dr. Franjo Tudman in poudarja, da državljani Hrvaške in vsi svobo-doljubni ljudje razumejo grož-nje vojaškega vrha in predsedni-ka Joviča, da bo vojska šla do konca, kot veliko nevarnost za mir na Balkanu.

riata za ljudsko obrambo«, do česar pa kot predsednik držav-nega predsedstva nima pravice, saj je videti, da se je v tem pri-meru upravni državni organ, se pravi zvezni sekretariat za LO, dvignil nad vrhovnega poveljni-ka oboroženih sil SFRJ, torej nad državno predsedstvo. Še več, Jovič naj bi se s svojim rav-nanjem javno vključil v vsesploš-no gonjo zoper Hrvaško, stopil naj bi v vrste tistih, »ki bi bili

resnično pripravljeni iti do kon-ca« pri poglabljanju jugoslovan-ske krize, pri rušenju demokra-tično izvoljene oblasti. Tudman tudi obvešča Joviča o nevarni politiki JLA, ki seli hrvaške častnike in vojake iz Hrvaške v Srbijo in Makedonijo, tako kot se je nekoč že dogajalo v monar-histični Jugoslaviji.

Domača in svetovna javnost sta vznemirjeni, predsednik Jo-vič pa prevzema odgovornost za poslabšanje že tako majhnega mednarodnega ugleda Jugoslavi-je. Mimo drugega Tudman za-stavlja Joviču vprašanje, zakaj je bilo hrvaški teritorialni obrambi ob lanskih spomladanskih voli-tvah odvzeto več kot 200.000 ko-sov lahkega orožja in streliva, ki ga je Hrvaška kupila za svoj denar.

Tudman tudi poudarja, da hr-vaški narod nikomur ne grozi, ne goji ustašoidne in protisrbske politike, kakor mu dandanašnji očitajo dogmatsko unitaristični, komunistični krogi vzhodnega dela države. Jovičevo pismo naj bi bilo po Tudmanovem mnenju sestavni del kampanje, ki je ne-varno okužila hrvaško-srbske odnose, temu pa bi morali v in-teresu obeh narodov nemudoma narediti konec. Šele nato naj bi bile, kot pravi hrvaški predsed-nik Tudman, zagotovljene mož-nosti za pogajanja na zvezni rav-ni v novem zgodovinskem dogo-voru jugoslovanskih republik.

Ker je bil Tudmanov odgovor Joviču sestavljen proti koncu do-poldneva, je njegov avtor prav gotovo skrbno pretehtal sleher-

no besedo, seveda ob pomoči svojih svetovalcev. Kako bo »turnusni predsednik« reagiral na Tudmanove očitke, si lahko samo mislimo. Prav med prvim predvajanjem Tudmanovega od-govora na hrvaškem radiu so Zagreb preletavali vojaški heli-kopterji, zvezni sekretariat za LO pa je svoje poročilo o oboro-ževanju in razoroževanju para-vojaških enot na Hrvaškem do-polnil z novimi »podatki« in zah-tevami po razorožitvi »hrvaške vojske«, kot pravijo policijskim rezervistom, ki pa jih je po Tu-

dmanovih podatkih le 20.000.

Več na 3. strani. PETER POTOČNIK

TEMA DNEVA

Pisma Po skrajno ostrih medsebojnih napadih in izmenjavi ultimatov je

v zadnjih dneh v jugoslovanski politiki nastopil čas dopisovanj. Pišejo vsi: Jovič Tudmanu, Tudman Joviču, Evropska skupnost Jugoslaviji in njenim posameznim republikam, republiški voditelji tujini (še posebej Američanom), jugoslovanski generali vojakom, vojaki generalom itd. Najpomembnejše je pri tem kajpak včerajš-nje Tudmanovo pismo »varuhu pečata« v predsedstvu SFRJ Bori-savu Joviču, saj ni samo pravi diskurs o elementarnih korespon-denčnih pravilih, ampak razkriva tudi zelo neprijetno vlogo pred-sednika predsedstva v sedanjih dopisovalskih zadevah: kakorkoli se namreč obrne, je videti, da je samo obroben posrednik sporočil, ki jih na Hrvaško že nekaj časa pošilja JLA.

Nasploh je seveda nenadni »pisemski val« pozitiven, kajti dopušča vsaj minimalne možnosti za mirno rešitev jugoslovanske politične krize, ki si jo želijo v bistvu povsod, tako doma kot v tujini. Toda v tem dopisovanju kljub vsemu nekaj vse bolj pogrešamo: odločno pismo slovenske politike, naslovljeno na zvezne institucije ali koga drugega, odposlano »poštno ležeče« ali pa kako drugače, v katerem bi bile jasno zapisane naše osamosvoji-tvene namere. Okoliščine, v katerih se odločamo za razdružitev z Jugoslavijo, zahtevajo namreč vse bolj hitre in odločne korake, slovenska politika pa v tem pogledu deluje v teh dneh vse prej kot spodbudno. Če nič drugega, bi morala v ta namen vsaj bolj izkoristiti »strogo zaupno« pismo JLA. ki je prišlo pred dnevi v javnost in kije tudi svetu razkrilo pravo naravo sedanje jugoslo-vanske federalne politike - to je represivno, unitaristično in veli-kosrbsko usmerjeno...

DANILO SL1VNIK

Siloviti spopadi pred kopenskim obračunom Vse kaže, da se bodo iranske mirovne pobude izjalovile - Sadam Husein še ni odgovoril - Sirija prvič posegla v boje - Iraška letala pristajajo v Iranu B A G D A D , T E H E R A N , AMAN, 5. februarja (Tanjug, AFP, Reuter) - Vojna v Zalivu se ne nadaljuje nič manj silovito, čeprav do neposrednih spopadov na kopnem še ni prišlo. Zavezniške sile uporabljajo zgolj letalstvo za bombardiranje iraških položajev, pomembnih komunikacij in industrijskih objektov, iraška stran pa se je odločila tudi za besedno vojno in grožnje. Medtem se nadalju-je jo mirovne pobude.

PISEMSKA VOJNA

Karikatura: Franco Juri

Iranski predsednik Rafsandža-ni je naslovil na Sadama Huse-ina mirovni načrt, ki obsega se-dem točk, od iraškega umika iz Kuvajta do odhoda zavezniških sil z zalivskega območja in obno-vitve razdejanih krajev. Poseben odbor iz predstavnikov zalivskih in islamskih držav naj bi razrešil iraško-kuvajtski spor. Rafsand-žani se še vedno nadeja, da bo iraški voditelji pobudo sprejeli. Medtem pa je iraški veleposla-

nik v Moskvi Džasim Husein izja-vil, da bo njegova država nada-ljevala vojno do končne zmage.

Tudi poveljnik ameriških sil Puščavskega viharja general Schvvarzkopf je včeraj izjavil: »Vemo, da se Sadam Husein ne bo predal, zato moramo stolči

Prepoved litovskega plebiscita Gorbačov je izdal ukaz o pravni neutemeljenosti litovskega plebiscita

MOSKVA, 5. februarja - Sovjetski predsednik z novim ukazom razglaša napovedani plebiscit o državni neodvisnosti Litve za pravno neutemeljen. Mihail Gorbačov označuje ple-biscit oziroma javnomnenjsko anketo državljanov Litve kot po-skus litovskega vodstva za okre-pitev lastnih separatističnih stremljenj. »Nihče, razen ljud-stva ne more kratiti naše zgodo-vinske odgovornosti za usodo ZSSR, hkrati pa izhajamo iz za-konodaje o izvedbi zveznega re-ferenduma o ohranitvi celovite ZSSR, napovedanega za 17. ma-rec. Litovski plebiscit se zato ocenjuje tudi kot poskus bloka-de omenjenega referenduma.« Predsedniški ukaz nalaga najviš-jim organom v Litvfin ustreznim resornim ministrstvom ZSSR, da zagotovijo strogo izpolnitev skle-pa vrhovnega sovjeta. M. L.

• Sovjetski znanstveniki iz Tjumna so pripravljeni očistiti naftni madež v Perzijskem zali-vu in preprečiti ekološko kata-strofo. Kot zagotavljajo, že več let izdelujejo prašek, ki j e kos nafti na kopnem in v vodi.

moralo njegove vojske.« Zaradi tega Američani in zavezniki po-spešujejo zračne napade na ira-ške sile, piše naš ameriški dopis-nik Mitja Meršol. Če gre verjeti statistiki Pentagona, vsako mi-nuto vzleti nad Irak po eno za-vezniško letalo. Poleg zračnih napadov so se iraških položajev v Kuvajtu lotili še z ladijskimi topovi. Vsaka granata z bojne ladje Missouri tehta približno 1200 kilogramov, toliko kot manjši avtomobil, leti pa kakih 300 kilometrov daleč.

• Edina prehodna pot iz Iraka v svet je avtocesta Bagdad— Aman, ki j e dobila ime »cesta

smrti in groze«. Tako jo imenu-je jo redki begunci, ki prihajajo na jordansko stran.

pripravljajo na kopensko ofenzi vo - kot je slišati, se tudi v Tur-čiji zbirajo enote ameriških ma-rincev - se Američani spopada-jo s sovražnikom na lastnih tleh. V Norfolku v Virginiji je FBI odkril šest bomb oziroma cevi, napolnjenih z eksplozivom, na

• V Teheranu so objavili, da so sinoči in danes pristala na iran-skem ozemlju še štiri iraška vo-jaška in civilna letala.

meščenih na tanke. Sicer pa je State Department v svojem po-ročilu navedel, da je bilo med vojno zoper Z D A in njihove za-veznike že okoli 70 terorističnih napadov.

Avstrijska vlada je danes do-volila ameriški vojski na poti v Zaliv prehod prek svojega za-hodnega dela ozemlja. Vlak iz Nemčije bo pripeljal 103 ameri-ška oklepna vozila M 88, name-njena za reševalne akcije, a obo-

• Iraški radio j e objavil, da nji-hove čete čakajo zgolj na zna-menje za odločilno ofenzivo, v kateri »bodo letele glave z ra-men«. Vojska bo maščevala vsa-kega iraškega otroka in mater, žrtev letalskih napadov medna-rodnih sil.

Nenaden in množičen letalski napad zavezniških sil na iraške položaje naj bi bil znamenje za neposredno kopensko ofenzivo, je danes izjavil ameriški major Bob Baltzer. Dejal je, da bodo v tej operaciji uporabili skoraj vsa letala, zračne napade pa bo-do začeli z letečimi trdnjavami B 52.

Medtem ko se zavezniške sile

rožena z mitraljezi. Tudi Franci-ja je ponoči dala Američanom na razpolago dve svoji letalski oporišči. Enote iz ameriškega kontingenta v oporišču NATO v Incirliku v Turčiji pa so se za-čele razmeščati v bližini iraške meje.

Prvič so danes posegle v zaliv-sko vojno sirske enote; sirsko topništvo je odgovorilo na ogenj iraških čet, ki so poskušale priti v Saudsko Arabijo, in z granata-mi napadle sirske položaje, po-roča Reuter. Sirci so Iračane pri-silili k umiku. Damask je v za-vezniške sile poslal okoli 20.000 svojih vojakov in 270 tankov.

Zavezniško letalstvo je sinoči in davi ponovno bombardiralo Bagdad in druga mesta.

Upor v državi norcev Delegati v odboru za notranjo politiko so se uprli pripravljenemu scenariju, po katerem naj bi brez argumentov obsodili ravnanje hrvaških oblasti OD NAŠE DOPISNICE B E O G R A D , 5. februarja — Žgoča vprašanja, povezana z nezakoni-tim oblikovanjem oboroženih enot v SFRJ, so bila točka dnevnega reda, na katero so s telegrami poklicali v Beograd delegate odbora za notranjo politiko in odbora za ljudsko obrambo zveznega zbora skupščine SFRJ. Scenarij seje j e bil jasen: Odbora naj obsodita ravnanje hrvaških oblasti ter predlagata obravnavo tega vprašanja zveznemu zboru, ki naj njune sklepe potrdi. Vendar ta zamisel ni povsem uspela.

D A N E S V D E L U • Zaloge zdravil

v lekarnah kopnijo Ker zdravstvu manj-ka denarja, lekarne ne morejo redno na-bavljati zdravil

• Prenova Zveze rezervnih vojaških starešin Tudi v prihodnje bo Slovenija potrebova-la to organizacijo

stran 2 • Davki pri nas

višji kot na Zahodu Povprečna davčna stopnja v Sloveniji je 25-odstotna, v Av-striji pa 20-odstotna

stran 3

• Tudi udarci (lahko) pomirjajo Hrvaško-srbski kon-flikt kot metafora konflikta med boljše-vizmom in demokra-cijo

stran 6

• Glasbeno dogajanje v letu 1990 O festivalu jazza, et-noglasbi, umiku vo-dilnih posameznikov in vse manjši medij-ski prisotnosti

stran 7

Kar dve uri je 25 razpravljal-cev govorilo o tem, ali naj oba odbora obravnavata vprašanje, zaradi katerega so jih poklicali na sejo, ali ne. Glavna pripomba delegatov iz Slovenije, Hrvaške, s Kosova in nekaterih iz Make-donije je bila, da na podlagi eno-stranskega in neargumentirane-ga gradiva zveznega sekretariata za ljudsko obrambo in stališča vodstev obeh odborov, da je gradivo tudi izredna številka čas-nika Narodna armija, ni mogoče razpravljati.

V razpravi smo slišali zahteve, da je treba za resno razpravo do-biti tudi informacijo predsedstva SFRJ, zvezne vlade, zveznega sekretariata za notranje zadeve, predvsem pa hrvaške vlade. De-legati iz Srbije in iz Črne gore so bili drugačnega mnenja. Za raz-

pravo o tem vprašanju po njiho-vem mnenju sploh niso potrebni nobeni dokazi, ker pač vsi ve-mo, za kaj gre. Zarja Martinovič iz Srbije, ki je bil eden tistih za-interesiranih delegatov, ki so prišli na sejo, čeprav niso člani nobenega od omenjenih odbo-rov, pa je dejal, da očitno živimo v državi norcev, kajti v kaki nor-malni državi bi po tem, kar se je zgodilo, ministri »padali kot hru-ške z drevesa«.

Na koncu so delegati vendarle glasovali. Odbor za notranjo po-litiko je razpravo preložil na drugič, ko bo imel vse informa-cije, odbor za ljudsko obrambo pa se je z enajstimi glasovi za in osmimi proti odločil za raz-pravo.

Seja odbora za ljudsko obram-bo je bila bolj podobna točki de-

legatska vprašanja in odgovori nanje. Tako je Radivoje Sčekič iz Črne gore od zveznega sekre-tariata za zunanje zadeve zahte-val informacijo o obisku hrva-škega predsednika Tudmana pri ameriškem predsedniku Bushu. Pomočnik zunanjega ministra Milivoje Maksič mu je odgovo-ril, da »postopki te vrste ne sodi-jo na področje mednarodnih od-nosov, vendar pa jih zvezni se-kretariat za zunanje zadeve bud-no spremlja«.

Črnogorski delegat Vaso Dju-kanovič je dejal, da hrvaško vrh-novištvo nadaljuje samo tisto, kar je ostalo neuresničenega iz časov poglavništva in vprašal, zakaj na Hrvaškem niso posre-dovale enote zvezne milice in za-kaj še niso aretirali ministra Špeglja. Pomočnik zveznega se-kretarja za notranje zadeve Pe-tar Mišovič mu je pojasnil, da o posredovanju zveznega odreda milice odloča državno predsed-stvo, admiral Stane Brovet pa je dejal, da morajo ministra Špeg-lja privesti pristojni hrvaški or-gani. Nadaljevanje na 3. strani.

JANJA KLASINC

Komunisti spet marširajo LJUBLJANA, 5. februarja - V ljubljanskem kulturnem domu Španski borci je bil nocoj ustanovni sestanek ljubljanskega odbora Zveze komunistov-Gibanja za Jugoslavijo. Sestanek je odprl predsednik iniciativnega odbora Zain Lakota, v delovnem predsedstvu pa so sedeli Vinko Pandurevič, Robert Brezovšek, Franc Hribernik in Slobodan Milinkovič. Stranka se bo zavzemala za enotno Jugoslavijo in demokratični socializem. Več na 2. strani. (V. S., foto: Srdjan Živulovič)

Za razglasitev neodvisnosti Slovenije Predsednik Demosa, SDZ in SDSS ugotavljajo, da zamisel o konfederaciji ni uresničljiva

B O N N , 5. februar ja - Pred-sednik slovenske vladajoče ko-alicije D e m o s dr. Jože Pučnik je v telefonskem pogovoru z do-pisnikom D P A iz Beograda iz-javil, da so vse slovenske stran-ke opustile zamisel o rahli zvezi suverenih republik, ker je »konfederaci ja zaradi nemogo-čih pogojev južnih republik do-cela neuresničljiva«. Po Pučni-kovih besedah se bo Slovenija odcepila od Jugoslavije »še pred letošnjim juni jem«.

Izjavi za slovensko osamo-svojitev sta danes sprejeli tudi Slovenska demokrat ična zveza in Socialdemokratska stranka Slovenije.

Svet S D Z je pozval sloven-sko skupščino, naj čim prej iz-pelje dokončno osamosvojitev Slovenije. Republ iško vodstvo naj od drugih jugoslovanskih republik takoj zahteva spora-zum o razdružitvi, če pa tega ne bo moč doseči, naj sloven-ska skupščina enost ransko raz-glasi neodvisnost Slovenije. V izjavi S D Z je tudi poziv, naj republiški IS nemudoma pred-laga pot rebne korake za uvelja-vitev lastnega moneta rnega , proračunskega in ustavnoprav-nega sistema.

SDSS pa izhaja iz ugotovi-tve, da so razgovori z vodstvi južnih republik federacije po-kazali, da zamisel o konfedera-ciji vseh jugoslovanskih naro-dov ni uresničljiva. Z a t o pred-sedstvo te s t ranke zahteva, naj slovenska delegacija v Beogra-du uveljavi takojšen začetek pogovorov o razdružitvi. »Vdor v monetarni sistem, grožnja z represi jo na Hrva-škem in izrazito prosrbska sta-lišča predsednika zveznega predsedstva dokazuje jo , da do-končnega razpada federacije ni mogoče zaustaviti.«

Pri tem socialdemokrati zah-tevajo, naj slovenska vlada in predsedstvo pospešeno ukre-pata , k čemur ju zavezuje odlo-čitev državljanov Slovenije, in meni jo , da vse to ne bo oviralo prijateljskih odnosov z Repu-bliko Hrvaško.

O b koncu svoje izjave se so-cialdemokrati zavzemajo za analitično in t rezno reševanje vprašanja jugoslovanske arma-de, pri čemer naj bi upoštevali tudi socialne probleme, ki bo-do nastali z n jeno reorganizaci-jo. Predvsem pa vztrajajo pri preprečevanju uporabe sile.

Čas že priganja k uresničitvi odločitve o samostojni državi Slovenski parlament mora v prihodnjih štirih mesecih sprejeti več pomemb-nih zakonov pa tudi razvojni načrt Slovenije - Prvo zasedanje 20. februarja LJUBLJANA, 5. februarja — Časa za uresničitev plebiscitne odloči-tve za samostojno slovensko državo je še dobre štiri mesece. V tem obdobju mora slovenski parlament sprejeti več pomembnih aktov, tako novo ustavo kot tudi številne zakone predvsem z gospodarskega področja. In da bodo prav zato seje zborov republiške skupščine že konec tega in v začetku prihodnjega meseca izjemno naporne, z zahtevnimi dnevnimi redi, so potrdili tudi na današnjem sestanku vodij poslanskih klubov z vodstvom skupščine, ko so se dogovarjali o sklicu sej zborov.

Poslanci se bodo najprej zbrali v sredo 20. februarja; če dela ne bodo končali tega dne, bodo za-sedali še naslednji. Med drugim naj bi odločali o predlogu ustav-nih dopolnil, in sicer tistih, ki govorijo o postopnem prenosu suverenih pravic s federacije na republiko, in o slovenski zastavi, ki naj bi bila po novem brez zvezde. Na dnevnem redu bo tu-di osnutek sprememb zakona o Narodni banki Jugoslavije in o enotnem monetarnem poslo-vanju republiških in pokrajinskih narodnih bank, ki baje pomeni novo centralizacijo na tem po-dročju. Za zdaj ni predvidena nobena druga bistvena zadeva, vendar zaradi dinamike dogajanj

Lahkomiselnost se lahko maščuje Novi gospodarski forum o energetski, zlasti pa o naft-ni preskrbi v Sloveniji

LJUBLJANA, 5. februarja - Smo v Sloveniji pripravljeni na tretji naftni šok? Nismo! Ali tretji naftni šok, sploh bo? Verjetno ga ne bo, če pa bo, ga bomo doživeli v vsej njegovi surovosti!

To je samo nekaj neprijetnih resnic, ki smo jih slišali na današ-njem sestanku novega gospodar-skega foruma, ki ga sicer organizi-ra Stranka demokratične prenove, na katerega pa po besedah Janeza Kocjančiča vselej povabijo ugledne gospodarstvenike ne glede na strankarsko pripadnost.

Današni sestanek novega gospo-darskega foruma je zadel žebljico na glavico, saj je vse tiste, ki lah-komiselno načrtujejo prihodnjo energetsko in še zlasti naftno oskr-bo v Sloveniji brez težav, postavil na trdna tla. Samo za uvoz surove nafte potrebuje Slovenija letos po sedanjih cenah nafte v svetu 370 milijonov dolarjev. Tega denarja slovenski uvozniki nafte nimajo, dobili pa bi ga pravi Milica Ozbič, guvernerka NBS, če bi se znali pri nakupu nafte pravočasno organizi-rati. Več na 2. strani.

T. S.

pri nas ni izključeno, da bodo delegati razpravljali še o kakem pomembnem aktu. To naj bi si-cer ne bil zakon o Narodni banki Slovenije; kot je na seji dejal vladni predstavnik, bodo osnu-tek zakona — s klavzulo strogo zaupno — poslanci dobili sicer še ta teden, o njem pa naj bi raz-pravljali 26. februarja. Ob tem zakonu je Miran Potrč (SDP) sprožil načelno razpravo o tem, zakaj niso poslanci vredni zaupa-nja izvršnega sveta, saj niti vodje poslanskih klubov niso pravočas-no seznanjeni z bistvenimi vlad-nimi gradivi.

Pritrdil mu je Jožef Školč (LDS), ki je spomnil, da bi mo-rali ta zakon dobiti že 23. janu-arja - takrat je vlada obljubljala tudi neko vzporedno valuto — pa ga še danes nimajo. Vladni predstavnik Aleš Čerin je dejal, da je bila prva različica zakona o Narodni banki Slovenije pred-ložena pravočasno, vendar pa je zdaj dopolnjena. Vitodrag Pukl, podpredsednik slovenske skupš-čine, je še dodal, da ne gre za nezaupanje vlade do poslancev. V tem primeru gre namreč za zakon, ki mora po presoji izvrš-nega sveta ostati »nejaven«, do-kler ne bo dozorel čas za spre-jetje.

Za 20. februar (eventualno 21.) je sklicana tudi skupna seja zborov. Na njej naj bi razglasili prej omenjene ustavne amand-maje, razpravljali o predloženih ustavnih zakonih za izvedbo 96. in 97. dopolnila, opravili nekate-re volitve in imenovanja in, kot je predlagal Jožef Školč (LDS), sprejemali zakon o zasebnem delu oziroma tisti sporni člen, ki govori o popoldanski dejavnosti.

Na predvidoma tridnevni seji naj bi se poslanci zbrali 26., 27. in 28. februarja. Na dnevnem re-du bodo številni pomembni za-

koni in razvojni načrti Slovenije. Poleg zakona o Narodni banki Slovenije naj bi poslanci raz-pravljali tudi o načrtu razvojne politike Slovenije, letošnji eko-nomski politiki, osnutku zakona o republiškem proračunu za le-tos ter o socialnem programu. Delegati naj bi odločali tudi o predlogu sprememb zakona o posebnem prometnem davku in takrat naj bi tudi odpravili »napako«, ki se je primerila ob sprejemanju davka na tisk.

Izjemno pomembni gospodar-ski zakoni naj bi bili na dnevnem redu 5., 6. in 7. marca. Med drugim osnutek zakona o priva-tizaciji, predlog za izdajo zakona o denacionalizaciji z osnutkom, spremenjen zakon o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lasti ter predlog za izdajo stanovanjskega zakona z osnutkom. Možno je, da bo predložen tudi predlog zakona o zavodih, zadrugah in goz-dovih.

TUDI TO JE VOJNA - Medtem ko na Bagdad dežujejo bombe, se privrženci Sadama Huseina pripravljajo na »odločilen boj«. Neka-teri z orožjem, drugi po svoje, kot Pakistanec na Reuterjevi fotogra-

f i AJDA VUKELIČ fiji, ki je velikega Sadama ovekovečil na blazini.

LOTO 5. kolo 4, 12, 13, 17, 25, 35, 39 in dodatna 6. INFORMACIJE O IGRAH NA SREČO: TELEFON 9862! ODSLEJ VSA POROČILA 0 NAŠIH IGRAH NA SREČO V SLOVENSKI IZDAJI LISTA EH0, KI BO IZHAJAL VSAK TOREK

Zgodba o neki demarši in pismih, ki burijo duhove V današnji rubriki Pod žarometom Dela prikazujemo najnovejše odzive ES in ZDA na krizo v Jugoslaviji Včerajšnja demarša Jugoslaviji, sprejeta v stalnem organu Evropske skupnosti, imenovanem komisija za politično sodelo-vanje, v kateri zunanji ministri članic razpravljajo o žgočih vprašanjih odnosov s tujino, ne odkriva veliko novega o stališ-čih ES do najnovejših dogodkov v Jugoslaviji.

Dvanajsterica se je v demarši tudi tokrat, znova pod taktirko italijanskega zunanjega ministra De Michelisa, odločila za zlato sredino in za izredno pozorno oblikovane formulacije, v katerih se eksplicitno ne opredeljuje za nobeno stran, marveč zagovarja pre-poznavna, večkrat izpričana stališča. Pomembno znamenje zlate sredine je gotovo dejstvo, da Bruselj demaršo ni naslovil le na zvezno vlado, temveč tudi na vseh šest republiških vlad. Vseeno pa tudi v tej obliki vsebina ni nič drugačna; izrazoslovje je zelo podobno decembrski deklaraciji o sodelovanju med Jugoslavijo in ES.

Zaradi pomembnosti te teme objavljamo v današnji rubriki Pod žarometom Dela besedilo te demarše, ki smo ga pospremili z dodat-nimi pojasnili in komentarji. Poleg tega v isti rubriki objavljamo tudi tri pisma, ki so v zadnjem času burila duhove v Jugoslaviji, in sicer pisma, ki so v imenu predsednika slovenske vlade Lojzeta Peterleta in hrvaškega predsednika Franja Tudmana romala v ZDA v roke tako uglednim osebnostim, kot so George Bush, James Baker in Robert Dole, v katerih slovensko in hrvaško vodstvo opozarjata ameriške voditelje na nevarnosti, ki pretijo omenjenima republi-kama v zadnjem času od jugoslovanske vojske. Poleg tega prikazu-jemo tudi stališča nekaterih drugih zahodnih politikov do razpleta jugoslovanske krize.

Več na 5. strani. DARIJAN KOŠIR IN DAMIJAN SLABE

Devizne rezerve so si opomogle

BEOGRAD, 5. februarja (Ta-njug) - Kot je sporočil sekretariat ZIS za informiranje, se je jugoslo-vanski devizni dotok pred nekaj dnevi precej povečal. Devizne re-zerve države trenutno dosegajo 6,8 milijarde dolarjev, to pa zadostuje za štirimesečna plačila v tujino.

Narodna banka Jugoslavije in pooblaščene banke, prek katerih poteka devizni dotok, redno po-ravnavajo vse zapadle obveznosti do tujine, čeprav nekatere banke z deficitarnih območij trenutno te naloge ne morejo opravljati v celo-ti. K njihovi devizni nelikvidnosti prispeva tudi pomanjkanje dinar-skih sredstev.

Da bi omilili nelikvidnost, pri-pravlja zvezni izvršni svet odlok, s katerim naj bi omogočili posre-dovanje NBJ na deviznem trgu, ta-ko da bi se ponudba in povpraše-vanje po devizah uravnovesila.

Da bi ohranili likvidnost in red-no poravnavali obveznosti do tuji-ne, je svet guvernerjev Narodne banke Jugoslavije sprejel odlok o možnostih za uporabo dela de-viznih rezerv pooblaščenih bank. Pripravljajo tudi program, ki naj bi omogočil sanacijo prekoračitev v primarni emisiji, in ukrepe za od-pravo posledic, ki so zaradi tega nastale.