veliki projekti digitalizacije europeana.eu...
TRANSCRIPT
UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA
ODDELEK ZA BIBLIOTEKARSTVO, INFORMACIJSKO ZNANOST IN KNJIGARSTVO
Seminarska naloga:
VELIKI PROJEKTI DIGITALIZACIJE
Europeana.eu
dLib.si
Predmet: Zbirke celotnih besedil Mentor: doc. dr. Jure Dimec
Pripravila: Irena Brezovar Gosar
Ljubljana, november 2009
2
KAZALO KAZALO ................................................................................................................................... 2 KAZALO SLIK: ........................................................................................................................ 3 POVZETEK ............................................................................................................................... 4 1. UVOD .................................................................................................................................... 5 2. EUROPEANA....................................................................................................................... 7
2.1. Zgodovinski razvoj.......................................................................................................... 7 2.2. Europeana.eu ................................................................................................................... 9 2.3 Prihodnost Europeane .................................................................................................... 13
3. DIGITALNA KNJIŽNICA SLOVENJE - dLib.si............................................................... 13 3.1 Zgodovinski razvoj......................................................................................................... 13 3.2 dLib.si danes .................................................................................................................. 16 3.3 Sprehod po portalu dLib.si ............................................................................................. 17 3.4 Razvoj dLib.si ................................................................................................................ 18 3.5 Projekt DIZZIS : Razvoj digitalne zbirke znanstveno raziskovalnih in strokovnih publikacij .............................................................................................................................. 19
5. VIRI...................................................................................................................................... 22
KAZALO SLIK: Slika 1: Europeana, vstopna stran ............................................................................................ 10 Slika 2: Iskalna zahteva: Ivan Cankar ...................................................................................... 11 Slika 3: Iskalna zahteva: Shakespeare...................................................................................... 12 Slika 4: dLib.si :Romeo in Julija .............................................................................................. 12 Slika 5: Vstopna točka portala NUK, spodaj mini iskalnik dLib.si ......................................... 15 Slika 6: Vstopna stran dLib.si .................................................................................................. 17 Slika 7: Napredno iskanje v dLib.si ......................................................................................... 17 Slika 8: Iskanje po avdio zbirki................................................................................................ 18
POVZETEK Namen digitalne knjižnice je organiziranje digitaliziranih in izvorno digitalnih dokumentov v
zbirko, ki bo na voljo širokemu krogu uporabnikov. Z digitalizacijo analognih dokumentov
omogočimo ogled, branje in raziskovanje knjižnega gradiva, muzejskih, galerijskih in
arhivskih dokumentov, ki so sicer težje dostopni. V nalogi smo opisali nastanek in razvoj
dveh digitalnih knjižnic. Digitalna knjižnica Europeana je skupni projekt Evropske skupnosti
in Digitalna knjižnica Slovenije dLib.si, ki je projekt Narodne in univerzitetne knjižnice v
Ljubljani.
Cilj obeh projektov je ohraniti kulturno dediščino narodov in predstaviti znanstvene in
umetnostne dosežke posameznih narodov. Digitaliziranje obstoječih zbirk bo zbirke zaščitilo
in preprečilo uničenje in hkrati omogočilo ogled dokumentov in njihovo preučevanje.
Digitalne zbirke imajo poleg kulturnega, turističnega in gospodarskega, predvsem
izobraževalni pomen. Proces izobraževanja in znanstvenega raziskovanja je z digitalnimi
zbirkami dokumentov dobil dostop do ogromne količine znanja in raziskovalnih dosežkov.
Digitalizacija analognih zbirk naj bi zagotovila prosto uporabo gradiva ter hitro dostopnost
preko skupno organiziranih portalov. Pri gradnji digitalnih zbirk je največja ovira
pomanjkanje finančnih sredstev, dolgotrajnost digitalizacijskih postopkov in neurejena
avtorska zakonodaja, ki preprečuje prosto dostopnost do sodobnega gradiva.
Ključne besede: digitalizacija, digitalne knjižnice, dostopnost gradiva, arhiviranje, zbirke
visokošolskih del, Europeana, Digitalna knjižnica Slovenije, dLib, projekt DIZZIS.
1. UVOD Razvoj digitalnih zbirk je ena od posledic informacijske eksplozije. Nadaljevanje vse
hitrejšega tehnološkega razvoja nam je dalo orodje, s katerim lahko ohranimo gradivo, ki je
zavarovano v arhivih in muzejskih depojih. Digitalizacija tega gradiva omogoča široko
ponudbo raznolikih virov, ki so bili do sedaj namenjeni le redkim izbrancem. Digitalne
knjižnice posredujejo informacije, ki jih v preteklosti nismo pogosto uporabljali, saj so bile
težje dosegljive. Uporabniki digitalnih knjižnic morajo za uporabo digitalnih zbirk nadgraditi
svoje informacijsko vedenje in prilagoditi svoje iskalne strategije, se naučiti hitrega logičnega
mišljenja in pravih odločitev.
Velike prednosti, ki jih digitalne zbirke prinašajo, predstavljajo za organizatorje in skrbnike
zbirk tudi velike odgovornosti. Organizacije morajo dobro načrtovati zbirke, saj postopki
digitalizacije analognega gradiva in gradnje repozitorijev in spletnih portalov še zdaleč niso
poceni. En od razlogov za digitalizacijo gradiva je prav gotovo ohranjanje kulturne dediščine.
Še bolj pomemben pa je dostop do znanja, raziskovalnih del in podpora izobraževanju. Danes
si težko predstavljamo kako je potekalo raziskovanje pred stotimi leti. Tradicionalno
raziskovanje se je bistveno razlikovalo od sodobnega. Današnji znanstveniki imajo dostop do
širokega izbora gradiva, ki ga ponujajo digitalne knjižnice. Pogosto je to gradivo brezplačno
dostopno v okviru izobraževalnih ali raziskovalnih organizacij ali v okviru knjižničnih
storitev. Širšo uporabo jim onemogočajo predpisi iz avtorskega prava.
Neomejeno in stihijsko digitaliziranje gradiva in nenačrtovane gradnje zbirk niso vedno
dobrodošle. Obstajajo tudi razlogi, kdaj se ne lotimo digitaliziranja. Veliki digitalizacijski
projekti so kompleksni sistemi, večji kot so, bolj zahtevna je njihova organizacijska struktura
in upravljanje. Skoraj vse gradivo postane z digitalizacijo dostopno, vendar je potrebno
preudariti kdaj stroški še opravičujejo digitalizacijo, saj stroški digitalne zbirke ponavadi
presežejo načrtovani okvir.
Obstajajo tudi napačni razlogi za digitalizacijo posameznega gradiva. Digitalizacijo ne smemo
jemati kot nadomestilo drugim načinom arhiviranja, na primer mikrofilmanju. Digitalizacija
tudi ni način varčevanja s prostorom. Originalno gradivo se po zaključeni fazi digitalizacije še
vedno hrani v arhivski zbirki, digitalna kopija je le kopija, ki je namenjena uporabi in zaščiti
originala, da se ne uniči. Prav gotovo pa z digitalizacijo ne varčujemo (Huges, 2004).
Digitalne zbirke polnih besedil, avdio in video posnetkov in slikovnega gradiva terjajo velike
finančne zalogaje, veliko tehnološkega znanja in časa.
V sedanjem času poteka veliko projektov digitaliziranja posameznih zbirk. V seminarski
nalogi sem se osredotočila na digitalno knjižnico Europeano, ki je nastala na področju
Evropske skupnosti kot odgovor na Googljev projekt digitalizacije knjig ter na Digitalno
knjižnico dLib.si, ki je osrednja digitalna knjižnica v Sloveniji.
2. EUROPEANA
2.1. Zgodovinski razvoj
Ideja za vseevropsko digitalno knjižnico Europeano se je rodila 28. aprila 2005 s pismom
šestih evropskih predsednikov (Jacques Chirac (Francija), Aleksander Kwasniewski (Poljska),
Gerhard Schroeder (Nemčija), Silvio Berlusconi (Italija), Jose Luis Rodriguez Zapatero
(Španija), Ferenc Gyurcsany (Madžarska)) predsedniku evropske komisije Joseju Manuelu
Durdu Barossu.
V pismu so predsedniki poudarili, da je Evropska unija skupnost mnogih narodov in njena
prvenstvena naloga je vzpodbujanje narodne in kulturne raznolikosti, prepoznavnosti in
jezikovne neodvisnosti. V mnogih stoletjih razvoja so narodi ustvarili neprecenljivo zbirko
rokopisov, knjig, slikarskih del, glasbenih in ostalih umetniških del, ki so shranjene v mnogih
nacionalnih muzejih in arhivih. Razvoj tehnologije v sedanjem času omogoča, da te umetnine
digitaliziramo in vse digitalizirano gradivo zberejo in pod skupnim imenom objavijo.
Temeljni cilj ustanovitve evropske digitalne knjižnice je približati bogastvo kulturnih in
znanstvenih dosežkov vsem prebivalcem Evropske skupnosti in Evropsko skupnost
predstaviti ostalemu svetu. V pismu so posebej poudarili, da se že veliko držav ukvarja z
digitalizacijo nacionalne kulturne dediščine. Prizadevanja teh držav bi bilo potrebno združiti,
jim omogočiti delovanje na enakih temeljih in vzpostaviti enoten sistem. Prav tako je
pomembno ugotoviti pričakovanja in potrebe bodočih uporabnikov knjižnice (Letter, 2005).
Septembra 2005 je bila izoblikovana pobuda za ustanovitev digitalne knjižnice, projekt so
poimenovali i2010: Digitalne knjižnice. Cilj digitalne knjižnice je organiziranje zbirke
digitalnih vsebin in jih pripraviti za široko spletno dostopnost. Knjižnica bo vsebovala
material evropske kulturne dediščine, ki je že v digitalnem formatu in analogni material, ki ga
bodo za to zbirko posebej digitalizirali. Digitalizacija analognih zbirk naj bi zagotovila širšo
uporabo gradiva, lažjo dostopnost, predvsem pa bo skrbela za arhiviranje in shranjevanje in
preprečila, da bi se dragoceno gradivo izgubilo ali uničilo.
V letu 2006 se je pričelo spletno posvetovanje, kjer so poleg kulturnega poslanstva zajeli še
področje znanstvenih dosežkov in naredili načrt za digitalno zbirko znanstvenih del.
Na začetku so se srečevali s problemi neznanske količine fizičnega gradiva in ugotavljali
katere rešitve pri digitalizaciji bodo najboljše. Medtem se ugotovili, da bo ena od ključnih
težav pri graditvi celostne zbirke tudi omejitev dostopa do gradiva zaradi avtorskih pravic.
Trenutna avtorska zakonodaja v večini evropskih držav prepoveduje nepooblaščeno uporabo
avtorskih del še 70 let po avtorjevi smrti, kar zelo omejuje dostopnost do gradiva sodobnejših
avtorjev. Evropska digitalna knjižnica naj bi se tako začela graditi z deli, ki so nastale v 19.
stoletju in prej.
Ves pisni material, rokopisi, knjige, posamezni tiski, kartografski material je bil v materialni
obliki, zato je bilo potrebno narediti enoten načrt za digitalizacijo. Projekt digitalizacije je
posledično vzpodbudil evropsko znanost in raziskovanje na področju digitalizacije, kot tudi
samo proizvodnjo opreme za digitaliziranje. Obstoječa oprema za digitaliziranje je bila
pogosto okorna, ali pa nepopolna. Stari kodeksi so zahtevali posebno obravnavo, saj je bilo
treba s temi knjigami ravnati izredno previdno. Pospešeno so se začela razvijati OCR orodja
za prepoznavanje digitaliziranega besedila v ostalih jezikih in ne le v angleščini. Posebej so
poudarili da bo evropska digitalna knjižnica imela pozitivni vpliv na gospodarstvo, saj bodo
različni strokovni in znanstveni viri hitro dostopni, kulturne vsebine pa bodo vplivale na
evropski razvoj turizma in izobraževanja.
Izgradnja digitalne knjižnice je kljub stroškom in zahtevnosti pozitiven in dolgoročno koristen
projekt.
Digitalna zakladnica bo vsebovala poleg pisnih gradiv tudi zvočne, fotografske in filmske
zapise. Ti zapisi imajo kratko življenjsko dobo, saj materiali, na katerih so zapisani niso trajni,
še bolj pogosto pa zastarijo naprave, na katerih je mogoče starejša zvočna ali filmska gradiva
pregledovati. Digitalizacija bo tako gradivo ohranila za prihodnje rodove.
V tem obdobju so se manj ali bolj obsežnih akcij v zvezi z digitalizacijo kulturnega gradiva že
lotevale posamezne države, zato je smiselno združiti napore in predvsem zmanjšati stroške pri
graditvi skupne knjižnice. Skupna digitalna knjižnica bo omogočila, da se bodo stroški
digitalizacije zmanjšali, saj bi se gradivo digitaliziralo le enkrat, v okviru matične države in se
potem vzajemno združevalo v vseevropsko zbirko. Posamezne zbirke digitalnega gradiva
bodo fizično ostale v repozitorijih nacionalnih knjižnic, muzejev in arhivov, ki sodelujejo pri
gradnji zbirke, enoten bo le spletni portal preko katerega bodo uporabniki dostopali do
gradiva.
Pojavilo se je mnogo pravnih nejasnosti. Poleg že omenjene omejitve gradiva zaradi
obstoječih avtorskih pravic, je bilo v evropski skupnosti tudi neorganizirano področje
razširjanja spletnih virov. Izkazalo se je, da ni določeno ali posamezne knjižnice lahko
ponudijo digitalizirani izvod pod istimi pogoji kot enako fizično gradivo. Neomejeno spletno
dostopno je le gradivo, ki nastane z digitalizacijo gradiva v javni lasti, ali gradiva, ki so mu že
potekle avtorske pravice.
V naslednjih letih je evropska komisija veliko časa posvetila pravni ureditvi digitalizacije in
spletne dostopnosti kulturnega gradiva in digitalnega arhiviranja. Formalizirali so sodelovanje
evropskih knjižnic, arhivov, muzejev in galerij na digitalnem področju. Ustanovili so
Evropsko fundacijo za digitalno knjižnico in zagotovili gradnjo digitalne knjižnice z eno
skupno vstopno točko, ki bo dosegljiva v vseh jezikih evropske skupnosti. Vizija evropske
digitalne knjižnice je postajala vse bližje (Europeana, 2009).
20. novembra 2008 je Evropska digitalna knjižnica Europeana začela delovati. Slogan
Europeane je: Mislimo na kulturo. Multimedijska zbirka je imela ob začetku delovanja
približno dva milijona digitaliziranih besedilnih, slikovnih, video in zvočnih zapisov. Zbirka
se hitro povečuje, trenutno je v njej preko 4 milijonov zapisov, v letu 2010 pa naj bi zbirka
imela 10 milijonov dostopnih zapisov. Pri gradnji zbirke sodelujejo vse države EU, vendar ne
enakomerno, saj imajo nekatere težave s financiranjem. Trenutno je najuspešnejša Francija, ki
je v celotno zbirko prispevala preko 50 % gradiva.
2.2. Europeana.eu
Na spletni strani www.europeana.eu je enotni spletni dostop do informacijskega vira (Slika
1):
Digitalno knjižnico smo želeli preizkusiti in ugotoviti kako zahtevno je iskanje po zbirki,
kakšen je iskalni vmesnik in ali je dostopno celotno besedilo dokumenta.
Slika 1: Europeana, vstopna stran
Na vstopni strani Europeane je kratka predstavitev knjižnice z nekaj predstavitvenimi slikami
in prikazanimi zadnjimi iskanji. Iskalno okence je postavljeno v desni zgornji del. Brez
dodatnih navodil lahko takoj obvladamo enostavno iskanje. Najprej kliknemo na različne
jezikovne možnosti, in izmed 26. ponujenih jezikov izberemo slovenski jezik.
Po zbirki lahko iščemo s pomočjo bibliografskih podatkov, predmetnih oznak in tudi po
celotnem besedilu. Pri prvi iskalni zahtevi smo v iskalno okence vpisali Ivan Cankar. Na Sliki
2 vidimo, da smo dobili 519 zadetkov, od tega 302 besedili in 217 enot slikovnega gradiva.
Slika 2: Iskalna zahteva: Ivan Cankar
Iskalnik nam omogoča tudi napredno iskanje s pomočjo Boolovih operatorjev, iskalna
povezava je pod glavnim iskalnim okencem.
Ob levi strani imamo še en način naprednega iskanja, ki nam omogoča iskanje glede na jezik
dokumenta, državo v kateri se dokument hrani, glede na datum nastanka dokumenta,
ponudnika, ki je dodal dokument v skupno zbirko, ter po tipu dokumenta.
Na iskalno zahtevo »Ivan Cankar« smo dobili le besedilne in slikovne dokumente. Ker bi radi
pregledali, kako so razvrščeni zadetki avdio vizualnega tipa, poskusimo z drugim iskanjem.
Iskalna zahteva Shakespeare nam prikaže (Slika 3) skupaj 1517 zadetkov, med njimi so
besedila, slike, videi in zvoki. Na levi strani lahko te zadetke sortiramo in pregledujemo glede
na jezik v katerem so, glede na državo, ponudnika ali tip dokumenta.
Slika 3: Iskalna zahteva: Shakespeare
Pogledali smo kateri dokumenti izhajajo iz Slovenije. Ugotovimo, da je to 33 dokumentov,
ponudnik vseh dokumentov je Narodna in univerzitetna knjižnica iz Ljubljane. Izmed
ponujenih dokumentov smo izbrali besedilo Romeo in Julija. Iskalnik nas je preusmeril na
Digitalno knjižnico Slovenije, dLib.si, kjer je za branje dostopno celotno besedilo Romea in
Julije (Slika 4).
Slika 4: dLib.si :Romeo in Julija
Spletna zbirka Europeana omogoča nastavitev osebnega portala, kjer si lahko shranjujemo
svoja iskanja, jih zbiramo ali označujemo. Pri gradnji digitalne zbirke lahko sodelujemo s
predlogi ali pripombami, lahko pogledamo kateri partnerji so sodelovali pri gradnji Europeane
in katere organizacije prispevajo gradivo. Zanimiva je video zbirka dokumentov imenovana
Časovni okvir, ki je urejena glede na leto izdaje dokumenta. Vse gradivo je označeno z
mnogimi kazalci, iščemo lahko po naslovu, datumu, avtorju/fotografu, formatu, viru,
ponudniku, založniku ali tipu dokumenta.
2.3 Prihodnost Europeane
Multimedijska digitalna knjižnica Europeana je dobro zamišljena zbirka celotnih besedil, slik
in avdio in video gradiv. Gradnja zbirke kljub finančnim težavam dobro napreduje. Poročilo
Evropski komisiji (Poročilo, 2009) govori o trenutnem stanju digitalne zbirke in razvojnih
ciljih. Avgusta 2009 je Europeana omogočala dostop do 4,6 milijona digitaliziranih knjig,
časopisov, filmskih posnetkov, zemljevidov, fotografij in ostalih dokumentov iz knjižnic,
arhivov in muzejev Evropske skupnosti. Pri gradnji sodeluje preko 1000 ustanov, ki
sodelujejo kot partnerji pri gradnji zbirke, digitalizaciji gradiva ali so ponudniki gradiva.
Prihodnost zbirke je v povečanem obsegu zbirke. V letu 2010 naj bi zbirka obsegala 10
milijonov enot. Dolgoročna želja ustanoviteljev je povečanje in razširitev zbirke na celotno
svetovno kulturno in znanstveno produkcijo.
3. DIGITALNA KNJIŽNICA SLOVENJE - dLib.si
3.1 Zgodovinski razvoj
Ena od temeljnih nalog nacionalnih knjižnic je zbiranje, hranjenje in posredovanje
nacionalnega gradiva. Z razvojem tehnologije in informacijske znanosti je v Sloveniji
naraščalo število izvornega digitalnega gradiva in spletnih strani, ki ga je nacionalna knjižnica
želela zbrati in ohraniti, hkrati pa omogočiti vsem zainteresiranim dostop do tega gradiva.
Izgradnja digitalne knjižnice je idealna rešitev. Prve prednosti digitalizacije in posredovanja
digitalnih informacij so bile v tem, da bi čimbolj ohranili arhivsko gradivo, vendar ga zato ne
bi bilo potrebno umakniti iz uporabe. Digitalizirane kopije analognih dokumentov omogočajo
uporabo in raziskovanje dokumentov in hkrati so originalni dokumenti dobro varovani. Prvi
začetki digitalne knjižnice so se začeli v letu 1996, ko so v NUK pričeli s projektom
digitalizacije portretnih fotografij znanih Slovencev in z digitalizacijo Kopitarjeve zbirke
slovanskih srednjeveških kodeksov. Do leta 2003 so za potrebe vzajemnega kataloga opravili
retrospektivno konverzijo kataloga od leta 1774 do 1947 in s tem omogočili dostop do
starejšega gradiva. Z retrospektivno konverzijo prenesemo podatke iz listkovnega kataloga v
računalniško obliko.
V letu 2003 je nacionalna knjižnica opredelila koncept digitalne knjižnice in v strateškem
načrtu NUK do leta 2008 posebej poudarila pomen gradnje digitalne knjižnice. Prvenstvene
naloge pri gradnji digitalne knjižnice so bile zbiranje izvorno digitalnega gradiva (to je
gradivo, ki je že ustvarjeno v digitalni obliki), digitaliziranje analognega gradiva in postavitev
digitalnih zbirk. Najpomembnejša naloga je bila opremljanje gradiva z kakovostnimi
metapodatki, saj brez dobrega označevanja ne moremo najti gradiva.
Digitalna knjižnica Slovenije je prvič odprla svoj portal novembra 2005. Ena od prvih ponudb
dLiba je bila digitalizirana revija Ljubljanski zvon (1881-1941), ki je vsebovala 13.995
člankov.
V naslednjem letu je hitro naraščalo digitaliziranje dokumentov in število digitalnih zbirk
dLiba, nacionalna knjižnica je sodelovanje razširila na ostale nacionalne knjižnice Evropske
skupnosti in v svoje zbirke vključila njihovo gradivo in omogočila dostop do svojih zbirk.
Hkrati so potekale aktivnosti pri gradnji evropske digitalne knjižnice (Europeane), ki bo
omogočala dostop do gradiva Nacionalnih knjižnic Evropske skupnosti in njihovih katalogov
iz enega skupnega spletnega mesta.
Digitalne zbirke, ki jih imajo posamezne nacionalne knjižnice, enako tudi NUK, so lahko
lastne ali pa najete ali kupljene na trgu (Strategija, 2006). Digitalna knjižnica omogoča dostop
do digitalnih vsebin preko enotnega uporabniškega vmesnika in preko portala svoje knjižnice.
Tako je Digitalna knjižnica Slovenije dLib.si dostopna tudi preko spletnega portala NUK. Na
Sliki 5 vidimo mini spletni iskalnik dLiba.si na domači strani Narodne in univerzitetne
knjižnice, ki je občutno povečal obiskanost Digitalne knjižnice.
Slika 5: Vstopna točka portala NUK, spodaj mini iskalnik dLib.si
Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani je nosilka digitalizacije gradiva in graditve
Digitalne knjižnice Slovenije. Pomembni projekti digitalizacije gradiva so bili digitalizacija
revije Novi akordi od leta 1901 do 1914, ki je objavljala glasbene in skladateljske prispevke.
V dLib.si je dostopnih 75 zvezkov revije z 432 skladbami. Revijo Novi akordi je od januarja
1928 do decembra 1929 nadomestila revija Nova muzika, ki jo je izdajala Glasbena matica.
Digitalizirana je celotna revija z notnimi prilogami, prvič objavljenimi skladbami, literarnimi
razpravami, kritikami in notno prilogo z otroškimi skladbami (Mladina, 2006).
Vsi dokumenti so bibliografsko označeni po Dublin coru, digitalizacija polnih besedil je
narejena s sodobnimi digitalnimi skenerji z optičnim prepoznavanjem besedila (OCR). Iskanje
po zbirki je mogoče tako po bibliografskih opisih kot po posameznih besednih zvezah iz
celotnega besedila.
Digitalizacija zvočnih posnetkov se je pričela pred dobrimi desetimi leti, ko so v NUK
digitalizirali več gramofonskih plošč na 78 obratov, ki so nastale med obema vojnama, da bi
ohranili zapisano. Dobili so zbirko 65 zvočnih posnetkov večinoma slovenskih ljudskih
pesmi. Slovenska ljudska pesem Sem hodu res zanjo, posneta 1940, v izvedbi Slovenskega
moškega kvarteta Prešeren, je predstavljala Slovenijo na otvoritvi Europeane (Krstulović,
2008).
Odmevi na graditev digitalne knjižnice so pozitivni in vzpodbudni tudi izven Evropske
skupnosti. V ameriški reviji Slavic and East European Information resources je objavljen
članek o gradnji dLiba. Članek opisuje kako je bila po vzoru Googljevega projekta
digitalizacije knjig ustanovljena digitalna knjižnica, ki naj bi omogočila dostop do celovite
nacionalne kulturne dediščine. Načrt digitalizacije 17.500 knjig v celotnem besedilu, enako
velikega števila serijskih publikacij, fotografij, razglednic, plakatov in glasbenih posnetkov
ocenjujejo kot zelo ambiciozen. Poudarili so pomen graditve enotnega portala, ki bo omogočil
dostop tako do digitalizirane retrospektive in hkrati služil za vložišče založnikom za
načrtovano oddajo obveznega izvoda digitalnih gradiv. Pohvalili so uspešen dogovor s
slovenskimi časopisnimi založniki glede avtorskih pravic (Biggins, 2008).
3.2 dLib.si danes
Po uspešnem začetku digitalne knjižnice in preverjanju testnih aplikacij so v letu 2007 sprejeli
strateški načrt za razvoj projekta Digitalne knjižnice Slovenije. Največji projekt je bil
vzpostavitev zajemnega mesta za obvezni izvod elektronskih publikacij. Zbiranje obveznega
elektronskega izvoda pomeni tudi, da je vsak dokument potrebno hraniti, zavarovati pred
izgubo in hkrati omogočiti ogled dokumenta. Digitalna zbirka dokumentov se je povečala za
več kot tretjino.
Digitalna knjižnica Slovenije je vzporedno ob svojih projektih digitalizacije dokumentov
začela s komercialno ponudbo digitaliziranja knjig in avdio video dokumentov po naročilu.
Projekt se imenuje EOD E-knjige po naročilu. To je storitev, ki jo omogoča Narodna in
univerzitetna knjižnica v Ljubljani, kjer lahko naročimo digitalizacijo katerekoli knjige, ki je
v lasti NUK in nima več aktivnih avtorskih pravic, to so knjige od leta 1501 do 1945.
Za digitalno kopijo kupec plača nadomestilo in kopijo uporablja za svoje namene. En pogoj
pri tem naročilu je, da hkrati dovoli, da se enak e-izvod vključi v digitalno knjižnico. Tak
način pridobivanja za digitaliziranega gradiva je dvojno uspešen, saj kupci lahko dostopajo
do gradiva, ki ni fizično dostopno (zaradi varovanja ali poškodb) in hkrati si digitalna
knjižnica bogati svojo zbirko (EOD e-knjige).
Slika 6: Vstopna stran dLib.si
3.3 Sprehod po portalu dLib.si
Vstopna stran Digitalne knjižnice Slovenija je prijazno orodje z velikim iskalnim okencem na
zgornjem delu. Svojo iskalno zahtevo lahko vpišemo prosto, ni nam treba poznati
bibliografskih pravil. Po zbirki iščemo s pomočjo bibliografskih podatkov, predmetnih oznak,
ključnih besed. Iskalno okence omogoča dodatno iskanje po celotnem besedilu in napredno
iskanje. Napredno iskanje omogoča iskanje s pomočjo Boolovih operatorjev in z dodatnimi
omejitvami (Slika 7).
Slika 7: Napredno iskanje v dLib.si
Digitalna knjižnica vsebuje veliko različnega vrst gradiva. Omenili smo že, da je začela svojo
zbirko z digitalizacijo starih slovenskih časopisov, ta zbirka je trenutno zelo velika in obsega
66 različnih časopisov. Nekateri so digitalizirani v celoti in nekateri delno. Besedilni del
zbirke poleg časopisov obsega knjige, poročila o slovenskem znanstvenem raziskovanju
Agencije za razvoj RS, ter visokošolska dela.
Slovenska digitalna knjižnica se ponaša s posebnima zbirkama slik ter multimedijsko zbirko.
Slikovna zbirka je razdeljena na več poglavij: artoteko, fotografije, notno gradivo, plakate,
razglednice, rokopise in zemljevide. Multimedijsko gradivo pa obsega virtualne razstave in
zvočne posnetke. Zbirka zvočnih zapisov je digitalizirana zbirka glasbenega materiala, ki je
posnet na nosilcih, za katere je že zelo težko dobiti naprave za predvajanje.
Poizkusili smo s preprostim iskalnim zahtevkom »valček« in dobili 5 zvočnih zadetkov (Slika
8). Pri glasbenem posnetku je dostopna tudi fotografija glasbenega nosilca iz leta 1920.
Slika 8: Iskanje po avdio zbirki
3.4 Razvoj dLib.si
V Strategiji razvoja Digitalne knjižnice Slovenije do leta 2010 so zapisani cilji in usmeritve.
Portal dLib naj bi omogočil najširši skupini naključnih uporabnikov dostop do digitalnih virov
in storitev knjižnic. Vlagateljem (založnikom) naj bi omogočil oddajo obveznega izvoda
elektronskih publikacij in spletnih strani. Knjižnica naj bi povezovala storitve drugih knjižnic,
dopolnila svojo ponudbo z storitvijo vprašaj knjižničarja in ponudila digitalizacijo analognega
gradiva na zahtevo.
Narodna in univerzitetna knjižnica ima veliko količino analognega gradiva, ki ga bo potrebno
v prihodnje digitalizirati, zato vzpostavlja lastno službo za digitalizacijo, da bi zmanjšala
stroške zunanjih izvajalcev. Nakup lastne opreme naj bi omogočil digitaliziranje približno
7000 knjig letno s povprečno 250 stranmi, in z zunanjimi izvajalci dodatnih 5300 knjig in
4300 časopisov ali skoraj pol milijona strani.
Digitalna knjižnica naj bi obogatila ponudbo ostalih slovenskih knjižnic in ponudila gradivo,
ki je sicer uporabniku nedostopno in ga hkrati zaščitila in shranila za prihodnost.
3.5 Projekt DIZZIS : Razvoj digitalne zbirke znanstveno raziskovalnih in strokovnih publikacij
Namen projekta je vzpostavitev osnovnih pogojev za oblikovanje digitalne zbirke slovenskih
znanstveno raziskovalnih in strokovnih publikacij in hkrati omogočiti znanstveni, strokovni in
akademski javnosti dostop do celotnih besedil preko portala dLib.si. Z izgradnjo digitalnega
arhiva bi omogočili širokemu krogu uporabnikov pregled znanstvenih dosežkov in učnih
gradiv preko oddaljenega dostopa. V digitalno zbirko bi vključili znanstveno-raziskovalna
poročila, članke slovenskih raziskovalcev, magistrske naloge in doktorske disertacije
podiplomskih študentov slovenskih univerz ter znanstvene in strokovne ter monografske
publikacije, ki jih sofinancira država.
V vzajemni bazi Cobiss je od nastanka leta 1988 vpisanih več ko 10.000 magistrskih in 2.500
doktorskih del. Vpisi se nanašajo na različne slovenske univerze in visokošolske institucije,
nekateri so vpisani le v lokalne baze, zato se postavlja vprašanje ali so ta dela dostopna in
kako trajno je njihovo hranjenje. Visokošolski zavodi bi morali poskrbeti za trajno hranjenje
diplomskih, magistrskih del svojih diplomantov, medtem, ko so doktorske disertacije spadajo
med obvezen izvod, pa jih kljub temu ne zasledimo v bazi NUK.
Z gradnjo lastnih digitalnih knjižnic se je v preteklosti ukvarjalo le nekaj fakultet
(Biotehniška, Ekonomska, Fakulteta za družbene vede, Oddelek za fiziko pri FMF, Fakulteta
za računalništvo in informatiko, Filozofska in Medicinska ter v Mariboru Ekonomsko
poslovna fakulteta. Posebnost so predstavljale digitalne knjižnice Filozofske fakultete,
Fakultete za fiziko in Medicinske fakultete, ki so skupaj naredile pilotski Projekt za izgradnjo
zbirke magistrskih in doktorskih del v celotnem besedilu EDT.
Projekt Dizzis je v letu 2007 začel s testno gradnjo zbirke visokošolskih del, ki je prosto
dostopna preko portala dLib.si. V prihodnje načrtujejo razširitev zbirke z visokošolskimi deli
in znanstvenimi gradivi. Del zbirke bi prenesli iz lokalnih zbirk fakultet in visokošolskih
organizacij, pretekla izključno tiskana dela pa bi digitalizirali. Vsi avtorji morajo dati pismeno
izjavo in dovoljenje za reproduciranje in dostopnost publikacije, istočasno lahko dovolijo
prosti in javni dostop ali dostop tudi omejijo. Za javni in prosti dostop se razume, da je
publikacija brezplačno dostopna za študijske in raziskovalne namene, reproduciranje za
komercialne namene pa je prepovedano (Projekt DIZZIS, 2008).
Trenutno je v bazi 253 visokošolskih del iz različnih visokošolskih organizacij (dLib.si,
2009):
Johann Wolfgang Goethe-Universität, Frankfurt am Main (1) Katholieke Universiteit Leuven (1) Moskovskij ordena Lenina, Ordena okt. revol. i Ordena trudovogo krasnogo znameni gos. univ. imeni M.V. Lomonosova, Mehaniko-mat. fakul´tet (1) Narodna in univerzitetna knjižnica (2) Sveučilište u Zagrebu, Fakultet poljoprivrednih znanosti (1) The Florida State University (1) University of Sheffield (3) Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta (41) Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede (3) Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko (81) Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo (24) Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko (37) Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko (1) Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo (3) Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport (1) Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta (24) Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta (4) Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta (13) Univerza v Ljubljani, Teološka fakulteta (2) Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta (1) Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta (1) Univerza v Zagrebu, Filozofska fakulteta (7)
4. ZAKLJUČEK
Hiter tehnološki razvoj je dal skrbnikom knjižničnega, arhivskega in muzejskega gradiva
orodje, s katerim lahko digitalno upravljajo svoje zbirke.
Digitalne zbirke dokumentov predstavljajo velik potencial znanja in dosežkov kulture
posameznega naroda in njegove znanosti. Z digitalnimi zbirkami gradivo ohranimo in ga
hkrati ponudimo uporabnikom, ki ga na preprost način uporabljajo, pregledujejo, berejo in
preučujejo. Za ogled zbirk ni potrebni ne potovati, ne investirati veliko denarja, saj je večina
gradiva dostopna brez omejitev.
Gradnje digitalnih knjižnic pa vse pogosteje postavljajo vprašanja glede avtorskih pravic do
gradiva, saj se bo hitro dogodilo, da bomo imeli dostopno gradivo, ki bo staro skoraj sto let,
vse sodobne zbirke pa zaradi varovanja avtorskih pravic ne bodo dostopne.
Gradnja digitalnih knjižnic prinaša veliko vprašanj glede trajnosti nosilcev digitalnih kopij in
orodij za predstavljanje digitaliziranega gradiva. Odprta ostajajo vprašanja kakšne bodo
digitalne zbirke v prihodnosti, saj vzdrževanje velikih sistemov in shranjevanje gradiva v
obsežnih repozitorijih zahteva stalno skrb, napajanje z električno energijo in velike finančne
stroške.
5. VIRI
- About us. (2009). Europeana.eu. Pridobljeno 29.11.2009 s spletne strani:
http://www.europeana.eu/portal/aboutus.html#technicalplans#technicalplans - Biggins, M. (2008). The Digital Library of Slovenia (dLib.si) V Slavic & East
European Information resources, 2008, (vol.9, issue 3). Philadelphia : Haworth Press
- Digitalna knjižnica Slovenije : spletna stran. (2005-2009). Ljubljana : NUK.
Pridobljeno 29.11.2009 s spletne strani: http://www.dlib.si/v2/Default.aspx. - Digitalna knjižnica Slovenije : zvočna zbirka. (2009). Ljubljana : NUK.
Pridobljeno 29.11.2009 s spletne strani: http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?browse=zvo%e8ni+posnetki&pageSize=20&sort=date&sortDir=ASC&query='source%3dzvo%e8ni+posnetki%40AND%40rele%3dzvo%e8ni+posnetki%40AND%40keywords%3dval%e8ek
- E-knjige po naročilu (EOD) : navodila za uporabo storitve. (2009?). [letak].
Ljubljana : NUK. - Huges, L.M. (2004). Digitalizing collections. London : Facet. - Krstulović, Z. (2008). Europeana - digitalizirana zakladnica. V Horvat, M.
Mladina, 2008 (48). Ljubljana : Mladina. - Letter of 28 April 2005. (2005). European Commission : Europe's Information
Society. Pridobljeno 29.11.2009 s spletne strani: http://ec.europa.eu/information_society/activities/digital_libraries/doc/letter_1/index_en.htm
- Priporočilo komisije EU za digitalizacijo. (2006). V Uradni list EU št. 236/2006. Pridobljeno 29.11.2009 s spletne strani: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2006:236:0028:0030:SL:PDF
- Ambrožič, M., Rapuš, K. Projekt DIZZIS : Razvoj digitalne zbirke znanstveno
raziskovalnih in strokovnih publikacij. (2008). Ljubljana : NUK. - Communication from the Commission to the European Parliament, the Council,
the European Economic and Social Committee and the Committee of the Regions -
i2010: Pridobljeno 29.11.2009 s spletne strani: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:52005DC0465:EN:NOT
- Sporočilo komisije evropskemu parlamentu, svetu, evropskemu ekonomsko-
socialnemu odboru in odboru regij : i2010. (2006). European Commission : Europe's Information Society. Pridobljeno 29.11.2009 s spletne strani: http://ec.europa.eu/information_society/activities/digital_libraries/timeline/index_en.htm
- Sporočilo komisije evropskemu parlamentu, svetu, evropskemu ekonomsko-
socialnemu odboru in odboru regij : Avgust 2009. (2009). European Commission : Europe's Information Society. Pridobljeno 29.11.2009 s spletne strani: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2009:0440:FIN:SL:PDF
- Strategija razvoja digitalne knjižnice Slovenije dLib.si 2007-2010. (2006). Ljubljana : NUK.
- Uredništvo Mladina on-line : V NUK gradijo digitalno knjižnico. (2006). V
Mladina [elektronski vir]: 3.4.2006. Pridobljeno 29.11.2009 s spletne strani: http://www.mladina.si/dnevnik/03-04-2006-v_nuk_gradijo_digitalno_knjiznico_slovenije/