ŽU

PN

IJS

KI

OR

ATO

RIJ

20

08

Padi tudi tikakor Pavel

Anže v šotorski delavnici ... Ali ti je všeč v tej delavnici?»V tej delavnici zelo uživam. Do sedaj smo že postavili makedonski šotor. Zelo zanimiva stvar. «Zakaj si se odločil za to delavnico?»Ker bi se rad naučil, kako se postavi šotor.«Misliš, da ste šotor trdno postavili?»Da, gotovo bo stal, dokler ga ne bomo sami podrli.«

Animator Nejc ... Nam opišeš dogajanje v tvoji delavnici?»Otroci so skoraj sami postavili šotor. Pri tem so se vsi trudili po svojih najboljših močeh. Vsi smo navdušeni.«

Jure v delavnici izdelave nakita ... Kakšne se ti zdijo ogrlice, ki ste jih do sedaj naredili? Kaj vse si naredil?»Zelo so mi všeč , še posebej moja. Naredil sem eno ogrlico, poleg tega pa sem naredil še eno zapestnico. Ali rad nosiš ogrlice?»Ne, ampak imam rad ročna dela.«Ali tudi doma delaš kaj takega?»Da, štrikam.«

Gal v delavnici poslikave asfalta ... Ali te umetnine ustvarjate skupaj, ali vsak posebej?»Vsak posebej. Najprej smo s sprejem na papir risali grafite, trenutno pa rišemo s kredami po tleh.«Kaj si narisal?»Naredil sem nekaj odtisov roke, nato pa sem se podpisal.«Kakšna se ti zdi ta delavnica?»Zelo zanimiva, ker rad rišem.«

Andrej v delavnici izdelave grafitov ... Ali si se v tej delavnici že kaj popackal?»Da, s sprejem sem se popackal po majici, vendar mi ni žal, ker je zelo zabavno«Kaj si že do sedaj napisal?»Napisal sem sonček dneva.«

Klara v delavnici popravljanja koles ... Kako se imate v tej skupini?»imamo se super.«Kaj pa pravzaprav delate?» Popravljamo kolo.«Kateri del vam je do sedaj delal največ težav?» Veriga, ker je stara in jo je zelo težko po-praviti, naslednje pa bomo popravili zavore.«

3

Padi tudi tikakor Pavel

Tjaša Sušinanimatorka

Bil je nek jesenski dan, ki bi danes prav zagotovo že bil v pozabi, če nas ne bi Mitja presenetil z novico o Oratoriju. Na

tihem sem se ga že veselila, a bil je še precej daleč in med tem časom se je zgodilo še cel kup drugih zanimivih aktivnosti.

Potem pa se je približal mesec maj in z njim aktivne priprave na ta veliki dogodek.

Kot bi trenil, je čas stekel in tu je že bil 25.junij, prvi dan poletnih počitnic in prvi dan oratorija. Res je, da so mi živčki

malce delovali in me je skrbelo, kako bo vse skupaj izpadlo, a vendar sem vedelo da bo vse skupaj uspelo. Tako je minil prvi, takoj za njim drugi in nato tretji dan in že je bila tu sobota. Naš

zadnji celodnevni dan, ostala nam je le še nedeljska maša.

Oratorij mi je bil zelo všeč, ena izmed tistih dogodivščin, ki bo vedno v spominu in ena tistih, ki mi je prinesla nove izkušnje in

me vsak dan posebej razveseljevala. Veliko zrnc soli je padlo na mojo dušo in sonce ni le pripekalo ampak je tudi nežno

božalo moje srce. Skratka, bilo je nepozabno.

V vlogi animatorke sem se in se še vedno počutim odlično, namreč v veselje se mi je poditi z mladimi in gledati srečo v očeh mojih prijateljev. Obožujem trenutke, ko vsi sklenemo

roke in se povezani v eno pogovarjamo z Vsemogočnim. Zelo me vzradosti, ko me nekdo pocuka za rokav in mi želi nekaj povedati ali pa me poprosi za pomoč, ki mu jo lahko

ponudim. Predvsem pa sem zelo hvaležna Bogu, saj mi je dal priložnost sodelovati z odlično skupino animatorjev,

pomočnikov in seveda z župnikom Mitjem.

4

Župnija svetega Ruperta Krško - Videm ob Savi

PA

DI

TU

DI

TI

KA

KO

R P

RA

VE

L S

KO

NJA

NAŠOratorij se je pričel 25. 6. na prijetno sončno jutro. Ob devetih zjutraj smo poslali še zadnje poljubčke mamicam

in atijem ter se nasmejani odpravili na župnijski travnik.

Pričeli smo z bansi, molitvijo in se naučili oratorijsko himno. Pogledali

smo si gledališko predstavo o Savlu oz. Pavlu in o njegovem praznem listu.

Razdelili smo se v starostne skupine ter drug drugemu popisali do takrat še prazne liste. Sledile so raznovrste

delavnice in že je bilo kosilo. Po tem je sledil adrenalinski park in že je minil

prvi dan, zatem drugi, tretji,...

Imeli smo se super, fino,fajn. Spoznali smo nove prijatelje, se pogovorili z Bo-gom, peli pesmice, gledali igre o Pavlu, ga bolj spoznali in popisali nepopisane

liste.

Klara Eva Kukovičič

5

ORATORIJ

PRVI

6

Župnija svetega Ruperta Krško - Videm ob Savi

PA

DI

TU

DI

TI

KA

KO

R P

AV

EL

S K

ON

JA

Animatorji smo se na letošnji oratorij pripravljali skoraj dva meseca in to

zelo temeljito.

Veliko časa in pozornosti smo med drugim namenili ustvarjalnim de-

lavnicam. Potrudili smo se, da so bile vsebinsko bogate, vsak dan drugačne, predvsem pa povezane z osrednjo zgod-

bo in rdečo nitjo letošnjega oratorija, torej z življenjem in spreobrnjenjem

apostola Pavla.

Med drugim smo se učili postavljati šotor, peči preste, izde-

lati zapestnice in drug nakit.

Pavlovo zgodbo smo spremenili tudi v lutkovno predstavo. Učili smo se pritrko-

vati in lepo zaviti darilo za svojega prijatelja, izdelali smo sončno uro in

darilo iz naravnih materialov. Poprav-ljali smo kolo in pekli tortice. Izdelali smo si sandale, kakršne je nosil apos-tol Pavel ter okrasni ovitek za Sveto pismo. Oblikovali smo sveče in risali strip, si izdelali obesek za ključe in obliko- vali aranžmaje za

okrasitev cerkve na “oratorijsko nedeljo”.

de lavnice

Ustvar jalne

de lavnice

8

Župnija svetega Ruperta Krško - Videm ob Savi

PA

DI

TU

DI

TI

KA

KO

R P

AV

EL

S K

ON

JA

Oratorij sko

popoldne

Foto

: Mat

ic Ro

mih

10

NO

VIC

E Ž

UP

NIJ

SK

EG

A Ž

IVL

JE

NJA

Župnija svetega Ruperta Krško - Videm ob Savi

V DRUŽINIIMAMO

ANIMATORKODružina je osnovna celica družbe, ki temelji na

čustveni vrednosti, zaupanju, tesnem sodelovanju, veselju, delu za razvoj svoje osebnosti.

Starši smo prvi vzgojitelji otrok, njihov vzor, ogledalo in moč življenja. Zato je v današnjem vrvežu

življenja zelo pomembno, da znamo izrabiti čas za druženje, pogovor in igro.

Vzgled življenja in vzgojitelji naših otrok so tudi učitelji, kateheti, duhovniki, zato je sodelovanje

staršev z njimi zelo pomembno. Tako si lahko pomagamo, se dopolnjujemo za vsestranski razvoj

naših otrok.Razvijati osebne talente, osebnost, doživljati

Božjo ljubezen in varstvo Božje Matere Marije pa je možno nadgraditi. Na duhovnih vajah, srečanjih,

oratorijih. Te danosti nam ponuja cerkveno okolje. Odkriti globoko veselje združenja z Bogom se

pokaže v prizadevanju za veselje, delo, pobožnosti prav v skupnosti »božjega hrama« .

BITI ANIMATOR NI MATERIALNA DOBRINA. Je poklic in poslanstvo, je Božje povabilo. Sposoben si

srečanja s samim seboj, s sočlovekom, z Bogom in na tej poti nisi nikoli sam.

Spoštovanje drug drugega, pozitivna energija, potrpežljivost, iskren odnos in sodelovanje so

osnove uspešnega dela v skupini. Dober anima-tor pa te osnove lahko pridobi že v osnovni celici

– družini, ki ga s trdim delom, znanjem, ustvarjal-nostjo, izkušnjami nadgrajuje, prenaša aktivnosti v

skupino, oratorij,..

11

IN ŠE Z DRUGEGA ZORNEGA KOTA ...

V Cerkev zahajam odkar vem zase. Starši so me tako vzgojili in mi približali krščansko vero. Biti zgleden kristjan ni lahko delo. Biti zgleden anima-tor, pa je posebna dolžnost. Zavedati se moraš, da s svojim obnašanjem kažeš odnos do okolice in bližnjih. Z animatorstvom sem se prvič srečala, ko sem se pripravljala na Sveto birmo. Takratni naši animatorji so nam na duhovnem vikendu približali Boga na svoj način, nam bolj razumljiv. Pripravili so nam igre, se ukvarjali z nami in našo duhovnostjo. Celotno so se nam posvetili in približali. V naših dušah so pustili košček sebe. Še bolj smo vzljubili Boga. Takrat sem tudi sama ugotovila, kaj želim. Hotela sem podariti, kar sem prejela. Še močnejšo vero v Boga namreč. Varnost, zaupanje, ki mi ga ne more vzeti nihče. Eno leto po svoji birmi sem postala animatorka. Občasno smo imeli sestanek v župnišču, se pripravljali na duhovni vikend, organ-izirali dejavnosti. Kmalu sem lahko svoje izkušnje in prepričanja delila z birmanci. Biti animator je čudovita izkušnja. Da ti moč, občutek da SI in da lahko sebe razdajaš, pomagaš drugim. Veseli smo, ko se nam vsako leto pridružijo novi animatorji. Vemo, da smo v njih premaknili nekaj… željo, po radodarnosti, skupnem delu, pomoči, skrbnosti, odgovornosti.. željo po ljubezni do Boga.

Družina Krošelj

ORATO

R2008

Župnija svetega Ruperta Krško - Videm ob Savi

Najprej je bila želja, nekje v začetku leta je postala odločitev. Odločitev skupine animatorjev, da se letos prvič v naši župniji lotimo oratorija. Domala za celotno ekipo povsem nova in neznana izkušnja.

Zato pa v začetku tudi precej neotipljiva in sorazmerno z oddaljenostjo navidez neznatna.

Potem se je pričelo delo, načrtovanje, molitev, kate-heze, delavnice, igre, zgodba. Najprej smo “udomačili” himno in se kmalu spoprijateljili z našim letošnjim sopotnikom Pavlom.

Z bližino dogajanja se je večala negotovost, pojavljali so se dvomi in se zastavljala vprašanja. Najprej o tem, kakšen bo odziv na naše povabilo. Pa o tem, ali bomo izzivu kos. In ali smo primerni za veliko odgovornost in poslanstvo kot animatorji. Nekateri dvomi so se razblinjali, nekatera vprašanaj dobivala odgovore.

Danes gledamo na zgodbo z novega zornega kota. S perspektive ovrednotenja. Sam sem najbolj vesel vsega tistega, kar se je dogajalo med nami. V vseh procesih smo skušali gleadti priložnost za rast. Tudi nas, animatorjev. Hvaležni smo otrokom in mladim za zelo pozitivno razpoloženje in navdušeno sodelovanje. Hvaležni številnim sodelavcem: Valeriji, Vesni, Ivanki in Brigiti za kuhinjo in materinsko razpoloženje; Anici in Marjani za čudovite kostume; staršem za zaupanje in priboljške. Sestram in Andreji za pomoč pri izvedbi delavnic.

Hvaležni smo našemu prijatelju, svetemu Pavlu, ki je rad slišal naš navdušeni “prosi za nas” in je pri Šefu uredil v glavnem vse, kar smo potrebovali.

Hvaležni smo, da smo sedaj zares tudi mi “zadihali” kot pravi “anima-tim” in v razdajanju svojih talentov in svojega časa začutili nekaj osrečujočega.

In še to, kar upamo ... upamo, da je Pavel vsem prirasel k srcu; upamo, da bo kako zrno duhovnega pognalo ko-renino in raslo; upamo, da smo koga od mladih navdušili za animatorsko poslanstvo, ki je čudovito; upamo, da bomo zmogli biti sol in videti čudeže v svojem življenju.

Ko boste padli - s konja, ali kako drugače - ali pa če se vam zgodi, da zaslišite kje v srcu skrivnostni glas, ali pa če vas obsije nenavadna svetloba ... vsekakor pomis-lite na možnost, da vas potrebuje Gospod. Pa lepe počitnice!

Mitja Markovič

je glasilo župnije svetega Ruperta v Krškem - Videm

ob Savi. Oratorijski Videmčan je posebna

številka, ki je nastala v okviru delavnice na letošnjem oratoriju

pod vodstvom animatorja Matica. Fotografije so last animatorjev in

udeležencev oratorija. Tisk: Geršak, KolorTisk, Krško.

Naklada: 400 izvodov. Spletno mesto: Videmcan.SI.