Benjamin Ciriković

VLOGA VOJSKE PRI NADZORU IN

UPRAVLJANJU BEGUNSKIH MIGRACIJ

ČEZ SLOVENIJO V LETIH 2015 IN 2016

Diplomsko delo

visokošolskega študijskega programa Varnost in

policijsko delo

Ljubljana, september 2018

VLOGA VOJSKE PRI NADZORU IN

UPRAVLJANJU BEGUNSKIH MIGRACIJ

ČEZ SLOVENIJO V LETIH 2015 IN 2016

Diplomsko delo

Študent: Benjamin Ciriković

Študijski program: Visokošolski študijski program Varnost in policijsko delo

Mentor: doc. dr. Aleš Bučar Ručman

I

Zahvala

Iskrena zahvala pri izdelavi diplomske naloge je namenjena mentorju doc. dr. Alešu

Bučarju Ručmanu, tiskovnemu predstavniku Slovenske vojske Simonu Korezu, Slovenski

vojski in intervjuvancem, ki so sodelovali pri raziskavi. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil

tudi mami, bratu in vsem bližnjim, ki so me spremljali v času študija.

II

Vloga vojske pri nadzoru in upravljanju begunskih migracij

čez Slovenijo v letih 2015 in 2016

Ključne besede: Slovenska vojska, begunske migracije, migranti, policija

Povzetek

V diplomski nalogi obravnavamo vlogo Slovenske vojske v času begunskih migracij čez

Republiko Slovenijo v letih 2015–2016. V diplomski nalogi želimo izpostaviti pomembnost

obrambno-varnostne sile v Republiki Sloveniji kot ene od glavnih stebrov nacionalno-

varnostnega sistema RS. Skozi raziskavo želimo prikazati stališča slovenskih vojakov do

dela in nalog, ki so jih izvajali, in pa predstaviti sodelovanje vojakov s policisti pri izvajanju

le-teh nalog.

V teoretičnem delu predstavimo begunski pojav, s katerim se je soočala Republika

Slovenija v letih 2015–2016, Slovensko vojsko, pogodbeno rezervo Slovenske vojske,

poslanstvo Slovenske vojske ter njene naloge. Izpostavimo tudi spremembo zakonodaje z

dopolnitvijo Zakona o Obrambi, 37. a člen.

Teoretičnemu delu sledi empirični del, kjer na kvalitativni način, z metodo intervjuja,

raziščemo problematiko. Intervjuvanci so pripadniki Slovenske vojske in tiskovni

predstavnik Slovenske vojske Simon Korez. V intervjujih nas zanima, kakšne so naloge

pripadnikov Slovenske vojske, kakšno je sodelovanje s policisti pri izvajanju nalog in kako

dopolnitev Zakona o Obrambi, 37. a člen, vpliva na njihovo delo.

Po predstavitvi rezultatov sledi razprava, kjer na podlagi analize odgovorov intervjuvancev

odgovorimo na raziskovalna vprašanja.

V zaključku diplomskega dela povzamemo ugotovitve ter podamo predlog za nadaljnje

raziskovanje. V zaključku predstavimo tudi vidik avtorja naloge glede prispevka Slovenske

vojske k nacionalni-varnosti Republike Slovenije.

III

The Role of Armed forces in Controlling and Managing the

Migration of Refugees across Slovenia between 2015 and

2016

Keywords: Slovenian Army, refugee migration, migrants, the police

Abstract

This thesis examines the role of the Slovenian Armed Forces during the refugee migration

across the Republic of Slovenia between the years 2015 and 2016. The significance of the

defence and security forces in the Republic of Slovenia is highlighted in this paper as one

of the main pillars of the country’s national security system. Research was carried out to

investigate the Slovene soldiers’ viewpoints on the work and assignments they had

performed, and to present the cooperation of soldiers with police officers when

performing those tasks.

The theoretical part of this paper outlines the refugee phenomenon, which Slovenia faced

between the years 2015 and 2016, and describes the Slovenian Army, its contract reserve,

the mission of the Armed Forces and its tasks. The legislation amending The Defence Act –

Article 37a (Exceptional powers) is also discussed. The theoretical part is followed by an

empirical part, where these matters are examined qualitatively using interview

methodology. Members of the Slovenian Armed Forces and Mr Simon Korez, a

representative of the Slovenian Army, were interviewed. The interviews focus on the

assigned tasks of the Slovenian Armed Forces, the manner of their cooperation with police

officers in carrying out these tasks, and the way in which the amendment to The Defence

Act – Article 37a affects their work. After the presentation of results, the discussion

answers the research questions of this paper on the basis of a detailed analysis of the

interviewees’ responses.

IV

A summary of the findings and suggestions for further research are presented in the

conclusion of this thesis. The author’s views on the contribution of the Slovenian Armed

Forces to the national security of the Republic of Slovenia are also presented in the

concluding statements.

V

Kazalo vsebine

1 Uvod ............................................................................................................................... 1

1.1 Opredelitev problema............................................................................................ 1

1.2 Cilj in namen diplomskega dela ............................................................................. 2

1.3 Predpostavke zaključnega dela.............................................................................. 2

2 Teoretični del .................................................................................................................. 3

2.1 Migrant ali begunec ............................................................................................... 3

2.2 Migracije ................................................................................................................ 3

2.3 Balkanska pot ......................................................................................................... 4

2.4 Vloga vojske v času begunskih migracij čez Slovenijo ........................................... 6

2.4.1 Slovenska vojska in njene primarne naloge ..................................................... 6

2.4.2 Naloge Slovenske vojske v času begunskih migracij čez Slovenijo .................. 6

2.5 Slovenska vojska in komunikacija z mediji ............................................................ 8

2.6 Projekt Migrant ...................................................................................................... 8

2.7 Aktiviranje pogodbene rezerve ........................................................................... 10

2.8 Sprememba zakonodaje ...................................................................................... 11

2.8.1 Sprejetje Zakona o doplonitvi zakona o obrambi .......................................... 11

2.8.2 Dopolnitev zakona o obrambi 37. a člen ........................................................ 11

2.9 Slovenska vojska in nadzor državne meje ........................................................... 12

3 Empirična raziskava ...................................................................................................... 15

3.1 Raziskovalne metode ........................................................................................... 15

3.2 Raziskovalni instrument ....................................................................................... 15

4 Raziskava ...................................................................................................................... 16

4.1 Opis intervjuvancev ............................................................................................. 16

4.2 Postopek raziskovanja in zbiranja podatkov ....................................................... 16

4.3 Predstavitev rezultatov ........................................................................................ 17

5 Razprava ....................................................................................................................... 26

5.1 Raziskovalne ugotovitve ...................................................................................... 26

6 Zaključek ....................................................................................................................... 29

VI

Viri in literatura ................................................................................................................... 31

Kazalo slik

Slika 2.1: Dnevno prečkanje meje iz Turčije v Grčijo............................................................. 5

Kazalo tabel

Tabela 2.1: Sodelovanje SV v projektu Migrant .................................................................. 13

Tabela 2.2: Sodelovanje SV v projektu Migrant .................................................................. 14

VII

Uporabljeni simboli in kratice

CZ – Civilna zaščita

MNZ – Ministrstvo za notranje zadeve

MORS – Ministrstvo za obrambo RS

RS – Republika Slovenija

SV – Slovenska vojska

UNHCR – United Nations High Commissioner for Refugees

URSZR – Uprava RS za zaščito in reševanje

ZTO – začasne tehnične ovire

1

1 Uvod

1.1 Opredelitev problema

Predmet zaključnega dela je vloga vojske v času migracij v letih 2015–2016 v slovenskem

prostoru. V času migracij v letih 2015–2016 sta imeli pomembno vlogo Slovenska vojska in

policija. Vojska je varovala in spremljala migrante, sodelovala pa je tudi s policijo, kateri je

bila v podporo. »Tudi v Sloveniji so oboroženim silam dodeljene določene naloge in

pooblastila na področju zagotavljanja notranje varnosti, hkrati pa se tudi od policije

pričakuje, da se udejstvuje v vojaških operacijah« (Sotlar in Tominc, 2016, str. 338). Vojska

in policija, ter njuno delo, sta bili tako v času migracij tesno povezani.

Vojna v Siriji je sprožila množične migracije v Evropo. Rezultat teh migracij verjetno ni

nastal le zaradi vojne v Siriji, pač pa tudi zaradi vojn in državnih udarov v drugih državah

kot so Egipt, Libija, Irak, Afganistan in druge. Migracije, s katerimi se sooča Evropska unija,

so posledica stanja v teh državah, kjer so bila in so še vedno krizna žarišča. Evropska unija

se je posledično znašla na največji preizkušnji v svoji zgodovini. Solidarnost, človekove

pravice in socialna država, so le nekatere od vrednot, ki jih zagovarja politika Evropske

unije in so bile stežka vseskozi upoštevane. Pred dogovorom s Turčijo se je Evropa, kot

odgovor na ilegalno prečkanje državnih meja, ogradila. Južna schengenska meja je postala

obdana z bodečo žico ali t.i. začasnimi tehničnimi ovirami (»ZTO«) in represivnimi organi.

V času migracij so države med seboj sodelovale in sklepale različne dogovore ter tako

vplivale med drugim tudi na število beguncev v določenih državah. Po zaprtju madžarske

državne meje in »novodobni železni zavesi«, so ključno vlogo pri sprejemu migrantov na

ozemlje Evropske unije in varovanju schengenske meje prevzeli Republika Slovenija in

njeni državni organi.

V diplomski nalogi sem se osredotočil na vlogo Slovenske vojske (v nadaljevanju SV), saj

sem kot bivši pripadnik SV tudi sam sodeloval pri nalogah, ki jih je imela SV v času

begunskih prehodov. Naloge sem opravljal v Rigoncah, Dobovi in kasneje še na drugih

2

lokacijah, in sicer tako pri postavljanju začasnih tehničnih ovir kot tudi pri podpori policiji

pri varovanju državne meje Republike Slovenije.

Tema raziskovanja je vloga Slovenske vojske pri zadnjih begunskih migracijah, s

poudarkom na južnih mejnih prehodih Republike Slovenije. Predmet raziskovanja je torej

vsebina in obseg nalog, za katere je bila zadolžena Slovenska vojska in pa način

sodelovanja med Slovensko vojsko ter policijo.

1.2 Cilj in namen diplomskega dela

Cilj diplomskega dela je predstaviti delo in pomembnost vloge Slovenske vojske v času

begunskih migracij (v letih 2015–2016) v slovenskem prostoru kot del nacionalno-

varnostnega sistema Republike Slovenije.

1.3 Predpostavke zaključnega dela

V nalogi bom preverjal raziskovalna vprašanja:

1. Katere naloge je opravljala Slovenska vojska v času begunskih migracij 2015/2016?

2. Kako je potekalo sodelovanje med Slovensko vojsko in Policijo v času begunskih

migracij s stališča slovenskih vojakov?

3

2 Teoretični del

2.1 Migrant ali begunec

Pogosto uporabljeni besedi migrant in begunec se po definiciji močno razlikujeta. Po

navedbah UNHCR-ja razlikujemo migrante in begunce po tem, da se migranti selijo

predvsem zato, da bi z iskanjem dela izboljšali svoj standard in ne zaradi neposredne

nevarnosti preganjanja ali smrti. Begunci so osebe, ki bežijo pred oboroženimi spopadi ali

preganjanjem (Edwards, 2015).

V letu 2016 je bilo v Evropi 1,2 milijona novih prosilcev za azil, večinoma so prihajali iz

Afganistana, Iraka in Sirije. V letu 2016 je bilo za 9 odstotkov več prosilcev za azil, kot v

enakem obdobju v letu 2015 (United Nations High Commissioner for Refugees [UNHCR],

2016b).

Po podatkih UNHCR-ja (2016b) je bilo v letu 2015 zaradi različnih kriz razseljenih 65,3

milijona ljudi. Od tega je bilo 21,3 milijona beguncev. Država gostiteljica z največjim

številom, 2,5 miljona beguncev v letu 2015, je bila Turčija, sledijo ji Pakistan z 1,6 milijona

beguncev, Libanon z 1,1 milijona beguncev, Iran z 979.400 beguncev, Etiopija z 736.100

beguncev in Jordanija z 664.100 beguncev (United Nations High Commissioner for

Refugees [UNHCR], 2016a).

2.2 Migracije

»Migracije zdržujejo pojem emigracij in pojem imigracij. Emigracije predstavljajo gibanje

ljudi iz njihove izvorne (emigrantske) družbe, odhajanje, izseljevanje, beg v tujino –

imigrantsko družbo. Imigracije pa pomenijo trajni prihod, priselitev, vselitev v imigrantsko

družbo. « (Klinar, 1975, str. 16)

»Po drugi svetovni vojni so bile za evropski prostor značilne različne oblike migracij, od

tistih, povezanih z razpadom kolonialnega sistema, do ekonomskih migracij, povezanih s

4

povojno obnovo infrastrukture in zagonom evropskega gospodarstva, ki je zahteval nove

delavce. Delovne migracije so postale prevladujoča oblika migracij v evropskem prostoru

v 60. in 70. letih. Potreba po delavcih je presegala število delovno aktivnega prebivalstva

držav, zato so države delavce novačile v tujini. Priseljenci so prihajali iz južnoevropskih

držav in tudi držav zunaj Evrope. Migracije so kljub prvotno načrtovani začasni naravi

kmalu prešle v stalno naselitev, kar je bilo v interesu priseljencev in tudi delodajalcev. Prvi

so ohranili zaposlitev in nadaljevali novo zastavljeno življenje, drugi pa so tako ohranili

usposobljene in priučene delavce.« (Bučar Ručman, 2014, str. 11)

»Migracijski procesi so neustavljivi.« (Klinar, 1985, str. 65) Zadnje množične migracije, s

katerimi se je soočila moderna Evropa, so bile migracije po 2. svetovni vojni. Potekale so

iz Afrike s prečkanjem Sredozemskega morja in iz Bližnjega Vzhoda ter delov Azije preko

Balkana. Povod za migracije, tako begunske kot ekonomske, sta bila t.i. Arabska pomlad in

državljanska vojna, ki se je razbesnela v Siriji.

2.3 Balkanska pot

Septembra 2015 je Republika Slovenija doživela nepričakovano rast v številu novih

prebežnikov in migrantov. Država se je namreč znašla na tako imenovani

zahodnobalkanski migracijski poti, ki jo je uporabljalo veliko število Sircev, Afganistancev,

Iračanov, Pakistancev in ljudi drugih narodnosti, da bi prispeli do Zahodne Evrope. V tem

času migranti in prebežniki niso želeli zaprositi za azil, saj so imeli Slovenijo le za tranzitno

državo. Republika Slovenija je sprva načrtovala, da bo strogo upoštevala zakonodajo

Evropske unije kot tudi nacionalno pravo na področju azila, migracij in nadzora državne

meje (Kogovšek Šalamon, 2016). Po podatkih vlade RS je v obdobju od 17. 10. 2015 do 25.

1. 2016 Slovenijo prečkalo 422.724 migrantov. Večina migrantov je imela državljanstva iz

držav Sirije 45 %, sledijo Afganistan 30 %, Irak 17 %, ostale države 7 % in Pakistan 1 %

(Vlada Republike Slovenije, 2015).

Pot v Evropo se je za večino beguncev, ki so prečkali Slovenijo, začela v Turčiji. Begunci oz.

migranti so večinoma prek Egejskega morja migrirali v Grčijo in nato prek Makedonije,

5

Srbije (v redkih primerih tudi preko Bosne in Hercegovine) in Hrvaške sprva nadaljevali

pot prek Madžarske, kasneje, po zaprtju madžarske meje za migrante, pa se je pot s

Hrvaške nadaljevala prek Slovenije.

Marca 2016 je prišlo do sporazuma Evropska Unija – Turčija, katerega cilj je bil zaustaviti

nenadzorovan tok migrantov čez Egejsko morje. V njem so določili tudi zakonite načine za

prihod beguncev v Evropo. Število beguncev in migrantov, ki so prihajali iz Turčije v Grčijo,

se je z najvišje stopnje 10.000 oseb na dan oktobra 2015 občutno zmanjšalo na 74 oseb

na dan v marcu 2016 (Evropska komisija, 2017).

Spodnja slika grafično prikazuje primerjavo dnevnega prečkanja turško-grške meje pred in

po sprejetju dogovora med Turčijo in Evropsko Unijo (Evropska komisija, 2017).

Slika 2.1: Dnevno prečkanje meje iz Turčije v Grčijo (Evropska komisija, 2017)

6

2.4 Vloga vojske v času begunskih migracij čez Slovenijo

2.4.1 Slovenska vojska in njene primarne naloge

Slovenska vojska predstavlja obrambne sile Republike Slovenije, vojaško obrambo izvaja

samostojno ali v sodelovanju z zavezništvom na podlagi mednarodnih pogodb (Slovenska

vojska, n. d.).

Poslanstva Slovenske vojske je Kladnik (2007, str. 54) razdelil na:

1. »preprečevanje katere koli vrste agresije ter ustrezen odgovor nanjo, če se pojavi;

2. vojaško prispevanje k mednarodnemu miru, varnosti in stabilnosti;

3. podpora sistemu zaščite, reševanja in pomoči drugim državnim organom in javnim

institucijam pri zagotavljanju varnosti in blaginje državljanov Republike Slovenije.«

2.4.2 Naloge Slovenske vojske v času begunskih migracij čez Slovenijo

Iz poslanstev SV izhajajo njene poglavitne naloge, ki so med drugimi tudi sodelovanje s

policijo v skladu z načrti pri varovanju državne meje Republike Slovenije, sodelovanje pri

obvladovanju velikih ilegalnih migracij, sodelovanje pri preprečevanju in boju proti

terorizmu ter pri izvajanju drugih nalog z njenega področja dela (Kladnik, 2007).

Bistvene naloge Slovenske vojske so vzdrževanje pripravljenosti za delovanje, aktiviranje

in mobiliziranje sil, premestitev v območje delovanja, defenzivno in ofenzivno delovanje.

Druge naloge Slovenske vojske so prispevek k mednarodnemu miru, varnosti, stabilnosti

in podpora pri zagotavljanju varnosti in blaginje državljanov Slovenije (Slovenska vojska,

n. d.).

Po besedah Bučarja Ručmana (2016) formalna nadzorstva izvajajo institucije, kot so

policija, tožilstvo, sodišča, zapori, inšpekcijske službe, carina, vojska, žandarmerija, obalna

straža, različne obveščevalne službe ipd. Te institucije so tudi tiste, ki najpogosteje

izvajajo formalno nadzorstvo v povezavi z migracijami in migranti, za njihov nadzor pa

7

poleg teh, ki nadzirajo občo populacijo, skrbijo tudi specializirane institucije državne

administracije (uradi za tujce, policija za priseljence in tujce, policijske postaje za

izravnalne ukrepe, mejna policija, centri za tujce, uradniki na veleposlaništvih in ponekod

celo zdravniki, šolniki, bankirji).

Naloge Slovenske vojske so se septembra leta 2015 razširile znotraj meja Republike

Slovenije. »Na podlagi sklepa Vlade Republike Slovenije, z dne 20. septembra 2015, je

Slovenska vojska s svojimi zmogljivostmi začela logistično podpirati državne organe pri

oskrbi migrantov.« (Slovenska vojska, 2015b)

Postopoma se je SV vedno bolj solidarno vključevala v obvladovanje migracij in s tem v

varovanje in nadzor državne meje. Pripadniki so v sodelovanju s policijo izvajali različne

naloge za ohranjanje javnega reda in miru, predvsem pa varnosti med samimi migranti, ki

so prečkali državno mejo RS. »Nadzorovanje migracij, migrantov in prostorskega gibanja

ljudi ima globoke zgodovinske korenine. Temeljni namen tega početja je povezan z

varnostjo, upravljanjem gospodarskih in človeških virov ter s priznavanjem socialnih

pravic, izhaja pa iz potrebe po distinkciji med tistimi, ki so teh pravic in dostopa do

gospodarskih virov deležni, in tistimi, ki so iz njih izključeni.« (Kalc, 2016, str. 24)

Pripadniki SV so s policisti spremljali migrante od njihovega prestopa državne meje do

prvih sprejemnih centrov, postavljali so sprejemne koridorje ob državni meji, kot podpora

policiji izvajali varovanje v sprejemnih centrih, pomagali pri razdaljevanju hrane, oblačil,

ipd. »Še pred sprejetjem 37. a člena Zakona o obrambi, so pripadniki SV na podlagi

izkazanih potreb urejali nastanitvene centre, pripravljali in delili tople obroke ter napitke,

pripravljali tovor za natovarjanje, dezinficirali in deratizirali prostore ter opravljali

prevoze.« (Oblak, 2016, str. 22)

Vojska se je postopoma, na začetku bolj logistično kot podpora civilni zaščiti, kasneje pa

tudi operativno kot pomoč in podpora policiji, začela solidarno vključevati v obvladovanje

begunskih migracij. »Vidik solidarnosti se pri tem kaže v različnih pojavnih oblikah, pri

uporabi v nacionalnem okolju predvsem v obliki vojaškega prispevka k zaščiti in reševanju

8

(v Sloveniji kot podpora sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami) ter kot

pomoč drugim državnim organom, in sicer takrat, ko je njihovo delovanje povezano s

humanitarnimi ali solidarnostnimi akcijami.« (Šteiner, 2015, str. 261)

2.5 Slovenska vojska in komunikacija z mediji

Predstavnik za odnose z javnostmi oz. tiskovni predstavnik SV je bil tudi takrat Simon

Korez. Komunikacija z mediji je potekala predvsem preko medijskega središča na

internetni strani SV in na tiskovnih konferencah. »Predstavniki za odnose z javnostmi so

postali prevladujoči vir informaciji v sodobnem novinarstvu. Vse bolj pogosto pa so tudi

prva in edina pot do uradnih informaciji« (Ošterbenk, 2006, str. 16). Po besedah Simona

Koreza (2018) zgodba v zvezi z delovanjem in sodelovanjem Slovenske vojske pri

obvladovanju begunskih migracij, z njegove strani ocenjeno, ni bila dovolj implementirana

v obveščanje javnosti. Zaradi tega je Slovenska vojska tudi začela oziroma napovedala, da

bo samostojno komunicirala.

2.6 Projekt Migrant

Med prehodom beguncev in drugih migrantov, ki so septembra 2015 prečkali Slovenijo, je

bila zaradi zagotavljanja splošnega reda in varnosti aktivna tudi Slovenska vojska.

Slovenska vojska je v sodelovanju s Policijo begunski pojav poimenovala Projekt Migrant.

Mrevlje in Rabuza (2015) navajata, da so bile od oktobra 2015, ko je vojska sodelovala s

policijo, pri izvajanju nalog v okviru projekta Migrant, potrebe po številu pripadnikov

večje.

Po besedah Simona Koreza, so begunski pojav poimenovali Projekt Migrant kot skupno

nalogo Policije, SV in CZ. Tako je SV 16. septembra 2015 začela podpirati Ministrstvo za

notranje zadeve, Upravo RS za zaščito in reševanje ter nevladne organizacije RS pri oskrbi

migrantov v Sloveniji (Oblak, 2016).

9

»Zakon o službi v Slovenski vojski v 24. členu med drugim določa, da Slovenska vojska

skladno z zakonom in ustreznimi načrti lahko nudi pomoč drugim državnim organom v

okviru svojih zmogljivosti. Podrobneje pomoč drugim državnim organom ureja Uredba o

uporabi obrambnih zmogljivosti pri podpori državnih organov, sodelovanju s

samoupravnimi lokalnimi skupnostmi in nevladnimi organizacijami. Tudi Kontingentni

načrt Republike Slovenije za zagotovitev nastanitve in oskrbe v primeru povečanja števila

prosilcev za mednarodno zaščito predvideva sodelovanje Ministrstva za obrambo pri

zagotavljanju določenih zmogljivosti« (Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije

[MORS], 2015b).

Slovenska vojska je v času migrantskega pojava po usmeritvah Policije opravljala veliko

različnih nalog, med katerimi so bile: postavljanje začasnih tehničnih ovir, logistična

podpora (prevozi, priprava hrane, zdravstvena oskrba…), spremljanje migrantov od

državne meje z Republiko Hrvaško do prvih nastanitvenih objektov, izvajanje nadzora na

»zeleni meji« s Policijo. »Po usmeritvah Policije so postavili 142.570 metrov začasnih

tehničnih ovir, ki jih skupaj s policisti tudi varujejo. S helikopterjem Bell 206 spremljajo

situacijo na državni meji, poleg tega s tovornimi vozili in avtobusi zagotavljajo vse

potrebne prevoze ter skladno z zahtevki dezinficirajo prostore. Slovenska vojska podpira

Policijo pri reševanju migrantske krize od ponedeljka, 19. oktobra, in opravlja naloge, za

katere niso potrebna policijska pooblastila. Do 5. 1. 2016 je bilo v podporo Policiji v

rotacijah napotenih 35.393 pripadnikov Slovenske vojske, z vojaškimi vozili so prevozili

242.024 kilometrov. Od srede, 16. septembra, Slovenska vojska logistično podpira tudi

Civilno zaščito pri nalogah v zvezi z migrantsko situacijo. Tudi danes je v logistično

podporo vključenih 10 pripadnikov Slovenske vojske, ki skladno z izkazanimi potrebami

urejajo nastanitvene centre, pripravljajo in delijo tople obroke in napitke, pripravljajo

tovor za natovarjanje, opravljajo dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo prostorov ter

opravljajo različne prevoze. Do 5. 1. 2016 je pri logistični podpori sodelovalo 4.659

pripadnikov Slovenske vojske, ki so z vozili prevozili 134.231 kilometrov. Vojaške kuharske

ekipe so pripravile in razdelile 156.336 toplih obrokov.« (Slovenska vojska, 2016)

10

2.7 Aktiviranje pogodbene rezerve

Zaradi majhnega števila pripadnikov SV se je hitro pokazala potreba po aktiviranju

pogodbenih rezervistov za potrebe opravljanja tekočih nalog SV. V izjavi za medije je

tiskovni predstavnik Generalštaba SV Simon Korez dejal, da bo Slovenska vojska

pripadnike rezervne pogodbene sestave vpoklicala »da zagotovi vzdržljivost stalne

sestave« pri obvladovanju begunske problematike (RTV SLO MMC, 2015). Veliko držav je

po opustitvi naborniškega sistema uvedlo nove načina za zagotavljanja večjega števila

pripadnikov, v primeru Slovenije so to pogodbeni rezervisti. »Rezerva je mehanizem, s

katerim države povečujejo, izboljšujejo in dopolnjujejo svoje oborožene sile.« (Podvršnik

in Pograjc, 2016, str. 111)

Pogodbeno rezervo SV sestavlja približno 950 pripadnikov, kar je po podatkih SV 12,4 %

vseh pripadnikov, ki so podrejeni različnim enotam SV (Slovenska vojska, n. d.). »Z

usposobljenimi pripadniki pogodbene rezerve se poveča dejanska zmogljivost enot, ravno

tako lahko zagotovimo v spremenjenih varnostnih razmerah tudi kadrovsko vzdržljivost

enot.« (Markelj Bogataj, 2011, str. 4)

Z vpoklicem so v obdobju aktiviranja pogodbene rezerve želeli predvsem razbremeniti

pripadnike stalne sestave SV. Od okoli 5.000 pripadnikov SV, je pri izvajanju tovrstne

naloge vsak dan pomagalo okoli 700 pripadnikov. Po zakonu jim je bilo potrebno

zagotoviti ustrezen počitek (RTV SLO MMC, 2015).

Ker pogodbeni rezervisti niso deležni tako obsežnega usposabljanja kot pripadniki stalne

sestave, je Slovenska vojska 16. decembra 2015 pričela z usposabljanjem 164 pogodbenih

rezervistov, od 301 vpoklicanih, za izvajanje nalog varovanja objektov Slovenske vojske in

prijavno-nadzorne službe ter logistično-podpornih nalog (Slovenska vojska, 2015a).

11

2.8 Sprememba zakonodaje

2.8.1 Sprejetje Zakona o doplonitvi zakona o obrambi

Migracije, ki so množično potekale prek Slovenije, so vlado Republike Slovenije in Državni

zbor prisilile v spremembo zakonodaje in s tem povečale pooblastila pripadnikov

Slovenske vojske. Dne 21. 10. 2015 je Državni zbor sprejel Zakon o dopolnitvi Zakona o

obrambi, s katerim so pripadniki Slovenske vojske dobili nova izjemna pooblastila (MORS,

2015a).

2.8.2 Dopolnitev zakona o obrambi 37. a člen

Migrantski prehod čez Slovenijo je v letu 2015 pokazal, da je v izjemnih primerih potrebno

omogočiti širše angažiranje Slovenske vojske pri izvajanju nalog varovanja državne meje.

Državni zbor določi rok v katerem lahko pripadniki SV izvajajo pooblastila in ki sme trajati

le nujno potreben čas za izvedbo, vendar ne več kot tri mesece. Obdobje trajanja

pooblastil se lahko podaljša, če pogoji to zahtevajo. Pooblastila se lahko izvajajo pod

pogoji, ki so predpisani za policiste in po opravljenih nalogah se nemudoma obvesti

Policijo (Oblak, 2016).

37.a člen

(izjemna pooblastila vojske)

(1) Če to zahtevajo varnostne razmere, lahko Državni zbor na predlog vlade z

dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev odloči, da pripadniki Slovenske vojske,

skupaj s policijo, izjemoma, pri širšem varovanju državne meje, v skladu z načrti in po

predhodni odločitvi vlade iz četrtega odstavka prejšnjega člena, izvajajo tudi naslednja

pooblastila:

1. opozarjajo;

2. napotujejo;

3. začasno omejujejo gibanje oseb;

12

4. sodelujejo pri obvladovanju skupin in množic.

(2) Pooblastila iz prejšnjega odstavka izvajajo pod pogoji, ki so predpisani za policiste.

(3) O opravljenih pooblastilih iz prvega odstavka tega člena nemudoma obvestijo policijo.

(4) Državni zbor v aktu iz prvega odstavka tega člena določi rok, v katerem lahko

pripadniki Slovenske vojske izvajajo pooblastila iz prvega odstavka tega člena, in ki sme

trajati le nujno potreben čas za izvedbo, vendar ne več kot tri mesece. Obdobje iz

prejšnjega stavka se lahko pod istimi pogoji ponovno podaljša (»Zakon o obrambi [ZObr]«,

2004).

»S sprejetimi dopolnitvami Zakona o obrambi se določa možnost, da Državni zbor z

dvotretjinsko večino prisotnih poslancev, na predlog Vlade Republike Slovenije, odloči, da

pripadniki Slovenske vojske, ki sodelujejo s policijo pri širšem varovanju državne meje,

lahko izvajajo določena pooblastila, ki jih določa Zakon o nalogah in pooblastilih policije.«

(MORS, 2015a)

Pripadniki Slovenske vojske so s tem pridobili zakonsko podlago za opozarjanje,

napotovanje in začasno omejitev gibanja oseb ter sodelovalnje pri obvladovanju skupin in

množic. »Pri izvajanju teh pooblastil tudi za pripadnike Slovenske vojske veljajo enake

omejitve in pogoji izvajanja, kot veljajo za policiste.« (MORS, 2015a)

2.9 Slovenska vojska in nadzor državne meje

Novi člen 37. a je bil v javnosti sprejet z mešanimi občutki in različnimi razlagami samega

člena. Člen 37. a je uredil zakonsko podlago za delo Slovenske vojske v kriznih situacijah

znotraj državnih meja RS. Vojska je z novim členom dobila nova pooblastila in omejitve pri

delovanju. »Od uveljavitve sklepa državnega zbora o izvajanju izjemnih pooblastil

Slovenske vojske pri širšem varovanju državne meje, to je od 24. februarja do 18. marca

2016, je bil način izvajanja pooblastil Slovenske vojske podrobneje določen v operativno-

13

taktičnem načrtu sodelovanja Policije s Slovensko vojsko, vlada pa je na dan uveljavitve

sklepa sprejela tudi sklep o določitvi pravil delovanja Slovenske vojske pri podpori Policiji

pri širšem varovanju državne meje ter varovanju določenih objektov in območij, s katerimi

so bili še dodatno razdelani načini izvrševanja pooblastil ter določeni pravni okviri

delovanja, uporaba sile in drugih sredstev Slovenske vojske. Na nalogah, pri katerih lahko

pripadniki Slovenske vojske izvajajo omenjena pooblastila, je v preteklem obdobju vsak

dan sodelovalo v povprečju 113 pripadnikov Slovenske vojske, ki so delovali v mešanih

patruljah s Policijo. Zaradi ustavitve migrantskega toka na makedonsko-grški meji je bil

obseg sodelovanja Slovenske vojske temu ustrezno prilagojen, posledično pa tudi ne

prihaja do potreb po uporabi izjemnih pooblastil Slovenske vojske v obsegu, kot se je

predhodno ocenjevalo.« (Oblak, 2016, str. 22)

Spodnja preglednica, z dne 6. 3. 2018, prikazuje število napotitev pripadnikov SV in

Policije, prevoženih kilometrov, število vozil in število kilometrov postavljenih začasnih

tehničnih ovir med 16. septembrom 2015 in 31. decembrom 2017.

Tabela 2.1: Sodelovanje SV v projektu Migrant (S. Korez, intervju, 21. 8. 2018)

Sodelovanje SV z URSZR/CZ in MNZ od 16SEP15 – 31DEC17

- opravljenih okrog 110.000 napotitev, prevoženih skoraj 3 milijone kilometrov

Sodelovanje SV z MNZ – patruljiranje v širšem območju zelene meje (SV sodeluje od 18FEB16)

- opravljenih skoraj 45.600 napotitev pripadnic in pripadnikov SV na naloge patruljiranja, trenutno

jih dnevno sodeluje nekaj več kot 60 z 22 vozili.

Poleg tega je SV od novembra 2015 postavila skupaj okrog 158 kilometrov začasnih tehničnih ovir

in jih okrog 52 km kasneje odstranila.

Naslednja preglednica, z dne 6. 3. 2018, prikazuje sodelovanje med Ministrstvom za

obrambo in Ministrstvom za notranje zadeve. Prikazuje število prevoženih kilometrov,

porabo goriva (bencina, dizla in helikopterskega goriva) in število pripravljenih obrokov za

14

pripadnike. Iz preglednice je razvidno tudi število skupnih patrulj, v katerih so sodelovali

pripadniki SV po usmeritvah in v sodelovanju s Policijo v letih 2016 in 2017.

Tabela 2.2: Sodelovanje SV v projektu Migrant (S. Korez, intervju, 21. 8. 2018)

URSZR/CZ

MNZ

Angažirano

moštvo

Prevoženi

kilometri

Gorivo

D2

Gorivo

ES95

Gorivo

HE

Obroki Dodatni

artikli

URSZR +

MNZ

108.241

2.978.299

237.573

173.138

13.808

184.926

31.066 kg

kruha

39.565 l

čaja

3.410 l

mleka

PATRULJE število

patrulj

število

pripad.

SKUPAJ

2016

12.562 20.756

SKUPAJ

2017

12.733 21.530

SKUPAJ do

marca

2018

27.459 45.584

15

3 Empirična raziskava

3.1 Raziskovalne metode

Način, s katerim pridobivamo podatke za diplomsko nalogo, je kvalitativen. Zanima nas

poglobljeno razumevanje vloge vojske in ne posploševanje na osnovno množico. S

kvalitativnim načinom raziskovanja tako pridobimo mnogo bolj široka in osebna mnenja

ter izkušnje, kot pa bi jih s kvantitativnim načinom. Takšen pristop je bistvenega pomena

za razumevanje posameznikovih izkušenj, vrste dela, doživljanj ter vloge.

3.2 Raziskovalni instrument

Za raziskovanje uporabljamo metodo intervjuja. Pri intervjujih se sklicujemo na vprašalnik,

ki je izdelan na podlagi raziskovalnih vprašanj. S pomočjo vprašalnika analiziramo

objektivne in subjektivne vidike vloge vojske v času begunskih migracij. Vprašalnik je

polstrukturiran, kar pomeni, da je nabor vprašanj pripravljen vnaprej, smo pa tekom

intervjuja, kjer je bilo to smiselno, dodali tematsko povezana vprašanja.

16

4 Raziskava

4.1 Opis intervjuvancev

V raziskavo smo vključili 4 intervjuvance. Tiskovni predstavnik GŠ SV Simon Korez je eden

izmed štirih intervjuvancev, ostali trije pa so zaposleni kot vojaki, stari med 24 in 40 let.

Vsi intervjuvanci so zaposleni v SV in so v času begunskih migracij čez Slovenijo v letu

2015/16 opravljali dela, povezana z begunci. Le-to je vključevalo neposredno delo z

begunci na mejnih prehodih, spremljanje beguncev na njihovi poti, delo v sprejmenih

centrih, pomoč in podporo policiji pri obvladovanju begunskega pojava, nadzoru t.i.

zelene meje in komunikacijo z mediji.

4.2 Postopek raziskovanja in zbiranja podatkov

Pri raziskovanju in zbiranju podatkov smo se obrnili na predstavnika SV za stike z

javnostjo, Simona Koreza, ki nam je omogočil dostop do tabele s podatki »Sodelovanje SV

v projektu Migrant«, ki so v lasti Generalštaba SV. Intervjuje smo lahko opravili na podlagi

predhodnega dogovora s Centrom vojaških šol, ki spada pod Generalštab SV. Center

vojaških šol je podal pozitivno mnenje za dostop do podatkov v lasti SV in dovoljenje za

opravljanje intervjujev. Intervjuje smo opravili individualno, z vsakim intervjuvancem

posebej. Za vsak intervju smo porabili od 10 do 20 minut. Intervjuje smo posneli s

snemalnikom zvoka ter jih kasneje transkriptirali. Intervjuvance smo razdelili pod nazive

Intervjuvanec A, B, C in Simon Korez. Pridobljeni podatki so bili uporabljeni izključno za to

diplomsko nalogo. Originalni posnetki in transkripti so shranjeni v arhivu pri avtorju

diplomske naloge.

Intervjuvanci:

1. Simon Korez – Višji vojaški uslužbenec XIV. razreda, Tiskovni predstavnik SV,

intervju opravljen dne, 21. 08. 2018.

17

2. Intervjuvanec A – Vojak 24 let, 132. Gorski polk, intervju opravljen dne, 22. 08.

2018.

3. Intervjuvanec B – Vojak 34 let, 10. Pehotni polk, intervju opravljen dne, 23. 08.

2018.

4. Intervjuvanec C – Štabni vodnik 40 let, Vojaška policija, intervju opravljen dne, 29.

08. 2018.

4.3 Predstavitev rezultatov

V nadaljevanju predstavljamo odgovore intervjuvancev na zastavljena vprašanja.

1. Mi lahko opišete, kako je potekal vaš delovni dan v času begunskih migracij čez RS

v letih 2015/2016?

Po besedah Simona Koreza njegov delovni dan ni bil posebno namenjen begunskim

migracijam, ampak so to bile ob dejavnosti, ki so jih dejansko načrtovali.

Po besedah Intervjuvanca A so delali večinoma v 12-urnem delavniku. Dan so začeli s

premikom iz vojašnice na območja, kjer so bili begunci (to so bila Dobova, Rigonci in pa

Brežice). Nato pa so bili po nadaljnjih navodilih oziroma usmeritvah policije razdeljeni po

nalogah.

Po besedah intervjuvanca B so zjutraj prišli v službo in se odpeljali na določeno mesto,

kjer so se povezali s policijo. Po navodilih policije so delali tisto, za kar so jih potrebovali.

Po besedah intervjuvanca C so bili kot slušatelji na nadaljevalni šoli za podčastnike poslani

v zbirni center v Šentilj, kjer so delovali. Njihove naloge so bile opazovanje situacije v

zbirnem centru in pa sodelovanje s policijo pri nekaterih nalogah. Kasneje, ko je sodeloval

pri izvajanju nadzora na zeleni meji, navaja primer delovnega dne »Ob petih zjutraj sem

prišel v službo, pregledal opremo, se s službenim vozilom odpeljal iz Ljubljane v Brežice,

kjer sem se na policijski postaji Brežice javil pri dežurnemu policistu. Dodeljen mi je bil

18

policist in skupaj sva odšla na območje delovanja (nadziranja) zelene meje. To je bila

skupna patrulja (policist in vojaški policist), izvajali smo opazovanje zelene meje.«

2. Katere naloge ste opravljali kot pripadnik SV v času begunskih migracij čez RS v

letih 2015/2016?

Simon Korez je dejal, da je v času, ko so bili migranti v ekspanziji, organiziral svoj

»delovni« krog in svoje sodelavce tako, da so zbirali podatke v zvezi s sodelovanjem

Slovenske vojske v podporo Policiji. Spremljali so delovanje Slovenske vojske in ob tem

obveščali javnost. Organiziral je tudi samostojne izjave za medije ter obisk medijev na

območju, kjer je delovala Slovenska vojska v sodelovanju s Policijo. Simon Korez je dodal,

da je želel, glede na množičnost tega pojava, zagotavljati podporo medijem pri njihovem

delu, da so bili čim bližje neposrednemu dogodku in nemoteno poročali o razmerah, ki so

se odvijale na terenu.

Po besedah intervjuvanca A so večinoma varovali in nadzorovali območja, kjer so se

nahajali migranti. Glavna naloga je bila pomoč policiji pri usmeritvah in drugih nalogah,

kjer so to potrebovali. Sodelovali so tudi pri obvladovanju množic, da ni prišlo do izgredov

ali pretepov med migranti. Sodelovali so pri razdeljevanju hrane in kasneje pri izvajanju

nadzora na t.i. zeleni meji.

Po besedah intervjuvanca B so sprejemali begunce oz. migrante v postavljenih koridorjih

ob državni meji RS. Sodelovali so tudi pri varovanju migrantov, spremljanju le-teh do

zbirnih centrov, sodelovali pri razdeljevanju hrane, zagotavljanju medicinske pomoči v

sodelovanju z zdravniki ter postavljanju začasnih tehničnih ovir (»ZTO«) na južni meji RS.

Kasneje so sodelovali tudi pri izvajanju nadzora na t. i. zeleni meji.

Po besedah Intervjuvanca C so v zbirnem centru v Šentilju nadzirali in opazovali množico.

Če je prišlo do neredov znotraj centra, so o tem obveščali policijo. Kasneje so izvajali

nadzor na t.i. zeleni meji.

19

3. Katere od teh nalog so bile nove?

Po besedah Simona Koreza je bila celotna naloga, obveščanje javnosti o migrantskih

tokovih, nova. Celotna tema je bila nova, celotno področje obveščanja javnosti s to

tematiko je bilo novo. Bilo je potrebno spoznati ljudi, ki so prihajali, njihovo kulturo,

njihove posebnosti, državo in razmere, iz katere prihajajo, in vse to skupaj vplesti v

sporočila za javnost z namenom, da ne povzročajo »prevelike panike« v slovenski javnosti,

temveč da pomirjajo in jih poskušajo skozi sporočanje seznaniti s tem, da so to ljudje, ki

so v krizi in da ne prihajajo z zli nameni, ampak z namenom preživetja. Cilj je bil torej, da

bi slovenska javnost pojav razumela in da ne bi bila prestrašena.

Intervjuvanec A je dejal, da so bile na nek način za vse vpletene v to problematiko, naloge

nove. Tega pred tem v Sloveniji ni delal, ker niti ni bilo potrebe in poudaril je, da gre za

neko novo izkušnjo. Dejal je tudi, da so kasneje prišle naloge, ki so bile popolnoma nove,

kot na primer postavljanje začasnih tehničnih ovir (»ZTO«), kjer je bila najbolj dejavna

vojska, in nadzor t. i. zelene meje v sodelovanju s Policijo.

Intervjuvanec B je dejal, da mu je bila sama naloga z migranti nova. Izpostavil pa je

postavljanje začasnih tehničnih ovir (»ZTO«) ob južni meji RS in soočenje z velikim

številom ljudi, ki so prihajali v RS.

Intervjuvanec C je dejal, da nobena naloga kot taka ni bila nova, da niso imeli posebnih

pooblastil in so opazovali dogajanje ter o tem poročali policiji. Pravi tudi, da je bilo za

njega kot vojaškega policista novo samo to, da deluje v civilnem okolju.

4. Ali so se vam zdele naloge, ki ste jih opravljali kot pripadnik SV v času begunskih

migracij primerne (zakaj da oz. zakaj ne)?

Po besedah Simona Koreza so bile naloge primerne. Dejal je, da ima Slovenska vojska po

svoji temeljni definiciji nalogo, ki je povezana tudi z ohranitvijo miru v Sloveniji, kljub

temu, da begunci niso povzročali dogodkov, ki bi lahko pri ljudeh vzbujali sum v neko

20

zahtevnejšo varnostno situacijo. Simon Korez meni, da je pri tem treba razumeti

državljane RS, da če gre mimo okna njihove domačije 5000 ljudi z drugačnimi nameni, kot

je vsakodnevni ritem in da to sproži pri ljudeh zaskrbljenost. Njegove naloge niso bile nič

drugačne kot običajno. Dejal je tudi, da so bile naloge povezane izključno s tem, da

medijsko približajo situacijo na najbolj realen način ljudem, da ljudje, torej državljani in

državljanke, ne bi bili preveč vznemirjeni in da bi dobili občutek, da je vojska tudi zato v

Sloveniji, da jih v takšnih situacijah predvsem zaščiti, ne glede na to, da neposrednega

ogrožanja nikjer ni bilo zaslediti, pač pa je govoril o občutku državljanov RS; pomembno je

bilo, da je nekdo tam, da obvladuje situacijo skupaj s policijo in da imajo ljudje občutek

varnosti.

Intervjuvanec A je dejal, da so se njemu osebno zdele naloge primerne in da so bili

izurjeni tudi za to. Meni, da je pravilno, da dva organa tako sodelujeta in si pomagata, še

posebej, če gre za varnost države.

Intervjujanec B je dejal, da so se mu naloge zdele primerne. Po njegovih besedah je bilo

policistov premalo in so bili izčrpani, tako da je prav, da je pomagala tudi vojska.

Intervjuvanec C je dejal, da so bile naloge primerne. Pravi tudi, da je policiji primanjkovalo

moštva, saj so bile skupine ljudi zelo velike. Meni, da je vojska vsekakor zelo pripomogla k

temu, da se je policija razbremenila.

5. Katere od nalog so bile enake kot policijske?

Simon Korez je dejal, da »če govorimo o nalogah Slovenske vojske, je ena zgodba, če pa

govorimo o nalogah tiskovnega predstavnika, za primer obveščanja, so bile popolnoma

enake.«

Po besedah intervjuvanca A so imeli druga pooblastila in zato naloge niso bile popolnoma

enake. Delali so po usmeritvah policije. Kar se tiče varovanja območja in usmerjanja

migrantov, so bile naloge približno enake.

21

Kar se tiče spremstva migrantov od koridorjev ob meji do sprejemnih centrov so bile, po

besedah intervjuvanca B, naloge enake.

Intervjuvanec C je dejal, da z vidika vojaškega policista, napotovanje, opozarjanje in

omejitev gibanja, ki so ga vsi vojaki pridobili s 37. a členom v njegovem primeru ni nič

novega, vendar le, ko gre za obravnavanje pripadnika SV in okoliških objektov, ki so

posebnega pomena za obrambo.

6. Kako je povečanje pooblastil SV (sprejetje Zakona o dopolnitvi Zakona o obrambi -

37.a člen) vplivalo na vaše delo?

Po besedah Simona Koreza so dobili legalnost delovanja, skladno s predpisi. Tega so si

želeli. Pravila delovanja, določena s strani Državnega zbora, ki jih je vojska dobila s 37. a

členom, so bila takšna, da so vojski natančno definirala pristojnosti in omejitve pri

delovanju. Meni, da mu je 37. a člen pomagal pri komunikaciji. »Predvsem z olajšanjem

sem ga sprejel, kajti dokler ni bilo neke temeljite zakonske podlage s strani Državnega

zbora, je bilo tudi komuniciranje bolj rizično, kajti meja med povedanim in razumljenim je

zelo tanka. Ko je ta zgodba dobila legalnost, je bilo tudi komuniciranje lažje.«

Intervjuvanec A meni, da večjih sprememb ni bilo, ker je policija še vedno imela glavno

vlogo, oni kot vojaki pa so jim bili v pomoč. Dobivali so usmeritve, po katerih so delovali.

Intervjuvanec B meni, da jim je sprejetje 37. a člena olajšal delo. Po njegovih besedah

brez sprejetja 37. a člena ne bi smeli ničesar storiti. »Tam bi bil, vsaj po mojem mnenju,

bolj v napoto, kot pa v pomoč policiji.«

Intervjuvanec C je dejal, da »mi, kot vojaški policisti, imamo določena pooblastila, ki jih

pripadniki ostalih vojaških enot nimajo. Ta pooblastila, ki so jih vsi vojaki pridobili s 37. a

členom, smo mi izvajali že prej. Govorim zoper vojaške osebe in varovanja objektov, ki so

posebnega pomena pri obrambi. Sam nisem opazil razlik, ker sem kot vojaški policist s

tem delal vsak dan. Verjetno pa je za vojake to predstavljalo nekaj novega.«

22

7. Kakšno je vaše mnenje o povečanju pooblastil? Se vam zdi, da je bilo povečanje

pooblastil nujno potrebno?

Po besedah Simona Koreza, tiskovnega predstavnika za javnost SV, je bilo povečanje

pooblastil nujno potrebno. Meni, da je »povečanje pooblastil oziroma legalnost pooblastil

bila nujna.« Pravi tudi, da ima Slovenska vojska v skladu z Zakonom o Obrambi takšne

naloge, ki jih predvideva 37. a člen. Simon Korez meni, da »če je oblast v državi ocenila, da

je situacija takšna, da se mora v obvladovanje migrantskih tokov vključiti tudi Slovenska

vojska, sprejetje zakona nujno potrebno in je primerno«.

Intervjuvanec A meni, da je bilo povečanje pooblastil potrebno. »Zaradi varnosti države in

migrantskega toka mislim, da je prav, da se je to naredilo. To je moje mnenje.« Pravi tudi,

da so s 37. a členom pridobili zakonsko podlago za lažje opravljanje del in nalog po

usmeritvah policije.

Intervjuvanec B meni, da je bilo povečanje pooblastil nujno potrebno. Pravi tudi, da brez

povečanja pooblastil »dejansko ne bi razbremenili policije, samo bili bi zraven kot

privesek«.

Intervjuvanec C je dejal: »Vsekakor. Moje mnenje je, da je bilo to nujno potrebno, če je

želela vojska razbremeniti policijo.« Intervjuvanec C kot vojaški policist pravi tudi, da

»med nami, vojaškimi policisti in vojaki iz drugih enot SV, ni bilo nobene razlike. Imeli smo

ista pooblastila in isto delo. Se pravi ni bilo razlike, ker smo mi vojaški policisti, čeprav

imamo že v osnovi neka pooblastila glede delovanja v civilnem okolju.«

8. Ali menite, da je bilo zaradi povečanja pooblastil delo bolje organizirano,

obvladovano in porazdeljeno, ali menite, da povečanje pooblastil ni bistveno

vplivalo na sam način dela?

Simon Korez je mnenja, da je povečanje pooblastil zagotovo vplivalo na sam način dela,

ker so s tem dobili legalnost delovanja širšega spektra. »Če 37. a člen ne bi bil uveljavljen,

23

bi naše pristojnosti bile takšne kot so zdaj, omejene.« Pravi tudi, da je bil v javnosti 37. a

člen večkrat napačno tolmačen in da z njim niso pridobili policijskih pooblastil. Dobili so

širša pooblastila, kot bi jih imeli v primeru, če 37. a člen ne bi bil uveljavljen. Meni tudi, da

»ob množičnih pojavih, ki jih obvladuje policija, bi bili mi tam zgolj privesek, ne toliko

koristni, kot smo lahko bili z uporabo 37. a člena«.

Navajamo primer Simona Koreza, ko je bil v Sladkem Vrhu pri Šentilju: »Bil sem v Sladkem

Vrhu, ko je bila večerja in je nastal nemir. Skupina se je prerivala. Avtoriteto nad temi

ljudmi so vzbujali bolj vojaki kot policisti. Menim, da zato, ker ti ljudje prihajajo iz območij,

kjer je imela avtoriteto v državi predvsem vojska. In še to so imeli v “mindu”, češ, če je

vojak tukaj, se je treba umiriti. Če je bil policist, so bili še zelo nemirni. Ko pa je vojak

prišel tja, pa je bila dovolj samo njegova prisotnost, brez tega, da je karkoli naredil, karkoli

rekel, da so se umirili.«

Intervjuvanec A je dejal, da na sam način dela ni bilo bistvenega vpliva. Meni, da je šlo za

zakonsko podlago in pridobitev pooblastil za lažje opravljanje dela. »Tako ali tako nam je

policija dajala glavne usmeritve in naloge.« Pravi tudi, da je vojska uživala večje

spoštovanje na meji in pa v sodelovanju z migranti, kot pa policija.

Intervjuvanec B je mnenja, da je bilo delo bolje organizirano in porazdeljeno.

Intervjuvanec C je dejal, da je povečanje pooblastil vplivalo na način dela. »Ali je bilo delo

bolje organizirano, načrtovano tega ne vem, mislim, da pri tem ni bilo bistvene razlike.

Bila pa je seveda razbremenjena policija.« Glede organizacije težko komentira, je pa

mnenja, da so to bolj opazili policisti, ker so dobili pomoč vojske. »Verjamem, da so

policisti bolj občutili vpliv teh pooblastil.« Intervjuvanec C pravi tudi, da je imelo velik

vpliv na migrante, ko so le-ti opazili, da je prisotna vojska. »Vemo, da večina migrantov

prihaja iz območij, kjer so vojne oz. kjer je bilo vojno stanje. Imajo večje spoštovanje

oziroma večji odpor, strah pred uniformo oziroma oboroženimi vojaki. Prisotnost vojaka

je imelo dober učinek pri obvladovanju skupin«.

24

9. Kako bi ocenili sodelovanje med Slovensko vojsko in Policijo pri obvladovanju

begunskih migracij?

Simon Korez ocenjuje sodelovanje širše, saj se je seznanil z večimi spektri. »Če govorim o

svojem specialističnem področju (tiskovni predstavnik, op. avtorja), je bilo to sodelovanje

zgledno. Usklajevali smo se, enotno smo nastopali, obveščali smo se, izmenjavali smo si

informacije, tako, da to je bilo dobro.« Pri ocenjevanju z vidika Slovenske vojske in policije

na operativnem delovanju pa je mnenja, da je bilo prav tako zgledno. »Policija je dobila

občutek, da je vojska v veliko pomoč, da je vojska v veliko podporo. Vojska pa je tudi

dobila občutek, da je potrebna, da so partnerji.« Dejal je tudi, da so razvili partnerski

odnos, ki traja še danes. »To je imelo nek širši pomen. Tudi danes, ko so zgodbe malo

drugačne, bolj enostavne, smo partnerji. Boljši, kot smo bili prej. Tu smo razvili

soodvisnost in partnerstvo skozi tisto, precej zahtevno nalogo. In to je velika dodana

vrednost.«

Intervjuvanec A je dejal, da je bilo sodelovanje dobro. »Naloge so bile takšne, kot so bile,

policija nam je dajala usmeritve, niso bile pretežke, delali smo v sodelovanju s policijo,

niso nam dodelili ničesar, kar bi bilo izven naših sposobnosti.« Glede odnosov med vojaki

in policisti meni »da so bili odnosi dobri. Spoštovanje je bilo na obeh straneh, predvsem

do dela. Tudi kasneje, na zeleni meji, je bilo sodelovanje dobro in odnosi prav tako.«

Intervjuvanec B je dejal, da je bilo sodelovanje dobro, da so bili odnosi dobri in korektni.

»Tako policisti kot vojaki, ki smo bili tam, smo se razumeli, zavedali smo se, zakaj smo

tam.« Meni tudi, da so se vojaki in policisti v času migrantskega pojava zbližali.

Intervjuvanec C je dejal, da težko govori o organizaciji kot Slovenski vojski in o organizaciji

kot Policiji ter da težko ocenjuje, kakšno je bilo sodelovanje med njimi. Meni pa, da je

bilo, kar se tiče enot Slovenske vojske in policije pri operativnem delu, sodelovanje dobro.

10. Kako bi ocenili sodelovanje pripadnikov SV in policistov v času skupnega nadzora

t.i. zelene meje?

25

Simon Korez je mnenja, da je bilo sodelovanje odlično: v stilu partnerstva, v stilu

soodvisnosti na nalogi in v stilu dopolnjevanja. »Če gledam še širši spekter, spoznali smo

specialističnost posameznega poklica in na nek način verjamem, da zdaj gledajo z modre

strani na zeleno drugače in z zelene strani na modro drugače.« Po njegovih ugotovitvah so

imeli vsi sodelujoči pri nalogah, ki so jih opravljali v času begunskih migracij, visoka

specialistična znanja, ki so bila skupaj zelo uporabna.

Intervjuvanec A iz svoje izkušnje sodelovanje ocenjuje kot dobro. Pravi tudi »da so se

dobro razumeli in da je bil to test za prihodnost, če bi morda še kdaj prišlo do česa

takega«. Za izvajanja nadzora na t. i. zeleni meji pa intervjuvanec A pravi, da so izvajali

skupne mešane patrulje s policisti z vozili ali peš.

Intervjuvanec B je dejal, da je bilo sodelovanje pri izvajanju mešanih patrulj dobro. »Prišli

smo na policijsko postajo, se povezali s policistom in skupaj odšli na nadzor zelene meje.

Tudi tam smo sodelovali zelo dobro in brez problemov.« Pravi, da so bili v patrulji po en

policist in dva vojaka ali en policist in en vojak. Policist je vedno vodil patruljo.

Intervjuvanec C je dejal, da je bilo sodelovanje med policisti in vojaki po njegovih

izkušnjah odlično. »Tako s strani pripadnikov policije, ki so bili korektni do nas, in mi do

njih. Sodelovanje je bilo zelo dobro in na nivoju, tako kot mora biti.« Intervjuvanec C

navaja tudi primer: »Če je prišlo do zajetja migranta zaradi ilegalnega prehoda državne

meje, sem kot vojaški policist sodeloval v postopku tako, da sem varoval postopek, če bi

prišlo do napada na premoženje ali do napada na policista, ki je vodil postopek.«

26

5 Razprava

5.1 Raziskovalne ugotovitve

Pripadniki Slovenske vojske, s katerimi smo opravili intervjuje, so bili izbrani iz različnih

enot Slovenske vojske z namenom pridobitve širšega spektra delovanja vojske v času

begunskih migracij. Raziskovalni vprašanji, ki smo ju zastavili, sta bili podlaga za

vprašalnik, na katerega so odgovarjali intervjuvanci. Glede na to, da se pripadniki med

seboj ne poznajo in prihajajo iz različnih enot SV, so si odgovori izjemno podobni.

Preko vprašalnika smo ugotovili tudi, da je vojska, kljub pridobitvi širših pooblastil v

sklopu 37. a člena, vseeno delovala po usmeritvah policije in kot podpora policiji pri

izvajanju nalog v času begunskih migracij. Vsi intervjuvanci so se strinjali, da je bilo

povečanje pooblastil nujno potrebno. Glede nalog, ki so jih vojaki opravljali v času

begunskih migracij, smo ugotovili, da so bile podobne policijskim, z izjemo postavljanja

»ZTO«. Tudi na področju komunikacije je bilo sodelovanje med SV in Policijo nujno, če so

želeli pomiriti slovenske državljane in jim dati občutek varnosti ob povečanemu številu

begunskih migracij čez RS. Zelo pomembno pri vsem tem je zavedanje, kako pomembna

je logistična podpora vojske, in sicer pri prevozih, pripravi hrane, zdravstveni oskrbi in

postavljanju šotorov. Zanimivo je tudi dejstvo, da so trije intervjuvanci izpostavili, da je

bilo pri terenskemu delu čutiti, da ima vojska večjo avtoriteto med begunci kot pa policija.

Citiramo Intervjuvanca C: »Vemo, da večina migrantov prihaja iz območij, kjer so vojne oz.

kjer je bilo vojno stanje. Imajo večje spoštovanje oziroma večji odpor, strah pred

uniformo oziroma oboroženimi vojaki. Prisotnost vojaka je imela dober učinek pri

obvladovanju skupin.« Na podlagi tega lahko trdimo, da je bil doprinos vojske v policijsko

delo zelo učinkovit ukrep, saj je le-ta že zgolj s svojo prisotnostjo lažje obvladovala

množice.

Sodelovanje Slovenske vojske in Policije pa je, po besedah intervjuvancev, obogatilo tako

vojaški kot policijski poklicni profil. Citiramo Simona Koreza: »Če gledam še širši spekter,

27

spoznali smo specialističnost posameznega poklica in na nek način verjamem, da zdaj

gledajo z modre strani na zeleno drugače in z zelene strani na modro drugače.«

Sodelovanje dveh najbolj ključnih poklicev pri varovanju nacionalne varnosti RS se je torej

izkazalo za zelo produktivno potezo, saj je tesneje povezalo vojsko in policijo tako na

profesionalnem kot osebnem nivoju.

1. Katere naloge je opravljala Slovenska vojska v času begunskih migracij?

Iz odgovorov, ki so nam jih podali intervjuvanci, lahko vidimo, da je Slovenska vojska

opravljala različne naloge v času begunskih migracij. Sodelovali so kot podpora Policiji pri

nadzoru, sprejemanju in usmerjanju migrantov, ki so prečkali mejo RS. Slovenska vojska je

bila ključni člen pri postavljanju začasnih tehničnih ovir (»ZTO«) ob južni meji RS in pri

logistični podpori. S Policijo so sodelovali tudi pri mešanih patruljah pri nadzorovanju t. i.

zelene meje, kar traja še danes. Pomembno je na delo vojske vplivalo tudi sprejetje 37. a

člena v Zakonu o dopolnitvi Zakona o Obrambi, sprejetem v Državnem zboru, dne 21. 10.

2015 (MORS, 2015b). Sprejetje 37. a člena je dalo vojski širša pooblastila in s tem

posledično zakonsko podlago za pomoč Policiji pri opravljanju nalog. Slovenska vojska je

imela tudi pomembno vlogo pri komunikaciji z mediji. Zelo pomembna je bila vloga vojske

tudi pri logističnem podpiranju civilne zaščite, in sicer pri razdeljevanju hrane, pri pripravi

namestitvenih prostorov in pri prevozih migrantov. Poudariti je treba tudi, da je Slovenska

vojska vedno delovala po usmeritvah Policije, kljub temu, da so vojaki imeli določena

pooblastila.

2. Kako je potekalo sodelovanje med Slovensko vojsko in Policijo v času begunskih

migracij s stališča slovenskih vojakov?

Sodelovanje med Slovensko vojsko in Policijo je potekalo na različnih področjih delovanja.

Vojaki so sodelovali kot podpora policistom pri sprejemanju, nadziranju in usmerjanju

migrantov. V mešanih patruljah so vojaki in policisti skupaj nadzirali zeleno mejo, katere

nadzor traja še danes. Glede na odgovore vseh intervjuvancev lahko sodelovanje med

Slovensko vojsko in Policijo s stališča slovenskih vojakov ocenimo kot zelo pozitivno. Delo

28

je potekalo na profesionalnem nivoju, odnosi med policisti in vojaki so bili dobri in

spoštljivi. Iz odgovorov intervjuvancev je razvidno tudi, da je migrantski pojav povezal dva

različna poklica – vojsko in policijo, in sicer z namenom ohranjanja nacionalne varnosti

Republike Slovenije.

29

6 Zaključek

Cilj in namen diplomskega dela je bil predstaviti delo in pomembnost vloge Slovenske

vojske v času begunskih migracij (v letih 2015–2016) v slovenskem prostoru kot del

nacionalno-varnostnega sistema Republike Slovenije.

V diplomski nalogi smo skušali odgovoriti na dve raziskovalni vprašanji. Prvo vprašanje se

je glasilo: Katere naloge je opravljala Slovenska vojska v času begunskih migracij

2015/2016?

Zaključimo lahko, da je Slovenska vojska v času begunskih migracij opravljala različne

naloge. Takšne, ki sodijo v njeno osnovno poslanstvo in tudi nekatere nove. Nove naloge

so bile obvladovanje begunskih migracij, postavljanje začasnih tehničnih ovir ter

patruljiranje na t. i. zeleni meji. Pri nadzoru, sprejemanju in usmerjanju migrantov, ki so

prečkali slovensko mejo, je Slovenska vojska sodelovala kot podpora Policiji, bila pa je tudi

ključen člen pri logistični podpori in pri postavljanju začasnih tehničnih ovir ob južni meji

Slovenije. Slovenska vojska je sodelovala (in še danes sodeluje) tudi pri mešanih patruljah

s Policijo pri nadzorovanju t. i. zelene meje. Dne 21. 10. 2015 (MORS, 2015b) je bil v

Državnem zboru v Zakonu o dopolnitvi Zakona o Obrambi sprejet 37. a člen, kar je

pomembno vplivalo na delo vojske. Sprejetje le-tega je dalo vojski širša pooblastila in s

tem zakonsko podlago za pomoč Policiji pri opravljanju nalog. Slovenska vojska je imela

pomembno vlogo tudi pri komunikaciji z mediji ter pri logističnem podpiranju civilne

zaščite (pri razdeljevanje hrane, pri pripravi namestitvenih prostorov in pri prevozih

migrantov). Slovenska vojska pa je vedno, ne glede na pristojnosti in pooblastila, delovala

po usmeritvah policije.

Drugo raziskovalno vprašanje se je glasilo: Kako je potekalo sodelovanje med Slovensko

vojsko in Policijo v času begunskih migracij s stališča slovenskih vojakov?

Zaključimo lahko, da so bili odnosi med vojaki in policisti na spoštljivem in profesionalnem

nivoju. Večina intervjuvancev je sodelovanje ocenila kot zelo dobro in z visoko dodano

30

vrednostjo. Slovenska vojska je sodelovala s Policijo pri sprejemanju, nadziranju in

usmerjanju migrantov ter pri nadziranju t. i. zelene meje v mešanih patruljah. Skozi

raziskavo smo ugotovili, da je migrantski pojav tesno povezal vojsko in policijo, tako na

profesionalnem kot osebnem nivoju. Vključitev vojske v obvladovanje migracij je bila

izredno pomembna, saj je zaradi visokega števila pripadnikov razbremenila policiste in s

tem zagotovila pomemben prispevek k nacionalni varnosti Republike Slovenije, njenih

državljanov in pa tudi migrantov, ki so prečkali ozemlje Slovenije.

Kot bivši pripadnik Slovenske vojske sem sodeloval pri migrantskemu pojavu in se tudi

sam strinjam z večino povedanega s strani intervjuvancev. Kot možnost nadgradnje

diplomskega dela oziroma možnost za nadaljnje raziskovanje teme predlagam obratno

stališče, in sicer: »Kakšna je bila vloga Policije v času begunskih migracij oziroma kakšno je

bilo sodelovanje med Slovensko vojsko in Policijo s stališča policistov«.

31

Viri in literatura

Bučar Ručman, A. (2014). Migracije in kriminaliteta : pogled čez meje stereotipov in

predsodkov. Ljubljana: Založba ZRC SAZU.

Bučar Ručman, A. (2016). Družbeno nadzorstvo in mednarodne migracije: Analiza

nadzorstva od globalne do lokalne ravni. Dve domovini, 43, 11–22. Pridobljeno na

http://twohomelands.zrc-sazu.si/uploads/articles/1453569123_Druzbeno_

nadzorstvo_Bucar.pdf

Edwards, A. (9. 9. 2015). Pogled UNHCR: "begunec" ali "migrant" – kaj je pravilno?

Pridobljeno na

http://www.unis.unvienna.org/unis/sl/pressrels/2015/unisinf513.html

Evropska komisija. (2017). EU in migracijska kriza. Pridobljeno na http://publications.

europa.eu/webpub/com/factsheets/migration-crisis/sl/

Kalc, A. (2016). Nadzor migracijskih gibanj in migrantov: pogled v zgodovino. Dve

domovini: razprave o izseljenstvu, 43, 23–34. Pridobljeno na http://twohomelands.

zrc-sazu.si/sl/articles/show/280/nadzor-migracijskih-gibanj-in-migrantov-pogled-

v-zgodovino

Kladnik, T. (2007). Slovenska vojska v službi domovine. Ljubljana: Defensor.

Klinar, P. (1975). Mednarodne migracije. Maribor: Obzorja.

Klinar, P. (1985). Mednarodne migracije v kriznih razmerah. Maribor: Obzorja.

Kogovšek Šalamon, N. (2016). Legal Implications of the »Humanitarian Corridor«. V N.

Kogovšek Šalamon in V. Bajt (ur.), RAZOR-WIRED, Reflections on Migration

Movements through Slovenia in 2015 (str. 39–49). Ljubljana: Mirovni inštitut.

Markelj Bogataj, A. (2011). Pogodbena rezerva kot dejavnik povečanja zmogljivosti enot

Slovenske vojske (Zaključna naloga). Maribor: Poveljniško štabna šola.

Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije [MORS]. (2015a). Državni zbor sprejel Zakon

o dopolnitvi Zakona o obrambi. Pridobljeno na http://www.mo.gov.si/si/medijsko_

sredisce/novica/7551/

Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije [MORS]. (2015b). Vlada sprejela sklep o

zagotovitvi logistične podpore Slovenske vojske državnim organom pri oskrbi

32

migrantov. Pridobljeno na http://www.mo.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/

7520/

Mrevlje, N. in Rabuza, M. (19. 11. 2015). Slovenska vojska je vpoklicala rezerviste.

Pridobljeno na https://siol.net/novice/slovenija/slovenska-vojska-je-vpoklicala-

rezerviste-397698

Oblak, N. (2016). Slovenska vojska na pomoč prebivalcem. Revija SV, 5, 20–22.

Pridobljeno na http://www.mo.gov.si/fileadmin/mo.gov.si/pageuploads/revija_sv/

2016/sv_16_5.pdf

Ošterbenk, N. (2006). Odnos med novinarji in predstavniki za odnose z javnostmi Mestne

občine. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

Podvršnik, M. in Pograjc, B. (2016). O teoriji in praksi rezervne sestave. V A. Šteiner (ur.),

Vloga rezerve pri zagotavljanju vzdržljivosti obrambno-varnostnih sistemov

Slovenije (str. 110–119). Ljubljana: Državni svet Republike Slovenije.

RTV SLO MMC. (19. 11. 2015). Vojska bo vpoklicala pogodbene rezerviste. Pridobljeno na

https://www.rtvslo.si/slovenija/vojska-bo-vpoklicala-pogodbene-rezerviste/

379025

Slovenska vojska. (2015a). Pogodbeni rezervisti začeli usposabljanje. Pridobljeno na

http://www.slovenskavojska.si/odnosi-z-javnostmi/sporocila-za-javnost/novica/

nov/pogodbeni-rezervisti-zaceli-usposabljanje/

Slovenska vojska. (2015b). Slovenska vojska bo s Policijo še naprej sodelovala za ohranitev

že dosežene stopnje varnosti. Pridobljeno na http://www.slovenskavojska.si/

odnosi-z-javnostmi/sporocila-za-javnost/novica/nov/slovenska-vojska-bo-s-

policijo-se-naprej-sodelovala-za-ohranitev-ze-dosezene-stopnje-varnosti/

Slovenska vojska. (5. 1. 2016). Slovenska vojska tudi v novem letu podpira oskrbo

migrantov. Pridobljeno na http://www.slovenskavojska.si/odnosi-z-javnostmi/

sporocila-za-javnost/novica/nov/slovenska-vojska-tudi-v-novem-letu-podpira-

oskrbo-migrantov/

Slovenska vojska. (n. d.). O Slovenski vojski. Pridobljeno na http://www.slovenskavojska.si

/o-slovenski-vojski/

33

Sotlar, A. in Tominc, B. (2016). The Changing Functions of the Police and Armed Forces (in

Extraordinary Situations) in Slovenia. Revija za kriminalistiko in kriminologijo,

67(4), 326–338.

Šteiner, A. (2015). Slovenska vojska med tranzicijo in transformacijo. Ljubljana: Slovenska

vojska, Center vojaških šol.

United Nations High Commissioner for Refugees [UNHCR]. (2016a). Global Trends Forced

Displacement in 2015. Pridobljeno na http://www.unhcr.org/statistics/unhcrstats/

576408cd7/unhcr-global-trends-2015.html

United Nations High Commissioner for Refugees [UNHCR]. (2016b). UNHCR Global report.

Pridobljeno na http://www.unhcr.org/publications/fundraising/593e53d67/unhcr-

global-report-2016-europe-regional-summary.html

Vlada Republike Slovenije. (2015). Migracije v številkah. Pridobljeno na http://www.vlada.

si/fileadmin/dokumenti/si/projekti/2015/begunci/160202_migranti.pdf

Zakon o obrambi (ZObr). (2004). Uradni list RS, (103).