vtikac 2 (letnik 13)

8/18/2019 Vtikac 2 (letnik 13)

1/60


2/60

Vtikač

Letnik 13, številka 2

Marec 2016

Izdaja: Gimnazija Bežigrad

Urednik: Svit Komel

Grafično oblikovanje: Daniel Azaz, Lea Loti Škrjanc, Tjaša Šinkovec

Naslovnica: Polona Mertelj

Mentorica: Mojca Osvald

Tisk: Tiskarna Present

ISSN: 1580 - 4798


3/60

Kazalo

Uvodnik...................................................................................................................3

Potovanje v središče interneta..............................................................................4Print (“humans need not apply”);......................................................................7»Ne jebu te pederi, nego kapitalizam«................................................................9Zakaj je premikanje v desno tako enostavno...................................................12Nam bo uspelo?....................................................................................................14Nadzorovanje & ocenjevanje..............................................................................15Karneval strpnosti...............................................................................................17

Slovindija...............................................................................................................19Naš svet = bivša antiutopija?..............................................................................21Soumission............................................................................................................23Čajanka z Roso....................................................................................................25Alternativke..........................................................................................................28Zakaj podpiram domače in lokalno..................................................................30Irske koze in midve..............................................................................................32

Novum Europae - Pred Angleži je težka odločitev.........................................34ipanje misli.........................................................................................................38Inventura mature.................................................................................................39Faust......................................................................................................................41Bavarska - dežela piva, klobas in dragih stanovanj.........................................43Imejmo se ajn.....................................................................................................45Nadebudihna........................................................................................................47

Viki Grošelj, največji slovenski alpinist na obisku..........................................49Znanstveni multipraktik.....................................................................................52Vutro za dobro jutro............................................................................................54


4/60


5/60

3

SVIT KOMEL

uvodnikŠtipendijski skladi od dijakov in dijakinj ne zahtevajo le najboljših ocen, ampak tudi izjemne dosežkena državnih tekmovanjih in mednarodnih olimpijadah. Dijakinje in dijaki naj bi bili torej sposobni nele osvojiti vse predpisano znanje, temveč ob tem celo odkrivati nova goriva in zdravila, nikakor pa seod nas ne pričakuje niti osnovne politične pismenosti. Zdi se, da je politična nepismenost pravzapravže stvar politične korektnosti. A sveta ne morejo rešiti navidezni znanstveni izumi, lahko ga le političnodelovanje. Do tega se je treba prebiti mimo splošnega konsenza, da politika nima v šolah kaj iskati.Kaj je tu pravzaprav mišljeno z besedo politika: strankarsko agitiranje in ideološke delitve ali vsakršnosamoorganiziranje ne le za dosego svojih interesov, temveč tudi za obrambo pred prevzetimi načinimišljenja?Če današnja politična korektnost stremi k izločitvi vseh politično spornih komponent, zakaj naspotemtakem v šoli pri zgodovini učijo zgolj o rancoski buržoazni revoluciji in razsvetljenski tradiciji,

ki je preplavila Evropo, ne pa tudi o vstaji sužnjev na Haitiju, ki se je odvijala v istem času? udi to biupravičeno obravnavali kot ideologijo v šolah. Politična korektnost je zgolj evemizem za amputacijopolitičnega delovanja iz našega vsakdanjega življenja in posledično politično nepismenost, ki s temnastaja. Izjava: »Mene politika ne zanima«, je zavzemanje apolitične drže in pomeni samo to, da si lažjespolitiziran. Kaj nam pomaga šolska izobrazba, če vseeno nasedemo vsaki butasti politični kampanji.Koliko sta na primer vredna humanitarizem in prostovoljstvo, ki sta obvezni del programa mednarodnemature, če nas program ne nauči osnovne politične samoobrambe, da ne pred vsako naslikano pošastjoz roba sveta, ki naj bi ogrožala naš obstoj, zgubimo pameti in odvržemo še tisto politično korektnost,ki prinaša pike na domačih in mednarodnih razpisih? Še do včeraj se je zdelo nemogoče, da bi kdo prinas v rasizmu in militarizmu videl domoljubje in da bi averzijo do vojne imel za glavno šibkost evropskedemokracije, kot zdaj razglaša rancoski »mislec nemisljivega«, Henri-Levy, ki prihodnosti očitno nezna več misliti drugače kot z vojno in terorjem. Strah ali sočutje na videz nista politični kategoriji.Ampak ko nekdo zaradi strahu pristaja na militariziranje in ograjevanje tudi mojega prostora, nimapravice trditi, da ga politika ne zanima.

Definitivno rešitev za politično nepismenost ni, da bi v šolah uvedli poseben predmet politične vzgoje. aki poskusi so zgolj vnesli še večjo dozo dolgčasa v šolske klopi, kot vidimo na primeruokoljevarstveniških dodatkov v učbenikih in domovinske vzgoje. In konec koncev se tudi ne moremo

vsega naučiti v šoli. Pomembno pa je, da ne enačimo politične ignorance in politične korektnosti.Slednja namreč označuje prav poznavanje genealogije tvorbe pomenov in konotacij, ki jih nosijo besede,medtem ko ignoranca zgolj svoje nepoznavanje razglaša za lastno mnenje. Vsaka oznaka označuje,politika je povsod in pogojuje vsak aspekt našega življenja. Biti politično nevtralen, nad desnico inlevico, ne pomeni, da ne širiš ideologije ali da si zunaj politične sere. Pomeni, da zastopaš politikoekstremnega centra.Šolski časopis, katerega drugi letošnji izvod držiš v rokah, je primer dijaškega političnegasamoorganiziranja. Predstavlja platormo, preko katere lahko izrazimo lastno opredelitev do sveta innismo zgolj opredeljeni. Ustvarjamo in smo ustvarjeni.o samoorganizacijo smo tokrat razširili namedgimnazijsko sodelovanje. rije članki v tej številki so namreč delo dijakov in dijakinj GimnazijeJožeta Plečnika, prav tako pa bodo v okviru te časopisne izmenjave objavljeni trije članki naših piscev vŠubawskem.Še nekaj besed o denarju, ki ste ga namenili za svoj izvod. Vtikač se uradno ne prodaja, temvečizmenjuje za prostovoljne prispevke, ki gredo v šolski dobrodelni sklad, namenjen Bežigrajčanom inBežigrajčankam, ki potrebujejo podporo. Prispevek za Vtikača je torej simboličen, poljubno vsotodenarja pa lahko prispevate tudi izven distribucije novih izdaj časopisa – H razred generacije 2006 je naprimer v dobrodelni sklad doniral 50 €, ki so jim ostali po praznovanju obletnice mature.Denar, nabran s prvo številko, smo razdelili na pol in porabili za dva namena - nakup božičnih daril za

otroke iz socialno ogroženih družin ter za pomoč azilantom in prosilcem za azil v Sloveniji.


6/60

4

Benjamin Benčina

POTOVANJE V SREDIŠČE INTERNETA

OPOZORILO: Koncepte, strani inprogramsko opremo navedeno v temčlanku uporabljate na lastno odgovornost.Pisec članka, revija Vtikač in GimnazijaBežigrad za vaša dejanja ne bodo prevzelinobene pravne odgovornosti.Ko so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja

vlade Francije, Združenega kraljestva

in Združenih držav Amerike razvijalepreprost komunikacijski projekt, nihče nipričakoval, da bo tako drastično spremenilsvet. Preprosta ideja, ki bi omogočalahiter pretok pomembnih inormacij meddržavami zaveznicami preko takrat šenovega računalnika, in njen izjemen uspehsta v le nekaj letih obkrožila svet in vladedržav niso imele druge možnosti, ideja jemorala postati javna. V osemdesetih letih

je bila dostopna že vsem državam takratnezahodne civilizacije. Rodil se je svetovnisplet.Seveda ga vsi poznamo, tehnično in

socialno smo praktično odvisni od njega.Uporabljamo ga vsakodnevno in dostopennam je na množico različnih načinov,pa naj bo to osebni računalnik, mobilniteleon, celo bančna kartica dostopa donekaterih notranjih mrež, ki pa so še

vedno del veličine interneta. ežko najdešprijatelja, ki ne uporablja Facebooka alipa witterja, umblrja, katerega kolidrugaga socialnega omrežja. Vsak si je žeogledal posnetek na Youtubu, pregledalmnožico novih slik na 9gagu ali pa vsajprebral dnevne novice o aktualnemdržavnem in svetovnem stanju (kdo splohše gleda in potrebuje televizijo). Naša šolaima notranjo mrežo, ki jo imenuje karterminološko – Intranet. am ima vsakdijak osebni elektronski poštni naslov,objavljena so nadomeščanja in aktualnenovice. Poleg tega ima šola še server, nakaterem gosti spletno učilnico, kjer jeobjavljeno dodatno gradivo, tudi navodilaza laboratorijske vaje, brez katerih nemoreš opravljati šolskega dela itd itd itd.

Še in še je snovi za naštevanje in obdelavo,deluje pravzaprav, kot da je gradivaneskončno mnogo. Kdo bi si mislil, kaj

vse lahko doseže mreža malce večjihkalkulatorjev, in kakšen nezanemarljivin neovrgljiv vpliv ima na nas ter nasvet okoli nas. Brez interneta je aktivnoživljenje v sodobni družbi praktično

nemogoče. ukaj pa se pojavi prvi problem(poleg zasvojenosti), ki ga internet prinaša.Večino internetne aktivnosti se dogaja vsamoti, naj bo to sede za računalnikom alina avtobusu z mobilnim teleonom v roki.o nam da nekakšen občutek varnosti, danihče zares ne ve, kaj delamo, in da je o nasznano le tisto, kar sami objavimo. Da namobčutek zasebnosti, ki smo ga sicer vajeni,ko smo sami, vendar pa je ta občuteklažen. Zadnje čase vedno bolj znanodejstvo je, da zasebnost v tej inormacijskidobi v bistvu ne obstaja, da nam povsodprisluškujejo, zbirajo podatke o nas, o tem,

kaj počnemo, kaj nas zanima, kje smo itd.Zbirajo posnetke teleonskih pogovorov intekstovnih sporočil, elektronska sporočilain katere strani obiskujemo. aki zločini,čeprav na videz legitimni, pa nikoli neostanejo brez odziva.

1. Tor protokol in nastanek t.i. DeepWebaNajbrž je večini to znano, vendar dovolite,da ponovimo: internet ni omejen lena Google. Vem, da je to daleč najboljpriljubljen spletni brskalnik in tudi samuporabljam nov glagol googlati, vendar pa

je za razumevanje tega besedila potrebno vedeti, da je to, kar si ljudje ponavadipredstavljajo kot internet, le izrednomajhen delček celotnega interneta.Del interneta (ki je seveda najbolj občeuporabljan), ki je tako popisan, označenali indeksiran, se imenuje the surace web.(Na tem mestu bi se najprej rad opravičil

vsem slovenistom in ostalim navdušencemnad prevajanjem in slovenjenjem tujih

tehnoloških izrazov, vendar jih v člankune nameravam prevajati, če nimajo žeustaljene ustrezne različice (npr. svetovnisplet).) Kar se tiče brskanja po spletu,se tukaj za večino uporabnikov zgodbapreprosto konča, kar pa ne pomeni, da jedejanske zgodbe zares konec. Preostanekinterneta, neindeksirane vsebine, ki je

kar 5000x večji, se imenuje Te DeepWeb, ime, ki zadnje čase postaja vednobolj zloglasno. o so vsi podatki različnihustanov, gesla, uporabniška imena, bančnain ostala poročila ... Preden vam naježenedlake na tilniku poškodujejo majico, tipodatki so večinoma zapakirani v zaščitenemreže in intranete in so praktičnonedostopni, tako da skrb s tega vidika niupravičena. Seveda pa znotraj te zmešnjaveničel in enic obstaja tudi skrivni internet,pompozno imenovan Te Darknet.‘’Kako je lahko internet kar skrit?’’, ‘’Mardarknet pomeni, da je tam vedno le tema?’’.

a in še mnoga vprašanja se lahko porajajoneukemu bralcu in prav tako so se porajalameni, zato je najbolje, da začnemo, kotponavadi, na začetku.Vse se je začelo nekega prelepega dne nadrugi strani Atlantika, sredi devetdesetihlet prejšnjega stoletja, ko so trije delavcipri USNRL (United States Naval ResearchLaboratory), matematik Paul Syverson inračunalničarja Michael G. Reed ter DavidGoldschlag, z namenom varovanja tajnihpodatkov skrivnih služb razvili t.i. orprotokol. or, ki je krajše za Te OnionRouter, počne ravno to, kar pravi kratica.Onion routing, glavni princip protokolaor, čeprav na prvi pogled lingvističnosmešno (hahaha kr čebula), zagotavljaskoraj popolno anonimnost na internetu(anonimnost je v tem stavku ključnabeseda, čeprav besedica skoraj rangira zeloblizu). Kako deluje? Preprosto. Kot čebula poslanepodatke obda s tremi zaporednimi plastmi


7/60

5

(tokrat ne rastlinskih celic temveč) zaščiteoz. enkripcije. ako lepo zapakirano

vsebino, uporabnikov internetni naslov(IP) in podatke, pošlje preko trehnaključno izbranih portalov v orovimreži uporabnikov (Te or Network),pri vsakem portalu (relay) pa se razrešiena izmed plasti enkripcije (kakor da bilupili čebulo). ako nihče, niti portal sam,zares ne ve, od kod podatki prihajajo inkje je njihov cilj. Na tak način protokolor prikrije uporabnikov internetni naslov(IP) in deloma zaščiti tudi podatke. Ste žekdaj videli kakšen film, kjer računalničarjineke obveščevalne ali vladne organizacijelovijo hekerja in poskušajo določitinjegovo lokacijo, ta pa se z vsako naslednjougotovitvijo premakne na drug konecsveta, ta postopek pa se ponavlja brezpremora? Kakor deluje uturistično, je tonatančno, kako deluje or.Ko se je vlada naveličala, je stvar seveda

postala javna last in se decembra 2006preimenovala v Te or Project, ki ga vodijo ustanovitelji protokola ter mnogodrugih računalničarjev in programerjev,projekt pa financirajo mnoge nevladneorganizacije in podjetja ter sevedadonacije. Dobil je oznako reeware,kar pomeni, da lahko sistem uporabljazastonj vsak, ki to želi, in open-source,kar pomeni, da je izvorna koda javna in

jo lahko vsak po želji spreminja ter se znjo igra in tako še dodatno prispeva krazvoju projekta. Več o programski opremikasneje, najprej poglejmo, kaj natančno

se nahaja na tem zloglasnem skrivneminternetu.

2. Možnosti uporabe oz. idealistovemokre sanjeNe, bistvo darkneta ni kriminalnadejavnost, bistvo se skriva v ideji oprostem pretoku inormacij, pri katerem jeuporabnikova zasebnost zaščitena. Strani,ki se nahajajo na tem delu interneta, soiz zelo različnih domen. Primarno gretukaj za oblike anonimne socializacije,

vendar pa se v velikih skupinah ljudi

vedno pojavi tudi kriminal. ako lahkonaštejem nekaj stvari, ki se res nahajajona darknetu in jih mediji izredno radiomenjajo pri stigmitizaciji: piratske strani,prepovedan ali zaupni dokumenti, otroškapornografija, etišistična pornografija(nekrofilija, zoofilija ...), zločinski orumiitd. Seveda pozabijo omeniti, da so vsete vsebine z dovolj iskanja dostopne tudipreko našega predragega Googla nasurace webu. Kar neradi omenjajo, ker se

preprosto ne prodaja, pa so običajne strani,kjer uporabniki preprosto želijo ohranitisvojo zasebnost. Mnogo je običajnihorumov, chanov in drugih AMB-sov(Anonymous Message Board), družbenihomrežij (obstaja celo or različicaFacebooka, kjer so uporabniki anonimni),raznih knjižnic in Wiki strani (npr.zloglasna stran Wikileaks). Deep Web jepreprosto zakladnica vsega znanja, saj nanjem ni omejitev.

2.1. Bitcoin in revolucija trgaDarknet je bil še do nedavnega precejpust in nezanimiv za širšo množico, vsedokler ni leta 2009 Satoshi Nakamotoobjavil open-source kode svojeganovega izuma, ki je za vedno spremenilatemno stran interneta – Bitcoin. Ker ta

valuta uporablja peer-to-peer sistemprenosa (beri: brez posrednika), je bilomogoče kodo spremeniti tako, da sta

oba uporabnika ostala anonimna, kar je predstavljalo imenitno priložnost zazdružitev s sistemom or. ako se jepojavila prva večja svobodna in anonimnainternetna trgovina imenovana Te SilkRoad. O zgodovini si lahko preberete

več sami in si ogledate film, priporočen v virih, kar potrebujete vedeti, pa je, da je bila ta stran izjemna mešanica obehprotokolov in je za sabo potegnila mnogedruge. V nekaj mesecih je bil darknetpoln anonimnih trgovin, kjer je lahkouporabnik kupil vse, neodvisno odzakonitosti. Kar naenkrat je bilo možno

kupiti vse od ponarejenih oblačil (ki sotehnično zakonita) do letne zaloge vsehmogočih drog ter orožja, to vse pa je bilomožno opraviti z le nekaj kliki. Obstajajomiti o straneh, kjer lahko najamešplačanega morilca, čeprav so to večino lelažne strani, ki jih objavi policija. Vendarpa bistvo tržišča na Deep Webu ni ilegalnaaktivnost, pravzaprav se je izkazalo, da jetake vrste nezakonito trgovanje izrednonepraktično. o podpirajo tudi raziskave,ki so ugotovile, da je relativno majhen,skoraj zanemarljiv, del trgovanja z drogami

opravljen preko interneta, poleg tega setudi orožje zaradi izredne nepraktičnostile redkokje prodaja. Bistvo tržišča naDeep Webu je svoboda, popolna svoboda,tudi pri nakupovanju. Stran Te SilkRoad so nekaj let za tem zaprli, ko sonašli lastnika strani (čeprav sedaj obstajamnogo različic z drugimi lastniki), ta pa

je bil obsojen na doživljenjsko zapornokazen. Ko so vprašali njegove pomočnikein administratorje strani, zakaj so bili

pripravljeni toliko tvegati, so bili odgovoripresenetljivi. Večina jih sploh ni imelakakršnekoli povezave z drogami, orožjemin ilegalno trgovino, le všeč jim je bilaideja o anonimnem trgu, označili so se zaidealiste.

2.2. Revolucija, tokrat dobesednoSeveda pa darkneta ne uporabljaje lemafijci z računalniki, psihopatski morilciin računalniški navdušenci. Protokolor je, kot piše v naslovu poglavja,revolucionarno in nepogrešljivo orodje.Morda vam je znan Veliki kitajski požarnizid (Te Great Firewall o China),notranja internetna mreža Ljudskerepublike Kitajske, ki je tam, da preprečiuporabnikom znotraj območja dostop do

vsebin zunaj območja, kar v bistvu pomenikonstantno opazovanje in nadziranje, ki

vodi do drastičnega pomanjkanja svobodegovora. o seveda ni osamljen primer

(npr. Great Potato Wall, ki izolira območjeIrana) in če mislite, da se to dogaja le tam,na drugi strani sveta, se hudo motite.Nadzirajo nas konstantno, opazujejo našeinternetno gibanje in kdorkoli sprožitihi alarm, je podvržen nadaljnjemupregledovanju in nadziranju. ega sevedane počnejo odprto in nasilno, kot vprejšnjem primeru, ampak prikrito in z

veliko mero previdnosti.ukaj pa pride v igro protokol or MVP,ki ljudem v večini primerov omogoča,da obidejo takšne ovire. Uporabljajoga revolucionarne skupine v državah z

nehumanim režimom za sporazumevanje,uporabljajo ga novinarji po celem svetu zasporazumevanje med seboj in anonimnodeljenje občutljivih podatkov. Morda je šenajbolj znan primer škandal Wikileaksa,kjer je Julian Assange, avstralskinovinar, programer in heker ter lastnikin ustanovitelj strani, ki objavlja tajnepodatke anonimnih virov, končno objavilnekaj dokumentov, zaradi katerih so gaZdružene države Amerike obtožile izdaje.Wikileaks je ena izmed strani, ki ima polegsurace domene (.com, .net, .org ...) še

hidden domeno (.onion), preko katere sona stran prihajali zaupni dokumenti. Nizanikanja, da darknet je in še igra ključno

vlogo pri raziskovalnem novinarstvu.Zdi se nam, da je sežiganje in prohibicijaknjig v tej naši predragi ‘’moderni’’ družbiže za nami, vendar tudi pri nas obstajajoknjige, ki jih je preprosto prepovedanobrati. Kakršna koli že je vsebina, darknet sezavzema za prost pretok vseh inormacij,če so oblastem všeč ali ne. Zato so se na


8/60

6

Deep Webu pojavile že prej omenjeneknjižnice. o so v bistvu le strani, ki

vsebujejo sezname prepovedane literaturein povezave (linke) do teh del. o v našemdelu sveta pomeni predvsem knjige oraznovrstni zločinski dejavnosti (posilstvo,umor, kanibalizem itd.), vandalizmu innepopularnih filozofijah, kot so skrajnianarhizem, nacizem itd. Seveda pa v delihsveta, kjer sta omejena svoboda tiska ingovora nekaj vsakdanjega, to predstavljaizjemo priložnost za izobraževanje inpridobitev novega znanja ter inormacij,ki tam preprosto niso dostopne. V tehknjižnicah lahko poleg zgoraj omenjenih

vsebin najdemo tudi razne učbenike inpriročnike, enciklopedije in leksikone terostalo poučno literaturo. o so knjige,ki so ključne za primerno izobrazboposameznika, in skupnost darknetatudi tukaj pomaga z izjemnim innezanemarljivim prispevkom.

3. Programska opremaSeveda sam protokol ne zadoščastandardnemu uporabniku. V ta namen

je Te or Project razvil nekaj aplikacij indruge programske opreme (vsa je reewarein open-source), od katere pa bi radposebno pozornost namenil dvema.Kot za vsako internetno iskanje tuditukaj potrebuješ brskalnik (npr. MozillaFireox). ukaj obstajata dve možnosti.Ali svoj domači brskalnik prilagodišali konfiguriraš, da svoj tok podatkovusmeri preko omrežja or ali pa preprosto

uporabiš or Browser, brskalnik narejenposebej za ta namen. Morda opozorilo,ne priporočam uporabe brskalnikana operacijskih sistemih Windows,saj lahko zastarele različice aplikacijpredstavljajo ranljivo točko sistema. Polegtega je potrebno prekiniti kakršno kolidrugo internetno dejavnost v tem času(drugače sploh nima smisla uporabljatiora). Morda to do sedaj ni bilo jasno,ampak protokol or lahko uporabljatena celotnem internetu, ima le dodatnomožnost dostopa do skritega dela.

Namenjen je spletni anonimnosti, ne lebrskanju po skritih vsebinah. o pomeni,da lahko svoj predragi Google uporabljatetudi preko ora, le varnejši (in malcepočasnejši) bo.

Druga stvar, ki so jo naredili, je karoperacijski sistem. Imenuje se ails (TeAmnesic Incognito Live System) in jedistribucija Linuxa, zgrajena na DebianLinuxu, ki ves svoj promet usmeri preko

omrežja or in ima poleg tega tudi močnopodporo pri enkripciji datotek. Požene sega lahko le z prenosljivega medija (USB,DVD, kartica SD), kar pomeni, da naračunalniku ne pušča nobenih sledi (razen,če to izrecno hočemo narediti). udi JulianAssange je uporabljal ta operacijski sistempri svojem delu kot heker in raziskovalninovinar. Je ena izmed najbolj rednoposodobljenih distribucij Linuxa, sajnenehno prihajajo ven izboljšave (trenutnosta dostopni verziji 1.8.2 in 2.0 beta). Čeimate možnost in znate operacijski sistemzagnati iz zunanjega medija, je to dalečnajboljša izbira (vsaj jaz se Windowsuposkušam pri tem izogniti v širokemkrogu).

4. Kakor pregovor pravi: No good deedgoes unpunishedNadzornike našega sistema to novodobnozanimanje plaši in jim gre na živce, saj jim

močno otežuje delo. Zagotovo ste že slišalikaj podobnega temu: ‘’Če nimaš ničesarskriti, ti ni potrebno skrbeti.’’ Zakaj papotem nosimo obleko, čeprav je zunaj 40stopinj Celzija nad ničlo? Imamo vrata naWC-ju kar za šalo? Z razlogom imamozavese na oknih in ključavnice na vratih.Zasebnost je osnovna človeška potreba;pravica, ne privilegij. Bi vam bilo všeč, čebi policist nenapovedano, brez naloga inpooblastil, prišel v vaše stanovanje/hišo inzačel brskati po vaših predalih? Ravno tose dogaja, ne z našimi stvarmi, temveč znašimi podatki. Zasebnost je samoumevno

vzeta in nadomeščena z ‘’varnostjo’’. akoso ljudje, ki se s to osnovno človekovopotrebo redno ukvarjajo, pod stalnimdrobnogledom. Vsak, ki v brskalnik

vpiše kaj v povezavi z računalniškoali internetno varnostjo, se znajde naseznamu varnostnih služb (tebi govorim,NSA) za bolj podrobno obdelavo in na temseznamu sem s ponosom tudi jaz.Dejstvo je, da anonimen ne more bitieden, anonimen si lahko le v kontekstuskupine ljudi. Uporaba omrežja or se je

v zadnjem času močno povečala, saj gre

ljudem ta novodobni lov na čarovnice vse bolj na živce. Zato vas tukaj pozivam,da se pridružite omrežju or. Skupajlahko nadomestimo ‘’potrebo’’ po izgubizasebnosti in naredimo anonimnost stvarsedanjosti in prihodnosti. Več kot nas je,bolj smo anonimni, saj bratsko branimodrug drugega.

PRIPOROČEN OGLED:- Youtube: EDx Te or Project.2012.[internet].[citirano 19.1.2016]. Dostopnona naslovu: https://www.youtube.com/watch?v=gCWeVYCcKXw - Youtube: EDx Te Dark Net.2015.[internet].[citirano 19.1.2016].Dostopnona naslovu: https://www.youtube.com/watch?v=luvthjC0OI- film Deep Web iz leta 2015; malo boljrazloži sistem trgovanja in strukturodarkneta

Za morebitna vprašanja, diskusije ali ek-spedicije v neznano sem seveda na voljo!

OSALI VIRI:- ails.2016.[internet].[citirano19.1.2016]. Dostopno na naslovu: https://tails.boum.org/- or project.2015.[internet]. [citirano19.1.2016]. Dostopno na naslovu: https://www.torproject.org/

- Wikipedia: Bitcoin.2016.[internet].[citirano 19.1.2016]. Dostopno na naslovu:https://en.wikipedia.org/wiki/Bitcoin- Wikipedia: or.2016.[internet]. [citi-rano 19.1.2016]. Dostopno na naslovu: https://en.wikipedia.org/wiki/or_%28anonymity_net-work%29

SLIKE:-Binary.2013.[internet].[citirano 20.1.2016].Dostopno na naslovu: http://www.shutterstock.com/video/clip-7090099-stock-ootage-binary-code-background-loop-rame-ull-o-chang-ing-ones-and-zeros-loops.html-Wikipedia: Bitcoin logo.2016.[internet].[citi-

rano 19.1.2016]. Dostopno na naslovu: https://en.wikipedia.org/wiki/File:Bitcoin_logo.svg-Wikipedia: or logo. 2016. [internet].[citirano19.1.2016]. Dostopno na naslovu: https://en.wikipedia.org/wiki/File:or-logo-2011-flat.svg


9/60

7

Rok Vodopivec

Printf (“humans need not apply”);Imagine a pair o horses in the early 1900s,talking about technology; one worries allthese mechanical muscles [cars] will makehorses unnecessary. Te other remindshim that everything so ar has made theirlives easier. „Remember all that armwork, remember running rom coast tocoast delivering mail, remember ridinginto battle – absolutely terrible. Tesenew city jobs are pretty cushy and withso many humans in the cities, there willbe more jobs or horses that ever. Eveni this car thingy does take off,’’ he might

say, ‘’there will be new jobs or horses wecannot yet imagine.“But you, dear reader rom beyond 2000,already know what happened. Tere arestill working horses, but not as beore.Te horse population peaked in 1915- rom that point on it only decreased.Tere is no rule o economics saying‘Better echnology Makes More Jobs ForHorses’, it sounds shockingly dumb toeven say that out loud – but swap Horsesor Humans and suddenly people thinkit sounds about right. ~ excerpt romHumans Need Not Apply.

Just as cars were the harbingers o thefirst revolution, they are now preparedto play the same role a second time. Carsor automobiles, as we will finally be ableto call them, are undergoing drasticmetamorphoses.In June 2015 Google announced that itssel-driving cars have now collectivelydriven over 1 million miles (1.6x10^6km),and that in the process they hadencountered 200,000 stop signs, 600,000traffic lights, 180 million other vehiclesand were even involved in 14 minor trafficaccidents – all o which, assures Google,were caused by other drivers.By 2018, China’s search engine giant Baiduplans to release its first ully autonomouscar, and by 2020, Audi, BMW, Daimler,Ford, GM, Google, Kia, Mercedes-Benz,Nissan, Renault, esla, and oyota allexpect to ollow suit with vehicles that candrive themselves at least part o the time.Te transportation industry in the Unites

Stated alone employs over 3 millionpeople. Extrapolating world-wide givesus a conservative number o about 70million jobs. Tese jobs are over. Te usualargument is that unions will prevent it buthistory is filled with examples o workerswho ought technology which wouldreplace them and the workers always lose.Economics always prevails.It’s easy to think that technology hasalways gotten rid o low-skilled jobs wedo not want people doing anyway. Peoplemust simply educate themselves, get more

skilled and do better educated jobs, asthey’ve always done. Even ignoring theproblem o pushing 100 million additionalpeople through higher education, white-collar work is no sae haven either.Given that white-collar workers are,rom a company’s perspective, bothmore expensive and more numerous, theincentive to automate their work is greaterthan the incentive to automate low-skilledwork.Tat means there currently exist tens othousands o skilled programmers whoseonly job is to replace your job with a

bot. Tey are trying to achieve this byutilising something they have somewhatcheekily termed – Artificial Intelligence(AI). It is the eponym o the academicfield o study which studies the creationo computers and computer sofwarecapable o intelligent behavior. Many AIresearchers and textbooks define this fieldas “the study and design o intelligentagents” where an intelligent agent is asystem that perceives its environment andtakes actions that maximize its chances osuccess.Tere exists a sub branch o thisawesome field o study, with an equallypresumptuous name, that deals withMachine Learning. And as ‘internalcombustion’ spelled doom or horses, thislittle term does exactly the same thing orus.For you see, while it may be true that noteven the smartest programmer would everbe able to write a program which couldbeat you at perorming a job, the cutting

edge o AI isn’t smart programmerswriting programs; it’s smart programmerswriting programs that teach themselveshow to do things a programmer couldnever teach them to do. How this isachieved is well beyond the scope o thisarticle but the bottom line is, there arelimited ways to show a program a buncho stuff to do and a bunch o correctlydone stuff and it will be able to figureout how to do the job which needs to bedone. Even with just a goal and with noknowledge o how to do it, the program

can teach itsel.

ake the stock market, which, in manyways, is no longer a human endeavor. It’smostly programs that taught themselvesto trade stocks, trading stocks withother programs that taught themselvesto trade stocks. Tis is, by the way,what precipitated the amous 2010trillion-dollar stock market fiasco; anunprecedented stock market plunge,aferwards dubbed Flash Crash, whichbegan at 2.32. pm, May 6, 2010. Ananomaly caused certain High-Frequency

rading algorithms (HFs) to get stuckin a positive-eedback loop. Tis resultedin them exchanging a number o stocksover 19,000 times beore being shut down,which in turn resulted in the collapseo stock indexes such as the Dow JonesIndustrial Average and the NasdaqComposite. Te plummet was ollowedby a partial rebound, during which stockprices, some o which earlier ell to oneper cent per share, while others’ valueincreased to over $100,000, were largelyrenormalized. Altogether, Flash Crashlasted only 36 minutes, but long enough tocause a temporary disappearance o over$1 trillion in market value.Nonetheless, the stock market is not theonly aspect o our society getting affectedby progress in machine learning. Te samething is happening everywhere. Writingnewspaper articles, summarizing teamsport events, creating financial reportsand real-estate analyses, recognizinghuman speech (and finally surpassing


10/60

8

intelligence o man would be lef arbehind. Tus the first ultraintelligentmachine is the last invention that manever need make...’’

Humans Need Not Apply: 2014. [internet].[citirano 20. 1. 2016]. Dostopno na naslovu:https://www.youtube.com/watch?v=7Pq-S557XQU.

Artificial Intelligence: 2016. [internet]. [citirano20. 1. 2016]. Dostopno na naslovu: https://en.wikipedia.org/wiki/Artificial_intelligence.Machine Learning: 2016. [internet]. [citirano20. 1. 2016]. Dostopno na naslovu: https://en.wikipedia.org/wiki/Machine_learning.Bostrom, N. 2014. Superintelligence: Paths,Dangers, Strategies. Oxord: Oxord UniversityPress; 1 Edition.Kurzweil, R. 2005. Te Singularity Is Near:When Humans ranscend Biology. New York:

Viking books.

human perormance), interpretingmedical images, heart sound analysis,automated online assistants, pilotlessaircraf, homeland security, datamining, interpretation o emotions,ace recognition, robot navigation andobstacle avoidance, debt risk prediction,handwriting recognition. Oh, and the guysworking on the international open scienceproject OpenWorm are currently tryingto recreate the roundworm Caenohabditiselegans at a cellular level as a computersimulation.

In the beginning o the 1900s, Carl Benzstarted a revolution which made horsesobsolete. Skip a hundred years and thesame thing is happening again – only,this time, we are the horses. It will nothappen immediately, it will not happeneverywhere, but soon enough and in largeenough numbers that it’s going to be a

huge problem i we are not prepared orit – and we’re not.Given a ew decades’ time, think o theposition such a trend would orce us into.From a strictly economical viewpoint,nothing would change at first. Eventhough a machine will replace a humanworker, the same amount o work wouldstill be done, which means no changes inthe workings o a society will be detected.But the worker finds himsel in an oddpredicament. Even though he has beenrelieved o all duty, the world around himkeeps unctioning perectly. While he

might enjoy his idleness at first, sooneror later, his empty stomach is bound tocompel him to search or employmentonce again. Only there is none to beound, all the work was mechanized.Sustaining the lie o one such ghostwould hardly prove a burden to society,but we’re not talking about one. We’recontemplating hundreds o millions in theWestern society alone. And every singleone o them needs to eat.It becomes painstakingly clear that thepresent demeanor will no longer suffice.

Hundreds o millions, with hardly anemployable quality and no means toprocure basic necessities, will demanddrastic changes in the way we currentlydistribute such undamental constituentso modern lie as ood and electricity. Even though these obstacles seemormidable, they might turn out to be theleast o our worries i all the potentialperils o artificial intelligence come

to pass. Numerous world-renownedleaders o the tech industry are raisingconcerns that the recent increase inthinking machines might be a legitimatethreat to human existence. Beorediscarding their unease as ‘the paranoidproduct o geeks, induced by readingone science fiction novel too many’certain acts must be brought to light.Te aorementioned OpenWorm projectwas undertaken with one particulargoal in mind, namely, to acilitate thebringing about o a simulation, capable ohuman-like intelligence and behaviour;an artificial general intelligence, or AGI.Tis term describes the intelligence oa (hypothetical) machine, that couldperorm any intellectual task a humanbeing can.Imagine such a machine being built,its algorithms compiled and its bodyrendered mobile. It would behave precisely

as us but with one major difference. Whileour thinking capabilities are upwardlylimited by our skull volumes and thespeed with which signal can propagatethrough our wetware – brains – presentlyclocking in at about 30m/s – the machine’sagility o reason would be bounded onlyby the amount o processing power wecommit to it and the speed limit o electriccircuits, that is the universal speed limit c– 3x10^8m/s. I we endow it with human-equivalent intelligence, and turn it on orone measly second, the processing speeddifference would amount to roughly our

months’ worth o human contemplation.And i we leave it running or a ull hour,it could recreate well over a millenium ohuman progress.Tis astounding difference o time scalesis what provoked various men o ourage to denounce research into artificialintelligence as a death-wish. It is also whatmotivated the British mathematician I. J.Good to publish paper on ‘’SpeculationsConcerning the First Ultra-IntelligentMachine.’’ In 1965, Good laid out a simpleand elegant proo that is rarely lef out

o discussions on the topic o artificialintelligence:‘’Let an ultraintelligent machine bedefined as a machine that can ar surpassall the intellectual activities o any manhowever clever. Since the design omachines is one o these intellectualactivities, an ultraintelligent machinecould design even better machines;there would then unquestionably bean ‘’intelligence explosion,’’ and the


11/60

9

»NE J EBU TE PEDERI, NEGO

KAPITALIZAM« V zadnjih nemirnih časih sem nemalokrat slišala trditve, kiso sprejemanje in izenačenje pravic homoseksualcev s hete-roseksualci pojmovale kot nenaravno, nenormalno in celoškodljivo prepričanje, ki ga je v družbo vpeljala »zblojena novageneracija, ki je izgubila smisel za prave (krščanske) vrednote«.Seveda je mišljenje glede pravic istospolnih partnerjev tesnopovezano s časom, v katerem je bil posameznik vzgojen, oz. zmiselnostjo, ki je takrat prevladovala. In če se osredotočimo na

zadnjih nekaj desetletij, ne moremo oporekati dejstvu, da so siskupnosti LGB izborile boljši položaj v družbi, kot so ga imelenekoč. Situacijo tako radi dojemamo, kot da je današnji čas tis-ti, ki se zoperstavlja skozi vso zgodovino prisotnemu zatiranjuomenjene manjšine in krivico za vedno odpravlja, današnji čas

je tisti, ki gre naprej.

Vendar pa se ob teh prijetnih mislih o pravicah homoseksual-nih kot o ravni premici, ki narašča s časom, ne morem izognitidvomu, ki ga porajajo določena zgodovinska dejstva, ki pričajoo tem, da zatiranje in nesprejemanje homoseksualcev ni biloprisotno od vedno. Najpogosteje uporabljen primer takeganaroda so Grki, ki so homoseksualno ljubezen cenili celo kot

»najlepšo in najbolj resnično obliko ljubezni«, o čemer pišetatudi zgodovinarja Michel Foucault in Jonathan Ned Katz. Kako je torej mogoče, da so starodavni Grki priznavali homoseksu-alnost kot enakovredno ter jo sprejemali že stoletja pred našimštetjem, medtem ko je v sodobni Veliki Britaniji v 16. stoletjuhomoseksualne čakala ... zaporna kazen? Istospolno usmerjeniso bili torej v zgodovini človeštva enakovredni, potem zati-rani in danes se znova borimo za njihovo emancipacijo. Prinjihovih pravicah torej ne gre na naraščanje skozi čas, kot radi

verjamemo, marveč za nihanje. V svojem prispevku bom pisalao vzrokih, ki so družbo od sprejemanja istospolno usmerjenihprivedli do njihovega zatiranja - in pomembnejše, kaj lahkostorimo, da v prihodnosti morda preprečimo nihanje pravic temanjšine, torej padanje krivulje oz. odvzem enakovrednosti in

enakopravnosti, ki jo bomo v prihodnosti verjetno dosegli.

»Moški za trakom, ženske za štedilnikom, geji ... v zaporu«

Odgovor na vprašanje, kaj je povzročilo zatiranje istospolnousmerjenih, je v veliki meri povezan s tradicionalno družinokot osnovno celico družbe in njeno vlogo v času vzpona kapi-talizma in industrije.

Družba je bila skozi skoraj vso zgodovino osnovana tako, da sonižji sloji težili k največji možni učinkovitosti, da bi zadostili

potrebam višjih slojev, ki so jim vladali. Če za primer vzamemoevdalizem, kjer so prevlado-

vala fizična dela, je bilo najboljučinkovito, da so ta delaopravljali moški. o je posle-dica tudi njihovih biološkihpredispozicij, predvsem

pa potrebe po velikemštevilu potomcev, ki bilahko opravljali potreb-no količino dela, da bizadostili tako last-nim potrebamkot potrebamevdalcev. akoso morale žen-ske produciratinovo številnogeneracijopotomcev,

pri čemer biglavna vlogapri fizičnemdelu zmanjšalanjihovo učinko-

vitost pri rojevanjuotrok, hkrati pa zaradinaloge reprodukcijepri delu ne bi zmoglebiti tako učinkovite kotmoški. Posledično se je torejohranilo družbeno stanje, ki zaosnovno celico družbe postavljatradicionalno družino, v kateri so

bili moški pojmovani kot glavnidelavci, katerih glavna naloga jebila produkcija (npr. hrane, kas-neje denarja), ženske pa kot odmoških sredstev odvisni »stroji«za reprodukcijo, ki so ustvarjalinovo generacijo delavcev, ti paso s svojim delovanjem ohranjaliustrezno ekonomijo in s tem razmerja moči, ki so določaladružbeni sistem.

Ula Nikolaj a Rataj ec


12/60

10

Zaradi potrebe po usklajenosti med družbenim sistemom,načinom življenja in prevladujočo miselnostjo je morala skozizgodovino dominirati ideologija, ki je moškemu določala glavno

vlogo produkcije, ženski pa reprodukcije (da bi bilo delovne siledovolj in da bi bila najbolj učinkovita), spolna aktivnost pa jetako nujno postala pojmovana kot nekaj, kar se počne izključnosamo z namenom pridobivanja potomcev, ki bodo lahko z delomzadostili sebi in višjim slojem. Ljubezen med dvema ženskama ali

dvema moškima pa je predstavljala grožnjo tej normi tradicionalnedružine, saj je zavračala tradicionalno pojmovanje spolnih vlog inspolnosti ter je bila posledično zatirana. Izkaže se tudi, da so biletake aktivnosti toliko bolj izpostavljene represiji posebno v času

večjih ekonom- skih potreb in s tem večji potrebi po trdnosti ideologije,o čemer piše tudi Sherry Wol (Te

Roots o Gay oppression). Zaprimer navede angleške kolonije

v Ameriki, kjer je potreba poučinkoviti delovni sili pripeljala

do zatiranja oblik ljubezni inspolne aktivnosti, ki niso vodile do

nastanka nove delovne

sile, torej do prepovedihomoseksualnih dejanj,incesta, sodomije ...Primer zatiranja, katerega

vznik je ekonomskostanje, je tudi žeomenjena zaporna

kazen za istospolnousmerjene v Veliki

Britaniji, ki je bilauvedena v začetkukrize evdalnegasistema, kjer je bilnereproduktivenseks označenkot »zločin

proti naravi«.

Boj za pravice istospolnemanjšine pa je tudi

močno povezan z vzponomkapitalizma in industrijsko

revolucijo. Industrializacijain kapitalizem sta akumulacijodelovne sile prenesla iz ruralnega

v urbano okolje in tako ločila

posameznika od tradicionalnega vaškega življenja ter mu dopustila večjo osebno avtonomnost v odno-su do družinskega življenja, kar pa

je pripeljalo do razkrajanja ideje otradicionalni družini. Kapitalizemima tako potencial, da zavržeideologijo o taki družinski celici; o

moških kot produkcijskih, ženskah pa kot reprodukcijskih strojev,saj znižuje pomen družinskega življenja kot osnovnega za življenjeposameznika. Ravno z zmanjšanjem vloge tradicionalne družine

pa bi se (poleg zatiranja žensk) zmanjšalo tudi zatiranje isto-spolno usmerjenih. Vendar kljub temu da bi lahko kapitalizemz načinom življenja, ki predpisuje manjšo vlogo tradicional-ne družine, rahljal nepoštene in zatiralne okove nekaterihprejšnjih sistemov, za svoj obstoj le-te brezpogojno potrebuje.emelji namreč na čim večjem dobičku, torej visoki potrošnjiin velikemu številu izdelkov oz. veliki in učinkoviti delovni sili,kar pa pomeni podobno kot v evdalizmu: moški delajo, da

lahko ženske rojevajo; vse kar oporeka tradicionalni družini, je potrebno zatirati. Notranja kontradikcija kapitalizma, ki poeni strani ločuje posameznika od tradicionalne družine, podrugi pa ga potrebuje vpetega v njene strukture, se rezultirana primer tudi v tem, da so ženske med industrijsko revolucijolahko delale – oddaljitev od njihove vloge v tradicionalnidružini, vendar samo tipična »ženska« dela ali samo v nekaterihtovarnah - ohranjanje tradicionalnih razmerij.

Če se ozremo naokoli, vidimo, da se ideologija, ki predpisuje tradicionalne, diskriminatorne in stroge vloge glede naposameznikov spol in usmerjenost, ponekod v svetu razkraja.Ženske smo na svoji poti do emancipacije naredile pomembnekorake, v zadnji desetletjih se v »razvitem« svetu osvobajajo

tudi skupnosti LGB, tradicionalna družina izgublja pomen.o je posledica tudi naše vloge v kapitalistični družbi, katereglavni namen ni proizvodnja dobrin (marveč njihova potrošn-

ja) in posledično tudi tradicionalna družina nima tako velike vloge. Predvsem pa so te spremembe posledica kontradik-tornosti sistema, ki navidezno emancipira skupine, a le, če stem ne ruši tradicionalnih razmerji. Ker v svetu igramo vlogozvestega potrošnika, smo v skladu s tem na vsakem korakubombardirani s kapitalistično ideologijo. Michel Foucault

v Zgodovini seksualnosti trdi, da sta se v našem odnosudo seksualnosti z vzponom kapitalizma pojavili dve ključnispremembi: prva je ta, da se je seks prelevil iz nečesa, kar »pačpočnemo«, v nekaj, kar tvori jedro naše identitete. Druga spre-memba, ki je posledica prve, pa je potreba, da tudi novopri-dobljeni del identitete preko izdelkov, oddaj, glasbenih skupin(...) izrazimo. o pa je naši kapitalistični družbi omogočilo, daprepozna tiste, ki se z določeno spolno identiteto poistovetijoin njihovo identiteto o samih sebi preoblikuje v tako, ki se nič

več ne zoperstavlja ideologiji, marveč se tej prilagodi in se vanjo vključi ter postane znamka, ki se trži. ako je drugi vz-rok za večje sprejemanje istospolno usmerjenih v kapitalizmuposledica spremembe njihove identitete, ki za lastno izražanjene potrebuje več osvoboditve iz, ampak osvoboditev znotrajstruktur kapitalizma.

Kdo pravi, da je demokracija poštena? Večina.

Kot povedano na začetku, ne smemo pozabiti, da so prav-ice homoseksualcev skozi zgodovino človeštva nihale, kar jemočno povezano z družbenim sistemom in ekonomskimipotrebami. Prepričana sem, da se bo ponovna emancipacijete manjšine, ki smo ji priča danes, nadaljevala in dosegla tudidržave, kot je naša, katerih prebivalci še niso pripravljeni natak korak naprej. Ki niso pripravljeni na sprejemanje istospol-no usmerjenih kot enakopravnih in enakovrednih.

Ampak. kako imamo lahko ljudje za sprejemljivo, da je nekdodiskriminatoren, da odvzema pravice drugih? In ne samo,


13/60

11

da se nam zdi to sprejemljivo, to si v današnjem »poštenemdemokratičnem svetu« celo prilaščamo kot nekaj, kar nammora biti omogočeno! Da zatiramo - to je naša pravica.

Demokracija se zdi na prvi pogled popolnoma poštena in vnekaterih primerih res deluje, a ko govorimo o demokratičnemodnosu večine in manjšine, se izkaže, da gre za dominacijo prvenad slednjo. Primer tega je slovenski reerendum o družinskemzakoniku in zakonski zvezi, kjer je večina udeležencev glasovalaZA nadaljnje zatiranje oseb LGB. In to je v demokraciji tudinjihova pravica.

Kot si lahko določena manjšina izbori pravice znotrajdemokracije, jih lahko tudi izgubi. Nihče ne zagotavlja, da ji nebodo vrednote, ki si jih pridobi danes, odvzete že jutri, in takobi se enakovrednost te manjšine znova prelevila v zatiranje,takemu nihanju pravic pa smo bili priča že skozi zgodovinočloveštva.

In kaj lahko glede tega storimo? Lahko se zavedamo proble-mov, s katerimi se soočamo znotraj lastnega sistema in jihposkušamo odpraviti. o pomeni, da se, tudi če predstavljamo

večino, poskusimo zoperstaviti izkoriščanju in zatiranju manjšins kritičnim razmišljanjem ter politično participacijo, vendar toše zdaleč ni dovolj. Izjava, da demokracijo vodi volja ljudstva, jezgolj floskula; te volje namreč ne ustvarja ljudstvo samo, ampak

je odraz ideologije naše družbe. ako je demokracija samo enoizmed sredstev, preko katerega vlada ideologija. o pa pomeni, da

je bolj od demokracije, ki uveljavlja diktaturo zatiralne večine,problematično dejstvo, da naša družba sploh producira večino,ki zagovarja neenakopravnost in neenakovrednost. Če povemo

drugače, ključni problem ni, da lahko mnenje večine nadaljujezatiranje istospolnih, ampak da tako diskriminatorno večinskomnenje sploh obstaja in da je odraz ideologije sistema, v kater-em živimo.

Demokracija tako zgolj uveljavlja kapitalistično ideologijo, ki v središče družbenih vrednot postavlja profit, preko kateregapresojamo tudi vse ostale vidike družbe in zasebnosti, s čimerse oklepamo nekaterih diskriminatornih prepričanj. Če želimo

Simon Copland. 201. Sex and society: Capitalism & gay oppression. [Inter-net]. [citirano 7.2.2016]. Dostopno na: ]http://le-flank.org/2015/06/19/sex-and-society-4-capitalism-gay-oppression/.Viri slik:https://s-media-cache-ak0.pinimg.com/736x/51/e4/ce/51e4ce480b-062da719a34b76979e5e2.jpghttp://old.radiostudent.si/thumb.php?pic=images/arti-cles/3/47/111103174248.jpg&w=431&sq=Nhttp://www.clipartbest.com/cliparts/LiK/g4X/LiKg4Xnia.png

odpraviti vzrok »bolezni naše družbe«, ne pa zgolj simptomov,se moramo osvoboditi sistema, v katerem živimo.


14/60

12

Zakaj je premikanje v desno

tako enostavno

Živa Šketa

V času predreerendumske kampanje je moj prijatelj slikovito opisaltipičnega podpornika desnice: tiste babice, ki iskreno zaskrbljenogovorijo, da nimajo nič proti gejem, samo … da otrok jim pa res

ne bi dale. No, to so tiste prijazne babice, ki ti nasmejane ponudijopiškote, na njih pa bi prav lahko pisalo “jebeš pedre”.

Isti primer bi lahko uporabila za predstavitev iskreno zaskrbljenihljudi ob prihodu migrantov. Pripadnikov neoliberalne desnice pačže dolgo ne sestavljajo več na daleč prepoznavni naciji, odrinjeni na

rob družbe – kdor se spogleduje s ašizmom, ima resne podpornike,politiki, ki se poslužujejo ksenoobne politike, pa veljajo za odkri-

tosrčne ljudske upornike, ki kljubujejo elitam. Kljub neoliberalnimidejam paradoksalno privlačijo prav ljudi, ki se bojijo za svojesocialne pravice; kar nesmiselnosti navkljub ni nepričakovano,glede na to, da levičarji na strah ljudi pred podobami tujcev, ki jim

Medli in histerični odzivi naše sredinske politike niso ravno naj-konstruktivnejše posegli v dialog. Z zahtevo po spremembi Zakona

odžirajo delovna mesta, vsiljujejo svoje vrednote in ne spoštujejonjihovih, odgovarjajo z ignoranco, moraliziranjem in/ali posme-hom.

o obrambi, s katero so konec oktobra omogočili podeljevanjeposebnih policijskih civilnorepresivnih pooblastil slovenski vojski,so dosegli povečanje občutka ogroženosti in trmasto odvračali po-

zornost od dejanskih problemov, kot je bila na primer velika težava

z organizacijo na meji. Sprememba, sprejeta čez noč, je pristala v javni debati šele po opozarjanju sodelavcev Radia študent. Kljub

tehtni protiargumentaciji je ostala neargumentirana in splošnosprejeta, pobudniki reerenduma pa ihtavo označeni za izdajalcedomovine. Podkrepljeno s pojasnilom Vesne Gjerkeš, ministrice za

notranje zadeve, da potrebe po sprejemanju novele kljub t. i. izred-nim razmeram ni bilo, so RŠ-evci opozorili tudi na problematičnost

vmešavanja v notranje zadeve – pravna podlaga za ponovno izved-bo ukrepa, ki se ga je upravičevalo prav s časovno omejenostjo na 3mesece, ostaja.

Že tukaj so se pojavili pomisleki; bi se takšne spremembe s takolahkoto in tako neslišno zgodile tudi pod desno vlado Janše? Če je

levica pasivna oz. vzvišeno zagovarja nekaj klišejskih socialističnihidealov, pomešanih z liberalnimi predsodki, sredinski politiki pa seposlužujejo desničarskih ukrepov – zakaj bi bilo spontano premi-kanje proti vse skrajnejši desnici presenečenje?

Po terorističnih napadih v Parizu se je še jasneje izrisala slikapolitične zaletavosti. Medtem ko bi socialne pravice morale biti

izhodišče za preprečevanje nestrpnosti in občutkov zapostavljenostiin nemoči, so ostale ignorirane oz. še več – vsi problemi revnih,temnopoltih, lezbijk, gejev, študentov itd. so postali popolnoma


15/60

13

glede pravne izenačitve razno- in istospolnih družin.

Nezmožnost levičarjev, da bi se z desničarji pogovarjali kot s sebiekvivalentnimi sogovorniki in s katero se “samodiskreditirajo”, da

bi se borili za manjšanje neenakosti, se lepo izriše ob vzpostavljanju vzporednic z radikalizacijo »verskih« ekstremistov in desničarjev.ISIS, kot socialna država, ki svoje borce plačuje, vabi v svojo vojsko

v Evropi pogosto zapostavljene in brezciljne muslimane, ki se

soočajo s ksenoobijo npr. v obliki karikatur; septembra so skrajniislamisti ustvarili kup videoposnetkov, namenjenih beguncem, vkaterih so jih svarili pred islamoobno Evropo in jim slikali islam-sko utopijo v podobi kaliata. Enako velja tudi za več deset tisoč

zahodnih avanturistov, ki so sklenili, da so proti zahodu, torej zISIS. Na podoben način se krepita tudi skrajna desnica in zahodnipopulizem, ki pač privlačita zapostavljene in brezciljne zahodnjake,ki se soočajo s posmehovanjem na račun tega, kako zaplankani so.

o, da je zatekanje v humor in popolno diskreditiranje sicer sevedaneumnih nestrpnih izjav kontraproduktivno, pa tudi to, da očitkidesničarjev o lastni izključenosti niso povsem brezpredmetni, se jelepo pokazalo ob izidu reerenduma, katerega glavni razlog, zakaj

obkrožiti ZA, je bil ogled videa best o predvolilnega soočenja. An-timigrantskim mnenjem pa še zdaleč ni treba prisluhniti, ker bi bila

legitimna, temveč zato, ker so že skoraj večinska in jih ne moremozgolj ignorirati in odriniti na rob družbe.

emu sledi naslednja dilema: jasno označiti ljudi, ki se poslužujejonestrpne retorike za rasiste in ašiste in obsoditi njihovo ravnanjeali jih ne obravnavati kot sovražnike in se tako izogniti temu, da bi

se oni sami počutili kot naši sovražniki. Po napadu Breivika 2011na Norveškem se je pojavilo mnenje, da bi moralo biti tem ljudemdanega več prostora v časopisih, da bodo imeli ljudje s takšnimiidejami občutek, da so njihovi glasovi slišani. Učinek je bil seveda

nasproten – sovražne ideje so se razpasle še bolj kot prej, saj so ljudje o njih lahko brali v čisto uglednih časopisih. Vključevanje nestrp-nih mnenj pač ne pomeni samo po sebi sprejemanje in toleriranjedrugega mnenja; odgovarjanje nanje s konstruktivno kritiko pa je

nujno. Na tej točki bi morala aktivnejše nastopiti levica. Namestoda bi ksenoobe označila za neumne, bi se morala prav ona spopa-dati z idejo o migrantih, zaradi katerih bo cena delovne sile padla,in poudariti, da je za to kriv neoliberalizem ter da je rešitev socialni

boj in ne boj proti sočloveku.

nepomembni; saj jim vendar nihče ne grozi s smrtjo! Namestotega je bil napad odskočna deska za vstop v vojno in ograjevanjeSlovenije. Nikogar se ni vprašalo za mnenje – medtem ko se podrugi strani oblast ni čutila odgovorno niti za jasno opredelitev

Vir slik: Peter Kržan in https://openclipart.org/image/2400px/svg_to_png/226376/reugees.png


16/60

14

NAM BO USPELO?

Julia Vietzke (19), John F. Kennedy School BerlinPrevedla Tim Horvat in prof. Tamara Bosnič

»Uspelo nam bo.« (Angela Merkel, 31. 8. 2015) Redko kateri stavek je v zadnjem času toliko prepotoval kot izjava Angele Merkel vokviru poletne konerence pred skoraj natanko pol leta. Od takrat se je v Nemčiji veliko spremenilo. Medtem ko je bilo na začetku

govora o nekaj tisoč beguncih, jih zdaj tu živi več kot milijon. Nihče več jih ne more ignorirati. Če hočemo ali ne, s to temo se soočamo v vsakodnevnem življenju.

V tej polovici leta se niso spremenile le številke, temveč tudistališče mnogih Nemcev. Lansko poletje je bilo še vse v znamenju»Willkommenskultur« (kultura odprtih rok). Ljudje so navdušenistali na železniških postajah in pričakovali prve sirske begunceter jim zaželeli dobrodošlico v Nemčiji. Z vse večjim številom pri-hajajočih beguncev se je prvi val evforije vse bolj in bolj polegel,ljudje pa so se z različnimi mnenji razdelili v številne, delomaradikalne skupine in begunska kriza je postala politična tema šte- vilka ena. Od radikalnih desničarjev, ki rohnijo z rasističnimi pa-rolami proti beguncem, do levih organizacij, ki do skrajne mereizvajajo »Willkommenskultur« - mnenja segajo od ene do drugeskrajnosti. Še posebej po dogodkih na silvestrovo v Kölnu se je

debata znova, še močneje razplamtela. Kot nemški državljan že ne veš več, katerim medijem sploh še lahko zaupaš in ali so dogodkipreveč dramatizirani ali pa bi se resnično morali zamisliti.

Nemški in tuji mediji sicer obsežno poročajo o tej temi, vendar biz vami rada delila nekaj svojih izkušenj in opažanj, ki so močno vplivali na moje mnenje o tej temi in me deloma tudi zelo ganili.Že tri mesece je v moji ulici odprto zatočišče za begunce, v ka-terem je nastanjenih okoli 100 beguncev iz Sirije. Mnoge od njihsrečujem vsak dan na avtobusu na poti do postaje S-Bahna. Kljubopozorilom o njihovi nagnjenosti k nasilju in zaničevalnem od-nosu do žensk ter morebitni nevarnosti, ki bi jo lahko predstavl- jali, moram reči, da z njimi še nisem imela niti ene slabe izkušnje.Begunci se do mene obnašajo izredno vljudno, me spustijo predseob vstopu na avtobus, mi pomagajo nesti težek kovček in večkrat

pomagajo invalidom izstopiti iz avtobusa. Tudi ko se ponoči poprazni ulici sama vračam domov, se počutim popolnoma varno.Moje izkušnje so torej izključno pozitivne. Ker me je zanimalo, aligre pri tem za izjemo, sem šla kot prostovoljka že večkrat pomagat

v velik begunski center v središču mesta, v katerem je nastanjenih1000 beguncev. A tudi tam sem opazila podobne stvari. Ljudje sobili izjemno prijazni, se mi zahvaljevali za pomoč in se poskušalipogovarjati z mano. Še posebej so se mi v srce usedle tri dekliceiz Sirije, ki niso znale ne nemško ne angleško, vendar so mi vesčas sledile, se želele igrati z mano in me objele v slovo. Njihovahvaležnost in veselje ob malih stvareh, kot na primer ob vsakem,ki ima zanje pet minut, me je globoko presunila. Še bolj, če si

predstavljate, kaj vse so te 7 ali 8 let stare deklice že prestale. Ne lenjim, vsem beguncem je na obrazu jasno videti, kakšne napore soprestali. Večletna državljanska vojna v Siriji, večmesečno potovanje

v nenehnem boju z izčrpanostjo, lakoto in mrazom, nastanitev vprenapolnjenih in premajhnih begunskih centrih tu v Nemčiji innegotovost, kaj bo v prihodnje – ti ljudje so šli skozi pekel in zdi semi, da je zato najmanj, kar lahko storimo mi kot Nemci in vsi kotEvropejci, da pomagamo tem ljudem po najboljših močeh.

Nemčija že počne vse, kar lahko, in čeprav se v zadnjem času mor-da zdi, kot da bi tukaj vladalo le protipriseljensko razpoloženje, je

vendar ganljivo videti, koliko ljudi nesebično pomaga in v ta namen

žrtvuje tudi ves svoj prosti čas. Osebno bi si želela, da bi še več ljuditako mislilo in ravnalo, predvsem v drugih evropskih državah.Seveda so v tujini glasni tisti, ki pravijo, da je ravno Merklova ssvojimi izjavami pripeljala begunce v Evropo; to ni daleč od resnice.Toda ne moremo zanikati, da so ti ljudje v Siriji živeli v katastrofal-nih in nečloveških pogojih. Mar ni naša dolžnost, da tem ljudempomagamo, tudi če to pomeni, da moramo za to sami nekajžrtvovati?

Sama sem sklenila, da bom v novem letu 2016 še bolj pomagalabeguncem in še naprej obiskovala nastanitvene centre, da bi siustvarila svojo sliko o tej problematiki. Poleg tega imamo ženekaj tednov na naši šoli 25 novih sošolcev iz Sirije in Iraka,starih od 10 do 18 let, ki bodo od tega tedna dalje začeli skupajz mano obiskovati pevski zbor in upam, da bom prek tega lahko

stopila v stik z njimi in izvedela kaj o njihovih osebnih zgodbah.Zdi se mi, da je moja dolžnost, ne le da po terorističnih napadih v Parizu na Facebooku objavim trditev »Pray for humanity «, tem- več da sama nekaj storim in resnično pokažem svojo človeškost,ko pride čas za to – in v Nemčiji in v Evropi je zdaj prišel časza to. Seveda so tudi negativni primeri, ki kažejo, da integracijabeguncev v vseh primerih ne uspeva. Takšnih dogodkov, kot jebil Köln, ne smemo tolerirati in moramo storilce kaznovati, todaiz mojih izkušenj lahko rečem, da so to le izjeme in nam ne bismele vzbujati strahu. Namesto tega moramo tesno sodelovati instoriti vse, kar je v naši moči, da pomagamo tem ljudem.

Vir slik: Nika Benedik Bevc


17/60

15

NADZOROVANJE

&

OCENJEVANJEbolj uspešnih. Sodu pa je izbil dno z motivacijskimdokumentarcem White male ucks Asian Women in okyo,kjer je posnel samega sebe, kako hodi po ulicah okija,grabi ženske in jim glavo tlači na tiča ter razlaga da, če si belmoški, tu lahko delaš, kar hočeš. Na Japonskem, v Avstralijiin Veliki Britaniji so začeli zbirati podpise proti njegovemu

vstopu v državo. Njegove mednarodne inštrukcije so kotkaže zaenkrat zamrle.Ker je Slovenija v nekem vmesnem položaju, tako rekoč medNorveško in Japonsko, in ker je zaključni izpit cilj vsakega

dijaka in dijakinje, reorma mature pa vedno visi v zraku, bimorda RIC-u dali pobudo za vključitev te dodatne vsebine v maturitetne sklope. est bi lahko sestavljale strukturiranenaloge, ki bi jih lahko še prečistili in dopolnili. Na primer:

Pri nas sicer ni omembe vrednega števila prebežnikov,ki bi prosili za azil, vendar obstaja verjetnost, da se bo tostanje spremenilo. Kaj bi storil, če bi Slovenija sprejela

veliko število teh tujcev in bi iz medijev izvedel za spolnonadlegovanje?

Opcija A) Najprej se pozanimaš o videzu domnevnihstorilcev in se glede na videz odločiš, ali bi jih bilo treba:a) nemudoma deportirati, b) kastrirati, c) poslati na tečaj

teorije spolov, d) zadošča tečaj o vrednosti žensk v evropskikulturi.

Opcija B) Ugotavljanje videza ne zadošča, potrebno je: a)ustanoviti domobranske čete, b) odobriti dodatke za stalnopripravljenost, c) dodeliti vojski izredna pooblastila, d)naročiš hijab iz nove kolekcije Abaya Dolce & Gabbana.

Opcija C) Ne storiš ničesar, s tem naj se ukvarja policija.oda policija stavka, še policije pa je odstopil? a) najamemoameriške inštruktorje, da nas naučijo, kako se s takimispolnimi rustriranci opravi, b) uvedemo socializem, c)zadošča paintball d) ta vprašanja ne sodijo na maturo.

Vse to je seveda skladno z osnovnim etosom mature, kipoudarja izobrazbo in varnost, ne nujno v tem vrstnemredu. Včasih slednja prevlada nad prvo. Pred nekaj časasta nam ravnateljica in direktor predstavila potek matureoziroma nabor disciplinskih postopkov, ki jih moramoupoštevati preden blagoslovimo pole z znanjem iz predragihučbenikov in knjig. Prva stvar za uspešno disciplino je,kot je to zapisal Michel Foucault*, kvadriljiranje časa inprostora. Dijaku ali dijakinji je dodeljeno točno določenomesto v vnaprej določeni učilnici. Če kandidat prispe v

Po novoletnem spolnem terorizmu v Nemčiji so tudi vBelgiji, na Bavarskem in morda še kje, začeli razmišljati onorveškem modelu reševanja tega problema. Norveška ježe tam enkrat 2013 začela ponujati migrantom v begunskihcentrih možnost prostovoljnega izobraževanja, kako ravnatiz ženskami; na Danskem naj bi spolna vzgoja za noveimigrante moškega spola postala obvezna, vključena pa bibila kar v tečaj jezika za tujce. Norveški model je tipičnorazsvetljenski in izhaja iz predpostavke, da večina spolnihnadlegovanj in posilstev izhaja iz nevednosti. In seveda iz

predpostavke, da je ta nevednost posledica nerazsvetljenihpatriarhalnih kultur, iz katerih prihajajo ti prosilci za azil.Liberalni mediji, natančneje New York imes, so takojpohiteli s podporo temu projektu in dali besedo Hassanuiz Etiopije, ki je priznal, da je ob pomanjkljivo oblečenihin opitih Evropejkah, ki so se poljubljale na cestah, doživelkulturni šok. Šola mu je pomagala razumeti, da punce trdodelajo in če si zvečer privoščijo nekaj sprostitve, to še nepomeni, da so prostitutke. Norveški izobraževalni model

je bil najbolj sarkastične kritike deležen s strani skrajnedesnice, češ da zanika obstoj ras. eh ljudi se ne da izobrazit,ker so živali, saj bi sicer tudi evropski moški potrebovalitečaje, kjer bi jim dopovedovali, da ne smejo posiljevatižensk. Da bi pokazal, kako je tako izobraževanje stran vržen

denar, je neonaci bloger sestavil posmehljiv test. Zaključniizpit naj bi opravil vsak, ki bi zmogel odgovoriti pravilno na

vsaj 60% vprašanj in bi s tem dobil civilizacijsko potrdilo.Vprašanja so taka: Če vidiš na cesti žensko v kratkem krilu,

jo: a) posiliš, b) ščipaš za joške, c) potegneš ven penis inzačneš pred njo masturbirat, d) ne storiš ničesar. Če vidišstarejšo žensko na cesti, jo: a) okradeš, b) posiliš in ubiješ,c) poščiješ, d) ne storiš ničesar. Če čutiš neustavljivo spolnoslo, ki je ne moreš obvladati: a) daš ženski na cesti denar zasex, b) posiliš žensko, c) posiliš antka ali d) masturbiraš.

Približno istočasno, ko so na Norveškem sestavljali svoj učniprogram in ga preverjali s prvimi prostovoljci, ki so moralidebatirati, ali bi bilo recimo prav poslušati norveškegaznanca, ki bi jim svetoval, naj žensko omehčajo z alkoholom,so na drugem koncu sveta, na Japonskem in kasneje tudi vAvstraliji, zbirali podpise proti nekemu drugemu modeluizobraževanja. Mojster za zmenke iz kaliornijskega podjetjaReal Social Dynamics je privabljal številne poslušalce širomzahodnega sveta. Na svojih predavanjih in prezentacijah jebele modele skušal opolnomočit in jih naučit, kako uspešnozgrabit babo, ki itak ne ve kva hoče. Njegovi video seminarjiz naslovom Pimp so izhajali v več delih: Ženska psihologija,Notranja igra in Zunanja igra so bili samo nekateri izmed

SVIT KOMEL


18/60

16

učilnico po vstopu nadzornega učitelja, ne more opravljatitistega dela mature. Šola se zapre točno ob pol deseti uri.Če vas ni ob devetih, vas oseba iz vodstva šole kontaktirana domači naslov. 15 minut do konca vas nadzorni učiteljopozori, ko se čas izteče, odložite pisala. Če pisala neodložite, ko to naroči nadzorni učitelj, boste sankcionirani.V primeru, da morate med izpitom na stranišče, vaspospremi drugi nadzorni učitelj. Stranišča so pred tempregledana za morebitne skrite učbenike. Za opravljanjepotrebe imate natanko pet minut. Po tem ima nadzorniučitelj pristojnost, da udre v kabino in je, če vas zasači priskrivanju učbenika v kotličku, pooblaščen, da naredi sranje.Druga stvar je natančno kodiranje razmerja med telesomin objektom – dijak ali dijakinja lahko pri izpitni poliuporablja le potrebščine, ki so označene kot dovoljene zata del mature, drugih stvari pri sebi ne sme imeti. eleonmora biti izključen, če vam pade iz hlač, boste sankcioniraniz odvzemom izpitne pole. Korekturna sredstva soprepovedana. Če si hočete brisati nos, morate imeti robčkepripravljene na mizi izven njihovega matičnega paketka. Čeboste robčke vlekli iz hlač, se vam pola zaseže. retja stvar,potrebna za uspešno discipliniranje, pa je kombiniranje

posameznih celic, v katere so razvrščeni dijaki in dijakinje.Razpored za ustni izpit bo objavljen točno določenoštevilo dni pred začetkom tega dela mature. Zase imate narazpolago pol ure, če zamujate, se to odbije od časa, ki gaimate na voljo za ustni izpit. ako nastane učinkovit aparat,ki skladno opravlja maturo.Dijaki in dijakinje se torej podredimo normi, ki jopredstavlja maturitetni preskus. Glede na naše odstopanjeod izpolnjevanja norme smo kategorizirani, nagrajeni,sankcionirani. Seveda pa maturitetne norme z reprodukcijoin ponavljanjem dijaki in dijakinje stalno spreminjamo.Prihajamo na izpit minuto pred začetkom, imamopokvarjeno pisalo, robčke v rokavu, ali ravno vmesniodtenek med modrim in rdečim črnilom, da nas ne morejo

diskvalificirati. ako se tudi nadzorovalni mehanizmi stalnospreminjajo v skladu s potrebo, da bi nas učinkoviteje,natančneje in bolj dosledno opredelili.

Kaj imamo torej skupnega dijaki in begunci? Oboji moramobiti preko sorodnih oblastnih disciplinskih mehanizmovnormalizirani oziroma seznanjeni z evropskimi

vrednotami, pri čemer se predpostavlja, da smo predtem preoblikovanjem necivilizirani. a predpostavka žepričakuje radikalna odstopanja od norm, ki rušijo družbo,zato so disciplinski postopki uveljavljeni a priori. Ko sestrahovi uresničijo, se ukrepi le zaostrijo.

Vir: Foucault, M. 2004. Nadzorovanje in kaznovanje: nastanek zapora. Ljubljana: Krtina.


19/60

17

K A R N E V A L

S T R P N O S T I

Ob obletnici spomina na holokavst je Festival strpnosti v

Ljubljani skušal obuditi in ohranjati ta spomin tudi medosnovnošolci in dijaki. Z enim samim namenom, seveda:da se kaj takega ne bi moglo nikoli več ponoviti. Morda bise komu zdel to bolj »estival brcanja že zdavnaj crknjenegakonja nacizma«. Samo da konj očitno ni crknjen, ampak

je v naravnost antastični kondiciji. Problem pa je, ali jeta konj sploh še konj ali pa gre morda vendarle za nekajpovsem drugega. Povezava med judovskim in begunskim

vprašanjem, ki jo je naredil eden izmed pričevalcev, je meddežurnimi komentatorji vzbudila pričakovano ogorčenje.Češ, kako je mogoče primerjati prisilne deportacije Judov zneorganiziranimi prevozi beguncev. V istem času so prvič

javno prebrali Eichmannov dopis sodišču, v katerem trdi, da je zgolj skrbel za logistiko in ni kriv za to, kaj se je dogajalo

s tovorom. Glede na znan izid sojenja ni čudno, da je tokrattransport prepuščen prostemu trgu.Grški minister za migracije je na vprašanje BBC-ja, kako EUpomaga reševati begunsko krizo, potožil, da mu je belgijskikolega predlagal, naj Grčija »potisne migrante nazaj vmorje«. Na srečanju ministrov držav EU, ki ga je organiziralapredsedujoča Nizozemska, so se še za korak približali»dokončni rešitvi« migrantske krize. Grčija je dobila ultimat:če ne bo zmanjšala dotoka teh ljudi v Evropo, bo izključenaiz Schengena - belgijski državni sekretar za migracije TeoFrancken je predlagal, naj Grčija odpre taborišče za nastanitev300 tisočih beguncev, ki bi bilo pod upravo administracije EU,ker so grške državne strukture očitno prešibke.V četrtek je danski parlament sprejel zakon, ki omogočazaseg premoženja prosilcev za azil za pokritje stroškovnamestitve in hrane. Ko so se pojavile primerjave zukrepi proti Judom med 2. svetovno vojno, je danska

vlada odgovorila z obrazložitvijo, da tako obravnava tudinezaposlene danske državljane. Podobne ukrepe je uvedlatudi Švica in nemški zvezni državi Bavarska in Baden-Wuertemberg. Vsota, ki jo begunci lahko še obdržijo, pa pritem strmo pada. Na otografije zlatih zob zaenkrat še čakamo.Sirizova vlada je bila, po danski logiki, že prisiljena uvesti

brutalne varčevalne ukrepe proti svojim državljanom. Zdaj ji je naloženo, naj s podobno brutalnostjo ukrepa tudi protibeguncem. Pogosto slišan komentar, naj poskrbimo raje zadomače reveže, dobi torej povsem nov pomen – tako njim kotbeguncem je potrebno omejiti maksimalno premoženje in jimizruvati vsak zob, ki grize čez to mejo. Čim bolj dosledno bodržava zategnila pas pri izdatkih za domače prebivalstvo, tembolj uspešno se bo lahko spopadla z begunsko krizo.Grčiji to zaenkrat ne gre najbolje. Po drami z varčevalnimiukrepi zdaj dramatizira tudi pri reševanju begunskega

vprašanja. Njihov zunanji minister se je za nemški časnikspraševal, ali je prav slišal, kaj EU od Grčije pričakuje: »Čebi hoteli ustaviti begunce, bi morali z njimi začeti vojno.Morali bi jih bombardirati, potopiti čolne in pustiti, da seutopijo.« Da je končno le razumel, kje stojijo naše ladje,dokazuje aretacija dveh danskih prostovoljcev, ki sta na otokuLesbos reševala utapljajoče se brodolomce. Obtožena sta bilatihotapljenja ljudi, morda celo trgovine z ljudmi, grozijo jima4 leta zapora. Za popolno skladnost s spominom na holokavstin odgovor na drug popularni komentar »če jih mate tok radi,

jih kr domov uzamte«, zaenkrat še čakamo na zakone, ki biuvedli prepoved skrivanja ali nudenja zatočišča beguncem.V Veliki Britaniji so prosilci za azil prisiljeni nositi zapestnice,da dobijo hrano. Zaradi te vidne oznake identitete soizpostavljeni šikaniranju, kot je poročal Guardian. Vendar:zakaj ne govorimo raje o tem, kako begunci nadlegujejodomačine? Zakaj se ne zavzemamo za pravice žensk, ki so bilenapadene v Nemčiji? Zakaj ne skrbimo za domače reveže?Na Finskem je bil prav poseben shod. Udeležile so se gapretežno ženske, ki so nosile napise »Ne v mojem imenu«.Demonstrirale so proti Vojakom Odina, ki patruljirajo pomestih in skrbijo za varnost lokalnih žensk. A ne vseh žensk.iste, ki se zavzemajo za vključitev migrantov v avtohtono

vikinško skupnost, si zaslužijo biti posiljene, da dobijo lekcijo.ak je vsaj glas ulice. Podobno najbrž velja tudi za domačereveže.Vzporedno s Festivalom strpnosti se je z visoko udeležbo

nadaljeval in se nadaljuje Koelnski karneval. 13-letnoBerlinčanko Liso naj bi po pričevanjih nje in njene teteugrabili in posilili moški »severnoariškega oziromabližnjevzhodnega videza«, kot je po ustaljeni medijskidefiniciji to odrecitirala najstnica. Po razburjenju inprotimigrantskih protestih v Berlinu je punca priznala, da si

je zgodbo izmislila, ker je špricala pouk in si ni upala domov.Prespala je pri prijatelju, policija pa je ugotovila, da spolniodnos ni bil prisiljen.Na drugi strani Europol, Mednarodna organizacija za

S V I T K O M E L


20/60

18

migracije in Save the children opozarjajo, da je v zadnjihdveh letih po prihodu v Evropo izginilo najmanj 10 000otrok. Zlasti mladoletni brez spremstva odraslih so v Evropižrtve organiziranih kriminalnih združb, ki jih zasužnijo inizkoriščajo, po večini domnev tudi spolno. Kaj je pa zdaj to?Je to posledica prirojene pedofilskosti bele zahodne kulturekot so zločini v Koelnu maniestacija nerazvitosti in spolnerustriranosti Orientalcev? Razlika je v tem, da so prvidefinirani kot pravni subjekti in so v skladu s tem, vsaj podefiniciji, nedolžni, dokler se jim ne dokaže krivde. Čeprav

je vsak posameznik edinstven, je pred zakonom enak, zopetpoudarjam – po definiciji. Zločinci so izjeme, ki rušijodružbeni red in mir, večina pa tvori dobro, socializirano

jedro. Beguncem pa je status pravnih subjektov odrečen– ali so zaprti v conah izjemnega prava, kot so taboriščain nikogaršnja ozemlja med njimi, kjer njihove osnovnepravice niso opredeljene, ali pa so zaradi izgredov nekaterihposameznikov reducirani v homogeno begunsko kulturo,ki je kot celota podvržena neormalnemu zavračanju inlinču. Pravi karneval v Koelnu, o katerem je razpredalŽižek, so torej odzivi antimigrantskih, radikalnodesnihgibanj. Ali kot je opisal Bryan Stevenson, ki proučuje

socialni enomen linčanja na ameriškem jugu med leti1877 in 1950: Ljudje so postali zasvojeni z mučenjem vkarnevalu podobni atmoseri, postali so vse bolj krvoločni.Najprej je bilo linčanje omejeno na par držav, a se je v zelokratkem času razširilo še na druge. Bilo je nalezljivo, 10000 ljudi si je prišlo v eksasu ogledat mučenje, vzdušje

je bilo karnevalsko, človeka so pohabili, zažgali ... Črnskoprebivalstvo je najbolj travmatiziralo to, da so bili VSI tarčain žrtev teh linčev. o ni bilo dejanje proti posamezniku,ki naj bi povzročil kaznivo dejanje, velikokrat kaznivodejanje namreč sploh ni bilo povzročeno. o nasilje, ta terorlinčanja je imel v resnici cilj, da vzdržuje rasno hierarhijo,da drži črnce na njihovem mestu, jih postavi tja, kamorspadajo. Pogosto so bili obsojeni za posilstvo, za katero se je

kmalu izkazalo, da ga ni bilo, ali za uboj nekoga, ki se je pardni po linču vrnil s potovanja. Za linč je zadoščalo, da jenekdo vstopil pri glavnih in ne pri stranskih vratih.*

Nujno je torej, da tako evropske pedofile kot orientalskeposiljevalce obravnavamo kot zločince, jih obsodimo inkaznujemo, kot to narekujejo zakoni, vendar na podlagitega ne sprejemamo novih diskriminatornih zakonov aliukrepov za preostalo večino, ki ni zagrešila kriminalnegadejanja, ali se poslužujemo neormalnih načinovkaznovanja, prav tako kot tega ne počnemo za nedolžnedržavljane, ki pripadajo sprejetim, večinskim etničnimskupinam.Festival strpnosti v Ljubljani je obujal spomin na Holokavstin ga v šolsko liberalnem duhu definiral kot nekaj, karse ne sme ponoviti. Vendar s to neponovljivostjo neoznačuje nedopustnosti kakršnekoli diskriminacije, kise radikalizira v linč ali celo genocid, temveč njegovodobesedno neponovljivost. Namesto da bi holokavstnaredili za zaveznika strpnosti, je prezentiran kot spomenikneponovljivosti neponovljivega. »o je bil najhujši zločin

v zgodovini celotnega človeštva.« Vsak drug pojav

etnične ali rasne diskriminacije in nestrpnosti ne dosežestatusa nacističnega preganjanja Judov in se zato nemore kvalificirati kot genocid, zločin proti človeštvu alihumanitarna katastroa. o je pravi pomen neponovljivostiholokavsta, kot je bila ta prezentirana na tednu strpnosti

v Ljubljani in kakršna lahko služi kot večni ad hitlerumargument stupidne strpnosti, ki jo propagandira liberalnamiselnost.Da pa ne bomo samo kritizirali - med 27. ebruarjem in4. marcem novonastala dijaška iniciativa Param doksoorganizira teden predavanj, projekcij in pogovorov natemo tako imenovane begunske problematike, na katerihnastopajo aktivisti, proesorji, študentje, novinarji, pravtako pa tudi azilanti in prosilci za azil v Sloveniji. Vse

skupaj se zaključi s koncertom. Natančnejše inormacije odogodku in iniciativi so dostopne na acebook strani Paramdokso, kjer bodo objavljeni tudi posnetki predavanj.

As Study Finds 4,000 Lynchings in Jim Crow South, Will U.S.Address Legacy o Racial errorism. [internet]. [citirano 6.2. 2016]. Dostopno na naslovu: http://www.democracynow.org/2015/2/11/as_study_finds_4_000_lynchings.

Vir: Param Dokso Facebook stran


21/60

19

SLOVINDIJALjudje po svetu živimo v neverjetno raznolikih pogojih, ki določajo, kdo in kaj smo. Nekateri pa si v želji poboljšem življenju drznejo preseči meje svojega domačega sveta in spoznati druge kulture, da lahko ob vrnitvipomagajo izboljšati življenjski standard doma. Eden izmed takih je tudi Rahul Both, komaj dvajsetletniIndijec, ki je v Slovenijo prišel preko sodelovanja z Zavodom Voluntariat. Ukvarja se z razlikami v šolskihin delovnih sistemih po svetu, pod drobnogled pa je vzel prav Slovenijo. Naš način življenja ga je pritegnil,čeprav pravi, da pogreša vrvež domačih cest in povezano življenje v velikih družinah. Vseeno si ne želi zgoljraziskati naše kulture, rad bi nam tudi predstavil svojo, zato v okviru Zavoda Voluntariat organizira različneprojekte.

Pred slabim letom si bil izbran, da prideš v Slovenijo delat nasvojem projektu. Kako to, da so se odločili ravno zate?akoj ko sem izvedel, da se je pojavila priložnost, ki bi milahko omogočila lasten projekt, sem se prijavil na avdicijo.Na mojo tematiko se je pogovorov udeležilo še približno 50ljudi. Moj projekt se je organizatorjem zdel zanimiv, saj sorazlike v šolskih in delovnih sistemih v različnih državahzares velike. Izbrali so me, ker poleg tega znam zelo dobropoučevati hindi, enega izmed uradnih indijskih jezikov.Odločili so se, da me povežejo z Zavodom Voluntariat vLjubljani, kjer sedaj delam na svojem projektu in učim.Ukvarjam pa se tudi z grafičnim oblikovanjem in sevedapredstavljam indijsko kulturo.

a se od naše gotovo zelo razlikuje. Nama lahko o tem poveškaj več?ukaj sem šele pet mesecev, vendar sem slovensko kulturože precej dobro spoznal. Eden izmed mojih projektov

je seveda Slovencem predstaviti svojo domovino Indijo.Pogosto organiziram dogodke v povezavi z domačo kulturo,igrami, svetovno znanim Bollywoodom, značilno hranoin seveda tudi o jeziku hindi, ki ga govori ogromno ljudipo svetu. Najbolj so mi všeč zabave na indijski način in

večeri tradicionalnih iger. Seveda pa sem osredotočen naraziskovanje slovenske kulture in predvsem razlik v šolstvu

v Sloveniji.Kako se torej indijski šolski sistem razlikuje od slovenskega?Priznati moram, da je v Indiji situacija v šolstvu zelo slaba.V srednji šoli je bilo z mano v razredu še 106 antov. Čena šolski sistem pogledamo z uradne strani, so pravila vnaših šolah precej drugačna od slovenskih. Dekleta imajopouk od 7. ure zjutraj pa do poldneva, antje pa za njimido 6. ure popoldne. Ljudje so zelo revni in si ne morejoprivoščiti zasebne šole z boljšimi standardi, zato otroci

večinoma obiskujejo slabe državne šole. udi predmeti sorazlični, pri nas imamo le nekaj osnovnih družboslovnih in

naravoslovnih predmetov. Eden izmed njih je seveda hindi, paangleščina, ki je, mimogrede, zelo slaba, matematika … Šele posrednji šoli pa se odločiš, na katere predmete se boš orientiral.Na akulteti imamo 3-letni sistem z možnostjo obiskovanjadveh dodatnih letnikov za višjo stopnjo izobrazbe.

voja angleščina je sicer zelo dobra.Ko sem bil izbran na avdiciji, sem se pred prihodom vSlovenijo pol leta učil angleško. Učitelja nisem imel, pomagalsem si s spletnimi stranmi, lekcijami na internetu in spletnistrani Youube. V Indiji sicer imamo učitelje angleščine,

vendar so zelo slabi. Večina še sama ne zna dobro angleško,zato dijaki jasno znajo še manj.

Omenil si uradni del, kaj pa kar se tiče neuradnega delašolstva?Zelo mi je všeč, da imate možnost nivojskega pouka. Polegtega v učilnicah uporabljate projektorje, kar je zame zelonenavadno. Presenetilo me je tudi, da v nekaterih šolah lahkocelo jeste kosilo. Učitelji in proesorji v Sloveniji so izjemnodobri. Rad bi, da bi imeli boljše učitelje tudi otroci v Indiji.

Petra Ana Jakin in Varja Čučulović

Vir slike: lasten


22/60

20

Jasno je, da to ključno vpliva na raven znanja in tudisplošno razgledanost. Kar pa mi je najbolj všeč, dekletain antje v Sloveniji so enakovredni in skupaj hodijo

v šolo. o je eden od razlogov, zakaj ne podpiramindijskega šolskega sistema.

V Indiji dekleta in antje niso enakovredni?V šoli ne, imajo pa enake pravice. Gledano v splošnem

je slovenski izobraževalni sistem veliko boljši, čepravse mi zdi, da indijski otroci veliko raje hodijo v šolo.Mnogi uživajo v učenju, kar veliko pa jih ima šolorado zaradi vedno novih priložnosti za zabavo obkršenju pravil. Priznam, v tem sem užival tudi jaz. Sprijatelji smo skakali čez zidove, manjkali pri urahin seveda med polurnim odmorom za kosilo brezdovoljenja hodili v dekliško šolo. Edemu izmed mojihprijateljev je bilo všeč neko dekle, a si sam ni upal donje, ker ga je bilo sram. Zato me je prosil, da bi ji dalnjegovo darilo. Seveda sem privolil, ker sem si želeldogodivščine. Prinesel mi je ovitek - ne vem, kaj jebilo v njem - in odnesel sem ga v dekliško šolo. Kosem skočil čez zid, so dekleta začela strmeti vame,

nekatera so celo žvižgala. Bilo mi je zelo nerodno innisem vedel, kam bi pogledal, saj so bile vse oči nameni. Nekako mi je uspelo najti pravo dekle, ime ji

je bilo Neha. Povedal sem ji, da ji darilo pošilja mojprijatelj, ki bi se rad z njo več družil. Ona pa meni:“Odjebi.” Nisem vedel, v čem je težava, a potem mi jele povedala, da če ji je moj prijatelj želel dati darilo,bi moral zbrati pogum in ga sam prinesti. o so lepispomini. Vseeno pa menim, da bi bilo veliko bolje, čebi dekleta in antje v šolo hodili skupaj. V Indiji smože nekajkrat vložili prošnjo za sprejetje zakona, ki bito določeval, a zaenkrat še ni bil potrjen. Ženske vSloveniji tega seveda ne bi trpele, a pri nas je kulturapovsem drugačna, na kar vpliva tudi vera.

Kakšne so torej razlike v vsakodnevnem življenju?Kako se ljudje v Indiji razlikujejo od nas?Opazil sem, da so prebivalci Slovenije v primerjaviz Indijci zelo zapeti. Živijo svoje življenje, nekaterisploh ne vedo, kako je ime njihovim sosedom. ukaj

je drugače kot v Indiji, kjer živimo v tesno povezanihskupnostih prijateljev in družine. o se mi zdi velikobolje kot v Sloveniji, kjer ljudje med sabo niso tolikopovezani, še več, skoraj se ne poznajo. Zato včasih zelopogrešam dom in prijatelje, s katerimi sem živel. Zdajživim sam in to je zame nekaj čisto novega. Na velikostvari se še vedno privajam, ker je življenje tukaj zelo

hitro. Zanimivo se mi zdi, da lahko v Sloveniji hranokupiš v trgovini, te pa so vedno blizu. Pri nas je kajtakega neobičajno, čeprav seveda imamo trgovine.Hrano raje kupimo kar na ulici, čisto enostavno -samo korak skozi vrata. Opazil sem tudi, da ima velikoljudi domače ljubljenčke, recimo pse ali mačke. Nele v Sloveniji, ampak na splošno v Evropi. Največjarazlika je seveda v delovnem času. Pri nas delamood ponedeljka do sobote, od 9. ure zjutraj do 6. urepopoldne. V Sloveniji večina ljudi ob sobotah sploh nehodi v službo.

In kakšni so tvoji načrti za prihodnost? Kako želišrazviti svoj projekt?Nameravam ustanoviti nevladno organizacijo zapodporo indijskim otrokom. Gre za velike talente;plesalce, pevce, glasbenike, znanstvenike …, ki pažal nimajo ustrezne podlage, da bi svetu pokazali,kaj zmorejo. Rad bi jim ponudil to podlago, jim dalmožnost, da razvijejo svoje talente. Ko bom dovoljdobro spoznal tukajšnji sistem in ljudi, se bom vrnil

v Indijo in ljudem pomagal, da bodo živeli bolje.Nisem pa vedel, kako bi jim razložil tukajšnji načinživljenja, zato sem se odločil, da bom v Slovenijiposnel film.

Nama lahko izdaš kakšno podrobnost?Projekt je zaenkrat še v povojih, a že imam nekajzamisli. Najprej sem mislil, da to sploh ne bomogoče. Posneti film seveda ni enostavno, tega sene moreš lotiti kar sam. Priložnost se je ponudila,ko so me intervjuvali za slovensko televizijo.Novinarji so predlagali, da bi posneli film o svojem

življenju. o se mi je seveda zdelo neverjetno, a filmo meni bi verjetno povedal več o življenju v Indijikot v Sloveniji. Razumeli so mojo željo, da bi filmuporabil za svoj projekt, zato smo se dogovorili,da bo film združeval oboje. Ekipa je super in resse ga že zelo veselim. Najbolj pa mi je všeč, da bozanimivo za oba naroda.

Z veseljem si ga bova ogledali. Že veš, koliko časaboš ostal pri nas? Ko odideš, boš Slovenijo še kdajobiskal?Iskreno povedano, ne vem. ukaj mi je zelo všeč,hkrati pa zelo pogrešam domačo kulturo in Indijo,kjer sem lahko v sebi še otrok. Razmišljal sem, da

bi se vrnil v Slovenijo s svojo ženo, če bom imelotroke, ker so pogoji za življenje in izobrazbo vrazvitem svetu res veliko boljši. Vseeno pa bi radobiskal še druge, nepoznane države in kulture.

Vse Rahulove projekte lahko spremljaš naFacebook profilu Zavoda Voluntariat. Čepa želiš poskusiti domačo indijsko hrano,obišči gostilno Skuhna na rubarjevi cesti56 v Ljubljani, kjer kuha tudi Rahul.


23/60

21

političnega vrha oz. če samo misliš kajproti sistemu, te aretira miselna policija.

Razlika med tema dveha romanoma jeta, da v Krasnem novem svetu nadzor

temelji na genskem razslojevanju družbein ukinitvi miselnega individualizma,

v 1984 pa nadzor temelji na stalnemustrahovanju ljudstva, kar sproži zaupanjeedinemu političnemu sistemu, ki soga kdaj poznali. V Orwellovem svetunamreč stalno brišejo zgodovino v pridpolitične partije - izraz zmagovalci pišejozgodovino, je tam vsak

vtikac 2 (letnik 13)

Documents