· web viewprebivalci občine sledijo trendom potovalnih navad v državi in vse večji delež poti...

13
Cesta svobode 13, 4260 Bled PROJEKTNA NALOGA za izdelavo Celostne prometne strategije Občine Bled 1. PREDMET NALOGE Projektna naloga za izdelavo Celostne prometne strategije za Občino Bled (v nadaljevanju: občina) je skladna z razpisom Ministrstva za infrastrukturo in v njem navedenimi minimalnimi standardi ter izhaja iz Smernic za pripravo Celostne prometne strategije; Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, 2012 1 . S sprejetjem Celostne prometne strategije (v nadaljevanju: CPS) se začenja dolgoročni proces celostnega in trajnostnega načrtovanja prometa na način, da se zagotovi dostopnost delovnih mest in storitev za vse, izboljša prometna varnost, zmanjša onesnaževanje, emisija toplogrednih plinov in poraba energije, poveča učinkovitost in zmanjša stroške potniškega in tovornega prevoza ter izboljša privlačnost in kakovost okolja. CPS torej prinaša koristi na področju trajnostnega razvoja, tj. na okoljskem, ekonomskem in socialnem področju. Ob dejstvu, da praksa kaže, da so investicije v ukrepe trajnostne mobilnosti cenejše od klasično ozko prometnih rešitev, občina z izdelavo dokumenta išče ukrepe, ki bodo okoljsko sprejemljivejši, cenejši in bodo upoštevali socialno komponento ter na ta način izboljšali kakovost bivanja prebivalcev in povečali možnosti lokalne skupnosti za razvoj. 2. OBMOČJE OBDELAVE CELOTNE PROMETNE STRATEGIJE Območje obdelave predstavlja območje celotne občine, ki ima status visoko vrednega alpskega prostora. Pripravljavec mora upoštevati migracijske tokove in prometne vplive širšega območja obdelave, torej vpliv prometa 1 http://www.trajnostnamobilnost.si/en-gb/aktivnosti/publikacije.aspx

Upload: others

Post on 26-Feb-2020

7 views

Category:

Documents


0 download

TRANSCRIPT

Page 1:  · Web viewPrebivalci občine sledijo trendom potovalnih navad v državi in vse večji delež poti opravljajo z osebnim avtom in vse manj hodijo, kolesarijo ali uporabljajo javni

Cesta svobode 13, 4260 Bled

PROJEKTNA NALOGAza izdelavo Celostne prometne strategije Občine Bled

1. PREDMET NALOGE

Projektna naloga za izdelavo Celostne prometne strategije za Občino Bled (v nadaljevanju: občina) je skladna z razpisom Ministrstva za infrastrukturo in v njem navedenimi minimalnimi standardi ter izhaja iz Smernic za pripravo Celostne prometne strategije; Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, 20121.

S sprejetjem Celostne prometne strategije (v nadaljevanju: CPS) se začenja dolgoročni proces celostnega in trajnostnega načrtovanja prometa na način, da se zagotovi dostopnost delovnih mest in storitev za vse, izboljša prometna varnost, zmanjša onesnaževanje, emisija toplogrednih plinov in poraba energije, poveča učinkovitost in zmanjša stroške potniškega in tovornega prevoza ter izboljša privlačnost in kakovost okolja. CPS torej prinaša koristi na področju trajnostnega razvoja, tj. na okoljskem, ekonomskem in socialnem področju. Ob dejstvu, da praksa kaže, da so investicije v ukrepe trajnostne mobilnosti cenejše od klasično ozko prometnih rešitev, občina z izdelavo dokumenta išče ukrepe, ki bodo okoljsko sprejemljivejši, cenejši in bodo upoštevali socialno komponento ter na ta način izboljšali kakovost bivanja prebivalcev in povečali možnosti lokalne skupnosti za razvoj.

2. OBMOČJE OBDELAVE CELOTNE PROMETNE STRATEGIJE

Območje obdelave predstavlja območje celotne občine, ki ima status visoko vrednega alpskega prostora. Pripravljavec mora upoštevati migracijske tokove in prometne vplive širšega območja obdelave, torej vpliv prometa iz sosednjih občin in na nivoju regije Gorenjska ter širše na nivoju države.

2.1. OSNOVNI PODATKI O OBČINI

Lega

Bled leži na severozahodnem delu Slovenije, ob vznožju Julijskih Alp ter blizu sotočja Save Bohinjke in Dolinke. Pokrajina je izrazito prometno prehodna. Je del statistične regije Gorenjska. Po površini meri 72,3 km2, kar jo med slovenskimi občinami uvršča na 96. mesto.

Prebivalstvo

1 http://www.trajnostnamobilnost.si/en-gb/aktivnosti/publikacije.aspx

Page 2:  · Web viewPrebivalci občine sledijo trendom potovalnih navad v državi in vse večji delež poti opravljajo z osebnim avtom in vse manj hodijo, kolesarijo ali uporabljajo javni

Po 1. 7. 2015 ima občina 8.088 prebivalcev, od tega 3.942 moških in 4.146 žensk (vir: SURS).Po številu prebivalcev se je l. 2013 med slovenskimi občinami uvrstila na 66. mesto. Na kvadratnem kilometru površine občine je živelo povprečno 113 prebivalcev; torej je bila gostota naseljenosti tu večja kot v celotni državi (102 prebivalca na km2) (vir: SURS).

Delovno aktivno prebivalstvo in brezposelnost

V občini je bilo v letu 2013 med osebami v starosti 15 let – 64 let (tj. med delovno sposobnim prebivalstvom) približno 58 % zaposlenih ali samozaposlenih oseb (tj. delovno aktivnih), kar je enako slovenskemu povprečju.

Med aktivnim prebivalstvom občine je bilo v povprečju 7,7 % registriranih brezposelnih oseb, to je manj od povprečja v državi (11,8 %). Med brezposelnimi je bilo tu – drugače kot v večini slovenskih občin – enako žensk kot moških.

Celotno območje občine Bled

Slika 1: Območje občine Bled

1. OCENA STANJA PROMETA V OBČINI

Občina Bled se na področju prometa trenutno sooča z naslednjimi problemi: pomanjkanje specifičnega pristopa pri obravnavi prometnih težav, značilnega za visoko vreden

alpski prostor; nepretočen dostop do Bleda in oviran tranzit; z motornim prometom preobremenjena jezerska obala; onesnaženost okolja s hrupom; preveč onesnažen zrak; slabša prometna varnost; cestne ožine; razpršeno parkiranje; slabo urejen javni promet;

Page 3:  · Web viewPrebivalci občine sledijo trendom potovalnih navad v državi in vse večji delež poti opravljajo z osebnim avtom in vse manj hodijo, kolesarijo ali uporabljajo javni

neustrezno urejene površine za pešce in kolesarske steze.

Iz zgoraj povedanega izhaja, da so pogoji za hojo in kolesarjenje v občini slabi. Avtomobilski prevozi prav zaradi neustrezno urejenih ostalih oblik prometa (slabo urejen javni potniški promet, neustrezno urejene površine za pešce in kolesarje) nimajo prave konkurence. Z motornim prometom je preobremenjena tudi jezerska obala (prevelika koncentracija motornih vozil).

Prebivalci občine sledijo trendom potovalnih navad v državi in vse večji delež poti opravljajo z osebnim avtom in vse manj hodijo, kolesarijo ali uporabljajo javni potniški promet. Take potovalne navade škodijo zdravju. Prav tako je v občini v veliki meri prisoten turizem, zato je urejen promet in s tem izboljšanje kakovosti življenja za občino bistvenega pomena.

Glede na ogromno pretočnost turistov in zgoraj navedeno problematiko je potrebno spremeniti tudi razpršenost parkirnih mest in zmanjšati onesnaženje s hrupom in izpušnimi plini.

2. RAZLOGI ZA IZDELAVO CELOSTNE PROMETNE STRATEGIJE

Celostna prometna strategija je sodobno oblikovan dokument, ki upošteva in nadgrajuje obstoječe strateške dokumente mesta in regije in nadgrajuje trenutne načrtovalske prakse, ki so bile osredotočene predvsem na gradnjo cest.Gre za nov način razmišljanja in načrtovanja, ki pomeni korak k bolj celostnemu in trajnostnemu načrtovanju prometa v občini.Razlog za izdelavo Celostne prometne strategije občine Bled izhaja iz potreb po:

zagotovljeni dostopnosti delovnih mest in storitev za vse; izboljšanju prometne varnosti; zmanjšanju onesnaževanja, emisij toplogrednih plinov in porabe energije; povečanju učinkovitosti potniškega in tovornega prometa; zmanjšanju stroškov potniškega in tovornega prevoza; izboljšanju privlačnosti okolja; izboljšanju kakovost okolja; vključevanju javnosti v proces načrtovanja prometnega sistema v občini, izboljšanju dostopa do sredstev EU, spremembi potovalnih navad občanov, smotrnejši porabi občinskega proračuna – boljše upravljanje prometnega sistema pomeni

znižanje stroškov vzdrževanja in razvoja infrastrukture…

3. METODOLOGIJA PRIPRAVE IN VSEBINA CELOSTNE PROMETNE STRATEGIJE

5.1. DRUGA FAZA OPERACIJE5.1.1. POSTAVITEV TEMELJEV PRIPRAVE CELOSTNE PROMETNE STRATEGIJE

Prvi korak priprave Celostne prometne strategije (CPS) predstavlja vzpostavitev formalnega okvirja. S pogodbo se formalizira sodelovanje med partnerji, imenuje projektni svet ter določi vloge in odgovornosti posameznih partnerjev.Potrebne aktivnosti:

priprava in podpis pogodbe med partnerji; imenovanje projektnega sveta; uskladitev podrobnejše projektne naloge; predstavitev projekta na občinskem svetu (po potrebi).

Vse aktivnosti in dogodki morajo biti izvedeni na območju občine. Vsi sestanki s predstavniki občine Bled in javne razprave bodo izvedene v prostorih občine Bled.

Pričakovani rezultati: pogodba med naročnikom in partnerji;

Page 4:  · Web viewPrebivalci občine sledijo trendom potovalnih navad v državi in vse večji delež poti opravljajo z osebnim avtom in vse manj hodijo, kolesarijo ali uporabljajo javni

usklajena podrobna projektna naloga; vzpostavljen projektni svet.

Časovni okvir: 2 meseca.

5.1.2. ANALIZA STANJA IN OBLIKOVANJE MOŽNIH SCENARIJEV

Analiza mora biti pripravljena na podlagi treh korakov. Najprej je potrebno pripraviti sistematičen pregled obstoječih načrtov in strategij, vezanih na CPS. Nato je potrebno analizirati stanje na področju prometa, da bi dobili izhodiščno stanje, glede na katero se ocenjuje napredek. Sledi razvoj scenarijev, s katerimi se preuči in ponazori vplive, ki bi jih sprejete strategije in ukrepi lahko imeli v prihodnosti.Potrebne aktivnosti:

najmanj 5 tematskih ogledov stanja na terenu (pogoji za pešačenje, kolesarjenje, uporabo JPP, umestitev centralnih parkirišč za obrobju naselja, uporabo osebnega avtomobila);

vsaj 2 javni razpravi z občani in drugo zainteresirano javnostjo; vsaj 1 delavnica z odgovornimi za promet in sorodne sektorje na občini; vsaj 10 intervjujev z relevantnimi deležniki (reprezentativno vzorčenje); vsaj1 medijsko sporočilo o rezultatih analize; 2 poročili o rezultatih analize; vsaj 5 sestankov med občino in izdelovalcem;

Pričakovani rezultati: analiza stanja mobilnosti v občini; predlog scenarijev razvoja mobilnosti; poročilo o opravljenih aktivnostih; priprava gradiva ter seznanitev občinskega sveta in njegovih delovnih teles o poteku projekta; 2. fazno poročilo: poročilo o postavitvi temeljev, opredelitve procesa ter analize stanja in

oblikovanja scenarijev skupaj s poročilom o doseganju minimalnih standardov.

Časovni okvir: 3 meseci.

5.2. TRETJA FAZA OPERACIJE5.2.1. VKLJUČEVANJE JAVNOSTI

Vključevanje javnosti v vseh ključnih korakih in aktivnostih priprave CPS bo skrbelo, da se spoprimemo z zahtevami vseh ključnih deležnikov. Tako bo CPS pridobila na legitimnosti in kakovosti. Vključevanje javnosti nam omogoča razvojno, pa tudi stroškovno učinkovitejši načrt. Za to bomo potrebovali poseben načrt, ki bo predvidel različne tehnike in oblike sodelovanja z oblastmi, zasebnimi podjetji, organizacijami civilne družbe ali vsemi skupaj.Potrebne aktivnosti:

najmanj dva mesečna sestanka med občino in izdelovalcem; vsaj 10 intervjujev; medijsko sporočilo v vsaki ključni fazi projekta (vsaj 3); 1 zloženka za občane; 1 anketa za splošno javnost oz. občane na podlagi reprezentativnega vzorca z izvedeno analizo; vsaj 1 nagrada za občane, ki bodo preko ankete sodelovali v procesu vključevanja javnosti in

bodo preko žreba vključeni v proces izbire nagrajenca; 2 poročili o vključevanju javnosti; vsaj 1 prireditev na prostem na območju občine v času

Evropskega tedna mobilnosti (16. 9. 2016 – 22. 9. 2016)

Pričakovani rezultati: načrt vključevanja javnosti; 2 poročili o vključevanju javnosti.

Page 5:  · Web viewPrebivalci občine sledijo trendom potovalnih navad v državi in vse večji delež poti opravljajo z osebnim avtom in vse manj hodijo, kolesarijo ali uporabljajo javni

Časovni okvir: Aktivnosti vključevanja javnosti potekajo vzporedno z vsemi ostalimi aktivnostmi skozi celoten

čas priprave CPS.

5.2.2. OPREDELITEV VIZIJE IN PRIORITET

V tem koraku je potrebno najprej izdelati splošno vizijo občine, ki naj nagovarja tako mobilnost kot tudi razvoj drugih sektorjev. To posplošeno predstavo je potrebno nato natančneje opredeliti z opisom konkretnih ciljev, ki naj pokažejo, kakšne spremembe želi občina na področju mobilnosti. Nazadnje je potrebno zagotoviti merljivost sprememb z opredelitvijo omejenega števila kazalnikov in njihovih ciljnih vrednosti. Potrebne aktivnosti:

najmanj 2 sestanka mesečno med občino in izdelovalcem; 1 javna razprava; 1 delavnica; 1 medijsko sporočilo; 1 vprašalnik za ključno zainteresirano javnost z izvedeno analizo; 1 razstava o izdelani viziji, ki jo predstavimo prebivalcem občine; 2 poročili.

Pričakovani rezultati: splošna vizija razvoja občine; opredeljeni cilji in ciljne vrednosti na področju mobilnosti; poročilo o opravljenih aktivnostih.

Časovni okvir: 1 mesec.

5.2.3. IZBIRA UKREPOV IN PRIPRAVA AKCIJSKO-PRORAČUNSKEGA NAČRTA

CPS bo temeljil na širokem naboru ukrepov, ki vsak zase zahtevajo različne finančne vire ter imajo različen časovni potek. Za zagotavljanje uspešnosti in učinkovitosti, pa tudi izvedljivosti v praksi, je potrebna natančna časovna in finančna opredelitev načrtovanih ukrepov. Oblikovanje akcijsko-proračunskega načrta, kot enega pomembnejših delov CPS, pomeni razčlenitev vseh aktivnosti, določitev prednostnih nalog in časovnega zaporedja ter njihovih finančnih zahtev. Akcijsko-proračunski načrt je tudi orodje za zagotavljanje preglednosti, ki je nujno potrebna za oceno uspešnosti rezultatov.Potrebne aktivnosti:

vsaj 3 sestanki mesečno med občino in izdelovalcem; 1 javna razprava; vsaj 10 intervjujev z relevantnimi deležniki; 2 poročili.

Pričakovani rezultati: akcijsko-proračunski načrt CPS; poročili o opravljenih aktivnostih; priprava gradiva ter seznanitev Občinskega sveta in njegovih delovnih teles o poteku projekta; 3. fazno poročilo: poročilo o orisu želenega stanja, opredelitve prioritet in izbire ukrepov

skupaj s poročilom o doseganju minimalnih standardov.

Časovni okvir: 2 meseca.

5.3. ČETRTA FAZA OPERACIJE5.3.1. NAČRTOVANJE IZVAJANJA CPS IN DODELITEV PRISTOJNOSTI IN VIROV

Page 6:  · Web viewPrebivalci občine sledijo trendom potovalnih navad v državi in vse večji delež poti opravljajo z osebnim avtom in vse manj hodijo, kolesarijo ali uporabljajo javni

Po izdelavi in potrditvi Akcijsko-proračunskega načrta je potrebno zagotoviti odgovornost akterjev ter pravočasno razpoložljivost virov. Korak povezuje vse odgovorne akterje z nalogami in viri, ki so opredeljeni v akcijsko-proračunskem načrtu, ter tako jasno opredeli njihove dolžnosti. V okviru koraka se predvidi tudi aktivnosti za zagotavljanje izvajanja akcijsko-proračunskega načrta.Potrebne aktivnosti:

vsaj 2 sestanka mesečno med občino in izdelovalcem; 2 delavnici s ključno zainteresirano javnostjo; 2 poročili.

Pričakovani rezultati: opredeljene pristojnosti in viri za izvajanje Akcijsko-proračunskega načrta; poročili o opravljenih aktivnostih.

Časovni okvir: 1 mesec.

5.3.2. VZPOSTAVITEV NADZORA, SPREMLJANJE IN VREDNOTENJE

Zadnji korak opredeljuje mehanizme za ocenjevanje uspešnosti priprave in izvajanja CPS. Sistem spremljanja in vrednotenja CPS spremlja izpeljavo posameznih korakov priprave kot tudi skrbi za merjenje rezultatov posameznih ukrepov. Zato se v tem ukrepu nastavlja dolgoročni sistem monitoringa CPS. Ugotovitve monitoringa se morajo redno vračati v postopek, bodisi z namenom izboljšanja postopka načrtovanja oz. izvajanja ali ponovne presoje že sprejetih ukrepov.

Potrebne aktivnosti: vsaj 2 sestanka mesečno med občino in izdelovalcem; 1 poročilo.

Pričakovani rezultati: vzpostavljen sistem spremljanja in ocenjevanja uspešnosti priprave in izvajanja CPS. V obdobju petih let po zaključku operacije je naročniku enkrat letno potrebno poročati o

izvajanju CPS skladno z akcijskim načrtom sprejetim na občinskem svetu in kazalniki, ki bodo določeni za spremljanje izvajanja ciljev v okviru CPS.

Časovni okvir: 1 mesec.

5.3.3. SPREJEM CPS

Strategijo morajo legitimirati tudi izvoljeni občinski svetniki, zato je potrebno zagotoviti zadostno politično podporo in pozneje še sprejetje dokumenta v občinskem svetu. S tem ključnim korakom občinski svet CPS formalizira in prevzame odgovornost zanjo, hkrati si znotraj občine zagotovi soglasje o okvirih izvajanja ukrepov.Potrebne aktivnosti:

vsaj 2 sestanka mesečno med občino in izdelovalcem; 1 medijsko sporočilo; 1 predstavitev CPS na seji občinskega sveta in njegovih delovnih telesih; 1 celostna prometna strategija občine, pripravljena v obliki publikacije in natisnjena v nakladi

200 izvodov (uporabljeno slikovno gradivo v publikaciji naj bo pretežno iz obravnavane občine).

5.3.4. FAZA PO SPREJEMU CPS NA OBČINSKEM SVETU

Po sprejemu CPS na občinskem svetu pa so predvidene še naslednje aktivnosti: 1 medijsko sporočilo; objava CPS na spletni strani občine.

Page 7:  · Web viewPrebivalci občine sledijo trendom potovalnih navad v državi in vse večji delež poti opravljajo z osebnim avtom in vse manj hodijo, kolesarijo ali uporabljajo javni

Pričakovani rezultati: potrditev CPS na občinskem svetu in delovnih telesih občine; 4. fazno poročilo oz. zaključno poročilo: poročilo o načrtovanju izvajanja CPS, vzpostavitvijo

nadzora in sistema spremljanja kakovosti s kazalci ter sprejemom CPS na Občinskem svetu skupaj s poročilom o doseganju minimalnih standardov. Zaključno poročilo v tiskani in elektronski obliki vsebuje tudi 2. in 3. fazno poročilo tako, da predstavlja celoto izvedenih del skupaj s pregledom vseh izvedenih minimalnih standardov.

Časovni okvir: 1 mesec.

5.4. DODATNE ZAHTEVE

Od najmanj 5 medijskih sporočil, ki jih bo izvajalec pripravil v različnih fazah, je potrebno enega objaviti v času Evropskega tedna mobilnosti. Sporočilo naj se vsebinsko naveže na pobudo Evropskega tedna mobilnosti.

Vse aktivnosti morajo biti dokumentirane na primeren način (liste prisotnosti, zapisniki sestankov, fotografije dogodkov, originali ali kopije gradiv, klipingi…). Izvajalec mesečno naročniku predaja delovno gradivo (v elektronski obliki) v fazi, kot je pripravljeno. Iz dokumentacije mora biti razvidno, da so posamezne naloge izvajali tisti člani projektne skupine, katerih reference so bile v ponudbi navedene za posamezna področja in so bili navedeni v ponudbi (obrazec Elaborat o izvedbi predmeta javnega naročila z vidika kadrov).

Izvajalec z vidika izvedljivosti in ekonomske upravičenosti v sklopu priprave podlag za CPS preveri še naslednje ukrepe, ki bodo predvidoma povečali trajnostne učinke prometne politike v občini in z navezavami na širša prometno-infrastrukturna omrežja:

umestitev kolesarske poti ob državni cesti, železniški progi Jesenice – Nova Gorica in Savi Bohinjki med naseljem Obrne skozi Sotesko z navezavo v smeri Bohinja;

umestitev zahodnega dela Južne razbremenilne ceste na Bledu izven delov naselja Bled, Mlino in Zazer, od predora Straža po južnem pobočju Kozarce mimo centralne čistilne naprave in zbirnega centra komunalnih odpadkov z viaduktom preko okljuka Save Bohinjke in strelišča z navezavo na cesto proti Bohinju na lokaciji obstoječega odcepa za Bohinjsko Belo;

izgradnjo železniškega predora v razdalji 1,5 km s trase na železniški progi Jesenice – Nova Gorica SV od Bohinjske Bele do dela naselja Bled, Zazer, in naprej po obstoječi trasi Južne razbremenilne ceste na Bledu vzporedno z državno cesto skozi predor Straža do dela naselja Bled, Dindol, zaradi povezave Bleda z bohinjskimi dolinami, planotami ter smučišči kot alternativa cestnemu prometu;

umestitev območij centralnih parkirišč na obrobju naselja oziroma gradnje garažnih hiš v naselju;

dostopanje do ključnih točk in znamenitosti (Blejski grad, Straža).

Izvajalec mora v okviru aktivnosti, ki se nanašajo na komunikacijo z javnostjo, izdelati še digitalno platformo ali različne aplikacije, ki bo različnim javnostim (načrtovalcem, občanom, obiskovalcem) omogočila aktivno udeležbo pri podajanju pobud na eni strani ali pa sledenju in izvajanje ukrepov iz CPS (kot npr. mobilna aplikacija za prikaz varnih šolskih poti2) na drugi strani.

Izbrani ponudnik, se zavezuje, da bo v obdobju petih let enkrat letno poročal občini o doseganju v Celostni prometni strategiji Občine Bled zastavljenih kazalnikov.

4. POGOJI OBLIKOVANJA GRADIV

2 http://www.sgb.si/varnesolskepoti/

Page 8:  · Web viewPrebivalci občine sledijo trendom potovalnih navad v državi in vse večji delež poti opravljajo z osebnim avtom in vse manj hodijo, kolesarijo ali uporabljajo javni

Izvajalec je dolžan pri izdelavi različnih pisnih in drugih gradiv zagotoviti spoštovanje zahtev na področju informiranja in obveščanja javnosti skladno z Navodili organa upravljanja za informiranje in obveščanje javnosti o kohezijskem in strukturnih skladih v programskem obdobju 2014 – 20203.Vsi izdelki morajo biti v slovenskem jeziku.

5. OBLIKA DOKUMENTACIJE, ŠTEVILO IZVODOV IN ROKI ZA IZVEDBO

Izdelovalec je dolžan dokumentacijo (osnovni vhodni podatki, rezultati ter celotna naloga) predati naročniku v digitalni obliki – na CD mediju, tekstualni del v .doc formatu, tabele v .xls formatu ter grafični del v .dwg in .pdf formatu ter .jpg (v aktivni obliki).

Gradivo se izdela v analogni in digitalni obliki, in sicer osnutek CPS v treh natisnjenih izvodih za usklajevanje z naročnikom, predlog CPS za 1. obravnavo na OS v treh natisnjenih izvodih, CPS po sprejemu na občinskem svetu v 200-tih tiskanih in vezanih končnih izvodih.Izdelane digitalne aplikacije ali platforme se predajo v elektronski obliki z odprtimi kodami za morebitno spreminjanje ali nadgradnjo.

CPS mora biti izdelana in potrjena na občinskem svetu v roku 12 mesecev po podpisu pogodbe med občino in izdelovalcem skladno s terminskim planom:

Leto 2016 2017Mesec / Aktivnost I II III IV V VI VII VIII IX X XI XII I II III IV

FAZA 1objava javnega naročila za izdelavo CPSpodpis pogodbe z izbranim izdelovalcem CPS

FAZA 2faza postavitve temeljev CPS

faza analize stanja in oblikovanje možnih scenarijev

FAZA 3

faza vključevanja javnostiETM

faza opredelitve vizije in prioritet

faza izbire ukrepov in priprava akcijsko-proračunskega načrta

FAZA 4faza načrtovanja izvajanja CPS in dodelitev pristojnosti in virovfaza vzpostavitve nadzora, spremljanje in vrednotenjefaza sprejema CPS

faza po sprejemu CPS na občinskem svetu

Izdelovalec v vseh fazah sodeluje z naročnikom in koordinira vsebino glede na izražene pripombe in predloge javnosti, občinskega sveta in Ministrstva za infrastrukturo.

3 http://www.eu-skladi.si/dokumenti/navodila/navodila-ou-na-podrocju-komuniciranja-vsebin-ekp-2014-2020.pdf

Page 9:  · Web viewPrebivalci občine sledijo trendom potovalnih navad v državi in vse večji delež poti opravljajo z osebnim avtom in vse manj hodijo, kolesarijo ali uporabljajo javni

Slika 2: Elementi in dejavnosti procesa priprave Strategije.

Datum: 22. marec 2016

Pripravila:dr. Boštjan FerkBojana Lukan

Janez Fajfaržupan

Page 10:  · Web viewPrebivalci občine sledijo trendom potovalnih navad v državi in vse večji delež poti opravljajo z osebnim avtom in vse manj hodijo, kolesarijo ali uporabljajo javni

Soglašam s projektno nalogo:

__________________________________________(podpis in žig ponudnika)

Datum: 22. marec 2016