Z O O H I G I E N AZ O O H I G I E N A

Prof. DProf. D--r. r. MetodijaMetodija Traj~evTraj~ev

I. I. Ravoj, predmet i prakti~no zna~ewe na Ravoj, predmet i prakti~no zna~ewe na zoohigienata vo sto~arstvotozoohigienata vo sto~arstvoto

�� Istoriski podatoci;Istoriski podatoci;

�� Podelba i metodi na zoohigienata: zoohigienata se Podelba i metodi na zoohigienata: zoohigienata se deli na op{ta i specijalna a metodite so koi se deli na op{ta i specijalna a metodite so koi se koristi se statisti~ki, eksperimentalni i sanitarno koristi se statisti~ki, eksperimentalni i sanitarno ispituva~ki;ispituva~ki;

�� Predmet na zoohigienata;Predmet na zoohigienata;

�� Prakti~na primena na zoohigienata.Prakti~na primena na zoohigienata.

II. II. Zna~ewe na son~evata svetlina vo sto~arstvotoZna~ewe na son~evata svetlina vo sto~arstvoto

�� Son~evi zraci: Son~evi zraci:

-- Infracrven del: toplotni zraci so branova dol`ina 780 Infracrven del: toplotni zraci so branova dol`ina 780 --2300 2300 nm, nm, do povr{inata na zemjata pristignuvaat do 60%;do povr{inata na zemjata pristignuvaat do 60%;

-- Ultravioletovi zraci: imaat hemisko dejstvo, branova dol`ina Ultravioletovi zraci: imaat hemisko dejstvo, branova dol`ina od 290od 290-- 400 400 nm, nm, do povr{inata na zemjata pristigaat samo 1 %;do povr{inata na zemjata pristigaat samo 1 %;

-- Difuzna son~eva svetlina;Difuzna son~eva svetlina;

-- Koli~inata i ja~inata na son~evite zraci koi doa|aat do zemjata Koli~inata i ja~inata na son~evite zraci koi doa|aat do zemjata -- Koli~inata i ja~inata na son~evite zraci koi doa|aat do zemjata Koli~inata i ja~inata na son~evite zraci koi doa|aat do zemjata se zavisni od dol`inata na denot, prozra~nosta na atmosferata, i se zavisni od dol`inata na denot, prozra~nosta na atmosferata, i od agolot pod koi pa|aat na zemjata.od agolot pod koi pa|aat na zemjata.

�� Svojstva na son~evata svetlina:Svojstva na son~evata svetlina:

-- opti~ko (svetlosno) dejstvo(raste od siniot kon `oltiot del na opti~ko (svetlosno) dejstvo(raste od siniot kon `oltiot del na son~eviot spektar) ;son~eviot spektar) ;

-- toplotno dejstvo (raste od siniot kon crveniot del na son~eviot toplotno dejstvo (raste od siniot kon crveniot del na son~eviot spektar);spektar);

-- hemisko dejstvo.hemisko dejstvo.

Energetski bilans na zemjataEnergetski bilans na zemjata

�� Dejstvo na son~evite zraci vrz organizmot:Dejstvo na son~evite zraci vrz organizmot:

-- zavisi od branovata dol`ina na zracite;zavisi od branovata dol`ina na zracite;

-- Ultravioletovite zraci prodiraat samo do epidermisot na Ultravioletovite zraci prodiraat samo do epidermisot na ko`ata kade se resorbiraat od melaninot, pod dejstvo na ko`ata kade se resorbiraat od melaninot, pod dejstvo na ultravioletovite zraci vo tkivata i krvta histidinot se pretvora ultravioletovite zraci vo tkivata i krvta histidinot se pretvora vo histamin so izrazeno lokalno dejstvo;vo histamin so izrazeno lokalno dejstvo;

-- Infracrvenite zraci gi {irat krvnite sadovi i go pre~at Infracrvenite zraci gi {irat krvnite sadovi i go pre~at dejstvoto na ultravioletovite zraci, ja zabrzuvaat cirkulacijata i dejstvoto na ultravioletovite zraci, ja zabrzuvaat cirkulacijata i go eliminiraat histaminot;go eliminiraat histaminot;

-- Pri umereno son~evo svetlo se zgolemuvaat oksidacionite Pri umereno son~evo svetlo se zgolemuvaat oksidacionite -- Pri umereno son~evo svetlo se zgolemuvaat oksidacionite Pri umereno son~evo svetlo se zgolemuvaat oksidacionite procesi, se zgolemuva metabolizmot na proteinite i prirastot kaj procesi, se zgolemuva metabolizmot na proteinite i prirastot kaj mladite `ivotni, zgolemena e funkcijata na organite za produkcija mladite `ivotni, zgolemena e funkcijata na organite za produkcija na krvni elementi, vlijae vrz metabolizmot na mineralnite na krvni elementi, vlijae vrz metabolizmot na mineralnite materii (dehidroholesterolot od ko`ata i ergosterinot od materii (dehidroholesterolot od ko`ata i ergosterinot od zelenite rastenija go pretvora vo vitamin D, baktericidno dejstvo, zelenite rastenija go pretvora vo vitamin D, baktericidno dejstvo, blagoprijatno dejstvo na reprodukcijata kaj doma{nite `ivotni;blagoprijatno dejstvo na reprodukcijata kaj doma{nite `ivotni;

-- Son~evata svetlina vlijae na pulsot, razmenata na gasovi i Son~evata svetlina vlijae na pulsot, razmenata na gasovi i vozduh, se namaluva ~estotata a se zgolemuva dlabo~inata na vozduh, se namaluva ~estotata a se zgolemuva dlabo~inata na di{ewe.di{ewe.

�� Negativno dejstvo na son~evata svetlina vrz organizmot:Negativno dejstvo na son~evata svetlina vrz organizmot:

-- Vospalenija na o~ite so akuten i hroni~en tok;Vospalenija na o~ite so akuten i hroni~en tok;

-- Eritem i vospalenija na ko`ata;Eritem i vospalenija na ko`ata;

-- Son~anica prezagrevawe na prostorot pome|u mozokot i koskite Son~anica prezagrevawe na prostorot pome|u mozokot i koskite na glavata, `ivotnite te{ko di{at, imaat za~esten puls, na glavata, `ivotnite te{ko di{at, imaat za~esten puls, ligavicite na o~ite se opu{teni, `ivotnite te{ko stojat i pa|aat;ligavicite na o~ite se opu{teni, `ivotnite te{ko stojat i pa|aat;

-- Fotodinami~ko dejstvo (fagopirizam);Fotodinami~ko dejstvo (fagopirizam);

-- Negativno dejstvo vrz spermatogenezata (azospermija);Negativno dejstvo vrz spermatogenezata (azospermija);-- Negativno dejstvo vrz spermatogenezata (azospermija);Negativno dejstvo vrz spermatogenezata (azospermija);

-- Direktnata son~eva radijacija se meri so solarimetar Direktnata son~eva radijacija se meri so solarimetar (perheliometar), va`na e pri odreduvawe na lokacija za gradba na (perheliometar), va`na e pri odreduvawe na lokacija za gradba na sto~arski objekti i za presmetuvawe na termoizolacionite sto~arski objekti i za presmetuvawe na termoizolacionite vrednosti na objektite;vrednosti na objektite;

-- Ja~inata na son~evata svetlina se izrazuva vo luksi {to Ja~inata na son~evata svetlina se izrazuva vo luksi {to odgovara na svetlost na edna kandelova sve}a vo horizontalna odgovara na svetlost na edna kandelova sve}a vo horizontalna polo`ba {to ja frla na rastojanie od 1 metar. Ovaa edinica se vika polo`ba {to ja frla na rastojanie od 1 metar. Ovaa edinica se vika candelacandela--lux, lux, i odgovara na 1,16 hefnerova sve}a.i odgovara na 1,16 hefnerova sve}a.

III. III. HIGIENA NA VOZDU[NATA SREDINAHIGIENA NA VOZDU[NATA SREDINA

�� Op{ti poznavawa: Atmosferskiot vozduh pretstavuva sloj na Op{ti poznavawa: Atmosferskiot vozduh pretstavuva sloj na vozduh koj dopira vo visina od okolu 500vozduh koj dopira vo visina od okolu 500--600 600 km km od povr{inata na od povr{inata na zemjata. Atmosferata se deli na troposfera, stratosfera i zemjata. Atmosferata se deli na troposfera, stratosfera i jonosfera. Vo stratosferata na viso~ina od 20jonosfera. Vo stratosferata na viso~ina od 20--50 50 km km postoi sloj od postoi sloj od ozon vo koj se apsorbiraat ultravioletovite zraci so branova ozon vo koj se apsorbiraat ultravioletovite zraci so branova dol`ina 290 dol`ina 290 nm.nm.

Te`inata na vozduhot se odreduva pri 0Te`inata na vozduhot se odreduva pri 000C C i 113,3 i 113,3 kPa kPa i izneduva i izneduva 1,28 grama.1,28 grama.1,28 grama.1,28 grama.

Koli~estvoto na vozduh potrebno za di{ewe na `ivotnite e zavisno Koli~estvoto na vozduh potrebno za di{ewe na `ivotnite e zavisno od vidot i kategorijata na `ivotni, nivnata fiziolo{ka sostojba.od vidot i kategorijata na `ivotni, nivnata fiziolo{ka sostojba.

�� Sostav na vozduhot: Me{avina na gasovi i vodena parea. Postojani Sostav na vozduhot: Me{avina na gasovi i vodena parea. Postojani gasovi na vozduhot se azot (78,08 %), kislorod (20,94%), jaglen gasovi na vozduhot se azot (78,08 %), kislorod (20,94%), jaglen dvooksid (0,04%), argon, neon, kripton, ksenon, vodorod. Vo mali dvooksid (0,04%), argon, neon, kripton, ksenon, vodorod. Vo mali koli~ini vo vozduhot se sretnuva ozon, vodoroden superoksid, koli~ini vo vozduhot se sretnuva ozon, vodoroden superoksid, amonijak, azotna i azotesta kiselina, hlor, jod, sulfurvodorod, amonijak, azotna i azotesta kiselina, hlor, jod, sulfurvodorod, jaglen monooksid i drugi ~estici.jaglen monooksid i drugi ~estici.

�� Azot (Azot (NN), indiferenten gas bez boja i miris, ne gori, zaedno so ), indiferenten gas bez boja i miris, ne gori, zaedno so kislorodot sozdava sme{a za di{ewe. Azotot e sostaven del na kislorodot sozdava sme{a za di{ewe. Azotot e sostaven del na proteinite kaj `ivotnite i lu|eto. Vo uslovi na zgolemen vozdu{en proteinite kaj `ivotnite i lu|eto. Vo uslovi na zgolemen vozdu{en pritisok ima narkoti~no dejstvo, pri preminuvawe od visok na pritisok ima narkoti~no dejstvo, pri preminuvawe od visok na normalen vozdu{en pritisok azotot se odvojuva od krvta i tkivata normalen vozdu{en pritisok azotot se odvojuva od krvta i tkivata vo vid na meuri od gas i ja pri~inuva kesonskata bolest;vo vid na meuri od gas i ja pri~inuva kesonskata bolest;

�� Kislorod (O), gas bez bija i miris, neophoden za `ivot, vo Kislorod (O), gas bez bija i miris, neophoden za `ivot, vo organizmot u~estvuva vo oksidacionite procesi, pri {to se organizmot u~estvuva vo oksidacionite procesi, pri {to se razgraduvaat hranlivite materii i se sozdava energija. Namaluvawe razgraduvaat hranlivite materii i se sozdava energija. Namaluvawe na koli~inata na kislorod za 2na koli~inata na kislorod za 2--4%, organizmot go podnesuva i se 4%, organizmot go podnesuva i se adaptira, namaluvawe pod 15% e pridru`eno so za~esteno di{ewe, adaptira, namaluvawe pod 15% e pridru`eno so za~esteno di{ewe, adaptira, namaluvawe pod 15% e pridru`eno so za~esteno di{ewe, adaptira, namaluvawe pod 15% e pridru`eno so za~esteno di{ewe, za~esten puls, voznemirenost, oslabeni oksidacioni procesi, za~esten puls, voznemirenost, oslabeni oksidacioni procesi, muskulna zamorenost i bolka, se namaluva telesnata temperatura, muskulna zamorenost i bolka, se namaluva telesnata temperatura, doa|a do pojava na koma i smrt od asfiksija (zagu{uvawe). doa|a do pojava na koma i smrt od asfiksija (zagu{uvawe). Zgolemenata koli~ina na kislorod vo vozduhot do 35%, `ivotnite Zgolemenata koli~ina na kislorod vo vozduhot do 35%, `ivotnite lesno ja podnesuvaat, dodeka mnogu povisoki koncentracii lesno ja podnesuvaat, dodeka mnogu povisoki koncentracii pri~inuvaat otekuvawa i vospalenija.pri~inuvaat otekuvawa i vospalenija.

�� Ozon (OOzon (O33), gas koj se sozdava pri elektri~ni praznewa vo ), gas koj se sozdava pri elektri~ni praznewa vo atmosferata, pri isparuvawe na vodenite parei, pri dejstvo na atmosferata, pri isparuvawe na vodenite parei, pri dejstvo na ultravioletovite zraci vrz kislorodot, ima silno oksidaciono ultravioletovite zraci vrz kislorodot, ima silno oksidaciono dejstvo, baktericidno dejstvo, vo golemi koli~ini e opasen.dejstvo, baktericidno dejstvo, vo golemi koli~ini e opasen.

Ciklus na kislorodot vo Ciklus na kislorodot vo atmosferataatmosferata

Ciklus na azotot vo Ciklus na azotot vo prirodataprirodata

�� Jaglen dvooksid (Jaglen dvooksid (COCO22), ), gas bez boja i miris, so kiselkav vkus, gas bez boja i miris, so kiselkav vkus, pote`ok od vozduhot, 0,03%, vo atmosferata doa|a kako produkt na pote`ok od vozduhot, 0,03%, vo atmosferata doa|a kako produkt na oksidacionite procesi, u~estvuva vo fotosintezata. Trueweto so oksidacionite procesi, u~estvuva vo fotosintezata. Trueweto so jaglen dvooksid kaj `ivotnite doa|a vo uslovi na niski jaglen dvooksid kaj `ivotnite doa|a vo uslovi na niski koncentracii na kislorod pod 7%, jaglen dvooksidot go nadraznuva koncentracii na kislorod pod 7%, jaglen dvooksidot go nadraznuva centarot za di{ewe, zatoa se koristi pri terapija na truewe do centarot za di{ewe, zatoa se koristi pri terapija na truewe do jaglen monooksid. Samo golemi koncentracii na jaglen dvooksid se jaglen monooksid. Samo golemi koncentracii na jaglen dvooksid se smrtonosni za doma{nite `ivotni. Vo objektite za doma{ni smrtonosni za doma{nite `ivotni. Vo objektite za doma{ni `ivotni koli~inata na jaglen dvooksid e indikator za zagaduvawe `ivotni koli~inata na jaglen dvooksid e indikator za zagaduvawe so gasoviti soedinenija, pra{ina, mikroorganizmi. Vo zatvorenite so gasoviti soedinenija, pra{ina, mikroorganizmi. Vo zatvorenite objekti se zema deka desetkratno zgolemuvawe na jaglen dvooksidot objekti se zema deka desetkratno zgolemuvawe na jaglen dvooksidot (0,3%) vo odnos na negovata koncentracija vo atmosferata, e (0,3%) vo odnos na negovata koncentracija vo atmosferata, e granica za dobar i higienski ambient.granica za dobar i higienski ambient.granica za dobar i higienski ambient.granica za dobar i higienski ambient.

�� Gasoobrazni soedinenija vo vozduhot:Gasoobrazni soedinenija vo vozduhot:

-- Amonijak (Amonijak (NHNH33), ), bezboen gas, polesen od vozduhot, so bezboen gas, polesen od vozduhot, so specifi~en miris i silno nadrazlivo dejstvo na ligavicite. specifi~en miris i silno nadrazlivo dejstvo na ligavicite. Amonijakot se sozdava pri razgraduvawe na urinata, pod dejstvo na Amonijakot se sozdava pri razgraduvawe na urinata, pod dejstvo na bakterii. Vo vozduhot na objektite za doma{ni `ivotni koli~inata bakterii. Vo vozduhot na objektite za doma{ni `ivotni koli~inata ne treba da bide pogolema od 0,01 ne treba da bide pogolema od 0,01 vol% (max 0,026 vol%). vol% (max 0,026 vol%). Koli~inata Koli~inata od 2od 2--4 4 vol% vol% e toksi~na za `ivotnite, pri truewe so amonijak e toksi~na za `ivotnite, pri truewe so amonijak `ivotnite umiraat od paraliza na di{niot centar. So zgolemuvawe `ivotnite umiraat od paraliza na di{niot centar. So zgolemuvawe na vla`nosta vo objektot koli~inata na amonijak se zgolemuva, a na vla`nosta vo objektot koli~inata na amonijak se zgolemuva, a koli~inata se namaluva so namaluvawe na temperaturata na koli~inata se namaluva so namaluvawe na temperaturata na vozduhot.vozduhot.

-- Sulfurvodorod (Sulfurvodorod (HH22SS), bezboen gas so specifi~en miris na ), bezboen gas so specifi~en miris na rasipani jajca, pote`ok od vozduhot, se sozdava pri razgraduvawe na rasipani jajca, pote`ok od vozduhot, se sozdava pri razgraduvawe na organska materija koja sodr`i proteini so sulfur, zaedno so drugi organska materija koja sodr`i proteini so sulfur, zaedno so drugi smrdlivi gasovi (indol, skatol, merkaptan). Se nao|ana mesta kade smrdlivi gasovi (indol, skatol, merkaptan). Se nao|ana mesta kade doa|a do gniewe na organskata materija pod dejstvo na anaerobni doa|a do gniewe na organskata materija pod dejstvo na anaerobni mikroorganizmi. Sulfurvodorodot e mnogu otroven gas.Koncentracii mikroorganizmi. Sulfurvodorodot e mnogu otroven gas.Koncentracii od 0,7 od 0,7 vol% vol% predizvikuvaat truewe. Koncentracijata od 0,02 predizvikuvaat truewe. Koncentracijata od 0,02 vol% vol% se se zema kako krajna granica koja lu|eto mo`e da ja podnesat. zema kako krajna granica koja lu|eto mo`e da ja podnesat. Sulfurvodorodot e potoksi~en so drugi {tetni gasovi i pri Sulfurvodorodot e potoksi~en so drugi {tetni gasovi i pri zgolemena vla`nost na vozduhot. Vo organizmot sulfurvodorodot se zgolemena vla`nost na vozduhot. Vo organizmot sulfurvodorodot se zgolemena vla`nost na vozduhot. Vo organizmot sulfurvodorodot se zgolemena vla`nost na vozduhot. Vo organizmot sulfurvodorodot se soedinuva so alkalnite materii, se apsorbira vo krvta, hidrolizira soedinuva so alkalnite materii, se apsorbira vo krvta, hidrolizira i se soedinuva so `elezoto od krvta i formira `elezen sulfid, a i se soedinuva so `elezoto od krvta i formira `elezen sulfid, a ima i toksi~no dejstvo na nervniot sistem.ima i toksi~no dejstvo na nervniot sistem.

-- Gasovi, isparuvawe i pra{ina od otrovni soedinenija; arsen, Gasovi, isparuvawe i pra{ina od otrovni soedinenija; arsen, olovo, fluor, hlor, solna kiselina, azotna kiselina.olovo, fluor, hlor, solna kiselina, azotna kiselina.

-- Sulfurdioksid (Sulfurdioksid (SOSO22), ), naj~esto go sretnuvame vo okolinata na naj~esto go sretnuvame vo okolinata na rudnici, kaj `ivotnite predizvikuva vospalenija na ligavicata na rudnici, kaj `ivotnite predizvikuva vospalenija na ligavicata na organite za varewe.organite za varewe.

-- Jaglenmonooksid (Jaglenmonooksid (COCO), gas bez boja i miris, polesen od vozduhot ), gas bez boja i miris, polesen od vozduhot i mnogu otroven, se sozdava pri necelosno sogoruvawe na jaglenot, i mnogu otroven, se sozdava pri necelosno sogoruvawe na jaglenot, avtomobilite. Vdi{an vo organizmot predizvikuva avtomobilite. Vdi{an vo organizmot predizvikuva karboksihemoglobin.karboksihemoglobin.

-- Preventiva od {tetnite gasovi i gasoobrazni soedinenija vo Preventiva od {tetnite gasovi i gasoobrazni soedinenija vo vozduhot na objektite za doma{ni `ivotni:vozduhot na objektite za doma{ni `ivotni:

a) da se namali koli~inata na ovie materii vo vozduhot na a) da se namali koli~inata na ovie materii vo vozduhot na objektite naseleni so `ivotni;objektite naseleni so `ivotni;

b) ispravna kanalizacija i funkcionalna ventilacija na b) ispravna kanalizacija i funkcionalna ventilacija na b) ispravna kanalizacija i funkcionalna ventilacija na b) ispravna kanalizacija i funkcionalna ventilacija na objektite za smestuvawe na doma{ni `ivotni;objektite za smestuvawe na doma{ni `ivotni;

v) pravilno naseluvawe na objektite, so normativno odreden v) pravilno naseluvawe na objektite, so normativno odreden broj na `ivotni koi pravilno se razmestuvaat vo objektot;broj na `ivotni koi pravilno se razmestuvaat vo objektot;

g) redovno ~istewe i otstranuvawe na |ubreto od objektot;g) redovno ~istewe i otstranuvawe na |ubreto od objektot;

d) na podot da se koristi kvalitetna prostirka i podot da e d) na podot da se koristi kvalitetna prostirka i podot da e nepropustliv, yidovite postojano da se ~istat;nepropustliv, yidovite postojano da se ~istat;

|) prisustvoto na zgolemena koli~ina na {tetni gasovi e |) prisustvoto na zgolemena koli~ina na {tetni gasovi e znak za lo{a higienska sostojba na farmata.znak za lo{a higienska sostojba na farmata.

�� Korpuskularni zagaduvawa na vozduhot:Korpuskularni zagaduvawa na vozduhot:

-- Pra{ina vo vozduhot: tvrdi ~estici vo vozduhot koi imaat Pra{ina vo vozduhot: tvrdi ~estici vo vozduhot koi imaat pomala brzina na pa|awe (talo`ewe), otkolku {to odgovara na pomala brzina na pa|awe (talo`ewe), otkolku {to odgovara na klasi~nite zakoni na slobodno pa|awe (gravitacija) se poznati kako klasi~nite zakoni na slobodno pa|awe (gravitacija) se poznati kako pra{ina. Vrz osnova na goleminata na ~esti~kite pra{ina, odnosno pra{ina. Vrz osnova na goleminata na ~esti~kite pra{ina, odnosno nivniot povr{inski naboj razlikuvame suva i vla`na magla. nivniot povr{inski naboj razlikuvame suva i vla`na magla. Koli~inata na pra{ina vo vozduhot e zavisna od lokalizacijata, Koli~inata na pra{ina vo vozduhot e zavisna od lokalizacijata, vidot na po~vata, meterolo{kite uslovi i godi{nata sezona. vidot na po~vata, meterolo{kite uslovi i godi{nata sezona. Pra{inata vo vozduhot mo`e da bide organska i neorganska (so Pra{inata vo vozduhot mo`e da bide organska i neorganska (so mineralen sostav). Vrne`ite ja namaluvaat pra{inata i go ~istat mineralen sostav). Vrne`ite ja namaluvaat pra{inata i go ~istat vozduhot. Pra{inata vo vozduhot ima {tetno vlijanie vrz vozduhot. Pra{inata vo vozduhot ima {tetno vlijanie vrz vozduhot. Pra{inata vo vozduhot ima {tetno vlijanie vrz vozduhot. Pra{inata vo vozduhot ima {tetno vlijanie vrz organizmot: predizvikuva alergii, anafilaksija, zgolemena telesna organizmot: predizvikuva alergii, anafilaksija, zgolemena telesna temperatura, gubewe na svest, dermokonioza, kowuktivitis, temperatura, gubewe na svest, dermokonioza, kowuktivitis, nadraznuvawe i o{tetuvawe na ligavicata na di{nite pati{ta i nadraznuvawe i o{tetuvawe na ligavicata na di{nite pati{ta i predizvikuvaat vospalitelni procesi i so talo`ewe predizvikuvaat vospalitelni procesi i so talo`ewe predizvikuvaat pnevmonija. Zavisno od vidot na vdi{anata pra{ina predizvikuvaat pnevmonija. Zavisno od vidot na vdi{anata pra{ina se javuvaat bolesti kako antrakoza, silikoza, sideroza, azbestoza. se javuvaat bolesti kako antrakoza, silikoza, sideroza, azbestoza. Vdi{anite ~esti~ki pra{ina se isfrlaat so ka{lawe, kivawe i Vdi{anite ~esti~ki pra{ina se isfrlaat so ka{lawe, kivawe i frkawe, a nekoi od niv se fagocitiraat od mikro i makrofagite. frkawe, a nekoi od niv se fagocitiraat od mikro i makrofagite. Koli~estvoto na pra{ina vo objektite zavisi od ishranata, Koli~estvoto na pra{ina vo objektite zavisi od ishranata, ventilacija, higienata, se odreduva gravimetriski i koniometriskiventilacija, higienata, se odreduva gravimetriski i koniometriski

�� Mikroorganizmi vo vozduhot:Mikroorganizmi vo vozduhot:

-- Brojot na mikroorganizmi zavisi od dejstvoto na Brojot na mikroorganizmi zavisi od dejstvoto na ultravioletovite zraci, vetrovite i temperaturata.ultravioletovite zraci, vetrovite i temperaturata.

-- Najgolem broj od mikroorganizmite vo vozduhot se gnile`ni, se Najgolem broj od mikroorganizmite vo vozduhot se gnile`ni, se sretnuvaat i bakteriski koki (sretnuvaat i bakteriski koki (Streptococcus, Staphylococcus), Streptococcus, Staphylococcus), gabi gabi ((Aspergillus, penicillium, Mucor, actynomyces), Aspergillus, penicillium, Mucor, actynomyces), patogeni m/o patogeni m/o (pri~initeli na tuberkuloza, bruceloza, paratifus i dr).(pri~initeli na tuberkuloza, bruceloza, paratifus i dr).

-- Zarazuvaweto na `ivotnite so patogeni m/o od vozduhot Zarazuvaweto na `ivotnite so patogeni m/o od vozduhot nastanuva:nastanuva:nastanuva:nastanuva:

a) So vdi{uvawe na pra{ina koja sodr`i patogeni m/o;a) So vdi{uvawe na pra{ina koja sodr`i patogeni m/o;

b) so plunkata pri frkawe, ka{lawe, }ivawe (kap~esta b) so plunkata pri frkawe, ka{lawe, }ivawe (kap~esta infekcija)infekcija)

v) preku ko`ata. v) preku ko`ata.

-- Vo objekti so slaba razmena na vozduhot, mikroorganizmite Vo objekti so slaba razmena na vozduhot, mikroorganizmite pove}e se nao|aat na podot, a pri forsirana ventilacija pod pove}e se nao|aat na podot, a pri forsirana ventilacija pod tavanot.tavanot.

-- Epizootiologija na zagadeniot vozduh:Epizootiologija na zagadeniot vozduh:a) Vozduhot od okolinata se zagaduva so jaglen monooksid, a) Vozduhot od okolinata se zagaduva so jaglen monooksid,

olovni aerozoli, policikli~ni jaglevodorodi (kancerogeni) olovni aerozoli, policikli~ni jaglevodorodi (kancerogeni) b) Naj~esti zagaduva~i na atmosferskiot vozduh:b) Naj~esti zagaduva~i na atmosferskiot vozduh:

-- Termoelektrani (ispu{taat sulfur dioksid);Termoelektrani (ispu{taat sulfur dioksid);

-- Fabriki za cement (cementen prav koj sodr`i silicium dioksid Fabriki za cement (cementen prav koj sodr`i silicium dioksid i silicilna kiselina koi predizvikuvaat pnevmomikozi i promeni i silicilna kiselina koi predizvikuvaat pnevmomikozi i promeni na vegetativniot nerven sistem kaj decata);na vegetativniot nerven sistem kaj decata);

-- Industrijata za oboeni metali (ja zagaduva okolinata so olovni Industrijata za oboeni metali (ja zagaduva okolinata so olovni soedinenija, bakat, cink, arsen, te{ki metali);soedinenija, bakat, cink, arsen, te{ki metali);soedinenija, bakat, cink, arsen, te{ki metali);soedinenija, bakat, cink, arsen, te{ki metali);

-- Crnata metalurgija (odeluva pra{ina i gasovi Crnata metalurgija (odeluva pra{ina i gasovi -- sulfur dioksid, sulfur dioksid, oksidi na jaglenot i azotot, fenoli, benzoli, sulfurvodorod, oksidi na jaglenot i azotot, fenoli, benzoli, sulfurvodorod, fluorid, arsen, olovo);fluorid, arsen, olovo);

-- Hemiskata industrija (amonijak, sulfurvodorod, fluor);Hemiskata industrija (amonijak, sulfurvodorod, fluor);

-- Motori so vnatre{no sogoruvawe, avtomobili.Motori so vnatre{no sogoruvawe, avtomobili.

-- Mehanizmot na dejstvo na zagaduva~ite e nespecifi~no Mehanizmot na dejstvo na zagaduva~ite e nespecifi~no toksi~en, intoksikacijata te~e vo tri stadiumi: po~etna reakcija, toksi~en, intoksikacijata te~e vo tri stadiumi: po~etna reakcija, stadium na dekompenzacija i stadium na oslabnata otpornost.stadium na dekompenzacija i stadium na oslabnata otpornost.

�� Preventiva od aerogenite infekciiPreventiva od aerogenite infekcii

�� Fizi~ki svojstva na vozduhot:Fizi~ki svojstva na vozduhot:

-- Temperatura na vozduhot: termometri (`ivin, alkoholen, Temperatura na vozduhot: termometri (`ivin, alkoholen, minimalnominimalno--maksimalen termometar po maksimalen termometar po Six Bellanii);Six Bellanii);

-- Vla`nost na vozduhot: zavisi od temperaturata na vozduhot, Vla`nost na vozduhot: zavisi od temperaturata na vozduhot, atmosferskiot pritisok i brzinata na dvi`ewe na vozduhot. atmosferskiot pritisok i brzinata na dvi`ewe na vozduhot. Apsolutna, maksimalna i relativna vla`nost (deficit na Apsolutna, maksimalna i relativna vla`nost (deficit na zasituvaweto na vozduhot so vodena parea), fiziolo{ki deficit na zasituvaweto na vozduhot so vodena parea), fiziolo{ki deficit na zasituvawe, fiziolo{ka relativna vla`nost. Vlagata vlijae na zasituvawe, fiziolo{ka relativna vla`nost. Vlagata vlijae na prometot na toplina i na odr`uvawe na toplinata na organizmot. prometot na toplina i na odr`uvawe na toplinata na organizmot. prometot na toplina i na odr`uvawe na toplinata na organizmot. prometot na toplina i na odr`uvawe na toplinata na organizmot. Psihrometar na August, rotacionen higrometar;Psihrometar na August, rotacionen higrometar;

-- Atmosferski pritisok: Pritisokot {to go vr{i vozduhot na Atmosferski pritisok: Pritisokot {to go vr{i vozduhot na odredena povr{ina na Zemjata i toa vertikalno od dadena to~ka na odredena povr{ina na Zemjata i toa vertikalno od dadena to~ka na Zemjata do granicata na atmosferata. Paskali Zemjata do granicata na atmosferata. Paskali (Pa), (Pa), bari (bari (Bar). Bar). Na Na podra~jata so topol vozduh atmosferskiot pritisok e ponizok, a na podra~jata so topol vozduh atmosferskiot pritisok e ponizok, a na podra~jata so vla`en vozduh povisok. @ivini i aneroidni barometri podra~jata so vla`en vozduh povisok. @ivini i aneroidni barometri i barografi. Vlijanie na atmosferskiot pritisok vrz `iviot i barografi. Vlijanie na atmosferskiot pritisok vrz `iviot organizam (zgolemeniot predizvikuva zabaveno i dlaboko di{ewe, organizam (zgolemeniot predizvikuva zabaveno i dlaboko di{ewe, namalen broj srcevi udari, namaleniot namalen broj srcevi udari, namaleniot -- planinska bolest);planinska bolest);

barografibarografi

higrometarhigrometarhigrografhigrograf HigroHigro--termograftermograf

higrometarhigrometar

-- Dvi`ewe na vozduhot, razlikata vo vozdu{niot pritisok e Dvi`ewe na vozduhot, razlikata vo vozdu{niot pritisok e pri~ina za dvi`ewe na vozdu{nite masi. Anemometri (skala na pri~ina za dvi`ewe na vozdu{nite masi. Anemometri (skala na BeaufortBeaufort), roza na vetrovite, katatermometri. Dvi`eweto na ), roza na vetrovite, katatermometri. Dvi`eweto na vozduhot vlijae vrz razmenata na organizmot so okolinata, vozduhot vlijae vrz razmenata na organizmot so okolinata, dejstvoto se vr{i preku nadraznuvawe na vazomotornite nervi koi dejstvoto se vr{i preku nadraznuvawe na vazomotornite nervi koi go reguliraat krvotokot.go reguliraat krvotokot.

-- Bu~ava, mehanizacijata, industrijalizacijata i urbanizacijata Bu~ava, mehanizacijata, industrijalizacijata i urbanizacijata -- Bu~ava, mehanizacijata, industrijalizacijata i urbanizacijata Bu~ava, mehanizacijata, industrijalizacijata i urbanizacijata se najgolemi izvoti na bu~ava. Decibeli i foni. Silinata na zvukot se najgolemi izvoti na bu~ava. Decibeli i foni. Silinata na zvukot se namaluva so kvadratot na odale~uvawe od izvorot na bu~avata. se namaluva so kvadratot na odale~uvawe od izvorot na bu~avata. Vlijanie na bu~avata vrz `iviot organizam: zgolemena leukocitoza Vlijanie na bu~avata vrz `iviot organizam: zgolemena leukocitoza i namalena fagocitna sposobnost na belite krvni telca, zgolemena i namalena fagocitna sposobnost na belite krvni telca, zgolemena napregnatost na organizmot kako kompenzaciska reakcija na napregnatost na organizmot kako kompenzaciska reakcija na adaptacija na vo uslovi na bu~ava, namalena produktivnost, adaptacija na vo uslovi na bu~ava, namalena produktivnost, negativno vlijanie vrz metabolizmot, namalena funkcija na negativno vlijanie vrz metabolizmot, namalena funkcija na adrenalnata i {titnata `lezda, namalen prirast, inapetencija, adrenalnata i {titnata `lezda, namalen prirast, inapetencija, agalakcija, abortus, kanibalizam, voznemirenost, stres.agalakcija, abortus, kanibalizam, voznemirenost, stres.

IV IV HIGIENA NA PO^VATAHIGIENA NA PO^VATA�� Zna~ewe na po~vata za sto~arstvoto;Zna~ewe na po~vata za sto~arstvoto;�� Mehani~ki sostav na po~vataMehani~ki sostav na po~vata

-- Vo zavisnost od goleminata na ~esticite razlikuvame Vo zavisnost od goleminata na ~esticite razlikuvame glinesti po~vi, pra{ina, pesok, krupen pesok, siten ~akal, sreden glinesti po~vi, pra{ina, pesok, krupen pesok, siten ~akal, sreden ~akal i krupen ~akal. Pedolo{ki sita.~akal i krupen ~akal. Pedolo{ki sita.

-- Vo zavisnost od hemiskiot sostav, vo po~vata ima te{ko Vo zavisnost od hemiskiot sostav, vo po~vata ima te{ko rastvorlivi soli na aluminium, kalcium, natrium i kalium so rastvorlivi soli na aluminium, kalcium, natrium i kalium so siliciumova, sulfurna, jaglenova i fosforna kiselina, raspadni siliciumova, sulfurna, jaglenova i fosforna kiselina, raspadni produkti na organska materija (humus).produkti na organska materija (humus).

-- Za ocena na strukturata na po~vata se pravat pedolo{ki Za ocena na strukturata na po~vata se pravat pedolo{ki -- Za ocena na strukturata na po~vata se pravat pedolo{ki Za ocena na strukturata na po~vata se pravat pedolo{ki jami. Vo humidnite po~vi razlikuvame tri horizonta: eluvijalen, jami. Vo humidnite po~vi razlikuvame tri horizonta: eluvijalen, iluvijalen i mati~en supstrat.iluvijalen i mati~en supstrat.

�� Fizi~ki svojstva na po~vata:Fizi~ki svojstva na po~vata:-- Poroznost na po~vata;Poroznost na po~vata;-- Propustlivost na po~vata, zavisi od goleminata na Propustlivost na po~vata, zavisi od goleminata na

{uplinite i nivniot op{t obem, zona na isparuvawe, zona so {uplinite i nivniot op{t obem, zona na isparuvawe, zona so namalen kapacitet, zona so kapilarna potpo~vena voda;namalen kapacitet, zona so kapilarna potpo~vena voda;

-- Boja na po~vata;Boja na po~vata;-- Kapilarnost na po~vata: sposobnost na po~vata da ja Kapilarnost na po~vata: sposobnost na po~vata da ja

podigne vodata od poniskite kon povisokite sloevi.podigne vodata od poniskite kon povisokite sloevi.

-- Higroskopi~nost na po~vata, sposobnost na po~vata da Higroskopi~nost na po~vata, sposobnost na po~vata da apsorbira vodeni parei od vozduhot. Visoka higroskopi~nost imaat apsorbira vodeni parei od vozduhot. Visoka higroskopi~nost imaat po~vite so sitno zrnesti ~estici, po~vi bogati so organska materija, po~vite so sitno zrnesti ~estici, po~vi bogati so organska materija, i po~vite bogati so soli (i po~vite bogati so soli (CaClCaCl22, MgCl, MgCl22, KNO, KNO33););

-- Isparuvawe na po~vata, sposobnost da ja oddeluva vi{okot voda Isparuvawe na po~vata, sposobnost da ja oddeluva vi{okot voda vo vid na vodena parea. Zavisi od temperaturata i vla`nosta na vo vid na vodena parea. Zavisi od temperaturata i vla`nosta na po~vata i vozduhot, strukturata i bojata na po~vata, dejstvoto na po~vata i vozduhot, strukturata i bojata na po~vata, dejstvoto na sonceto i vetrovite;sonceto i vetrovite;

-- Voda vo po~vata: zavisno od rasporedot na vodata vo po~vata i Voda vo po~vata: zavisno od rasporedot na vodata vo po~vata i propustlivosta na oddelni sloevi, razlikuvame ~etiri zoni: Zona propustlivosta na oddelni sloevi, razlikuvame ~etiri zoni: Zona propustlivosta na oddelni sloevi, razlikuvame ~etiri zoni: Zona propustlivosta na oddelni sloevi, razlikuvame ~etiri zoni: Zona na isparuvawe, zona na filtracija, zona na kapilarnost i zona na na isparuvawe, zona na filtracija, zona na kapilarnost i zona na potpo~vena vodapotpo~vena voda--mati~en supstrat. Sposobnost na po~vata da ja mati~en supstrat. Sposobnost na po~vata da ja zadr`uva vodata se narekuva retencionen kapacitet;zadr`uva vodata se narekuva retencionen kapacitet;

-- Apsorpciona sposobnost na po~vata, sposobnost da apsorbira Apsorpciona sposobnost na po~vata, sposobnost da apsorbira gasovi, te~nosti, rastvoreni materii, organski soedinenija i gasovi, te~nosti, rastvoreni materii, organski soedinenija i materija so koloidni svojstva ili so visoka molekulska masa kako materija so koloidni svojstva ili so visoka molekulska masa kako {to se proteini, alkaloidi, toksini od m/o, fermenti. {to se proteini, alkaloidi, toksini od m/o, fermenti. Apsorpcionata sposobnost e pogolema kaj po~vite so sitnozrnesta Apsorpcionata sposobnost e pogolema kaj po~vite so sitnozrnesta struktura.struktura.

-- Toplotno svojstvo na po~vata, toplosprovodlivosta e pogolema Toplotno svojstvo na po~vata, toplosprovodlivosta e pogolema kaj po~vi bogati so voda, glinesti po~vi, i po~vi bogati so organska kaj po~vi bogati so voda, glinesti po~vi, i po~vi bogati so organska materija. Najmala toplosprovodlivost imaat po~vi koi sodr`at materija. Najmala toplosprovodlivost imaat po~vi koi sodr`at vozduh i organska materija koja se raspa|a so gniewe. Toplotnoto vozduh i organska materija koja se raspa|a so gniewe. Toplotnoto svojstvo na po~vata ima golemo zna~ewe za zdravjeto na `ivotnite i svojstvo na po~vata ima golemo zna~ewe za zdravjeto na `ivotnite i vrz mikrobiolo{kite procesi vo po~vata;vrz mikrobiolo{kite procesi vo po~vata;

-- Vozduh vo po~vata, razgraduvawe na organskata materija po Vozduh vo po~vata, razgraduvawe na organskata materija po oksidacionen pat, aerobioza, pri {to se sozdavaat oksidacionen pat, aerobioza, pri {to se sozdavaat COCO22, H, H22O, NHO, NH33, , i i drugi produkti na mineralizacija na organskata materija. Anaeroben drugi produkti na mineralizacija na organskata materija. Anaeroben drugi produkti na mineralizacija na organskata materija. Anaeroben drugi produkti na mineralizacija na organskata materija. Anaeroben proces na razgraduvawe na organskata materija, anabioza, i so nego proces na razgraduvawe na organskata materija, anabioza, i so nego se sozdavaat produkti na redukcisko razgraduvawe na organskata se sozdavaat produkti na redukcisko razgraduvawe na organskata materija, materija, CHCH44, H, H22S, PHS, PH22, N, , N, indol, skatol, masni kiselini i dr. indol, skatol, masni kiselini i dr. Vozduhot vo po~vata normalno sodr`i 0,3Vozduhot vo po~vata normalno sodr`i 0,3--10% 10% COCO22,, 11--20% O20% O22, 78, 78--80% 80% N. N. Na brzinata na razmena na vozduhot vo atmosferata i Na brzinata na razmena na vozduhot vo atmosferata i po~vata vlijaat zagrevaweto i ladeweto na po~vata, barometarskiot po~vata vlijaat zagrevaweto i ladeweto na po~vata, barometarskiot pritisok, veterot i atmosferskite vrne`i.pritisok, veterot i atmosferskite vrne`i.

�� Hemiski svojstva na po~vata:Hemiski svojstva na po~vata:

-- Hemiski sostav na po~vata, od nego zavisi rastitelnata masa, Hemiski sostav na po~vata, od nego zavisi rastitelnata masa, plodnosta, botani~kiot sostav i hemiskiot sostav na rastitelnata plodnosta, botani~kiot sostav i hemiskiot sostav na rastitelnata masa. Karbonati, silikati, organska materija od `ivotinsko i masa. Karbonati, silikati, organska materija od `ivotinsko i rastitelno poteklo (proteinirastitelno poteklo (proteini--indol, skatol, peptoni), masti (masni indol, skatol, peptoni), masti (masni kiselini), jagleni hidrati (huminovi soedinenija), amonijak (mo~na kiselini), jagleni hidrati (huminovi soedinenija), amonijak (mo~na kiselina, amidi), hloridi, sulfati, fosfati i dr.kiselina, amidi), hloridi, sulfati, fosfati i dr.

-- Minerali vo po~vata: od nego zavisi sodr`inata na minerali vo Minerali vo po~vata: od nego zavisi sodr`inata na minerali vo rastenijata koi se hrana za `ivotnite, pa indirektno mineralite od rastenijata koi se hrana za `ivotnite, pa indirektno mineralite od po~vata vlijaat na produkcijata, reprodikcijata i zdravjeto na po~vata vlijaat na produkcijata, reprodikcijata i zdravjeto na `ivotnite.`ivotnite.`ivotnite.`ivotnite.

-- Biolo{ki svojstva na po~vata, mikroorganizmni, insekti, Biolo{ki svojstva na po~vata, mikroorganizmni, insekti, paraziti i nivni razvojni oblici. Nivniot broj e zavisen od fizi~ko paraziti i nivni razvojni oblici. Nivniot broj e zavisen od fizi~ko -- hemiskite svojstva, mehani~kiot sostav, sposobnosta da apsorbira hemiskite svojstva, mehani~kiot sostav, sposobnosta da apsorbira i filtrira mikroorganizmi, vlagata, temperaturata na po~vata. i filtrira mikroorganizmi, vlagata, temperaturata na po~vata. Parazitizam, simbioza, metabioza, antagonizam. Humifikatori, Parazitizam, simbioza, metabioza, antagonizam. Humifikatori, amonizatori, nitrifikatori, denitrifikatori, sulfurni bakterii. amonizatori, nitrifikatori, denitrifikatori, sulfurni bakterii. Mikroorganizmite vo odnos na nivniot parazitizam sprema lu|eto i Mikroorganizmite vo odnos na nivniot parazitizam sprema lu|eto i `ivotnite gi delime na saprofiti i patogeni (aerobni i anaerobni). `ivotnite gi delime na saprofiti i patogeni (aerobni i anaerobni). Gabi (30Gabi (30--75% od vkupniot broj na m/o, aktinomiceti koi gi 75% od vkupniot broj na m/o, aktinomiceti koi gi razgraduvaat belkovinite, jaglenohidratite, celulozata, rastitelni razgraduvaat belkovinite, jaglenohidratite, celulozata, rastitelni vosoci, masti, amifiksacija)vosoci, masti, amifiksacija)

-- Sanitarna ocenka na po~vata, vrz osnova na fizi~ko hemiskiot Sanitarna ocenka na po~vata, vrz osnova na fizi~ko hemiskiot sostav i biolo{kite osobini. Vrz osnova na sanitarnata ocena se sostav i biolo{kite osobini. Vrz osnova na sanitarnata ocena se donesuva zaklu~ok za postavuvawe objekti za doma{ni `ivotni, donesuva zaklu~ok za postavuvawe objekti za doma{ni `ivotni, kakvi uslovi osiguruva po~vata za za{tita na zdravjeto i kakvi uslovi osiguruva po~vata za za{tita na zdravjeto i produkcijata na doma{nite `ivotni, uslovi za napasuvawe i produkcijata na doma{nite `ivotni, uslovi za napasuvawe i proizvodstvo na hrana ;proizvodstvo na hrana ;

-- Lokacija za gradba na objekti za doma{ni `ivotni;Lokacija za gradba na objekti za doma{ni `ivotni;

-- Analizi za ocenka na po~vata: Odreduvawe na azot vo po~vata, Analizi za ocenka na po~vata: Odreduvawe na azot vo po~vata, hloridi vo po~vata, potro{uva~ka na kislorod, odreduvawe na hloridi vo po~vata, potro{uva~ka na kislorod, odreduvawe na koli~inata na fero i feri soedinenija, sulfati, biolo{ko koli~inata na fero i feri soedinenija, sulfati, biolo{ko koli~inata na fero i feri soedinenija, sulfati, biolo{ko koli~inata na fero i feri soedinenija, sulfati, biolo{ko ispituvawe (koli titar ispituvawe (koli titar -- najmal broj na koli mikroorganizmi najden najmal broj na koli mikroorganizmi najden vo po~vata, koli indeks vo po~vata, koli indeks -- najgolemo razreduvawe vo koe e najden najgolemo razreduvawe vo koe e najden barem eden koli mikroorganizam). Koli titar i koli indeks se barem eden koli mikroorganizam). Koli titar i koli indeks se indikatori za fekalno zagaduvawe na po~vata.indikatori za fekalno zagaduvawe na po~vata.

-- Profilaksa na po~vata od zagaduvawe, za{tita na po~vata od Profilaksa na po~vata od zagaduvawe, za{tita na po~vata od zagaduvawe so organska materija (mr{i od doma{ni `ivotni, zagaduvawe so organska materija (mr{i od doma{ni `ivotni, klani~ni otpadoci, ekskreti od `ivotni), meliorizacija na vla`ni klani~ni otpadoci, ekskreti od `ivotni), meliorizacija na vla`ni i mo~urlivi tereni, dezinfekcija na zarazenite po~vi (hlorna var, i mo~urlivi tereni, dezinfekcija na zarazenite po~vi (hlorna var, varno mleko, rastvor na natriumova baza).varno mleko, rastvor na natriumova baza).

V. V. HIDROLO[KOHIDROLO[KO--PEDOLO[KI ODNOSI VO PEDOLO[KI ODNOSI VO HIGIENATAHIGIENATA

�� Brzina na dvi`ewe na vodata zavisi od goleminata na ~esticite Brzina na dvi`ewe na vodata zavisi od goleminata na ~esticite na po~vata (25 na po~vata (25 cm/hcm/h););

�� Pravec na te~ewe na podzemnite vodi (arte{ki bunar i Pravec na te~ewe na podzemnite vodi (arte{ki bunar i abesinski bunar);abesinski bunar);

�� Zagaduvawe na podzemnite vodi so mikroorganizmi;Zagaduvawe na podzemnite vodi so mikroorganizmi;

�� Za{tita na izvorite za voda: zona na strog re`im, zona na Za{tita na izvorite za voda: zona na strog re`im, zona na ograni~uvawe i zona na sanitarno posmatrawe; ograni~uvawe i zona na sanitarno posmatrawe; ograni~uvawe i zona na sanitarno posmatrawe; ograni~uvawe i zona na sanitarno posmatrawe;

VI. VI. SNABDUVAWE SO VODA I HIGIENA NA VODASNABDUVAWE SO VODA I HIGIENA NA VODA

�� Zna~ewe na vodata za `ivotnite, kaj stari `ivotni 70% od Zna~ewe na vodata za `ivotnite, kaj stari `ivotni 70% od masata otpa|a na voda, pri zaguba na voda od 20masata otpa|a na voda, pri zaguba na voda od 20--22% doa|a do smrt 22% doa|a do smrt Svoite potrebi od voda organizmot gi zadovoluva so hranata, Svoite potrebi od voda organizmot gi zadovoluva so hranata, izvesna koli~ina sintetizira od vodorodot so oksidacija na izvesna koli~ina sintetizira od vodorodot so oksidacija na hranitelnite materii. Bez voda organizmot mo`e da `ivee 10 hranitelnite materii. Bez voda organizmot mo`e da `ivee 10 dena, a bez hrana 40 dena. Mladite `ivotni imaat dva pati dena, a bez hrana 40 dena. Mladite `ivotni imaat dva pati pogolema potreba od voda na kilogram telesna masa odkolku pogolema potreba od voda na kilogram telesna masa odkolku postarite `ivotni. Osven za piewe, vodata e potrebna za postarite `ivotni. Osven za piewe, vodata e potrebna za odr`uvawe na higienata na objektite i opremata, `ivotnite i odr`uvawe na higienata na objektite i opremata, `ivotnite i lu|eto.lu|eto.lu|eto.lu|eto.

�� Izvori za snabduvawe so voda:Izvori za snabduvawe so voda:a) Atmosferska voda, do`dovnica, sneg i mraz, siroma{na so a) Atmosferska voda, do`dovnica, sneg i mraz, siroma{na so

minerali i gasovi, taa e meka i ima blutkav vkus, sodr`i mnogu minerali i gasovi, taa e meka i ima blutkav vkus, sodr`i mnogu pra{ina, mikroorganizmi, paraziti i e so lo{ higienski pra{ina, mikroorganizmi, paraziti i e so lo{ higienski kvalitet. Cisterni.kvalitet. Cisterni.

-- Nadzemna voda, |i opfa}a vodite od ezera, reki, bari,i Nadzemna voda, |i opfa}a vodite od ezera, reki, bari,i drugi zastojani vodi. Higienskiot kvalitet mnogu oscilira, mo`e drugi zastojani vodi. Higienskiot kvalitet mnogu oscilira, mo`e da sodr`i fekalii, otpadni materii od industriski objekti, da sodr`i fekalii, otpadni materii od industriski objekti, hemiski toksini, mikroorganizmi, paraziti. Re~nata voda ima hemiski toksini, mikroorganizmi, paraziti. Re~nata voda ima sposobnost za samo~istewe.sposobnost za samo~istewe.

-- Vo procesot na samo~istewe re~nata voda se aerira, pote{kite Vo procesot na samo~istewe re~nata voda se aerira, pote{kite ~estici se talo`at, razlo`uvawe na organskata materija pod dejstvo ~estici se talo`at, razlo`uvawe na organskata materija pod dejstvo na planktonot vo vodata i aeracijata, antagonizam pome|u na planktonot vo vodata i aeracijata, antagonizam pome|u mikroorganizmite, hemisko pro~istuvawe.mikroorganizmite, hemisko pro~istuvawe.

-- Ezerska voda, higienski po~ista od re~nata, vo nea ~esticite Ezerska voda, higienski po~ista od re~nata, vo nea ~esticite brzo se talo`at na dnoto, spored karakterot na planktonot mo`e da brzo se talo`at na dnoto, spored karakterot na planktonot mo`e da se dade sud za zagadenosta na vodata. se dade sud za zagadenosta na vodata.

-- Bari, kanali, se mali rezervoari na nasobrana atmosferska Bari, kanali, se mali rezervoari na nasobrana atmosferska voda, bogata so organska materija, siroma{na so kislorod, vo nea se voda, bogata so organska materija, siroma{na so kislorod, vo nea se odviva anaerobno razgraduvawe na organskata materija pri {to se odviva anaerobno razgraduvawe na organskata materija pri {to se sozdava sozdava HH S, S, dobiva zelenikava boja, izvor na intoksikacija.dobiva zelenikava boja, izvor na intoksikacija.sozdava sozdava HH22S, S, dobiva zelenikava boja, izvor na intoksikacija.dobiva zelenikava boja, izvor na intoksikacija.

b) Podzemna voda, zasitena so jaglen dioksid i rastvora b) Podzemna voda, zasitena so jaglen dioksid i rastvora nekoi mineralni soli, minuvajki niz sloevite na po~vata se nekoi mineralni soli, minuvajki niz sloevite na po~vata se samopre~istuva. Izvor na podzemna voda se bunarite (kopani, kopani samopre~istuva. Izvor na podzemna voda se bunarite (kopani, kopani i yidani i dup~eni), i izvorite (pri izbor na mestoto za izvor treba i yidani i dup~eni), i izvorite (pri izbor na mestoto za izvor treba dobro da se poznavaat hidrolo{kodobro da se poznavaat hidrolo{ko--pedolo{kite odnosi na terenot, a pedolo{kite odnosi na terenot, a najva`no se zema pravecot i tekot na podzemnata voda vo tekot na najva`no se zema pravecot i tekot na podzemnata voda vo tekot na godinata). Poilata se gradat najmalku 3godinata). Poilata se gradat najmalku 3--5 metri odale~eni od 5 metri odale~eni od izvorot za voda.izvorot za voda.

v) Snabduvawe so voda od centralen vodovod.v) Snabduvawe so voda od centralen vodovod.

Cirkulacija na vodata vo prirodataCirkulacija na vodata vo prirodata

Cirkulacija na vodata vo prirodataCirkulacija na vodata vo prirodata

SVOJSTVA NA VODATASVOJSTVA NA VODATA

�� Fizi~ki svojstva na vodata:Fizi~ki svojstva na vodata:

a) Miris na vodata;a) Miris na vodata;

b) Vkus na vodata, prisustvoto na alkalni ili zemnoalkalni b) Vkus na vodata, prisustvoto na alkalni ili zemnoalkalni metali na vodata i dava neprijaten vkus, solen vkus ako sodr`i metali na vodata i dava neprijaten vkus, solen vkus ako sodr`i natyrium ili kalium hlorid, gor~liv ako sodr`i sulfati;natyrium ili kalium hlorid, gor~liv ako sodr`i sulfati;

v) Boja na vodata;v) Boja na vodata;

g) Proyirnost na vodata;g) Proyirnost na vodata;

d) Temperatura na vodata, ako se koristi za napojuvawe na d) Temperatura na vodata, ako se koristi za napojuvawe na odrasnati `ivotni treba da iznesuva 10odrasnati `ivotni treba da iznesuva 10--121200C, C, 1212--161600C C za za gravidni `ivotni i `ivotni vo laktacija, odnosno od 15gravidni `ivotni i `ivotni vo laktacija, odnosno od 15--303000C C za za mladi `ivotni. Ladnata voda predizvikuva preladuvawe na mladi `ivotni. Ladnata voda predizvikuva preladuvawe na `ivotnite, koliki, prolivi, bronhopnevmonii, abortusi.`ivotnite, koliki, prolivi, bronhopnevmonii, abortusi.

�� Hemiski svojstva na vodata:Hemiski svojstva na vodata:

-- Reakcija na vodata, treba da bide slaboReakcija na vodata, treba da bide slabo--alkalna (alkalna (pH 6pH 6--8.5), 8.5), od od prisutnite karbonati i bikarbonati. Vodata so organska materija vo prisutnite karbonati i bikarbonati. Vodata so organska materija vo razgraduvawe ima alkalna reakcija, a otpadna voda ima kisela razgraduvawe ima alkalna reakcija, a otpadna voda ima kisela reakcija poradi prisustvoto na huminski organski kiselini.reakcija poradi prisustvoto na huminski organski kiselini.

-- Kislorod vo vodata, se nao|a rastvoren, doa|a od atmosferata, Kislorod vo vodata, se nao|a rastvoren, doa|a od atmosferata, a negovata koli~ina zavisi od temperaturata na vodata i a negovata koli~ina zavisi od temperaturata na vodata i atmosferskiot pritisok. Vo vodata najmnogu mo`e da ima 15 atmosferskiot pritisok. Vo vodata najmnogu mo`e da ima 15 mg/l mg/l kislorod. Voda vo koja ima mnogu organska materija ima malku kislorod. Voda vo koja ima mnogu organska materija ima malku kislorod.kislorod.kislorod.kislorod.

-- Jaglen dioksid vo vodata, sloboden ili vrazan (karbonati i Jaglen dioksid vo vodata, sloboden ili vrazan (karbonati i bikarbonati), ako vodata sodr`i pove}e od 12 bikarbonati), ako vodata sodr`i pove}e od 12 mg/l COmg/l CO22 e znak za e znak za zagadenost so organska materija.zagadenost so organska materija.

-- Suv ostatok vo vodata (vkupna koli~ina na prisutna materija vo Suv ostatok vo vodata (vkupna koli~ina na prisutna materija vo vodata vodata -- organska i neorganska),organska i neorganska),

-- Tvrdost na vodata, poteknuva od rastvorenite soli Tvrdost na vodata, poteknuva od rastvorenite soli (bikarbonati, monokarbonati, hloridi, sulfati, silikati) na (bikarbonati, monokarbonati, hloridi, sulfati, silikati) na zemnoalkanite metali (zemnoalkanite metali (Ca, Mg)Ca, Mg)

-- Potro{uva~ka na kislorod, vodata koja sodr`i organska Potro{uva~ka na kislorod, vodata koja sodr`i organska materija tro{i kislorod za oksidacija. Dobra voda za piewe treba materija tro{i kislorod za oksidacija. Dobra voda za piewe treba da tro{i 2da tro{i 2--3 3 mg Omg O22/l (8/l (8--12 mg KMnO12 mg KMnO44/l)./l).

-- Azot i azotni soedinenija vo vodata, koli~inata na vkupniot Azot i azotni soedinenija vo vodata, koli~inata na vkupniot azot vo vodata poka`uva kolkava e koli~inata na organska materija azot vo vodata poka`uva kolkava e koli~inata na organska materija koja u{te ne e podlo`na na razgraduvawe. Posleden produkt pri koja u{te ne e podlo`na na razgraduvawe. Posleden produkt pri razgraduvawe na jaglenovite hidrati vo procesot na mineralizacija razgraduvawe na jaglenovite hidrati vo procesot na mineralizacija na organskata materija e na organskata materija e COCO22, , odnosno negovite soli, a pri odnosno negovite soli, a pri razgraduvawe na belkovinite se sozdavaat niza azotni soedinenija razgraduvawe na belkovinite se sozdavaat niza azotni soedinenija od koi najva`ni se amonijak, nitriti i nitrati. Albuminoidniot od koi najva`ni se amonijak, nitriti i nitrati. Albuminoidniot azot, koj vodi poteklo od soedinenijata koi po~nuvaat da se azot, koj vodi poteklo od soedinenijata koi po~nuvaat da se razgraduvaat, e znak deka vodata ne e higienski ispravna, a razgraduvaat, e znak deka vodata ne e higienski ispravna, a prisustvoto na sloboden azot e znak deka zapo~nuva mineralizacija prisustvoto na sloboden azot e znak deka zapo~nuva mineralizacija prisustvoto na sloboden azot e znak deka zapo~nuva mineralizacija prisustvoto na sloboden azot e znak deka zapo~nuva mineralizacija na organskata materija.na organskata materija.

a) Prv produkt od razgraduvaweto na organskata materija od a) Prv produkt od razgraduvaweto na organskata materija od belkovinsko poteklo e amonijakot (albuminoiden i sloboden). belkovinsko poteklo e amonijakot (albuminoiden i sloboden). Dozvolena koli~ina na albuminoiden amonijak e 0,0025 Dozvolena koli~ina na albuminoiden amonijak e 0,0025 mg NHmg NH44/l /l voda, a na sloboden 0,5 voda, a na sloboden 0,5 NHNH44//l l voda. Po pat na oksidacija amonijakot voda. Po pat na oksidacija amonijakot se razgraduva na nitriti.se razgraduva na nitriti.

b) Naodot na nitriti vo vodata e znak deka procesot na b) Naodot na nitriti vo vodata e znak deka procesot na razgraduvawe na organskata materija e postar.razgraduvawe na organskata materija e postar.

v) Nitratite se kraen produkt na razgraduvaweto na v) Nitratite se kraen produkt na razgraduvaweto na organskata materija, voda koja ima pove}e od 12 organskata materija, voda koja ima pove}e od 12 mg/l NOmg/l NO33, , e {tetna za e {tetna za mladite `ivotni i predizvikuva methemoglobinemija i prolivi.mladite `ivotni i predizvikuva methemoglobinemija i prolivi.

-- Hloridi vo vodata (Hloridi vo vodata (NaCl, KCl, CaClNaCl, KCl, CaCl22, MgCl, MgCl22), ), dobra voda ne treba dobra voda ne treba da sodr`i pove}e od 200 da sodr`i pove}e od 200 mg/l mg/l hloridi. Prisustvoto na hloridi vo hloridi. Prisustvoto na hloridi vo vodata e indikator za zagadenost so organska materija.vodata e indikator za zagadenost so organska materija.

-- Urohromi vo vodata, se sozdavaat nadvor od organizmot po biogen Urohromi vo vodata, se sozdavaat nadvor od organizmot po biogen pat pri razgraduvawe na fekaliite. Koga vo vodata ima od 4 do 5,5 pat pri razgraduvawe na fekaliite. Koga vo vodata ima od 4 do 5,5 mg/l mg/l urohromi kaj lu|eto mo`e da predizvika gu{avost, urohromite vo urohromi kaj lu|eto mo`e da predizvika gu{avost, urohromite vo organizmot go blokiraat jodot i funkcijata na tiroidnata `lezda. organizmot go blokiraat jodot i funkcijata na tiroidnata `lezda. Vodata za piewe ne treba da ima pove}e od 2,5 Vodata za piewe ne treba da ima pove}e od 2,5 mg/l mg/l urohromi.urohromi.

-- Biohemiska potro{uva~ka na kislorod, koli~ina na kislorod vo Biohemiska potro{uva~ka na kislorod, koli~ina na kislorod vo g/mg/m33, , koja se tro{i pri biolo{ko samo~istewe na vodata za vreme od 5 koja se tro{i pri biolo{ko samo~istewe na vodata za vreme od 5 g/mg/m33, , koja se tro{i pri biolo{ko samo~istewe na vodata za vreme od 5 koja se tro{i pri biolo{ko samo~istewe na vodata za vreme od 5 dena na 20dena na 2000C. C. BKP ne treba da e povisoka od 0,2 BKP ne treba da e povisoka od 0,2 mg/l.mg/l.

Indeks na zasituvawe Indeks na zasituvawe na vodata so Ona vodata so O2 2 ((IZKIZK))

== ----------------------------------------

Najden Najden mg/l Omg/l O22 * 100* 100

Teoretska zasitenost so Teoretska zasitenost so OO2 2 mg/lmg/l

-- Deter|enti, insekticidi, pesticidi, herbicidi i sli~ni materii Deter|enti, insekticidi, pesticidi, herbicidi i sli~ni materii vo vodata (alkilsulfonati, alkilarilsulfonati)vo vodata (alkilsulfonati, alkilarilsulfonati)

-- Sulfati vo vodata, posledica od razgraduvaweto na Sulfati vo vodata, posledica od razgraduvaweto na belkovinite vo vodata i oksidacija na sulfurvodorodot. Higienski belkovinite vo vodata i oksidacija na sulfurvodorodot. Higienski dobra voda ne treba da ima pove}e od 60 dobra voda ne treba da ima pove}e od 60 mg/l mg/l sulfati.sulfati.

-- Minerali vo vodata, maskimalno dozvoleni koncentracii:Minerali vo vodata, maskimalno dozvoleni koncentracii:

�� Olovo 0,1 Olovo 0,1 mg/l;mg/l;

�� Bakar 0,2 Bakar 0,2 -- 0,3 0,3 mg/l;mg/l;

�� Arsen 0,05 Arsen 0,05 mg/l;mg/l;

�� @elezo @elezo 0,2 mg/l;0,2 mg/l;

�� Manganovi soedinenija Manganovi soedinenija Mn(HCOMn(HCO33))22, MnSO, MnSO44 0,05 mg/l;0,05 mg/l;

�� Fluor 1 Fluor 1 -- 1,5 1,5 mg/l;mg/l;

�� Cink 0,5 Cink 0,5 mg/l.mg/l.

-- Biolo{ko ispituvawe na vodata. @ivite organizmi vo vodata, Biolo{ko ispituvawe na vodata. @ivite organizmi vo vodata, mikro ili makroorganizmi od rastitelen ili `ivotinski karakter mikro ili makroorganizmi od rastitelen ili `ivotinski karakter mikro ili makroorganizmi od rastitelen ili `ivotinski karakter mikro ili makroorganizmi od rastitelen ili `ivotinski karakter (plankton, saprofitni ili patogeni mikroorganizmi) se poznati (plankton, saprofitni ili patogeni mikroorganizmi) se poznati kako biocenoza. Povisoko organiziranite mikroorganizmi vo vodata kako biocenoza. Povisoko organiziranite mikroorganizmi vo vodata (ribite i dr), se poznati kako nekton. Podvi`nite organizmi vo (ribite i dr), se poznati kako nekton. Podvi`nite organizmi vo vodata se narekuvaat plankton, a nepodvi`nite bentos. vodata se narekuvaat plankton, a nepodvi`nite bentos. Mikroorganizmite vo vodata ja razgraduvaat organskata materija, Mikroorganizmite vo vodata ja razgraduvaat organskata materija, vr{ej}i mineralizacija do trajni soedinenija (vr{ej}i mineralizacija do trajni soedinenija (COCO22, H, H22O, NHO, NH44, NO, NO33), ), pri {to se sozdava hrana i kislorod za drugite `ivotni vo vodata. pri {to se sozdava hrana i kislorod za drugite `ivotni vo vodata. Naodot na biocenozata dava slika za stepenot na zagadenost na Naodot na biocenozata dava slika za stepenot na zagadenost na vodata. Vrz osnova na saprobnosta na oddelni `ivotni vo vodata gi vodata. Vrz osnova na saprobnosta na oddelni `ivotni vo vodata gi delime na polisaprobni, mezosaprobni, oligosaprobni.delime na polisaprobni, mezosaprobni, oligosaprobni.

-- Infektiven materijal vo vodata, vodata koja sodr`i organska Infektiven materijal vo vodata, vodata koja sodr`i organska materija od animalno poteklo e dobra osnova za razvoj na patogeni materija od animalno poteklo e dobra osnova za razvoj na patogeni mikroorganizmi, paraziti i razvojni oblici. Na ovoj na~in vodata mikroorganizmi, paraziti i razvojni oblici. Na ovoj na~in vodata stanuva izvor za {irewe na zarazni bolesti (antraks, ~uma i crven stanuva izvor za {irewe na zarazni bolesti (antraks, ~uma i crven vetar kaj sviwi, tuberkuloza, bruceloza, kolera i dr), izvor na vetar kaj sviwi, tuberkuloza, bruceloza, kolera i dr), izvor na parazitarni bolesti (metil, tenija i dr). Indirektno prisustvoto na parazitarni bolesti (metil, tenija i dr). Indirektno prisustvoto na patogeni mikroorganizmi vo vodata se ispituva so doka`uvawe na patogeni mikroorganizmi vo vodata se ispituva so doka`uvawe na prisustvoto na koli mikroorganizmi vo vodata koi se indikator za prisustvoto na koli mikroorganizmi vo vodata koi se indikator za zagaduvawe na vodata:zagaduvawe na vodata:

�� Koli titar, se podrazbira najmalata koli~ina ispituvana voda vo Koli titar, se podrazbira najmalata koli~ina ispituvana voda vo �� Koli titar, se podrazbira najmalata koli~ina ispituvana voda vo Koli titar, se podrazbira najmalata koli~ina ispituvana voda vo koja e najden koli mikroorganizamkoja e najden koli mikroorganizam..

�� Koli indeks, se podrazbira kolku koli mikroorganizmi ima vo Koli indeks, se podrazbira kolku koli mikroorganizmi ima vo eden litar voda.eden litar voda.

�� Dobra voda za piewe ne treba da ima koli titar ponizok od 10 Dobra voda za piewe ne treba da ima koli titar ponizok od 10 ml, ml, odnosno vo 10 odnosno vo 10 ml ml da nema nitu eden koli mikroorganizam.da nema nitu eden koli mikroorganizam.

-- Radioizotopi vo vodataRadioizotopi vo vodata

HIGIENSKA OCENKA NA VODATA SPORED NEJZINITE HIGIENSKA OCENKA NA VODATA SPORED NEJZINITE SVOJSTVASVOJSTVA

�� Prisustvoto na organska materija vo vodata za piewe kaj Prisustvoto na organska materija vo vodata za piewe kaj `ivotnite predizvikuva prolivi so dispepsija i dizbakterimija `ivotnite predizvikuva prolivi so dispepsija i dizbakterimija vo tenkoto i debeloto crevo.vo tenkoto i debeloto crevo.

�� Amonijak vo vodata, upatuva na zagaduvawe so fekalii, ako Amonijak vo vodata, upatuva na zagaduvawe so fekalii, ako koncentracijata na amonijak vo vodata e nad 3 koncentracijata na amonijak vo vodata e nad 3 mg/l, mg/l, a drugi a drugi indikatori na zagaduvawe nema znak e deka postoi po~etno indikatori na zagaduvawe nema znak e deka postoi po~etno razgraduvawe na organskata materija. Amonijakot mo`e da razgraduvawe na organskata materija. Amonijakot mo`e da nastane i so redukcija od nitritite pod vlijanie na nastane i so redukcija od nitritite pod vlijanie na sulfurvodorodot.sulfurvodorodot.sulfurvodorodot.sulfurvodorodot.

�� Nitriti (Nitriti (max 0,01 mg/l), max 0,01 mg/l), vo vodata se zadr`uvaat kratko bidejki vo vodata se zadr`uvaat kratko bidejki se oksidiraat vo nitrati, ili se reduciraat pod vlijanie na se oksidiraat vo nitrati, ili se reduciraat pod vlijanie na bakteriite vo amonijak. Ako vo vodata se najdat nitriti i bakteriite vo amonijak. Ako vo vodata se najdat nitriti i amonijak istovremeno vo mali koncentracii, znak e deka amonijak istovremeno vo mali koncentracii, znak e deka poteknuvaat od rastitelna organska materija.poteknuvaat od rastitelna organska materija.

�� Nitrati, kraen produkt od mineralizacijata na organskata Nitrati, kraen produkt od mineralizacijata na organskata materija, ako nivnata koncentracija vo vodata se namaluva a na materija, ako nivnata koncentracija vo vodata se namaluva a na hloridite se zgolemuva, znak e za organsko zagaduvawe. Krajna hloridite se zgolemuva, znak e za organsko zagaduvawe. Krajna gorna granica za koncentracija na nitrati vo vodata e 100 gorna granica za koncentracija na nitrati vo vodata e 100 mg/l.mg/l.

�� Koli~ina na organska materija vo vodata izrazena preku potro{uv Koli~ina na organska materija vo vodata izrazena preku potro{uv na kalium permanganat (3na kalium permanganat (3--6 6 mg/l mg/l za podzemni vodi, za podzemni vodi, 1515--30 mg/l 30 mg/l za za povr{inski vodi i povr{inski vodi i 8080--350 mg/l 350 mg/l za vodite od mo~urlivi i tresetni za vodite od mo~urlivi i tresetni reoni). Vodite koi tro{at 60 reoni). Vodite koi tro{at 60 mg/l mg/l se zagadeni so organska materija se zagadeni so organska materija od animalno poteklo i se ocenuvaat lo{o. Voda koja tro{i 10od animalno poteklo i se ocenuvaat lo{o. Voda koja tro{i 10--25 25 mg/l mg/l kalium permanaganat ima zelenikavokalium permanaganat ima zelenikavo--`olta boja, koga tro{i 80`olta boja, koga tro{i 80--100 100 mg/l mg/l ili pove}e (200 ili pove}e (200 mg/l), mg/l), ima crvenikavoima crvenikavo--kafeava boja.kafeava boja.

�� Hloridi vo vodata, bunarska voda ima 10Hloridi vo vodata, bunarska voda ima 10--30 30 mg/l mg/l hloridi, a hloridi, a podzemnite 3podzemnite 3--5 5 mg/l. mg/l. Poka~uvawe na hloridite vo vodata nad 200 Poka~uvawe na hloridite vo vodata nad 200 mg/l mg/l se ocenuva kako somnitelno.se ocenuva kako somnitelno.

�� Sulfati vo vodata, 10Sulfati vo vodata, 10--30 30 mg/l, mg/l, a ponekoga{ i nad 50 a ponekoga{ i nad 50 mg/l, mg/l, dodeka dodeka vo zagadenite vodi mo`e da se najdat 100vo zagadenite vodi mo`e da se najdat 100--200 200 mg/l.mg/l.�� Sulfati vo vodata, 10Sulfati vo vodata, 10--30 30 mg/l, mg/l, a ponekoga{ i nad 50 a ponekoga{ i nad 50 mg/l, mg/l, dodeka dodeka vo zagadenite vodi mo`e da se najdat 100vo zagadenite vodi mo`e da se najdat 100--200 200 mg/l.mg/l.

�� Fosfati vo vodata, 0,3Fosfati vo vodata, 0,3--1,0 1,0 mg/l mg/l kako kako POPO44..

�� pH pH na vodata 7,0.na vodata 7,0.

�� Tvrdost na vodata (najdobro e ako sodr`i 30Tvrdost na vodata (najdobro e ako sodr`i 30--80 80 mg/l CaO). mg/l CaO). Tvrdite vodi imaat laksativno dejstvo i sozdavaat kamewa, a Tvrdite vodi imaat laksativno dejstvo i sozdavaat kamewa, a mekite vodi predizvikuvaat rasipuvawe na zabite i mekite vodi predizvikuvaat rasipuvawe na zabite i kardiovaskularni poremetuvawa.kardiovaskularni poremetuvawa.

�� Kislorod vo vodata.Kislorod vo vodata.

�� Radioaktivnost na vodata, ne treba da e pogolema od 3 Radioaktivnost na vodata, ne treba da e pogolema od 3 pCi/l pCi/l za za alfaglobalna aktivnost i 30 alfaglobalna aktivnost i 30 pCi/l pCi/l za betaglobalna aktivnost.za betaglobalna aktivnost.

^ISTEWE I PODOBRUVAWE NA KVALITETOT NA VODATA^ISTEWE I PODOBRUVAWE NA KVALITETOT NA VODATA

�� Aeracija na vodata, rasprskuvawe na vodata, obogatuvawe so Aeracija na vodata, rasprskuvawe na vodata, obogatuvawe so OO22, , se osloboduvaat gasovite (se osloboduvaat gasovite (HH22S, S, metan), ferosoedinenijata metan), ferosoedinenijata pominuvaat vo ferisoedinenija i se sedimentiraat.pominuvaat vo ferisoedinenija i se sedimentiraat.

�� Sedimentacija na vodata, se dodavaat koagulantni materii Sedimentacija na vodata, se dodavaat koagulantni materii (kaliumaluminiumova stipsa, `elezen sulfat, `elezen hlorid) (kaliumaluminiumova stipsa, `elezen sulfat, `elezen hlorid) vo vodata koi vr{at koagulacija i talo`ewe na ~esti~kite od vo vodata koi vr{at koagulacija i talo`ewe na ~esti~kite od vodata.vodata.

�� Filtrirawe na vodata, formirawe na biolo{ka ko`i~ka.Filtrirawe na vodata, formirawe na biolo{ka ko`i~ka.�� Dezinfekcija na vodata (varewe na vodata i dezinfekcija so Dezinfekcija na vodata (varewe na vodata i dezinfekcija so �� Dezinfekcija na vodata (varewe na vodata i dezinfekcija so Dezinfekcija na vodata (varewe na vodata i dezinfekcija so

hlorna varhlorna var--hlorirawe). Baktericidnoto dejstvo se bazira na hlorirawe). Baktericidnoto dejstvo se bazira na oksidacija na hipohlornata kiselina koja se sozdava pri kontakt oksidacija na hipohlornata kiselina koja se sozdava pri kontakt na hlorot so vodata, koja se razgraduva na solna kiselina i na hlorot so vodata, koja se razgraduva na solna kiselina i kislorod koj pretstavuva silno oksidaciono sredstvo. kislorod koj pretstavuva silno oksidaciono sredstvo. Baktericidnoto dejstvo e pobavno pri niska temperatura i visoka Baktericidnoto dejstvo e pobavno pri niska temperatura i visoka pH. pH. Kolku vodata sodr`i pove}e organska materija potrebno e Kolku vodata sodr`i pove}e organska materija potrebno e pove}e hlor. Baktericidno dejstvo ima samo hlorot koj ostanuva pove}e hlor. Baktericidno dejstvo ima samo hlorot koj ostanuva sloboden (rezidualen hlor). Za standardno hlorirawe na sloboden (rezidualen hlor). Za standardno hlorirawe na prirodna is~istena voda potrebno e 1 prirodna is~istena voda potrebno e 1 mg Cl/l mg Cl/l voda, 30 minuti. voda, 30 minuti. Normalno, superhlorirawe i kombinirano.Normalno, superhlorirawe i kombinirano.

�� Dehlorirawe na vodata (aktiven jaglen, natriumtiosulfat)Dehlorirawe na vodata (aktiven jaglen, natriumtiosulfat)

PODOBRUVAWE NA FIZI^KOPODOBRUVAWE NA FIZI^KO--HEMISKITE SVOJSTVA NA HEMISKITE SVOJSTVA NA VODATAVODATA

�� Mehani~ko pro~istuvawe, talo`ewe, koagulacija (so pomo{ na Mehani~ko pro~istuvawe, talo`ewe, koagulacija (so pomo{ na hemiski sredstvahemiski sredstva--koagulanti, filtracija.koagulanti, filtracija.

�� Omeknuvawe na vodata: dodavawe na gasena var, aeracija, varewe, Omeknuvawe na vodata: dodavawe na gasena var, aeracija, varewe, filtrirawe niz neolitovi i permutitovi filtri, dodavawe na filtrirawe niz neolitovi i permutitovi filtri, dodavawe na natrium hidroksid, natrium karbonat, fosfati.natrium hidroksid, natrium karbonat, fosfati.

�� Otstranuvawe na neprijaten miris: aeracija, upotreba na aktiven Otstranuvawe na neprijaten miris: aeracija, upotreba na aktiven jaglen, jonizacija, amonizacija, dodavawe na kalium permanganat.jaglen, jonizacija, amonizacija, dodavawe na kalium permanganat.jaglen, jonizacija, amonizacija, dodavawe na kalium permanganat.jaglen, jonizacija, amonizacija, dodavawe na kalium permanganat.

�� Deferizacija i demanganacija.Deferizacija i demanganacija.

�� Ocenka na izvorite za snabduvawe so voda:Ocenka na izvorite za snabduvawe so voda:

-- Snabduvawe od centralen vodovod: najkvalitetna voda, Snabduvawe od centralen vodovod: najkvalitetna voda, kontrolirani higienski svojstva;kontrolirani higienski svojstva;

-- Lokalno snabduvawe so voda od reki, ezera, izvori, bunari: Lokalno snabduvawe so voda od reki, ezera, izvori, bunari: dotokot na voda e oscilanten, te{ko se izveduva sanitarna dotokot na voda e oscilanten, te{ko se izveduva sanitarna kontrola, lesno se zagaduvaat, pri napojuvawe na `ivotnite kontrola, lesno se zagaduvaat, pri napojuvawe na `ivotnite izvorite treba da se kaptiraat da se spre~i zagaduvaweto, izvorite treba da se kaptiraat da se spre~i zagaduvaweto, bunarite da se za{titat od okolinata.bunarite da se za{titat od okolinata.

NAPOJUVAWE NA @IVOTNITENAPOJUVAWE NA @IVOTNITE�� Redovno napojuvawe na `ivotnite po `elba i vo dovolna Redovno napojuvawe na `ivotnite po `elba i vo dovolna

koli~ina, zavisno od fiziolo{kata sostojba na organizmot. koli~ina, zavisno od fiziolo{kata sostojba na organizmot. @ivotnite gubat voda vo period na laktacija, preku potewe, so @ivotnite gubat voda vo period na laktacija, preku potewe, so fekaliite i urinata, preku ko`ata i belite drobovi za {to fekaliite i urinata, preku ko`ata i belite drobovi za {to golemo zna~ewe ima temperaturata i vlagata na vozduhot.golemo zna~ewe ima temperaturata i vlagata na vozduhot.

�� Napojuvaweto po `elba ima golemo zna~ewe za odr`uvawe na Napojuvaweto po `elba ima golemo zna~ewe za odr`uvawe na apetitot, podobruvawe na vareweto, optimalna produkcija i apetitot, podobruvawe na vareweto, optimalna produkcija i dobro zdravje na `ivotnoto.dobro zdravje na `ivotnoto.

�� Individualno i grupno napojuvawe.Individualno i grupno napojuvawe.

�� @ivotnite sekoga{ se napojuvaat po hraneweto so voluminozni @ivotnite sekoga{ se napojuvaat po hraneweto so voluminozni �� @ivotnite sekoga{ se napojuvaat po hraneweto so voluminozni @ivotnite sekoga{ se napojuvaat po hraneweto so voluminozni krmiva, a pred hraneweto so koncentratni krmiva.krmiva, a pred hraneweto so koncentratni krmiva.

�� Vodata za piewe ne treba da bide poladna od 8Vodata za piewe ne treba da bide poladna od 800C C i potopla od 10i potopla od 10--151500C.C.

�� Potrebi za voda vo sto~arstvoto po vidovi i kategorii `ivotni:Potrebi za voda vo sto~arstvoto po vidovi i kategorii `ivotni:

��Mle~ni kravi 90Mle~ni kravi 90--100 l/dnevno100 l/dnevno

��Goeni goveda, rasplodni bikovi 50Goeni goveda, rasplodni bikovi 50--60l/dn60l/dn

��Kowi 50Kowi 50--70 l/dnevno70 l/dnevno

��Sviwi majki si prasiwa 70Sviwi majki si prasiwa 70--100 l/dn100 l/dn

��Sviwi od 50Sviwi od 50--100 kg 40100 kg 40--50 l/dn50 l/dn

��Ovci 10Ovci 10--12 l/dnevno12 l/dnevno

��Koko{ki 0,5 l/dnevnoKoko{ki 0,5 l/dnevno

��Misirki,gusku,patki 1Misirki,gusku,patki 1--1,5 l/dn1,5 l/dn

OPREMA ZA HRANEWE I NAPOJUVAWEOPREMA ZA HRANEWE I NAPOJUVAWE

PLANIRAWE NA VODATA ZA POTREBITE NA STO^ARSTVOTOPLANIRAWE NA VODATA ZA POTREBITE NA STO^ARSTVOTO

�� Voda za sto~arskoto proizvodstvoVoda za sto~arskoto proizvodstvo

-- Molzni kravi se napojuvaat od avtomatski poilki 15Molzni kravi se napojuvaat od avtomatski poilki 15--18 pati na 18 pati na den;den;

-- Sviwite majki pijat 4Sviwite majki pijat 4--5 pati dnevno, a drugite kategorii 3 pati;5 pati dnevno, a drugite kategorii 3 pati;

-- Kowite se napojuvaat barem 3 pati dnevno;Kowite se napojuvaat barem 3 pati dnevno;

-- Ovcite vo laktacija se napojuvaat 3 pati dnevno;Ovcite vo laktacija se napojuvaat 3 pati dnevno;

�� Voda za prehranbenata industrija:Voda za prehranbenata industrija:�� Voda za prehranbenata industrija:Voda za prehranbenata industrija:

-- Vo klanicite se planira od 300Vo klanicite se planira od 300--500 litri voda za obrabotka na 500 litri voda za obrabotka na krupno grlo i 80krupno grlo i 80--1313-- litri voda za sitno grlo;litri voda za sitno grlo;

-- Vo mlekarnicite potrebite od voda se planiraat: 3Vo mlekarnicite potrebite od voda se planiraat: 3--4 litri vo 4 litri vo konzumnite mlekari, 6konzumnite mlekari, 6--8 litri vo sobirnite mlekarnici i 20 8 litri vo sobirnite mlekarnici i 20 litri voda vo mlekarnicite za prerabotka na sekoj kilogram litri voda vo mlekarnicite za prerabotka na sekoj kilogram proizvod. Pokraj ova potrebni se 80proizvod. Pokraj ova potrebni se 80--100 litri za sekoj vraboten, i 100 litri za sekoj vraboten, i za protivpo`arnata slu`ba 250 litri voda/minuta.za protivpo`arnata slu`ba 250 litri voda/minuta.

�� Voda za potrebite na ribnicite: pastrmka 5 Voda za potrebite na ribnicite: pastrmka 5 mg Omg O22/l, /l, {aran {aran 33--3,5 3,5 mg Omg O22/l, /l, kara{ kara{ 0,50,5--0,75 mg/l.0,75 mg/l.

MEME\\USEBEN ODNOS NA ORGANIZMOT I OKOLINATAUSEBEN ODNOS NA ORGANIZMOT I OKOLINATA

�� Termoregulacija na organizmot na `ivotnite Termoregulacija na organizmot na `ivotnite

-- Odr`uvaweto na toplinskata ramnote`a se vr{i po nervnoOdr`uvaweto na toplinskata ramnote`a se vr{i po nervno--reflektoren pat, so hemiska i fizi~ka termoregulacija, reflektoren pat, so hemiska i fizi~ka termoregulacija, regulirana od centarot za termoregulacija vo mozokot, no so regulirana od centarot za termoregulacija vo mozokot, no so u~estvo na `lezdite za vnatre{no la~ewe i crniot drob.u~estvo na `lezdite za vnatre{no la~ewe i crniot drob.

-- Temperaturata, vlagata i dvi`eweto na vozduhot imaat Temperaturata, vlagata i dvi`eweto na vozduhot imaat direktno vlijanie na termoregulacijata na organizmot.direktno vlijanie na termoregulacijata na organizmot.

-- Prometot na toplina me|u `ivotnite i okolinata se vr{i po pat Prometot na toplina me|u `ivotnite i okolinata se vr{i po pat na konvekcija, kondukcija isparuvawe, radijacija, zatopkuvawe na na konvekcija, kondukcija isparuvawe, radijacija, zatopkuvawe na na konvekcija, kondukcija isparuvawe, radijacija, zatopkuvawe na na konvekcija, kondukcija isparuvawe, radijacija, zatopkuvawe na hranata i vodata, zatopluvawe na vdi{aniot vozduh, so fekalii.hranata i vodata, zatopluvawe na vdi{aniot vozduh, so fekalii.

-- Termoregulacija kaj novorodenite `ivotni.Termoregulacija kaj novorodenite `ivotni.

-- Zona na konfor, nadvore{ni uslovi vo koi metabolizmot i Zona na konfor, nadvore{ni uslovi vo koi metabolizmot i produkcijata na toplina kaj `ivotnite se najniski.produkcijata na toplina kaj `ivotnite se najniski.

-- Najmalata koli~ina potro{ena energija za odr`uvawe na Najmalata koli~ina potro{ena energija za odr`uvawe na fiziolo{kite funkcii i najminimalnata produkcija na toplina fiziolo{kite funkcii i najminimalnata produkcija na toplina se vika se vika “ “ kriti~na temperatura kriti~na temperatura “.“.

-- So sekoj gram ispareni vodeni pari od `ivotnoto, se gubi 2,38 So sekoj gram ispareni vodeni pari od `ivotnoto, se gubi 2,38 kj kj toplina.toplina.

�� Uloga na ko`ata pri termoregulacijaUloga na ko`ata pri termoregulacija

-- Oddavaweto toplina preku ko`ata e zavisno od temperaturata Oddavaweto toplina preku ko`ata e zavisno od temperaturata na ko`ata, od nejzinata anatomska gradba i od temperaturnona ko`ata, od nejzinata anatomska gradba i od temperaturno--vla`nite odnosi vo okolinata.vla`nite odnosi vo okolinata.

-- Vlaknestata pokrivka na ko`ata (perja, puv), {titat od Vlaknestata pokrivka na ko`ata (perja, puv), {titat od pregolemo gubewe na toplina.pregolemo gubewe na toplina.

-- Stesnuvawe ili {irewe na krvnite sadovi.Stesnuvawe ili {irewe na krvnite sadovi.

-- Kontrakcija ili razlabavuvawe na maznata muskulatura na Kontrakcija ili razlabavuvawe na maznata muskulatura na -- Kontrakcija ili razlabavuvawe na maznata muskulatura na Kontrakcija ili razlabavuvawe na maznata muskulatura na ko`ata.ko`ata.

�� Vlijanie na temperaturata na vozduhot vrz organizmot na Vlijanie na temperaturata na vozduhot vrz organizmot na `ivotnite:`ivotnite:

-- Vlijanie na visokata temperatura vrz organizmot na Vlijanie na visokata temperatura vrz organizmot na `ivotnite.`ivotnite.

-- Vlijanie na niskata temperatura vrz organizmot na `ivotnite.Vlijanie na niskata temperatura vrz organizmot na `ivotnite.

�� Vlijanie na vla`nosta na vozduhot vrz organizmot na `ivotnite.Vlijanie na vla`nosta na vozduhot vrz organizmot na `ivotnite.

�� Vrne`i i nivnoto vlijanie vrz organizmot na `ivotnite.Vrne`i i nivnoto vlijanie vrz organizmot na `ivotnite.

�� Priviknuvawe na `ivotnite na ekstremni uslovi.Priviknuvawe na `ivotnite na ekstremni uslovi.

�� Vreme, adaptacija i aklimatizacija:Vreme, adaptacija i aklimatizacija:

-- Vremeto pretstavuva sevkupnost na klimatskite faktori, Vremeto pretstavuva sevkupnost na klimatskite faktori, vetrovite, obla~nosta i vrne`ite za odreden vremenski period. vetrovite, obla~nosta i vrne`ite za odreden vremenski period. Pod klima se podrazbira sevkupnost na meteorolo{kite faktori, Pod klima se podrazbira sevkupnost na meteorolo{kite faktori, izrazena kako sredna vrednost za eden pokratok ili podolg izrazena kako sredna vrednost za eden pokratok ili podolg vremenski period, za odredeni kraevi.vremenski period, za odredeni kraevi.

-- Aklimatizacija e slo`en proces na usoglasuvawe na zaemnoto Aklimatizacija e slo`en proces na usoglasuvawe na zaemnoto dejstvo na okolinata i organizmot, kako posledica na povtoruvawe dejstvo na okolinata i organizmot, kako posledica na povtoruvawe na vlijanieto na okolinata vrz organizmot na pove}e pokolenija, na vlijanieto na okolinata vrz organizmot na pove}e pokolenija, pri {to doa|a do promeni na fiziolo{kite funkcii koi odgovaraat pri {to doa|a do promeni na fiziolo{kite funkcii koi odgovaraat na vlijanieto na okolinata vrz organizmot na pove}e pokolenija, na vlijanieto na okolinata vrz organizmot na pove}e pokolenija, pri {to doa|a do promeni na fiziolo{kite funkcii koi odgovaraat pri {to doa|a do promeni na fiziolo{kite funkcii koi odgovaraat na dadenite uslovi na okolinata.na dadenite uslovi na okolinata.

�� Aerojoni i aerojonizacija vo sto~arstvoto, Aerojoni se elektroni Aerojoni i aerojonizacija vo sto~arstvoto, Aerojoni se elektroni koi se oddeluvaat od atomot ili molekulot na nekoj gas vo vozduhot, koi se oddeluvaat od atomot ili molekulot na nekoj gas vo vozduhot, naj~esto pri elektri~no praznewe vo atmosferata, pri naj~esto pri elektri~no praznewe vo atmosferata, pri razgraduvawe na radioaktivna ili organska materija, pri razgraduvawe na radioaktivna ili organska materija, pri rasprskuvawe na voda, pri triewe na ~estici pra{ina so pesok.rasprskuvawe na voda, pri triewe na ~estici pra{ina so pesok.

-- Lesni joni (elektroni koi se soedinuvaat so neutralen molekul Lesni joni (elektroni koi se soedinuvaat so neutralen molekul ili atom i imaat negativno polnewe) i te{ki joni (se sretnuvaat vo ili atom i imaat negativno polnewe) i te{ki joni (se sretnuvaat vo zagadeni okolini so visoka vla`nost i temperatura na vozduhot.zagadeni okolini so visoka vla`nost i temperatura na vozduhot.

HIGIENA NA HRANATA I ISHRANATAHIGIENA NA HRANATA I ISHRANATA

�� Zna~ewe na hranlivite materii vo krmivata.Zna~ewe na hranlivite materii vo krmivata.-- Koli~ina na voda vo krmivata: so~ni krmiva i korenoplodovi Koli~ina na voda vo krmivata: so~ni krmiva i korenoplodovi rastenija (85rastenija (85--90%), vo seno i slama 1590%), vo seno i slama 15--20%, zrnesti krmiva 1220%, zrnesti krmiva 12--15%, krmiva koi sodr`at masni materii, suvi i bra{nesti 15%, krmiva koi sodr`at masni materii, suvi i bra{nesti krmiva 7krmiva 7--16%.16%.

�� Deficit na belkovini vo krmivata, zna~ajni za pravilen rast, Deficit na belkovini vo krmivata, zna~ajni za pravilen rast, razvitok i produkcija na `ivotnite, odbrambena sposobnost na razvitok i produkcija na `ivotnite, odbrambena sposobnost na organizmot. So belkovini se bogati `ivotinskite krmiva (mesno, organizmot. So belkovini se bogati `ivotinskite krmiva (mesno, krvno, koskeno, mesnokrvno, koskeno, mesno--koskeno i ribino bra{no) so okolu 75%, koskeno i ribino bra{no) so okolu 75%, sojata 40%, leguminozite 30%.sojata 40%, leguminozite 30%.

�� Deficit na vitamini vo hranata, go reguliraat prometot na Deficit na vitamini vo hranata, go reguliraat prometot na materii vo organizmot, biokatalizatori.materii vo organizmot, biokatalizatori.-- Avitaminoza A, se manifestira so metaplazija na epitelnite Avitaminoza A, se manifestira so metaplazija na epitelnite kletki i pojava na keratoza, abortusi, zadr`uvawe na kletki i pojava na keratoza, abortusi, zadr`uvawe na postelkata. Krmiva bogati so vit. A se: lucerka, detelina, postelkata. Krmiva bogati so vit. A se: lucerka, detelina, morkovi, kvalitetno seno, ribino maslo i korenoplodovi morkovi, kvalitetno seno, ribino maslo i korenoplodovi rastenija.rastenija.-- Avitaminoza B, naj~esto kaj `ivinata i monogastri~nite Avitaminoza B, naj~esto kaj `ivinata i monogastri~nite `ivotni. Vit. B`ivotni. Vit. B1 1 u~estvuva vo metabolizmot na jagleno hidratite, u~estvuva vo metabolizmot na jagleno hidratite, usvojuvaweto na mastite, nedostatokot predizvikuva promeni vo usvojuvaweto na mastite, nedostatokot predizvikuva promeni vo organite za varewe, anemija, zabaven rast, paraliza.organite za varewe, anemija, zabaven rast, paraliza.

-- Vitamin BVitamin B2 2 u~estvuva vo sintezata na `olt ferment na u~estvuva vo sintezata na `olt ferment na di{eweto. Nedostatokot ja namaluva otpornosta na organizmot, di{eweto. Nedostatokot ja namaluva otpornosta na organizmot, degeneracija na organite za reprodukcija. Od krmivata bogati so degeneracija na organite za reprodukcija. Od krmivata bogati so vit. B kompleks se kvasecot, gra{okot, zelenite krmiva, vit. B kompleks se kvasecot, gra{okot, zelenite krmiva, koko{kinite jajca i dr.koko{kinite jajca i dr.

-- Avitaminoza C, go sintetiziraat rastenijata i `ivotnite, Avitaminoza C, go sintetiziraat rastenijata i `ivotnite, me|utoa so stoewe krmivata go gubat. Go zabrzuva zgrut~uvaweto na me|utoa so stoewe krmivata go gubat. Go zabrzuva zgrut~uvaweto na krvta, u~estvuva vo razmenata na materii, kataliti~ko dejstvo na krvta, u~estvuva vo razmenata na materii, kataliti~ko dejstvo na masnite kiselini, ima odbrambena uloga. Pri nedostatok se javuva masnite kiselini, ima odbrambena uloga. Pri nedostatok se javuva hipoglikemija, poslabi reproduktivni i proizvodni rezultati.hipoglikemija, poslabi reproduktivni i proizvodni rezultati.

-- Avitaminoza D, antirahiti~an vitamin, u~estvuva vo prometot Avitaminoza D, antirahiti~an vitamin, u~estvuva vo prometot -- Avitaminoza D, antirahiti~an vitamin, u~estvuva vo prometot Avitaminoza D, antirahiti~an vitamin, u~estvuva vo prometot na materii vo kletkata, |i zabrzuva oksidacionite procesi vo na materii vo kletkata, |i zabrzuva oksidacionite procesi vo organizmot. Nedostatokot predizvikuva osteomalacija i rahitis, organizmot. Nedostatokot predizvikuva osteomalacija i rahitis, abortus, ra|awe na podmladok so deformitet na nozete.abortus, ra|awe na podmladok so deformitet na nozete.

-- Avitaminoza E, antioksidans, vlijae na `lezdite so vnatre{no Avitaminoza E, antioksidans, vlijae na `lezdite so vnatre{no la~ewe, pred se na polovite `lezdi. Pri avitaminoza E se javuva la~ewe, pred se na polovite `lezdi. Pri avitaminoza E se javuva degeneracija na spermata, embrionalen mortakitet, abortus, degeneracija na spermata, embrionalen mortakitet, abortus, muskulna distrofija. Najmnogu vit. E go ima vo zelenite rastenija, muskulna distrofija. Najmnogu vit. E go ima vo zelenite rastenija, semeto, senoto, rastitelni masla.semeto, senoto, rastitelni masla.

-- Antivitamini.Antivitamini.

�� Deficit na minerali vo hranata, mineralite vleguvaat vo sostav Deficit na minerali vo hranata, mineralite vleguvaat vo sostav na kletkite, krvta i tkivata na organizmot, go odr`uvaat na kletkite, krvta i tkivata na organizmot, go odr`uvaat osmotskiot pritisok, u~estvuvaat vo fermentativnite procesi i osmotskiot pritisok, u~estvuvaat vo fermentativnite procesi i gradewe na tkivata, odr`uvawe na kiselogradewe na tkivata, odr`uvawe na kiselo--baznata ramnote`a.baznata ramnote`a.

-- KiseloKiselo--bazni krmiva, organizmot postojano izla~uva bazni bazni krmiva, organizmot postojano izla~uva bazni produkti so fekalii, urina, za da ja odr`i ramnote`ata na produkti so fekalii, urina, za da ja odr`i ramnote`ata na COCO2 2 koj koj se izla~uva so di{eweto. Vo organizmot se sozdavaat i drugi se izla~uva so di{eweto. Vo organizmot se sozdavaat i drugi kiseli produkti, koi se izla~uvaat vo vid na soli, a odredena kiseli produkti, koi se izla~uvaat vo vid na soli, a odredena koli~ina se puferira vo krvta, odnosno se vrzuvaat za koli~ina se puferira vo krvta, odnosno se vrzuvaat za K, Na, K, Na, i i hemoglobinot. Alkaloza, Acidoza. @ivotnite koi se hranat so hemoglobinot. Alkaloza, Acidoza. @ivotnite koi se hranat so krmiva bogati so sulfur, fosfor i hlor (`itnite krmiva), gi krmiva bogati so sulfur, fosfor i hlor (`itnite krmiva), gi namaluvaat alkalnite rezervi i uslovuvaat pojava na acidoza.namaluvaat alkalnite rezervi i uslovuvaat pojava na acidoza.namaluvaat alkalnite rezervi i uslovuvaat pojava na acidoza.namaluvaat alkalnite rezervi i uslovuvaat pojava na acidoza.

-- Makroelementi vo hranata: Kalcium, fosfor, kalium, natrium, Makroelementi vo hranata: Kalcium, fosfor, kalium, natrium, magnezium, `elezo.magnezium, `elezo.

-- Mikroelementi vo hranata: Bakar, kobalt, mangan, cink, jod, Mikroelementi vo hranata: Bakar, kobalt, mangan, cink, jod, fluor.fluor.

�� Preventiva na deficiencii na hranlivite komponenti vo Preventiva na deficiencii na hranlivite komponenti vo krmivata: balansirana ishrana, uramnote`eni odnosi (krmivata: balansirana ishrana, uramnote`eni odnosi (Cu:Mo, Ca:P Cu:Mo, Ca:P ––pri naru{en odnos doa|a do ote`nata resorpcija na pri naru{en odnos doa|a do ote`nata resorpcija na P, Co, Mn), P, Co, Mn), bolnite sostojbi vo organizmot mo`e da gi iscrpat bolnite sostojbi vo organizmot mo`e da gi iscrpat biokatalizatorite i da dovedat do deficiencii.biokatalizatorite i da dovedat do deficiencii.

�� Aditivi vo hranata: antibiotici, probiotici i prebiotici.Aditivi vo hranata: antibiotici, probiotici i prebiotici.

�� Dietetska i dieterapevtska hrana i ishrana, preventivna i Dietetska i dieterapevtska hrana i ishrana, preventivna i higienska zada~a, upotrebenata hrana treba da bide higienska zada~a, upotrebenata hrana treba da bide visokokvalitetna, raznoobrazna, kalori~na, biolo{ki polnocena. visokokvalitetna, raznoobrazna, kalori~na, biolo{ki polnocena. Dieterapevtskata ishrana se koristi pri bolni sostojbi na Dieterapevtskata ishrana se koristi pri bolni sostojbi na organizmot (vospalenija na organite za varewe, bolesti na crn drob, organizmot (vospalenija na organite za varewe, bolesti na crn drob, bolesti od naru{en metabolizam).bolesti od naru{en metabolizam).

�� Otstapuvawe vo fizi~kite svojstva na krmivata:Otstapuvawe vo fizi~kite svojstva na krmivata:

-- Premnogu topla ili ladna hrana (hranata i vodata za odrasnati Premnogu topla ili ladna hrana (hranata i vodata za odrasnati `ivotni treba da imaat temperatura od 10`ivotni treba da imaat temperatura od 10--151500C)C)..`ivotni treba da imaat temperatura od 10`ivotni treba da imaat temperatura od 10--1515 C)C)..

-- Mehani~ki primesi vo hranata.Mehani~ki primesi vo hranata.

-- Golemi par~iwa hrana koi mo`at da go zatvorat hranoprovodot.Golemi par~iwa hrana koi mo`at da go zatvorat hranoprovodot.

-- Hemiski sredstva koi pri prerabotkata na hranata ostanuvaat Hemiski sredstva koi pri prerabotkata na hranata ostanuvaat vo nea i predizvikuvaat truewe kaj `ivotnite.vo nea i predizvikuvaat truewe kaj `ivotnite.

�� Zagaduvawe na hranata so otpadni materii (olovo, cink, arsen, Zagaduvawe na hranata so otpadni materii (olovo, cink, arsen, fluor.fluor.

�� Zagaduvawe na hranata so herbicidi, insekticidi, i drugi Zagaduvawe na hranata so herbicidi, insekticidi, i drugi sredstva.sredstva.

�� Zagaduvawe na hranata so bakterii, mikroorganizmite vo hranata Zagaduvawe na hranata so bakterii, mikroorganizmite vo hranata doa|aat od vozduhot, vodata, pri prerabotkata, preku insekti, doa|aat od vozduhot, vodata, pri prerabotkata, preku insekti, ptici, glodari,drugi `ivotni i ~ovek. ptici, glodari,drugi `ivotni i ~ovek.

-- Vo hranata na doma{nite `ivotni naj~esto se sratnuvaat Vo hranata na doma{nite `ivotni naj~esto se sratnuvaat E. coli, E. coli, Bacilus subtilis, Bacilus lactici, Bacilus mesentericus, Bacilus subtilis, Bacilus lactici, Bacilus mesentericus, mikroorganizmi mikroorganizmi koi sozdavaat fermenti, aminofiksatori, nitrifikatori, koi sozdavaat fermenti, aminofiksatori, nitrifikatori, sulfurni bakterii, koi ja namaluvaat hranlivata vrednost na sulfurni bakterii, koi ja namaluvaat hranlivata vrednost na krmivata.krmivata.

-- Patogeni mikroorganizmi:pri~initel na antraks, {u{kavec, Patogeni mikroorganizmi:pri~initel na antraks, {u{kavec, crven vetar, tuberkuloza, ligavka i {ap, variola, ~uma kaj crven vetar, tuberkuloza, ligavka i {ap, variola, ~uma kaj `ivinata.`ivinata.

�� Zagaduvawe na hranata so paraziti i nivnite razvojni oblici.Zagaduvawe na hranata so paraziti i nivnite razvojni oblici.�� Zagaduvawe na hranata so paraziti i nivnite razvojni oblici.Zagaduvawe na hranata so paraziti i nivnite razvojni oblici.

�� Zagaduvawe na hranata so gabi (muvla, glamni), povolni uslovi se Zagaduvawe na hranata so gabi (muvla, glamni), povolni uslovi se visoka temperatura, vlaga a nedovolno svetlo, predizvikuvaat visoka temperatura, vlaga a nedovolno svetlo, predizvikuvaat zaboluvawa mikotoksikozi, toksinite na gabite se zaboluvawa mikotoksikozi, toksinite na gabite se termostabilni, a lesno se rastvoruvaat vo aklalna sredina. termostabilni, a lesno se rastvoruvaat vo aklalna sredina. Zaboluvawata se manifestiraat kako promeni na nervniot Zaboluvawata se manifestiraat kako promeni na nervniot sistem, muskulaturata, ko`ata i vidlivite ligavicisistem, muskulaturata, ko`ata i vidlivite ligavici

a)a) Gabi koi `iveat na `ivi rastenija:Gabi koi `iveat na `ivi rastenija:

-- Claviceps purpureaClaviceps purpurea (moravo rog~e), sodr`i alkaloidi (ergotoksin, (moravo rog~e), sodr`i alkaloidi (ergotoksin, ergotamin, ergometrin) i amini (metilamin, trimetilamin, ergotamin, ergometrin) i amini (metilamin, trimetilamin, histamin). Trueweto e poznato kako ergotizam. histamin). Trueweto e poznato kako ergotizam.

-- Claviceps paspali, Claviceps paspali, promenite se javuvaat 2promenite se javuvaat 2--6 dena po hraneweto so 6 dena po hraneweto so hrana zagadena so ovaa gaba. Zabolenite `ivotni imaat promeni po hrana zagadena so ovaa gaba. Zabolenite `ivotni imaat promeni po nervnata sistema i muskulaturata (nekoordinirano dvi`ewe), nervnata sistema i muskulaturata (nekoordinirano dvi`ewe), promeni vo di{eweto i pulsot, subnormalna temperatura.promeni vo di{eweto i pulsot, subnormalna temperatura.

-- Fusarium, Fusarium, napa|a nekoi trevi i `itni rastenija,napa|a nekoi trevi i `itni rastenija, bolesta e bolesta e fuzarioza. Se javuvaat promeni po organite za varewe, za~esteno fuzarioza. Se javuvaat promeni po organite za varewe, za~esteno di{ewe, nervni promeni. Malite prasiwa imaa zacrveneta i di{ewe, nervni promeni. Malite prasiwa imaa zacrveneta i ote~ena vulva, znaci na estrus a nemaat polov `ar.ote~ena vulva, znaci na estrus a nemaat polov `ar.

-- Ustilagines (Ustilago i Tilletia), Ustilagines (Ustilago i Tilletia), glamnite parazitiraat vo klasot, glamnite parazitiraat vo klasot, taka {to zrnata se raspa|aat kako prav, koj pretstavuva spori na taka {to zrnata se raspa|aat kako prav, koj pretstavuva spori na taka {to zrnata se raspa|aat kako prav, koj pretstavuva spori na taka {to zrnata se raspa|aat kako prav, koj pretstavuva spori na glamnata.. Pri truewe `ivotnite se ligavat, solzat, ka{laat, ima glamnata.. Pri truewe `ivotnite se ligavat, solzat, ka{laat, ima promeni po organite za varewe(meteorizam, dijarea), smrt za 15 promeni po organite za varewe(meteorizam, dijarea), smrt za 15 ~asa.~asa.

-- Uredinales (Puccinia i Uromyces).Uredinales (Puccinia i Uromyces).

-- Aspergillus (A. fumigatus, A.glaucus, A. niger), Aspergillus (A. fumigatus, A.glaucus, A. niger), trueweto e poznato trueweto e poznato kako aflatoksikoza, a infekcijata na di{nite pati{ta kako kako aflatoksikoza, a infekcijata na di{nite pati{ta kako aspergiloza. Kaj zatruenite `ivotni se zabele`uva ote`nato aspergiloza. Kaj zatruenite `ivotni se zabele`uva ote`nato di{ewe, namalen apetit, kaj `ivinata otvoren klun, pareza i di{ewe, namalen apetit, kaj `ivinata otvoren klun, pareza i paraliza na krilata i nozete, nakostre{eno perje, umiraat za 4 paraliza na krilata i nozete, nakostre{eno perje, umiraat za 4 dena.dena.

a)a) Gabi koi rastat na mrtvi rastenija, muvli koi se razvivaat vo Gabi koi rastat na mrtvi rastenija, muvli koi se razvivaat vo krmivata so vla`nost od 15krmivata so vla`nost od 15--30%, a pri vla`nost pogolema od 30%, a pri vla`nost pogolema od 30% se razvivaat bakteriite.30% se razvivaat bakteriite.

-- Stachybotris alternans, Stachybotris alternans, se razviva vi mokro seno ili slama, na se razviva vi mokro seno ili slama, na temperatura od 2temperatura od 2--393900C, C, i vlaga 30i vlaga 30--75%. Mestata na krmata 75%. Mestata na krmata zafateni so ovaa glamna imaat temni damki. Klini~ki znaci na zafateni so ovaa glamna imaat temni damki. Klini~ki znaci na truewe se poka~ena telesna temperatura, zabrzan puls i di{ewe, truewe se poka~ena telesna temperatura, zabrzan puls i di{ewe, cijanoza na vidlivite ligavici, umiraat za 4cijanoza na vidlivite ligavici, umiraat za 4--6 dena. 6 dena. Preventivata se sostoi vo dezinfekcija na podot i ne{tetno Preventivata se sostoi vo dezinfekcija na podot i ne{tetno otstranuvawe na |ubreto.otstranuvawe na |ubreto.otstranuvawe na |ubreto.otstranuvawe na |ubreto.

-- Dendrodochium toxicum, Dendrodochium toxicum, muvlata se razviva vo vnatre{nosta na muvlata se razviva vo vnatre{nosta na rastenijeto. @ivotnite zatrueni so ovaa gaba imaat naru{ena rastenijeto. @ivotnite zatrueni so ovaa gaba imaat naru{ena srceva rabota, slabost, kolika, nekroza na ustata i jazikot i srceva rabota, slabost, kolika, nekroza na ustata i jazikot i neprijaten miris od ustata.neprijaten miris od ustata.

-- Actinomyces, Actinomyces, se vbrojuva pome|u bakterii i gabi, bolesta ima se vbrojuva pome|u bakterii i gabi, bolesta ima hroni~en tok, se javuvaat tumorozni promeni na jazikot, koskite hroni~en tok, se javuvaat tumorozni promeni na jazikot, koskite na glavata, vilicata i paratiroidnata `lezda.na glavata, vilicata i paratiroidnata `lezda.

-- Banalna muvlaBanalna muvla ((Aspergilus, Penicillium, Mucor, Oidium), Aspergilus, Penicillium, Mucor, Oidium),

�� [tetnici od `ivotinsko poteklo vo krmivata.[tetnici od `ivotinsko poteklo vo krmivata.

-- GaseniciGasenici, |i napa|aat repkata, repicata i druga zelena hrana, , |i napa|aat repkata, repicata i druga zelena hrana, `ivotnite se trujat koga so hranata gi vnesat gasenicite, bolesta se `ivotnite se trujat koga so hranata gi vnesat gasenicite, bolesta se karakterizira so vospalenija na organite za varewe, otekuvawe na karakterizira so vospalenija na organite za varewe, otekuvawe na ligavicata na ustata, pareza i paraliza.ligavicata na ustata, pareza i paraliza.

-- Lisna vo{ka ( Lisna vo{ka ( Aphididae), Aphididae), `ivotnite se trujat koga so hranata gi `ivotnite se trujat koga so hranata gi zemaat lisnite vo{ki i nivnite ekskrementi. Promenite se zemaat lisnite vo{ki i nivnite ekskrementi. Promenite se manifestiraat na organite za varewe.manifestiraat na organite za varewe.

-- Ambarski bumbar (Ambarski bumbar (Calendra graniaris).Calendra graniaris).

-- Orizov bumbar (Orizov bumbar (Calandra orizae).Calandra orizae).-- Orizov bumbar (Orizov bumbar (Calandra orizae).Calandra orizae).

-- Bra{nen bumbar (Bra{nen bumbar (Tenebrio molitor).Tenebrio molitor).

-- Molci vo hranata (Molci vo hranata (Tinea granellaTinea granella--`iten molec, `iten molec, Ephestra kuehniella Ephestra kuehniella ––bra{nen molec, bra{nen molec, E. elutellaE. elutella--molec vo senoto). molec vo senoto). Bra{noto dobiva Bra{noto dobiva grut~esti tvorbi {to e znak deka e rasipano.grut~esti tvorbi {to e znak deka e rasipano.

-- Krle`i vo krmivata (bra{neno krle`eKrle`i vo krmivata (bra{neno krle`e--Tyroglyphus farinae, Tyroglyphus farinae, krle`iwa vo senotokrle`iwa vo senoto--Glycephagus spinipes)Glycephagus spinipes)

-- [panska muva ([panska muva (Lytta vesicatoria), Lytta vesicatoria), zatruenite `ivotni dobivaat zatruenite `ivotni dobivaat vospalenija na organite za varewe, bubrezite so krvomo~awa, vospalenija na organite za varewe, bubrezite so krvomo~awa, abortiraat.abortiraat.

OTROVNI RASTENIJA VO HRANATA NA @IVOTNITEOTROVNI RASTENIJA VO HRANATA NA @IVOTNITE�� Op{ti podatoci za otrovnite rastenijaOp{ti podatoci za otrovnite rastenija

-- Trueweto so otrovni rastenija go predizvikuvaat glukozidi, Trueweto so otrovni rastenija go predizvikuvaat glukozidi, alkaloidi, toksalbumini, organski kiselini, eterni masla i alkaloidi, toksalbumini, organski kiselini, eterni masla i drugi neprou~eni materii koj se nao|aat vo rastenijata.drugi neprou~eni materii koj se nao|aat vo rastenijata.-- Otrovnosta na rastenijeto e zavisna od pove}e faktori: mestoto Otrovnosta na rastenijeto e zavisna od pove}e faktori: mestoto na koe raste, vla`nosta, osvetlenosta, hemiski sostav na na koe raste, vla`nosta, osvetlenosta, hemiski sostav na po~vata.po~vata.-- Koli~inata na otrov na rastenijeto zavisi i od na~inot na Koli~inata na otrov na rastenijeto zavisi i od na~inot na sobirawe, su{ewe, vremeto na sila`irawe.sobirawe, su{ewe, vremeto na sila`irawe.-- Znaci na zaboluvawe kaj zatruenite `ivotni: kataragi~ni do Znaci na zaboluvawe kaj zatruenite `ivotni: kataragi~ni do -- Znaci na zaboluvawe kaj zatruenite `ivotni: kataragi~ni do Znaci na zaboluvawe kaj zatruenite `ivotni: kataragi~ni do hemoragi~ni vospalenija na organite za varewe, ligavewe, hemoragi~ni vospalenija na organite za varewe, ligavewe, povra}awe, naduenost, kolika, hematurija, hemoliza, ikterus, povra}awe, naduenost, kolika, hematurija, hemoliza, ikterus, promeni na nervniot sistem (depresija, nadraznuvawa, spazmi, promeni na nervniot sistem (depresija, nadraznuvawa, spazmi, epilepti~ni napadi, parezi, paralizi), namalena ili zgolemena epilepti~ni napadi, parezi, paralizi), namalena ili zgolemena nadrazlivost na ko`ata, {irewe ili stesnuvawe na zenicite.nadrazlivost na ko`ata, {irewe ili stesnuvawe na zenicite.-- Lekuvawe na zatruenite `ivotni, simptomatsko.Lekuvawe na zatruenite `ivotni, simptomatsko.-- Preventiva na trueweto so otrovni rastenija, otstranuvawe na Preventiva na trueweto so otrovni rastenija, otstranuvawe na otrovnite rastenija od pa{ata, melioracija na pasi{tata, otrovnite rastenija od pa{ata, melioracija na pasi{tata, po~vata se zbogatuva sokalcium, so {to stanuva alkalna i po~vata se zbogatuva sokalcium, so {to stanuva alkalna i nepovolna za rast na plevelite, redovno kosewe na trevata pred nepovolna za rast na plevelite, redovno kosewe na trevata pred cvetawecvetawe

�� Paprat (Paprat (Filicinae), Filicinae), otrovni se rizomite koi sodr`at alkaloid otrovni se rizomite koi sodr`at alkaloid filicin. Naj~esto se trujat kowi, goveda i sviwi. Zatruenite filicin. Naj~esto se trujat kowi, goveda i sviwi. Zatruenite `ivotni imaat ra{ireni zenici, reflektorni nadraznuvawa, `ivotni imaat ra{ireni zenici, reflektorni nadraznuvawa, potewe so primesi na krv, zgolemena temperatura zacrveneti potewe so primesi na krv, zgolemena temperatura zacrveneti kowuktivi, krvav proliv, ligavewe, povra}awe, op{ta slabost.kowuktivi, krvav proliv, ligavewe, povra}awe, op{ta slabost.

�� Kowski opa{ (Kowski opa{ (Equiseptaceae), Equiseptaceae), najotroven enajotroven e E. arvense, E. arvense, vo koj ima vo koj ima otrovni materii akvisetin i kreminska kiselina. Otrovnosta doa|a otrovni materii akvisetin i kreminska kiselina. Otrovnosta doa|a od antivitaminskoto dejstvo. Kaj zabolenite `ivotni se zabele`uva od antivitaminskoto dejstvo. Kaj zabolenite `ivotni se zabele`uva {irewe na zenicite, zgolemena nadraznetost, ku~e{ki stav, kaj {irewe na zenicite, zgolemena nadraznetost, ku~e{ki stav, kaj govedata pojava na vodesto mleko i abortusi.govedata pojava na vodesto mleko i abortusi.govedata pojava na vodesto mleko i abortusi.govedata pojava na vodesto mleko i abortusi.

�� Semejstvo Semejstvo Liliaceae:Liliaceae:

-- Ka~unka, mrazovec (Ka~unka, mrazovec (Colchicum autumnale), Colchicum autumnale), kolhicinkolhicin--kapilaren kapilaren otrov, se izla~uva so mlekoto i toa stanuva otrovno. Najosetlivi se otrov, se izla~uva so mlekoto i toa stanuva otrovno. Najosetlivi se sviwite, a najmala smrtnost e zabele`ana kaj govedata, ovcite i sviwite, a najmala smrtnost e zabele`ana kaj govedata, ovcite i kozite se skoro neosetlivi. Znaci na truewe: nagon za povra}awe, kozite se skoro neosetlivi. Znaci na truewe: nagon za povra}awe, ligavewe, koliki, proliv, apatija, paraliza.ligavewe, koliki, proliv, apatija, paraliza.

-- ^emerika ^emerika ((Veratrum album i Veratrum nigrum),Veratrum album i Veratrum nigrum), alkaloid alkaloid protoveratrin i nervin. Znaci na truewe: gubewe na svesta, protoveratrin i nervin. Znaci na truewe: gubewe na svesta, ligavewe, povra}awe, ote`nato di{ewe, gr~evi, paraliza.ligavewe, povra}awe, ote`nato di{ewe, gr~evi, paraliza.

�� Karanfili (Karanfili (Caryophyllaceae):Caryophyllaceae):

-- Rakol, raklica (Rakol, raklica (Argostema githagi), Argostema githagi), saponin gitagin, ima lokalno saponin gitagin, ima lokalno vospalitelno dejstvo, kaj zatruenite `ivotni se javuva ligavewe, vospalitelno dejstvo, kaj zatruenite `ivotni se javuva ligavewe, povra}awe, kolika, krvava dijarea.povra}awe, kolika, krvava dijarea.

�� Mle~ki (Mle~ki (Euphorbiaceae), Euphorbiaceae), najva`ni se dva rodanajva`ni se dva roda::

-- Mle~ki (Mle~ki (Euphorbia), Euphorbia), alkaloid euforbin, koj ima lokalno dejstvo alkaloid euforbin, koj ima lokalno dejstvo i vnesen vo organite za varewe predizvikuva nadraznuvawe na i vnesen vo organite za varewe predizvikuva nadraznuvawe na ligavicata, se izla~uva so mlekoi toa dobiva gor~liv vkus.ligavicata, se izla~uva so mlekoi toa dobiva gor~liv vkus.

-- Ricinus (Ricinus (Ricinus communis), Ricinus communis), toksalbumin ricin i alkaloid toksalbumin ricin i alkaloid ricinin, znaci na truewe se javuvaat za 12ricinin, znaci na truewe se javuvaat za 12--24 ~asa so silen i krvav 24 ~asa so silen i krvav gastroenteritis, zgolemena koagulacija na krvta.gastroenteritis, zgolemena koagulacija na krvta.

�� Qutikovi (Qutikovi (Ranunculacaea):Ranunculacaea):

-- Kukurek (Kukurek (Helleborus odorus), Helleborus odorus), glikozid heleborin i saponin glikozid heleborin i saponin heleboris;heleboris;

-- Quti~e (Quti~e (Ranunculus), Ranunculus), eteri~no maslo protoanemonin, {to ima eteri~no maslo protoanemonin, {to ima nadraznitelno dejstvo, specifi~en miris i vkusnadraznitelno dejstvo, specifi~en miris i vkus

-- Samokitka Samokitka (Aconicum), (Aconicum), alkaloid akonitin.alkaloid akonitin.

-- Ralica Ralica (Delphinium), (Delphinium), delkozin delsolonin, alkaloid delkozin delsolonin, alkaloid kalkatripin, glukoalkaloid delfinin.kalkatripin, glukoalkaloid delfinin.

-- Gorocvet Gorocvet (Adonis verbalis) (Adonis verbalis) glikozid adonisidglikozid adonisid, , Blatwak Blatwak (Caltha (Caltha palustris) palustris) , otrovna materija e anemonim, otrovna materija e anemonim..

�� Afioni Afioni (Papaveraceae):(Papaveraceae):

-- Bulki Bulki ((Papaver), Papaver), sodr`at pove}e od 20 alkaloido (mortebain, sodr`at pove}e od 20 alkaloido (mortebain, narkotin, readin, kodein, papaverin, naricin, spazmoliti~ki narkotin, readin, kodein, papaverin, naricin, spazmoliti~ki narkotici. Znacite na truewe se locirani na nervniot sistem).narkotici. Znacite na truewe se locirani na nervniot sistem).

-- Zmisko mleko Zmisko mleko (Cheliodonum majus), (Cheliodonum majus), mle~niot sok sodr`i pove}e mle~niot sok sodr`i pove}e alkaloisi (heleritrin, helidonin, sangvinarin). Znaci na truewe se alkaloisi (heleritrin, helidonin, sangvinarin). Znaci na truewe se ligavewe, povra}awe, kolika i proliv).ligavewe, povra}awe, kolika i proliv).

�� Krstocvetni rastenija Krstocvetni rastenija (Brassicaceae), (Brassicaceae), pova`ni se rodovite pova`ni se rodovite Sinapis i Sinapis i Raphanus Raphanus –– sodr`at glikozid sinigrin i ferment mirosin. Rod sodr`at glikozid sinigrin i ferment mirosin. Rod Capsella (C. bursa pastoris Capsella (C. bursa pastoris –– ov~arska torbi~ka), sodr`i alilsinapovo ov~arska torbi~ka), sodr`i alilsinapovo maslo i drugi {tetni materii kako holin, acetilholin, kaliumovi i maslo i drugi {tetni materii kako holin, acetilholin, kaliumovi i kalciumovi soli, limunska kiselina, tanin. Deluvaat spasti~no i kalciumovi soli, limunska kiselina, tanin. Deluvaat spasti~no i kalciumovi soli, limunska kiselina, tanin. Deluvaat spasti~no i kalciumovi soli, limunska kiselina, tanin. Deluvaat spasti~no i predizvikuvaat opstipacija i koliki kaj kowite.predizvikuvaat opstipacija i koliki kaj kowite.

�� Leguminozi Leguminozi (Fabaceae):(Fabaceae):

-- Sekir~e Sekir~e (Lathyrus), (Lathyrus), otrovna materija e isparliv alkaloid koj go otrovna materija e isparliv alkaloid koj go nadraznuva nadraznuva n. vagus n. vagus i rbetniot mozok kaj kowite.i rbetniot mozok kaj kowite.

-- Lupina Lupina (Lupinus), (Lupinus), sodr`i alkaloid lupin, lupanin, lupanidin. sodr`i alkaloid lupin, lupanin, lupanidin. Promenite kaj zatruenite `ivotni se manifestiraat ns organite za Promenite kaj zatruenite `ivotni se manifestiraat ns organite za varewe i nervniot sistem.varewe i nervniot sistem.

-- Beli~e Beli~e (Laburnum vulgare)(Laburnum vulgare)--alkaloid citilizin, Bagrem alkaloid citilizin, Bagrem (Robinia (Robinia psudoacacia)psudoacacia)--toksalbumin robin i alkaloid robinin, @olta toksalbumin robin i alkaloid robinin, @olta detelina detelina (Melilotus officinalis)(Melilotus officinalis)--kumarin, Graor kumarin, Graor (Vicia sativa)(Vicia sativa)--vicin.vicin.

�� [titarki [titarki (Apiaceae), Conium maculatum, (Apiaceae), Conium maculatum, otrovni materii se otrovni materii se alkaloidite koniin, konhidrin, metilkonin, konecein, koi imaat alkaloidite koniin, konhidrin, metilkonin, konecein, koi imaat paraliti~no dejstvo na muskulite.paraliti~no dejstvo na muskulite.�� Kompiri Kompiri (Solanaceae):(Solanaceae):

-- Staro biqe Staro biqe (Atropa belladona),(Atropa belladona), otrovna materija e atropin, otrovna materija e atropin, hioscijamin, skopalamin, dubiozin, piridin i dr.hioscijamin, skopalamin, dubiozin, piridin i dr.

-- Popadika Popadika (Hyosciamus), (Hyosciamus), skopalamin, hioscijamin, hioscipikrin.skopalamin, hioscijamin, hioscipikrin.-- Kompir Kompir (Solanum), (Solanum), glikozid solanin, koj ima paraliti~no glikozid solanin, koj ima paraliti~no

dejstvo na glavniot i rbetniot mozok.dejstvo na glavniot i rbetniot mozok.-- Tatula Tatula (Datura stramonium), (Datura stramonium), atropin, hioscijamin, skopalamin.atropin, hioscijamin, skopalamin.-- Tutun Tutun (Nicotiana tabacum), (Nicotiana tabacum), nikotin, anobazin, nornikotin i nikotin, anobazin, nornikotin i -- Tutun Tutun (Nicotiana tabacum), (Nicotiana tabacum), nikotin, anobazin, nornikotin i nikotin, anobazin, nornikotin i

glikozidot rutin. Otrovnoto dejstvo se manifestira so otpu{tawe glikozidot rutin. Otrovnoto dejstvo se manifestira so otpu{tawe na muskulaturata na crevata i zabrzana rabota na srceto.na muskulaturata na crevata i zabrzana rabota na srceto.�� Naprstok Naprstok (Scrophylariaceae), (Scrophylariaceae), najzastapeni se rodovite najzastapeni se rodovite Digitalis, Digitalis, otrovna materija se alkaloidite digitoksin, gitalin, i saponinite otrovna materija se alkaloidite digitoksin, gitalin, i saponinite digitonin i gitonin. Ovie materii ja namaluvaat funkcijata na digitonin i gitonin. Ovie materii ja namaluvaat funkcijata na srceto i go zgolemuvaat krvniot pritisok.srceto i go zgolemuvaat krvniot pritisok.�� Len Len (Leinaceae), (Leinaceae), cijanglikozid linamarin.cijanglikozid linamarin.�� Slezevi Slezevi (Malvaceae). (Malvaceae). Pamuk Pamuk (Gossipium herbaceum), (Gossipium herbaceum), alkaloid alkaloid gosipol, koj predizvikuva vospalenija na organite za varewe, gosipol, koj predizvikuva vospalenija na organite za varewe, abortus, naru{ena rabota na srceto i nervniot sistem.abortus, naru{ena rabota na srceto i nervniot sistem.

�� Tisa Tisa (Taxaceae), (Taxaceae), otrovna materija e alkaloidot taksin i otrovna materija e alkaloidot taksin i glukozidot taksitonin). Otrovot ja napa|a srcevata, nervnata i glukozidot taksitonin). Otrovot ja napa|a srcevata, nervnata i di{nata sistema.di{nata sistema.

�� Buka Buka (Fagaceae), (Fagaceae), holin, trimetijaminot i tanin.holin, trimetijaminot i tanin.

�� Smreka Smreka (Cupressaeceae), (Cupressaeceae), otrovna materija se eteri~ni masla.otrovna materija se eteri~ni masla.

�� Drugi otrovni rastenija od familijata Drugi otrovni rastenija od familijata Rosacae, Aristolochiaceae, Rosacae, Aristolochiaceae, �� Drugi otrovni rastenija od familijata Drugi otrovni rastenija od familijata Rosacae, Aristolochiaceae, Rosacae, Aristolochiaceae, Thymelaeceae.Thymelaeceae.

�� Truewe so helda Truewe so helda (Polygonum fagopirum)(Polygonum fagopirum)--otrovna materija e otrovna materija e glukozidot rutin, ja pri~inuva bolesta fagopiriza, detelina glukozidot rutin, ja pri~inuva bolesta fagopiriza, detelina ((Trifolium), Trifolium), lucerka lucerka (Medicago sativa).(Medicago sativa).

HIGIENSKA OCENKA NA KRMIVATAHIGIENSKA OCENKA NA KRMIVATA

�� Higienska ocenka na voluminoznite krmiva, ovde spa|aat senoto, Higienska ocenka na voluminoznite krmiva, ovde spa|aat senoto, slamata, plevata, korenoplodovite krmiva, sila`ata, rezancite.slamata, plevata, korenoplodovite krmiva, sila`ata, rezancite.-- Senoto se ocenuva po boja, miris, botani~ki sostav, prisustvo na Senoto se ocenuva po boja, miris, botani~ki sostav, prisustvo na pra{ina i drugi primesi, sparenost, muvlosanost, vla`nost i pra{ina i drugi primesi, sparenost, muvlosanost, vla`nost i prisustvo na otrovni rastenija.prisustvo na otrovni rastenija.-- Slamate se ocenuva po vla`nost, miris, boja, prisustvo na Slamate se ocenuva po vla`nost, miris, boja, prisustvo na otrovni rastenija, prisutsvo na mikroorganizmi i gabi.otrovni rastenija, prisutsvo na mikroorganizmi i gabi.-- Plevata, kako otpaden materijal od `itnite kulturi, ima sli~ni Plevata, kako otpaden materijal od `itnite kulturi, ima sli~ni osobini kako i slamata.osobini kako i slamata.osobini kako i slamata.osobini kako i slamata.-- Sila`a, fermentiran, mle~noSila`a, fermentiran, mle~no--kiselinski proizvod, kvalitetot kiselinski proizvod, kvalitetot zavisi od komponentite od koi e napravena sila`ata. Dobrata zavisi od komponentite od koi e napravena sila`ata. Dobrata sila`a treba da ima okolu 2% slobodna kiselina, najmnogu sila`a treba da ima okolu 2% slobodna kiselina, najmnogu mle~na kiselina.mle~na kiselina.

�� Higienska ocenka na zrnestite krmiva, se ocenuvaat po boja, miris Higienska ocenka na zrnestite krmiva, se ocenuvaat po boja, miris vla`nost, primesi od {tetni materii, dali zrnata se celi ili vla`nost, primesi od {tetni materii, dali zrnata se celi ili o{teteni, prisustvo na mikroorganizmi i paraziti.o{teteni, prisustvo na mikroorganizmi i paraziti.

�� Higienska ocenka na krmiva vo bra{nasta forma, dali sodr`at Higienska ocenka na krmiva vo bra{nasta forma, dali sodr`at {tetni materii, `ivotinski {tetnici, kvalitet na zrnata od koi {tetni materii, `ivotinski {tetnici, kvalitet na zrnata od koi e dobieno bra{noto.e dobieno bra{noto.

�� Higienska ocenka na otpadni i drugi produkti od industrijata, Higienska ocenka na otpadni i drugi produkti od industrijata, }uspeto, rezankite i komiweto dokolku se rasipani se mnogu {tetni }uspeto, rezankite i komiweto dokolku se rasipani se mnogu {tetni za `ivotnite. Se ocenuva prisustvoto na primesi, bojata, mirisot, za `ivotnite. Se ocenuva prisustvoto na primesi, bojata, mirisot, koli~inata na mast, vla`nost. Koli~inata na mast vo }uspeto ne koli~inata na mast, vla`nost. Koli~inata na mast vo }uspeto ne treba da e pogolema od 7treba da e pogolema od 7--10%, a vla`nosta 710%, a vla`nosta 7--7,5%.7,5%.

�� Higienska ocenka na animalnite krmiva, ribino bra{no (ima Higienska ocenka na animalnite krmiva, ribino bra{no (ima miris na riba pa ne se dava kaj `ivotni vo laktacija), animalnite miris na riba pa ne se dava kaj `ivotni vo laktacija), animalnite bra{na se bogati so minerali i proteini, krv od zaklani `ivotni bra{na se bogati so minerali i proteini, krv od zaklani `ivotni (samo od zdravi `ivotni), da se vnimava preku animalnite krmiva da (samo od zdravi `ivotni), da se vnimava preku animalnite krmiva da (samo od zdravi `ivotni), da se vnimava preku animalnite krmiva da (samo od zdravi `ivotni), da se vnimava preku animalnite krmiva da ne se {irat zarazni bolesti.ne se {irat zarazni bolesti.

�� Higienska ocenka na krmnite smeski, kombinacija od pove}e Higienska ocenka na krmnite smeski, kombinacija od pove}e komponenti so cel da se zadovolat potrebite na organizmot za komponenti so cel da se zadovolat potrebite na organizmot za energija, belkovini, amino kiselini, jaglenohidrati, masti, energija, belkovini, amino kiselini, jaglenohidrati, masti, minerali, vitamini i aditivni sredstva i da se ovozmo`i dobra minerali, vitamini i aditivni sredstva i da se ovozmo`i dobra produkcija i reprodukcija na doma{nite `ivotni. Treba da se produkcija i reprodukcija na doma{nite `ivotni. Treba da se skladiraat vo dobro ventilirani i suvi prostorii za da ne gubat od skladiraat vo dobro ventilirani i suvi prostorii za da ne gubat od biolo{kata vrednost.biolo{kata vrednost.

HIGIENA NA PASI[TATA I NAPASUVAWETOHIGIENA NA PASI[TATA I NAPASUVAWETO

�� Napasuvaweto e priroden na~in na ishrana na `ivotnite.Napasuvaweto e priroden na~in na ishrana na `ivotnite.�� Pozitivni vlijanija na pasi{tata vrz `ivotnite: postojano Pozitivni vlijanija na pasi{tata vrz `ivotnite: postojano

dvi`ewe, dejstvo na son~evite zraci i sve`iot vozduh, izbor na dvi`ewe, dejstvo na son~evite zraci i sve`iot vozduh, izbor na hrana, koristewe na hrana so biolo{ka vrednost, zdrav i hrana, koristewe na hrana so biolo{ka vrednost, zdrav i higienski na~in na dr`ewe, vlijanie vrz produkcijta i higienski na~in na dr`ewe, vlijanie vrz produkcijta i reprodukcijata.reprodukcijata.

�� Negativni vlijanija na pasi{tata vrz `ivotnite: razmno`uvawe i Negativni vlijanija na pasi{tata vrz `ivotnite: razmno`uvawe i {irewe na mikroorganizmi i paraziti, faktori na okolinata {irewe na mikroorganizmi i paraziti, faktori na okolinata (laden do`d, veter), prisustvo na otrovni rastenija, vla`ni (laden do`d, veter), prisustvo na otrovni rastenija, vla`ni (laden do`d, veter), prisustvo na otrovni rastenija, vla`ni (laden do`d, veter), prisustvo na otrovni rastenija, vla`ni pasi{ta, strmni pasi{ta.pasi{ta, strmni pasi{ta.

�� Zavisno od kvalitetot na pasi{teto na 1 Zavisno od kvalitetot na pasi{teto na 1 ha ha nizinski pasi{ta nizinski pasi{ta mo`e da se napasuvaat 2,3mo`e da se napasuvaat 2,3--2,9 kravi ili 102,9 kravi ili 10--14 ovci. Na sredno 14 ovci. Na sredno dobri pasi{ta doa|aat 1dobri pasi{ta doa|aat 1--1,3 kravi ili 6,21,3 kravi ili 6,2--10 ovci.10 ovci.

�� Prirodni (samoniknati) pasi{ta i ve{ta~ki (sadeni) pasi{ta.Prirodni (samoniknati) pasi{ta i ve{ta~ki (sadeni) pasi{ta.�� Preminot od {talsko odgleduvawe i ishrana na pasi{no Preminot od {talsko odgleduvawe i ishrana na pasi{no

odgleduvawe i ishrana treba da bide postepen i se izvr{uva za odgleduvawe i ishrana treba da bide postepen i se izvr{uva za vreme od 8 do 14 dena.vreme od 8 do 14 dena.

�� Preventivni merki pred pu{tawe na `ivotnite na pasi{tata.Preventivni merki pred pu{tawe na `ivotnite na pasi{tata.

OP[TI HIGIENSKOOP[TI HIGIENSKO--TEHNI^KI PRINCIPI PRI GRADBA NA TEHNI^KI PRINCIPI PRI GRADBA NA OBJEKTI VO STO^ARSTVOTOOBJEKTI VO STO^ARSTVOTO

�� Zna~ewe na objektite za doma{nite `ivotniZna~ewe na objektite za doma{nite `ivotni

-- Pri izgradba na {talite se vnimava na lokalnite klimatski Pri izgradba na {talite se vnimava na lokalnite klimatski uslovi, za srednite, maksimalnite i minimalnite temperaturi, uslovi, za srednite, maksimalnite i minimalnite temperaturi, za{tita od direktni vlijanija na dominantnite vetrovi. Ispustot za{tita od direktni vlijanija na dominantnite vetrovi. Ispustot ne treba da e blaten, pra{liv, izlo`en na voda i na direktna ne treba da e blaten, pra{liv, izlo`en na voda i na direktna son~eva insolacija.son~eva insolacija.

�� Izbor na lokacija, mestoto za gradba na {tala se procenuva od Izbor na lokacija, mestoto za gradba na {tala se procenuva od grade`nograde`no--tehni~ki aspekt, proizvoden, zdravstven i ekonomski. tehni~ki aspekt, proizvoden, zdravstven i ekonomski. grade`nograde`no--tehni~ki aspekt, proizvoden, zdravstven i ekonomski. tehni~ki aspekt, proizvoden, zdravstven i ekonomski. Podol`nata oska na zgradite se postavuva vo pravec severoPodol`nata oska na zgradite se postavuva vo pravec severo--istok istok i jugoi jugo--zapad. Najdobra po~va za izgradba na sto~arski objekti se zapad. Najdobra po~va za izgradba na sto~arski objekti se ~akalot, pesokot i praporot.~akalot, pesokot i praporot.

�� Pova`ni sektori vo pogolemite farmi i postavuvawe na Pova`ni sektori vo pogolemite farmi i postavuvawe na objektite objektite -- Administrativen sektor;Administrativen sektor;

-- Remonten sektor;Remonten sektor;

-- Sektor za skladirawe hrana;Sektor za skladirawe hrana;

-- Sektor so objekti za smestuvawe Sektor so objekti za smestuvawe na `ivotnite;na `ivotnite;

-- Ispust;Ispust;

-- VeterinarnoVeterinarno--sanitaren sektor;sanitaren sektor;

-- Karantinski sektor;Karantinski sektor;

-- Sektor za skladirawe, pakuvawe i Sektor za skladirawe, pakuvawe i manipulacija so otpadocite.manipulacija so otpadocite.

Objekt za molzni kraviObjekt za molzni kravi Objekt za teliwaObjekt za teliwa

Prasili{tePrasili{te

�� HigienskoHigiensko--profilakti~ni merki vo sto~arskite farmi i profilakti~ni merki vo sto~arskite farmi i kompleksi: ograni~eno dvi`ewe na `ivotni i lu|e vo krigot na kompleksi: ograni~eno dvi`ewe na `ivotni i lu|e vo krigot na farmata i objektite, sproveduvawe na merkite za dezinfekcija, farmata i objektite, sproveduvawe na merkite za dezinfekcija, dezinsekcija i deratizacija, higienska ispravnost na krmivata, dezinsekcija i deratizacija, higienska ispravnost na krmivata, pakuvawe na |ubreto, ozelenuvawe na okolinata i dr.pakuvawe na |ubreto, ozelenuvawe na okolinata i dr.

�� Sistemi objekti vo sto~arstvotoSistemi objekti vo sto~arstvoto

-- PavilonskoPavilonsko--paralelen sistem;paralelen sistem;

-- Kompleksno boksoviot i monoblokovskiot sistem;Kompleksno boksoviot i monoblokovskiot sistem;

-- Katen sistem. Katen sistem. -- Katen sistem. Katen sistem.

�� Gradewe objekti za doma{nite `ivotni:Gradewe objekti za doma{nite `ivotni:

-- Grade`ni materijali i elementi:Grade`ni materijali i elementi:

Pod koeficient na toplosprovodlivost se podrazbira ona toplina Pod koeficient na toplosprovodlivost se podrazbira ona toplina izrazena vo xuli, koja za edinica vreme (1 ~as), minuva niz grade`en izrazena vo xuli, koja za edinica vreme (1 ~as), minuva niz grade`en materijal so povr{ina od 1 materijal so povr{ina od 1 mm22, , i so debelina od 1 i so debelina od 1 m, m, a pri razlika a pri razlika na temperaturata na dvete strani od 1na temperaturata na dvete strani od 100C. C. Toplosprovodlivosta na Toplosprovodlivosta na grade`nite materijali e zavisna od volumenskata te`ina, grade`nite materijali e zavisna od volumenskata te`ina, poroznosta i vla`nosta na materijalot.poroznosta i vla`nosta na materijalot.

Pod koeficient na primawe toplina se podrazbira onaa koli~ina Pod koeficient na primawe toplina se podrazbira onaa koli~ina toplina vo xuli koja e neophodna da se zatopli 1 toplina vo xuli koja e neophodna da se zatopli 1 kg kg materijal za materijal za 1100C. C.

Kolku materijalot ima pomalku {uplini, tolku pove}e ja zgolemuva Kolku materijalot ima pomalku {uplini, tolku pove}e ja zgolemuva mehani~kata cvrstina, volumenska masa i toplosprovodlivost. mehani~kata cvrstina, volumenska masa i toplosprovodlivost. Materijalite koi propu{taat vodena parea, higienski se ocenuvaat Materijalite koi propu{taat vodena parea, higienski se ocenuvaat kako lo{i.kako lo{i.

�� Termoizolacioni materijali vo grade`ni{tvoto, treba da imaat Termoizolacioni materijali vo grade`ni{tvoto, treba da imaat mala volumna te`ina, mehani~ki da se cvrsti i da imaat mali i mala volumna te`ina, mehani~ki da se cvrsti i da imaat mali i zatvoreni {uplini, da se otporni na vlaga i da ne ja zadr`uvaat zatvoreni {uplini, da se otporni na vlaga i da ne ja zadr`uvaat zatvoreni {uplini, da se otporni na vlaga i da ne ja zadr`uvaat zatvoreni {uplini, da se otporni na vlaga i da ne ja zadr`uvaat vodata.vodata.

�� nabubren perlitov pesok;nabubren perlitov pesok;

�� perlitov beton;perlitov beton;

�� bitumen perlit;bitumen perlit;

�� keramzit;keramzit;

�� keramzitov beton;keramzitov beton;

�� toploizolacioni vati;toploizolacioni vati;

�� stiropor;stiropor;

�� penliv beton;penliv beton;

�� zgura;zgura;

�� lesi od trska ili slama;lesi od trska ili slama;

�� bodit;bodit;

�� lu{pa od orizova arpa.lu{pa od orizova arpa.

HIGIENSKI PRINCIPI PRI GRADEWE NA DELOVI OD HIGIENSKI PRINCIPI PRI GRADEWE NA DELOVI OD OBJEKT ZA DOMA[NI @IVOTNIOBJEKT ZA DOMA[NI @IVOTNI

�� Temeli;Temeli;

�� Yidovi, treba da se suvi, da imaat nizok koeficient na Yidovi, treba da se suvi, da imaat nizok koeficient na toplosprovodlivost, ne treba da imaat dupki i {uplini.toplosprovodlivost, ne treba da imaat dupki i {uplini.

�� Pod, del od objektot koj najmnogu e izlo`en na zagaduvawe, Pod, del od objektot koj najmnogu e izlo`en na zagaduvawe, vla`ewe i tro{ewe. Vo praktika se koristat podni sistemi so vla`ewe i tro{ewe. Vo praktika se koristat podni sistemi so prostirka, podni sistemi bez prostirka i re{etkasti podovi. prostirka, podni sistemi bez prostirka i re{etkasti podovi. Podot treba da e dobar izolator na toplina, da ne ja propu{ta Podot treba da e dobar izolator na toplina, da ne ja propu{ta vodata, da ne zadr`uva organski materii (fekalii, urina), da vodata, da ne zadr`uva organski materii (fekalii, urina), da vodata, da ne zadr`uva organski materii (fekalii, urina), da vodata, da ne zadr`uva organski materii (fekalii, urina), da bide ramen, mek, elasti~en, dovolno topol i traen.bide ramen, mek, elasti~en, dovolno topol i traen.

-- Pod od kamen;Pod od kamen;

-- Betonski pod so izolacija bodit, Betonski pod so izolacija bodit, bitumen, perlit, stiropor i dr;bitumen, perlit, stiropor i dr;

-- Pod od tuli;Pod od tuli;

-- Pod od drveni blokovi;Pod od drveni blokovi;

-- Pod od asfalt;Pod od asfalt;

-- Re{etkast pod;Re{etkast pod;

-- Podovi pokrieni so guma ili Podovi pokrieni so guma ili plasti~en materijal.plasti~en materijal.

�� Pokriv, pokrivni materijali i pokrivni konstrukcii, go {titat Pokriv, pokrivni materijali i pokrivni konstrukcii, go {titat objektot od vlijanie na nadvore{nite faktori.objektot od vlijanie na nadvore{nite faktori.

�� Tavan, najmnogu toplina objektite gubat preku tavanot, zatoa Tavan, najmnogu toplina objektite gubat preku tavanot, zatoa tavanot se gradi od materijali so dobri termoizolacioni svojstva, tavanot se gradi od materijali so dobri termoizolacioni svojstva, a mali higroskopni svojstva.a mali higroskopni svojstva.

�� Vrati, da bidat propustlivi za `ivotnite, ne treba da Vrati, da bidat propustlivi za `ivotnite, ne treba da ovozmo`uvaat ladewe na objektot i nepotrebno struewe na vozduh, ovozmo`uvaat ladewe na objektot i nepotrebno struewe na vozduh, da ovozmo`at lesno dvi`ewe na mehanizacija. Vratite treba da se da ovozmo`at lesno dvi`ewe na mehanizacija. Vratite treba da se {iroki 2,4{iroki 2,4--3,2 m. a visoki 2,23,2 m. a visoki 2,2--3,5 m. Dvokrilnite vrati se {iroki 3,5 m. Dvokrilnite vrati se {iroki 2,2 m. i visoki 2,2 m. a ednokrilnite se {iroki 1,1 m. i visoki 2,2m.2,2 m. i visoki 2,2 m. a ednokrilnite se {iroki 1,1 m. i visoki 2,2m.2,2 m. i visoki 2,2 m. a ednokrilnite se {iroki 1,1 m. i visoki 2,2m.2,2 m. i visoki 2,2 m. a ednokrilnite se {iroki 1,1 m. i visoki 2,2m.

�� Prozorci, izvor na prirodna svetlina vo {talite, slu`at i kako Prozorci, izvor na prirodna svetlina vo {talite, slu`at i kako otvori za dovod i odvod na vozduh vo objektot. Se postavuvaat na otvori za dovod i odvod na vozduh vo objektot. Se postavuvaat na visina od 1,8visina od 1,8--2 m. vo {tali za kowi, 1,22 m. vo {tali za kowi, 1,2--1,8m. vo {tali za goveda, 1,8m. vo {tali za goveda, 1,21,2--1,4m. vo {tali za sviwi i 0,81,4m. vo {tali za sviwi i 0,8--1,2 m. za ovci. Prozorcite se 1,2 m. za ovci. Prozorcite se gradat so dol`ina 100gradat so dol`ina 100--125 125 cm, cm, i {irina 60i {irina 60--80 80 cm cm za pogolemi za pogolemi {tali i dol`ina 85{tali i dol`ina 85--100 100 cm, cm, i {irina 60i {irina 60--80 80 cm cm za pomali {tali.za pomali {tali.

MIKROKLIMA I VNATRE[NO UREDUVAWE, OPREMA I MIKROKLIMA I VNATRE[NO UREDUVAWE, OPREMA I MEHANIZACIJA VO OBJEKTITE ZA DOMA[NI @IVOTNIMEHANIZACIJA VO OBJEKTITE ZA DOMA[NI @IVOTNI

�� Mikroklimata vo objektite e uslovena od pove}e faktori, kako Mikroklimata vo objektite e uslovena od pove}e faktori, kako {to se klimata vo okolinata, po~venite uslovi vo reonot, {to se klimata vo okolinata, po~venite uslovi vo reonot, toploizolacionite i hidroizolacionite re{enija vgradeni vo toploizolacionite i hidroizolacionite re{enija vgradeni vo objektot, vidot i kategorijata na `ivotni i nivnata fiziolo{ka objektot, vidot i kategorijata na `ivotni i nivnata fiziolo{ka sostojba, re{enijata na podot, upotrebata na postilka, sostojba, re{enijata na podot, upotrebata na postilka, kanalizacija i na~in na iz|ubruvawe, na~in na ishrana i dr.kanalizacija i na~in na iz|ubruvawe, na~in na ishrana i dr.

�� Toploten bilans, pretstavuva odnos na proizvedena toplina od Toploten bilans, pretstavuva odnos na proizvedena toplina od `ivotnite vo objektot (`ivotnite vo objektot (QQuu)) i zagubite na toplina od objektot niz i zagubite na toplina od objektot niz povr{inite na vgradenite delovi povr{inite na vgradenite delovi (Q(Q ),), za zatopluvawe na za zatopluvawe na

uu

povr{inite na vgradenite delovi povr{inite na vgradenite delovi (Q(Qu1u1),), za zatopluvawe na za zatopluvawe na vozduhot koj se vnesuva vo objektot od okolinata (vozduhot koj se vnesuva vo objektot od okolinata (QQu2u2)) i zaguba na i zaguba na toplina so isparuvawe na vlagata od podot na objektot (toplina so isparuvawe na vlagata od podot na objektot (QQu3u3).).

QQuu= Q= Qu1u1+ Q+ Qu2 u2 + Q+ Qu3u3

�� Ventilacija na objektite za doma{ni `ivotni, ima najgolemo Ventilacija na objektite za doma{ni `ivotni, ima najgolemo zna~ewe za odr`uvawe na optimalni uslovi vo objektite za zna~ewe za odr`uvawe na optimalni uslovi vo objektite za doma{ni `ivotni, regulirawe na temperaturnodoma{ni `ivotni, regulirawe na temperaturno--vla`nite odnosi vla`nite odnosi i zagaduvaweto na vozduhot vo objektot.i zagaduvaweto na vozduhot vo objektot.

�� Obem na ventilacija, zavisi od brojot na `ivotnite, nivnata Obem na ventilacija, zavisi od brojot na `ivotnite, nivnata te`ina i produkcija, kategorijata, temperaturnote`ina i produkcija, kategorijata, temperaturno--vla`nite vla`nite odnosi.odnosi.

Vidovi na ventilacijaVidovi na ventilacija�� Prirodna (gravitaciona) ventilacija, posledica od razlikata na Prirodna (gravitaciona) ventilacija, posledica od razlikata na

temperaturata na vozduhot vo objektot i vo negovata neposredna temperaturata na vozduhot vo objektot i vo negovata neposredna okolina, (razli~nata te`ina na topliot i ladniot vozduh), i na okolina, (razli~nata te`ina na topliot i ladniot vozduh), i na dejstvoto na vetrovite. Prirodnata ventilacija e nepostojana i dejstvoto na vetrovite. Prirodnata ventilacija e nepostojana i ograni~ena. Vozduhot se vnesuva so dovodni, se odveduva so ograni~ena. Vozduhot se vnesuva so dovodni, se odveduva so odvodni ventilacioni kanali. odvodni ventilacioni kanali.

�� Mehani~ka (ve{ta~ka) ventilacija;Mehani~ka (ve{ta~ka) ventilacija;�� Kombinirana (mehani~ka i prirodna) ventilacija, raboti na Kombinirana (mehani~ka i prirodna) ventilacija, raboti na

princip na zgolemen ili namalen pritisok na vozduh vo objektot:princip na zgolemen ili namalen pritisok na vozduh vo objektot:a) Koga ventilatorite koi vtisnuvaat vozduh se smesteni na a) Koga ventilatorite koi vtisnuvaat vozduh se smesteni na a) Koga ventilatorite koi vtisnuvaat vozduh se smesteni na a) Koga ventilatorite koi vtisnuvaat vozduh se smesteni na strani~nite yidovi, toga{ odvodnite kanali se postaveni na strani~nite yidovi, toga{ odvodnite kanali se postaveni na biloto od objektot;biloto od objektot;b) Ako ventilatorite se postaveni na biloto, toga{ odvodnite b) Ako ventilatorite se postaveni na biloto, toga{ odvodnite kanali se postaveni na stranata na objektot. Ovoj sistem e dobar kanali se postaveni na stranata na objektot. Ovoj sistem e dobar koga se kombinira so greewe na objektotkoga se kombinira so greewe na objektotv) Sistem na ventilacija so negativen pritisok na vozduhot, v) Sistem na ventilacija so negativen pritisok na vozduhot, ventilatorite se postaveni vo odvodnite ventilacioni kanali ventilatorite se postaveni vo odvodnite ventilacioni kanali rasporedeni vo {ahrasporedeni vo {ah--maten raspored na biloto, a sve`iot vozduh maten raspored na biloto, a sve`iot vozduh vleguva niz strani~nite ventilacioni kanali.vleguva niz strani~nite ventilacioni kanali.

�� Testirawe na efektot i funkcionalnosta na ventilacijata.Testirawe na efektot i funkcionalnosta na ventilacijata.

Odvodni ventilacioni kanali

Dovodni ventilacioni kanali

Greja~i na vozduhot

Kanal za iz|ubruvawe

�� Osvetlenost na objektot, vo slabo osvetleni objekti `ivotnite Osvetlenost na objektot, vo slabo osvetleni objekti `ivotnite lesni zaboluvaat, gubat apetit, a mladite `ivotni zaostanuvaat vo lesni zaboluvaat, gubat apetit, a mladite `ivotni zaostanuvaat vo rastot i razvitokot, takvite objekti se temni, i vo niv lesno se rastot i razvitokot, takvite objekti se temni, i vo niv lesno se zadr`uvaat i razmno`uvaat mikroorganizmi i drugi {tetnici. zadr`uvaat i razmno`uvaat mikroorganizmi i drugi {tetnici. Objektite se osvetluvaat so prirodna i ve{ta~ka svetlina.Objektite se osvetluvaat so prirodna i ve{ta~ka svetlina.

Osvetlenosta e zavisna od odnosot na prozorcite prema povr{inata Osvetlenosta e zavisna od odnosot na prozorcite prema povr{inata na podot:na podot:

-- Tel~arnik 1:20;Tel~arnik 1:20;

-- [tala za juniwa 1:20;[tala za juniwa 1:20;

-- [tala za mle~ni kravi 1:20;[tala za mle~ni kravi 1:20;

-- Ov~arnik za priplodni ovci 1:20;Ov~arnik za priplodni ovci 1:20;

-- Ov~arnik za jagniwa 1:15;Ov~arnik za jagniwa 1:15;

-- @ivinarnik za jarki 1:15;@ivinarnik za jarki 1:15;-- [tala za mle~ni kravi 1:20;[tala za mle~ni kravi 1:20;

-- Prasili{te 1:20;Prasili{te 1:20;

-- Goili{te za sviwi 1:25;Goili{te za sviwi 1:25;

-- @ivinarnik za jarki 1:15;@ivinarnik za jarki 1:15;

-- @ivinarnik za brojleri 1:20;@ivinarnik za brojleri 1:20;

-- Odd. za ve{ta~ko osemenuvawe 1:10Odd. za ve{ta~ko osemenuvawe 1:10

Vo objektite za doma{ni `ivotni se prepora~uva minimalna Vo objektite za doma{ni `ivotni se prepora~uva minimalna osvetlenost od 30osvetlenost od 30--40 luksa, a za `ivotnite odredeni za 40 luksa, a za `ivotnite odredeni za reprodukcija visokogravidni i mle~ni kravi 50reprodukcija visokogravidni i mle~ni kravi 50--60 luksa. Son~evata 60 luksa. Son~evata svetlost treba da pa|a na sredinata na objektot a ne vrz o~ite na svetlost treba da pa|a na sredinata na objektot a ne vrz o~ite na `ivotnite. Kako norma za ve{ta~ka osvetlenost se predviduva 3`ivotnite. Kako norma za ve{ta~ka osvetlenost se predviduva 3--4 4 w/mw/m22 podna povr{ina za objekti koi se visoki 2podna povr{ina za objekti koi se visoki 2--2,5 m. ili 7 2,5 m. ili 7 w/mw/m2 2 za za nad 3 metri.nad 3 metri.

Prirodna osvetlenost

Ve{ta~ka osvetlenost

�� Upotreba na postilka, dobra postila osiguruva toplo, meko i suvo Upotreba na postilka, dobra postila osiguruva toplo, meko i suvo le`i{te, i ja namaluva vla`nosta vo objektot. Kako materijal za le`i{te, i ja namaluva vla`nosta vo objektot. Kako materijal za postilka se koristi slamata od r` i p~enica, lu{pa od orizova postilka se koristi slamata od r` i p~enica, lu{pa od orizova arpa i torfot, drveni struganici i pilevina.arpa i torfot, drveni struganici i pilevina.

-- Formirawe na dlaboka, nepromeneta postilka.Formirawe na dlaboka, nepromeneta postilka.

�� Kanalizacija i iz|ubruvawe na objektite:Kanalizacija i iz|ubruvawe na objektite:

a) Iz|ubruvawe na dlaboka postilka;a) Iz|ubruvawe na dlaboka postilka;

b) Iz|ubruvawe na cvrsto |ubre: Vo objektite za sviwi padot na b) Iz|ubruvawe na cvrsto |ubre: Vo objektite za sviwi padot na b) Iz|ubruvawe na cvrsto |ubre: Vo objektite za sviwi padot na b) Iz|ubruvawe na cvrsto |ubre: Vo objektite za sviwi padot na podot na boksot iznesuva 3podot na boksot iznesuva 3--4%, a vo objektite za ovci 24%, a vo objektite za ovci 2--2,5%. 2,5%. Kanalite za mehani~ko iz|ubruvawe kaj govedata se {iroki 50 Kanalite za mehani~ko iz|ubruvawe kaj govedata se {iroki 50 cm, cm, a a dlaboki 18 dlaboki 18 cm, cm, kanalot za urina ima dlabo~ina od 10 kanalot za urina ima dlabo~ina od 10 cm, cm, a {irina a {irina od 20 od 20 cm.cm.

v) Iz|ubruvawe na te~no |ubre, kanalite za te~no |ubre se pravat v) Iz|ubruvawe na te~no |ubre, kanalite za te~no |ubre se pravat vo forma na pravoagolnik, {iroki 0,8vo forma na pravoagolnik, {iroki 0,8--1 1 m, m, a dlaboki 0,8a dlaboki 0,8--1,2 1,2 m, m, vo vo zavisnost od dlabo~inata na podzemnite vodi.zavisnost od dlabo~inata na podzemnite vodi.

Otstranuvaweto na te~noto |ubre se vr{i vo bazeni ili laguni.Otstranuvaweto na te~noto |ubre se vr{i vo bazeni ili laguni.

Upotreba na postilka

Re{etkast pod za te~no iz|ubruvawe

Kanal za cvrsto iz|ubruvawe

OPREMA I SISTEMI ZA MOLZEWE

OPREMA I SISTEMI ZA MOLZEWE

HIGIENA NA SMESTUVAWE, ODGLEDUVAWE I HIGIENA NA SMESTUVAWE, ODGLEDUVAWE I EKSPLOATACIJA NA GOVEDATAEKSPLOATACIJA NA GOVEDATA

�� Bioklimatolo{ki karakteristiki na govedata, proizvodstvoto Bioklimatolo{ki karakteristiki na govedata, proizvodstvoto kaj nas e diferencirano na proizvodstvo na meso, mleko a nekade kaj nas e diferencirano na proizvodstvo na meso, mleko a nekade govedata se koristat i kako rabotna sila.govedata se koristat i kako rabotna sila.

�� Vlijanie na temperaturata kako faktor od okolinata vrz Vlijanie na temperaturata kako faktor od okolinata vrz termoregulacionite sposobnosti na oddelni kategorii goveda: termoregulacionite sposobnosti na oddelni kategorii goveda:

-- Optimalna toplotna zona za produkcija na mleko e 4,4Optimalna toplotna zona za produkcija na mleko e 4,4--15,515,500C;C;-- Optimalna toplotna zona za produkcija na mleko e 4,4Optimalna toplotna zona za produkcija na mleko e 4,4--15,515,500C;C;

-- Na temperaturni promeni najesetlivi se teliwata Na temperaturni promeni najesetlivi se teliwata -- optimalna optimalna 101000C (C (zona na komfor 4,4zona na komfor 4,4--26,726,700C);C);

-- Goeni juniwaGoeni juniwa (zona na komfor (zona na komfor --6,7 do 15,66,7 do 15,600C).C).

-- Pri visoki temperaturi presu{enite kravi tro{at pove}e voda Pri visoki temperaturi presu{enite kravi tro{at pove}e voda a molznite pomalku;a molznite pomalku;

-- Kravite vo faza na laktacija proizveduvaat pove}e toplina od Kravite vo faza na laktacija proizveduvaat pove}e toplina od presu{enite kravi.presu{enite kravi.

SMESTUVAWE, ODGLEDUVAWE I EKSPLOATACIJA NA SMESTUVAWE, ODGLEDUVAWE I EKSPLOATACIJA NA KRAVITEKRAVITE

� Zatvorena {tala za kravi, dobra osvetlenost, dobra ventilacija so optimalni temperaturno-vla`ni odnosi (temperatura 12-140C, vla`nost 70-80%, 0,3% CO2, 100 ppm NH4, 20-50ppm H2S), po krava se predviduva 15-30 m3 prostor, za sekoja krava 8-10 m2

prostor na podot, vo edna {tala se smestuvat 30-200 kravi.- Vo specijaliziranite farmi za molzni kravi se gradat slednite objekti: {tala za molzni kravi, objekt za prifa}awe i obrabotka na mleko, porodili{te, tel~arnik, objekt za smestuvawe na hranata.a) Zatvorena {tala so vrzano dr`ewe na kravite, {tali so eden, dva, tri ili ~etiri reda le`i{ta:- kratko le`i{te - pad kon kanalot za |ubre od 3%, dol`ina 1,5-1,8 m. i {irina 1,10-1,15 m.- le`i{ta so delumno re{etkast pod;- sredno dolgi le`i{ta - pad kon kanalot za |ubre od 2%, dol`ina 1,9-2,1 m.- Hodnik za ~istewe {irok 1 m. i hodnik za hranewe {irok 1,2 m pri ra~na ishrana, a 2,8-3,2 m. pri mehanizirana ishrana.- Sistemi za vrzuvawe: oglavnik od sinxir ili ja`e, Grabnerov sinxir, superfleks sistem, amutova ramka, Kalmikov sistem.

ZATVORENA [TALA SO VRZANO DR@EWE NA KRAVITEZATVORENA [TALA SO VRZANO DR@EWE NA KRAVITE

ZATVORENA [TALA SO SLOBODNO DR@EWE NA KRAVITEZATVORENA [TALA SO SLOBODNO DR@EWE NA KRAVITE

Zona za hranewe

Zona za le`ewe

Zona za dvi`ewe

STACIONARNO MOLZI[TE STACIONARNO MOLZI[TE -- sostaven del na zatvorena {tala so sostaven del na zatvorena {tala so slobodno dr`ewe na kravite kade ja zemaat koncentratnata hranaslobodno dr`ewe na kravite kade ja zemaat koncentratnata hrana

OTVORENA [TALA ZA KRAVI SO SLOBODNO DR@EWEOTVORENA [TALA ZA KRAVI SO SLOBODNO DR@EWE

�� Kapacitet 200 Kapacitet 200 -- 1000 grla, vo grupi od 501000 grla, vo grupi od 50--60 molzni kravi, se 60 molzni kravi, se predviduva 4,5predviduva 4,5--6 6 mm22 povr{ina na podot po grlo;povr{ina na podot po grlo;

�� Sostavni objekti: otvorena {tala za molzni kravi, ispust, Sostavni objekti: otvorena {tala za molzni kravi, ispust, senarnik, trapovi za sila`a, stacionarno molzi{te, senarnik, trapovi za sila`a, stacionarno molzi{te, porodili{te, profilaktorium, tel~arnik, veterinarsko porodili{te, profilaktorium, tel~arnik, veterinarsko odelenie i infrastruktura na farmata.odelenie i infrastruktura na farmata.

�� Za zasu{enite kravi se predviduva 15Za zasu{enite kravi se predviduva 15--20% prostor od prostorot 20% prostor od prostorot potreben za site kravi vo farmata.potreben za site kravi vo farmata.

�� Podot se gradi na visina kako {to e okolinata ili e izdignat za Podot se gradi na visina kako {to e okolinata ili e izdignat za 0,10 m. vo odnos na nea, so pad od 40,10 m. vo odnos na nea, so pad od 4--5% sprema ispustot.5% sprema ispustot.0,10 m. vo odnos na nea, so pad od 40,10 m. vo odnos na nea, so pad od 4--5% sprema ispustot.5% sprema ispustot.

�� Kravite se napojuvaat na avtomatska poilka, 15 grla na edna Kravite se napojuvaat na avtomatska poilka, 15 grla na edna poilka.poilka.

�� ReprodukciskoReprodukcisko--odgleduva~ki jazol: porodili{te, odgleduva~ki jazol: porodili{te, profilaktorium, tel~arnik, kujna za prigotvuvawe na hrana za profilaktorium, tel~arnik, kujna za prigotvuvawe na hrana za teliwata, prostorija za v/o, veterinarska prostorija.teliwata, prostorija za v/o, veterinarska prostorija.-- Porodili{te, doa|aat zasu{eni kravi na 3Porodili{te, doa|aat zasu{eni kravi na 3--5 dena pred telewe, 5 dena pred telewe, se planiraat 5se planiraat 5--7% le`i{ta od brojot na kravite vo farmata, 7% le`i{ta od brojot na kravite vo farmata, le`i{tata se dolgi 2,1le`i{tata se dolgi 2,1--2,15 m. i {iroki 1,12,15 m. i {iroki 1,1--1,2 m. so pad od 2%. 1,2 m. so pad od 2%. Najniska temperatura 6Najniska temperatura 6--8800C, C, prirodna svetlina 1:10, ve{ta~ka prirodna svetlina 1:10, ve{ta~ka 6060--100 luksa.100 luksa.

OTVORENA [TALA SO SLOBODNO DR@EWE NA KRAVITEOTVORENA [TALA SO SLOBODNO DR@EWE NA KRAVITE

Oprema za razladuvawe

-- Profilaktorium, odelenie za prifa}awe na teliwa po ra|awe Profilaktorium, odelenie za prifa}awe na teliwa po ra|awe do 15 dnevna starost, individualni boksovi vo pove}e reda, brojot do 15 dnevna starost, individualni boksovi vo pove}e reda, brojot na boksovi e pogolem za 50% od brojot na le`i{ta vo porodili{te.na boksovi e pogolem za 50% od brojot na le`i{ta vo porodili{te.

Boksot od podot e podignat 0,4 m. Boksot od podot e podignat 0,4 m. {irok e 0,65{irok e 0,65--0,85 m. a dolg 1,2 m. so 0,85 m. a dolg 1,2 m. so ograda visoka 0,75 m.ograda visoka 0,75 m.

Najniska temperatura 6Najniska temperatura 6--8800C, C, vlaga vlaga 75%, osvetlenost 1:15, 5075%, osvetlenost 1:15, 50--60 luksa.60 luksa.

-- Tel~arnik, teliwata ostanuvaat do 3Tel~arnik, teliwata ostanuvaat do 3--4 meseci starost, potoa se 4 meseci starost, potoa se delat na ma{ki i `enski, grupni boksovi so 8delat na ma{ki i `enski, grupni boksovi so 8--10 teliwa, za sekoe 10 teliwa, za sekoe tele se predviduva po 2 tele se predviduva po 2 mm22 podna povr{ina. Kapacitetot na podna povr{ina. Kapacitetot na tel~arnikot se gradi so povr{ina na podot vo iznos od 20% od tel~arnikot se gradi so povr{ina na podot vo iznos od 20% od brojot na kravite vo farmata. Minimalna temperatura 6brojot na kravite vo farmata. Minimalna temperatura 6--8800C, C, relativna vlaga 70relativna vlaga 70--75%, osvetlenost 1:10 prirodna svetlina ili 75%, osvetlenost 1:10 prirodna svetlina ili 4545--50 luksa ve{ta~ka osvetlenost.50 luksa ve{ta~ka osvetlenost.

-- Kujna i zaedni~ko napojuvali{te.Kujna i zaedni~ko napojuvali{te.

TEL^ARNIK

�� [tala za dr`ewe na mladi goveda za priplod:[tala za dr`ewe na mladi goveda za priplod:-- zatvorena so ispust, soliden objekt, cvrsta gradba so redica zatvorena so ispust, soliden objekt, cvrsta gradba so redica

boksovi vo koi se smestuvaat priplodni teliwa grupirani po boksovi vo koi se smestuvaat priplodni teliwa grupirani po starost, pod od poln beton ili re{etka, na predniot kraj se starost, pod od poln beton ili re{etka, na predniot kraj se montiraat jasli i dve avtomatski poilki za voda.montiraat jasli i dve avtomatski poilki za voda.

-- otvorena {tala, solidna cvrsta gradba so otvorena strana na jug otvorena {tala, solidna cvrsta gradba so otvorena strana na jug ili jugoili jugo--istok koja prodol`uva vo ispust, betonski pod so pad od 2 do istok koja prodol`uva vo ispust, betonski pod so pad od 2 do 5%, mo`e da se formira dlaboka postilka, vo sekoj boks se 5%, mo`e da se formira dlaboka postilka, vo sekoj boks se smestuvaat 50smestuvaat 50--70 grla grupirani po starost.70 grla grupirani po starost.�� [tala za tovni goveda, se forrsira tovewe na teliwa so `iva [tala za tovni goveda, se forrsira tovewe na teliwa so `iva masa 120 do 200 kg. ili tovewe na juniwa vo tipot masa 120 do 200 kg. ili tovewe na juniwa vo tipot “baby beef ” “baby beef ” so so `iva masa do 450 kg. ase primenuva i ekstenzivno tovewe na mladi `iva masa do 450 kg. ase primenuva i ekstenzivno tovewe na mladi `iva masa do 450 kg. ase primenuva i ekstenzivno tovewe na mladi `iva masa do 450 kg. ase primenuva i ekstenzivno tovewe na mladi goveda po princip kravagoveda po princip krava--tele.tele.

-- Zatvorena {tala za goeni goveda, princip Zatvorena {tala za goeni goveda, princip “ “ se vnatrese vnatre--se nadvor se nadvor “ “ se dr`at vrzani ili slobodni vo grupni boksovi (po grlo doa|a 2,5 se dr`at vrzani ili slobodni vo grupni boksovi (po grlo doa|a 2,5 do 3,5 do 3,5 mm22)) ili individualni le`i{ta, podot mo`e da e betonski so ili individualni le`i{ta, podot mo`e da e betonski so pad kon kanalot za iz|ubruvawe od 5%, ili kombiniran so re{etka pad kon kanalot za iz|ubruvawe od 5%, ili kombiniran so re{etka pri te~no iz|ubruvawe, me|u boksovite se formira hodnik za pri te~no iz|ubruvawe, me|u boksovite se formira hodnik za hranewe.hranewe.

-- Poluotvorena {tala za goewe goveda, grupni boksovi po 10Poluotvorena {tala za goewe goveda, grupni boksovi po 10--20 20 grla, za sekoe grlo se osiguruva 4 grla, za sekoe grlo se osiguruva 4 -- 5 5 mm22, , podot mo`e da e celosen so podot mo`e da e celosen so dlaboka postilka ili re{etkast so te~no iz|ubruvawe.dlaboka postilka ili re{etkast so te~no iz|ubruvawe.

-- Tehnolo{koTehnolo{ko--preventivni merki vo goeweto na goveda: redovno preventivni merki vo goeweto na goveda: redovno sledewe na zdravstvenata sostojba, preventivni merki, redovna DDD sledewe na zdravstvenata sostojba, preventivni merki, redovna DDD obezbeduvawe dovolno prostor za sekoe grlo, karantin.obezbeduvawe dovolno prostor za sekoe grlo, karantin.

Le`i{taLe`i{ta

Kanal za Kanal za iz|ubruvaweiz|ubruvawe

Ispust vo objektite za Ispust vo objektite za smestuvawe na govedasmestuvawe na goveda

JASLI VO OBJEKTITE ZA GOVEDAJASLI VO OBJEKTITE ZA GOVEDA

�� Objekti za bikovi, zatvoreni {tali, Objekti za bikovi, zatvoreni {tali, slobodno vo boks ili vrzano na le`i{ta. slobodno vo boks ili vrzano na le`i{ta. Boksot za bik e dolg 4,5Boksot za bik e dolg 4,5--5 m. a {irok 4 m. 5 m. a {irok 4 m. Pri vrzano dr`ewe, le`i{teto za bikot e Pri vrzano dr`ewe, le`i{teto za bikot e dolgo 2,35 do 3 m. a {iroko 2 m.dolgo 2,35 do 3 m. a {iroko 2 m.

�� Oddelenie za bolni kravi, ovoj prostor treba da bide 2% od brojot Oddelenie za bolni kravi, ovoj prostor treba da bide 2% od brojot na kravite vo farmata. Vo ovoj prostor se formiraat le`i{ta koi se na kravite vo farmata. Vo ovoj prostor se formiraat le`i{ta koi se dolgi 2,75 do 3 m. a {iroki 1,5 m. Me|u sekoi dve le`i{ta se dolgi 2,75 do 3 m. a {iroki 1,5 m. Me|u sekoi dve le`i{ta se postavuva pregraden yid, povr{inite se mazni da mo`e lesno da se postavuva pregraden yid, povr{inite se mazni da mo`e lesno da se ~istat i dezinficiraat. Ova oddelenie e sostaven del na ~istat i dezinficiraat. Ova oddelenie e sostaven del na ~istat i dezinficiraat. Ova oddelenie e sostaven del na ~istat i dezinficiraat. Ova oddelenie e sostaven del na veterinarnoveterinarno--preventivniot sektor na farmata.preventivniot sektor na farmata.

�� Ispust vo objektite za goveda, sostaven del na objektite za mle~ni Ispust vo objektite za goveda, sostaven del na objektite za mle~ni kravi vo otvorena i zatvorena {tala, za teliwa vo faza na rastewe, kravi vo otvorena i zatvorena {tala, za teliwa vo faza na rastewe, rasplodni goveda. Na ispustot `ivotnite se dvi`at, di{at ~ist rasplodni goveda. Na ispustot `ivotnite se dvi`at, di{at ~ist vozduh, izlo`eni se na dejstvoto na son~evite zraci.vozduh, izlo`eni se na dejstvoto na son~evite zraci.

�� Vlijanie na sistemot na dr`ewe vrz organizmot na govedata:Vlijanie na sistemot na dr`ewe vrz organizmot na govedata:

-- sistem na vrzano dr`ewe;sistem na vrzano dr`ewe;

-- sistem na slobodno dr`ewe.sistem na slobodno dr`ewe.

HIGIENA NA SMESTUVAWETO I ODGLEDUVAWETO NA HIGIENA NA SMESTUVAWETO I ODGLEDUVAWETO NA KOWITEKOWITE

�� [tali za kowi i dr`ewe na kowite, ergela;[tali za kowi i dr`ewe na kowite, ergela;

�� Kowu{nica e zatvoren objekt cvrsta gradba, so yidovi, pokriv, Kowu{nica e zatvoren objekt cvrsta gradba, so yidovi, pokriv, plafon i tavan, visoka 2,5 do 3,5 m. vo edna {tala se smestuvaat plafon i tavan, visoka 2,5 do 3,5 m. vo edna {tala se smestuvaat 2020--40 odrasnati kowi, 2040 odrasnati kowi, 20--40 grla podmladok, 440 grla podmladok, 4--40 grla blagorodni 40 grla blagorodni rasi pastuvi, 20rasi pastuvi, 20--40 grla blagorodni rasi `drebiwa, 2040 grla blagorodni rasi `drebiwa, 20--40 grla 40 grla blagorodni sportski rasi. Le`i{tata za kowi se dolgi 2,75blagorodni sportski rasi. Le`i{tata za kowi se dolgi 2,75--3 m. a 3 m. a {iroki 1,7{iroki 1,7--1,8 m. Dve le`i{ta pretstavuvaat celina i me|usobno 1,8 m. Dve le`i{ta pretstavuvaat celina i me|usobno se odvoeni so pregrada od mazno drvo na kraevite pricvrsteno so se odvoeni so pregrada od mazno drvo na kraevite pricvrsteno so se odvoeni so pregrada od mazno drvo na kraevite pricvrsteno so se odvoeni so pregrada od mazno drvo na kraevite pricvrsteno so ja`e ili sinxir.ja`e ili sinxir.

�� Vo boksovi kowite se dr`at individualno, i za rabotni kowi e Vo boksovi kowite se dr`at individualno, i za rabotni kowi e potrebno 9potrebno 9--11 11 mm22 podna povr{ina, za rasplodni pastuvi i kobili podna povr{ina, za rasplodni pastuvi i kobili so `drebiwa 13so `drebiwa 13--16 16 mm22 podna povr{ina, kowi za javawe 10podna povr{ina, kowi za javawe 10--12 12 mm22

podna povr{ina, rasploden podmladok 12 podna povr{ina, rasploden podmladok 12 mm22 podna povr{ina, podna povr{ina, `drebiwata se dr`at grupno, i za sekoe treba da ima okolu 6 `drebiwata se dr`at grupno, i za sekoe treba da ima okolu 6 mm22

podna povr{ina.podna povr{ina.

�� Jaslite se postaveni sprema yidot, visoki 0,5Jaslite se postaveni sprema yidot, visoki 0,5--0,7 m. a {iroki na 0,7 m. a {iroki na otvorot 0,6 m. kowite mo`e da se napojuvaat od jaslata, kako otvorot 0,6 m. kowite mo`e da se napojuvaat od jaslata, kako proto~na poilka, ili da ima avtomatska poilka.proto~na poilka, ili da ima avtomatska poilka.

HIGIENA NA SMESTUVAWETO I ODGLEDUVAWETO NA HIGIENA NA SMESTUVAWETO I ODGLEDUVAWETO NA SVIWITESVIWITE

�� Bioekolo{ki karakteristiki na sviwite: polova zrelost Bioekolo{ki karakteristiki na sviwite: polova zrelost dostignuvaat za 5dostignuvaat za 5--7 meseci, estrusniot ciklus se povtoruva sekoi 7 meseci, estrusniot ciklus se povtoruva sekoi 21 den, ovuliraat 15 do 20 jajcekletki od koi se oploduvaat 7021 den, ovuliraat 15 do 20 jajcekletki od koi se oploduvaat 70--100%, embrionalen mortalitet 20%, 5100%, embrionalen mortalitet 20%, 5--8% od prasiwata se ra|aat 8% od prasiwata se ra|aat mrtvi. Sviwite se posebno osetlivi na niska i visoka mrtvi. Sviwite se posebno osetlivi na niska i visoka temperatura na vozduhot, pridru`ena so visoka vla`nost. temperatura na vozduhot, pridru`ena so visoka vla`nost. Posebno se osetlivi prasiwata, koi po ra|aweto nemaat razvien Posebno se osetlivi prasiwata, koi po ra|aweto nemaat razvien mehanizam za termoregulacija, i ~esto doa|a do naru{uvawe na mehanizam za termoregulacija, i ~esto doa|a do naru{uvawe na toplotniot bilans.toplotniot bilans.toplotniot bilans.toplotniot bilans.

�� Tehni~koTehni~ko--tehnolo{ki pravci vo sviwarstvoto:tehnolo{ki pravci vo sviwarstvoto:

-- golemi sviwarski farmi so zatvoren sistem na proizvodstvo;golemi sviwarski farmi so zatvoren sistem na proizvodstvo;

-- mali, individualni farmi za proizvodstvo samo na podmladok mali, individualni farmi za proizvodstvo samo na podmladok ili samo za goewe na sviwi.ili samo za goewe na sviwi.

�� Proizvodni parametri vo intenzivnoto sviwarsko proizvodstvo: Proizvodni parametri vo intenzivnoto sviwarsko proizvodstvo: indeks na prasewe vo godinata 2,2 do 2,3, `ivorodeni prasiwa po indeks na prasewe vo godinata 2,2 do 2,3, `ivorodeni prasiwa po leglo 10,5, odbieni prasiwa po leglo 9,3leglo 10,5, odbieni prasiwa po leglo 9,3--9,4, zagubi od 15 do 18% 9,4, zagubi od 15 do 18% do finalizacija na proizvodstvoto.do finalizacija na proizvodstvoto.

CENTAR ZA REPRODUKCIJA I ODGLEDUVAWE NA CENTAR ZA REPRODUKCIJA I ODGLEDUVAWE NA PODMLADOKOTPODMLADOKOT

�� Prasili{te, najosetliv del na sviwarskoto proizvodstvo, ovde Prasili{te, najosetliv del na sviwarskoto proizvodstvo, ovde se odvivaat osetlivi fiziolo{ki procesi (ra|awe, cicawe, se odvivaat osetlivi fiziolo{ki procesi (ra|awe, cicawe, involucija na reproduktivnite organi na matoricata i dr). involucija na reproduktivnite organi na matoricata i dr). Upotreba na soodvetna tehnologija na odgleduvawe, posebni Upotreba na soodvetna tehnologija na odgleduvawe, posebni toplotnotoplotno--vla`ni odnosi, oprema i vnatre{no ureduvawe.vla`ni odnosi, oprema i vnatre{no ureduvawe.

Boksovi za prasewe

Boksovi za prasewe

�� Odgleduvali{te, doa|aat prasiwa posle odbivawe, stari 21 do 28 Odgleduvali{te, doa|aat prasiwa posle odbivawe, stari 21 do 28 dena, `iva masa 5dena, `iva masa 5--7 kg.7 kg.

�� Odgleduva~ki parametri: vlezna te`ina 5 do 7 kg, dneven prirast Odgleduva~ki parametri: vlezna te`ina 5 do 7 kg, dneven prirast 0,42 do 0,45 grami, , zavr{na te`ina 40 do 40 kg./starost 700,42 do 0,45 grami, , zavr{na te`ina 40 do 40 kg./starost 70--105 dena, 105 dena, smrtnost 2smrtnost 2--4%, sanitacija i odmor na objektot 2 do 5 dena.4%, sanitacija i odmor na objektot 2 do 5 dena.

BB--faza na odgleduvali{teto (kafezen sistem)faza na odgleduvali{teto (kafezen sistem)

AA--faza na odgleduvali{tetofaza na odgleduvali{teto

�� Objekt za rasploden podmladok, podno odgleduvawe vo grupni Objekt za rasploden podmladok, podno odgleduvawe vo grupni boksovi po 15 do 20 grla, do te`ina na prasiwata od 35boksovi po 15 do 20 grla, do te`ina na prasiwata od 35--40 kg. se 40 kg. se osiguruva po 0,25 osiguruva po 0,25 mm22 podna povr{ina po grlo, a potoa do te`ina od podna povr{ina po grlo, a potoa do te`ina od 70 kg. se osiguruva po 0,50 70 kg. se osiguruva po 0,50 mm22 podna povr{ina po grlo. Sekoj boks se podna povr{ina po grlo. Sekoj boks se prodol`uva vo ispust. Kapacitetot na ovoj objekt se odreduva od prodol`uva vo ispust. Kapacitetot na ovoj objekt se odreduva od potrebite za remont na osnovnoto stado, 20potrebite za remont na osnovnoto stado, 20--25% od vkupniot broj na 25% od vkupniot broj na sviwi vo osnovnoto stado.sviwi vo osnovnoto stado.

�� Objekt za oploduvawe (bukarewe) na sviwite, podmladokot na Objekt za oploduvawe (bukarewe) na sviwite, podmladokot na sviwite se oploduva so `iva masa od 120 do 130 kg. Tuka sviwite se sviwite se oploduva so `iva masa od 120 do 130 kg. Tuka sviwite se zadr`uvaat do pojava na estrus (10zadr`uvaat do pojava na estrus (10--18 dena) i tri nedeli po 18 dena) i tri nedeli po oploduvaweto. Potoa oplodenite sviwi odat vo ~ekali{te.oploduvaweto. Potoa oplodenite sviwi odat vo ~ekali{te.oploduvaweto. Potoa oplodenite sviwi odat vo ~ekali{te.oploduvaweto. Potoa oplodenite sviwi odat vo ~ekali{te.

^EKALI[TE^EKALI[TE

Individualni boksoviIndividualni boksovi Grupni boksoviGrupni boksovi

OBJEKTI ZA SMESTUVAWE NA NEREZIOBJEKTI ZA SMESTUVAWE NA NEREZI

�� Individualni boksovi, so povr{ina 6,5 do 8 Individualni boksovi, so povr{ina 6,5 do 8 mm22, , predniot del predniot del beton a zadniot re{etka, mladite nerezi se dr`at grupno (4beton a zadniot re{etka, mladite nerezi se dr`at grupno (4--10 grla)10 grla)

OBJEKTI ZA GOENI SVIWIOBJEKTI ZA GOENI SVIWI

�� Potrebna podna povr{ina za razni kategorii sviwi:Potrebna podna povr{ina za razni kategorii sviwi:

��Majki so prasiwa do odbivawe 4,5Majki so prasiwa do odbivawe 4,5--66mm22;;

��Gravidni sviwi 1,5Gravidni sviwi 1,5--2 2 mm22;;

��Rasploden podmladok 0,5Rasploden podmladok 0,5--0,7 0,7 mm22;;

��Odbieni prasiwa 0,2Odbieni prasiwa 0,2--0,3 0,3 mm22;;

��Prasiwa za goewe 0,3Prasiwa za goewe 0,3--0,60,6mm22;;

��Nerezi za rasplodNerezi za rasplod 1,51,5--2m2m22;;

��Nerezi vo grupen boks 2Nerezi vo grupen boks 2mm22;;

��Nerezi vo individ. boks 4Nerezi vo individ. boks 4mm22..

�� Uslovi za smestuvawe, klima i ventilacija vo objektite za sviwi:Uslovi za smestuvawe, klima i ventilacija vo objektite za sviwi:-- Izgradba na solidni objekti so strogo kontrolirani Izgradba na solidni objekti so strogo kontrolirani

temperaturnotemperaturno--vla`ni odnosi vo poodelnite fazi od proizvodstvoto.vla`ni odnosi vo poodelnite fazi od proizvodstvoto.-- Otstranuvawe na stresnite faktori vo tekot na proizvodstvoto.Otstranuvawe na stresnite faktori vo tekot na proizvodstvoto.-- Kontrola na prisustvoto na pra{ina, mikroorganizmi i {tetni Kontrola na prisustvoto na pra{ina, mikroorganizmi i {tetni -- Kontrola na prisustvoto na pra{ina, mikroorganizmi i {tetni Kontrola na prisustvoto na pra{ina, mikroorganizmi i {tetni

gasovi vo vozduhot na objektite (ventilacija)gasovi vo vozduhot na objektite (ventilacija)�� Otstapuvawe vo higienata i tehnolo{kiot re`im i zdravjeto na Otstapuvawe vo higienata i tehnolo{kiot re`im i zdravjeto na sviwite:sviwite:

-- Vo periodot na graviditet, predpartus i partus na matoricite Vo periodot na graviditet, predpartus i partus na matoricite strogo normirana ishrana;strogo normirana ishrana;

-- Strogo utvrdeni temperaturnoStrogo utvrdeni temperaturno--vla`ni re`imi vo prvite denovi vla`ni re`imi vo prvite denovi po praseweto na prasiwata, pocicuvawe na kolostrumot;po praseweto na prasiwata, pocicuvawe na kolostrumot;

-- MastitisMastitis--metritimetriti--agalactiae agalactiae sindrom kaj matoricite.sindrom kaj matoricite.-- ^ir na `eludnikot, povredi na lokomotorniot sistem, pojava na ^ir na `eludnikot, povredi na lokomotorniot sistem, pojava na

kanibalizam.kanibalizam.

HIGIENA NA SMESTUVAWE I ODGLEDUVAWE NA OVCITEHIGIENA NA SMESTUVAWE I ODGLEDUVAWE NA OVCITE

�� Ekstenzivno, poluintenzivno i intenzivno iskoristuvawe na Ekstenzivno, poluintenzivno i intenzivno iskoristuvawe na ovcite;ovcite;

�� Proizvodni pravci vo ov~arstvoto: mlekoProizvodni pravci vo ov~arstvoto: mleko--mesomeso--volna (mesovolna (meso--volna volna i mlekoi mleko--volna);volna);

�� Tipovi objekti vo ov~arstvoto:Tipovi objekti vo ov~arstvoto:-- objekti ~ii kraci se vo vid na bukvata objekti ~ii kraci se vo vid na bukvata “ “ G G “ “ -- objekti ~ii kraci se vo vid na bukvata objekti ~ii kraci se vo vid na bukvata “ “ P P “ “ -- objekti ~ii kraci se vo vid na bukvata objekti ~ii kraci se vo vid na bukvata “ “ [ [ “ “

�� Ov~arnicite se gradat kako cvrsti objekti, yidovite se visoki 2,2 Ov~arnicite se gradat kako cvrsti objekti, yidovite se visoki 2,2 m. na stranata, a na temeto 4 m. Na ~elnite yidovi na kracite se m. na stranata, a na temeto 4 m. Na ~elnite yidovi na kracite se ostavat vrati, dvokrilni ili na lizgawe so {iro~ina 2,4 m do 2,8 ostavat vrati, dvokrilni ili na lizgawe so {iro~ina 2,4 m do 2,8 ostavat vrati, dvokrilni ili na lizgawe so {iro~ina 2,4 m do 2,8 ostavat vrati, dvokrilni ili na lizgawe so {iro~ina 2,4 m do 2,8 m. i visina 2,2 m do 3 metri. Osvetluvaweto e prirodni preku m. i visina 2,2 m do 3 metri. Osvetluvaweto e prirodni preku ostakleni prozori {to se postavuvaat na yidovite kon ispustot. ostakleni prozori {to se postavuvaat na yidovite kon ispustot. Podot se pravi od nabiena glina ili me{awe na glina i slama.Podot se pravi od nabiena glina ili me{awe na glina i slama.

�� Objekti za rasplodni ovci i podmladok; za sekoja ovca so jagne se Objekti za rasplodni ovci i podmladok; za sekoja ovca so jagne se predviduva 1predviduva 1--1,21,2mm22 podna povr{ina pri proletno jagnewe, podna povr{ina pri proletno jagnewe, odnosno 1,8odnosno 1,8--2 2 mm2 2 podna povr{inapodna povr{ina, , pri zimsko jagnewe, za pri zimsko jagnewe, za {ile`iwa 0,8{ile`iwa 0,8mm22, , {kartirani ovci 0,9{kartirani ovci 0,9mm22, , ovni ako se dr`at grupno ovni ako se dr`at grupno 22--2,52,5mm22 podna povr{ina, odnosno 3podna povr{ina, odnosno 3--4 4 mm22 ako se dr`at ako se dr`at individualno.individualno.

�� KanarkiKanarki--boksovi za jagnewe na ovcite (20boksovi za jagnewe na ovcite (20--30% od vkupnata 30% od vkupnata povr{);povr{);

�� Objekti za dr`ewe na ovci i brojleri;Objekti za dr`ewe na ovci i brojleri;�� Objekti za {ile`iwa, objekti za goewe na ovci i jagniwa;Objekti za {ile`iwa, objekti za goewe na ovci i jagniwa;

Nastre{nica za skladirawe na Nastre{nica za skladirawe na seno za potrebite na ovcite.seno za potrebite na ovcite.

Jasli za ovciJasli za ovci

Avtomatska poilka za ovciAvtomatska poilka za ovci

Raspored na Raspored na saktorite vo objekt saktorite vo objekt za ovciza ovci

HIGIENA NA SMESTUVAWETO I ODGLEDUVAWETO NA KOZIHIGIENA NA SMESTUVAWETO I ODGLEDUVAWETO NA KOZI

�� Bioekologija na kozite i pravci na odgleduvawe:Bioekologija na kozite i pravci na odgleduvawe:-- mle~ni rasi so temna i bela boja na vlaknoto;mle~ni rasi so temna i bela boja na vlaknoto;

�� Objekti za smestuvawe na kozite:Objekti za smestuvawe na kozite:-- Sloboden i vrzan sistem na odgleduvawe na kozite;Sloboden i vrzan sistem na odgleduvawe na kozite;-- Kozite se dr`at podno, pri vrzan sistem se osiguruva po 0,5 Kozite se dr`at podno, pri vrzan sistem se osiguruva po 0,5 mm22

podna povr{ina, odnosno 1,2 podna povr{ina, odnosno 1,2 mm22 pri slobodno dr`awe, i 0,2pri slobodno dr`awe, i 0,2--0,3 0,3 mm22

za edno jare;za edno jare;-- TemperaturnoTemperaturno--vla`ni odnosi: optimalna temperatura vo vla`ni odnosi: optimalna temperatura vo objektite za kozi e 10objektite za kozi e 10--151500C, C, no ne poniska od 5no ne poniska od 5--7700C, C, za jariwata za jariwata objektite za kozi e 10objektite za kozi e 10--151500C, C, no ne poniska od 5no ne poniska od 5--7700C, C, za jariwata za jariwata optimalna temperatura e 15optimalna temperatura e 15--181800C. C. Vla`nosta treba da iznesuva Vla`nosta treba da iznesuva 6060--80%;80%;-- Ventilacijata vo objektot e prirodna i se vr{i niz vratite i Ventilacijata vo objektot e prirodna i se vr{i niz vratite i prozorite. Deficitarnata ventilacija ja zgolemuva prozorite. Deficitarnata ventilacija ja zgolemuva koncentracijata na amonijak i sulfurvodorod, a kozite se koncentracijata na amonijak i sulfurvodorod, a kozite se osetlivi na ovie {tetni gasovi. Prometot na vozduh vo objektot osetlivi na ovie {tetni gasovi. Prometot na vozduh vo objektot se vr{i i so krovni ventilacioni otvori ili krovni ventilatori;se vr{i i so krovni ventilacioni otvori ili krovni ventilatori;-- Osvetlenost na objektot 1:20 povr{ina na prozori prema Osvetlenost na objektot 1:20 povr{ina na prozori prema povr{ina na pod.povr{ina na pod.-- Za kozite se predviduva 5Za kozite se predviduva 5--15 litri voda/dnevno.15 litri voda/dnevno.

HIGIENA NA SMESTUVAWE I ODGLESUVAWE NA @IVINAHIGIENA NA SMESTUVAWE I ODGLESUVAWE NA @IVINA

�� Bioekolo{ki karakteristiki i sistemi za smestuvawe na Bioekolo{ki karakteristiki i sistemi za smestuvawe na `ivinata, industrisko proizvodstvo, specijalizirana `ivinata, industrisko proizvodstvo, specijalizirana tehnologija na smestuvawe i odgleduvawe, upotreba na visoko tehnologija na smestuvawe i odgleduvawe, upotreba na visoko normirana biolo{ka hrana i ishrana, koristewe na higienski normirana biolo{ka hrana i ishrana, koristewe na higienski merki i normativi, upotreba na grade`ni materijali so dobri merki i normativi, upotreba na grade`ni materijali so dobri toplo i hidroizolacioni svojstva, strogo kontrolirani toplo i hidroizolacioni svojstva, strogo kontrolirani temperaturnotemperaturno--vla`ni odnosi.vla`ni odnosi.

�� Smestuvawe i odgleduvawe na koko{kiteSmestuvawe i odgleduvawe na koko{kite-- Komercijalni jata za proizvodstvo na konzumni jajca;Komercijalni jata za proizvodstvo na konzumni jajca;-- Reprodukciski jata na koko{ki;Reprodukciski jata na koko{ki;-- Reprodukciski jata na koko{ki;Reprodukciski jata na koko{ki;

a) Poden sistem na dr`ewe koko{kia) Poden sistem na dr`ewe koko{ki--nesilki, osvetlenost nesilki, osvetlenost 1:15 vo odnos na povr{inata na podot, , regulirano ve{ta~ko 1:15 vo odnos na povr{inata na podot, , regulirano ve{ta~ko svetlo, objektite se gradat bez tavan, na podot se formira svetlo, objektite se gradat bez tavan, na podot se formira dlaboka postilka, na sredinata od objektot se pravi kanal za dlaboka postilka, na sredinata od objektot se pravi kanal za iz|ubruvawe, na sredinata od sandakot za |ubre se postavuvaat iz|ubruvawe, na sredinata od sandakot za |ubre se postavuvaat gnezdata (individualni se koristat koga se vr{i selekcija na gnezdata (individualni se koristat koga se vr{i selekcija na jatoto, i grupni gnezda koi se koristat za koko{ki za jatoto, i grupni gnezda koi se koristat za koko{ki za komercijalni jajca), pod gnezdata se montira konveer za sobirawe komercijalni jajca), pod gnezdata se montira konveer za sobirawe na jajcata, objektot se deli na sekcii po 1000 grla, napojuvawe od na jajcata, objektot se deli na sekcii po 1000 grla, napojuvawe od avtomatski poilki, ishranata se vr{i konveerno, po 40 koko{ki avtomatski poilki, ishranata se vr{i konveerno, po 40 koko{ki na 1 m, dol`ina, ili od cilindri~ni hranilki.na 1 m, dol`ina, ili od cilindri~ni hranilki.

Objekt za poden sistem na dr`ewe koko{kiObjekt za poden sistem na dr`ewe koko{ki--nesilki, nesilki, temperaturata na vozduhot treba da oscilira me|u 12temperaturata na vozduhot treba da oscilira me|u 12--202000C, C, so so maksimalna amplituda od 10maksimalna amplituda od 10--252500C, C, relativnata vlaga da oscilira relativnata vlaga da oscilira me|u 60% do 80%, no da ne pominuva 85%.me|u 60% do 80%, no da ne pominuva 85%.

Objekt za poden sistem na Objekt za poden sistem na dr`ewe koko{kidr`ewe koko{ki--nesilkinesilki

Bateriski na~in na dr`ewe na koko{kiBateriski na~in na dr`ewe na koko{ki--nesilki, za proizvodstvo nesilki, za proizvodstvo na konzumni jajca.na konzumni jajca.

Bateriski na~in na dr`ewe na koko{kiBateriski na~in na dr`ewe na koko{ki--nesilki, za proizvodstvo nesilki, za proizvodstvo na konzumni jajca.na konzumni jajca.

v) Dr`ewe na koko{kiv) Dr`ewe na koko{ki--nesilki na re{etkast pod ili pod od telna nesilki na re{etkast pod ili pod od telna mre`a, se izbegnuva direkten kontakt na `ivinata so |ubreto, mre`a, se izbegnuva direkten kontakt na `ivinata so |ubreto, pojavata na bolesti, se zgolemuva iskoristlivosta na podnata pojavata na bolesti, se zgolemuva iskoristlivosta na podnata povr{ina, ishranata, napojuvaweto i neseweto jajca se re{avaat povr{ina, ishranata, napojuvaweto i neseweto jajca se re{avaat isto kako pri poden sistem na dlaboka postilka.isto kako pri poden sistem na dlaboka postilka.

g) Dr`ewe na piliwa na poden sistem, objektot e cvrsta gradba, se g) Dr`ewe na piliwa na poden sistem, objektot e cvrsta gradba, se formira dlaboka postilka, piliwata ovde ostanuvaat do formira dlaboka postilka, piliwata ovde ostanuvaat do zavr{uvawe na proizvodniot proces kaj brojlerite, ili do zavr{uvawe na proizvodniot proces kaj brojlerite, ili do prefrlawe vo objektite za koko{kiprefrlawe vo objektite za koko{ki--nesilki, podniot prostor se nesilki, podniot prostor se planira 12planira 12--15 grla/15 grla/mm22, , objektot se deli na sekcii od po 500objektot se deli na sekcii od po 500--1000 1000 piliwa, ednodnevnite piliwa se smestuvaat vo ograden prostor piliwa, ednodnevnite piliwa se smestuvaat vo ograden prostor pod kva~ka, kade temperaturata vo prvite 10 dena iznesuva 25pod kva~ka, kade temperaturata vo prvite 10 dena iznesuva 25--303000C, C, po ednomese~na starost prostorot se odgraduva. Osvetlenosta e po ednomese~na starost prostorot se odgraduva. Osvetlenosta e prirodna (1:15 za piliwata za nosilki, i 1:25 za brojlerite) i prirodna (1:15 za piliwata za nosilki, i 1:25 za brojlerite) i ve{ta~ka osvetlenost 5 vati/ve{ta~ka osvetlenost 5 vati/mm22 podna povr{ina. Ventilacijata vo podna povr{ina. Ventilacijata vo objektot e kombinirana (prirodna i ve{ta~ka) i potrebni se 8objektot e kombinirana (prirodna i ve{ta~ka) i potrebni se 8--15 15 izmeni na vozduhot vo objektot na ~as. Odvodnite ventilacioni izmeni na vozduhot vo objektot na ~as. Odvodnite ventilacioni kanali se vgraduvaat na pokrivot i nad podot, a dovodnite ventil. kanali se vgraduvaat na pokrivot i nad podot, a dovodnite ventil. otvori se pod streata.otvori se pod streata.otvori se pod streata.otvori se pod streata.

d) Bateriskod) Baterisko--kafezno dr`ewe na piliwa, vaka se dr`at brojlerski kafezno dr`ewe na piliwa, vaka se dr`at brojlerski piliwa, kafezite se montiraat na baterii koi se redat vo eden ili piliwa, kafezite se montiraat na baterii koi se redat vo eden ili pove}e reda:pove}e reda:

-- Prv na~in e goeweto da po~ne vo ista baterija;Prv na~in e goeweto da po~ne vo ista baterija;

-- Vtor na~in e dr`ewe na piliwata vo dve fazi: vo prvata faza Vtor na~in e dr`ewe na piliwata vo dve fazi: vo prvata faza piliwata se dr`at vo baterii so greja~i do starost od 4 nedeli, a piliwata se dr`at vo baterii so greja~i do starost od 4 nedeli, a potoa od 5 nedelna starost se smestuvaat vo baterii bez greja~i;potoa od 5 nedelna starost se smestuvaat vo baterii bez greja~i;

-- Tret na~in e dr`ewe na piliwa vo tri fazi: prva faza e Tret na~in e dr`ewe na piliwa vo tri fazi: prva faza e dr`ewe na piliwa vo kafezi po 65 piliwa/dr`ewe na piliwa vo kafezi po 65 piliwa/mm22, , do starost od 1do starost od 1--3 3 nedeli, vo vtorata faza brojot se namaluva na 30 grla/nedeli, vo vtorata faza brojot se namaluva na 30 grla/mm22, , od4od4--6 6 nedelna starost, i tretata faza zapo~nuva od 7 nedelna starost do nedelna starost, i tretata faza zapo~nuva od 7 nedelna starost do zavr{uvawe na goeweto, i se smestuvaat po 20 grla/zavr{uvawe na goeweto, i se smestuvaat po 20 grla/mm22..zavr{uvawe na goeweto, i se smestuvaat po 20 grla/zavr{uvawe na goeweto, i se smestuvaat po 20 grla/mm22..

|) Dr`ewe `ivina podmladok (piliwa {to se odgleduvaat za |) Dr`ewe `ivina podmladok (piliwa {to se odgleduvaat za nosilki za konzumni jajca so starost od 2nosilki za konzumni jajca so starost od 2--5 meseci), mo`e da se 5 meseci), mo`e da se dr`at podno, na dlaboka postilka ili vo kafezidr`at podno, na dlaboka postilka ili vo kafezi--bateriski.bateriski.

e) Higiena na odgleduvaweto na koko{ki:e) Higiena na odgleduvaweto na koko{ki:

-- TemperaturnoTemperaturno--vla`en re`im;vla`en re`im;

-- Svetlosen re`im, kaj brojlerite se predviduva podolgotrajno Svetlosen re`im, kaj brojlerite se predviduva podolgotrajno osvetluvawe i do 24 ~asa. Piliwata {to se odgleduvaat za nozilki osvetluvawe i do 24 ~asa. Piliwata {to se odgleduvaat za nozilki treba da imaat osvetlenost od 15treba da imaat osvetlenost od 15--18 ~asa dnevno, potoa postepeno se 18 ~asa dnevno, potoa postepeno se namaluva na 10 ~asa dnevno na 18 nedelna starost, pa pak postepeno namaluva na 10 ~asa dnevno na 18 nedelna starost, pa pak postepeno se zgolemuva do 17se zgolemuva do 17--18 ~asa dnevno na 22 nedelna starost.18 ~asa dnevno na 22 nedelna starost.

Rasporeduvawe na toplinata vo objektite za smestuvawe na Rasporeduvawe na toplinata vo objektite za smestuvawe na `ivina`ivina

SMESTUVAWE I ODGLEDUVAWE NA MISIRKISMESTUVAWE I ODGLEDUVAWE NA MISIRKI

�� Odgleduvali{te za misir~iwa, se naseluvaat vo objektot so 1Odgleduvali{te za misir~iwa, se naseluvaat vo objektot so 1--2 2 dnevna starost i ostanuvaat do starost od 8 nedeli, prvite dnevna starost i ostanuvaat do starost od 8 nedeli, prvite denovi se stavaat pod ve{ta~ka kva~ka, temperatura 38denovi se stavaat pod ve{ta~ka kva~ka, temperatura 38--40,540,500C, C, vo objektot se montiraat letvi za stoewe, hranilki i poilki.vo objektot se montiraat letvi za stoewe, hranilki i poilki.

�� Objekt za podmladok i za goewe na misirki, vo ovie objekti Objekt za podmladok i za goewe na misirki, vo ovie objekti misir~iwata se prefrlaat po 2 meseci starost, odgleduvaweto e misir~iwata se prefrlaat po 2 meseci starost, odgleduvaweto e na dlaboka postilka ili re{etka od telna mre`a.na dlaboka postilka ili re{etka od telna mre`a.

�� Objekti za misirkiObjekti za misirki--nesilki, doa|aat so starost od 5nesilki, doa|aat so starost od 5--8 meseci, 8 meseci, misirkite se dr`at podno na dlaboka postilka ili na pod od misirkite se dr`at podno na dlaboka postilka ili na pod od re{etka do telna mre`a.re{etka do telna mre`a.re{etka do telna mre`a.re{etka do telna mre`a.

SMESTUVAWE I ODGLEDUVAWE NA GUSKITESMESTUVAWE I ODGLEDUVAWE NA GUSKITE

�� Odgleduvaweto e ekstenzivno, poden sistem po 8 grla/Odgleduvaweto e ekstenzivno, poden sistem po 8 grla/mm22, , goeweto se deli na dve fazi: rana i docna. Pri koristewe na goeweto se deli na dve fazi: rana i docna. Pri koristewe na pasi{ta, jatoto guski ne treba da e bogolemo od 250pasi{ta, jatoto guski ne treba da e bogolemo od 250--300 guski.300 guski.

SMESTUVAWE I ODGLEDUVAWE NA PATKITESMESTUVAWE I ODGLEDUVAWE NA PATKITE

�� Mali pat~iwa do starost od 30 dena;Mali pat~iwa do starost od 30 dena;

�� Patki za goewe do starost od 2 meseca;Patki za goewe do starost od 2 meseca;

�� Patki nosilki vo reprodukciskoto jato;Patki nosilki vo reprodukciskoto jato;

HIGIENA NA INKUBATOROT I INKUBACIJAHIGIENA NA INKUBATOROT I INKUBACIJA

�� Inkubatorskata stanica pretstavuva soliden objekt sostaven od Inkubatorskata stanica pretstavuva soliden objekt sostaven od pove}e odelenija: priem na jajca, podgotovka na jajcata za pove}e odelenija: priem na jajca, podgotovka na jajcata za inkubacija, oddelenie za inkubatori, oddelenie za le`ewe na inkubacija, oddelenie za inkubatori, oddelenie za le`ewe na piliwata, oddelenie za ednodnevni piliwa, miewe i piliwata, oddelenie za ednodnevni piliwa, miewe i dezinfekcija na ambala`ata, kancelarija, pogonsko oddelenie, dezinfekcija na ambala`ata, kancelarija, pogonsko oddelenie, magacin za ambalawa i sanitaren jazol.magacin za ambalawa i sanitaren jazol.

�� Uspehot na inkubacijata zavisi od pove}e faktori: jajcata za Uspehot na inkubacijata zavisi od pove}e faktori: jajcata za inkubacija treba da se pravilno razvieni i ~isti, da ne se inkubacija treba da se pravilno razvieni i ~isti, da ne se postari od 7postari od 7--8 dena, da se skladiraat vo prostorija koja odr`uva 8 dena, da se skladiraat vo prostorija koja odr`uva temperatura od 10temperatura od 10--151500C, C, i relativna vlaga 75i relativna vlaga 75--80%, vozduhot se 80%, vozduhot se temperatura od 10temperatura od 10--151500C, C, i relativna vlaga 75i relativna vlaga 75--80%, vozduhot se 80%, vozduhot se promenuva 8 pati na ~as.promenuva 8 pati na ~as.

�� Inkubatorot odr`uva temperatura od 37,8Inkubatorot odr`uva temperatura od 37,800C, C, relativna vlaga relativna vlaga 60% do 18 den na inkubacija, a za vreme na le`eweto na jajcata 60% do 18 den na inkubacija, a za vreme na le`eweto na jajcata vlagata iznesuva 70%, dobra ventilacija za dotur na sve` vozduh vlagata iznesuva 70%, dobra ventilacija za dotur na sve` vozduh i eliminirawe na jaglerodniot dioksid koj e {teten za i eliminirawe na jaglerodniot dioksid koj e {teten za embrionot.embrionot.

�� Drug va`en moment e vrteweto na jajcata vo inkubatorot. Drug va`en moment e vrteweto na jajcata vo inkubatorot. Zapo~nuva 12 ~asa po redeweto na jajcata i se pravi postojano do Zapo~nuva 12 ~asa po redeweto na jajcata i se pravi postojano do 18 den, i toa 6 pati vo edno denono}ie18 den, i toa 6 pati vo edno denono}ie

�� Po sekoj turnus za inkubirawe se vr{i ~istewe i dezinfekcija na Po sekoj turnus za inkubirawe se vr{i ~istewe i dezinfekcija na inkubatorot i oprematainkubatorot i opremata

Stroga kontrola na Stroga kontrola na temperaturnotemperaturno--vla`nite odnosivla`nite odnosi

Razli~ni tipovi na inkubatoriRazli~ni tipovi na inkubatoriRazli~ni tipovi na inkubatoriRazli~ni tipovi na inkubatori

HIGIENA NA ODGLEDUVAWE NA PITOMI ZAJACIHIGIENA NA ODGLEDUVAWE NA PITOMI ZAJACI

�� Pitomite zajaci se dr`at na otvoreni povr{ini, vo dvori{ta, Pitomite zajaci se dr`at na otvoreni povr{ini, vo dvori{ta, ogradeno so tuli, {tici ili vo kafezi, bateriski, katno, ogradeno so tuli, {tici ili vo kafezi, bateriski, katno, postaveni vo otvoren ili zatvoren prostor;postaveni vo otvoren ili zatvoren prostor;

�� Za kotewe , vo kafezot se postavuva drugo sanda~e od drvo, na Za kotewe , vo kafezot se postavuva drugo sanda~e od drvo, na gorniot del ima kapak,a na prednata strana otvor;gorniot del ima kapak,a na prednata strana otvor;

�� Temperaturata na objektot ne treba da e poniska od 16Temperaturata na objektot ne treba da e poniska od 1600C C ((optimalna e 22optimalna e 22--232300C C za vozrasnite, odnosno 35za vozrasnite, odnosno 35--373700C C za zaj~iwata za zaj~iwata stari 1stari 1--6 dena), relativna vla`nost 756 dena), relativna vla`nost 75--80%. Osvetlenosta e 80%. Osvetlenosta e prirodna so odnos na povr{inata na prozorcite prema prirodna so odnos na povr{inata na prozorcite prema prirodna so odnos na povr{inata na prozorcite prema prirodna so odnos na povr{inata na prozorcite prema povr{inata na podot 1:20.povr{inata na podot 1:20.

BOLESTI NA MLE^NATA @LEZDABOLESTI NA MLE^NATA @LEZDA

1) Agalakcija i hipogalakcija1) Agalakcija i hipogalakcija: pri~ini se naru{enozdravje : pri~ini se naru{enozdravje na mle~nata `lezda, nepravilna podgotovka za laktacija, nasledni, na mle~nata `lezda, nepravilna podgotovka za laktacija, nasledni,

HIGIENA NA MOLZEWETO I PREVENTIVA NA BOLESTITE NA HIGIENA NA MOLZEWETO I PREVENTIVA NA BOLESTITE NA MLE^NATA @LEZDAMLE^NATA @LEZDA

�� Laktacijata pretstavuva slo`en neuroLaktacijata pretstavuva slo`en neuro--hormonalen proces vo koj hormonalen proces vo koj u~estvuvaat pove}e `lezdi so vnatre{no la~ewe (hipotalamus, u~estvuvaat pove}e `lezdi so vnatre{no la~ewe (hipotalamus, hipofiza, nadbubre`na `lezda, {titna `lezda), a se vo tesna vrska hipofiza, nadbubre`na `lezda, {titna `lezda), a se vo tesna vrska so metabolizmot na materiite i regulacijata na nervniot sistem.so metabolizmot na materiite i regulacijata na nervniot sistem.

na mle~nata `lezda, nepravilna podgotovka za laktacija, nasledni, na mle~nata `lezda, nepravilna podgotovka za laktacija, nasledni, prirodni i steknati pri~ini, disfunkcija na endokrinite `lezdi, prirodni i steknati pri~ini, disfunkcija na endokrinite `lezdi, nesoodvetna ishrana, nepravilen puerperium, nepravilno molzewe, nesoodvetna ishrana, nepravilen puerperium, nepravilno molzewe, povredi na mle~nata `lezda. Lekuvawe so parenteralno davawe na povredi na mle~nata `lezda. Lekuvawe so parenteralno davawe na hormonski preparati, masirawe na vimeto.hormonski preparati, masirawe na vimeto.

2) Povredi na cickite na mle~nata `lezda2) Povredi na cickite na mle~nata `lezda3) Pre~ki vo te~eweto na mlekoto3) Pre~ki vo te~eweto na mlekoto4) Edem na mle~nata `lezda4) Edem na mle~nata `lezda5) Hiperemija na mle~nata `lezda5) Hiperemija na mle~nata `lezda

-- Akuten mastitis (se javuva vodnesto mleko so sivkavoAkuten mastitis (se javuva vodnesto mleko so sivkavo-- bela boja bela boja so gusta do siresta konzistencija so gnoj, krv i dr)so gusta do siresta konzistencija so gnoj, krv i dr)

-- Hroni~en mastitis nema klini~ko vidlivi simptomi pa se Hroni~en mastitis nema klini~ko vidlivi simptomi pa se otkrivaat so hemiski testovi na mlekoto ili so bakteriolo{ko otkrivaat so hemiski testovi na mlekoto ili so bakteriolo{ko ispituvawe.ispituvawe.

-- Pri~ini za mastitis se mehani~ki, fizi~ki, hemiski i Pri~ini za mastitis se mehani~ki, fizi~ki, hemiski i biolo{ki agensi (biolo{ki agensi (Streptococcus agalactiaeStreptococcus agalactiae,,Staphylococcus aureus, Staphylococcus aureus, Mycoplasma bovis).Mycoplasma bovis).Mycoplasma bovis).Mycoplasma bovis).

-- Preventiva na mastitisite: da se obezbedi kvalitetna i visoko Preventiva na mastitisite: da se obezbedi kvalitetna i visoko izbalansirana ishrana, pravilno odgleduvawe i eksploatacija, izbalansirana ishrana, pravilno odgleduvawe i eksploatacija, pravilno ma{insko molzewe, higiena vo odgleduvaweto na pravilno ma{insko molzewe, higiena vo odgleduvaweto na visokomle~nite grla, dobra selekcija, postojano testirawe za visokomle~nite grla, dobra selekcija, postojano testirawe za mastitis, kontrola na antibiotici vo krmite.mastitis, kontrola na antibiotici vo krmite.

Predisponira~ki faktori za pojava na vospalenija na mle~nata Predisponira~ki faktori za pojava na vospalenija na mle~nata `lezda`lezda

�� Genetski Genetski --nasledni faktori, levkasti ili tawirasti boski, nasledni faktori, levkasti ili tawirasti boski, kratki i dolgi boski, kratka cisterna i dr.kratki i dolgi boski, kratka cisterna i dr.

�� Ishrana, deficitarna , nepotpolna i neizbalansirana ishrana Ishrana, deficitarna , nepotpolna i neizbalansirana ishrana pogotovo so vitamini A,D,E, karotin, belkovini i minerali pogotovo so vitamini A,D,E, karotin, belkovini i minerali Ca Zn i Ca Zn i Se;Se;

�� Na~in na dr`ewe: Lo{i higienski uslovi, vla`na, valkana, Na~in na dr`ewe: Lo{i higienski uslovi, vla`na, valkana, zagadena prostirka, nehigienski uredi za ma{insko molzewe, zagadena prostirka, nehigienski uredi za ma{insko molzewe, valkani race na molza~ot i dr.valkani race na molza~ot i dr.

�� Nadvore{ni faktori: Nadvore{ni faktori: �� Nadvore{ni faktori: Nadvore{ni faktori: --Brzi promeni na nadvore{nata temperatura, pad na vozdu{niot Brzi promeni na nadvore{nata temperatura, pad na vozdu{niot pritisok , promaja, smrznata hrana, ladno i vla`no betonsko pritisok , promaja, smrznata hrana, ladno i vla`no betonsko le`i{te, nepravilno otstranuvawe na |ubreto od {talata;le`i{te, nepravilno otstranuvawe na |ubreto od {talata;

�� Na~in na molzewe:Na~in na molzewe:--Nepravilnoto grubo ra~no ili ma{insko molzewe imaat mnogu Nepravilnoto grubo ra~no ili ma{insko molzewe imaat mnogu va`na uloga vo nastanuvawe na mastitisot;va`na uloga vo nastanuvawe na mastitisot;--Ra~no molzewe (so svitkan palec) predizvikuva traumatski Ra~no molzewe (so svitkan palec) predizvikuva traumatski povredi i ovozmo`uva prodor na mikroorganizmi;povredi i ovozmo`uva prodor na mikroorganizmi;--Silen vakum pri ma{insko molzewe ja o{tetuva vnatre{nosta na Silen vakum pri ma{insko molzewe ja o{tetuva vnatre{nosta na sisniot kanal;sisniot kanal;--Nepotpolno izmolzuvawe i nasobirawe na mleko vo cisternata.Nepotpolno izmolzuvawe i nasobirawe na mleko vo cisternata.

Nehigiensko odr`uvawe na aparatot za molzeweNehigiensko odr`uvawe na aparatot za molzewe

STAPHYLOCOCCUS AUREUS STAPHYLOCOCCUS AUREUS MASTITISMASTITISperakuten tokperakuten tok ((gangrenozni promeni)gangrenozni promeni)

Hroni~en oblik na mastitis:Hroni~en oblik na mastitis:

Coli mastitisColi mastitis

KONTROLA NA MASTITISI

Reducirawe na infekcijata

� Reducirawe na sub-klini~kite mastitisi

� Tretirawe na molznite kravi so mastitis

� Terapirawe na presu{enite kravi

� Isfrluvawe od produkcija na kravi so hroni~ni i povratni mastitisi

� Higiena na mle~nata `lezda pred i posle molzeweReducirawe na pri~inite za mastitis

� Higiena na mle~nata `lezda pred i posle molzewe

� Pravilna upotreba i higiena na ma{inite za molzewe

� Menaxirawe so molzeweto

Monitoring na infekcijata

� Periodi~no testirawe na sub-klini~kite mastitisi

� Individualno testirawe na broj na somatski kletki

� Higienska analiza na tankovite za mleko

Ispituvawe na sekretot:Ispituvawe na sekretot:Izmolzuvawe na prvite mlazovi na crna podlogaIzmolzuvawe na prvite mlazovi na crna podloga

CMTCMT Kalifornija mastitis testKalifornija mastitis test

CMTCMT Kalifornija mastitis test Kalifornija mastitis test -- interpretacijainterpretacija

Zemawe mostri za laboratorisko ispituvaweZemawe mostri za laboratorisko ispituvawe

Profilaksa na bolesti na mle~nata `lezda:Profilaksa na bolesti na mle~nata `lezda:

�� Higiena na {talata molzewe so nosewe na gumeni Higiena na {talata molzewe so nosewe na gumeni rakavicirakavici

�� Miewe na vimeto so dezinfekciono sredstvo pred i Miewe na vimeto so dezinfekciono sredstvo pred i posle molzeweposle molzewe

�� Kontrolo na vakuum sistemotKontrolo na vakuum sistemot

�� Upotreba na antibiotici za vreme na presu{uvawe na Upotreba na antibiotici za vreme na presu{uvawe na kravite. kravite.

HIGIENA NA ODGLEDUVAWE NA MLADITE @IVOTNIHIGIENA NA ODGLEDUVAWE NA MLADITE @IVOTNI

�� Varewe na hranata vo digestivniot trakt na mladi `ivotni: niska Varewe na hranata vo digestivniot trakt na mladi `ivotni: niska aktivnost na fermentot amilaza, nedovolno la~ewe na solna aktivnost na fermentot amilaza, nedovolno la~ewe na solna kiselina, niska kiselost vo `eludnikot, mladite `ivotni nemaat kiselina, niska kiselost vo `eludnikot, mladite `ivotni nemaat razvien fermentativen sistem prvite dva do dvaeset i pet dena, razvien fermentativen sistem prvite dva do dvaeset i pet dena, deficit na odbrambeni tela.deficit na odbrambeni tela.

�� Zna~ewe na kolostralnoto mleko za novorodenite `ivotni: izvor Zna~ewe na kolostralnoto mleko za novorodenite `ivotni: izvor na odbrambeni tela (imunoglobulini) za novorodenite `ivotni, na odbrambeni tela (imunoglobulini) za novorodenite `ivotni, resorpcijata na antitela od kolostralnoto mleko nastanuva brzo resorpcijata na antitela od kolostralnoto mleko nastanuva brzo i za nekolku ~asa po ra|aweto, pasiven imunitet. Kolostralnoto i za nekolku ~asa po ra|aweto, pasiven imunitet. Kolostralnoto mleko e bogato so suva materija, mast, minerali i vitamini, i mleko e bogato so suva materija, mast, minerali i vitamini, i mleko e bogato so suva materija, mast, minerali i vitamini, i mleko e bogato so suva materija, mast, minerali i vitamini, i nekoi va`ni faktori na proteinite neophodni za rast i razvitok nekoi va`ni faktori na proteinite neophodni za rast i razvitok na novorodenite `ivotni.na novorodenite `ivotni.

�� Napojuvawe na mladite `ivotni so mleko, mlekoto za napojuvawe Napojuvawe na mladite `ivotni so mleko, mlekoto za napojuvawe treba da ima temperatura 39treba da ima temperatura 39--363600C.C.

�� Higiena na odgleduvaweto na mladite `ivotni:Higiena na odgleduvaweto na mladite `ivotni:-- Naj~esto se javuvaat zaboluvawa na organite za varewe (pri~ina Naj~esto se javuvaat zaboluvawa na organite za varewe (pri~ina se saprofitni mikroorganizmi, otstapuvawa vo hranata i se saprofitni mikroorganizmi, otstapuvawa vo hranata i ishranata);ishranata);-- Brzi temperaturni promeni na vozduhot.Brzi temperaturni promeni na vozduhot.

HIGIENA NA RABOTNITE @IVOTNIHIGIENA NA RABOTNITE @IVOTNI

�� Higiena na rabotni kowi, po~nuvaat da se priviknuvaat na Higiena na rabotni kowi, po~nuvaat da se priviknuvaat na oglamnok i uzda so navr{eni 1,5 godini, amutot i kolanot treba oglamnok i uzda so navr{eni 1,5 godini, amutot i kolanot treba dobro da nalegnuvaat na teloto. Na rabotniot kow mora da mu se dobro da nalegnuvaat na teloto. Na rabotniot kow mora da mu se dade odmor i dobro normirana ishrana. Sekoga{ se dava prvo dade odmor i dobro normirana ishrana. Sekoga{ se dava prvo grubata a potoa so~nata hrana, treba da pijat voda po `elba, grubata a potoa so~nata hrana, treba da pijat voda po `elba, grubata a potoa so~nata hrana, treba da pijat voda po `elba, grubata a potoa so~nata hrana, treba da pijat voda po `elba, vodata da e sve`a i ~ista so temperatura 10vodata da e sve`a i ~ista so temperatura 10--121200C.C.

�� Higiena na govedata {to se koristat za rabota, po~nuvaat da se Higiena na govedata {to se koristat za rabota, po~nuvaat da se koristat so navr{eni 2,5 godinistarost, a poln raboten kapacitet koristat so navr{eni 2,5 godinistarost, a poln raboten kapacitet postignuvaat so starost od 3postignuvaat so starost od 3--4 godini4 godini

HIGIENA NA TRANSPORTOT NA DOMA[NITE @IVOTNIHIGIENA NA TRANSPORTOT NA DOMA[NITE @IVOTNI

�� Transport na `ivotnite so `eleznica, za sekoe `ivotno se Transport na `ivotnite so `eleznica, za sekoe `ivotno se predviduva slednata povr{ina na podot:predviduva slednata povr{ina na podot:�� te{ki kowi 1,9te{ki kowi 1,9--2 2 mm22;;

�� lesni kowi 1,4lesni kowi 1,4--1,5 1,5 mm22;;

�� `drebiwa 0,85`drebiwa 0,85--1 1 mm22;;

�� goveda do 700 kg. 1,75goveda do 700 kg. 1,75--2 2 mm22;;

�� goveda do 500 kg. 1,3 goveda do 500 kg. 1,3 mm22;;

�� goveda do 200 kg 0,9goveda do 200 kg 0,9--1 1 mm22;;

�� ovci 0,25 ovci 0,25 mm2;2;

�� sviwi nad 200 kg. 0,85 sviwi nad 200 kg. 0,85 mm22;;

�� sviwi nad 100 kg. 0,5 sviwi nad 100 kg. 0,5 mm22;;

�� sviwi nad 75 kg. 0,35 sviwi nad 75 kg. 0,35 mm22;;

�� Transport na `ivotnite so kamioni, za sekoe `ivotno se Transport na `ivotnite so kamioni, za sekoe `ivotno se �� Transport na `ivotnite so kamioni, za sekoe `ivotno se Transport na `ivotnite so kamioni, za sekoe `ivotno se predviduva;predviduva;�� kow 1,6 kow 1,6 mm22;;

�� bik 1,4bik 1,4--1,6 1,6 mm22;;

�� krava i junica 1,3krava i junica 1,3--1,4 1,4 mm22;;

�� mladi goveda 0,9mladi goveda 0,9--1,3 1,3 mm22;;

�� teliwa, ovci i kozi 0,35 teliwa, ovci i kozi 0,35 mm22;;

�� sviwi 0,3sviwi 0,3--0,45 0,45 mm22;;

� Transport na `ivotni so brod;

� Transport na `ivotni so avion;

� Transport na `ivotni pe{;

� Transport na ednodnevni piliwa;

Transport na `ivotnite

Utovar na `ivotnite

HIGIENA NA TELOTO NA DOMA[NITE @IVOTNIHIGIENA NA TELOTO NA DOMA[NITE @IVOTNI

�� Nega na ko`ata:Nega na ko`ata:-- Zna~ewe na ko`ata za organizmot na `ivotnite, za{titen organ Zna~ewe na ko`ata za organizmot na `ivotnite, za{titen organ na teloto od dejstvoto na nadvore{nite faktori, vrska na na teloto od dejstvoto na nadvore{nite faktori, vrska na organizmot so negovata neposredna okolina, , nadvore{nata organizmot so negovata neposredna okolina, , nadvore{nata temperatura vlijae na {ireweto i stegaweto na krvnite sadovi temperatura vlijae na {ireweto i stegaweto na krvnite sadovi vo ko`ata, potnite `lezdi vo ko`ata la~at pot, i so isparuvawe vo ko`ata, potnite `lezdi vo ko`ata la~at pot, i so isparuvawe na potta se gubi toplina, preku ko`ata se la~at odredeni na potta se gubi toplina, preku ko`ata se la~at odredeni produkti na metabolizmot, u~estvuva vo di{eweto na organizmot, produkti na metabolizmot, u~estvuva vo di{eweto na organizmot, lojni `lezdi koi la~at ko`na mast i imaat endokrinolojni `lezdi koi la~at ko`na mast i imaat endokrino--sekretorna sekretorna lojni `lezdi koi la~at ko`na mast i imaat endokrinolojni `lezdi koi la~at ko`na mast i imaat endokrino--sekretorna sekretorna funkcija, povredi na ko`ata preku koi mikroorganizmite funkcija, povredi na ko`ata preku koi mikroorganizmite navleguvaat vo organizmot na `ivotnite.navleguvaat vo organizmot na `ivotnite.-- ^istewe na ko`ata, timarewe na `ivotnite;^istewe na ko`ata, timarewe na `ivotnite;-- Miewe na ko`ata i kapewe na `ivotnite;Miewe na ko`ata i kapewe na `ivotnite;

�� Stri`ewe na vlaknata (volnata) kaj `ivotnite;Stri`ewe na vlaknata (volnata) kaj `ivotnite;�� Nega na nozete, kopitoto i papcite, mehani~ko ~istewe i Nega na nozete, kopitoto i papcite, mehani~ko ~istewe i

otstranuvawe na ne~istotija od povr{inata i me|u papcite, otstranuvawe na ne~istotija od povr{inata i me|u papcite, kapewe i miewe na kopitata i papcite so voda vo koja se kapewe i miewe na kopitata i papcite so voda vo koja se rastvoreni adstringentni sredstva, korekcija na kopitoto i rastvoreni adstringentni sredstva, korekcija na kopitoto i papcite, lekuvawe na kopita i papci.papcite, lekuvawe na kopita i papci.

�� Podobruvawe na kvalitetot i higienata na cvrstoto |ubre, za da Podobruvawe na kvalitetot i higienata na cvrstoto |ubre, za da zadr`i {to pove}e azot, cvrstoto |ubre se tretira so pepel, gasena zadr`i {to pove}e azot, cvrstoto |ubre se tretira so pepel, gasena var, superfosfat i paraformaldehid.var, superfosfat i paraformaldehid.

�� Tehni~koTehni~ko--tehnolo{ki re{enija pri skladirawe i obrabotka na tehnolo{ki re{enija pri skladirawe i obrabotka na te~noto |ubre.te~noto |ubre.

Bazeni za te~no |ubreBazeni za te~no |ubre-- Laguni za te~no |ubre: obi~na Laguni za te~no |ubre: obi~na laguna, zemjena laguna so sistem laguna, zemjena laguna so sistem za aeracija, anaerobna laguna.za aeracija, anaerobna laguna.

Oksidacioni gredi~ki, dekantacija na te~noto |ubre, su{ewe na Oksidacioni gredi~ki, dekantacija na te~noto |ubre, su{ewe na te~noto |ubre.te~noto |ubre.

HIGIENSKOHIGIENSKO--SANITARNI I PREVENTIVNI MERKI VO SANITARNI I PREVENTIVNI MERKI VO STO^ARSTVOTOSTO^ARSTVOTO

�� Otstranuvawe i iskoristuvawe na |ubreto i urinata:Otstranuvawe i iskoristuvawe na |ubreto i urinata:-- \\ubri{ta i jami za urina, iz|ubruvaweto na sto~arskite objekti ubri{ta i jami za urina, iz|ubruvaweto na sto~arskite objekti mo`e da bide ra~no ili ma{inski, |ubri{teto se postavuva na mo`e da bide ra~no ili ma{inski, |ubri{teto se postavuva na povr{inata na zemjata, podnite strani i yidovite se betoniraat i povr{inata na zemjata, podnite strani i yidovite se betoniraat i se pravat nepropustlivi za isceduvawe i zagaduvawe na se pravat nepropustlivi za isceduvawe i zagaduvawe na podzemnite vodi, podot na |ubri{teto ima pad od 3% sprema podzemnite vodi, podot na |ubri{teto ima pad od 3% sprema jamata za urina, |ubri{tata imaat ogradni yidovi koi treba da jamata za urina, |ubri{tata imaat ogradni yidovi koi treba da spre~at izleguvawe na insekti i larvi vo okolinata.spre~at izleguvawe na insekti i larvi vo okolinata.

Proizvedeno |ubre (kg/den) = Proizvedeno |ubre (kg/den) = ----------------------------------------------------------------Dnevna da`ba (suva mater.) kgDnevna da`ba (suva mater.) kg

+ postilka (kg) + postilka (kg) x x 44Proizvedeno |ubre (kg/den) = Proizvedeno |ubre (kg/den) = ----------------------------------------------------------------Dnevna da`ba (suva mater.) kgDnevna da`ba (suva mater.) kg

22+ postilka (kg) + postilka (kg) x x 44

�� Sladirawe i pakuvawe na cvrstoto |ubre, za da pregori na |ubreto Sladirawe i pakuvawe na cvrstoto |ubre, za da pregori na |ubreto mu trebaat 2mu trebaat 2--4 meseci, {to zavisi od godi{noto vreme:4 meseci, {to zavisi od godi{noto vreme:

-- laden na~in na pakuvawe na |ubreto, se nabiva na kup~iwa laden na~in na pakuvawe na |ubreto, se nabiva na kup~iwa visoki 1,5visoki 1,5--1,8 m. vo koi se sozdavaat anaerobni uslovi i temperatura 1,8 m. vo koi se sozdavaat anaerobni uslovi i temperatura od najmnogu 40od najmnogu 4000C.C.

-- topol na~in, |ubreto se rasfrla rastresito na pomali kup~iwa topol na~in, |ubreto se rasfrla rastresito na pomali kup~iwa so pove}e vozduh, se razvivaat aerobni procesi, ostanuva 3so pove}e vozduh, se razvivaat aerobni procesi, ostanuva 3--4 dena a 4 dena a potoa se nabiva vo pogolemi kup~iwa, se istisnuva vozduhot i se potoa se nabiva vo pogolemi kup~iwa, se istisnuva vozduhot i se razvivaat anaerobni procesi, temperatura do 80razvivaat anaerobni procesi, temperatura do 8000C, C, |ubreto sozreva |ubreto sozreva za 3za 3--4 meseci.4 meseci.

�� Krancov (toploKrancov (toplo--laden) na~in na pakuvawe na |ubreto, dava laden) na~in na pakuvawe na |ubreto, dava najdobri higienski rezultati, a |ubreto zadr`uva najmnogu organska najdobri higienski rezultati, a |ubreto zadr`uva najmnogu organska materija:materija:

I I faza (aerobna): |ubreto se rasfrla rastresito za da se zagree, faza (aerobna): |ubreto se rasfrla rastresito za da se zagree, kup~iwata se zadr`uvaat 2kup~iwata se zadr`uvaat 2--4 dena, temperatura 654 dena, temperatura 6500C;C;

II II faza (anaerobna): |ubreto brzo se nabiva, se slo`uva vo kocki faza (anaerobna): |ubreto brzo se nabiva, se slo`uva vo kocki so dimenzii 1,5 m. so dimenzii 1,5 m. x x 1,5 m. se ladi, mo`e da se poleva so urina.1,5 m. se ladi, mo`e da se poleva so urina.

�� Biotermi~ki na~in na pakuvawe na |ubreto, dezinfekcija na Biotermi~ki na~in na pakuvawe na |ubreto, dezinfekcija na |ubreto, se koristi koga postoi somnevawe ili e dijagnosticirana |ubreto, se koristi koga postoi somnevawe ili e dijagnosticirana zarazna bolest:zarazna bolest:

I I faza: se pravi dupka so dlabo~ina 0,2 m. se popolnuva so glina faza: se pravi dupka so dlabo~ina 0,2 m. se popolnuva so glina I I faza: se pravi dupka so dlabo~ina 0,2 m. se popolnuva so glina faza: se pravi dupka so dlabo~ina 0,2 m. se popolnuva so glina koja se nabiva, nad nea se stava 0,1 m. izolacionen materijal od koja se nabiva, nad nea se stava 0,1 m. izolacionen materijal od slame, seni, lisja, orizova arpa, nad ovoj sloj se frla |ubreto vo slame, seni, lisja, orizova arpa, nad ovoj sloj se frla |ubreto vo visina od 1 m. nad nego se stava pak izolacionen materijal i se visina od 1 m. nad nego se stava pak izolacionen materijal i se nafrla sloj zemja. Vo rastresitoto |ubre ima dovolno vozduh, se nafrla sloj zemja. Vo rastresitoto |ubre ima dovolno vozduh, se razviva temperatura od 65razviva temperatura od 6500C, C, a vla`nosta treba da bide 20a vla`nosta treba da bide 20--50%.50%.

II II faza, so razvojot na aerobnite organizmi se tro{i kislorodot faza, so razvojot na aerobnite organizmi se tro{i kislorodot i se zgolemuva temperaturata vo |ubreto koja e pogodna za ri se zgolemuva temperaturata vo |ubreto koja e pogodna za r’’tewe na tewe na sporite na anaerobnite bakterii i se pretvoraat vo vegetativni sporite na anaerobnite bakterii i se pretvoraat vo vegetativni oblici koi ja razgraduvaat organskata materija i sozdavaat oblici koi ja razgraduvaat organskata materija i sozdavaat soedinenija so dezinfekciono dejstvo (organski kiselini, mravja soedinenija so dezinfekciono dejstvo (organski kiselini, mravja kiselina, mle~na kkiselina, mle~na k--na, alkohol, aldehidi, fenoli).na, alkohol, aldehidi, fenoli).

�� \\ubre od dlaboka postilka, toploubre od dlaboka postilka, toplo--laden na~in na pakuvawe na laden na~in na pakuvawe na |ubreto, |ubreto od goveda i svi`i pripa|a vo ladnite |ubriva, a na |ubreto, |ubreto od goveda i svi`i pripa|a vo ladnite |ubriva, a na kowite i ovcite vo toplite |ubriva.kowite i ovcite vo toplite |ubriva.

Biohemiski procesi vo |ubretoBiohemiski procesi vo |ubreto

Organska materijaOrganska materija

oksidacijaoksidacija

Huminski kHuminski k--nini

mineralizacijamineralizacija

AmonijakAmonijak

redukcijaredukcija

Anaerobno razgrad.Anaerobno razgrad.ulminska kulminska k--nana

++

Amonium humatAmonium humat

�� Govedskoto |ubre ima 15Govedskoto |ubre ima 15--25% suva materija, azot 4,5%, mnogu 25% suva materija, azot 4,5%, mnogu jaglenohidrati i mikroorganizmi od grupata koli;jaglenohidrati i mikroorganizmi od grupata koli;

�� Ov~oto |ubre sodr`i 36% suva materija, azot do 8%, mnogu Ov~oto |ubre sodr`i 36% suva materija, azot do 8%, mnogu mikroorganizmi, i razviva temperatura do 60mikroorganizmi, i razviva temperatura do 6000C;C;

�� Kowskoto |ubre sodr`i 20Kowskoto |ubre sodr`i 20--30% suva materija, mnogu 30% suva materija, mnogu jaglenohidrati, malku mikroorganizmi, temperatura 80jaglenohidrati, malku mikroorganizmi, temperatura 8000C.C.

ISKORISTUVAWE NA ISKORISTUVAWE NA \\UBRETOUBRETO

�� Koristewe kako arsko |ubre;Koristewe kako arsko |ubre;

�� \\ubrewe na ribnici i proizvodstvo na vodeni rastenija;ubrewe na ribnici i proizvodstvo na vodeni rastenija;

�� Koristewe na |ubreto za hrana na doma{nite `ivotni, se koristi Koristewe na |ubreto za hrana na doma{nite `ivotni, se koristi cvrstoto i te~noto |ubre, da ne sodr`i {tetni sostoj}i, kako cvrstoto i te~noto |ubre, da ne sodr`i {tetni sostoj}i, kako metali, antibiotici, pesticidi, `iva flora i fauna, metali, antibiotici, pesticidi, `iva flora i fauna, pri~initeli na bolesti. pri~initeli na bolesti. \\ubreto se obrabotuva mehani~ki so ubreto se obrabotuva mehani~ki so talo`ewe, termi~ki i hemiski.talo`ewe, termi~ki i hemiski.

�� Koristewe na |ubreto za proizvodstvo na kompost (humus);Koristewe na |ubreto za proizvodstvo na kompost (humus);

�� Koristewe na |ubreto za proizvodstvo na energija;Koristewe na |ubreto za proizvodstvo na energija;

�� ^istewe i otstranuvawe na otpadnite vodi od industrijata za ^istewe i otstranuvawe na otpadnite vodi od industrijata za animalni proizvodi, klani~na industrija i mlekari:animalni proizvodi, klani~na industrija i mlekari:

-- Pu{tawe na otpadnite vodi vo otvoreni vodni tekovi;Pu{tawe na otpadnite vodi vo otvoreni vodni tekovi;

-- Mehani~ko ~istewe na otpadnite vodi;Mehani~ko ~istewe na otpadnite vodi;

-- Biolo{ko ~istewe na otpadnite vodi: prskawe ili nakapuvawe Biolo{ko ~istewe na otpadnite vodi: prskawe ili nakapuvawe na irigacioni poliwa, ~istewe so aktiven mil, navodnuvawe so na irigacioni poliwa, ~istewe so aktiven mil, navodnuvawe so otpadni vodi, hemisko ~istewe na otpadni vodi, samo~istewe i otpadni vodi, hemisko ~istewe na otpadni vodi, samo~istewe i upotreba na otpadnite vodi.upotreba na otpadnite vodi.

Pokrieni laguni vo koj se Pokrieni laguni vo koj se odvivaat anaerobni procesiodvivaat anaerobni procesi

NE[TETNO OTSTRANUVAWE I ISKORISTUVAWE NA MR[ITE I NE[TETNO OTSTRANUVAWE I ISKORISTUVAWE NA MR[ITE I OTPADOCITE OD ANIMALNO POTEKLOOTPADOCITE OD ANIMALNO POTEKLO

�� Metodi na otstranuvawe na `ivotinskite le{evi i klani~ni Metodi na otstranuvawe na `ivotinskite le{evi i klani~ni otpadoci:otpadoci:

a) Spaluvawea) Spaluvawe

b) Zakopuvawe na sto~ni grobi{ta i jami grobnicib) Zakopuvawe na sto~ni grobi{ta i jami grobnici

�� Prerabotka na `ivotinski le{evi i klani~ni otpadoci, Prerabotka na `ivotinski le{evi i klani~ni otpadoci, kafilerija:kafilerija:

a) Suva postapka (vodena parea se voveduva pome|u dvojnite yidovi a) Suva postapka (vodena parea se voveduva pome|u dvojnite yidovi a) Suva postapka (vodena parea se voveduva pome|u dvojnite yidovi a) Suva postapka (vodena parea se voveduva pome|u dvojnite yidovi na destruktorot pa materijalot se zagreva na temperat od 130na destruktorot pa materijalot se zagreva na temperat od 130--14014000C C pod pritisok od 3 atmosferi.pod pritisok od 3 atmosferi.

b) Vla`no b) Vla`no -- ekstraktivna postapka, surovinata vo destruktorot se ekstraktivna postapka, surovinata vo destruktorot se me{a, zagreva na 130me{a, zagreva na 13000C, C, i se vari vo sopstveniot sok. Materijalot se i se vari vo sopstveniot sok. Materijalot se dezintegrira, sterilizira, i se ekstrahira masta.dezintegrira, sterilizira, i se ekstrahira masta.

v) Centrimil postapka;v) Centrimil postapka;

g) Vla`na (klasi~na) mehani~ka postapka;g) Vla`na (klasi~na) mehani~ka postapka;

d) Obrabotka na krvta.d) Obrabotka na krvta.

�� Dezinfekcija Dezinfekcija -- postapka za uni{tuvawe na postapka za uni{tuvawe na mikroorganizmite, predizvikuva~i na zarazni mikroorganizmite, predizvikuva~i na zarazni bolesti kaj lu|eto i `ivotnitebolesti kaj lu|eto i `ivotnitei pri~initeli na rasipuvawe kaj namirnicite i pri~initeli na rasipuvawe kaj namirnicite od rastitelno i `ivotinsko poteklo.od rastitelno i `ivotinsko poteklo.

Dezinfekcijata ima posebno mesto vo Dezinfekcijata ima posebno mesto vo prehranbenata industrija (mlekari, klanici),vo prehranbenata industrija (mlekari, klanici),vo sto~arskoto proizvodstvo i industrijata za sto~arskoto proizvodstvo i industrijata za bezalkoholni pijaloci.bezalkoholni pijaloci.

�� Sterilizacija Sterilizacija -- postapka za uni{tuvawe na site `ivi postapka za uni{tuvawe na site `ivi mikroorganizmi na predmetite, povr{inite i vo drugi mikroorganizmi na predmetite, povr{inite i vo drugi sredini;sredini;

�� Pasterizacija Pasterizacija -- proces koj se koristi vo prehranbenata proces koj se koristi vo prehranbenata industrija, pri {to so posebni toplotni re`imi se industrija, pri {to so posebni toplotni re`imi se uni{tuvaat patogenite mikroorganizmi, a se reduciraat uni{tuvaat patogenite mikroorganizmi, a se reduciraat saprofitite.saprofitite.

�� Tindalizacija Tindalizacija -- frakciona sterilizacija;frakciona sterilizacija;

�� Verdenizacija Verdenizacija -- dezinfekcija na voda so hlorni dezinfekcija na voda so hlorni preparati;preparati;

�� Dezodoracija;Dezodoracija;

�� Konzervirawe Konzervirawe -- hranata se izlo`uva na posebni hranata se izlo`uva na posebni toplotni re`imi ili hemiski sredstva so cel toplotni re`imi ili hemiski sredstva so cel spre~uvawe na razvojot i uni{tuvawa na bakteriite koi spre~uvawe na razvojot i uni{tuvawa na bakteriite koi predizvikuvaat rasipuvawe na hranata. predizvikuvaat rasipuvawe na hranata.

�� Asepsa Asepsa -- metod za spre~uvawe na kontaminacijata na metod za spre~uvawe na kontaminacijata na `ivoto tkivo so mikroorganizmi;`ivoto tkivo so mikroorganizmi;

�� Antisepsa Antisepsa -- poim koi se koristi vo hirurgijata i zna~i poim koi se koristi vo hirurgijata i zna~i da operacionoto pole, racete i instrumentite za vreme da operacionoto pole, racete i instrumentite za vreme na rabotata se dr`at pod blagi rastvori na na rabotata se dr`at pod blagi rastvori na dezinficiensi, antiseptici.dezinficiensi, antiseptici.

�� Baktericidno dejstvo na dezinfekcionite sredstva Baktericidno dejstvo na dezinfekcionite sredstva zna~i deka gi uni{tuvaat bakteriite;zna~i deka gi uni{tuvaat bakteriite;zna~i deka gi uni{tuvaat bakteriite;zna~i deka gi uni{tuvaat bakteriite;

�� Bakteriostatsko dejstvo Bakteriostatsko dejstvo -- go stopiraat rastot i go stopiraat rastot i razmno`uvaweto na bakteriite;razmno`uvaweto na bakteriite;

�� Virucidno, virostatski Virucidno, virostatski -- virusite;virusite;

�� Fungicidno Fungicidno -- gi uni{tuvaat gabi~kite;gi uni{tuvaat gabi~kite;

�� Germicidno dejstvo Germicidno dejstvo -- imaat hemiskite sredstva koi gi imaat hemiskite sredstva koi gi uni{tuvaat site mikroorganizmi.uni{tuvaat site mikroorganizmi.

�� Vidovi na dezinfekcijaVidovi na dezinfekcija-- Profilakti~kaProfilakti~ka -- koga nema zaboluvawe, koga nema zaboluvawe,

a m/o se fakultativno patogeni i normalno gi a m/o se fakultativno patogeni i normalno gi ima vo prirodata vo pogolem broj;ima vo prirodata vo pogolem broj;

-- TekovnaTekovna -- pri pojava na bolest koja mo`e pri pojava na bolest koja mo`e da se {iri. Se sostoi od mehani~ko ~istewe, da se {iri. Se sostoi od mehani~ko ~istewe, da se {iri. Se sostoi od mehani~ko ~istewe, da se {iri. Se sostoi od mehani~ko ~istewe, sanitarno perewe i upotreba na hemiska sanitarno perewe i upotreba na hemiska dezinfekcija;dezinfekcija;

-- Zavr{na dezinfekcijaZavr{na dezinfekcija -- po prestanok na po prestanok na bolesta, odnosno ostranuvawe na bolnite bolesta, odnosno ostranuvawe na bolnite `ivotni.`ivotni.

�� Mehanizam na dejstvo na Mehanizam na dejstvo na dezinfekcionite sredstva:dezinfekcionite sredstva:

-- Vo membranata na kletkata i Vo membranata na kletkata i protoplazmata gi rastvora ili razoruva protoplazmata gi rastvora ili razoruva proteinite na fermentite i na toj na~in gi proteinite na fermentite i na toj na~in gi proteinite na fermentite i na toj na~in gi proteinite na fermentite i na toj na~in gi ubiva ili go spre~uva razmno`uvaweto na m/o;ubiva ili go spre~uva razmno`uvaweto na m/o;

-- Se vr{i koagulacija i denaturacija na Se vr{i koagulacija i denaturacija na proteinite proteinite -- ireverzibilni o{tetuvawa;ireverzibilni o{tetuvawa;

-- O{tetuvawe na vitalnite funkcii na kletkata O{tetuvawe na vitalnite funkcii na kletkata --apsorpcija niz yidot na kletkata, penetracija vo apsorpcija niz yidot na kletkata, penetracija vo vnatre{nosta i reakcija so delovi od kletkata; vnatre{nosta i reakcija so delovi od kletkata;

-- mikrobistatsko i mikrobicidno; mikrobistatsko i mikrobicidno;

-- Navleguvaweto na dezinfekcionoto sredstvo niz Navleguvaweto na dezinfekcionoto sredstvo niz -- Navleguvaweto na dezinfekcionoto sredstvo niz Navleguvaweto na dezinfekcionoto sredstvo niz yidot na kletkata zavisi od sredstvoto i vidot na m/o yidot na kletkata zavisi od sredstvoto i vidot na m/o (Gram((Gram(--) m/o vo kleto~niot yid imaat lipidi koi ja ) m/o vo kleto~niot yid imaat lipidi koi ja ote`nuvaat penetracijata na sredstvoto, dodeka kaj ote`nuvaat penetracijata na sredstvoto, dodeka kaj Gram(+) ima kovalentno vrzani proteini koi se Gram(+) ima kovalentno vrzani proteini koi se koaguliraat;koaguliraat;

-- Vid na sredstvo za dezinfekcija i dol`ina na Vid na sredstvo za dezinfekcija i dol`ina na kontakt so kletkata. Bakteriostati~no ili kontakt so kletkata. Bakteriostati~no ili baktericidno dejstvo;baktericidno dejstvo;

-- Spori na m/o Spori na m/o -- otporni na toplina, isu{uvawe i otporni na toplina, isu{uvawe i -- Spori na m/o Spori na m/o -- otporni na toplina, isu{uvawe i otporni na toplina, isu{uvawe i hemiski sredstva;hemiski sredstva;

-- Dejstvo na virusite Dejstvo na virusite -- o{tetuvawe na obvivkata i o{tetuvawe na obvivkata i penetracija vo protoplazmata, o{tetuvawe na penetracija vo protoplazmata, o{tetuvawe na nukleinskata kiselina (genetskata informacija).nukleinskata kiselina (genetskata informacija).

Fizi~ki sredstva i

metodi za dezinfekcija

AerozoliDEZINFEKCIJA

Hemiski sredstva i

metodi za dezinfekcija

Aerozoli

�� Obrabotka na povr{inite i opremata za Obrabotka na povr{inite i opremata za dezinfekcijadezinfekcija

-- mehani~ko ~istewemehani~ko ~istewe (strugawe i metewe);(strugawe i metewe);

-- Sanitarno pereweSanitarno perewe (so vrela voda vo koja (so vrela voda vo koja mo`e da se dodade nekoe sredstvo za mo`e da se dodade nekoe sredstvo za dezinfekcijadezinfekcija--naj~esto 1naj~esto 1--2% rastvor 2% rastvor NaOHNaOH))

��Fizi~ki sredstva i metodi za Fizi~ki sredstva i metodi za dezinfekcijadezinfekcija

-- Isu{uvawe;Isu{uvawe;-- Son~eva svetlina;Son~eva svetlina;-- Visoka temperatura (palewe, peglawe, upotreba Visoka temperatura (palewe, peglawe, upotreba

na suv vozduh, upotreba na vrela voda, upotreba na na suv vozduh, upotreba na vrela voda, upotreba na vodena parea);vodena parea);vodena parea);vodena parea);

-- Zamrznuvawe;Zamrznuvawe;-- Ultravioletovi zraci;Ultravioletovi zraci;-- Jonsko ozra~uvawe;Jonsko ozra~uvawe;-- Ultrazvuk;Ultrazvuk;-- Dezinfekcija so samozagrevawe;Dezinfekcija so samozagrevawe;

�� Hemiski sredstva i metodi na Hemiski sredstva i metodi na dezinfekcijadezinfekcija

-- Lesna upotreba pri dezinfekcija na pogolemi Lesna upotreba pri dezinfekcija na pogolemi povr{ini, objekti, oprema i aparati;povr{ini, objekti, oprema i aparati;

-- Uslovi za upotreba na dezinfekciono sredstvo:Uslovi za upotreba na dezinfekciono sredstvo:-- Uslovi za upotreba na dezinfekciono sredstvo:Uslovi za upotreba na dezinfekciono sredstvo:a) Dobro da se rastvora vo voda;a) Dobro da se rastvora vo voda;b) Da ima {irok spektar na dejstvo na razli~ni b) Da ima {irok spektar na dejstvo na razli~ni

m/o, ili visoko selektivno dejstvo kon odredeni m/o;m/o, ili visoko selektivno dejstvo kon odredeni m/o;

v) Da dejstvuva brzo i ireverzibilno vo optimalna v) Da dejstvuva brzo i ireverzibilno vo optimalna koncentracija;koncentracija;

g) Efektivno da deluva vo razni sredini (organska g) Efektivno da deluva vo razni sredini (organska materija, krv, serum);materija, krv, serum);

d) Da e {to pomalku otrovno i vo koncentracii {to se d) Da e {to pomalku otrovno i vo koncentracii {to se koristat da ne e {tetno za hranitelnite produkti; koristat da ne e {tetno za hranitelnite produkti; koristat da ne e {tetno za hranitelnite produkti; koristat da ne e {tetno za hranitelnite produkti;

|) Da nema korozivno dejstvo;|) Da nema korozivno dejstvo;e) Da ima svojstvo na ~istewe i kisnewe.e) Da ima svojstvo na ~istewe i kisnewe.

�� Vidovi hemiski sredstvaVidovi hemiski sredstva--Halogeni soedinenijaHalogeni soedinenija (hlor i hlorni preparati(hlor i hlorni preparati--hipohloriti, hipohloriti,

hlorna var, kaporit, natrium hipohlorid, hloraminite,hlorna var, kaporit, natrium hipohlorid, hloraminite,organskite hloramini, hloraminot T, dihloramin T, halazon, organskite hloramini, hloraminot T, dihloramin T, halazon, halanite, jod i jodni soedinenijahalanite, jod i jodni soedinenija-- jodofori)jodofori)

-- Oksidacioni sredstva Oksidacioni sredstva (ozon, vodorodov peroksid, perocetna (ozon, vodorodov peroksid, perocetna kiselina)kiselina)

-- Neorganski i organski kNeorganski i organski k--ni ni (sulfurna k(sulfurna k--na, hlorovodorodna, na, hlorovodorodna, ocetna, mravja, mle~na, oksalna kiselina)ocetna, mravja, mle~na, oksalna kiselina)

-- BaziBazi (Natrium hidroksid, natrium karbonat, kalcium hidroksid, (Natrium hidroksid, natrium karbonat, kalcium hidroksid, luk{ija)luk{ija)luk{ija)luk{ija)

-- Soli na te{ki metaliSoli na te{ki metali (sublimat, (sublimat, mertiolat, metaphen, mertiolat, metaphen, fenilmerkurium, fenilmerkurium, bakar sulfat)bakar sulfat)

-- Fenoli i krezoliFenoli i krezoli (fenol, halogeniran fenol, krezol, (fenol, halogeniran fenol, krezol, kreolin, lizol, krezol sulfurna kkreolin, lizol, krezol sulfurna k--na, na, hlorchexidinhlorchexidin))

-- Aldehidi Aldehidi (formaldehid, glutoraldehid)(formaldehid, glutoraldehid)-- Povr{inski aktivni sredstva Povr{inski aktivni sredstva (kvarterni amonievi (kvarterni amonievi

soedinenija, amfolitni sapuni)soedinenija, amfolitni sapuni)-- Alkoholi Alkoholi (etil alkohol, izopropil alkohol)(etil alkohol, izopropil alkohol)-- Gasoviti dezinfekcioni sredstva Gasoviti dezinfekcioni sredstva (formaldehid, (formaldehid,

etilenoksidetilenoksid, , betaprom, metilbromid)betaprom, metilbromid)

-- Dezinfekcioni barieri za vozilaDezinfekcioni barieri za vozilanaj~esto se koristi naj~esto se koristi NaOHNaOH so so pHpH 1313--14, i na 14, i na ovoj rastvor se dodava 5ovoj rastvor se dodava 5--10% varno mleko;10% varno mleko;

DEZINFEKCIONI BARIERIDEZINFEKCIONI BARIERI

- Dezinfekcioni barieri za lu|e

�� Atestirawe na efikasnosta od dezinfekcijataAtestirawe na efikasnosta od dezinfekcijata

-- Perewe i strugawePerewe i strugawe ;;-- Zemawe na brisevi;Zemawe na brisevi;-- Zemawe na otpe~atoci;Zemawe na otpe~atoci;-- Odreduvawe na specifi~ni bakterii Odreduvawe na specifi~ni bakterii

(metoda na Poqakov);(metoda na Poqakov);

Probite za atestirawe na dezinfekcijata se zemaat 2Probite za atestirawe na dezinfekcijata se zemaat 2--3 ~asa po profilakti~nata dezinfekcija ili 3 ~asa po profilakti~nata dezinfekcija ili odredena ekspozicija pri tekovnata dezinfekcija.odredena ekspozicija pri tekovnata dezinfekcija.

DEZINFEKCIJA NA VODATADEZINFEKCIJA NA VODATA

�� Dezinfekcija so fizi~ki sredstvaDezinfekcija so fizi~ki sredstva

-- ToplinaToplina

-- Ultravioletovi zraciUltravioletovi zraci

-- Katadin postapka (propu{tawe na voda niz srebreni prsteni);Katadin postapka (propu{tawe na voda niz srebreni prsteni);

�� Dezinfekcija so hemiski sredstvaDezinfekcija so hemiski sredstva

-- Ozon, silno oksidaciono sredstvoOzon, silno oksidaciono sredstvo-- Ozon, silno oksidaciono sredstvoOzon, silno oksidaciono sredstvo

-- Hlorirawe: hlor vo gasovita sostojba, hlorni preparati vo Hlorirawe: hlor vo gasovita sostojba, hlorni preparati vo cvrsta i te~na sostojbacvrsta i te~na sostojba

-- Superhlorirawe na vodataSuperhlorirawe na vodata

-- Dehlorirawe na vodata (provetruvawe, filtracija so Dehlorirawe na vodata (provetruvawe, filtracija so aktiven mil, aktiven mil, SOSO2, 2, NaNa22SS22OO33););

DEZINFEKCIJA NA OTPADNI VODIDEZINFEKCIJA NA OTPADNI VODI

�� VareweVarewe

�� Dezinfekcija so hemiski sredstva: hlorni preparati koi Dezinfekcija so hemiski sredstva: hlorni preparati koi sodr`at 5sodr`at 5--2525mg/l mg/l aktiven hlor, vreme na deluvawe najmalku 30 aktiven hlor, vreme na deluvawe najmalku 30 minuti.minuti.

DEZINFEKCIJA NA VOZDUHOTDEZINFEKCIJA NA VOZDUHOT

�� Baktericidni aerosoli (hlorni preparati, glikoli, Baktericidni aerosoli (hlorni preparati, glikoli, kvaternerni amonievisoedinenija, amfotenzidikvaternerni amonievisoedinenija, amfotenzidi

�� Ultravioletovi lampiUltravioletovi lampi�� Ultravioletovi lampiUltravioletovi lampi

DEZINFEKCIJA NA TRANSPORTNITE SREDSTVADEZINFEKCIJA NA TRANSPORTNITE SREDSTVA

�� Dezinfekcijata se vr{i na dezinfekcioni staniciDezinfekcijata se vr{i na dezinfekcioni stanici

�� Dezinfekcijata ja vr{at stru~ni licaDezinfekcijata ja vr{at stru~ni lica

�� Mehani~ko ~istewe i hemiska dezinfekcija (2% voden rastvor Mehani~ko ~istewe i hemiska dezinfekcija (2% voden rastvor na na NNaOaOHH, 2% formalin, 3, 2% formalin, 3--5% rastvor na hlorna var, 5% rastvor na hlorna var,

DEZINSEKCIJADEZINSEKCIJA

�� Dezinsekcija pretstavuva redovno i sistematsko uni{tuvawe Dezinsekcija pretstavuva redovno i sistematsko uni{tuvawe na {tetnite insekti vo site objekti od prehranbenata industrija.na {tetnite insekti vo site objekti od prehranbenata industrija.

�� Metodi za uni{tuvawe na insektite:Metodi za uni{tuvawe na insektite:

a) Mehani~ki: ~istewe i otstranuvawe na otpadoci, a) Mehani~ki: ~istewe i otstranuvawe na otpadoci, primena na leplivi materii, primena na ventilacija, inertni primena na leplivi materii, primena na ventilacija, inertni pra{oci.pra{oci.

b) Fizi~ki metodi: visoka i niska temperatura, b) Fizi~ki metodi: visoka i niska temperatura, b) Fizi~ki metodi: visoka i niska temperatura, b) Fizi~ki metodi: visoka i niska temperatura, ultrazvu~ni i radiobranovi, infracrveni branovi, radioaktivni ultrazvu~ni i radiobranovi, infracrveni branovi, radioaktivni i gama zraci, elektri~na struja.i gama zraci, elektri~na struja.

v) Biolo{ki metodiv) Biolo{ki metodi

g) Hemiski metodi: insekticidi i repelentig) Hemiski metodi: insekticidi i repelenti

�� Oprema za izveduvawe na dezinfekcija i dezinsekcijaOprema za izveduvawe na dezinfekcija i dezinsekcija

DERATIZACIJADERATIZACIJA

�� Deratizacija pretstavuva uni{tuvawe na gluvci i staorci i ima Deratizacija pretstavuva uni{tuvawe na gluvci i staorci i ima golemo profilakti~ko zna~ewe za op{tata higiena vo objektite na golemo profilakti~ko zna~ewe za op{tata higiena vo objektite na prehranbenata industrijaprehranbenata industrija

�� Metodi za borba protiv glodariteMetodi za borba protiv glodarite

a) Mehani~ki metodia) Mehani~ki metodi

b) Fizi~ki metodib) Fizi~ki metodi

v) Biolo{ki metodiv) Biolo{ki metodi

g) Bakteriolo{ki metodig) Bakteriolo{ki metodi

d) Hemiski metodi: raticidi (brzi i sporid) Hemiski metodi: raticidi (brzi i spori--kumulativni kumulativni otrovi)otrovi)

PRE^ISTUVAWE NA OTPADNITE VODIPRE^ISTUVAWE NA OTPADNITE VODI

�� Mehani~ko pro~istuvawe: re{etki i talo`niciMehani~ko pro~istuvawe: re{etki i talo`nici

�� Biolo{ko pro~istuvawe: bioaktiven mil od bakterii koi Biolo{ko pro~istuvawe: bioaktiven mil od bakterii koi `iveat vo otpadnite vodi`iveat vo otpadnite vodi

�� Hemisko pro~istuvawe: neutralizacija na alkalnite ili Hemisko pro~istuvawe: neutralizacija na alkalnite ili �� Hemisko pro~istuvawe: neutralizacija na alkalnite ili Hemisko pro~istuvawe: neutralizacija na alkalnite ili kiseli vodi so korekcija na kiseli vodi so korekcija na pH pH vrednosta (6 vrednosta (6 -- 9)9)