zakon za zdravstvenata za[tita · 2006-02-17 · so zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe vrz...
TRANSCRIPT
ZAKON ZA ZDRAVSTVENATA ZA[TITA
("Slu`ben vesnik na RM" br. 38/91; U. sud - 73/92; 46/93 i 55/95 i pre~isten tekst - 17/97).
I. OSNOVNI ODREDBI
^len 1
So ovoj zakon se ureduvaat pravata od zdrvstvenata za{tita na gra|anite, odnosite i pravata od zdravstvenoto osiguruvawe, postapkata na koristeweto na zdravstvenata za{tita i sistemot i organizacijata na zdravstvenata za{tita.
^len 2
Zdravstvenata za{tita ja so~inuvaat merkite, aktivnostite i postapkite za za~uvuvawe i unapreduvawe na zdravjeto i `ivotnata i rabotnata sredina, pravata i obvrskite {to se ostvaruvaat vo zdravstvenoto osiguruvawe, kako i merkite, aktivnostite i postapkite koi gi prezemaat organizaciite od oblasta na zdravstvoto za za~uvuvawe i unapreduvawe na zdravjeto na lu|eto, spre~uvawe i suzbivawe na zaboluvawata, povredite i drugite naru{uvawa na zdravjeto, ranoto otkrivawe na zaboluvawata i sostojbite na zdravjeto, navremeno i efikasno lekuvawe i rehabilitacija so primena na stru~no-medicinski merki, aktivnosti i postapki.
^len 3
Sekoj ima pravo na za{tita na zdravjeto.
Zaradi ostvaruvawe na odredeni prava vo slu~aj na bolest i povreda i drugi prava od zdravstvenata za{tita utvrdeni so ovoj zakon, vrz na~elata na zaemnost i solidarnost, se ustanovuva zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe.
Za oddelni vidovi i prava od zdravstvenata za{tita se ustanovuva dobro-volno osiguruvawe.
^len 4
Ostvaruvaweto na opredeleni prava na zdravstvena za{tita utvrdeni so Ustavot i so zakon, utvrdenite potrebi i interesi na op{testvoto vo oblasta na zdravstvenata za{tita i pravata od zdravstvenoto osiguruvawe, se vr{i vo Fond za zdravstveno osiguruvawe koj e vo sostav na Ministerstvoto za zdrav-stvo, so svojstvo na pravno lice.
^len 5
Sredstva za zdravstvena za{tita se obezbeduvaat so pridones od dohodot, odnosno dobivkata na pretprijatijata i drugite organizacii (vo natamo{niot tekst: organizacii), od bruto-platite na rabotnicite i rabotnite lu|e, od Buxetot na Republikata, od sredstvata na organizaciite, od li~nite sredstva na gra|anite i od drugi izvori.
^len 6
Zdravstvenata dejnost ja vr{at organizaciite od oblasta na zdravstvoto (vo natamo{niot tekst: zdravstveni organizacii).
Zdravstvena dejnost, vo soglasnost so ovoj zakon, mo`at da vr{at i drugi organizacii i zdravstveni rabotnici samostojno so li~en trud.
^len 7
Zdravstvenata za{tita se zasnovuva vrz edinstvoto na preventivnite, dijagnosti~ko-terapevtskite i rehabilitacionite merki i vrz na~elata na dostapnost, racionalnost i kontinuiranost, kako i vrz sovremenite i potvrde-nite dostignuvawa na medicinskite i drugi nauki i na etikata na zdravstvenite rabotnici.
^len 8
Zdravstvena dejnost mo`at da vr{at samo zdravstveni rabotnici i zdrav-stveni sorabotnici, koi gi ispolnuvaat uslovite utvrdeni so ovoj zakon.
^len 9
Zdravstvenata dejnost e od poseben op{testven interes.
^len 10
Zdravstvenata dejnost podle`i na nadzor nad stru~nata rabota.
II. PRAVA OD ZDRAVSTVENA ZA[TITA
1.Zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe
Osnovna zdravstvena za{tita
^len 11
So zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe vrz na~elata na zaemnost i solidarnost, na osigurenicite im se obezbeduva pravo na osnovna zdravstvena za{tita koja opfa}a:
1) lekarski pregledi i drugi vidovi medicinska pomo{ so cel za utvrduvawe, sledewe i proveruvawe na zdravstvenata sostojba;
2) prezemawe na stru~no-medicinski merki, merki i postapki za unapreduvawe na zdravstvenata sostojba, odnosno spre~uvawe, suzbivawe i rano otkrivawe na bolestite i drugite naru{uvawa na zdravjeto;
3) uka`uvawe na itna medicinska pomo{;
4) lekuvawe vo ordinacija, odnosno vo stanot na korisnikot;
5) zdravstvena za{tita vo vrska so bremenost i poroduvaweto;
6) sproveduvawe na preventivnite, terapevtskite i rehabilitacionite merki;
7) prevencija, lekuvawe i sanirawe na bolestite na ustata i zabite;
8) lekovi, pomo{ni materijali koi slu`at za primena na lekovite i sanitetski materijal potreben za lekuvawe spored listata na lekovi {to ja utvrduva Ministerstvoto za zdravstvo;
9) zdravstveno vospituvawe so sistematska rabota so zdravoto i bolnoto naselenie;
10) ispituvawe i utvrduvawe na zaboluvawata, povredite i zdravstvenata sostojba na osigurenicite vo specijalisti~ko-konsultativnata zdravstvena za{tita;
11) sproveduvawe na specijalizirani dijagnosti~ki, terapevtski i reha-bilitacioni postapki;
12) protezi, ortopedski i drugi pomagala, pomo{ni i sanitetski spravi i zabotehni~ki sredstva, utvrdeni so op{t akt na Ministerstvoto za zdravstvo i
13) ispituvawe i utvrduvawe na zdravstvenata sostojba, lekuvawe, rehabi-litacija, nega, smestuvawe i ishrana vo bolni~ki uslovi.
Vo osnovnata zdravstvena za{tita ne spa|aat zdravstvenite uslugi utvrdeni vo ~lenovite 31, 32 i 33 na ovoj zakon.
Osigurenici
^len 12
Pravata od osnovnata zdravstvena za{tita od ~lenot 11 na ovoj zakon se obezbeduvaat na:
1) rabotnicite vo organizaciite, vo organite na op{tinata - Republika-ta, vo Armijata na Republika Makedonija i vo politi~kite i op{testvenite organizacii i zdru`enija na gra|anite, ~lenovite na zadrugite na koi rabotata vo zadrugite im e edinstveno ili glavno zanimawe (vo natamo{niot tekst: rabotnicite vo organizaciite);
2) rabotnicite vo raboten odnos kaj gra|anite koi samostojno vr{at dejnost so li~en trud, odnosno so li~en trud i so sredstva vo sopstvenost na gra|anite i kaj gra|anite i gra|anskite pravni lica (vo natamo{niot tekst: rabotnici na rabota kaj rabotodava~i);
3) dr`avjani na Republika Makedonija koi se vo raboten odnos kaj stranski rabotodava~i ili vo slu`ba vo me|unarodni misii i organizacii, stranski konzularni pretstavni{tva ili vo li~na slu`ba na stranski dr`avjani na teritorijata na Republikata;
4) gra|anite koi se zanimavaat so zemjodelstvo, sto~arstvo, `ivinarstvo, p~elarstvo ili ribolov kako edinstveno ili glavno zanimawe (vo natamo{niot tekst: zemjodelci) i zemjodelcite koi svoeto zemji{te go dalo vo zakup so nadomestok, odnosno zakupnina, ako ne se osigureni po druga osnova;
5) gra|anite koi vr{at dejnost so li~en trud i so sredstva vo sopstvenost na gra|anite i gra|anite koi so li~en trud samostojno vo vid na zanimawe vr{at profesionalna dejnost (vo natamo{niot tekst: rabotni lu|e), ako dejnosta ja vr{at kako edinstveno i glavno zanimawe i ako za taa dejnost se registrirani spored propisite za vr{ewe dejnost so li~en trud ili drugi propisi, odnosno ako za vr{ewe na dejnosta dobile odobrenie od nadle`en organ;
6) pisatelite, likovnite, scenskite, filmskite, muzi~kite i estradni umetnici, kompozitorite, preveduva~ite na nau~ni literaturni dela i drugi umetnici koi spored posebni propisi dejnosta ja vr{at kako edinstveno i glavno zanimawe;
7) prodava~ite na pe~at, nosa~ite na baga` - ~lenovi na soodvetni zdru-`enija na nosa~ite na baga` i verskite slu`benici;
8) licata koi kako ~lenovi na soodvetni sportski organizacii se zanima-vaat so sport;
9) korisnicite na penzii i korisnicite na prava na prekvalifikacija ili dokvalifikacija i pravo na vrabotuvawe spored propisite na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, dodeka primaat pari~en nadomestok spored tie propisi, kako i dr`avjani na Republika
Makedonija koi primaat penzija ili invalidnina od stranski nositel na osiguruvawe dodeka prestojuvaat na teritorijata na Republikata;
10) licata privremeno nevraboteni dodeka se prijavuvaat kaj organizacijata nadle`na za rabotite na vrabotuvaweto, ako nemaat druga osnova na osiguruvawe;
11) licata na {koluvawe, stru~no osposobuvawe i usovr{uvawe ili postdiplomski studii vo zemjata i stranstvo, koi poradi toa go prekinale rabotniot odnos, ako za toa vreme primaat stipendija i licata koi organi-zacijata pred zasnovawe na raboten odnos }e gi upati kako svoi stipendisti na prakti~na rabota vo druga organizacija zaradi stru~no osposobuvawe ili usovr{uvawe;
12) u~esnicite vo Narodnoosloboditelnata vojna i u~esnicite vo Narodnoosloboditelnoto dvi`ewe vo Egejskiot del na Makedonija na koi svojstvoto na u~esnik im e priznato spored propisite za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe;
13) voenite invalidi i ~lenovite na semejstvata na padnatite borci vo NOV i na umrenite u~esnici vo NOV i voeni invalidi spored propisite za voenite invalidi;
14) licata na koi im e priznato svojstvoto na civilen invalid od vojnata vrz osnova na zakon;
15) licata korisnici na osnovnite prava od socijalnata za{tita;
16) dr`avjani na Republika Makedonija koi se vo raboten odnos vo stranstvo ako ne se zadol`itelno osigureni kaj stranskiot nositel na osiguruvawe spored zakonot na zemjata vo koja se vraboteni, ili spored me|unarodnata spogodba, a imale `iveali{te na teritorijata na Republikata neposredno pred zasnovaweto na rabotniot odnos vo stranstvo;
17) stranski dr`avjani i licata bez dr`avjanstvo vraboteni na teritori-jata na Republikata;
18) stranski dr`avjani i licata bez dr`avjanstvo vraboteni vo stranski firmi koi izveduvaat raboti na teritorijata na Republikata, ako so me|una-roden dogovor poinaku ne e opredeleno;
19) stranskite dr`avjani za vreme na {koluvawe ili stru~no usovr{u-vawe na teritorijata na Republikata, ako so me|unaroden dogovor poinaku ne e opredeleno;
20) stranskite dr`avjani, ako na teritorijata na Republikata se vo slu`ba na me|unarodni organizacii, stranski konzularni i drugi pretstav-ni{tva ili vo li~na slu`ba na stranski dr`avjani koi u`ivaat
diplomatski imunitet, ako so me|unaroden dogovor poinaku no e opredeleno;
21) licata na izdr`uvawe kazna zatvor, licata koi se nao|aat vo pritvor, ako ne se osigureni po druga osnova i maloletnite lica koi se nao|aat na izvr{uvawe na vospitna merka upatuvawe vo vospitno-popraven dom, odnosno ustanova i
22) ~lenovite na semejstvoto na osigurenik koj se nao|a na zadol`itelna voena slu`ba vo ARM za vremeto dodeka primaat materijalno obezbeduvawe, spored posebni propisi.
Gra|anite koi ne se opfateni so zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe spored stav 1 na ovoj ~len, mo`at da pristapat kon zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe zaradi koristewe na pravata na osnovna zdravstvena za{tita od ~len 11 na ovoj zakon.
^len 13
Osigurenicite od ~lenot 12 na ovoj zakon po prestanokot na svojstvoto vrz osnova na koe bile osigureni, mo`at da gi ostvaruvaat samo pravata od zdravstvenoto osiguruvawe ~ie koristewe go zapo~nale pred prestanokot na svojstvoto na osigurenik, osven pravata na pari~ni nadomestoci i pravoto na protezi, ortopedski i drugi pomagala, pomo{ni i sanitetski spravi i zabotehni~ki sredstva.
^len 14
Pravata od zdravstvenoto osiguruvawe, vo soglasnost so ovoj zakon im se obezbeduvaat na ~lenovite na semejstvoto na osigurenicite od ~lenot 12 stav 1 to~kite od 1 do 21 i stav 2 na ovoj zakon.
Kako ~lenovi na semejstvoto, vo smisla na ovoj zakon, se smetaat: bra~niot drugar i decata rodeni vo brak ili von brak, pasinocite, posvoenite deca i decata zemeni na izdr`uvawe.
^len 15
Na ~lenovite na semejstvoto na osigurenicite od ~lenot 12 to~kite od 17 do 19 na ovoj zakon im se obezbeduvaat prava od zdravstvenoto osiguruvawe dodeka prestojuvaat na teritorijata na Republikata, a za vremeto dodeka pre-stojuvaat vo zemjata ~ii dr`avjani se pod uslovi na reciprocitet, ako e toa predvideno so me|unaroden dogovor.
^len 16
Decata od ~lenot 14 stav 2 na ovoj zakon gi ostvaruvaat pravata od zdravstvenoto osiguruvawe do navr{uvawe na 18 godini vozrast, a po tie godini samo ako se na {koluvawe, no najdocna do navr{uvawe na 26 godini.
Decata od ~lenot 14 stav 2 na ovoj zakon mo`at da ostvaruvaat prava od zdravstvenoto osiguruvawe i po navr{uvawe na 26 godini vozrast, ako:
1) go prekinale {koluvaweto poradi otslu`uvawe na voeniot rok no najmnogu do 27 godini vozrast, ako po otslu`uvaweto na voeniot rok go prodol`at {koluvaweto;
2) go prekinale {koluvaweto poradi bolest i ako go prodol`at {koluvaweto, onolku vreme kolku trael prekinot poradi bolest, no najmnogu do 27 godini vozrast i
3) stanat nesposobni za samostoen `ivot i rabota vo smisla na propisite na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, odnosno za socijalnata za{tita do 18 godini vozrast, odnosno dodeka se na {koluvawe, ili ako stanat nesposobni za samostoen `ivot i rabota po tie godini, ako osigurenikot gi izdr`uva - za seto vreme dodeka trae takvata nesposobnost.
^len 17
Na gra|anite od Republika Makedonija koi ne podle`at na osiguruvawe spored ~lenovite od 12 do 16 na ovoj zakon, vrz osnova na zaemnost i solidarnost, im se obezbeduva pravo na:
1) zdravstvena za{tita na decata i mladincite do 18 godini vozrast, u~enicite i studentite do krajot na {koluvaweto, no najmnogu do navr{uvawe na 26 odnosno 27 godini vozrast, kako i na licata nad 65 godini vozrast;
2) zdravstvena za{tita na `enite vo vrska so bremenosta, poroduvaweto, leunstvoto i kontracepcijata i
3) zdravstvena za{tita vo slu~aj na zaboluvawe od: zarazni bolesti, du{evni bolesti, revmatska groznica i nejzini komplikacii, maligni zaboluvawa, {e}erna bolest, bubre`ni zaboluvawa {to se tretiraat so hroni~na dijaliza, progresivni nervni i muskularni zaboluvawa, cerebralna paraliza, multipleks skleroza, cisti~ni fibrozi, hemofilija, talasemija i na nea sli~ni bolesti, epilepsija, alkoholizam i narkomanija.
Obemot i sodr`inata na zdravstvenata za{tita na gra|anite od stav 1 na ovoj ~len, kako i na~inot na sproveduvaweto go utvrduva Sobranieto na Republika Makedonija.
Pari~ni nadomestoci
^len 18
Osigurenicite mo`at da ostvarat pravo na pari~ni nadomestoci, ako gi ispolnuvaat slednite uslovi:
1) zdravstvenoto osiguruvawe da traelo neprekinato najmalku {est meseci pred nastanuvaweto na slu~ajot za koj mo`e da se ostvari pravoto, osven vo slu~aite na povreda na rabota i profesionalno zaboluvawe;
2) pridonesot za zdravstveno osiguruvawe da e redovno uplatuvan ili so zadocnuvawe do najmnogu 60 dena i
3) ako ocenata za privremenata spre~enost za rabota ja dal izbraniot lekar, odnosno lekarska komisija od ~len 25 na ovoj zakon.
Nadomestok na plata
^len 19
Osigurenicite od ~lenot 12 to~kite: 1, 2, 3, 5, 6 i 7 na ovoj zakon imaat pravo na nadomestok na plata za vreme na privremena spre~enost za rabota poradi:
1) bolest ili povreda;
2) medicinsko ispituvawe;
3) dobrovolno davawe na krv, tkivo ili organ;
4) neguvawe na bolno dete do tri godini vozrast;
5) izoliranost zaradi spre~uvawe na zaraza;
6) neophodno pridru`uvawe na bolno lice upateno na pregled pri leku-vawe vo drugo mesto;
7) neguvawe na bolen ~len na potesnoto semejstvo nad tri godi{na vozrast - do 30 dena i
8) neophodno pridru`uvawe na bolno dete do tri godi{na vozrast dodeka e na bolni~ko lekuvawe - do 30 dena.
Nadomestokot na platata od stav 1 na ovoj ~len pripa|a od prviot den na spre~enost za rabota i trae celo vreme dodeka trae spre~enosta, a se isplatuva za denovite za koi se ostvaruva plata spored propisite za rabotnite odnosi.
^len 20
Osigurenicite od ~lenot 12 to~ka 4 na ovoj zakon imaat pravo na nadomestok na plata za vreme na privremena spre~enost za rabota vo slu~aj na dobrovolno davawe na krv, tkivo i organi i izoliranost zaradi spre~uvawe na zaraza.
Visinata na nadomestokot od stav 1 na ovoj ~len ja utvrduva Ministerstvoto za zdravstvo.
^len 21
Kako osnovica za presmetuvawe na nadomestokot na plata za vreme na privremena spre~enost za rabota se zema prose~niot iznos na platata na koj e platen pridones za zdravstveno osiguruvawe vo poslednite tri meseci pred nastanuvaweto na spu~ajot poradi koj se steknuva pravoto na nadomestokot, a za korisnicite koi vr{at dejnost so li~en trud, osnovicata na koja e platen pridones za zdravstveno osiguruvawe.
Vo slu~aj na povreda na rabota i profesionalno zaboluvawe, ako koris-nikot vo poslednite tri meseci ne ostvaril plata, odnosno nema utvrdena osno-vica za pla}awe na sredstva za zdravstvena za{tita, osnovicata za nadomestok na plata }e mu se utvrdi od akontacijata na platata utvrdena so op{t akt na organizacijata vo koja e vraboten, odnosno od akontacijata na osnovicata spo-red koja pla}a sredstva za zdravstvena za{tita.
^len 22
Ako privremenata spre~enost za rabota traela podolgo od 30 dena, osnovicata za nadomestokot na platata se usoglasuva so dvi`eweto na platata vo organizacijata vo mesecot za koj se isplatuva nadomestokot vo odnos na platata ostvarena vo trimese~niot period koj e zemen pri utvrduvaweto na osnovicata na nadomestokot na platata, odnosno so dvi`eweto na osnovicata za pla}awe na sredstva za zdravstvena za{tita.
Nadomestokot na platata usoglasen spored stavot 1 na ovoj ~len ne mo`e da iznesuva pove}e od platata {to bi go ostvaril so rabota.
^len 23
Nadomestokot na platata za vreme na privremenata spre~enost za rabota se opredeluva najmalku vo visina od 70% od osnovicata za nadomestokot na platata, no ne pomalku od 70% od iznosot na najniskata plata utvrdena so kolektiven dogovor.
Nadomestokot na platata za vreme na privremenata spre~enost za rabota predizvikana so povreda na rabota, profesionalna bolest, za vreme davawe na krv, tkivo ili organ iznesuva 100% od osnovicata na nadomestokot.
Nadomestokot na platata za prvite 60 dena spre~enost za rabota go utvrduva i isplatuva organizacijata, odnosno rabotodava~ot od svoite sredstva, a nad 60 dena Fondot za zdravstveno osiguruvawe.
^len 24
Nadomestokot na platata se isplatuva od sredstvata na Fondot za zdravstveno osiguruvawe od prviot den na privremenata spre~enost za rabota poradi nega na bolno dete do tri godini vozrast i dobrovolno davawe na krv, tkivo ili organ.
Nadomestokot na platata se isplatuva od sredstvata na Fondot za zdravstveno osiguruvawe od prviot den na privremenata spre~enost za rabota i za osigurenicite zemjodelci vo slu~aite od ~lenot 20 na ovoj zakon.
Ako dobrovolen daritel na krv ne ostvari nadomestok na platata vo organizacijata vo koja e vraboten, za otsustvoto od rabota poradi dobrovolno daruvawe krv, mo`e da bara toa pravo da go ostvari na tovar na sredstvata na Fondot za zdravstveno osiguruvawe.
^len 25
Ocena za privremena spre~enost za rabota za prvite 15 dena dava lekarot koj go izbral osigurenikot, a od 16 do 60 dena i nad 60 dena po predlog na izbraniot lekar od primarnata zdravstvena za{tita davaat prvostepenite lekarski komisii pri Fondot za zdravstveno osiguruvawe formirani od ministerot za zdravstvo.
Ministerstvoto za zdravstvo formira vtorostepeni lekarski komisii.
Sostavot, nadle`nosta i na~inot na rabota na komisiite od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len se utvrduva so op{t akt na Ministerstvoto za zdravstvo.
^len 26
Ako lekarot {to dal ocenka za privremena spre~enost za rabota oceni deka spored sostojbata na zdravjeto na osigurenikot spre~enosta za rabota }e trae podolgo od 15 dena, dol`en e vedna{ da go upati bolniot na pregled do nadle`nata lekarska komisija.
^len 27
Vo slu~aj na podolgo traewe na privremenata spre~enost za rabota, lekarskata komisija od ~lenot 25 stav 1 na ovoj zakon go upatuva osigurenikot do nadle`niot organ za ocenuvawe na rabotnata sposobnost, spored propisite za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.
Vo slu~aite od stavot 1 na ovoj ~len osigurenikot ima pravo na nadomestok na platata od sredstvata na Fondot za zdravstveno osiguruvawe do denot na utvrduvaweto na invalidnosta, no najmnogu 60 dena od denot na upatuvaweto.
^len 28
Osigurenikot ne mo`e da ostvari, odnosno }e se zapre isplata na nadomestokot na platata za vreme na privremenata spre~enost za rabota ako:
1) neopravdano ne se javi na opredelen lekarski ili komisiski pregled;
2) za vreme na privremenata spre~enost za rabota ostvaruva plata i
3) neopravdano ne se podlo`i na opredeleno lekuvawe, osven ako za toa e potrebna posebna soglasnost predvidena so ovoj zakon ili drugi propisi, dodeka ne postapi po dadenite nalozi.
Nadomestok na patnite i dnevnite tro{oci
^len 29
Osigurenicite i ~lenovite na nivnite semejstva imaat pravo na nadomestok na patnite i dnevnite tro{oci, ako se upateni da koristat zdravstveni uslugi nadvor od Republikata, pod uslovi i vo visina utvrdeni so op{t akt na Ministerstvoto za zdravstvo.
Po isklu~ok od stav 1 na ovoj ~len, osigurenicite i ~lenovite na nivnite semejstva imaat pravo na nadomestok na patnite tro{oci ako se upateni da koristat zdravstveni uslugi vo vrska so dijaliza i ve`bi za rehabilitacija na vidot, sluhot i govorot nadvor od mestoto na `iveewe, a koi se sproveduvaat ambulantski.
2. Dopolnitelno zadol`itelno osiguruvawe
^len 30
Zdravstvena za{tita vo slu~aj na povreda na rabota i profesionalno zaboluvawe so zadol`itelno dopolnitelno zdravstveno osiguruvawe vo Fondot za zdravstveno osiguruvawe im se obezbeduva na osigurenicite od ~lenot 12 to~kite od 1 do 8, 11, 17 i 18 na ovoj zakon.
So dopolnitelno zadol`itelno osiguruvawe vo Fondot za zdravstveno osiguruvawe se obezbeduva zdravstvena za{tita za slu~aj na bolest i povreda:
1) na osigurenicite nezemjodelci sopstvenici na zemjodelsko zemji{te poradi dopolnitelno vr{ewe na zemjodelska dejnost;
2) na osigurenicite od ~lenot 12 na ovoj zakon poradi vr{ewe na dopolnitelna dejnost spored propisite za samostojno vr{ewe na dejnost so li~en trud i
3) na osigurenicite od ~lenot 12 na ovoj zakon koi osven sebe osiguruvaat pove}e od ~etiri ~lena na semejstvoto.
3. Dobrovolno osiguruvawe
^len 31
Gra|anite za sebe i za ~lenovite na svoite semejstva, odnosno organiza-ciite za svoite rabotnici, mo`at da se osiguraat so dobrovolno zdravstveno osiguruvawe vo Fondot za zdravstveno osiguruvawe ili po druga osiguritelna organizacija zaradi ostvaruvawe na:
1) estetski operacii koi ne se medicinski indicirani;
2) koristewe na povisoko nivo na zdravstvena za{tita ili koristewe na povisok konfor pri koristeweto na zdravstvenata za{tita, po nivno barawe koga toa e nad standardite utvrdeni od Ministerstvoto za zdravstvo;
3) bawsko - klimatsko lekuvawe;
4) lekovi, protezi, ortopedski spravi i pomagala koi ne mo`at da se prepi{uvaat na recept na tovar na Fondot za zdravstveno osiguruvawe i
5) drugi zdravstveni uslugi koi ne se predvideni vo zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe.
Ministerstvoto za zdravstvo, odnosno osiguritelnata organizacija poblisku gi ureduva uslovite i na~inot na sproveduvaweto na dobrovolnoto osiguruvawe.
4. Zdravstveni uslugi koi se pla}aat so li~ni sredstva
^len 32
Gra|anite koristat zdravstvena za{tita so pla}awe na uslugite so li~ni sredstva vo zdravstvenata organizacija za:
1) site zdravstveni uslugi dokolku ne se opfateni vo zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe, a osigurenicite za uslugite vo specijalisti~ko-konsultativnata i bolni~kata zdravstvena za{tita koi gi koristat bez upat od izbraniot lekar, osven koga e vo pra{awe iten medicinski slu~aj;
2) uslugite od ~lenot 31 stav 1 na ovoj zakon ako ne e ustanoveno dobro-volno osiguruvawe;
3) prekinuvawe na bremenost do treto novorodeno dete, ako ne e medicin-ski indicirano;
4) tro{ocite za lekuvawe koi se posledica na nepridr`uvawe na upatstva od lekarot;
5) uslugite za izdavawe na lekarski uverenija za voza~ka dozvola, za utvrduvawe na op{tata rabotna sposobnost, za ostvaruvawe na o{tetni pobaru-vawa i sli~no;
6) tro{ocite za nabavka na novi protetski i ortopedski spravi, o~ila i drugi pomagala pred utvrdeniot rok, dokolku sostojbata ne e promeneta ili se o{teteni ili zagubeni;
7) tro{ocite za zdravstveni uslugi vo vrska so otreznuvawe i lekuvawe od akutna alkoholizirana sostojba, kako i tro{ocite za namerni truewa koi ne se predizvikani od du{evni rastrojstva;
8) razlika na tro{ocite za lekuvawe nadvor od Republikata, ako lekuva-weto e prezemeno bez soodveten upat;
9) tro{ocite za op{ta nega i del od tro{ocite za smestuvawe i ishrana vo gerontolo{ka zdravstvena organizacija;
10) lekuvawe koe e posledica na krivi~no delo ili prekr{ok {to go storil samiot osigurenik;
11) nezadol`itelno vakcinirawe i
12) drugi zdravstveni uslugi koi spored ovoj zakon i aktite na Mini-sterstvoto za zdravstvo ne pa|aat na tovar na Fondot za zdravstveno osiguru-vawe.
5. Zagarantirani prava i utvrdeni potrebi i interesi
na op{testvoto
^len 33
Na site gra|ani na Republika Makedonija im se obezbeduva ostvaruvawe na so ovoj zakon zagarantiranite prava, utvrdeni potrebi i interesi na op{te-stvoto i toa:
1) merki i aktivnosti za za{tita od {tetnoto vlijanie vrz zdravjeto na naselenieto, na gasovite, bu~avata, jonizira~kite zra~ewa, zagadenosta na vodata, tloto, vozduhot i `ivotnite proizvodi i drugi {tetni vlijanija na ~ovekovata `ivotna i rabotna sredina;
2) merki i aktivnosti za otkrivawe, spre~uvawe i suzbivawe na zarazni bolesti koi podle`at na zadol`itelno prijavuvawe;
3) sistematski pregledi na decata, u~enicite i studentite;
4) merki i aktivnosti za za{tita na `enite za vreme na bremenosta, poroduvaweto i leunstvoto i na doen~iwata;
5) merki i aktivnosti za planirawe na semejstvoto;
6) merki i aktivnosti za organizirawe i unapreduvawe na krvodaritel-stvoto;
7) obezbeduvawe na tro{ocite za bolni koi se tretiraat so dijaliza;
8) obezbeduvawe na lekovi za transplantirani bolni;
9) obezbeduvawe na citostatici, insulin i hormon za rast i
10) drugi merki i aktivnosti utvrdeni so posebni programi.
Sredstvata obezbedeni so Republi~kiot buxet se rasporeduvaat so programi {to gi donesuva Vladata na Republika Makedonija, i toa:
1) Programa za preventivna zdravstvena za{tita;
2) Programa za zadol`itelna imunizacija na naselenieto;
3) Programa za ispituvawe na pojavata, spre~uvaweto i suzbivaweto na brucelozata kaj lu|eto;
4) Programa za preventivni merki za spre~uvawe na tuberkulozata kaj naselenieto;
5) Programa za za{tita na naselenieto od SIDA;
6) Programa za aktivna zdravstvena za{tita na majkite i decata;
7) Programa za sistematski pregledi na decata, u~enicite i studentite;
8) Programa za organizirawe i unapreduvawe na krvodaritelstvoto i
9) Programa za obezbeduvawe na potrebite od to~kite 7, 8 i 9 od stav 1 na ovoj ~len.
So osnovite na zdravstvenata politika {to gi donesuva Sobranieto na Republika Makedonija, se opredeluvaat celite i globalnite pravci na razvojot na zagarantiranite prava i utvrdenite potrebi i interesi na op{testvoto, razvojot na zdravstvenata za{tita, kako i u~estvoto na sredstvata za zdrav-stvena za{tita vo op{testveniot proizvod.
6. Specifi~na zdravstvena za{tita
^len 34
Organizaciite od svoite sredstva im obezbeduvaat specifi~na zdravstvena za{tita na svoite rabotnici, i toa:
1) pregledi zaradi utvrduvawe na zdravstvenata sostojba i rabotnata sposobnost na rabotnicite za vr{ewe na odredeni raboti i rabotni zada~i;
2) sistematski, kontrolni i periodi~ni pregledi na rabotnicite so ogled na polot, vozrasta i uslovite za rabota, pojavata na profesionalni bolesti, povredi na rabota i hroni~nite bolesti;
3) pregledi na rabotnicite koi zadol`itelno se vr{at zaradi za{tita na sredinata, za{tita na potro{uva~ite, odnosno korisnicite na drugi zadol`i-telni zdravstveni pregledi;
4) pregledi zaradi utvrduvawe na zdravstvenata sposobnost na rabotni-cite za vr{ewe na odredeni raboti i rabotni zada~i, ili zaradi izvr{uvawe na obvrskite na organizaciite vo vrska so propisite za za{tita pri rabota;
5) prezemawe merki za otkrivawe i otstranuvawe na pri~inite koi mo`at {tetno da vlijaat na zdravjeto na rabotnicite vo vr{eweto na rabotite, odnosno rabotnite zada~i;
6) ocenuvawe na vlijanieto na uslovite za rabota vrz vr{eweto na oddelni raboti, odnosno rabotni zada~i (pra{inata, bu~avata, osvetluvaweto, zgolemenata radioaktivnost, vibraciite, isparuvaweto na hemiski materii i sli~no) zaradi za{tita od profesionalni bolesti;
7) zdravstveno vospituvawe i unapreduvawe na zdravstvenata kultura na rabotnicite;
8) sledewe i unapreduvawe na higienskite uslovi za rabota, kako i uslo-vite za ishrana na rabotnicite;
9) prou~uvawe i prezemawe merki zaradi namaluvawe na privremenata spre~enost za rabota, odnosno invalidnosta;
10) ocenuvawe na potrebata za upatuvawe na rabotnicite na organizi-rani medicinski programirani aktivni odmori i aktivna rekreacija i
11) drugi preventivni merki.
Specifi~nata zdravstvena za{tita na rabotnicite vo smisla na stavot 1 na ovoj ~len gi opfa}a i prethodnite i periodi~nite pregledi na rabotnicite koi rabotat na raboti, odnosno rabotni zada~i pod posebni uslovi na rabota na na~in i vo postapka utvrdeni so propisite za za{tita pri rabota.
Sredstvata za specifi~nata zdravstvena za{tita na sportistite se obezbeduvaat so poseben zakon.
7. Ostvaruvawe na pravata
^len 35
Pravata od zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe, osigurenicite i ~lenovite na nivnite semejstva gi ostvaruvaat vo Fondot za zdravstveno osiguruvawe pod uslovite i na~inot utvrdeni so ovoj zakon i so op{tite akti na Ministerstvoto za zdravstvo.
^len 36
Svojstvo na osigurenik se utvrduva vrz osnova na prijava za osiguruvawe {to ja podnesuvaat:
1) organizaciite, odnosno rabotodava~ite - za rabotnicite vraboteni kaj niv;
2) rabotnite lu|e i zemjodelcite - sami za sebe;
3) Fondot na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe na Makedonija - za korisnicite na penzii i drugi prava od penziskoto i invalidskoto osiguru-vawe;
4) organizacijata nadle`na za rabotite na vrabotuvaweto za privremeno nevrabotenite;
5) nadle`niot organ na upravata - za u~esnicite vo NOV, voenite invali-di, civilnite invalidi, za ~lenovite na semejstvata na padnatite i umrenite u~esnici vo NOV i na licata koi se nao|aat na zadol`itelna voena slu`ba vo ARM i za korisnicite na osnovnite prava od socijalna za{tita;
6) licata od ~lenot 12 stav 1 to~kite 16, 18, 19 i 20 i stav 2 na ovoj zakon sami za sebe i
7) kazneno-popravnata, odnosno vospitno-popravnata ustanova za licata od ~lenot 12 to~ka 21 na ovoj zakon.
Prijavata za osiguruvawe se podnesuva do Fondot za zdravstveno osiguru-vawe vo rok od osum dena od denot na zasnovaweto na rabotniot odnos, odnosno od denot na steknuvaweto na svojstvoto vrz osnova na koe liceto podle`i na zadol`itelno osiguruvawe.
Ako Fondot za zdravstveno osiguruvawe po podnesena prijava ne priznae svojstvo na osigurenik ili toa svojstvo go priznae po druga osnova, dol`no e za toa da donese re{enie.
Po prestanokot na osnovot za zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe, subjektite od stavot 1 na ovoj ~len se dol`ni vo rok od osum dena da podnesat odjava na osiguruvaweto.
^len 37
Ako obvrznikot za podnesuvawe na prijava od ~lenot 36 stavot 1 to~kite 1, 4 i 5 na ovoj zakon ne podnese prijava za osiguruvawe, rabotnikot, odnosno liceto za koe ne e podnesena prijava mo`e da bara Fondot za zdravstveno osiguruvawe so re{enie da go utvrdi svojstvoto na osigurenik.
Ako licata koi se obvrzani sami za sebe da podnesat prijava za osiguruvawe ne podnesat takva prijava, Fondot za zdravstveno osiguruvawe po slu`bena dol`nost so re{enie go utvrduva svojstvoto na osigurenik.
^len 38
Pravata od zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe vo ramkite na obemot na pravata utvrdeni so ovoj zakon i propisite doneseni vrz osnova na nego, osigurenikot i ~lenovite na negovoto semejstvo gi ostvaruvaat vrz osnova na zdravstvena legitimacija i dokaz deka pridonesot za zdravstveno osiguruvawe e platen.
Zdravstvenata legitimacija i dokazot od stav 1 na ovoj ~len gi izdava Fondot za zdravstveno osiguruvawe.
Ministerstvoto za zdravstvo go propi{uva obrazecot na zdravstvenata legitimacija, kako i na~inot na nejzinoto izdavawe, vodewe i koristewe.
^len 39
Vo postapkata za ostvaruvawe na pravata utvrdeni so ovoj zakon se primenuvaat odredbite od Zakonot za op{tata upravna postapka, ako so ovoj zakon poinaku ne e opredeleno.
Za pravata utvrdeni so ovoj zakon vo prv stepen re{ava Fondot za zdravstveno osiguruvawe, a vo vtor stepen ministerot za zdravstvo.
^len 40
Protiv kone~noto re{enie na ministerot za zdravstvo mo`e da se vodi upraven spor.
^len 41
Fondot za zdravstveno osiguruvawe e dol`en da vodi evidencija za ostvaruvaweto na pravata od zdravstvenoto osiguruvawe.
Evidenciite za ostvaruvaweto na pravata od zdravstvenoto osiguruvawe, podatocite koi vo niv se vodat, obrascite i na~inot na nivnoto vodewe i koristewe gi propi{uva Ministerstvoto za zdravstvo.
8. Prava i dol`nosti pri koristewe na zdravstvenata za{tita
^len 42
Osigurenikot ima pravo i dol`nost, zaradi koristewe na zdravstvena za{tita, da izbere lekar vo primarnata zdravstvena za{tita (op{ta medicina, medicina na trudot, pedijatrija, u~ili{na medicina, ginekologija i op{ta stomatologija) vo zdravstvenite organizacii na podra~jeto na op{tinata, odnosno gradot Skopje, spored mestoto na `iveewe, odnosno rabota, za vreme od edna godina od denot na izborot.
Izbraniot lekar se zapi{uva vo zdravstvenata legitimacija i vo zdravstveniot karton na osigurenikot.
Sekoj izbran lekar e dol`en, vo slu~aj na negova otsutnost ili privremena spre~enost za rabota, na svoite pacienti da im obezbedi zamena so sklu~uvawe dogovor so drug zdravstven rabotnik od ista struka i specijalnost koj vr{i privatna praksa ili so javna zdravstvena organizacija od primarnata zdravstena za{tita, koj za toa vreme, mesto nego }e uka`uva zdravstvena za{tita na osigurenicite koi go izbrale.
Izbraniot lekar e dol`en na osigurenikot da mu uka`uva medicinska pomo{ i da go sledi negovoto zdravje.
^len 43
Osigurenikot mo`e da koristi specijalisti~ko-konsultativna i bolni~-ka zdravstvena za{tita, ako e upaten od izbraniot lekar, odnosno lekarska komisija, a bez upat koga e vo pra{awe iten medicinski slu~aj.
^len 44
Osigurenikot ima pravo na lekuvawe vo stranstvo pod uslovi i na na~in utvrdeni so op{t akt na Ministerstvoto za zdravstvo, ako e vo pra{awe zaboluvawe koe ne mo`e da se lekuva vo Republikata, a vo zemjata vo koja osigurenikot se upatuva postoi mo`nost za uspe{no lekuvawe na toa zabo-luvawe.
^len 45
Osigurenikot ima pravo da koristi zdravstvena za{tita vo stranstvo za vreme na rabota vo stranstvo, a vo itni slu~ai i za vreme na prestoj vo stranstvo pod uslovi i na na~in utvrdeni so op{t akt na Ministerstvoto za zdravstvo.
^len 46
Zdravstvenata organizacija, vo ramkite na svojata dejnost, e dol`na da uka`uva zdravstvena za{tita na lice koe }e pobara takva za{tita.
3dravstvenata organizacija e dol`na da obezbedi uslovi za uka`uvawe na kontinuirana medicinska pomo{ vo tekot na 24 ~asa, da ima lekovi i sanitet-ski materijalni sredstva za uka`uvawe na itna medicinska pomo{.
Zdravstvenata organizacija koja uka`ala itna medicinska pomo{ e dol`-na na osigurenikot koj ima potreba da se upati vo druga zdravstvena organiza-cija da mu organizira soodveten prevoz i medicinsko zgri`uvawe do priemot vo zdravstvenata organizacija vo koja se upatuva.
Za itna medicinska pomo{ odnapred ne se bara zdravstvena legitimacija i upat.
^len 47
Bolni~kata zdravstvena organizacija vo ramkite na svojata dejnost e dol`na da go primi korisnikot na bolni~ko lekuvawe ili da mu obezbedi priem vo druga zdravstvena organizacija, osven koga slu~ajot ne e iten ili koga priemot po ocena na ovlasteniot lekar ne e potreben.
Zdravstvenata organizacija e dol`na na gra|aninot da mu dade pismeno obrazlo`enie zo{to ne e primen na bolni~ko lekuvawe.
^len 48
Licata zaboleni od du{evni bolesti, koi spored sostojbata na bolesta pretstavuvaat opasnost za nivniot `ivot i `ivotot na gra|anite ili materi-jalnite dobra, }e se upatat na bolni~ko lekuvawe vo soodvetna zdravstvena organizacija.
Ako takvite lica pri upatuvawe na lekuvawe davaat fizi~ki otpor, zdravstveniot rabotnik }e pobara pomo{ od organot na upravata nadle`en za vnatre{ni raboti koj e dol`en da dade takva pomo{.
Zdravstvenata organizacija {to go primila liceto od stavot 1 na ovoj ~len vo rok od 24 ~asa e dol`en da ja utvrdi potrebata od bolni~ko lekuvawe i da go izvesti nadle`niot organ za staratelstvo.
^len 49
Pri uka`uvaweto na zdravstvenata za{tita, zdravstvenite rabotnici se dol`ni da se gri`at za korisnicite na koi im se uka`uva zdravstvena za{tita, da go po~ituvaat nivnoto dostoinstvo, da se pridr`uvaat na medicinskata etika i da ja ~uvaat profesionalnata tajna.
Dol`nosta za ~uvawe na profesionalnata tajna se odnesuva i na drugite rabotnici vo zdravstvenite i drugi organizacii koi koristat medicinska doku-mentacija ili na bilo koj na~in vo izvr{uvaweto na svoite rabotni zada~i, }e dojdat do podatoci sodr`ani vo nea.
^len 50
Hirur{ki i drugi medicinski intervencii se prezemaat samo so pismena soglasnost na bolnoto lice, odnosno na roditelot ili staratelot, ako toa e maloletno ili li{eno od delovna sposobnost.
Vo itni slu~ai, koga e vo opasnost `ivotot na bolnoto lice ili toa se nao|a vo takva sostojba {to ne mo`e samo da odlu~uva, a poradi itnosta nema mo`nost da se dobie soglasnost od ~len na negovoto potesno semejstvo, za malo-letni i nesposobni lica od roditelot odnosno staratelot, hirur{ki intervencii mo`at da se prezemaat i bez soglasnost, za {to odlu~uvaat najmalku dvajca doktori na medicina-specijalisti od soodvetnata hirur{ka granka na medicinata.
Po isklu~ok, koga ne mo`e da se obezbedat najmalku dvajca doktori na medicina od stavot 2 na ovoj ~len, odluka za hirur{kata intervencija donesuva doktor na medicina {to }e ja vr{i hirur{kata intervencija.
Ako bolnoto lice, negoviot roditel, odnosno staratelot ne se soglasat so predlo`enata hirur{ka ili druga intervencija, nadle`niot doktor na medicina e dol`en da mu uka`e na posledicite koi mo`at da nastanat poradi odbivaweto na medicinskata i druga intervencija i da im pobara pismena izjava ili da sostavi slu`bena bele{ka.
^len 51
Korisnikot ima pravo vo tekot na lekuvaweto vo zdravstvenata organi-zacija da bara konzilijaren pregled ili konsultacija na lekar {to sam }e go izbere, ako stanuva zbor za bolest od pote{ka priroda, ako e predlo`eno da se podlo`i na operativen zafat ili ako mu se vlo{i zdravstvenata sostojba.
Za osnovanosta na baraweto odlu~uva rabotovodniot organ na zdravstve-nata organizacija po mislewe na soodvetniot stru~en rakovoditel.
Nezavisno od baraweto na korisnikot, konzilijaren pregled mo`e da bara i lekar koj go lekuva bolniot.
^len 52
Koga korisnikot ne e zadovolen od uka`uvaweto ili uka`anata zdrav-stvena za{tita, kako i koga ne e zadovolen od odnosot na rabotnikot na zdravstvenata organizacija, mo`e da podnese prigovor do rabotovodniot organ na zdravstvenata organizacija.
Prigovor se podnesuva pismeno ili usno.
Rabotovodniot organ na zdravstvenata organizacija e dol`en vo rok od tri dena, a vo itni slu~ai vedna{ da go razgleda prigovorot i pismeno da go izvesti podnositelot za faktite {to gi utvrdil, kako i za prezemenite merki.
Dokolku korisnikot ne e zadovolen od prezemenite merki od raboto-vodniot organ, ima pravo da bara Ministerstvoto za zdravstvo da gi ispita navodite od negoviot prigovor.
Koga korisnikot ne e zadovolen od uka`uvaweto ili uka`anata zdrav-stvena za{tita od zdravstven rabotnik koj vr{i zdravstvena dejnost so li~en trud mo`e da podnese prijava do Ministerstvoto za zdravstvo koe }e gi ispita navodite od prigovorot.
^len 53
Koga rabotovodniot organ na zdravstvenata organizacija utvrdi nepravilnosti po uka`uvaweto na zdravstvenata za{tita, dol`en e da prezema merki za otstranuvawe na tie nepravilnosti, vo soglasnost so op{tiot akt na zdravstvenata organizacija, a koga e toa potrebno mo`e da obrazuva i stru~na komisija za razgleduvawe na odredeniot slu~aj.
^len 54
Ako vo tekot ili po lekuvaweto nastanat trajni posledici, odnosno invalidnost, korisnikot ili negovoto semejstvo ima pravo da bara da se izvr{i proverka na stru~nata rabota vo pogled na zdravstvenata za{tita {to mu e uka`ana.
Vrz osnova na obrazlo`eno barawe na korisnikot, proverkata vo smisla na stavot 1 na ovoj ~len, ja sproveduva Ministerstvoto za zdravstvo preku organizaciite koi }e bidat ovlasteni da vr{at nadzor nad stru~nata rabota.
^len 55
Korisnikot na zdravstvena za{tita ima pravo da bara nadomestok na {teta, ako poradi storeni gre{ki ili nesoodvetno lekuvawe nastanat posledi-ci vo soglasnost so propisite za obligacioni odnosi.
^len 56
Za vreme na lekuvaweto i ostvaruvaweto na drugi vidovi zdravstvena za{tita vo zdravstvenite organizacii, korisnicite se dol`ni da se pridr`u-vaat na odredbite na op{tite akti na zdravstvenite organizacii i upatstvata na zdravstvenite rabotnici.
Zdravstvenata organizacija mo`e da go odbie natamo{noto lekuvawe na korisnikot koj so svoeto odnesuvawe ja popre~uva nejzinata rabota ili go naru{uva ku}niot red.
Po isklu~ok od stav 2 na ovoj ~len zdravstvenata organizacija ne mo`e da go odbie, odnosno prekine lekuvaweto, ako neposredno e zagrozen `ivotot ili zdravjeto na korisnikot, ako se raboti za zarazna bolest {to podle`i na zadol`itelno prijavuvawe, du{evna bolest ili za deca do 18 godini vozrast.
^len 57
Vo slu~aj koga korisnikot koj se nao|a na bolni~ko lekuvawe bara da go prekine natamo{noto lekuvawe i pokraj uka`uvawata na lekarot za mo`nite posledici, dol`en e za toa da dade pismena izjava.
Dokolku korisnikot od stavot 1 na ovoj ~len odbie da dade pismena izjava ili e nepismen, za toa }e se sostavi slu`bena bele{ka vo prisustvo na dvajca svedoci.
III. SPROVEDUVAWE NA ZDRAVSTVENOTO OSIGURUVAWE
^len 58
Zaradi sproveduvawe na zdravstvenoto osiguruvawe vrz na~elata na zaemnost i solidarnost, vo Fondot za zdravstveno osiguruvawe se obezbeduva:
1) ostvaruvawe na pravata i obvrskite od zdravstvenoto osiguruvawe;
2) isplata na nadomestocite na platata za vreme na privremena spre~enost od rabota i drugi pari~ni nadomestoci od zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe:
3) isplata na nadomestocite za izvr{eni zdravstveni uslugi koi pa|aat na tovar na sredstvata za zdravstveno osiguruvawe i
4) vodewe na evidenciite za osigurenicite, pravata i obvrskite od zdravstvenoto osiguruvawe.
Vo Fondot za zdravstveno osiguruvawe se obezbeduvaat sredstva za ostvaruvawe na pravata, pari~nite nadomestoci i uslugite od stavot 1 na ovoj ~len.
^len 59
Zaradi ostvaruvawe na zagarantiranite prava i utvrdenite potrebi i interesi na op{testvoto i ostvaruvawe na pravata i obvrskite od zdravstve-noto osiguruvawe, Ministerstvo za zdravstvo:
1) donesuva godi{na programa za rabota i razvoj i finansiski plan na zdravstvenata za{tita vrz osnova na razvojnite dokumenti na Republikata;
2) donesuva posebni programi za zdravstvena za{tita;
3) go utvrduva obemot na zdravstvenite uslugi {to pa|aat na tovar na sredstvata za zdravstvenoto osiguruvawe;
4) poblisku go ureduva na~inot na ostvaruvaweto na pravata i obvrskite od zdravstvenoto osiguruvawe;
5) vrz osnova na standardi i normativi vo sorabotka so zdravstvenite organizacii utvrduva ceni na zdravstvenite uslugi koi pa|aat na tovar na sredstvata za zdravstveno osiguruvawe;
6) utvrduva pobliski uslovi i na~in na lekuvawe vo stranstvo;
7) utvrduva lista na protezi, ortopedski i drugi pomagala i sanitetski sredstva, zabotehni~ki i zabnoproteti~ki sredstva, standardi za materijalot od koj tie se izrabotuvaat, rokovite i traeweto na tie sredstva i uslovite za izrabotka na novi sredstva pred istekot na utvrdenite rokovi;
8) utvrduva lista na lekovi i sanitetski materijalni sredstva koi mo`at da se prepi{uvaat i izdavaat na recept na tovar na sredstvata za zdravstveno osiguruvawe i
9) utvrduva standardi i normativi za potrebniot broj na zdravstveni rabotnici spored brojot na naselenieto i drugi kriteriumi.
^len 60
Vo Ministerstvoto za zdravstvo se formira Zdravstven sovet i Sovet za zdravstveno osiguruvawe, kako sovetodavni tela na ministerot sostaveni od po devet ~lena.
Ministerstvoto za zdravstvo, zavisno od potrebite, formira i drugi postojani ili povremeni sovetodavni tela zaradi prou~uvawe na
odredeni pra{awa i izgotvuvawe na predlozi i re{enija od delokrugot na Ministerstvoto.
Delokrugot na rabotata, ovlastuvawata, sostavot, imenuvaweto i razre{uvaweto na ~lenovite na sovetite od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len se opredeluva so akt na Ministerstvoto za zdravstvo.
^len 61
Za vr{ewe na rabotite na Fondot za zdravstveno osiguruvawe vo Ministerstvoto za zdravstvo se obrazuva posebna organizaciona edinica, {to se ureduva so op{tiot akt za organizacija na Ministerstvoto za zdravstvo.
So rabotata na Fondot za zdravstveno osiguruvawe rakovodi rakovoden rabotnik vo Ministerstvoto za zdravstvo koj go nazna~uva Vladata na Republika Makedonija.
IV. OBEZBEDUVAWE NA SREDSTVA
^len 62
Sredstva za ostvaruvawe na so zakon zagarantiranite prava i utvrdeni potrebi i interesi na op{testvoto i na pravata od zdravstvenoto osiguruvawe, utvrdeni so ovoj zakon se obezbeduvaat od:
1) Buxetot na Republikata;
2) dohodot odnosno dobivkata na organizaciite;
3) platite na rabotnicite i drugite rabotni lu|e odnosno od sredstvata na gra|anite;
4) platata ostvarena so dopolnitelna rabota;
5) vkupniot prihod na organizaciite;
6) u~estvo na osigurenicite;
7) kamati i dividendi;
8) podaroci;
9) legati;
10) prihodi od avtorski prava i licenci i
11) drugi prihodi.
^len 63
Republikata obezbeduva sredstva za:
1) sproveduvawe na merkite i aktivnostite utvrdeni so programite od ~lenot 33 na ovoj zakon;
2) zdravstvena za{tita na du{evno bolni lica so nepoznato mesto na `iveewe;
3) zdravstvena za{tita na licata od ~lenot 12 to~kite 21 i 22 od ovoj zakon;
4) uka`uvawe itna medicinska pomo{ na stranskite dr`avjani;
5) sproveduvawe na nadzorot nad stru~nata rabota;
6) sproveduvawe na merki na zdravstvena za{tita koi }e gi naredat organite na Republikata;
7) rabota na zavodite za zdravstvena za{tita vo oblasta na zdravstvenata statistika;
8) zdravstvena za{tita na licata od ~lenot 17 na ovoj zakon i
9) pregledi na umreni lica i utvrduvawe na vremeto i pri~inata na smrtta na licata umreni nadvor od zdravstvenite organizacii.
Republikata obezbeduva sredstva i za zdravstvena za{tita na licata koi se nao|aat na otslu`uvawe na voeniot rok i za voenite obvrznici vo rezervniot sostav koi se povikani na voena dol`nost ako ne se osigureni po druga osnova.
^len 64
Sredstvata za osnovna zdravstvena za{tita od ~lenot 11 na ovoj zakon, so zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe, vrz na~elata na zaemnost i solidar-nost, gi obezbeduvaat:
1) osigurenicite od ~lenot 12 to~kite: 1, 2, 4, 5, 6, 7 i 17 na ovoj zakon so pridones od bruto-platata;
2) Fondot na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe na Makedonija za osigurenicite od ~lenot 12 to~ka 9 na ovoj zakon;
3) Zavodot za vrabotuvawe za osigurenicite od ~lenot 12 to~ka 10 na ovoj zakon;
4) organizacijata, odnosno organot {to ja obezbeduva stipendijata za osigurenicite od ~lenot 12 to~ka 11 na ovoj zakon;
5) nadpe`niot republi~ki organ na upravata za osigurenicite od ~lenot 12 to~kite 12, 13, 14 i 15 na ovoj zakon;
6) osigurenicite od ~lenot 12 stav 1 to~kite: 3, 16, 18, 19 i 20 i stav 2 na ovoj zakon, sami za sebe i
7) sportskite organizacii za osigurenicite od ~lenot 12 to~ka 8 na zakon.
^len 65
Kako osnovica za presmetuvawe i pla}awe na pridones za zdravstveno osiguruvawe od platata se zema bruto platata vo koja se sodr`ani pridonesite i danocite {to se pla}aat od platata.
Na gra|anite na koi ne im se utvrduva ostvarena plata kako osnovica za presmetuvawe na pridonesot za zdravstveno osiguruvawe se zema osnovicata od koja se presmetuva i pla}a danok od plata, zgolemena so pridonesite od plata i danocite (bruto osnovica).
Osnovica za presmetuvawe na pridonesot od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len, se utvrduva najmalku vo visina na najniskata plata po rabotnik utvrdena so kolektiven dogovor pomno`ena so prose~niot koeficient na slo`enost na trudot vo organizacijata i so brojot na rabotnicite vraboteni vo organiza-cijata.
Na rabotnicite koi pokraj platata primaat i pari~en nadomestok za skrateno rabotno vreme, odnosno za pomala plata spored propisite za penzis-koto i invalidskoto osiguruvawe, vo osnovicata za presmetuvawe na pridonesot za zdravstveno osiguruvawe se zema i nadomestokot ostvaren spored tie propisi.
Kako osnovica za presmetuvawe i pla}awe na pridonesot za zdravstveno osiguruvawe od ~len 12 to~kite: 10, 12, 13, 14 i 15 na ovoj zakon se zema 70% od najniskata plata - utvrdena so op{tiot kolektiven dogovor.
^len 66
Kako osnovica za presmetuvawe na pridonesot za zdravstveno osiguru-vawe na osigurenicite zemjodelci se zema platata od vr{eweto na zemjodelska dejnost, odnosno katastarskiot prihod.
Ako osigurenikot - zemjodelec so pridonesot od katastarskiot prihod ne obezbeduva sredstva najmalku vo visina na pridonesot {to osigurenikot - rabotnik go obezbeduva od visinata na najniskata cena na rabotna sila utvrdena so soodvetniot kolektiven dogovor, del od sredstvata za
zdravstveno osiguru-vawe se obezbeduvaat i so pridones koj se utvrduva po ~len na semejstvoto na zemjodelecot.
^len 67
Kako osnovica za presmetuvawe i pla}awe na pridonesot za zdravstveno osiguruvawe na korisnicite na penzii i nadomestoci se zema visinata na penzijata, odnosno visinata na nadomestokot.
Za osigurenicite koi ne ostvaruvaat plata, penzija ili nadomestok, osnovicata za presmetuvawe i pla}awe na pridonesot za zdravstveno osiguruvawe se utvrduva so aktot so koj se opredeluva visinata na pridonesot za zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe.
^len 68
Sredstvata za ostvaruvawe na pravata od dopolnitelnoto zadol`itelno osiguruvawe od ~lenot 30 stav 1 na ovoj zakon se obezbeduvaat so pridones od dohodot odnosno dobivkata na organizaciite.
Sredstvata za ostvaruvawe na pravata od dopolnitelnoto zadol`itelno osiguruvawe od ~lenot 30 stav 2 na ovoj zakon gi obezbeduvaat osigurenicite so pridones od bruto-platata, odnosno od li~nite sredstva.
^len 69
Sredstvata za ostvaruvawe na pravata od dobrovolnoto osiguruvawe od ~lenot 31 na ovoj zakon se ostvaruvaat na na~in i vo visina opredeleni so op{t akt na Ministerstvoto za zdravstvo ili na druga osiguritelna organizacija.
^len 70
Sredstvata za nadomestocite na platata od ~lenovite 19 i 204 na ovoj zakon se obezbeduvaat od platata na osigurenicite od ~lenot 12 to~kite: 1, 2, 3, 5, 6, 7 i 17 na ovoj zakon, a sredstvata za nadomestocite od ~lenot 29 na ovoj zakon od platata na osigurenicite od ~lenot 12 na ovoj zakon.
^len 71
Visinata na pridonesite za zdravstveno osiguruvawe od ~lenovite 64, 68 i 70 na ovoj zakon gi utvrduva Sobranieto na Republika Makedonija po predlog na Vladata.
^len 72
Pridonesot za zdravstveno osiguruvawe od ~len 64 od ovoj zakon go presmetuvaat i uplatuvaat organizaciite, odnosno rabotodava~ite za rabotni-cite vraboteni kaj niv pri sekoja isplata na plata, odnosno
organizaciite i organite za korisnicite na penzii i drugi pari~ni primawa pri sekoja isplata na penzijata, odnosno pari~noto primawe.
Presmetuvaweto i naplatuvaweto na pridonesot od drugite osigurenici koi sami se obvrznici za pla}awe na pridones od platata go vr{i Fondot za zdravstveno osiguruvawe.
^len 73
Za presmetuvaweto, uplatuvaweto, pristignatosta, zastarenosta i otpi{uvaweto na sredstvata za zdravstveno osiguruvawe, kako i za kaznenite kamati se primenuvaat propisite za presmetuvawe i naplata na danocite na gra|anite.
^len 74
Fondot za zdravstveno osiguruvawe ima pravo da ostvaruva uvid vo evidencijata za presmetuvaweto i uplatuvaweto na pridonesot za zdravstveno osiguruvawe.
Ako pri vr{eweto na uvidot od stavot 1 na ovoj ~len Fondot za zdravstveno osiguruvawe utvrdi deka ne e pravilno presmetan i uplaten pridonesot za zdravstveno osiguruvawe }e podnese barawe do nadle`nata organizacija za rabotite na platniot promet da prezeme merki od nejzinata nadle`nost zaradi naplatata na pridonesot.
Fondot za zdravstveno osiguruvawe ima pravo na uvid vo evidencijata kaj gra|anite koi samostojno vr{at dejnost so li~en trud i sredstva vo sopstvenost na gra|anite, odnosno drugite lica koi sami pla}aat pridones za zdravstveno osiguruvawe, zaradi uvid na pravilnosta na presmetuvawata i uplatata na ovoj pridones i zaradi kontrola na ostvaruvaweto na pravata na osigurenicite.
^len 75
Fondot za zdravstveno osiguruvawe e dol`en da go sledi presmetuvaweto i redovnata naplata na pridonesot za zdravstveno osiguruvawe od site obvrznici za pla}awe na pridonesot.
Za osigurenicite za koi Fondot }e utvrdi deka redovno ne e uplaten pridonesot ili uplatata zadocnila pove}e od 60 dena, pravata od zdravstvenoto osiguruvawe na tovar na sredstvata na Fondot za zdravstveno osiguruvawe im se uskratuvaat, osven pravoto na itna medicinska pomo{, a uskratenite prava povtorno im se vospostavuvaat so denot na namiruvaweto na site pristignati, a ne uplateni obvrski.
^len 76
Ako obvrznikot za pla}awe na pridonesot ne go uplatil pristignatiot pridones ili ne go uplatil vo celost, Fondot za zdravstveno osiguruvawe
}e pokrene postapka za naplata na osnovniot dolg zaedno so zakonskata kamata spored propisite za parni~nata, odnosno izvr{nata postapka.
^len 77
Sredstvata za sproveduvawe na specifi~nata zdravstvena za{tita od ~lenot 34 na ovoj zakon gi obezbeduvaat organizaciite, odnosno rabotodava~ite, od vkupniot prihod.
^len 78
Osigurenikot i ~lenovite na negovoto semejstvo u~estvuvaat so li~ni sredstva vo cenata na zdravstvenite uslugi i na lekovite i toa:
- 20 % od cenata na zdravstvenite uslugi i lekovite od obemot utvrden soglasno so ~len 59 to~ka 3 na ovoj zakon, odnosno 30% od cenata na zdravstvenite uslugi i lekovite nad toj obem, osven za bolni~koto lekuvawe;
- 10% od cenata na zdravstvenite uslugi za bolni~ko lekuvawe i materi-jalnite tro{oci i lekovite vo vrska so site uslugi, osven za ampularna terapija i
- 20% od vkupnite tro{oci za odobreno lekuvawe vo stranstvo.
Po isklu~ok od stav 1 alinei 1 i 2 na ovoj ~len, decata na osigurenicite po navr{eni 14 do navr{uvawe na 18 godi{na vozrast u~estvuvaat so li~ni sredstva vo visina od 5% od cenata na zdravstvenata usluga i lekot od obemot utvrden soglasno so ~len 59 to~ka 3 na ovoj zakon.
^len 79
Od u~estvoto utvrdeno so ~len 78 na ovoj zakon, osven za lekuvawe vo stranstvo, se osloboduvaat:
1) decata do 14 godi{na vozrast;
2) `enite vo vrska so bremenosta, poroduvaweto, maj~instvoto i plani-raweto na semejstvoto, osven vo slu~aj na prekin na bremenosta do treto dete;
3) rabotnicite i korisnicite na invalidska penzija vo vrska so lekuvawe i rehabilitacija od povreda na rabota i profesionalni bolesti;
4) korisnicite na osnovnite prava spored Zakonot za socijalnata za{tita;
5) zdravstvenite uslugi vo vrska so lekuvaweto na maligni zaboluvawa, progresivni nervni i muskularni zaboluvawa, cerebralna paraliza, multi-pleks skleroza, cisti~ni fibrozi, hemofilija, epilepsija, zarazni
bolesti, revmatska groznica i nejzinite komplikacii, {e}erna bolest, bubre`ni zaboluvawa {to se tretiraat so hroni~na dijaliza, du{evni bolesti, alkoholizam i narkomanija, talasemija i na nea sli~ni bolesti, infarkt na miokardot, sostojbi po operacija na koronarni arterii, dekompenzacija na srce, srcev blok, vgraden pejsmejker, sostojbi po presaduvawe na bubrezi, pemfigus i lupus eritematodes;
6) daritelite na krv koi dobrovolno daruvaat krv pove}e od deset pati i
7) licata postari od 65 godini `ivot, osven za lekovite na recept {to pa|aat na tovar na sredstvata na Fondot za zdravstveno osiguruvawe i za koi u~estvuvaat so 5% od cenata na lekot.
^len 80
Osigurenikot i ~lenovite na negovoto semejstvo u~estvuvaat so li~ni sredstva vo cenata na protezite, ortopedskite i drugi pomagala i sredstva izraboteni od standarden materijal spored listata utvrdena soglasno so ~len 59 to~ka 7 na ovoj zakon, i toa:
- 20% od cenata na slu{no pomagalo i na zabnotehni~ki i na zabnoproteti~ki sredstva i
- 50% od cenata na site drugi protezi, ortopedski i drugi pomagala i sredstva.
^len 81
Od u~estvoto utvrdeno vo ~len 80 na ovoj zakon se osloboduvaat:
1) decata do 18 godi{na vozrast;
2) osigurenicite koi koristat protezi, ortopedski i drugi pomagala i sredstva kako posledica na povreda na rabota i profesionalno zaboluvawe;
3) daritelite na krv koi dobrovolno daruvaat krv pove}e od deset pati i
4) lica koi se oslobodeni od u~estvo po posebni propisi (voeni invalidi i korisnici na semejna invalidnina po osnova na padnat borec).
^len 82
U~estvoto na osigurenicite so li~ni sredstva vo cenata na zdravstvenite uslugi i na lekovite od ~len 78 se pla}a vo zdravstvenata organizacija, a Fondot za zdravstveno osiguruvawe vr{i kontrola na uplatenite sredstva.
V. ZDRAVSTVENA ZA[TITA NA STRANSKI DR@AVJANI
^len 83
Stranskite dr`avjani koi se osigureni soglasno so ~lenot 12, to~kite: 17, 18, 19 i 20 na ovoj zakon, ostvaruvaat zdravstvena za{tita vo obem, na na~in i pod uslovi koi se utvrdeni za ostanatite osigurenici.
Za stranskite dr`avjani koi na teritorijata na Republikata se nao|aat na {koluvawe ili stru~no osposobuvawe, a koi primaat stipendija od dr`aven organ ili organizacija, pridonesot za zdravstveno osiguruvawe go pla}a organot, odnosno organizacijata - davatel na stipendijata, ako so dogovorot za stipendirawe ne e predvideno pridonesot da go pla}a osigurenikot.
^len 84
Dr`avjanite za zemjite so koi e zaklu~en me|udr`aven dogovor ostvaruvaat zdravstvena za{tita vo obem koj e utvrden so toj dogovor.
Tro{ocite za zdravstvena za{tita na stranskite dr`avjani od stavot 1 na ovoj ~len, ako so me|udr`aven dogovor e utvrden sistem na reciprocitet na pla}awe, se isplatuvaat od sredstvata na Fondot za zdravstveno osiguruvawe i toa vo visina na prose~nite tro{oci za zdravstvena za{tita po osigurenik i za brojot na osigurenicite koi Republikata gi ima vo zemjite so koi e sklu~en takov dogovor, a razlikata ja obezbeduva Republikata od buxetot.
Tro{ocite za zdravstvena za{tita na stranskite dr`avjani od stav 1 na ovoj ~len na zdravstvenata organizacija ñ gi pla}a Ministerstvoto za zdravstvo so toa {to razlikata se refundira od Buxetot na Republikata.
^len 85
Na stranskite dr`avjani koi ne se opfateni so odredbite na ~lenovite 83 i 84 na ovoj zakon im se obezbeduva itna medicinska pomo{, a drugite zdravstveni uslugi po barawe na korisnikot.
Stranskite dr`avjani od stavot 1 na ovoj ~len sami gi snosat tro{ocite za uka`anata itna medicinska pomo{ ili drugi zdravstveni uslugi, ako so zakon ili so me|udr`aven dogovor poinaku ne e opredeleno.
^len 86
Zdravstvenata organizacija e dol`na na stranskiot dr`avjanin na koj mu uka`ala itna medicinska pomo{ da mu ovozmo`i da gi vospostavi vrskite so soodvetnoto diplomatsko ili konzularno pretstavni{tvo ili so bankata kaj koja stranskiot dr`avjanin ima finansiski sredstva zaradi pla}awe na nadomestokot za uka`anata itna medicinska pomo{.
Dokolku zdravstvenata organizacija ne izvr{i naplata na uka`anata itna modicinska pomo{, zaradi toa {to stranskiot dr`avjanin nema finansiski sredstva, dol`na e zaradi naplata na ovie sredstva od Buxetot na Republikata, od stranskiot dr`avjanin da obezbedi podatoci za: identitetot i dr`avjanstvoto; brojot na paso{ot; od kogo e izdaden; mestoto na postojano `iveewe vo stranskata zemja, a za stranskiot dr`avjanin so prestojuvali{te deka e materijalno neobezbeden i prijava za `iveali{te, odnosno prestoju-vali{te; dokaz za toa deka stranskiot dr`avjanin nema pravo da koristi zdravstvena za{tita soglasno so odredbite na ovoj zakon; spored me|unarodnite spogodbi ili po druga osnova, da go utvrdi iznosot na pla}aweto i na stran-skiot dr`avjanin da mu zeme izjava za toa deka mu e uka`ana itna medicinska pomo{ {to ne ja platil, za obvrskata deka utvrdeniot nadomestok li~no }e go plati vo odreden rok, kako i na~inot na pla}aweto na nadomestokot.
^len 87
Zaradi ostvaruvawe na nadomestokot za uka`anata itna medicinska pomo{ na stranskiot dr`avjanin od ~lenovite 84 i 85 na ovoj zakon, zdrav-stvenata organizacija podnesuva barawe do Ministerstvoto za nadvore{ni raboti vo rok od 60 dena od denot na izvr{uvaweto na uslugite.
So baraweto od stavot 1 na ovoj ~len zdravstvenata organizacija pri-lo`uva i smetka so specifikacija za izvr{enite uslugi vo dva primeroci, kako i dokaz od ~lenot 86 na ovoj zakon, odnosno dokaz za toa deka e napraven obid za naplata na nadomestokot, no deka naplatata ne mo`ela da bide izvr{ena.
Po izvr{enata isplata na nadomestokot na zdravstvenata organizacija koja uka`ala itna medicinska pomo{ na stranskiot dr`avjanin, Minis-terstvoto za nadvore{ni raboti prezema merki preku nadle`niot diplomatski organ od samiot stranski dr`avjanin da ja naplati smetkata za izvr{enata usluga, vo korist na Republi~kiot buxet.
VI. NADOMESTOK NA [TETA
^len 88
Osigurenik na koj mu e izvr{ena isplata od sredstvata na Fondot za zdravstveno osiguruvawe dol`en e da go vrati primeniot iznos i da ja nadomesti {tetata ako:
- vrz osnova na nevistiniti podatoci za koi znael ili bil dol`en da znae deka se nevistiniti ili na drug protivpraven na~in ostvaril primawa na koi nemal pravo, ili gi ostvaril vo pogolem iznos otkolku {to mu pripa|aat;
- ostvaril primawa poradi toa {to ne prijavil promeni koi vlijaat vrz gubeweto ili obemot na pravoto, a znael ili bil dol`en da znae za tie promeni i
- ostvaril pari~ni primawa pogolemi od iznosot {to mu bil utvrden so re{enie na Fondot za zdravstveno osiguruvawe.
^len 89
Fondot za zdravstveno osiguruvawe ima pravo da bara nadomestok na {teta {to mu e pri~ineta od organizaciite ili rabotodava~ite ako {tetata nastanala poradi toa {to ne dale podatoci, ili {to dale nevistiniti podatoci za faktite od koi zavisi steknuvaweto ili opredeluvaweto na obemot na pravata od zdravstvenoto osiguruvawe.
Fondot za zdravstveno osiguruvawe ima pravo da bara nadomestok na {teta od korisnikot za zdravstvena za{tita koj, spored ovoj zakon, e dol`en sam da dava podatoci vo vrska so ostvaruvaweto na negovite prava i obvrski vo slu~aite predvideni vo stavot 1 na ovoj ~len.
^len 90
Fondot za zdravstveno osiguruvawe ima pravo da bara nadomestok za pri~inetata {teta od lice koe predizvikalo bolest, povreda ili smrt na korisnik na prava na zdravstvenoto osiguruvawe.
Za {tetata koja vo slu~aite od stavot 1 na ovoj ~len ja pri~inil rabotnik na rabota ili vo vrska so rabotata na treti lica odgovara organizacijata, odnosno rabotodava~ot vo soglasnost so propisite za rabotnite, odnosno obligacionite odnosi.
Fondot za zdravstveno osiguruvawe za slu~aite od stavot 2 na ovoj ~len, ima pravo da bara nadomestok na {teta i neposredno od rabotnikot, ako {tetata e pri~ineta namerno.
^len 91
Fondot za zdravstveno osiguruvawe ima pravo da bara nadomestok na {teta od organizacijata, odnosno od rabotodava~ot, ako bolesta, povredata i smrtta na korisnikot na pravata od zdravstvena za{tita nastanale poradi toa {to ne bile prezemeni merki za za{tita pri rabota ili drugi merki za za{tita na gra|anite.
Fondot za zdravstveno osiguruvawe ima pravo da bara nadomestok na {teta od organizacijata, odnosno rabotodava~ot i koga {tetata e nastanata poradi toa {to rabotnikot stapil na rabota bez prethodno izvr{en zdravstven pregled.
^len 92
Fondot za zdravstveno osiguruvawe ima pravo da bara nadomestok na {teta vo slu~aite od ~lenot 90 na ovoj zakon i neposredno od zaednicata za osiguruvawe na imoti i lica kaj koja ova lice e osigureno od odgovornost za {teta na treti lica, spored propisite za zadol`itelno osiguruvawe na imoti i lica,
^len 93
Fondot za zdravstveno osiguruvawe ima pravo da bara nadomestok na {teta vo slu~aite predvideni so ovoj zakon, bez ogled na toa {to {tetata nastanala so isplata na davawa koi kako pravo pripa|aat na sredstvata za zdravstveno osiguruvawe.
[tetata za koja Fondot za zdravstveno osiguruvawe ima pravo da bara nadomestok vo slu~aite predvideni so ovoj zakon gi opfa}a tro{ocite za zdravstvena za{tita, nadomestokot na platata i drugi pari~ni nadomestoci koi se isplatuvaat na tovar na sredstvata na Fondot za zdravstveno osiguruvawe.
^len 94
Pri utvrduvawe na pravata na nadomestok na {teta vo slu~aite pred-videni so ovoj zakon se primenuvaat odredbite na Zakonot za obligacionite odnosi.
^len 95
Koga Fondot za zdravstveno osiguruvawe }e utvrdi deka nastanala {teta na sredstvata so koi toj upravuva, }e gi povika organizacijata, rabotodava~ot, zaednicata za osiguruvawe na imoti i lica i drugi lica koi spored ovoj zakon se dol`ni vo opredelen rok da ja nadomestat {tetata.
Ako {tetata ne bide nadomestena vo opredeleniot rok, Fondot za zdrav-stveno osiguruvawe mo`e da podnese tu`ba do nadle`niot sud.
VII. ZDRAVSTVENI ORGANIZACII
1. Osnovawe i prestanok
^len 96
Zdravstvena organizacija mo`e da se osnova kako: javna, zadru`na, me{o-vita i privatna, vo soglasnost so zakon.
^len 97
Zdravstvena organizacija mo`at da osnovaat: Republikata, pravnite i fizi~kite lica.
Javna zdravstvena organizacija mo`e da osnova Sobranieto na Republika Makedonija.
^len 98
Zdravstvena organizacija mo`e da se osnova i da vr{i zdravstvena dejnost ako se obezbedeni grade`ni objekti, stru~ni kadri, medicinska oprema, sred-stva i drugi uslovi za vr{ewe na dejnosta, utvrdeni so zakon i propisi doneseni vrz osnova na zakon.
Pobliskite uslovi za osnovawe i po~nuvawe so rabota, odnosno pro{i-ruvawe na dejnosta vo odnos na prostorot, opremata i kadrite gi propi{uva Ministerstvoto za zdravstvo.
^len 99
Ministerstvoto za zdravstvo ocenuva dali se ispolneti uslovite od ~le-not 98 na ovoj zakon i donesuva re{enie za dozvola za po~nuvawe so rabota vrz osnova na koe se vr{i upis na zdravstvenata organizacija vo sudskiot registar.
Dozvolata za po~nuvawe so rabota od stavot 1 na ovoj ~len mo`e da se odzeme dokolku nastanat promeni za koi bitno se otstapuva od uslovite pred-videni vo ~lenot 98 na ovoj zakon.
^len 100
Zdravstvenata organizacija mo`e da bide ukinata ako:
1) ne gi ispolnuva so zakon propi{anite uslovi za vr{ewe na dejnosta i
2) ne gi izvr{uva zada~ite za koi e osnovana.
Odluka za ukinuvawe na zdravstvenata organizacija donesuva osnova~ot.
2. Vidovi na zdravstveni organizacii
^len 101
Vo zavisnost od prirodata na zdravstvenata dejnost {to ja vr{at i vidot na zdravstvenata usluga {to ja pru`aat, zdravstvenite organizacii se osnovaat, odnosno organiziraat kako:
1) ordinacija;
2) zdravstvena stanica;
3) zdravstven dom;
4) bolnica (op{ta i specijalna);
5) medicinski centar;
6) zavod;
7) institut;
8) klinika;
9) klini~ki centar;
10) zavod za zdravstvena za{tita;
11) apteka i
12) prirodno lekuvali{te.
1) Ordinacija
^len 102
Ordinacija mo`e da sproveduva zdravstvena za{tita ako se ispolneti uslovite za vr{ewe na dejnosta op{ta medicina, op{ta stomatologija, odnosno specijalisti~ko-konsultativna dejnost.
2) Zdravstvena stanica
^len 103
Zdravstvenata stanica mo`e da sproveduva zdravstvena za{tita ako se ispolneti uslovite najmalku za vr{ewe na op{ta medicina, odnosno medicina na trudot, odnosno, zdravstvena za{tita na `eni, stomatolo{ka, laboratoriska, sanitarno-higienska, obezbeduvawe so lekovi i sanitetski materijalni sredstva i zdravstveno-statisti~ka dejnost.
3) Zdravstven dom
^len 104
Za sproveduvawe na primarnata i preventivnata zdravstvena za{tita se osnova zdravstven dom koj:
- ja ispituva, sledi i prou~uva zdravstvenata sostojba, higienskite uslovi za `ivot i rabota, sistematski se sproveduvaat merki i akcii zaradi rano otkrivawe na hroni~nite zaboluvawa i se sproveduvaat i predlagaat merki za za{tita i unapreduvawe na zdravjeto i za podobruvawe na `ivotnite i rabotnite uslovi na gra|anite;
- sproveduva merki za zdravstvena za{tita na `enite, bremenite `eni, doen~iwata, predu~ili{nite i u~ili{nite deca, mladincite, starite lica i drugite gra|ani;
- sproveduva merki za planirawe na semejstvoto;
- sproveduva merki za spre~uvawe, suzbivawe i rano otkrivawe na zarazni i masovni zaboluvawa, kako i drugi bolesti, sostojbi i povredi;
- podgotvuva, predlaga i u~estvuva vo sproveduvaweto na edinstvenata programa za zdravstvenoto vospituvawe i vr{eweto na polivalentna patro-na`a;
- vr{i pregledi, lekuvawe na zabolenite i povredenite i sproveduva navremena medicinska rehabilitacija;
- organizira i sproveduva doma{no lekuvawe i u~estvuva vo obezbeduva-weto na zdravstvena nega na bolnite;
- organizira i sproveduva merki zaradi spre~uvawe i lekuvawe na zabolu-vawata na ustata i zabite;
- pru`a itna medicinska pomo{ i
- vr{i i drugi raboti od preventivnata i primarnata zdravstvena za{ti-ta.
^len 105
Zdravstven dom vr{i zdravstvena dejnost najmalku vo slednite oblasti:
- op{ta medicina so itna medicinska pomo{ i doma{no lekuvawe;
- zdravstvena za{tita na rabotnicite;
- zdravstvena za{tita na decata;
- zdravstvena za{tita na u~enicite i mladincite;
- zdravstvena za{tita na `enite;
- pneumoftiziolo{ka za{tita;
- stomatolo{ka za{tita;
- rendgen dijagnostika;
- epidemiolo{ka i sanitarno-higienska dejnost;
- laboratoriska dejnost;
- obezbeduvawe so lekovi;
- polivalentna patrona`a i zdravstvena statistika i
- socijalno-medicinska dejnost.
Po isklu~ok od stavot 1 na ovoj ~len, zdravstveniot dom ne mora da vr{i pneumoftiziolo{ka, epidemiolo{ka, sanitarno-higienska i socijalno-zdrav-stvena dejnost, ako e obezbedeno ovie dejnosti da gi vr{i druga zdravstvena organizacija.
^len 106
Zdravstveniot dom ja vr{i zdravstvenata dejnost so primena na dispanzerski i timski metod na rabota.
Vo sproveduvaweto na zdravstvenata dejnost vo zdravstveniot dom u~estvuvaat doktori na medicina, doktori na stomatologija, i doktori na medicina - specijalisti po medicina na trudot, pedijatrija, ginekologija i aku{erstvo, u~ili{na medicina, radiodijagnostika, epidemiologija, higiena i drugi specijalisti, zdravstveni rabotnici so sredna i vi{a stru~na podgotovka i zdravstveni sorabotnici.
Zdravstvenite rabotnici vo zdravstveniot dom vo sproveduvaweto na zdravstvenite dejnosti gi pottiknuvaat i naso~uvaat samoza{titnite aktiv-nosti na korisnicite na zdravstvenata za{tita i sorabotuvaat so zdravstvenite rabotnici od specijalisti~ko-konsultativnata i bolni~kata zdravstvena za{tita.
^len 107
Zdravstveniot dom mo`e da vr{i i drugi specijalisti~ko-konsultativni i dispanzerski dejnosti, dokolku gi ispolnuva uslovite za tie dejnosti.
Zdravstveniot dom mo`e da organizira poroduvawe so stru~na pomo{, dokolku na negovoto podra~je nema op{ta bolnica.
4) Bolnica
^len 108
Bolnicata sproveduva specijalisti~ko-konsultativna i bolni~ka zdravstvena za{tita.
Bolnicata vo specijalisti~ko-konsultativna zdravstvena za{tita vr{i ispituvawe i utvrduvawe na zaboluvawata, povredite i zdravstvenata sostojba na korisnicite, sproveduva specijalizirani dijagnosti~ki, terapevtski i rehabilitacioni postapki i dava specijalisti~ki mislewa i predlozi, a vo bolni~kata zdravstvena za{tita vr{i dijagnosticirawe, lekuvawe, ishrana i postojan specijalisti~ki nadzor, primawe i zgri`uvawe na itni medicinski slu~ai, obezbeduvawe na konzilijarno medicinska pomo{, u~estvuva vo sproveduvaweto na posebni programi za spre~uvawe, suzbivawe i rano otkrivawe na zaboluvawata i povredite, predlaga i dava upatstvo za doma{no lekuvawe, obezbeduva zdravstveno vospituvawe na licata na koi im pru`a zdravstvena za{tita, pru`a stru~na pomo{ na drugite zdravstveni organizacii i obezbeduva stru~no usovr{uvawe na zdravstvenite rabotnici.
^len 109
Bolnicata mo`e da bide op{ta i specijalna.
Op{tata bolnica sproveduva zdravstvena za{tita na licata od site vozrasti zaboleni od razni vidovi bolesti.
Specijalnata bolnica sproveduva zdravstvena za{tita na licata zaboleni od odredeni zaboluvawa, ili na lica od odredeni grupi.
^len 110
Op{tata bolnica sproveduva zdravstvena za{tita ako se ispolneti uslovite za vr{ewe na specijalisti~ko-konsultativna i bolni~ka zdravstvena za{tita najmalku za vnatre{ni bolesti, detski bolesti, op{ta hirurgija, aku{erstvo i ginekologija, anestezija i reanimacija, uslovi za vr{ewe na biohemisko (laboratoriski) ispituvawa, radiolo{ka dijagnostika, obezbe-duvawe na krv i krvni derivati, obezbeduvawe so lekovi i sanitetski materijalni sredstva, obdukcija i biopsija, uslovi za izolacija na zabolenite od zarazni zaboluvawa i zdravstveno-statisti~ka dejnost.
^len 111
Specijalnata bolnica sproveduva zdravstvena za{tita ako se ispolneti uslovite za vr{ewe na specijalisti~ko-konsultativna i bolni~ka zdravstvena za{tita i ako ima soodvetna dijagnosti~ka i laboratoriska
dejnost, obezbe-duvawe so lekovi i sanitetski materijalni sredstva, smestuvawe i ishrana na bolnite i zdravstvena statistika.
5) Medicinski centar
^len 112
Medicinskiot centar sproveduva zdravstvena za{tita ako se ispolneti najmalku uslovite predvideni so ovoj zakon za zdravstven dom i op{ta bolnica.
6) Zavod
^len 113
Zavodot sproveduva zdravstvena za{tita od edna ili pove}e granki na medicinata, odnosno oblasta na zdravstvenata za{tita ili za opredelena grupa na naselenie.
Zavodot sistematski gi sledi i prou~uva sostojbite za oblastite za koi e osnovan, ispituva metodi i primenuva merki za rano otkrivawe na zabolu-vawata, lekuvawe i rehabilitacija, predlaga i sproveduva merki za unapredu-vawe na zdravstvenata za{tita vo tie oblasti, uka`uva stru~no-metodolo{ka pomo{, u~estvuva vo izgradbata i sproveduvaweto na stru~no medicinskite doktrinarni stavovi i sproveduva stru~no usovr{uvawe na zdravstvenite rabotnici i sorabotnici.
Zavodot mo`o da sproveduva bolni~ka zdravstvena za{tita ako gi ispolnuva uslovite za specijalna bolnica predvideni so ovoj zakon.
Zavodot za transfuziologija, pokraj rabotite od stavovite 1, 2 i 3 na ovoj ~len, vr{i planirawe, unapreduvawe i organizirawe na krvodaritelstvoto vo Republikata, pribira, ~uva i distribuira krv za potrebite na zdravstvenite organizacii; izgotvuva test serumi; proizveduva krvni derivati i parenteralni rastvori; vr{i imuno-hematolo{ki, imunolo{ki ispituvawa od histo-kompatibilitetot, hemostazata i izgraduva i sproveduva stru~no-medicinski doktrinarni kriteriumi vo svojata oblast.
7) Institut
^len 114
Institutot sproveduva zdravstvena za{tita ako se ispolneti uslovite utvrdeni so ovoj zakon za zavod, kako i uslovite za vr{ewe na nau~no-istra`uva~ka dejnost.
8) Klinika
^len 115
Klinikata sproveduva zdravstvena za{tita ako se ispolneti uslovite za vr{ewe na specijalisti~ko-konsultativna i bolni~ka dejnost ili samo specijalisti~ko-konsultativna dejnost od odredena granka na medicinata, odnosno stomatologijata, ili na oddelni grupi naselenie, vo koja se izveduva obrazovna dejnost, se vr{i usovr{uvawe na zdravstvenite rabotnici i nau~no-istra`uva~ka dejnost.
Klinikata vr{i najslo`eni vidovi na zdravstvena za{tita od odredena granka na medicinata, odnosno stomatologijata, izgraduva i sproveduva stru~no-medicinski doktrinarni kriteriumi vo svojata oblast i uka`uva stru~no-metodolo{ka pomo{ na zdravstvenite organizacii od soodvetnata granka na medicinata, odnosno stomatologijata.
Klinikata mo`e da vr{i dejnost ako vo raboten odnos ima najmalku pet rabotnici so VIII stepen stru~na podgotovka od oblasta na medicinata, odnosno stomatologijata, od koi najmalku dvajca nastavnici na Medicinskiot odnosno Stomatolo{kiot fakultet.
9) Klini~ki centar
^len 116
Klini~kiot centar e zdravstvena organizacija koja po pravilo vr{i visoko diferencirana zdravstvena za{tita od pove}e granki na medicinata, vr{i obrazovna i nau~no-istra`uva~ka dejnost, obezbeduva funkcionalno povrzuvawe na dejnostite, organizira edinstveni laboratorisko-dijagnosti~ka dejnost, rendgen-dijagnostika, anesteziolo{ka i reanimatolo{ka dejnost, priem i trija`a na bolnite, obezbeduvawe so lekovi i sanitetski materijalni sredstva.
Pokraj rabotite od stavot 1 na ovoj ~len klini~kiot centar vr{i i specijalisti~ko-konsultativna i bolni~ka zdravstvena za{tita.
10) Zavod za zdravstvena za{tita
^len 117
Zavodot za zdravstvena za{tita ja sledi, istra`uva i prou~uva zdravstvenata sostojba na naselenieto, pri~inite za pojavata i {ireweto na zaraznite i drugi bolesti od socijalno-medicinsko zna~ewe, kako i vlijanieto na ekolo{kite faktori vrz zdravjeto, predlaga i prezema merki zaradi za{tita i unapreduvawe na zdravjeto na lu|eto.
Dejnosta na zavodot za zdravstvena za{tita gi opfa}a najmalku slednite raboti:
- sobira, obrabotuva i analizira podatoci za zaboluvawata i smrtnosta na naselenieto i drugi podatoci za zdravstvenata sostojba na naselenieto, za higiensko-epidemiolo{kite sostojbi, za zaraznite i drugi bolesti koi imaat socijalno-medicinsko zna~ewe kako i za drugi ekolo{ki uslovi koi imaat vlijanie vrz zdravstvenata sostojba na naselenieto;
- sobira, obrabotuva i analizira podatoci povrzani so zdravstvenata dejnost;
- raboti na rabotite za organizacija i planirawe na zdravstvenata za{tita;
- gi prou~uva i sledi higienskite i drugi uslovi vo pogled na za{titata na vozduhot, prehranbenite produkti i predmetite za op{ta upotreba, vodata za piewe, otpadnite vodi i cvrstite otpadni materii i u~estvuva vo preventivniot sanitaren nadzor nad izgradbata na grade`nite i drugi objekti;
- sledi, odnosno i sproveduva merki za aktivna za{tita na naselenieto od zarazni i drugi bolesti od pogolemo socijalno-medicinsko zna~ewe;
- ja prou~uva ishranata na naselenieto, kako i zaboluvawata i sostojbite koi se posledici od nesoodvetnata ishrana i predlaga merki za nivno otstra-nuvawe;
- vr{i stru~no metodolo{ka dejnost vo oblasta na epidemiologijata, mikrobiologijata, higienata, socijalnata medicina so organizacija na zdrav-stvenata za{tita, zdravstvenata statistika i u~estvuva vo utvrduvaweto i sproveduvaweto na edinstvena stru~no-metodolo{ka doktrina za oddelni oblasti od zdravstvenata za{tita;
- predlaga i u~estvuva vo sproveduvaweto na edinstveni programi za zdravstveno vospituvawe na svoeto podra~je vo sorabotka so drugi zdravstveni organizacii i
- vr{i mikrobiolo{ki, parazitolo{ki, higienski, toksikolo{ko-biohemiski i drugi laboratoriski analizi vo ramkite na svojata dejnost.
Republi~kiot zavod za zdravstvena za{tita pokraj rabotite od stavot 2 na ovoj ~len, gi vr{i slednite raboti:
- ja koordinira stru~nata rabota na zavodite za zdravstvena za{tita i drugi higiensko-epidemiolo{ki slu`bi vo Republikata;
- vr{i raboti na utvrduvawe i kontrola na {tetnite biolo{ki i hemiski agensi (referenten centar);
- utvrduva potrebni merki i vr{i nivno sproveduvawe vo elementarni i drugi pogolemi nesre}i i vo drugi vonredni sostojbi;
- vr{i raboti i go organizira sproveduvaweto na statisti~kite istra`u-vawa od oblasta na zdravstvoto;
- go proektira razvojot i ja organizira rabotata na informativniot sistem vo oblasta na zdravstvoto;
- vr{i kontrola na lekovi, lekoviti supstanci i pomo{ni lekoviti sredstva;
- gi sledi jonizira~kite zra~ewa;
- u~estvuva vo obrazovnata dejnost i sproveduva stru~no usovr{uvawe na zdravstveni rabotnici i zdravstveni sorabotnici od higieno-epidemiolo{ka-ta, socijalno-medicinskata, odnosno od preventivnata dejnost i
- izgraduva i sproveduva stru~no-medicinski doktrinarni kriteriumi vo svojata oblast.
11) Apteka
^len 118
Aptekata vr{i farmacevtska zdravstvena dejnost, a osobeno vr{i nabavka, smestuvawe, ~uvawe, izdavawe, ispituvawe i kontrola na lekovi, sanitetski materijalni sredstva i lekoviti supstanci, izrabotuva magistralni lekovi i galenski preparati, dava upatstva za upotreba na izdadenite lekovi, nabavuva i izdava sredstva za detska i dietalna ishrana, ortopedski pomagala, pribori i medicinski instrumenti.
12) Prirodno lekuvali{te
^len 119
Prirodnoto lekuvali{te vo sproveduvaweto na zdravstvenata za{tita obezbeduva lekuvawe i rehabilitacija so koristewe na prirodnite faktori za lekuvawe.
Prirodnoto lekuvali{te e dol`no vo tekot na koristeweto na prirod-niot faktor da gi sledi negovite lekoviti svojstva i najmalku na sekoja petta godina da vr{i ispituvawe na negovata lekovitost.
Prirodnoto lekuvali{te mo`e da sproveduva i bolni~ka rehabilitacija, fizikalna medicina i primena na medicinskite metodi i sredstva za lekuvawe ako gi ispolnuva uslovite utvrdeni so ovoj zakon za specijalna bolnica.
3) Zaedni~ki odredbi za zdravstvenite organizacii
^len 120
Zdravstvenata organizacija, zavisno od dejnosta {to ja vr{i e dol`na so op{t akt osobeno da gi uredi slednite pra{awa: organizacijata i na~inot na uka`uvawe na itna medicinska pomo{, na~inot na koristewe i odr`uvawe na medicinska oprema, nega na bolnite i doma{no lekuvawe, na~inot i postapkata za priem na korisnicite pri uka`uvawe na primarna, specijalisti~ko-konsultativna i bolni~ka zdravstvena za{tita, na~inot i sodr`inata na sproveduvaweto na vnatre{niot nadzor nad stru~nata rabota nad zdravstvenite rabotnici i zdravstvenite sorabotnici i vidot i na~inot na koristewe na rabotnata i za{titnata obleka na zdravstvenite i drugi rabotnici.
^len 121
Bolni~kite i drugite zdravstveni organizacii mo`at da go organiziraat sproveduvaweto na bolni~kata zdravstvena za{tita so smestuvawe na bolnite samo vo opredeleno vreme vo tekot na denot (dnevna bolnica).
^len 122
Rasporedot, po~etokot i zavr{uvaweto na rabotnoto vreme na zdravstvenite organizacii, vo zavisnost od vidot i obemot na zdravstvenata za{tita, mora da se usoglasi so potrebite na gra|anite, taka {to da im se ovozmo`i kontinuirano koristewe na zdravstvena za{tita.
^len 123
Zdravstvenite organizacii mo`at da se zdru`uvaat vo op{to zdru`enie zaradi ureduvawe na odredeni pra{awa od zaedni~ki interes.
VIII. DRUGI ORGANIZACII KOI VR[AT ZDRAVSTVENA
DEJNOST
^len 124
Organizaciite od oblasta na stopanstvoto i drugite organizacii, vo soglasnost so svoite potrebi, mo`at da sproveduvaat zdravstvena za{tita na svoite rabotnici, ako gi ispolnuvaat uslovite po odnos na prostorot, opremata i kadrite {to }e gi propi{e Ministerstvoto za zdravstvo.
^len 125
Sredstvata za sproveduvawe na zdravstvena za{tita od ~lenot 124 od ovoj zakon gi obezbeduvaat organizaciite koi organiziraat sproveduvawe na zdravstvena za{tita za svoite rabotnici, a so del od sredstvata u~estvuva i Fondot za zdravstveno osiguruvawe.
^len 126
Organizaciite koi vr{at nau~no-istra`uva~ka i obrazovna dejnost vo oblasta na medicinata, stomatologijata i farmacijata mo`at da sproveduvaat zdravstvena za{tita ako gi ispolnuvaat uslovite za vr{ewe na odredena zdravstvena dejnost.
Organizaciite od oblasta na socijalnata za{tita, mo`at da sproveduvaat odredeni merki od primarnata zdravstvena za{tita za licata smesteni vo niv.
Kazneno-popravnite i vospitno-popravnite ustanovi mo`at da sprovedu-vaat odredeni merki od primarnata zdravstvena za{tita za licata od ~lenot 12 stav 1 to~ka 21 na ovoj zakon.
^len 127
Odredbite na ovoj zakon koi se odnesuvaat na po~nuvaweto so rabota na zdravstvenite organizacii, zdravstvenite rabotnici i zdravstvenite sorabot-nici, na evidenciite vo oblasta na zdravstvoto, na nadzorot nad rabotata na zdravstvenite organizacii, se primenuvaat i na organizaciite od ~lenovite 124 i 126 na ovoj zakon.
IX. SAMOSTOJNO VR[EWE NA ZDRAVSTVENA DEJNOST
SO LI^EN TRUD
^len 128
Zdravstven rabotnik mo`e samostojno so li~en trud da vr{i zdravstvena dejnost za koja e sposoben ako pokraj uslovite predvideni so propisite za rabota so li~en trud ima:
1) soodvetna stru~na podgotovka;
2) polo`en stru~en ispit;
3) soodvetni prostorii i oprema;
4) da ne e vo raboten odnos, ili da ne ostvaril pravo na penzija i
5) da ima pozitivno mislewe (licenca) od lekarskata, stomatolo{kata, odnosno farmacevtskata komora.
Pobliskite uslovi vo odnos na prostorot i opremata za vr{ewe na zdravstvena dejnost samostojno so li~en trud gi propi{uva Ministerstvoto za zdravstvo.
^len 129
Odobrenie za vr{ewe na zdravstvena dejnost samostojno so li~en trud izdava Ministerstvoto za zdravstvo.
Organot od stavot 1 na ovoj ~len vodi registar na izdadenite odobrenija.
^len 130
Zdravstveniot rabotnik koj samostojno so li~en trud vr{i zdravstvena dejnost e dol`en na nadle`niot zavod za zdravstvena za{tita da mu podnesuva prijavi za bolestite vo soglasnost so propisite za zarazni bolesti, da vodi evidencija i da podnesuva izve{tai vo soglasnost so propisite za evidenciite vo oblasta na zdravstvoto.
^len 131
Fondot za zdravstveno osiguruvawe sklu~uva dogovor so zdravstven rabotnik koj vr{i zdravstvena dejnost so li~en trud vo soglasnost so normativite i standardite za potrebniot broj zdravstveni rabotnici vo odnos na brojot na naselenieto na odredeno podra~je, utvrdeni soglasno so ~len 59 to~ka 9 na ovoj zakon.
Nadomestokot za uka`anite uslugi, materijalite i prepi{anite lekovi od lekar koj samostojno so li~en trud vr{i zdravstvena dejnost pa|aat na tovar na Fondot za zdravstveno osiguruvawe, pod isti uslovi kako i za zdravstvenite organizacii, ako e sklu~en dogovor spored stav 1 na ovoj ~len.
^len 132
Odredbite na ovoj zakon koi se odnesuvaat na nadzorot nad stru~nata rabota na zdravstvenite organizacii i na zdravstvenite rabotnici se primenuvaat i na zdravstvenite rabotnici koi vr{at zdravstvena dejnost so li~en trud.
^len 133
Zdravstvenata dejnost ne mo`e da se vr{i so li~en trud kako dopolnitelna dejnost.
^len 134
Vr{eweto na zdravstvenata dejnost samostojno so li~en trud prestanuva:
1) vo slu~aite utvrdeni so propisite za samostojno vr{ewe na dejnost so li~en trud;
2) ako koristi zdravstveni rabotnici koi ne se vo raboten odnos kaj nego;
3) ako mu e odzemena licencata za rabota i
4) ako ne gi izvr{uva obvrskite od ~lenovite 130 i 132 na ovoj zakon.
Re{enie za prestanok na samostojnoto vr{ewe na zdravstvena dejnost so li~en trud donesuva Ministerstvoto za zdravstvo.
X. SREDSTVA ZA RABOTA NA ZDRAVSTVENITE ORGANIZACII
^len 135
Zdravstvenite organizacii steknuvaat sredstva za rabota:
1) od Fondot za zdravstveno osiguruvawe za zdravstvenite uslugi od ~lenovite 11, 30 i 33 na ovoj zakon spored utvrdenite ceni na zdravstvenite uslugi ili spored izvr{enite programi za oddelni vidovi zdravstvena za{tita, odnosno uslugi;
2) od Fondot za zdravstveno osiguruvawe ili druga osiguritelna organizacija za zdravstveni uslugi od ~lenot 31 na ovoj zakon, dokolku e vospostaveno dobrovolno osiguruvawe;
3) neposredno od korisnikot na zdravstvenite uslugi, od ~lenot 32 na ovoj zakon koi ne pa|aat na tovar na sredstvata na Fondot za zdravstveno osiguruvawe;
4) od organizaciite za zdravstveni uslugi utvrdeni so dogovor;
5) od proda`ba na proizvodi i uslugi na pazarot i
6) od kamati i dividendi na plasirani sredstva, avtorski prava i patenti, legati, pokloni i drugi izvori.
^len 136
Cenite na zdravstvenite uslugi, vrz osnova na utvrdenite kriteriumi, normativi i standardi, gi utvrduvaat zdravstvenite organizacii i Minister-stvoto za zdravstvo.
Za zdravstvenite uslugi koi po barawe na korisnikot se pru`aat pod posebni uslovi i nad utvrdenite standardi, zadol`itelno se doplatuva.
Cenovnikot na uslugite od stavot 2 na ovoj ~len samostojno go utvrduva zdravstvenata organizacija.
^len 137
Odnosite me|u javnata zdravstvena organizacija i Fondot za zdravstveno osiguruvawe za uka`uvawe na zdravstvena za{tita na osigurenicite, kako i za sproveduvawe na posebni programi za zdravstvena za{tita se ureduvaat so dogovor.
Odnosite me|u Fondot za zdravstveno osiguruvawe i drugite zdravstveni organizacii se ureduvaat so dogovor sklu~en vo soglasnost so odredbite na ~len 131 od ovoj zakon.
^len 138
Sporovite {to }e nastanat me|u zdravstvenata organizacija i Fondot za zdravstveno osiguruvawe gi re{ava arbitra`na komisija.
Arbitra`nata komisija e sostavena od pet ~lena od koi pretsedatelot i dva ~lena i nivnite zamenici gi imenuva za vreme od ~etiri godini Sobranieto na Republika Makedonija, a po eden ~len delegiraat zdravstvenata organizacija i Fondot za zdravstveno osiguruvawe.
Odlukata na arbitra`nata komisija e kone~na i zadol`itelna za u~esnicite vo sporot.
Na~inot na rabotata na arbitra`nata komisija se ureduva so op{t akt na Ministerstvoto za zdravstvo.
XI. OSTVARUVAWE NA POSEBNIOT OP[TESTVEN INTERES
^len 139
Posebniot op{testven interes vo ostvaruvaweto na zdravstvenata za{tita se ostvaruva:
1) so u~estvo na pretstavnici na osnova~ot vo odlu~uvaweto za rabotite od poseben op{testven interes vo zdravstvenite organizacii i
2) so davawe soglasnost na statutite na zdravstvenite organizacii.
^len 140
Kako raboti od poseben op{testven interes vo ~ie odlu~uvawe u~estvu-vaat pretstavnici na osnova~ot vo zdravstvenite organizacii se:
1) donesuvawe na statutot;
2) donesuvawe na odluka za promena na dejnosta i za drugi statusni promeni i
3) usvojuvawe na izve{taj za rabota.
Za rabotite od stavot 1 na ovoj ~len se odlu~uva so mnozinstvo glasovi i na pretstavnicite na osnova~ot.
^len 141
So zdravstvenata organizacija upravuva upraven odbor.
Upravniot odbor go so~inuvaat sedum ~lena od koi trojca pretstavnici od redot na stru~nite i kompetentni lica vo zdravstvenata organizacija koi gi izbira stru~niot organ i ~etvorica pretstavnici na osnova~ot.
Upravniot odbor pokraj rabotite od ~len 140 stav 1 na ovoj zakon, go utvrduva finansiskiot plan, ja utvrduva zavr{nata smetka, donesuva drugi op{ti akti i go sledi nivnoto izvr{uvawe, vr{i i drugi raboti utvrdeni so zakon, aktot za osnovawe i statutot na zdravstvenata organizacija.
Na~inot na izborot na ~lenovite na upravniot odbor, traeweto na mandatot i na~inot na odlu~uvaweto se ureduvaat so statutot na zdravstvenata organizacija.
^len 142
Sobranieto na Republika Makedonija dava soglasnost na odredbite na statutot na zdravstvenata organizacija.
^len 143
Za direktor na javna zdravstvena organizacija vrz osnova na javen konkurs se imenuva lice so visoko obrazovanie.
Direktorot na javnata zdravstvena organizacija, a po predlog na zdravstveniot sovet, go imenuva odnosno go razre{uva, ministerot za zdravstvo.
Direktorot na drugite zdravstveni organizacii se imenuva pod uslovi i na na~in utvrdeni so op{t akt na zdravstvenata organizacija.
XII. ZDRAVSTVENI RABOTNICI I ZDRAVSTVENI SORABOTNICI
^len 144
Zdravstvena za{tita mo`at da uka`uvaat zdravstvenite rabotnici so soodvetno stru~no obrazovanie, zavr{en pripravni~ki sta`, polo`en stru~en ispit i licenca za rabota, a za opredeleni raboti i rabotni zada~i soodvetna specijalizacija ili subspecijalizacija.
^len 145
Zdravstveni rabotnici se lica so VII do IV stepen na stru~na podgotovka, odnosno lice so visoko, vi{e ili sredno naso~eno obrazovanie od oblasta na medicinata, stomatologijata ili farmacijata.
Zdravstveni sorabotnici se lica, so VII1 do IV stepen na stru~na podgotovka, odnosno lice so visoko, vi{e ili sredno naso~eno obrazovanie koi vr{at opredeleni raboti vo uka`uvaweto na zdravstvena za{tita i gi ispolnuvaat uslovite utvrdeni so op{tite akti na zdravstvenite organizacii.
^len 146
Zdravstvenite rabotnici mo`at samostojno da uka`uvaat zdravstvena za{tita po zavr{uvaweto na pripravni~kiot sta`, polo`uvaweto na stru~niot ispit, a zdravstvenite rabotnici so visoko obrazovanie i po dobivaweto na licenca za rabota.
^len 147
Zdravstvenite organizacii i zdravstvenite rabotnici koi samostojno vr{at zdravstvena dejnost so li~en trud, mo`at da primaat zdravstveni rabotnici pripravnici na neopredeleno vreme i pripravnici na opredeleno vreme zaradi stru~no osposobuvawe za samostojno vr{ewe na rabotite i zada~ite i polagawe na stru~niot ispit (volonteri).
Pripravni~kiot sta` na zdravstvenite rabotnici so visoka stru~na podgotovka trae edna godina, za zdravstvenite rabotnici so vi{a - devet meseci, a so sredna stru~na podgotovka - {est meseci.
Pripravni~kiot sta` na zdravstvenite rabotnici so visoka stru~na podgotovka se vr{i vo zdravstveni organizacii {to gi ispolnuvaat propi{anite uslovi.
^len 148
Pripravni~kiot sta` na zdravstvenite rabotnici se izveduva spored utvrden plan i programa preku prakti~na rabota i pod nadzor na ovlasten zdravstven rabotnik.
^len 149
Po zavr{uvaweto na pripravni~kiot sta` zdravstvenite rabotnici polagaat stru~en ispit.
Stru~niot ispit na zdravstvenite rabotnici se polaga pred ispitna komisija {to ja obrazuva Medicinskiot, Stomatolo{kiot i Farmacevtskiot fakultet.
Polo`eniot stru~en ispit se smeta kako licenca za rabota.
^len 150
Planot i programata za pripravni~kiot sta`, obrazecot i na~inot na vodewe na pripravni~kata kni{ka, sostavot na ispitnata komisija, na~inot na polagaweto na stru~niot ispit i obrazecot na uverenieto za polo`en stru~en ispit gi propi{uva Ministerstvoto za zdravstvo.
^len 151
Pripravni~kiot sta` i stru~niot ispit {to zdravstvenite rabotnici gi pominale i polo`ile vo stranstvo mo`e da se priznae vo cepost ili delumno ako programata za pominatiot sta`, odnosno programata za polagawe na stru~niot ispit ne otstapuva od programata za pripravni~kiot sta`, odnosno programata za stru~niot ispit doneseni vrz osnova na ovoj zakon.
Za priznavawe na pripravni~kiot sta` i stru~niot ispit od stavot 1 na ovoj ~len re{ava Ministerstvoto za zdravstvo.
^len 152
Zdravstvenite rabotnici i zdravstvenite sorabotnici so visoka stru~na podgotovka mo`at da specijaliziraat i da subspecijaliziraat od opredeleni granki na medicinata, stomatologija, odnosno farmacijata.
Specijalizacijata, odnosno subspecijalizacijata na zdravstvenite rabotnici i zdravstvenite sorabotnici se vr{i spored propisite so koi se ureduvaat postdiplomskite studii ako so ovoj zakon poinaku ne e opredeleno.
Grankite na specijalizaciite i subspecijalizaciite, vremeto na nivnoto traewe i delovite na sta`ot na specijalizaciite gi propi{uva Ministerstvoto za zdravstvo po prethodno mislewe na soodvetnata visokoobrazovna organizacija.
^len 153
Specijalizacijata i subspecijalizacijata na zdravstvenite rabotnici i zdravstvenite sorabotnici se vr{i spored planovite i programite {to gi donesuvaat soodvetnite visokoobrazovni organizacii.
^len 154
Specijalizacijata i subspecijalizacijata vo delot vo koj se ostvaruva teoretska i prakti~na nastava vo odredeno traewe se sproveduva na soodvetnata visokoobrazovna organizacija, a vo ostanatiot del se ostvaruva vo zdrav-stvenite organizacii koi imaat soodveten prostor, kadar i oprema.
Pobliskite uslovi od stavot 1 na ovoj ~len i traeweto na delovite od specijaliizacijata (turnusite) gi utvrduva soodvetnata visokoobrazovna organizacija.
^len 155
Zdravstvenite rabotnici i zdravstvenite sorabotnici mo`at da specijaliziraat ako imaat zavr{en pripravni~ki sta`, polo`en stru~en ispit i edna godina rabotno iskustvo vo strukata po polo`uvaweto na stru~niot ispit.
^len 156
Ministerstvoto za zdravstvo utvrduva kriteriumi i donesuva programa za potrebite od specijalisti~ki i subspecijalisti~ki kadri.
Vrz osnova na kriteriumite i programata od stavot 1 na ovoj ~len zdravstvenite organizacii i drugite organizacii {to sproveduvaat zdravstvena za{tita donesuvaat programa za stru~no usovr{uvawe, specijalizacijata i subspecijalizacijata na zdravstvenite rabotnici i zdravstvenite sorabotnici.
Specijalizacijata, odnosno subspecijalizacijata na zdravstvenite rabotnici i zdravstvenite sorabotnici mo`e da se planira i da se odobri samo od grankite na medicinata, stomatologijata, farmacijata i
drugi oblasti koi ja so~inuvaat dejnosta na zdravstvenata i druga organizacija.
^len 157
Upatuvaweto na zdravstvenite rabotnici i zdravstvenite sorabotnici na specijalizacija go vr{at zdravstvenite organizacii i drugite organizacii koi sproveduvaat zdravstvena za{tita, po postapka i na na~in utvrdeni so nivnite op{ti akti vo soglasnost so programite od ~lenot 156 na ovoj zakon.
Zdravstvenata i druga organizacija aktot za upatuvawe na zdravstveniot rabotnik na specijalizacija, zaedno so dokazite za ispolnuvawe na uslovite i dokaz deka specijalizacijata e odobrena vo soglasnost so programite od stavot 1 na ovoj ~len go dostavuva na soodvetnata visokoobrazovna organizacija zaradi upis za specijalizacija.
Visokoobrazovnite organizacii vodat evidencija za zdravstenite rabotnici koi se nao|aat na specijalizacija i za ostvaruvaweto na programata za specijalizacija.
^len 158
Zdravstven rabotnik koj samostojno vr{i zdraostvena dejnost so li~en trud, vrabotenite kaj nego i nevrabotenite zdravstveni rabotnici mo`at da se prijavat za zapi{uvawe na specijalizacija, ako gi ispolnuvaat uslovite od ~lenot 155 na ovoj zakon.
^len 159
Ministerstvoto za zdravstvo mo`e da odobri specijalizacija na stranski dr`avjanin - zdravstven rabotnik so zavr{en medicinski, stomatolo{ki i farmacevtski fakultet.
^len 160
Zdravstvenite rabotnici so visoko obrazovanie, koi imaat najmalku 15 godini uspe{na rabota vo unapreduvaweto, organiziraweto i sproveduvaweto na zdravstvenata za{tita, polo`en specijalisti~ki ispit, stru~ni ili nau~ni trudovi, pozitivni rezultati vo stru~noto izdigawe na kadrite, mo`at da dobijat zvawe primarius.
Zvaweto primarius mo`at da go dobijat i lekarite, stomatolozite i diplomiranite farmacevti i ako nemaat polo`en specijalisti~ki ispit, ako gi ispolnuvaat uslovite od stavot 1 na ovoj ~len, i ako imaat najmalku 15 godini uspe{na rabota.
Zvaweto primarius go dodeluva posebna komisija {to ja formira ministerot za zdravstvo.
Pobliskite uslovi za dodeluvawe na zvaweto primarius gi utvrduva Ministerstvoto za zdravstvo.
Zdru`uvawe na zdravstvenite rabotnici
^len 161
Zaradi za{tita i unapreduvawe na stru~nosta i eti~kite dol`nosti i prava, za podobruvawe na kvalitetot na zdravstvenata za{tita, za{titata na interesite na svojata profesija, sledewe na odnosot na zdravstvenite rabotnici kon op{testvoto i gra|anite, doktorite na medicina, doktorite na stomatologija i diplomiranite farmacevti se zdru`uvaat vo lekarska, stomatolo{ka odnosno farmacevtska komora.
Lekarskata, stomatolo{kata odnosno farmacevtskata komora ima svojstvo na pravno lice.
Lekarskata, stomatolo{kata odnosno farmacevtskata komora mo`e da odzeme licenca za rabota na doktori na medicina, doktori na stomatologija i diplomirani farmacevti, ako utvrdi deka ja prekr{ile lekarskata etika ili storile pote{ka povreda na standardite i kvalitetot na zdravstvenite uslugi.
Protiv odlukata na lekarskata, stomatolo{kata odnosno farmacevtska-ta komora mo`e da se izjavi `alba do ministerot za zdravstvo.
Komorite od stavot 1 na ovoj ~len donesuvaat statut, utvrduvaat kodeks na profesionalnite eti~ki dol`nosti i prava, formiraat sud na ~esta i drugi pomo{ni tela i donesuvaat drugi akti za na~inot na raboteweto na nivnite organi i za na~inot i postapkata za izdavawe, odnosno odzemawe na licenca za rabota.
^len 162
Zaradi sledewe na dostignuvawata i unapreduvawata vo oddelni granki na medicinata zdravstvenite rabotnici od oddelni specijalnosti mo`at da se zdru`uvaat vo stru~ni zdru`enija, vo sostavot na Makedonskoto lekarsko dru{tvo.
XIII. NADZOR NAD RABOTATA NA ZDRAVSTVENITE ORGANIZACII
^len 163
Nadzor nad zakonitosta na rabotata na zdravstvenite organizacii vr{i Ministerstvoto za zdravstvo.
^len 164
Ministerstvoto za zdravstvo mo`e da zapre od izvr{uvawe, op{t akt na zdravstvenata organizacija za koj smeta deka ne e vo soglasnost so Ustavot, odnosno deka e vo sprotivnost so Zakonot, do donesuvaweto na Odlukata na Ustavniot sud na Republika Makedonija.
Ako Ministerstvoto za zdravstvo vo rok od osum dena od denot na donesuvaweto na re{enieto za zapirawe na aktot ne povede postapka pred Ustavniot sud za ocenuvawe na ustavnosta, odnosno zakonitosta na zapreniot akt, re{enieto za zapirawe na izvr{uvaweto prestanuva da va`i, zapreniot akt mo`e da se primenuva.
^len 165
Zaradi unapreduvawe i podobruvawe na kvalitetot na stru~nata rabota, ostvaruvawe na stru~no - medicinskata doktrina, ocenuvawe dali stru~nata rabota se vr{i vo soglasnost so medicinskite i drugi nauki, kako i uslovite i na~inot na uka`uvaweto na zdravstvenata za{tita vo zdravstvenite organizacii i drugi organizacii, koi vo soglasnost so ovoj zakon, sproveduvaat zdravstvena za{tita i vo samostojnite ordinacii, so uvid vo stru~nata rabota, se vr{i nadzor nad stru~nata rabota na zdravstvenite rabotnici i zdravstve-nite sorabotnici, efikasnosta i racionalnosta na zdravstvenata za{tita i vodeweto na medicinskata i druga dokumentacija i evidencija.
Zdravstvenite rabotnici i zdravstvenite sorabotnici se odgovorni za svojata stru~na rabota.
^len 166
Nadzorot nad stru~nata rabota go vr{i Ministerstvoto za zdravstvo.
Nadzorot nad stru~nata rabota se vr{i preku komisija od redot na istaknati zdravstveni, nau~ni i stru~ni rabotnici ili preku soodvetna zdravstvena organizacija.
Nadzorot nad stru~nata rabota se vr{i najmalku edna{ vo godinata.
^len 167
Nadzorot nad stru~nata rabota mo`e da se vr{i i po barawe ili po predlogot na nadle`en organ, kako i po inicijativa na gra|anite.
^len 168
Za izvr{eniot nadzor nad stru~nata rabota komisijata, odnosno zdrav-stvenata organizacija od ~len 166 stav 2 na ovoj zakon podnesuva izve{taj do Ministerstvoto za zdravstvo.
Ako komisijata, odnosno zdravstvenata organizacija konstatira nepo-sredna opasnost po `ivotot i zdravjeto na gra|anite, go izvestuva Minister-stvoto za zdravstvo najdocna vo rok od 24 ~asa i mu predlaga prezemawe na soodvetni merki.
Izve{tajot od stavot 1 na ovoj ~len sodr`i prikaz na konstatiranata sostojba, predlog na merki i rokovi za otstranuvawe na utvrdenite nedostatoci.
Ministerstvoto za zdravstvo }e zabrani vr{ewe na dejnosta na zdrav-stvenata organizacija, na nejzinata rabotna edinica, odnosno na samostojna ordinacija ako vrz osnova na izve{tajot za izvr{eniot nadzor nad stru~nata rabota konstatira deka nedostatocite vo nejzinata rabota se od takva priroda {to so prodol`uvawe na vr{eweto na dejnosta mo`e da se predizvikaat {tetni posledici ili opasnost po `ivotot i zdravjeto na gra|anite.
3a donesenoto re{enie od stavot 4 na ovoj ~len Ministerstvoto za zdravstvo }e ja izvesti Vladata na Republika Makedonija.
^len 169
Zdravstvenata organizacija e dol`na na organot koj go sproveduva nadzorot da mu ovozmo`i nepre~eno vr{ewe na nadzorot nad nejzinata stru~na rabota, da mu dade potrebna pomo{, podatoci i izvestuvawa koi so potrebni za vr{ewe na nadzorot.
^len 170
Sredstvata za vr{ewe na nadzorot nad stru~nata rabota se obezbeduvaat od Buxetot na Republikata.
^len 171
Zdravstvenite organizacii zadol`itelno organiziraat vnatre{en nad-zor nad stru~nata rabota na svoite zdravstveni rabotnici na na~in utvrden so op{t akt.
^len 172
Nadzor nad primenata na zakonite i propisite doneseni vrz osnova na zakonite vo oblasta na zdravstvenata za{tita, i na op{tite akti na zdrav-stvenite organizacii predvideni vo ~len 120 na ovoj zakon vr{i zdravstvena inspekcija.
Organizacijata, rabotata i ovlastuvawata na zdravstvenata inspekcija se ureduvaat so poseben zakon.
XIV. ZDRAVSTVENA ZA[TITA VO VONREDNI USLOVI I VO USLOVI NA [TRAJK
^len 173
Ministerstvoto za zdravstvo i zdravstvenite organizacii se dol`ni vo op{tite akti, vo soglasnost so zakon, da gi utvrdat svoite zada~i za obezbe-duvawe na zdravstvenata za{tita vo vonredni uslovi (prirodni i drugi te{ki nesre}i i vonredni sostojbi).
^len 174
Ministerstvoto za zdravstvo i zdravstvenite organizacii se dol`ni da obezbedat sredstva za rezervi na lekovi i sanitetski materijalni sredstva, kadri i drugi potrebi za rabota vo vonredni uslovi.
^len 175
Vo vonredni uslovi Ministerstvoto za zdravstvo i zdravstvenite organi-zacii se dol`ni da ja prisposobat svojata organizacija na rabota, da prezemat merki za nepre~ena rabota i za otstranuvawe na posledicite od takvata sostojba.
^len 176
Pri planiraweto i vr{eweto na rabotite vo vonredni uslovi Mini-sterstvoto za zdravstvo i zdravstvenite organizacii sorabotuvaat so pripad-nicite na civilnata za{tita, organizaciite na crveniot krst i drugite op{testveni organizacii i zdru`enija i rabotnite lu|e i gra|anite.
^len 177
Ministerstvoto za zdravstvo vo vonredni uslovi mo`e da odlu~uva za formirawe na zdravstveni organizacii soglasno so potrebite.
Ministerstvoto za zdravstvo mo`e na zdravstvenite organizacii i na zdravstvenite rabotnici da im opredeli posebni zada~i koi vo redovni uslovi ne se nivna dejnost, odnosno zada~a.
^len 178
Rabotnicite vo zdravstvenite organizacii pravoto na {trajk mo`at da go ostvarat pod uslovi da ne se doveduva vo opasnost `ivotot i zdravjeto na gra|anite koi baraat zdravstvena za{tita.
^len 179
Zaradi otstranuvawe na {tetnite posledici koi mo`at da nastanat od neuka`uvawe na zdravstvena za{tita na gra|anite za vreme na {trajk, organot na upravuvawe vo zdravstvenata organizacija e dol`en da obezbedi itna medicinska pomo{ i minimalna funkcija na site organizacioni delovi vo procesot na rabotata.
Vrz osnova na prezemenite merki od stav 1 na ovoj ~len rabotnicite se dol`ni da postapuvaat po soodvetnite naredbi.
Dokolku rabotnicite ne postapat soglasno so stav 2 na ovoj ~len, direktorot e dol`en da go obezbedi ostvaruvaweto na rabotniot proces so zamenuvawe na soodvetnite rabotnici.
Rabotnicite od stav 2 na ovoj ~len koi ne gi izvr{uvaat rabotnite obvrski vr{at pote{ka povreda na rabotnata disciplina koja pretstavuva osnov za prestanok na rabotniot odnos.
Rabotite i zada~ite od stav 1 na ovoj ~len, so op{t akt gi utvrduva zdravstvenata organizacija.
^len 180
Ako zdravstvenata organizacija ne go obezbedi sproveduvaweto na merkite od ~len 179 na ovoj zakon, Vladata na Republika Makedonija kako vremena merka mo`e da postavi:
- vr{itel na dol`nosta - direktor za vreme na traeweto na {trajkot;
- rabotnici potrebni za vr{ewe na tie dejnosti;
- kako i da prezeme merki za obezbeduvawe drugi uslovi potrebni za sproveduvawe na zdravstvenata za{tita na gra|anite.
Odlukite doneseni vrz osnova na stav 1 na ovoj ~len traat do prestanuvaweto na uslovite koi dovele do nivno voveduvawe.
XV. PREGLED NA UMRENITE I OBDUKCIJA
^len 181
Za sekoe umreno lice se utvrduva vremeto i pri~inata za smrtta.
Niedno umreno lice, odnosno mrtvorodeno dete ne smee da bide zakopano dodeka ne se izvr{i pregled i ne se utvrdi vremeto i pri~inata na smrtta.
^len 182
Pregledot na umrenite go vr{at ovlasteni lica i nivnite zamenici, koi gi imenuva Ministerstvoto za zdravstvo.
Za pregled na umreni lica se imenuvaat zdravstveni rabotnici so zavr{en medicinski fakultet, a po isklu~ok mo`e da se imenuvaat i drugi zdravstveni rabotnici, odnosno drugi lica osposobeni za toa.
Ovlasteniot zdravstven rabotnik ne mo`e da izvr{i pregled na umreno lice koe go lekuval neposredno pred smrtta.
^len 183
Za licata umreni vo zdravstvenite organizacii pri~inata za smrtta se utvrduva vo zdravstvenata organizacija i za toa se izvestuva nadle`niot organ.
^len 184
Smrtniot slu~aj ili spu~ajot na mrtvorodenost, se dol`ni vedna{ da go prijavat ~lenovite na semejstvoto na umrenoto lice, a ako takvi nema ili ne znaat za slu~ajot, sekoe drugo lice koe za slu~ajot doznalo ili go prna{lo umrenoto lice.
Smrtniot slu~aj ili slu~ajot na mrtvorodenost se prijavuva na ovlasteno lice za pregled na umreni lica ili na mesnata kancelarija, odnosno sanitarnata inspekcija, na organot na upravata nadle`en za vnatre{ni raboti na podra~jeto na koe umrelo liceto, odnosno kade {to e pronajdeno umrenoto lice.
^len 185
Pregled na umrenoto lice se vr{i, po pravilo, vedna{ na mestoto na smrtta, a najdocna 12 ~asa po prijavuvaweto.
Po izvr{eniot pregled na umrenoto lice, ovlastenoto lice izdava potvrda za smrtta.
^len 186
Zakop na umrenoto lice se vr{i po istekot na 24 ~asa od ~asot na smrtta.
Po isklu~ok, vrz osnova na odobrenie na sanitarnata inspekcija, zakopot mo`e da se vr{i pred istekot na rokot od 24 ~asa i po istekot na rokot od 48 ~asa.
^len 187
Sredstvata za pregled na umrenite lica i za stru~no utvrduvawe na vremeto i pri~inite za smrtta na licata nadvor od zdravstvenata organizacija se obezbeduvaat vo Buxetot na Republikata.
^len 188
Koga postoi somnevawe ili e o~igledno deka smrtta e posledica na krivi~no delo ili e vo vrska so izvr{eno krivi~no delo nad teloto na umrenoto lice se vr{i obdukcija.
Obdukcija se vr{i i vo slu~aite:
1) koga umrenoto lice se kremira;
2) koga toa e od posebno zna~ewe za za{tita na zdravjeto na gra|anite, odnosno koga toa go baraat epidemiolo{ki, sanitarni i nau~no-istra`uva~ki pri~ini;
3) koga stanuva zbor za nenadejna smrt, koga pri~inata za smrtta e nepoznata, odnosno nejasna ili na drug na~in ne mo`e da se objasni i
4) koga toa go bara ~len na potesnoto semejstvo na umrenoto lice, ovlasteniot zdravstven rabotnik koj go lekuval umrenoto lice ili ovlastenoto lice za pregled na umreni lica.
Tro{ocite za obdukcija na umrenoto lice pa|aat na tovar na Fondot za zdravstveno osiguruvawe, a dokolku obdukcijata ja baraat ~lenovite na semejstvoto i nadle`nite organi, tro{ocite za obdukcijata gi podnesuvaat tie.
^len 189
Teloto na liceto koe umrelo vo bolni~ka zdravstvena organizacija podle`i na obdukcija ako ne e utvrdena pri~inata za smrtta.
Obdukcija se vr{i i ako se raboti za neprirodna i nenadejna smrt vo zdravstvena organizacija i koga nastapila vo vrska so dijagnosti~ka ili terapevtska postapka.
^len 190
Pobliski propisi za na~inot na sproveduvaweto na odredbite za pregled na umrenite i obdukcija donesuva Ministerstvoto za zdravstvo po prethodno mislewe na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti.
XVI. KAZNENI ODREDBI
^len 191
So pari~na kazna od ~etiri do 15 plati od prose~na plata vo Republikata isplatena vo posledniot mesec (vo natamo{niot tekst: plati), }e se kazni za prekr{ok zdravstvena organizacija ako:
1) ne ovozmo`i sloboden izbor na lekar (~len 42);
2) ne obezbedi uslov za kontinuirana itna medicinska pomo{ ili ne obezbedi lekovi (~len 46 stav 2);
3) ne uka`e itna medicinska pomo{ (~len 46);
4) ne organizira soodveten prevoz i medicinsko zgri`uvawe na korisnik do priemot vo zdravstvenata organizacija vo koja e upaten (~len 46 stav 3);
5) neosnovano ne go primi korisnikot na bolni~ko lekuvawe (~len 47 stav 1);
6) ne postapi soglasno so odredbite na ~lenot 48 od ovoj zakon;
7) prezeme hirur{ka intervencija sprotivno na odredbite od ~len 50 na ovoj zakon;
8) na korisnikot neosnovano mu onevozmo`i konzilijaren pregled ili konsultacija na lekar {to sam }e go izbere (~len 51);
9) go odbie ili go prekine lekuvaweto sprotivno na ~len 56 stav 2 na ovoj zakon;
10) ne postapuva soglasno so odredbite na ~len 119 stav 2 na ovoj zakon;
11) so op{t akt ne gi uredi pra{awata od ~len 120 na ovoj zakon;
12) ne obezbedi kontinuirana zdravstvena za{tita (~len 122) i
13) ne organizira vr{ewe na vnatre{en nadzor nad stru~nata rabota (~len 171).
Za prekr{okot od stavot 1 na ovoj ~len }e se kazni so pari~na kazna od edna pettina do tri plati i odgovornoto lice vo zdravstvenata organizacija.
Za prekr{ok od stavot 1 to~ki: 3, 5, 7 i 9 na ovoj ~len }e se kazni so pari~na kazna od edna desetina do edna polovina od plata i zdravstveniot rabotnik vo zdravstvenata organizacija {to go storil prekr{okot.
^len 192
So pari~na kazna od ~etiri do 15 plati }e se kazni za prekr{ok zdravstvenata organizacija i druga organizacija koja vr{i zdravstvena dejnost ako:
1) po napolneti 15 dena neprekinato boleduvawe ne go upati bolniot na nadle`nata lekarska komisija (~len 26);
2) ne uka`e zdravstvena za{tita na lice koe baralo takva za{tita (~len 46 stav 1);
3) po~ne so rabota sprotivno na odredbite na ~lenovite 98 i 99 na ovoj zakon;
4) ovozmo`i samostojno uka`uvawe na zdravstvena za{tita na zdravstven rabotnik bez polo`en stru~en ispit i licenca za rabota (~lenovi 144 i 146);
5) prodol`i da vr{i zdravstvena dejnost sprotivno na ~len 168 stav 4 na ovoj zakon i
6) ne ovozmo`i vr{ewe nadzor nad stru~nata rabota (~len 169).
Za prekr{ok od stavot 1 na ovoj ~len }e se kazni so pari~na kazna od edna pettina do tri plati i odgovornoto lice vo zdravstvenata i druga organizacija koja vr{i zdravstvena za{tita.
Za prekr{ok od stavot 1 to~ki 1 i 2 na ovoj zakon }e se kazni so pari~na kazna od edna desetina do edna polovina od plata i zdravstveniot rabotnik vo zdravstvenata organizacija koj go storil prekr{okot.
^len 193
So pari~na kazna od ~etiri do 15 plati }e se kazni za prekr{ok organizacijata koja ne }e ja utvrdi visinata na nadomestokot na platata za privremenata spre~enost za rabota (~len 23 stav 3 na ovoj zakon).
Za prekr{ok od stavot 1 na ovoj ~len }e se kazni so pari~na kazna od edna do tri plati i odgovornoto lice vo organizacijata.
^len 194
So pari~na kazna od ~etiri do deset plati }e se kazni za prekr{ok zdravstvena i druga organizacija ako:
1) sprotivno na odredbite na ovoj zakon ili na op{t akt na Ministerstvoto za zdravstvo gi skusi ili gi ograni~i pravata {to mu pripa|aat na osigurenikot i
2) go prekr{i pravoto na zdravstvena za{tita, mu ovozmo`i koristewe na pravo na lice na koe ne mu pripa|a takvo pravo spored ovoj zakon, ili mu pripa|a vo pomal obem.
Za prekr{ok od stavot 1 na ovoj ~len so pari~na kazna od edna pettina do tri plati }e se kazni i odgovornoto lice vo zdravstvenata i druga organizacija.
^len 195
So pari~na kazna od edna do tri plati }e se kazni za prekr{ok rabotovodniot organ na zdravstvenata organizacija ako vo opredeleniot rok ne go razgleda prigovorot na korisnikot i pismeno ne go izvesti (~len 52).
^len 196
So pari~na kazna od edna do tri plati }e se kazni za prekr{ok zdravstven rabotnik koj samostojno so li~en trud vr{i zdravstvena dejnost ako:
1) po~ne so rabota sprotivno na odredbite na ~lenovite 128 i 129 na ovoj zakon;
2) ne postapuva soglasno so ~len 130 na ovoj zakon;
3) ako samostojno so li~en trud vr{i zdravstvena dejnost kako dopolnitelna dejnost (~len 133) i
4) prodol`i da vr{i zdravstvena dejnost sprotivno na ~len 168 stav 4 na ovoj zakon.
^len 197
Za prekr{ok od ~lenot 196 na ovoj zakon na zdravstveniot rabotnik koj samostojno so li~en trud vr{i zdravstvena dejnost }e mu se izre~e za{titna merka zabrana za vr{ewe na taa dejnost vo traewe od {est meseci do edna godina, a mo`e da mu se izre~e i za{titna merka odzemawe na predmetite koi se upotrebuvale ili bile nameneti za izvr{uvawe na prekr{okot ili koi nastanale so izvr{uvawe na prekr{okot.
^len 198
So pari~na kazna od ~etiri do deset plati }e se kazni za prekr{ok organizacijata ako vo opredelen rok ne podnese prijava za utvrduvawe na svojstvoto na osigurenik (~len 36), ako izvr{i isplata na plata, penzija ili drugo pari~no primawe, a ne uplati pridones za zdravstveno osiguruvawe ili pridonesot za zdravstveno osiguruvawe go uplati vo pomal iznos (~lenovi 64 i 72) ili go onevozmo`i Fondot da vr{i uvid na presmetuvaweto i naplatata na pridonesot (~len 74).
Za prekr{ok od stavot 1 na ovoj ~len }e se kazni so pari~na kazna od edna do dve ipol plati i odgovornoto lice vo rabotnata organizacija.
So pari~na kazna od edna do tri plati }e se kazni rabotodava~ot ako vo opredelen rok ne podnese prijava za osiguruvawe ili ne go uplati pridonesot za zdravstveno osiguruvawe ili pridonesot za zdravstveno osiguruvawe go uplati vo pomal iznos za sebe i za rabotnicite vraboteni kaj nego (~len 36 i ~lenovite 64 i 72) ili go onevozmo`i Fondot da vr{i uvid na presmetuvaweto i naplatata na pridonesot (~len 74).
^len 199
So pari~na kazna od edna do dve ipol plati }e se kazni za prekr{ok zdravstven rabotnik ako:
1) ne postapuva soglasno so ~len 49 na ovoj zakon i
2) samostojno uka`uva zdravstvena za{tita bez polo`en stru~en ispit (~len 146).
^len 200
So pari~na kazna od edna do dve ipol plati }e so kazni za prekr{ok liceto koe ne go prijavilo smrtniot slu~aj ili slu~ajot na mrtvorodenost, a bilo dol`no toa da go stori (~len 184).
^len 201
So pari~na kazna od edna plata }e se kazni za prekr{ok na samoto mesto na prekr{okot zdravstven rabotnik ako:
1) onevozmo`i, popre~i ili go ote`nuva koristeweto na zdravstvena usluga;
2) go zapostavi bolniot koj se nao|a na bolni~ko lekuvawe;
3) ne se pridr`uva na op{tiot akt za koristewe na rabotnata i za{titnata obleka;
4) ne go po~ituva rabotnoto vreme za priem i pregled na korisnici na zdravstvena za{tita utvrdeni so op{t akt na zdravstvenata i druga organizacija koja vr{i zdravstvena za{tita i
5) ne gi po~ituva op{tite akti na zdravstvenata organizacija vo vrska so ~uvaweto na lekovi i medicinska oprema za koe e neposredno zadol`en.
Pari~nite kazni na samoto mesto na prekr{okot, za prekr{ocite od stavot 1 na ovoj ~len, gi naplatuva zdravstveniot inspektor.
XVI. PREODNI I ZAVR[NI ODREDBI
^len 202
Osigurenicite koi na denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon koristat prava od zdravstvenoto osiguruvawe steknati po propisite i op{tite akti koi va`ele do toj den, prodol`uvaat da gi koristat tie prava spored odredbite na ovoj zakon.
^len 203
Do ureduvaweto na pravoto na nadomestok na plata za vreme na otsutnost od rabota poradi bremenost i poroduvawe i nadomestokot na tro{ocite na zakop so drug zakon, pravoto na ovie nadomestoci }e se ostvaruva od Fondot za zdravstveno osiguruvawe, vo visina od 100% od osnovicata utvrdena spored ~lenot 21 od ovoj zakon, odnosno so op{t akt na Ministerstvoto za zdravstvo.
^len 204
Postapkite za ostvaruvawe na pravo od zdravstvenoto osiguruvawe koi se vo tek na denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon, }e prodol`at spored odredbite na ovoj zakon.
^len 205
Ministerstvoto za zdravstvo }e gi donese propisite i op{tite akti predvideni so ovoj zakon najdocna vo rok od 6 meseci od denot na vleguvawe vo sila na ovoj zakon.
Do donesuvaweto na propisite od stavot 1 na ovoj ~len }e se primenuvaat postojnite propisi, ako ne se vo sprotivnost so odredbite na ovoj zakon.
Do donesuvaweto na op{tite akti od stavot 1 na ovoj ~len vo vrska so zdravstvenoto osiguruvawe }e se primenuvaat op{tite akti na samoupravnite interesni zaednici za zdravstvena za{tita, ako ne se vo sprotivnost so odredbite na ovoj zakon.
^len 206
Postojnite samoupravni interesni zaednici za zdravstvena za{tita }e prestanat so rabota naredniot den od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.
Fondot za zdravstveno osiguruvawe gi prezema rabotnicite, pari~nite sredstva, sredstvata za rabota i pravata i obvrskite na samoupravnite interesni zaednici za zdravstvena za{tita.
Ministerstvoto za zdravstvo gi prezema rabotnicite na samoupravnite interesni zaednici za zdravstvena za{tita.
^len 207
Do utvrduvaweto na edinstvena stapka na pridonesot za zdravstvena za{tita spored odredbite na ovoj zakon }e se primenuvaat stapkite na pridonesot utvrdeni od sobranijata na samoupravnite interesni zaednici za zdravstvena za{tita.
Do utvrduvaweto na ceni na zdravstvenite uslugi spored odredbite na ovoj zakon, Fondot za zdravstveno osiguruvawe }e obezbedi sredstva za rabota na zdravstvenite organizacii spored merilata i kriteriumite odnosno cenite na samoupravnite interesni zaednici za zdravstvena za{tita.
Odredbite na ~lenot 131 na ovoj zakon se primenuvaat od denot na utvrduvaweto na cenite na zdravstvenite uslugi spored odredbite na ovoj zakon.
^len 208
Postojnite zdravstveni i drugi organizacii na koi se odnesuvaat odredbite na ovoj zakon, dol`ni se da ja usoglasat svojata organizacija, rabota i op{tite akti so odredbite na ovoj zakon vo rok od ~etiri meseci od vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.
Vo rokot od stav 1 na ovoj ~len postojnite zdravstveni organizacii se dol`ni da pribavat re{enie soglasno so ~lenot 99 na ovoj zakon i da se preregistriraat kaj nadle`niot sud spored odredbite na ovoj zakon.
Op{tata bolnica koja ne go ispolnuva uslovot od ~lenot 110 na ovoj zakon za vr{ewe obdukcija i biopsija prodol`uva so rabota ako vr{eweto na obdukcijata i biopsijata go obezbedi vo najbliskata zdravstvena organizacija koja gi ispolnuva tie uslovi.
^len 209
Postojnite zdravstveni organizacii od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon prodol`uvaat da rabotat kako javni zdravstveni organizacii.
Osnova~kite prava i obvrski sprema zdravstvenite organizacii od stavot 1 na ovoj ~len gi prezema Republika Makedonija.
^len 210
Direktorite na zdravstvenite organizacii od ~lenot 209 na ovoj zakon imenuvani pred vleguvaweto vo sila na ovoj zakon, prodol`uvaat da gi vr{at rabotite na direktor do istekot na vremeto za koe se imenuvani.
^len 211
Za doktorite na medicina, doktorite na stomatologija i diplomiranite farmacevti koi se vo raboten odnos na denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon se smeta deka imaat licenca za rabota.
^len 212
Do utvrduvaweto na najniskata plata spored kolektiven dogovor, kako najniska plata vo smisla na ovoj zakon, }e se zema iznosot od 65% od prose~nata mese~na neto plata po rabotnik vo soodvetnata granka ostvarena vo prethodniot mesec.
^len 213
Osigurenikot koj do denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon zapo~nal da koristi pravo na pari~en nadomestok }e prodol`i da go koristi toa pravo spored propisite {to va`ele do toj den.
^len 214
So denot na vleguvaweto so sila na ovoj zakon prestanuvaat da va`at Zakonot za zdravstvena za{tita ("Slu`ben vesnik na SRM" br. 10/83, 43/85, 50/87, 27/88, 36/89 i 42/90) i Zakonot za uslovite i na~inot za ostvaruvawe na nadomestok na zdravstvenite uslugi uka`ani na stranci ("Slu`ben vesnik na SRM" broj 15/76).