zbirka medijskih objav - zdravniskazbornica.si...kolegov poslal obvestilo o možnosti registracije...

Število objav: 13Televizija: 3Tisk: 10Spremljane teme:Zdravniška zbornica ...: 2Andrej Možina: 1Dr. Vinko Dolenc: 0prof. dr. Borut Geršak: 0Slovensko zdravniško društvo: 0Otroška srčna kirurgija: 1bela napotnica: 0zdravstvo: 9združenje zdravstvenih ...: 2

Zbirka medijskih objavZdravniška zbornica Slovenije,za obdobje 13. 1. 2016

2

Seznam objav v zbirki:

Televizija Naslov Vrhunski dosežki slovenskih zdravnikov

Zaporedna št.1

Medij; Doseg POP TV; 304.000 20:23 Trajanje: 10 min

Rubrika, Datum Preverjeno; 12. 1. 2016

Stran v zbirki:6

Avtor Brigita Potočnik

Teme Otroška srčna kirurgija

PovzetekPOP TV, 12.01.2016, PREVERJENO, 20:23 ALENKA ARKO (voditeljica): Ob vseh težavah v našem zdravstvu je prav, da včasih opozorimo tudi na vrhunske dosežke naših zdravnikov, takšne, da se od njih učijo tudi največji svetovni mojstri kirurgije na primer, pa tudi na nekaterih drugih področjih. Kje

Tisk Naslov Pitna voda v ustavi, nižji davki, nakar še konoplja...

Zaporedna št.2

Medij; Doseg Nedeljski dnevnik; 288.000 Stran: 2Površina: 1.612 cm2

Rubrika, Datum Tema tedna; 13. 1. 2016

Stran v zbirki:11

Avtor Meta Černoga, Tanja Keršmanc

Teme zdravstvo

Povzetek...Prebivalci bodo nujno medicinsko pomoč zdaj dobili na enem mestu, v novih, najsodobneje opremljenih prostorih. Poleg te investicije, ki je bila v Splošni Jesenice prva po 37 letih, so tam obnovili še kuhinjo in endoskopijo. bolnišniciBolnikom iz vzhodnega dela Slovenije bo zdravljenje olajšala nova ontologija in...

Televizija Naslov Analiza zdravstva

Zaporedna št.3

Medij; Doseg TV Slovenija 1; 174.000 22:18 Trajanje: 13 min

Rubrika, Datum Odmevi; 12. 1. 2016

Stran v zbirki:16

Avtor Slavko Bobovnik

Teme Zdravniška zbornica Slovenije , Andrej Možina

Povzetek...najodgovornejših. Ministrica Milojka Kolar Celarc, dober večer … MILOJKA KOLAR CELARC (ministrica za zdrave): Dober večer želim. BOBOVNIK: Dober večer tudi gospod . Preden gremo k vsebini, gospa ministrica, Andrej Možinavam je, ko ste zdaj poslali premierju sporočilo, že odobril nadaljevanje mandata? KOLAR CELARC: Kot veste, me...

Tisk Naslov Cena kirurške operacije še vedno neznana

Zaporedna št.4

Medij; Doseg Delo; 157.000 Stran: 4 Površina: 683 cm2

Rubrika, Datum Aktualno; 13. 1. 2016

Stran v zbirki:18

Avtor Milena Zupanič

Teme zdravstvo , združenje zdravstvenih zavodov

Povzetek...analiza Koliko je vreden zdravstveni sistem, ni še nihče izračunal - Nujno je razviti model plačevanja storitev -

hirajo Ljubljana - Slovenija bo za plačilo zdravljenja bolnikov v letos porabila predvidoma 1,785 Bolnišnice bolnišnicahmilijarde evrov iz zdravstvene blagajne. Pri tem pa se še vedno ne ve, koliko zdravstvena...

Tisk Naslov Smeh sprosti napetost med ljudmi

Zaporedna št.5

Medij; Doseg Zarja; 117.000 Stran: 28Površina: 1.010 cm2

Rubrika, Datum Ostalo; 12. 1. 2016

Stran v zbirki:20

Avtor Katja Božič

Teme Zdravniška zbornica Slovenije

Povzetek...z naslovom Smeh: dopolnilna terapija, saj je imel tako strokovno vsebino, da so program sprejeli kot strokovno izpopolnjevanje z licenčnimi točkami na Slovenije, Zbornici medicinskih sester, babic in zdravstvenihZdravniški zbornicitehnikov Slovenije ter na Zbornici delovnih terapevtov Slovenije. Istočasno smo organizirali...

3

Tisk Naslov Spletni zemljevid pomaga invalidom

Zaporedna št.6

Medij; Doseg Večer; 108.000 Stran: 22 Površina: 562 cm2

Rubrika, Datum Pomurje; 13. 1. 2016

Stran v zbirki:22

Avtor Nataša Gider

Teme zdravstvo

Povzetek...kolegov poslal obvestilo o možnosti registracije na omenjeni spletni strani, a se niti eden od prejemnikov ni odzval, pravi Škaper. "Res je, da je do večinoma urejen dostop za invalide, ampak koristno bi bilo tudi vedeti, ali ambulantimajo v bližini urejene prilagojene sanitarije za invalide, parkirna mesta...

Tisk Naslov Ali bo župan res ignoriral sklepe, ki sta jih soglasno potrdili opozicija in koalicija?

Zaporedna št.7


Rubrika, Datum Pisma bralcev; 13. 1. 2016

Stran v zbirki:23

Avtor svetniških skupin in samostojna svetnika MS MOM Klubi

Teme zdravstvo

PovzetekAli bo župan res ignoriral sklepe, ki sta jih soglasno potrdili opozicija in koalicija? Se danes v javnosti odmeva ponedeljkova izredna seja (4. januarja), ki je bila na pobudo opozicije sklicana zaradi dogajanja v Javnem zdravstvenem zavodu Mariborske lekarne Maribor. Opozicijski mestni svetniki

Tisk Naslov Iz kleti v nove prostore

Zaporedna št.8


Rubrika, Datum Naslovna stran; 13. 1. 2016

Stran v zbirki:24

Avtor J. A. J.

Teme zdravstvo

PovzetekIz kleti v nove prostore Ne le prostori, tudi način dela na mariborski fiziatriji je nov. Boljši za zaposlene in bolnike, pravijo. Vsak terapevt svojega pacienta zdaj v največji meri obravnava na enem mestu, ni več toliko kroženja med kabineti in tavanja po kletnih prostorih, kjer je pogosto

Tisk Naslov Po težavah delo steklo

Zaporedna št.9

Medij; Doseg Svet24; 58.000 Stran: 20 Površina: 504 cm2


Stran v zbirki:26

Avtor Gabrijel Toplak

Teme zdravstvo

Povzetek...delo po dobavljeni še preostali manjkajoči opremi steklo v celoti predvidoma v začetku februarja. GabrijelToplak, foto: sta Vurgentnem centru Splošne Slovenj Gradec, ki so ga uradno odprli 18. decembra lani, je delo, sicer v bolnišnicenekoliko okrnjeni obliki in z enotedensko zamudo, vendarle steklo. Ves prejšnji...

Tisk Naslov Omejitev obiskov v jeseniški bolnišnici

Zaporedna št.10

Medij; Doseg Gorenjski glas; 55.000 Stran: 24 Površina: 21 cm2

Rubrika, Datum GG; 12. 1. 2016

Stran v zbirki:27

Avtor Unknown

Teme zdravstvo

Povzetek...Omejitev obiskov v jeseniški Jesenice - V Splošni Jesenice so zaradi povečanega števila virusnih bolnišnici bolnišniciobolenj, predvsem respiratornih, omejili obiske na vseh kliničnih oddelkih. Obiski so tako dovoljeni...

4

Tisk Naslov Zatiskanje oči ne pomaga

Zaporedna št.11

Medij; Doseg Primorske novice; 50.000 Stran: 9 Površina: 214 cm2


Stran v zbirki:28

Avtor Alenka Tratnik

Teme zdravstvo

Povzetek... V Vipavi deluje Svetovalnica za osebe brez zdravstvenega zavarovanja V pričakovanju odprtja pro bono vambulanteNovi Gorici se lahko osebe brez urejenega zdravstvenega zavarovanja po nasvete in napotke obrnejo v Svetovalnico za osebe brez zdravstvenega zavarovanja...

Tisk Naslov Telefon dežurnega zdravnika

Zaporedna št.12

Medij; Doseg Primorske novice; 50.000 Stran: 8 Površina: 32 cm2

Rubrika, Datum Primorska; 13. 1. 2016

Stran v zbirki:29

Avtor N. R.

Teme zdravstvo

Povzetek

...► V petek zvečer bo dežurna za nujno medicinsko pomoč prenehala delovati v zdravstvenem domu v ambulantaNovi Gorici in bo začela delovati v urgentnem centru v šempetrski kot za hitre preglede. Kot so bolnišnici ambulantapojasnili v zdravstvenem domu, se je zato spremenila tudi telefonska številka . Vendar pa nova ni 05/330-10-ambulante49,...

Televizija Naslov Analiza slovenskega zdravstvenega sistema

Zaporedna št.13

Medij; Doseg TV Koper; 45.588 18:44 Trajanje: 3 min

Rubrika, Datum Primorska kronika; 12. 1. 2016

Stran v zbirki:30

Avtor P. Vesna Godnič

Teme združenje zdravstvenih zavodov

Povzetek...zdravstveni sistem opredelila kot povprečen med državami Evropske unije. Kot dobra praksa se je izkazalo primarno zdravstveno varstvo in na primer referenčne . Po spremembah pa kliče način financiranjaambulante družinske medicinezdravstvene oskrbe. Kritiki, ki v kakovost analize sicer ne dvomijo pa opozarjajo, da tujci ne morejo reševati...

POP TV, Preverjeno - 20:23 12.01.2016 TorekDržava: Slovenija

Doseg: 304.000

Trajanje: 10:00

1 / 2

Vrhunski dosežki slovenskih zdravnikov 12.01.2016, 20:23POP TV, PREVERJENO,

(voditeljica): Ob vseh težavah v našem zdravstvu je prav, da včasih opozorimo tudi na vrhunske ALENKA ARKOdosežke naših zdravnikov, takšne, da se od njih učijo tudi največji svetovni mojstri kirurgije na primer, pa tudi na nekaterihdrugih področjih. Kje torej lahko bolniki pri nas pričakujejo najboljše možno zdravljenje? Po naključju je eden izmed tistih, ki lahko samo zaradi res vrhunsko izvedene operacije še naprej normalno živi in dela, sam zdravnik, ki se je hudo poškodoval v prometni nesreči, ko je v rešilcu hitel na pomoč.

Rešilec na nujni vožnji, z modrimi lučmi in sireno, v njem poškodovanec v prometni nesreči, poleg BRIGITA POTOČNIK:njega urgentni zdravnik Primož Aplenc. Hitijo proti kliničnemu centru, ko jim nenadoma pot preseka voznik taksija. Zdravnik Aplenc je takrat utrpel tako hude poškodbe medenice, da bi lahko umrl. Ne le, da je preživel, danes živi, kot je prej.

dr. med. (urgentni zdravnik): Hodim v hribe, tečem in opravljam naprej tudi delo na terenu. Noben ne PRIMOŽ APLENC,bi verjel, da je lahko s tako diagnozo potem fizično aktiven tako, kot sem jaz zdaj. to je sigurno dosežek naše kirurgije, predvsem pa prof. Cimermana.

Aplenc govori o prof. dr. Mateju Cimermanu, predstojniku kirurgije poškodb medenice, vrhunskemu kirurgu.POTOČNIK: Dober dan.CIMERMAN:

Dober dan.PACIENT: Kako je danes?CIMERMAN:

V redu, kar v redu se počutim, bo.PACIENT: Morate zaupat, da bo.CIMERMAN:

Zaupam, zaupam, izredno.PACIENT: Saj kar se tega tiče ste v dobrih rokah.CIMERMAN:

Vem, vem, vem.PACIENT: Ekipi strokovnjakov, med njimi sta bila tudi kipar in računalničar, je pred leti uspelo pionirsko delo, POTOČNIK:

tridimenzionalno načrtovanje. dr. med. (predstojnik za travmatologijo): Smo naredili en program, kjer je realne PROF. DR. MATEJ CIMERMAN, KO

slike možno dati v računalnik, jih analizirat, virtualno namestit, virtualno operirat, da ti natančno razumeš zlom, potem se odločiš, kje boš operiral, kako boš operiral, katere implantate boš uporabil, tako.

To, kar je za igralce oskar, je za kirurge s tega področja predavanje v švicarskem Davosu. Enkrat na leto se POTOČNIK:tam zberejo najboljši kirurgi s celega sveta, od Kitajske, Amerike do Evrope. Zadnje tako srečanje je bilo prejšnji mesec indr. Cimerman je na njem skupaj z ameriškim kolegom vodil tečaj za rekonstrukcijo medenice. To povabilo vas je presenetilo?

Me je, moram reči, da me je.CIMERMAN: Marsikdo si želi recimo predavati v Davosu.POTOČNIK: Vsak kirurg tega področja iz poškodb skeleta si vedno želi predavat v Davosu, to bi rekel je njegovo zadnje CIMERMAN:

potrdilo, da je nekaj dosegel in da je na pravi poti. Pri čemer je pomembno timsko delo, pravi. Njegov sodelavec je kirurg Anže Kristan, še en strokovnjak na POTOČNIK:

področju kirurgije medenice, ki dosega svetovno odličnost i je bil lani tudi med predavatelji v Davosu. dr. med.: Kot pravi večkrat predstojnik, pač hitreje je treba teči, kot če nisi na vrhu, ker ASIST. DR. ANŽE KRISTAN,

ostali želijo biti boljši od tebe, tako da kljub temu, ko si enkrat na vrhu, je to šele začetek resnega dela in resnega razvoja. Mag. Alojzija Hočevar in dr. Katja Lakota, raziskovalki, strokovnjakinji kliničnega oddelka za revmatologijo, POTOČNIK:

obe s pomembnimi odkritji. /prekinjen posnetek/ to je vnetna revmatična bolezen. Prizadene žleze z zunanjim izločanjem, njeno hitro odkrivanje je pomembno, saj lahko v najhujšem primeru privede celo do krvnega raka. Z ultrazvokom se jasno vidi razlika med normalno in obolelo žlezo slinavko.

dr. med.: Mi smo vse te spremembe spremljali pri večjem številu bolnikov s sumom na MAG. ALOJZIJA HOČEVAR,Sjögrenov sindrom in videli, kako se žleze slinavke, normalne žleze slinavke ločijo od spremenjenih in postavili en točkovni sistem in smo potem nekje mejo postavili in rekli aha, če zbereš toliko točk, je potem verjetnost te bolezni, če pa zbereš manj točk, pa žleze slinavke še ocenjujemo kot normalne.

Potem ko so o tej metodi objavili članek, slo postali nanje pozorni Američani. Konec lanskega leta je tako POTOČNIK:Hočevarjeva že predavala na najuglednejši medicinski fakulteti Harvard Medical School v Bostonu, kjer so jo tudi prosili za pomoč pri uvajanju te metode.

Velik dosežek za Slovenijo, za našo kliniko.HOČEVAR:

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 304.000 Kazalo

Trajanje: 10:00

5


Doseg: 304.000

Trajanje: 10:00

2 / 2

Dr. Katja Lakota, magistrica farmacije, ki neizmerno uživa v svojem delu v raziskavah v laboratoriju.POTOČNIK: mag. farm.: Tole so serumi bolnikov, ki jih odvzamemo potrebno količino za preiskavo in dodamo DR. KATJA LAKOTA,

reagentom. V sodelovanju z laboratorijem v Chicagu je prišla do pomembnih odkritij, na osnovi katerih bodo morda POTOČNIK:

razvili novo zdravilo za bolnike s sistemsko sklerozo, med katerimi je tudi Edi Lavrič. Se je začelo tako, ne, da so pač ti prsti mi otekali, pa gnojili se, ne, potem se je pa začelo še na pljučih, ne, EDI LAVRIČ:

in najslabše je pa pozimi, no, ko j mraz, ne. Takrat so prsti čisto trdi postanejo, ne. Ugotovili smo, da preden koža zares otrdi, preden se naložijo te molekule, tako imenovani kolagen in drugi LAKOTA:

izvencelični matriks, smo, v bistvu izginejo maščobne celice in so te maščobne celice tiste ključne, ki zavirajo razvoj fibroze oziroma otrdevanja.

Tudi ona je zaradi pomembnih odkritij vzbudila veliko zanimanje in pred dvema mesecema je predavala na POTOČNIK:ugledni ameriški univerzi Stanford. To pa je posnetek ene od dveh operacij, ki so ju opravili v ljubljanskem kliničnem centru in ju je neposredno v živo prek spleta spremljalo 543 strokovnjakov iz 26 držav. Gre za operacijo. Bolnikov s pljučnim rakom, ki jo je opravil kirurg Tomaž Štupnik.

dr. med. (torakalni kirurg): Namesto da odpremo prsni koš in odstranimo reženj s tumorjem, ASIST. TOMAŽ ŠTUPNIK,zdaj to naredimo toraskopsko skozi, s kamero, a ne, skozi eno samo odprtino, ne.

Tehnika, ki jo v Evropi še vedno uporabljajo le v nekaterih centrih in očitno ima slovenska ekipa tolikšno POTOČNIK:znanje, da se zanj zanimajo tudi v tujini.

Pohvale so bile že med samim prenosom, a ne, so v bistvu lahko preko interneta se odzivali na to, kaj delamo,ŠTUPNIK:a ne, pohvalili operacijo, ampak tudi v strokovnih krogih, a ne, so bili v bistvu nad tem prenosom zelo navdušeni, tudi v tehničnem smislu, a ne, se pravi, da je v bistvu res bila stvar zanimiva, tako da se ljudje niso dolgočasili med prenosom, ampak da so se res nekaj naučili.

In v luči vsega tega je težko razumeti lansko izjavo uglednega srčnega kirurga Igorja Gregoriča, ki že POTOČNIK:desetletja živi in dela v Houstonu. Slovenske medicine po svetu skoraj ni opaziti, absolutno nima nobenega vpliva. In še, slovenska medicina ni na evropski ravni, čeprav nekateri menijo, da je. Izjava, ki pri bolnikih vzbuja nelagodje, strah, pri zdravnikih pa ogorčenje, presenečenje, pa čeprav vsi vemo, da to ni res.

dr. med. (strokovna direktorica Ljubljana): Sigurno nima vpogleda na to, kakšen je PROF. DR. MARIJA PFEIFER, UKCsplošni nivo zdravstvene oskrbe naših bolnikov.

Prof. dr. Matija Tomšič, predstojnik kliničnega oddelka za revmatologijo Ljubljana, kjer so ponosni na POTOČNIK: UKCdosežke raziskovalnega dela Hočevarjeve in Lakotove, kirurgu Gregoriču odgovarja.

dr. med. (predstojnik za revmatologijo Ljubljana): Da v bistvu ne pozna celotne ASIST. MATIJA TOMŠIČ, KO UKCmedicine, da se je verjetno skoncentriral na neko ozko področje, ki ga dobro pozna, medtem ko mu je ta širši vidik mu je pa verjetno ušel, a ne.

Gregorič je presenetil tudi prijatelje kirurge. Srčni kirurg Tomislav Klokočovnik je bil z njim na specializaciji v POTOČNIK:Houstonu.

dr. med. (srčni kirurg): Je bil član komisije otroške srčne kirurgije in seveda tamPROF. DR. TOMISLAV KLOKOČOVNIK,so se dogajale nepravilnosti in to mu dam za prav v bistvu, je pa mogoče nerodno potegnil črto čez celo, čez celo medicino slovensko, kar seveda se pa nobeden ne bo strinjal s tem.

Je pa mogoče kritiko Gregoriča razumeti tudi drugače, ne kot kritike zdravnikov, ampak kot kritiko sistema v POTOČNIK:smislu investiranja in uvajanja novih znanj, jo razumeta kirurg Cimerman in njegov kolega Anže Kristan.

Veliko premalo v Sloveniji investiramo v razvoj. Če bi v Sloveniji investirali v razvoj medicine dovolj, bi bila CIMERMAN:slovenska medicina zelo prepoznavna, tako je pa prepoznavnih samo nekaj drobnih segmentov, na srečo tudi naš segment.

In če torej kljub premalo denarja lahko blestimo vsaj na nekaterih področjih, pa moramo pričakovati, da POTOČNIK:bomo na ostalih dosegali vsaj povprečni standard.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!



Trajanje: 10:00

6

KAJ SO POLITIKI LANI DOBREGA STORILI ZA DRŽAVUANE IN KAJ BODO LETOS

Pitna voda v ustavi,nižji davki,nakar še konoplja ...o«**0 *

Slovenija jedokončno izšla izkrize - Poslancine pozabljajo, odkod so doma -Boj proti bodečižici na meji sHrvaško senadaljuje -Socialni delavcimed ljudi

U^f . v.* ■*•*_.*-«* ti_/ *1m__________P_^mT^^Lm^~* t^& _r __F _f^\_ €*__ iS_W.\^» t ■ » » * _■* r r?r **__t__** *f \ \r it.? iw

__HRli • • ••• >�*•##-> ->>>fr>-_tW>.>#^%_#ft_Cif * * • dEB^HB^^BHH^^^^^^^^K

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Nedeljski dnevnik 13.01.2016 SredaDržava: Slovenija

Doseg: 288.000

Stran: 2

Površina: 1.612 cm2 1 / 5



Stran: 2

Površina: 1.612 cm2

7

Tanja Keršmanc,Meta Černoga

»Le kaj dobrega so lani za nas storilinaši izvoljeni predstavniki ljudstvain četa ministrov? Naj povedo, zakajjih davkoplačevalci plačujemo,« seje pridušal bralec Ivan iz Zasavja.Čas okoli novega leta je tudi časobračunov in načrtovanja, zato smotokrat dali priložnost nekaterim na-ključno izbranim politikom, da po-vedo, kaj dobrega so storili za nas,navadne državljane. Tisti, ki so seodzvali, so bili precej zgovorni.Matjaž Nemec iz stranke SD se je vprvem letu svojega poslanskegamandata osredotočil na Goriško inokolico, od koder prihaja. Tako si zauspeh šteje potrditevprojekta zgra-ditve urgen-tnega centrav Šempetru,ki je leta2014 obstalna mrtvitočki, zdajpa je kon-čno odprt.Veliko naporov je, kot pravi, vložil vreševanje problematike akumulacij-skega jezera Vogršček. Po zagotovi-lih pristojnega ministrstva naj bi dr-žava začela obnovo namakalnegasistema, zato Nemec po neuspelemrazpisu pričakuje, da bo država zaVogršček letos od besed končnoprešla k dejanjem. »Na Dars semnaslovil odprto pismo o nujnosti sa-nacije odsekov hitre ceste H4 v Vi-pavski dolini ter gradnje protivetrnezaščite na tej cesti. Povedali so, da bilahko prva obnovitvena dela steklaže v tem letu, za izvedbo protivetrnihukrepov pa bo družba zagotovila de-nar v tem in prihodnjih letih,« praviNemec. Skupaj s poslanskim kole-gom Krivcem si prizadeva še za to,da država v največ dveh letih dokon-čno konča kalvarijo tistih, ki zaradipotresa v Posočju še vedno ne živijov svojih domovih. Letos si bo priza-deval za uresničitev in nadaljevanjeprojektov, ki so zaradi finančne kri-ze obstali, imajo pa tako za Goriškoter državo velik razvojni pomen.Alenka Bratušek, ki je minulo letopristala med nepovezanimi poslanci,

svoje delo ocenjuje kot uspešno.»Čeprav ste mediji največ pozornos-ti namenjali spremembam v poslan-ski skupini, smo naredili nekaj po-membnih korakov tudi na področj-ih, ki so pomembna za državljane,«pravi in dodaja, da so lani na pobudoZavezništva Alenke Bratušek začelipostopek za zapis pravice do pitnevode v ustavo. »Prepričana sem, daoskrba s pitno vodo nikakor ne smepostati predmet privatizacije, dostopdo nje pa mora ostati temeljna insplošna pravica. V naši poslanskiskupini smo vložili tudi spremembozakona, s katerim smo zagotovili po-novno osamosvojitev Slovenske tu-ristične organizacije, ki je ključna zapromocijo Slovenije tako na turistič-nem kot gospodarskem področju,«našteva Bratuškova. Za poseben us-peh si šteje še, da jim je uspelo pre-pričati dovolj poslancev, da so pod-prli njihove sklepe o svetovalni po-godbi, ki jo je s podjetjem R. U. R.Draga Kosa sklenila največja držav-na banka NLB. Kot konstruktivnaopozicija namerava Bratuškova de-lovati tudi vprihod-nje.Temelji za spravoMatej Tonin, poslanec stranke NovaSlovenija, se je v drugi polovici lan-skega leta precej ukvarjal z ukrepi zanižje davke in zakonom, ki je že vpostopku sprejemanja. Z nižjimidavki bodo vsi državljani lažje živeli.»Dokazal sem zlorabo vojaške obve-ščevalne službe za osebne potrebetakratnega ministra Janka Vebra.Preprečevanje zlorabe represivnihorganov oblasti se mi zdi zelo po-membno. Skupaj s kolegi mi je uspe-lo skozi parlamentarni postopek pri-peljati zakon, ki odpravlja vse biro-kratske ovire za dostojen pokopvseh tistih, ki so bili pobiti med dru-go svetovno vojno. S tem smo posta-vili vsaj temelje, na katerih se lahkogradi sprava.« Pohvali se tudi s tem,da se je redno srečeval z državljani vsvoji poslanski pisarni in jim poma-gal pri reševanju njihovih težav.Njegova glavna prioriteta v letoš-njem letu je, da bi paket davčnihukrepov uspešno pripeljal skozi za-konodajni postopek. »S tem bi lju-

dem z minimalno plačo zagotovil 50evrov višjo minimalno plačo, malimobrtnikom pa prijaznejšo obdavči-tev,« napoveduje Tonin.Poslanec DeSUS Tomaž Gantar kotnekdanji zdravstveni minister lahkopo svojih besedah največ prispeva napodročju, ki mu je najbliže - zdrav-stvu. »Tu so razmere težke in iz leta2015 ostaja veliko nedorečenega innedokončanega. S tem področjem jedelno povezana problematika staro-stnikov in z njo povezan zakon odolgotrajni oskrbi, ki nikakor neugleda luči sveta in ostaja ena odmojih prioritet tudi v letu 2016. Po-dročij, kjer sem bil lani aktivno ude-ležen in so ostala nedorečena, je si-cer več: zagotavljanje dolgotrajne fi-nančne vzdržnosti pokojninske bla-gajne, nujen začetek gradnje druge-ga tira Koper-Divača, pereča proble-matika Lipice ...«Igralec Saša Tabakovič se je poslan-cem Stranke modernega centra pri-družil šele v zadnjega pol leta. V temčasu je njegovo delo precej zazna-movala novela zakona o zakonskizvezi in družinskih razmerjih. »Ak-tivno sem nastopil tudi v referen-dumski kampanji, ki žal še ni prines-la izenačitve istospolnih zvez, priza-devanja za podporo pa se nadaljuje-jo, tako kot ostajajo človekove pravi-ce pomembno področje mojega de-lovanja.«Letos ga skupaj s kolegi čaka nekajpomembnih zakonov, veliko izzivovje na področju kulture - od izboljša-nja položaja samozaposlenih, finan-ciranja javnih zavodov do področjaslovenske avdiovizuatne umetnosti.»Mislim, da je v letu 2016 čas za boljpogumno kulturno politiko, saj se jev teh petindvajsetih letih nabralopreveč balasta, s svetlimi izjemami,seveda,« zaključuje Tabakovič.

Za optimizem v Beli krajiniPoslanka Združene levice in igralkaVioleta Tomič je z letom 2015 zelozadovoljna in upa, da bo v letu 2016storila vsaj toliko.Prek odbora za kmetijstvo je pri mi-nistru Židanu dosegla spremembo indopolnitev predpisov, ki prideloval-cem omogočajo legalno prodajo pi-jač, pekovskih izdelkov in drugihprehranskih izdelkov, narejenih izO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!


Doseg: 288.000

Stran: 2




Stran: 2


8

industrijske konoplje. V Sloveniji jebilo namreč do zdaj dovoljeno sejatiindustrijsko konopljo, ni pa bilo do-voljeno prodajati izdelkov zaprehranske namene.Organizirala je tudi Društvo za pri-delavo in predelavo starih industrij-skih rastlin LANKO v Beli krajini, kišteje okoli sto članov in je lani pose-jalo 35 hektarov industrijske kono-plje. Skupaj so kupili seme po ugod-nejši ceni, skupaj sejali, želi in prede-lovali. Ta projekt je prinesel velikooptimizma v sicer zelo zapostavljenoregijo. Med svojimi dosežki navajatudi, da je pripomogla k ureditvi sta-tusa Kobilarne in Lipica turizma terprerazporeditvi kohezijskih sredstevza pripravo dokumentacije za grad-njo predora pod Gorjanci v višini 2,2milijona evrov.Konoplja bo na njenem dnevnem re-du tudi letos, in sicer ureditev njeneuporabe za medicinske namene. Uk-varjala se bo še z boljšim gospodar-jenjem z gozdovi v državni lasti, več-jo prehransko varnostjo in samoos-krbo, boljšimi gmotnimi možnostmikulture, spremem-bami medijske-ga zakona,aktivnostmiza uvelja-vitev ter-jatev iznaslovavojneško-de...Tomičeva za letos napoveduje tudiboj proti bodeči, britvičasti žici nameji s Hrvaško.

Ministrica natoči čistovodoJe že tako, da se poleg nogometa inprometa vsi spoznamo tudi nazdravstvo, saj ni skoraj nikogar, ki nebi potreboval vsaj kakšne zdravstve-ne storitve. Pogostokrat slišimo, daso te slabe in da zdravstvo nujno po-trebuje reformo. Vendar je ministricaza zdravje Milojka Kolar Celarc ze-lo zadovoljna, ko gre za lanske dose-žke, in optimistična za letos: »Nato-čimo si čiste vode, sem si rekla, in za-to obnavljamo vodovod na Onkolo-škem inštitutu Ljubljana. S tem po-pravljamo šlamastiko desetletne gra-

dnje tega mstituta.Končujemo desetletno gradnjo DTSoziroma ljubljansko urgenco, ki sevleče že od 24. julija 2007. Za to semzagotovila denar v proračunu in po-goje za nadaljevanje gradnje. Delapotekajo po načrtu.Naj bo še en slogan: Rešujmo ži-vljenja! Brez dodatnih sredstev inaneksov smo v roku končali deveturgentnih centrov po Sloveniji. Ko-nec leta so že začeli delati v Breži-cah, Novem mestu, Trbovljah, Mari-boru, Novi Gorici, Murski Soboti,Jesenicah, Slovenj Gradcu in Celju,deseti, izolski, bo začel delati fe-bruarja. Prebivalci bodo nujno medi-cinsko pomoč zdaj dobili na enemmestu, v novih, najsodobneje opre-mljenih prostorih.Poleg te investicije, ki je bila v Sploš-ni bolnišnici Jesenice prva po 37 le-tih, so tam obnovili še kuhinjo in en-doskopijo.Bolnikom iz vzhodnega dela Slove-nije bo zdravljenje olajšala nova on-tologija in radioterapija v UKC Ma-ribor, saj se jim ne bo več treba vozitiv Ljubljano.Z uvedbo eRecepta smo uresničilislogan »v lekarno samo z zdravstve-no kartico«.Uspelo mi je uresničiti tudi bolj ra-cionalno in manj koruptno javnonaročanje. Ni bilo enostavno, a smostandardizirali opremo za urgentnecentre in namesto 8,9 milijona evrovporabili le 5,6 milijona evrov in pri-varčevali 3,3, milijona evrov. S skup-nim javnim naročilom za zdravilasmo privarčevali 20 odstotkov de-narja.Oktobra smo začeli pilotni projektskrajševanja čakalnih vrst, ki že kažeprve rezultate, pravi učinek pa priča-kujemo v prvi polovici letošnjega le-ta.To so najbolj konkretni ukrepi za lju-di, čeprav ne bi zanemarila vrste za-konodajnih sprememb in predvsemdejstva, da sem zdravstvu lani prvičzagotovila več kot 100 milijonovevrov, za letošnje leto bomo dobili izintegralnega proračuna 24, za leto2017 pa 35 odstotkov več. To nam boomogočilo, da bomo nadaljevali na-črte za urgentni center Ptuj, ki je iz

meni neznanih razlogov izpadel izmreže, da bomo v Stari Gori končnouresničili nadomestno gradnjo bol-nišnice za invalidno mladino ter na-daljevali gradnjo DTS.«Z dobrimi nameniMinistrica Anja Kopač Mrak zago-tavlja, da se na ministrstvu za delo,družino, socialne zadeve in enakemožnosti zavedajo, da so tu zaradiljudi in za ljudi: »Med lanskimi do-brimi stvarmi za državljane in drža-vljanke je vsekakor dvig minimalne-ga dohodka, uvedba petih dni plača-nega očetovskega dopusta, sprosti-tev dela zaradi krize zamrznjenih so-cialnih transferjev. Z ministrstvomza pravosodje smo sprejeli tako ime-novano socialno novelo zakona o iz-vršbi, s katero smo pred izvršbamizaščitili socialne prejemke. Za najra-nljivejše v družbi smo izvedli odpisdolga. Ljudi smo želeli razbremenitistarih bremen, da bi jim šlo naprejlažje. Namen je bil dober.Dobra novica je bila tudi zmanjševa-nje števila brezposelnih, sicer pred-vsem zaradi gospodarske rasti, nekajpa tudi zaradi ukrepov aktivne poli-tike zaposlovanja. Ukrepe aktivnepolitike zaposlovanja bomo sevedanadaljevali v tem letu. Lansko jesensmo začeli črpati sredstva za obdob-je 2014-2020, ki so in bodo na-menjena predvsem najranljivejšimskupinam na trgu dela.Letos bomo s spremembami zako-nodaje posegli predvsem na trg dela.Pripravljamo spremembe za boljfleksibilen tig dela, vendar na zaščitodelavcev ne bomo pozabili. Skupaj zministrstvom za zdravje pripravlja-mo odgovore na izzive dolgoživedružbe, med drugim zakon o dolgo-trajni oskrbi. Pomemben projekt zato leto je reorganizacija centrov zasocialno delo. V zadnjem obdobju sose namreč socialni delavci preveč-krat izgubili v papirjih. Želimo, dabodo imeli spet več časa za ljudi, zateren. Med ljudmi in na terenu bodonamreč lažje pravočasno zaznalistiske in morda tudi kakšno prepre-čili.«V javnosti se je v različnih zgodbahvečkrat pojavljal predsednik komisi-je za preprečevanje korupcije BorisŠtefanec. Pravi, da si je lani v največ-ji možni meri prizadeval, da bi zaz-nali in opozorili na korupcijska deja-O

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!


Doseg: 288.000

Stran: 2




Stran: 2


9

nja v naši družbi, kar bo počel tudi vprihodnje: »Zame je ključni dejav-nik v boju proti korupciji in krepitviter vzpostavljanju zaupanja osebnaintegriteta. Osebna integriteta morapostati vrhovna vrednota vsakegaposameznika oziroma kot je dejalAlan K. Simpson: 'Če imaš integrite-to, nič drugega ni pomembno. Če ni-maš integritete, nič drugega ni po-membno.'«Tako torej svoje prispevke k blaginjiljudstva vidijo naključno izbrani so-govorniki. Bralcem Nedeljskegadnevnika pa prepuščamo oceno otem, afi so z njihovim delom zadovo-ljni. Koristno za vse bi bilo, da bi se otem spraševali večkrat in ne zgoljpred volitvami, ko pride čas samoh-vale, sladkih obljub in nasmehov. ■

Borut Pahor:Leto 2015zaznamovalamigrantskakrizaPredsednik države Borut Pahormeni, da je ob izteku leta 2015 pre-zgodaj za zrelo oceno, ali je Slove-nija dovolj uspešno izkoristila po-litično stabilnost za trajnejše gospo-darsko in socialno okrevanje. Mož-nosti za to je lani vsekakor imela.Tudi prevladujoče razpoloženjemed ljudmi je bilo temu prej voporo kot v oviro.»Gotovo si bomo leto 2015 zapom-nili po tem, da je bila naša državav škodljivi odsotnosti skupneevropske politike primorana po las-tni presoji ukrepati v bepnski ozi-roma migrantski krizi. V tem smis-lu so se že lani najavila vprašanjain dileme razvoja Evropske unije,ki bodo po razsežnosti in pomenuza položaj Slovenije v prihodnjepresegala običajne zadrege in pro-bleme. Slovenija se je v novo letoodpravila kot država, ki je dokon-čno izšla iz gospodarske krize, nje-no okrevanje pa je prešibko, da biopustili prepotrebne strukturne re-forme v smeri večje globalne kon-kurenčnosti in uspešnejše notranjesocialne povezanosti. V evropski inzunanji politiki pa bo naša državamorala zelo budno paziti in zelomodro ravnati,da bo ostala delnajbolj povezaneEvropske unije,«opozarjapredsednik.

MatjažNemec,SD

# " *\Tomaž .^

■ .■*.__*

__M_. v-414gp4ft- -_l^^_fe_

_WmWEBK ->$r _______________________aS^____l__^__H vfe- • W i W^

3, 'S^^^^^^B£&

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 288.000

Stran: 2




Stran: 2


10

' ar

Mflojka %^ Xr ■ L sKolar *\ vCelarc, *■ /***\ministrica i^KS*""* 'za zdravje W r t&&~" -

/ i r. *.l

Boris /^S%^Štefanec, ____ __,_^.

predsednik BBBBfStfKPK . W\

Anja Kopač Mrak

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 288.000

Stran: 2




Stran: 2


11

TV Slovenija 1, Odmevi - 22:18 12.01.2016 TorekDržava: Slovenija

Doseg: 174.000

Trajanje: 13:00

( )poglej 1 / 5

Analiza zdravstva 1, 12. 1. 2015, 22.18TV SLOVENIJA ODMEVI,

(voditelj): 80 tujih in domačih strokovnjakov je skoraj leto dni pripravljalo SLAVKO BOBOVNIKanalizo razmer v slovenskem zdravstvu. In kaj smo za 375 porabljenih tisočakov dobili?Slovenija se lahko pohvali z zelo nizko umrljivostjo dojenčkov, z dobro dostopnostjo do družinskega zdravnika. Na drugi strani pa za Evropo zaostajamo pri umrljivosti za rakom, pri nas na 100.000 prebivalcev vsako leto umre kar 305 ljudi, na Madžarskem, ki je na evropskem repu, 361, na Cipru, kjer je umrljivost za rakom najmanjša v Evropski uniji, pa 205.

(Europa Donna): Kar je na področju raka dojk problem je to, da še vedno večinaTANJA ŠPANIČžensk pride prepozno prvič k zdravniku, da je ta bolezen že napredovala.Težava je še vedno ozaveščanje. Pri številnih drugih boleznih pa so problem predolge čakalne vrste, ki jih analiza ni obravnavala, a jih bolniki najbolj občutijo.

Slabih izkušen z zdravniki nimam, samo na žalost kadar kaj rabim, je treba SOGOVORNICA:poseči v mošnjiček in plačat.

Splošni zdravnik še kar, samo kaj, on na recept, ostalo pa pejte naprej, k SOGOVORNIK:specialistu, tam pa čakaj. Se vleče v nedogled. Prej zboliš ali pa umreš.Premalo je tudi sodelovanja med družinskimi zdravniki in zdravniki specialisti, zato breme izmenjevanja informacij pade na bolnike.

Pri opravljanju določenih diagnostičnih postopkov opažamo, da prihaja do podvajanja ŠPANIČ:nekaterih preiskav ali da se izgubljajo nekateri podatki.Zdravstvo pa potrebuje tudi nove vire financiranja, zdaj je preveč odvisno od prispevkov od plač, kar je še posebno težava v kriznih časih.

(v. d. generalnega direktorja Ta denar je potrebno dobit iz vseh trošarin, SAMO FAKIN ZZZS):tudi na sladke pijače, izenačitev prispevnih stopenj, tle mislim pokojnine, iz proračuna.Pa brez političnega soglasja ne bo šlo, opozarja tudi nekdanji zdravstveni minister Marušič, ki pravi, da je analiza dobra, a da ne bo rešila problema v zdravstvu. Sam predlaga.

(nekdanji minister za zdravje): Potrebno je definirati košarico in jo pokriti z DORJAN MARUŠIČjavnimi sredstvi. Tu je potrebna seveda velika politična moč, politična volja.Analiza pa ga je razočarala v delu, ki se nanaša na dopolnilno zdravstveno zavarovanje.

Zaobšla je pa tisti del, ki je na nek način najbolj deležen kritike, to pomeni, da ne MARUŠIČ:vpeljuje racionalizacije pri izrabi najbolj potrebnih zdravstvenih storitev oziroma celo napeljuje na pretirano potrošnjo v zdravstvu.

Za vpeljavo sprememb pa ministrica ne bo potrebovala samo političnega soglasja, PREŠEREN:ampak tudi soglasje zaposlenih v zdravstvu. Ob tem, da so zdravniki že šli na okope in je ne čaka prav lahka naloga.

In zdaj razlaga najodgovornejših. Ministrica Milojka Kolar Celarc, dober večer …BOBOVNIK: (ministrica za zdrave): Dober večer želim.MILOJKA KOLAR CELARC

Dober večer tudi gospod Andrej Možina. Preden gremo k vsebini, gospa ministrica, BOBOVNIK:vam je, ko ste zdaj poslali premierju sporočilo, že odobril nadaljevanje mandata?

Kot veste, me je premier že večkrat javno podprl, povedal, da je zdravstvo KOLAR CELARC:prioriteta in sem prepričana, da bo tako tudi v prihodnje.

Zdravniki menda težko komunicirate z ministrstvom. Tu večkrat prihaja do BOBOVNIK:komunikacijskih šumov. In zdaj se vidva normalno pogovarjata, gospod Možina?

(predsednik Zdravniške zbornice Slovenije): Ja, kaj da ne. Torej dejstvo je, daANDREJ MOŽINAkomunikacija mora bit čvrsta, prospektivna, mora bit uperjena nekako v evropski prostor. Zdaj morda po tej analizi, ko smo si natočili čistega vina, bo morda nekoliko lažje.

Pa je takšna komunikacija, kot ste jo zdaj označili, da bi morala biti?BOBOVNIK: No, do zdaj sem jaz pogrešal vsebinsko, konstruktivno komunikacija, to se ekipa MOŽINA:

pomeni seveda precej trde dolgotrajne pogovore. Dobro, grem…BOBOVNIK:

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!



Trajanje: 13:00

( )poglej

12

https://media.klipingmap.com/html/view?filePath=2016/01/13/c310ea07-552e-45ec-b749-d44796ed7468&language=sl&topicGroupId=ebc4b54a-ea83-37dc-81d8-b5cd6367a03a&showHighlights=true&purpose=2&summaryType=auto_generated


Doseg: 174.000

Trajanje: 13:00

( )poglej 2 / 5

Gospod Možina, bi rada samo dodala, saj smo se redno mesečno dobivali, šliKOLAR CELARC:skozi vse, zdaj ostaja tudi povabilo, prvo jutri in potem v nadaljevanju, da nadaljujemo z usklajevanjem zakonov.

To je sicer lepo slišat povabilo, ampak mora iz teh pogovorov, moramo iziti vsi MOŽINA:zadovoljni. In do zdaj nismo bili zadovoljni s temi pogovori.

Dobro, spoštovana gosta, o vsebini bi rad kaj rekel. Gospa ministrica, leto dni, BOBOVNIK:skoraj leto dni smo čakali na to analizo, 360 in še nekaj tisočakov smo porabili zanjo, ste porabili zanjo, se je splačalo čakati, je denar dobro naložen?

Definitivno. To je tako celovita analiza, ki jo še marsikatera druga država KOLAR CELARC:Evropske unije nima, mi vemo, kam gremo, to smo definirali z desetletno resolucijo, analiza je pa nam dala ogledalo, da nam je povedala, kje smo.

Ampak kaj so potem tisti, ki vam očitajo, da vse to, kar piše, ali pa večji del tega karBOBOVNIK:piše v analizi, vemo že od takrat, ko je minister Keber pripravljal prvo reformo. Da je to samo prepisovane že videnega ali že slišanega.

Ne, temu ni tako. Ta analiza je umestila tudi slovenski zdravstveni sistem v KOLAR CELARC:evropski pa svetovni prostor, to se pravi, dala je primerjave in dala je tudi možne variante rešitev.

Dobro, sicer pa ne bom sodil jaz, sodite vi, gospod Možina.BOBOVNIK: Poglejte.MOŽINA:

Se je splačalo čakati, smo dobro naložili denar?BOBOVNIK: Ne, to je pravzaprav izguba časa, čas je eno leto, je draga zadeva, to je minorna MOŽINA:

zgodba v primerjavi s 360.000 evrov, toda po drugi strani moramo pa neka vedeti. Vsaka analiza je dobrodošla, zlasti če je empirika vključena, in tu mislim, da moramo biti potrpežljivi, toda tisto ključno sporočilo je to, vse to, kar ta analiza sporoča, smo mi vedeli že leto, dve, tri leta nazaj.

Moramo biti potrpežljivi. Gospod Možina, meni se zdi, da smo, ko gre za bolnike, BOBOVNIK:zelo zelo potrpežljivi. Nimate tega občutka?

Ja, bolniki so zelo potrpežljivi. In mi smo malo manj potrpežljivi, zato zahtevamo MOŽINA:reforme tako mislim, da bi to bilo že po desetih letih lahko storjeno.

Vi, gospa ministrica, pravite, da reforme niso potrebne, da je mogoče to narediti v BOBOVNIK:več malih korakih?

Dovolite, da se vrnem in kratko obrazložim še vaš na vaše prejšnje vprašanje.KOLAR CELARC:Tu nikakor ni bil izgubljen čas, ne samo zaradi tega, kar se je pripravljal ta celovit analiza desetletna, analiza in pa desetletna resolucija, temveč tudi zaradi tega, ker smo na ministrstvu naredili kar precej drugih stvari. Sami se boste spomnili, da smo zgradili 10 urgentnih centrov, uvedli nov sistem metodologije nujne medicinske pomoči. Da smo zagotovili dovolj denarja. Da smo po petih letih začeli ponovno graditi novo urgenco.

Gospa ministrica, noče, niti nesramen in upadat v besedo, ampak to ste že BOBOVNIK:nekajkrat povedali. Danes bomo kakšni rekli o analizi. Poglejte, ne razumem, res sem laik. O čakalnih vrstah, da ni o tej analizi niti besede …

Analiza se dotika čakalnih vrst v delu, ki govori o dostopnosti. Jasno je KOLAR CELARC:pokazala, da smo v svetovnem vrhu, med najboljšimi državami in v v dostopnosti v OECD EUprimarnem zdravstvu, se pravi …

Je to res? Da čakamo eno leto in sedem mesecev na operacijo hrbtenice recimo.BOBOVNIK: Ne, to govorite pa o čakalnih vrstah na specialistične preglede, na tako KOLAR CELARC:

imenovani sekunda in pa na operativne posege. Analiza se je dotaknila, tako kot sem rekla, odlično dostopnost do primarja, se pravi pediatrov, družinskih zdravnikov, ginekologov, da pa je problem in posredno dotikanje čakalnih vrst v sekundarju, komuniciranja, povezovanja med primarjem in sekundarjem. Kot veste, delamo pilot, prve rezultate bomo predstavili v začetku februarja, določene čakalne vrste se že skrajšujejo in cilj ministrstva je, da najkasneje do konca leta skrajšamo te vrste na neko razumno mejo.

Gospa ministrica, nekateri ljudje bodo verjetno umrli v tem času, zato ker ne bodo BOBOVNIK:prišli na vrsto.

Glejte, mnogokje v klinikah, kjer so te čakalne vrste, imajo interno triažo, kjer KOLAR CELARC:razvrstijo bolnike glede na napoteno diagnozo. In seveda dajo, bom rekla, tiste naprej, katerih diagnoza slabša kvaliteto življenja, medtem ko za onkološke bolnike pa veste, da ni čakalnih dob.

Gospod minister, čakalne vrste, kdo je odgovoren zanje, da ne rečem kdo je kriv BOBOVNIK:zanje?

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!



Trajanje: 13:00

( )poglej

13



Doseg: 174.000

Trajanje: 13:00

( )poglej 3 / 5

Poglejte, tisti, ki upravlja zdravstveni sistem, tisti, ki v petnajstih letih ni bil sposoben MOŽINA:predvideti, da je medicina izredno napredovala. Medicina dela danes čudeže, za te čudeže je potrebno primerno vlagat in sledit razvoju inovativne medicine v svetu. Mimogrede, kriv je tisti, ki je iz zdravstva odvzel 500 milijonov denarja na letni ravni, seveda govorimo o krizi, ki je Slovenijoprizadela iz takšnih ali drugačnih razlogov. Mi temu nismo znali sledit s primernimi strukturnimi reformami.

Denar ste omenili. Gospod Možina, ko se bomo resno lotili racionalizacije, kaj bosteBOBOVNIK:rekli zdravniki? Potrebujemo v Sloveniji 28 bolnišnic, potrebujemo 14 ginekoloških in porodniških oddelkov, 12 kirurških oddelkov in tako dalje …

Ne, imamo rezerve, mi smo pristaši tega, da gremo v specializirane bolnišnice, da MOŽINA:gremo v racionalizacije, to je možno doseči, vendar ste me spomnili na neko strategijo, ki je že napravljena bila s strani stroke, to pomeni racionalizacija na porodnišničnem sektorju, ki jo je politika, regionalna politika, pravzaprav grobo zavrnila in povozila priporočilo stroke. To je tisto, kar se v Sloveniji dogaja zadnjih 15, 20 let. In tu nosi odgovornost politika.

In ne ministrstvo in ne zdravniki niste dovolj močni, se ne znate upreti vplivom teh BOBOVNIK:lokalnih oblasti ali politik.

Ne, zdravniki zanesljivo tega ne zmoremo, kakor pa vidim, tudi politika ne, kajti ta MOŽINA:regionalni, politični lobi je relativno močan.

Dovolite mi, da še nekaj poudarim pri tej specializaciji in mreži bolnišnic. Da jeKOLAR CELARC:treba tukaj imeti v uvidu tudi kakovost opravljenih storitev in varnost pacientov. Nedavni primer otroške srčne kirurgije nam je zelo pokazal, kar so nam tuji strokovnjaki napisali, da za uspešno kakovostno opravljeno storitev, je potrebno imeti dovoljšne število posegov. Mislim, da je treba ljudem to tudi jasno povedati in bomo imeli to v uvidu, ko bomo …

Gospa ministrica, napačnemu človeku govorite … Javnost tu nima vpliva. Povedati BOBOVNIK:morate gospodu Možini in še komu v tem sistemu.

Ne, veste zakaj, tudi bodoči pacienti imajo tukaj pomembno vlogo, pa civilna KOLAR CELARC:družba, da ne bi bilo tako kot je bil omenjeni primer gospoda Možine v bolnišnici Brežice in porodniškem oddelku. Ljudi je treba ozavestit, da zahtevajo kvalitetno in varno storitev. To pa lahko dobimo, če imamo osebje, ki je opravilo zadostno število posegov določenih.

Slabo vodenje ali kaj podobnega vam očita ta analiza, mi pa imamo zdaj koliko? NaBOBOVNIK:čelu štirih mislim da zavodov, velikih zavodov, v.d.-je vršilce dolžnosti.

Ni čisto tako, glejte, kot veste, je svet zavoda onkološkega instituta nedavno KOLAR CELARC:že imenoval novega direktorja, čakam njihov sklep, da izpeljemo postopke do konca, kot veste, jemislim da 15.objavljen razpis za novega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje, tudi UKC.

Gospa ministrica, vse to vemo. Gospa je vršilka dolžnosti v tem trenutku in še trije BOBOVNIK:na čelu teh velikih zavodov, vključno z zavarovalnico.

Ja, ampak poglejte, pristojnost imenovanja kdaj bodo razpisi, kako bodo KOLAR CELARC:potekali, so v pristojnosti zavoda …

Saj ne obtožujem vas, o dejstvih govorim, da smo slabo organizirani, da ne znamo BOBOVNIK:narediti … Za rakom umiramo hitreje kot drugi Evropejci, gospod Možina, zakaj? Slabo delate, neznate zdravit, nimate zdravil, ni denarja?

Imamo en velik problem, onkologija slovenska dela zelo dobro. Ima izjemno dobre MOŽINA:strokovnjake, sledi smernicam v evropskem prostoru, vendar pacienti prihajajo prepozno. Z napredovano boleznijo, to je osnovni razlog.

Ključen razlog.BOBOVNIK: Največji.MOŽINA:

Res imamo vsa zdravila na voljo, ki jih imajo zunaj?BOBOVNIK: Da, imamo. Pomembni pa so tukaj presejalni programi in preventivni pregledi,KOLAR CELARC:

tako kot so Svit, Zora, Dora in podobne zadeve. In tukaj je spet treba veliko delati na ozaveščanju. Recimo, da ženske, ki se jih pozove na mamografijo, res pridejo.

Imate vi, gospod Možina, po tej analizi, konec koncev tudi po tem nocojšnjem BOBOVNIK:pogovoru, občutek, da bi se lahko stvari premaknile naprej?

Poglejte, kar se analize tiče, vsaka, kot sem rekel, je dobrodošla, v njej je veliko enega MOŽINA:gradiva, ki je bila uporabljena za naprej, kar se pa našega razgovora tiče, je pa poglejte, saj ne moremo sodit, ampak jaz vem, da ministrica mora dirigirat slovensko zdravstvo, zdravniki smo

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!



Trajanje: 13:00

( )poglej

14



Doseg: 174.000

Trajanje: 13:00

( )poglej 4 / 5

kreatorji slovenskega zdravstva, najbolj zaslužni, da je (nekaj besedila manjka) prišel do te stopnje, kjer je, kljub temu je pa eno sporočilo državljanom zelo pomembno. Ne glede na težave, ne glede na 500 milijonov, ki je slovenskemu zdravstvu odvzeto, ne glede na majhno število zdravnikov, ne glede tudi na druge, težave, ki jih ima slovensko zdravstvo, je po vloženem evru izjemno učinkovito v evropskem prostoru.

Gospod Možina, je kaj slabega tudi znotraj tega vašega, oprostite mi besedi, ceha? BOBOVNIK:Težko mu je priti blizu, pravi, takoj se naježi kot jež pokaže bodice …

Ne, ne. Mi smo načeloma prijazni ljudje, preprosto odgovorni za to, da zdravstveni MOŽINA:sistem vzdržujemo. Res pa je nekaj, ko začutimo, da gredo stvari v nepravo smer, smo dolžni in to bomo tudi zloglasno povedali.

Gospa ministrica. Denar, brez dodatnega denarja, sem razumel, ne bo šlo. Sliši na BOBOVNIK:to uho finančni minister?

Ta vlada je že dokazala, da je zdravstvo ena od prioritet, to kažejo sprejeti KOLAR CELARC:proračuni za leti 2015, 16, 17, to sva se z gospodom mojim kolegom Dušanom dogovorila, razume in tudi ve, da dodatnih varčevanj v zdravstvu ni možno. Potrebno je izboljšat upravljanje in učinkovitost in zaveda se, da zaradi …

In razume tudi to, da se to zdravstvo ne more financirat zgolj iz žepov nas BOBOVNIK:potrošnikov, da je to zelo …

Absolutno ne in to si Slovenija ne sme dovoliti, da bi več ljudje dajali iz žepa KOLAR CELARC:kot 15 odstotkov. Ker to je prah, po katerem se po mednarodnih standardih šteje, da sistem ni pravičen in ni solidaren.

Dobro. Porabili smo kar nekaj časa. Upam, da smo tudi kaj povedali. Hvala, gospa BOBOVNIK:ministrica, gospod Možina.

Hvala tudi vam.KOLAR CELARC: Hvala lepa.MOŽINA:

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!



Trajanje: 13:00

( )poglej

15



Doseg: 174.000

Trajanje: 13:00

( )poglej 5 / 5

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!



Trajanje: 13:00

( )poglej

16


Cena kirurške operacije še vedno neznanaStroškovna analiza Koliko je vreden zdravstveni sistem, ni še nihčeizračunal - Nujno je razviti model plačevanja storitev - Bolnišnice hirajoLjubljana - Slovenija bo zaplačilo zdravljenja bolnikovv bolnišnicah letos porabi-la predvidoma 1,785 milijardeevrov iz zdravstvene blagajne.Pri tem pa se še vedno ne ve,koliko zdravstvena storitev vresnici stane. Stroškovne anali-ze sistema Slovenija še ni nare-dila. To velja danes za eno ve-čjih napak.Milena zupanic

Na to je Slovenijo v okviru analizezdravstva spomnil Wilm Ouentiniz Berlina, član Evropskega obser-vatorija za zdravstvene sisteme.Povedal je, da bo treba DRG-mo-del (Diagnosis Related Group alipo slovensko Skupine podobnihprimerov - SPP) plačevanja bol-nišničnih zdravstvenih storitevposodobiti in razviti, pri tem padoločiti, katera institucija bo splohodgovorna za razvoj plačilnegamodela. Tudi ministrica za zdravjeMilojka Kolar Celarc je napovedalanov katalog zdravstvenih storitev,nove »uteži« in sploh prenovo mo-dela SPP. Za kaj gre?

Cene na pametKo je Slovenija leta 2003 od Avstral-cev odkupila SPP-model, je boleznišifrirala, nikoli pa ni izračunala,koliko v resnici stane zdravljenjevsake od 665 skupin bolezni. Doosnovne plačilne enote (uteži) jeprišla, poenostavljeno povedano,tako da je razdelila tedanjo količi-no denarja na število vseh bolni-šničnih zdravljenj v državi. Čepravje bilo takrat načrtovano, da bo sis-tem v nekaj letih postopoma ovre-dnoten, se to ni zgodilo. ZZZS šedanes uporablja »na pamet« izraču-nano utež, ali, kot pravijo na ZZZS,je šlo za parcialne prilagoditve cenle pri tistih storitvah, ki so jih iz-vajalci označili za podvrednotene.Zadevo dodatno zapleta dejstvo, daje Slovenija leta 2013 kupila novo

različico avstralskega modela (6.0),ki pa je bila po navedbi ZZZS upo-rabljena zgolj administrativno inje menda sploh sporna, saj je niti vAvstraliji ne uporabljajo. Vsekakorbi bilo treba v Sloveniji nareditistroškovno analizo zdravstva, torejsešteti vse stroške, ki pri posame-zni diagnozi nastanejo. Ker tega vSloveniji do danes niso naredili,Slovenije ni na seznamu držav, kiSPP (DRG) model uporabljajo. Slo-venija uradno in dejansko torej neuporablja SPP plačilnega modela.Nelogičnosti in poljubnostKakorkoli, utež, po kateri plačujeZZZS bolnišnice, je danes za regi-onalne bolnišnice 1132 evrov, zaUKC Maribor 1434, za UKC Ljublja-na pa 1613 evrov. To je precej manjkot v drugih evropskih državah inv matični Avstraliji (tu 2930 evrov).Poleg tega v večini drugih držav kplačilu bolnišnične storitve prispe-va približno polovico denarja drža-va (torej splošni proračun), pri naspa pičle tri odstotke denarja, kar jenajmanj v Evropi. Bolnišnice imajozaradi tega finančne težave, ustavi-le so razvoj, 80 odstotkov opremeimajo zastarele, postajajo plačilnoslabo sposobne (več mesecev za-mujajo s plačili dobaviteljem).

Nejasna vsebina cen povzročatudi niz nelogičnosti v financira-nju bolnišnic. Mediji jih opazimo,kadar kateri izvajalec opozarja napodfmanciranost, denimo tran-splantacij, ki stanejo precej več, kotZZZS plača. Iz plačilnega modelaso se, na primer, izmuznili zdravorojeni otroci, katerih oskrbe ZZZSsploh ne plačuje, je povedal MetodMezek, direktor Združenja zdra-vstvenih zavodov. Za ginekologijospecializirane bolnišnice imajozaradi splošne podcenjenosti nji-hovih storitev finančne težave,drugod pa se denar preliva in jetorej financiranje netransparen-tno. Janez Lavre, direktor slovenj -

graške bolnišnice, je povedal, da

se cene spreminjajo tudi povsempoljubno. Vrednost uteži za poro-de in splave je bila februarja 2015nepričakovano spremenjena, karje pomenilo za njihovo bolnišnico127.000 evrov manj pri poračunuza leto 2014, je povedal. Meni, da sotakšne nepričakovane spremembeuvedene namenoma za doseganježelenih finančnih rezultatov (dru-gih) bolnišnic. V cenah marsikaj nizajeto ali pa se ne plačuje v celoti(na primer amortizacija). Skratka,popolnoma jasno je, da je cene vzdravstvu treba urediti.Kdo bo izračunalKdo bo izvedel izjemno pomemb-no stroškovno analizo sistema, kibo na novo razporedila denar medbolnišnicami? Leta 2010 je bilo do-govorjeno, dajo bo naredilo Zdru-ženje zdravstvenih zavodov, a je ni.Zato jo je hotel narediti ZZZS, pajim združenje ni posredovalo po-datkov, je povedal Damjan Kos izZZZS. Metod Mezek iz združenjapa, da je ZZZS hotel prevrednoti-ti samo precenjene storitve, karbi pahnilo bolnišnico v dodatneizgube. Združenje se zavzema zaprevrednotenje celotnega sistema,kar je edino logično. Mezek pravi,da je treba cene nujno povišati, sajsistem ne bo več dolgo zdržal. Tudiv. d. generalnega direktorja ZZZSSamo Fakin meni, da v sistemumanjka nekaj sto milijonov letno.Kdo ga bo ovrednotil, torej dejan-sko izračunal, kako in kaj?

Jasno je, da med ZZZS in bolni-šnicami obstaja konflikt interesov.Zato so bile v tujini za stroškovnoanalizo sistema in določanje refe-renčnih cen, izračunanih na pri-meru nekaj bolnišnic, ki veljajo zavse bolnišnice, odgovorne (neod-visne) agencije. Cene za storitve sedrugod prenavljajo vsako leto, prinas pa storitve niso še niti ovre-dnotene.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Delo 13.01.2016 SredaDržava: Slovenija

Doseg: 157.000

Stran: 4

Površina: 683 cm2 1 / 2



Stran: 4

Površina: 683 cm2

17

_____________n_^^-'--':__!_i_w ■■-" ~ js^^Sk*"'---:-*}. i •-\\WmvmiiM___W___kJ_\A ~ JMitfi ifliimVmk iil H f il fMIIJ_iy_V_ui

__^___Kffe_i^î£HV '^^^^^^WP^ '-'"'r"^ t^

ftM|fcj»_y^Ljjuy__i _..yi- * f i*^-.' Joi '-- -m- fr»- »n ,..iV-¥ , *>-_»■— ■■-_-,_.. rfr-_ .tr-r* •; *-~ -i . _-_.«_____-« _

_ __-- . • . .__. ... — ____, — . ..■■_, -._,_■

] ■ - <"»SK-VV -"."T' " ' ''--»'tf-- * -■ .vi '. , "' '"'' '. i_ •"».*'' V _________________________\_\\\\\_\\\\\\_\\\\\_\\\\\\\\\\\\\\\\\_\\\\\\\\\\\\\\\\\___\_______________i

_4_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^M^_^_.

m™ffiy-_^^ r -ffig3_^ri_S_ši_£_^<»»' :? ~"'**' .■ •■ *"i_-__*sŽk

J__^_D_Mc_j_St^b9^______________H_^^^^^_lS^ . c '^,&^

_&_C_-if-__P^"'^-___________________________________l ' '•*• __SwfeaSEa_^^_î^__^__^__^__l__H__^__^__^__B__yy__^B__^__^_K' V ' --"^''^k____________H^__& -5^r£ ______£_____________________________ --'__: '■"CiSfl_______________eG&'^____-L^___f?_^_____________________ l\, vJv^ ' *- __Vv4_u_o_i_^_i_ra<^:_rJ___^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_B_\ y 'v.>''Žij«H_______H_______b__. *__H_____________________ll_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_HI_w^_^_^_^_H__ 'J •■ • * JSgižSffl!_^_i^_MH-__F , '_______________N^________-_^H^^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_i^_i^^_i_^_H^_^_H-. -3-^*'"^fiš-_8-I<___H_^_am.__^_H__r1__P___D^_^^_^_^_^_n^_^_^r^^^___________W 1: - :_^s«_^9_^_^fl_____________EH_R2%i_____r __l_l_l_l_l_K_!___w_93__o wRI__B_Hi %pP3otkH—S-h-F ________________________Qs___^____r ________________________________________s_l _SH_i____________K' *V > iM^H__§__^_^9%^l______________________________r^___H __^__^__IBVSi^___l__ _D_i_^_^_^_^_^B J_S^____

yS_______l ;''^^â_____B__v^/^_^99& ____^__________________________B^_lv^_^_^_L_^_^_i Jv_______^ __SsF____H__________i

_t*P v ___l___H_________i 4Jl___________________________________^____n^_r^___^l_^^_^___________l r> Ss4_S_S_l^_lj______________B_F 43-i_________________-________________r^__r^___pg _c__^H. __^_^_^_H^^_^_1^_^Bm^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_Hk ; * H_I_Be________________

_fi___J_j^H_3_L- i^___________________________H_^_______Ht__M__^______ ■■■^■A^HH_^_^_H_^_l_^_^_H_^_^_^_^_^_^_Bk * i- l_l_l_l_l_l^_l_l_l_l_l_l_Hj _^_^_^_^_^_l_^_i

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) bolnišnicam plačuje precej manj kot v drugih evropskih državah. Foto Jože Suhadolnik

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 157.000

Stran: 4




Stran: 4

Površina: 683 cm2

18

Smeh [i je bil položen v zibelko, pravi Simona Krebs, energičnaStajerka, magistrica zdravstvene nege, ki se je v življenju

spopadla s številnimi izzivi, a joga smeha ji je pisana na kožo.Skozi življenje pluje z nasmehom, ki na njenih ustnicah ne

zamre, niti kadar ji je najtežje. Ljudje se temu čudijo, ona pa jeprepričana, da optimizem dela čudeže.

_;..r Tekst: KATJA BOŽIČ, foto: MATEJA J. POTOČNIK

Čeprav je s lologralinjo nikoli prej nisva vi-deli, sva jo opazili že na daleč. Samozave-stna, vedrega obraza in v živili barvali je

s svojo pojavo štrlela izmed drugih ljudi, ki so sesjirehajali po Slovenski Bistrici, ko smo se srečali.Prav nič težko seji ni bilo pačiti med fotografira-njem, med jiogovorom pa smo se vse tri nasme-jale. Malo zares, malo pa na silo - ko najuje z Matejo učila, kako se lahko smejivabrez razloga. Učinek na telo in počutjeje namreč enak.

Drugo rojstvo. Že kot deklico so jo poznali po glasnem smehu.»Mama mi je vedno govorila, da sesmejim tako, da se mi vidijo spodnjehlačke,« seje smejala. Prepričana je, dajo je neverjetna izkušnja, ko je pri sedem-najstih mesecih po čudežu preživela pro-metno nesrečo (na novo zorana brazda na njivi,kamor sta se z očetom zvrnila s fičkom, jo je reši-la, da je avto ni stlačil pod seboj), podzavestno za-znamovala ter 0|iremila z neverjetnim življenjskimoptimizmom in energijo, zaradi katere se nikoli neustavi. Smeh ji jiomaga živeti. K bolnikom, stran-kam in nasploh k ljudem vedno pristopi z nasme-hom. »Smeh v trenutku sprosti napetost med lju-dmi in naredi simpatično vzdušje.« Ogromno stva-ri jo zanima - med drugim je delala kot turističnavodnica, pa na davčni upravi, kot strokovna sode-lavka v znanem podjetju, ukvarjala seje z marke-tingom, kot dijilomirana medicinska sestra sevedatudi v zdravstvu. Izučila se je za maserko luina,prepotovala velik del sveta, osvojila Kilimandžaro,hodila po žerjavici .... a še vedno je v njenem življe-nju nekaj manjkalo. Prelomnica je bil film PatchAdams. posnet po resničnih dogodkih, v kateremRobin "VVilliams igra zdravnika, ki z igrivostjo in ssmehom obravnava svoje bolnike. »Ob filmu semse razjokala, ker je moja duša prepoznala, kaj si že-lim.« Kmalu potem je odkrila tečaje joge smeha indvoma o tem, kam bo šla njena pot, ni bilo več.

ro\ do inštruktorice joge smeha. Izobraže-vanje za inštruktorico joge smeha z mednarodnimcertifikatom je končala pri ustanovitelju, Indijcudr. Madanu Katariju, v Švici, in leto dni poznejeustanovila klub joge smeha, v njem je dve leti in polenkrat na teden jogo vodila brezplačno. »Šedvora-no sem plačevala sama, da bi lahko prišlo čim večljudi.« In res jih je prišlo ogromno. »Od takih, ki sobili brez službe, ljudje v psihični stiski, taki, ki soprebolevali težko bolezen. Vsi so se prihajali sme-jat. Tja pa so prišli tudi ljudje, s katerimi smo kro-jili razvoj joge smeha.« Njeno |irvo predavanje osmehu je bilo pred kolegicami, na kongresu medi-cinskih sester v hotelu Habakuk. Pri tem ji je z na-sveti, kako strokovno predstaviti smeh in jogo sme-ha, pomagal sošolec in prijatelj Tgor Karnjuš, pre-davatelj na .Fakulteti za zdravje Univerze na Pri-morskem. Predelala je ogromno člankov o smehuin prebrala veliko znanstvenih raziskav o koristno-sti smeha za zdravje ter dobro počutje. »Ugotovi-la sem, da ljudje začnejo sodelovati in verjeti jogismeha šele, ko jim nahraniš um in razložiš, zakajse je tako zelo dobro in zdravilno smejati.« Iz jogesmeha je celo magistrirala na Fakuiteli za zdra-vstvene vede v Mariboru. »A vendarle joge smehav Sloveniji in vseh projektov, povezanih z njo. ne bibilo brez izjemnega človeka in predanega prijateljaIgorja Pohlevna, ta je s svojim znanjem, časom innavdušenjem poskrbel, da so vsi naši dogodki po-sneti in objavljeni na spletni strani Mednarodnegainštituta za smeh Maribor.«

JI ? -^ vLj)

bI^bII^bI^Bb^bIII^HbIIB^HbIhv ftisS?- v^LtBflp 'fmmlmm%%_^mB___________\Wmm\\i r JmmWml'

HHHHHH^^^M^^Â« JsP^fin / ■w&A'r^mA_mmmmHimmHibb^bHb bb>S!!*»i^KF *^jk^^^b1Bb

.v ' <^' * .^BBBJBBJBl

H^bbd^Bb^BBVbIbb^bS ' ' H I^BbBgt laF** - Jbb^bbH

Bb^Bb^Bb^Bh^^^^^^^H^Bb^Bb^Bb^Bb^BB^B\ B^BbIbb^Bb^bV _^^^^*^«B^^^BB^BB^BB^BB^BB^BB

i- "V' Bik, *JR1 BBj |BBj |BBj |^HhH :^ ■»'L1^b1^b1^^^B^hH^b1^b1^b1^$^»I' * Ibb^BbK. *■*'*

*_^B_J0m^-' »** ___^___W^t^^^kM^*™"^ _____________________\Ar^ __iš_m___________w

__±_m__&r+: * ■'ÂAAAAt^ .--ÂAAAmr * 'MmmmMmmW^mWtK^ ]J^ktl. _____^___________W*^' .Îbbb^bb^bb^bb^bb^bb^^ ■■-*■■• . iJHHto^lmL m/ __________________________mm~ii.- ~:^__û_________________mr. . ■ m M^m^ **— Bj— m.^^ - _J»_^_ Jt _ J^J^^^^^^^^^^B^^^ <ll»^BB*BB^BB*B*BB^BB*BB^r ,, *™^ L' ——^ **î..^Bb^bb^bSL^^ '

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Zarja 12.01.2016 TorekDržava: Slovenija

Doseg: 117.000

Stran: 28




Stran: 28


19

Orno preveč resna družba. »Kosem začela proučevati smeh, se mije zdelo neverjetno spoznanje, da jedan izključno sesalcem. Znanstve-nik profesor Robert R. Provinc, ki sedenimo že trideset let ukvarja z ve-denjem sesalcev, je ugotovil, da smehizvira iz dihanja. Če se zasmejimo,vdihnemo zrak in skozi izdih sprosti-mo napetost.« Tako da ima smeh tudiizredne protistresne učinke. »Kadarse smejimo naglas ali z odprtimi usti,se stisnejo trebušne mišice, s tem seaktivira trebušna prepona in vplivana pomirjujoči del našega živčnegasistema, med drugim se nam znižatlak. Dr. Guillaume Duchenne je želeta 1862 ugotovil, da nasmešek ak-tivira možganski center 'srečnih ču-stev 1, ki začne sproščati endorfine.Najustvarjalnejši so otroci, ki se za-smejijo kar od tristo- do štiristokratna dan, odrasel človek v Evropi pajiribližno petnajstkrat, kar govori

o tem, kako resna družba smo.« Poraziskavah že od deset do petnajstminut smeha spodbudi delovanjeimunskega sistema, zniža se ravenstresnega hormona kortizola, obču-tno ublaži bolečine in omogoča mi-ren sen. »Dokazali so tudi, da redensmeh odpravlja depresivna stanja,uravnava krvni tlak, glukozo v krvi.oskrbi možgane s kisikom, zaradi če-sar se lahko izboljša delovna učinko-vitost. To bi lahko recimo s pridomizkoriščali v šolah - pet minut jogesmeha, pa bi imeli učenci jiredihanemožgane. Joga smeha lahko dobrodeluje tudi kot podporna terapija prionkoloških bolnikih.«

Festivali smeha. Vse te ugotovi-tve sojo vodile do organizacije festi-valov smeha v Sloveniji (prvi je billeta 2011) z mednarodno udeležbo.Udeležili so se ga tudi strokovnja-ki iz zdravstva in ljudem poljudnopredstavili pomen smeha. »Še pose-bej ponosna pa sem na drugi med-narodni kongres leta 2012 z naslo-vom Smeh: dopolnilna terapija, sajje imel tako strokovno vsebino, daso program sprejeli kot strokovnoizpopolnjevanje z licenčnimi točka-mi na Zdravniški zbornici Slovenije,Zbornici medicinskih sester, babicin zdravstvenih tehnikov Slovenijeter na Zbornici delovnih terapevtovSlovenije. Istočasno smo organizira-li prvo slovensko tekmovanje v sme-hu. Nadalje smo v UKC Maribormed drugim naredili pionirsko ce-loletno raziskavo na oddelku za en-dokrinologijo in diabetologijo podvodstvom primarija dr. Mira Čoko-liča, in sicer, kako joga smeha vplivana ljudi, ki imajo povišano glukozo vkrvi in še niso na inzulinski terapiji.Dokazali smo, da pol ure joge smehastatistično značilno zniža glukozo v

krvi. vpliva na preditianost in bolj-še počutje, ljudje so se veliko lažjesmejali. Raziskavo so predstavili nakongresu diabetologov - ADIT vSofiji, na kongresu medicinskih se-ster v diabetologiji - PLND v Ber-linu in na sedmem evropskem kon-gresu integrativne medicine v Beo-gradu .« Čeprav j o je j oga smeha zeloosrečevala, je sčasoma ugotovila,da smeh ne more biti zastonj. »Čebi se bilo tako preprosto smejati, bise vsi smejali, pa se ne,« je povedala.»Toliko truda sem vložila, na najra-zličnejše projekte smo se prijavljali,pa so nas povsod zavrnili. Vse sempočela iz čistega navdušenja, vere vboljši svet. vendar sem ugotovila, dabom od tega težko živeta.« Zato sijeza preživetje morala poiskali drugo

delo. »A vse te izkušnje so me nare-dile močnejšo, naučila sem se smeja-ti, tudi kadar ni vse rožnato, in znamdelati tudi z ljudmi, ki so v zelo težkisituaciji. Nikoli ne želim ostati brezsmeha, brez igrivosti. Prav tako ševedno upam. da bodo jogo smehasprejeli v podjetjih, bolnišnicah ...Svet se vseeno spreminja. Kolegi-co, ki se je pri meni izšolata za in-štruktorico joge smeha in dela na

dializnem oddelku UKC Ljubljana,so zdravniki denimo podprli, da iz-vaja jogo smeha med dializo. Tudiv zdravilišču Topolšica so izobrazilidve sestri za jogo smeha. Kot rednoaktivnost pa imajo jogo smeha tudiže v nekaterih domovih za starejšeobčane.«

bmeh nam jevsem prirojen.»Ljudje mislijo, dajaz nimam problc- ,mov, ker se tako velikosmejim, in da človek, ki grez nasmehom skozi življenje, niče-sar ne potrebuje, pa to ni res. Življ,nje me precej preizkuša, tudijočemseveda, pa se poleni spet naravnamna optimizem, se prepričam, da

zmorem, in nekako gre. Zdi pa semi. da ti taka pozitivna naravnanostpomaga, da se ob vsaki oviri potemvedno hitreje spet sestaviš. Optimi-zem je stvar temperamenta, a se galahko priučimo. Mnogi ljudje, ki soprihajali v klub, so bili zamorjeni,žalostni, brez energije, vendar so se

sprostili, spustili na otroško raven,tako so spontano odkrili v sebi nekodrugo moč. Danes celo psihiatri po-šljejo koga na jogo smeha. Čudovitestvari se dogajajo. Ob smehu se lju-dje odprejo, tudi razjočejo. Je pa zatistega, ki vodi jogo smeha, to pre-cej garaško delo.«

Omeh - kadarkoli in vsepo-vsod. Smeji se lahko vsak, kadar-koli in brez razloga. Možgani neločijo med iskrenim in narejenimsmehom, učinek pa je enak. »Smehlahko vzamemo kot telovadbo. Zju-traj se postavimo pred ogledalo inzačnemo govorili hihihi, liahaha,hohoho, kar tako, zraven se lahko šepačimo. S prijatelji se lahko za šalopogovarjamo v žlobud revščini. Pra-vijo, da po 21 dneh takšno vedenjepostane navada, pa čeprav se na za-četku vse skupaj zdi neumno. Prejko slej bomo padli v resničen smeh.Veliko smeha pa v naše življenjevnaša igrivost. Opazujmo otroke inse učimo od njih.« Živimo namrečkol roboti in neradi spreminjamonavade. »Dovolite si biti odšteka-

ni. Pridite recimo en dan vslužbo z dvema različ-

nima nogavicama.Tudi če tega ne

bo opazit nihčedrug, se bostezeleh smešnisami sebi. Toso tako pre-proste slva-ri, pa jih ne

počnemo,« jepoudarita Šta-

jerka. ki si želiosrečiti in nasmeja-

ti svojo okolico ter vpe-ljati smeh na vse ravni družbe.

Prepričana je, da je to mogoče. »Zvztrajnostjo, podporo in s tem, dabom sama vzor in nasmejana, vsemtežavam navkljub!« ■

Dokazali so, da reden smeh odpravljadepresivna stanja, uravnava krvni tlak, glukozov krvi, oskrbi možgane s kisikom, zaradi česarse lahko izboljša delovna učinkovitost. To bilahko recimo s pridom izkoriščali v šolah - petminut joge smeha, pa bi imeli učenci predihanemožgane. Joga smeha lahko dobro deluje tudikot podporna terapija pri onkoloških bolnikih. <<

'■- ■*•' Zi*M

AAT bbb B bb B bb B bb B bb B bb B bVbb^

lili m\\\\WJI^mmWmm\«a4BB^BB^BBHh^k JBB^BB^BB^BB^BB^EMavvauŠHB^BB^BB^BBnBB^BB^BBl

LI^bI^b^^hbII^bI^bI^bIB^ a^B£.

w________WT .MMm^L^r

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 117.000

Stran: 28




Stran: 28


20

Spletni zemljevid pomaga invalidomAljoša Skaper je vzpostavil spletni zemljeviddostopnih točk za invalide -takšnih, kijih obiskujejov vsakdanjem življenjuNATAŠA GIDERPred kratkim je tudi uradno zaživelaspletna stran Pridem.si, namenjena iz-menjavi informacij med gibalno ovi-ranimi osebami, in sicer o dostopnostiin opremljenosti točk, ki jih obiskuje-jo v vsakdanjem življenju, od javnihustanov do trgovin, gostinskih loka-lov, fakultet, kulturnih znamenitosti,športnih in kulturnih dvoran, hote-lov in tako dalje. Gre za prvi slovenskiimenik dostopnih točk. Nastajal je po-stopoma več mesecev, nekaj časa je de-loval poskusno, zdaj pa gre zares, povenjegov ustanovitelj Aljoša Škaper, 30-letni Sobočan, ki živi v Ljubljani in sez invalidnostjo sooča šele slaba tri leta.Kmalu po rehabilitaciji po nesrečnempadcu se je znašel pred vprašanjem,kam se sploh še lahko odpravi, kateretočke so zanj na invalidskem vozičkudostopne brez tuje pomoči, in tako jenastala ideja za tak imenik.

Trenutno 226 lokacij po državiNa spletni strani Pridem.si je označe-nih že 226 lokacij v različnih krajih podržavi in stalno dodajajo nove. Prav tupa nastopi problem, kajti odzivnosttistih, ki bi svojo lokacijo z možnost-mi, kijih ta ponuja invalidom (dostopdo vhoda, zadostna širina vrat, dostopv prostore v notranjosti, dvigalo, par-kirišče in tako dalje), lahko brezplač-no vnesli v zemljevid lokacij, je slaba,ugotavlja Škaper. Medtem ko so se naprimer fakultete Univerze v Ljublja-ni kar dobro odzvale na njegovo pro-šnjo, da v zemljevid vnesejo podatkezase, to nikakor ne velja za fakulteteUniverze v Mariboru, čeprav je z njimiže večkrat kontaktiral, in Univerze naPrimorskem. "Univerza pošlje mojoprošnjo fakultetam, a te se slabo odzi-vajo," pravi Škaper. Ne le s fakultetami,tudi z mnogimi drugimi institucijamiin podjetji je izkušnja podobna. "Oblju-bijo, da bodo dodali podatke, a potemiz tega ni nič, tudi po večkratnih klicihne."

Pričakoval je boljši odziv ponu-dnikov storitev. "Včasih mi je potem

ze prav smešno, da si ne vzamejo tehnekaj minut časa, kolikor je potrebnihza registracijo, čeprav obljubijo, da sebodo na strani registrirali. Povrhu jeomemba na spletni strani zanje tudibrezplačna reklama." Najbrž so mnogiše premalo občutljivi za to problema-tiko in zato premalo angažirani, raz-mišlja Škaper.

A tudi tam, kjer bi razumevanjete problematike najbolj pričakovali,ne gre gladko. Njegov osebni zdrav-nik je denimo na čez tisoč naslovovsvojih kolegov poslal obvestilo o mo-žnosti registracije na omenjeni spletnistrani, a se niti eden od prejemnikovni odzval, pravi Škaper. "Res je, da je doambulant večinoma urejen dostop zainvalide, ampak koristno bi bilo tudivedeti, ali imajo v bližini urejene pri-lagojene sanitarije za invalide, parkir-na mesta za invalide in podobno. Tudite informacije so za nas pomembne."

Čim več informacijNa omenjeni spletni strani je žemogoče najti tudi druge prispevkes področij, ki so tako ali drugače za-nimiva za gibalno ovirane osebe. Naprimer spremljanje izsledkov novihraziskav, pogovori s posamezniki, kiso lahko inspiracija drugim s podob-nimi težavami, na primer z umetnikiali športniki, dodati želi tudi lastne iz-kušnje iz zdravljenja in rehabilitacije(Škaper pravi, da so se nabrale dobrein slabe) ter lastna videnja položajainvalidnih oseb. Prav tako je na straniprostor za brezplačne male oglase zaciljno publiko, na primer za prodajoinvalidskih pripomočkov. Finančnopodporo za vzdrževanje spletne stranipa si obeta od komercialnih oglasov.

Stran je zasnovana tako, da je zauporabnika iskanje po njej čim boljpreprosto. Po tisoč obiskovalcev pov-prečno mesečno je naštel v poskusnemobdobju in prejel že veliko pozitivnihodzivov uporabnikov. Spremembein nadaljnje izboljšave strani bodo šesledile, obljublja Škaper, ki mu pri ure-janju spletne strani pomaga več pro-stovoljcev.

Ljudje na invalidskih vozičkih na-letijo na težave pri dostopu v objektepredvsem pri starejših gradnjah. "Po-nekod je resda najti napis, da ti pride-jo pomagat, če potrebuješ pomoč privstopu, in ti tudi v resnici pomagajo. Ato, da te morajo trije dvigniti z vozičk-om, ni najbolj prijetno. Dosti lepši ob-čutek je, če lahko samostojno vstopiš.Gotovo boš raje šel tja, kamor lahkoprideš sam, brez pomoči."

V Ljubljani, kjer živi, namenjajotemu že več pozornosti, pravi - tuditrgovci in gostinci, ne le javne insti-tucije. V Murski Soboti pa bo treba ševeliko truda, da bo res prijazna invali-dom, doda Škaper.

Včasih kdo verjame, da je dobroposkrbel za gibalno ovirane, a uredi-tev v praksi potem ni povsem ustre-zna. Tako se izkaže na primer, dahotelska soba sicer ima za gibalno ovi-rane dovolj široka vrata, ni pa dovoljprostorna in se je težko v njej premika-ti z invalidskim vozičkom. "Velik pro-blem so tudi kopalnice. Večkrat semže doživel improviziranje, na primerda so v kabino za tuširanje nastavilinavaden plastičen stol, namesto da biimeli prilagojeno kabino." Prav zato jeizmenjava informacij med uporabni-ki pomembna in tudi temu je name-njena spletna stran. Informacije, kijihstran ponuja predvsem gibalno ovira-nim osebam, pa so lahko v pomoč tudistarejšim ljudem in staršem z otroški-mi vozički.Spletna stranponuja tudibrezplačnemale oglaseza zamenjavopripomočkov

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Večer 13.01.2016 SredaDržava: Slovenija

Doseg: 108.000

Stran: 22




Stran: 22

Površina: 562 cm2

21

_______________________________________________________________

** I,: ■* x_. ___^_E^^^"^^^_^_^_B '~ J[___H^____________

m'— ~~ _[ ■J_*.J__^_^_H_^_h-_ ________________________________ >_^__^___^__M__'*-?*fc L ____WWW\BmBmM_Y- ""- '*W___=__5_^__^__^fe" " _^_^_^_^_^_^_k _E!__-F_W__________i___*dM0M^Mt__^k~M^_^^^^M

Na takšne ovire gibalno ovirane osebe prepogosto naletijo. (Nataša Gider)

_*_XX-___-*_m_W____*_.m____W,X__

L£_Lsa_ia^

y|pti[ . JIskalnikizser' .e javno, t:

______________________REIHMilHH_H IZiERi KR^-' :

fafcBj|^^^^__^____________Ji^^^BBHBT_ii_'*L'ir" w »- •--••• ■jf^^^jmfl^MMM

E3___^~_H^■ ■ ~^fl

is eur aa_i|^^^^^B^^B ŠOLA VOŽNJE jj^^ag^Spletna stran Pridem.si ima 226 lokacij dostopnih točk, redno dodajajo nove.(Pridem.si)

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 108.000

Stran: 22




Stran: 22

Površina: 562 cm2

22

Ali bo župan resignoriral sklepe, ki stajih soglasno potrdiliopozicija in koalicija?

Se danes v javnosti odmeva pone-deljkova izredna seja (4. januarja), kije bila na pobudo opozicije sklicanazaradi dogajanja v Javnem zdravstve-nem zavodu Mariborske lekarne Ma-ribor. Opozicijski mestni svetniki smona prvo sejo v novem letu odšli polniupanja, navdani z optimizmom, pred-vsem pa zadovoljni, da je župan dr.Andrej Fištravec vendarle dojel, da jerazprava v mestnem svetu na temoLekarne Maribor, predvsem za priho-dnost mesta Maribor, nujno potrebna.

Prvo sejo v novem letu je zazna-movala nenavadna enotnost koalicijein opozicije. Prav nobeden od priso-tnih pa si ni drznil pomisliti na to, daje ta enotnost vendarle samo navide-zna. Opozicija je na temo Lekarne Ma-ribor pripravila kar sest sklepov, ki biprispevali k transparentnejši prodajidružbe Marifarm, d.o.o., in razblinilidvome o morebitnih nepravilnostihpri poslovanju in nakupu interaktiv-nih tabel v družbi Farmadent, d.o.o.Županovo ravnanje na tej seji je bilokakor novo leto. Zares je bilo nekajnovega, nekaj, česar zagotovo nismopričakovali. Najprej nas je pozitivnopresenetilo dejstvo, da je prav vsehšest predlaganih sklepov podprla tudikoalicija. Županje celo med razpravosam predlagal določene popravke kpredlaganim sklepom, zato smo bilienotni, da si takšnih sej lahko samoše želimo. Poenotenje opozicije, ko-alicije in župana je bilo naš največjiuspeh na prvi seji v novem letu. A tonaše navdušenje, da smo kot mestnisvet končno naredili nekaj dobrega zaMaribor, je hitro splahnelo, ko smo lenekaj minut po koncu seje slišali izjavožupana za medije: "Jaz te seje ne name-ravam sklicati, opozicija naj si jo skličekar sama." Z drugimi besedami je me-

dijem izjavil, da ne bo spoštoval skle-pov in da ne namerava sklicati seje natemo Lekarne Maribor.

Pa smo se vrnili v začarani krogpreteklega leta, ko župan ne spoštujevolje večine mestnih svetnikov, kaj šeleda bi realiziral sklepe, ki so bili sprejetina seji. S tem je ponovno pokazal svojpravi obraz in da mu enostavno ni marza mesto Maribor oziroma za to, kar sebo v prihodnje dogajalo z Javnim zdra-vstvenim zavodom Mariborske lekar-ne Maribor. Ali obstaja nevarnost, da biMaribor ostal brez 300 delovnih mest?Ali se znotraj zavoda dogajajo številnedruge nepravilnosti? Vse to skrbi samoopozicijo, župan o tem noče nič niti sli-šati. Morda bi še razumeli, da bi županna seji čez 15 dni povedal, da ni mogelpridobiti celotnega poročila o dogaja-nju v Farmadentu in Marifarmu iz ta-kšnih in drugačnih razlogov in da jepridobil samo del poročila, ampak dane pokaže niti interesa za to, da bi gapridobil, je višek neodgovornosti. Če jeprodaja Marifarma poslovna skrivnost,ne vidimo nobenih zadržkov, da bi sejapotekala brez prisotnosti medijev. Nenazadnje je tudi vodja pogajalske sku-pine Borut Bratina v medijih izjavil,da javna razprava o prodaji Marifar-ma ni možna, je pa možno srečanje sfinančnim svetovalcem, ki bi pojasnilpostopek prodaje, še pred potrditvijopogodbe. S tem se opozicijski svetnikiseveda strinjamo, zato apeliramo nažupana, da skliče sejo, ki bo potekalabrez prisotnosti medijev. Presenečeniin izjemno razočarani smo nad ravna-njem župana Mestne občine Maribor,dr. Andreja Fištravca, saj smo na izre-dni seji vendarle dosegli dialog, ki seje odražal v soglasnem sprejetju vsehpredlaganih sklepov, tudi tistih iz ko-alicijskih vrst. Župan je s tem dokazal,da določene ljudi okrog sebe in okrog

tako imenovanega župana v senci po-novno ščiti s tem, ko ne želi širše raz-prave o poslovanju v posameznihjavnih podjetjih.

Kljub temu da so tudi že nekaterimediji poročali o sumljivih povezavahin vplivih tako imenovanega župana vsenci, smo v svetniških skupinah pre-pričani, da je treba takšne stvari raz-čistiti in storiti vse, da takšnih kršitevv nadaljevanju ne bi bilo. Od županaMestne občine Maribor pričakuje-mo, da je povezovalni člen, da ljudiv mestu povezuje in združuje v inte-resu čim bolj transparentnega poslo-vanja občine in vseh javnih podjetij.V zadnjem času lahko ugotovimo, dažupan nima interesa, da bi nekate-re postopke na občini, predvsem pav javnih podjetjih, vodil transparen-tno. Ravno nasprotno. Sam jih braniin nikakor ne dopusti, da bi bili mestnisvetniki, zlasti pa mariborska javnost,obveščeni o posameznih spornih do-godkih. Opozicijski mestni svetni-ki, ki smo na seji potrdili šest sklepovna temo Lekarne Maribor, pozivamožupana k spoštovanju Statuta in Po-slovnika Mestne občine Maribor in nenazadnje k realizaciji zahteve za sklicizredne seje, brez prisotnosti medijev,v 15 dneh. K temu bi ga morali pozvatitudi vsi koalicijski svetniki, ki so ome-njene sklepe potrdili.

S spoštovanjem.Klubi svetniških skupin

in samostojna svetnika MS MOM:Stranka modernega centra

Slovenska demokratska strankaŽupanova lista Aktivni Maribor

Lista za pravičnost in razvojZdružena levica

Samostojni svetnik Metod DolinšekSamostojna svetnica Jelka Černivec

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 108.000

Stran: 26




Stran: 26

Površina: 269 cm2

23

Iz kleti v nove prostore

Ne le prostori, tudi način dela na mariborski fiziatriji je nov. Boljši za zaposlene in bol-nike, pravijo. Vsak terapevt svojega pacienta zdaj v največji meri obravnava na enemmestu, ni več toliko kroženja med kabineti in tavanja po kletnih prostorih, kjer je po-gosto zamakalo in posledično zaudarjalo. Vsakfizioterapevt ima zdaj svoj ultrazvok,kinezioterapijo, termoterapijo in vse vrste protibolečinskih terapij. Qaj/lgor Napast)

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 108.000

Stran: 1




Stran: 1

Površina: 91 cm2

24

1 1SB3SS3BSS1 težavah-^-~^£^)škwH^^^^\ \^^\|*-^ -Li J—i v_y

SLOVENJGRADEC Trenutnosta v celoti v novurgentni centerpreseljeni kirurškaurgenca in triaža,medtem ko bo delopo dobavljeni šepreostali manjkajočiopremi steklo vceloti predvidoma vzačetku februarja.

GabrijelToplak, foto: sta

Vurgentnemcentru Splo-šne bolnišniceSlovenj Gra-

dec, ki so ga uradno od-prli 18. decembra lani,je delo, sicer v nekolikookrnjeni obliki in z eno-tedensko zamudo, ven-darle steklo.

Ves prejšnji teden sose namreč ukvarjali s te-žavami na informacijskihpovezavah in jih še ko-nec istega tedna dokonč-no uredili. Kljub temu sovhod v staro urgenco za-prli, čez dva dneva pa

z delom v modro-zele-nem sektorju začenja tudizdravnik iz Zdravstvene-ga doma Slovenj Gradec.

ZA ZDAJ LEKIRURGIJA IN TRIAŽA

Janez Lavre, direktortamkajšnje splošne bolni-šnice, je med drugim po-vedal, da sta v tem tre-nutku povsem preselje-na v nov urgentni centerle kirurška urgenca in tri-aža. V petek, 15. januar-ja, se t. i. modro-zelene-mu sektorju urgentne-ga centra pridruži še eki-pa Zdravstvenega domaSlovenj Gradec s splošnimzdravnikom. Po dobavlje-ni še preostali manjkajočiopremi bo delo, tako La-vre, steklo v celoti predvi-doma 1. februarja, ko najbi v urgentnem centru za-čela delovati tudi interni-stična prva pomoč. Glav-ni vhod v splošno bolni-

BNov urgentnicenterslovenjgraškebolnišnice na 790kvadratnih metrih

površin

26dni

je minilo oduradnegaodprtja.

Janez Lavre,direktor SplošnebolnišniceSlovenj GradecPo težavah zinformacijski-mi povezavamismo v začetkutedna začelidelo.

Janez LavreI bolnišnicovodi že od leta2007, še prej jebil vršilecdolžnosti.26 dni je minilood uradnegaodprtja.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Svet24 13.01.2016 SredaDržava: Slovenija

Doseg: 58.000

Stran: 20




Stran: 20

Površina: 504 cm2

25

šnico ostaja tam kot do-slej, vhod v staro urgencopa so v ponedeljek zaprli,saj urgentne bolnike, ra-zen za internistično prvopomoč, sprejemajo v bli-žnjem novem urgentnemcentru. Naložba v nov ur-gentni center slovenjgra-ške bolnišnice, ki se raz-prostira na 790 kvadra-tnih metrih površin, je bilavredna 5,3 milijona evrov.

5,3milijona

evrov

je vrednanaložba vnov urgen-tni center.

15.januarja

se t. i. mo-dro-zelene-mu sektorjuurgentnega

centrapridruži šeekipa Zdra-vstvenegadoma Slo-

venj Gradecs splošnim

zdravnikom.

1.februarja

naj bi podobavljenipreostali

manjkajočiopremi

delo steklov celoti.

790kvadratnih

metrov

meripovršinaSplošne

bolnišniceSlovenjGradec.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 58.000

Stran: 20




Stran: 20

Površina: 504 cm2

26

Omejitev obiskov v jeseniški bolnišnici

Jesenice - V Splošni bolnišnici Jesenice so zaradi povečane-ga števila virusnih obolenj, predvsem respiratornih, omejiliobiske na vseh kliničnih oddelkih. Obiski so tako dovoljenieni zdravi odrasli osebi pri vsakem hospitaliziranem bolniku.Omejitev obiskov velja do preklica.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Gorenjski glas 12.01.2016 TorekDržava: Slovenija

Doseg: 55.000

Stran: 24


Gorenjski glas 12.01.2016 TorekDržava: Slovenija


Stran: 24

Površina: 21 cm2

27

V Vipavi deluje Svetovalnica za osebe brez zdravstvenega zavarovanja

Zatiskanje oči ne pomagaV pričakovanju odprtja pro bono ambulante v Novi Gorici selahko osebe brez urejenega zdravstvenega zavarovanja ponasvete in napotke obrnejo v Svetovalnico za osebe brezzdravstvenega zavarovanja v Vipavi.

VIPAVA � Svetovalnica deluje v ok-viru Slovenske filantropije v prostorihHiše Sadeži družbe v Vipavi, dvakratmesečno, vsak prvi in tretji ponedeljekv mesecu med 8. in 11. uro. Projektfinancira ministrstvo za zdravje, vi-pavska pisarna pa ima trenutno za-gotovljeno delovanje do septembra le-tos. Podobno kot v drugih svetoval-nicah v Sloveniji tudi v Vipavi de-javnost koordinira lokalni sodelavec. VVipavi je to Anja Mislej, študentkapodiplomskega študija socialne pe-dagogike na Pedagoški fakulteti v Lju-bljani.

Čeprav v Svetovalnici ni gneče, to nepomeni, da tovrstne problematike nazgornjem koncu Vipavske doline ni. Vregiji je namreč po nekaterih podatkihbrez zdravstvenega zavarovanja okrog650 ljudi različnih starosti, poklicev instatusov, med njimi je veliko obrtnikov

in prekernih delavcev, ki ne zmorejoplačevati prispevkov in zavarovanj."Številni med njimi ne vedo, kam naj seobrnejo, nekatere je sram priznati si-tuacijo, v kateri so se znašli. A za vse je

pomembno, da vedo, katere storitve jimvseeno pripadajo. Občanom svetujemoin jih napotimo na prave naslove. Vkratkem bo to tudi pro bono ambu-lanta v Novi Gorici. Pomagamo jimlahko tudi pri pripravi drugih obraz-cev, vlog in dopisov," pojasnjuje Mis-lejeva.

Zato je njeno trenutno delo usmer-j eno predvsem v informiranje občanovin vzpostavljanje sodelovanja z zdrav-stvenim domom, patronažno službo,centrom za socialno delo, humani-tarnimi organizacijami in hišo za brez-domne v Ajdovščini. Mislejeva ob tempoudarja še na težavo, na katero mar-sikdo pozabi: "Dolg se ne izbriše. Enoje, da zdravstvena kartica ne bo spre-jeta in boš moral plačati obisk prizdravniku. Drugo paje, če se neplačaniračuni kopičijo. Tedaj iz majhnega pro-blema nastane velik. Ena od rešitev jelahko obročno odplačevanje. Ljudjemorajo čimprej storiti vse, kar lahko.Odlašanje je najslabša pot in lahkopripelje do tega, da finančna upravazaseže premoženje."

ALENKA TRATNIK

™~^^ j^SSEm.' '______\\\\\\\\\\\\\\____W^^^y * -«

8bj_-S__ž§e.& jf^^[S____________________________S_^_____w **& vš&f I ***

m]n-$. -1

tt^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^B_W

Sodelavka v vipavski Svetovalnici AnjaMislej

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Primorske novice 13.01.2016 SredaDržava: Slovenija

Doseg: 50.000

Stran: 9




Stran: 9

Površina: 214 cm2

28

Telefon dežurnega zdravnikaNOVA GORICA, ŠEMPETER � V petek zvečer bo

dežurna ambulanta za nujno medicinsko pomoč pre-nehala delovati v zdravstvenem domu v Novi Gorici in bozačela delovati v urgentnem centru v šempetrski bol-nišnici kot ambulanta za hitre preglede. Kot so pojasniliv zdravstvenem domu, se je zato spremenila tudi te-lefonska številka ambulante. Vendar pa nova ni05/330-10-49, kot je bilo navedeno včeraj, pač pa je, sonaknadno sporočili iz doma, 05/330- 11-17. NR

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 50.000

Stran: 8




Stran: 8

Površina: 32 cm2

29

TV Koper, Primorska kronika - 18:44 12.01.2016 TorekDržava: Slovenija

Doseg: 45.588

Trajanje: 03:00

1 / 1

Analiza slovenskega zdravstvenega sistema 12.01.2016, 18:44TV KOPER, PRIMORSKA KRONIKA,

(voditeljica): Analiza slovenskega zdravstvenega sistema, ki so jo za 360 tisoč evrov več kot leto dni VESNA P. GODNIČpripravljali tuji strokovnjaki, je naš zdravstveni sistem opredelila kot povprečen med državami Evropske unije. Kot dobra praksa se je izkazalo primarno zdravstveno varstvo in na primer referenčne ambulante družinske medicine. Po spremembah pa kliče način financiranja zdravstvene oskrbe. Kritiki, ki v kakovost analize sicer ne dvomijo pa opozarjajo, da tujci ne morejo reševati naših težav.

(nekdanji minister za zdravje): Znano je namreč, da v kolikor se vključujejo tuji strokovnjaki in DORIJAN MARUŠIČpripravljajo te analize, ne morejo rešiti problemov, ki jih ima posamezna država. Večina rešitve moramo, ali morajo reševati v državi sami, tako da tu so bile naše napovedi že pred pripravami, da praktično taka skupina, ta pristop, ne bo mogel rešiti problemov, ki se kopičijo v Sloveniji in v tem primeru, seveda, je tudi pričakovano zaključena analiza, da rešitve, ki jih predstavljajo ali predlagajo ne bodo pravilne.

Z nami v studiu je direktor Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Metod Mezek. Lepo pozdravljeni.GODNIČ: (direktor Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije): Dober večer.METOD MEZEK

Torej, kaj so po vašem mnenju največje hibe zdravstvenega sistema in s katerimi reformami ne gre več odlašatiGODNIČ:?

Analiza je pokazala, da je sistem dober, vendar ima določene pomanjkljivosti in na teh pomanjkljivostih je treba MEZEK:delati. Poslušal sem nekdanjega ministra Marušiča, vendar ne strinjam sle s tem, da je bilo pričakovano, da bodo tujci rešili naš problem. Čisto jasno, da ne. Problem bomo sami reševali in rešili tudi, vendar mislim, da je bila analiza, pristop kanalizi potreben, pravilen in ne nazadnje, da smo z analizo prišli do nekih verodostojnejših podatkov in da bomo na osnovi teh lažje tudi prepričevali odločevalce, da je v tem našem sistemu sicer potrebno marsikaj postoriti na področju racionalizacije sistema, vendar tudi na področju financiranja.

Kakšne spremembe bi veljalo uperjati glede vodenja in upravljanja zdravstvenih zavodov?GODNIČ: Mi kot Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije predvsem poudarjamo, da bo morali imeti zavodi večjo MEZEK:

samostojnost, da bi morali menedžerji oziroma direktorji imeti več orodji. Več orodji, to mislimo predvsem na to, da lahko prosto sprejemajo oziroma odpuščajo zaposlene. Poudariti moram, da sedaj tega ne dopušča in vsak sprejem gre ZUJFskozi vlado. Tudi na področju nagrajevanja bodo potrebne spremembe. Sedaj je v uravnilovkah (manjka beseda) nagrajevanja in direktor nima moči oziroma kompetenc, da bi nagrajeval boljše, oziroma destimuliral slabše Tudi na področju specializacij mislimo, da so potrebne spremembe in je potrebno približati zavodu, ki je zainteresiran za, oziroma ki bo zaposlil specializanta, specialista predvsem v fazi sprejema in spremljanja. Sicer pa je specializacija kot taka vsebina, stvar zbornice, ki dobro obvladuje in dela.

Za mnoge je sporen je neprimeren način financiranja zdravstva in sistem delitve denarja. Bi ga veljalo GODNIČ:spremeniti? In kako? Morda čisto na kratko za konec.

Sistem dogovarjanja je zagotovo dolg in bi ga lahko, bi bilo potrebno, veliko je partnerjev, osebnih partnerjev, ki MEZEK:se dogovarjamo. Poenostavili bi ga lahko s tem, da bi bilo manjše število partnerjev v dogovarjanju. Ena izmed variant je tudi, ki jo doktor Tot, do zdaj poznavalec sistema, predlaga, da bi Združenje zdravstvenih zavodov predstavljalo vse izvajalce zdravstvenih storitev.

Najlepša hvala za pogovor.GODNIČ: hvala tudi vam.MEZEK:

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

TV Koper, Primorska kronika - 18:44 12.01.2016 TorekDržava: Slovenija


Trajanje: 03:00

30

zbirka medijskih objav - zdravniskazbornica.si...kolegov poslal obvestilo o možnosti registracije...

Documents