Zdravje in okolje

Novo mesto, 24. oktober 2013

Determinante zdravjaDeterminante zdravja

POLITIČNEEKONOMSKESOCIALNETEHNOLOŠKE (okolje)(okolje)

PEST

Determinante zdravja so tiste, ki na kakršenkoli način vplivajo na človekovo zdravje in zdravje celotnega prebivalstva.

Determinanta = določljivka

Determinante (naravnega) okoljaDeterminante (naravnega) okolja

Povezovanje dejavnikov naravnega okolja kot so: biološki,fizikalni, kemični in biomehanski dejavniki, pripelje do kompleksnih determinant naravnega okolja. Med njimi sta nedvomno na prvem mestu zrak in voda, poleg teh pa še ožje bivalno (stanovanje) ter delovno okolje, tla, predvsem tista, na katerih se prideluje hrana za ljudi in živali ter načini ravnanja z odpadnimi snovmi. V to skupino lahko uvrstimo tudi živila (stopnja varnosti živil).

Ocena vplivov okolja na zdravjeOcena vplivov okolja na zdravje

Škodljivi dejavniki okolja so vzrok za okrog 24 % (21-27 %) vseh bolezni, merjeno z DALY (disabled adjusted life years) ter 23 % (21-25 %) vseh smrti.

Merjenje škodljivih učinkov iz okolja na zdravjeMerjenje škodljivih učinkov iz okolja na zdravje

DALY = Disability-adjusted Life Year= Združuje dva kazalnika in je indikator časa življenja z boleznijo (YLD) ter časa izgubljenega zaradi prezgodnje smrti (YLL).Pove, koliko let zdravega življenja izgubi populacija zaradi bolezni in smrti.

En DALY je enak izgubi enega leta zdravega življenja.

Seznam pomembnejših stanj, pri katerih imajo Seznam pomembnejših stanj, pri katerih imajo škodljivi dejavniki okolja največji vplivškodljivi dejavniki okolja največji vpliv

Stanje (cel svet, leto 2006)

Deleži celotnega bremena, ki ga predstavljajo posamezne

bolezni (daly/1000 preb)

OKOLJSKIM DEJAVNIKO PRIPISLJIV

DELEŽ DALY (1000 preb)

Delež (%) Vodilni okoljski

dejavnik

Driska 4.15 3.85 93 (pitna) voda

Infekcije spodnjih dihalnih poti 6.10 2.45 40 Zrak

Nenamerne poškodbe 3.30 1.40 42 Promet...

Kronična obstrukt. pljučna bol. 1.80 0.80 44 Zrak

Astma 1.05 0.45 43 Zrak

Zastrupitve 0.50 0.30 60 Voda, zrak,

Rak pljuč 0.75 0.20 27 Zrak

ZZV NM - ekologijaZZV NM - ekologija

V letu 2012 smo opravljali naslednja dela:1.prve meritve in obratovalni monitoring emisij snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja,2.prvo ocenjevanje hrupa in monitoring hrupa za vire hrupa,3.obratovalni monitoring za odlagališče odpadkov,4.izvajali ekološke meritve delovnega okolja,5.izdelava letnega poročila o emisiji snovi v zrak za leto 2012 za posamezne naročnike,6.formirali strokovna mnenja o opravljenih preiskavah,7.sodelovali pri nadzoru virov onesnaževanja okolja.

ZZV NM – druge dejavnostiZZV NM – druge dejavnosti Celotno področje pitnih vod, Celotno področje kopalnih vod, legionele v vseh vodah in strokovna pomoč, podpora pri obvladovanju

tega problema, druge storitve s področja sanitarne mikrobiologije (npr. brisi na čistočo,

mikrobiološki pregledi živil, analize vzorcev na snažnost in sterilnost itd),

storitve s področja sanitarne kemije: poleg že omenjenih storitev v zvezi z vodami še:– analize, povezane z živili in predmeti splošne rabe, – monitoring odpadnih vod, – analize sedimentov, zemlje, tal,– odpadkov,– zraka

Prašni delci manjši od 10um – PMPrašni delci manjši od 10um – PM1010

V zadnjem desetletju se večina raziskav, v katerih se ukvarjajo z problematiko zraka in zdravja, usmerja v iskanje povezave med izpostavljenostjo prebivalcem prašnim delcem, in to predvsem tistim manjšim od 10 um. Delci manjši od 10 ug prodrejo globoko v pljuča – pljučne mešičke.

Prašni delci manjši od 10um – PMPrašni delci manjši od 10um – PM1010

Kje nastajajo delci;

Nastajajo pri gorenju fosilnih goriv:- kurišča,- motorna vozila,- delovni stroji,- elektrarne.

PMPM1010: vpliv na zdravje: vpliv na zdravje

Rezultati epidemioloških kažejo, da se pri astmatičnih otrocih v dneh z povečano koncentracijo PM10 ali dima poveča število napadov astme.

Poveča se število otrok z vnetji dihal,Dolgotrajna izpostavljenost PM10 oziroma življenje v onesnaženem okolju izrazito poveča verjetnost, vnetja dihalnih poti pri otrocih, dolgotrajno vnetje pa povzroči upad pljučnih funkcij že v otroštvu.

Število preseganj dnevne mejne Število preseganj dnevne mejne koncentracije PMkoncentracije PM1010 v letu 2013 v letu 2013

merilno mesto jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec skupno

Ljubljana Bežigrad 5 4 2 0 1 0 0 0 12 Maribor center 13 6 5 0 0 0 2 0 26 Celje 11 13 6 0 1 0 0 0 31 Murska Sobota 15 7 2 0 0 0 0 0 24 Nova Gorica 2 1 0 0 0 0 0 0 3 Trbovlje 11 12 5 0 0 0 0 0 28 Zagorje 11 10 5 0 0 0 0 0 26 Hrastnik 2 3 2 0 0 0 0 0 7 Koper 3 1 0 0 0 0 0 0 4 Iskrba 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Žerjav 14 15 0 0 0 0 0 0 29 Ljubljana BF 5 4 2 0 0 0 0 0 11 Kranj 6 8 1 0 0 0 0 0 15 Novo mesto 13 13 5 0 0 0 0 0 31 Velenje 2 3 0 0 0 0 0 0 5

Bršljin – merilno mesto za PMBršljin – merilno mesto za PM1010

PMPM1010 – meritve v Bršljinu, leto 2010 – meritve v Bršljinu, leto 2010

PM10 - Bršljin

0,0

20,0

40,0

60,0

80,0

100,0

120,0

140,0

160,0

180,0

200,0

11.5

.201

015

.5.2

010

19.5

.201

023

.5.2

010

27.5

.201

031

.5.2

010

4.6.

2010

8.6.

2010

12.6

.201

016

.6.2

010

20.6

.201

024

.6.2

010

28.6

.201

02.

7.20

106.

7.20

1010

.7.2

010

14.7

.201

018

.7.2

010

22.7

.201

026

.7.2

010

30.7

.201

03.

8.20

107.

8.20

1011

.8.2

010

15.8

.201

019

.8.2

010

23.8

.201

027

.8.2

010

31.8

.201

04.

9.20

108.

9.20

1012

.9.2

010

16.9

.201

020

.9.2

010

24.9

.201

028

.9.2

010

2.10

.201

06.

10.2

010

10.1

0.20

1014

.10.

2010

18.1

0.20

1022

.10.

2010

26.1

0.20

1030

.10.

2010

3.11

.201

07.

11.2

010

11.1

1.20

1015

.11.

2010

19.1

1.20

1023

.11.

2010

27.1

1.20

101.

12.2

010

5.12

.201

09.

12.2

010

13.1

2.20

1017

.12.

2010

21.1

2.20

1025

.12.

2010

29.1

2.20

102.

1.20

116.

1.20

1110

.1.2

011

14.1

.201

118

.1.2

011

22.1

.201

126

.1.2

011

30.1

.201

13.

2.20

117.

2.20

1111

.2.2

011

15.2

.201

119

.2.2

011

23.2

.201

127

.2.2

011

datum

ko

nc

. PM

10

OGREVANJEOGREVANJE

Primerjava koncentracije delcev PM10 s povprečno zunanjo temperaturo lahko kaže na to, da so pomemben vir emisij delcev PM10 individualne stanovanjske hiše, ki za ogrevanje bivalnih prostorov uporabljajo majhne kurilne naprave na trdna goriva (naravni les).

Glavni povzročitelj raka je zunanje onesnaževanje zraka

Gibanje koncentracije pelodov ambrozije v Gibanje koncentracije pelodov ambrozije v septembru 2010septembru 2010

Koncentracija cvetnega prahu ambrozije v zraku v Novem mestu od 2. do 8. septembra 2010

0

50

100

150

200

02.09.2010 03.09.2010 04.09.2010 05.09.2010 06.09.2010 07.09.2010 08.09.2010

Po

vpre

čno

šte

vilo

zrn

v m

3 zr

aka

Medsektorsko vlaganje v zdravje - vloga Medsektorsko vlaganje v zdravje - vloga lokalne skupnostilokalne skupnosti

Občina

Zdravje

Kmetijstvo

Družbenookolje

Gospo-darstvo

Vključitev skupnosti je temelj učinkovitega izvajanja javnega zdravja.

Vključevanje lokalnih skupnosti - 1Vključevanje lokalnih skupnosti - 1

je temelj učinkovitega izvajanja javnega zdravja, je ključnega pomena pri sprejemanju odločitev in

ukrepanju, uspešno sodelovanje skupnosti omogoča

razvijane veščin in zmožnosti v skupnosti, ki so bistveni dejavniki za optimalno zdravje.

Vključevanje lokalnih skupnosti - 2Vključevanje lokalnih skupnosti - 2

Vključitev skupnosti je proces: ki vključuje člane skupnosti, se zanaša na lastne vire sredstev in prednosti. Sodelovanje skupnosti vključuje: medsebojno zaupanje, komunikacijo in sodelovanje.

Vključevanje lokalnih skupnosti - 3Vključevanje lokalnih skupnosti - 3

Takšno sodelovanje ali soprispevanje se

mora osredotočiti na rezultate, ki so odraz

potreb, pričakovanj in želj članov neke

skupnosti.

PREDLOGI za občinski svetPREDLOGI za občinski svet

Predlog št. 1:

Svet občine mora obravnavati izbrane teme s področja javnega zdravja v občini – (vsaj) enkrat na leto .

PREDLOGI za občinski svetPREDLOGI za občinski svet

Predlog št. 2:Občina uporabi vse mreže za povečanje

odzivnosti v državnem programu SVIT. Cilj: do leta 2015 povečati odzivnost v vseh

občinah JV Slovenije na vsaj 80 %.

 Odzivnost v letu 2012: 54,44 % (občina Krško).

PREDLOGI za občinski svetPREDLOGI za občinski svet

Živimo zdravo Škodljivo pitje alkohola (alkoholizem) Prehrana v vrtcih, šolah in dijaških domovih Sanitarno-higienske razmere v vrtcih, šolah in dijaških domovih

Meritev imisij v zraku v mestnem okolju oz. izbranih področjih v občini z oceno. Merjenje PM10.

Kataster hrupa.Sledenje alergogenih pelodov v zraku.

Občina

Zdravje

Kmetijstvo

Družbenookolje

Gospo-darstvo

Pojdi in poišči ljudi. Začni s tem, kar znajo. Gradi na tistem, kar imajo (kitajski pregovor)

77

1. Visok krvni tlak 2. Holesterol 3. Kajenje (tobak) 4. Debelost 5. Prehrana (uživanje zelenjave in sadja) 6. Telesna neaktivnost 7. Alkohol

Promocija zdravja je proces, skozi katerega se ljudem ponuja možnost sprejemanje “pravih” odločitev.