onesnaženost zraka in vplivi na zdravje ljudi mag. nataša kovač, agencija rs za okolje
DESCRIPTION
Onesnaženost zraka in vplivi na zdravje ljudi mag. Nataša Kovač, Agencija RS za okolje Peter Otorepec, Inštitut za varovanje zdravja. Dejstva o stanju zraka v Evropi. Vir: Eurobarometer, Evropska komisija. Vpliv onesnaženega zraka na zdravje ljudi – - PowerPoint PPT PresentationTRANSCRIPT
1
Onesnaženost zraka in vplivi na zdravje ljudi
mag. Nataša Kovač, Agencija RS za okoljePeter Otorepec, Inštitut za varovanje zdravja
Dejstva o stanju zraka v Evropi
97 %Evropejcev je izpostavljenih koncentracijam ozona, ki presegajo priporočila Svetovne zdravstvene organizacije.
220–300 EURje posameznega državljana EU leta 2009 stala onesnaženost zraka, ki jo povzroča 10 000 največjih onesnaževalcev v Evropi.
63 %Evropejcev pravi, da so v zadnjih dveh letih zmanjšali uporabo avtomobila zaradi izboljšanja kakovosti zraka.
Vir: Eurobarometer, Evropska komisija
33
Vpliv onesnaženega zraka na zdravje ljudi – najpomembnejši javno – zdravstveni problem
Skoraj vsak peti Evropejec je podvržen obolenju dihal
Štirje od petih Evropejcev menijo, da bi morala EU predlagati dodatne
ukrepe
Trem od petih Evropejcev se zdi, da niso ustrezno obveščeni o kakovosti zraka v svoji državi
44
Leto 2013 – leto zraka
Evropa: prenova strategija s področja zraka
Slovenija: odloki za izboljšanje kakovosti zraka, katerih izvedba se prenaša na občine (Lj, Mb, MS, Ce, Nm, Kranj,
Zasavje)
ARSO s ciljem promocije odlokov organizira strokovna srečanja: Ljubljana, Slovenj Gradec, Murska Sobota,
Nova Gorica, Koper, Novo mesto, Kranj
Različni viri onesnaževanja zraka
Vir: Evropska agencija za okolje
Glavna onesnaževala zraka
Vir: Evropska agencija za okolje
Podnebje Ekosistemi Zdravje ljudi
Spojine, kivplivajo na podnebne spremembe
Spojine, kipovzročajo
zakisovanje (SOx, NOx, NH3)
Spojine, ki povzročajo
evtrofikacijo(NOx, NH3)
PrizemniOzon (Nox, CO, CH4, NMVOC)
Delci
SO² COPrimarni
PAH PAH HM
NOx NH3 NMVOC CH4
Vplivi
Kakovost
zraka
Izpusti
Potrebujemo celovit pristop k oceni stanja- spremljajmo izvajanje CILJEV!
88
Raziskave na področju zraka in zdravja potrjujejo škodljivost delcev
Delci so lahko ali naravnega izvora (npr. cvetni prah, prah, morska sol, dim gozdnih požarov, meteorski prah, vulkanski pepel).
Delci so pretežno antropogenega izvora. Nastajajo kot posledica izpustov iz energetskih objektov, industrije, prometa, kmetijstva, individualnih kurišč.
Delci manjši od 10 µg prodrejo globoko v pljuča – pljučne mešičke.
9Vir: Signali 2013, Evropska agencija za okolje
1010
Zakaj so delci problematični?
• kovine (železo, baker) – poškodujejo dedni material, povzročijo vnetje
• organska topila – poškodujejo dedni material, rakotvorne
• biološki material – (virusi, deli rastlin) – povzročijo vnetje, alergično reakcijo
• reaktivni plini – (ozon) – poškodbe tkiva
• v veliki večini delcev je glavna komponenta ogljik, na tega pa so lahko dodani številne primesi (povzroča draženje, kronično vnetje, vezivne spremembe, pljučno fibrozo).
1111
Z vidika onesnaženosti zraka problematična mesta
1212
Cestni promet največ prispeva k onesnaženosti zraka
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
tons
ki k
m (%
)
celinski vodni prevoz
železniški prevoz
cestni prevoz
Vir: Kazalci okolja v Sloveniji, http://kazalci.arso.gov.si
1313
Prebivalstvo Slovenije se z vidika uporabe javnih prevoznih sredstev
vede zelo netrajnostno
0,00
10,00
20,00
30,00
40,00
50,00
60,00
70,00
80,00
90,00
100,00
Tur
čija
Mad
žars
ka
Slo
vašk
a
Bol
garij
a
Češ
ka
Mal
ta
Rom
unija
Bel
gija
Avs
trija
Est
onija
Dan
ska
Špa
nija
Latv
ija
Grč
ija
Cip
er
Švi
ca
Ital
ija
Šve
dska
Irsk
a
Fra
ncija
Luks
embu
rg
Fin
ska
Nem
čija
Por
tuga
lska
Pol
jska
Slo
veni
ja
Niz
ozem
ska
Vel
ika
Brit
anija
Nor
vešk
a
Isla
ndija
Litv
a
potn
iški
km
(%
)
osebni avtomobil vlak avtobus
Vir: Kazalci okolja v Sloveniji, http://kazalci.arso.gov.si
0,00
10,00
20,00
30,00
40,00
50,00
60,00
70,00
80,00
90,00
100,00
Tur
čija
Mad
žars
ka
Slo
vašk
a
Bol
garij
a
Češ
ka
Mal
ta
Rom
unija
Bel
gija
Avs
trija
Est
onija
Dan
ska
Špa
nija
Latv
ija
Grč
ija
Cip
er
Švi
ca
Ital
ija
Šve
dska
Irsk
a
Fra
ncija
Luks
embu
rg
Fin
ska
Nem
čija
Por
tuga
lska
Pol
jska
Slo
veni
ja
Niz
ozem
ska
Vel
ika
Brit
anija
Nor
vešk
a
Isla
ndija
Litv
a
potn
iški
km
(%
)
osebni avtomobil vlak avtobus
1414
Večinoma točimo dizelsko gorivo –onesnaževanje zraka
0
500
1.000
1.500
2.000
2.500
Rab
a en
ergi
je (k
toe)
utekočinjeni naftniplinmotorni bencin
bioetanol
letalski bencin
kerozin
dizelsko gorivo
biodizel
električna energija
Vir: Kazalci okolja v Sloveniji, http://kazalci.arso.gov.si
1515
Ekonomska dejavnost povzroča obremenitve Ekonomska dejavnost povzroča obremenitve
1616
Problematični izpusti dušikovih oksidov in delcev iz prometa
0
5
10
15
20
25
30
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
izpu
sti t
rdni
h de
lcev
[kt]
delci večji ali enaki 10 µm delci večji ali enaki 2,5 µm in manjši od 10 µm
delci manjši od 2,5 µm (PM2,5)
0,0
20,0
40,0
60,0
80,0
100,0
120,0
1990
1991
1992
1993
1994
1995
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011 ci
lj
spre
mem
ba iz
pust
ov (1
990
= 10
0)
ciljna vrednost - skupaj cil jna vrednost SOx ciljna vrednost NOx
ciljna vrednost NH3 SOx NOx
NH3 zakisovalne snovi - skupaj
Vir: Kazalci okolja v Sloveniji, http://kazalci.arso.gov.si
1717
V mestih je zrak prekomerno onesnažen z delci, na Primorskem v poletnih mesecih tudi
zaradi ozona
V mestih je zrak prekomerno onesnažen z delci, na Primorskem v poletnih mesecih tudi
zaradi ozona
1818
Problematika delcev večja v večjih urbanih
središčih
Vir: Kazalci okolja v Sloveniji, http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=510
0
20
40
60
80
100
120
140
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012
Šte
vilo
dni s p
rekora
čitvam
i P
M1
0
mestno ozadje predmestno ozadje mestno-prometni tip
kmetijsko-podeželski tip industrijsko-podeželski tip podeželsko - naravno ozadje
dovoljeno preseganje
Vir: Kazalci okolja v Sloveniji, http://kazalci.arso.gov.si
19
Vir: Kazalci okolja v Sloveniji, http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=510
Večina držav EU-27 presega letno mejno vrednost PM10 določeno za zdravje ljudi
(20 µg/m3, EU - 40 µg/m3)
0
10
20
30
40
50
60
EU-27
Belgija
Bolgarija Češk
a
Danska
Nemčija
Estonija
Irska
Grčija
Špan
ija
Francija
Italija
Latvi
jaLit
va
Madža
rska
Nizoze
mska
Avstrija
Poljska
Portuga
lska
Romunija
Slove
nija
Slova
škaFin
ska
Šved
ska
Velika B
ritan
ija
Norveška
Letn
a ko
ncen
trac
ija P
M10
(µg/
m3) EU mejna
vrednost
WHO mejna vrednost
0
10
20
30
40
50
60
EU-27
Belgija
Bolgarija Češk
a
Danska
Nemčija
Estonija
Irska
Grčija
Špan
ija
Francija
Italija
Latvi
jaLit
va
Madža
rska
Nizoze
mska
Avstrija
Poljska
Portuga
lska
Romunija
Slove
nija
Slova
škaFin
ska
Šved
ska
Velika B
ritan
ija
Norveška
Letn
a ko
ncen
trac
ija P
M10
(µg/
m3) EU mejna
vrednost
WHO mejna vrednost
2020
Najbolj problematičen je vpliv onesnaženega zraka na zdravje ljudi
Najbolj problematičen je vpliv onesnaženega zraka na zdravje ljudi
21
Vir: Kazalci okolja v Sloveniji, http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=510
V Sloveniji je približno 2/5 otrok izpostavljenih negativnim vplivom povišanih letnih
koncentracij delcev PM10
0
20
40
60
80
100
120
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Del
ež iz
post
avlje
nih
otro
k [%
]
0-30 µg/m3 30-40 µg/m3 40-50 µg/m3 > 50 µg/m3
22
Najbolj problematična območja zaradi delcev
2323
Na katero skupino ljudi najbolj negativno vpliva onesnažen zrak?
bolniki z obstoječimi kardiovaskurnimi in pljučnimi obolenji
starejši ljudje
glede na raziskave zadnjih študij o dolgoročnem vplivu na zdravje tudi celotna populacija
24Vir: Kazalci okolja v Sloveniji, http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=514
Tveganje za astmo se sorazmerno povečuje z bližino bivanja ob cesti
50 % prebivalcev živi ob
prometno obremenjeni cesti
26
Vir: Kazalci okolja v Sloveniji, http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=514
Astma – najpogostejša bolezen otrokin najpogostejši vzrok hospitalizacije otrokPROBLEM: Ne spremlja se sistematično!
0,00
0,05
0,10
0,15
0,20
0,25
0,30
0,35
0,40
0,45
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Del
ež s
prej
etih
otr
ok z
ast
mo
[v %
]
Ljubljana Maribor Celje Trbovlje Zagorje ob Savi
27
Onesnažen zrak skrajšuje življenjsko dobo prebivalstva, v Ljubljani za 14,5 mesecev
Vir: WHO, 2004-2006
28Vir: Kazalci okolja v Sloveniji, http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=512
Onesnažen zrak povzroča umrljivost zaradi bolezni dihal, praktično vse statistične regije
nad slovenskim povprečjem
0,00 10,00 20,00 30,00 40,00 50,00 60,00 70,00 80,00 90,00 100,00
Gorenjska
Goriška
Jugovzhodna Slovenija
Koroška
Notranjsko-kraška
Obalno-kraška
Osrednjeslovenska
Podravska
Pomurska
Savinjska
Spodnjeposavska
Zasavska
2006-2008 2009-2011
povprečje v Sloveniji
29
Poškodbe tudi na ekosistemih: Stanje ohranjenosti lišajev slabo, razen v gozdovih na višjih nadmorskih
višinah v Alpah ter delno na dinarski gorski verigi
Vir: Kazalci okolja v Sloveniji, http://kazalci.arso.gov.si
3030
Zdravstveno okoljski ukrepi Kolesarske steze vsaj 100 m od prometne ceste
(promet vir delcev PM10!)
Večja mesta z distribucijskimi centri: dostava z uporabo hibridnih ali električnih vozil ali pešačenje
Promocija alternativnih goriv: uporaba električnih in hibridnih vozil v mestih
(zmanjšanje obremenjevanja zraka in manjši hrup!)
Zeleni koridorji: zmanjšanje toplotne obremenitve v mestu, ozelenitev okolice vrtcev in šol Pozor: cvetenje in alergeni!
Spodbujanje pešačenja in kolesarjenja v okviru sistemov za ravnanje z okoljskem v podjetjih, šolah in javnih institucijah
Širjenje pomena čistega zraka in zdravja med mladimi (izobraževanje, ozaveščanje, obveščanje)
31
Kazalci okolje – zdravje:
http://kazalci.arso.gov.si/
Info: [email protected]
Agencija RS za okolje
3232
Zeleni koridorji – čist zrak
3333
Zelene strehe – manjša toplotna obremenitev poleti in manjše toplotne izgube pozimi
3434
Koncept – community gardens
3535
LONDON’S FIRST PENSIONER’S
PLAYGROUND IN HYDE PARK
3636
Parkirišča za kolesa v nadstropjih zaradi pomanjkanja prostora, Nizozemska
Širše kolesarske steze v “low emission” coni, Copenhagen, Danska
Storitvena dejavnost v Belgiji izključno z zelenimi vozili znotraj “low emission” cone, distribucijski centri zunaj mesta
Ljubljana – simulacija mesta v prihodnosti