ŽIVALI NA TRAVIŠČIH

• Rok Perme in Tea Jeršič, 6.a

Na travniku je veliko različnih vrst živali.Te živali delimo na posamezne skupine:

-tiste,ki jedo rastline-tiste,ki sodelujejo pri razgradnji snovi in gnojenju.-tiste,ki zračijo in rahljajo tla-tiste,ki sejejo-tiste,ki oprašujejo-tiste,ki uravnavajo število škodljivcev.

Te živali se pojavljajo samo na negojenih traviščih. Vse živali so pomembne, ker ima vsaka žival svoje delo oz. svojo vlogo.

Zdaj bova skupine še predstavila.

Živali, ki jedo rastline:

• Kobilice- so žuželke,ki so lahko rjave,zelene ali rumene barve.Živijo predvsem v tropih. Na travniku se prehranjuje predvsem z listi in stebli.

Milijoni kobilic lahko uničijo polja.

• Gosenice- so ličinke metuljev. Telo gosenic je mehko,cevaste oblike. Gosenice imajo močne čeljusti, prilagojene za grizenje ter žvečenje.

• Njihovi plenilci so žuželke in žužkojede ptice. Pred plenilci se zavarujejo tako, da z obliko telesa posnemajo obliko vejic in listov ali pa spreminjajo barvo.

•

• Polži- so mehkužci z nesomerno zgradbo telesa. So največja in najbolj raznolika skupina mehkužcev, ki zajema več kot štiri petine vseh danes živečih mehkužcev. Nekatere vrste so zelo majhne,druge pa lahko zrastejo do 1metra. Polži se hranijo na različne: nekatere vrste obgrizujejo rastline. Naravni sovražniki polžev so ptice, žaba, krastače, ježi, slepci, hrošči,…

Živali, ki sodelujejo pri razgradnji snovi in gnojenju

• Govnače- so živali,ki jih srečamo,tam kjer je veliko iztrebkov,zato so pogosti na pašnikih. Z iztrebki se hranijo, slovijo pa po izdelavi kroglic.

• Deževniki- so živali,ki lezejo na površino po ostanke rastlin, s katerimi se hranijo in jih vlečejo v rove. Pojedo jih skupaj s prstjo. Iztrebke izločijo na površje v obliki glistin.

• Deževniki mešajo zemljo in jo zdrobijo v

drobne koščke. Tako je prst rahlejša , zadržuje vodo in prepušča zrak.

• Hrošč grobar- so živali,ki jih ni težko prepoznati po značilnem rdeče-črnem vzorcu in pokrovkah,krajših od kožnatih kril. Samica hrani ličinke z mrhovino in črevesnim sokom. Tak način skrbi za zarod je edinstven v žuželčjem svetu.Pomembni razkrojevalci so tudi mokrice, dvojenogega in nekrilate žuželke.

Živali, ki zračijo in rahljajo tla

• Poljski murni- so družina žuželk z okoli 900 opisanimi recentnimi vrstami,ki jih uvršamo med kobilice. V splošnem so nočno aktivne živali temnejših barv. Murni so najbolj prepoznavni po svojem oglašanju. V Sloveniji sta najbolj poznana splošno razširjena poljski muren in hišni muren.

• Bramorji- so majhna družina kobilic. Vanjo uvrščamo okoli 60 opisanih vrst,ki so vse prilagojene za kopanje pod zemljo. Bramor ima sprednje okončine oblikovane kot lopate, tako da lahko z njimi v zemlji koplje rove. S tem rahlja in zrači tla. Hrani se z deževniki in ličinkami žuželk ter z objedanjem korenin. Ponoči se glasno oglaša in teka naokrog.

•

Živali, ki sejejo

• Mravlje- so družina žuželk v katero uvrščamo,kar 12.000 opisanih živečih vrst teh žuželk. Ta prilagoditev jim je omogočila,da so naselila skoraj vsa kopna na Zemlji in postale izredno številčne. Z mravljami se ukvarja znanstvena veda entomologija imenovana mirmekologija.Mravlje branijo listne uši pred plenilci. Mravlja listne uši boža s tipalkami, nato pa listne uši po kapljicah izločajo rastlinski sok.

• Voluharji- so družina sesalcev. Značilnosti voluharjev in drugih sesalcev je,da se mladiči razvijejo v telesu matere in da kotijo žive mladiče. Nekatere živali nosijo semena v podzemne shrambe,tako

sodelujejo pri obnavljanju travišč. Voluharju glodači rastejo vse življenje, in z njimi koplje rove. Hrani se s podzemnimi

deli rastlin.

ŽIVALI, KI OPRAŠUJEJO

• Čebele- so nerangiran takson žuželk,ki ga uvrščamo med kožokrilce. To skupino žuželk sestavlja skoraj 20.000 vrst, katerih glavna njihova značilnost je prilagojenost hranjenju z nektarjem in cvetnim prahom,s katerim hranijo svoje ličinke. Čebele oprašujejo tako, da na svoje tipalke oz. dlačice prenesejo cvetni prah in ga nato prenesejo na drugo rastlino.

• Opraševalci so tudi čmrlji in druge žuželke.

Živali, ki uravnavajo število škodljivcev

• Kanja- ali mišar. Kanja je najpogostejša ptica ujeda v Srednji Evropi. Leti počasi in pogosto jadra na vzgorniku. Zraste od 51 do 56 cm in ima razpon kril med 117 in137 cm. Oglaša se z značilnim predirnim zvokom,ki je podoben mačjemu mijavkanju. Navadno sedi na drevesu ali telefonskem drogu in se požene proti plenu. Hrani se z voluharji, krti, kuščarji, žabami,…

• Pikapolonice- so družina hroščev,v katero uvrščamo okoli 5.000 danes živečih žuželk. To so najprepoznavnejše žuželke med kukojuidi. Znane so predvsem po tem da plenijo žuželke,ki zajedajo na kulturnih rastlinah(listne uši).

• Pajki- spadajo v razred pajkovcev. Na zadku imajo predilne bradavice,iz katerih se izceja lepljiva tekočina. Le-ta se po zraku strdi v pajčevino. Z njo spletajo mreže različnih oblik,s katerimi lovijo žuželke in drugo živo hrano,ali pa jih uporabljajo kot skrivališča.

• Gadi- spadajo v družino kač. To so 30-180 cm dolge strupene kače z okoli 60 vrstami iz Afrike in toplejših območij Evrazije.Nekatere vrste so se razširile tudi na sever in v gore. Telo je čokato,glava trikotna,jasno ločena od telesa. V zgornji čeljusti imajo par strupnikov,ki je v mirovanju zložen nazaj ob čeljust.Strup je smrten tudi za človeka. Prehranjujejo se z dvoživkami,kuščarji,pticami in majhnimi sesalci.

DOMAČE ŽIVALI NA DOMAČE ŽIVALI NA TRAVIŠČUTRAVIŠČU

Zakaj domače živali sploh pasemo na traviščih?

• 1. Domače živali na traviščih pasemo, ker je to dobro za tla in rastline, ki rastejo tam: ponovno odkrivanje organske snovi in njen pomen za naravno rodovitnost tal.

• 2. Ker je pasti domače živali na traviščih dobro za ljudi, ki pijejo in jedo proizvode pašnih živali.

Sveže zelinje vsebujeveč vitaminov E in A kot mrva.

Meso ostane sveže zaradivitamina E, ki ga varujepredkvarjenjem.

Domače živali lahko vplivajo na rušo.

• Kako?

• - žanjejo zelinje (s tal ali z višine)

• - gazijo rušo (zemljišče)

• - gojijo zemljišče

Kakšno korist ima ruša od nadzorovane paše

posameznih domačih živali?• Koza:

• - obiranje grmovja in cvetočih delov rastlin• - čiščenje zaraščajočih zemljišč na • krasu in v hribovitem svetu.

• Ovca:

• selektivna paša ruše, predvsem metuljnic in ostalih nizko rastočih zeli.

• - manjši negativni • posledici gaženja in • gnojenja kot pri govedu• - opravlja koristno delo • tudi izven vegetacijskega obdobja (Primorska)• - pride tja, kjer paša goveda zaradi svoje teže ni

primerna.

• Konj in osel:

• - masovna jedca, ki pa še vedno ustvarjata zaplatasto rušo.

• - osel kot lažja žival je bolj primeren za slabo nosilna tla.

• predvsem konj lahko pri daljšem bivanju na istem

• prostoru rušo “porezira”.

• Goved• - masovni jedec, ki je v našem prostoru

tradicionalna rejska žival.

• - primeren za manj strma območja in tla z boljšo nosilnostjo.

• - dober za “žetev” odcvetelega in zrelega zelinja ruše.

• - porast reje krav dojilj.

• VPRAŠANJA:• ? ? ? ? ? ? ? • • 1. Katere vrste živali na travnikih

poznamo ?2. Katere živali spadajo v skupino,ki se prehranjujejo z rastlinami?3. Opiši bramorja.4. Kje živi gad ?5. Katera je najpogostejša žival,ki oprašuje.

? ? ? ? ? ? ?

• Rok Perme in Tea Jeršič, 6.a