Број 120 Год. LXI Сабота, 31 декември 2005 Цена на овој број е 600 денари

www.slvesnik.com.mk contact@slvesnik.com.mk Стр.

1653. Буџет на Република Македонија за 2006 година...................................................... 1 1654. Закон за извршување на Буџетот на Република Македонија за 2006 година......... 388 1655. Закон за изменување и дополнување на Законот за данокот на добивка............... 396 1656. Закон за изменување и дополнување на Законот за персоналниот данок на доход.... 402 1657. Закон за изменување на Законот за установите........................................................ 405 1658. Закон за изменување на Законот за домување.......................................................... 406 1658. Одлука за утврдување на Листа на стоки и технологии со двојна употреба......... 407

СОБРАНИЕ НА РЕПУБЛИКА МАКЕДОНИЈА 1653.

Врз основа на член 75 ставови 1 и 2 од Уставот на Република Македонија, претседателот на Република Македонија и претседателот на Собранието на Република Македонија издаваат

У К А З

ЗА ПРОГЛАСУВАЊЕ НА БУЏЕТОТ НА РЕПУБЛИКА МАКЕДОНИЈА ЗА 2006 ГОДИНА

Се прогласува Буџетот на Република Македонија за 2006 година, што Собранието на Република Македонија го донесе на седницата одржана на 26

декември 2005 година. Бр. 07-4827/1 Претседател

26 декември 2005 година на Република Македонија, Скопје Бранко Црвенковски, с.р.

Претседател на Собранието на Република

Македонија, д-р Љупчо Јордановски, с.р.

С О Д Р Ж И Н А

Стр. 2 - Бр. 120 СЛУЖБЕН ВЕСНИК НА РЕПУБЛИКА МАКЕДОНИЈА 31 декември 2005

Voved

Vo kontinuitet na naporite za dosledno sproveduvawe na buxetskite reformi za transparentno i konsolidirano prika`uvawe na javnite prihodi i rashodi na Republika Makedonija i so Buxetot na Republika Makedonija za 2006 godina, Ministerstvoto za finansii vo sorabotka so ostanatite vladini resori prodol`uva so unapreduvawe na na~inot na prezentirawe na Buxetot na Republika Makedonija, ovoj pat zasnovano na odredbite od noviot Zakon za buxetite (“Slu`ben vesnik na Republika Makedonija” broj 64/2005), usoglasen so standardite za buxetirawe, prifateni vo zemjite ~lenki na Evropskata unija.

Soglasno so novite proceduri za planirawe na Buxetot na Republika Makedonija, za prv pat korisnicite na buxetski sredstva se obvrzani da izgotvat i da gi vklu~at sopstvenite strate{ki planovi vo procesot na podgotovka na Buxetot. Imeno, ministerstvata izgotvija strate{ki planovi vo obid da gi definiraat osnovnite celi, neophodnite aktivnosti i fiskalnite efekti za realizacija na istite. Aktivnostite sodr`ani vo strate{kite planovi pretstavuvaat osnova za definirawe na buxetskite i vladinite programi.

Gledano sodr`inski buxetskite programi gi prezentiraat prioritetite na buxetskite korisnici, dodeka vladinite programi gi prezentiraat srednoro~nite prioriteti na Vladata, koi buxetskite korisnici gi operacionaliziraat soglasno so nadle`nostite. So ovoj na~in na prika`uvawe se obezbeduva pogolema transparentnost vo planiraweto na buxetskite sredstva za aktivnostite na korisnici i kontinuitet vo vospostavenata praksa za oddelno prika`uvawe na kapitalnite proekti preku posebni potprogrami. Pritoa, pokraj detalnite informacii za kapitalnite investicii finansirani so javnite sredstva se ovozmo`uva i sledewe na namenskata upotreba na buxetskite sredstva.

Imaj}i ja predvid limitiranosta na javnata potro{uva~ka, neophodno e preku buxetot finansiraweto da se naso~i kon programite od najvisok prioritet, so {to najefektivno i najefikasno }e se postignuvaat postavenite celi. Rezime na makroekonomskata sostojba vo Republika Makedonija Makroekonomskite dvi`ewa vo 2005 godina

Spored preliminarnite proekcii bazirani na ostvaruvawata vo prvata polovina od godinata, rastot na industrijata vo tretiot kvartal, kako i o~ekuvanite dvi`ewa do krajot na godinata, Republika Makedonija }e ja zavr{i 2005 godina so rast na bruto doma{niot proizvod (BDP) od 3,8%, kako i prose~na stapka na inflacija (merena preku tro{ocite na `ivot) od 0,7%. Realizacijata na ovie dva makroekonomski agregati e vo celosna soglasnost so proekciite na po~etokot na godinata, so malo otstapuvawe kaj stapkata na inflacija inicijalno proektirana na nivo od 1,2%.

Za razlika od 2004 godina koga industriskoto proizvodstvo ima{e negativen pridones vo rastot na BDP, vo 2005 godina tokmu industrijata e glavniot dvigatel na intenziviranata ekonomska aktivnost. Iako na po~etokot na godinata rastot vo ovoj sektor be{e proektiran na nivo me|u 5% i 5,5%, ostvaruvaweto vo devette meseci od godinata, odnosno porastot od 8,2% poka`uva deka industrijata }e ja zavr{i 2005 godina so rast povisok od proektiraniot (okolu 7%). Pritoa, rastot ne e koncentriran vo nekolku granki, tuku naprotiv, 70% od industriskite granki bele`at pozitivni rezultati vo 2005 godina, me|u koi najzna~ajni se prehranbenata industrija, industrijata za osnovni metali, za grade`ni materijali, kako i tekstilnata, tutunskata i hemiskata industrija.

Vo ostanatite sektori od ekonomijata, do krajot na godinata isto taka se o~ekuva povisoka realizacija vo odnos na proekcijata, pred se kaj trgovijata, transportot i komunikaciite, turizmot i finansiskiot sektor. Negativni tendencii se evidentirani edinstveno vo grade`niot sektor, kade {to otsustvoto na izgradba na pogolemi infrastrukturni proekti inicira{e negativna stapka na rast vo prvata polovina od 2005 godina.

Vo pogled na inflacijata, vo 2005 godina otsustvuvaa deflacionite tendencii prisutni vo minatata godina, me|utoa i pokraj toa, prose~nata inflacija se u{te se nao|a na mo{ne nisko nivo, pri {to vo periodot januari-oktomvri istata iznesuva{e 0,5%. Iako vo poslednite meseci voobi~aeno doa|a do sezonskoto zgolemuvawe na cenite, sepak do krajot na godinata ne se o~ekuvaat pogolemi pomestuvawa, poradi {to prose~nata stapka na inflacija nema da go nadmine nivoto od 0,7%. Glavnata pri~ina za otstapuvaweto od proekcijata (pokraj natamo{noto namaluvawe na cenite na prehranbenite i zemjodelskite proizvodi), e i otsustvoto na planiranoto zgolemuvawe na cenata na elektri~nata energija, inicijalno proektirano vo po~etokot na vtoriot kvartal od godinata.

Vo 2005 godina, rastot na industrijata voden od zgolemenata eksterna pobaruva~ka ima{e svoja refleksija i vo nadvore{niot sektor, odnosno zgolemuvawe na izvozot na stoki za 27,4% vo devette meseci od godinata, pri istovremen porast na stranata na uvozot od 15,9%. Do krajot na godinata se o~ekuva prodol`uvawe na povolnite dvi`ewa i ostvaruvawe na proekciite za porast na izvozot od 30,8%, odnosno uvozot od 20,6%. Pritoa, povisokite stapki na izvoz na stoki glavno se koncentrirani vo ~eli~nata industrija (rast od 53,9%), prehranbeniot sektor (33,6%), proizvodstvoto na pijalaci i tutun (38,1%), tekstil (2,2%) i mineralni goriva (140%). Vakvite dvi`ewa pridonesoa i za namaluvawe na trgovskiot deficit za 2 procentni poeni na godi{no nivo, pri {to soglasno so proekciite do krajot na godinata }e dostigne nivo od 19,5% od BDP.

Vo isto vreme, kako rezultat na neo~ekuvano visokoto nivo na transferite (pred se privatnite), vo 2005 godina dojde do zna~itelno namaluvawe na deficitot na tekovnata smetka, koj namesto inicijalno proektiranite 6,5% od BDP, na krajot na godinata }e iznesuva samo 2,9% od BDP, {to pretstavuva namaluvawe od duri 5,3 procentni poeni na

godi{no nivo. Dokolku od ovaa brojka se izdvojat i pla}awata za povisokiot nominalen uvoz na nafteni derivati predizvikan od golemoto zgolemuvawe na cenata na naftata na svetskite berzi, vo toj slu~aj deficitot na tekovnata smetka e u{te ponizok, odnosno platniot bilans vo 2005 godina e re~isi uramnote`en.

Zna~itelniot porast na izvozot, visokoto nivo na transferi, discipliniranata fiskalna politika, kako i dobrata koordinacija me|u fiskalnata i monetarnata politika, pridonesoa za zna~itelen porast i na bruto-deviznite rezervi vo 2005 godina. Na krajot od oktomvri, Bruto deviznite rezervi dostignaa nivo od 1.096 milioni SAD dolari, {to vo sporedba so krajot na 2004 godina pretstavuva porast od 110 milioni dolari ili povisoko ostvaruvawe za 68 milioni dolari vo odnos na proekcijata utvrdena vo aran`manot so MMF.

I kone~no, kako rezultat na ostvareniot ekonomski rast vo pove}eto sektori, pozitivni dvi`ewa vo 2005 godina se registrirani i na pazarot na rabotna sila, pri {to vo periodot januari-septemvri 2005 godina e evidentirano zasnovawe na 102.114 novi rabotni odnosi. Pritoa, na godi{no nivo, vkupniot broj na novovraboteni lica e zgolemen za 27%, dodeka samo vo septemvri e ostvaren rekorden broj od 18.494 novi vrabotuvawa (zgolemuvawe od nad 4.500 novovraboteni lica ili 33% vo odnos na septemvri 2004 godina). Vo isto vreme, brojot na registrirani nevraboteni lica bele`i postojan trend na namaluvawe, i vo septemvri 2005 godina iznesuva{e 366.879 lica. Na godi{na osnova, brojot na nevraboteni lica e namalen za re~isi 22.000, odnosno za 5,6%.

Izvor: Agencija za vrabotuvawe

Proekcii na makroekonomskite indikatori vo 2006 godina

Vo 2006 godina, se o~ekuva prodol`uvawe na pozitivnite tendencii i ostvaruvawe na realen rast na BDP od 4%, so {to za period od ~etiri godini (2003-2006 godina), makedonskata ekonomija }e ostvari realen porast od 14,1%. Imaj}i go predvid golemoto u~estvo vo

Broj na registrirani nevraboteni lica

376,076

366,587

394,260

388,782

395,607

390,788

383,896

374,279

385,338

360,000

365,000

370,000

375,000

380,000

385,000

390,000

395,000

400,000

405,000

X XII II IV 2003

VI VIII X XII II IV 2004

VI VIII X XII II IV 2005

VI VIII X

sozdavaweto na vkupnata dodadena vrednost, nositel na rastot i vo 2006 godina }e bide industriskoto proizvodstvo, me|utoa ovojpat so malo namaluvawe na dinamika i proektiran rast od okolu 5%, so {to vkupniot pridones na industrijata vo rastot na BDP }e se namali na 1,5 procentni poeni (1,9 vo 2005 godina). Imaj}i gi predvid najavite za zgolemuvawe na investiciite, se o~ekuva dinamikata na rastot da bide zasilena vo vtorata polovina od godinata (4,2%).

So ogled na predviduvawata za porast na doma{nata pobaruva~ka vo zemjite koi se tradicionalni trgovski partneri na Republika Makedonija (porast od 2% vo 2006 godina za zemjite od EU)1, se o~ekuva apsorbirawe na najgolem del od porastot na industriskoto proizvodstvo tokmu na ovie pazari.

Vo ostanatite sektori od ekonomijata, se o~ekuva zadr`uvawe na minatogodi{nite stapki na rast, pred se vo trgovijata (5,4%), zemjodelstvoto (2,6%), transportot i komunikaciite (4,4%), turizmot (4,5%) i finansiskoto posreduvawe (porast od 2,6%) kade {to se o~ekuva i zapo~nuvaweto so rabota na privatnite penziski fondovi. Isklu~ok od minatogodi{nite dvi`ewa e predvideno edinstveno kaj grade`ni{tvoto, vo nasoka na zapirawe na negativnite tendencii prisutni vo 2005 godina i ostvaruvawe na stapka na porast me|u 4% i 5%.

Na poleto na inflacijata, vo 2006 godina ne se o~ekuvaat pogolemi promeni, odnosno }e prodol`i politikata na odr`uvawe na cenovnata stabilnost vo ekonomijata preku postignuvawe na nisko i predvidlivo nivo na inflacija. Soglasno so proekciite, prose~nata stapka na inflacija vo 2006 godina nema da go nadmine nivoto od 2%. Vo osnova, dvi`eweto na inflacijata i natamu }e bide determinirano od fluktuaciite na cenite na zemjodelskite i prehranbenite proizvodi, imaj}i go predvid golemoto u~estvo vo strukturata na tro{ocite na `ivot. Vo ovoj del, se o~ekuva postepeno iscrpuvawe na prvi~nite negativni efekti od trgovskata liberalizacija i ~lenstvoto vo STO2, vrz cenite na doma{niot pazar.

Vo tekot na 2006 godina, pozna~ajnite inflatorni pritisoci }e bidat koncentrirani pred se vo energetskiot sektor, kako rezultat na o~ekuvanoto zgolemuvawe na cenata na elektri~nata energija proektirano vo prviot kvartal od godinata, kako i o~ekuvanoto zgolemuvawe na prose~nata cena na naftata na svetskite berzi za okolu 15%. Pokraj ova, povtorno zgolemuvawe se o~ekuva i kaj tutunskite prerabotki inicirano od porastot na akciznite dava~ki so cel za postepeno usoglasuvawe na nivnata visina so Direktivite na EU za minimalnata akcizna stapka (10% na godi{no nivo vo periodot 2005-2007 godina).

1 World Economic Outlook, September 2005 2 Dvi`eweto na prose~nata ponderirana carinska stapka vo izminatiot period se odviva{e spored slednava dinamika: 5,73% vo 1999 godina; 5,06% vo 2000; 4,67% vo 2001; 3,99% vo 2002; 3,94% vo 2003; 3,46% vo 2004 godina i 2.75% vo 2005 godina, zaklu~no so oktomvri.

Vo isto vreme, pridones vo odr`uvaweto na cenovnata stabilnost }e ima i koordinacijata me|u fiskalnata i monetarnata politika, pri {to na poleto na buxetskata politika ne se o~ekuvaat pogolemi promeni, {to zna~i deka }e prodol`i politikata na balansirana buxetska potro{uva~ka izrazena preku deficit na centralniot buxet od 0,6% od BDP vo 2006 godina.

Vo nasoka na postignuvawe na planiranata stapka na prose~na inflacija, od osobeno zna~ewe }e bide i ostvaruvaweto na pretpostavkite za prodol`uvawe na strategijata na targetirawe na devizniot kurs na denarot vo odnos na evroto, zadr`uvawe na prose~niot kurs na amerikanskiot dolar vo 2006 godina na nivo pribli`no ednakvo so prethodnata godina. Kako dopolnuvawe, soglasno so proekciite na pove}e relevantni me|unarodni finansiski institucii (IMF, ECB i The Economist), vo 2006 godina inflacijata vo evro zonata (kako na{ najgolem trgovski partner), }e ostane na nivoto od okolu 1,7% do 2%.

Vo delot na nadvore{no-trgovskata razmena, a vrz osnova i na proekciite za dinamizirawe na ekonomskata aktivnost, vo 2006 godina se o~ekuva natamo{no zgolemuvawe na izvozot na stoki, no so poslaba dinamika. Soglasno so proekciite, vo 2006 godina se o~ekuva izvozot na stoki realno da se zgolemi za 7,6%, dodeka istovremeno, imaj}i ja predvid visokata uvozna komponenta i povisokata cena na naftata, zgolemuvaweto na stranata na uvozot na stoki }e iznesuva 8,5%. Na toj na~in, deficitot na trgovskata smetka }e zabele`i malo zgolemuvawe od 0,8 procentni poeni, odnosno }e iznesuva okolu 950 milioni evra (okolu 20% od BDP).

Vo ramkite na tekovnata smetka, po isklu~itelno niskoto nivo vo prethodnata godina, vo 2006 godina se o~ekuva malo zgolemuvawe na deficitot na tekovnata smetka i negovo pozicionirawe na nivo od okolu 4% od BDP, glavno kako rezultat na o~ekuvanoto stagnirawe na trgovskiot deficit, mal porast na deficitot kaj uslugite, nadopolneto

Osnovni makroekonomski indikatori

-10.0

-8.0

-6.0

-4.0

-2.0

0.0

2.0

4.0

6.0

8.0

1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006

Tekovna smetka (% od BDP) BDP Inflacija

so istovremeno namaluvawe na dohodot i malo zgolemuvawe na prilivite vrz osnova na privatnite transferi.

Buxet na Republika Makedonija za 2006 godina

Buxetot na Republika Makedonija e godi{en plan na prihodi i drugi prilivi i odobreni sredstva i gi vklu~uva centralniot buxet i buxetite na fondovite.

Buxetot pretstavuva akt na zakonodavnoto telo so koj odnapred se planiraat i odobruvaat prihodite koi gi ostvaruva Republika Makedonija nameneti za pokrivawe na javnite rashodi na dr`avata, {to }e se izvr{uvaat za opredelen iden period po pravilo za edna godina. Imeno finansiraweto na funkciite na dr`avata koi se odnesuvaat na zadovoluvaweto na javnite dobra i uslugi se vr{i po pat na voveduvawe i naplata na javnite prihodi.

Buxetot kako instrument za finansirawe na funkciite na dr`avata ima silno ekonomsko, socijalno i politi~ko zna~ewe, poradi {to i pretstvuva i najva`en instrument na ekonomskata politika na sovremenata dr`ava.

Vo uslovi na postignata makroekonomska stabilnost vo izminatiot period, ekonomskata politika na Vladata na Republika Makedonija i vo 2006 godina e vo nasoka na zabrzuvawe na ekonomskiot rast i nadminuvawe problemite so nevrabotenosta i siroma{tijata.

Opredelbite za disciplinirana fiskalna politika i fiskalna odr`livost, kako i analizite na tekovnite makroekonomski i buxetski ostvaruvawa, bea predmet na pregovorite so misijata na Me|unarodniot Monetaren Fond vo nasoka na implementacija na noviot trigodi{en strukturen stend-baj aran`man.

Politikata na racionalno tro{ewe na buxetskite sredstva, kako karakteristika na buxetskata politika za 2006 godina ima za cel postignuvawe na fiskalna odr`livost na sreden rok.

Fiskalnata politika za 2006 godina }e se realizira vo ramkite na vkupno planiranite rashodi od 104.905 milioni denari, koi pak pri nepromenetata dano~na politika }e se finansiraat od ocenetite prihodi na nivo od 103.198 milioni denari. Karakteristi~no za Buxetot na Republika Makedonija za 2006 godina e integriraweto na osnovniot buxet, buxetot na donacii, zaemi, samofinansira~ki aktivnosti, kako i buxetite na vonbuxetskite fondovi, odnosno pri utvrduvawe na planiraniot deficit za 2006 godina zemeni se predvid site prethodno navedeni buxeti. So proekcijata na prihodite i rashodite, deficitot na Buxetot na Republikata e planiran vo visina od 1.707 milioni denari, odnosno 0,6% od planiraniot bruto doma{en proizvod. Vaka planiraniot deficit, vo sebe go vklu~uva deficitot na centralniot buxet koj iznesuva 1.026 milioni denari ili 0,36% od planiraniot bruto doma{en proizvod i deficitot na Fondot za magistralni i regionalni pati{ta planiran vo iznos od 661 milioni denari, odnosno 0,24% od planiraniot bruto doma{en proizvod. Komparirano so 2005 godina deficitot na Republika Makedonija za 2006 godina e proektiran na ponisko nivo za 23,6%.

96.875 95.833

1.042

105.271 107.504

-2.233

103.198 104.905

-1.707

-20.000

0

20.000

40.000

60.000

80.000

100.000

120.000

Izn

os (

vo m

ilio

ni d

enar

i)

2004 2005 2006

Buxet na Republika Makedonija

Prihodi

Rashodi

Deficit

Vo tekot na 2006 godina }e se prodol`i so redovno servisirawe na

obvrskite po osnov na doma{no i nadvore{no zadol`uvawe so poseben akcent na odr`uvawe na nadvore{niot dolg na razumno nivo.

Buxet na Republika Makedonija 2005 2006

Vkupni prihodi 105.271 103.198 Danoci i pridonesi 83.848 88.198 Danoci 54.275 57.758 Pridonesi 29.573 30.440 Nedano~ni prihodi 16.557 12.943 Kapitalni prihodi 630 502 Donacii 4.236 1.555

Vkupni rashodi 107.504 104.905 Tekovni rashodi 92.747 93.388 Plati i nadomestoci 23.177 23.996 Stoki i uslugi 14.252 12.548 Transferi do ELS 822 1.819 Subvencii i transferi 3.911 2.724 Socijalni transferi 47.926 49.042 Kamati 2.659 3.259 Kapitalni rashodi 14.757 11.517

Deficit -2.233 -1.707Prilivi 19.159 23.150 od doma{ni izvori 4.137 18.747 od stranski izvori 15.022 4.403 Namaluvawe na depoziti vo NBRM 0 0

Odliv 16.926 21.443 Otplata na glavnini po zadol`uvawe 7.817 14.998 Otplati po doma{no zadol`uvawe 4.550 4.879 Otplati po stransko zadol`uvawe 3.267 10.119 Zgolemuvawe na depoziti vo NBRM 9.109 6.445

Centralniot buxet, definiran kako godi{en plan na prihodi, drugi prilivi i odobreni sredstva, se odnesuva na buxetskite korisnici na centralnata vlast i gi vklu~uva osnovniot buxet, buxetot na donacii, zaemi i samofinansira~kite aktivnosti.

Prihodite na centralniot buxet pokraj danocite, vklu~uvaat i drugi zadol`itelni pla}awa utvrdeni so zakon, prilivi koi proizleguvaat od sopstvenost na sredstva, nadomestoci za dadeni dobra ili uslugi i donacii.

Vkupnite prihodi na centralniot buxet planirani se na nivo od 69.457 milioni denari, vo koj iznos dominantno u~estvo imaat izvornite prihodi koi se zastapeni so 97%.

Dano~nite prihodi vo 2006 godina se planirani od 57.017 milioni denari, koi vo odnos na 2005 godina se zgolemile za 6,4%. Strukturno nabquduvano, najgolemo e u~estvoto na doma{nite danoci na stoki i uslugi (DDV i akcizi) na koi otpa|aat 70,7% od dano~nite prihodi.

Vo 2006 godina se o~ekuva deka }e prodol`i intenziviraweto na ekonomskata aktivnost zapo~nato vo prethodnata godina, {to }e dovede do podobruvawe na ekonomskite performansi, zakrepnuvawe na dano~nite bazi i zgolemuvawe na prihodite kaj re~isi site vidovi danoci. Edinstveno e predviden isklu~ok kaj uvoznite dava~ki kade {to se o~ekuva namaluvawe na prihodite inicirano od vleguvaweto na Republika Makedonija vo semejstvoto na Svetskata trgovska organizacija i namaluvawe na prose~nata carinska stapka.

Prihodite od personalen danok na dohod vo 2006 godina se ocenuvaat na nivo od 8.051 milioni denari, {to e za 2,2% pomalku vo sporedba so Rebalansot na Buxetot za 2005 godina. Namaluvaweto na prihodite na proekciite za 2006 godina pred se se dol`i na namaluvawe na bazata vo 2005 godina po osnov na izdvojuvawe od 3% od personalniot danok na dohod namenet za edinicite na lokalnata samouprava soglasno so Zakonot za finansirawe na edinicite na lokalnata samouprava (“Slu`ben vesnik na Republika Makedonija” broj 66/2004).

Vo 2006 godina po osnova na danokot na dobivka se planirani prihodi vo visina od 3.185 milioni denari, {to e za 23,9% pove}e vo sporedba so Rebalansot na Buxetot za 2005 godina. Osnovite za ovaa proekcija se ostvarenata realizacija na danokot na dobivka vo prvite deset meseci od 2005 godina i novite zakonski re{enija koi treba da vlezat vo sila od 1 januari 2006 godina.

Proektiranite prihodi od danokot na dodadena vrednost vo 2006 godina iznesuvaat 28.334 milioni denari, {to e za 7,6% pove}e vo sporedba so Rebalansot na Buxetot za 2005 godina. Zgolemuvaweto se o~ekuva kako rezultat na blagiot porast na ekonomskite aktivnosti vo zemjata koi zaedno so zgolemenata investiciona aktivnost }e imaat vlijanie vrz krajnata potro{uva~ka i zazdravuvaweto na makedonskata ekonomija. Podobruvaweto na naplatata se o~ekuva i so zemawe na poaktivno u~estvo na dano~nata administracija. Zgolemeniot obem na uvoz iniciran od namalenite carinski stapki i zgolemeniot stepen na liberalizacija }e vlijae na ostvaruvaweto na proekciite, a pozitivno vlijanie }e ima i pogolemata anga`iranost na Carinskata uprava vo naplatata na prihodite od DDV pri uvozot.

Prihodite od akcizi za 2006 godina se planirani vo visina od 11.802 milioni denari ili za 9,7% pove}e vo sporedba so 2005 godina, {to pred se se dol`i na zgolemuvawe na prihodite od site akcizni stoki.

Kaj danokot na me|unarodnata trgovija i transakciite (carini i drugi dava~ki) se predvideni prihodi vo iznos od 4.848 milioni denari, {to e za 0,4% pomalku vo sporedba so Rebalansot na Buxetot za 2005 godina. Vkalkuliranoto namaluvawe na prihodite proizleguva od obvrskata za namaluvawe na prose~nata carinska stapka soglasno so uslovite postaveni od Svetskata trgovska organizacija.

Nedano~nite prihodi za 2006 godina se planirani vo iznos od 10.383 milioni denari, {to vo odnos na 2005 godina pretstavuva namaluvawe za 25,5 %, koe se dol`i na procenetoto ponisko nivo na dividenda od AD Makedonski telekomunikacii, kako i namalenite pobaruvawa od procesot na sanacija na bankite. Najgolemiot del od ovie prihodi (7.377 milioni denari) se odnesuvaat na nedano~nite prihodi koi buxetskite korisnici planiraat da gi realiziraat vo ramkite na posebnite smetki.

Kapitalnite prihodi na centralniot buxet vo 2006 godina se proektirani vo iznos od 502 milioni denari, koi e predvideno da se ostvarat od proda`ba na op{testveni stanovi i grade`no zemji{te.

Po osnov na prihodite od donacii za 2006 godina planirano e nivo od 1.555 milioni denari, od koi najzna~ajni se donaciite koi buxetskite korisnici planiraat da gi ostvarat na posebnite smetki nameneti za finansirawe na konkretni proekti i toa vo visina od 1.015 milioni denari, kako i donacii od EU vo visina od 120 milioni denari nameneti za finansirawe na razvojni proekti.

Za makrofinansiska poddr{ka na Buxetot na Republika Makedonija za 2006 planirano e povlekuvawe na donacija od Holandija koja go poddr`uva realiziraweto na PDPL 2 aran`manot vo vkupen iznos od 420 milioni denari.

Vkupno planiranoto nivo na donacii vo 2006 godina vo odnos na 2005 godina poka`uva zna~aen pad od okolu 60%, {to realno ne pretstavuva namaluvawe na investiciite finansirani od ovie sredstva. Vakvoto prika`uvawe na donaciite se dol`i na smetkovodstvenoto opfa}awe samo na onie donacii koi pominuvaat niz trezorskata smetka na buxetot, {to ne be{e slu~aj vo minatata godina, a buxetskite korisnici }e realiziraat pribli`no dopolnitelno nivo na donacii od 2.000 milioni denari, koi sredstva donatorite direktno gi uplatuvaat na izveduva~ite ili kontraktorite. Rashodi definirani kako pla}awa (odlivi) od buxetite za odobreni nameni osven otplatata na glavninata na zaemite se planirani na nivo od 70.483 milioni denari, {to pretstavuva nezna~itelno nominalno namaluvawe od 5% vo odnos na 2005 godina, imaj}i predvid deka vo 2005 godina od Buxetot na Republika Makedonija e pokriena zagubata na NBRM. Vo tie ramki tekovnite rashodi iznesuvaat 85,7%, a kapitalnite rashodi u~estvuvaat so 14,3% vo vkupno planiranite rashodi.

Tekovnite rashodi od aspekt na nivnoto koristewe koe e rezultat od postojnite zakonski re{enija i sklu~enite dogovori za zaemi, i vo tekot na 2006 godina go zadr`uvaat nediskrecioniot karakter.

Rashodite za plati, naemnini i nadomestoci, se planirani vo visina od 23.394 milioni denari, {to pretstavuva zgolemuvawe od 3,5% vo odnos na 2005 godina. Imeno, vaka planiranoto nivo na masata na plati vo sebe go vklu~uva efektot od dekompresijata na platite na dr`avnite slu`benici, kontinuitetot na principot na soodvetna i pravi~na zastapenost na pripadnicite na zaednicite vo Republika Makedonija, kako i efektot na utvrduvawe na sistemot na plati za vrabotenite vo javniot sektor so vospostavuvawe na edinstven na~in na nagraduvawe na vrabotenite so cel za pogolema pravi~nost, fleksibilnost, privlekuvawe i zadr`uvawe na profesionalni rabotnici i pogolema orientiranost kon kvalitetot na raboteweto. Isto taka, planirani se vrabotuvawa na najdobrite studenti, so cel za zajaknuvawe na kapacitetite za efikasno sproveduvawe na procesot na evropska integracija na Republika Makedonija vo EU.

Vo 2006 godina vo tekovnite rashodi, vklu~eni se sredstvata za sproveduvawe na parlamentarnite izbori vo iznos od 230 milioni denari, sproveduvawe na procesot na decentralizacijata na vlasta vo oblasta na obrazovanieto, socijalnata za{tita, za{titata na decata i kulturata na godi{no nivo vo iznos od 1.819 milioni denari, soglasno so odredbite na Zakonot za finansirawe na edinicite na lokalnata samouprava. Rashodite za ovaa namena vo sebe gi vlu~uvaat transferite za izvr{uvawe na osnovnite funkcii na ELS ( dotacii od danok na dodadena vrednost vo iznos od 790 milioni denari).

Vo delot na tekovnite rashodi predvideni se sredstva za redovna i navremena isplata na zakonskite obvrski vo sferata na socijalnata za{tita, kako i buxetska poddr{ka za strukturnite reformi, reformata na vodostopanskite pretprijatija, reformata vo JP Makedonski `eleznici i reformata vo armijata soglasno so izmenite na Zakonot za slu`ba vo ARM.

Najzna~aen del od tekovnite rashodi e namenet za transferite do Fondot za PIOM i Agencijata za vrabotuvawe vo iznos od 13.649 milioni denari. Zgolemuvaweto na ovie transferi e rezultat na prodol`uvaweto na starite uslovi za penzionirawe vo narednite 2 godini, kako i startuvaweto na penziskata reforma na po~etokot na fiskalnata 2006 godina. Ovaa reforma e funkcija na obezbeduvawe na solventen penziski sistem i pogolema sigurnost na sega{nite i idnite generacii na penzioneri, a predizvikuva 800 milioni denari tranzicionen deficit.

Kamatnite pla}awa vo 2006 godina se planirani na povisoko nivo vo odnos na 2005 godina za 25,8%, {to se dol`i na zgolemenite kamatni obvrski na Republika Makedonija po osnov na nadvore{en dolg (Svetska banka, EBOR, Evropska komisija, Pariski klub na doveriteli, Eurofima, UIC vo ime na Makedonski `eleznici i MAV - Ungarski `eleznici) vo iznos od 1.619 milioni denari. Kamatnite pla}awa po doma{niot dolg utvrdeni vo visina od 1.259 milioni denari se odnesuvaat na kamata za dr`avnite zapisi, dr`avnite obvrznici i kamatnite tro{oci za pokrivawe na zagubata na NBRM, koi }e po~nat da dospevaat od 2006 godina.

Imaj}i go predvid pozitivniot efekt vo 2005 godina vo odnos na realizacijata na kapitalnite proekti od aspekt na nivna redovna i

navremena realizacija, i vo tekot na 2006 godina buxetskite korisnici se obvrzani da realiziraat najmalku 30% od planiranite kapitalni rashodi vo nivnite buxeti vo prvata polovina od godinata.

Struktura na tekovni rashodi na centralen buxet

Plati, naemnini i nadomestoci

39%

Materijalni rashodi i subvencii

23%

ELS3%

Kamati5%

Socijalni nadomestoci

30%

Kapitalnite rashodi vo 2006 godina se planirani vo iznos od

10.033 milioni denari, pri {to najzna~aen del od sredstvata e namenet za realizacija na infrastrukturnite proekti, ~ie finansirawe osven od osnovniot buxet e pokrieno i od donacii i zaemi.

Pozna~ajni kapitalni investicii se odnesuvaat za Proekt za reforma na sudstvoto so cel za podobruvawe, poednostavuvawe i zabrzuvawe na sudskite postapki i neophodnite reformi vo sudstvoto, rehabilitacija i podobruvawe na uslovite vo sudovite, kako i formirawe na Akademija na sudii i obviniteli koja treba da ja ostvari klu~nata uloga vo izgraduvaweto i implementacija na sistem na edukacija so koj }e se obezbedi prodlabo~uvawe na znaewata, edinstvena primena na zakonite i primena na evropskoto pravo i voop{to na me|unarodnite standardi.

So cel za soodvetna podgotovka na Republika Makedonija za pretstojnite fazi vo procesot na steknuvawe na status na zemja kandidat za ~lenstvo vo EU i zapo~nuvaweto na procesot na pregovori, planirana e realizacija na kapitalen proekt za kupuvawe na deloven prostor i oprema za Misijata na Republika Makedonija pri Evropskite zaednici vo Brisel.

Soglasno so novite zakonski re{enija predlo`eni vo Zakonot za izvr{uvawe na sankcii se predvideni sredstva za izgradba,

rekonstrukcija i opremuvawe na kazneno popravnite ustanovi i vospitno popravnite domovi so cel za podobruvawe na uslovite na osudenite lica.

Za redovno i investiciono odr`uvawe na `elezni~kata infrastruktura izdvoeni se sredstva, pri {to krajnata cel e sigurno i bezbedno odvivawe na `elezni~kiot soobra}aj i transport.

Za ekolo{ka za{tita po dolinata na rekata Radika i za za{tita na prirodnata sredina vo op{tina Rostu{e i potesniot region predviden e kapitalen proekt za izgradba na pre~istitelni stanici, selski vodovodi, kolektorski sistemi i regionalna deponija vo Centar @upa, koj glavno e finansiran od Republika Italija, a obezbedeno e i buxetsko u~estvo.

Vo 2006 godina za aktivnosti vo oblasta na vodostopanstvoto se planira prodol`uvawe na realizacija na zna~ajni kapitalni proekti, me|u koi: Hidrosistemot Zletovica, Hidrosistemot Lisi~e i Proektot za navodnuvawe na ju`niot region na rekata Vardar.

Za reforma na penziskiot sistem planirana e finansiska poddr{ka od Svetskata banka, vo funkcija na podobruvawe na administriraweto i efikasnosta na postojnite institucii vo penziskiot sistem, zgolemuvawe na naplatata na pridonesite, izgradba na regulatorni i supervizorski kapaciteti na Agencijata za supervizija na kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe, kako i informirawe i edukacija na javnosta.

Zaradi sozdavawe na podobra infrastruktura za realizacija na dejnosta obrazovanie planirana e izgradba i rekonstrukcija na osnovni i sredni u~ili{ta vo funkcija na obezbeduvawe na kvalitetno i nepre~eno odvivawe na vospitno-obrazovniot proces.

Za izgradba na efikasen i deloven katastar na nedvi`en imot i sistem za registracija vo Republika Makedonija predvidena e finansiska poddr{ka od Svetskata banka so cel da se postigne efikasen pazar na zemji{te i nedvi`nosti.

Tekovni i kapitalni rashodi na centralen buxet

0

10.000

20.000

30.000

40.000

50.000

60.000

70.000

2004 2005 2006

Izn

os (

vo m

ilio

ni d

enar

i)

Tekovni rashodi

Kapitalni rashodi

Buxetski deficit i finansirawe

Buxetskiot deficit na centralnata vlast e planiran vo iznos od 1.026 milioni denari i e za 715 milioni denari pomalku vo odnos na deficitot na centralniot buxet za 2005 godina, {to vo su{tina go pretstavuva vkupnoto namaluvawe na deficitot na Buxetot na Republika Makedonija. Vakvoto namaluvawe na deficitot ne pretstavuva namaluvawe na javnite rashodi, imaj}i predvid deka vo 2005 godina se odvoija sredstva od Buxetot za pokrivawe na zagubata na NBRM, a voedno bea prika`ani i vkupni rashodi finansirani od donacii vo minatata godina.

Planiraniot buxetski deficit na centralnata vlast i redovnoto servisirawe na obvrskite po doma{niot i nadvore{niot dolg }e se finansira od doma{ni izvori vo najgolem del od planirani privatizacii na rezidualnite akcii na AD Makedonski telekomunikacii, ostatokot od u~estvoto na dr`avata vo kapitalot na bankarskiot sektor i AD ESM za distribucija na elektri~na energija. Po ovoj osnov se o~ekuva da se ostvarat okolu 15.000 milioni denari. Doma{noto finansirawe }e bide poddr`ano so emisija na dr`avni hartii od vrednost vo neto iznos od 3.000 milioni denari. Postepeniot razvoj na pazarot na kapital vo Republika Makedonija ja potvrduva dosega{nata opredelba za emisija na hartii od vrednost za kratkoro~na fiskalna likvidnost, pri {to vo 2006 godina se planira prva emisija na dolgoro~ni hartii od vrednost so rok na dospevawe od 2 godini, koja voedno }e bide poddr{ka na reformata na penziskiot sistem, odnosno ponuda na instrument za investirawe na sredstvata od kapitalnite penziski fondovi.

So Buxetot na centralnata vlast za 2006 godina e planirana stranska poddr{ka vo iznos od 3.009 milioni denari i toa od Svetskata banka, PDPL 2 aran`man vo iznos od 1.352 milioni denari, sredstva od EBOR vo procesot za pretprivatizacija na ESM vo visina od 690 milioni denari, kako i zadol`uvaweto na buxetskite korisnici vo iznos od 967 milioni denari nameneti za kapitalni proekti.

Reformite vo delot na javnata administracija, zdravstvoto, sudstvoto, delovnoto okru`uvawe i decentralizacijata, koi vo kontinuitet bea poddr`uvani so dosega{nite aran`mani so Svetskata banka, vo tekot na 2006 godina }e bidat poddr`ani so sredstva od Vtoriot programski zaem za razvojni politiki - PDPL 2, kako prodol`enie na serijata na tri programski aran`mani koi Svetskata banka i gi dodeluva na Republika Makedonija. PDPL aran`manot pretstavuva instrument za poddr{ka na srednoro~nata politika i strukturnite reformi koi Republika Makedonija gi prezema vo nasoka na zajaknuvawe na ekonomskiot razvoj i soodvetnata podgotovka za priem vo Evropskata unija. Edna od pri~inite za implementacija na ovoj aran`man e primena na najefektivniot instrument za poddr{ka na ambiciozna reformska programa, koja }e gi poddr`uva klu~nite strukturni i institucionalni reformi vo niza sektori od makedonskata ekonomija. Pri planiraweto na zadol`uvaweto, zemeni se predvid dolgiot rok na otplata i stepenot na nadvore{na zadol`enost na Republika Makedonija.

Pokraj sproveduvaweto na planiranata fiskalna politika vo 2006 godina, Ministerstvoto za finansii }e prodol`i so redovno servisirawe na obvrskite vo zemjata i vo stranstvo. Za otplata na glavnina po nadvore{en dolg planirani se 9.437 milioni denari {to vklu~uva redovno servisirawe na dospeanite obvrski po stranskite krediti i refinansirawe na del od postojniot javen dolg, dodeka po osnova na otplata na vnatre{en dolg (dr`avni obvrznici za "staroto" devizno {tedewe, obvrznicite izdadeni vo procesot na sanacija na bankite i denacionalizacija) }e bidat izdvoeni 4.729 milioni denari.

Vo 2006 godina planirano e zgolemuvawe na depozitite na Republika Makedonija vo NBRM vo iznos od 6.445 milioni denari, {to e vo nasoka na poddr`uvawe na monetarnata politika od strana na fiskalnata politika.

Vaka koncepiranata fiskalna politika, prezentirana preku Buxetot na Republika Makedonija za 2006 godina i poddr`ana od me|unarodnite finansiski institucii (sklu~eni aran`mani so Svetskata banka i MMF), ja zajaknuvaat pozicijata na Republika Makedonija vo pregovorite za ~lenstvo na EU i NATO.

Buxet na fondovi vo Republika Makedonija za 2006

Buxetot na fondovite pretstavuva godi{en plan na prihodi, drugi

prilivi i odobreni sredstva za finansirawe na aktivnostite na fondot utvrdeni so zakon.

Proekciite na prihodite i rashodite na vonbuxetskite fondovi vo 2006 godina se baziraat na: -ostvarenite dvi`ewa na prihodite i rashodite vo periodot januari-septemvri 2005 godina i o~ekuvanite prihodi i rashodi do krajot na 2005 godina; -planiranite makroekonomski indikatori za 2006 godina; -zadr`uvawe na postojniot na~in na finansirawe, odnosno postojnite stapki za naplata na izvornite prihodi; -efektite od realizacijata na dogovorite za odlo`eno pla}awe na zaostanatite pridonesi za socijalno osiguruvawe; -zgolemena dano~na disciplina i kontrola; -poefikasna naplata na pridonesite preku integracija na naplatata na socijalnite pridonesi so formirawe na kancelarija vo ramkite na Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe vo sredinata na 2006 godina; -implementacija na dogovorenoto nadvore{no finansirawe na Fondot za magistralni i regionalni pati{ta; -redovno i navremeno ispolnuvawe na obvrskite na fondovite koi proizleguvaat od zakonskite propisi; -dinamikata na realizacija na strukturnite reformi i reformata na javnata administracija; -implementacija na zadol`itelnoto kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe od 1 januari 2006 godina; -prolongirawe na va`eweto na starite uslovi za penzionirawe za 2 godini i

-prodol`uvawe na reformite vo zdravstveniot sektor. Razlikata na potrebnite sredstva za realizacija na zakonskite

obvrski nad izvornite prihodi na vonbuxetskite rashodi }e se pokriva, kako i dosega, so transferi od centralniot buxet za zakonski prezemenite obvrski od strana na dr`avata (po osnov na strukturni reformi, za reformi na javnata administracija, za isplata na zaostanat dolg, za pokrivawe na deficit), so stranski zaemi (kaj Fondot za magistralni i regionalni pati{ta), so proda`ba na akcii i udeli steknati po osnov na transformacijata na pretprijatijata so op{testven kapital (kaj Fondot na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe) i od drugi prihodi.

Buxetot na Fondot na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe na Makedonija za 2006 godina }e iznesuva 31.410 milioni denari, {to pretstavuva zgolemuvawe od 6,3% vo odnos na Rebalansot na Buxetot na Fondot za 2005 godina.

Prihodite po osnov na pridonesi vo 2006 godina se proektirani vo iznos od 19.810 milioni denari ili so porast od 4,3% vo odnos na 2005 godina. Ovie prihodi u~estvuvaat so 63,1% vo vkupnite prihodi na Fondot.

Transferot od centralniot buxet iznesuva 9.330 milioni denari i e namenet za pokrivawe na redovnite obvrski na dr`avata (penzii ostvareni pod popovolni uslovi, za voeni i za minimalni zemjodelski penzii), sredstva za isplata na razliki na penzii po osnov na zaostanat neisplaten del od usoglasuvawe na penziite na penzionirani rabotnici od organite za vnatre{ni raboti, sredstva za penzii i zdravstveno osiguruvawe po osnov na reformi na javnata administracija i sredstva za pokrivawe na tekovniot i na tranzicioniot deficit na Fondot. Ovie sredstva se povisoki za 14,9% vo sporedba so 2005 godina poradi voveduvaweto na vtoriot penziski stolb koj }e predizvika odliv na del od prihodite po osnov na pridonesi od plata za licata koi }e pristapat vo istiot. Ovie tn. tranzicioni tro{oci }e bidat pokrieni so sredstva od centralniot buxet i istite se oceneti vo iznos od 800 milioni denari. Isto taka, vrz zgolemuvaweto na transferot od centralniot buxet vlijae{e i prolongiraweto na va`eweto na starite uslovi za penzionirawe za 2 godini.

Transferot od centralniot buxet u~estvuva so 29,7% vo vkupnite rashodi, transferot od Agencijata za vrabotuvawe so 4,5%, prihodite od akcizi so 2,4%, dodeka prihodite od dividenda i proda`ba na akciite i udelite na Fondot steknati po osnov na privatizacija na pretprijatijata i drugite prihodi u~estvuvaat so 0,3%.

Od vkupnite rashodi na Fondot okolu 98,4% se odnesuvaat na isplata na pravata po osnov na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe. Pritoa, rashodite za penzii se proektirani vrz osnova na ocenetiot porast na korisnici na penzija i presmetanoto usoglasuvawe na penziite soglasno so proektiranite indikatori za porastot na tro{ocite na `ivot i na platite vo 2006 godina (usoglasuvawe na penziite se vr{i dva pati vo godinata, vrz osnova na ostvareniot polugodi{en porast na tro{ocite na `ivot i na platite vo zemjata).

Buxetot na Fondot za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija vo 2006 godina }e iznesuva 15.878 milioni denari, {to pretstavuva

minimalno zgolemuvawe od 1,1% vo odnos na Rebalansot na Buxetot na Fondot za 2005 godina.

Prihodite od pridonesi od plata se planirani vo iznos od 9.260 milioni denari. Istite vo strukturata na vkupnite prihodi u~estvuvaat so 58,3% i se proektirani na pribli`no isto nivo kako so Rebalansot za 2005 godina, {to e rezultat na visoko planiran inicijalen iznos na ovoj prihod vo prethodnata godina.

Transferite od Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe, od Agencijata za vrabotuvawe, od Ministerstvoto za trud i socijalna politika, od Ministerstvoto za zdravstvo i od Centralniot buxet (so koi se obezbeduva zdravstvenoto osiguruvawe na oddelni kategorii osigurenici) se proektirani vrz osnova na brojot na licata za koi se obezbeduva zdravstvenoto osiguruvawe i u~estvuvaat so 37,6% vo vkupnite prihodi, dodeka prihodite od participacija itn. drugi prihodi u~estvuvaat so 4,1% vo vkupnite prihodi. Pritoa, prihodite od participacija se proektirani so namaluvawe od 4,5% vo odnos na Rebalansot na Buxetot na Fondot za 2005 godina, kako rezultat na namaluvawe na stapkite na participacija kaj oddelni kategorii na zdravstveni uslugi.

Najgolemiot del od rashodite na Fondot za zdravstveno osiguruvawe (97,3%) se odnesuva na sredstvata za dogovorni uslugi preku koi se pla}aat zdravstvenite uslugi na javnite zdravstveni ustanovi, kako i socijalnite beneficii koi gi opfa}aat nadomestocite na osigurenicite {to gi ispla}a Fondot. Rashodite za zdravstveni uslugi se planirani so minimalno namaluvawe od 1% vo odnos na Rebalansot na Buxetot na Fondot za 2005 godina, {to e rezultat na utvrduvawe na buxetski limiti za 2006 godina za site javni zdravstveni ustanovi, dodeka rashodite za nadomestoci na osigurenicite imaat zgolemuvawe od 42,8% poradi povisokata realizacija vo 2005 godina, no i izmenite vo Zakonot za rabotnite odnosi vo delot na boleduvawata.

Vkupnite prihodi i rashodi na Fondot za magistralni i regionalni pati{ta za 2006 godina se proektirani vo iznos od 4.330 milioni denari, {to pretstavuva zgolemuvawe od 3,8% vo sporedba so Rebalansot na Buxetot na Fondot za 2005 godina.

Izvornite prihodi, koi u~estvuvaat so 41,1% vo vkupnite prihodi, se proektirani ponisko za 1,7% vo sporedba so 2005 godina, poradi visoko ocenetiot inicijalen iznos na prihodite od patarini vo prethodnata godina.

Transferot od Centralniot buxet, isto taka, e ocenet na ponisko nivo za 7,6% i }e iznesuva 1.220 milioni denari.

Nadvore{noto finansirawe na Fondot }e iznesuva 1.300 milioni denari i se odnesuva na izvr{uvawe na grade`ni raboti na zaobikolnicata okolu Skopje.

Rashodite vo najgolem del se odnesuvaat na izgradba i odr`uvawe na pati{tata (75,9%), za redovno servisirawe na nadvore{niot dolg (glavnina i kamata) e utvrden iznos od 771 milioni denari ili 17,8% od vkupnite rashodi, 3,5% ili 150 milioni denari se nameneti za isplata na zaostanat dolg po koristeni krediti vo izminati godini, i 2,8% od vkupnite rashodi se nameneti za tro{oci na stru~nata slu`ba na Fondot.

Edinstveno kaj Fondot za magistralni i regionalni pati{ta za 2006 godina e planiran deficit vo iznos od 661 milioni denari, odnosno 0,24% od bruto doma{niot proizvod.

Finansiraweto na planiraniot deficit i redovnoto servisirawe na dolgot }e se vr{i od nadvore{ni izvori.

Vkupniot buxet na Agencijata za vrabotuvawe na Republika Makedonija za 2006 godina }e iznesuva 6.561 milioni denari, {to e za 9.8% pomalku vo sporedba so Rebalansot na Buxetot na Agencijata za 2005 godina. Namaluvaweto na vkupniot buxet na Agencijata vo odnos na prethodnata godina glavno e rezultat na pomaliot transfer od Centralniot buxet poradi namaluvawe na obvrskite na dr`avata po osnov na strukturnite reformi, reforma na javnata administracija i po Zakonot za pottiknuvawe na vrabotuvaweto.

Strukturno nabquduvano, najgolemo e u~estvoto na transferot od Centralniot buxet vo iznos od 5.179 milioni denari, {to pretstavuva 78,9% od vkupnite prihodi. Prihodite od ovoj izvor }e se koristat za isplata na pari~en nadomestok so pridonesite za rabotnicite otpu{teni od rabota od pretprijatijata zagubari, za isplata na pari~en nadomestok so pridonesite za rabotnicite otpu{teni od rabota poradi reformi vo javnata administracija, za isplata na obvrskite po Zakonot za pottiknuvawe na vrabotuvaweto, kako i za pokrivawe na tekovniot deficit na Agencijata za vrabotuvawe.

Prihodite od pridonesot za vrabotuvawe se oceneti na nivo od 1.370 milioni denari i istite u~estvuvaat so 20,9% vo vkupnite prihodi. Ovie prihodi se povisoki za 3,8% vo odnos na Rebalansot na buxetot na Agencijata za 2005 godina.

Drugite prihodi (od kamati, zakupnina na objekti, osiguruvawe na imot i drugi vonredni prihodi) se planirani na nivo od prethodnata godina i iznesuvaat 12 milioni denari ili 0,2% od vkupnite prihodi.

Najgolem del od vkupnite rashodi (96,3%) se odnesuvaat za isplata na pravata po osnov na nevrabotenost, za pottiknuvawe na vrabotuvaweto, prekvalifikacija i vrabotuvawe na invalidni lica. Ocena e deka vo 2006 godina pravo na pari~en nadomestok (zaedno so penzisko i invalidsko osiguruvawe) }e koristat okolu 41 iljada lica, dodeka zdravstveno osiguruvawe preku Agencijata }e koristat vkupno 245 iljadi lica.

Srednoro~na proekcija na Buxetot na Republika Makedonija

Ekonomskite politiki na Vladata na RM vo naredniot period

celosno kreirani vo funkcija na ostvaruvawe na strate{kite prioriteti, odnosno zabrzuvawe na integracionite procesi vo EU i NATO i proekcijata na makroekonomskite indikatori se osnova za srednoro~nite proekcii na Buxetot na RM. Buxetot na Republika Makedonija vo periodot 2006-2008 e planiran vo nasoka na fiskalna odr`livost na sreden rok, odr`livost na javeniot dolg i relaksirawe na monetarnata politika vo funkcija na natamo{no odr`uvawe na makroekonomskata stabilnost. Vo sferata na dano~nata politika i politikata na socijalni pridonesi generalno ne se predviduvaat zna~ajni promeni vo opfatot na

odano~uvaweto i korigiraweto na dano~nite stapki, osven vo odnos na konsolidirana naplata na socijalnite pridonesi so cel za nejzino unapreduvawe. Javnata potro{uva~ka za naredniot period se bazira na prodol`uvawe na kontroliranata buxetska politika, neophodna za uspe{no implementirawe na srednoro~nite strukturni reformi, usoglaseni so Me|unarodniot monetaren fond kako del od trigodi{niot strukturen aran`man, kako i na postepeno zajaknuvawe na razvojnata komponenta na smetka na socijalnite rashodi. Vaka utvrdenite osnovni postulati na fiskalnata politika vo su{tina zna~at natamo{no zadr`uvawe na niskoto nivo na deficit na buxetot na centralnata vlast na nivo od okolu 0,6% od planiraniot bruto doma{en proizvod (koj vo sebe go vklu~uva deficitot na centralniot buxet od 0,4% od BDP i deficitot na Fondot za pati{ta od 0,2% od BDP). Dopolnitelen pridones za celokupniot ekonomski razvoj i za uspe{na implementacija na vladinite politiki vo naredniot period }e se obezbedi i so efikasno koristewe na pretpristapnite fondovi na Evropskata unija po steknuvawe na statusot na Republika Makedonija kako zemja kandidat.

Buxet na Republika Makedonija 2005 2006 2007 2008

Vkupni prihodi 105.271 103.198 106.208 109.836 Danoci i pridonesi 83.848 88.198 92.120 96.508 Danoci 54.275 57.758 60.223 62.827 Pridonesi 29.573 30.440 31.897 33.681 Nedano~ni prihodi 16.557 12.943 12.206 11.934 Kapitalni prihodi 630 502 500 480 Donacii 4.236 1.555 1.382 914

Vkupni rashodi 107.504 104.905 108.065 111.812 Tekovni rashodi 92.747 93.388 96.531 99.619 Plati i nadomestoci 23.177 23.996 16.999 16.890 Stoki i uslugi 14.252 12.548 12.875 13.266 Transferi do ELS 822 1.819 9.655 10.458 Subvencii i transferi 3.911 2.724 3.147 3.327 Socijalni transferi 47.926 49.042 50.501 51.922 Kamati 2.659 3.259 3.354 3.756 Kapitalni rashodi 14.757 11.517 11.534 12.193

Deficit -2.233 -1.707 -1.857 -1.976

Prilivi 19.159 23.150 13.591 11.219 od doma{ni izvori 4.137 18.747 10.225 4.125 od stranski izvori 15.022 4.403 3.366 3.122

Namaluvawe na depoziti vo NBRM 0 0 0 3.972

Odliv 16.926 21.443 11.734 9.243

Otplata na glavnini po zadol`uvawe 7.817 14.998 8.330 9.243

Otplati po doma{no zadol`uvawe 4.550 4.879 5.487 5.855

Otplati po stransko zadol`uvawe 3.267 10.119 2.843 3.388

Zgolemuvawe na depoziti vo NBRM 9.109 6.445 3.404 0

Vladini programi Vo tekot na 2006 godina se prodol`uva so trendot na prezentirawe

na vladini programi i potprogrami, koi vo su{tina gi reflektiraat aktivnostite na Vladata na Republika Makedonija koi se prezemaat vo nasoka na stimulirawe na ekonomskiot rast, zabrzuvawe na strukturnite reformi, kako i obezbeduvawe na stabilno i bezbedno opkru`uvawe.

Vladinite programi se opi{ani vo nekolku dokumenti, kako {to se Dogovorot za partnerstvo so Evropskata unija, izve{taite za makroekonomskata i fiskalnata politika na Vladata, prethodnite aran`mani so MMF, pove}eto dokumenti za zaemi od Svetskata banka, Ramkovniot dogovor itn. Vladinite programi identifikuvani vo buxetot pretstavuvaat tekovni vladini prioriteti i aktivnosti ili pak posebna komponenta na tie aktivnosti. Ovie programi se adaptirani vo 2006 godina vo soglasnost so odlukite na Vladata.

Finansiraweto na vladinite programi i ovaa godina se obezbeduva od buxetski sredstva, od donacii i od zaemi od Svetskata banka i drugi me|unarodni institucii. Vo mnogu slu~ai, utvrdenite vladini programi pretstavuvaat samo del od slikata, so drugi zborovi i redovnata rabota na ministerstvata se menuva kako posledica na promena na prioritetite. Najdobar primer za toa e Ministerstvoto za odbrana, kade {to golem del od operativnite politiki i proceduri se promeneti vo nasoka za ispolnuvawe na standardite za vlez vo NATO. Buxetskata politika za 2006 godina ima za cel da obezbedi informacii za koristeweto na sredstvata i opis na programite, kako rezultat na momentalnata vizija, kako i sledewe na uspe{nosta vo ispolnuvaweto na ovie celi na krajot na buxetskata godina.

Progra-ma

Naziv Op{t buxet

od centralni prihodi

Buxet na dotacii i donacii

Buxet na samo-

finansira~ki aktivnosti

Buxet na zaemi

Vkupno

A Decentralizacija 1.819.000 0 0 0 1.819.000B Merki za namaluvawe

na siroma{tijata

456.000 14.000 0 200.000 670.000V Unapreduvawe na

odbranata i bezbednosta 1.408.332 0 0 0 1.408.332

G Jaknewe na vladeeweto na pravoto 117.660 0 0 28.500 146.160

D Ekonomski razvoj 6.891.238 0 0 32.500 6.923.738E Reforma na

zemjodelstvoto 75.803 0 0 0 75.803Y Reforma na

obrazovanieto 25.000 0 0 0 25.000I Reforma na

zdravstvoto 28.000 0 0 125.000 153.000J Reforma na

penziskiot sistem 805.149 0 10.482 0 815.631K Reforma na javnata

administracija 643.154 28.009 0 0 671.163

L Reforma na katastar i registracija na nedvi`nosti 17.119 0 0 100.000 117.119

VKUPNO 12.286.455 42.009 10.482 486.000 12.824.946

Vladini programi(vkupen iznos, vo iljadi den. 12.824.946)

D-Ekonomski razvoj 53,99%

E-Reforma na zemjodelstvoto 0,59%

Y-Reforma na

obrazovanieto 0,19%

I-Reforma na zdravstvoto 1,19%

J-Reforma na penziskiot sistem

6,36%

K-Reforma na javnata

administracija 5,23%

G-Jaknewe na vladeeweto

na pravoto 1,14%

V-Unapreduvawe na odbranata i

bezbednosta 10,98%

B-Merki za namaluvawe

na siroma{tija 5,22%

A-Decentralizacija 14,18%

L-Reforma na katastar i registracija na

nedvi`nosti 0,91%

Vladinite programi nakratko se rezimirani podolu. Individual-

nite programski komponenti koi se izvr{uvaat od strana na buxetskite

institucii se prika`ani vo poseben del na Buxetot za 2006 godina kako programi kaj oddelnite buxetski institucii.

A. Decentralizacija

Celta na ovaa programa e decentralizacija na nadle`nostite do lokalnite vlasti i podobruvawe na nivniot kapacitet zaradi stimulirawe na ekonomskiot rast, podobruvawe na obrazovniot i kulturniot razvoj na op{tinite i na obezbeduvaweto na neophodnite lokalni uslugi. Ovaa programa e eden od prioritetite spored Ramkovniot dogovor, kako i od Dogovorot za partnerstvo vo EU. Tehni~ka i finansiska pomo{ e obezbedena od pove}e me|unarodni institucii i vladi na drugi dr`avi (Me|unarodniot monetaren fond, Razvojniot fond na Obedinetite nacii, Evropskata unija, SAD, Germanija i Holandija).

Zakonot za lokalnata samouprava i Zakonot za finansirawe na edinicite na lokalnata samouprava se zakoni koi gi identifikuvaat odgovornostite na lokalnata vlast i sredstvata za nivno finansirawe. Zakonite koi se odnesuvaat na sopstvenite prihodi na op{tinite (Zakonot za danocite na imot, Zakonot za komunalnite taksi, Zakonot za administretivnite taksi) obezbeduvaat pravo na op{tinite da ja utvrduvaat visinata na stapkata na danocite, odnosno visinata na iznosot na taksite i da ja gradat politikata na nivoto na sopstvenite prihodi na op{tinata. Pokraj toa, zakonskata ramka za decentralizacijata go opfa}a usvojuvaweto na golem broj zakoni koi im ovozmo`uvaat na edinicite na lokalnata samouprava efektivno da go planiraat i izvr{uvaat svoeto rabotewe.

Ovaa programa se realizira preku dve potprogrami A0-Decentralizacija i A2-Prenesuvawe na nadle`nosti na ELS. Potprogramata A2-Prenesuvawe na nadle`nosti na ELS vo Ministerstvoto za kultura gi opfa}a rashodite povrzani so programite za kultura na nivo na lokalnata samouprava. Po~nuvaj}i od 01 juli 2005 godina vo sferata na kulturata zapo~na i formalno procesot na decentralizacija. So donesuvaweto na 4 zakoni u{te vo 2004 godina (Zakonot za izmeni i dopolnuvawe na Zakonot za kultura, Zakonot za bibliotekite, Zakonot za muzeite i Zakonot za memorijalnite spomenici i spomen-obele`ja) se sozdade solidna pravna ramka za decentralizacija na kulturata. Vo op{tinite kade {to postoeja ustanovi od oblasta na kulturata (bibleotekarska, muzi~ko-scenska i muzejska dejnost), a koi ne se nacionalni ustanovi, op{tinite so svoi odluki gi prezemaa osnova~kite prava na ustanovite, so {to tie se zdobija so status na lokalni ustanovi. Istata potprograma vo ramkite na Ministerstvoto za trud i socijalna politika, preku razdelite 15010-Op{testvena za{tita na decata i 15020-Socijalna za{tita gi opfa}a namenskite dotacii za detskite gradinki i starskite domovi. Ministerstvoto za trud i socijalna politika donese metodologija za raspredelba na namenskite dotacii, kade gi definira kriteriumite vrz osnova na koi }e se vr{i raspredelbata na ovie sredstva vo detskite gradinki i starskite domovi.

Vo potprogramata A2-Prenesuvawe na nadle`nosti na ELS, vo ramkite na Ministerstvoto za obrazovanie i nauka, decentralizacijata opfa}a prenesuvawe na nadle`nostite za tekovno odr`uvawe na osnovnite i srednite u~ili{ta i prevozot na u~enicite od osnovnite u~ili{ta. Ministerstvoto za obrazovanie, vo vtorata polovina od 2005 godina, donese pove}e podzakonski akti so koi se prenesuvaat odredeni nadle`nosti i prava (Odluka za prenesuvawe na osnova~kite prava i obvrski nad postojnite osnovni u~ili{ta na op{tinite i na op{tinite vo gradot Skopje i prenesuvawe na pravata na sopstvenost na objektite; Odluka za prenesuvawe na osnova~kite prava i obvrski nad postojnite dr`avni sredni u~ili{ta na op{tinite i gradot Skopje i prenesuvawe na pravoto na sopstvenost na objekti i Odluka za prenesuvawe na postojnite podra~ni u~ili{ta vo sostav na drugo osnovno u~ili{te). Isto taka, soglasno so postojnata zakonska regulativa vo oblasta na decentralizacijata i soodvetnite dejnosti, Ministerstvoto za obrazovanie i nauka podgotvi i soodvetna metodologija za raspredelba na namenskite dotacii (Uredba za metodologijata za raspredelba na namenskite dotacii vo osnovnoto obrazovanie po op{tini i Uredba za metodologijata za raspredelba na namenskite dotacii vo srednoto obrazovanie po op{tini i gradot Skopje).

Podolu e daden opis na nadle`nostite koi se decentraliziraat. Oblast Nadle`nosti koi se

decentralizirani Centralna institucija

1. Urbano i ruralno planirawe

Planirawe na prostorot, dozvoli za gradba

Ministerstvo za `ivotna sredina i prostorno planirawe i Ministerstvo za transport

2. Za{tita na `ivotnata sredina

Za{tita na prirodata, kontrola na zagaduvaweto

Ministerstvo za `ivotna sredina i prostorno planirawe

3. Ekonomski razvoj na lokalnata zaednica

Poddr{ka na malite i sredni pretprijatija, ekonomski rast i razvoj

Ministerstvo za ekonomija, Ministerstvo za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo

4. Komunalni aktivnosti Snabduvawe so voda za piewe, upravuvawe so otpadni vodi, osvetluvawe, kanalizaciona mre`a, isfrlawe na tvrdi otpadoci, lokalen transport, odr`uvawe na parkovi i mesta za rekreacija i zeleni povr{ini

Ministerstvo za zemjodelstvo, {umarstvo i vodosotpanstvo, Ministerstvo za `ivotna sredina i prostorno planirawe, Ministerstvo za transport

5. Kultura Poddr{ka na kulturata, odr`uvawe na kulturnite vrednosti, organizirawe na kulturni zbidnuvawa

Ministerstvo za kultura

6. Sport i rekreacija Op{ti sportski i rekreacioni aktivnosti,

Ministerstvo za obrazovanie

poddr{ka na sportski zdru`enija

7. Obrazovanie Osnovno i sredno obrazovanie, Faza 1: tekovno odr`uvawe vo osnovnite i srednite u~ili{ta; transport na u~enicite od osnovnoto obrazovanie

Ministerstvo za obrazovanie

8. Socijalna pomo{ Smestuvawe i vospituvawe na deca od pret{kolska vozrast, gri`a za stari lica vo starski domovi, gri`a za deca so umerena retardacija, druga povrzana socijalna pomo{

Ministerstvo za trud i socijalna politika

9. Zdravstvena za{tita Reprezentacija vo odbori na organizacii za javna zdravstvena za{tita, preventivna zdravstvena za{tita, pomo{ za pacienti so posebni potrebi, za{tita na rabotnici, kontrola na zagaduvaweto na `ivotnata sredina

Ministerstvo za zdravstvo

10. Protivpo`arna za{tita Teritorijalni protivpo`arni brigadi

Ministerstvo za vnatre{ni raboti

11. Finansisko upravuvawe, naplata na danoci

Finansisko upravuvawe so prihodite na op{tinata i naplata na sopstvenite prihodi

Ministerstvo za finansii

Pregled na namenski dotacii za delegirani nadle`nosti po op{tini

Namenski dotacii za obrazovanieNamenski dotacii za dejnosti od

oblasta na kulturata Namenski dotacii za socijalnata za{tita

Red. br. Op{tini Osnovno Sredno

Prevoz na u~enici vo

osnovno obrazovan

ie Bibliote-

karstvo

Muzi~ka i scenska

umetni~ka dejnost

Muzejska i kinote~na

dejnost Detska

za{tita

Domovi za stari

lica

Vkupno

1 Ara~inovo 2.294.934 0 937.776 0 0 0 0 0 3.232.710

2 Berovo 3.862.394 2.021.856 1.583.715 150.000 288.485 180.000 1.538.779 0 9.625.229

3 Bitola 17.425.954 9.851.599 7.710.614 0 0 1.646.720 4.698.040 5.000.000 46.332.927

4 Bogdanci 1.901.181 0 490.627 0 0 0 1.400.486 0 3.792.294

5 Bogoviwe 4.581.099 0 3.090.657 0 0 0 0 0 7.671.756

6 Bosilovo 2.125.360 0 1.968.338 0 0 0 0 0 4.093.698

7 Brvenica 2.118.817 0 3.096.486 0 0 0 0 0 5.215.303

8 Valandovo 2.973.833 1.013.259 3.597.701 150.000 440.866 350.400 1.155.720 0 9.681.779

9 Vasilevo 1.459.726 0 5.359.984 0 0 0 0 0 6.819.710

10 Veles 12.323.780 5.271.537 6.940.930 404.383 0 2.167.296 2.880.331 0 29.988.257

11 Vev~ani 423.189 0 0 0 0 0 0 0 423.189

12 Vinica 4.405.250 2.424.845 5.688.356 323.797 232.800 20.000 1.092.657 0 14.187.705

13 Vrap~i{te 5.981.690 0 525.899 0 225.226 20.000 0 0 6.752.815

14 Gevgelija 4.304.243 3.294.225 1.532.465 825.635 160.181 20.000 2.722.380 0 12.859.129

15 Gostivar 17.628.472 8.262.586 17.582.875 0 0 0 1.420.069 0 44.894.002

16 Gradsko 601.725 0 980.071 0 0 0 0 0 1.581.796

17 Debar 5.141.659 2.007.095 456.138 0 0 0 956.130 0 8.561.022

18 Debarca 721.434 0 759.452 0 0 0 0 0 1.480.886

19 Del~evo 4.110.558 2.556.132 501.194 353.140 0 0 1.171.950 0 8.692.974

20 Demir Hisar 2.347.125 927.277 2.372.666 150.000 210.414 25.000 902.924 0 6.935.406

21 Demir Kapija 1.221.599 0 416.740 0 353.055 20.000 0 0 2.011.394

22 Dojran 946.541 0 803.048 0 0 0 0 0 1.749.589

23 Dolneni 3.521.648 0 5.893.545 0 0 0 0 0 9.415.193

24 Drugovo 1.476.048 0 0 0 0 0 0 0 1.476.048

25 @elino 4.980.733 0 1.212.819 0 0 0 0 0 6.193.552

26 Zajas 2.478.847 0 1.492.429 0 0 0 0 0 3.971.276

27 Zelenikovo 1.642.259 0 771.650 0 0 0 0 0 2.413.909

28 Zrnovci 478.277 0 600.068 0 0 0 0 0 1.078.345

29 Ilinden 3.300.761 0 2.180.941 0 0 0 0 0 5.481.702

30 Jegunovce 2.700.468 0 3.609.395 0 0 0 0 0 6.309.863

31 Karbinci 1.181.544 0 2.371.686 0 0 0 0 0 3.553.230

32 Kavadarci 10.077.343 4.527.477 2.056.210 504.748 613.820 923.431 2.486.880 0 21.189.909

33 Ki~evo 5.505.217 4.264.866 1.515.353 0 3.185 30.000 1.774.978 0 13.093.599

34 Ko~ani 6.552.757 3.254.083 1.227.331 767.942 0 0 3.315.682 0 15.117.795

35 Kon~e 834.337 0 1.129.228 0 0 0 0 0 1.963.565

36 Kratovo 2.453.178 1.236.111 1.481.231 150.000 157.164 570.879 1.173.068 0 7.221.631

37 Kriva palanka 4.202.919 2.701.161 1.836.337 0 0 0 1.413.000 0 10.153.417

38 Krivoga{tani 1.353.666 0 1.609.618 0 0 0 0 0 2.963.284

39 Kru{evo 1.688.474 749.747 238.225 150.000 222.892 30.000 684.167 0 3.763.505

40 Kumanovo 22.800.410 10.645.372 5.395.256 1.209.655 0 0 3.315.840 5.300.000 48.666.533

41 Lipkovo 4.952.408 0 3.912.169 0 0 0 0 0 8.864.577

42 Lozovo 711.029 0 1.641.013 0 0 0 0 0 2.352.042

43 Makedonska Kamenica 1.081.277 0 2.139.064 0 0 0 613.602 0 3.833.943

44 Makedonski Brod 1.822.095 970.786 1.442.272

150.000 358.806 100.0001.105.520 0 5.949.479

45 Mavrovo i Rostu{e 3.040.384 0 621.099

0 0 00 0 3.661.483

46 Mogila 1.206.605 0 609.732 0 0 0 0 0 1.816.337

47 Negotino 4.186.539 2.448.655 2.060.598 452.449 0 833.542 1.757.623 0 11.739.406

48 Novaci 1.214.738 0 861.548 0 0 0 0 0 2.076.286

49 Novo Selo 2.840.024 0 7.190.732 0 252.799 40.000 0 0 10.323.555

50 Ohrid 11.019.950 5.354.411 3.438.060 0 0 0 3.493.983 0 23.306.404

51 Oslomej 2.093.323 0 1.011.488 0 0 0 0 0 3.104.811

52 Peh~evo 1.592.655 0 761.991 251.482 152.157 20.000 732.295 0 3.510.580

53 Petrovec 2.268.507 0 1.479.204 0 0 0 0 0 3.747.711

54 Plasnica 1.198.543 0 850.636 0 0 0 0 0 2.049.179

55 Prilep 14.099.331 7.124.539 1.998.246 1.019.581 0 0 3.564.223 5.300.000 33.105.920

56 Probi{tip 4.124.810 1.671.715 2.145.970 150.000 619.549 60.000 1.308.419 0 10.080.463

57 Radovi{ 6.777.670 2.793.099 6.969.344 302.792 153.959 140.000 1.497.780 0 18.634.644

58 Rankovce 1.096.912 0 1.386.172 0 0 0 0 0 2.483.084

59 Resen 4.081.486 1.339.703 6.572.652 150.000 387.230 140.000 810.042 0 13.481.113

60 Rosoman 1.387.768 0 1.722.523 0 0 0 0 0 3.110.291

61 Sopi{te 1.406.087 0 800.954 0 0 0 0 0 2.207.041

62 Staro Nagori~ane 1.291.048 0 2.235.928 0 0 0 0 0 3.526.976

63 Struga 13.838.911 4.700.487 3.795.186 0 0 0 2.437.403 0 24.771.987

64 Strumica 9.915.025 6.034.234 13.081.577 556.258 111.547 0 3.984.157 0 33.682.798

65 Studeni~ani 3.941.052 0 437.772 0 0 0 0 0 4.378.824

66 Sveti Nikole 3.500.573 2.224.508 2.792.202 150.000 634.426 845.775 1.895.365 0 12.042.849

67 Tearce 4.391.152 0 2.824.309 0 0 0 0 0 7.215.461

68 Tetovo 16.287.975 14.928.902 3.368.719 0 0 0 4.638.938 0 39.224.534

69 Centar @upa 1.398.612 0 1.165.882 0 0 0 0 0 2.564.494

70 ̂ a{ka 1.983.337 0 2.054.765 0 0 0 0 0 4.038.102

71 ^e{inovo-Oble{evo 1.244.462 0 2.592.678 0 0 0 0 0 3.837.140

72 ^u~er - Sandevo 2.520.036 0 815.620

0 190.860 00 0 3.526.516

73 [tip 8.554.583 6.619.556 3.269.951 0 105.772 30.000 7.354.361 0 25.934.223

74 Aerodrom 13.255.947 0 16.650 0 0 0 8.841.653 0 22.114.250

75 Butel 9.819.369 0 3.632.914 0 0 0 5.173.874 0 18.626.157

76 Gazi Baba 13.997.438 0 3.072.764 0 0 0 8.142.443 0 25.212.645

77 \or~e Petrov 6.291.758 0 1.246.717 0 0 0 2.697.416 0 10.235.891

78 Karpo{ 18.995.044 0 3.030.067 0 0 0 11.421.680 0 33.446.791

79 Kisela Voda 14.459.323 0 3.547.831 0 0 0 9.360.847 0 27.368.001

80 Saraj 8.354.335 0 2.684.201 0 0 0 0 0 11.038.536

81 Centar 14.156.679 0 423.638 0 0 0 9.680.671 0 24.260.988

82 ̂ air 17.915.737 0 3.253.319 0 0 0 9.384.624 0 30.553.680

83 [uto Orizari 5.556.014 0 24.789 0 0 0 0 0 5.580.803

84 Grad Skopje 0 48.780.177 0 5.990.800 11.605.951 13.993.151 0 5.400.000 85.770.079

Vkupno 440.000.000 170.000.000 210.000.000 14.312.662 17.481.144 22.206.194 134.000.000 21.000.00

0 1.029.000.000

B. Merki za namaluvawe na siroma{tijata

Ovaa programa gi opfa}a aktivnostite koi se odnesuvaat na zgolemuvawe na vrabotuvaweto, podobruvawe na sistemot za socijalna

za{tita vo zemjata kako i posebni proekti za podobruvawe na uslovite za `iveewe vo nerazvienite podra~ja.

Opis na programata:

B1-Pottiknuvawe na vrabotuvaweto gi opfa}a posebno planiranite rashodi za finansirawe na Zakonot za pottiknuvawe na vrabotuvaweto od 2003 godina. Rashodite gi pokrivaat pridonesite za penzisko i invalidsko osiguruvawe, pridonesite za zdravstveno osiguruvawe i pridonesite za vrabotuvawe na pretprijatijata koi vrabotuvaat nevraboteni lica na neopredeleno vreme.

B2-Reforma na sistemot na socijalna za{tita e proekt za reforma na socijalnata za{tita, finansiski poddr`an so kredit od Svetskata banka, sostaven od tri komponenti: administrirawe na penziskiot sistem i sproveduvawe na aktivnosti za podgotovka na instituciite relevantni vo implementacijata na sistemot na kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe, vospostavuvawe na integriran informacionen sistem i razvoj na komunikaciski linkovi me|u Ministerstvoto za trud i socijalnata politika i me|uop{tinskite centri za socijalna rabota, kako i podobruvawe na administriraweto na socijalnite beneficii i nivno podobro targetirawe.

B3-Elektrifikacija na sela, opfa}a sproveduvawe na elektri~na energija vo nerazvienite ruralni podra~ja. Celta na ovaa programa e da se pottikne zadr`uvaweto na semejstvata vo selata ili nivno vra}awe vo istite, bidej}i so dostapnosta do elektri~na energija }e se podobri i kvalitetot na `ivot. Vo 2005 godina e obezbedena elektri~na energija vo selata Kalin Kamen i Podr`i Kow (Kriva Palanka) i Karabuni{ta (Veles).

Potprogramata B5- Rekonstrukcija na ku}i i revitalizacija na krizni regioni gi opfa}a sredstvata nameneti za ekonomska revitalizacija na porane{nite krizni regioni i rekonstrukcija na o{tetenite ku}ite od konfliktot od 2000 godina.

So potprogramata BA-Proekt za razvoj na op{tinite se

finansiraat kapitalni proekti povrzani so razvojot na op{tinite. Tuka se vklu~eni proekti na zaednicite, finansirani od buxetot, od grantovi i od krediti. Ovaa potprograma ima za cel da pomogne vo realizacijata na mali infrastrukturni proekti od lokalen karakter, kako i sozdavawe na razvoen proces na lokalno nivo, baziran na participativni pristapi i planovi podgotveni od op{tinite.

BB-Revitalizacija na sela gi opfa}a rashodite za proekti

povrzani so revitalizacija na sela, odnosno podobruvawe na uslovite za `iveewe vo selata preku izgradba i rekonstruirawe na vodovodi, kako i rekonstrukcija na fekalna kanalizacija.

BV- Ruralen razvoj pilot proekt za koristewe na strukturnite fondovi. Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo so poddr{ka na Proektot za strukturni i pravni reformi na MZ[V, finansiran od EU, podgotvi Programa za ruralen razvoj 2006-2008 godina vo RM koja ima razvojna priroda. Op{tata cel na programata e da se ustanovat sistemi na poddr{ka vo Republika Makedonija za olesnuvawe na merkite za ruralen razvoj vo soglasnost so merkite i administrativnite sistemi na EU. Konkretnite celi na programata se slednive: poddr{ka na razvojot vo ruralnite oblasti vo soglasnost so postojnite programi kon celnite korisnici zaradi podobruvawe na konkurentnosta i odr`livosta na zemjodelstvoto i ruralnite oblasti, kako i ustanovuvawe na potrebnite administrativni sistemi vo ramkite na MZ[V za upravuvawe so pretpristapnite fondovi na EU nameneti za ruralen razvoj.

Vo 2006 godina, Sektorot za finansiska poddr{ka i ruralen razvoj zaedno so klu~nite institucii }e ja sprovede programata, a proektnata edinica od EU }e go nadgleduva implementiraweto na programata so cel za sledewe na rabotnite proceduri na EU fokusirani kon barawata na pretpristapnite fondovi i }e ja oceni efikasnosta i efektivnosta na merkite vo pogled na nivno prifa}awe od krajnite korisnici. Istovremeno, }e pomogne pri izrabotka na informacii/bro{uri neophodni za promovirawe na programata za ruralen razvoj vo mediumite i ostanatite izvori za informirawe na ruralnoto naselenie.

V. Unapreduvawe na odbranata i bezbednosta

Celta na ovaa programa e da pomogne vo odr`uvaweto na odbranbenite merki na Republika Makedonija, zajaknuvawe na bezbednosta i pottiknuvawe na Ministerstvoto za odbrana i Ministerstvoto za vnatre{ni raboti da prodol`at so neophodnite aktivnosti za vlez vo NATO, so reformite na vooru`enite sili i so obuka na policijata.

Opis na programata:

Potprogramata V1-Grani~na policija gi opfa}a planiranite rashodi za bezbednost i kontrola na granicata, za kontrola na preminuvawe na granicata i prestojot vo grani~nite pojasi na site granici vo Republika Makedonija.

Potprogramata V2-Integracija vo NATO vo ramkite na Ministerstvoto za odbrana gi pomaga strate{kite prioriteti na Vladata vo procesot na evroatlantskata integracija na Republika Makedonija. Celite na ovaa potprograma, soglasno so Strategiskiot odbranben pregled se: opremuvawe na deklariranite edinici na ARM za u~estvo na mirovni i humanitarni misii nadvor od zemjata i realizacija na planiraniot obem na modernizacija na opremata i nabavka na nova oprema. Vo Ministerstvoto za odbrana se prodol`uva pove}egodi{no

planirawe na sredstvata so cel za osiguruvawe na soodvetnoto finansirawe na primarnite prioriteti. Potprogramata V2-Integracija vo NATO vo ramkite na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti gi fokusira svoite aktivnosti kon implementacija na aktivnostite vo soglasnost so Akcioniot plan za ~lenstvo na Republika Makedonija vo NATO; sproveduvawe na planovite za sorabotka vo aktivnosti povrzani so NATO, zemjite ~lenki na NATO i Evropskiot partnerski sovet (EAPS); implementacija na planovite za sorabotka vo vrska so Individualnata partnerska programa (IPP) na NATO, navremeno organizirawe, podgotvuvawe, sproveduvawe i sledewe na aktivnostite za ostvaruvawe na bezbednosni aran`mani svrzani so priem, klasifikacija, razmena, za{tita i ~uvawe na informacii me|u Ministerstvoto za vnatre{ni raboti i NATO i EU, kako i bezbednosta na licata korisnici na klasificiranite informacii; rabotite, zada~ite i sledeweto na aktivnostite koi se prezemaat od strana na organizacionite edinici na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, koi imaat kontakt so klasificirani NATO i EU i drugi klasificirani informacii; me|unarodna sorabotka od domenot na bezbednosta i za{titata na informaciite i sorabotka so drugi dr`avni organi, organizacii i institucii od domenot na bezbednosta i za{titata na informaciite. G. Jaknewe na vladeeweto na pravoto

Celta na ovaa programa e realizirawe na antikorupciskite inicijativi na Vladata; jaknewe na kapacitetot na finansiskata policija; prodlabo~uvawe na sorabotkata so me|unarodniot krivi~en sud; borba protiv organiziraniot kriminal i prodol`uvawe so reformata na sudstvoto.

Opis na programata:

Potprogramata G1-Borba protiv korupcija gi kombinira naporite na Vladata za borba protiv korupcijata i organiziraniot kriminal so zajaknuvawe na institucionalniot kapacitet na antikorupciskite organi. Ovie inicijativi }e se sproveduvaat vo soglasnost so Akcioniot plan za spre~uvawe i borba protiv korupcijata, preku primena na merkite i aktivnostite za spre~uvawe na korupcijata vo vr{eweto na vlasta, javnite ovlastuvawa, slu`benata dol`nost i politikata, merkite i aktivnostite za spre~uvawe na korupcijata pri vr{eweto raboti od javen interes na pravnite lica svrzani so ostvaruvaweto na javni ovlastuvawa, kako i merkite i aktivnostite za spre~uvawe na korupcijata vo trgovskite dru{tva.

Vo soglasnost so dr`avnata programa za spre~uvawe i borba protiv korupcijata, Antikorupciskata komisija vo sredinata na 2005 godina izgotvi Pregled na stepenot na realizacija. Ovoj pregled gi opfa}a glavnite aktivnosti i go definira Akcioniot plan za borba protiv

korupcijata vo politi~kiot sistem, javnata administracija, pravniot sistem, ekonomskiot (finansiski) sistem i gra|anskiot sektor.

Potprogramata G2-Finansiska policija gi opfa}a aktivnostite na finansiskata policija za namaluvawe na finansiskiot kriminal, Osnovni celi na ovaa potprograma se: zna~itelno zgolemuvawe na javnite prihodi, podobruvawe na ekonomijata, zgolemena doverba vo Vladata i privlekuvawe na stranskite investicii. Vo tekot na 2005 godina, Finansiskata policija rasvetli pove}e slu~ai na dano~no zatajuvawe i perewe na pari i soodvetno podnese krivi~ni prijavi do Javnoto obvinitelstvo na Republika Makedonija.

Potprogramata G3-Borba protiv organiziran kriminal gi opfa}a

rashodite povrzani so Javnoto obvinitelstvo, odnosno Oddelenieto za gonewe na storiteli na krivi~ni dela od oblasta na organiziraniot kriminal i korupcijata. Uspe{noto izvr{uvawe na zakonski utvrdenite nadle`nosti podrazbira zajaknuvawe na kadrovskiot i materijalniot kapacitet vo borbata protiv organiziraniot kriminal.

Potprograma G4-Direkcija za spre~uvawe na perewe pari. Cel na Direkcijata za spre~uvawe perewe pari e uspe{na borba protiv aktivnostite povrzani so perewe pari, finansirawe na me|unaroden terorizam i organiziran kriminal.

Jakneweto na vladeeweto na pravoto bi bilo necelosno bez

prodol`uvawe so reformite vo sudskiot sistem. Ovie aktivnosti }e se izvr{uvaat vo soglasnost so Strategijata za reformi na sudskiot sistem, javnite pravobraniteli, javnite obvinitelstva, notarite. Sredstvata za poddr{ka na Nacionalnata strategija za reforma na sudstvoto ne se oddelno prika`ani vo buxetot zatoa {to sudovite, pred sé, imaat nezavisen buxetski proces. Pokraj toa, postojat nekolku proekti poddr`ani od donatori kade {to sredstvata se transferiraat direktno na sudskite organi. Proektot za modernizacija na sudovite na Agencijata za me|unaroden razvoj na Vladata na SAD trae ve}e ~etiri godini i gi sodr`i slednive tri komponenti: 1) komponenta na pravna ramka pri {to sorabotuva so Ministerstvoto za pravda; 2) komponenta na administracija i upravuvawe vo sudovite pri {to sorabotuva so Sovetot na sudskiot buxet i 3) komponenta na obuka pri {to sorabotuva so Centarot za postojana obuka na sudiite. Evropskata Agencija za rekonstrukcija zapo~na proekt za osnovawe na nacionalno u~ili{te za sudii, a se predviduvaat i drugi proekti za pravno obrazovanie i pravna ramka.

Potprogramata G5-Akademija za obuka na sudii i obviniteli gi

opfa}a rashodite povrzani so Akademijata za obuka na sudii i obviniteli. Osnovna cel na potprogramata e vospostavuvawe na sistem na obuka i selekcija na kandidati za sudii i obviniteli preku osnovawe na institucija za edukacija na sudii i obviniteli. Ovaa institucija treba da ja ostvari klu~nata uloga vo izgraduvaweto i implementacijata na sistem na edukacija so koj }e se obezbedi prodlabo~uvawe na znaewata,

edinstvenata primena na zakonite i primenata na evropskoto pravo i voop{to na me|unarodnite standardi.

Potprogramata GA-Reforma na sudstvoto gi opfa}a buxetskite sredstva nameneti za Centarot za kontinuirana edukacija na sudii i javni obviniteli {to pretstavuva del od vladinata programa za reforma vo sudstvoto. Indikatori na programata Prodlabo~uvawe na me|unarodnata sorabotka so antikorupciskite organizacii

Sklu~uvawe na dogovori za sorabotka

Vodewe istragi Broj na izvr{eni policiski istragi sporedeni so uspe{no realizirani sudski slu~ai

Vospostavuvawe na informaciska mre`a vo Carinskata uprava, Ministerstvoto za vnatre{ni raboti i Upravata za javni prihodi

Podobruvawe na protokot na informacii me|u relevantnite institucii

Integriran sudski informaciski sistem

Vospostavuvawe na protok na informacii me|u sudovite, javnite obvinitelstva i drugite relevantni institucii

D. Ekonomski razvoj

Vladata go poddr`uva podobruvaweto na delovnata klima so cel za razvivawe na privatniot sektor, so {to }e se sozdadat uslovi i za kreirawe na novi vrabotuvawa. Potprogramite D1-Poddr{ka na razvojot na mali i sredni pretprijatija i D2-Obuka i prekvalifikacija vo Buxetot za 2006 godina se naso~eni kon realizacija na politikata za poddr{ka na mali i sredni pretprijatija utvrdeni so Strategijata i Programata za poddr{ka na pretpriemni{tvoto na Vladata na Republika Makedonija. Celi na ovie potprogrami se: vospostavuvawe na povolna klima za razvoj na pretpriemni{tvoto i razvoj na soodvetna institucionalna i biznis infrastruktura za poddr{ka na inovativnosta, izvoznata orientacija i sorabotkata vo sektorot na mali i sredni pretprijatija. Indikatori na programata Delovna sredina Porast na brojot na mali i sredni

pretprijatija za 5%, prvenstveno preku zgolemenoto kreditirawe koe }e se realizira so poddr{ka obezbedena od Garantniot fond

Vrabotuvawe Porast na brojot na vraboteni za 2% Programa za obuka na Porast na u~estvo na pretpriema~i vo

pretpriema~ite programite za obuka za 20% Stranski investicii Zgolemuvawe na stranskite investicii vo RM

D3-Prestruktuirawe na pretprijatijata zagubari, gi opfa}a sredstvata za isplata na pari~en nadomestok po osnova na nevrabotenost, pridones za penzisko i invalidsko osiguruvawe i pridones za zdravstveno osiguruvawe na rabotnicite na koi im prestanal rabotniot odnos pri prestruktuiraweto na pretprijatijata - zagubari (FESAL 2 aran`man).

D4-Ekonomska promocija go opfa}a proektot za razvoj na slobodnite ekonomski zoni so cel za privlekuvawe na stranskite direktni investicii. ]e se formira prioritena lista na zoni koi }e se razvivaat vo naredniot period, kako i lista na investicioni proekti vo Slobodnite ekonomski zoni (SEZ), so cel za prezentirawe na investicionite potencijali na SEZ vo stranstvo.

Potprogramata D5-Privlekuvawe na stranski direktni investicii i razvoj na slobodnata ekonomska zona se odnesuva na aktivnostite povrzani so privlekuvawe na stranski direktni investicii. Izgotvena e Programa za pottiknuvawe na investiciite vo Republika Makedonija. Vo nea e napraven obid, so prethodno opse`no prou~uvawe na postojnata klima za investirawe vo zemjata, da se identifikuvaat najrazli~nite formi na pre~ki vo ekonomijata, pravniot sistem i politi~koto okru`uvawe, koi go ograni~uvaat i odvlekuvaat investiraweto voop{to, a osobeno prilivot na stranski direktni investicii.

Vo potprogramata D6-Prestruktuirawe na JP Makedonski `eleznici, se prika`ani sredstva za isplata pari~en nadomestok po osnova na nevrabotenost, pridones za penzisko i invalidsko osiguruvawe i pridones za zdravstveno osiguruvawe na rabotnicite na koi im prestana rabotniot odnos po osnov na reformata na JP Makedonski `eleznici vo 2005 godina.

Vo tekot na 2006 godina, vo nasoka na poddr{ka na strate{kite

prioriteti na Vladata na Republika Makedonija, pod tekovnata vladina programa D-Ekonomski razvoj, prodol`uva da funkcionira potprogramata D7-Podobruvawe na delovno okru`uvawe. Potprogramata se finansira so zaem od Me|unarodnata banka za obnova i razvoj-Svetska banka, a obezbedeno e i soodvetnoto buxetsko u~estvo. So potprogramata }e se ovozmo`i podobruvawe na registracijata na delovna aktivnost, zajaknuvawe na konkurentnosta na sektorot pretprijatija, unapreduvawe na doma{noto proizvodstvo i ukinuvawe na barierite za vlez na stranski investicii vo zemjata.

Vo ramkite na potprogramata D8-Upravuvawe so buxetski

sredstva se prika`uva zgolemuvaweto na depozitite na Buxetot na Republika Makedonija vo NBRM. Buxetskata alokacija vo ovaa programa

ne pretstavuva pravo za tro{ewe, odnosno nema tretman na buxetski rashod.

Potprogramata DA-Investicii vo `elezni~ka infrastruktura.

So donesuvawe na Zakonot za `eleznici (“Slu`ben vesnik na RM” broj 64/2005) godina se sozdade praven osnov za finansirawe na izgradba, rekonstrukcija, modernizacija, remont i odr`uvawe na `elezni~kata infrastruktura, odnosno sredstvata planirani vo ramkite na ovaa potprograma se nameneti za redovno i investiciono odr`uvawe na infrastrukturata, kako i za investicii vo postojnata infrastruktura, odnosno istite }e se koristat vrz osnova na prethodno izrabotena pet-godi{na Nacionalna programa, odobrena od strana na Vladata na RM i usvoena od strana na Sobranieto na RM (~len 48 od Zakonot za `eleznici).

Krajnite celi od vlo`uvaweto vo `elezni~ka infrastruktura se siguren i bezbeden soobra}aj i privlekuvawe na {to e mo`no pove}e operatori, odnosno prevoznici da operiraat na teritorijata na Republika Makedonija. So toa se o~ekuva zabrzuvawe na razvojot na ekonomijata i zgolemuvawe na vrabotuvaweto.

E. Reforma na zemjodelstvoto

Reformata na zemjodelskiot sektor prodol`uva so poddr{ka od mnogubrojni donatori kako {to se proektot EAR CARDS, SIDA, IFAD i proektot na Lend O lejks na USAID.

E1-Prestruktuirawe na vodostopanski pretprijatija. Rashodite za vodostopanstvoto se prika`ani vo buxetskite programi na Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo. Celite na ovaa programa se naso~eni kon odr`livosta vo upravuvaweto so vodnite resursi vo soglasnost so me|unarodnite normi i barawata na EU. Edna od komponentite na ovaa aktivnost e planirana vo Funkcii na dr`avata - prestruktuirawe na vodostopanskite pretprijatija. Ovie sredstva, so odluka na Vladata, predviduvaat isplata na pari~en nadomestok po osnova na nevrabotenost, pridones za penzisko i invalidsko osiguruvawe i pridones za zdravstveno osiguruvawe na rabotnicite na koi im prestanal rabotniot odnos vo vodostopanskite pretprijatija opfateni so Proektot za rehabilitacija i prestruktuirawe na navodnuvaweto (irigacioni sistemi na Tikve{, Bregalnica i Polog). Y. Reforma na obrazovanieto

So zaem od Svetskata banka, kofinansira~ka dotacija od Holandija i od buxetski sredstva se finansira petgodi{en proekt za modernizacija na u~ili{tata i podobruvawe na kvalitetot na obrazovanieto vo nasoka na podobruvawe na planiraweto i upravuvaweto vo u~ili{tata.

Opis na programata:

Ovaa programa sodr`i tri komponenti: 1) podobruvawe na kvalitetot na obrazovanieto preku podobruvawe na planiraweto i upravuvaweto vo u~ili{tata, obukata vo u~ili{tata i preku programa na grantovi do u~ili{ta, 2) gradewe na kapacitet za decentralizirano obrazovanie preku unapredeni proceduri za strate{ko planirawe, upravuvawe, sledewe i odgovornost i 3) evaluacija i upravuvawe na proektot. Programata se sproveduva vo osnovnite i srednite u~ili{ta. Celta na programata e postignuvawe na efektivnost na u~ili{tata {to e od klu~no zna~ewe za podobruvawe na kvalitetot na obrazovanieto. Vo ramki na proektot vo 2005 godina bea vklu~eni u~ili{ta koi sproveduvaat plan za samoevaluacija na u~ili{teto i izgotvuvaat Plan za razvoj na u~ili{teto, odnosno bea vklu~eni samo odredeni pilot u~ili{ta. Vo 2006 godina Proektot se pro{iruva na site osnovni i sredni u~ili{ta po odredeni kriteriumi. Pokraj toa, se predviduva izvr{uvawe na proceni od strana na samoto u~ili{te za sledewe na napredokot. Potprogramite Y1-Programa za modernizacija na osnovnoto obrazovanie i Y2-Programa za modernizacija na srednoto obrazovanie vo 2006 godina opfa}aat sredstva od buxetot, donacii i krediti. Indikatori na programata Procena na obrazovanieto Sproveduvawe na sopstveni (vo

samoto u~ili{te) proceni; vospostavuvawe na standardi za ispituvawe; vospostavuvawe na standardi za efektivnost na u~ili{tata; zgolemuvawe na kompetentnosta i kapacitetot za sledewe.

Obuka na profesorite Vospostavuvawe na institucionalna ramka za upravuvawe so ~ove~kite resursi i za nastavnata politika; vospostavuvawe na standardi za obuka i nastavni planovi; vospostavuvawe na sistem za izdavawe sertifikati i licenci

I. Reforma na zdravstvoto

Celite na vladinata programa se:

• Da se zajakne kapacitetot na Ministerstvoto za zdravstvo i na Fondot za zdravstveno osiguruvawe za kreirawe i efikasno sproveduvawe na zdravstvenite politiki, zdravstvenoto osiguruvawe, finansiskoto upravuvawe i sklu~uvaweto na dogovori so davatelite na zdravstveni uslugi.

• Da se razvie i sprovede efikasna ramka za redefinirawe na bolni~kite uslugi, so akcent na razvivawe na uslugite za dnevna nega i nivno prenaso~uvawe kon primarnata zdravstvena za{tita.

Opis na programata:

Proektot e kofinansiran so zaem od Me|unarodnata banka za

obnova i razvoj. Zaemot }e se koristi vo nasoka na nadopolnuvawe na reformite koi ve}e se poddr`ani so nekolku programski zaemi za podobruvawe na upravuvaweto vo javniot sektor i so tehni~ka pomo{ finansirana od Holandskata vlada. So zaemot }e se obezbedi potrebnata pomo{, obuka i sredstva na Fondot za zdravstveno osiguruvawe, so akcent na zajaknuvaweto na informati~kiot sistem za upravuvawe. Ovie investicii }e pretstavuvaat poddr{ka za pro{iruvawe na opfatot na reformite i politikite predvideni da se realiziraat vo ramkite na zaemot za prisposobuvawe na upravuvaweto so javniot sektor (PSMAL).

Aktivnostite vo ovoj proekt }e se realiziraat preku slednive komponenti:

1. Kreirawe na politikite i nivna implementacija; 2. Zajaknuvawe na upravuvaweto na FZO; 3. Podobruvawe na obezbeduvaweto na zdravstveni uslugi i 4. Upravuvawe, sledewe i procena na proektot.

Datumot na zapo~nuvawe na zaemot e septemvri 2004 godina, a datumot

na negovo zatvorawe }e bide juni 2009 godina. Indikatori na programata Podobruvawe na efikasnosta na bolni~kite uslugi

Namaluvawe za 15% na prose~nata dol`ina na prestoj vo bolnicite; zgolemuvawe za 20% na ambulantnata hirurgija, 30% namaluvawe na brojot na povtorni bolni~ki priemi vrz baza na istata dijagnoza vo rok od tri meseca

Podobruvawe na praktikite vo Fondot za zdravstveno osiguruvawe

Podobruvawe na efikasnosta vo izdavawe na kartoni za zdravstveno osiguruvawe, izgotvuvawe na upatstva spored me|unarodnite standardi, podobruvawe na upravuvaweto so podatoci i izvestuvaweto

Podobruvawe na kvalitetot na zdravstvenite uslugi

Site lekari od op{ta praksa,