3.12 prihodki, 3.13 odhodki avtorji: andreja schwarzmann...
TRANSCRIPT
3.12 Prihodki, 3.13 Odhodki
Avtorji: Andreja Schwarzmann, Jana Močnik
www.racunovodstvovpraksi.si
Verlag Dashöfer, založba, d.o.o.Dunajska cesta 21
1000 Ljubljana
Brezplačna modra številka: 080 80 92
Urednik: Mihael Sket, [email protected]
Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
2
Kazalo
3.12 Prihodki 3
3.12.1 Razvrščanje prihodkov 4
3.12.2 Pripoznavanje prihodkov 21
3.12.3 Začetno računovodsko merjenje prihodkov 25
3.12.4 Prevrednotovanje prihodkov 26
3.13 Odhodki 29
3.13.1 Poslovni odhodki (I. različica izkaza poslovnega izida) - konti skupine 70 34
3.13.1.1 Vrednost prodanih poslovnih učinkov - konto 700 34
3.13.1.2 Vrednost usredstvenih lastnih proizvodov in storitev - konto 701 36
3.13.1.3 Nabavna vrednost prodanih materiala in blaga - konto 702 41
3.13.1.4 Drugi poslovni odhodki - konto 703 43
3.13.2 Poslovni odhodki (II. različica izkaza poslovnega izida) - konti skupine 71 46
3.13.3 Prevrednotovalni poslovni odhodki - konti skupine 72 47
3.13.3.1 Prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi z neopredmetenimi sredstvi, opredmetenimi
osnovnimi sredstvi in naložbenimi nepremičninami - konto 720
48
3.13.3.2 Prevrednotovalni poslovni odhodki kot posledica prevrednotenja zaradi oslabitve v zvezi s
poslovnimi terjatvami - konto 722
51
3.13.4 Finančni odhodki iz finančnih naložb - konti skupine 74 55
3.13.5 Drugi finančni odhodki in ostali odhodki - konti skupine 75 62
Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
3
3.12 Prihodki
Prihodki so obravnavani v Slovenskem računovodskem standardu številka 18 (SRS 18). Ta
standard se opira na:
mednarodne računovodske standarde (MRS) 1, 8, 11, 14, 17, 18 in 20 (2004)
ter 4. in 7. direktivo Evropske unije.
Povezan je predvsem s slovenskimi računovodskimi standardi (SRS) 10, 12, 19 in 24.
Standard se nanaša na:
razvrščanje prihodkov
pripoznavanje prihodkov
začetno računovodsko merjenje prihodkov
prevrednotovanje prihodkov
uskupinjevanje prihodkov in
razkrivanje prihodkov
Prihodki se evidentirajo v skupinah 76, 77, 78 in 79 in se razporedijo na:
76 – Poslovni prihodki
760 – Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na domačem trgu
761 – Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na tujem trgu
762 – Prihodki od prodaje trgovskega blaga in materiala na domačem trgu
763 – Prihodki od prodaje trgovskega blaga in materiala na tujem trgu
765 – Prihodki od najemnin
766 – Prihodki od odprave rezervacij
767 – Prihodki od poslovnih združitev (presežek iz prevrednotenja – slabo ime)
768 – Drugi prihodki, povezani s poslovnimi učinki (subvencije, dotacije, regresi,
kompenza-cije, premije …)
769 – Prevrednotovalni poslovni prihodki
77 – Finančni prihodki iz finančnih naložb
770 – Finančni prihodki iz deležev v družbah v skupini
771 – Finančni prihodki iz deležev v pridruženih družbah in skupaj obvladovanih
družbah
772 – Finančni prihodki iz deležev v drugih družbah
773 – Finančni prihodki iz drugih naložb
774 – Finančni prihodki iz posojil, danih družbam v skupini
775 – Finančni prihodki iz posojil, danih drugim (tudi od depozitov)
776 – Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do družb v skupini
777 – Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih
Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
4
778 – Finančni prihodki iz finančnih sredstev, razporejenih po pošteni vrednosti prek
poslov-nega izida
Prihodki na kontih od 774 do 777 vključujejo zlasti obresti in pozitivne tečajne razlike (tudi
če se pojavijo v zvezi z obveznostmi), pa tudi odpise finančnih obveznosti.
78 – Drugi finančni prihodki in ostali prihodki
780 – Prihodki iz vrednotenja naložbenih nepremičnin po pošteni vrednosti
781 – Prihodki iz odtujitve naložbenih nepremičnin, izmerjenih po pošteni vrednosti
785 – Subvencije, dotacije in podobni prihodki, ki niso povezani s poslovnimi učinki
786 – Prejete odškodnine
787 – Prejete kazni
789 – Ostali prihodki
79 – Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve
3.12.1 Razvrščanje prihodkov
Prihodki povečujejo gospodarske koristi v obračunskem obdobju v obliki povečanj sredstev
(na primer prilivov denarnih sredstev ali še neplačanih terjatev zaradi prodaje blaga). Prek
poslovnega izida pa vplivajo na velikost kapitala (SRS 18.1).
Prihodki se razčlenjujejo na:
poslovne prihodke, ki se obravnavajo kot redni prihodki,
finančne prihodke, ki se prav tako obravnavajo kot redni prihodki in
druge prihodke, ki jih sestavljajo neobičajne postavke (izredni prihodki) in ostali
prihodki, ki povečujejo poslovni izid (SRS 18.2).
Poslovni prihodki sestavljajo prodajne vrednosti prodanih proizvodov oziroma trgovskega
blaga in materiala ter opravljenih storitev v obračunskem obdobju (razen finančnih prihodkov
na tej podlagi). Delimo jih na:
prihodke od prodaje, ki se delijo na
prihodke od prodaje lastnih poslovnih učinkov (proizvodov in storitev)
prihodke od prodaje trgovskega blaga in materiala .
druge poslovne prihodke, povezane s poslovnimi učinki, ki se deiljo na:
subvencije
dotacije
regrese
kompenzacije
Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
5
premije in
podobne prihodke. (SRS 18.4)
Zneski, zbrani v korist tretjih oseb (npr. DURS), kot so obračunani davek na dodano vrednost
(DDV) in druge dajatve, niso sestavina prihodkov od prodaje.
Podjetje je izdalo račun za opravljeno storitev v višini 1.220 DE z DDV.
Št.
Dok
Besedilo
Znesek
V
breme
V
dobro
1.
IRAČ
Kratkoročne terjatve do
domačih kupcev
1.220
120
Prihodki od prodaje proizvodov
in storitev na domačem trgu
1.000
760
Obveznosti za obračunani DDV
220
260
Konto
Zap. št.
V
breme
Zap.
št.
V
dobro
120 – Kratkoročne terjatve do
kupcev v državi
(1)
1.220
260 – Obveznosti za obračunani
DDV
(1)
220
760 – Prihodki od prodaje
proizvodov in storitev na
(1)
1.000
Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
6
domačem trgu
Podjetje je izdalo račun za prodajo blaga iz lastnega skladišča v višini 2.440 DE z DDV.
Št.
Dok
Besedilo
Znesek
V
breme
V
dobro
1.
IRAČ
Kratkoročne terjatve do
domačih kupcev
2.440
120
Prihodki od prodaje trgovskega
blaga in materiala na domačem
trgu
2.000
762
Obveznosti za obračunani DDV
440
260
4.
ODD
Nabavna vrednost prodanega
blaga
2.000
702
Blago v lastnem skladišču
2.000
660
2.
BI
Kratkoročne terjatve do
domačih kupcev
2.440
120
Denarna sredstva na računih,
razen deviznih
2.440
110
Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
7
Konto
Zap. št.
V
breme
Zap.
št.
V
dobro
110 – Denarna sredstva na
računih, razen deviznih
(3)
2.440
120 – Kratkoročne terjatve do
kupcev v državi
(1)
2.440
(3)
2.440
260 – Obveznosti za obračunani
DDV
(1)
440
660 – Blago v lastnem skladišču
(2)
2.000
702 – Nabavna vrednost prodanih
materiala in blaga
(2)
2.000
762 – Prihodki od prodaje
trgovskega blaga in materiala na
domačem trgu
(1)
2.000
Podjetje je v poslovnem letu zaradi izplačila odpravnine ob upokojitvi svojih zaposlenih
porabilo del že oblikovanih rezervacij za pokojnine, jubilejne nagrade in odpravnine ob
upokojitvi, v višini 100 DE. Višina odpravnine je izplačana v višini, do katere ni potrebno
obračunati prispevkov in davkov od izplačila.
Št.
Dok
Besedilo
Znesek
V
breme
V
dobro
1.
TEM
Rezervacije za pokojnine, jubilejne nagrade
in odpravnine ob upokojitvi
100
966
Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
8
Prihodki od odprave rezervacij
100
766
Konto
Zap. št.
V breme
Zap. št.
V
dobro
766 – Prihodki od
odprave rezervacij
(1)
100
966 – Prejete državne
podpore
(1)
100
Podjetje je pridobilo državno podporo za delno pokrivanje cene svojih opravljenih prevoznih
storitev in sicer v višini 610 DE. Končna cena mesečne vozovnice je 1.220 DE.
Št.
Dok
Besedilo
Znesek
V
breme
V
dobro
1.
BI
Denarna sredstva na računih,
razen deviznih
610
110
Prejete državne podpore
610
120
Izdamo fakturo za obračun DDV
in je tudi dokument, ki ga
zajamemo v knjigi izdanih
računov
610
120
Prejete državne podpore
500
966
Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
9
Obveznost za obračunani DDV
110
260
2.
IRAČ
Kratkoročne terjatve do domačih
kupcev
610
120
Prihodki od prodaje trgovskega
blaga in materiala na domačem
trgu
500
762
Obveznosti za obračunani DDV
110
260
3.
TEM
Prejete državne podpore
500
966
Drugi prihodki, povezani s
poslovnimi učinki (subvencije,
dotacije, regresi, kompenzacije,
premije ...)
500
768
Konto
Zap. št.
V
breme
Zap.
št.
V
dobro
110 – Denarna sredstva na
računih, razen deviznih
(1)
610
120 – Kratkoročne terjatve do
kupcev v državi
(1)
610
(1)
610
120 – Kratkoročne terjatve do
kupcev v državi
(2)
610
260 – Obveznosti za obračunani
DDV
(1)
110
Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
10
762 – Prihodki od prodaje
trgovskega blaga in materiala na
domačem trgu
(2)
500
768 – Drugi prihodki, povezani s
poslovnimi učinki (subvencije,
dotacije, regresi, kompenzacije,
premije ...)
(3)
500
966 – Prejete državne podpore
(3)
500
(1)
500
Državne podpore, prejete za pridobitev osnovnih sredstev oziroma pokrivanje določenih
stroškov, ostajajo začasno med dolgoročno odloženimi prihodki in se prenašajo med poslovne
prihodke skladno z amortiziranjem pridobljenih osnovnih sredstev oziroma z nastajanjem
stroškov, za katerih pokrivanje so namenjene.
Podjetje se je prijavilo na projekt informatizacije proizvodnega procesa. Od države je podjetje
pridobilo dotacijo za nakup računalnikov v višini 600 DE. Pri računalniški opremi podjetje
uporablja 50 % amortizacijsko stopnjo letno.
Št.
Dok
Besedilo
Znesek
V
breme
V
dobro
1.
BI
Denarna sredstva na računih,
razen deviznih
600
110
Prejete državne podpore
600
966
2.
PRAČ
Premoženjske pravice
1.000
040
Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
11
Kratkoročne terjatve za odbitni
DDV
220
160
Kratkoročne obveznosti do
dobaviteljev doma
1.220
220
3.
OBR
Obračun amortizacije drugih
opredmetneih osnovnih sredstev
300
434
Popravek vrednosti opreme in
nadomestnih delov zaradi
amortiziranja
300
050
4.
TEM
Prejete državne podpore
300
966
Drugi prihodki, povezani s
poslovnimi učinki (subvencije,
dotacije, regresi, kompenzacije,
premije ...)
300
768
Konto
Zap. št.
V
breme
Zap.
št.
V
dobro
040 – Oprema in nadomestni deli,
vrednoteni po modelu nabavne
vrednosti
(2)
1.000
050 – Popravek vrednosti opreme
in nadomestnih delov zaradi
amortiziranja
(3)
300
110 – Denarna sredstva na
računih, razen deviznih
(1)
600
Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
12
160 – Kratkoročne terjatve za
odbitni DDV
(2)
220
220 – Kratkoročne obveznosti
(dolgovi) do dobaviteljev v državi
(2)
1.220
434 – Amortizacija drugih
opredmetenih osnovnih sredstev
(3)
300
768 – Drugi prihodki, povezani s
poslovnimi učinki (subvencije,
dotacije, regresi, kompenzacije,
premije ...)
(4)
300
966 – Prejete državne podpore
(4)
300
(1)
600
Prevrednotovalni poslovnih prihodki
Med poslovne prihodke spadajo tudi prevrednotovalni poslovni prihodki. Pojavljajo se ob
odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev kot presežki njihove
prodajne vrednosti nad njihovo knjigovodsko vrednostjo (SRS 18.6).
Finančni prihodki
Finančni prihodki so prihodki od naložbenja. Pojavljajo se v zvezi s finančnimi naložbami
pa tudi v zvezi s terjatvami. Sestavljajo jih:
obračunane obresti,
deleži v dobičku drugih pa tudi
prevrednotovalni finančni prihodki (SRS 18.7).
Prevrednotovalni finančni prihodki se pojavljajo ob odtujitvi finančnih naložb, ko se
povečanje njihove knjigovodske vrednosti zaradi predhodne okrepitve ne zadržuje več
v presežku iz prevrednotenja. Med prevrednotovalne prihodke evidentiramo tudi
presežek njihove prodajne cene nad knjigovodsko vrednostjo, zmanjšano za presežek
iz prevrednotenja zaradi predhodne okrepitve finančne naložbe (SRS 18.8).
Razčlenjujejo se na:
1. finančne prihodke, ki niso odvisni od poslovnega izida drugih (na primer prejete
obresti) in
Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
13
2. finančne prihodke, ki so odvisni od poslovnega izida drugih (na primer prejete
dividende) (SRS 18.7).
Poslovni prihodki in finančni prihodki se razčlenjujejo tudi na tiste, ki se pojavljajo v
razmerjih do:
uskupinjenih podjetij ter
drugih (SRS 18.9).
Skupščina sprejme sklep o nakazilu dobička lastnikom deleža v višini 5.000 DE. Podjetje je
davčni zavezanec in je izplačevalcu sporočil svojo davčno številko. Tako podjetju, ki je
nakazalo dividende, ni bilo potrebno obračunati davčnega odtegljaja.
Št.
Dok
Besedilo
Znesek
V
breme
V
dobro
1.
TEM
Kratkoročne terjatve za delež v
dobičku
5.000
151
Finančni prihodki iz finančnih
naložb v družbah v skupini
5.000
770
2.
BI
Kratkoročne terjatve za delež v
dobičku
5.000
151
Denarna sredstva na računih,
razen deviznih
5.000
110
Konto
Zap. št.
V
breme
Zap.
št.
V
dobro
Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
14
110 – Denarna sredstva na
računih, razen deviznih
(2)
5.000
151 – Kratkoročne terjatve za
dividende
(1)
5.000
(2)
5.000
770 – Finančni prihodki iz
deležev v družbah v skupini
(1)
5.000
Podjetje sklene s svojo hčerinsko družb pogodbo, ki je sklenjena za obdobje 5 let. Obresti se
ne pripisujejo glavnici. Ob zapadlosti se vrne celotno glavnico s pripadajočimi obrestmi.
Obresti se obračunavajo v skladu s Pravilnikom o priznani obrestni meri za povezane osebe in
so izračunane konec leta v višini 100 DE. Variabilni del obrestne mere je sicer objavljen na
spletnih straneh DURS, glede na ročnost in glede na kreditno oceno pa je potrebno ta
varjabilni del obresti povišati.
Št.
Dok
Besedilo
Znesek
V
breme
V
dobro
1.
TEM
Kratkoročne terjatve za obresti
100
150
Finančni prihodki iz posojil,
danih družbam v skupini
100
774
Konto
Zap. št.
V
breme
Zap.
št.
V
dobro
150 – Kratkoročne terjatve za
obresti
(1)
100
Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
15
774 – Finančni prihodki iz posojil,
danih družbam v skupini
(1)
100
Pri preračunu terjatev izraženih v tuji valuti se uporablja referenčni tečaj ECB. Na presečni
dan je podjetje ugotovilo pozitivne tečajne razlike do kupcev v tujini in sicer v višini 150 DE.
Št.
Dok
Besedilo
Znesek
V
breme
V
dobro
1.
TEM
Kratkoročne terjatve do kupcev
v tujini
150
121
Finančni prihodki iz poslovnih
terjatev do drugih
150
777
Konto
Zap. št.
V
breme
Zap. št.
V
dobro
121 – Kratkoročne terjatve do
kupcev v tujini
(1)
150
777 – Finančni prihodki iz
poslovnih terjatev do drugih
(1)
150
Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
16
Podjetje kupi delnice na borzi. Razporejene in izmerjene so po pošteni vrednosti preko
poslovnega izida. Na bilančni presečni dan je bila vrednost kupljene delnice višja od vrednosti
ob nakupu, in sicer za 300 DE.
Št.
Dok
Besedilo
Znesek
V
breme
V dobro
1.
TEM
Kratkoročne terjatve do kupcev v tujini
300
061
Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do
drugih
300
778
Konto
Zap.
št.
V
breme
Zap.
št.
V
dobro
061 – Dolgoročne finančne naložbe v delnice in deleže družb
v skupini, razporejene in izmerjene po pošteni vrednosti prek
poslovnega izida
(1)
300
778 – Finančni prihodki iz finančnih sredstev, razporejenih
po pošteni vrednosti prek poslovnega izida
(1)
300
Podjetje kupi delnice na borzi, katerih vrednost je 1.000 DE. Delnice ne kupi za trgovanje,
temveč jih namerava posedovati daljše obdobje. Na bilančni presečni dan je bila vrednost
kupljene delnice višja od vrednosti ob nakupu in sicer za 300 DE. Podjetje že kupljene
dolgoročne finančne naložbe, izmerjene po pošteni vrednosti preko kapitala proda po višji
vrednosti, kot je bila vrednost delnic na presečni dan. Prodajna vrednost delnic je bila 1.500
DE.
Št.
Dok
Besedilo
Znesek
V
breme
V
dobro
Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
17
1.
TEM
Dolgoročne finančne naložbe v delnice
1.000
062
Druge kratkoročne finančne obveznosti
1.000
279
2.
BI
Druge kratkoročne finančne obveznosti
1.000
279
Denarna sredstva na računih, razen deviznih
1.000
110
3.
TEM
Dolgoročne finančne naložbe v delnice
300
062
Presežek iz prevrednotenja dolgoročnih
naložb
300
954
4.
IRAČ
Ostale kratkoročne terjatve
1.500
165
Presežek iz prevrednotenja dolgoročnih
naložb
300
954
Dolgoročne finančne naložbe v delnice
1.300
062
Finančni prihodki iz finančnih naložb
200
773
Konto
Zap.
št.
V
breme
Zap.
št.
V
dobro
062 – Dolgoročne finančne naložbe v delnice in deleže družb
v skupini, razporejene in izmerjene po pošteni vrednosti prek
kapitala
(1)
1.000
(4)
1.300
Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
18
062 – Dolgoročne finančne naložbe v delnice in deleže družb
v skupini, razporejene in izmerjene po pošteni vrednosti prek
kapitala
(3)
300
110 – Denarna sredstva na računih, razen deviznih
(2)
1.000
165 – Ostale kratkoročne terjatve
(4)
1.500
279 – Druge kratkoročne finančne obveznosti
(2)
1.000
(1)
1.000
773 – Finančni prihodki iz drugih naložb
(4)
200
954 – Presežek iz prevrednotenja dolgoročnih finančnih
naložb
(4)
300
(3)
300
Drugi finančni prihodki
Druge finančne prihodke sestavljajo:
1. prihodki iz vrednotenja naložbenih nepremičnin po pošteni vrednosti
2. prihodki iz odtujitve naložbenih nepremičnin, izmerjenih po pošteni vrednosti
3. subvencije, dotacije in podobni prihodki, ki niso povezani s poslovnimi učinki
4. prejete odškodnine
5. prejete kazni
6. ostali prihodki
Podjetje se je odločilo, da bo zgradilo nepremičnino, ki jo bo oddajalo v najem. Lastna
izgradnja je vezana na nakup zemljišča od fizične osebe v višini 60.000 DE in izgradnja po
prejetih situacijah izvajalca v skupni višini 140.000 DE. Ko je podjetje dokončalo izgradnjo
nepremičnine, ki jo bo vrednotilo po modelu poštene vrednosti, je na podlagi dobljenega
cenitvenega poročila pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin nastala razlika, saj je
bila nepremičnina ocenjena v višini 220.000 DE. Razliko med pošteno vrednostjo
nepremičnine na datum prenosa in njeno knjigovodsko vrednostjo izkaže v poslovnem izidu.
Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
19
Št.
Dok
Besedilo
Znesek
V
breme
V
dobro
1.
TEM
Nakup zemljišča od fizične
osebe
60.000
027
285
2.
PRAČ
Prejete situacije s strani
izvajalca
140.000
027
220
3.
TEM
Razvrstitev nepremičnine med
naložbene nepremičnine
220.000
011
Naložbene nepremičnine v
gradnji oziroma izdelavi
200.000
027
Prihodki iz vrednotenja
naložbenih nepremičnin po
pošteni vrednosti
20.000
780
Konto
Zap. št.
V
breme
Zap.
št.
V
dobro
011 – Naložbene nepremičnine,
vrednotene po modelu poštene
vrednosti
(3)
220.000
027 – Nepremičnine v gradnji
oziroma izdelavi
(1)
60.000
(3)
200.000
027 – Nepremičnine v gradnji
oziroma izdelavi
(2)
140.000
Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
20
220 – Kratkoročne obveznosti
(dolgovi) do dobaviteljev v državi
(2 )
140.000
285 – Ostale kratkoročne
poslovne obveznosti
(1)
60.000
780 – Prihodki iz vrednotenja
naložbenih nepremičnin po
pošteni vrednosti
(3)
20.000
Vremenske razmere so povzročile zalitje kletnih prostorov v nepremičnini podjetja. Ocenjena
škoda s strani zavarovalnice je bila v višini 12.000 DE. Prav toliko je podjetje tudi plačalo
izvajalcu, ki je moral popraviti nastalo škodo v kletnih prostorih.
Št.
Dok
Besedilo
Znesek
V
breme
V
dobro
1.
TEM
Škoda ocenjena po zapisniku
zavarovalnice
12.200
165
786
2.
BA
Nakazilo denarnih sredstev s
strani zavarovalnice izvajalca
12.200
110
165
3.
PRAČ
Stroški obnove kletnih
prostorov
10.000
412
Obveznost do dobavitelja
12.200
220
Odbitni DDV 2.200 160
Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
21
Konto
Zap. št.
V
breme
Zap.
št.
V
dobro
110 – Denarna sredstva na
računih, razen deviznih
(2)
12.200
160 – Kratkoročne terjatve za
odbitni DDV
(3)
2.200
165 – Ostale kratkoročne terjatve
(1)
12.200
(2)
12.200
220 – Kratkoročne obveznosti
(dolgovi) do dobaviteljev v državi
(3)
12.200
412 – Stroški storitev v zvezi z
vzdrževanjem
(3)
10.000
786 – Prejete odškodnine
(1)
12.200
3.12.2 Pripoznavanje prihodkov
Prihodki se pripoznajo, če je povečanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju
povezano s povečanjem sredstva ali z zmanjšanjem dolga in je to povečanje mogoče
zanesljivo izmeriti (SRS 18.11). Prihodki in povečanja sredstev oziroma zmanjšanja dolgov
se torej pripoznavajo hkrati. Prihodki se pripoznajo, ko se upravičeno pričakuje, da bodo
vodili do prejemkov, če ti niso uresničeni že ob nastanku (SRS 18.12).
Prihodki od prodaje se torej izkazujejo, če;
podjetje prenese na kupca vsa pomembna tveganja in koristi, ki izhajajo iz lastništva;
podjetje ne sodeluje pri poslovodenju niti toliko, kolikor je običajno zaradi lastništva,
niti dejansko ne odloča o prodanih proizvodih;
je mogoče znesek prihodkov zanesljivo oceniti
Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
22
je verjetno, da bodo gospodarske koristi, povezane s poslom, pritekale v podjetje in
je stroške, ki so nastali ali bodo nastali v zvezi s poslom, mogoče zanesljivo izmeriti
(SRS 18.11).
Dani popusti
Prihodki od prodaje se v trenutku prodaje zmanjšajo za dane popuste, ki so razvidni iz
računov ali drugih listin, kasneje pa za prodajno vrednost vrnjenih količin in pozneje
odobrenih popustov (SRS 18.13).
Družba Janez d. o. o. je pri izdanem računu za prodajo blaga priznala 1 % popust, zaradi
nepravočasne dobave blaga. Kupec je prejeti dobropis potrdil in na njem dopisal datum
odbitka DDV.
Št.
Dok
Besedilo
Znesek
V
breme
V
dobro
1.
DBP
Kratkoročne terjatve do
domačih kupcev
24
120
Prihodki od prodaje trgovskega
blaga in materiala na domačem
trgu
-20
762
Obveznosti za obračunani DDV
-4
260
Konto
Zap. št.
V
breme
Zap.
št.
V
dobro
120 – Kratkoročne terjatve do
kupcev v državi
(1)
24
Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
23
260 – Obveznosti za obračunani
DDV
(1)
-4
762 – Prihodki od prodaje
trgovskega blaga in materiala na
domačem trgu
(1)
-20
Odložena dobava blaga
V kolikor kupec prevzame lastništvo nad kupljenim blagom in sprejme račun, dobava blaga
pa je na njegovo zahtevo odložena, se prodajalcu lahko pripoznajo prihodki, če kaže, da bo
blago izročeno ter če je v trenutku pripoznanja prihodkov že na razpolago in pripravljeno za
izročitev (SRS 18.35). V primeru, da je nastanek terjatve za poslano blago vezan na kupčev
prevzem, se prodajalcu pripoznajo prihodki, ko kupec uradno prevzame pošiljko oziroma ko
poteče rok za njeno zavrnitev (SRS 18.36).
V kolikor ima pri prodaji na malo kupec neomejeno pravico do vračila blaga, se poslovni
prihodki ob prodaji sicer pripoznajo, vendar se v breme poslovnih odhodkov oblikuje
namenska rezervacija v skladu s SRS 10 (SRS 18.37).
Podjetje je prodalo opremo skupaj z vračunanim DDV za 2.440 DE. Kupcu je izdalo
garancijo za odpravo napak v roku 2 let. Glede na pretekle izkušnje je zato namenilo 3 %
ustvarjenih prihodkov za pokrivanje morebitnih stroškov popravil.
Št.
Dok
Besedilo
Znesek
V
breme
V
dobro
1.
IRAČ
Kratkoročne terjatve do kupcev v
državi
2.440
120
Prihodki od prodaje trgovskega
blaga in materiala na domačem
trgu
2.000
760
Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
24
Obveznosti za obračuniani DDV
440
260
2.
OBR
Nabavna vrednost prodanega
materiala in blaga
1.000
711
Blago v lastnem skladišču
1.000
660
3.
TEM
Rezervacije za dana jamstva
60
441
Rezervacije za dana jamstva
60
964
4.
PRAČ
Rezervacije za dana jamstva
60
964
Stroški podizvajalca za odprave
napake
60
220
Konto
Zap. št.
V
breme
Zap.
št.
V
dobro
120 – Kratkoročne terjatve do
kupcev v državi
(1)
2.440
220 – Kratkoročne obveznosti
(dolgovi) do dobaviteljev v
državi
(4)
60
260 – Obveznosti za obračunani
DDV
(1)
440
Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
25
441 – Rezervacije za dana
jamstva
(3)
60
660 – Blago v lastnem skladišču
(2)
1.000
711 – Nabavna vrednost
prodanih materiala in blaga
(2)
1.000
760 – Prihodki od prodaje
proizvodov in storitev na
domačem trgu
(1)
2.000
964 – Rezervacije za dana
jamstva
(4)
60
(3)
60
V primeru, da prodajalec vnaprej prejme plačilo za blago, ki ga nima v zalogi, se mu prihodki
pripoznajo, ko izroči blago kupcu (SRS 18.40).
Pri prodaji blaga na obroke se prihodki od prodaje pripoznajo samo v velikosti prodajne cene
v trenutku prodaje. Obresti, vštete v posamezne obroke, se vštevajo med finančne prihodke v
sorazmerju s poravnanimi obveznostmi kupca do prodajalca (SRS 18.41).
3.12.3 Začetno računovodsko merjenje prihodkov
Poslovni prihodki se merijo:
od prodaje proizvodov, trgovskega blaga in materiala na podlagi prodajnih cen, navedenih v računih ali
drugih listinah, zmanjšanih za popuste, odobrene ob prodaji ali kasneje, tudi zaradi predčasnega plačila
(SRS 18.13).
od opravljenih storitev (ne pa od opravljenih storitev, ki imajo za posledico finančne prihodke), po
prodajnih cenah dokončanih storitev ali po prodajnih cenah nedokončanih storitev, glede na stopnjo
njihove dokončanosti, navedeno v računih ali drugih listinah. Na podlagi prodajnih cen nedokončanih
storitev, se določa velikost prihodkov od opravljenih storitev, ki so vezane na izvedbo, tako da se lahko
prihodki priznavajo sorazmerno z njihovim dokončevanjem (SRS 18.15).
Pri pogodbah o gradbenih delih se prihodki (in odhodki) pripoznavajo na podlagi stopnje dokončanosti
pogodbenih dejavnosti na dan bilance stanja, če je mogoče izid pogodbe zanesljivo oceniti (SRS 18.16).
Izid pogodbe po stalnih cenah je mogoče zanesljivo oceniti, če:
Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
26
je mogoče zanesljivo izmeriti vse pogodbene prihodke;
je mogoče zanesljivo izmeriti stroške izpolnitve pogodbe na dan bilance stanja;
je mogoče zanesljivo izmeriti stopnjo izpolnjenosti pogodbe na dan bilance stanja;
je mogoče jasno opredeliti stroške pogodbe, tako da se dejansko stanje lahko primerja s prejšnjimi
ocenami in
je verjetno, da bodo v podjetje pritekale gospodarske koristi, povezane s pogodbo (SRS 18.16).
Izid pogodbe o gradbenih delih s stroški in dodatkom je mogoče zanesljivo oceniti, če:
je mogoče nedvoumno ugotoviti stroške po pogodbi in
je verjetno, da bodo gospodarske koristi pritekale v podjetje (SRS 18.16).
Stroški, zajeti v pogodbeni znesek, morajo vsebovati stroške, ki se nanašajo na pogodbo neposredno ter stroške,
ki se nanašajo na pogodbo posredno in se lahko razporedijo na več pogodb. Izvajalec del mora take stroške
razporejati na posamezne pogodbe, sklenjene na podlagi enakih sodil po isti metodi razporejanja (SRS 18.16).
Poslovni prihodki, ki se nanašajo na dobljene subvencije, dotacije, regrese, kompenzacije, premije in podobno,
se upoštevajo, če:
obstaja razumna gotovost, da bo podjetje izpolnilo pogoje v zvezi z njimi in jih bo tudi prejelo, ali pa
jih je že prejelo in razmejilo med dolgoročno odloženimi prihodki ter je že nastala potreba po njihovem
prenosu zaradi pokrivanja ustreznih stroškov.
3.12.4 Prevrednotovanje prihodkov
Prevrednotenje prihodkov je sprememba njihove knjigovodske vrednosti. Praviloma se opravi
na koncu poslovnega leta (SRS 18.19). Pojavi se kot prevrednotenje prihodkov zaradi
spremembe ocen. Prevrednotujejo se lahko poslovni prihodki in finančni prihodki (SRS
18.20).
Poslovni prihodki
Poslovni prihodki se prevrednotijo redko. Pripoznajo se ob odpravi popravka vrednosti
terjatev ali ob odpisu dolga (SRS 18.21).
Podjetje ima evedentiranih 200 DE zamudnih obresti. V skladu z dogovorom je Podjetje
odpisalo 50 % prejetih zamudnih obresti.
Št.
Dok
Besedilo
Znesek
V
breme
V
dobro
1. TEM Kratkoročne obveznosti za
100 280
Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
27
obresti
Prevrednotovalni poslovni
prihodki
100
769
Konto
Zap. št.
V
breme
Zap. št.
V
dobro
280 – Kratkoročne obveznosti za
obresti
(1)
100
769 – Prevrednotovalni poslovni
prihodki
(1)
100
Finančni prihodki
Finančni prihodki se prevrednotijo v zvezi s prodajo ali drugačno odtujitvijo finančnih naložb
(če so bile pred odtujitvijo okrepljene in je bil iz tega naslova oblikovan presežek iz
prevrednotenja) (SRS 18.22).
Presežki prodajne vrednosti prodanih opredmetenih osnovnih sredstev nad njihovo
knjigovodsko vrednostjo so prevrednotovalni poslovni prihodki.
Podjetje je kupilo licenco 1.000 DE brez DDV. Vsako leto je obračunalo amortizacijo v višini
600 DE. Po 5 letih neopredmeteno sredstvo proda za 1.200 DE. Čisti donos znaša 600 DE.
Št.
Dok
Besedilo
Znesek
V
breme
V
dobro
1. PRAČ Premoženjske pravice 1.000 003
Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
28
Kratkoročne terjatve za odbitni
DDV
220
160
Kratkoročne obveznosti do
dobaviteljev doma
1.220
220
2.
OBR
Amortizacija neopredmetenih
sredstev
600
430
Popravek vrednosti
neopredmetenih sredstev zaradi
amortiziranja
600
008
3.
IRAČ
Premoženjske pravice
1.000
003
Popravek vrednosti
neopredmetenih sredstev zaradi
amortiziranja
600
008
Kratkoročne terjatve do kupcev
v državi
1.220
120
Obveznosti za obračunani DDV
220
260
Prevrednotovalni poslovni
prihodki
600
769
Konto
Zap. št.
V
breme
Zap.
št.
V
dobro
003 – Premoženjske pravice (1) 1.000 (3) 1.000
Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
29
008 – Popravek vrednosti
neopredmetenih sredstev zaradi
amortiziranja
(3)
600
(2)
600
120 – Kratkoročne terjatve do
kupcev v državi
(3)
1.220
160 – Kratkoročne terjatve za
odbitni DDV
(1)
220
220 – Kratkoročne obveznosti
(dolgovi) do dobaviteljev v državi
(1)
1.220
260 – Obveznosti za obračunani
DDV
(3)
220
430 – Amortizacija
neopredmetenih sredstev
(2)
600
769 – Prevrednotovalni poslovni
prihodki
(3)
600
3.13 Odhodki
Odhodke opredeljujejo SRS 17.
Ta standard se opira predvsem na:
Mednarodne računovodske standarde (MRS) 1, 2, 8, 11, 14, 17 in 19 (2004)
in 7. direktivo Evropske unije
Povezan je s Slovenskimi računovodskimi standardi (SRS) 10, od 1 do 16, 9 in 25.
Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
30
Odhodki predstavljajo tisti del stroškov poslovanja, ki v poslovnem procesu vplivajo na
poslovni izid in se ne zadržujejo v zalogah (realizirali so se v prodanih poslovnih učinkih).
Povečujejo jih še odhodki financiranja in drugi odhodki oziroma nenavadni odhodki. Odhodki
sodijo med dinamične ekonomske kategorije, ki jih izkazujemo v izkazu poslovnega izida.
Odhodke razvrščamo na:
poslovne odhodke,
finančne odhodke in
druge odhodke.
Poslovni in finančni odhodki sodijo med redne odhodke, saj jih lahko vnaprej načrtujemo in
njihovo vrednost realno predvidevamo v računovodskih predračunih.
To ne velja za druge odhodke, ki predstavljajo neobičajne postavke in jih vnaprej ni mogoče
realno predvideti.
SRS nas napotijo na obvezno uporabo kontnega okvirja. Na podlagi uporabe kontnega okvirja
so odhodki razdeljeni v kontne skupine. Razdelitev odhodkov na kontne skupine omogoča
enotno izdelavo izkaza poslovnega izida.
Odhodke evidentiramo v okviru kontnega razreda 7. Odhodkom so namenjene kontne skupine
od 70 do 75, preostali del razreda 7 pa je namenjen prihodkom.
Odhodkom so namenjene naslednje skupine kontov:
70 - Poslovni odhodki (I. različica izkaza poslovnega izida)
71 - Poslovni odhodki (II. različica izkaza poslovnega izida)
72 - Prevrednotovalni poslovni odhodi
74 - Finančni odhodki iz finančnih naložb
75 - Drugi finančni odhodki in ostal odhodki
Obdavčitev
Odhodki podjetja predstavljajo v načelu davčno priznane odhodke poslovanja, razen v
primeru, ko je na podlagi ZDDPO2 to drugače opredeljeno. Osnovno pravilo je, da
predstavljajo odhodki poslovanja tudi davčno priznane odhodke, če so le ti potrebni za
pridobitev prihodkov. Davčno nepriznani pa so tisti odhodki, ki niso povezani z ustvarjenimi
poslovnimi učinki. Sem sodijo odhodki, ki niso skladni z običajno poslovno prakso, imajo
značaj privatnosti in niso posledica opravljanja dejavnosti oziroma niso pogoj za opravljane
dejavnosti. To je navedeno v 29. členu ZDDPO2.
29. člen
(splošno)
(1) Za ugotavljanje dobička se priznajo odhodki, potrebni za pridobitev prihodkov, ki so
obdavčeni po tem zakonu.
Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
31
(2) Odhodki, ki niso potrebni za pridobitev prihodkov, so odhodki, za katere glede na dejstva
in okoliščine izhaja, da:
niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso posledica opravljanja
dejavnosti;
imajo značaj privatnosti;
niso skladni z običajno poslovno prakso.
(3) Odhodki niso skladni z običajno poslovno prakso, če niso običajni pri poslovanju v
posamezni dejavnosti glede na pretekle in druge izkušnje in primerjavo z drugimi dejavnostmi
ter dejstvi in okoliščinami, razen odhodkov, nastalih zaradi izrednih in nepogostih dogodkov,
kot so naravne nesreče ali zaradi drugih izrednih in nepogostih dogodkov.
Nadrobneje odhodke, ki predstavljajo davčno nepriznane odhodke opredeljuje 30. člen
ZDDPO2, ki pravi, da predstavljajo davčno nepriznane odhodke stroški, podobni dividendam,
vključno s prikritim izplačilom dobička; se ne nanašajo na privatno življenje; niso stroški
prisilne izterjave davkov ali drugih dajatev; niso kazni pristojnih organov; ne predstavljajo
davkov, ki bi jih moral plačati družbenik podjetja kot fizična oseba; ne predstavljajo davka na
dodano vrednost, za katerega je imelo podjetje pravico do odbitka, vendar te pravice ni
uveljavilo; ne predstavljajo danih donacij, podkupnin; davčno nepriznane odhodke
predstavljajo tudi obresti od nepravočasno plačanih davkov in drugih dajatev, obresti od
posojil prejetih od oseb, ki imajo sedež, kraj dejanskega delovanja ali prebivališča v državah s
splošno nominalno stopnjo obdavčitve dobička, nižjo od 12,5 %.
30. člen
(nepriznani odhodki)
(1) Davčno nepriznani odhodki so:
dohodki, ki so podobni dividendam, vključno s prikritim izplačilom dobička;
odhodki za pokrivanje izgub iz preteklih let;
stroški, ki se nanašajo na privatno življenje, primeroma za zabavo, oddih, šport in
rekreacijo, vključno s pripadajočim davkom na dodano vrednost;
stroški prisilne izterjave davkov ali drugih dajatev;
kazni, ki jih izreče pristojni organ;
davki, ki jih je plačal družbenik kot fizična oseba;
davek na dodano vrednost, ki ga zavezanec v skladu z zakonom, ki ureja davek na
dodano vrednost, ni uveljavil kot odbitek vstopnega davka, čeprav je imel to pravico
po zakonu, ki ureja davek na dodano vrednost;
obresti:
od nepravočasno plačanih davkov ali drugih dajatev;
od posojil, prejetih od oseb, ki imajo sedež, kraj dejanskega delovanja poslovodstva
ali prebivališče v državah, razen držav članic EU, v katerih je splošna oziroma
povprečna nominalna stopnja obdavčitve dobička nižja od 12,5 % in je država
objavljena na seznamu v skladu z 8. členom tega zakona;
donacije;
Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
32
podkupnine in druge oblike premoženjskih koristi, dane fizičnim ali pravnim osebam
zato, da nastane oziroma ne nastane določen dogodek, ki drugače ne bi, primeroma, da
se hitreje ali ugodneje opravi ali se opusti določeno dejanje.
(2) Stroški iz 3. točke prvega odstavka tega člena so:
stroški, ki se nanašajo na privatno življenje lastnikov oziroma povezanih oseb iz 16. in
17. člena tega zakona, vključno s stroški sredstev v lasti ali najemu zavezanca, ki se
nanašajo na privatno življenje teh oseb;
stroški, ki se nanašajo na privatno življenje drugih oseb, vključno s stroški sredstev v
lasti ali najemu zavezanca, ki se nanašajo na privatno življenje teh oseb, razen
stroškov za zagotavljanje bonitet in drugih izplačil v zvezi z zaposlitvijo, če so
obdavčena po zakonu, ki ureja dohodnino.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se stroški iz 3. točke prvega odstavka tega
člena priznajo, če gre za odplačno uporabo, vendar največ do višine plačila oziroma povračila.
Stroški sredstev v lasti ali najemu zavezanca, ki se nanašajo na privatno življenje, nastali v
času uporabe teh sredstev za privatno rabo, se ne priznajo sorazmerno takšni rabi.
Nekateri odhodki se v skladu z ZDDPO2 samo delno priznavajo kot davčno priznani odhodki,
glede na to, da se to nanaša na posamezne skupine odhodkov, bomo o tem opozorili pri vsaki
posamezni skupini odhodkov.
Razvrščanje odhodkov
Odhodki predstavljajo zmanjšanje gospodarskih koristi podjetja v obračunskem obdobju kot
zmanjšanje sredstev zaradi njihove prodaje ali povečanja dolgov zaradi prejetih zaračunanih
obresti ali zaračunanih oziroma terjanih neobičajni obveznosti, ki se preko poslovnega izida
izkazujejo v povečanju kapitala (pozitiven poslovni izid) oziroma v zmanjšanju kapitala
(negativen poslovni izid).
Skladno s SRS 17.2 se odhodki razvrščajo na poslovne odhodke, finančne odhodke in druge
odhodke.
Poslovni odhodki se po namenu razvrščajo na proizvajalne stroške prodanih količin in v
trgovskih podjetjih na nabavno vrednost prodanih količin ter na posredne stroške nabavljanja
in prodajanja, posredne stroške skupnih služb in prevrednotovalne poslovne odhodke, ki niso
stroški. (SRS 17.4)
Prevrednotovalni poslovni odhodki se pojavljajo v zvezi z oslabitvami opredmetenih
osnovnih sredstev, neopredmetenih sredstev in obratnih sredstev, v primeru, ko zmanjšanje
njihove vrednosti ni krito s presežkom iz prevrednotenja kapitala iz njihove predhodne
okrepitve. (SRS 17.5)
Skladno s SRS 17.6 se finančni odhodki pojavljajo v zvezi s financiranjem podjetja, kot
obresti krediterjem in dobaviteljem ali pa z njegovim naložbenjem kot prevrednotovalni
finančni odhodki.
Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
33
Druge odhodke sestavljajo neobičajne postavke (izredni odhodki) in ostali odhodki, ki
zmanjšujejo poslovni izid. (SRS 17.9)
Pripoznavanje odhodkov
Odhodki se pripoznajo, kadar se pripoznajo zmanjšanja sredstev oziroma povečanja dolgov in
je to mogoče zanesljivo izmeriti.
Poslovni odhodki se pripoznajo, ko se stroški ne zadržujejo več v zalogah, temveč zaradi
prodaje vplivajo na poslovni izid, enako velja tudi za trgovsko blago. Tisti stroški, ki se ne
morejo zadrževati v zalogah, so že ob svojem nastanku pripoznani kot odhodki.
Prevrednotovalni odhodki se pripoznajo ob ustreznem prevrednotenju (sem ne sodi
prevrednotenje, ki ga izkazujemo med presežki iz prevredotenja v okviru kapitala!).
Finančni odhodki se pripoznajo ob obračunu in to neodvisno od tega, ali so plačani ali ne!
Začetno računovodsko merjenje odhodov
Začetno računovodsko merjenje odhodkov zalog gotovih proizvodov in nedokončanih
proizvodov je odvisno predvsem od izbrane metode vrednotenja zalog.
Vrednotenje zalog gotovih proizvodov in nedokončnih proizvodov opredeljuje SRS 17.13,
SRS 17.14, SRS 17.15 in SRS 17.16. Podjetje tako lahko izbere vrednotenje zalog in
nedokončanih proizvodov po proizvajalnih stroških, zoženi lastni ceni, spremenljivih
proizvajalnih stroških. Najbolj običajno je vrednotenje po proizvajalnih stroških.
Podjetje zaradi primerljivosti podatkov uporablja izbran način vrednotenja zalog iz leta v leto
in ga zaradi davčnih omejitev ne spreminja pet let.
Pri prenosu stroškov iz zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje med prodane količine
podjetje izbere eno od metod vrednotenja, in sicer lahko izbira med metodami tehtanih
povprečnih cen, drsečih povprečnih cen in zaporednih cen (FIFO).
Tudi to metodo izbere podjetje prosto in jo dosledno upošteva vsaj pet let.
Obresti se pojavljajo v odhodkih v znesku, ki je obračunan v poslovnem letu oziroma
obračunskem obdobju, to pa ne velja za obresti, ki jih podjetje zajema med opredmetenimi
osnovnimi sredstvi, neopredmetenimi sredstvi ali zalogami. Obresti izkazujemo med
finančnimi odhodki.
Prevrednotovanje odhodkov
Prevrednotenje odhodkov je sprememba njihove knjigovodske vrednosti; kot prevrednotenje
se ne šteje sprememba njihove knjigovodske vrednosti pri uporabi običajnih metod
obračunavanja. Praviloma se opravi na koncu poslovnega leta. Pojavi se kot prevrednotenje
odhodkov zaradi spremenjenih ocen. (SRS 17.22)
Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
34
Prevrednotenje poslovnih odhodkov že na temeljnem kontu odhodkov v zvezi s prodanimi
proizvodi in opravljenimi storitvami zajema posledice prevrednotenja stroškov amortizacije,
stroškov materiala in stroškov dela, skupaj z deleži v zvezi z opravljenim delom v razširjenem
dobičku. Prevrednotovalni poslovni odhodki pa se dodatno pojavljajo v zvezi z oslabitvijo
opredmetenih osnovnih sredstev, neopredmetenih sredstev, zalog in poslovnih terjatev. (SRS
17.24)
Prevrednotenje finančnih odhodkov zajema prevrednotovalne finančne odhodke v zvezi z
oslabitvijo finančnih naložb.
Razkrivanje odhodkov
Podjetja, ki niso zavezana reviziji, morajo razkrivati samo zakonsko določene informacije in
podatke, preostala podjetja pa morajo zadostiti tudi zahtevam po razkrivanju v skladu s tem
standardom. Ta razkritja so predpisana za vse pomembne zadeve. Naravo in stopnjo
pomembnosti opredeli podjetje v svojih aktih. (SRS 17.36)
Posebej je treba razkriti metodo merjenja odhodkov. (SRS 17.37)
3.13.1 Poslovni odhodki (I. različica izkaza poslovnega izida) - konti skupine 70
Skupina kontov 70 je namenjena izkazovanju vrednosti prodanih poslovnih učinkov,
vrednosti usredstvenih lastnih proizvodov in storitev, nabavni vrednosti prodanega materiala
in trgovskega blaga ter drugih poslovnih učinkov.
Konte skupine 70 uporabljajo tista podjetja, ki pri izdelavi izkaza poslovnega izida
uporabljajo I. različico. Glede na to, da morajo vsa podjetja oddati izkaz poslovnega izida za
statistične namene AJPES-u v tej različici, se navadno odločijo za izbiro skupine kontov 70 in
ne 71. Zaradi tega bomo to skupino bolj opisali kot pa skupino 71.
Poslovni odhodki se dalje delijo na konte:
700 – Vrednost prodanih poslovnih učinkov
701 – Vrednost usredstvenih lastnih proizvodov in storitev
702 – Nabavna vrednost prodanega materiala in blaga
703 – Drugi poslovni odhodki
704 – Odhodki iz vrednotenja bioloških sredstev in pospravitve kmetijskih pridelkov
3.13.1.1 Vrednost prodanih poslovnih učinkov - konto 700
Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
35
Vrednost prodanih poslovnih učinkov zajema vrednost prodanih zalog proizvodov in
nedokončane proizvodnje. Porabo vrednotimo po eni izmed izbranih metod vrednotenja
zalog, ki nam jih dopuščajo SRS. Podjetje se lahko odloči za metodo zaporednih cen (FIFO),
metodo tehtanih povprečnih cen ali pa metodo drsečih povprečnih cen. Izbrano metodo mora
podjetje uporabljati tudi v naslednjih letih. V primeru ko podjetje spremeni izbrano metodo
vrednotenja zalog, mora to tudi razkriti, skupaj z učinkom. Odhodke evidentiramo na podlagi
notranje knjigovodske listine o prodaji proizvodov oziroma nedokončane proizvodnje. V
okviru konta 700 se evidentirajo tudi popisne razlike zalog proizvodov in nedokončane
proizvodnje. Ravno tako se tu evidentira ugotovljeni kalo.
Stopnjo običajnega kala določi podjetje samo glede na svoje poslovanje v svojih aktih, pri
tem pa se lahko sklicuje na pravilnik o davčno priznani stopnji kala za vsako posamezno
panogo.
Kalo, ki presega stopnjo, določeno v pravilniku o davčno priznani stopnji kala za našo
panogo, predstavlja davčno nepriznan odhodek. Podjetje je dolžno od zneska, ki presega
dopustni kalo, obračunati in plačati DDV, ki tudi predstavlja davčno nepriznane odhodke.
Davčno nepriznane odhodke predstavlja tudi inventurni primanjkljaj in DDV, ki ga je
potrebno obračunati in plačati od primanjkljaja.
Podjetje proda gotove proizvode v vrednosti 900 DE. Kupcu za to izstavi račun v višini 1.220
DE skupaj z DDV.
Ob prodaji skladiščnik ugotovi, da je nekaj proizvodov v skladišču poškodovanih in jih ni več
mogoče prodati. O tem obvesti komisijo, ki naredi zapisnik o ugotovljenem kalu in zapisnik
posreduje v knjiženje. Vrednost kala znaša 100 DE in je v okviru dopustnega kala.
Podjetje izvede tudi inventurni popis in ugotovi, da je prišlo do inventurnega manka
proizvodov v višini 200 DE. Na podlagi inventurnega elaborata se evidentira tudi inventurni
primanjkljaj. Od inventurnega primanjkljaja se obračuna tudi 22 % DDV v višini 44 DE.
Št.
Dok
Besedilo
Znesek
V
breme
V
dobro
1.
IRAČ
Kratkoročne terjatve do
domačih kupcev
1.220
120
Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
36
Prihodki od prodaje proizvodov
in storitev na domačem trgu
1.000
760
Obveznosti za obračunani DDV
220
260
Konto
Zap. št.
V
breme
Zap.
št.
V
dobro
120 – Kratkoročne terjatve do
kupcev v državi
(1)
1.220
260 – Obveznosti za obračunani
DDV
(1)
1.000
760 – Prihodki od prodaje
proizvodov in storitev na
domačem trgu
(1)
1.000
V našem primeru imamo evidentirano povečanje terjatev do kupca v višini 1.220 DE (konto
120), povečanje prihodkov od prodaje proizvodov v višini 1.000 DE (konto 760) in povečano
obveznost do države za DDV v viši 220 DE (konto 260).
Ker smo prodali proizvode, moramo zmanjšati tudi zaloge gotovih proizvodov. Lastna cena
prodanih proizvodov znaša 900 DE (konto 630), za to vrednost zmanjšamo zaloge gotovih
proizvodov in povečamo odhodke od prodaje proizvodov (konto 700).
Ugotovljeni kalo je v celoti davčno priznan in ga evidentiramo kot manjšanje zalog
proizvodov na kontu 630 (100 DE) in kot povečanje odhodkov od prodanih proizvodov na
kontu 700 (100 DE).
3.13.1.2 Vrednost usredstvenih lastnih proizvodov in storitev - konto 701
Na tem kontu izkazujemo vrednost sredstev oziroma storitev, ki jih podjetje izdela oziroma
opravi z namenom lastne uporabe v poslovne namene in ne z namenom prodaje. Navadno
Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
37
pride do izdelave usredstevenih lastnih proizvodov in storitev zaradi optimiranja stroškov in
tudi izdatkov ali pa predvsem izdatkov.
Podjetje za namene poslovanja izdela delovni pult za recepcijo podjetja. Za to porabi material
iz zalog v vrednost 250 DE, za ta namen kupi rezalko, katere vrednost z DDV je 98 DE in
pomožni material v vrednosti 24 DE skupaj z DDV. Za to delo podjetje zadolži dva delavca,
ki delo opravita v enem delovnem dnevu. Njuna bruto plača za delovni dan znaša 100 DE.
Vrednost lastnega proizvoda znaša 450 DE. Podoben pult bi ob nakupu imel vrednost 700
DE. Ker bi bila kupna cena višja od lastne, podjetje v svojih poslovnih knjigah evidentira po
vrednosti 450 DE.
Št.
Dok
Besedilo
Znesek
V
breme
V
dobro
1.
TEM
Zmanjšanje zalog materiala
250
310
Stroški porabljenega
materiala
250
400
2.
PRAČ
Obveznost do dobavitelja
rezalke
98
220
Terjatev za vstopni DDV
18
160
Stroški drobnega inventarja
80
404
3.
PRAČ
Obveznost do dobavitelja
pomožni material
24
220
Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
38
Terjatev za vstopni DDV
4
160
Stroški pomožnega
materiala
20
401
4.
OBR
Obračun stroškov izdelave
pulta
450
490
Stroški materiala
250
400
Stroški drobnega inventarja
80
404
Stroški pomožnega
materiala
20
401
Stroški bruto plač dveh
delavcev
100
470
5.
TEM
Prenos stroškov v zaloge
450
490
Zaloge usredstvenih lastnih
proizvodov
450
630
6.
TEM
Prenos usredstvenih lastnih
proizvodov v uporabo
450
040
Prihodki od usredtvenih
lastnih proizvodov
450
79
Zmanjšanje zalog
usredstvenih lastnih
450
630
Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
39
proizvodov
Odhodki od usredstvenih
lastnih proizvodov
450
701
Konto
Zap. št.
V
breme
Zap.
št.
V
dobro
040 – Oprema in nadomestni deli,
vrednoteni po modelu nabavne
vrednosti
(6)
450
160 – Kratkoročne terjatve za odbitni
DDV
(2)
18
160 – Kratkoročne terjatve za odbitni
DDV
(3)
4
220 – Kratkoročne obveznosti
(dolgovi) do dobaviteljev v državi
(2)
98
220 – Kratkoročne obveznosti
(dolgovi) do dobaviteljev v državi
(3)
24
310 – Zaloge surovin in materiala v
skladišču
ZSt
(1)
250
400 – Stroški materiala
(1)
250
(4)
250
401 – Stroški materiala pomožnega
(3)
20
(4)
20
Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
40
404 – Stroški inventarja drobnega
(2)
80
(4)
80
470 – Plače zaposlencev
ZSt
(4)
100
490 – Prenos stroškov v zaloge
(4)
250
(5)
450
490 – Prenos stroškov v zaloge
(4)
80
490 – Prenos stroškov v zaloge
(4)
20
490 – Prenos stroškov v zaloge
(4)
100
630 – Proizvodi v lastnem skladišču
(5)
450
(6)
450
701 – Vrednost usredstvenih lastnih
proizvodov in storitev
(6)
450
79 – Usredstveni lastni proizvodi in
lastne storitve
(6)
450
Podjetje evidentira zmanjšanje zalog materiala in povečanje stroškov materiala. Material
vzame iz zalog. Evidentira se v dobro zalog materiala na kontu 310 in v breme stroškov
materiala na konto 400. Podjetje nato evidentira prejeti račun za rezalko kot povečanje
obveznosti do dobavitelja na konto 220 v višini 98 DE, za višino DDV izkaže terjatev do
države na kontu 160, vrednost 80 DE pa predstavlja stroške drobnega inventarja z življenjsko
dobo, krajšo od enega leta na kontu 404. Ravno tako evidentira prejeti račun dobavitelja za
pomožni material, vrednost pomožnega materiala v višini 20 DE pa evidentira na konto
stroškov pomožnega materiala 401.
Ko je pult izdelan, naredi podjetje obračun stroškov izdelave usredstvenih lastnih proizvodov,
in sicer tako, da prenese posamezne stroške z vknjižbo v dobro vsakega posameznega stroška
in v breme konta prenos stroškov v zaloge (490). Tu se upošteva tudi del stroškov dela iz
konta 470, ki so obračunani za celoten mesec!
Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
41
Podjetje po obračunu prenese obračunane stroške na zaloge gotovih proizvodov z vknjižbo v
dobro konta 490 in v breme zalog konta 630.
Ker pult tudi prične uporabljati, se zmanjšajo zaloge usredstvenih lastnih proizvodov in
povečajo odhodki za vrednost usredstvenh lastnih proizvodov. Te zaloge sedaj podjetje
uporablja kot svoje opredmeteno osnovno sredstvo, zato se poveča oprema, vrednotena po
modelu nabavne vrednosti na kontu 040 in istočasno izkaže še prihodke od usredstvenih
lastnih proizvodov na kontu 79.
Glede na vrednost bi lahko podjetje pult evidentiralo tudi kot drobni inventar in ga
evidentiralo na konto 041(drobni inventar z dobo koristnosti, daljšo od enega leta).
V kolikor pa ima podjetje v svojih aktih opredeljeno, da med drobni inventar sodi vsa oprema,
katere kupna cena na enoto ne presega 500 DE in se s prenosom v uporabo smatra, da je ta
oprema tudi izrabljena, pa bi lahko pult evidentirali tudi na konto stroškov drobnega
inventarja 404.
3.13.1.3 Nabavna vrednost prodanih materiala in blaga - konto 702
Na tem kontu izkazujemo odhodke v nabavni vrednosti prodanega materiala in blaga. Ravno
tako izkazujemo na tem kontu kalo, ki nastane pri blagu in materialu, ki je namenjen prodaji
ter popisne razlike.
Trgovsko podjetje proda v mesecu aprila trgovsko blago v maloprodajni vrednosti 1.220 DE,
prodajna vrednost blaga znaša 1.000 DE, obračunani DDV pa 220 DE. Vračunana razlika v
ceni znaša 300 DE, nabavna vrednost prodanega blaga pa znaša 700 DE.
Št.
Dok
Beedilo
Znesek
V
breme
V
dobro
1.
IRAČ
Terjatev do kupca
1.220
120
Prihodki od prodaje trgovskega
blaga
1.000
762
Obveznosti do države za 22
DDV
220
260
Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
42
2.
TEM
Zmanjšanje zalog trgovskega
blaga po maloprodajni
vrednosti
1.220
663
Zmanjšanje vračunanega DDV
220
664
Zmanjšane vračunane razlike v
ceni
300
669
Odhodki v nabavni vrednosti
od prodanega blaga
700
702
Konto
Zap. št.
V
breme
Zap.
št.
V
dobro
120 – Kratkoročne terjatve do
kupcev v državi
(1)
1.220
260 – Obveznosti za obračunani
DDV
(1)
220
663 – Blago v lastni prodajalni
ZSt
(2)
1.220
664 – DDV, vračunan v zalogah
blaga
(2)
220
ZSt
669 – Vračunana razlika v cenah
zalog blaga
(2)
300
ZSt
702 – Nabavna vrednost prodanih
materiala in blaga
(2)
700
Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
43
762 – Prihodki od prodaje
trgovskega blaga in materiala na
domačem trgu
(1)
1.000
Podjetje vodi zaloge trgovskega blaga po maloprodajnih cenah, zato mora ločeno izkazovati
vračunan DDV in vračunano razliko v ceni, ki jo ustvari s prodajo trgovskega blaga in za
razliko med maloprodajno vrednostjo, zmanjšano za vračunan DDV in vračunano razliko v
ceni poveča odhodke od prodaje trgovskega blaga po nabavni vrednosti na kontu 703.
3.13.1.4 Drugi poslovni odhodki - konto 703
Drugi poslovni odhodki predstavljajo vse tiste poslovne stroške, ki se ne nahajajo v zalogah,
nastajajo v zvezi s poslovnim procesom in vplivajo na poslovni izid. Če bi poslovanje
posplošili in bi vzeli za primer storitveno podjetje, ki opravlja za poslovne partnerje le
storitve, ki jih tekoče svojim kupcem tudi zaračuna, bi vsi stroški predstavljali druge poslovne
odhodke. Odvisno od pogostosti izdelave računovodskih obračunov v obliki izkazov,
nastajajo drugi poslovni odhodki. Najpogosteje nastajajo konec poslovnega leta ob izdelavi
temeljnih računovodskih izkazov kot posledica saldiranja stroškov.
Podjetje je v poslovnem letu izkazalo stroške v naslednjih vrednostih:
Stroški energije 1.200 DE (konto 402)
Stroški pisarniškega materiala 600 DE (konto 406)
Stroški najemnin 2.400 DE (konto 413)
Stroški drugih storitev 240 DE (konto 419)
Amortizacija opreme 60 DE (konto 432)
Plače zaposlenih 12.000 DE (konto 470)
Delodajalčevi prispevki od plač 1.932 DE (konto 474)
Regres, prehrana in prevoz 2.000 DE (konto 473)
Konec poslovnega leta podjetje stroške saldira in jih izkaže kot druge poslovne odhodke, ki
skupaj z ostalimi odhodki in prihodki oblikujejo poslovni izid. To storimo preko konta 491
prenos stroškov neposredno v odhodke.
Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
44
Št.
Dok
Besedilo
Znesek
V
breme
V
dobro
1.
TEM
Saldiranje stroškov energije
1.200
402
Saldiranje stroškov pisarniškega materiala
600
406
Saldiranje stroškov najemnin
2.400
413
Saldiranje drugih stroškov
240
419
Saldiranje stroškov amortizacije
60
432
Saldiranje stroškov bruto plač
12.000
470
Saldiranje stroškov regres, prehrane in
prevoza
2.000
473
Saldiranje stroškov prispevkov od plač
1.932
474
Prenos stroškov neposredno v odhodke
20.432
491
Prenos stroškov neposredno v odhodke
20.432
491
Drugi poslovni odhodki
20.432
703
Konto
Zap.
št.
V
breme
Zap.
št.
V
dobro
Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
45
402 – Stroški energije
ZSt
(1)
1.200
406 – Stroški pisarniškega materiala in strokovne literature
ZSt
(1)
600
413 – Najemnine
ZSt
(1)
2.400
419 – Stroški drugih storitev
ZSt
(1)
240
432 – Amortizacija opreme in nadomestnih delov
ZSt
(1)
60
470 – Plače zaposlencev
ZSt
(1)
12.000
473 – Regres za letni dopust, bonitete, povračila (za prevoz
na delo in z njega, za prehrano, za ločeno življenje) in drugi
prejemki zaposlencev
ZSt
(1)
2.000
474 – Delodajalčevi prispevki od plač, nadomestil plač,
bonitet, povračil in drugih prejemkov zaposlencev
ZSt
(1)
1.932
491 – Prenos stroškov neposredno v odhodke
(1)
1.200
(1)
20.432
491 – Prenos stroškov neposredno v odhodke
(1)
600
491 – Prenos stroškov neposredno v odhodke
(1)
2.400
491 – Prenos stroškov neposredno v odhodke
(1)
240
491 – Prenos stroškov neposredno v odhodke
(1)
60
Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
46
491 – Prenos stroškov neposredno v odhodke
(1)
12.000
491 – Prenos stroškov neposredno v odhodke
(1)
2.000
491 – Prenos stroškov neposredno v odhodke
(1)
1.932
703 – Drugi poslovni odhodki
(1)
20.432
3.13.2 Poslovni odhodki (II. različica izkaza poslovnega izida) - konti skupine 71
V tej skupini se izkazujejo vrednost prodanih poslovnih učinkov, nabavna vrednost prodanih
materialov in blaga, stroški prodajanja, stroški splošnih dejavnosti (nabave in uprave) ter
drugi stroški, ki se ne zadržujejo v zalogah.
Skupino kontov 71 uporabljajo tista podjetja, ki so se odločila, da bodo svoje računovodske
izkaze poslovnega izida izdelovale po II. različici tega izkaza. To različico največkrat
uporabljajo podjetja, ki zaradi svojega poslovanja, predvsem s poslovnimi partnerji,
potrebujejo izkazovanje poslovnega izida po namenu.
Kot smo že povedali, pri nas zaradi oddaje izkazov poslovnega izida AJPESu večina podjetij
izdeluje izkaze poslovnega izida po I. različici.
Izkazujemo jih na kontih:
710 - Vrednost prodanih poslovnih učinkov
711 - Nabavna vrednost prodanih materiala in blaga
712 - Stroški prodajanja
713 - Stroški splošnih dejavnosti (nabave in uprave)
714 - Drugi stroški, ki se ne zadržujejo v zalogah
Vrednost prodanih poslovnih učinkov - konto 710
Vrednost prodanih poslovnih učinkov zajema vrednost prodanih zalog proizvodov in
nedokončane proizvodnje. Porabo vrednotimo po eni izmed izbranih metod vrednotenja
zalog, ki nam jih dopuščajo SRS. Podjetje se lahko odloči za metodo zaporednih cen (FIFO),
metodo tehtanih povprečnih cen ali pa metodo drsečih povprečnih cen. Izbrano metodo mora
podjetje uporabljati tudi v naslednjih letih. V primeru, ko podjetje spremeni izbrano metodo
vrednotenja zalog mora to tudi razkriti, skupaj z učinkom. Odhodke evidentiramo na podlagi
notranje knjigovodske listine o prodaji proizvodov oziroma nedokončane proizvodnje. V
Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
47
okviru konta 710 se evidentirajo tudi popisne razlike zalog proizvodov in nedokončane
proizvodnje. Ravno tako se tu evidentira ugotovljeni kalo.
Nabavna vrednost prodanih materiala in blaga - konto 711
Ta konto zajema odhodke nabavnih vrednosti prodanega materiala in blaga. Tako kot smo že
povedali pri kontu 702, tudi na kontu 711 izkazujemo odhodke zaradi kala in popisih razlik.
Stroški prodajanja - konto 712
Ta konto zajema stroške, ki so povezani s prodajo poslovnih učinkov in ne bi nastali, če do
prodaje ne bi prišlo. Sem sodijo tako stroški porabljenega materiala, kot storitev, plače
zapolencev, amortizacije opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev.
Podjetje mora zato vse stroške, ki nastajajo v poslovnem procesu razdeliti na stroškovna
mesta glede na to, v zvezi s katerim namenom so nastali.
Stroški splošnih dejavnosti (nabave in uprave) - konto 713
Stroški splošnih dejavnosti, kamor sodijo nabava in uprava, morajo biti tudi predhodno
vodeni preko stroškovnih mest in, kot smo rekli pri stroških prodaje, lahko zajemajo vse vrste
stroškov, od materiala, storitev, amortizacije, dela.
Drugi stroški, ki se ne zadržujejo v zalogah - konto 714
Drugi stroški, ki se ne zadržujejo v zalogah, ki jih izkazujemo na tem kontu, predstavljajo tisti
del stroškov, ki jih nismo mogli razporediti na ostale odhodke skupine 71.
3.13.3 Prevrednotovalni poslovni odhodki - konti skupine 72
V tej skupini kontov izkazujemo vrednosti prevrednotovalnih vrednosti v zvezi z neopredmetenimi sredstvi,
opredmetenimi osnovni sredstvi, naložbenimi nepremičninami razporejenimi in izmerjenimi po modelu nabavne
vrednosti. Sem sodijo tudi prevrednotovalni odhodki v zvezi s kratkoročnimi sredstvi (sem ne sodijo finančne
naložbe!) in prevrednotovalni odhodki v zvezi s stroški dela.
Izkazujemo jih na kontih:
720 – Prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi z neopredmetenimi sredstvi, opredmetenimi osnovnimi
sredstvi in naložbenimi nepremičninami
721 – Prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi z zalogami
722 – Prevrednotovalni poslovni odhodki kot posledica prevrednotenja zaradi oslabitve v zvezi s poslovnimi
terjatvami
723 – Prevrednotovalni poslovni odhodki kot posledica odpisov v zvezi s poslovnimi terjatvami
724 – Drugi prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi s kratkoročnimi sredstvi, razen s finančnimi naložbami
725 – Prevrednotovani poslovni odhodki v zvezi s stroški dela
Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
48
3.13.3.1 Prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi z neopredmetenimi sredstvi, opredmetenimi osnovnimi
sredstvi in naložbenimi nepremičninami - konto 720
Prevrednotovalni poslovni odhodki v vezi z neopredmetenimi sredstvi, opredmetenimi
osnovnimi sredstvi in naloženimi nepremičninami se izkazujejo zaradi oslabitev le teh v
primeru, ko je izbrana računovodska usmeritev nabavne vrednosti pri neopredmetenih,
opredmetenih osnovnih sredstvih in naložbenih nepreičninah. Ravno tako se izkazujejo pri
oslabitvah v primeru izbrane računovodske usmeritve modela prevrednotenja pri
neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstvih, v primeru, ko pred tem podjetje ni
izvajalo okrepitev neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev, oziroma je že
črpalo predhodno oblikovane presežke iz prevrednotovaja.
Pri izbrani računovodski usmeritvi poštene vrednosti za naložbene nepremičnine se uporablja
konto 750 –Odhodki iz vrednotenja naložbenih nepremičnin po modelu poštene vrednosti.
Prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi z neopredmetenimi sredstvi, opredmetenimi
osnovnimi sredstvi in naložbenimi nepremičninami (računovodska usmeritev modela nabavne
vrednosti) nastanejo tudi ob njihovi prodaji v primeru, ko je njihova prodajna vrednost nižja
od tedanje knjigovodske vrednosti.
V primeru odtujitve naložbene nepremičnine merjene po računovodski usmeritvi modela
poštene vrednosti, v kolikor je prodajna vrednost nižja od knjigovodske vrednosti, se
uporablja konto 751 – odhodki iz odtujitve naložbenih nepremičnin, izmerjenih po pošteni
vrednosti!
V zvezi z dobrim imenom nastajajo le prevrednotovalni poslovni odhodki!
Do konca poslovnega leta 2012 se odhodki v zvezi z oslabitvijo naložbenih nepremičnin
izkazujejo na kontih 751- odhodki iz oslabitve naložbenih nepremičnin, 752 – odhodki iz
vrednotenja naložbeni nepremičnin po modelu poštene vrednosti in na kontu 753 – odhodki iz
odtujitve naložbenih nepremičnin
Podjetje proda delovni stroj.
Knjigovodska vrednost na dan prodaje, potem ko je bil izvršen obračun amortizacije, do
meseca prodaje znaša:
Nabavna vrednost 14.000 DE.
Nabrani popravki vrednosti 7.000 DE.
Delovni stroj prodan za 6.100 DE skupaj z DDV 22 %.
Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
49
Delovni stroj ni bil prevrednotovan, izbrana pa je bila računovodska usmeritev modela
nabavne vrednosti!
št
Dok
Besedilo
Znesek
V
breme
V
dobro
1.
IRAČ
Terjatev do kupca za
delovni stroj
6.100
120
Povečanje popravka
vrednosti zaradi prodaje
delovnega stroja
5.000
050
Obveznost za 22% DDV
1.100
260
2.
TEM
Prevrednotovalni poslovni
odhodki od prodaje
poslovnega prostora
2.000
720
Povečanje popravka
vrednosti zaradi prodaje
delovnega stroja
2.000
050
3.
TEM
Izločitev iz evidenc
delovnega stroja
14.000
040
Izločitev iz evidenc
delovnega stroja
14.000
050
Konto
Zap. št.
V
breme
Zap.
št.
V
dobro
040 – Oprema in nadomestni deli, ZSt 14.000 (3) 14.000
Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
50
vrednoteni po modelu nabavne vrednosti
050 – Popravek vrednosti opreme in
nadomestnih delov zaradi amortiziranja
(3)
14.000
ZSt
7.000
050 – Popravek vrednosti opreme in
nadomestnih delov zaradi amortiziranja
(1)
5.000
050 – Popravek vrednosti opreme in
nadomestnih delov zaradi amortiziranja
(2)
2.000
120 – Kratkoročne terjatve do kupcev v
državi
(1)
6.100
260 – Obveznosti za obračunani DDV
(1)
1.100
720 – Prevrednotovalni poslovni odhodki
v zvezi z neopredmetenimi sredstvi,
opredmetenimi osnovnimi sredstvi in
naložbenimi nepremičninami
(2)
2.000
Podjetje evidentira izdan račun za prodajo delovnega stroja! Tu ne evidentira prihodkov od
prodaje, temveč za prodajno vrednost poveča nabrane popravke vrednosti tega opredmetenega
osnovnega sredstva. V kolikor bi bila kupnina večja od neodpisane vednosti, bi razliko
evidentirali na prevrednotovalne poslovne prihodke. V našem primeru, je bila prodajna
vrednost nižja od knjigovodske vrednosti delovnega stroja, zato moramo za razliko do
knjigovodske vrednosti povečati nabrane popravke vrednosti na kontu 050 in izkazati
prevrednotovalne poslovne odhodke na kontu 720 v višini 2.000 DE.
Podjetje oslabi vrednost zemljišča
Kupna cena zemljišča je znašala 17.000 DE, trenutna vrednost zemljišča je 20.000 DE.
Podjetje ugotovi, da je tržna vrednost padla na 15.000 DE.
št Dok Besedilo Znesek V
V dobro
Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
51
breme
1.
TEM
Oslabitev zemljišča
5.000
031
Črpanje presežka iz prevrednotenja
zemljšč
3.000
950
Poslovni odhodki za oslabitev
zemljišča
2.000
720
Konto
Zap.
št.
V
breme
Zap.
št.
V
dobro
031 – Oslabitev vrednosti zemljišč
(1)
5.000
720 – Prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi z
neopredmetenimi sredstvi, opredmetenimi osnovnimi sredstvi
in naložbenimi nepremičninami
(1)
2.000
950 – Presežek iz prevrednotenja zemljišč
(1)
3.000
ZSt.
3.000
Ker je podjetje v preteklosti zemljišče okrepilo, mora pri oslabitvi najprej črpati okrepitve iz
preteklosti vknjižbo v breme konta 950 presežek iz prevrednotenja zemljišč (3.000 DE), za
razliko pa obremeniti poslovne prevrednotovalne odhodke zemljišč na kontu 720 (2.000 DE).
Prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi z zalogami – konto 721
V okviru konta 721 evidentiramo oslabitve zalog. Najpogosteje sem sodijo oslabitve zalog, ki
jih podjetje ne more več prodati ali porabiti po njihovi knjigovodski vrednosti.
3.13.3.2 Prevrednotovalni poslovni odhodki kot posledica prevrednotenja zaradi
oslabitve v zvezi s poslovnimi terjatvami - konto 722
Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
52
V okviru konta 722 izkazujemo oslabitve terjatev, za katere obstaja dvom, da bodo poravnane
ali pa v zvezi z njimi že poteka spor na sodišču. Oslabite za dvomljive terjatve se največkrat
izvajajo na podlagi izkušenj v odstotku od ustvarjenih terjatev poslovnega leta. Za to je
potrebno narediti analizo preteklih obdobji in jo z leta v leto popravljati.
Podjetje oslabitve lahko izvaja na podlagi števila dni, ki so pretekli od dne zapadlosti
posamezne terjatve. Podjetje ima to navedeno v svojem aktu o računovodstvu, ali pa so za to
sprejeti sklepi podjetja.
Oslabitve zaradi spornih terjatev podjetje izvaja takrat, ko v zvezi s terjatvijo že poteka spor.
V primeru oslabitve poslovnih terjatev zaradi prevrednotenja podjetje v svoji poslovnih
terjatvah še vedno izkazuje terjatev do posameznega kupca, oslabitev pa prikaže kot popravek
vrednosti terjatev na kontu 129.
Do konca poslovnega leta 2012, se namesto konta 722 uporablja konto 721- Prevrednotovalni
poslovni odhodki v zvezi s kratkoročnimi sredstvi, razen finančnih naložb in naložbenih
nepremičnin.
Prevrednotovalni poslovni odhodki kot posledica odpisov v zvezi s poslovnimi terjatvami
– konto 723
Prevrednotovalni poslovni odhodki kot posledica odpisov v zvezi s poslovnimi terjatvami se
izkazujejo takrat, ko podjetje iz svojih poslovnih knjig terjatev tudi dejansko odpiše in je ne
izkazuje več – torej kupca več ne terja. Odpisi terjatev so največkrat posledica absolutnega
zastaranja terjatev, negativne rešite spora, stečaja, prisilne poravnav in drugo. Tu se izkažejo
le tisi odpisi poslovnih terjatev, ki predhodno niso bili izkazani na kontu 722 –
prevrednotovalni poslovni odhodki kot posledica prevrednotenja zaradi oslabitev v zvezi s
poslovnimi terjatvami in tako še niso bili izkazani med odhodki!
Do konca poslovnega leta 2012, se namesto konta 723 uporablja konto 721- Prevrednotovalni
poslovni odhodki v zvezi s kratkoročnimi sredstvi, razen finančnih naložb in naložbenih
nepremičnin.
Podjetje konec poslovnega leta ugotovi na podlagi popisa terjatev, da ima v evidenci terjatve
do poslovnih partnerjev v zvezi s katerimi je že vložilo tožbo v višini 15.267 DE. Med
terjatvami ima izkazane tudi terjatve v višini 186 DE, za katere je že potekel absolutni rok
zastaranja. Med terjatvami ima tudi terjatve v višini 27.680 DE, pri katerih je od poteka roka
zapadlosti preteklo že več kot 90 dni. V svojem akt ima navedeno, da so vse terjatve, ki so
neporavnane več kot 90 dni od dneva zapadlosti, dvomljive.
Podjetje na podlagi sklepa oslabi terjatve za vse sporne in dvomljive terjatve, odpiše pa
terjatve, ki jim je že potekel absolutni rok zastaranja in zanje v preteklih obdobjih ni izvedlo
oslabitve.
Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
53
št
Dok
Besedilo
Znesek
V
breme
V
dobro
1
TEM
Oslabitev spornih terjatev
15.267
129
Odhodki za oslabitev spornih
terjatev
15.267
722
Oslabitev dvomljivih terjatev
27.680
129
Odhodki za oslabitev dvomljivih
terjatev
27.680
722
Odpis terjatev
186
120
Odhodki za odpis terjatev
186
723
Obračun odloženega davka
8.589
810
Obveznost za odloženi davek
8.589
264
Terjatve za odložene davke
8.589
090
Prihodki iz odloženih davkov
8.589
813
Konto
Zap.
št.
V
breme
Zap.
št.
V
dobro
090 – Terjatve za odloženi davek iz odbitnih začasnih razlik (1) 8.589
Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
54
120 – Kratkoročne terjatve do kupcev v državi
(13)
186
129 – Oslabitev vrednosti kratkoročnih terjatev do kupcev
(1)
15.267
129 – Oslabitev vrednosti kratkoročnih terjatev do kupcev
(2)
27.680
264 – Obveznosti za davek od dohodkov
(4)
8.589
722 – Prevrednotovalni poslovni odhodki kot posledica
prevrednotovanja zaradi oslabitve v zvezi s poslovnimi
terjatvami
(1)
15.267
722 – Prevrednotovalni poslovni odhodki kot posledica
prevrednotovanja zaradi oslabitve v zvezi s poslovnimi
terjatvami
(2)
27.680
723 – Prevrednotovalni poslovni odhodki kot posledica
odpisov v zvezi s poslovnimi terjatvami
(3)
186
810 – Davek od dohodka
(4)
8.589
813 – Prihodki (odhodki) iz naslova odloženega davka
(5)
8.589
Pri odloženih davkih je upoštevana davčna stopnja 20%!
Organizacija na podlagi sklepa oslabi terjatve za vse sporne in dvomljive terjatve, odpiše pa
terjatve, ki jim je že potekel absolutni rok zastaranja in ima iz preteklih obdobji že izkazane
oslabitve .
Drugi prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi s kratkoročnimi sredstvi, razen s
finančnimi naložbami – konto 724
Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
55
Drugi prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi s kratkoročnimi sredstvi, razen s finančnimi
naložbami se pojavijo tudi kot posledica okrepitve kratkoročnih obveznosti.
Prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi s stroški dela – konto 725
Prevrednotovalni odhodki v zvezi s stroški dela se največkrat pojavljajo zaradi obračunanih
vendar neizplačanih stroškov dela, ki se izplačajo v kasnejših obdobjih.
3.13.4 Finančni odhodki iz finančnih naložb - konti skupine 74
V tej skupini izkazujemo finančne odhodke iz posojil, iz izdanih obveznic, iz drugih finančnih
obveznosti, iz poslovnih obveznosti in iz odprave pripoznanja finančnih naložb. Ločeno je
potrebno izkazovati odhodke iz sredstev, razporejenih po pošteni vrednosti prek poslovnega
izida. Med finančnimi naložbami iz finančnih naložb se izkazujejo negativne tečajne razlike v
zvezi s sredstvi in obveznostmi.
Izkazujemo jih na naslednjih kontih:
740 - Odhodki iz posojil, prejetih od družb v skupini
741 - Odhodki iz posojil, prejetih od bank
742 - Odhodki iz izdanih obveznic
743 - Odhodki iz drugih finančnih obveznosti
744 - Odhodki iz poslovnih obveznosti do družb v skupini
745 - Odhodki iz obveznosti do dobaviteljev in meničnih obveznosti
746 - Odhodki iz drugih poslovnih obveznosti
747 - Odhodki iz sredstev, razporejenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida
748 - Odhodki iz oslabitve finančnih naložb
749 - Odhodki iz odprave pripoznanja finančnih naložb
Odhodki iz posojil, prejetih od družb v skupini - konto 740
Na tem kontu izkazujemo obresti od prejetih posojil povezanih oseb.
Stroški obresti, ki jih obračunavajo nepovezane osebe v celoti predstavljajo tudi davčno
priznane odhodke. V primeru, ko podjetje prejme posojilo od povezane osebe pa obrestna
mera ne sme presegati zadnje objavljene, ob času odobritve posojila znane priznane obrestne
mere. To je navedeno v 2. točki 19. člena ZDDPO2, vendar ta člen pravi tudi, da v primeru,
ko posojilodajalec dokaže, da bi v enakih ali primerljivih okoliščinah dobil posojilo po višji
obrestni meri tudi od nepovezanih oseb. Pri davčnem priznavanju odhodkov za obresti med
povezanimi osebami moramo upoštevati tudi 32. člen ZDDPO2 o višini prejetih posojil.
19. člen
(obresti med povezanimi osebami)
Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
56
(1) Pri ugotavljanju prihodkov se upoštevajo obračunane obresti na dana posojila povezanim
osebam, vendar najmanj do višine zadnje objavljene, ob času odobritve posojila znane
priznane obrestne mere, razen če zavezanec dokaže, da bi v enakih ali primerljivih
okoliščinah dal posojilo po obrestni meri, ki je nižja od priznane obrestne mere po tem
odstavku, tudi posojilojemalcu - nepovezani osebi.
(2) Pri ugotavljanju odhodkov se upoštevajo obračunane obresti na prejeta posojila od
povezanih oseb, vendar največ do višine zadnje objavljene, ob času odobritve posojila znane
priznane obrestne mere, razen če zavezanec dokaže, da bi v enakih ali primerljivih
okoliščinah dobil posojilo po obrestni meri, ki je višja od priznane obrestne mere po tem
odstavku, tudi od posojilodajalca - nepovezane osebe.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena lahko zavezanec pri ugotavljanju prihodkov
in odhodkov po prvem in drugem odstavku tega člena upošteva obračunane obresti iz prvega
in drugega odstavka tega člena do višine zadnje objavljene, ob času obračuna obresti znane
priznane obrestne mere, če se obresti obračunavajo mesečno in je dogovorjena fleksibilna
obrestna mera, oziroma do višine povprečne mesečne priznane obrestne mere, če se te obresti
obračunavajo za obdobje, daljše od enega meseca, pri čemer pa to obdobje ne sme biti daljše
od enega leta.
(4) Povprečna mesečna priznana obrestna mera iz tretjega odstavka tega člena se izračuna kot
navadna aritmetična sredina priznane obrestne mere prvega in zadnjega meseca obdobja, za
katerega se obresti obračunavajo.
(5) Priznano obrestno mero iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena določi in objavi
minister, pristojen za finance, pred začetkom davčnega obdobja, za katerega se bo
uporabljala, pri tem pa upošteva, da gre za obrestno mero, ki se v primerljivih okoliščinah
doseže ali bi se dosegla na trgu med nepovezanimi osebami.
(6) Pri ugotavljanju prihodkov in odhodkov rezidenta iz poslov med rezidentoma, ki sta
povezani osebi po 17. členu tega zakona, se davčna osnova ne poveča oziroma zmanjša razen
če eden od rezidentov:
v davčnem obdobju, za katerega se ugotavljajo prihodki in odhodki, izkazuje
nepokrito davčno izgubo iz preteklih obdobij ali
plačuje davek po tem zakonu po stopnji 0 % oziroma po posebej določeni stopnji, nižji
od splošne stopnje po 60. členu tega zakona ali
je oproščen plačevanja davka po tem zakonu.
32. člen
(obresti od presežka posojil)
(1) Kot odhodek se ne priznajo obresti od posojil, razen pri posojilojemalcih bankah in
zavarovalnicah, ki so prejeta od delničarja oziroma družbenika, ki ima kadarkoli v davčnem
obdobju neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 % delnic ali deležev v kapitalu ali
glasovalnih pravic v zavezancu, če kadarkoli v davčnem obdobju ta posojila presegajo
štirikratnik zneska deleža tega delničarja oziroma družbenika v kapitalu zavezanca (v
nadaljnjem besedilu: presežek posojil), ugotovljene glede na znesek in obdobje trajanja
Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
57
presežka posojil v davčnem obdobju, razen če zavezanec dokaže, da bi presežek posojil lahko
dobil od posojilodajalca, ki je nepovezana oseba.
(2) Za posojila delničarja oziroma družbenika po prvem odstavku tega člena se štejejo tudi
posojila tretjih oseb, vključno s posojili bank, za katera jamči ta delničar oziroma družbenik,
oziroma če so posojila pridobljena v zvezi z depozitom tega delničarja oziroma družbenika v
tej osebi oziroma banki.
(3) Znesek deleža delničarja oziroma družbenika v kapitalu prejemnika posojila se določi za
davčno obdobje kot povprečje na podlagi stanja vplačanega kapitala, prenesenega čistega
dobička in rezerv na zadnji dan vsakega meseca v davčnem obdobju.
Podjetje prejme obračun obresti za posojilo, najeto za vzdrževanje likvidnosti v višini 1.300
DE. Posojilo je prejelo od družb v skupini.
Št.
Dok
Vsebina
Znesek
V breme
V dobro
1.
OBR
Obveznost za obresti
280
1.300
Odhodki iz posojil družb v skupini
740
1.300
Konto
Zap. št.
V breme
Zap. št.
V dobro
280 - Kratkoročne obveznosti
(1)
1.300
740 – Odhodki iz posojil, prejetih od družb v skupini
(1)
1.300
Odhodki iz posojil, prejetih od bank - konto 741
Odhodki za obresti od posojil bank so v celoti davčno priznani odhodki. Med odhodki jih
izkazujemo, kadar prejeta posojila ne vplivajo na povečanje vrednosti zalog, opredmetenih
osnovnih sredstev, neopredmetenih sredstev.
Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
58
Podjetje prejme obračun obresti za posojilo, najeto pri banki za vzdrževanje likvidnosti v
višini 840 DE.
Št.
Dok
Vsebina
Znesek
V breme
V dobro
1.
OBR
Obveznost za obresti
280
840
Odhodki iz posojil prejetih od bank
741
840
Konto
Zap. št.
V breme
Zap. št.
V dobro
280 - Kratkoročne obveznosti
(1)
840
741 - Odhodki iz posojil, prejetih od bank
(1)
840
Odhodki iz izdanih obveznic - konto 742
Odhodki iz izdanih obveznic se pojavljajo v podjetjih, ki izdajajo obveznice z namenom
financiranja svojega podjetja. Zaradi zapletenosti postopka se s tem ukvarjajo le večja
podjetja, pa še to je pri nas prej izjema!
Odhodki iz drugih finančnih obveznosti - konto 743
V okviru tega konta evidentiramo druge finančne odhodke, ki niso povezani s finančnimi
sredstvi.
Odhodki iz poslovnih obveznosti do družb v skupini - konto 744
Med odhodke iz poslovnih obveznosti sodijo razne negativne tečajne razlike in zamudne
obresti, ki nam jih zaradi nepravočasnega plačila obračunajo poslovni partnerji, ki so družbe v
skupini.
Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
59
Odhodki iz obveznosti do dobaviteljev in meničnih obveznosti - konto 745
Na kontu 745 izkazujemo obresti, ki nam jih obračunajo prejemniki izdanih menic, zaradi
odloga plačila, zamudne obresti od nepravočasno plačanih obveznosti in tudi negativne
tečajne razlike za plačila v tuji valuti. Priporočljivo je, da vsak odhodek izkažemo ločeno.
Odhodki iz drugih poslovnih obveznosti -konto 746
Odhodke iz drugih poslovnih obveznosti predstavljajo tudi odhodki za obračunane zamudne
obresti iz nepravočasno plačanih davščin, ki nam jih obračuna DURS. Ti odhodki so v celoti
davčno nepriznani!
Odhodki iz sredstev, razporejenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida - konto
747
Odhodki iz sredstev, razporejenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida predstavljajo
oslabitve naših finančnih naložb, ki jih podjetje razporedi na sredstva, merjena po pošteni
vrednosti prek poslovnega izida. Odmiki od knjigovodske vrednosti se ugotavljajo pri izdelavi
izkaza poslovnega izida - najmanj enkrat letno.
Podjetje kupi na trgu vrednostnih papirjev 20 delnic Podjetja "C". Vrednost ene delnice na
organiziranem trgu znaša 125 DE. Delnice razporedi po pošteni vrednosti prek poslovnega
izida in jih ima namen prodati v primeru likvidnostnih težav. Stroški posla znašajo 4 %
vrednosti posla. Konec poslovnega leta je vrednost delnice na organiziranem trgu 123 DE.
Kratkoročne finančne naložbe v delnice organizacije v skupini, razporejene in izmerjene po
pošteni vrednosti prek poslovnega izida.
št
Dok
Besedilo
Znesek
V
breme
V
dobro
1.
OBR
Obveznost za nakup delnic
20x125EUR
2.500
285
Kratkoročna finančna naložba
2.500
177
Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
60
2.
BI
Plačilo delnic
2.500
110
Zmanjšanje obveznosti za
delnice
2.500
285
3.
BI
Plačilo stroškov posla 4% od
2.500 EUR
100
110
Stroški posla 4% od 2.500
EUR
100
419
4.
TEM
Oslabitev kratkoročne finančne
naložbe
40
179
Odhodki iz sredstev
razporejenih po pošteni
vrednosti prek poslovnega
izida
40
747
Konto
Zap. št.
V
breme
Zap.
št.
V
dobro
110 – Denarna sredstva na računih,
razen deviznih
(2)
2.500
110 – Denarna sredstva na računih,
razen deviznih
(3)
100
177 – Druge kratkoročne finančne
naložbe, razporejene in izmerjene po
pošteni vrednosti prek
(1)
2.500
Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
61
179 – Oslabitev vrednosti
kratkoročnih finančnih naložb
(4)
40
285 – Ostale kratkoročne poslovne
obveznosti
(2)
2.500
(1)
2.500
419 – Stroški drugih storitev
(3)
100
747 – Odhodki iz sredstev,
razporejenih po pošteni vrednosti
prek poslovnega izida
(4)
40
Odhodki iz oslabitve finančnih naložb - konto 748
V okviru tega konta izkazujemo oslabitve finančnih naložb, merjenih po nabavni vrednosti,
merjenih po odplačni vrednosti in tistih, razpoložljivih za prodajo.
Odhodki iz odprave pripoznanja finančnih naložb - konto 749
V okviru konta 749 se evidentirajo odpisi finančnih naložb, ki jih ne bomo mogli več unovčiti
iz najrazličnejših vzrokov! Po odpisu oziroma odpravi sledi tudi izbris iz poslovnih
knjig.
Podjetje je dalo posojilo podjetju X, zaradi nelikvidnosti pa podjetje X prejetega posojila ni
vrnilo v dogovorjenem roku. Podjetje pri pregledu javnih evidenc podjetja X ugotovi, da je
podjetje v stečajnem postopku. Ob zaključku stečajnega postopka, se finančna naložba zaradi
nezadostnega premoženja podjetja X odpiše, saj ne bo poplačana! Vrednost kratkoročnega
posojila je znašala 90.000 DE.
Št.
Dok
Besedilo
Znesek
V breme
V dobro
1
TEM
Odhodki iz odprave finančnih naložb
90.000
749
Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
62
Odprava finančnih naložb
90.000
182
Konto
Zap. št.
V breme
Zap. št.
V dobro
182 – Kratkoročna posojila, dana drugim
ZSt
90.000
(1)
90.000
749 – Odhodki iz odprave pripoznanja finančnih naložb
(1)
90.000
3.13.5 Drugi finančni odhodki in ostali odhodki - konti skupine 75
V tej skupini izkazujemo odhodke iz vrednotenja naložbenih nepremičnin po modelu poštene
vrednosti, poleg tega pa neobičajne postavke kot so denarne kazni, odškodnine in ostale
neobičajne odhodke.
Razporejeni so na sledeče konte:
750 – Odhodki iz vrednotenja naložbenih nepremičnin po modelu poštene vrednosti
751 – Odhodki iz odtujitve naložbenih nepremičnin, izmerjenih po pošteni vrednosti
752 – Denarne kazni, ki niso povezane s poslovnimi učinki
753 – Odškodnine, ki niso povezane s poslovnimi učinki
754 – Donacije
755 – Subvencije, dotacije in podobni odhodki, ki niso povezani s poslovnimi učinki.
758 – Negativne evrske izravnave
759 – Ostali odhodki, ki niso povezani s poslovnimi učinki
Sem sodijo predvsem neobičajni odhodki, ki jih v naprej ne moremo predvideti, pojavijo pa se
v poslovnem letu!
Odhodki iz vrednotenja naložbenih nepremičnin po modelu poštene vrednosti – konto
750
Odhodki iz vrednotenja naložbenih nepremičnin po modelu poštene vrednosti se izkažejo
zaradi oslabitev naložbene nepremičnine v primeru, ko je tržna vrednost bistveno nižja od
Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
63
knjigovodske vrednosti te nepremičnine. Knjigovodska vrednost se vsako leto spremeni
zaradi izrabe za katero podjetje ne obračuna amortizacije, zaradi izbrane računovodske
usmeritve.
Odhodki iz odtujitve naložbenih nepremičnin, izmerjenih po pošteni vrednosti – konto
751
Odhodki iz odtujitve naložbene nepremičnine, izmerjene po pošteni vrednosti nastanejo in se
izkažejo, če v primeru prodaje te naložbene nepremičnine kupnina ne dosega knjigovodske
vrednosti nepremičnine. Podobno pri naložbenih nepremičninah izmerjenih po nabavni
vrednosti izkažemo prevrednotovalne poslovne odhodke v zvezi z takšno naložbeno
nepremičnino na kontu 720.
Do konca poslovnega leta 2012 se na kontu 751 izkazuje odhodki iz oslabitve veh naložbenih
nepremičnin, tako tistih izmerjenih po nabavni vrednosti, kot tudi izmerjenih po pošteni
vrednosti!
Denarne kazni, ki niso povezane s poslovnimi učinki – konto 752
Denarne kazni so navadno posledica preteklih poslovnih dogodkov, ki jih v trenutku
poslovanja nismo mogli predvideti in niso del danih jamstev. Sem sodijo tudi kazni raznih
državnih organov, ki predstavljajo v celoti davčno nepriznane odhodke (tudi kazni za
prometne prekrške!).
Do konca poslovnega leta 2012 jih izkazujemo na kontu 756 – denarne kazni in
odškodnine.
Podjetje je s strani delovne inšpekcije pregled kadrovske dokumentacije, inšpektor je
ugotovil, da vse evidence niso pravilno vodene in naloži podjetju kazen v višini 400 DE.
Št.
Dok
Besedilo
Znesek
V breme
V dobro
1.
ODL
Obveznost po odločbi
400
285
Odhodki za denarne kazni
400
752
2. BI Plačilo obveznosti po odločbi iz TRR 400
110
Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
64
Zmanjšanje obveznosti po odločbi
400
285
Konto
Zap. št.
V breme
Zap. št.
V dobro
110 – Denarna sredstva na računih, razen deviznih
(1)
400
285 – Ostale kratkoročne poslovne obveznosti
(1)
400
(1)
400
752 – Denarne kazni
(1)
400
Odškodnine – konto 753
Odškodnine so navadno posledica preteklih poslovnih dogodkov, ki jih v trenutku poslovanja
nismo mogli predvideti in niso del danih jamstev. Odškodnine predstavljajo povrnitev škod
zaradi povzročene škode poslovnim partnerjem zaradi našega delovanja.
Do konca poslovnega leta 2012 jih izkazujemo na kontu 756 – denarne kazni in odškodnine!
Podjetje je imelo s strani kupca prejelo zahtevek za povrnitev škode, ki je nastala zaradi
poškodovanja vozila na parkirnem metu podjetja. Odškodnina je zahtevana na podlagi računa
za odpravo škode v višini 360 DE. Podjetje parkirnega mesta v ta namen nima zavarovanega.
Št.
Dok
Besedilo
Znesek
V breme
V dobro
1.
ODL
Obveznost po zahtevku
360
285
Odhodki za odškodnino 360 753
Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
65
2.
BI
Plačilo obveznosti po zahtevku iz TRR
360
110
Zmanjšanje obveznosti po zahtevku
360
285
Konto
Zap. št.
V breme
Zap. št.
V dobro
110 – Denarna sredstva na računih, razen deviznih
(1)
360
285 – Ostale kratkoročne poslovne obveznosti
(1)
360
(1)
360
753 – Odškodnine
(1)
360
Donacije – konto 754
Donacije predstavljajo odhodke, ki imajo značaj humanitarnosti, saj zanje ne prejmemo neke
izmerljive koristi in niso vezne na poslovanje. Zaradi tega predstavljajo davčno nepriznane
odhodke, za katere pa podjetje lahko uveljavlja olajšavo po ZDDPO-2 (do višine 0,3 % od
obdavčenega prihodka davčnega zavezanca 1. točka 59. člena in dodatno do višine 0,2 % za
kulturne namene in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami 2 točka 59. člena) Olajšavo
lahko uveljavlja tudi za donacijo političnih strank največ do višine, ki je enaka trikratni
povprečni plači na zaposlenega v podjetju – 3. točka 59. člena.
Subvencije, dotacije in podobni odhodki, ki niso povezani s poslovnimi učinki – konto
755
Subvencije, dotacije in podobni odhodki, ki niso povezani s poslovnimi učinki, nastajajo v
podjetju predvsem v zvezi z nakazili denarnih sredstev, za katera podjetje ne izstavi računa in
nima direktnih poslovnih koristi. To so na primer dotacije za izobraževanja poslovnih
partnerjev, subvencije za nakup osnovnih sredstev poslovnih partnerjev in podobno. V zvez s
tem podjetje nima merljivih koristi, ima pa boljšega poslovnega partnerja ali pa si s tem
zagotovi ustreznega poslovnega partnerja za razne razpise. To niso običajni odhodki in zato
niso davčno priznani!
Negativne evrske izravnave – konto 758
Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
66
Negativne evrske izravnave predstavljajo odpise terjatev zaradi zaokrožitve zneskov –
zahtevek po plačilu takšnih terjatev bi predstavljal nesorazmerne stroške v primerjavi s to
negativno izravnavo. Ravno tako lahko sem uvrščamo odpise obveznosti zaradi zaokrožitve.
Ostali odhodki, ki niso povezani s poslovnimi učinki – konto 759
Med ostale odhodke, ki niso povezani s poslovnimi učinki sodijo druge neobičajne postavke,
ki jih do sedaj še nismo navedli.
Do konca poslovnega leta 2012 evidentiramo vsebino kontov 754 – donacije, 755 –
subvencije, dotacije in podobni odhodki, ki niso povezani s poslovnimi učinki, 758 –
negativne evrske izravnave in 759 – ostali odhodki, ki niso povezani s poslovnimi učinki na
en konto in sicer 757 –drugi odhodki.