naslovnaokcurve.fh11 6/17/04 3:49 pm page 1b86170b7-63c9-4e2c-a97e-a8d88f99c… · -- likvidna...

NaslovnaOKcurve.fh11 6/17/04 3:49 PM

Composite

C M Y CM MY CY CMY K

ss 1del.qxd 17.6.2004 15:46

A B A N K A L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 0 3

03Letno poro~ilo 2003

24 ur norega ritma.Le kdor razume

posameznikov vsakdan,lahko razume tudi osebne

potrebe. Fleksibilnost je prvipogoj za to, da lahko

sodelujemo.

ss 1del.qxd 24.6.2004 13:54


04

ss 1del.qxd 24.6.2004 13:54


05

Vsebina

POMEMBNEJ[I PODATKI IN KAZALNIKI POSLOVANJA 6VODSTVO 9UPRAVA BANKE 9POROÎLO UPRAVE 10NADZORNI SVET 12POROÎLO NADZORNEGA SVETA 12POSLOVNO POROÎLO 15SPLO[NO GOSPODARSKO OKOLJE 16BANKA V LETU 2003 18POSLOVANJE Z GOSPODARSTVOM IN NEGOSPODARSTVOM 18POSLOVANJE S PREBIVALSTVOM IN TUJIMI OSEBAMI 20POSLOVANJE Z BANKAMI 22VREDNOSTNI PAPIRJI 22KAPITALSKE NALO@BE 24PLAÎLNI PROMET 25KARTI^NO POSLOVANJE 26BORZNOPOSREDNI[KO POSLOVANJE 27AIII VZAJEMNI POKOJNINSKI SKLAD ABANKE 28INVESTICIJSKI SKLADI ABAN^NE DZU 28SKRBNI[KE STORITVE ZA INVESTICIJSKE SKLADE 29KAPITAL 30UPRAVLJANJE S TVEGANJI 32FINAN^NO POROÎLO 35BILANCA STANJA 36IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 38RAZVOJ 39RAZVOJ BANKE V LETU 2003 40RAZVOJNA USMERJENOST BANKE 43ORGANIZACIJA 45ORGANIZACIJSKA SHEMA ABANKE VIPE 46SHEMA BAN^NE SKUPINE 46DELAVCI S POSEBNIMI POOBLASTILI 47ODVISNE DRU@BE 48POSLOVNA MRE@A 48RAÛNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI 51RAÛNOVODSKI IZKAZI BANKE S POJASNILI 52REVIZORJEVO POROÎLO O RAÛNOVODSKIH IZKAZIH BANKE 52RAÛNOVODSKI IZKAZI BANKE 53Bilanca stanja 53Izkaz poslovnega izida 56Izkaz finan~nega izida 57Izkaz gibanja kapitala 60Bilan~ni dobi~ek kot poseben dodatek k izkazu gibanja kapitala 64Izjava uprave 65POJASNILA K RAÛNOVODSKIM IZKAZOM BANKE 66Uvod 66Pomembnej{e ra~unovodske smernice 67Pojasnila k bilanci stanja 73Pojasnila k izkazu poslovnega izida 103 KONSOLIDIRANI RAÛNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI 109REVIZORJEVO POROÎLO O KONSOLIDIRANIH RAÛNOVODSKIH IZKAZIH 111KONSOLIDIRANI RAÛNOVODSKI IZKAZI 112Konsolidirana bilanca stanja 112Konsolidiran izkaz poslovnega izida 113Konsolidiran izkaz finan~nega izida 114Konsolidiran izkaz gibanja kapitala 116

ss 1del.qxd 24.6.2004 13:54


06

Pomembnej{i podatkiin kazalniki poslovanja

v milijonih SIT

BBIILLAANNCCAA SSTTAANNJJAA 3311.. 1122.. 22000011 3311.. 1122.. 22000022 3311.. 1122.. 22000033

Bilan~na vsota 255.606 389.273 432.426

Skupni znesek depozitov neban~nega

sektorja 186.575 280.605 299.075

-- pravnih in drugih oseb 81.853 130.574 136.916

-- prebivalstva 104.722 150.030 162.159

Skupni znesek kreditov neban~nemu

sektorju 143.613 211.210 274.853

-- pravnim in drugim osebam 110.531 173.373 234.835

-- prebivalstvu 33.082 37.837 40.018

Celotni kapital 17.096 24.056 33.019

Rezervacije 9.521 18.775 22.151

Obseg zunajbilan~nega poslovanja 111.849 245.067 276.134

v milijonih SIT

IIZZKKAAZZ PPOOSSLLOOVVNNEEGGAA IIZZIIDDAA 11..----1122.. 22000011 11..----1122.. 22000022 11..----1122.. 22000033

^iste obresti 6.140 9.115 10.083

^isti neobrestni prihodki 4.887 9.709 7.988

Stro{ki dela, materiala in storitev 5.531 7.967 8.609

Amortizacija 1.092 1.417 1.407

Neto rezervacije --1.989 --4.851 --3.451

Poslovni izid pred obdav~itvijo 2.392 4.166 4.565

Davek na dobi~ek 592 785 976

Drugi davki iz dobi~ka 16 108 108

[[TTEEVVIILLOO ZZAAPPOOSSLLEENNIIHH 3311.. 1122.. 22000011 3311.. 1122.. 22000022 3311.. 1122.. 22000033

639 796 800

DDEELLNNIICCEE 3311.. 1122.. 22000011 3311.. 1122.. 22000022 3311.. 1122.. 22000033

[tevilo delni~arjev 1.246 1.336 1.316

[tevilo delnic 3.500.000 4.036.038 4.800.000

Nominalna vrednost delnice (v SIT) 1.000 1.000 1.000

Knjigovodska vrednost delnice* (v SIT) 4.770 5.960 6.879

Opomba:

* Knjigovodska vrednost delnice na dan 31. 12. 2001 je izra~unana tako, da vsebuje le dobi~ek teko~ega

poslovnega leta, uporabljen za rezerve, medtem ko sta knjigovodski vrednosti delnice na dan 31. 12. 2002 in

31. 12. 2003 izra~unani po predpisani metodologiji Banke Slovenije, zato vsebujeta celoten dobi~ek

poslovnega leta.

ss 1del.qxd 24.6.2004 13:54

07

KKAAZZAALLCCII 22000011 22000022 22000033

Kapitalska ustreznost 10,0 % 11,9 % 11,5 % **

-- kapital banke (v mio SIT) 15.451 28.662 33.018 **

Kakovost aktive (v %)

-- dvomljive in nedonosne bilan~ne terjatve/aktiva 7,13 11,32 13,02

-- posebne rezervacije za bilan~ne terjatve/aktiva 3,82 3,78 4,10

Dobi~konosnost (v %)

-- obrestna mar`a 3,01 2,67 2,70

-- donos na aktivo 1,08 1,13 1,12

-- donos na kapital pred obdav~itvijo 16,99 18,92 15,77

-- donos na kapital po obdav~itvi 12,67 14,86 12,02

Stro{ki poslovanja (v %)

-- operativni stro{ki/aktiva 3,01 2,64 2,47

Likvidnost (v %)

-- likvidna sredstva/vpogledni viri sredstev 24,92 20,87 27,77

-- sekundarna likvidnost/vpogledne vloge 77,92 123,82 131,76

Opomba:

** V izra~un kapitala banke in koeficienta kapitalske ustreznosti je vklju~en dobi~ek teko~ega poslovnega leta,

uporabljen za rezerve.

Dodatno pojasnilo:

Podatki in kazalci za leto 2001 so prikazani po dejanskih stanjih, objavljenih v letnem poro~ilu za poslovno leto

2001, za poslovni leti 2002 in 2003 pa so podatki in kazalci prikazani z upo{tevanjem spremembe Slovenskih

ra~unovodskih standardov (SRS). Podatki za leto 2001 se nana{ajo samo na Abanko, d.d., Ljubljana (brez

Banke Vipa, d.d., Nova Gorica).


ss 1del.qxd 24.6.2004 13:54


08

ss 1del.qxd 24.6.2004 13:54

09


UPRAVA BANKE

Vodstvo

mag. Bogomir KOS^̂LLAANN UUPPRRAAVVEE

Vito VERSTOV[EK^̂LLAANN UUPPRRAAVVEE

Aljo{a TOMA@PPRREEDDSSEEDDNNIIKK UUPPRRAAVVEE

ss 1del.qxd 24.6.2004 13:54


10

Poro~ilo uprave

Po izvedeni pripojitvi Banke Vipa ob koncu leta

2002 je leto 2003 minilo v znamenju uspe{nega

delovanja enovitega sistema zdruène banke.

Zdruèni kot tretja najve~ja banka po velikosti

bilan~ne vsote smo stopili okrepljeni in ve~ji novim

ciljem nasproti.

V upravi banke ocenjujemo, da je bilo poslovanje v

letu 2003 uspe{no. V tem letu je banka pove~ala

obseg bilan~nega poslovanja za 11 odstotkov, tako

da je bilan~na vsota banke ob koncu leta 2003

zna{ala 432.426 milijonov tolarjev. Taka rast nam je

omogo~ila pove~ati tr`ni dele` po bilan~ni vsoti z

8,5 odstotka konec leta 2002 na 8,6 odstotka konec

leta 2003, s ~imer je Abanka ostala na tretjem

mestu med bankami v slovenskem ban~nem

sistemu. Ob tej rasti bilan~ne vsote se je ohranjala

visoka kvaliteta aktive, kar dokazuje tudi visok

94,4-odstotni dele` terjatev v bonitetnih skupinah A

in B glede na celotno razvr{~eno aktivo. Koeficient

kapitalske ustreznosti je zna{al 11,5 odstotka, kar je

banki zagotavljalo dovolj veliko rezervo za

pokrivanje razli~nih vrst tveganj in ji omogo~alo tudi

varno poslovanje.

Med plasiranimi sredstvi {e vedno prevladujejo

krediti neban~nemu sektorju, saj predstavljajo kar

64 odstotkov bilan~ne aktive. Med tovrstnimi

plasmaji so najbolj porasli krediti gospodarstvu.

Med viri pa prevladujejo zbrani depoziti

neban~nega sektorja, ki predstavljajo 69 odstotkov

bilan~ne pasive. Med temi viri je za dobro polovico

depozitov prebivalstva. Za potrebe kreditiranja v

tujem denarju smo najemali vire tudi v tujini, kar

nam je omogo~ala ustrezna boniteta banke po

mednarodnih standardih in klasifikacijah, saj je bilo

povpra{evanje gospodarstva po kreditih v tujem

denarju veliko. Na podro~ju izdaje vrednostnih

papirjev je treba poleg izdajanja potrdil o vlogah

omeniti {e sedmo izdajo Aban~nih obveznic.

Marca 2003 je bilo v sodni register vpisanih

763.962 delnic, ki so bile vpla~ane è v novembru

2002, kar je vplivalo na pove~anje vpisanega

osnovnega kapitala banke. Struktura lastni{tva

kapitala banke se pri najve~jih delni~arjih banke ni

znatneje spremenila. [e naprej ostaja

najpomembnej{a strate{ka lastnica Zavarovalnica

Triglav s 33,3-odstotnim deleèm. Strate{ko

partnerstvo z Zavarovalnico Triglav temelji na tistem

delu razvojne strategije, ki je usmerjen v razvoj

ban~no-zavarovalni{kega koncepta poslovanja.

Odraz uspe{nega poslovanja banke pa je tudi v

poslovnem letu 2003 ustvarjenih 4.565 milijonov

tolarjev bruto dobi~ka, ki je zmanj{an za davke

zna{al 3.480 milijonov tolarjev ~istega dobi~ka. Tak

~isti dobi~ek omogo~a banki 1,1-odstotno

donosnost aktive ter 12-odstotno donosnost kapitala

po obdav~itvi.

Leto 2003 je banka zaklju~ila kot vodilna po obsegu

opravljenega borznega posredni{tva, saj je bila s

13,9-odstotnim tr`nim deleèm prvak Ljubljanske

borze è tretje leto zapored. Obseg pla~ilnega

prometa s tujino je zna{al 3,7 milijarde evrov, kar

nas je uvrstilo na drugo mesto med bankami v

slovenskem ban~nem prostoru.

Tudi za Abanko je bilo leto 2003 obdobje

zahtevnega in pospe{enega prilagajanja manj

ugodnim gospodarskim razmeram in spremembam

ban~ne in finan~ne regulative, ki so jih narekovale

tudi priprave na vstop v Evropsko unijo. ûtiti je bilo

tudi stopnjevanje konkurence na slovenskem

ban~nem trgu. Na take razmere smo se v banki

odzvali {e z intenzivnej{im izvajanjem poslovne

politike banke, temelje~e tudi na razvoju,

modernizaciji in racionalizaciji. Z ukrepi

racionalizacije smo uspeli zniàti dele` stro{kov v

bilan~ni vsoti z 2,64 odstotka v letu 2002 na

2,47 odstotka v letu 2003. Procesi razvoja in

modernizacije so temeljili na nadaljnjem razvoju

informacijske tehnologije, pri ~emer smo

posodabljali poslovne procese in z integracijo

razli~nih podatkovnih baz v enovito podatkovno

skladi{~e ustvarjali informacijski sistem, ki omogo~a

kreiranje potrebnih vsebin kot podlago za poro~anje

in odlo~anje na razli~nih ravneh nadzora ter

upravljanja. Med pomembnej{imi projekti v letu

2003 naj omenimo projekt transakcijskega ra~una

fizi~nih oseb. Uspe{no smo namre~ do zakonsko

ss 1del.qxd 24.6.2004 13:54


11

predpisanega roka zaklju~ili in izvedli prehod s

klasi~nih teko~ih ra~unov na nove osebne ra~une.

Vzporedno z vlaganji v programsko opremo smo

nadaljevali tudi s programi izobra`evanja in

usposabljanja zaposlenih, ki predstavljajo enega od

pomembnih nosilcev na{e poslovne in razvojne

dejavnosti.

U~inkovit informacijski sistem pomeni tudi podlago

za ve~jo konkuren~nost in izbolj{anje kakovosti

poslovanja. Razvoj in uvajanje novih oblik

elektronskega ban~ni{tva, ki predstavlja zelo

prodorno obliko ponudbe ban~nih storitev, s svojimi

rezultati potrjujeta pravilnost odlo~itev za vlaganje

sredstev v te namene. Oblikovanje storitev po meri

na{ih komitentov in nove oblike organiziranosti pri

posredovanju ban~nih storitev pa so na{i odgovori

na nove izzive in potrebe, ki jih pred nas postavljajo

konkurenca ter pri~akovanja strank.

Zaradi uspe{no izvedenih nalog v letu 2003 smo

prepri~ani, da smo sposobni in pripravljeni

uresni~iti na~rtovane cilje v letu 2004, zaradi ~esar

z optimizmom stopamo v prihodnost.

Delni~arjem in komitentom Abanke se zahvaljujemo

za zaupanje, zaposlenim pa za dobro opravljeno

delo in njihovo lojalnost, s ~imer so pomembno

prispevali k uresni~evanju zastavljenih ciljev.

Aljo{a Toma`

Predsednik uprave

mag. Bogomir Kos

^lan uprave

Vito Verstov{ek

^lan uprave

ss 1del.qxd 24.6.2004 13:54

Poro~ilonadzornega sveta


12

Nadzorni svet

Vladimir Ur{i~

Zavarovalnica Triglav, d.d.

Igor Jenko

Panim, d.o.o., Ljubljana

Cveto Kobal

upokojenec

Franc Ko{ir

Zavod za zdravstveno zavarovanje Ljubljana

Dragi{a Milosavljevi}

[tajerski avto dom, d.d., Maribor

Franc Florjan~i~

Odvetnica Nata{a Lu{a

Srdan Tovornik

HIT, d.d., Nova Gorica

Nadzorni svet je opravljal svojo temeljno funkcijo, to

je nadzor nad vodenjem poslovanja banke, na

podlagi zakonskih in statutarno dolo~enih

pristojnosti, torej je deloval skladno z dolo~ili

Zakona o ban~ni{tvu, Statuta banke in Zakona o

gospodarskih dru`bah.

V sestavi Nadzornega sveta je pri{lo do sprememb,

in sicer je ~lana Nadzornega sveta, g. Bojana

Simoni~a, nadomestil g. Franc Florjan~i~.

Nadzorni svet je v letu 2003 spremljal poslovanje

banke in delo uprave na {tirih rednih sejah, treh

izrednih sejah in eni koresponden~ni seji.

Obravnavana so bila strate{ka in poslovna

vpra{anja razvoja banke, njene poslovne politike ter

teko~i rezultati poslovanja.

Delo Nadzornega sveta je v letu 2003 obsegalo:

-- soglasje k sprejetju sprememb in dopolnitev

Statuta Abanke,

-- soglasje za podpis pisma o nameri kapitalskega

in poslovnega sodelovanja pri sanaciji Slovenske

investicijske banke, d.d.,

-- soglasje za nakup ve~inskega deleà Slovenske

investicijske banke, d.d.,

-- seznanitev z informacijo o dokapitalizaciji dru`be

Eurofin Leasing, d.o.o.,

-- sprejetje informacije o nerevidiranem poro~ilu o

poslovanju banke v letu 2002 ter o politiki uporabe

dobi~ka za leto 2002,

-- soglasje k poslovni politiki in finan~nemu planu za

leto 2003,

-- sprejetje poro~ila o notranjem revidiranju za zadnji

kvartal leta 2002,

-- sprejetje poro~ila o notranjem revidiranju za

leto 2002,

-- sprejetje plana dela slu`be notranje revizije za

leto 2003,

-- izraànje pozitivnega mnenja k odlo~itvi uprave

banke, da ne posreduje zavezujo~e ponudbe za

nakup ve~inskega kapitalskega deleà v SIB, d.d.,

-- sprejetje poro~ila o stro{kih pripojitve

Banke Vipa, d.d.,

-- potrditev revidiranega letnega poro~ila za

leto 2002,

ss 1del.qxd 24.6.2004 13:54


13

-- sprejetje poro~il o notranjem revidiranju po

posameznih prvih treh kvartalih leta 2003,

-- sprejetje limitov o izpostavljenosti banke do

komitentov in odobritve velikih kreditov ter kreditov

osebam v posebnem razmerju z Abanko,

-- soglasje k prodaji delnic Abanke,

-- sprejetje poro~il o prometu z delnicami Abanke,

-- obravnavo gradiva za XV. skup{~ino Abanke,

-- predlog Skup{~ini o uporabi bilan~nega dobi~ka,

-- predlog Skup{~ini za imenovanje ~lanov

Nadzornega sveta Abanke,

-- predlog Skup{~ini za imenovanje finan~nega

revizorja za leto 2003,

-- medletno spremljanje celotnega poslovanja banke

in primerjavo realiziranih ciljev s planiranimi,

-- seznanitev s pismom Banke Slovenije o

opravljenem in{pekcijskem pregledu glede

opravljanja funkcije pla~ilnega prometa in kontrole

koli~nika likvidnosti,

-- seznanitev z informacijo o problematiki podjetja

Mebles In`eniring – Zbiljski gaj,

-- soglasje k nakupu kapitalske nalo`be v Gomar

Invest, d.o.o.,

-- seznanitev o ~lanstvu ~lanov uprave banke v

nadzornih svetih drugih pravnih oseb,

-- soglasje k izhodi{~em za pripravo finan~nega

plana za leto 2004.

Na podlagi opravljenega dela Nadzorni svet

ugotavlja, da je redno in temeljito spremljal

poslovanje Abanke in s tem vse poslovno leto 2003

izvajal ustrezen nadzor nad vodenjem banke.

Nadzorni svet je mnenja, da je za svoje delo

prejemal ustrezne podatke ter informacije, ki so mu

omogo~ili opravljanje nadzorne funkcije v mejah

njegovih pristojnosti.

Na podlagi 274.a ~lena Zakona o gospodarskih

dru`bah je Nadzorni svet preveril letno poro~ilo o

poslovanju Abanke v letu 2003 in predlog za

uporabo bilan~nega dobi~ka. Nadzorni svet k

poro~ilu in predlogu ni imel pripomb. Na podlagi

celovitega spremljanja ter nadzorovanja poslovanja

banke Nadzorni svet ugotavlja, da je banka sledila

zastavljenim ciljem. Nadzorni svet nima pripomb k

pozitivnemu mnenju revizijske hi{e

PricewaterhouseCoopers, d.o.o., Ljubljana, da so

ra~unovodski izkazi v vseh pogledih resni~na in

po{tena slika finan~nega stanja Abanke Vipe, d.d.,

v letu 2003.

Nadzorni svet na podlagi mnenja zunanjega

revizorja PricewaterhouseCoopers in na podlagi

poro~il notranje revizije ugotavlja, da je poslovanje

banke v letu 2003 potekalo v skladu s predpisi, s

~imer potrjuje tudi ustrezno vodenje poslov uprave

banke.

Nadzorni svet potrjuje letno poro~ilo o poslovanju

Abanke Vipe, d.d., za leto 2003.

Predsednik Nadzornega sveta:

Vladimir Ur{i~

ss 1del.qxd 24.6.2004 13:54


14

ss 2 del.qxd 24.6.2004 13:55


15Poslovno poro~ilo

Sodelujemos partnerji, ki imajo vizijo.

^as je tisti, ki narekuje dejanja.Posluh za spremembe jenajzanesljivej{i vodnik.

Vrhunskost storitev pogoj zazaupanje. Z zanesljivimi

sodelavci je delou`itek.

ss 2 del.qxd 24.6.2004 13:55

Realna rast izvoza je bila za leto 2003 ocenjena na

3,2 odstotka, kar je manj od predhodnega leta

(6,5 odstotka). Na padec izvozne rasti je vplivalo

ope{ano tuje povpra{evanje, kar je bila posledica

nizke gospodarske rasti v dràvah EU, {e bolj pa so

k upo~asnjeni rasti izvoza prispevale skromne rasti

blagovnega izvoza v dràve na ozemlju nekdanje

Jugoslavije in nekdanje Sovjetske zveze.

Saldo menjave s tujino se je zniàl s 361 milijonov

evrov prese`ka konec leta 2002 na ocenjenih

135 milijonov evrov prese`ka konec leta 2003. Pri

faktorskih dohodkih je bil ocenjen primanjkljaj v

vi{ini 153 milijonov evrov, saj je bilo kljub ve~jim

pla~ilom obresti za kredite in dol`ni{ke vrednostne

papirje manj prikazanih reinvestiranih dobi~kov tujih

vlagateljev. Ker se je zniàl {e pozitivni saldo

teko~ih transferjev na ocenjenih 91 milijonov evrov,

je bil ob koncu leta 2003 saldo teko~ega ra~una

pla~ilne bilance ocenjen na 73 milijonov evrov

prese`ka, kar predstavlja 0,3 odstotka BDP.

Bruto zunanji dolg Slovenije je bil za konec leta

2003 ocenjen na 12.995 milijonov evrov, kar je

13,2 odstotka oziroma 1.513 milijonov evrov ve~ kot

konec leta 2002. Na pove~anje zunanjega dolga so

vplivala predvsem pove~ana tuja posojila v zasebni

sektor, nekoliko {ibkej{i vpliv pa je imela rast

zadolèvanja med povezanimi podjetji. Dele` bruto

zunanjega dolga v BDP se je tako pove~al z

49 odstotkov konec leta 2002 na 53 odstotkov

konec leta 2003.

Devizne rezerve so bile za konec leta

2003 ocenjene na 7.700 milijonov evrov. Z uvedbo

standarda bruto zunanjega dolga so se za~eli

uporabljati tudi kazalniki, ki so osredoto~eni na vidik

likvidnosti in solventnosti. Eden od njih je tudi


16

Splo{no gospodarsko okolje

2,9 %

4,6 %

5,2 %

3,8 %3,5 %

5,3 %

4,1 %4,6 %

2,9 %

2,6 %2 %

3 %

4 %

5 %

6 %

1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003

BRUTO DOMAÎ PROIZVODrealne stopnje rasti

KUMULATIVNA STOPNJA INFLACIJE(december/december)

7,0 %8,9 %

8,0 %6,5 %

8,8 %

18,3 %

8,6 %

9,4 %7,2 %

4,6 %

0 %

5 %

10 %

15 %

20 %

1994

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

Na razmere, v katerih je banka poslovala v letu

2003, so vplivali tako zunanji dejavniki, med

katerimi so bili najvplivnej{i upo~asnjeni

gospodarski impulzi v dràvah EU, kjer se je

gospodarska rast umirjala è tretje leto zapored, in

tudi notranji dejavniki. Med slednjimi je bilo zelo

pomembno umirjanje inflacije, nadaljevala se je

krepitev rasti komponent doma~ega povpra{evanja

v skupnem agregatnem povpra{evanju, zmanj{al se

je primanjkljaj v bilanci javnega financiranja. Manj

ugodni pa so bili trendi pri gibanju rasti BDP, ~igar

rast se je zmanj{ala, prav tako pa se je zniàl tudi

saldo teko~ega ra~una pla~ilne bilance.

Gospodarska rast je v letu 2003 z 2,6-odstotno

ocenjeno realno stopnjo zaostala za rastjo iz leta

prej (2,9 odstotka). Zaradi vplivov tako

mednarodnih kot tudi notranjih dejavnikov se je

nadaljeval in celo stopnjeval trend pove~evanja

prispevka doma~e porabe v strukturi skupne

gospodarske rasti. Na okrepljen prispevek doma~e

porabe so najbolj vplivale zasebna poraba in

investicije v osnovna sredstva.

V letu 2003 je kumulativna stopnja inflacije padla na4,6 odstotka. K zniànju inflacije je pripomogelzmanj{an vpliv fiskalnega prispevka k inflaciji,pomembno pa so k padcu inflacije prispevali tudiukrepi na podro~ju reguliranih cen, saj so v skladuz Na~rtom povi{evanja reguliranih cen le-te raslepo~asneje kot proste cene. Med dejavniki, ki so vminulih letih najve~ prispevali k rasti cen, se v letu2003 ni zmanj{al le prispevek nominalnedepreciacije te~aja tolarja k inflaciji. êprav jecentralna banka upo~asnila rast te~aja evra, jenjegova rast {e vedno predstavljala dobro polovicoskupnega povi{anja cen.

ss 2 del.qxd 24.6.2004 13:55

kazalnik ustreznosti deviznih rezerv, merjen z

razmerjem med deviznimi rezervami in bruto

kratkoro~nim zunanjim dolgom po zapadlosti, ki je

ob koncu leta 2003 zna{al 1,64.


17

GIBANJE BRUTO KRATKORO^NEGA ZUNANJEGA DOLGA,SKUPNIH DEVIZNIH REZERV IN KAZALNIKA ZADOSTNOSTI DEVIZNIH REZERV (31. december)

1,221,07 1,43

1,76 1,69

2.000

3.000

4.000

5.000

6.000

7.000

8.000

1999 2000 2001 2002 2003

0,00

0,20

0,40

0,60

0,80

1,00

1,20

1,40

1,60

1,80

2,00

kaz

aln

ik (

koef

icie

nt)

zad

ost

no

sti d

eviz

nih

rez

erv

bruto kratkoro~ni zunanji dolg po zapadlostiskupne devizne rezervekazalnik zadostnosti deviznih rezerv

v m

ilijo

nih

EU

R

Tudi v letu 2003 se je ohranilo ugodno razmerje

zaostajanja realne rasti bruto pla~e na zaposlenega

(2,0 odstotka) za realno rastjo produktivnosti dela

(3,4 odstotka), merjeno z dodano vrednostjo na

zaposlenega. Na trgu dela je pri{lo do padca

stopnje registrirane brezposelnosti z 11,6 odstotka v

letu 2002 na 11,2 odstotka v letu 2003. V tokovih

registrirane brezposelnosti sta se nadaljevala vpliv

prisotnosti brezposelnosti zaradi izgube dela in

vpliv relativno nizkega zaposlovanja brezposelnih. V

strukturi registrirane brezposelnosti pa je pri{lo do

strukturnih sprememb, pove~al se je namre~ dele`

`ensk, prav tako se je pove~al dele` iskalcev prve

zaposlitve in mladih brezposelnih.

Javnofinan~ni prihodki so bili za leto 2003 ocenjeni na

41,8 odstotka BDP, to je celo za 2,3 odstotne to~ke

ve~ kot v letu 2002 (39,5 odstotka), kar je posledica

ugodnega gibanja dav~nih prihodkov, ki so porasli

celo bolj, kot je bilo predvideno, in so tako omogo~ili

kritje nekoliko ve~jih (od pri~akovanih) javnofinan~nih

odhodkov. Slednji so predstavljali 43,3 odstotka BDP,

kar je za 0,8 odstotne to~ke ve~ kot leto pred tem.

Posledi~no konsolidirana bilanca javnega sektorja za

leto 2003 izkazuje ocenjeni javnofinan~ni primanjkljaj

v vi{ini 86.917 milijonov tolarjev oziroma 1,5 odstotka

BDP, kar je zelo blizu ocenjenemu primanjkljaju ob

rebalansu dr`avnega prora~una v juniju 2002.

ss 2 del.qxd 24.6.2004 13:55


18

Pri poslovanju z gospodarskim in negospodarskim

sektorjem si je banka kljub trendu splo{nega

znièvanja obrestnih mer prizadevala za ohranitev

in {iritev sodelovanja predvsem z bonitetno bolj{imi

komitenti ob hkratni tr`ni aktivnosti za vzpostavitev

poslovnega sodelovanja z novimi komitenti iz vi{jih

bonitetnih razredov.

Pri tem je banka sledila cilju zagotavljanja

dolgoro~no stabilnega kreditnega portfelja in taki

rasti obsegov poslovanja, ki so zagotavljali

zadovoljivo rast obrestnih prihodkov kljub splo{no

prisotnemu trendu znièvanja prihodkov iz obresti in

nadomestil na enoto ban~ne storitve. Pove~evanje

obsegov je temeljilo na {iritvi ponudbe in

izbolj{evanju kakovosti storitev, vklju~no z novimi

storitvami elektronskega poslovanja s podjetji, kar

se je izkazalo kot ena od pomembnih prednosti

Abanke.

Kreditiranje gospodarstva in negospodarstva

je dosegalo podobno kot v preteklih letih relativno

visoko stopnjo rasti (32,9 odstotka nominalno). S

tako rastjo se je ponovno, kot è ve~ let zapored,

pove~al tr`ni dele` v slovenskem ban~nem prostoru

z 10,7 odstotka konec leta 2002 na 12,2 odstotka

konec leta 2003. Dele` kreditov gospodarstvu in

negospodarstvu v bilan~ni aktivi se je s

43,4 odstotka ob koncu leta 2002 pove~al na

51,9 odstotka ob koncu leta 2003.

Na skupno rast plasmajev pravnim osebam so v

najve~ji meri vplivali plasmaji gospodarstvu, ki so

konec leta 2003 zna{ali 91,9 odstotka vseh

plasmajev gospodarstvu in negospodarstvu.

Posledi~no se je tr`ni dele` kreditov gospodarstvu

dvignil z 12,4 odstotka konec leta 2002 na

12,9 odstotka konec leta 2003.

Abanka je vklju~ena v konzorcij za izgradnjo

avtocest, v konzorciju kreditiramo tudi investicije

Slovenskih èleznic. Posebno pozornost

namenjamo malemu gospodarstvu, posebej z

vklju~evanjem v razli~ne oblike financiranja v

sodelovanju z ob~inami in dràvnimi skladi.

Hitra rast kreditov gospodarstvu in negospodarstvu

je bila posledica intenzivne tr`ne aktivnosti, pri

~emer je bilo povpra{evanje po deviznih kreditih

ve~je od povpra{evanja po tolarskih kreditih. Tudi v

letu 2003 je rast te~aja evra zaostajala za stopnjo

rasti TOM, poleg tega pa so padale tudi obrestne

mere tujega denarja. Prav tako se je spremenila

zakonodaja na podro~ju deviznega kreditiranja, ki je

sprostila omejitve deviznega kreditiranja doma~ih

oseb in omogo~ila konverzijo deviznih kreditov v

tolarje. Vse to je spodbudilo gospodarstvo k

najemanju deviznih kreditov. Banka je najela

sindiciran vir v vi{ini 55 milijonov evrov, ki je bil v

celoti plasiran gospodarstvu.

Valutna struktura plasmajev gospodarstvu in

negospodarstvu se je glede na prej{nje leto

spremenila v korist pove~anja strukturnega deleà

deviznih kreditov s 24,5 odstotka na 30,9 odstotka,

zaradi ~esar je padel strukturni dele` tolarskih

kreditov s 75,5 odstotka na 69,1 odstotka. Pri

rokovni strukturi so se kratkoro~ni plasmaji

zmanj{ali z 69,2 odstotka na 68,2 odstotka, zaradi

~esar so se dolgoro~ni plasmaji pove~ali s

30,8 odstotka na 31,8 odstotka.

Pri garancijskem poslovanju, povezanem s

storitvenimi in pla~ilnimi garancijami, so se

vrednostni obsegi pove~ali za 17 odstotkov, od

tega tolarske garancije za 24 odstotkov, devizne

garancije pa za 1 odstotek. Posledi~no se je

pove~al strukturni dele` tolarskih garancij s

67 odstotkov na 72 odstotkov, zmanj{al pa se je

strukturni dele` deviznih garancij s 33 odstotkov na

28 odstotkov. K rasti tolarskih garancij so ve~

prispevali vrednostni obsegi storitvenih garancij kot

pa pla~ilnih garancij.

BANKA V LETU 2003

Poslovanje z gospodarstvom in negospodarstvom

ss 2 del.qxd 24.6.2004 13:55


19

Depoziti gospodarstva in negospodarstva so se

nominalno pove~ali za 8 odstotkov, od tega so

depoziti gospodarstva porasli za 8,6 odstotka,

depoziti negospodarstva pa za 7,3 odstotka. Tr`ni

dele` obojih depozitov se je pove~al z

10,4 odstotka konec leta 2002 na 11,4 odstotka

konec leta 2003. V letu 2003 se je valutna struktura

nekoliko spremenila, saj se je dele` tolarskih

depozitov v depozitih gospodarstva in

negospodarstva pove~al z 81,2 odstotka na

83,7 odstotka. Pri strukturi po ro~nosti je pri{lo do

pove~anja dele`a kratkoro~nih depozitov z

78,7 odstotka na 80,9 odstotka ter posledi~no

zmanj{anja dele`a dolgoro~nih depozitov z 21,3

odstotka na 19,1 odstotka. Vseh depozitov je bilo

ob koncu leta 2003 za 123.129 milijonov tolarjev, od

tega je bilo 54,7 odstotka depozitov gospodarstva

in 45,3 odstotka depozitov negospodarstva. V

bilan~ni pasivi pa se je zmanj{al strukturni dele`

depozitov gospodarstva in negospodarstva z


konec leta 2003.

Indeksv milijonih SIT 31. 12. 2002 strukt. 31. 12. 2003 strukt. 03/02Krediti gospodarstva,negospodarstva 116688..888888 110000 %% 222244..448844 110000 %% 113333

-- tolarski 127.453 75 % 155.015 69 % 122

-- devizni 41.435 25 % 69.469 31 % 168

-- kratkoro~ni 116.924 69 % 153.100 68 % 131

-- dolgoro~ni 51.964 31 % 71.385 32 % 137GGaarraanncciijjee 3333..885511 110000 %% 3399..554499 110000 %% 111177

-- tolarske 22.730 67 % 28.296 72 % 124

-- devizne 11.121 33 % 11.253 28 % 101

Indeks

v milijonih SIT 31. 12. 2002 strukt. 31. 12. 2003 strukt. 03/02Depoziti gospodarstva,negospodarstva 114.023 100 % 123.133 100 % 108

-- tolarski 92.605 81 % 103.047 84 % 111

-- devizni 21.418 19 % 20.086 16 % 94

-- kratkoro~ni 89.764 79 % 99.660 81 % 111

-- dolgoro~ni 24.259 21 % 23.473 19 % 97

KREDITI GOSPODARSTVA IN NEGOSPODARSTVA

DEPOZITI GOSPODARSTVA IN NEGOSPODARSTVA

ss 2 del.qxd 24.6.2004 13:55


20

��

��

��

��

��

��

!�� "��"��

��#��

��$��#��

%�� &��

�'��$�� &��

�� $��

(��$��$��

��

!��"��"��

Poslovanje s prebivalstvom in tujimi osebami

Kreditiranje prebivalstva in tujih oseb se je

pove~alo za 19,0 odstotka, njihov dele` v bilan~ni

aktivi pa se je pove~al z 10,9 odstotka konec leta

2002 na 11,6 odstotka konec leta 2003, zaradi

~esar se je pove~al tudi tr`ni dele` s 7,1 odstotka

konec leta 2002 na 7,4 odstotka konec leta 2003.

Na rast kreditov so pomembneje vplivali krediti tujim

osebam. Namenska struktura kreditov je prikazana

na spodnji sliki:

Depoziti prebivalstva in tujih oseb so se v letu

2003 pove~ali za 5,6 odstotka, od tega so se

depoziti rezidentov pove~ali za 8,6 odstotka,

depoziti tujih oseb pa so se zmanj{ali za

23,7 odstotka. Tr`ni dele` skupnih depozitov se je

zniàl z 8,1 odstotka konec leta 2002 na

7,9 odstotka konec leta 2003. Dele` obeh vrst

depozitov se je zmanj{al tudi v bilan~ni pasivi, in

sicer z 42,8 odstotka na 40,7 odstotka. V

obravnavanem obdobju se je nekoliko spremenila

tudi valutna struktura, saj se je dele` tolarskih

depozitov pove~al s 47,9 odstotka konec leta

2002 na 52,1 odstotka konec leta 2003, rokovna

struktura pa je ostala nespremenjena, prevladujejo

namre~ kratkoro~ni depoziti (95 odstotkov).

Z naslednje slike je razvidna struktura partij po

pasivnih poslih:

Pri strukturi po ro~nosti kreditiranja prebivalstva in

tujih oseb ni bilo ve~jih sprememb, saj se je dele`

kratkoro~nih kreditov zmanj{al s 40,2 odstotka

konec leta 2002 na 39,4 odstotka konec leta

2003, strukturni dele` dolgoro~nih kreditov pa se je

v istem obdobju pove~al z 59,8 odstotka na

60,6 odstotka. Valutna struktura se je nekoliko

spremenila, saj se je dele` tolarskih plasmajev

zmanj{al s 94,8 odstotka konec leta 2002 na

85,2 odstotka konec leta 2003, posledi~no se je

pove~al strukturni dele` deviznih plasmajev s

5,2 odstotka na 14,8 odstotka.

V letu 2003 smo pri dolgoro~nih kreditih uvedli

kredite z valutno klavzulo. Oblikovani sta bili dve

vrsti kreditov, in sicer krediti z valutno klavzulo in

fiksno obrestno mero ter krediti z valutno klavzulo,

obrestno mero, vezano na EURIBOR, in s fiksnim

pribitkom. Obe ponudbi so komitenti zelo pozitivno

sprejeli. Prav tako smo uvedli dolgoro~ne kredite z

nominalno obrestno mero. Na gibanje pri

kreditiranju sta vplivala tudi raz{irjena ponudba in

ve~ji poudarek pri trènju dolgoro~nih kreditov.

Na umirjeno rast depozitov v letu 2003 je v najve~ji

meri vplivalo znièvanje obrestnih mer. V drugi

polovici leta pa je bilo poleg tega zaradi rasti

te~ajev vrednostnih papirjev in rasti vrednosti enot

premoènja vzajemnih skladov mogo~e zaznati

spremembe v var~evalnih navadah prebivalstva, ki

se je vse bolj za~elo zanimati tudi za druge oblike

nalo`b.

ss 2 del.qxd 24.6.2004 13:55


21

��

��

)�� *��

��"��

��"��'

��'"'''

��"�'�

�

��

��

��

��

��

��

��

��

��$��

��$��

+��$�� *��

��"�'�

�(�"%��

��"��"��

�

��

��

��

��

��

��

��

��

ss 2 del.qxd 24.6.2004 13:55


22

Poslovanje z bankami

Plasmaji bankam in depoziti pri centralni banki

so se konec leta 2003 glede na predhodno leto

zmanj{ali za 34,7 odstotka. Na to je pomembno

vplivalo zmanj{anje kreditov bankam v obliki

kratkoro~nih deviznih depozitov Abanke pri tujih

bankah v tujini. Banka je z doma~imi in tujimi

bankami sodelovala predvsem na podro~ju

denarnega trga.

Obveznosti do bank so konec leta 2003 zna{ale

60.194 milijonov tolarjev in so bile za 30,7 odstotka

vi{je kot leto prej. Taki rasti je sledilo pove~anje

deleà obveznosti do bank v bilan~ni vsoti z


konec leta 2003. Na skupno rast obveznosti do

bank so vplivale devizne obveznosti do bank, ki so

se pove~ale za 48,5 odstotka, medtem ko so se

tolarske obveznosti do bank zniàle za

39,9 odstotka. Posledi~no predstavljajo tolarske

obveznosti v valutni strukturi vseh obveznosti do

bank manj{inski 7,2-odstotni dele`, ve~inski

92,8-odstotni strukturni dele` pa so obveznosti v

tujem denarju, saj so le-te ob koncu leta

2003 zna{ale 55.836 milijonov tolarjev.

Devizne obveznosti do bank so ob koncu leta

2003 sestavljali obveznosti do tujih bank (ki so

sestavljene iz zadolèvanja v imenu in za ra~un

banke ter v imenu banke za ra~un podjetij) ter

teko~i ra~uni in kratkoro~ne vloge tujih in doma~ih

bank pri Abanki.

Obveznosti do tujih bank v imenu in za ra~un

banke, ki so ob koncu leta 2003 zna{ale

48.202 milijona tolarjev, so bile za 48,5 odstotka

oziroma za 15.744 milijonov tolarjev vi{je kot leto

prej, in to zaradi intenzivnej{ega najemanja tujih

virov, ki je bil odgovor na veliko povpra{evanje

gospodarstva po sredstvih v tujem denarju, zaradi

~esar je bilo tudi mogo~e tuje vire plasirati v ve~jih

obsegih. Ta neto nova zadolìtev v letu 2003 v vi{ini

15.744 milijonov tolarjev je bila posledica odpla~il v

vi{ini 11.310 milijonov tolarjev in bruto novih

zadolìtev v vi{ini 27.054 milijonov tolarjev, med

katerimi je bil realiziran tudi sindiciran kredit v vi{ini

13.018 milijonov tolarjev (55 milijonov evrov).

Vrednostni papirji

Nalo`be v vrednostne papirje so se konec leta

2003 glede na konec leta 2002 zmanj{ale za

5,6 odstotka, s tem pa se je strukturni dele`

vrednostnih papirjev v bilan~ni aktivi zmanj{al z

28,7 odstotka na 24,4 odstotka. Razmerje med

dol`ni{kimi vrednostnimi papirji, ki niso namenjeni

trgovanju, in vrednostnimi papirji, namenjenimi

trgovanju, se je spremenilo v smeri zmanj{anja

vrednostnih papirjev, namenjenih trgovanju, in to z

19,3 odstotka na 15,1 odstotka v vseh nalo`bah v

vrednostne papirje, na kar je pomembno vplivalo

zniànje lastnega portfelja delnic drugih izdajateljev.

V letu 2003 so med dol`ni{kimi vrednostnimi papirji

z 90.411 milijoni tolarjev prevladovali papirji, ki jih je

izdala dràva (98 odstotkov). Med dràvnimi

dol`ni{kimi papirji je bilo 82 odstotkov kratkoro~nih

vrednostnih papirjev – od 72.431 milijonov tolarjev

so najve~ji dele` obsegali devizni blagajni{ki zapisi

Banke Slovenije (65.009 milijonov tolarjev) – in

18 odstotkov dolgoro~nih vrednostnih papirjev, kar

je zneslo za 15.984 milijonov tolarjev obveznic

Republike Slovenije.

Abanka je v letu 2003 aktivno sodelovala na

licitacijah republi{kih obveznic in zakladnih menic.

Kot ena od »vzdrèvalk« sekundarnega trga

zakladnih menic je v preteklem letu opravila ve~ kot

~etrtino vsega prometa na tem trgu in dosegla

13,7-odstotni tr`ni dele`.

Vrednost portfelja vrednostnih papirjev, namenjenih

trgovanju, se je v letu 2003 zmanj{ala glede na leto

2002 za 25,5 odstotka in je zna{ala 16.042 milijonov

tolarjev. Med vrednostnimi papirji, namenjenimi

trgovanju, so imele delnice in drugi vrednostni

papirji 98,4-odstotni strukturni dele`. Glavni razlog

za tolik{no zmanj{anje vrednosti portfelja

vrednostnih papirjev, namenjenih trgovanju, je bilo

zniànje stanja delnic drugih izdajateljev z

20.533 milijonov tolarjev konec leta 2002 na

15.778 milijonov tolarjev konec decembra 2003.

ss 2 del.qxd 24.6.2004 13:55


23

Obveznosti iz izdanih vrednostnih papirjev so

konec leta 2003 zna{ale 26.769 milijonov tolarjev in

so se glede na predhodno leto pove~ale za

40,1 odstotka, s ~imer se je njihov dele` v bilan~ni

pasivi dvignil s 4,9 odstotka konec leta 2002 na


�� &��,��

��*��

-� �&��

��"��'��"��

%�"�� %�"��

�

��

��

��

��

��

��

��

��

��$��*��.��

��$��

/��$��$��$��

%"�%�

��"��

%"��'

��"��

�

��

��

��

��

��

��

��

��

Obveznosti iz naslova izdanih dol`ni{kih

vrednostnih papirjev so se pove~ale za

38,6 odstotka glede na konec leta 2002, na kar je

prete`no vplival porast izdaje potrdil o vlogah v

doma~em in tujem denarju. Obveznosti iz naslova

podrejenih obveznosti pa so se glede na konec leta

2002 pove~ale za 41,5 odstotka, na kar je vplivala

sedma emisija Aban~nih obveznic AB07 v vi{ini

17,3 milijona evrov. Struktura obveznosti iz izdanih

vrednostnih papirjev je konec leta 2003 ostala

skoraj nespremenjena glede na leto prej, saj je

izkazovala pribli`no pol podrejenih obveznosti in

pribli`no pol obveznosti iz naslova izdanih

dol`ni{kih vrednostnih papirjev (nepodrejene

obveznice, potrdila o vlogah).

ss 2 del.qxd 24.6.2004 13:55


24

�� #�� &��

�� #�� &��

)�� &��

�"�'�

��

�"��

�"��%

�

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

Kapitalske nalo`be

Strukturni dele` kapitalskih nalo`b v bilan~ni aktivi

se skoraj ni spremenil, saj je ob koncu leta

2002 zna{al 1,0 odstotka, konec leta 2003 pa

1,1 odstotka bilan~ne aktive.

Dolgoro~ne nalo`be v kapital strank v skupini so

predstavljale 91,1 odstotka vseh kapitalskih nalo`b

in so zna{ale 4.209 milijonov tolarjev. To so bile

nalo`be v kapital drugih odvisnih strank v skupini, ki

se delijo na:

1. kapitalske nalo`be v pridruèni dru`bi (BPT Trì~,

d.d., ter Argolina, d.o.o. – nova nalo`ba v

podjetje za izgradnjo poslovno-turisti~no-

stanovanjskega kompleksa v Izoli);

2. kapitalske nalo`be v odvisne druge finan~ne

organizacije:

-- Aban~no DZU, d.o.o., z 99-odstotno udele`bo,

-- Afaktor, d.o.o., Ljubljana, s 100-odstotno

udele`bo,

-- Avip, d.o.o., Nova Gorica, s 100-odstotno

udele`bo,

-- Eurofin leasing, d.o.o., z 51-odstotno udele`bo.

Kapitalsko nalo`bo v Eurofin leasing je banka

izvedla v letu 2003, s ~imer je banka prek svoje

odvisne dru`be pridobila opravljanje {e ene

dejavnosti. Ker èli Abanka kot univerzalna banka

svojim komitentom zagotavljati ~im {ir{o paleto

finan~nih storitev, smo se tudi zato odlo~ili za to

kapitalsko nalo`bo, s katero smo svojo produktno

paleto finan~nih storitev raz{irili {e z leasingom;

3. kapitalske nalo`be v pridruèno finan~no

organizacijo (Nacionalna finan~na dru`ba, d.o.o.).

Dolgoro~ne nalo`be v kapital drugih strank so

predstavljale 8,9 odstotka vseh kapitalskih nalo`b

oziroma 413 milijonov tolarjev in jih tvorijo:

1. kapitalska nalo`ba v neodvisno banko v tujini

(Hipotekarna banka AD);

2. nalo`be v kapital neodvisnih dru`b

(IUV Vrhnika, d.d., Vipa, d.d., Nova Gorica, Golf

grad Oto~ec, d.o.o.);

3. nalo`be v kapital neodvisnih drugih finan~nih

organizacij (Ljubljanska borza, d.d., Ljubljana,

Bankart, d.o.o., Ljubljana,

Coface Intercredit, d.o.o., KDD, d.d.,

Slovenska izvozna dru`ba, d.d., Ljubljana);

4. nalo`be v kapital drugih neodvisnih strank v tuji

valuti (SWIFT, Mastercard).

Skupne kapitalske nalo`be so se pove~ale za

14,2 odstotka, tako da so ob koncu leta

2003 zna{ale 4.622 milijonov tolarjev in so

predstavljale 1,1 odstotka v bilan~ni aktivi.

ss 2 del.qxd 24.6.2004 13:55


25

Pla~ilni promet

Pla~ilni promet s tujino je v letu 2003 zna{al

3.728 milijonov evrov, od tega je bilo 1.882 milijonov

evrov prilivov ter 1.846 milijonov evrov odlivov.

Obseg realiziranih prilivov iz tujine je zna{al

50,5 odstotka celotnega prometa, odlivov pa

49,5 odstotka v celotnem pla~ilnem prometu s

tujino, kar pomeni, da se je banka iz prete`no

odlivne banke v letu 2002 spremenila v banko z

dokaj izravnanimi prilivi in odlivi v letu 2003.

V letu 2003 je Abanka dosegla 11,8-odstotno

pove~anje pla~ilnega prometa s tujino v primerjavi z

letom 2002, posledi~no se je tudi tr`ni dele`, ki je v

letu 2002 zna{al 12,3 odstotka, pove~al na

12,9 odstotka v letu 2003, s ~imer se je banka

uvrstila na drugo mesto v slovenskem ban~nem

sistemu.

Iz naslednjega grafa je razvidna valutna struktura

pla~ilnega prometa v zadnjih treh letih.

da nekatera ve~ja slovenska podjetja poslujejo z

vzhodnoevropskimi partnerji è v evrih.

Tudi na podro~ju pla~ilnega prometa v dràvi so

bili doseèni ugodni rezultati. Z obstoje~imi ter z

novo odprtimi transakcijskimi ra~uni, s prednostjo

Abanke zaradi dobre elektronske banke Abacom

ter z ustreznim, v primerjavi z drugimi bankami

dokaj zanesljivim procesiranjem pla~ilnega prometa

je bilo v letu 2003 izvedenega za 4.075 milijard

tolarjev pla~ilnega prometa v dràvi, od tega je bilo

2.038 milijard tolarjev prilivov in 2.037 milijard

tolarjev odlivov, kar kaè, da je bila Abanka v letu

2003 tudi na podro~ju pla~ilnega prometa v dràvi

banka z dokaj izravnanimi prilivi in odlivi.

Ob koncu leta 2003 je bilo pri Abanki odprtih

11.777 transakcijskih ra~unov, od tega je bilo

6.027 transakcijskih ra~unov pravnih oseb in

5.750 transakcijskih ra~unov samostojnih

podjetnikov. Med pravnimi osebami jih je

65 odstotkov za izmenjavo podatkov in pla~ilnih

nalogov z banko uporabljalo elektronsko banko. Po

{tevilu opravljenih transakcij je bilo elektronsko

posredovanih 88 odstotkov transakcij, po obsegu

prometa v elektronski obliki pa je dele` elektronsko

posredovanih odlivnih nalogov è presegel

90 odstotkov.

01�

1!+

234

567

��

8� �� #� �� *��

' (

��

��

��

��

'�

�

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

Dele` pla~ilnega prometa v evrih se je pove~al s 66

odstotkov v letu 2002 na 84 odstotkov v letu 2003.

K temu strukturnemu pove~anju sta prispevali

zmanj{anje deleà pla~ilnega prometa v ameri{kih

dolarjih s strukturnega deleà 20 odstotkov v letu

2002 na 13 odstotkov v letu 2003 ter strukturno

zniànje v vseh drugih valutah s 14 odstotkov v letu

2002 na 3 odstotke v letu 2003. Pove~evanje

strukturnega deleà po valutni strukturi pla~ilnega

prometa v evrih je med drugim posledica dejstva,

ss 2 del.qxd 24.6.2004 13:55


26

(�*��89!:�� #��

��*(��89!:�$ ��

�*��89!:��

�*��89!:�0 ��

�*��89!:�0 ��

�*��)��

�*�� #��;5

�*�� ;5

4��#��

�%*��89!:�� #��

�*%��89!:�$ ��

�*��89!:��

�*��89!:�:;<!

��*��89!:�0 ��

�*��89!:�0 ��

�*�� #��;5

�*�� ;5

�*��)��

=�� $��"��"��

Karti~no poslovanje

Abanka je principal zdruènja Visa International od

leta 1992, od leta 1997 dalje pa tudi principal

zdruènja MasterCard Europe. Poleg produktov

obeh mednarodnih karti~nih sistemov pa banka

izdaja tudi doma~e pla~ilne kartice Karanta in BA.

Pestra zbirka karti~nih produktov omogo~a, da

banka lahko razli~nim segmentom komitentov

ponudi ustrezne kartice, ki so:

a) Visa: klasi~na, zlata, poslovna in partnerska

AMZS,

b) Visa Electron: debetna in kreditna,

c) Karanta,

d) MasterCard: klasi~na in poslovna,

e) BA Maestro: navadna, {tudentska in otro{ka.

Slednjo je banka za~ela izdajati v letu 2003.

Najve~ji dele` od celotnega prometa

(22.401 milijonov tolarjev) je bil v letu 2003

ustvarjen s klasi~no kartico Visa (75,3 odstotka),

sledi ji zlata kartica Visa (10,7 odstotka), 14

odstotkov pa je ustvaril promet z ostalimi karticami.

Mednarodno debetno kartico BA Maestro, ki je

hkrati tudi identifikacijska kartica osebnega ra~una,

Abanka izdaja vsem komitentom, ki imajo v Abanki

odprt osebni ra~un. Na dan 31. december 2003 je

bilo tako izdanih 137.881 kartic, promet z njimi pa je

v lanskem letu zna{al 21.061 milijonov tolarjev.

Poleg izdaje kartic ima Abanka dobro razvito mreò

prodajnih mest, ki sprejemajo kartice Visa in Visa

Electron (14.818), BA (1.629) in Karanto (1.019) ter

so ve~inoma opremljena s terminali POS za

elektronski zajem podatkov. V letu 2003 smo za~eli

nekatera prodajna mesta opremljati z GSM-

terminali POS.

[tevilo bankomatov v lasti Abanke se je pove~alo s

93 konec leta 2002 na 104 bankomate konec leta

2003, s ~imer je bil tr`ni dele` 8,4-odstoten. êprav

se je tr`ni dele` po {tevilu bankomatov zniàl, pa se

je dvignil tr`ni dele` po {tevilu dvigov na{ih

komitentov na vseh bankomatih s 6,9 odstotka v

letu 2002 na 7,4 odstotka v letu 2003, prav tako se

je pove~al tr`ni dele` po vrednosti transakcij s

6,9 odstotka na 7,3 odstotka.Konec leta 2003 je bilo izdanih 47.884 vseh kartic,

kar je 10 odstotkov ve~ kot leto pred tem;

prevladuje {e vedno klasi~na kartica VISA

(69,1 odstotka), sledile so ji debetna VISA Electron

(15,0 odstotka), klasi~na MC (5,0 odstotka), zlata

kartica VISA (4,9 odstotka) in preostale kartice s

skupnim 6-odstotnim deleèm.

ss 2 del.qxd 24.6.2004 13:55


27

Borznoposredni{ko poslovanje

Abanka je v letu 2003 prek Ljubljanske borze

opravila za 94,9 milijarde tolarjev prometa na

organiziranem trgu in s tem è tretje leto zapored

dosegla prvo mesto v trgovanju. Tr`ni dele` Abanke

se je pove~al z 12,6 odstotka konec leta 2002 na

13,9 odstotka konec leta 2003. Glede na to, da je

banka v letu 2003 na neorganiziranem trgu opravila

za 21,2 milijarde tolarjev prometa, je skupni promet

z vrednostnimi papirji zna{al 116,1 milijarde tolarjev,

kar je kljub rasto~emu tr`nemu deleù za

20,5 odstotka manj kot v letu 2002, saj je pri{lo do

padca celotnega obsega trgovanja na Ljubljanski

borzi.

Konec leta 2003 je bilo v Abanki pri storitvah

borznega posredovanja skupno stanje sredstev

strank na posredovanju 81.731 milijonov tolarjev,

kar je 37 odstotkov ve~ kot predhodno leto. [tevilo

strank se je v letu 2003 glede na leto prej pove~alo

za 3 odstotke. Tudi v letu 2003 smo nadaljevali z

aktivnim trènjem premo`nej{im strankam, ki jim

ponujamo osebno obravnavo s pomo~jo

investicijskega svetovalca. Prav tako smo

nadaljevali z aktivnim trgovanjem za stranke tudi na

tujih trgih, predvsem na ameri{kem in na glavnih

evropskih delni{kih trgih. Stanje nalo`b strank v

tujih vrednostnih papirjih je konec leta 2003 zna{alo

432 milijonov tolarjev, kar je 807 odstotkov ve~ kot

leto pred tem. Pri~akujemo, da se bo pomen

storitev borznega posredovanja na glavnih tujih

kapitalskih trgih v prihodnosti {e pove~al. Abanka

prek izbranih tujih borznih posrednikov zagotavlja

storitve borznega posredovanja na vseh

pomembnej{ih tujih kapitalskih trgih, zaradi velikega

zanimanja investitorjev pa so proti koncu leta

2003 stekle tudi priprave na zagotavljanje storitev

borznega posredovanja na trgih kapitala dràv

nekdanje Jugoslavije.

Skupno stanje portfeljev strank pri iindividualnem

upravljanju premoènja je konec leta 2003

zna{alo 5.900 milijonov tolarjev, kar je 41 odstotkov

ve~ kot konec leta 2002. Take rasti so bile

predvsem odraz pozitivnega trenda na trgu ter

pove~evanja stanja portfelja strank. Abanka je v

letu 2003 uspe{no trìla storitve individualnega

upravljanja predvsem fizi~nim osebam, v letu 2004

pa nameravamo strankam ponuditi tudi tr`no

privla~no storitev upravljanja premoènja v tujini.

V okviru storitev podjetni{kih financ smo pripravili

in izvedli prvo prodajo podrejenih obveznic

Zavarovalnice Triglav, d.d., z zavezo odkupa.

Velikost celotne izdaje je zna{ala 30 milijonov evrov.

Obveznice so denominirane v evrih z rokom

dospetja 10 let in kuponsko obrestno mero

5,125 odstotka.

ss 2 del.qxd 24.6.2004 13:55


28

AIII Vzajemni pokojninskisklad Abanke

V banki smo vse leto 2003 aktivno trìli dodatno

pokojninsko zavarovanje. V AIII Vzajemni

pokojninski sklad je bilo konec leta 2003 vklju~enih

25 podjetij oziroma 1.499 ~lanov. îsta vrednost

sredstev sklada je na zadnji dan leta 2003 zna{ala

461 milijonov tolarjev. Sklad ima glede na

pokojninski na~rt usklajeno nalo`beno strukturo.

Upravljanje premoènja AIII VPS je bilo v letu

2003 uspe{no, njegova donosnost je zna{ala

11,19 odstotka. V letu 2004 smo zniàli vstopne

stro{ke in stro{ke upravljanja sklada, tako pri

individualnem kot pri kolektivnem pokojninskem

na~rtu. Poleg aktivnosti na podro~ju trènja storitev

pravnim osebam veliko pozornost posve~amo tudi

trènju individualnega prostovoljnega zavarovanja.

V okviru Aban~ne DZU, h~erinske dru`be banke v

njeni 99-odstotni lasti, so v letu 2003 delovali trije

posebni vzajemni skladi: uravnoteèni VS Polèk,

delni{ki VS Zaj~ek in obvezni~ni VS Sova. Od

6. maja 2003 pa Aban~na DZU upravlja {e posebni

vzajemni sklad Vipek. Denarni tok, izraèn z neto

prilivi, je v vseh {tirih vzajemnih skladih v letu

2003 zna{al 981 milijonov tolarjev, pri ~emer je imel

najve~ji denarni tok VS Zaj~ek, in to 434 milijonov

tolarjev. Ob koncu leta 2003, ko je bilo stanje

sredstev na upravljanju 5.189 milijonov tolarjev, je

Aban~na DZU dosegla 5,9-odstotni tr`ni dele`,

medtem ko je bil tr`ni dele` konec leta

2002 6,9-odstoten.

S 17. decembrom 2003 je Aban~na DZU pridobila

tudi dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev

za prenos upravljanja Posebne investicijske dru`be

Vipa Invest, posebna delni{ka investicijska dru`ba,

d.d., tako da bo prenos upravljanja izveden v

letu 2004.

Investicijski skladiAban~ne DZU

8!�<��#��

8!�!��

8!�8��

8!�4� &��

��

((

��%

��

+��$�� >�� !9�?

+��$��

��*%�

�(*��

%*(%

�(*((

�

�

�

�

�

��

��

��

��

��

��

�� !��" � #��

��$��

ss 2 del.qxd 24.6.2004 13:55


29

Skrbni{ke storitveza investicijske sklade

Spremembe v poslovnem okolju tudi pred banke

postavljajo nove izzive in mo`nosti. Eno takih

podro~ij je opravljanje skrbni{kih storitev za

investicijske sklade, ki je skladno s prilagoditvami

Evropski uniji obvezno po novem Zakonu o

investicijskih skladih in dru`bah za upravljanje. V

Abanki smo se zato odlo~ili za razvoj skrbni{kih

storitev in v septembru 2003 pri Banki Slovenije

pridobili dovoljenje za opravljanje skrbni{kih storitev

za investicijske sklade. Na{e izku{nje s podro~ja

poslovanja z vrednostnimi papirji, upravljanja in

podpore investicijskim skladom so bogate in prav te

izku{nje in strokovno usposobljen kader so nam

omogo~ili, da smo to storitev v banki lahko

kakovostno oblikovali in prilagodili zahtevam

uporabnikov. Tako smo skrbni{ke storitve zasnovali

na ve~ ravneh. Prva raven skrbni{kih storitev

zajema storitve, vezane na zagotavljanje pravilnosti

izra~unov vrednosti premoènja in provizij ter

zagotavljanje denarne in papirne poravnave iz

poslov. Na drugi ravni pa poleg skrbni{kih storitev

nudimo tudi opravljanje vseh administrativnih

storitev, ki jih lahko dru`be za upravljanje,

pokojninske dru`be in upravljavci vzajemnih

pokojninskih skladov prenesejo v opravljanje na

drugo osebo. Abanka je prve pogodbe za

opravljanje skrbni{kih in administrativnih storitev

podpisala è v letu

2003, prete`ni del trènja in pridobivanja strank pa

bo potekal v letu 2004.

ss 2 del.qxd 24.6.2004 13:55


30

@��,�� #��

�*� �*� �*��*( �%*� ��*(

�'*��*�

��*�

�

��

��

��

��

��

��

��

��

��

.��#�� $��

��

��

�&��

Regulativni kapital banke, ki ga predpisuje Banka

Slovenije in predstavlja merilo varnosti iz naslova

obsega poslovanja in tveganj, je konec leta 2003 z

upo{tevanjem dobi~ka, uporabljenega za rezerve,

zna{al 33.018.402 tiso~ tolarjev, kar je banki

omogo~ilo 11,5-odstotno kapitalsko ustreznost.

Delni~arji

Vpisan kapital banke, ki je ob koncu leta 2003

zna{al 4.800.000 tiso~ tolarjev, v celoti sestavljajo

redne delnice, saj so bile na podlagi sklepa

skup{~ine banke na dan 31. december 2002 vse

prednostne delnice, ki jih je bilo za 23.464 tiso~

tolarjev, prekvalificirane v redne delnice.

V nadaljevanju so navedeni delni~arji banke, ki so

imeli na dan 31. december 2003 ve~ kot 2,5-odstotno

kapitalsko udele`bo:

DDeellee`̀ vv ddeellnnii{{kkeemm kkaappiittaalluu AAbbaannkkee::

1. Zavarovalnica Triglav 23,7 %

2. FMR, d.d. 9,7 %

3. Triglav steber 1, ID, d.d. 9,6 %

4. HIT, d.d., Nova Gorica 7,0 %

5. Poteza nalo`be, d.o.o. 6,1 %

6. Vipa, d.d., Nova Gorica 4,7 %

7. [tajerski avtodom, d.d. 4,2 %

8. Kovinoplastika Lo`, d.d. 3,8 %

9. Daimond, d.d. 2,7 %SSkkuuppaajj 7711,,44 %%

Kapital

Knjigovodski kapital

Ob koncu leta 2003 je Abanka imela za

33.018.584 tiso~ tolarjev knjigovodskega kapitala, ki

so ga tvorili:

v tiso~ SIT

* vpisan kapital 4.800.000

* kapitalske rezerve 5.885.523

* rezerve iz dobi~ka 12.311.873* prevrednotovalni popravek

kapitala 6.836.273* preneseni ~isti dobi~ek iz

prej{njih let 52.602* nerazporejen dobi~ek

teko~ega leta 3.132.313

Knjigovodski kapital je bil konec leta 2003 vi{ji kot

leto prej za 37 odstotkov oziroma za 8.963.043 tiso~

tolarjev in je predstavljal 7,6 odstotka bilan~ne

pasive. Revidirana knjigovodska vrednost delnice

na dan 31. december 2003, ki vsebuje celoten

dobi~ek poslovnega leta in je izra~unana na

podlagi 4.800.000 delnic, pa je zna{ala 6.879

tolarjev.

V letu 2003 se je pove~al osnovni kapital, izra`en

na podlagi {tevila delnic, s 4.036.038 delnic na

4.800.000 delnic. 763.962 delnic je bilo sicer iz

naslova dokapitalizacije vpla~anih `e v letu

2002, vendar so sestavina delni{kega kapitala

postale po vpisu v sodni register 7. marca 2003.

ss 2 del.qxd 24.6.2004 13:55


31

Kapitalska udele`ba najve~jih delni~arjev je v

obdobju od marca 2003 pa do konca leta

2003 ostala skoraj nespremenjena in je prikazana v

nadaljevanju:

3311..1122..22000022 77..33..22000033 3311..1122..22000033skupina Zavarovalnica Triglav 29,5 % 32,8 % 33,3 %

FMR, d.d. 8,6 % 9,7 % 9,7 %Hit, d.d., in Diamond, d.d. 8,6 % 9,6 % 9,7 %SSkkuuppaajj 4466,,77 %% 5522,,11 %% 5522,,77 %%

Po vpisu delnic v sodni register 7. marca 2003 se je

lastni{tvo skupine Zavarovalnice Triglav pove~alo

na 32,8 odstotka, kapitalska udele`ba FMR, d.d.,

pa se je pove~ala na 9,7 odstotka. Glede na to, da

sta imeli povezani osebi Hit, d.d. (7,0 odstotka) in

Daimond, d.d. (2,6 odstotka) skupaj 9,6-odstotno

kapitalsko udele`bo, so 7. marca 2003 trije najve~ji

delni~arji Abanke posedovali 52,1 odstotka delnic,

kar kaè na vi{jo konsolidacijo lastni{tva kot ob

koncu leta 2002 (46,7 odstotka). Po marcu 2003 se

lastni{ka struktura najve~jih delni~arjev ni bistveno

spremenila. Zavarovalnica Triglav je ostala najve~ji

lastnik, saj je imela ob koncu leta 2003 skupaj z

investicijsko dru`bo Triglav steber 1 31,5-odstotni

kapitalski dele`. ê pa k temu pri{tejemo {e

1,8-odstotni dele` Kritnega sklada ìvljenjskih

zavarovanj, je skupna kapitalska udele`ba skupine

Zavarovalnice Triglav zna{ala 33,3 odstotka.

Tudi glede na {tevilo delni~arjev je pri{lo do

konsolidacije, saj se je od konca leta 2002 do

konca naslednjega leta zmanj{alo {tevilo lastnikov

delnic s 1.336 na 1.316 lastnikov. Upo{tevaje

sektor, iz katerega delni~arji prihajajo, se je v letu

2003 pove~al dele` lastnikov iz finan~nih

organizacij, zmanj{al pa dele` lastnikov iz

gospodarskega in dràvnega sektorja.

ss 2 del.qxd 24.6.2004 13:55


32

Cilj upravljanja s tveganji je zagotavljanje varnega

in stabilnega poslovanja banke. Slu`ba za

uravnavanje tveganj ocenjuje kreditna tveganja,

tr`na tveganja ter spremlja obseg in gibanje

kreditnega portfelja in kapitalskih zahtev za kreditna

in tr`na tveganja. Slu`ba za uravnavanje tveganj

deluje neodvisno od komercialne dejavnosti in

poro~a neposredno upravi banke.

Kreditno tveganje obvladujemo s primerno

organiziranostjo kreditne funkcije, dolo~itvijo

pristojnosti strokovnih slu`b in organov odlo~anja

ter s pooblastili in nalo`benimi omejitvami.

Ocenjevanje kreditnega tveganja temelji na

predpisanih standardih, sprejeti metodologiji za

ocenjevanje kreditnega in deèlnega tveganja ter

obvladovanju obstoje~e in potencialne

izpostavljenosti banke kreditnemu tveganju. Pri

odobravanju nalo`b je treba najprej oceniti velikost

tveganosti vsakega komitenta in z njim povezanih

oseb. Pri ocenjevanju tveganja se upo{tevajo ocena

dol`nikovega finan~nega poloàja, finan~na

disciplina in kakovost zavarovanja terjatev.

V banki redno spremljamo kvaliteto kreditnega

portfelja. Poleg analize portfelja pripravljamo tudi

analizo tveganosti portfelja in panog, kar

predstavlja podlago pri dolo~anju kreditne politike o

razpr{enosti tveganj po komitentih in po panogah.

Pri ocenjevanju kreditnega tveganja uporabljamo

tudi migracijske matrike. Vi{ina ocenjenega

tveganja je izraèna z interno lestvico za dolo~anje

bonitete komitentov, ki je skladna s predpisano v

Banki Slovenije. Pri svojem poslovanju ne

prekora~ujemo mej dovoljenih izpostavljenosti in

vsote velike izpostavljenosti.

Uravnavanje deèlnega tveganja tako kot

uravnavanje kreditnega tveganja temelji na interno

sprejetih postopkih in metodologiji ter sprejeti

poslovni politiki banke. Nalo`be v posamezne

dràve dolo~amo glede na predhodno ugotovljeno

stopnjo kreditnega tveganja komitenta in stopnjo

deèlnega tveganja, kot ga na podlagi politi~nih in

makrogospodarskih razmer za posamezno dràvo

ocenijo mednarodno priznane agencije za

ocenjevanje deèlnega tveganja.

Zaradi uravnavanja tveganja pri karti~nem

poslovanju ima banka vpeljano vrsto predpisanih

postopkov in kontrol, ki zmanj{ujejo tovrstno

tveganje. Za odobrene limite pri poslovanju s

kreditnimi karticami in karticami z odloènim

pla~ilom v banki oblikujemo tudi posebne

rezervacije.

Z likvidnostnim tveganjem se upravlja v skladu s

sprejeto strategijo upravljanja z likvidnostjo. Pri

uravnavanju likvidnosti skrbimo za pravo~asno in

redno izpolnjevanje vseh zapadlih obveznosti in tudi

za izpolnjevanje vseh predpisov Banke Slovenije, ki

urejajo to podro~je. Mednje se uvr{~ajo predpisi v

zvezi z obvezno rezervo, likvidnostnimi lestvicami in

posameznimi instrumenti denarne politike.

V letu 2003 smo poslovali v pogojih dobre tolarske

in devizne likvidnosti. Banka je na medban~nem

trgu iz neto dol`nice pre{la v neto upnico, v celoti je

izpolnjevala koli~nike likvidnosti, predpisano vsoto v

tujem denarju in obvezno rezervo ter se uspe{no

prilagajala predpisom centralne banke.

V banki sistemati~no gradimo informacijsko

podporo za spremljanje vseh bilan~nih in

zunajbilan~nih postavk po preostali dospelosti, kar

nam omogo~a kakovostnej{e spremljanje in

obvladovanje likvidnostnih tveganj.

Glede na spremenjene razmere na podro~ju

oblikovanja cen denarja smo v letu 2003 namenili

posebno pozornost spremljanju in obvladovanju

obrestnih tveganj.

Gospodarska gibanja in znièvanje inflacije so v

letu 2003 vplivala na znièvanje tolarskih obrestnih

mer, ni`ja inflacijska pri~akovanja pa so omogo~ila

postopno prehajanje na nominalizem tudi pri

dolgoro~nih terjatvah in obveznostih. Posredno so k

zniànju doma~ih obrestnih mer prispevale tudi

ni`je tuje obrestne mere.

Postopno ukinjanje indeksacije tolarskih terjatev in

obveznosti je za izvajanje u~inkovitega

obvladovanja obrestnih tveganj zahtevalo

kompleksnej{i pristop k spremljanju in analiziranju

Upravljanje s tveganji

ss 2 del.qxd 24.6.2004 13:55


33

obrestnih pozicij, kar smo lahko dosegli predvsem

prek posodobljenih programskih orodij za

zajemanje podatkov iz podatkovnega skladi{~a.

Redno smo mese~no ugotavljali in analizirali vi{ino

povpre~no realiziranih obrestnih mer in hkrati

spremljali izpostavljenost banke obrestnemu

tveganju iz naslova razmikov zaradi razli~nih

revalorizacijskih osnov v bilanci banke.

Valutna tveganja se pojavljajo pri valutni

izpostavljenost banke kot posledica deviznih tokov

prek banke oziroma kot posledica neusklajenosti

devizne podbilance banke. Izpostavljenost

valutnemu tveganju pri ban~nem poslovanju

spremljamo dnevno.

Pri uravnavanju pozicij v posameznih valutah je

globalna politika banke vodena v smeri zapiranja

pozicij po posameznih valutah oziroma omejevanja

odprtosti pozicij z dolo~anjem limitov. Poslovna

politika uravnavanja valutnega tveganja banke

vsebuje poleg omejevanja odprtosti pozicij po

posameznih valutah tudi omejitve glede skupne

odprte pozicije v tujem denarju. Pri usmeritvah

glede odprtosti skupne pozicije smo upo{tevali

predvsem izpolnjevanje ukrepov Banke Slovenije,

poslovni odnos do komitentov, razmere na trgu in

dohodkovne u~inke. Banke pri sprejemanju

poslovne politike glede valutnega tveganja

neposredno ne omejujejo ve~ predpisi, v skladu s

Sklepom o kapitalski ustreznosti bank in hranilnic

pa je dol`na zagotavljati potrebno vi{ino kapitala za

odprto pozicijo tako v tujem denarju kot tudi za

pozicijo v valutni klavzuli.

Poslovanje z vrednostnimi papirji ima med ban~nimi

posli vedno ve~ji pomen, zato v banki sistemati~no

spremljamo tveganja, vezana na poslovanje z

vrednostnimi papirji. Za spremljanje in

obvladovanje tveganja pri poslovanju z

vrednostnimi papirji za lasten ra~un imamo izdelane

ustrezne interne akte oziroma pravilnike, ki urejajo

postopek sprejemanja nalo`benih odlo~itev in

dolo~ajo investicijske limite. Hkrati je na ravni

sektorja investicijskega ban~ni{tva organiziran

nalo`beni odbor, ki tedensko spremlja vse klju~ne

dogodke na vseh investicijsko zanimivih trgih in

sprejema odlo~itve v zvezi z nalo`beno alokacijo za

lastni portfelj in za portfelj strank, ki imajo sredstva

na upravljanju.

Dodatno je k spremljanju tr`nih tveganj, povezanih

z vrednostnimi papirji, prispeval Sklep o kapitalski

ustreznosti bank in hranilnic, ki je za~el veljati v letu

2002. Sklep vsebinsko opredeljuje spremljanje

tr`nih tveganj in oblikovanje s tr`nim tveganjem

povezanih kapitalskih zahtev. Pri trgovanju v svojem

imenu in za svoj ra~un je treba primarno upo{tevati

tveganje spremembe cen finan~nih instrumentov,

poleg tega pa tudi tveganje neizpolnitve nasprotne

stranke in tveganje preseganja velikih

izpostavljenosti. Izra~uni kapitalskih zahtev za tr`na

tveganja, opredeljeni v sklepu, se izvajajo v slu`bi

za uravnavanje tveganj.

V banki stalno izbolj{ujemo tehni~no varovanje,

povezano z operativnim tveganjem. V letu 2003

smo sistemsko uredili tehni~no varovanje

bankomatov, ki se sedaj selektivno opremljajo s

sistemi tehni~nega varovanja. V vseh prenovljenih

enotah se name{~ajo glavne trezorske blagajne, ki

ustrezajo najmanj varnostnemu razredu III po

standardu SIST EN 1143-1. Posodabljajo in

raz{irjajo se tudi video nadzorni sistemi, kjer

analogne sisteme zamenjujemo z novimi digitalnimi

video nadzornimi sistemi. Na podro~ju varstva pri

delu posve~amo posebno pozornost zagotavljanju

ustrezne po`arne za{~ite.

Za zmanj{evanje operativnega tveganja na

podro~ju informacijske tehnologije, ki je eden od

dejavnikov operativnega tveganja, nenehno

izbolj{ujemo varnostne politike.

Skladno s standardom PSIST BS 7799 in njegovimi

zahtevami ter skladno z zahtevo Banke Slovenije in

zakonodajo smo v banki izvedli analizo tveganj

informacijske tehnologije po enotni metodologiji.

Le-ta je vsako leto predmet poglobitve in

ponovnega preverjanja. Ustreznost vpeljanih kontrol

je podana v Izjavi o primernosti kontrol, ki je del

analize tveganj. Podpora tem postopkom je zajeta v

generalni varnostni politiki banke. Analizirali pa smo

tudi tveganja za nekatere posamezne elemente

ss 2 del.qxd 24.6.2004 13:55


34

informacijske podpore (elektronski banki Abacom in

Abanet, pla~ilni promet v dràvi, ban~no okence).

Do sedaj smo razpolo`ljivost, zaupnost in celovitost

elementov informacijskega sistema zagotavljali z

izvajanjem trinivojske varnostne politike. Ta sistem

ohranjamo in ga tudi stalno dopolnjujemo.

Generalni dokument Pravilnik o varovanju in za{~iti

IS Abanke je krovni dokument, ki dolo~a subjekte

varnostne politike, njihove vloge pri varovanju

informacijskega sistema in temeljna na~ela

varovanja informacijskega sistema. Z njim je

seznanjen vsak zaposlen in ga mora pri delu tudi

upo{tevati.

Elementarne politike varovanja informacijskega

sistema opredeljujejo strategijo za posamezna

podro~ja (internet in e-po{ta, raba PC, delo

internega CA-centra …). Te zavezujejo vse

uporabnike na dolo~enem segmentu, predvsem pa

skrbnike, da upo{tevajo smernice razvoja in na~in

dela v njem. Tudi te so javno objavljene in obvezne.

Pravila in navodila na tretji ravni predpisujejo

konkretne postopke in na~ine dela (pravilo za

postavitev poàrne pregrade, uporaba gesel …).

Za nadzor nad izvajanjem teh elementov in navodil

uporabljamo razli~ne mehanizme in orodja.

Spectrum (Aprisma), ki je v uvajanju, je

ve~namensko in modularno nadzorno orodje, ki bo

v kon~ni verziji podpiralo nadzor nad topologijo

omre`ja, prepustnostjo, programskim in strojnim

inventarjem ter distribucijo sprememb.

Poàrna pregrada Cisco PIX je namenjena

zmanj{anju tveganj v povezavi s svetovnim

spletom. V redundan~ni izvedbi omogo~a

nemoteno delovanje kljub izpadu ene aparature.

Omogo~a ve~je {tevilo (7 v osnovni izvedbi)

varovanih podro~ij, od katerih ima lahko vsako svoj

reìm dela.

Delovanje oziroma varnostne nastavitve poàrne

pregrade so redno nadzirane s pregledi z zunanjih

to~k (testi ranljivosti).

Program F-Secure na delovnih postajah, stre`nikih

in po{tnem stre`niku prepre~uje ra~unalni{ke

oku`be. Izvaja avtomati~ne nadgradnje svoje

verzije, poleg pregledovanja podatkov za virusi pa

tudi prepre~uje izvajanje okuènih datotek.

Po{tnemu stre`niku zavra~a okuèno po{to, tako da

je ta ne more posredovati naprej.

SolarWinds Network Management Tools je orodje za

nadzor omre`ja. To je set orodij, ki izku{enemu

nadzorniku omre`ja pomaga poiskati in to~no

locirati probleme v mreì.

Z orodjem za za{~ito podatkov (backup) {~itimo

podatke redno po dolo~eni proceduri, arhivi se

hranijo lo~eno, za{~iteni podatki se testirajo.

Poleg na{tetih orodij se izvajajo redni pregledi in

nadzor logov tako na klju~nih stre`nikih kot na

(nekaterih) aplikacijah. Poleg na{tetih logi~nih

nadzornih mehanizmov uporabljamo tudi naslednje

fizi~ne kontrole:

-- fizi~no varovanje prostorov z varnostnikom,

-- kontrola vhodov v zgradbo s kamero,

-- vstop z magnetno kartico,

-- segmentacija varovanih con s predpisanim

protokolom dela,

-- podvojena vrata v kriti~ne prostore s kontrolo

zapiranja,

-- centralizacija (in poenotenje) stre`nikov,

-- neprekinjeno napajanje,

-- zagotavljanje ustrezne klime,

-- zagotavljanje ustreznega napajanja

(prenapetostne za{~ite),

-- vsi kriti~ni stre`niki imajo podvojeno omreènje in

varovane diskovne zmogljivosti.

ss 2 del.qxd 24.6.2004 13:55


35Finan~no poro~ilo

Uìtek jeob~utiti uspeh. Sinergija

delovanja v timu jeosmi{ljena. Skupnevrednote utrjene in

potrjene. Rezultati navdihza nove na~rte. Sproì se

energija in znovazakroì.

ss 3 del.qxd 24.6.2004 13:55

Bilan~na aktiva je konec leta 2003 zna{ala

432.426 milijonov tolarjev, kar je bilo 11 odstotkov

ve~ kot leto pred tem. Najve~ji dele` v bilan~ni

aktivi med vsemi nalo`bami so imeli krediti

strankam, ki niso banke. Konec leta 2003 je bil

njihov obseg 274.853 milijonov tolarjev in je

predstavljal 63,6-odstotni strukturni dele` v bilan~ni

aktivi, sicer pa so bili ti krediti za 30,1 odstotka vi{ji

kot predhodno leto. Med krediti neban~nemu

sektorju so imeli najve~ji dele` plasmaji

gospodarstvu (75,1 odstotka), sledili so jim plasmaji

prebivalstvu (15,5 odstotka), plasmaji

negospodarstvu so imeli 6,6-odstotni strukturni

dele`, plasmaji tujim osebam pa 2,8-odstotni

strukturni dele`.

Dele` kreditov bankam v vi{ini 22.858 milijonov

tolarjev je predstavljal v bilan~ni aktivi 5,3 odstotka,

njegov obseg pa se je zmanj{al za 41 odstotkov v

primerjavi s koncem leta 2002.

Nalo`be v vrednostne papirje so se konec leta

2003 glede na leto prej zmanj{ale za 4,6 odstotka

in so zna{ale 106.453 milijonov tolarjev. Dele`

vrednostnih papirjev v bilan~ni aktivi se je zmanj{al

z 28,7 odstotka konec leta 2002 na 24,6 odstotka

konec leta 2003. Od tega je bilo 84,9 odstotka

dol`ni{kih vrednostnih papirjev, ki niso namenjeni

trgovanju, in 15,1 odstotka vrednostnih papirjev,

namenjenih trgovanju.

Dele` kapitalskih nalo`b v bilan~ni aktivi se je

pove~al z 1,0 odstotka konec leta 2002 na

1,1 odstotka konec leta 2003, tako da so le-te

zna{ale 4.622 milijonov tolarjev. Dolgoro~ne

nalo`be v kapital strank v skupini so predstavljale

91 odstotkov vseh kapitalskih nalo`b in so zna{ale

4.209 milijonov tolarjev. Dolgoro~ne nalo`be v

kapital drugih strank pa so zna{ale 9 odstotkov

vseh kapitalskih nalo`b oziroma 413 milijonov

tolarjev.


36

Bilanca stanja

Bilan~na pasiva je bila ob koncu leta

2003 sestavljena iz 399.407 milijonov tolarjev

obveznosti, kar je 92 odstotkov v celotni bilan~ni

vsoti, in iz 33.019 milijonov tolarjev kapitala z

rezervami z 8-odstotnim strukturnim dele`em v

bilan~ni pasivi. Kapital z rezervami je bil za

37 odstotkov vi{ji kot konec leta 2002, ko je zna{al

24.056 milijonov tolarjev.

Med viri sredstev so predstavljale najve~ji dele`

obveznosti do strank, ki niso banke. V letu 2003 so

se te obveznosti pove~ale za 6,6 odstotka, tako da

so ob koncu leta zna{ale 299.075 milijonov tolarjev,

kar je predstavljalo 69,2 odstotka bilan~ne pasive in

je pomenilo zmanj{anje strukturnega dele`a za

2,9 odstotne to~ke. V tem segmentu virov sredstev

so imele najve~ji dele` obveznosti do prebivalstva

��

��

��

��

��

��

��

!�� ""�

�#��

�$��

��

��

��

��

�"��

!�� ""�

ss 3 del.qxd 24.6.2004 13:55


37

(55 odstotkov), sledili so jim depoziti gospodarstva

(22,5 odstotka), depoziti negospodarstva so imeli

18,6-odstotni strukturni dele`, depoziti tujih oseb pa

3,9-odstotni strukturni dele`.

Obveznosti do bank so ob koncu leta 2003 zna{ale

60.194 milijonov tolarjev in so bile v primerjavi z

letom prej ve~je za 31 odstotkov, kar se je odrazilo

tudi v pove~anju njihovega strukturnega dele`a v

bilan~ni pasivi z 11,8 odstotka konec leta 2002 na


Obveznosti iz izdanih vrednostnih papirjev

(dol`ni{ki vrednostni papirji in podrejene obveznosti

– obveznice) so se konec leta 2003 glede na leto

prej pove~ale za 40,1 odstotka. Dele` tovrstnih

obveznosti se je v bilan~ni pasivi pove~al s

4,9 odstotka konec leta 2002 na 6,2 odstotka konec

leta 2003. K rasti je veliko prispevala izdaja

obveznic AB07 v vi{ini 17,3 milijona evrov.

%��

��

�� &��

��

��& ��

!�� ""�

�$��

��

'�� &��

��

�#��& ��

!�� ""�

ss 3 del.qxd 24.6.2004 13:55


38

Izkaz poslovnega izida

V izkazu poslovnega izida so v letu 2003 zna{ale

~iste obresti in podobni prihodki 10.083 milijonov

tolarjev oziroma 10,6 odstotka ve~ kot v letu 2002.

^iste opravnine v vi{ini 5.214 milijonov tolarjev so

bile za 4,0 odstotka vi{je kot leto prej.

Operativni stro{ki poslovanja v letu 2003 so zna{ali

9.967 milijonov tolarjev (brez prevrednotovalnih

poslovnih odhodkov), kar je 8,5 odstotka ve~ kot

leto pred tem. V strukturi vseh stro{kov so imeli

stro{ki dela najve~ji, tj. 49,2-odstotni dele`. Dele`

amortizacije v vseh stro{kih je bil 13,6-odstoten,

dele` materialnih stro{kov pa je zna{al

36,9 odstotka. Stro{ki, izra`eni relativno glede na

povpre~no bilan~no vsoto, pa so v letu

2003 predstavljali 2,47 odstotka, kar je bolje kot v

letu 2002 (2,64 odstotka).

Neto odhodki iz rezervacij so zna{ali 3.451 milijonov

tolarjev, torej 28,9 odstotka manj kot v letu 2002.

V letu 2003 je bilo ustvarjenih 4.565 milijonov

tolarjev bruto dobi~ka in po vseh pla~anih davkih v

vi{ini 1.085 milijonov tolarjev je ~isti dobi~ek banke

za leto 2003 zna{al 3.480 milijonov tolarjev, kar je

6,4 odstotka ve~ kot pred letom. Tak ~isti dobi~ek je

banki omogo~il 12-odstotno donosnost kapitala.

��((��""�

��((��""�

)�� &�� &��&��*��""�� ""�

�"�"'�

��#

��#��

$��

��"�# #�'��

�

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

ss 3 del.qxd 24.6.2004 13:55


39Razvoj

Zakro`i veselje,zakro`ijo ideje, sprosti sedomi{ljija. Cilji so bli`je,prilo`nosti prepoznane.

Krog 360° je multipliciran.Sti~i{~a novo nastajajo~ih

kro`nic odpirajo novedimenzije delovanja.

ss 4 del.qxd 24.6.2004 13:56

Razvoj Abanke je v letu 2003 temeljil na zasnovanih

smernicah modernizacije in racionalizacije

poslovanja, ki so izhajale iz poslovne politike banke

in njenih razvojnih ciljev. Na modernizacijo in

racionalizacijo je vplivalo tudi izvajanje projektov v

banki. Pomembnej{i projekti, ki so potekali ali so bili

dokon~ani v letu 2003, so omenjeni v nadaljevanju.

Podatkovno skladi{~e nadgrajujemo vsako leto, zato

smo tudi v letu 2003 razvijali naprej vse tri module. V

segmentu modula FIOS so bili za namen celovitega

pregleda poslovanja fizi~nih oseb priklju~eni novi

posli in produkti (osebni ra~un, karti~ni produkti …).

Prav tako je bil nadgrajen modul PROS za pravne

osebe (pogodbeni trajni nalogi, terjatve, kontaktne

osebe, karti~ni produkti ...) in nadaljevali smo

gradnjo tretjega modula BANKE, ki zajema

medban~ne posle (pla~ilni promet po bankah,

ban~ne devizne garancije, depoziti).

Med vidnej{e projekte v letu 2003 sodi nedvomno

projekt transakcijskih ra~unov fizi~nih oseb. V

Abanki smo uspe{no zaklju~ili prehod s klasi~nih

teko~ih ra~unov fizi~nih oseb na nove osebne

ra~une. Prenos vseh prilivnih ra~unov smo opravili v

zakonsko dolo~enem roku do 1. julija 2003. Osebne

ra~une smo nadgradili {e z drugimi oblikami, kot so

na primer gotovinski osebni ra~uni, ra~uni za

osnovno{olce ipd., in nanje vezali razli~ne

instrumente poslovanja.

V okviru projekta zbirnega centra so bili pripravljeni

postopki, ki omogo~ajo direktne bremenitve in

direktne odobritve. Vzporedno smo nadgradili

elektronsko banko Abacom (zajem podatkov za

zbirni center), aplikacijo trajnih nalogov in podporo

zajema osebnih dohodkov podjetij, pokojnin in

razli~nih vrst socialnih pomo~i.

Komitentom banke je bila nadgrajena elektronska

banka Abacom. Omogo~ili smo paketno

podpisovanje in izmenjavo datotek za zbirni center.

Uspe{no je potekala tudi postopna zamenjava

elektronske banke Vipanet za pravne osebe z

elektronsko banko Abacom, ki bo v celoti kon~ana v

letu 2004.

V okviru projekta nadgradnje vodenja skladov smo

aplikacijo nadgradili na podlagi potreb, ki jih je

narekovalo poslovanje Aban~ne DZU. Na vseh

enotah banke smo tudi omogo~ili vnos pristopnih

izjav in naro~il. Za potrebe izvajanja administrativnih

storitev in storitev skrbni{tva skladov se je

oblikovala tudi elektronska banka SkladiNet.

Novosti so bile doseène tudi pri projektih za

posamezna poslovna podro~ja banke. V poslovnem

podro~ju poslovanja s podjetji smo v letu 2003

nadaljevali aktivnosti pri projektu DWA PROS in pri

podpori vodenja kreditnih map ter izvedli

reinèniring pla~ilnega prometa s tujino. Kon~ane

so bile naloge v zvezi z dopolnitvami za podporo

nalo`b in depozitov pravnih oseb ter z dopolnitvami

za podporo v zvezi s pologi gotovine podjetij.

Za podro~je poslovne mreè oziroma poslovanja s

prebivalstvom smo kon~ali informacijsko podporo

novim vrstam kreditov fizi~nih oseb in tudi projekt

Paket za nove stranke, ki smo ga poimenovali Paket

dobrodo{lice. Dopolnili smo podporo za novo

nacionalno stanovanjsko var~evalno shemo, v delu

projekta ban~no-zavarovalni{kih produktov pa

nezgodno zavarovanje imetnikov osebnih ra~unov.

Razvoj se je nadaljeval tudi pri podpori produkta

hipotekarnih kreditov in kreditov na podlagi zastave

to~k vzajemnih skladov ter pri aktivnostih, povezanih

s projektom SISBON. Konec leta 2003 je bila dana v

produkcijo nova verzija spletne banke Abanet, ki

med drugim omogo~a tudi kupovanje prek spletnih

trgovin. Hkrati pa smo za pravne osebe in zasebnike

zaklju~evali novo storitev spletnega pregleda

poslovnega sodelovanja z Abanko. Novost pri

poslovanju s prebivalstvom je bila pestra ponudba

ban~no-zavarovalni{kih storitev. V sodelovanju z

Zavarovalnico Triglav smo v letu 2003 razvili in v

novembru uvedli v ponudbo poslovne mreè Abanke

nezgodno zavarovanje za imetnike posameznih vrst

osebnih ra~unov, klasi~na ìvljenjska zavarovanja ter

nalo`bena ìvljenjska zavarovanja, ki zdruùjejo

ìvljenjsko zavarovanje in var~evanje, vezano na

gibanje enot premoènja izbranih vzajemnih skladov

Aban~ne DZU. Strankam nudimo me{ano ìvljenjsko

zavarovanje, vseìvljenjsko zavarovanje in rizi~no

ìvljenjsko zavarovanje.


40

Razvoj banke v letu 2003

ss 4 del.qxd 24.6.2004 13:56

V poslovnem podro~ju finan~nih trgov smo dopolnili

podporo pokojninskemu skladu AIII VPS. Prav tako

smo dopolnili podporo investicijskemu ban~ni{tvu in

podporo vodenju tujih vrednostnih papirjev.

Nadaljevali smo aktivnosti pri projektu uravnavanja

likvidnosti in aktivnosti avtomatizacije tolarskih

medban~nih depozitov. Preizkusili smo

funkcionalnosti aplikacije za upravljanje in analize

trga kapitala ter v skladu z zakonskimi zahtevami

dopolnjevali aplikacijo za podporo skladom

(skrbni{tvo).

V podro~ju financ in podpore poslovanju je bila

dopolnjena podpora pla~ilnemu prometu v dràvi

(izdelava centralnega programa, prenos podpore

pla~ilnega prometa v dràvi v Novo Gorico,

prilagoditve osebnemu ra~unu fizi~nih oseb in

novim pla~ilnim instrumentom, prenova povezave z

BSnetom …), za potrebe kontrolinga je bila

zaklju~ena 1. faza programa za planiranje bilance

stanja, izkaza poslovnega izida in stro{kov, potekale

pa so tudi aktivnosti prenosa podatkov na MIK

Olap. Izvedli smo tehnolo{ke priprave za izdajo

obveznice AB07, vzpostavili smo on-line prenos

podatkov iz KDD v aplikacijo delni{ka knjiga in

zaklju~ili dopolnitve podpore statisti~nemu

poro~anju pla~ilnega prometa s tujino (spremembe

zaradi uvedbe transakcijskih ra~unov za fizi~ne

osebe). Na zahtevo Banke Slovenije smo pripravili

specifikacijo za spremljanje centralnih evidenc

zavarovanj, nekaj aktivnosti pa je bilo izvedenih tudi

è pri razvoju nove glavne knjige. Zaradi zakonskih

obveznosti so potekale dopolnitve programske

podpore za razli~na poro~ila za Banko Slovenije,

zaradi sprememb standardov in zakonskih

obveznosti pa je bila prenovljena podpora zajemu

podatkov v knjigo DDV.

V okviru karti~nega poslovanja sta bili v letu

2003 kon~ani evidenca in podpora za kartici

Karanto in Mastercard, potekale so aktivnosti za

podporo poslovnih kartic in aktivnosti nakupa in

uvedbe nove programske opreme karti~nega

poslovanja – PRIME. Podprli smo mo`nost dviga

gotovine na terminalih POS in nadaljevali z

aktivnostmi uvedbe podpore 3D-Secure – varnega

pla~evanja s karticami prek interneta.

Med vidnej{e projekte na podro~ju informatike pa

sodijo: standardizacija delovnega okolja (prehod na

okolje XP), nadgradnja bankomatov za potrebe

EMV, elektronsko arhiviranje dokumentacije in

za~etek uvajanja sistema Spectrum za nadzor in

upravljanje informacijskih sistemov.

Aktivnosti na podro~ju trènja so bile v letu

2003 usmerjene v pridobivanje novih komitentov,

ponudbo novih storitev obstoje~im in potencialnim

komitentom ter razvoj dolgoro~nih odnosov z

obstoje~imi strankami. Pri vseh teh aktivnostih so

nam bile v izjemno pomo~ raziskave, ki smo jih

izvajali, in podatki iz skladi{~a podatkov, na podlagi

katerih smo na~rtovali in izvajali trènjsko-

komunikacijske aktivnosti.

Razvoj ban~nih storitev za prebivalstvo je v letu

2003 prinesel kar nekaj novih storitev. Aktivnosti so

bile usmerjene v razvoj ban~no-zavarovalni{kih

storitev, ki smo jih pripravljali v sodelovanju z

Zavarovalnico Triglav in vklju~ujejo nezgodno

zavarovanje za imetnike osebnih ra~unov, klasi~na

ìvljenjska zavarovanja ter nalo`bena ìvljenjska

zavarovanja. Pripravili smo tudi osebni ra~un za

osnovno{olce, kreditno ponudbo smo raz{irili s

krediti z valutno klavzulo ter uvedli nominalne

obrestne mere pri dolgoro~nih aktivnih in pasivnih

poslih. V preteklem letu smo veliko sprememb

uvedli pri obstoje~ih storitvah za prebivalstvo, ki so

jih narekovale spremembe zakonodaje, razmere na

trgu in predvsem potrebe komitentov.

Veliko pozornost smo posve~ali uvajanju in

pospe{evanju uporabe elektronskih

distribucijskih kanalov. Tako smo v letu 2003 v

primerjavi z letom 2002 pove~ali {tevilo obiskov na

spletnih straneh in posameznih obiskovalcev za

dobro polovico in decembra 2003 zabeleìli kar

pribli`no 111.000 obiskov. Tudi {tevilo uporabnikov

storitve ABASMS (dostop do informacij o ra~unih

prek mobilnega telefona) se je v letu dni pove~alo

za ve~ kot dvakrat.

Produktno trènjsko komuniciranje je v letu

2003 zajemalo prav vse ban~ne storitve tako za

fizi~ne kot pravne osebe. S promocijskimi akcijami v


41

ss 4 del.qxd 24.6.2004 13:56

javnih medijih smo dali najve~ji poudarek

pridobivanju novih imetnikov osebnih ra~unov, ki so

bili v posebni akciji dele`ni Paketa dobrodo{lice.

Velik poudarek smo dali tudi pridobivanju mladih

komitentov, za katere smo posebej oblikovali

privla~ne oblike sodelovanja z banko. Najmlaj{i so

tako lahko sodelovali v risarskem nate~aju, uveljavili

pa so lahko tudi vrsto posebnih ugodnosti.

Prilagojeno ban~no ponudbo smo trìli

osnovno{olcem, dijakom in {tudentom. Pri

dosedanjih komitentih smo s promocijskimi akcijami

spodbujali uporabo pla~ilnih kartic (MasterCard,

Visa), spletne banke Abanet, razli~nih vrst kreditov

(potro{ni{ki krediti, stanovanjski in hitri krediti).

Dolgoro~na var~evanja so bila posebej zanimiva ob

mesecu var~evanja, storitve investicijskega

ban~ni{tva pa smo pospe{evali prek izvirne

neposredne po{te. V drugi polovici leta smo aktivno

pristopili k trènju ban~no-zavarovalni{kih storitev in

tako omogo~ili strankam, da v enem koraku opravijo

dva cilja, ban~nega in zavarovalnega. Trènjsko

komuniciranje je bilo usmerjeno tako globalno kot

tudi lokalno. [e posebej smo spodbujali

pridobivanje novih komitentov na primorskem

podro~ju, posve~ali pa smo se tudi na{im

najbolj{im strankam z individualno obravnavo.

Na podro~ju poslovanja s podjetji smo najve~

pozornosti namenili trènju transakcijskih ra~unov

za podjetja in zasebnike ter elektronske banke

Abacom za podjetja. Trènjsko komuniciranje je bilo

usmerjeno tudi v trènje VPS AIII, obveznic Abanke

AB07, novih pla~ilnih instrumentov, transakcijskih

ra~unov rezervnega sklada eta`nih lastnikov (nova

storitev) ter kreditiranja za malo gospodarstvo. S

pravnimi osebami smo trènjsko komunicirali

predvsem v oblikah neposrednega trènja prek

pisem, telefonskih klicev, obiskov ter za stranke

pripravljali razli~ne seminarje in delavnice. S serijo

pla~anih ~lankov pa smo spodbujali podobo

Abanke kot sodobne banke, ki sodi med vodilne

slovenske banke pri razvoju storitev za podjetja.

Pri razvoju banke je treba omeniti kontaktni center,

ki je bil v letu 2003 usmerjen predvsem k

posredovanju splo{nih informacij po telefonu in

elektronski po{ti, sodelovanju pri vzdrèvanju

spletnih strani in razvoju novega spletnega portala

Abanke, sodelovanju pri pripravi in po{iljanju

promocijskih E-novic iz Abanke, izvajanju akcij

neposrednega telefonskega trènja in drugih

dogodkov, spremljanju zadovoljstva (potencialnih)

strank in pripravi odgovorov na vpra{anja

novinarjev. E-novice iz Abanke predstavljajo poskus

u~inkovitej{ega izkori{~anja potenciala elektronske

po{te. Na podlagi promocijske u~inkovitosti kot

razmerja med {tevilom obiskov in {tevilom prejetih

E-novic to pot uvr{~amo med najodzivnej{e

promocijske poti v banki.

Tehnolo{ke spremembe in razvoj novih produktov

za komitente je ustrezno spremljal tudi razvoj

kadrov, ki je obsegal naslednje aktivnosti:

funkcionalno usposabljanje, {tudij ob delu in

pridobivanje posebnih ve{~in. Za funkcionalna

usposabljanja smo sestavljali lastne u~ne

programe, ki so jih na internih delavnicah izvajali

izobraèvalci, strokovnjaki s posameznih podro~ij

banke, nekatera pa smo pripravili s pomo~jo

zunanjih izobraèvalnih institucij, tudi v tujini.

V banki se pribliùjemo konceptu upravljanja z

znanjem, ki ga bomo spremljali tudi s posebnim

informacijskim sistemom. Ta nam bo omogo~al

zaznati izobraèvalne potrebe in morebitni

primanjkljaj klju~nih znanj ter ve~jo odzivnost na

zahteve konkuren~nega okolja. Za izbolj{anje

izobrazbene ravni vseh zaposlenih smo spodbujali

{tudij ob delu, posebej na smereh, kjer se

pridobivajo za ban~no poslovanje specifi~na

znanja. Posebne ve{~ine, kot so vodenje projektov

in sodelavcev, celovita obravnava strank in druge

mehkej{e vsebine so postale pomembnej{e v vseh

segmentih ban~nega poslovanja.

S sponzorstvi in donacijami Abanka plemeniti

svoje poslanstvo in prispeva k prijaznej{emu okolju,

v katerem ìvimo in delamo. Sredstva namenjamo

za {portne, kulturne, izobraèvalne in zdravstvene

aktivnosti.

V humanitarne namene, predvsem za otroke, je

banka donirala ob otvoritvah prenovljenih in novih

enot. Tako smo ob otvoritvi glavne podru`nice Kranj

podarili donacijo Humanitarnemu zavodu Vid, Kranj,


42

ss 4 del.qxd 24.6.2004 13:56

ki pomaga otrokom s posebnimi potrebami in jih

vklju~uje v ìvljenjsko okolje. Ob selitvi v nove

poslovne prostore v Idriji smo tamkaj{njemu

Mestnemu muzeju namenili donacijo za ohranjanje,

obnavljanje in predstavljanje kulturne dedi{~ine. V

Velenju smo sredstva namenili u~encem O[ [alek,

da so se lahko udeleìli {ole v naravi, v Novi Gorici

pa smo donacijo namenili osnovni {oli s

prilagojenim programom Kozara. Tradicionalno smo

za novo leto Pediatri~ni kliniki v Ljubljani namenili

sredstva za nakup novih aparatov, tokrat infuzijskih

~rpalk. Kot vsa leta do sedaj smo se tudi leta

2003 udeleìli dobrodelnega mednarodnega

bazarja zdruènja SILA.

V letu 2003 je sekretariat za~el oblikovati umetni{ko

zbirko Abanke. V sodelovanju z Galerijo Equrna

smo se odlo~ili, da bodo v zbirki dela slovenskih

avtorjev. Posamezna dela krasijo enote Abanke v

Ljubljani, Kranju in Velenju.

Kot sponzor se je banka pojavljala na {portnih in

ve~jih etnolo{ko obarvanih turisti~nih prireditvah.

Od leta 2003 je Abanka ponovno generalna

pokroviteljica Teni{ke zveze Slovenije za {tiriletno

obdobje, podpis pogodbe je bil spremljajo~i

dogodek na turnirju Ljubljana Open 2003.

Razvojna usmerjenost banke izhaja iz poslovne

strategije, ki temelji na rasti, razvoju, racionalizaciji,

modernizaciji in povezovanju.

Da bo banka dosegla cilje, zastavljene pri rasti

obsegov in ugodnih dohodkovnih u~inkov, bomo

izvajali poslovne aktivnosti tudi v skladu z zahtevami

na trgu, tako da bomo {e naprej izbolj{evali kakovost

poslovanja in razvijali nove produkte, kar nam bo

omogo~ilo nadaljnje pove~evanje tr`nih deleèv po

posameznih segmentih poslovanja.

Cilj banke je hitrej{a rast obsegov poslovanja od

rasti povpre~ja ban~nega sistema, kar pomeni, da

bodo aktivnosti usmerjene v pove~evanje

vrednostnih obsegov poslovanja bodisi na podlagi

pove~anja {tevila prodanih obstoje~ih produktov

bodisi na podlagi razvoja in prodaje novih

produktov (ban~no-zavarovalni{ki produkti), pri

~emer naj bi hkrati pri{lo do u~inkovitej{ega

izkori{~anja sodobnih prodajnih poti. Pridobivanje

novih komitentov bo potekalo z na~rtovanimi

trènjskimi akcijami. Obsege poslovanja na~rtujemo

pove~evati tudi s {irjenjem poslovne mreè

predvsem na tistih geografskih obmo~jih, kjer

ocenjujemo, da je smiselno odpreti nove poslovne

enote, bodisi za poslovanje s prebivalstvom bodisi

s podjetji. V maju 2004 smo ustanovili glavno

podru`nico Novo mesto, kjer je poleg poslovanja s

prebivalstvom zaìvelo tudi poslovanje s podjetji.

Modernizacija v letu 2004 bo temeljila na

nadaljevanju razvojnih projektov iz leta 2003 in tudi

na novo za~etih projektih, ki jih narekujejo poslovne

potrebe ter zakonske obveze. Zaradi nadaljnjega

vodenja politike stro{kovne u~inkovitosti bomo

nadaljevali procese konsolidacije poslovne mreè,

racionalizacije njenih obratovalnih ~asov in

optimizacije delovanja bankomatskega omre`ja in

omre`ja POS. Da bi bilo poslovanje u~inkovitej{e,

bomo {e naprej krepili in razvijali trènjske aktivnosti,

pri tem pa nas bodo vodile naslednje strate{ke

usmeritve: prilagajanje strankam, iskanje

komplementarnih prodajnih poti, u~inkovita promocija

ban~ne ponudbe, pospe{evanje prodaje v enotah in

kakovost izvajanja storitev, kar bo vodilo v izbolj{anje

konkuren~nega poloàja banke.


43

Razvojnausmerjenost banke

ss 4 del.qxd 24.6.2004 13:56

Med pomembnej{imi posameznimi projekti naj

omenimo projekt transakcijski ra~un, pri katerem

na~rtujemo prenovo deviznega dela

transakcijskega ra~una. Nadaljevali bomo projekt

elektronsko ban~ni{tvo, v okviru katerega bodo

lo~eno potekale razvojne faze za podprojekte:

elektronska banka za fizi~ne osebe (Abanet),

elektronska banka za pravne osebe (Abacom) ter

elektronska banka SkladiNet, ki bo namenjena

potrebam pregledovanja in poro~anja iz naslova

skrbni{tva skladov.

Za~eli bomo tudi z razvojem projekta ban~no

okence, saj sedanja aplikacija ne zadovoljuje ve~

potreb po trènju storitev na{im komitentom. Projekt

nam bo omogo~il obravnavati stranke na celosten

na~in: kaj posamezni stranki ponuditi in kako

zadevo izpeljati na na~in, ki zaposlenemu v Abanki

nudi ~imve~ mo`nosti za prodajo storitev.

Med stalnimi nalogami bomo nadaljevali s {iritvijo in

razvojem podatkovnega skladi{~a po posameznih

modulih: FIOS, PROS, banke, boniteta, v samem

podatkovnem skladi{~u pa se bodo dograjevali in

raz{irjali agregati, ki so potrebni za ~rpanje

podatkov za centralno poro~anje za razli~ne

segmente poslovanja.

Razvijati bomo za~eli aplikacije za spremljanje

nekreditnih tveganj (obrestno, tr`no, valutno,

operativno tveganje) ter aplikacije, ki bodo

omogo~ale poro~anje po Baselskih standardih,

aplikacija glavne knjige pa bo posodobljena, da bo

omogo~ila prevod na IFRS (International Financial

Reporting Standards). Po posameznih poslovnih

podro~jih se bodo za~eli novi projekti ali pa naprej

razvijali sedanji, ki so vezani na posamezne

segmente poslovanja banke.

Pri razvoju produktov bomo pri poslovanju s

fizi~nimi osebami v letu 2004 posebno pozornost

namenili novim ban~no-zavarovalni{kim storitvam,

uvedbi hipotekarnih kreditov in prenovi sedanjih

stanovanjskih kreditov ter novim oblikam var~evanj,

ki bodo komitentom zagotavljale ve~ izbire pri

zadovoljevanju njihovih potreb. Kreditno ponudbo

bomo nadgradili tudi s krediti, zavarovanimi s

to~kami vzajemnih skladov, enkratnim nalo`benim

zavarovanjem in drugimi oblikami ìvljenjskih

zavarovanj. Z uvedbo sklepanja var~evanj,

posredovanja razli~nih naro~il in pla~evanja v

spletnih trgovinah bomo imetnikom Abaneta raz{irili

mo`nosti poslovanja prek elektronske banke.

V banki bomo v letu 2004 nadaljevali s politiko{{iirriittvvee iinn ppoossooddaabblljjaannjjaa ppoosslloovvnnee mmrree`̀ee.. Tako bomo

raz{irili sodoben na~in stre`be v vse enote, odpirali

bomo nove enote ter prenovili nekatere è delujo~e

enote. Pri odpiranju novih enot bomo {e poseben

poudarek namenili osrednji slovenski regiji.


44

ss 4 del.qxd 24.6.2004 13:56


45Organizacija

Delovanjetlakuje pot uspehu.

V doma~em in {ir{emprostoru. Uspehu mene,

tebe, vseh nas. Ednina se udejanja

v mmnnoo`̀iinnii..

ss 5 del OK.qxd 24.6.2004 13:56


46

Organizacijska shema Abanke Vipe

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

�!�"#��$��

Organizacijska shema velja od maja 2004.

Shema ban~ne skupine

ss 5 del OK.qxd 24.6.2004 13:56

UPRAVA Aljo{a Toma` predsednik uprave

Vito Verstov{ek ~lan uprave

mag. Bogomir Kos ~lan uprave

Klavdija Marki~ direktorica slu`be notranje revizije

Maja Tejkal direktorica slu`be za uravnavanje tveganj

Mira Babi~ direktorica slu`be sekretariata

POSLOVANJE S PODJETJI Anica Vehovar @nidar{i~ izvr{na direktorica podro~ja

Vanja Jeraj Markoja direktorica sektorja poslovanja s podjetji

Marjeta Stanovnik direktorica sektorja pla~ilnega prometa

POSLOVNA MRE@A dr. Franc Bra~un izvr{ni direktor podro~ja

Irena Mi{ Svolj{ak direktorica slu`be trènja

Marjanca Kralji~ direktorica glavne podru`nice Ljubljana

Tatjana Aha~i~ direktorica glavne podru`nice Kranj

Marijana Cvetko direktorica glavne podru`nice Maribor

Nada Jurko direktorica glavne podru`nice Celje

mag. Janja Horvat Jakli~ direktorica glavne podru`nice Novo mesto

Ivica Zemljak direktorica sektorja karti~nega poslovanja

FINAN^NI TRGI

Majda Klemen~i~ direktorica sektorja zakladni{tva

Vera Dolinar direktorica sektorja investicijskega ban~ni{tva

Marko Flisek direktor sektorja medban~nih odnosov

FINANCE IN PODPORA

POSLOVANJU Nada Mertik izvr{na direktorica podro~ja

Joìca Loncner direktorica slu`be ra~unovodstva

mag. Jerneja Jeranko direktorica slu`be plana, analiz in kontrolinga

Marija Kordi{ direktorica slu`be centralne podpore

SPLO[NI POSLI Lidija [imenko Oùra izvr{na direktorica podro~ja

Majda Ur{i~ direktorica kadrovske slu`be

Toma` Marin~ek direktor pravne slu`be

Milena Novak direktorica tehni~ne slu`be

INFORMATIKA IN BAN^NA

TEHNOLOGIJA Simona Kogov{ek izvr{na direktorica podro~ja

Edvard Cijan namestnik izvr{ne direktorice

Matej Jereb direktor slu`be informacijske tehnologije

Lilijana Kogov{ek Torkar direktorica slu`be za razvoj informatike

PRIMORSKA mag. Radovan Jereb izvr{ni direktor podro~ja

Zvonka ^rmelj direktorica sektorja poslovanja s podjetji

Vesna Colja direktorica slu`be splo{nih poslov

Majda Faganelj direktorica glavne podru`nice Nova Gorica

Branko Ho~evar direktor glavne podru`nice Koper


47

Delavci s posebnimi pooblastili

Shema delavcev s posebnimi pooblastili velja od maja 2004.

ss 5 del OK.qxd 24.6.2004 13:56


48

Aban~na DZU

mag. Mateja Gubanec predsednica uprave Slovenska cesta 58 1517 Ljubljana

Avip Finan~na dru`ba

Benjamin Jo{ar direktor Erjav~eva 2 5000 Nova Gorica

Afaktor

Matja` Ka{trun direktor Dalmatinova ulica 2 1000 Ljubljana

Aleasing

Janko [timnikar direktor Pod gradom 1 2380 Slovenj Gradec

Poslovna mreà

PODRO^JE POSLOVNE MRE@E

Glavna podru`nica Ljubljana

Ekspozitura Slovenska 50 Slovenska 50 Ljubljana

Ekspozitura [i{ka Celov{ka 106 Ljubljana

Ekspozitura Praàkova Kolodvorska 9 Ljubljana

Ekspozitura Beìgrad Dunajska 48 Ljubljana

Ekspozitura Trubarjeva Trubarjeva 65 Ljubljana

Izdvojeno blagajni{ko mesto Loterija Slovenije Gerbi~eva 99 Ljubljana

Ekspozitura Smelt Dunajska 160 Ljubljana

Agencija Logatec Notranjska 4 Logatec

Glavna podru`nica Novo mesto

Ekspozitura Novo mesto Rozmanova 40 Novo mesto

Glavna podru`nica Kranj

Ekspozitura Kranj Nazorjeva 1 Kranj

Ekspozitura Jesenice Mar{ala Tita 39 a Jesenice

Ekspozitura Trì~ Predilni{ka 2 Trì~

Glavna podru`nica Maribor

Ekspozitura Glavni trg Glavni trg 18 Maribor

Ekspozitura Cankarjeva Cankarjeva 6 b Maribor

Ekspozitura Tabor Kardeljeva 61 Maribor

Ekspozitura Murska Sobota S. Rozmana 5 Murska Sobota

Ekspozitura Ptuj Osojnikova 9 Ptuj

Ekspozitura Slovenj Gradec Ronkova 4 a Slovenj Gradec

Izdvojeno blagajni{ko mesto Prevalje Trg 12 Prevalje

Agencija Tezno Ptujska 95 Maribor

Odvisne dru`be

ss 5 del OK.qxd 24.6.2004 13:56


49

Glavna podru`nica Celje

Ekspozitura Celje I A{ker~eva 10 Celje

Ekspozitura Celje II Miklo{i~eva 1 Celje

Ekspozitura @alec [landrov trg 28 @alec

Ekspozitura Velenje Kersnikova 1 Velenje

PODRO^JE PRIMORSKE

Glavna podru`nica Nova Gorica

Ekspozitura Nova Gorica Erjav~eva Erjav~eva 2 Nova Gorica

Izdvojeno blagajni{ko mesto Solkan Trg Joèta Srebrni~a 3 Solkan

Izdvojeno blagajni{ko mesto Bilje Bilje 85 c Bilje

Ekspozitura [empeter C. Prekomorskih brigad 2 c [empeter

Izdvojeno blagajni{ko mesto Komen Komen 85 Komen

Ekspozitura Nova Gorica Kidri~eva 7 Kidri~eva 7 Nova Gorica

Ekspozitura Nova Gorica Kidri~eva 18 Kidri~eva 18 Nova Gorica

Ekspozitura Ajdov{~ina Gori{ka 25 a Ajdov{~ina

Ekspozitura Idrija Lapajnetova 47 Idrija

Ekspozitura Tolmin Trg mar{ala Tita 13 Tolmin

Izdvojeno blagajni{ko mesto Bovec Trg golobarskih `rtev 18 Bovec

Izdvojeno blagajni{ko mesto Kobarid Markova 16 Kobarid

Agencija Postojna Gregor~i~ev drevored 2 b Postojna

Agencija Ilirska Bistrica Bazovi{ka 19 Ilirska Bistrica

Glavna podru`nica Koper

Ekspozitura Koper Ferrarska 12 Koper

Agencija Lucija Obala 112 Lucija

Izdvojeno blagajni{ko mesto Casino Portoro` Obala 75 a Portoro`

Agencija Izola Pittonijeva 1 Izola

Ekspozitura Seàna Partizanska 37 a Seàna

Izdvojeno blagajni{ko mesto Casino Lipica Lipica 5 Lipica

Prikaz poslovne mreè velja od junija 2004 dalje.

ss 5 del OK.qxd 24.6.2004 13:56


50

ss 6 del OK.qxd 24.6.2004 13:57


51Ra~unovodski izkazis pojasnili

Mno`ina.Skupaj vemo ve~.

Skupaj znamo ve~.Skupaj zmoremo biti

zmagovalci.

ss 6 del OK.qxd 24.6.2004 13:57


52

RAÛNOVODSKI IZKAZI BANKE S POJASNILI

REVIZORJEVO POROÎLO O RAÛNOVODSKIH IZKAZIH BANKE

ss 6 del OK.qxd 24.6.2004 13:57


53

RA^UNOVODSKI IZKAZI BANKE

Bilanca stanja

Bilanca stanja na dan 31. december 2003v tiso~ SIT

Zap. Oznaka VVSSEEBBIINNAA ZZNNEESSEEKK

{tev. bil. post.

POSLOVNEGA PREJ[NJEGA

LETA LETA

1 2 3 4

11 AA.. II.. DDEENNAARR VV BBLLAAGGAAJJNNII IINN SSTTAANNJJEE NNAA RRAA^̂UUNNIIHH PPRRII CCBB ((cceennttrraallnnii bbaannkkii)) 88..449988..990066 99..221111..551111

22 AA.. IIII.. DDRR@@AAVVNNEE OOBBVVEEZZNNIICCEE IINN DDRRUUGGII VVRREEDDNNOOSSTTNNII PPAAPPIIRRJJII ZZAA RREEEESSKKOONNTT PPRRII CCBB 00 00

33 AA.. IIIIII.. KKRREEDDIITTII BBAANNKKAAMM 2222..885577..772200 3388..880099..778866

4 A. III. - 1 Vloge na vpogled (odpoklic) 354.030 1.265.460

5 A. III. - 2 Drugi krediti 22.503.690 37.544.326

66 AA.. IIVV.. KKRREEDDIITTII SSTTRRAANNKKAAMM,, KKII NNIISSOO BBAANNKKEE 227744..885522..996688 221111..221100..446655

77 AA.. VV.. DDOOLL@@NNII[[KKII VVRREEDDNNOOSSTTNNII PPAAPPIIRRJJII,, KKII NNIISSOO NNAAMMEENNJJEENNII TTRRGGOOVVAANNJJUU 9900..441100..667722 9900..001133..110022

8 A. V. - 1 Izdani od dr`ave 88.415.166 88.371.411

9 A. V. - 2 Izdani od drugih izdajateljev 1.995.506 1.641.691

1100 AA.. VVII.. VVRREEDDNNOOSSTTNNII PPAAPPIIRRJJII,, NNAAMMEENNJJEENNII TTRRGGOOVVAANNJJUU 1166..004422..337799 2211..554477..668811

1111 AA.. VVIIII DDOOLLGGOORROO^̂NNEE NNAALLOO@@BBEE VV KKAAPPIITTAALL SSTTRRAANNKK VV SSKKUUPPIINNII 44..220099..222266 11..666600..003344

12 A. VII. - 1 Nalo`be v kapital bank v skupini 0 0

13 A. VII. - 2 Nalo`be v kapital drugih odvisnih strank 4.209.226 1.660.034

1144 AA.. VVIIIIII.. DDOOLLGGOORROO^̂NNEE NNAALLOO@@BBEE VV KKAAPPIITTAALL DDRRUUGGIIHH SSTTRRAANNKK 441133..114422 22..338866..113311

15 A. VIII. - 1 Nalo`be v kapital neodvisnih bank 60.509 58.867

16 A. VIII. - 2 Nalo`be v kapital drugih neodvisnih strank 352.633 2.327.264

1177 AA.. IIXX.. NNEEOOPPRREEDDMMEETTEENNAA DDOOLLGGOORROO^̂NNAA SSRREEDDSSTTVVAA 778833..336644 553399..113333

1188 AA.. XX.. OOPPRREEDDMMEETTEENNAA OOSSNNOOVVNNAA SSRREEDDSSTTVVAA 77..447700..882200 66..776644..445566

1199 AA.. XXII.. LLAASSTTNNII DDEELLEE@@II 6611..113366 110077..667766

2200 AA.. XXIIII.. VVPPIISSAANNII,, AA NNEE VVPPLLAA^̂AANNII KKAAPPIITTAALL 00 00

2211 AA.. XXIIIIII.. DDRRUUGGAA SSRREEDDSSTTVVAA 55..115522..228855 44..998822..665555

2222 AA.. XXIIVV.. UUSSRREEDDSSTTVVEENNEE ((AAKKTTIIVVNNEE)) ^̂AASSOOVVNNEE RRAAZZMMEEJJIITTVVEE 11..667733..779977 22..004400..554455

2233 SSKKUUPPAAJJ SSRREEDDSSTTVVAA 443322..442266..441155 338899..227733..117755

ss 6 del OK.qxd 24.6.2004 13:57


54

v tiso~ SIT


{tev. bil. post.


LETA LETA

1 2 3 4

2244 PP.. II.. OOBBVVEEZZNNOOSSTTII DDOO BBAANNKK 6600..119933..665544 4466..005500..666666

25 P. I. - 1 Vloge na vpogled 981.579 1.000.88226 P. I. - 2 Z dogovorjeno zapadlostjo ali

z odpovednim rokom 59.212.075 45.049.784

2277 PP.. IIII.. DDOOLLGGOOVVII DDOO SSTTRRAANNKK,, KKII NNIISSOO BBAANNKKEE 229999..007744..775588 228800..660044..886688

28 P. II. - 1 Dolgovi iz vlog na vpogled 80.742.656 72.716.50829 P. II. - 2 Dolgovi iz vlog z dogovorjeno zapadlostjo

ali odpovednim rokom 195.888.084 194.988.53030 P. II. - 3 Drugi dolgovi z dogovorjeno zapadlostjo

ali odpovednim rokom 22.444.018 12.899.830

3311 PP.. IIIIII.. DDOOLL@@NNII[[KKII VVRREEDDNNOOSSTTNNII PPAAPPIIRRJJII 1133..333322..889955 99..661177..778866

32 P. III. - 1 Obveznosti za izdane vrednostne papirje 5.584.616 4.724.350

33 P. III. - 2 Obveznosti za izdana potrdila o vlogah 7.748.279 4.893.436

3344 PP.. IIVV.. DDRRUUGGII DDOOLLGGOOVVII 22..774499..889944 77..336644..779977

3355 PP.. VV.. UUDDOOLLGGOOVVAANNEE ((PPAASSIIVVNNEE)) ^̂AASSOOVVNNEE RRAAZZMMEEJJIITTVVEE 33..446644..559988 55..663377..996644

3366 PP.. VVII.. DDOOLLGGOORROO^̂NNEE RREEZZEERRVVAACCIIJJEE ZZAA OOBBVVEEZZNNOOSSTTII IINN SSTTRROO[[KKEE 66..223311..770000 55..552233..665566

37 P. VI. - 1 Dolgoro~ne rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti 0 0

38 P. VI. - 2 Dolgoro~ne rezervacije za zavarovanjepred mo`nimi izgubami 6.231.700 5.523.656

39 P. VI. - 3 Druge dolgoro~ne rezervacije 0 0

4400 PP.. VVIIII.. RREEZZEERRVVAACCIIJJEE ZZAA SSPPLLOO[[NNAA BBAANN^̂NNAA TTVVEEGGAANNJJAA 992244..009933 992244..009933

4411 PP.. VVIIIIII.. PPOODDRREEJJEENNEE OOBBVVEEZZNNOOSSTTII 1133..443366..223399 99..449933..880044

4422 PP.. IIXX.. VVPPIISSAANNII KKAAPPIITTAALL 44..880000..000000 44..003366..003388

4433 PP.. XX.. KKAAPPIITTAALLSSKKEE RREEZZEERRVVEE 55..888855..552233 22..999922..446600

4444 PP.. XXII.. RREEZZEERRVVEE IIZZ DDOOBBII^̂KKAA 1122..331111..887733 99..553311..332244

4455 PP.. XXIIII.. PPRREEVVRREEDDNNOOTTOOVVAALLNNII PPOOPPRRAAVVKKII KKAAPPIITTAALLAA 66..883366..227733 44..222233..226644

46 P. XII. -1 Splo{ni prevrednotovalni popravek kapitala 2.355.536 2.355.536

47 P. XII. -2 Posebni prevrednotovalni popravek kapitala 4.480.737 1.867.728

ss 6 del OK.qxd 24.6.2004 13:57


55

v tiso~ SIT


{tev. bil. post.


LETA LETA

1 2 3 4

47 P. XIII. PRENESENI ^ISTI DOBI^EK ALI IZGUBA PREJ[NJIH LET 52.602 0

4488 PP.. XXIIVV.. ^̂IISSTTII DDOOBBII^̂EEKK AALLII IIZZGGUUBBAA PPOOSSLLOOVVNNEEGGAA LLEETTAA 33..113322..331133 33..227722..445555

4499 SSKKUUPPAAJJ OOBBVVEEZZNNOOSSTTII 443322..442266..441155 338899..227733..117755

5500 BB.. ZZUUNNAAJJBBIILLAANN^̂NNEE OOBBVVEEZZNNOOSSTTII 555522..220022..116611 448888..113322..11663351 B. - 1 Mo`ne obveznosti iz naslova akreditivov

in indosamentov 11.776.930 8.849.998

52 B. - 2 Jamstva in sredstva, dana v zastavo 108.081.031 100.849.216

53 B. - 3 Prevzete finan~ne obveze 84.715.594 71.800.915

54 B. - 4 Upniki po izvedenih finan~nih instrumentih 71.560.686 63.567.142

55 B. - 5 Depo in eviden~ni pasivni ra~uni vrednostnih papirjev 124.346.565 101.228.218

56 B. - 6 Evidenca odpisanih terjatev in obveznosti 2.563.104 2.405.410

57 B. - 7 Druge zunajbilan~ne obveznosti 149.158.251 139.431.264

5577 CC.. IINNTTEERRNNII OODDNNOOSSII 00 00

58 C. - 1 Terjatve 0 0

59 C. - 3 Negativni saldo internih odnosov 0 0

6600 CC.. IINNTTEERRNNII OODDNNOOSSII 00 00

61 C. - 2 Obveznosti 0 0

62 C. - 4 Pozitivni saldo internih odnosov 0 0

6633 DD.. PPOOSSLLOOVVAANNJJEE PPOO PPOOOOBBLLAASSTTIILLUU 22..336611..550022 22..558800..007733

64 D. - 1 Terjatve 2.361.502 2.580.073

65 D. - 3 Negativni saldo iz poslov po pooblastilu

6666 DD.. PPOOSSLLOOVVAANNJJEE PPOO PPOOOOBBLLAASSTTIILLUU 22..336611..550022 22..558800..007733

67 D. - 2 Obveznosti 1.929.024 2.391.439

68 D. - 4 Pozitivni saldo iz poslov po pooblastilu 432.478 188.634

6699 EE.. ZZAABBIILLAANN^̂NNII PPOODDAATTKKII 4433..227700..113388 3333..111188..990000

70 E. - 1 Dvomljive in sporne terjatve skupaj 58.265.435 45.446.110

71 E. - 2 Popravki dvomljivih in spornih terjatev skupaj (14.995.297) (12.327.210)

Pojasnila na straneh od 66 do 108 so sestavni del ra~unovodskih izkazov.

ss 6 del OK.qxd 24.6.2004 13:57


56

v tiso~ SIT

Zap. VVSSEEBBIINNAA ZZNNEESSEEKK

{tev. POSLOVNEGA PREJ[NJEGA

LETA LETA

1 2 3 4

1 Prihodki iz obresti in podobni prihodki 26.611.691 27.390.374

2 Odhodki za obresti in podobni odhodki (16.528.966) (18.275.485)33 ^̂iissttee oobbrreessttii iinn ppooddoobbnnii pprriihhooddkkii ((11 -- 22)) 1100..008822..772255 99..111144..888899

4 Prihodki iz nalo`benja v kapital 590.901 1.244.093

4.1 Prihodki iz dolgoro~nih nalo`b v kapital strank v skupini 0 374.746

4.2 Prihodki iz dolgoro~nih nalo`b v kapital drugih strank 218.653 603.7704.3 Prihodki in dividende od vrednostnih papirjev ter drugih

nalo`b, namenjenih trgovanju 372.248 265.577

5 Prejete opravnine (provizije) 6.258.468 5.924.447

6 Dane opravnine (provizije) (1.044.706) (910.355)77 ^̂iissttee oopprraavvnniinnee ((pprroovviizziijjee)) ((55 -- 66)) 55..221133..776622 55..001144..009922

8 Prihodki iz finan~nih poslov 17.841.511 17.702.351

9 Odhodki za finan~ne posle (16.261.932) (15.084.516)1100 ^̂iissttii ppoosslloovvnnii iizziidd ((~~iissttii ddoobbii~~eekk aallii ~~iissttaa iizzgguubbaa)) iizz

ffiinnaann~~nniihh ppoosslloovv ((88 -- 99)) 11..557799..557799 22..661177..883355

11 Drugi poslovni prihodki 638.764 883.019

12 Stro{ki dela (4.930.881) (4.556.935)

-- bruto pla~e (3.404.105) (3.192.026)

-- dajatve za socialno zavarovanje (230.340) (218.606)

-- dajatve za pokojninsko zavarovanje (287.409) (271.679)

-- druge dajatve, odvisne od bruto pla~ (228.026) (214.270)

-- drugi stro{ki dela (781.001) (660.354)

13 Stro{ki materiala in storitev (3.677.990) (3.410.505)14 Amortizacija in prevrednotovalni poslovni odhodki

pri neopredmetenih dolgoro~nih sredstvih in opredmetenihosnovnih sredstvih (1.407.420) (1.417.124)

15 Drugi poslovni odhodki (133.220) (494.472)

16 Izgube iz danih kreditov in terjatev, zmanj{ane za popla~ila (3.450.931) (4.701.495)

17 ^isti znesek rezervacij za splo{na ban~na tveganja 0 (150.000)1188 PPoosslloovvnnii iizziidd ((ddoobbii~~eekk aallii iizzgguubbaa)) iizz rreeddnneeggaa ddeelloovvaannjjaa

((33++44++77++1100++1111--1122--1133--1144--1155--1166--1177)) 44..550055..228899 44..114433..339977

19 Izredni prihodki 71.406 48.776

20 Izredni odhodki (11.719) (26.213)

-- izredni odhodki brez prevrednotovalnega popravka kapitala (11.719) (26.213)

-- izredni odhodki za prevrednotovalni popravek kapitala 0 0

21 Poslovni izid zunaj rednega delovanja (19 - 20) 59.687 22.563

22 Celotni poslovni izid (18 + 21) 4.564.976 4.165.960

23 Davek iz dobi~ka (976.405) (785.214)

24 Davki, ki niso izkazani v drugih postavkah (108.223) (108.291)2255 ^̂IISSTTII PPOOSSLLOOVVNNII IIZZIIDD ((~~iissttii ddoobbii~~eekk aallii ~~iissttaa iizzgguubbaa))

PPOOSSLLOOVVNNEEGGAA LLEETTAA ((2222 -- 2233 -- 2244)) 33..448800..334488 33..227722..445555


Izkaz poslovnega izida

Izkaz poslovnega izida v obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2003

ss 6 del OK.qxd 24.6.2004 13:57


57

Izkaz finan~nega izida

Izkaz finan~nega izida v obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2003

v tiso~ SIT

Oznaka VVSSEEBBIINNAA ZZNNEESSEEKK


LETA LETA

1 2 3 4

AA.. FFIINNAANN^̂NNII TTOOKKOOVVII PPRRII PPOOSSLLOOVVAANNJJUU

aa)) PPrriittookkii pprrii ppoosslloovvaannjjuu 2299..110088..445500 2277..996600..555533

Dobljene obresti in obrestim podobni prihodki 19.068.464 17.628.557

Dobljene opravnine (provizije) 6.218.965 5.876.048

Prihodki iz izterjanih odpisanih terjatev iz danih kreditov 119.136 102.319

Prihodki od nalo`benja v kapital 0 0 îsti poslovni izid (~isti dobi~ek ali ~ista izguba) iz finan~nih poslov 3.179.028 3.448.047

Drugi poslovni prihodki 522.857 905.582 bb)) OOddttookkii pprrii ppoosslloovvaannjjuu ((2244..220099..999933)) ((2255..009977..993388))

Dane obresti in obrestim podobni odhodki (13.342.540) (15.215.501)

Dane opravnine (provizije) (1.046.168) (909.643)

Pla~ila zaposlencem (4.930.881) (4.556.935)

Drugi poslovni odhodki (3.811.210) (3.904.977)

Davki iz dobi~ka (1.079.194) (510.882)Skupaj poslovni prihodki/odhodki pred spremembami poslovnih sredstev in obveznosti 4.898.457 2.862.615

cc)) ((PPoovvee~~aannjjaa))//ppoommaannjj{{aannjjaa ppoosslloovvnniihh ssrreeddsstteevv ((6644..331199..448855)) ((3388..448899..665588))îsto (pove~anje)/pomanj{anje vrednosti dràvnih obveznic indrugih vrednostnih papirjev za reeskont pri centralni banki (razen za prevrednotenje) 0 0 îsto (pove~anje)/pomanj{anje kreditov bankam (razen za prevrednotenje) (955.140) 33.449.474 îsto (pove~anje)/pomanj{anje kreditov drugim strankam (razen za prevrednotenje) (63.009.927) (72.829.945)îsto (pove~anje)/pomanj{anje vrednosti vrednostnih papirjev, namenjenih trgovanju (razen za prevrednotenje) 0 0 îsto (pove~anje)/pomanj{anje drugih poslovnih sredstev (razen za prevrednotenje) (354.418) 890.813

~~)) PPoovvee~~aannjjaa//((ppoommaannjj{{aannjjaa)) ppoosslloovvnniihh oobbvveezznnoossttii 88..222266..550066 110066..443355..334411 îsto pove~anje/(pomanj{anje) ban~nih vlog (depozitov) od bank (razen za prevrednotenje) (864.230) 4.468.595 îsto pove~anje/(pomanj{anje) ban~nih vlog (depozitov) od strank, ki niso banke (razen za prevrednotenje) 15.404.541 93.186.009 îsto pove~anje/(pomanj{anje) drugih obveznosti iz poslovanja (razen za prevrednotenje) (6.313.805) 8.780.737

dd)) PPrreebbiitteekk pprriittookkoovv pprrii ppoosslloovvaannjjuu ((aa++cc--bb++~~)) aallii pprreebbiitteekkooddttookkoovv pprrii ppoosslloovvaannjjuu ((bb++~~--aa++cc)) ((5511..119944..552222)) 7700..880088..229988

ss 6 del OK.qxd 24.6.2004 13:57


58

v tiso~ SIT

Oznaka VVSSEEBBIINNAA ZZNNEESSEEKK


LETA LETA

1 2 3 4

BB.. FFIINNAANN^̂NNII TTOOKKOOVVII PPRRII NNAALLOO@@BBEENNJJUU

aa)) PPrriittookkii pprrii nnaalloo`̀bbeennjjuu 77..669944..775511 1133..001166..661111

Dobljene obresti iz nalo`benja 6.151.268 5.696.546

Prihodki od nalo`benja v kapital in drugi prihodki od nalo`benja 590.901 869.347

Pritoki pri prodaji dol`ni{kih vrednostnih papirjev 222.193 6.167.299

Pritoki pri prodaji kapitalskih nalo`b 576.161 199.118 Pritoki pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoro~nih sredstev 154.228 84.301

bb)) OOddttookkii pprrii nnaalloo`̀bbeennjjuu ((44..449922..110088)) ((33..119977..559966))

Odhodki za nalo`benje 0 0

Odtoki pri nakupu dol`ni{kih vrednostnih papirjev (506.653) (345.839)

Odtoki pri nakupu kapitalskih nalo`b (1.574.102) (781.951)Odtoki pri nakupu opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoro~nih sredstev (2.411.353) (2.069.806)

cc)) PPrreebbiitteekk pprriittookkoovv pprrii nnaalloo`̀bbeennjjuu ((aa -- bb)) aallii pprreebbiitteekk ooddttookkoovvpprrii nnaalloo`̀bbeennjjuu ((bb -- aa)) 33..220022..664433 99..881199..001155

CC.. FFIINNAANN^̂NNII TTOOKKOOVVII PPRRII FFIINNAANNCCIIRRAANNJJUU

aa)) PPrriittookkii pprrii ffiinnaanncciirraannjjuu 3399..338811..666688 2255..995588..228800

Drugi prihodki od financiranja 0 0

Prejeti krediti 28.344.422 20.000.312 Pove~anje vrednosti dol`ni{kih vrednostnih papirjev in podrejenih obveznosti (razen za prevrednotenje) 7.330.439 4.128.608

Pritoki pri izdaji novih delnic 3.644.099 1.686.675

Pritoki pri prodaji lastnih delnic 62.708 142.685 bb)) OOddttookkii pprrii ffiinnaanncciirraannjjuu ((1144..229933..664411)) ((88..117766..776655))

Dane obresti in drugi odhodki za financiranje (974.797) (1.825.466)

Dividende, ki jih pla~a banka (803.583) (540.529)

Odpla~ani krediti (12.514.906) (5.564.361)Zmanj{anje vrednosti dol`ni{kih vrednostnih papirjev in podrejenih obveznosti (razen za prevrednotenje) 0 0

Odtoki pri nakupu lastnih delnic (355) (246.409)cc)) PPrreebbiitteekk pprriittookkoovv pprrii ffiinnaanncciirraannjjuu ((aa -- bb)) aallii pprreebbiitteekk ooddttookkoovv

pprrii ffiinnaanncciirraannjjuu ((bb -- aa)) 2255..008888..002277 1177..778811..551155U~inki spremembe deviznih te~ajev na denarna sredstva in njihove ustreznike 579.553 623.927

^̂.. KKOONN^̂NNOO SSTTAANNJJEE DDEENNAARRNNIIHH SSRREEDDSSTTEEVV 113300..226677..446611 115522..559911..776600

x) Finan~ni izid v obdobju (se{tevek prebitkov Ad, Bc in Cc) (22.903.852) 98.408.828

+

y) Za~etno stanje denarnih sredstev 152.591.760 53.559.005


ss 6 del OK.qxd 24.6.2004 13:57


59

ss 6 del OK.qxd 24.6.2004 13:57


60

Izkaz gibanja kapitala

Izkaz gibanja kapitala v obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2003

v tiso~ SIT

Ozn. Vpisani Kapitalska

post. VVSSEEBBIINNAA kapital rezerva

1 2 3 4

AA.. ZZAA^̂EETTNNOO SSTTAANNJJEE VV OOBBRRAA^̂UUNNSSKKEEMM OOBBDDOOBBJJUU PPOO NNOOVVIIHH SSRRSS 44..003366..003388 22..999922..446600

BB.. PPrreemmiikkii vv kkaappiittaall 776633..996622 22..889933..006633

a) Vpis (ali vpla~ilo) novega kapitala 763.962 2.880.137

b) Splo{no prevrednotenje kapitala

c) Posebna prevrednotenja kapitala

~) ^isti poslovni izid (~isti dobi~ek ali ~ista izguba) poslovnega leta

d) Vnos dela dobi~ka za poravnavo izgube iz prej{njih let

e) Druga pove~anja 12.926CC.. PPrreemmiikkii vv kkaappiittaalluu 00 00

a) Razporeditev ~istega dobi~ka v rezerve iz dobi~ka

b) Poravnava izgube prej{njih let z delom dobi~ka poslovnega letac) Poravnava izgube iz prej{njih let in poslovnega leta

z rezervami iz dobi~ka ali drugimi sestavinami kapitala

~) Razporeditev sestavin kapitala v posebni sklad lastnih delnic

d) Razpustitev sklada lastnih delnic z vra~ilom k prvotnim sestavinam kapitalae) Spojitev sestavin kapitala razen zakonskih rezerv in splo{nega

prevrednotovalnega popravka kapitala v na novo opredeljeni osnovni kapital

f) Izpla~ilo (obra~un) dividend v obliki delnic

g) Drugi premiki v kapitalu^̂.. PPrreemmiikkii iizz kkaappiittaallaa 00 00

a) Izpla~ilo (obra~un) dividend

b) Vra~ilo kapitala

c) Zmanj{anje posebnih prevrednotenj kapitala zaradi oslabitve sredstev

~) Prenos posebnih prevrednotovalnih popravkov kapitala v poslovne prihodke

d) Prenos posebnih prevrednotovalnih popravkov kapitala v finan~ne prihodke

e) Druga zmanj{anja kapitala (nagrade po sklepu skup{~ine)DD.. KKOONN^̂NNOO SSTTAANNJJEE VV OOBBRRAA^̂UUNNSSKKEEMM OOBBDDOOBBJJUU 44..880000..000000 55..888855..552233

ss 6 del OK.qxd 24.6.2004 13:57


61

Sklad Preneseni Splo{ni Posebni ^isti

Rezerve lastnih ~isti poslovni prevrednot. prevrednot. poslovni izid SSkkuuppaajj

iz dobi~ka delnic izid iz popravek popravki poslovnega kkaappiittaall

prej{njih let kapitala kapitala leta

5 6 7 8 9 10 11

99..552299..773333 11..559911 33..227722..445555 22..335555..553366 11..886677..772288 00 2244..005555..554411

66..559999 00 66..006622 00 22..661133..000099 33..448800..334488 99..776633..004433

3.644.099

0

2.613.009 2.613.009

3.480.348 3.480.348

0

6.599 6.062 25.58722..771144..440055 5599..554455 ((22..442255..991155)) 00 00 ((334488..003355)) 00

2.714.405 106.085 (348.035) 2.472.455

000

0

(46.540) 46.540 000

0

(2.472.455) (2.472.455)00 00 ((880000..000000)) 00 00 00 ((880000..000000))

(720.000) (720.000)

0

0

0

0

(80.000) (80.000)1122..225500..773377 6611..113366 5522..660022 22..335555..553366 44..448800..773377 33..113322..331133 3333..001188..558844

ss 6 del OK.qxd 24.6.2004 13:57


62

v tiso~ SIT

Ozn. Vpisani Kapitalska

post. VVSSEEBBIINNAA kapital rezerva

1 2 3 4SSttaannjjee 3311.. 1122.. 22000011 33..550000..000000 11..228844..998899

Revalorizacijski popravek – stanje 31. 12. 2001 2.355.536 24.245

Skupaj: 31. 12. 2001 5.855.536 1.309.234

AA.. ZZAA^̂EETTNNOO SSTTAANNJJEE VV OOBBRRAA^̂UUNNSSKKEEMM OOBBDDOOBBJJUU PPOO NNOOVVIIHH SSRRSS 33..550000..000000 11..330099..223344

BB.. PPrreemmiikkii vv kkaappiittaall 553366..003388 11..668833..222266

a) Vpis (ali vpla~ilo) novega kapitala 536.038





e) Druga pove~anja 1.683.226CC.. PPrreemmiikkii vv kkaappiittaalluu 00 00

a) Razporeditev ~istega dobi~ka v rezerve iz dobi~ka







g) Drugi premiki v kapitalu^̂.. PPrreemmiikkii iizz kkaappiittaallaa 00 00


b) Vra~ilo kapitala




e) Druga zmanj{anja kapitala (nagrade po sklepu skup{~ine)DD.. KKOONN^̂NNOO SSTTAANNJJEE VV OOBBRRAA^̂UUNNSSKKEEMM OOBBDDOOBBJJUU 44..003366..003388 22..999922..446600


Izkaz gibanja kapitala

Izkaz gibanja kapitala v obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2002

ss 6 del OK.qxd 24.6.2004 13:57


63

Sklad Preneseni Splo{ni Posebni ^isti

Rezerve lastnih ~isti poslovni prevrednot. prevrednot. poslovni izid SSkkuuppaajj

iz dobi~ka delnic izid iz popravek popravki poslovnega kkaappiittaall


5 6 7 8 9 10 1155..441188..662211 11..559911 11..778833..665588 00 00 00 1111..998888..885599

2.727.463 5.107.244

8.146.084 1.591 1.783.658 17.096.103

88..114466..008844 11..559911 11..778833..665588 22..335555..553366 00 00 1177..009966..110033

33..444499 00 00 00 11..886677..772288 33..227722..445555 77..336622..889966

536.038

0

1.867.728 1.867.728

3.272.455 3.272.455

0

3.449 1.686.67511..338811..118899 00 ((11..338811..118899)) 00 00 00 00

1.381.189 1.381.189

000

0

000

0

(1.381.189) (1.381.189)((998899)) 00 ((440022..446699)) 00 00 00 ((440033..445588))

(351.336) (351.336)

0

0

0

0

(989) (51.133) (52.122)99..552299..773333 11..559911 00 22..335555..553366 11..886677..772288 33..227722..445555 2244..005555..554411

ss 6 del OK.qxd 24.6.2004 13:57


64

Bilan~ni dobi~ek kot poseben dodatek k izkazu gibanja kapitala

v SIT

Ozn. VVSSEEBBIINNAA 22000033 22000022

post

1 2 3 4

a) ^isti poslovni izid poslovnega leta 3.480.348.216,71 3.272.455.365,40

b) Preneseni ~isti dobi~ek 6.062.039,90 0

c) Zmanj{anje rezerv iz dobi~ka 46.540.245,14 0

~) Pove~anje rezerv iz dobi~ka po sklepu uprave:

rezerv za lastne delnice 0 106.085.318,15

statutarnih rezerv 348.034.821,67 316.637.004,72d) Pove~anje rezerv iz dobi~ka po odlo~itvi uprave

in nadzornega sveta 1.566.156.697,52 1.424.866.521,26e) BBIILLAANN^̂NNII DDOOBBII^̂EEKK ((aa++bb++cc––~~––dd)),, kkii ggaa

sskkuupp{{~~iinnaa rraazzppoorreeddii 1.618.758.982,56 1.424.866.521,27

– na delni~arje (dividenda 180 SIT na delnico) 859.944.960,00 720.000.000,00

– za izpla~ilo nagrad ~lanom NS, upravi banke 49.900.000,00 80.000.000,00

– za druge rezerve iz dobi~ka 708.914.022,56 624.866.521,27

ss 6 del OK.qxd 24.6.2004 13:57


65

Izjava uprave

Uprava banke potrjuje ra~unovodske izkaze po stanju na dan 31. december 2003 na straneh od

61 do 68 in pojasnila k ra~unovodskim izkazom na straneh od 66 do 108.

Uprava je odgovorna za pripravo letnega poro~ila, tako da ta predstavlja resni~no in po{teno sliko

premo`enjskega stanja dru`be in izidov poslovanja za leto 2003.

Uprava potrjuje, da so bile dosledno uporabljene ustrezne ra~unovodske usmeritve ter da so bile

ra~unovodske ocene izdelane po na~elu previdnosti in dobrega gospodarjenja. Uprava tudi potrjuje, da so

ra~unovodski izkazi, skupaj s pojasnili, izdelani na podlagi predpostavke o nadaljnjem poslovanju banke ter v

skladu z veljavno zakonodajo in s slovenskimi ra~unovodskimi standardi.

Poslovodstvo je tudi odgovorno za ustrezno vodenje ra~unovodstva, za sprejem ustreznih ukrepov za

zavarovanje premo`enja ter za prepre~evanje in odkrivanje prevar in drugih nepravilnosti in nezakonitosti.

Dav~ne oblasti lahko kadarkoli v roku petih let po poteku leta, v katerem je treba davek odmeriti, preverijo

poslovanje dru`be, kar lahko posledi~no povzro~i nastanek dodatne obveznosti pla~ila davka, zamudnih

obresti in kazni iz naslova DDPO ali drugih davkov ter dajatev. Uprava dru`be ni seznanjena z okoli{~inami, ki

bi lahko povzro~ile morebitno pomembno obveznost iz tega naslova.

Ljubljana, 30. april 2004

Aljo{a Toma`

Predsednik uprave

mag. Bogomir Kos

^lan uprave

Vito Verstov{ek

^lan uprave

ss 6 del OK.qxd 24.6.2004 13:57


66

Uvod

Ekonomske razmere

Letna stopnja rasti indeksa cen ìvljenjskih potreb{~in v letu 2003 je bila 4,6-odstotna (2002: 7,6-odstotna).Uradni srednji te~aj za evro je z 230,26 tolarja na dan 31. december 2002 porasel na 236,69 tolarja na dan 31. december 2003.

Revidiranje

V obseg revidiranja so bili vklju~eni ra~unovodski izkazi: bilanca stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz finan~negaizida in izkaz gibanja kapitala banke za leto 2003. Revidirani so bili tudi ra~unovodski izkazi Aban~ne DZU, d.o.o.,Ljubljana, Afaktorja, d.o.o., Ljubljana, Avipa, dru`be za upravljanje, d.o.o., Nova Gorica, in Eurofin leasinga, d.o.o.,Slovenj Gradec.

Ra~unovodski izkazi so bili revidirani v skladu s Sklepom o najmanj{em obsegu ter vsebini revizijskega pregleda inrevizorjevega poro~ila (Uradni list RS, {t. 24/02), ki ga je predpisala Banka Slovenije. Revidiranje je bilo opravljenov skladu z zakonom, ki ureja revidiranje dru`b, revizijskimi standardi, predpisi Banke Slovenije, predpisiSlovenskega in{tituta za revizijo ter drugimi predpisi.

Ra~unovodski izkazi banke so bili sestavljeni v skladu s slovenskimi ra~unovodskimi standardi in v skladu zupo{tevanjem pomembnej{ih ra~unovodskih smernic, ki so opisane v nadaljevanju. Poleg prikaza ra~unovodskihizkazov banke v skladu s slovenskimi ra~unovodskimi standardi so bili izdelani tudi skupinski ra~unovodski izkazi inra~unovodski izkazi v skladu z mednarodnimi ra~unovodskimi standardi za potrebe tujine.

Skupinski ra~unovodski izkazi

Skupinski ra~unovodski izkazi so sestavljeni na podlagi izvirnih ra~unovodskih izkazov odvisnih podjetij zustreznimi uskupinjevalnimi popravki.

Skupino v skladu s slovenskimi ra~unovodskimi standardi sestavljajo:* obvladujo~a banka,* podjetja, odvisna od nje zaradi deleà v kapitalu,* podjetja, odvisna od nje zaradi prevladujo~ega vpliva iz drugih razlogov,* pridruèna podjetja, v katerih ima banka pomemben, ne pa prevladujo~ vpliv,* podjetja, obvladana skupaj z drugimi lastniki.

V primeru obvladujo~e banke in od nje odvisnih podjetij gre za popolno uskupinjevanje. Popolno uskupinjevanje jezdruèvanje ra~unovodskih izkazov obvladujo~e banke in njenih odvisnih podjetij. Vse medsebojne poslovneterjatve in obveznosti, medsebojni prihodki in odhodki ter finan~ne nalo`be obvladujo~e banke v kapital odvisnihdru`b so izlo~eni iz skupinskih ra~unovodskih izkazov.

Pridruèni dru`bi, v katerih ima banka pomemben, ne pa prevladujo~ vpliv, sta v skupinske ra~unovodske izkazevklju~eni po kapitalski metodi.

Skupino za izdelavo skupinskih ra~unovodskih izkazov v skladu s slovenskimi ra~unovodskimi standardi v letu2003 sestavljajo: Abanka, d.d, Ljubljana, kot obvladujo~a banka, Aban~na DZU, d.o.o., Ljubljana, Afaktor, d.o.o.,Ljubljana, AVIP, dru`ba za upravljanje, d.o.o., Nova Gorica, in Eurofin leasing, d.o.o., Slovenj Gradec, kot odvisnedru`be ter Nacionalna finan~na dru`ba, d.o.o., Ljubljana, Argolina, d.o.o., Ljubljana, in BPT, d.o.o., Trì~, kotpridruène dru`be. Konsolidirani ra~unovodski izkazi so prikazani v nadaljevanju na straneh od 112 do 119.

V skladu s Sklepom o nadzoru bank in hranilnic na konsolidirani osnovi ban~no skupino sestavljajo Abanka, d.d.,Ljubljana nadrejena banka, Aban~na DZU, d.o.o., Ljubljana, Nacionalna finan~na dru`ba, d.o.o., Ljubljana, AVIP,d.o.o., Nova Gorica, Afaktor, d.o.o., Ljubljana, Eurofin leasing, d.o.o., Slovenj Gradec, Argolina, d.o.o., Ljubljana, inVipa Holding, d.d., Nova Gorica.

POJASNILA K RAÛNOVODSKIM IZKAZOM BANKE

ss 6 del OK.qxd 24.6.2004 13:57


67

Pomembnej{e ra~unovodske smernice

Pri pripravi ra~unovodskih izkazov so bile uporabljene naslednje ra~unovodske smernice:

USTREZNOST UPORABLJENIH NAÊL V PRIMERJAVI S SPLO[NIMI RAÛNOVODSKIMI NAÊLI

Ra~unovodski izkazi banke za leto 2003 so izdelani v skladu s SRS 31 – Ra~unovodske re{itve v bankah in drugimislovenskimi ra~unovodskimi standardi, zakonodajo in predpisi Banke Slovenije. Pri tem so bile upo{tevane temeljnera~unovodske predpostavke: upo{tevanje nastanka poslovnih dogodkov, ~asovna neomejenost delovanja terupo{tevanje resni~ne in po{tene predstavitve v razmerah spreminjanja vrednosti evra in posami~nih cen.Kakovostne zna~ilnosti ra~unovodskih izkazov in s tem tudi celotnega ra~unovodenja so predvsem: razumljivost,ustreznost, zanesljivost in primerljivost.

SPREMEMBE RAÛNOVODSKIH POLITIK

Banka je v preteklem letu spremenila stopnje amortiziranja opredmetenih in neopredmetenih dolgoro~nih sredstevv skladu s spremembami Zakona o davku od dobi~ka pravnih oseb, drugih politik in ocen pa ni spreminjala.Zaradi zniànja amortizacijskih stopenj se je stro{ek amortizacije za obstoje~a opredmetena osnovna sredstva inneopredmetena dolgoro~na sredstva (po stanju 31. decembra 2002) v letu 2003 zniàl za pribli`no 20 odstotkov.

UPORABLJENE METODE VREDNOTENJA POSAMEZNIH BILAN^NIH POSTAVK

Sredstva in obveznosti se vrednotijo v skladu s slovenskimi ra~unovodskimi standardi, pravilnikom o ra~unovodstvuin drugimi navodili.

Politika prevrednotovanja sredstev in obveznosti

Prevrednotenje je sprememba prvotno izkazane vrednosti gospodarskih kategorij.

Slovenski ra~unovodski standardi dolo~ajo splo{no prevrednotovanje le za kapital. Splo{no prevrednotenje seopravlja zaradi sprememb kupne mo~i doma~e denarne enote in z namenom ohraniti svojo kupno mo~. Splo{noprevrednotenje kapitala se opravi na podlagi spremembe vrednosti evra. Splo{no prevrednotenje se ne opravi, ~ese v prej{njem koledarskem letu te~aj evra do tolarja pove~a za manj kot 5,5 odstotka. Banka splo{negaprevrednotenja kapitala v letu 2003 ni opravila.

Posebno prevrednotenje, ki je posledica spremembe cen gospodarskih kategorij, se opravi zaradi * okrepitve sredstev, ki pove~a njihovo do tedaj izkazano vrednost, ali* oslabitve sredstev, ki zmanj{a njihovo do tedaj izkazano vrednost.

Zaradi okrepitve neopredmetnih dolgoro~nih sredstev, opredmetenih osnovnih sredstev, dolgoro~nih inkratkoro~nih finan~nih nalo`b, zalog in terjatev ter zaradi oslabitve dolgov se pojavi posebni prevrednotovalnipopravek kapitala. Posebni prevrednotovalni popravek kapitala omogo~a poznej{e oslabitve istih kategorij sredstevin terjatev oziroma na strani dolgov poznej{e okrepitve istih kategorij.

Do oslabitve lahko pride pri vseh sredstvih ali pri okrepitvi dolgov. Pri tem se pojavi izguba, ki se izkaè medprevrednotovalnimi poslovnimi ali prevrednotovalnimi finan~nimi odhodki, razen pri sredstvih, pri katerih se je predtem pojavil posebni prevrednotovalni popravek kapitala, ki omogo~a njeno poravnavo.

Upo{tevanje oslabitve sredstev je obvezno, upo{tevanje okrepitve pa dopustno.

Upo{tevanje okrepitve dolgov je obvezno, upo{tevanje oslabitve pa dopustno.

Terjatve in obveznosti v doma~i valuti

Kratkoro~ne terjatve vsebujejo terjatve iz naslova obresti, opravnin, druge terjatve v zvezi s prihodki in drugeterjatve v zvezi s preoblikovanjem sredstev.

ss 6 del OK.qxd 24.6.2004 13:57


68

Kratkoro~ne obveznosti vsebujejo obveznosti iz naslova obresti, opravnin, druge obveznosti v zvezi z odhodki indruge obveznosti v zvezi s preoblikovanjem dolgov.

Terjatve vseh vrst se v za~etku izkazujejo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob ~emer se predpostavlja, dabodo pla~ani.

Terjatve se zaradi oslabitve prevrednotujejo, ~e njihova knjigovodska vrednost presega njihovo po{teno vrednost,to je udenarljivo vrednost. Terjatve, za katere se domneva, da ne bodo poravnane, ali pa niso poravnane v rednemroku, se izkaèjo kot dvomljive.

Terjatve in obveznosti v tujih valutah

Terjatve in obveznosti, izraène v tuji valuti, so prera~unane v tolarsko protivrednost po srednjem te~aju BankeSlovenije na datum bilance stanja.

Izkazovanje prihodkov in odhodkov iz naslova obresti in opravnin

Obresti se obra~unavajo in pla~ujejo v skladu s predpisi ali po dogovoru, sklenjenim med upnikom in dol`nikom.Obresti se pripisujejo glavnemu dolgu, ~e je to predvideno s pogodbo.

Opravnine sestavljajo prihodki iz naslova danih garancij, vodenja komisijskega poslovanja in opravljanja pla~ilnegaprometa s tujino in doma~ega pla~ilnega prometa, od poslov z vrednostnimi papirji za stranke, od kreditnih poslov,od shranjevanja stvari in vrednosti, od menjalni{kih poslov in od poslov za administrativne storitve.

V izkaz poslovnega izida so vklju~eni obra~unani in {e nepla~ani prihodki od terjatev do komitentov, razvr{~enih vskupini A in B. Prihodki, ki se obra~unavajo do komitentov, razvr{~enih v druge skupine, se {tejejo za izklju~ene inso vklju~eni v izkaz poslovnega izida {ele ob pla~ilu. Po enakem na~elu so se v izkaz poslovnega izida vklju~evali prihodki iz naslova obresti in opravnin v preteklih letih.

Nalo`be v vrednostne papirje

Nalo`be v vrednostne papirje so ob nakupu izkazane po nabavni vrednosti. Nalo`be v vrednostne papirje seprevrednotujejo zaradi okrepitve, oslabitve in odprave oslabitve.

Nalo`be v vrednostne papirje, ki kotirajo na borzi, se v bilanci stanja izkazujejo po tr`ni ceni.

Kadar nalo`ba v vrednostne papirje, ki kotirajo na borzi, pridobiva na vrednosti, se knjigovodska drse~a cenapove~a in za razliko se oblikuje posebni prevrednotovalni popravek kapitala. Kadar pa nalo`ba v vrednostnepapirje, ki kotirajo na borzi, izgublja na vrednosti, se knjigovodska drse~a cena vrednostnega papirja znià. Zarazliko se zmanj{a posebni prevrednotovalni popravek kapitala; ~e tega ni oziroma ga ni dovolj, se razlika izkaèkot prevrednotovalni finan~ni odhodek. Pri knjigovodskem izkazovanju odprave oslabitve je treba pove~atiknjigovodsko vrednost finan~ne nalo`be in hkrati odpraviti prevrednotovalni finan~ni odhodek, ki se je pred tempojavil. Za razliko med prvotno nabavno vrednostjo in tr`no ceno vrednostnega papirja se oblikuje posebniprevrednotovalni popravek kapitala.

Vrednostni papirji, ki ne kotirajo na borzi, se vrednotijo po revidirani knjigovodski vrednosti oziroma so v poslovnihknjigah izkazani po nabavni vrednosti, ~e je ta ni`ja od revidirane knjigovodske vrednosti.

Banka ni vrednotila terminskih poslov na lastni{ke vrednostne papirje, ki izhajajo iz repo pogodbenih obveznosti.

Nalo`be v kapital odvisnih in neodvisnih dru`b

Nalo`be v kapital odvisnih in pridruènih strank so v bilanci vrednotene po kapitalski metodi. To pomeni, da seletno pove~ujejo za tisti del dobi~kov odvisnih in pridruìtvenih strank, ki pripadajo banki. Za u~inek prevrednotenja

ss 6 del OK.qxd 24.6.2004 13:57


69

se je v letu 2003 pove~al posebni prevrednotovalni popravek kapitala v zvezi s finan~nimi nalo`bami; v letu 2002pa so bili dobi~ki odvisnih in pridruìtvenih podjetij izkazani med finan~nimi prihodki.

Nalo`be v kapital neodvisnih strank so v bilanci vrednotene po nalo`beni metodi. Nakazani deleì v dobi~kupove~ujejo finan~ne prihodke.

Posojila in depoziti

Dana posojila in depoziti so v bilanci stanja prikazani v vrednosti neodpla~ane glavnice, pove~ani za vi{inopripisanih obresti, ~e tako dolo~a pogodba, in zmanj{ani za izvedeni popravek vrednosti v skladu s klasifikacijoterjatev.

Prejeti krediti in depoziti so izkazani v vi{ini neodpla~ane glavnice, pove~ane za pripisane obresti, ~e tako dolo~apogodba. Za prevrednotovanje danih posojil zaradi oslabitve banka oblikuje posebne rezervacije na podlagi predpisov zaposamezna in splo{na tveganja poslovanja. Vodstvo banke pri ugotavljanju potrebne ravni rezervacij upo{teva{tevilne dejavnike, vklju~ujo~ doma~e ekonomske razmere, strukturo kreditnega portfelja, predhodne slabeizku{nje, deèlno tveganje in podobno.

Politika oblikovanja posebnih rezervacij

Banka oblikuje posebne rezervacije v skladu s Sklepom o razvrstitvi aktivnih bilan~nih in zunajbilan~nih postavkbank in hranilnic ter Sklepom o oblikovanju posebnih rezervacij (Uradni list RS, {t. 24/02).

Banka vodi pregled tvegane aktive tako po razvrstitvi komitenta kot po razvrstitvi terjatve. ê je komitent razvr{~enslab{e od A, banka na~eloma zahteva posebno obliko zavarovanja. Le-ta je odvisna od tveganosti nalo`be.Pogosto banka zahteva zavarovanje tudi pri komitentih A, {e posebej za dolgoro~ni kredit.

Banka oblikuje rezervacije za vse bilan~ne terjatve in zunajbilan~ne obveznosti.

Za komitente oziroma terjatve, razvr{~ene v skupino A, razen za terjatve do Banke Slovenije in RepublikeSlovenije, je banka v skladu s Sklepom o oblikovanju posebnih rezervacij bank in hranilnic (Uradni list RS, {t. 24/02) oblikovala posebne rezervacije v predpisani vi{ini 1 odstotka in jih izkazala na posebnem ra~unu vpasivi bilance stanja.

Za komitente oziroma terjatve, razvr{~ene v skupine od B do E, je banka oblikovala posebne rezervacije vskladu s sklepom Banke Slovenije. Posebne rezervacije so prevrednotovalni finan~ni odhodki banke. Izkaèjose v obliki popravkov vrednosti kreditov zaradi oslabitve v aktivi bilance ter kot izguba iz danih kreditov vizkazu poslovnega izida.

Banka je za izra~un potencialnih izgub uporabila mo`ne odstotke iz sklepa Banke Slovenije.

Posebne rezervacije za deèlna tveganja je banka izkazala kot odhodek za posebne rezervacije in na posebnemra~unu rezervacij v pasivi bilance stanja.

V breme prihodkov teko~ega leta je banka pokrila celotno vi{ino potrebnih dodatnih posebnih rezervacij zabilan~ne terjatve in zunajbilan~ne obveznosti.

Oblikovanje in ukinjanje posebnih rezervacij sta v izkazu poslovnega izida izkazani po neto na~inu.

Politika odpisovanja zapadlih terjatev

Terjatev se lahko odpi{e {ele, ko so izrabljene vse mo`nosti za izterjavo. Izjemoma se del terjatve lahko odpi{e, kogre za prodajo terjatve z diskontom. O odpisih odlo~a odbor za upravljanje za bilanco banke. Odpisi terjatve se v

ss 6 del OK.qxd 24.6.2004 13:57


70

izkazu poslovnega izida izkaèjo kot odhodek iz odpisov neizterljivih terjatev.

V preteklosti oblikovani odpisi se ob morebitnem pla~ilu izkaèjo kot prihodki iz odpisanih terjatev v izkazuposlovnega izida.

Rezervacije za splo{na ban~na tveganja

Rezervacije za splo{na ban~na tveganja so namenjene poravnavi morebitnih izgub zaradi tveganj, ki izhajajo izcelotnega poslovanja banke. Izkazane so na posebnem ra~unu v pasivi bilance stanja. V letu 2003 takih rezervacijbanka ni oblikovala.

Opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva

Opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva se ob za~etnem pripoznanju ovrednotijo po nabavni vrednosti.V dobi koristnosti opredmetnih in neopredmetenih dolgoro~nih sredstev banka preverja njihovo nadomestitvenovrednost in se odlo~a o prevrednotenju.

Neopredmetena dolgoro~na sredstva se zaradi okrepitve in zaradi odprave oslabitve ne prevrednotujejo, medtemko je oslabitev obvezna. Med opredmetenimi dolgoro~nimi sredstvi banka prevrednotuje le gradbene objekte,opremo in zemlji{~e pa ne. Cenitve opravljajo poobla{~eni cenilci vrednosti nepremi~nin. Prevrednotenjenepremi~nin je zaradi oslabitve obvezno, medtem ko je okrepitev dopustna, vendar se v banki ne evidentira.

V letu 2003 banka ni prevrednotila opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoro~nih sredstev. Le naenem objektu je knjiìla oslabitev zaradi {kode, ki jo je povzro~il poàr.

Neodpisana vrednost opredmetnih osnovnih sredstev in neopredmetnih dolgoro~nih sredstev se zmanj{uje zamortiziranjem. Obra~unana amortizacija pove~uje popravek vrednosti opredmetenih osnovnih in neopredmetenihdolgoro~nih sredstev in se v izkazu poslovnega izida izkazuje kot stro{ek amortizacije.

Amortizacija se obra~unava posami~no po proporcionalni metodi z uporabo predpisanih amortizacijskih stopenj, kine presegajo dav~no priznanih odhodkov. Pri obra~unu amortizacije so bile upo{tevane spremembe dav~nopriznanih najvi{jih amortizacijskih stopenj. Uporabljene so bile naslednje stopnje:

2003 2002Gradbeni objekti 5 % 3,6–10,0 %Ra~unalni{ka oprema 50 % 50 %Motorna vozla 12,5 % 31,0–33,0 %Druga oprema 25 % 13,4–33,0 %Neopredmetena osnovna sredstva 20 % 33,0–50,0 %Zemlji{~a in opredmetena osnovna sredstva v gradnji se ne amortizirajo.

Davek od dobi~ka

Davek od dobi~ka je obra~unan po stopnji 25 odstotkov od ugotovljene dav~ne osnove. Banka je davek oddobi~ka obra~unala v skladu z Zakonom o davku od dobi~ka pravnih oseb (Uradni list RS, {t. 72/93, {t. 20/95, {t. 18/96, {t. 34/96 in {t. 14/00).

Posebni davek na bilan~no vsoto bank in hranilnic

V letu 2003 je banka v skladu z Zakonom o posebnem davku na bilan~no vsoto bank in hranilnic (Uradni list RS, {t. 87/97, {t. 84/97, {t. 40/99, {t. 61/99 in {t. 108/99) obra~unala 3-odstotni davek od osnove, ugotovljene v skladuz navedenim zakonom. Obveznost pla~ila posebnega davka na bilan~no vsoto je enaka znesku, ki presegaobveznost pla~ila davka od dobi~ka, vendar najve~ do vi{ine 50 odstotkov dobi~ka, ugotovljenega v izkazuposlovnega izida pred davkom.

ss 6 del OK.qxd 24.6.2004 13:57

Davek na dodano vrednost

S 1. julijem 1999 je stopil v veljavo davek na dodano vrednost. V sistemu obra~una davka na dodano vrednost imabanka tako obdav~ljive kot opro{~ene storitve. Vstopni davek banka lahko refundira za vra~ilo le v vi{ini odbitnegadeleà, ki ga ugotavlja kot razmerje med obdav~ljivimi storitvami in izvozom proti obdav~ljivim in opro{~enimstoritvam ter izvozom. Banka je z izjavo pristopila k mese~nemu obra~unu davka na dodano vrednost.

Osnovni kapital, kapitalske rezerve in rezerve iz dobi~ka

Osnovni (delni{ki) kapital je izkazan v nominalni vrednosti in je razdeljen na 4.800.000 delnic. V letu 2003 se jeosnovni kapital pove~al zaradi vpisa novih delnic. Pri vpla~ilu delnic je bila doseèna vi{ja prodajna cena odnominalne vrednosti, razlika je izkazana kot kapitalske rezerve.

Osnovni kapital se v skladu z Zakonom o gospodarskih dru`bah in v skladu s statutom banke lahko pove~a z izdajonovih delnic ali s preoblikovanjem kapitalskih rezerv, statutarnih rezerv, drugih rezerv iz dobi~ka, prenesenih ~istihdobi~kov iz preteklih let, prevrednotovalnih popravkov, ki se nana{ajo nanje, in ~istega dobi~ka poslovnega leta.

Odkupljene lastne delnice je banka izkazala na aktivni strani bilance stanja in zmanj{ujejo osnovni kapital.Rezerve iz dobi~ka so namensko zadràn del ~istega dobi~ka iz preteklih let in so namenjene predvsem zaporavnavanje morebitnih izgub v prihodnosti. Rezerve iz dobi~ka se raz~lenjujejo na zakonske rezerve, rezerve zalastne deleè, statutarne rezerve in druge rezerve iz dobi~ka.

V skladu z Zakonom o gospodarskih dru`bah mora dru`ba obvezno oblikovati zakonske rezerve v vi{ini 10 odstotkov (ali v statutu dolo~enem vi{jem odstotku) osnovnega kapitala.

Za lastne delnice, ki jih je banka imela v posesti konec leta 2003, je oblikovala rezerve za lastne delnice.

Banka ima poleg zakonskih tudi statutarne rezerve, ki jih je mogo~e uporabiti za namene, dolo~ene v statutu, ni pajih mogo~e razdeliti med lastnike v obliki dividend.

Druge rezerve iz dobi~ka se uporabljajo v skladu z dolo~bami statuta banke.

Prevrednotovalni popravek kapitala se raz~lenjuje na splo{ni prevrednotovalni popravek in posebneprevrednotovalne popravke kapitala. Splo{ni prevrednotovalni popravek kapitala omogo~a izraànje vrednosti vsehsestavin kapitala v spremenjeni kupni mo~i, merjeni na podlagi vrednosti evra. Splo{nega prevrednotenja kapitala vletu 2003 ni bilo.

Posebni prevrednotovalni popravek kapitala je posledica predhodne okrepitve sredstev ali oslabitve dolgov, bodisicelotnih bodisi pobotanih s poznej{imi vplivi oslabitve sredstev, in okrepitve dolgov, preden jih je ob iztrènjumogo~e upo{tevati pri prihodkih in s tem pri oblikovanju poslovnega izida za posamezno obra~unsko obdobje.

Preneseni dobi~ek (izguba) prej{njih let pove~uje (zmanj{uje) celotni kapital.îsti dobi~ek poslovnega leta mora uprava najprej uporabiti po zakonsko dolo~enem vrstnem redu. V skladu s 60. ~lenom Zakona o gospodarskih dru`bah se ~isti dobi~ek poslovnega leta uporabi za:* kritje prenesene izgube,* oblikovanje zakonskih rezerv,* oblikovanje rezerv za lastne deleè,* oblikovanje statutarnih rezerv in* oblikovanje drugih rezerv.

Z uporabo ~istega dobi~ka poslovnega leta, ki ga predlaga uprava, se mora strinjati nadzorni svet. Skup{~inabanke odlo~a le o uporabi bilan~nega dobi~ka.


71

ss 6 del OK.qxd 24.6.2004 13:57

Sklep o uporabi bilan~nega dobi~ka mora obsegati naslednje podatke:* del bilan~nega dobi~ka, ki se razdeli delni~arjem,* del bilan~nega dobi~ka, ki se razdeli za nagrade,* del bilan~nega dobi~ka, ki se odvede v druge rezerve iz dobi~ka,* del bilan~nega dobi~ka, ki ostane nerazporejen in o uporabi katerega bo skup{~ina odlo~ala v

prihodnjih letih.

Nadzor bank na konsolidirani osnovi

V skladu s Sklepom o nadzoru bank in hranilnic na konsolidirani osnovi (Uradni list RS, {t. 109 z dne 29. decembra1999) mora banka za vse odvisne in pridruène dru`be, v katerih ima pomemben, ne pa tudi prevladujo~ vpliv (vkaterih kapitalu je udeleèna z ve~ kot 20 odstotki), izdelati konsolidirane ra~unovodske izkaze na predpisanihshemah bilance stanja, izkaza poslovnega izida, izkaza finan~nega izida in izkaza gibanja kapitala, ki so sestavnidel Sklepa o poslovnih knjigah in poslovnih poro~ilih bank in hranilnic (Uradni list RS, {t. 24/02), in vsa poro~ila oobvladovanju tveganj v ban~ni skupini v obliki obrazcev, ki so sestavni del Sklepa o izra~unu kapitala, kapitalskihzahtev in kapitalske ustreznosti, Sklepa o veliki izpostavljenosti ter Sklepa o ugotavljanju in poro~anju vrednostinalo`b v kapital nefinan~nih organizacij in opredmetena osnovna sredstva (Uradni list RS, {t. 24/02).

Mo`ne izgube

Ra~unovodske evidence

Za opravljanje revizije so bile revizorju na voljo vse obstoje~e ra~unovodske evidence, v katerih so evidentirani vsiopravljeni poslovni dogodki. Dodatno so mu bile na voljo vse druge evidence in informacije, ki bi lahko vplivale naresni~nost in to~nost ra~unovodskih izkazov ali pa bi zahtevale dodatna pojasnila k ra~unovodskim izkazom. Vbanki ni pomembnej{ih informacij, ki bi bile zamol~ane.

Sredstva

Sredstva banke so izkazana v skladu z zakonodajo. Vsa sredstva, ki jih banka izkazuje po stanju na dan 31.december 2003, so bila in so tudi sedaj prosta vseh bremen (niso zastavljena in zanje ne te~ejo sodni postopki).

Obveznosti

Banka v svojih knjigah izkazuje vse obveznosti. Banka nima potencialnih in prevzetih obveznosti. Proti bankitrenutno ne potekajo postopki, ki bi lahko pomembno vplivali na predloène ra~unovodske izkaze.

Drugo

Vodstvo banke in zaposleni v banki niso vpleteni v nepravilnosti (prevare), ki bi lahko v prihodnje povzro~alepomembnej{e izgube oziroma stro{ke.

Dogodki po datumu bilance, ki vplivajo na izdelane ra~unovodske izkaze

Od dneva izdelave bilance pa do podpisa tega poro~ila niso nastale okoli{~ine in nastopili dogodki, ki bi zahtevalipopravke ra~unovodskih izkazov, dodatna pojasnila k ra~unovodskim izkazom in pojasnila delni~arjem.

Pomemben dogodek, ki se je zgodil po obravnavanem obra~unskem obdobju, predstavlja izdaja obveznic AB08 inAB09. Obveznice AB08 so subordinirane, denominirane v evrih, skupna nominalna vrednost izdaje je 10 milijonovevrov. Obveznice AB09 so navadne, denominirane v evrih, skupna nominalna vrednost izdaje pa je prav tako 10milijonov evrov. Za obe emisiji sta se vpisovanje in vpla~evanje za~eli 1. marca 2004 in kon~ali 31. marca 2004.


72

ss 6 del OK.qxd 24.6.2004 13:57


73

Pojasnila k bilanci stanja

1. Sheme bilance stanja po strukturi aktive in pasive v doma~i in tuji valuti

v tiso~ SIT 22000033 22000022

AAkkttiivvaa 443322..442266..441155 338899..227733..117755

– v SIT 245.570.521 223.844.537

– v SIT z valutno klavzulo 20.765.954 16.642.757

– v tuji valuti 166.089.840 148.785.881PPaassiivvaa 443322..442266..441155 338899..227733..117755

– v SIT 245.586.716 222.074.852

– v SIT z valutno klavzulo 22.461.808 16.534.432

– v tuji valuti 164.377.891 150.663.891

ss 6 del OK.qxd 24.6.2004 13:57


74

2. Sheme bilance stanja po izpostavljenosti do dr`ave

v tiso~ SIT 22000033 22000022

11.. BBaannkkaa SSlloovveenniijjee 7700..777733..336633 6699..885500..229999

22.. RReeppuubblliikkaa SSlloovveenniijjaa 3399..442222..887755 3344..777788..778844

2.1 Obveznice po vrstah 1177..991166..330022 1166..551122..884400

2.1 Obveznice RS 04 0 1.218.890

2.1 Obveznice RS 06 9.623.093 9.233.882

2.1 Obveznice RS 08 0 3.086

2.1 Obveznice RS 10 159.835 71.943

2.1 Obveznice RS 17 104.000 61.206

2.1 Obveznice RS 20 0 30.300

2.1 Obveznice RS 22 104.000 0

2.1 Obveznice RS 23 230.080 210.860

2.1 Obveznice RS 24 233.106 163.200

2.1 Obveznice RS 25 355.206 0

2.1 Obveznice RS 26 169.866 162.829

2.1 Obveznice RS 27 955.717 237.578

2.1 Obveznice RS 28 104.270 0

2.1 Obveznice RS 29 487.993 466.533

2.1 Obveznice RS 34 642.000 0

2.1 Obveznice RS 35 496.951 0

2.1 Obveznice RS 36 0 100.000

2.1 Obveznice RS 37 317.100 312.630

2.1 Obveznice RS 38 660.612 539.223

2.1 Obveznice RS 39 298 284

2.1 Obveznice RS 40 105.950 1.456.000

2.1 Obveznice RS 41 180.200 0

2.1 Obveznice RS 42 99.522 0

2.1 Obveznice RS 43 209.000 500.565

2.1 Obveznice RS 48 49.804 94.596

2.1 Obveznice RS 50 323.082 0

2.1 Obveznice RS 53 188.707 0

2.1 Obveznice RS 54 442.639 0

2.1 EVROOBVEZNICE v DEM (EUR) 307.355 305.637

2.1 EVROOBVEZNICE v EUR 2001 126.961 122.145

2.1 EVROOBVEZNICE v EUR 1999 1.238.955 1.221.453

2.2 Drugi vrednostni papirji po vrstah 5588..446688 22..996600..661133

2.2 1-mese~ne ZAKLADNE MENICE 0 248.466

2.2 3-mese~ne ZAKLADNE MENICE 58.468 515.435

2.2 6-mese~ne ZAKLADNE MENICE 0 593.277

2.2 12-mese~ne ZAKLADNE MENICE 0 1.603.435

2.3 Krediti 44..006655..668888 44..889933..990044

2.4 Nalo`be z garancijo RS po vrstah 1155..111188..005500 99..334422..002266

2.4 IUV Vrhnika 488.026 488.026

2.4 Slovenske `eleznice 0 2.139.573

2.4 Stanovanjski sklad RS 2.828.780 1.846.154

2.4. ZPIZ Slovenije 1.300.419 1.000.000

2.4 DARS 6.604.578 3.868.273

ss 6 del OK.qxd 24.6.2004 13:57


75

v tiso~ SIT 22000033 22000022

2.4 ALPOS, EKOLO[KA PE^, RAZLAKIRANJE KOVIN 98.643 0

2.4 ALPOS, ALU, PROIZVODNJA ALUMINIJASTIH IZDELKOV 98.647 0

2.4 ALPOS, POSEBNE STORITVE, PROIZVODNJA 197.274 0

2.4. ALPOS, PROIZVODNJA ORODIJ 98.643 0

2.4. RELAX, PODJETJE ZA TURIZEM, TRGOVINO 1.380.846 0

2.4 GOZDNO GOSPODARSTVO POSTOJNA, D.D. 246.811 0

2.4 FINO, D.D., FINAN^NE IN POSLOVNE STORITVE 1.035.638 0

2.4 PRIMORJE, D.D., DRU@BA ZA GRADBENI[TVO 739.745 0

2.5 Drugo 22..226644..336677 11..006699..440011

33.. SSkkuuppnnaa iizzppoossttaavvlljjeennoosstt ddoo BBSS iinn ddrr`̀aavvee 111100..119966..223388 110044..662299..008833

44.. DDeellee`̀ vv bbiillaann~~nnii vvssoottii ((vv %%)) 25,5 26,9

ss 6 del OK.qxd 24.6.2004 13:57


76

DENAR V BLAGAJNI IN STANJE NA RA^UNIH PRI CENTRALNI BANKI

v tiso~ SIT 22000033 22000022

vv SSIITT vv ttuujjii vvaalluuttii vv SSIITT vv ttuujjii vvaalluuttii

Gotovina v blagajni 2.334.703 805.020 2.381.634 816.661

Gotovina, poslana v tujino 0 0 0 205.963

Vloge pri centralni banki 0 0 0 0

Poravnalni ra~un 5.502.732 0 5.726.672 0Predhodni ra~un pozicije na poravnalnem ra~unu (143.549) 0 80.581 0

7.693.886 805.020 8.188.887 1.022.624SSkkuuppaajj 88..449988..99006699..221111..551111

Banka je v letu 2003 izpolnjevala vse predpise Banke Slovenije, ki urejajo izra~un in izpolnjevanje obveznihrezerv. Predpisane stopnje obveznih rezerv so se do septembra 2003 gibale med 0 in 7 odstotki, pospremembi instrumenta obveznih rezerv pa med 0 in 4,5 odstotka.

Banka je skladno s predpisi izra~unavala obvezno rezervo od 22. dne predhodnega meseca do 21. dneteko~ega meseca. Obvezno rezervo je izpolnjevala tako, da je imela v obdobju od 27. dne predhodnegameseca do 26. dne teko~ega meseca na poravnalnem ra~unu in v tolarski blagajni najmanj izra~unani znesekobvezne rezerve ob dodatni zahtevi, da ima v teko~em koledarskem mesecu dnevno na poravnalnem ra~ununajmanj polovico izra~unane obvezne rezerve za preteklo obdobje izpolnjevanja. Od septembra 2003 daljebanke nimajo ve~ mo`nosti izpolnjevanja obvezne rezerve z gotovino v blagajni.

Ob ugodni likvidnosti je banka v povpre~ju dnevno presegala predpisane obvezne rezerve za 88 milijonovtolarjev oz. za 1 odstotek. V decembru 2003 je predpisana obvezna rezerva zna{ala 7.758 milijonov tolarjev,banka pa je imela na poravnalnem ra~unu v povpre~ju 7.792 milijonov tolarjev. S tem je izpolnila obveznorezervo 100,4-odstotno.

ss 6 del OK.qxd 24.6.2004 13:57


77

Krediti bankam

Analiza zapadlosti

v tiso~ SIT 22000033 22000022

NNaa vvppoogglleedd

Banke v dr`avi 157.488 137.714

Banke v tujini 208.646 1.141.876KKrraattkkoorroo~~nnii

V SIT 5.143.000 12.135.000

V tuji valuti 17.610.543 25.571.370DDoollggoorroo~~nnii

V SIT 58.936 57.337

Popravek vrednosti (320.893) (233.511)SSkkuuppaajj 2222..885577..772200 3388..880099..778866

v tiso~ SITTTeerriittoorriiaallnnaa aannaalliizzaa 22000033 22000022

Slovenija 6.256.525 13.470.789

Tujina 16.922.088 25.572.508

Popravki vrednosti (320.893) (233.511)SSkkuuppaajj 2222..885577..772200 3388..880099..778866

SSpprreemmeemmbbee vv ssttaannjjuu kkrreeddiittoovv bbaannkkaamm ssoo bbiillee nnaasslleeddnnjjee::

v tiso~ SIT 22000033 22000022

SSttaannjjee 11.. jjaannuuaarrjjaa 3388..880099..778866 5500..882255..992244

ABANKA 0 34.477.951

BANKA VIPA 0 16.347.973PPoovvee~~aannjjee:: 33..116644..229977..334400 33..225555..558877..335599

– novi krediti 1.165.150.649 1.499.534.281

– te~ajne razlike 887.404 1.314.628

– promet vpoglednih ra~unov 1.998.259.287 1.754.738.450ZZmmaannjj{{aannjjee:: 33..118800..224499..440066 33..226677..660033..449977

– odpla~ila 3.180.162.024 3.267.534.460

– popravki vrednosti (neto) 87.382 69.037SSttaannjjee 3311.. ddeecceemmbbrraa 2222..885577..772200 3388..880099..778866

Skupna povpre~na letna obrestna mera za kredite bankam je v letu 2003 za dolgoro~ne kredite zna{ala 7,37

odstotka (v letu 2002 9,87 odstotka), za kratkoro~ne kredite pa 5,11 odstotka (v letu 2002 5,27 odstotka).

ss 6 del OK.qxd 24.6.2004 13:57

v tiso~ SIT 22000033 22000022KKrraattkkoorroo~~nnii DDoollggoorroo~~nnii KKrraattkkoorroo~~nnii DDoollggoorroo~~nnii

VV ttoollaarrjjiihh 113399..665588..332288 6677..555522..665566 111122..228811..002211 5544..007755..667766

Gospodarstvo 114.147.210 22.423.040 93.432.326 26.354.680Dr`ava 1.323.285 6.387.240 1.700.323 4.292.759Ob~ani 17.555.945 25.818.396 14.563.769 23.412.583Tuje osebe 402.421 673 3.864 4.118Drugi 6.229.467 12.923.307 2.580.739 11.536

VV ttuujjii vvaalluuttii 4400..886611..444422 3388..442277..006655 2277..881188..446622 2266..119955..001166

Gospodarstvo 36.833.072 32.156.743 26.772.689 23.847.042Dr`ava 315.587 315.587 307.023 614.046Tuje osebe 2.248.551 5.539.983 681.093 1.733.928Drugi 1.464.232 414.752 57.657 0

Popravek vrednosti ((77..558899..118866)) ((44..005577..333377)) ((66..110022..008866)) ((33..005577..662244))117722..993300..558844 110011..992222..338844 113333..999977..339977 7777..221133..006688

SSkkuuppaajj 227744..885522..996688 221111..221100..446655


78

Krediti strankam, ki niso banke

Raz~lenitev po vrstah kreditojemalcev

Analiza po sektorjih

v tiso~ SIT 22000033 22000022Industrija in rudarstvo 95.912.930 76.118.609Kmetijstvo 2.017.301 3.478.311Trgovina in finance 81.246.215 62.523.160Promet in zveze 22.908.042 9.381.514Storitve 39.125.851 29.339.812Razno 1.914.811 1.552.417Prebivalstvo 43.374.341 37.976.352

Popravek vrednosti (11.646.523) (9.159.710)

SSkkuuppaajj 227744..885522..996688 221111..221100..446655

ss 6 del OK.qxd 24.6.2004 13:57


79

Spremembe v stanju kreditov so bile naslednje:

v tiso~ SIT 22000033 22000022SSttaannjjee 11.. jjaannuuaarrjjaa 221111..221100..446655 117766..779977..116611ABANKA 0 143.613.334BANKA VIPA 0 33.183.827

PPoovvee~~aannjjee:: 552299..444444..114411 338877..661144..771177– novi krediti 524.800.576 382.489.087– obresti, pripisane glavnici 2.739.280 3.428.662– pozitivne te~ajne razlike 1.904.285 1.696.968

ZZmmaannjj{{aannjjee:: 446655..880011..663388 335533..220011..441133– odpla~ila 463.037.740 352.037.978– negativne te~ajne razlike 277.085 58.971– popravek vrednosti 2.486.813 1.104.464

SSttaannjjee 3311.. ddeecceemmbbrraa 227744..885522..996688 221111..221100..446655

Med kratkoro~nimi posojili strankam, ki niso banke, se izkazuje tudi znesek dolgoro~nih posojil, ki zapadejo v letu2004, v vi{ini 33.321.083 tiso~ tolarjev. Skupna povpre~na obrestna mera strankam, ki niso banke, je v letu 2003zna{ala za dolgoro~ne kredite 11,48 odstotka (v letu 2002 13,37 odstotka), za kratkoro~ne kredite 10,42 odstotka(v letu 2002 11,45 odstotka).

Prvovrstna zavarovanja terjatev

Banka razpolaga s prvovrstnim zavarovanjem terjatev do strank, ki niso banke, v vi{ini 18.206.917 tiso~ tolarjev. Odtega se na terjatve, razvr{~ene v skupino A, nana{a 18.185.589 tiso~ tolarjev, na terjatve, razvr{~ene v skupino B,20.734 tiso~ tolarjev, na terjatve, razvr{~ene v skupino C, pa 594 tiso~ tolarjev. Dele` prvovrstnih terjatev (A-terjatev) je v primerjavi s stanjem vseh posojil strankam, ki niso banke, na dan 31. december 2003 zna{al 78,8 odstotka in se je v primerjavi z letom 2002 (77,6 odstotka) izbolj{al za 1,2 odstotne to~ke. Dele` terjatev dogospodarstva, ki imajo prvovrstno zavarovanje, je v letu 2003 zna{al 8,4 odstotka, konec leta 2002 pa je zna{al 8,8 odstotka vseh plasmajev gospodarstvu.

Poro{tva dr`ave izhajajo iz:

– Zakona o poro{tvu RS za obveznosti DARS, d.d., iz kreditov, najetih za realizacijo gradnje avtocestnih odsekov iz nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji, ki se za~nejo graditi v letu 1996 (Uradni list RS, {t. 17/96), in sklepov Vlade Republike Slovenije {t. 446-17/99-2 z dne 28. junija 1999,{t. 446- 17/2002 z dne 21. decembra 2000, {t. 446-17/2000-2 z dne 19. julija 2001 in {t. 446-17/2000-3 z dne 28. marca 2002;

– Zakona o poro{tvu RS za obveznosti DARS, d.d., iz naslova kreditov, najetih za dodatno financiranje avtocestnega odseka Malence–[entjakob in nekaterih drugih odsekov, ki so se za~eli graditi v letu 1994, in Sklepa Vlade Republike Slovenije {t. 446-17/99-4 z dne 26. maja 2000;

– Zakona o poro{tvu RS za obveznosti DARS, d.d., iz naslova kreditov, najetih za dodatno financiranje avtocestnih odsekov Vransko–Blagovica, Blagovica–[entjakob, Pesnica–Slivnica, obvoznica Lendava, Kozina–Klanec in Vi{nja Gora–Bi~, in Sklepa Vlade Republike Slovenije {t.446-17/99-3 z dne 22. julija 1999;

– Zakona o Vladi Republike Slovenije na podlagi 21. ~lena zakona in 59. ~lena Zakona o izvr{evanju prora~una RS ter 1. in 7. ~lena v povezavi s pogoji 5. ~lena Zakona RS za poravnavo obveznosti gospodarskih dru`b iz poslov restrukturiranja dolgov (za IUV);

ss 6 del OK.qxd 24.6.2004 13:57


80

Med nalo`bami v investicijske vrednostne papirje najve~ji dele` predstavljajo devizni blagajni{ki zapisi BankeSlovenije v vi{ini 65.009.069 tiso~ tolarjev in tolarski blagajni{ki zapisi Banke Slovenije v znesku 5.457.063 tiso~tolarjev.

Med kratkoro~nimi nalo`bami v obveznice so evidentirane evro obveznice RS, ki kotirajo na borzi v tujini in postanju ob koncu leta zna{ajo 1.673.271 tiso~ tolarjev.

Obveznice iz izpla~anih deviznih hranilnih vlog (RS 06) predstavljajo znesek izpla~anih deviznih hranilnih vlogprebivalstva. Obveznice zapadejo 20 let od izdaje in prina{ajo 3-odstotne realne obresti. Znesek obveznic serevalorizira z 90-odstotno rastjo cen na drobno, obresti se izpla~ujejo polletno.

PPrrvvoovvrrssttnnaa zzaavvaarroovvaannjjaa ssoo sseessttaavvlljjeennaa ttaakkoollee::

v tiso~ SIT AA BB CC DD EE SSkkuuppaajj

Ban~na vloga 2.661.179 20.734 594 0 0 2.682.507

Poro{tvo dràve 15.524.410 0 0 0 0 15.524.410SSkkuuppaajj 1188..118855..558899 2200..773344 559944 00 00 1188..220066..991177

Primerna zavarovanja terjatev - hipoteka

Banka ima terjatve do strank, ki niso banke, zavarovane s hipoteko v skupni vi{ini 121.161.584 tiso~ tolarjev (vletu 2002: 65.074.232 tiso~ tolarjev). Terjatve do 200 dol`nikov je banka razvrstila za eno skupino vi{je, kot bijih na podlagi ocene in vrednotenja dol`nikove sposobnosti poravnavanja pogodbenih obveznosti. ê tehdol`nikov ne bi razvrstila v eno skupino vi{je, bi morala dodatno oblikovati posebne rezervacije v vi{ini2.662.007 tiso~ tolarjev. Pri razvr{~anju terjatev, zavarovanih z omenjenim zavarovanjem, je banka upo{tevaladolo~ila 12. to~ke Sklepa o razvrstitvi aktivnih bilan~nih in zunajbilan~nih postavk bank in hranilnic.

DOL@NI[KI VREDNOSTNI PAPIRJI, KI NISO NAMENJENI TRGOVANJU

v tiso~ SIT 22000033 22000022

KKrraattkkoorroo~~nnii DDoollggoorroo~~nnii KKrraattkkoorroo~~nnii DDoollggoorroo~~nnii

VV ttuujjii vvaalluuttii

Obveznice RS 1.673.271 0 1.649.235 0

Blagajni{ki zapisi Banke Slovenije 65.009.069 0 63.809.307 0

Drugi izdajatelji (tuji) 506.653 1.488.853 0 1.641.691VV ttoollaarrjjiihh

Blagajni{ki zapisi Banke Slovenije 5.457.063 0 5.522.094 0

Obveznice RS 233.106 10.761.516 9.415.695 0

Zakladne menice RS 58.468 0 2.960.613 0

Obveznice iz neizpla~anih DHV RS08 0 0 3.028 0

Obveznice iz izpla~anih DHV RS06 0 5.222.673 0 5.011.4397722..993377..663300 1177..447733..004422 8833..335599..997722 66..665533..113300

SSkkuuppaajj 9900..441100..667722 9900..001133..110022

– Zakona o prevzemu in na~inu poravnave obveznosti, povezane s programom prestrukturiranja Slovenskih èlezarn, sprejet v Dràvnem zboru RS 20. decembra 2001 (Stanovanjski sklad).

Banka ima terjatve do osmih podjetji zavarovane s 395.000 loti {estmese~nih zakladnih menic RS v vi{ini 3.896.247 tiso~ tolarjev.

ss 6 del OK.qxd 24.6.2004 13:57


81

V letu 2003 je banka dodatno investirala tudi v vrednostne papirje tujih izdajateljev v znesku 353.815 tiso~tolarjev. Nalo`be v vrednostne papirje tujih izdajateljev so konec leta 2003 zna{ale 1.995.506 tiso~ tolarjev.

Med portfeljem dol`ni{kih vrednostnih papirjev, ki niso namenjeni trgovanju, banka izkazuje tudi obveznice RSv znesku 10.994.622 tiso~ tolarjev in zakladne menice RS v znesku 58.468 tiso~ tolarjev.

Dele` investicijskih vrednostnih papirjev, ki kotirajo na borzi, je ob koncu leta 2003 zna{al 10,9 odstotka, letoprej pa 17,4 odstotka.

Pregled sprememb stanj dol`ni{kih vrednostnih papirjev, ki niso namenjeni trgovanju

v tiso~ SIT 22000033 22000022


PPoovvee~~aannjjee::

pridobitev 126.043.032 273.970.312

revalorizacija in te~ajne razlike 2.855.249 3.148.398

vrednotenje 360.830 791.234ZZmmaannjj{{aannjjee::

prodaja 44.928.064 8.129.078

vrednotenje 160.093 193.493

te~ajne razlike 1.899.233 1.517.682

unov~enje zakladnih menic in blagajni{kih zapisov BS 81.874.151 231.082.827SSTTAANNJJEE 3311.. ddeecceemmbbrraa 9900..441100..667722 9900..001133..110022

Struktura glede na prisotnost na borzi

v tiso~ SIT 22000033 22000022

11.. KKoottiirraajjoo nnaa bboorrzzii

Obveznice RS (evroobveznice) 1.673.271 1.649.235

Obveznice RS 6.594.202 9.415.695

Obveznice RS 08 0 3.028

Drugi izdajatelji (tuji) 1.488.853 1.641.691

Zakladne menice RS 58.468 2.960.613SSkkuuppaajj kkoottiirraajjoo~~ii 99..881144..779944 1155..667700..226622

22.. NNee kkoottiirraajjoo nnaa bboorrzzii

Blagajni{ki zapisi Banke Slovenije 70.466.132 69.331.401

Obveznice RS 06 9.623.093 5.011.439

Nalo`be v vrednostne papirje bank - CD 506.653 0

SSkkuuppaajj nneekkoottiirraajjoo~~ii 8800..559955..887788 7744..334422..884400

DDeellee`̀:: KKoottiirraajjoo~~ii 1100,,8866 %% 1177,,4400 %%

NNeekkoottiirraajjoo~~ii 8899,,1144 %% 8822,,6600 %%

ss 6 del OK.qxd 24.6.2004 13:57


82

VREDNOSTNI PAPIRJI, NAMENJENI TRGOVANJU

v tiso~ SIT 22000033 22000022

KKrraattkkoorroo~~nnii KKrraattkkoorroo~~nnii

Delnice 15.777.844 20.533.152

Obveznice RS 08 0 58


Obveznice RS 39 299 284



Obveznice RS 53 205.645 0

Obveznice RS 54 25.439 0

Obveznice bank 33.127 119

Obveznice dru`b (BTC2) 25 0

Obveznice dru`b (DZS) 0 204.247

Obveznice dru`b (Nama) 0 376.720SSkkuuppaajj 1166..004422..337799 2211..554477..668811

V okviru tr`nih vrednostnih papirjev banka izkazuje za 5.018.347 tiso~ tolarjev kupljenih tr`nih vrednostnih papirjev,za katere pa ima sklenjene pogodbe o poznej{em reodkupu. Sklenjene pogodbe imajo naslednji zna~ilnosti: vsepravice in obveznosti iz za~asno kupljenih vrednostnih papirjev so pre{le na banko in v Klirin{ko depotni dru`bi jebil izveden za~asni prenos lastni{tva na banko.

Pregled sprememb stanj vrednostnih papirjev, namenjenih trgovanju

v tiso~ SIT 22000033 22000022



pridobitev 18.165.939 38.895.473

revalorizacija in te~ajne razlike 28.456 28.497

vrednotenje 4.626.462 4.784.833

drugo 2.799.266 2.003.694

ukinjeni popravki vrednosti 0 11.622ZZmmaannjj{{aannjjee::

prodaja 26.939.447 33.918.694

vrednotenje 3.944.707 2.764.413

te~ajne razlike 22.941 3.774

drugo (efekti prodaje; dospelost kupona ) 218.330 582.031SSTTAANNJJEE 3311.. ddeecceemmbbrraa 1166..004422..337799 2211..554477..668811

V primerjavi s predhodnim letom je banka v letu 2003 zmanj{ala nalo`be v delnice drugih izdajateljev v netoznesku za 5.505.302 tiso~ tolarjev. Med najve~jimi nalo`bami so nalo`be v delnice Krka, d.d., ID Maksima, d.d.(Investicijska dru`ba), NFD 1 delni{ki investicijski sklad, d.d., Triglav Steber I ID, d.d., in Vipa Holding, d.d.

Dele` tr`nih vrednostnih papirjev, ki kotirajo na borzi, je konec leta 2003 zna{al 77,6 odstotka, konec leta 2002 paje bil dele` 74,8-odstoten.

ss 6 del OK.qxd 24.6.2004 13:57


83

DOLGORO^NE NALO@BE V KAPITAL DRUGIH STRANK

v tiso~ SIT 22000033 22000022VV ttoollaarrjjiihh SSttaannjjee kkaappiitt.. %% uuddeell.. %% ggllaassoovv.. PPoosslloovvnnii SSttaannjjee kkaappiitt.. %% uuddeell.. %% ggllaassoovv.. PPoosslloovvnnii

nnaalloo`̀bbee pprraavviicc iizziidd nnaalloo`̀bbee pprraavviicc iizziidd

aa)) FFiinnaann~~nnee oorrggaanniizzaacciijjeeNacionalna finan~na dru`ba, d.o.o., Ljubljana 0 0 0 0 1.030.153 44,41 40,00 1.192.672Terminska borza, d.o.o., Ljubljana 0 0 0 0 56 2,27 2,27 0Klirin{ko depotna dru`ba, d.d., Ljubljana 44.570 10 10 224.972 44.570 10 10 356.352Ljubljanska borza, d.d., Ljubljana 35.572 4,60 5,12 134.071 35.572 4,60 5,55 253.052

FI, d.o.o., Idrija 0 0 0 0 570.824 10,0 10,0 0Coface Intercredit, d.o.o., Ljubljana 2.743 10 10 17.342 2.743 10,00 10,00 18.086

Bankart, d.o.o., Ljubljana 50.184 7,82 7,82 398.351 50.184 7,82 7,82 101.365

bb)) DDrruuggee ssttrraannkkee

BPT, d.o.o., Tr`i~ 0 0 0 0 343.369 28,86 28,86 9.582Slovenska izvozna dru`ba, d.d., Ljubljana 3.070 0,019 0,019 264.736 3.070 0,019 0,019 237.296

Perutnina, d.d., Ptuj 0 0 0 0 76.156 0,7 0,7 691.747

IUV, d.d., Vrhnika 109.011 2,12 2,12 (1.654.984) 113.856 2,12 2,12 (291.125)

Ra{ica, d.d. 0 0 0 0 9.284 1,1 1,1 (32.468)

Golf Grad Oto~ec, d.o.o. 56.578 12,5 12,5 21.947 0 0 0 0

Vipa, d.d., Nova Gorica 38.819 5,8 5,8 1.622 38.819 5,8 5,8 0VV ttuujjii vvaalluuttii

aa)) BBaannkkeeHipotekarna banka Ad, Podgorica 60.509 2,5 2,5 58.867 2,5 2,5 0

bb)) DDrruuggee ssttrraannii

SWIFT, Bruselj 12.079 0,035 0,035 8.608 0,035 0,035 0

Mastercard 7 0,0036 0,0036 0 0 0 0SSkkuuppaajj 441133..114422 22..338866..113311

* Kapitalski nalo`bi v NFD, d.o.o., in BPT, d.o.o., sta v letu 2003 izkazani med nalo`bami strank v skupini vto~ki 10.2.7.

Banka je v letu 2003 prodala 0,72-odstotni dele` v kapitalu Perutnine, d.d., Ptuj, 1,10-odstotni dele` v kapitaluRa{ice, d.d., Ljubljana, in 10-odstotni dele` v kapitalu dru`be Finan~ni in`eniring, d.o.o., Idrija.Odpisala pa je 2,27-odstotni dele` v kapitalu Terminske borze, d.o.o., Ljubljana v znesku 55 tiso~ tolarjev.

V letu 2003 je banka pridobila 12,5-odstotni dele` v kapitalu dru`be Golf Grad, d.o.o., Oto~ec.

ss 6 del OK.qxd 24.6.2004 13:57


84

Abanka Vipa, d.d., je dne 7. oktobra 2003 pridobila 100-odstotni poslovni dele` v dru`bi Gomar Invest, d.o.o.,Ko{a{ki dol 20, Maribor. Namen nakupa dru`be je bila pridobitev delnic Banke Celje, ki so predstavljale njenoedino premoènje. S to transakcijo je banka pridobila 13.155 rednih delnic in 5.529 prednostnih delnic BankeCelje, kar predstavlja 3,9083 odstotka glasovalnih pravic in 4,4262-odstotni dele` v lastni{kem kapitalu banke.

Z izvedenim nakupom 100-odstotnega poslovnega deleà so prenehali obstajati ekonomski razlogi za nadaljnjiobstoj dru`be Gomar Invest, d.o.o., ker so bile delnice Banke Celje njeno edino premoènje, dru`ba pa niopravljala nobene dejavnosti. Zato je banka kot edini dru`benik 18. novembra 2003 sprejela sklep, da GomarInvest, d.o.o., preneha po skraj{anem postopku, ki ga dolo~a 394. ~len Zakona o gospodarskih dru`bah. Napodlagi tega sklepa je Okro`no sodi{~e v Mariboru sklenilo, da dru`ba s 17. decembrom 2003 preneha poskraj{anem postopku. Ker v zakonsko dolo~enem roku zoper sklep ni bil vloèn ugovor, je sodi{~e 5. februarja2004 dru`bo izbrisalo iz sodnega registra.

Pregled sprememb stanj kapitalskih nalo`b

OOddvviissnnee NNeeooddvviissnnee SSkkuuppaajjv tiso~ SIT oosseebbee oosseebbeeSSttaannjjee 11.. jjaannuuaarrjjaa 22000033 11..666600..003344 22..338866..113311 44..004466..116655

PPoovvee~~aannjjee:: 44..000000..669933 6611..669977 44..006622..339900

nove nalo`be 2.891.047 56.577 2.947.624

te~ajne razlike 0 5.120 5.120

vrednotenje 1.109.646 0 1.109.646ZZmmaannjj{{aannjjee:: 11..445511..550011 22..003344..668866 33..448866..118877

prodaja 1.451.501 2.025.839 3.477.340

vrednotenje 0 4.845 4.845

odhodki 0 3.947 3.947

odpis 0 55 55SSTTAANNJJEE 3311.. ddeecceemmbbrraa 22000033 44..220099..222266 441133..114422 44..662222..336688

ss 6 del OK.qxd 24.6.2004 13:57


85

NALO@BE V KAPITAL STRANK V SKUPINI

v tiso~ SIT 22000033 22000022SSttaannjjee kkaappiitt.. %% uuddeell.. %% ggllaassoovv.. PPoosslloovvnnii SSttaannjjee kkaappiitt.. %% uuddeell.. %% ggllaassoovv.. PPoosslloovvnnii

nnaalloo`̀bbee pprraavviicc iizziidd nnaalloo`̀bbee pprraavviicc iizziiddaa)) OOddvviissnnee ffiinnaann~~nnee

oorrggaanniizzaacciijjeeAbanka DZU, d.o.o., Ljubljana 288.649 99,00 99,00 35.735 252.934 99 99 51.664Afaktor, d.o.o., Ljubljana 53.165 100 100 18.056 35.109 100 100 8.277AVIP, d.d., Nova Gorica 1.636.278 100 100 264.286 1.371.991 100 100 315.321Eurofin Leasing, d.o.o., Slovenj Gradec 207.194 51,00 51,00 188.555 0 0 0 0

bb)) PPrriiddrruu`̀eennee ffiinnaann~~nnee organizacije

NFD, d.o.o., Ljubljana 1.661.993 44,41 40,00 1.453 0 0 0 0

cc)) PPrriiddrruu`̀eennee ddrruu`̀bbeeBPT, d.o.o., Trì~ 355.923 28,86 28,86 87.058 0 0 0 0

Argolina, d.o.o., Ljubljana 6.024 25,10 25,10 15 0 0 0 0SSkkuuppaajj 44..220099..222266 11..666600..003344

Abanka je v letu 2003 pridobila 51-odstotni dele` v dru`bi Eurofin leasing, d.o.o., Slovenj Gradec. S tem je

banka pridobila mo`nost opravljanja {e ene dodatne dejavnosti – leasinga. Abanka Vipa, d.d., kot univerzalna

banka èli svojim komitentom zagotavljati ~im {ir{o paleto finan~nih storitev, zato se je tudi odlo~ila za to

kapitalsko nalo`bo.

V dru`bo Argolina, d.o.o., pa je Abanka vloìla 6.024 tiso~ tolarjev in s tem pridobila 25,1-odstotni dele` v

kapitalu dru`be.

ss 6 del OK.qxd 24.6.2004 13:57


86

PRIKAZ GIBANJ POSAMEZNIH BILAN^NIH POSTAVK

aa)) RRaazz~~lleenniitteevv iinn ggiibbaannjjee ppoosseebbnniihh rreezzeerrvvaacciijj vv lleettuu 22000033

KKrreeddiittii KKrreeddiittii DDrruuggoobbaannkkaamm ddrruuggiimm

ssttrraannkkaamm

v tiso~ SITSSttaannjjee 11.. jjaannuuaarrjjaa AAbbaannkkaa 223333..551111 99..115599..771100 11..552244..335522Dele` v celotnih terjatvah (v %) 0,6 4,3 30,6

Oblikovane med letom 133.550 36.595.213 140.505

Ukinjene med letom 46.168 34.108.400 133.968

SSkkuuppaajj 332200..889933 1111..664466..552233 11..553300..888899

ZZmmaannjj{{aannjjee 00 00 00

SSttaannjjee 3311.. ddeecceemmbbrraa 332200..889933 1111..664466..552233 11..553300..888899

Dele` v znesku celotnih terjatev (v %) 1,4 4,1 22,9

bb)) GGiibbaannjjee zzaappaaddlliihh nneeppllaa~~aanniihh tteerrjjaatteevv

v tiso~ SITVVrrssttee tteerrjjaatteevv iinn nnaalloo`̀bb SSttaannjjee NNeettoo ppoovvee~~aannjjaa// OOddppiissii SSttaannjjee

11.. jjaannuuaarr %% zzmmaannjj{{aannjjaa tteerrjjaatteevv 3311.. ddeecceemmbbeerr %%

Krediti bankam 108.189 0,28 (41.613) 0 66.576 0,29

Krediti strankam 5.304.493 2,51 551.323 205.245 5.855.816 2,13

Obresti 1.425.080 66,62 (334.176) 71.191 1.090.904 80,17

Drugo 2.603.010 55,70 (89.485) 1.860 2.513.525 1,88

SSkkuuppaajj zzaa bbiillaann~~nnee tteerrjjaattvvee 99..444400..777722 33,,6688 8866..004499 227788..229966 99..552266..882211 22,,2200

** Med odhodki za oblikovanje dodatnih rezervacij so bili zajeti tudi odhodki za zagotavljanje zajam~enegadonosa, ki pa niso izkazani v stanju posebnih rezervacij banke na dan 31. 12. 2003, temve~ med drugimiobveznostmi banke.

ss 6 del OK.qxd 24.6.2004 13:57


87

PPoosseebbnnee PPoosseebbnnee PPoosseebbnnee PPoosseebbnnee PPoosseebbnnee SSkkuuppaajjrreezzeerrvvaacciijjee rreezzeerrvvaacciijjee rreezzeerrvvaacciijjee rreezzeerrvvaacciijjee rreezzeerrvvaacciijjee

zzaa zzaa zzaa zzaa zzaazzuunnaajjbbiillaann~~nnee iizzrraavvnnaavvoo ddee`̀eellnnoo tteerrjjaattvvee,, zzaaggoottaavvlljjaannjjee

tteerrjjaattvvee ppoo ttvveeggaannjjee rraazzvvrr{{~~.. vv zzaajjaamm~~eenneeggaa

sskkuuppiinnaahh sskkuuppiinnoo AA ddoonnoossaa

22..665511..112244 7777..660088 1111..441122 22..778833..551122 00 1166..444411..2222996,1 0 0 1 0

37.556.559 68.241 69.512 555.176 2.995* 75.121.751

37.337.919 129.795 73.730 0 0 71.829.980

22..886699..776644 1166..005544 77..119944 33..333388..668888 22..999955 1199..773333..000000

00 00 00 00 ((22..999955)) ((22..999955))

22..886699..776644 1166..005544 77..119944 33..333388..668888 00 1199..773300..000055

3,0 0 0 1,0 0

ss 6 del OK.qxd 24.6.2004 13:57


88

OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA IN NEOPREDMETENA DOLGORO^NA SREDSTVA

ZZeemmlljjii{{~~ee iinn RRaa~~uunnaallnnii{{kkaa DDrruuggaa OOSS OOSS vv pprriipprraavvii --

ggrraaddbbeennii oobbjjeekkttii oopprreemmaa ggrraaddbbeennii oobbjjeekkttii

V tiso~ SITAA NNaabbaavvnnaa vvrreeddnnoosstt

SSttaannjjee 11.. 11.. 22000033 88..445522..331188 11..997755..991166 33..220066..443300 117766..997744


– nove nabave 0 0 0 858.514

– prenos iz OS v pripravi 654.653 372.049 547.921 (654.653)

– prenos iz najema 15.639 0 0 0

– prenos med konti 0 0 0 0

– direktno pove~anje 0 0 0 0ZZmmaannjj{{aannjjee::

– prenos v najem 54.200 522 5.079 0

– odpisi 0 287.168 244.975 0

– prodaja 45.390 53.018 9.455 0

– majnko 0 619 11.386 0

– po`ar 41.117 0 0 0

– prenos med konti 0 1.952 0 0

– direktno zmanj{anje 0 0 0 0SSttaannjjee:: 3311.. 1122.. 22000033 88..998811..990033 22..000044..668866 33..448833..445566 338800..883355

BB PPoopprraavveekk vvrreeddnnoossttii

SSttaannjjee 11.. 11.. 22000033 33..113399..888855 11..556622..334444 22..442244..222255 00


– prenos iz najema 9.460 0 0 0

– prenos med konti 0 0 0 0

– amortizacija 427.219 350.390 387.767 0

– amortizacija - odpisi 0 2.925 3.990 0

– amortizacija - prodaja 1.768 0 2 0

– amortizacija - majnko 0 0 8 0

– amortizacija - v najem 378 0 76 0ZZmmaannjj{{aannjjee:

– odpisi 0 286.177 239.202 0

– prodaja 7.074 53.018 9.450 0

– majnko 0 619 11.364 0

– OS v najem 18.082 522 3.553 0SSttaannjjee:: 3311.. 1122.. 22000033 33..555533..555544 11..557755..332233 22..555522..449999 00

CC SSeeddaannjjaa vvrreeddnnoosstt

3311.. 1122.. 22000033 55..442288..334499 442299..336633 993300..995577 338800..883355

Nepremi~nine zunaj uporabe 30.104 0 0 0

Sedanja vrednost 3311.. 1122.. 22000033 55..445588..445533 442299..336633 993300..995577 338800..883355

Sedanja vrednost 11.. 11.. 22000033 55..334422..553377 441133..557722 778822..220055 117766..997744

ss 6 del OK.qxd 24.6.2004 13:57


89

OOSS vv pprriipprraavvii -- SSkkuuppaajj NNeeoopprreeddmm.. NNeeoopprreeddmm.. SSkkuuppaajj SSkkuuppaajj

oopprreemmaa oopprreeddmmeetteennaa ddoollggoorroo~~nnaa ddoollggoorroo~~nnaa nneepprreeddmmeetteennaa

OOSS ssrreeddssttvvaa ssrreeddssttvvaa vv ddoollggoorroo~~nnaa

pprriipprraavvii ssrreeddssttvvaa

4499..116688 1133..886600..880066 778822..448800 1100..116699 779922..664499 1144..665533..445555

1.142.014 22..000000..552288 0 410.825 410.825 22..441111..335533

(919.970) 380.296 (380.296) 0

0 1155..663399 0 0 0 1155..663399

0 0 1.952 0 11..995522 11..995522

0 0 30.003 0 3300..000033 3300..000033

0 5599..880011 0 0 00 5599..880011

0 553322..114433 2.984 0 22..998844 553355..112277

0 110077..886633 0 0 0 110077..886633

0 1122..000055 0 0 0 1122..000055

0 4411..111177 0 0 0 4411..111177

0 11..995522 0 0 0 11..995522

0 0 15.001 0 0 1155..000011

227711..221122 1155..112222..009922 11..117766..774466 4400..669988 11..223322..444455 1166..333399..553366

00 77..112266..445544 225533..551166 00 225533..551166 77..337799..997700

0 99..446600 0 0 0 99..446600

0 0 0 0 0 0

0 11..116655..337766 183.120 0 118833..112200 11..334488..449966

0 66..991155 308 0 330088 77..222233

0 11..777700 0 0 0 11..777700

0 88 0 0 0 88

0 445544 0 0 0 445544

0 552255..337799 2.864 0 22..886644 552288..224433

0 6699..554422 0 0 0 6699..554422

0 1111..998833 0 0 0 1111..998833

0 2222..115577 0 0 0 2222..115577

00 77..668811..337766 443344..008800 00 443344..008800 88..111155..445566

227711..221122 77..444400..771166 774422..666666 4400..669988 778833..336644 88..222244..008800

0 30.104 0 0 0 30.104

227711..221122 77..447700..882200 774422..666666 4400..669988 778833..336644 88..225544..118844

4499..116688 66..776644..445566 552288..996644 1100..116699 553399..113333 77..330033..558899

ss 6 del OK.qxd 24.6.2004 13:57


90

V banki je bilo v letu 2003 za investicije v opredmetena osnovna sredstva porabljenih 2.162 milijonov tolarjev.

Investicije v zgradbe in drugo opremo so zna{ale 1.462 milijonov tolarjev, za nakup ra~unalni{ke opreme pa je

bilo porabljenih 700 milijonov tolarjev.

V letu 2003 je banka pla~ala kupnino za nakup enega nadstropja v poslovni stavbi na Slovenski 58. V glavni

podru`nici Ljubljana je bil izpeljan nakup poslovnih prostorov na Vi~u in dokon~ana prenova enote na

Pra`akovi ulici.

V glavni podru`nici Celje je bila dokon~ana prenova enote v Velenju, v Celju pa so bili kupljeni poslovni

prostori za sede` glavne podru`nice in enoto Celje II.

V Kranju so bili dokon~ani poslovni prostori za sede` glavne podru`nice Kranj.

V glavni podru`nici Nova Gorica je bila dokon~ana prenova poslovnih prostorov za enoto v Idriji in za enoto v

Novi Gorici na Kidri~evi ulici.

V glavni podru`nici Koper pa je bil za enoto v Se`ani izpeljan nakup ve~jih poslovnih prostorov.

Vsa opredmetena osnovna sredstva so last banke.

Investicije v neopredmetena dolgoro~na sredstva so bile realizirane v vi{ini 418 milijonov tolarjev.

LASTNE DELNICE

V letu 2003 je banka pridobila 132 delnic in odtujila 17.751 delnic.

Ob koncu leta je imela banka v lastnem portfelju 22.528 delnic v vrednosti 61.136 tiso~ tolarjev. Dele`

odkupljenih ban~nih delnic v osnovnem kapitalu banke zna{a 0,47 odstotka.

Banka ima lastne delnice v portfelju predvsem zaradi izpla~ila nagrad iz dobi~ka upravi banke v obliki delnic.

V enaki vi{ini, kot je vrednost odkupljenih lastnih delnic, ima banka tudi oblikovane rezerve za lastne delnice.

ss 6 del OK.qxd 24.6.2004 13:57


91

DRUGA SREDSTVA

RRaazz~~lleenniitteevv ppoo vvrrssttaahh

v tiso~ SIT 22000033 22000022

Terjatve po poslih kupoprodaje deviz v tujini 420.017 283.437

Terjatve iz naslova zapadlih obresti 1.360.088 1.430.197

Terjatve do bank za unov~enje ~ekov in dvigi na bankomatih 205.080 21.946

Terjatve po poslih VISA 1.791.207 1.589.324

Dvomljive in sporne terjatve do prebivalstva 641.197 626.972

Terjatve za pla~ila za ban~ne storitve 181.781 142.279

Dvomljive in sporne terjatve za nekrite ~eke igralnic 329.039 309.751

Terjatve za dane predujme 136.371 188.166

^eki 37.973 58.844

Komisijski posli 432.479 188.634

Terjatve v obra~unu iz poslov s prebivalstvom 22.743 49.053

Terjatve za pla~ane akontacije davkov in prispevkov 2.879 1.457

Kupci 21.660 23.749

Zaloge 40.566 200.802

Druge terjatve 139.878 418.735

Terjatve, pridobljene s pripojitvijo ABH 540.833 534.519

Dolgoro~ne nalo`be v nalo`bene nepremi~nine 122.238 94.733

Izpeljani finan~ni instrumenti kot finan~ne nalo`be 257.133 319.054

Dvomljive in sporne terjatve do samostojnih podjetnikov 12 25.355

Popravki vrednosti (1.530.889) (1.524.352)SSkkuuppaajj 55..115522..228855 44..998822..665555

ss 6 del OK.qxd 24.6.2004 13:57


92 OBVEZNOSTI DO BANK

RRaazz~~lleenniitteevv ppoo vvrrssttaahh,, vvaalluuttii iinn rroo~~nnoossttii oobbvveezznnoossttii

v tiso~ SIT 22000033 22000022

VVppoogglleeddnnee

V tolarjih 39.212 21.767

V tuji valuti 942.367 979.115KKrraattkkoorroo~~nnee

VV ttoollaarrjjiihh

do neodvisnih bank 4.318.238 6.498.492VV ttuujjii vvaalluuttii

do neodvisnih bank 20.984.497 12.727.186DDoollggoorroo~~nnee

VV ttoollaarrjjiihh

do neodvisnih bank 0 734.440VV ttuujjii vvaalluuttii

do neodvisnih bank 33.909.340 25.089.666SSkkuuppaajj 6600..119933..665544 4466..005500..666666

Gibanje popravkov je bilo naslednje:

TTeerrjjaattvvee TTeerrjjaattvvee,, SSkkuuppaajjv tiso~ SIT ddoo pprreebb.. pprriiddoobb.. ss

pprriippoojj..AABBHH

Stanje 1. januarja 1.005.881 518.471 1.524.352

Oblikovani med letom 140.505 0 140.505

Ukinjeni med letom 133.968 0 133.968

Stanje 31. decembra 1.012.418 518.471 1.530.889

USREDSTVENE (AKTIVNE) ^ASOVNE RAZMEJITVE

v tiso~ SIT 22000033 22000022

Terjatve iz naslova nezapadlih obresti 1.664.062 2.027.935

Nevra~unani stro{ki 9.735 12.610SSkkuuppaajj 11..667733..779977 22..004400..554455

ss 6 del OK.qxd 24.6.2004 13:57


93

Spremembe pri kratkoro~nih in dolgoro~nih obveznostih v letu

v tiso~ SIT 22000033 22000022

KKrraattkkoorroo~~nnee DDoollggoorroo~~nnee KKrraattkkoorroo~~nnee DDoollggoorroo~~nnee

SSttaannjjee 11.. jjaannuuaarrjjaa 2200..222266..556600 2255..882244..110066 1133..662255..559944 1199..009922..220000

ABANKA 0 0 8.368.322 17.752.025

BANKA VIPA 0 0 5.257.272 1.340.175PPoovvee~~aannjjee:: 336622..660088..551122 2222..885522..224400 220088..339900..667700 1166..444477..228833

novi 362.329.845 22.078.568 208.187.253 15.812.019

te~ajne razlike 278.667 773.672 203.417 635.264ZZmmaannjj{{aannjjee 335566..555500..775588 1144..776677..000066 220011..778899..770044 99..771155..337777

SSttaannjjee 3311.. ddeecceemmbbrraa 2266..228844..331144 3333..990099..334400 2200..222266..556600 2255..882244..110066

Teko~a zapadlost dolgoro~nih obveznosti od najetih kreditov bank na dan 31. december 2003 je zna{ala

15.585.684 tiso~ tolarjev in je razvr{~ena med kratkoro~ne obveznosti.

Skupna povpre~na letna obrestna mera za obveznosti do bank je v letu 2003 zna{ala za dolgoro~ne

obveznosti 3,15 odstotka (v letu 2002: 3,38 odstotka), za kratkoro~ne obveznosti pa 4,98 odstotka (v letu 2002:

4,98 odstotka).

DOLGOVI DO STRANK, KI NISO BANKE

Raz~lenitev dolgov iz vlog na vpogled po vrstah in valutah

v tiso~ SIT 22000033 22000022

NNeeffiinnaann~~nnee ddrruu`̀bbee

v tolarjih 12.665.769 9.169.301

v tuji valuti 7.273.757 11.274.244DDrr`̀aavvaa

v tolarjih 2.986.654 3.283.537GGoossppooddiinnjjssttvvaa

v tolarjih 24.110.082 19.627.502

v tuji valuti 26.654.852 24.709.003DDrruuggee ffiinnaann~~nnee oorrggaanniizzaacciijjee

v tolarjih 173.527 314.387

v tuji valuti 147.710 64.387NNeepprriiddoobbiittnnii iizzvvaajjaallccii ssttoorriitteevv ggoossppooddiinnjjssttvvoomm

v tolarjih 721.931 579.165

v tuji valuti 98.120 24.017TTuujjee oosseebbee

v tolarjih 833.285 310.738

v tuji valuti 5.076.969 3.360.227SSkkuuppaajj 8800..774422..665566 7722..771166..550088

ss 6 del OK.qxd 24.6.2004 13:57


94

Raz~lenitev kratkoro~nih in dolgoro~nih dolgov iz vlog z dogovorjeno zapadlostjo ali odpovednim rokompo vrstah, valuti in ro~nosti

22000033 22000022

v tiso~ SIT KKrraattkkoorroo~~nnii DDoollggoorroo~~nnii KKrraattkkoorroo~~nnii DDoollggoorroo~~nnii

NNeeffiinnaann~~nnee ddrruu`̀bbee

v tolarjih 38.170.321 1.876.872 33.553.284 2.591.088

v tuji valuti 3.566.642 85.927 3.313.944 58.653DDrr`̀aavvaa

v tolarjih 10.081.221 2.731.206 10.295.320 3.126.237GGoossppooddiinnjjssttvvaa

v tolarjih 57.375.904 8.808.140 50.537.664 8.714.954

v tuji valuti 47.345.620 101.355 47.430.650 182.758DDrruuggee ffiinnaann~~nnee oorrggaanniizzaacciijjee

v tolarjih 10.158.143 6.917.875 11.367.471 10.628.542

v tuji valuti 140.882 0 0 0NNeepprriiddoobbiittnnii iizzvvaajjaallccii ssttoorriitteevv ggoossppooddiinnjjssttvvoomm

v tolarjih 1.622.565 0 1.688.043 34.940

v tuji valuti 55.726 0 0 0TTuujjee oosseebbee

v tolarjih 540.384 17.761 352.800 50

v tuji valuti 6.281.290 10.250 11.078.280 33.852117755..333388..669988 2200..554499..338866 116699..661177..445566 2255..337711..007744

SSkkuuppaajj 119955..888888..008844 119944..998888..553300

SSpprreemmeemmbbee vv ssttaannjjuu kkrraattkkoorroo~~nniihh iinn ddoollggoorroo~~nniihh ddoollggoovv iizz vvlloogg zz ddooggoovvoorrjjeennoo zzaappaaddlloossttjjoo aallii ooddppoovveeddnniimm rrookkoomm

22000033 22000022



ABANKA 0 0 103.135.054 18.600.694

BANKA VIPA 0 0 35.775.421 2.604.854PPoovvee~~aannjjee::

prejete vloge 5.628.071.874 44.738.390 5.796.816.830 39.411.963

pripisane obresti 1.712.467 1.431.412 1.826.077 1.151.988

te~ajne razlike 957.874 310.010 743.250 380.290ZZmmaannjj{{aannjjee::

izpla~ane vloge 5.624.302.597 51.034.579 5.768.085.719 36.626.960

te~ajne razlike 718.376 266.921 593.457 151.755SSttaannjjee 3311.. ddeecceemmbbrraa 117755..333388..669988 2200..554499..338866 116699..661177..445566 2255..337711..007744

Teko~a zapadlost dolgoro~nih dolgov je v letu 2003 zna{ala 26.207.195 tiso~ tolarjev in je razvr{~ena med

kratkoro~ne obveznosti.

ss 6 del OK.qxd 24.6.2004 13:57


95

Drugi dolgovi z dogovorjeno zapadlostjo ali odpovednim rokom

22000033 22000022


DDrruuggee ffiinnaann~~nnee oorrggaanniizzaacciijjee

v tolarjih 10.014.792 4.926.061 4.381.873 1.761.293

v tuji valuti 531.537 6.841.918 650.168 5.883.867NNeeffiinnaann~~nnee ddrruu`̀bbee

v tolarjih 0 0 0 34.381DDrr`̀aavvaa

v tuji valuti 37.060 92.650 41.833 146.415

10.583.389 11.860.629 5.073.874 7.825.956SSkkuuppaajj 2222..444444..001188 1122..889999..883300

Spremembe v stanju drugih dolgov z dogovorjeno zapadlostjo ali odpovednim rokom

22000033 22000022




prejete vloge 11.155.858 6.868.423 4.679.730 6.854.548

te~ajne razlike 0 145.598 13.730 97.815ZZmmaannjj{{aannjjee::

izpla~ane vloge 5.646.343 2.979.348 3.625.747 768.020SSttaannjjee 3311.. ddeecceemmbbrraa 1100..558833..338899 1111..886600..662299 55..007733..887744 77..882255..995566

Skupna povpre~na letna obrestna mera za obveznosti do strank, ki niso banke, je v letu 2003 zna{ala za

dolgoro~ne obveznosti 9,41 odstotka (v letu 2002: 11,61 odstotka), za kratkoro~ne obveznosti pa 6,95 odstotka

(v letu 2002: 8,99 odstotka).

Teko~a zapadlost dolgoro~nih dolgov je v letu 2003 zna{ala 1.687.967 tiso~ tolarjev in je razvr{~ena med

kratkoro~ne obveznosti.

ss 6 del OK.qxd 24.6.2004 13:57


96

OBVEZNOSTI ZA IZDANE VREDNOSTNE PAPIRJE IN POTRDILA O VLOGAH

Obveznosti za izdane vrednostne papirje

v tiso~ SIT 22000033 22000022

KKrraattkkoorroo~~nnee

V tuji valuti 3.208.479 2.412.226

V tolarjih 3.984.234 1.515.050DDoollggoorroo~~nnee

V tolarjih 6.140.182 5.690.510SSkkuuppaajj 1133..333322..889955 99..661177..778866

Med kratkoro~nimi izdanimi vrednostnimi papirji v tolarjih so evidentirane kratkoro~ne obveznosti za izdana potrdila ovlogah in teko~e zapadlosti dolgoro~nih obveznosti od izdanih potrdil o vlogah in izdanih obveznicah v vi{ini3.975.683 tiso~ tolarjev ter dospele neizpla~ane obveznosti za izdane obveznice v vi{ini 8.551 tiso~ tolarjev. Dospeleneizpla~ane obveznosti za izdane obveznice se nana{ajo na zapadle neizpla~ane obresti in glavnico za drugoizdajo obveznic (AB02) v vi{ini 7.437 tiso~ tolarjev, ki so zapadle v pla~ilo 1. maja 2001, in na zapadle neizpla~aneobresti za peto izdajo obveznic (AB05) v vi{ini 1.114 tiso~ tolarjev. Med kratkoro~nimi izdanimi vrednostnimi papirji vtuji valuti pa banka izkazuje obveznosti za izdane blagajni{ke zapise in certifikate v vi{ini 3.208.479 tiso~ tolarjev.

Med dolgoro~nimi obveznostmi v tolarjih so evidentirane dolgoro~ne obveznosti za izdane obveznice AB05 v znesku2.366.903 tiso~ tolarjev in obveznosti za izdana dolgoro~na potrdila o vlogah v znesku 3.773.279 tiso~ tolarjev.

Peta izdaja obveznice je bila 15. aprila 2001 z zadnjim kuponom in glavnico z zapadlostjo 15. aprila 2006. Celotnaglavnica se izpla~a ob zapadlosti obveznice, obresti pa se izpla~ujejo polletno v skladu z amortizacijskim na~rtom.

Obresti in glavnica se izpla~ujejo v tolarjih in na podlagi srednjega te~aja Banke Slovenije za evro, ki velja na danzapadlosti pla~ila.

Obrestna mera obveznice je fiksna in zna{a 6 odstotkov letno. Znesek obresti se obra~unava od nominalnevrednosti obveznice na konformni na~in. Skupna nominalna vrednost celotne izdaje obveznic zna{a 10.000.000,00evrov. Obveznice so izdane v 100.000 apoenih po 100,00 evrov.

Gibanje dol`ni{kih vrednostnih papirjev je bilo v letu 2003 naslednje:

v tiso~ SIT 22000033 22000022KKrraattkkoorroo~~nniiVV ttuujjii vvaalluuttii::SSttaannjjee 11.. jjaannuuaarrjjaa 22..441122..222277 22..886600..444455

pove~anje (zmanj{anje) 717.426 (554.331)te~ajne razlike 78.826 106.113

SSttaannjjee 3311.. ddeecceemmbbrraa 33..220088..447799 22..441122..222277VV ttoollaarrjjiihh::SSttaannjjee 11.. jjaannuuaarrjjaa 11..551155..005500 22..336644..443366

pove~anje (zmanj{anje) 2.469.184 (849.386)SSttaannjjee 3311.. ddeecceemmbbrraa 33..998844..223344 11..551155..005500DDoollggoorroo~~nniiVV ttoollaarrjjiihhSSttaannjjee 11.. jjaannuuaarrjjaa 55..669900..551100 44..772244..332233

pove~anje (zmanj{anje) 449.672 966.187SSttaannjjee 3311.. ddeecceemmbbrraa 66..114400..118822 55..669900..551100SSkkuuppaajj 1133..333322..889955 99..661177..778877

ss 6 del OK.qxd 24.6.2004 13:57


97

DRUGI DOLGOVI

v tiso~ SIT 22000033 22000022

Druge obveznosti sestavljajo:

obveznosti iz naslova zapadlih obresti 959.268 1.233.869

obveznosti iz davkov in prispevkov 222.614 262.198

obveznosti iz davka od dobi~ka 230.852 165.835

obveznosti do dobaviteljev 400.064 621.519

Druge obveznosti:

obveznosti za neizvedena izpla~ila iz tujine 106.446 303.560

obveznosti iz bruto pla~e in nadomestil pla~ 177.047 166.195

obveznosti centra Visa do akceptantov kartic Visa 180.217 347.713

obveznosti do igralnic 10.180 22.892

prejeti predujem iz naslova vpla~anih delnic 0 3.644.099

druge obveznosti z drugih naslovov 155.485 227.507

obveznosti za dividende 22.649 26.112

obveznosti v tuji valuti za za~eta vpla~ila tujim in doma~im osebam 3.652 2.414

obveznosti iz drugih naslovov v tuji valuti 4 285

kratkoro~ne finan~ne obveznosti (u~inki prevrednotenja zaradi oslabitve) 281.416 340.599SSkkuuppaajj 22..774499..889944 77..336644..779977

UDOLGOVANE (PASIVNE) ^ASOVNE RAZMEJITVE

v tiso~ SIT 22000033 22000022

Razmejene obresti 2.848.855 3.122.903

Obveznosti v obra~unu 582.396 2.480.636

Drugo 33.347 34.425SSkkuuppaajj 33..446644..559988 55..663377..996644

DOLGORO^NE REZERVACIJE ZA OBVEZNOSTI IN STRO[KE

v tiso~ SIT 22000033 22000022

Dolgoro~ne rezervacije za zunajbilan~no evidenco 2.869.764 2.651.124

Dolgoro~ne rezervacije za izravnavo po skupinah 16.054 77.608

Dolgoro~ne rezervacije za de`elno tveganje 7.194 11.412SSkkuuppaajj:: 22..889933..001122 22..774400..114444

rezervacije za terjatve, razvr{~ene v skupino A 3.338.688 2.783.512SSkkuuppaajj 66..223311..770000 55..552233..665566

ss 6 del OK.qxd 24.6.2004 13:57


98

Gibanje dolgoro~nih rezervacij je bilo naslednje

v tiso~ SIT ZZuunnaajjbbiillaann~~nnee IIzzrraavvnnaavvaa ppoo ZZaa tteerrjjaattvvee,, RReezzeerrvvaacciijjee zzaa RReezzeerrvvaacciijjee SSkkuuppaajj

tteerrjjaattvvee sskkuuppiinnaahh rraazzvvrr{{~~eennee zzaaggoottoovvlljjaannjjee zzaa ddee`̀eellnnoo

vv sskkuuppiinnoo AA zzaajjaamm~~eenneeggaa ttvveeggaannjjee

ddoonnoossaa

SSttaannjjee 11.. jjaannuuaarrjjaa 22..665511..112244 7777..660088 22..778833..551122 00 1111..441122 55..552233..665566Oblikovane med letom 37.556.559 68.241 555.176 2.995 69.512 38.252.483Ukinjene med letom 37.337.919 129.795 0 0 73.730 37.541.444SSkkuuppaajj 22..886699..776644 1166..005544 33..333388..668888 22..999955 77..119944 66..223344..669955

ZZmmaannjj{{aannjjee 00 00 00 ((22..999955))** 00 ((22..999955))SSttaannjjee 3311.. ddeecceemmbbrraa 22..886699..776644 1166..005544 33..333388..668888 00 77..119944 66..223311..770000

*To so rezervacije za zagotavljanje zajam~enega donosa. Znesek je zajet med drugimi obveznostmi banke.

REZERVACIJE ZA SPLO[NA BAN^NA TVEGANJA

V letu 2003 banka dodatno ni oblikovala rezervacije za splo{na ban~na tveganja.

ss 6 del OK.qxd 24.6.2004 13:57


99

PODREJENE OBVEZNOSTI

Raz~lenitev podrejenih obveznosti po vrstah in ro~nosti:

V tiso~ SIT 22000033 22000022

KKrraattkkoorroo~~nnee 666688..114466 442211..553333

do nefinan~nih dru`b 390.720 116.545

do drugih finan~nih organizacij 193.795 194.613

do dràve 25.133 63.581

do bank 19.451 3.169

do gospodinjstev 38.812 43.397

do nepridobitnih izvajalcev storitev gospodinjstvom 235 228 DDoollggoorroo~~nnee 1122..776688..009933 99..007722..227711

do nefinan~nih dru`b 3.731.116 2.986.236

do drugih finan~nih organizacij 6.653.098 3.498.308

do dràve 177.142 1.095.831

do bank 438.321 608.943

do gospodinjstev 1.751.499 870.527

do nepridobitnih izvajalcev storitev gospodinjstvom 5.082 913

do tujih oseb 11.835 11.513 SSkkuuppaajj 1133..443366..223399 99..449933..880044

Abanka je izdala sedem emisij obveznic. Tretja, ~etrta, {esta in sedma izdaja po svojih lastnostih sodijo medpodrejene dol`ni{ke instrumente. Prav tako med podrejene dol`ni{ke instrumente sodi tudi vseh sedem izdajobveznic Banke Vipe.

Tretja izdaja obveznice je bila 1. novembra 1998 z zapadlostjo 1. novembra 2005. Med pogoji je pomembnoomeniti, da je izpla~ilo glavnice ob dospetju obveznice, vrednost glavnice pa je nominirana v evrih. Obdobjedo zapadlosti je sedem let, obrestna mera pa zna{a 5 odstotkov letno in je izra~unana linearno. Vi{ina izdajeobveznice je bila 7.000.000,00 evrov. Vrednost lota obveznice je 100 evrov, {tevilo izdanih lotov je 70.000.

êtrta izdaja obveznice je bila 1. junija 2000 z zapadlostjo 1. junija 2007. Med pogoji je pomembno omeniti, daje izpla~ilo glavnice ob dospetju obveznice, vrednost glavnice pa je nominirana v evrih. Obdobje zapadlosti jesedem let, obrestna mera pa zna{a 6,25 odstotka letno in je izra~unana linearno. Vi{ina izdaje obveznice jebila 10.000.000,00 evrov. Vrednost lota obveznice je 100 evrov, {tevilo izdanih lotov je 100.000.

[esta izdaja obveznic je bila 15. maja 2002 z zapadlostjo 15. maja 2009. Med pogoji je treba omeniti, da jeizpla~ilo glavnice ob dospetju. Vrednost glavnice je nominirana v evrih, izpla~ilo obresti je polletno. Skupnanominalna vrednost celotne izdaje je 13.500.000 evrov. Vrednost lota obveznice je 100 evrov, {tevilo izdanihlotov je 135.000. Obdobje zapadlosti je sedem let, obrestna mera je 5,90 odstotka letno. Zneski obresti seobra~unajo od nominalne vrednosti obveznice na konformni na~in.

Sedma izdaja obveznic je bila 21. maja 2003 z zapadlostjo 21. maja 2010. Izpla~ilo glavnice je ob dospetjuobveznice. Obveznica je nominirana v evrih, izpla~ilo obresti je polletno. Obrestna mera je fiksna, 5,3 odstotkaletno. Skupna nominalna vrednost celotne izdaje je 17.300.000 evrov. Vrednost lota obveznice je 100 evrov,{tevilo izdanih lotov je 173.000.

ss 6 del OK.qxd 24.6.2004 13:57


100

Prva izdaja obveznic je bila leta 1994 z zapadlostjo v letu 2004. Izpla~ilo glavnice je v polletnih obrokih,vrednost glavnice je nominirana v evrih, obrestna mera pa zna{a 10 odstotkov letno in je fiksna. Vi{ina izdajeobveznice je bila 1.022.600,00 evrov.Druga izdaja obveznic je bila leta 1995 z zapadlostjo v letu 2005. Izpla~ilo glavnice je v polletnih obrokih,vrednost glavnice je nominirana v evrih, obrestna mera pa zna{a 10 odstotkov letno in je fiksna. Vi{ina izdajeobveznice je bila 2.045.200,00 evrov.Tretja izdaja obveznic je bila leta 1996 z zapadlostjo v letu 2006. Izpla~ilo glavnice je v polletnih obrokih,vrednost glavnice je nominirana v evrih, obrestna mera pa zna{a 7,5 odstotka letno in je fiksna. Vi{ina izdajeobveznice je bila 2.556.500,00 evrov.^etrta izdaja obveznic je bila leta 1997 z zapadlostjo v letu 2007. Izpla~ilo glavnice je v polletnih obrokih,vrednost glavnice je nominirana v evrih, obrestna mera pa zna{a 7 odstotkov letno in je fiksna. Vi{ina izdajeobveznice je bila 2.045.200,00 evrov.Peta izdaja obveznic je bila leta 1998 z zapadlostjo v letu 2008. Izpla~ilo glavnice je v polletnih obrokih,vrednost glavnice je nominirana v evrih, obrestna mera pa zna{a 6 odstotkov letno in je fiksna. Vi{ina izdajeobveznice je bila 2.000.000,00 evrov.[esta izdaja obveznic je bila leta 1999 z zapadlostjo v letu 2009. Izpla~ilo glavnice je v polletnih obrokih,vrednost glavnice je nominirana v evrih, obrestna mera pa zna{a 5,5 odstotka letno in je fiksna. Vi{ina izdajeobveznice je bila 2.000.000,00 evrov.Sedma izdaja obveznic je bila leta 2000 z zapadlostjo v letu 2010. Izpla~ilo glavnice je v polletnih obrokih,vrednost glavnice je nominirana v evrih, obrestna mera pa zna{a 6,2 odstotka letno in je fiksna. Vi{ina izdajeobveznice je bila 2.000.000,00 evrov.

GIBANJE KAPITALA BANKE

Osnovni kapital banke se je pove~al za 763.962 delnic po nominalni vrednosti 1.000 tolarjev za delnico.

V skladu s spremembami statuta, sprejetimi na XIV. skup{~ini banke, je bila uprava banke poobla{~enapove~ati osnovni kapital banke z izdajo novih delnic v prvih petih letih po vpisu sprememb statuta v sodniregister. Uprava banke ima statutarno pooblastilo, na podlagi katerega lahko s soglasjem nadzornega svetapove~a osnovni kapital iz odobrenega kapitala najve~ do vi{ine 1.750.000 tiso~ tolarjev. Banka je na podlagisklepa uprave in s soglasjem nadzornega sveta v novembru 2002 izvedla dokapitalizacijo iz odobrenegakapitala v vi{ini 763.962 delnic. Delnice so bile tudi v novembru 2002 vpla~ane po revidirani knjigovodskivrednosti na dan 31. december 2001. Dokapitalizacija iz odobrenega kapitala je bila vpisana v sodni register7. marca 2003, zato se je pove~anje osnovnega kapitala v poslovnih knjigah izkazalo v letu 2003.

Razlika med prodajno in nominalno vrednostjo delnice v znesku 2.880.137 tiso~ tolarjev je izkazana kotkapitalska rezerva.

POSLOVANJE PO POOBLASTILU

Posli, ki jih opravlja banka po pooblastilu, so netvegana. To so posli kreditiranja prebivalstva, obrtnikov inob~ine Kranj, kreditiranje kmetijstva in prebivalstva iz sredstev raznih republi{kih in ob~inskih skladov terkreditiranje po pogodbah s podjetji in ob~ani iz njihovih sredstev oziroma depozitov. Enako poteka tudiizpla~evanje opravi~encem od{kodnin oziroma dobi~kov v skladu s pogodbami z zavarovalnico, SOD inloterijo, izpla~ila dividend ter prodaja vrednostnih papirjev za stranke. Za svoje delo si banka zara~unaprovizijo.

Na dan bilance stanja so zna{ala sredstva iz naslova poslovanja po pooblastilu 432.479 tiso~ tolarjev.

ss 6 del OK.qxd 24.6.2004 13:57


101

POTENCIALNE IN PREVZETE OBVEZNOSTI

22000033 22000022

v tiso~ SIT KKrraattkkoorroo~~nnee DDoollggoorroo~~nnee KKrraattkkoorroo~~nnee DDoollggoorroo~~nnee

VV SSIITT VV ttuujjii vvaalluuttii VV SSIITT VV ttuujjii vvaalluuttii

Storitvene garancije 18.817.339 5.055.234 12.718.994 5.813.92

Finan~ne garancije 9.478.788 6.197.962 10.010.545 5.307.534

Akreditivi 0 5.673.305 595 3.988.813

Avali 0 0 8.128 0

Prevzete nepreklicne obveznosti 37.846.583 4.551.288 31.470.799 2.403.588

Izvedeni finan~ni instrumenti 818.333 347.248 1.101.356 420.610

Drugo 5.392.678 196.800 4.015.491 270.259SSkkuuppaajj 7722..335533..772211 2222..002211..883377 5599..332255..990088 1188..220044..772266

Banka pri potencialnih obveznostih izkazuje {e obvezo po izdanih loro garancijah tujim bankam v znesku524.496 tiso~ tolarjev.

V teku je ve~ sodnih postopkov, v katerih se banka pojavlja kot toè~a in toèna stranka. Med njimi je trebaizpostaviti to`bo, ki jo je 18. aprila 1991 Komercialna in hipotekarna banka, d.d. v ste~aju, na Temeljnemsodi{~u v Kranju vloìla zoper Elan, tovarno {portnega orodja, p.o. ste~ajna masa, in zoper Abanko, d.d.,Ljubljana. To`ba je bila vloèna zaradi spodbijanja pravnega dejanja ste~ajnega dol`nika Elana, storjenegaeno leto pred uvedbo ste~ajnega postopka, in sicer sklenitve zastavne pogodbe, sklenjene 16. aprila 1990med takratnim Elanom, tovarno {portnega orodja, p.o., in Abanko, d.d., Ljubljana. S to pogodbo je Elan vzavarovanje terjatev, ki jih je imela Abanka do njega, zastavil Abanki 48.678 delnic Abanke. To`beni zahtevekse glasi na pla~ilo 48.678 tiso~ tolarjev z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zneska 10.000 tiso~ tolarjev od 28. junija 1990, od zneska 1.760 tiso~ tolarjev od 26. decembra 1990 in od zneska 36.918 tiso~ tolarjev od 16. aprila 1990 vse do pla~ila. Banka izkazuje po stanju na dan 31. december 2003 potencialne obveznostiiz tega naslova v vi{ini 1.752.421 tiso~ tolarjev in ima oblikovane rezervacije v vi{ini 1.514.178 tiso~ tolarjev.

Vodstvo banke meni, da za potencialne obveznosti poleg è oblikovanih ni treba oblikovati dodatnih rezervacij.

DODATNI PODATKI

Stanje kreditov, ki jih je banka odobrila ~lanom nadzornega sveta, je konec leta 2003 zna{alo 28.145 tiso~tolarjev. Skupni znesek odpla~il iz naslova vra~il kreditov je zna{al 18.661 tiso~ tolarjev. Povpre~na obrestnamera za kredite je 8,20-odstotna.

Stanje kreditov, ki jih je banka odobrila ~lanom uprave, je konec leta 2003 zna{alo 27.741 tiso~ tolarjev. Znesekodpla~il iz naslova pla~il kreditov je zna{al 8.119 tiso~ tolarjev. Povpre~na obrestna mera za kredite je 7,81-odstotna.

Stanje kreditov, ki jih je banka odobrila delavcem, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, je konecleta 2003 zna{alo 124.532 tiso~ tolarjev. Znesek odpla~il iz naslova vra~il kreditov je zna{al 37.132 tiso~tolarjev. Povpre~na obrestna mera za kredite je 8,36-odstotna.

ss 6 del OK.qxd 24.6.2004 13:57


102

V banki je bilo na dan 31. december 2003 zaposlenih 800 delavcev in na dan 31.december 2002 796 delavcev.

Povpre~no stanje zaposlenih v letu 2003, raz~lenjeno po skupinah glede na izobrazbo, je bilo naslednje:

IZOBRAZBA POVPRE^NO STANJE ZAPOSLENIH

I. 12

II. 14

III. 9

IV. 32

V. 448

VI. 94

VII/1 175

VII/2 14

Povpre~no je bilo v letu 2003 zaposlenih 798 delavcev.

ss 6 del OK.qxd 24.6.2004 13:57


103

Pojasnila k izkazu poslovnega izida

ÎSTE OBRESTI IN PODOBNI DOHODKI

Prihodke in odhodke od obresti je mogo~e glede na komitente in na vrste obresti analizirati na naslednji na~in:

22000033 22000022

v tiso~ SIT PPrriihhooddkkii OOddhhooddkkii PPrriihhooddkkii OOddhhooddkkii

Gospodarstvo 14.377.328 3.725.533 13.836.489 4.368.890

Dràva 2.746.662 1.302.970 3.805.917 1.287.235

Banke 4.067.909 1.982.416 3.326.253 1.896.084

Druge finan~ne organizacije 209.278 3.547.290 189.828 2.779.200

Gospodinjstva 4.915.620 5.824.583 5.687.762 6.834.936

Tuje osebe 0 145.442 2.662 253.477

Zamudne obresti 294.894 732 541.463 855.663SSkkuuppaajj 2266..661111..669911 1166..552288..996666 2277..339900..337744 1188..227755..448855

Po vrsti prihodkov in odhodkov se obresti lo~ijo:

v tiso~ SIT PPrriihhooddkkii OOddhhooddkkii PPrriihhooddkkii OOddhhooddkkii

Redne 26.316.797 16.528.234 26.848.912 18.274.629

Zamudne 294.894 732 541.462 856SSkkuuppaajj 2266..661111..669911 1166..552288..996666 2277..339900..337744 1188..227755..448855

Po vrsti sredstev in ustreznih virov sredstev se obresti analizirajo na naslednji na~in:

PPrriihhooddkkii:: 22000033 22000022


Obresti od vlog pri centralni banki 96.027 0 94.645 0Obresti od dràvnih obveznic in drugih vrednostnih papirjev 66.085 0 3.624 0

Obresti od vlog in posojil pri bankah 561.481 2.067 1.035.011 423

Obresti od posojil drugim strankam 10.007.896 9.654.979 10.443.343 9.890.483

Obresti od investicijskih vrednostnih papirjev 0 6.151.268 0 5.696.546

Obresti iz drugih naslovov 71.888 0 226.299 0SSkkuuppaajj 1100..880033..337777 1155..880088..331144 1111..880022..992222 1155..558877..445522

SSkkuuppaajj 2266..661111..669911 2277..339900..337744

OOddhhooddkkii:: 22000033 22000022


Obresti, dane bankam 546.799 975.230 676.048 1.166.954

Obresti, dane drugim strankam 8.669.451 4.378.017 9.327.697 5.064.790Obresti, dane strankam za izdane vrednostne papirje in potrdila 0 1.816.462 0 1.825.466

Obresti, dane za druge obveznosti 2.328 140.679 66.576 147.954SSkkuuppaajj 99..221188..557788 77..331100..338888 1100..007700..332211 88..220055..116644

SSkkuuppaajj 1166..552288..996666 1188..227755..448855

ss 6 del OK.qxd 24.6.2004 13:57


104

ÎSTE OPRAVNINE

v tiso~ SIT 22000033 22000022

PPrriihhooddkkii 2.649.079 2.262.346

Pla~ilni promet v dràvi 0 0

Pla~ilni promet s tujino 1.168.227 1.253.429

Kreditni posli 825.845 832.945

Administrativne storitve 479.068 401.662

Dana jamstva 525.889 431.053

Menjalni{ki posli 230.289 300.847

Provizije iz drugih naslovov 380.071 442.165SSkkuuppaajj 66..225588..446688 55..992244..444477

OOddhhooddkkii

Ban~ne storitve v dràvi 569.108 446.739

Ban~ne storitve v tujini 429.873 384.843

Pla~ilni promet 0 16.585

Menjalni{ki posli 45.725 38.207

Provizije iz drugih naslovov 0 23.981SSkkuuppaajj 11..004444..770066 991100..335555

^̂iissttee pprroovviizziijjee 55..221133..776622 55..001144..009922

PRIHODKI IZ NALO@BENJA V KAPITAL

v tiso~ SIT 22000033 22000022

Kapital odvisnih oseb 0 374.746

Kapital neodvisnih oseb

Banke 9.477 0

Podjetja 0 3.582

Finan~ne organizacije 448.744 716.180

Dividende od tr`nih vrednostnih papirjev 132.680 149.585

Kapitalske nalo`be v banke v skupiniSSkkuuppaajj 559900..990011 11..224444..009933

Prihodke iz nalo`benja v kapital predstavljajo prihodki od prodaje kapitalskih nalo`b in prihodki od dividend.

Prihodki od prodaje kapitalskih nalo`b v znesku 218.653 tiso~ tolarjev so nastali pri prodaji Finan~negainèniringa in LHB Frankfurt.

Prihodki od dividend v znesku 372.248 tiso~ tolarjev se nana{ajo na dividende od tr`nih vrednostnih papirjev(132.680 tiso~ tolarjev) in na dividende od nalo`benja v kapital neodvisnih dru`b (239.568 tiso~ tolarjev).

V letu 2003 je banka prihodke iz naslova vrednotenja nalo`b v odvisna in pridruèna podjetja po kapitalskimetodi v skladu s slovenskimi ra~unovodskimi standardi izkazala med posebnimi prevrednotovalnimi popravkikapitala iz naslova kapitalskih nalo`b v vi{ini 1.123.655 tiso~ tolarjev, v letu 2002 pa je tovrstne prihodkeizkazala med prihodki iz nalo`benja v kapital.

ss 6 del OK.qxd 24.6.2004 13:57


105

^ISTI DOBI^EK/IZGUBA iZ FINAN^NIH POSLOV

v tiso~ SIT 22000033 22000022

PPrriihhooddkkiiPrihodki iz prodaje vrednostnih papirjev in drugih nalo`b, namenjenih trgovanju 2.951.876 2.459.809

Prevrednotovalni finan~ni prihodki nalo`b v kapital 0 20.157Prevrednotovalni finan~ni prihodki vrednostnih papirjev, namenjenih trgovanju 95.315 109.563

Prihodki pri trgovanju z izvedenimi finan~nimi instrumenti 1.628.556 1.838.259Prihodki pri nakupu in prodaji tujih valut in plemenitih kovin 1.145.935 1.980.570

Finan~ni prihodki iz pozitivnih te~ajnih razlik 11.991.784 11.293.662

Drugi finan~ni prihodki 28.045 331SSkkuuppaajj 1177..884411..551111 1177..770022..335511

OOddhhooddkkiiOdhodki pri trgovanju z vrednostnimi papirji in drugimi nalo`bami, namenjenimi trgovanju 232.298 209.879Prevrednotovalni finan~ni odhodki od vrednostnih papirjev in drugih nalo`b, namenjenih trgovanju 1.541.656 787.343

Odhodki pri trgovanju z izvedenimi finan~nimi instrumenti 1.775.921 1.074.737

Odhodki pri nakupu in prodaji tujih valut in plemenitih kovin 567.166 1.546.306

Finan~ni odhodki za negativne te~ajne razlike 12.144.891 11.466.251SSkkuuppaajj 1166..226611..993322 1155..008844..551166

^̂IISSTTII DDOOBBII^̂EEKK//IIZZGGUUBBAA IIZZ FFIINNAANN^̂NNIIHH PPOOSSLLOOVV 11..557799..557799 22..661177..883355

DRUGI POSLOVNI PRIHODKI

v tiso~ SIT 22000033 22000022

Prihodki za neban~ne storitve 54.932 51.664

Drugi prihodki:

prihodki iz deviznega poslovanja 141.690 548.135

prihodki po poslih s prebivalstvom 292.834 241.975

prihodki od najemnin za nepremi~nine 22.700 24.071

prevrednotovalni poslovni prihodki 115.907 12.241

drugi prihodki 10.701 4.933SSkkuuppaajj 663388..776644 888833..001199

ss 6 del OK.qxd 24.6.2004 13:57


106

SSTTRROO[[KKII DDEELLAA,, MMAATTEERRIIAALLAA IINN SSTTOORRIITTEEVV

v tiso~ SIT 22000033 22000022

Stro{ki dela: 4.930.881 4.556.935

Bruto pla~e 3.404.105 3.192.026

Dajatve za socialno zavarovanje 230.340 218.606

Dajatve za pokojninsko zavarovanje 287.409 271.679

Druge dajatve, odvisne od bruto pla~ 228.026 214.270

Drugi stro{ki dela 781.001 660.354

Stro{ki materiala in storitev 3.677.990 3.410.505

Stro{ki materiala 432.804 447.935

Najemnine 75.689 144.932

^lanarine, {olnine 78.749 77.032

Storitve drugih 1.158.191 926.788

Stro{ki reklame 400.810 459.088

Svetovanje, revizija in druge storitve 707.656 594.707

Stro{ki zavarovanja 47.996 77.182

Stro{ki za slu`bena potovanja 66.764 50.689

Drugi upravni stro{ki 58.228 158.051

Reprezentanca 18.770 37.219

Vzdr`evanje osnovnih sredstev 632.333 436.882SSkkuuppaajj 88..660088..887711 77..996677..444400

AAMMOORRTTIIZZAACCIIJJAA IINN PPRREEVVRREEDDNNOOTTOOVVAALLNNII PPOOSSLLOOVVNNII OODDHHOODDKKII PPRRII NNEEOOPPRREEDDMMEETTEENNIIHH DDOOLLGGOORROO^̂NNIIHH

SSRREEDDSSTTVVIIHH IINN OOPPRREEDDMMEETTEENNIIHH OOSSNNOOVVNNIIHH SSRREEDDSSTTVVIIHH

v tiso~ SIT 22000033 22000022

Opredmetena osnovna sredstva 1.174.523 1.039.954

Neopredmetena osnovna sredstva 183.428 181.082

Prevrednotovalni poslovni odhodki 49.469 196.088SSkkuuppaajj 11..440077..442200 11..441177..112244

Banka je v letu 2003 uporabljala linearno metodo obra~una amortizacije, enako kot v preteklem letu, vendar paspremenjene amortizacijske stopnje, prilagojene spremembam Zakona o davku od dobi~ka pravnih oseb.

Med prevrednotovalnimi poslovnimi odhodki je izkazana neodpisana vrednost odtujenih opredmetnih inneopredmetenih dolgoro~nih sredstev. Prevrednotovanja osnovnih sredstev zaradi oslabitve banka v letu 2003 niopravila.

DDRRUUGGII PPOOSSLLOOVVNNII OODDHHOODDKKII

v tiso~ SIT 22000033 22000022

Davki in druge dajatve iz prihodka 9.905 293.189

^lanarine in podobno 28.247 32.959

Drugi odhodki iz poslovanja:

drugi odhodki po karticah Visa 55.868 103.684

prevrednotovalni drugi poslovni odhodki 16.860 47.978

drugo 22.340 16.662SSkkuuppaajj 113333..222200 449944..447722

ss 6 del OK.qxd 24.6.2004 13:57


107

ODPISI IN POPRAVKI VREDNOSTI TERJATEV TER PRIHODKI IZ ODPISANIH TERJATEV

v tiso~ SIT 22000033 22000022PPoopprraavvkkii PPrriihhooddkkii PPoopprraavvkkii PPrriihhooddkkiivvrreeddnnoossttii iizz uukkiinnjjeenniihh vvrreeddnnoossttii iizz uukkiinnjjeenniihh iinn ooddppiissii ppoopprraavvkkoovv iinn ooddppiissii ppoopprraavvkkoovv

iinn ooddppiissoovv iinn ooddppiissoovv

Odpisi neizterljivih terjatev 278.296 119.136 1.510.674 102.319SSkkuuppaajj 227788..229966 111199..113366 11..551100..667744 110022..331199

ODHODKI ZA OBLIKOVANJE DOLGORO^NIH REZERVACIJ IN PRIHODKI IZ UKINJENIH REZERVACIJ

v tiso~ SIT 22000033 22000022

OOddhhooddkkii PPrriihhooddkkii OOddhhooddkkii PPrriihhooddkkii

PPoosseebbnnee rreezzeerrvvaacciijjee zzaa bbiillaann~~nnee tteerrjjaattvvee::

krediti bankam 133.550 46.168 140.893 127.566

krediti drugim strankam 36.595.213 34.108.400 19.327.815 17.674.040

kapitalske nalo`be 0 0 0 371.349

vrednostni papirji 0 0 0 11.622

drugo 140.505 133.968 582.445 272.769ZZuunnaajjbbiillaann~~nnaa eevviiddeennccaa 37.556.559 37.337.919 19.053.840 17.372.752IIzzrraavvnnaavvaa ppoo sskkuuppiinnaahh 68.241 129.795 77.608 0RReezzeerrvvaacciijjee zzaa tteerrjjaattvvee,, rraazzvvrr{{~~eennee vv sskkuuppiinnoo AA 555.176 0 171.864 235.196

Rezervacije za de`elno tveganje 69.512 73.730 204.154 200.185

Posebne rezervacije – druge 2.995* 0 0 43.791SSkkuuppaajj 7755..112211..775511 7711..882299..998800 3399..555588..661199 3366..330099..227700

* Med odhodki za oblikovanje dodatnih rezervacij so bili zajeti tudi odhodki za zagotavljanje zajam~enega

donosa, ki pa niso izkazani v stanju posebnih rezervacij banke na dan 31. 12. 2003, temve~ med drugimi

obveznostmi banke.

ODHODKI ZA REZERVACIJE ZA SPLO[NA BAN^NA TVEGANJA IN PRIHODKI IZ UKINJENIH

REZERVACIJ ZA SPLO[NA BAN^NA TVEGANJA

V letu 2003 banka ni oblikovala splo{nih rezervacij, medtem ko je v letu 2002 za ta namen namenila

150.000 tiso~ tolarjev prihodkov.

ss 6 del OK.qxd 24.6.2004 13:57


108

IZREDNI DOBIÊK

v tiso~ SIT 22000033 22000022

IIzzrreeddnnii pprriihhooddkkii

prihodki za poravnavo izgube iz prej{njih let 690 15.489

prejete od{kodnine 3.683 6.075

drugi izredni prihodki 67.033 27.212SSkkuuppaajj 7711..440066 4488..777766

IIzzrreeddnnii ooddhhooddkkii

kazni, penali 3.086 20.956

drugi izredni odhodki 8.633 5.257SSkkuuppaajj 1111..771199 2266..221133

IIZZRREEDDNNII DDOOBBII^̂EEKK 5599..668877 2222..556633

Med druge izredne prihodke je vklju~eno povra~ilo za {kodo, nastalo pri poàru v ekspozituri Praàkova, v

znesku 46.920 tiso~ tolarjev.

DAVEK OD DOBI^KA PRAVNIH OSEB

Banka je obra~unala davek od dobi~ka pravnih oseb po stopnji 25 odstotkov od dav~ne osnove. Za leto 2003je banka ugotovila 976.405 tiso~ tolarjev obveznosti. Med letom je bilo vpla~anih 813.331 tiso~ tolarjev davka,obveznost za pla~ilo davka torej zna{a 163.074 tiso~ tolarjev.

Pri ugotavljanju dav~ne osnove je banka uveljavljala zniànje dav~ne osnove za investicijsko rezervo v vi{ini454.467 tiso~ tolarjev in olaj{ave za novo zaposlene delavce in invalide v vi{ini 48.648 tiso~ tolarjev. Banka jepri izra~unu dav~ne osnove iz dohodkov izklju~ila poslovno nepotrebne stro{ke.

POSEBNI DAVEK NA BILAN^NO VSOTO BANK IN HRANILNIC

Na podlagi Zakona o posebnem davku na bilan~no vsoto bank in hranilnic je banka dol`na v letu 2003 pla~ati 3-odstotni davek od ugotovljene dav~ne osnove, zmanj{an za davek od dobi~ka pravnih oseb,vendar najve~ v vi{ini 50 odstotkov dobi~ka, ugotovljenega pred obdav~itvijo v izkazu poslovnega izida banke.

Banka je za leto 2003 obra~unala za 108.223 tiso~ tolarjev davka na bilan~no vsoto.

ss 6 del OK.qxd 24.6.2004 13:57


109

V skladu s Sklepom o poslovnih knjigah in poslovnih poro~ilih bank in hranilnic je Abanka Vipa kot nadrejenabanka zavezana k izdelavi konsolidiranih ra~unovodskih izkazov in k izdelavi pojasnil h konsolidiranimra~unovodskim izkazom.

V skladu s stali{~em Banke Slovenije banka lahko opusti pojasnila h konsolidiranim ra~unovodskim izkazom,kadar pojasnila zahtevajo nesorazmerno veliko dela in stro{kov v primerjavi z njihovo pomembnostjo.

V Abanki Vipi je vpliv bilan~nih vsot odvisnih dru`b, ki skupaj zna{ajo 13.517.823 tiso~ tolarjev, nakonsolidirano bilan~no vsoto 3,1-odstoten. Po izlo~itvi medsebojnih razmerij je konsolidirana bilan~na vsotabanke za 1,2 odstotka oziroma za 5.003.374 tiso~ tolarjev ve~ja od bilan~ne vsote banke. Ta razlika bi bilapredmet pojasnil h konsolidiranim ra~unovodskim izkazom banke.

Zaradi razmeroma majhnega vpliva odvisnih dru`b na konsolidirane ra~unovodske izkaze je banka opustilapojasnila h konsolidiranim ra~unovodskim izkazom.

Konsolidirani ra~unovodski izkazi banke vklju~ujejo revidirane ra~unovodske izkaze naslednjih odvisnih dru`b:

v tiso~ SITNNaazziivv DDeellee`̀ bbaannkkee BBiillaann~~nnaa vvssoottaa ZZnneesseekk zzaa DDoobbii~~eekk

vv kkaappiittaalluu ddrruu`̀bb vv %% kkoonnssoolliiddaacciijjoo

Aban~na DZU, d.o.o. 99 306.897 331.800 35.735

AVIP, d.o.o. 100 2.585.877 2.623.884 264.286

Afaktor, d.o.o. 100 3.359.138 1.780.023 17.022

Eurofin leasing, d.o.o. 51 7.265.911 3.778.742 188.5551133..551177..882233 88..551144..444499 550055..559988

KONSOLIDIRANI RA^UNOVODSKIIZKAZI S POJASNILI

ss 6 del OK.qxd 24.6.2004 13:57


110

V letu 2003 je banka na novo pridobila kapitalsko nalo`bo v Eurofin leasingu, d.o.o. Ta dru`ba je poleg dru`b,ki so bile predmet konsolidacije `e v letu 2002 (Afaktor, Aban~na DZU, AVIP), v letu 2003 v konsolidacijovklju~ena na novo.

Konsolidirani ra~unovodski izkazi so sestavljeni v skladu s Sklepom o poslovnih knjigah in poslovnih poro~ilihbank in hranilnic (Uradni list RS, {t. 24/02). Uporabljena je bila metoda popolne konsolidacije, vsi interni odnosiso bili izklju~eni.

V izkazu poslovnega izida so bili uskupinjeni:

* prihodki in odhodki iz naslova obresti 249.533 tiso~ SIT

* prihodki in odhodki iz naslova opravnin v vi{ini 77.946 tiso~ SIT

* prihodki iz opravnin in stro{ki materiala in storitev 6.411 tiso~ SIT

* drugi poslovni prihodki in stro{ki materiala in storitev 5.259 tiso~ SIT

* drugi poslovni prihodki in drugi poslovni odhodki 2.397 tiso~ SIT

* ~isti poslovni izid in dobi~ek manj{injskih delni~arjev 92.749 tiso~ SIT

V bilanci stanja so bili uskupinjeni:

* denarna sredstva in dolgovi do strank, ki niso banke 80.126 tiso~ SIT

* denarna sredstva in dolgovi do bank 2.172 tiso~ SIT

* krediti strankam, ki niso banke, in dolgovi do strank, ki niso banke 334.900 tiso~ SIT

* krediti strankam, ki niso banke, in dolgovi do bank 5.863.660 tiso~ SIT

* krediti strankam, ki niso banke, in druge obveznosti 76 tiso~ SIT

* druga sredstva in dolgovi do bank 13.175 tiso~ SIT

* druga sredstva in drugi dolgovi v znesku 36.088 tiso~ SIT

* vpisani kapital 526.952 tiso~ SIT

* kapitalske rezerve 5.454. tiso~ SIT

* druge rezerve iz dobi~ka 1.072.223 tiso~ SIT

* splo{ni prevrednotovalni popravek kapitala 133.862 tiso~ SIT

* preneseni ~isti dobi~ek iz prej{njih let 148.784 tiso~ SIT

* ~isti dobi~ek poslovnega leta 498.961 tiso~ SIT

* dolgoro~ne nalo`be strank v skupini v znesku 2.386.236 tiso~ SIT

* dolgoro~ne nalo`be strank v skupini in kapital manj{inskih delni~arjev 201.984 tiso~ SIT

Posebni prevrednotovalni popravek kapitala, ki se je oblikoval iz okrepitev kapitalskih nalo`b odvisnih dru`b inokrepitev nalo`b odvisnih dru`b v vrednostne papirje, ni bil predmet uskupinjevanja.

ss 6 del OK.qxd 24.6.2004 13:57


111

REVIZORJEVO PORO^ILO O KONSOLIDIRANIHRA^UNOVODSKIH IZKAZIH

ss 6 del OK.qxd 24.6.2004 13:57


112

Konsolidirana bilanca stanja

Konsolidirana bilanca stanja na dan 31. december 2003v tiso~ SIT

Zap. ZZNNEESSEEKK


LETA LETA

1 2 3 4

1 Denar v blagajni in stanje na ra~unih pri CB (centralni banki) 8.512.087 9.212.482

2 Dràvne obveznice in drugi vrednostni papirji za reeskont pri CB 0 0

3 Krediti bankam 22.867.720 38.809.786

4 Krediti strankam, ki niso banke 276.545.152 210.640.874

5 Dol`ni{ki vrednostni papirji, ki niso namenjeni trgovanju 90.410.672 90.013.102

6 Vrednostni papirji, namenjeni trgovanju 17.279.409 22.627.184

7 Dolgoro~ne nalo`be v kapital strank v skupini 2.024.974 0

7 Dolgoro~ne nalo`be v kapital drugih strank 1.646.187 3.257.656

8 Neopredmetena dolgoro~na sredstva 806.668 568.660

9 Opredmetena osnovna sredstva 7.496.861 6.771.449

10 Lastni deleì 65.136 107.676

11 Vpisani, a ne vpla~ani kapital 0 0

12 Druga sredstva 8.084.829 6.320.283

13 Usredstvene (aktivne) ~asovne razmejitve 1.690.094 2.065.781SSKKUUPPAAJJ SSRREEDDSSTTVVAA 443377..442299..778899 339900..339944..993333

14 Dolgovi do bank 63.370.001 46.050.666

15 Dolgovi do strank, ki niso banke 298.659.732 280.494.804

16 Dol`ni{ki vrednostni papirji 13.332.895 9.617.786

17 Drugi dolgovi 4.474.055 8.159.286

18 Udolgovane (pasivne) ~asovne razmejitve 3.465.889 5.637.966

19 Dolgoro~ne rezervacije za obveznosti in stro{ke 6.251.139 5.530.343

20 Rezervacije za splo{na ban~na tveganja 924.093 924.093

21 Podrejene obveznosti 13.436.239 9.493.804

22 Kapital manj{inskih delni~arjev 201.984 2.554

23 Vpisani kapital 4.800.000 4.036.038

24 Kapitalske rezerve 5.885.523 2.992.460

25 Rezerve iz dobi~ka 12.311.873 9.531.324

26 Prevrednotovalni popravki kapitala 7.131.451 4.651.354

27 – splo{ni prevrednotovalni popravek kapitala 2.355.536 2.355.536

28 – posebni prevrednotovalni popravek kapitala 4.775.915 2.295.818

29 Uskupinjevalni popravek kapitala (408.190) 030 Preneseni ~isti poslovni izid (preneseni ~isti dobi~ek ali

prenesena ~ista izguba iz prej{njih let) 52.602 0

31 îsti poslovni izid (~isti dobi~ek ali ~ista izguba) poslovnega leta 3.540.503 3.272.455SSKKUUPPAAJJ OOBBVVEEZZNNOOSSTTII 443377..442299..778899 339900..339944..993333

ZUNAJBILAN^NE POSTAVKE 276.134.241 245.067.271

32 Mo`ne obveznosti iz naslova akreditivov in indosamentov 11.776.930 8.849.998

33 Jamstva in sredstva, dana v zastavo 108.081.031 100.849.216

34 Prevzete finan~ne obveznosti 84.715.594 71.800.915

35 Izpeljani finan~ni instrumenti 71.560.686 63.567.142

KONSOLIDIRANI RAÛNOVODSKI IZKAZI

ss 6 del OK.qxd 24.6.2004 13:57


113

Konsolidirani izkaz poslovnega izida

Konsolidirani izkaz poslovnega izida v obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2003

v tiso~ SIT

Zap. ZZNNEESSEEKK


LETA LETA

1 2 3 4

1 Prihodki iz obresti in podobni prihodki 27.811.481 27.565.113

2 Odhodki za obresti in podobni odhodki (16.852.031) (18.280.635)33 ^̂iissttee oobbrreessttii iinn ppooddoobbnnii pprriihhooddkkii ((11 –– 22)) 1100..995599..445500 99..228844..447788

4 Prihodki iz nalo`benja v kapital 609.672 879.775

5 Prejete opravnine (provizije) 7.071.147 6.390.963

6 Dane opravnine (provizije) (967.962) (849.565)77 ^̂iissttee oopprraavvnniinnee ((pprroovviizziijjee)) ((55 –– 66)) 66..110033..118855 55..554411..339988

8 Prihodki iz finan~nih poslov 18.062.413 17.751.860

9 Odhodki za finan~ne posle (16.774.414) (15.089.916)1100 ^̂iissttii ppoosslloovvnnii iizziidd ((~~iissttii ddoobbii~~eekk aallii ~~iissttaa iizzgguubbaa)) iizz

ffiinnaann~~nniihh ppoosslloovv ((88 –– 99)) 11..228877..999999 22..666611..994444

11 Drugi poslovni prihodki 646.525 881.380

12 Stro{ki dela (5.154.312) (4.660.205)

13 Stro{ki materiala in storitev (4.096.351) (3.526.479)14 Amortizacija in prevrednotovalni poslovni odhodki

pri neopredmetenih dolgoro~nih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih (1.532.839) (1.431.027)

15 Drugi poslovni odhodki (141.354) (502.563)

16 Izgube iz danih kreditov in terjatev, zmanj{ane za popla~ila (3.492.697) (4.724.124)

17 ^isti znesek rezervacij za splo{na ban~na tveganja 0 (150.000)1188 PPoosslloovvnnii iizziidd ((ddoobbii~~eekk aallii iizzgguubbaa)) iizz rreeddnneeggaa ddeelloovvaannjjaa 55..118899..227788 44..225544..557777

((33++44++77++1100++1111––1122––1133––1144––1155––1166––1177))

19 Izredni prihodki 72.575 48.778

20 Izredni odhodki (30.532) (27.099)

– izredni odhodki brez prevrednotovalnega popravka kapitala (30.532) (27.099)

– izredni odhodki za prevrednotovalni popravek kapitala 0 0

21 Poslovni izid zunaj rednega delovanja (19 – 20) 42.043 21.679

22 Celotni poslovni izid (18 + 21) 5.231.321 4.276.256

23 Davek iz dobi~ka (1.137.152) (894.994)

24 Davki, ki niso izkazani v drugih postavkah (108.223) (108.291)

25 Dobi~ek manj{inskih delni~arjev (92.749) (516)2266 ^̂IISSTTII PPOOSSLLOOVVNNII IIZZIIDD ((~~iissttii ddoobbii~~eekk aallii ~~iissttaa iizzgguubbaa)) 33..889933..119977 33..227722..445555

PPOOSSLLOOVVNNEEGGAA LLEETTAA ((2222 –– 2233 –– 2244))

ss 6 del OK.qxd 24.6.2004 13:57


114

Konsolidirani izkaz finan~nega izida

Konsolidirani izkaz finan~nega izida v obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2003

v tiso~ SIT

Zap. ZZNNEESSEEKK


LETA LETA

1 2 3 4

A. FINAN^NI TOKOVI PRI POSLOVANJU

a) Pritoki pri poslovanju 31.111.071 29.092.557

Dobljene obresti in obrestim podobni prihodki 20.268.289 18.248.169

Dobljene opravnine (provizije) 7.031.644 6.390.963

Prihodki iz izterjanih odpisanih terjatev iz danih kreditov 119.136 102.319

Prihodki od nalo`benja v kapital 0 0

îsti poslovni izid (~isti dobi~ek ali ~ista izguba) iz finan~nih poslov 3.179.028 3.448.047

Drugi poslovni prihodki 512.974 903.059

b) Odtoki pri poslovanju (25.266.987) (25.509.143)

Dane obresti in obrestim podobni odhodki (13.665.605) (15.916.590)

Dane opravnine (provizije) (969.424) (970.512)

Pla~ila zaposlencem (5.154.312) (4.453.665)

Drugi poslovni odhodki (4.237.705) (3.789.003)

Davki iz dobi~ka (1.239.941) (379.373)Skupaj poslovni prihodki/odhodki pred spremembami poslovnih sredstev in obveznosti 5.844.084 3.583.414

c) (Pove~anja)/zmanj{anja poslovnih sredstev (68.125.471) (2.707.395)îsto (pove~anje)/zmanj{anje vrednosti dràvnih obveznic indrugih vrednostnih papirjev za reeskont pri centralni banki (razen za prevrednotenje) 0 0îsto (pove~anje)/zmanj{anje kreditov bankam (razen za prevrednotenje) (955.140) 28.440.685îsto (pove~anje)/zmanj{anje kreditov drugim strankam (razen za prevrednotenje) (65.229.936) (33.588.532)îsto (pove~anje)/zmanj{anje vrednosti vrednostnih papirjev, namenjenih trgovanju (razen za prevrednotenje) 0 0îsto (pove~anje)/zmanj{anje drugih poslovnih sredstev (razen za prevrednotenje) (1.940.395) 2.440.452

~) Pove~anja/(zmanj{anja) poslovnih obveznosti 12.028.852 50.554.297îsto pove~anje/(zmanj{anje) ban~nih vlog (depozitov) od bank (razen za prevrednotenje) 2.312.117 (225.192)îsto pove~anje/(zmanj{anje) ban~nih vlog (depozitov) od strank, ki niso banke (razen za prevrednotenje) 15.099.579 41.512.829îsto pove~anje/(zmanj{anje) drugih obveznosti iz poslovanja (razen za prevrednotenje) (5.382.844) 9.266.660

d) Prebitek pritokov pri poslovanju (a+c-b+~) ali prebitekodtokov pri poslovanju (b+~-a+c) (50.252.535) 51.430.316

ss 6 del OK.qxd 24.6.2004 13:57


115

v tiso~ SIT

Zap. ZZNNEESSEEKK


LETA LETA

1 2 3 4

B. FINAN^NI TOKOVI PRI NALO@BENJU

a) Pritoki pri nalo`benju 7.772.620 6.859.738

Dobljene obresti iz nalo`benja 6.151.268 5.696.546

Prihodki od nalo`benja v kapital in drugi prihodki od nalo`benja 609.672 879.773

Pritoki pri prodaji dol`ni{kih vrednostnih papirjev 281.291 0

Pritoki pri prodaji kapitalskih nalo`b 576.161 199.118Pritoki pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoro~nih sredstev 154.228 84.301

b) Odtoki pri nalo`benju (5.410.352) (5.703.352)

Odhodki za nalo`benje 0 0

Odtoki pri nakupu dol`ni{kih vrednostnih papirjev (1.286.653) (2.888.115)

Odtoki pri nakupu kapitalskih nalo`b (1.574.102) (781.951)Odtoki pri nakupu opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoro~nih sredstev (2.549.597) (2.033.286)

c) Prebitek pritokov pri nalo`benju (a – b) ali prebitek odtokovpri nalo`benju (b – a) 2.362.268 1.156.386

C. FINAN^NI TOKOVI PRI FINANCIRANJU

a) Pritoki pri financiranju 39.381.668 24.128.176

Drugi prihodki od financiranja 0 0

Prejeti krediti 28.344.422 20.860.119Pove~anje vrednosti dol`ni{kih vrednostnih papirjev in podrejenih obveznosti (razen za prevrednotenje) 7.330.439 1.436.143

Pritoki pri izdaji novih delnic 3.644.099 1.689.229

Pritoki pri prodaji lastnih delnic 62.708 142.685

b) Odtoki pri financiranju (14.297.641) (8.177.281)

Dane obresti in drugi odhodki za financiranje (974.797) (1.825.466)

Dividende, ki jih pla~a banka (803.583) (541.045)

Odpla~ani krediti (12.514.906) (5.564.361)Zmanj{anje vrednosti dol`ni{kih vrednostnih papirjev in podrejenih obveznosti (razen za prevrednotenje) 0 0

Odtoki pri nakupu lastnih delnic (4.355) (246.409)c) Prebitek pritokov pri financiranju (a – b) ali

prebitek odtokov pri financiranju (b – a) 25.084.027 15.950.895U~inki spremembe deviznih te~ajev na denarna sredstva in njihove ustreznike 661.678 623.927

^. KON^NO STANJE DENARNIH SREDSTEV 131.527.672 153.672.234

x) Finan~ni izid v obdobju (se{tevek prebitkov Ad, Bc in Cc) (22.806.240) 68.537.597

+

y) Za~etno stanje denarnih sredstev 153.672.234 84.510.710

ss 6 del OK.qxd 24.6.2004 13:57

v tiso~ SITOzn. Vpisani Kapitalska Rezervepost. VSEBINA kapital rezerva iz dobi~ka

1 2 3 4 5

AA.. ZZAA^̂EETTNNOO SSTTAANNJJEE VV OOBBRRAA^̂UUNNSSKKEEMM OOBBDDOOBBJJUU PPOO NNOOVVIIHH SSRRSS 44..003366..003388 22..999922..446600 99..552299..773333

BB.. PPrreemmiikkii vv kkaappiittaall 776633..996622 22..889933..006633 66..559999

a) Vpis (ali vpla~ilo) novega kapitala 763.962 2.880.137





e) Druga pove~anja 12.926 6.599CC.. PPrreemmiikkii vv kkaappiittaalluu 00 00 22..771100..440055

a) Razporeditev ~istega dobi~ka v rezerve iz dobi~ka 2.710.405







g) Drugi premiki v kapitalu^̂.. PPrreemmiikkii iizz kkaappiittaallaa 00 00 00


b) Vra~ilo kapitala




e) Druga zmanj{anja kapitala (nagrade po sklepu skup{~ine)DD.. KKOONN^̂NNOO SSTTAANNJJEE VV OOBBRRAA^̂UUNNSSKKEEMM OOBBDDOOBBJJUU 44..880000..000000 55..888855..552233 1122..224466..773377


Konsolidirani izkaz gibanja kapitala

Konsolidirani izkaz gibanja kapitala v obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2003

116

ss 6 del OK.qxd 24.6.2004 13:57


117

Sklad Preneseni Splo{ni Posebni ^isti Uskupinjevalni Skupajlastnih ~isti poslovni prevrednot. prevrednot. poslovni izid popravek kapitaldelnic izid iz popravki popravek poslovnega kapitala


6 7 8 9 10 11

11..559911 33..227722..445555 22..335555..553366 22..229955..881188 00 00 2244..448833..663311

00 66..006622 00 22..448800..009977 33..889933..119977 00 1100..004422..998800

3.644.099

0

2.480.097 2.480.097

3.893.197 3.893.197

0

6.062 25.5876633..554455 ((22..442255..991155)) 00 00 ((335522..669944)) ((440088..119900)) ((441122..884499))

106.085 (352.694) 2.463.796

0

0

0

(42.540) 46.540 4.000

0

0

(2.472.455) (408.190) (2.880.645)00 ((880000..000000)) 00 00 00 00 ((880000..000000))

(720.000) (720.000)

0

0

0

0

(80.000) (80.000)6655..113366 5522..660022 22..335555..553366 44..777755..991155 33..554400..550033 ((440088..119900)) 3333..331133..776622

ss 6 del OK.qxd 24.6.2004 13:57

v tiso~ SIT

Ozn. Vpisani Kapitalska Rezervepost. VSEBINA kapital rezerva iz dobi~ka

1 2 3 4 5SSttaannjjee 3311.. 1122.. 22000011 33..550000..000000 11..228844..998899 55..441188..662211

RReevvaalloorriizzaacciijjsskkii ppoopprraavveekk –– ssttaannjjee 3311.. 1122.. 22000011 22..335555..553366 2244..224455 22..772277..446633

SSkkuuppaajj:: 3311.. 1122.. 22000011 55..885555..553366 11..330099..223344 88..114466..008844

AA.. ZZAA^̂EETTNNOO SSTTAANNJJEE VV OOBBRRAA^̂UUNNSSKKEEMM OOBBDDOOBBJJUU PPOO NNOOVVIIHH SSRRSS 33..550000..000000 11..330099..223344 88..114466..008844

BB.. PPrreemmiikkii vv kkaappiittaall 553366..003388 11..668833..222266 33..444499

a) Vpis (ali vpla~ilo) novega kapitala 536.038





e) Druga pove~anja 1.683.226 3.449CC.. PPrreemmiikkii vv kkaappiittaalluu 00 00 11..338811..118899

a) Razporeditev ~istega dobi~ka v rezerve iz dobi~ka 1.381.189







g) Drugi premiki v kapitalu^̂.. PPrreemmiikkii iizz kkaappiittaallaa 00 00 ((998899))


b) Vra~ilo kapitala




e) Druga zmanj{anja kapitala (nagrade po sklepu skup{~ine) (989)DD.. KKOONN^̂NNOO SSTTAANNJJEE VV OOBBRRAA^̂UUNNSSKKEEMM OOBBDDOOBBJJUU 44..003366..003388 22..999922..446600 99..552299..773333


Konsolidirani izkaz gibanja kapitala

Konsolidirani izkaz gibanja kapitala v obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2002

118

ss 6 del OK.qxd 24.6.2004 13:57


119

Sklad Preneseni Splo{ni Posebni ^istilastnih ~isti poslovni prevrednot. prevrednot. poslovni izid Skupajdelnic izid iz popravek popravki poslovnega kapital


6 7 8 9 10 1111..559911 11..778833..665588 00 00 00 1111..998888..885599

00 00 00 00 00 55..110077..224444

11..559911 11..778833..665588 00 00 00 1177..009966..110033

11..559911 11..778833..665588 22..335555..553366 00 00 1177..009966..110033

00 00 00 22..229955..881188 33..227722..445555 77..779900..998866

536.038

0

2.295.818 2.295.818

3.272.455 3.272.455

0

1.686.67500 ((11..338811..118899)) 00 00 00 00

1.381.189

000

0

000

0

(1.381.189) (1.381.189)00 ((440022..446699)) 00 00 00 ((440033..445588))

(351.336) (351.336)

0

0

0

0

(51.133) (52.122)11..559911 00 22..335555..553366 22..229955..881188 33..227722..445555 2244..448833..663311

PPrreeddsseeddnniikk uupprraavvee ^̂llaann uupprraavvee ^̂llaann uupprraavvee

Aljo{a Toma` mag. Bogomir Kos Vito Verstov{ek

Uprava banke potrjuje konsolidirane ra~unovodske izkaze po stanju na dan 31. december 2003 na straneh od

112 do 119.

ss 6 del OK.qxd 24.6.2004 13:57


120

Zalo`nik: Abanka Vipa d.d.Urednica: Mira Babi~Strokovni sodelavki:

Nada Mertikmag. Jerneja Jeranko

Produkcija: Imelda OgilvyKreativna direktorica: Ladeja Godina Ko{ir

Umetni{ki direktor: Slavimir Stojanovi}Fotografije: Getty Images, Foto Spring,

Buenos Dias, Borut KranjcLektoriranje: Lidija Jurman

Tisk: Tiskarna Ple{koNaklada: 1.000 izvodov

Junij 2004

ss 6 del OK.qxd 24.6.2004 13:57


121

ss 6 del OK.qxd 24.6.2004 13:57


122

Abanka Vipa d.d.Slovenska cesta 58, 1517 Ljubljana

Transakcijski ra~un: 01000-0000500021Identifikacijska {tevilka: SI 68297530

Mati~na {tevilka: 5026024Telefon: (01) 47 18 100Telefaks: (01) 43 25 165Teleks: 31 228 Abanka

SWIFT: ABANSI2Xwww.abanka.si

El. po{ta: info abanka.si

ss 6 del OK.qxd 24.6.2004 13:57

ss 6 del OK.qxd 24.6.2004 13:57

naslovnaokcurve.fh11 6/17/04 3:49 pm page 1b86170b7-63c9-4e2c-a97e-a8d88f99c… · -- likvidna...

Documents