Pipistrel postavil mejnik v letalski tehnologiji

S Panthero je zabeležen nov mejnik v slovenski, pa tudi v svetov-ni letalski zgodovini. Nov mejnik v

tehnološki in okoljski znanosti pa s Pipistrelovim letalom postavlja tudi Matevž Lenarčič.

Šolski turistični krožki nagrajeni

18

Št. 21 • 16. april 2013, 6500 izvodov, brezplačen izvod

glasilo Občine Ajdovščinaajdovske. novice@ajdovscina.si

Obeležje 96. Karlovškemu pešpolku v Črničah

2

Z evropskimi sredstvi do energetsko učinkovite javne razsvetljave

3

Čestitamo vam ob praznikih - 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju, 1. maju, prazniku dela in 5. maju,

prazniku občine Ajdovščina!

413

Aktivni upokojenci

10

Podjetnik meseca aprila je Mitja Premrl

5

Kmečka tržnica v

Ajdovščini11. maj,

Trg 1. slovenske

vlade,

info TIC Ajdovščina: 05 3659140

Priprave na majski tek v polnem zamahu

14

Naj ajdovska športnika sta Polona in Kristjan

Kolesarja Polona Batagelj in Kri-stjan Koren sta najuspešnejša ajdo-vska športnika za leto 2012. Športna

zveza Ajdovščina pa je na tradicio-nalni prireditvi nagradila tudi ostale uspešne športnike.

Javni županov sprejem najuspešnejših občank in občanov Sprejem najuspešnejših bo potekal v petek, 19. aprila 2013 ob 19. uri, v Dvorani prve slovenske vlade. Vabljeni!

V zadnjem letu dni so naše ob-čanke in občani na različnih podro-čjih dosegali lepe uspehe. Nekateri so merljivi in nagrajeni z visokimi odličji, drugi pomembni za ohranja-nje dediščine in izboljšanje kakovo-sti življenja v naših krajih. Prav vsi uspehi in dosežki pa so pomembni in vredni, da se jih ponovno spo-mnimo na tradicionalnem župano-vem sprejemu za najuspešnejše.

Župan Marjan Poljšak bo gostil športnike, umetnike, znanstvenike in uspešne z drugih področij našega življenja. To so občanke in občani, ki s svojimi uspehi na najlepši mo-žni način promovirajo našo občino

in ji dvigujejo ogled. Vabimo vas, da jih spoznate tudi vi. Skozi prireditev vam jih bomo predstavili, se jim za-hvalili za njihove uspehe, predvsem pa jim čestitali ter jim zaželeli uspe-hov tudi za naprej.

Malo je priložnosti na enem me-stu srečati toliko zanimivih ljudi iz tako-rekoč sosednje ulice, zato ne zamudite te priložnosti. Dobrodo-šli, spoštovane občanke in občani, ter seveda tudi vsi ostali, na župa-novem sprejemu najuspešnejših, v petek, 19. aprila 2013 ob 19. uri, v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini.

Občina Ajdovščina

FOTO

Rob

ert F

erja

nčič

FOTO

Lju

bo Ž

gave

c

Št. 21 • 16. april 20132 Občina

Ajdovski in Karlovški župan odkrila spominsko obeležje na črniškem vojaškem pokopališču

V nedeljo, 7. aprila 2013, sta podžupan Mesta Karovac in župan Občine Ajdovščina slovesno odkrila spominsko obeležje pred vojaškim pokopališčem v Črničah, ki ga je Mesto Karlovac postavilo v spomin na tu pokopane vojake 96. Karlovškega pešpolka.

Ob vojaškem pokopališču v Čr-ničah od 7. aprila 2013 naprej stoji obeležje, ki ga je Mesto Karlovac poklonilo spominu na tu pokopane vojake 96. Karlovškega pešpolka. Ve-čina od 465 grobov na tem pokopali-šču namreč pripada prav njim.

Na slovesnosti ob odkritju spomin-skega obeležja se je zbrala množica pomembnih gostov – predstavniki obeh sodelujočih občin ter drugih primorskih občin, kulturnih usta-nov, društev in drugih organizacij iz obeh strani meje, predstavnik

veleposlaništva Hrvaške v Sloveniji, prizorišče pa so okrasili tudi člani Društva Soška fronta iz Nove Gorice in Zgodovinskega društva št. 17 iz Ljubljane, ki ohranjajo tradicijo in spomin na 1. svetovno vojno.

Gostom je uvodoma dobrodošli-co izrekel podpredsednik Krajevne skupnosti Črniče Aleš Kosovel. Sle-dil je pozdrav župana Marjana Polj-šaka, katerega besede so izzvenele v narodnem duhu. Župan se je za osebno prizadevanje za postavitev obeležja še posebej zahvalil Josipu Pavliću. Osrednji govornik na slove-snosti pa je bil podžupan Mesta Kar-lovac Dubravko Delić. Zahvalil se je krajanom Črnič za dolgoletno skrb za pokopališče. Spraševal se je o smi-slu vojne in vseh premnogih žrtev. Izrazil je spoštovanje nad skupno

zgodbo dveh krajev ter zadovoljstvo z odnosi dveh narodov, odslej pod skupno, evropsko zastavo.

Zgodovinski oris dogodkov iz 1. svetovne vojne je predstavil zgodo-vinar Zmago Sedmak. V kulturnem delu slovesnosti je prijetno prese-netil Karlovaški vokalni oktet, ki je najprej zapel našo, domačo, Vodo-pivčevo Pobratimijo. Domač pevski glas pa so zveneče zastopali člani Vokalne skupine Šumljak iz Budanj. Otroci iz šole so se predstavili s pe-snitvijo Zbogom orožje, ki jo je prav za to priložnost sestavila učiteljica Danica Matič.  Odkrito obeležje je blagoslovil domači župnik, gostje iz Karlovca pa so k spomeniku sredi pokopališča položili venec. 

Po slovesnosti se je druženje nada-ljevalo v novi črniški večnamenski

dvorani pri šoli. Nazdravili smo s šampanjcem, ki ga je prav za to pri-ložnost prispeval briški župan, se okrepčali s tradicionalno vipavsko joto ter se posladkali s pecivom, za katerega je prispevala novogoriška občina. Podžupan mesta Karlovac in župan Občine Ajdovščina sta si izmenjala darila in voščila, posebno priznanje Mesta Karlovac je dobil Josip Pavlić.

Črniče hranijo enega najlepše ohranjenih vojaških pokopališč iz prve vojne pri nas. Da so tu v ve-čini pokopani pripadniki 96. Kar-lovškega pešpolka odslej spominja tudi spominsko obeležje Mesta Karlovac. Naša naloga je, da ga še naprej hranimo za spomin in opomin prihodnjim rodovom. Sh

Iz 25. in 26. redne seje Občinskega sveta Občine AjdovščinaV zadnjem mesecu dni je Občinski

svet Občine Ajdovščina dvakrat zase-dal – 25. seja je potekala 21. marca, 26. pa 4. aprila. Iz dnevnega reda marče-vske seje je župan uvodoma umaknil dve zadevi, ena teh – varovanje povodja reke Vipave – je bila obravnavana na naslednji seji, predviden nakup objek-ta na Idrijski cesti pa je premaknjen v prihodnost.

Zaključni račun proračuna za leto 2012

Zaključni račun za leto 2012 so sve-tniki sprejeli. Skozi krajšo razpravo so svetniki izrazili nekatere pomisleke in postavili vprašanja, ki jih je uprava v večjem delu sproti pojasnila: podjetniki jemljejo manj kreditov zaradi visokih zahtev bank po garancijah; zaposlova-nje javnih delavcev je pogojeno z raz-pisi Zavoda za zaposlovanje, za prenos sredstev v leto 2013 je več dejavnikov, tudi nepričakovan priliv davka iz iger na srečo ob koncu leta, in je tudi zato primerljiv s prejšnjimi leti. Dokument je v celoti objavljen na spletni strani Občine Ajdovščina, pod rubriko »pro-račun«.

Plan dela občinskega sveta Svetniki so se skladno s poslovnikom

seznanili s pripravljenim načrtom dela - seznamom dokumentov, ki jih bodo pripravili posamezni oddelki uprave za sprejem ali obravnavo ter terminskim planom občinskih sej do konca leto-šnjega leta.

Predstavitev letnih poročil javnih zavodov

Ena od spomladanskih sej je name-njena predstavitvi poslovnih poročil javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je Občina Ajdovščina. To pa je tudi pri-ložnost za srečanje in pogovor svetni-kov z direktorji zavodov.

Ljudska univerza Ajdovščina ima za seboj dobro leto. V njihove programe se je vključilo preko 2500 udeležencev, izvedli so preko 3000 ur neformalnih izobraževanj, za katera sredstva so pridobili preko razpisov ministrstev, v zadnjem času pa so področje delovanja

razširili tudi na NPU, ki omogoča večjo zaposljivost. Direktorica Boža Bolčina, ki letos odhaja v zaslužen pokoj, je za-dovoljna s poslovanjem.

Zavod za šport Ajdovščina ima prav tako za seboj uspešno leto. Na račun dobrega trženja športnih objektov so kar trikratno povečali prihodke. Direk-tor Uroš Pintar je vesel tudi povečanja števila nočitev v Mladinskem hotelu – lani so zabeležili 3000 nočitev, pri tem pa opozarja, da gre za pretežno športne goste ter da razvoj turistične gospodar-ske dejavnosti terja več vlaganj v turi-stično infrastrukturo. V lanskem letu so precej investirali za vzdrževalna dela v Športnem centru, veliko pa se dogaja tudi na nogometnem stadionu, o čemer Uroš piše v posebnem prispevku.

Pilonova galerija Ajdovščina je lani izredno uspešno poslovala ter poleg vsebinskih dosežkov beleži tudi lep fi-nančni presežek. V letu 2012 je bilo v galeriji kar 12 razstav, dve razstavi pa sta potekali izven sedeža. Odkupljenih in pridobljenih je bilo nekaj novih in pomembnih likovnih del, opravljenega je bilo veliko dokumentacijskega dela. Predvsem pa je direktorica dr. Irene Mislej pohvalila povečan obisk, ki gre na račun novo zaposlene kustosinje pedagoginje. Pilonova galerija ima v letošnjem letu za seboj obsežen in po-memben zalogaj – retrospektivno raz-stavo Danila Jejčiča, pripravlja pa se na obeležitev 40. obletnice.

Lavričeva knjižnica Ajdovščina je v lanskem letu zabeležila za dobrih 3.600 obiskovalcev več, kot leto poprej, naba-vila nekaj manj kot 6.000 kosov novega gradiva, priredila preko 100 različnih dogodkov. Direktor Artur Lipovž je zadovoljen s projektov Lokarjevo leto, ki je skupaj s soorganizatorji približal pomembnega domačega pisatelja in njegova dela bralcem. Najpomembnejši lanski pridobitvi pa sta nov bibliobus ter vipavska enota knjižnice. V knji-žnici pa se že pripravljajo na obeležitev 150. obletnice, ki jo bodo praznovali prihodnje leto.

Zdravstveni dom Ajdovščina je v letu 2012 delal v težkih pogojih, čemur je botrovalo predvsem občutno zniža-nje cen. Kljub temu pa so uspeli obdr-žati standard za paciente in zaposlene ter leto zaključiti s pozitivnim rezulta-tom. Zdravstveni dom je lani doživel tudi pomembne prenove dveh refe-renčnih ambulant. Direktorica Boža Ferfolja je pohvalila dobro sodelovanje s strokovnimi službami občinske upra-ve ter poudarila, da je to pravi način za izboljšave ter vzdrževanje standardov, saj na zavarovalnice ne gre več računa-ti. Zdravstveni dom je trenutno v naba-vi reanimobila s kompletno opremo.

Lekarna Ajdovščina se srečuje s po-dobnimi težavami, kot zdravstveni dom, saj se cene stalno spreminjajo, te-žave pa so nastale tudi zaradi prenosa plačil ZZZS iz decembra na januar. Lani je lekarna prenovila prostore v Vipavi, v Ajdovščini pa so z novim pultom pri-dobili dodatno izdajno mesto. Direkto-rica Katja Krušič je odgovarjala tudi na vprašanja o ekonomski upravičenosti nove lekarne v Ajdovščini, kajti tržna prodaja zdravil vedno bolj upada.

Razvojna agencija ROD je lani uspe-šno poslovala, pomagali so si tudi z javnim delom. Med pomembnejšimi zadevami je direktor David Bratož iz-postavil pripravo regionalnega razvoj-nega programa, vzpostavitev regijske garancijske sheme ter delovanje LAS-a, ki mu je uspelo počrpati zagotovljeno kvoto sredstev. Zaključili so pomemb-ne evropske projekte, uspešno prestali dve kontroli ter rešili likvidnostne teža-ve, na račun katerih imajo letos nekaj manj prihodkov kot leto prej, presežek pa ostaja na enaki ravni in bo ostal ne-razporejen.

Gasilsko reševalni center Ajdovšči-na je v lanskem letu beležil velik porast intervencij, čemur so botrovali orkan-ska burja v začetku leta ter poplave ko-nec leta. Kar 198 od 438 intervencij so opravili zaradi burje. Tržna dejavnost GRC-ja upada, predvsem zaradi propa-da gradbinca in drugih domačih podje-

tij, kljub temu pa so si uspeli zagotoviti nove posle. Direktor Miha Ergaver je še dodal, da center lepo sodeluje s pro-stovoljnimi gasilskimi društvi.

Investicije Svetniki so brez razprave sprejeli no-

velacijo investicijskega načrta za gra-dnjo nove šole v Ajdovščini, ki je po-trebna zaradi sprememb terminskega plana, vrednosti projekta ter strukture virov financiranja. Z novim dokumen-tom se zaključek gradnje predvideva v februarju 2015.

Prav tako je bil sprejet sklep o potr-ditvi DIIP investicijsko vzdrževanje lokalnih cest v občini Ajdovščina. Ta investicija zajema širitev in obnovo ceste Dolenje – Planina, širitev in pre-plastitev ceste skozi Vrtovin ter obnovo kritičnih odsekov in preplastitev dela ceste Col – Vodice.

Služba pomoč družini na domu Število uporabnikov službe pomoč

družini na domu upada, zato se eko-nomska cena storitve znižuje. Cena za uporabnike ostaja enaka, znižuje pa se višina subvencije, ki jo Občina Ajdo-vščina prispeva obema izvajalcema – Centru za socialno delo Ajdovščina in Zavodu Pristan Vipava.

Parcele in vrtički Na pobudo lastnika parcele v Buda-

njah je uprava pripravila dispozicijo pozidave. Vsa potrebna soglasja in do-kumente sta zbrala in pripravila lastnik in investitor, situacijo je potrdila tudi krajevna skupnost, tako da ni razlogov, da se z njo nebi strinjali še svetniki.

Sprejet je bil tudi predlog ureditve vr-tičkov v naselju Kresnice v Ajdovščini. V tej fazi gre za načelno urejanje, po-drobnejša pravila o načinu upravljanja in oddajanja bodo pripravljena kasneje. Izmed več primernih lokacij na obro-bju je prvi za urejanje izbran travnik ob novih blokih na območju Kresnic. Odbor za okolje se je strinjal z name-nom, hkrati pa poudaril, da je potrebno zagotoviti urejene parcele, ki naj bodo namenjene najbližjim uporabnikom, določiti je potrebno upravljavca ter po-skrbeti za možnost namakanja.

26. redna seja – regija ustanavlja

javno komunalno podjetje Najpomembnejša točka seje, ki je

potekala 4. aprila, je bilo sprejemanje Odloka o ustanovitvi Javnega podjetja Regijski center za ravnanje z odpadki Nova Gorica, d.o.o., ki je eden od po-gojev za vzpostavitev regijskega sistema ravnanja z odpadki. Javno podjetje to-rej ustanavlja vseh 13 občin, ki sodeluje v projektu, podjetje bo tako izvajalec obveznih lokalnih gospodarskih služb obdelave mešanih komunalnih odpad-kov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadov. Pravna služba občine Ajdovščina se je s svojimi pripombami odzvala že na prve osnutke, sklop pripomb pa je pripravila tudi ob predložitvi odloka občinskemu svetu. Razprava je bila obširna, svetniki so imeli mnogo pomislekov, pripomb in zahtev. Hkrati pa je težko oceniti delovanje novega, regijskega centra, saj je veliko neznank glede rentabilnosti delovanja. Ker se svetniki nikakor niso uspeli zediniti, so se odločili prekini-ti točko ter s sprejemanjem odloka v prvem branju nadaljevati na naslednji seji.

Investicije Ostali dve točki 26. seje sta obravna-

vali investicije, najprej je beseda tekla o 2. fazi urejanja komunalne infrastruk-ture v Budanjah. V sklopu projekta bo občina krajanom ponudila tudi hišne priključke po subvencionirani ceni. Ve-čina sredstev je že zagotovljenih, dela pa utečena. Sklep o pričetku projekta je bil sprejet.

Sledila je predstavitev novelacije IP Center za 3. življenjsko obdobje Ajdo-vščina, ki se po nekaterih predlogih za nove lokacije vrača nazaj na osrednji mestni trg. Novelacijo so pogojevale nekatere spremembe – zamika se pri-četek izvedbe, medtem ko zaključek ostaja julij 2014. Potekajo tudi že drugi postopki, tudi izbira izvajalca.

Napovedi in gradiva za seje Ob-činskega sveta Občine Ajdovščina najdete na spletni strani Občine Aj-dovščina, www.ajdovscina.si. Sh

Št. 21 • 16. april 2013 3Praznično

Voščilo za 5. maj 2013 - vstajniškoObčanke in občani, čestitam vam ob Dnevu upora proti okupatorju in ob Prazniku dela. Posebej vam čestitam ob našem Občinskem prazniku v spomin na ustanovitev Narodne vlade Slovenije 5. maja 1945, prve v naši nekdanji narodni in socialistični republiki.

Razmere so v Sloveniji obupne, pred bankrotom, v naši občini pa so še slabše zaradi propada mnogih naših podjetij. Dokler teh razmer ne spremenimo, pa smo se vsi dolžni boriti za preživetje. Zato pozivam vse naše uspešne podjetnike in pod-jetja, da tudi zaradi interesa občinske skupnosti ter interesov vseh občanov vložijo še več naporov in tveganj v svoja podjetja, da bi razvili še nove izdelke ter tehnologije in s tem po-večali dodano vrednost ter odpirali nova delovna mesta. Vse, ki razmi-šljajo in si želijo, da bi postali pod-jetniki, pozivam, da se za to odločijo in s svojimi ekipami začnejo izbrano dejavnost. Občina bo še naprej, kot do sedaj pomagala po svojih močeh. Občina se bo, kot do sedaj, trudila, da pridejo k nam podjetja od drugod in ponudijo nove zaposlitve. Tisti, ki tarnajo in kritizirajo, naj raje poka-žejo podjetniško pobudo.

Istočasno kot se moramo vsi boriti

za preživetje, se moramo vsaj tisti, ki si upamo več in ki čutimo več dol-žnosti do skupnosti, boriti za družbe-ne spremembe: pravičnejši družbeni red, ustrezno ukrepanje proti tistim, ki so nam škodovali in gospodarski zagon, ki je nujni pogoj za boljše ži-vljenje v prihodnosti. Če nova vla-da ne bo v dveh mesecih izkazala začetka gospodarskega zagona, se bo, zaradi krize in materialnega po-manjkanja, v še večji in hujši obliki razplamtela Vseslovenska ljudska vstaja. Prej ali slej bo večini Sloven-cev dovolj sesutja socialne države in slovenskega lastništva ter bodo ugo-tovili, da se morajo vstaje udeležiti in ne le čakati, da bodo drugi za njih rešili krizo. Ajdovci moramo pri tem nadpovprečno sodelovati, saj so nam slovenske kolaborantske politične elite nadpovprečno sesule gospodar-stvo in delovna mesta.

Torej delujmo veselo, ohrabrujoče, razumevajoče, razumno, duhovno poglobljeno na vseh nivojih naših skupnosti od družin do rodovin, va-ških skupnosti, športnih, kulturnih in drugih društev, delovnih skupno-sti v javnem sektorju in gospodar-stvu, v šolah in zavodih, v podjetjih in ustanovah ter drugod. Tako bo naš boj za preživetje na Ajdovskem še bolj uspešen in tako bo še večji naš prispevek k boju za družbene spremembe v Sloveniji.

Veselimo se naše odločnosti za boj za preživetje in za boljši jutri ter ob-stoj slovenskega naroda!

Župan Marjan Poljšak

5. maj, praznik AjdovščineVabimo vas na slavnostno sejo ob prazniku Občine Ajdovščina, ki bo potekala v nedeljo, 5. maja 2013 ob 18. uri, v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini.

5. maja 1945 leta je bila v Ajdo-vščini ustanovljena prva slovenska povojna vlada, Ajdovščina pa je ta-krat za nekaj dni postala prestolnica Slovenije. Dogodek je velikega sim-bolnega pomena za Primorsko, ki je bila k matični domovini uradno priključena šele dve leti kasneje, na Pariški mirovni konferenci. Zato si je Občina Ajdovščina ta pomembni mejnik v zgodovini Primorske in Slovenije vzela za svoj občinski pra-znik.

Slavnostni govornik na osrednji proslavi ob občinskem prazniku Aj-dovščine bo župan Marjan Poljšak. Na seji bodo podeljena letošnja naj-višja odličja Občine Ajdovščina, ki jih bodo prejeli posamezniki ali or-ganizacije, ki so s svojim delom po-membno prispevali k razvoju občine in boljšemu življenju v njej. Dobitni-ke priznanj Občinskemu svetu Ob-čine Ajdovščina predlaga Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki je na podlagi javne-

ga razpisa že prejela predloge ter bo svoj predlog predstavila občinskim svetnikov na redni seji 18. aprila 2013.

Kulturni program letošnje slavno-stne seje ob prazniku Občine Ajdo-vščina bosta oblikovali dve vokalni skupini, obe prihajata iz Budanj, obe vodi zborovodkinja Katarina Kodele Zadnjikar, moška vokalna skupina Šumljak in ženska vokalna skupina Grlica. Na družabnem srečanju po proslavi pa bo priložnost za poku-šino letošnjega protokolarnega vina Občine Ajdovščina.

Vabljeni!

Ajdovščino razsvetljuje varčna javna razsvetljava

Osvetljene ulice, ceste, trgi in tudi kulturni spomeniki so postali samoumevni – večidel iz potrebe, nekaj malega pa tudi zaradi pro-mocije in lepšega izgleda. Skozi čas pa so postale javne luči eden naj-potratnejših porabnikov električne energije in velik svetlobni onesna-ževalec. Zato je Občina Ajdovščina v letu 2011 pripravila projekt Ener-getsko učinkovita prenova javne razsvetljave v občini Ajdovščina ter z njim uspešno kandidirala na razpisu takratnega Ministrstva za gospodarstvo.

Po naši občini je nameščenih kar 1739 svetilk javne razsvetljave, ve-lika večina teh osvetljuje dobrih 41 tisoč metrov javnih poti – cest, ulic in trgov - nekaj malega pa tudi kul-turne spomenike. Svetilke gorijo pri-bližno 4000 ur na leto. Pred preno-vo so letno »pokurile« dobrih 1000 MWh električne energije, v denarju to pomeni okoli 145.000 evrov (sku-paj s trošarinami in omrežninami). Poraba je presegala mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja na pre-bivalca, določene v posebni uredbi. Bistveni cilj projekta je bilo tako zmanjšanje porabe električne ener-

gije in svetlobnega onesnaževanja, zmanjšanje stroškov ter povečanje energetske učinkovitosti javne raz-svetljave.

Prva faza investicije, znotraj katere je bilo posodobljenih 1094 svetilk na 41 odjemnih mestih, je zaključe-na. Zajemala je demontažo svetilk z odvozom, zamenjavo ali namestitev varčnih in okolju prijaznih svetilk, sijalk in odsevnikov ter učinkovitih predstikalnih naprav, rekonstruk-cijo in predelavo ter postavitev ali gradnjo nove nadomestne pomožne opreme (drogovi, konzole) ter raču-nalniški program za energetsko knji-govodstvo javne razsvetljave.

Na terenu se je izkazalo, da je uni-čenih oziroma neustreznih več kon-zol za namestitev svetilk, kot je bilo predvideno – na novo je postavlje-nih kar 331 konzol.

Strošek projekta v višini 173.564,42 evrov brez DDV, so si razdelili Evro-pa – 71.008,48 evrov, država Slove-nija – 12.530,90 evrov in Občina Aj-dovščina – 124.737,92 evrov (skupaj z DDV). Z energetsko prenovo javne razsvetljave bomo veliko prihranili, predvidena poraba energije po prvi fazi prenove na letni osnovi je 589.38

MWh, v denarju pa to pomeni do-brih 80.697,00 evrov. na leto, kar je bistveno manj od prej. Investicija pa bo imela tudi pozitiven vpliv na naravno okolje, saj se bo zmanjšalo svetlobno onesnaževanje, povečala se bo prometna varnost in kakovost življenja po naših krajih, kjer je na-meščena varčna, pa tudi lična javna razsvetljava.

Občini Ajdovščina pa je preko javnega razpisa PETROLURE, za ukrep vgradnje učinkovitih javnih sistemov razsvetljave, uspelo pri-dobiti tudi sredstva za nadaljeva-nje prenove. Od celotne vrednosti nadaljevanja projekta, 51.350,86 evra, si Občina nadeja polovico ne-

povratnih sredstev. Prenovljenih pa bo še nadaljnjih 376 svetilk. Sh

Operacijo delno sofinancira Evropska unija, in sicer iz

Kohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Javnega

razpisa za sofinanciranje operacij za energetsko učinkovito

prenovo javne razsvetljave za obdobje 2011 do 2013 – UJR1

v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prome-

tne infrastrukture za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete

Trajnostna raba energije, prednostne usmeritve Učinkovita

raba električne energije.

Nova embalaža za sadje Sončni zabojčki so se pri naših sad-

jarjih dobro „prijeli“, prav tako tudi vsi ostali materiali, ki so namenjeni predvsem promociji vipavskega sad-ja. Po zadnjem povabilu ste sadjarji naročili okoli 18.000 nizkih in 9.000 visokih zabojčkov za vipavsko sadje. Občina Ajdovščina pa akcijo »so(n)čno nadaljuje tudi v 2013. Še pred glavno sezono češenj bo sadjarjem na voljo nova embalaža, za manjše količine sadja. Večje košarice z ro-čaji, ki držijo dobra dva kilograma in manjše košarice, za drobno sadje in manjše količine, poleg tega pa še »škrtoci«, uporabne papirnate vreč-ke. Tudi nova embalaža je praktič-na za uporabo, sadjarji jo bodo po potrebi zlagali sami. Prav tako kot obstoječa standardna platoja jo je oblikovala domača oblikovalka Silva Vovk Kete, ki poleg tega snuje do-datne promocijske materiale. Lična promocijska knjižica s predstavitvi-jo našega sadja skozi vse štiri letne čase, ki je naletela na odličen odziv tako pri sadjarjih, predvsem pa pri potrošnikih, pa bo ponatisnjena.

Več informacij – tehničnih podat-kov in cene nove embalaže – bo prav kmalu na voljo na Razvojni agenciji

ROD, kjer bodo sprejemali tudi na-ročila. Prav tako imajo stalno na raz-polago manjšo količino standardnih zabojčkov, veseli pa bodo tudi vaših informacij in pravočasnih naročil. Spletna stran agencije  www.ra-rod.si, telefon 05/365 36 00, kotnatna

oseba Meta, e-naslov:  ra.rod@siol.net.

Sadjarje vabimo, da svojo ponud-bo brezplačno vpišejo na spletno stran www.soncno-socno.si, in-formacije lahko posredujete na e--naslov sanda.hain@ajdovscina.si ali pokličete na 05/36 59 144. Sh

Javno razsvetljavo v občini Aj-dovščina vzdružuje Komunalno stanovanjska družba Ajdovščina. Napake na javni razsvetljavi se lahko prijavi na telefonski števil-ki 05/36 59 700, 05/36 59 732 ali preko e-naslova: javna.razsvetlja-va@ksda.si.

Št. 21 • 16. april 20134 Podjetno

Mednarodna znanstvena delavnica na temo grafena

Laboratorij za fiziko organskih snovi Univerze v Novi Gorici je od 8. do 11. aprila 2013 organiziral mednarodno znanstveno delavnico, na kateri so vrhunski mednarodni strokovnjaki s področja grafena izmenjali najnovejše izsledke in jih predstavili več kot tri-desetim doktorskim študentom iz vse Evrope.

Delavnica je potekala v Univerzite-tnem središču v Ajdovščini. Financira-la jo je Evropska znanstvena fundacija v okviru programa EUROGRAPHE-NE, v katerem sodeluje tudi Laborato-rij za fiziko organskih snovi. Med pre-davatelji so bili priznani znanstveniki s prestižnih evropskih in ameriških institutcij, kot so Texas Instruments, ZDA, Inštitut Max Planck, Nemčija, Univerza Cambridge, Velika Britanija itd. Udeleženci delavnice so bili po-leg predavanj deležni tudi praktičnih demonstracij najsodobnejših karakte-rizacijskih metod, s katerimi preisku-jejo elektronske in strukturne lastnosti grafena.

Grafen je eden od najvznemirljivej-

ših materialov tega tisočletja. Zlasti od podelitve Nobelove nagrade leta 2010 za njegovo sintezo in karakteri-zacijo vzbuja izjemno zanimanje tako med fiziki in kemiki kot med inženirji, ki snujejo nove aplikacije na podro-čju elektronskih naprav. Gre za liste ogljikovih atomov, ki so razporejeni v pravilnih šesterokotnih strukturah, katerih debelina ne presega enega sa-mega atoma. Zaradi svoje izjemno pravilne strukture in načina povezova-nja atomov med sabo, grafen izkazuje neobičajno hiter prenos električnega naboja in relativno odpornost na zu-nanje vplive. Ker je poleg tega še gibek in trden, ponuja veliko možnosti pri izdelavi gibkih mobilnih telefonov in zaslonov ter biosenzorjev.

V Laboratoriju za fiziko organskih snovi Univerze v Novi Gorici se z grafenom ukvarjajo tretje leto in pri tem sodelujejo z vrsto mednarodnih raziskovalnih skupin. Jedro njiho-vega zanimanja predstavlja način transporta električnega naboja po grafenu in z njim povezanimi struk-turami ter začetne faze rasti organ-skih polprevodnikov na grafenu. Za te raziskave so poleg projekta EURO-GRAFENE prejeli tudi financiranje s strani Agencije za raziskovalno de-javnost Republike Slovenije. Andreja Leban

VABILOVabimo vas na javno predavanje, ki ga bo imela

Doc. dr. Urška Vrhovšek(Fondazione Edmund Mach, Research and Innovation Centre, Food Quality and Nutrition Department, S.Michele all'Adige, Italia)

z naslovom

Od ciljno usmerjene analize do metabolomike in njene aplikacije v bioloških znanostih

Predavanje v okviru cikla »Znanstveni večeri« bo potekalo v četrtek, 18. aprila 2013 ob 19. uri v dvorcu Lanthieri v Vipavi.

Sledil bo razgovor s predavateljico, ki ga bo moderiral dr. Kajetan Trošt, asistent za področje kemije na Univerze v Novi Gorici.

Pridelovalci sadja, zelenjave!

Na Goriškem in Vipavskem edini že nekaj let omogočamo stalen odkup

sadja in zelenjave.

Vabimo vas k sodelovanju!Dosegljivi smo po telefonu 05/3936184, 031/607763 (24 ur na dan)

ali e-mail: polavi.prodaja@gmail.com

NOVA LOKACIJA odkupnega mesta v Šempetru pri Gorici - Bratuževa ulica (blizu Mercator Cash&Carry) dostop mimo Hoferja.

Panthera – nov mejnik v zgodovini letalstva Panthera je priletela v Ajdovšči-

no prav na dan, ko so v Pipistrelovi Vizionarni predstavljali nov podvig Matevža Lenarčiča – polet na Sever-ni tečaj. Zaradi tehnološkega pre-sežka Pipistrelovih strokovnjakov znanstveniki z vsega sveta izdelujejo nove letalske standarde, z njimi so-deluje Tine Tomažič, strokovnjak iz Pipistrela.

Po 60. letih, ko se na področju ra-zvoja modernega letala ni zgodilo nič, je svet preletela novica o prvem uspešnem poletu Panthere. »Panthe-ra predstavlja tisti manjkajoči člen v malem letalstvu, ki ga v svetu vsi pri-čakujejo,« pravi direktor Pipistrela Ivo Boscarol. »Doslej so vsi načrtovali le-talo na star letalski način – če hočemo hitrost, dodamo večji motor, če hočemo daljši polet, damo večje tanke … naša filozofija pa je bila vedno popolnoma obratna. Zavedamo se, da so stroški, hrup in karakteristike pomembne – vse to je združeno v jadralnem letalu, zato so bila vsa moja letala od začetka načr-tovana tako, da morajo letet tudi brez motorja, da je moč motorja čim manjša in seveda dolet čim večji.« Panthera je od ideje naprej v celoti razvita in izde-lana v Sloveniji. Je prvo štirisedežno in hkrati doslej največje letalo slovenske izdelave. Piše se zgodovina za Slove-nijo, pa tudi za letalstvo nasploh – to je prvi primer letala, kjer kupec lahko izbira način pogona med bencinskim (na avtomobilski bencin!!), električ-nim in hibridnim.

Majhna in velika obenem

Panthera je navzven izredno aerodi-namična, čista in majhna, navznoter pa nudi izredno veliko udobje pilo-tom – je velika. Največji problem, s katerim so se uspešno spopadli Pipi-strelovi strokovnjaki, je nekaj centi-metrov prostora med zunanjostjo in notranjostjo, kjer so pospravljeni vsi sistemi, komande, avionika … to pa je tudi velik mehanski in ne zgolj aero-dinamičen izziv. Gre torej za izredno komplicirano in kompleksno letalo. »Naša prednost je, da imamo vse v hiši, tudi veliki tega nimajo, od aerodina-mičnega načrtovanja letala, do virtu-alnega vetrovnika za preizkušat obliko, v hiši lahko naredimo prototipe, orodje za serijsko proizvodnjo, … « meni Ivo Boscarol, ki se zaveda pomena znanja za razvoj.

Pipistrelovo novo štirisedežno leta-lo Panthera je 4. aprila 2013 uspešno opravilo svoj 54 minut dolgi prvi po-let. Prvi test v zraku sta opravila pilota Mirko Anžel in Sašo Knezu ter potrdi-la, da je letalo lahko upravljivo, izredno prijetno za letenje in da so parametri natančno takšni, kot so bili predvide-ni pri načrtovanju letala. Prvi »leteči« testi so bili opravljeni na letališču v Cerkljah, kjer je Slovenska vojska po-kazala izredno gostoljubje Pipistrelovi ekipi ter ponudila tudi ves potreben servis. Panthera bo drugo polovico te-stnih letov opravila na nebu nad Ajdo-vščino. Nato bo izdelano novo letalo, z vsemi potrebnimi spremembami – po petih letalih bo večina problemov re-šenih in nastala bo prva serija, še ve-

dno eksperimentalnih letal. Sledilo bo zahtevno, drago in dolgotrajno certifi-ciranje. »Da danes nekdo razvije letalo in ga pripravi za serijsko proizvodno, potrebuje 20 milijonov. Tudi mi smo premajhni, imamo pa to srečo, da kljub krizi še vedno prodajamo letala ter da z raznimi priznanji, kot je NASA, dobi-mo nekaj denarja,« pravi Boscarol. Za razvoj Panthere je podjetje pridobilo nepovratna sredstva, v ta projekt pa vlaga tudi ves dobiček. Računajo, da bi celoten postopek moral biti zaključen v letu 2015 ali 2016, tedaj pa bi morala biti zgrajena tudi že tovarna v Gorici in takoj bodo pričeli s proizvodnjo.

Tine Tomažič postavlja svetovne standarde

Zanimivo pa je, da v tem trenutku standardov za električno in hibri-dno letalo sploh ni. Nasploh se je era električnih letal pričela leta 2007, s Pipistrelovim Taurosom – prvim to-vrstnim serijskim letalom. Lani sta se dva glavna svetovna akterja na tem področju dogovorila za sodelovanje pri izdelavi standardov za električna in hibridna letala ter k sodelovanju po-vabila Pipistrelovega inženirja Tineta Tomažiča. Boscarol je ponosen: »Glede na to, da imamo dejansko največ izku-šenj, nas je doletela ta čast … To je za Pipistrel takšno priznanje, da si večje-ga ne moremo misliti! To je funkcija, ki postavlja svetovne standarde!« Pri tem pa Ivo ne pozabi omeniti tudi ostalih strokovnjakov v podjetju, celotna eki-pa je potrebna za takšen uspeh.

GreenLight WorldFlight - North Pole

Matevž Lenarčič se z istim letalom, Virus SW, s katerim je opravil pot oko-li sveta, tokrat odpravlja na novo, še težjo avanturo na Severni tečaj. »Dej-stvo je, da svojega podviga ne more izvesti brez naših letal, ki so edina spo-sobna leteli 4500 km brez prestanka, z 250 litri goriva,« pravi Boscarol, ki se zaveda tveganja. Vendar pa se iz ta-kšnih zgodb razvijajo zanimive tržne možnosti: »Naša letala letijo že skoraj kot redna linija preko Atlantika … smo odprli ciljno tržno nišo za ekstremiste, ki potrebujejo letala za izredne višine,

dolge prelete …« Matevž pa vendarle ni zgolj ekstre-

mist, ki preizkuša meje svojih in teh-ničnih zmogljivosti, njegov tokratni podvig so namreč motivirali znan-stveniki. Doslej edini podatki o vseb-nosti črnega ogljika v atmosferi, na višini in v določenih predelih, kjer jih je zbiral Lenarčič na poti okoli sveta, so alarmantni. Pomembno poslanstvo tokratne avanture je preveriti, kaj je v atmosferi na tistih delih sveta, kjer naj bi bil zrak čist in kjer nastaja vreme. Bodo pa pogoji tega poleta ekstremni, do zasilnega pristanka tako-rekoč ne sme priti, ker Matevž ne bo imel kje pristati, pa še tam, kjer bi morebiti lahko, mu to ne bo pomagalo, ker bi

v tem primeru potreboval vsaj gorivo. Čeprav bo zelo toplo oblečen, bo to huda vzdržljivostna preizkušnja tako zanj, kot za majhno letalo, ki bo pr-vič tako dolgo letelo v hudem mrazu. Letel bo tudi ponoči in verjetno redko dobil priložnost za pogled na zemljino površje, težko bo vzpostavljati komu-nikacijo. Bo pa domov priletel s po-datki, ki bodo pomembno prispevali k znanosti o okolju.

Odletel bo iz Ljubljane, 19. apri-la 2013, vrnil pa se bo čez tri, štiri tedne. Avanturo lahko spremlja-te preko spletne strani GreenLight WordFligt ali podjetja Pipistrel. Sh

FOTO

Lju

bo Ž

gave

c

Št. 21 • 16. april 2013 5Podjetno

Probleme je treba reševati – Mitja PremrlMitja Premrl je davčni strokovnjak.

Je eden redkih, ki verjame v dejstva in zaupa v lastno presojo. Z ženo Va-lentino že dobrih 20 let upravljata ra-čunovodsko podjetje Taxa, ki je raslo skupaj z njunimi tremi otroci. Sre-dnja hči Meta je v podjetju zaposlena, starejši sin Matija občasno pomaga pri zahtevnejših pravnih problemih, najmlajša, Katja, pa je še gimnazijka.

Uspešna poslovna zgodba se je za-čela leta 1989, mlad par je pričakoval prvi naraščaj, Valentini je grozilo, da bo ostala brez službe, hkrati pa je ta-krat začel veljati »Markovičev zakon« o podjetjih. Aprila 1990 sta ustanovila podjetje za računovodstvo in davčno svetovanje ter takoj pričela delat. Ob ve-čerih, v domači dnevni sobi, zase in za firmi prijateljev – poskusno, pa tudi za reklamo – seveda zastonj. Valentina je pred tem 10 let delala v računovodstvu. Mitja je svojo delovno kariero začel na Carini, kjer je imel veliko opravka s prometnim davkom, že takrat opravil izpite iz splošnega upravnega postopka in carinske in davčne zakonodaje.

»Le čevlje sodi naj kopitar«Prvi pisarnici je podjetje imelo na

Prešernovi ulici, v stavbi nad tržnico, kmalu pa so se s sorodniki pokojnega Lokarja dogovorili za najem dela Lo-karjeve hiše, po kateri so se širili, do-kler je bilo mogoče. Ko je stiska postala prevelika, so se odločili za gradnjo pro-storov.

Ko Mitjo pobarava o nenavadnem na-činu gradnje poslovnih prostorov, naju sredi vprašanja prekine, da že ko mu je arhitekt pokazal načrte, mu je rekel, da je prav »mona«: »Kako bo ta streha gor ostala, kje so korci?... in tazaden dan, ko smo imeli za dorečt al bo tako al ne, sem peljal zjutraj Meto v vrtec, in vrtcu dvi-gne streho. Pridem na sestanek z Mar-kom in Mitjem – ni šans, tega ne bomo delal, bejšta pogledat, kako je dviglno streho!« So šli pogledat, in arhitekta sta dokazala, da je problem v podkon-strukciji ter ga prepričala. Ker se Mitja ne spozna na arhitekturo in ker jima je zaupal ter pustil, da opravita svoje delo, je zrasla zanimiva in privlačna stavba, ki se kljub svoji drugačnosti lepo vklju-čuje v okolico. Na zunaj deluje zelo mo-derno, na znotraj pa še bolj. Veliko je svetlobe, barv, igrivosti, zračnosti, pre-hodnosti – tu imajo zaposleni odlične pogoje za delo. V novo hišo ob Loka-vščku na robu mesta so se preselili maja 2003 in odtlej uspešno kljubuje narav-nim pogojem dežele Vipavske.

Srečno novo leto!Podjetje Taxa ima za seboj naporne

»bilančne« mesece, ki se končajo z od-dajo bilanc konec marca. Mitja se poša-

li, da zdaj praznujejo novo leto. Taxa ima opravka s približno 300

podjetji, opravlja računovodske in davčne storitve, spremljanje, knjiženje in sestavljanje dokumentov ter sveto-vanja in predavanja. Tako rekoč celoten servis gospodarstvu, kamor spadajo še delovna razmerja, zakon o gospodar-skih družbah in gospodarski del obli-gacijskega zakonika.

Stranke za vodenje računovodstva imajo od Ljubljane sem, za področje svetovanja pa praktično iz cele Slove-nije, večina pa vendarle iz Primorske. Nova poslovalnica v Kopru je tako na-stala iz potrebe, saj bo precej olajšala delo s strankami od tam.

Znanje in poznavanje, s kančkom vedoželjnosti, zagotavljata uspeh

Taxa ima 20 zaposlenih, dobra po-lovica z visoko izobrazbo, nekaj z viš-jo, drugi z ekonomsko šolo. Pretežno sodelavke, ki včasih kar pozabijo, da imajo vendarle tudi tri moške - direk-torja ter sodelavca in po novem tudi »hišnega« računalničarja, ki so ga iz potrebe zaposlili prav nazadnje. Vsak novi sodelavec po uvajanju v domači hiši opravi začetno in nadaljevalno šolo računovodenja pri Zvezi računovod-skih delavcev, oziroma druga special-na izobraževanja. Pridobivanje znanj in informacij o novostih je ob nabira-nju izkušenj stalnica tega dela. Temelj dobrega dela podjetja so vsi sodelavci. Odnosi v hiši so prijetni, zaposleni se med seboj dobro razumejo in se druži-jo tudi v prostem času.

Posamezna področja dela so si v pod-jetju nekoliko razdelili, vendar se pre-pletajo. Podjetje med drugim stalno sodeluje z obrtnimi zbornicami v Aj-dovščini, Novi Gorici, Tolminu, Idriji, občasno pa tudi v Sežani. Ob rednem računovodskem delu se s svetovanjem ukvarja še slaba polovica zaposlenih, vsak na svojem področju. Četrtki, ko so zaprti za stranke, so na Taxi name-njeni tudi izmenjavi pridobljenih znanj in informacij ter skupnemu reševanju problemov.

Podjetje se je razvijalo »samo od sebe«. »Edino usmeritev, ki smo jo imeli od vsega začetka, in tega se skuzi drži-mo, je, da stranki nikoli nismo rekli ne, v smislu da tega ne znamo ali nočemo napravit. Če nismo zmogli, sem zrihtal nekoga drugega. Če nisem znal, sem se poskušal naučit. Če ni šlo, sem poslal stranko k nekomu, za katerega sem si mislil, da bi lahko obvladal in znal. Tako delamo tudi danes«, pravi Mitja. »Več strank kot je bilo, več je bilo problemov. Probleme moraš reševat. Torej je boljše vzet zakon v roke, prečitat. Če nisi zado-sti pameten in ne razumeš, kaj so hoteli

s tem povedat, je treba dosledno slediti Poročevalcu Državnega zbora in kaj so predlagala ministrstva, ki natančno opi-šejo, kaj so želela s posameznim členom doseči. Tudi s tistega ven ni obvezno, da boš razumel stvari, potem pogledaš ko-mentarje … moraš priti do neke rešitve, ki jo moraš potem zagovarjat.«

Govoriti ziduOb poplavi nove zakonodaje je težko

priti do rešitve. Mitja na hitro navrže le nekaj primerov nesmislov – obrazlo-žitev zakonov, ki so dobesedni prepisi členov. Se je pa prvič zgodilo, da je to opazila in javno pokritizirala tudi za-konodajno pravna služba v Državnem zboru. Opozarja, da je največji pro-blem, da je zakon slab, že v strokovnem delu, nato pa mu svoje doda še politika.

Ali se zakonodajalci poslužujejo na-svetov in opozoril strokovnjakov iz pra-kse? Mitja Premrl je preko gospodarske in kasneje obrtne zbornice sodeloval na nekaj javnih razpravah, vendar pravi, da je tega malo, poleg tega je treba ime-ti čas. Se pa včasih odziva na pojasnila davčne uprave, ki so po novem javno objavljena: »Potem napišem dopis na davčni urad, napišem zakaj tako mislim in kaj mislim, da je prav, pa – kot da bi zidu govoril.«

Do nesporazumov pri uvajanju nove zakonodaje prihaja tudi zato, ker jo računovodje začnejo uporabljati takoj po uveljavitvi: »Če takrat za pojasnilo vprašaš kakšnega inšpektorja, ki so daleč najbolj izobraženi strokovnjaki, ne bo vedel še nič, mogoče niti ne ve, da je bil zakon sprejet, ker ga ne rabi. On kontro-lira za nazaj … in potem pride do tega problema, da si si stvar v nekem trenut-ku razložil na način, ki je bil takrat po tvoji presoji primeren, kasneje pa se je izkazalo, da ni tako.«

Pomemben je korekten in zaupen odnos

Za delo podjetja Taxa je osnova do-kumentacija. Mitja trdi, da je delo ra-čunovodja v bistvu preprosto, listine morajo biti pravilno sestavljene, po računovodskih standardih ter davčno pravilno. Problem v odnosu s stranko je doslednost – roki so zelo pomembni in če računovodja ne dobi pravočasno dokumenta v roke, se ne da ničesar več urediti. Zato poskušajo stranke učiti, da sami uredijo zadeve – kadar gre za for-malnost je eno, drugo pa je, da napaka lahko škodi stranki.

Pomembno pa je tudi zaupanje. »Če pride stranka po nasvet in mi ne pove vsega, kako naj ji svetujem?«, Mitja po-jasnjuje pomen zaupanja. Nasvet je ve-dno mogoče dati, vendar je ob pomanj-kanju informacij lahko napačen. Na drugi strani pa svetovalci poslušajo tudi zelo osebne zgodbe, ki včasih niti niso povezane s storitvijo. Vendar – držati se je treba dejstev in številk, poudari Mi-tja. Prepričan je tudi v svoje sodelavce: »Kar se zaupanja tiče, vsaj mislim, pri nas podatki ne uidvajo. Vsaki sodelavki, ki smo jo na novo zaposlili, sem povedal, da je to osnovna napaka, ki je nikoli ne sme narediti. Ok, če naredi napako, ki nas košta denarno, mi pač ni prijetno, ker gre potem to iz mojega dobička, ma jo plačaš, to je najlaže. Najlažja je čista neposredna denarna škoda, plačaš in fertik. Kaj pa, če bi prišla informacija ven? Tega ne moreš plačat. To je najhuj-ša napaka. In če bi jaz za takšno zvedel,

bi bila takoj odpuščena.« Sicer pa imajo na Taxi posel zavarovan za dokaj visoke zneske. Napake se zgodijo. Če jo ugoto-vijo, o tem takoj obvestijo stranko – v tem poslu namreč ena majhna napaka lahko pomeni še več drugih napak, nekakšno verižno reakcijo, in najpo-membneje je, da se napaka in vse njene posledice čim prej odpravijo.

Stranke pripeljejo stranke Na prvi pogled na trgu ponudbe ra-

čunovodskih storitev vlada velika kon-kurenca, vendar tako celovite storitve, kot jih opravljajo na Taxi, opravlja le malo podjetij. Edina omembe vredna konkurenca domačemu podjetju so ve-čje računovodske firme iz prestolnice, pa še od tam se stranke vračajo. Kje je razlog? »Mislim, da v osnovi grešijo pri cenah – poskušajo priti na trg z nižjo ceno, in sami ugotavljajo, običajno ko je že prepozno, da kljub vsemu ne dobijo strank. Za nas pravijo, da smo najdražji, ko pa dobimo stranke od drugod, vidi-mo, da imajo višje cene,« meni Mitja, ki z manjšimi računovodskimi servisi v okolici dobro sodeluje, jim pomaga in svetuje.

Podjetje svojih storitev ne oglašuje, posel se širi na račun dobrega glasu – stranke pripeljejo stranke. »Enkrat v za-četku 90-ih naj bi prišel zakon, podoben kot za odvetnike, da se v našem poslu ne sme oglaševati in jaz sem se tega držal, čeprav zakon ni bil nikoli sprejet,« se smeje direktor. Nikoli se niso posluže-vali pasivnega oglaševanja, razen takoj ob začetku, ko so bile še aktualne oseb-ne dohodninske napovedi. No, pred kakšnim letom je Mitja plačal članek v Financah, pa ne zaradi oglaševanja, pač pa bolj zaradi oporekanja, »ker se zmeraj eni in isti pojavljajo s svojimi ne-umnostmi«.

Na račun sodobne informacijske tehnologije se jim tržišče širi, vedno več poslujejo »online«, uvajajo pa tudi spletno Taxo.

Problem je denar, ne dobičekTaxa zelo solidno posluje, že leta iz-

kazuje dobiček. Slabše so poslovali le predlani, ker so imeli na račun investi-cijskega vzdrževanja več stroškov. Go-spodarska kriza se ne pozna toliko pri obsegu poslovanja ali dobičku, močno pa pri terjatvah, ki se stalno gibljejo v višini vrednosti dobička. »Obveznosti niso problem, tudi krediti od investici-je so odplačani, terjatve pa so, ja. Tudi problematične, toliko jih moraš požret, takšno je življenje.«

Nekaj narediti, ne pa čakatiDotaknemo se tudi problemov samo-

zaposlitev s pomočjo subvencije drža-ve, ki jo večina vzame kot nagrado, pa se največkrat izkaže zgolj kot reševanje statusa za leto dni: »Preden odpreš s.p., moraš vedeti vsaj kaj znaš delat in kje bi lahko bilo tvoje tržišče!« Pa socialnih

transferjev, ki ubijajo ustvarjalnost in željo po napredku. »Saj ne gre vedno za denar, gre za to, da bi bil bolj uspešen,« meni Mitja in se sprašuje, čemu se ne-kaj ljudi z znanjem iz Fructala, ki bo šlo v nič, ne odloči za investicijo 200.000 evrov, »kolikor košta dobra polnilna li-nija« ter najame prostor, ki jih je v Aj-dovščini na voljo vedno več in začne lastno proizvodnjo.

Taxa sodeluje tudi pri stečajih, ki jih je vedno več. Pride celo do situacij, ko svetovalci sami strankam svetuje-jo stečaj – v tem primeru plačila za te storitve niti ne zahtevajo, pomembno je rešiti problem, ki ga ima stranka. Na Taxo se po nasvete obračajo podjetja, ki ne vedo, kaj bi naredila, opravljajo tudi delo na prisilnih poravnavah in storitve za stečajne upravitelje, ki nimajo svojih ekip.

Da je med ljudmi na sploh premalo ustvarjalnega duha in želje po lastnem napredku, kar pravzaprav ne pomeni imeti denar, pač pa osebno zadovolj-stvo, bolj kakovostno življenje, meni Mitja. Veliko je težav in premalo želje po reševanju, premalo uresničenih do-brih idej. Gospodarstvo pozna skozi realne številke. Kot primer navede av-toprevoznike - ta panoga naj bi bila v splošni krizi, dejstvo pa je, da gre ne-katerim zelo dobro, drugi pa propadajo – je res kriva kriza in koliko k neuspehu prispeva človeški faktor?

Politika ga ne zanima, čeprav s svoji-mi, velikokrat nepremišljenimi odloči-tvami, kroji njegov posel.

Stalno v akciji Mitja in Valentina Premrl sta v pro-

stem času aktivna in polna zanimivih načrtov. Za sprostitev rada tečeta, sede-ta na kolo. Mitja je bil do pred kratkim aktiven tabornik, še vedno pa je član nadzornega odbora Zveze tabornikov Slovenije. V ajdovskem taborniškem rodu Mladi bori ga zastopa le še naj-mlajša hči, vodnica, gimnazijka Katja, medtem ko sta starejša dva taborništvo že zdavnaj prerasla in si ustvarjata svoji karieri. Matija v pravu, Meta kot tretja direktorica Taxe. Starša sta vedno bolj okupirana s še enim zanimivim hobi-jem, ki je sicer osvojil celo družino, in za katerega v prihodnosti kujeta poseb-ne načrte - jadranjem.

Podjetje pa ostaja pri svojih dejavno-stih – računovodstvo in davčno sveto-vanje – vendar še bolj natančno, kako-vostno in specializirano.

Mitja in Valentina Premrl ter nju-no podjetje Taxa so še en primer dobre prakse – če veš, kaj znaš in kaj želiš, če si ustvarjalen in želiš osebnostno napredovati, potem je uspeh zagotovljen in ga težko omaje tudi največja gospodarska kriza. Sanda in Branko

Št. 21 • 16. april 20136 Krajevne skupnosti

Druženje s pinelo in odkritje turistično-informativne table

Na velikonočni ponedeljek je vrh Vipavskih gričev, na Planini pri Aj-dovščini, potekalo že 8. druženje s pinelo. Kot uvod v vinsko-kulina-rični dogodek pa je potekalo od-kritje nove turistično informativne table, ki spada v sklop opremljanja Vertovčevih poti.

Društvo Matija Vertovec si je zada-lo, da bo Vertovčeve poti po svojih zmožnostih opremljalo s turistično--informativnimi tablami. Prva leto-šnja že stoji – na velikonočni pone-deljek, tik pred začetkom 8. druže-nja s pinelo, sta jo slovesno odkrila predsednik Društva Matija Vertovec Marijan Lozej in predsednik krajev-ne skupnosti Planina Mitjan Marc.

Osrednji del table zavzema pro-storska fotografija, ki nadomešča zemljevid, na njej pa so označeni domači ponudniki različnih pridel-kov in izdelkov, naravna in kulturna dediščina Planine ter druge zanimi-vosti.

Po odkritju table se je pričelo tradi-

cionalno druženje pinele – z obisko-valci prireditve, pa tudi z različnimi kulinaričnimi dobrotami. 17 pride-lovalcev je na pokušino ponudilo 30 različnih vzorcev pinel, pestrih barv, okusov in vonjev. Poleg domačih vi-nogradnikov so se na druženju pred-stavili tudi pridelovalci iz sosednjih krajev. Posebna gostja je bila Vipa-vska vinska kraljica Katja Blagonja, za veselo razpoloženje pa je skrbel Mef. Organizatorji – domači ponu-dniki – so bili prijetno presenečeni nad obiskom – v veliki dvorani sta-re šole se je namreč obiskovalcev od vsepovsod kar trlo.

Naj bodo vremena planinskim vi-nogradnikom in ponudnikom dru-gih domačih pridelkov tudi naprej tako naklonjena, zdaj jih bodo s pomočjo nove info-table obiskoval-ci tega vinogradniškega kraja s sed-mimi zaselki vrh Vipavskih gričev še hitreje našli.

Dobrodošli na Planini! Sh

Mala gora letos v snegu

Velikonočni pohod na Malo goro ostaja magnet za številne pohodni-ke.

Slaba vremenska napoved in dokaj čemerno jutro na velikonočni po-nedeljek je marsikoga odvrnilo od namere, da se odpravi na pohod in se povzpne na Malo goro. Mogočna kulisa Čavna pobeljena z novozapa-dlim snegom pa je vseeno vabila.

Kmalu po osmi uri so že prihajali prvi pohodniki, ki so bili najprej de-ležni pozdrava v snežni belini in rahli

burji, plapujočih zastav. Iz kuhinje je že dišalo po tradicionalni polenti in košenini. Na Mali gori se je zbralo za vremenske razmere presenetljivo veliko pohodnikov. Prišli so naši pri-jatelji iz Benečije, Drežnice, Kanala, Šempasa, Dornberka, Kopra, iz Kra-šnje pod Limbarsko goro, veliko pa je bilo tudi novih obrazov, razveselji-vo tudi mladih. Manjkali pa niso niti pohodniki iz naše okolice.

Na Mali gori je potekalo vse kot običajno, le kulturni program je bil

zaradi vremenskih razmer nekoliko okrnjen. Zaradi bolezni se poho-da ni mogel udeležiti župan Mar-jan Poljšak. Verjetno je marsikateri pohodnik pogrešal njegove udarne besede, s katerimi je popestril skoraj vse naše dosedanje pohode.

S kolači, ki so jih pripravile gospo-dinje iz Kamenj smo letos razveselili naše prijatelje iz Benečije in Krašnje ter najmlajšega – tokrat 6 letno de-klico Žano iz Potoč in s 85. leti naj-starejšega udeleženca iz ŠD BTC Ljubljana. Priznanje planinske sekci-je Kamnje sta za pomoč pri izvedbi Velikonočnih pohodov prejela Pre-gelj Damjan in Pipan Fabjan, za pri-jateljsko sodelovanje pa ŠD Krašnja.

Zadovoljni pohodniki nam dajejo spodbudo in hkrati tudi obvezo, da s pohodi nadaljujemo in tako smo jih že povabili na 17. Velikonočni pohod na Malo goro prihodnje leto.

Za tiste, ki se letos niso mogli ude-ležiti pohoda pa velja povabilo, da Malo goro obiščejo tudi drugače preko leta, saj ta planota še zdaleč ni dolgočasna in ob vsakem obi-sku ponuja nova doživetja. Jože Vodopivec

S cest pospravili gore snega

Letošnja zima je bila dolga in huda, takšne ne pomnimo. Veliko več dela in organizacije so imele tudi zimske službe, ki pa jih lahko pohvalimo. V danih razmerah, ki jih na Vipavskem kroji tudi burja, so svoje delo odlič-no opravili.

Zimska služba spada med naloge rednega vzdrževanja, podrobnosti ureja Odlok o občinskih cestah v Občini Ajdovščina. Za lokalne ce-

ste skrbi Komunalno stanovanjska družba Ajdovščina, javni poti po krajih pa čistijo krajevne skupnosti, vsaka na svojem ozemlju. Predse-dniki sami poiščejo izvajalce, običaj-no so to domačini iz okoliška, da so ceste pravočasno očiščene. Za njimi je kar nekaj neprespanih noči, na račun katerih je promet tekel, nav-kljub ogromni količini snega, ki ga je običajno za povrh raznašala še burja

in gradila tudi nekajmetrske zamete, skozi katere se je bilo potrebno pre-biti. Odrezali pa so se tudi delavci ajdovskega komunalnega podjetja, hvaležni smo jim predvsem pešci, saj so se še posebej trudili za čiste pločnike.

Zbirajo pa se tudi že številke, ki so močno presegle načrtovane. Za to zimo je bilo v proračunu rezervira-nih 70.000 evrov za čiščenje lokal-nih cest, ulic in parkov v mestu ter prav toliko za javne poti na Gori. Do marca, ko se zima še ni prav konča-la, je bilo za čiščenje javnih poti po krajevnih skupnostih porabljenih že 139.000 evrov, za čiščenje lokalnih cest in javnih mestnih površin pa je prejetih že za 123.000 evrov računov, skupaj torej za okoli 180% več od predvidenega. Glede na vso škodo, ki jo je zima letos povzročila po vsej dr-žavi, bi bila lahko proglašena kot na-ravna nesreča, v tem primeru lahko računamo na delno kritje stroška, si-cer pa ga bo moral kriti občinski pro-račun, v upanju, da je bila to izjema, ki je dolgo ne bomo več doživeli. Mojca Božič

TIC Ajdovščina v maju prehaja na poletni urnikObveščamo vas, da Turistično

informacijski center Ajdovščina 6. maja 2013 prehaja na poletni ur-nik. V naši pisarni, v pritličju Mla-dinskega centra in hotela Ajdovšči-na, nas lahko obiščete od ponedelj-ka do petka med 10. in 18. uro, ob sobotah pa med 8. in 12. uro.

Pri nas so vam na voljo informativ-ne turistični zloženke o Ajdovščini in Vipavski dolini, naši turistični de-stinaciji Smaragdna pot in turistični ponudbi Slovenije. Obiščite nas tudi, če želite svojim gostom, obiskoval-cem Vipavske doline, pripraviti or-ganizirano vodenje po številnih na-ravnih in kulturnih znamenitostih

naše doline.Pri nas se lahko včlanite ali podalj-

šate članarino za Planinsko društvo Ajdovščina oziroma se prijavite na planinski izlet.

Še posebej vabljeni turistični po-nudniki naše občine (vinogradniki, turistične kmetije, ponudniki nasta-nitev ali drugih storitev, ki so zani-mive za popotnike) – vašo ponudbo lahko brezplačno objavimo na naši spletni strani www.tic-ajdovscina.si in na spletnih portalih www.sma-ragdna-pot.com ter www.slovenia.info . Brezplačno objavimo tudi in-formacije o dogodkih in prireditvah v Vipavski dolini, pokličite nas na 05

365 91 40 ali nam pišete na tic.ajdo-vscina@siol.net.

Dobrodošli!

Urejajo se prostori za trženje domačih pridelkov

V odsluženem objektu ob mladin-skem hotelu v Palah in v stolpu na ajdovski tržnici so se pričele preno-ve, oboji prostori bodo namenjeni trženju podeželskih produktov, za oba projekta je Občina Ajdovščina uspela pridobiti evropska sredstva ter z njima sodeluje s parterji iz čezmejnega območja.

V Palah v okviru projekta Solum nastaja prodajno – razstavni pro-stor tipičnih pridelkov iz vipavskega podeželja. Objekt je potreben teme-ljite prenove, dela so se že pričela, končana pa bodo še pred koncem letošnjega poletja. Tu bodo doma-či pridelovalci in rokodelci dobili prostor za trženje svojih pridelkov. Akcije za informiranje, povezovanje in vključevanje ponudnikov pa so že potekale, tudi na rednih meseč-nih kmečkih tržnicah. Ob prosto-rih bodo pridobili še spletno stran, različne promocijske materiale, tudi večjezične video-predstavitve, pote-kajo izobraževanja.

Vrednost prenove prostor je okoli 140.000 evrov, sredstva za investici-jo bo založila Občina Ajdovščina ter bo več kot polovico vrednosti dobila povrnjenih iz Evropskih strukturnih skladov v okviru Operativnega pro-grama čezmejnega sodelovanja Slo-

venija-Italija 2007-2013. Prav v teh dneh pa se pričenja tudi

obnova stolpa na ajdovski tržni-ci, ki bo prav tako namenjen pro-mociji domačih pridelkov. Občina Ajdovščina kot partner sodeluje v čezmejnem projektu Enjoy tour, največja naša pridobitev pa bo ure-jen prostor za promocijo tipičnih produktov ob vinski cesti. Evropski sklad za regionalni razvoj bo zago-tovil 85% sredstev, država 10%, pre-ostalih 5% pa bo prispeval občinski proračun. Stolp na ajdovski tržnici, ki je že pošteno potreben prenove, bo v novi podobi in z novimi vsebi-nami zaživel v začetku poletja. Sh

Št. 21 • 16. april 2013 7Kultura

Koncert Marinke Brecelj v Žapužah

Na velikonočni ponedeljek je bila cer-kev svetega Martina premajhna za vse ljubitelje glasbe, ki so prišli spremljat nastop pianistke (čembalistke) Marinke Brecelj.

Marinka se je rodila slovenskim izse-ljencem v Bolzanu, oče je po rodu iz Ža-puž, mama pa iz Medane. V mladih letih je poletja preživela pri stricu župniku Bogomilu in prav ob njegovem klavirju se je rodila njena ljubezen do klaviatur. Najprej se je posvetila študiju klavirja na konservatoriju v rojstnem Bolzanu, nato še klavičembala na dunajskem in milanskem konservatoriju. Znanje je poglobila na univerzi v Bologni, kjer je z odliko in pohvalo diplomirala iz muzi-kologije. Njena glasbena kariera se je za-čela na Dunaju, nadaljevala po različnih evropskih državah, nato tudi po Ameriki in Mehiki. Ob nastopanju tudi poučuje na glasbeni šoli v Weiselburgu, kjer je v

25 letih pedagoškega dela pri marsikate-rem mladem učencu prebudila ljubezen do klavirja ter mu odprla pot v glasbeni poklic.

Ob pripravi koncerta smo upali na to-plejši začetek pomladi in smo napoveda-li igranje na čembalo. A huda zima se ni hotela posloviti od nas in je gostja mo-rala zato občutljivi instrument zamenjati z elektronskim klavirjem. Ponedeljkov nastop je izvajala skupaj s svojo hčerko Alenko, ki je igrala violino.

Že ob uvodni suiti št. 3 BWV 1068: »Air« je pokazala izredno nadarjenost za violino in ob nežnih zvokih je občinstvo onemelo. Alenka je z igranjem violine začela že pri 5 letih. Od tistega dne je priljubljeni instrument njen stalni spremljevalec. Iz poigravanja se je njeno muziciranje spremenilo v pravo strast. Od vseh jezikov, ki jih obvlada, je univerzalna glasbena govorica prav

gotovo njen najljubši. Leta 2008 je Alenka prejela prvo nagrado na natečaju »Najprej glasba« in tretjo nagrado na avstrijskem državnem tekmovanju. Od leta 2009 je stalna članica Mladinskega orkestra Spodnje Avstrije.

Na koncertu je poleg zvokov instru-mentov zadonel še bariton Marinkinega bratranca Martina Srebrniča iz Štever-jana. S kombinacija vseh treh glasov je najbolj prepričala poslušalce Mozarto-va »Ave verum«, ki je še kar nekaj časa odmevala v cerkvi.

Martin je od vedno prepeval, sej se je rodil v pravi pevski družini pred kratkim preminulega dirigente in organista Her-mana Srebrniča. V solopetju je diplomi-ral na tržaškem Konservatoriju in se iz-popolnjeval pri Marjani Lipovšek v Salz-burgu. Ob koncu 80. In začetku 90. Let je bil nekaj let član zbora slavne Arene iz Verone, nato ga je pot spet pripeljala v rodno Gorico, kjer se je posvetil učite-ljevanju. Ob službi poučuje solopetje ns Slovenskem Centru za Glasbeno vzgojo E. Komel. Sodeluje tudi pri raznovrstnih koncertih, ki jih ta ustanova organizira.

Na koncertu so bile skladbe izbrane tako, da je vsak od treh umetnikov po-kazal svoj talent. Poslušalci smo bili nav-dušeni, predvsem nad mlado – obetavno violinistko Alenko.

Po nastopu nam je Marinka zaupala, da sta s hčerko skupaj prvič nastopali v jav-nosti. Med poslušalci je bila velika večina sorodnikov nastopajočih, ki so prišli iz Bolzana, Dunaja, Števerjana, Devina ter ne nazadnje iz Žapuž.

Marinka nam je obljubila, da se še vrne v Žapuže, naslednjič s čem-balom. Aleš Brecelj

Kulturne novičke iz JSKD Ajdovščina

Gledališka srečanja

Konec marca sta v organizaciji ajdovskega JSKD tradicionalno potekali tradicionalni gledališki srečanji. 20. Marca so se v Dvorani prve slovenske vlade odvile Vizije – srečanje mladinskih gledaliških skupin, letos zara-di bolezni okrnjeno. Vendar pa je strokovna spremljevalka Ana Facchini, igralka SNG Nova Gorica, pohvalila predstavo Zajec in želva, v izvedbi 3.e SŠ Veno Pilon in mentorice Pavline Margon, delno v angleščini.

Območno srečanje otroških gledaliških in lutkovnih skupin, ki je pote-kalo teden kasneje, pa si je ogledala strokovna spremljevalka, igralka SNG Nova Gorica, Nevenka Vrančič. Dramska skupina OŠ Šturje, z mentorica-ma Renato Lemut in Suzano Gorup se je predstavila z zanimivo eko-pred-stavo Fižolina. Dramski lutkovni krožek OŠ Danila Lokarja je nastopil s predstavo Strašno, špasno, pošastno, pod vodstvom mentoric Anuše Bla-ško in Keti Bratina. Starejši šolarji pa so se ponovno izkazali z uprizoritvijo predstave Med dobrim in zlom, mlade avtorice Nike Kobol in mentorja Petra Avbarja. Tudi te predstave so dobile pohvale spremljevalke srečanja, uradne »ocene« predstav iz obeh srečanj pa še ni.

Držimo pesti, da se bo katera od odličnih domačih predstav mladih gle-dališčnikov in lutkarjev uvrstila na državno srečanje, ki bo med 4. in 6. Junijem potekalo v Ajdovščini.

Domači folkloristi na srečanju v Tolminu Dve domači šolski folklorni skupini sta se konec marca v Tolminu ude-

ležili regijskega srečanja otroških folklornih skupin severne Primorske.

Powštrčki iz OŠ Danila Lokarja so že vajeni različnih odrov. Vodita jih mentorici Ksenja Benko in Katarina Dolgan, predstavili pa so se z odrsko postavitvijo Spečemo preste. Za folklorno skupino iz OŠ Šturje pa je bil to prvi nastop na tradicionalnem srečanju. Pod mentorstvom Polonce Juretič so uprizorili tradicionalno otroško igro Zemljo kradem, zemljo kradem. Strokovna spremljevalka Malči Možina, folkloristka, je pohvalila vse plese, obleke in postavitve. V skupinah je sicer še nekaj neusklajenosti, vendar je vsem mladim in njihovim mentoricam zabičala, naj delajo naprej, ker so dobri in na pravi poti. Ob naših je nastopilo še pet skupin iz Bovca, Dre-žnice, Podbrda in Tolmina.

Vabljeni na Našo pomlad Pomlad je tu, z njo pa tudi tradicionalna revija otroških in mladinskih

zborov Naša pomlad. Na dveh koncertih se bo predstavilo kar 18 otroških in mladinskih zborov. Vabljeni na pokušino glasbene ustvarjalnosti doma-če mladine, prispevek za posamezni koncert je 3 evre.

Torek, 16. april, Kulturni dom Vipava: OPZ Poke iz OŠ Draga Bajca Vipava, OPZ OŠ Otlica, ki se letos po dolgih

letih vrača na oder Naše pomladi, OPZ OŠ Col, OPZ OŠ Goče, MZ OŠ Danila Lokarja, MZ OŠ Draga Bajca Vipava, MZ OŠ Šturje, fantovski zbor Škofijske gimnazije in mešani mladinski Škofijske gimnazije

Četrtek, 18. april ob 18.00, Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina: OPZ Nižaji OŠ Danila Lokarja, OPZ Višaji OŠ Danila Lokarja, OPZ PŠ

Skrilje, OPZ PŠ Vipavski Križ, OPZ PŠ Črniče, OPZ PŠ Lokavec, OPZ OŠ Šturje, MZ OŠ Dobravlje, mešani MZ SŠ Veno Pilon.

Z novimi načrti v leto 2013V letu 2013 so si članice DPŽ Predmeja

zastavile za cilj projekt »Kako so nekoč na gori nabirali učenost«. Mlade bi rade seznanile s časom, ko so se v šoli učili na drugačen način kot danes. Takrat še ni bilo računalnikov in drugih modernih pripomočkov. Starejši pa se bodo spo-mnili na njihova šolska leta. Med letom se bo zvrstilo pet prireditev na to temo, bo pa vedno malo drugače.

Prvo prireditev so članice DPŽ izvedle 16.3. in sicer v čast Dneva žena in mate-rinskega dne. Vse prisotne je nagovorila

Zvonka Blaško, predsednik KS Predme-ja Vidic Božo pa je z izbranimi besedami opisal vrednote ženske in matere. Pevska skupina društva je zapela nekaj pesmi, pianistka Irena Kokalj je popestrila ve-čer s čudovitim igranjem. Aljaž Prem pa je na noge dvignil prisotne s svojo harmoniko. Seveda so vse navdušile tudi Bronzine, ki za ubrano petje vedno po-žanjejo velik aplavz. Tri svoje pesmi je prebrala Alojzija Bratina. Ob koncu pri-reditve smo si z veseljem in zanimanjem skupaj ogledali razstavo čipk, ki nosi na-

slov Od papirca in nitke do čipke. Na ogled so stari »papirci« in čipke, seveda pa ne manjka tudi novejših izdelkov. Razstava bo odprta do 24.4.2013 in sicer ob sobotah in nedeljah med 14. In 17. uro v Domu krajanov na Predmeji.

Naslednja prireditev članic DPŽ bo ob krajevnem prazniku. Alojzija Bratina

Razstava ročnih del v Lokavcu

»Spet je leto naokrog in na ogled po-stavile smo delo naših rok. Kar nekdaj učile so nas mame, none, stare mame in še same kaj dodale…« Tako smo poz-dravile številne obiskovalce, ki so prišli v Dvorano Edmunda Čibeja, da si ogle-dajo razstavo Lokavških žena. Pozdrav-nemu nagovoru je sledil kratek program Dramsko pevske skupine Zarja DU Aj-

dovščina. Tokrat so se predstavile s krat-ko hudomušno igrico in petjem.

Razstava je prava paša za oči in ko si ogleduješ izdelek za izdelkom, lahko samo ugibaš koliko vbodov, zank , pre-metanih klekljev … je bilo narejenih. Le-tos so se ženske preizkusile tudi v obliko-vanju gline in pokazale, da jim gre tudi to dobro od rok. Izvezeni prti so eden

lepši od drugega, prav tako kvačkani. Posebno smo bile vesele izdelkov gospe Zdenke, ki ima pravo zakladnico izve-zenih prtov vseh velikosti in prekrasnih vzorcev. Obiskovalci so bili navdušeni, gostiteljice pa zadovoljne, da je razstava uspela.

Današnji prehitri tempo nam ni na-klonjen, vendar se te urice druženja bogato obrestujejo. Stkejo se prijateljske vezi, pokramlja se o tegobah, si olajša dušo ter poveseli ob lepih dogodkih. Ohranja se dediščina naših mam in sta-rih mam. Hvaležne smo krajevni sku-pnosti, ki nam nudi prostore za naše ustvarjalne urice. »Še bomo se trudile in hčere naučile in jim prepustile, kar dano nam je iz roda v rod…« Nevenka Vidmar

Št. 21 • 16. april 20138 Mladi

Andraž Žvokelj, glasbenik ter predsednik Kluba ajdovskih študentov

Tokrat smo za namene naše redne rubrike »Dan z mladim Ajdovcem« enega izmed marčevskih petkov pre-živeli z 21-letnim Andražem Žvo-kljem. Andraž je študent 3. letnika gospodarskega inženiringa na Po-slovno-tehniški fakulteti v Novi Go-rici, poleg tega pa je tudi predsednik Kluba ajdovskih študentov ter kita-rist glasbene skupine Antioksidanti.

Kot študent gospodarskega inže-niringa je Andraž dobil priložnost, da opravlja prakso v ajdovskem podjetju Mlinotest, kjer se od 7.00 do 15.00 posveča marketingu. Da ga med prakso ne bi motili, se mu pridružimo šele po končanem delu in ga najprej povprašamo, ali je za-dovoljen s študijem in prakso ter kakšne načrte ima za prihodnost. »Delo, ki ga opravljam na Mlinotestu

me veseli, dobro pa se razumem tudi s sodelavkami. Na splošno je gospodar-ski inženiring zanimiv študij in biti študent v Novi Gorici mi ustreza. Že-lim si, da bi tudi službo dobil v bližini, najraje v Ajdovščini, saj bi rad ostal v domači občini. To so želje, glede na trenutno stanje v gospodarstvu pa me seveda skrbi ali bo to res mogoče ...«

Po delovnem dnevu je čas za ko-silo in z Andražem se odpravimo k njemu domov v Dobravlje, kamor se je skupaj z družino iz Ajdovščine preselil pred petimi leti. Popoldne je čas za Andraževo največjo strast – glasbo. Kot že omenjeno je član vedno bolj prepoznavnega benda Antioksidanti, ki je na sceni od leta 2009. Bend je imel že preko 50 kon-certov, pohvalijo pa se lahko tudi s tremi zmagami na glasbenih tekmo-

vanjih, med drugim tudi na sloven-sko-italijanskem natečaju Mladi brez meja, kjer so kot glavno nagrado prejeli snemanje nove plošče, ki je sedaj tudi že skoraj do konca posne-ta. V bendu igra kitaro, piše pa tudi besedila in glasbo. »Glasba me ja zanimala že od malega, vsega pa sem se nauči sam oziroma skupaj s prija-telji. Če bi se ponudila priložnost, da bi od glasbe lahko nekoč živel, bi to z veseljem sprejel, vendar se zavedam, da je to v Sloveniji težko, in zato bom zadovoljen tudi z drugimi možnost-mi. Z glasbo se bom pa tako ali tako ukvarjal že zaradi samega užitka do ustvarjanja in nastopanja.« Ob 16.00 pridejo k Andražu tudi ostali člani benda: Erik Jež (vokal), Grega Marc (kitara), Darjan Brus (bas) in novi bobnar Gal Furlan, saj imajo Anti-oksidanti prostor za vaje kar v Do-bravljah pri Andražu doma. Vaje so še kako potrebne, saj jih v naslednjih mesecih čaka kar nekaj koncertov, in sicer: 19. aprila v Šentjurju, 4. maja v Šmarjah, 10. maja v Novi Gorici, 11. maja v Ajdovščini in 25. maja v Budanjah.

Po vajah se z Andražem odpeljemo

spet v Ajdovščino, v Hišo mladih, kjer ima Klub ajdovskih študentov (KAŠ) svoje prostore. Andraž je funkcijo predsednika KAŠ-a prevzel lani novembra predvsem zaradi vseh izkušenj, ki jih bo s tem pridobil in kot sam pravi: »Rad imam občutek, da tudi sam prispevam k bolj živahnemu dogajanju v Ajdovščini in zdi se mi, da skupaj s super ekipo zadnje mesece res dobro delamo. Mogoče se ljudje še vedno ne zavedajo, koliko dela je za vsakim dogodkom/koncertom, upam pa, da so študentje in ostali mladi zadovoljni z vsem, kar smo do sedaj ustvarili, in bo tako ostalo še naprej.«

Za tokratni petek je KAŠ Ajdovcem organiziral koncert slovenske glas-bene skupine Panda in Andraž, ki je tudi vodja sektorja za kulturo, mora skupino sprejeti in poskrbeti, da bo vse pripravljeno za odličen koncert in zabavo. Ob 19.00 ima bend ton-ske vaje, mi pa Andraža povprašamo po njegovem osebnem glasbenem okusu: »Mogoče sem še najbolj za-prisežen rocku, vendar pa v resnici poslušam zelo raznoliko muziko. Rad imam tudi slovensko glasbo in me-nim, da imamo mnogo dobrih glas-

benikov in glasbenih skupin. Kar pa zadeva izbiro bendov, ki jih organizi-ramo preko KAŠ-a, želimo ponuditi predvsem veliko kvalitetne glasbe za čim več okusov in nekako še bolj glas-beno izobraziti ajdovsko publiko.«

Koncert se je pričel in Andraž se lahko tudi sam sprosti ob do-bri glasbi in družbi prijateljev. Za konec nas seveda še enkrat povabi na katerega od prihajajočih kon-certov Antioksidantov ter ostalih glasbenih skupin, ki jih bo KAŠ gostil v Ajdovščini. Vabljeni! Mladinski svet Ajdovščina

2003-2013 Ajdovščino kroji tudi mladina10 let delovanja Mladinskega sveta Ajdovščina

Mladinski svet Ajdovščina (MSA) že od leta 2003  korak za korakom uspešno uresničuje svojo vizijo: ra-zvoj okolja, v katerem se lahko vsak mladostnik najde, se razvija in odra-šča v avtonomnega, odgovornega in aktivnega državljana z  zadostitvijo svojih potreb in uresničevanjem svo-jih želja. Primarna skrb MSA ostajajo torej mladi in mladinske organizaci-je, ki jih združuje ter ustvarjanje mla-dim prijaznejšega lokalnega okolja.

Najbolj viden rezultat uspešnega delovanja in sodelovanja z lokalno skupnostjo je MSA dosegel s Stra-tegijo za mlade v občini Ajdovšči-na 2013-2018, ki jo je občinski svet sprejel 31. januarja 2013. O prete-klem uspešnem sodelovanju MSA z lokalno skupnostjo priča tudi Mla-dinski center in hotel Hiša mladih, ki postaja ponos ajdovske mladine in v katerem ima MSA svoj sedež.

S svojim dobrim delovanjem in skr-bjo za mlade, je MSA leta 2009 prese-gel lokalne meje in postal primer do-bre prakse tudi na nacionalni ravni. K oblikovanju mladim prijaznejšega okolja spodbuja vse lokalne skupno-sti v Sloveniji, katerih dobro delo nagrajuje s Certifikatom mladim pri-jazna občina, strokovno podporo pa nudi med drugim tudi z obsežno pu-blikacijo Lokalna mladinska politika, ki jo je skupaj z Zvezo ŠKIS izdal v letu 2012.

10-letnico delovanja bo Mladinski svet Ajdovščina proslavil 30. aprila s prebivalci Ajdovščine in vsemi, s ka-terimi jih druži uspešno sodelovanje ter skrb za ustvarjanja prijetnejšega lokalnega okolja. Praznovanje se bo pričelo že ob 16. uri s Tržnico mla-dinskih organizacij in Art marketom,

ki bosta popestrila ajdovske ulice ter delavnicami za otroke in aktivnostmi za mladino, ki jih bodo pripravile in izvajale organizacije članice Mladin-skega sveta Ajdovščina (Klub ajdo-vskih študentov in dijakov, ajdovski taborniki Rod Mladi bori in ajdovski skavti Steg Ajdovščina-Šturje 1, Kra-jevna enota Mladinskega ceha Buda-nje ter drugi). Ob 20. uri bo priredi-tev dosegla svoj vrhunec z osrednjo prireditvijo, na kateri bo Mladinski svet Ajdovščina med drugim razglasil dobitnike naziva Naj mlad/a prosto-voljec/ka v občini Ajdovščina in Naj mladinski prostovoljski projekt obči-ne Ajdovščina ter natečaja Fotokros. Slednji je bil v zimskem času posve-čen mladini, zmagovalna fotografija pa bo krasila razglednico MSA, ki bo izšla ob 10-letnici. Proslavo bodo spremljali ritmi skupine La Konga. Ob 21. uri se bomo prepustili zabavi za vse generacije: v Ajdovščini bo po-novno zaplapolal plamen kresa, ki ga bodo postavili taborniki rodu Mladi bori iz Ajdovščine, ob njem pa bodo zapeli člani Moškega pevskega zbora Vinograd iz Vrtovina. Ko bo ugasni-la še zadnja iskrica letošnjega kresa, bo s koncertom skupin Ladi, Pepi in Matjaž pojejo Kocjančiča in domačo Elabando Ajdovščina še bolj veselo zakorakala v noč.

Brezplačno prireditev omogočajo: Mladinski svet Ajdovščina, Klub aj-dovskih študentov in dijakov in Ob-čina Ajdovščina.

Izvedbo natečaja Fotokros in Naj mlad prostovoljec oz. Naj mladinski prostovoljski projekt pa so podprli Agencija Marco Polo, Fructal d.d., Picerija in slaščičarna Šturje in naša priznana oblikovalka Hana Karim.

Vsi skupaj vabljeni, da se nam pridru-žite, praznujete in se veselite z nami! Mladinski svet Ajdovščina

Naj mladi prostovoljci smo prosti in smo na voljoOb zaključku natečaja Naj mlad/a pro-

stovoljec/ka in Naj mladinski prostovolj-ski projekt občine Ajdovščina 2012, ki ga je ob koncu lanskega leta izvedel Mla-dinski svet Ajdovščina (MSA), bo v to-rek, 30. aprila 2013, ob 20h v ajdovskem obzidju potekala podelitev priznanj in nagrad naj mladim prostovoljcem/kam in naj mladinskim prostovoljnim projek-tom občine Ajdovščina.

Namen natečaja Naj mlad/a prostovo-ljec/ka in Naj mladinski prostovoljski projekt občine Ajdovščina je promocija prostovoljnega dela in vseh aktvnosti, ki

jih mladi za mlade in otroke prostovolj-no izvajajo v občini Ajdovščina. S pro-jektom želi MSA vzpodbujati mlade k prostovoljstvu ter se simbolično zahvaliti vsem prostovoljcem v občini, ki se redno trudijo mladim in otrokom polepšati vsakdan.

Natečaj že tretje leto zapored poteka v treh kategorijah. Prijavljene prosto-voljke in prostovoljci se za laskavi naziv naj mlad/a prostovoljec/ka potegujejo v dveh starostnih kategorijah, in sicer: do vključno 18. leta ter od 19. do 29. leta starosti. Vsako leto izberejo tudi Naj

mladinski prostovoljski projekt v občini Ajdovščina, s čimer na simboličen način podpirajo in vzpodbujajo organizirano prostovoljno delo mladih.

Letos se je za naziv Naj mlad/a prosto-voljec/ka in Naj mladinski prostovoljski projekt potegovalo manjše število mla-dih oz. projektov, vendar kakovost dela mladih ostaja visoka. Vsi, ki so se letos odzvali na natečaj, bodo prejeli prizna-nja in praktične nagrade, ki jih med drugim podarja domače podjetje Fructal d.d., Picerija in slaščičarna Šturje in naša priznana oblikovalka Hana Karim.

Podelitev priznanj bo del osrednje pri-reditve ob praznovanju 10 letnice Mla-dinskega sveta Ajdovščina, ki ga MSA prireja skupaj z organizacijami članica-mi in pod pokroviteljstvom Občine Aj-dovščina.

Vsem prijaviteljem na natečaj se naj-lepše zahvaljujemo za sodelovanje in jih vabimo na podelitev priznanj in nagrad, ki bo potekala v okviru prosla-ve ob 10 letnici MSA, 30. aprila 2013, ob 20h v ajdovskem obzidju. Iskre-ne čestitke vsem nagrajencem! Mladinski svet Ajdovščina

osrednja prireditev ob praznovanju 10-letnice MSA

priž ig kresa ob spremljavi Moškega pevskega zbora Vinograd iz Vrtovina

16:00 - 19:00

20:00

21:00

22:00

delavnice za otroke in mladino tržnica mladinskih organizacij članic

Mladinskega sveta AjdovščinaArt market

Grajsko obzidje, Ajdovščina, 30. apri l 2013

Mladinski svet Ajdovščina ob svoj i 10-letnici vabi na:

nastop glasbenih skupin

“Ladi, Pepi in Matjaž pojejo Kocjančiča” in

Ela banda

Št. 21 • 16. april 2013 9Mladi

Obvestila MC Hiše mladih

Galerija Hiša mladih; Nejc BoleV Galeriji Hiša mladih smo v petek, 12. aprila 2013, ob 19h, odprli popo-tno fotografsko razstavo domačega fotografa Nejca Boleta. Vabljeni, da si jo ogledate. Razstava bo na ogled do 3. maja 2013.Osnovni ter napredni tečaj Photoshopa skupaj s praktičnim fotografi-ranjem in retuširanjem nastalih fotografij, 18. april V MC Hiša mladih pričenjamo z osnovnim ter naprednim tečajem Photo-shopa, ki bo vseboval tudi praktično fotografiranje in retuširanje nastalih fotografij. Uvodno srečanje bo v četrtek 18. aprila 2013, ob 18h. Komu je namenjen: Ljudem vseh starosti, ki bi se radi naučili uporabljati najnapre-dnejši računalniški program za urejanje in obdelavo fotografijKitesurfing tečaj, 20. april Da vam v letošnjem poletju ne bo dolgčas, se lahko udeležite Kitesurfing začetnega tečaja! Uvodno srečanje bo v soboto, 20. aprila 2013 ob 11h v MC Hiša mladih Ajdovščina.Predavanje: Tradicionalni ribolov na Cerkniškem jezeru, 23. april V torek, 23. aprila 2013, vabljeni v MC Hiša mladih, na projekcijo filma ter predavanje o tradicionalnem ribolovu na Cerkniškem jezeru. Svoj do-kumentarni film o tradicionalnem ribolovu na Cerkniškem jezeru nam bo predstavil domačin Miro Kunstek.Voden ogled razstave Genij – Da Vinci, 25. april Vse ljubitelje umetnosti vabimo, da se nam pridružite pri ogledu razstave Genij - Da Vinci, na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. V četrtek, 25. aprila 2013, ob 13h. Info: www.mc-hisamladih.si

Danilo Jejčič na obisku v Hiši mladih

Obeleženje 80. letnice ajdovske-ga umetnika Danila Jejčiča, ki se je od 15. februarja do 15. marca 2013, odvijalo na treh ajdovskih galerijskih prostorih, smo zaključi-li s pogovorom v živo, v Baru Hiša mladih Ajdovščina. V četrtek, 14. marca 2013 ob 20.00 uri smo lahko prisluhnili zanimivemu pogovoru z umetnikom Danilom Jejčičem, ki sta ga vodili Maja Marinkovska, kustosinja Pilonove galerije in Tea Bratina, dijakinja SŠ Veno Pilon. Tokratni pogovor je Ajdovkam in Ajdovcem vseh generacij pribli-žal domačina, umetnika, grafika, priznanega v Slovenskem in tujem prostoru. Ob sproščenem večernem vzdušju smo lahko slišali življenjsko zgodbo umetnika od rane mlado-sti do danes. Od bliže smo spoznali umetnikov opus ter njegovo tehniko ustvarjanja. Slišali smo, kako je bilo v njegovih časih biti mlad umetnik in spoznali, da je bilo ne glede na današnje težke čase, ko je brezpo-selnost mladih prevelika, tudi takrat težko, saj vsaka doba pomeni dolo-čene ovire in posamezne prednosti.

Isti dan se je zaključila eno meseč-na razstava umetnikovih razstavnih plakatov, ki so bili na ogled v galeriji Hiša mladih. Prav posebno vzdušje v hiši je naredila večkrat izvedena likovna delavnica sitotiska. Njen na-men je bil seznaniti predvsem mlajše generacije z ustvarjanjem umetnika, jim približati njegov opus ter samo grafično tehniko, znotraj katere se v svojem dolgoletnem likovnem ustvarjanju izraža. Delavnica je bila zastavljena in izvedena kot skupni projekt Pilonove galerije ter Mladin-skega centra Hiša mladih Ajdovšči-na, k sodelovanju pa smo povabili tudi mlado kiparko in magistro gra-fike Teo Curk Sorta ter grafično obli-kovalko Anjo Korenč. Na povabilo k projektu se je odzvalo kar pet od povabljenih sedmih šol, ki so s svoji-mi učenci in dijaki združile kar 108 udeležencev. Znotraj petih izbranih dni med 5. do 14. marcem 2013 se je zvrstilo šest skupin z učenci izbir-nega predmeta likovnega snovanja OŠ Col, OŠ Otlica, OŠ Danila Lo-karja Ajdovščina in OŠ Dobravlje ter z dijaki izbirnih vsebin likovne

umetnosti SŠ Veno Pilon Ajdovšči-na. Skupaj s profesoricami likovne umetnosti so se osnovnošolci in di-jaki udeležili delavnice, na kateri so se seznanili s samo zgodovinsko in tehnološko platjo sitotiska ter nje-govo uporabnostjo, spoznavali so ozadje nastajanja grafičnih odtisov ter se ob tem dotaknili vprašanja o originalnosti umetniškega izdelka in reproduciranju slednjega. V praktič-nem delu, ki je delavnico zaokrožil, so udeleženci na bombažno vrečko sami natisnili enega od dveh moti-vov, izbranih po grafičnih predlogah Danila Jejčiča. Končni izdelek, to je vrečko, zaznamovano z umetni-kovim delom v tehniki sitotiska, so lahko odnesli s seboj. Pri delavnicah ter ob ogledu razstave umetnikovih plakatov v Hiši mladih je sodeloval tudi sam Danilo Jejčič. Delavnica je obenem zajemala strokovno vodstvo po razstavah Danila Jejčiča v Pilono-vi galeriji, Lokarjevi galeriji ter v MC Hiši mladih. Načrtovane delavnice so se odvijale v Hiši mladih - teore-tični del samega medija je predstavi-la Tea Curk Sorta, praktični del pa se je izvajal pod strokovnim vodstvom Anje Korenč ter Tee Curk. Pri stro-kovno tehnični izvedbi pa smo sode-lovali z ajdovskim podjetjem Muri tisk, proizvodnja, trgovina d.o.o.

V Hiši mladih smo bili pozitivne-ga odziva na vsa povabila gospodu Danilu Jejčiču zelo veseli in upamo na sodelovanje tudi v prihodnosti. Zahvala za vso pomoč in podporo pa gre predvsem Pilonovi galeri-ji, ki nas je povabila k sodelova-nju in nam omogočila, da smo z gospodom Jejčičem preživeli lepe trenutke tudi v Hiši mladih. MC Hiša mladih

Dan mladinske literature in literarni natečaj za mladeMladinski center Hiša mladih Aj-

dovščina je, v sodelovanju z Lavriče-vo knjižnico Ajdovščina, letos dru-gič zapored obeležil 2. april (Medna-rodni dan knjig za otroke in rojstni dan pravljičarja H.C. Andersena) kot »Dan Mladinske literature«. V sklopu le tega se je zgodilo več do-godkov.

Od 18. do vključno 23. marca je potekal literarni natečaj za mla-de z naslovom »Pesem o… pesem za…«. Tema letošnjega natečaja je bila pesem. Natečaj je bil namenjen izključno mladim med 13. in 19. letom starosti. Vsak avtor je lahko sodeloval z največ tremi literarnimi

deli napisanimi v slovenskem jeziku. Sodelovali so lahko avtorji, ki posla-nega dela še niso objavili oz. to delo še ni sodelovalo na drugem natečaju. Na naš naslov je prispelo kar tride-set pesmi. Strokovna, štiričlanska, komisija je izbrala tri najboljše pri-spevke in jih nagradila. Komisijo so sestavljali: pesnica ga. Alenka Skupek, Maja Štefin, predstavniki Lavričeve knjižnice in predstavniki Mladinskega centra Hiša mladih (le ti so podali skupno oceno). Nagrade je omogočil Mladinski center Hiša mladih Ajdovščina.

V torek 9. aprila, pa smo v Mladin-skem centru Hiša mladih ponudili

pester program tako za mlajšo, kot širšo publiko. Med 10.00 in 12.00 uro so potekale delavnice branja po-ezije, pod vodstvom Martine Zalar, knjižničarke iz Lavričeve knjižnice Ajdovščina.

Od 12.00 do 22.00 ure ste si lahko na stojnicah izposodili (poezija) ter izmenjali knjige. Pri izmenjavi knjig je bil poudarek na tujejezični litera-turi, knjige, ki so pri izmenjavi ostale so postale del »mini knjižnice« v ho-stlu. Dan smo zaključili z Večerom poezije ob 18.00 uri, ko smo z go-stjo, pesnico Alenko Skupek pode-lili priznanja in nagrade literarnega natečaja »Pesem o… pesem za…« in prisluhnili pesnici, ki je s svojimi po-ezijami nagovorila mlado publiko.

Prvo nagrado je prejela Urška Pir-jevec s pesmijo Pesem o… pesem za… (E-book), drugo nagrado Maruša Čermelj, Pesem o tišini (nahrbtnik) in tretjo nagrado Klara Petrovčič s pesmijo Balon (set nalivnih peres). Čestitamo tudi vsem drugim udele-žencem natečaja, prav vsak nas je na svoj način prevzel s svojim prispev-kom. Vabimo vas, da si dela mladih pesnikov in pesnic preberete na naši spletni strani www.mc-hisamladih.si (pod rubriko Znanje in učenje). MC Hiša mladih

Mala biznis delavnicaV MC Hiša mladih že nekaj časa

poteka Šola podjetništva. 24. aprila 2013 pa pričenjamo še Malo Biznis Delavnico, ki je namenjena mlajši populaciji, predvsem dijakom ter učencem 8. in 9. razreda osnovne šole. Mala Biznis Delavnica je krea-tivne in hkrati izobraževalne narave, namenjena tistim, ki čutijo v sebi delček podjetnika. Udeležba je brez-plačna.

Delavnica je namenjena dijakom od 1. do 4. letnika ter tudi osnov-nošolcem iz 8. ali 9. Razreda. Cilji delavnice je Mladim podjetnikom predstaviti, kaj je podjetniški in te-amski duh, na zanimiv način ki je njim blizu. Skupaj z mladimi izvesti mini podjetniško idejo in na njeni podlagi ugotavljati različne zakoni-tosti, ki vplivajo na njeno realizaci-jo. Poudarek bo bil na spoznavanju podjetniških elementov (brainstor-ming, oblikovanje produkta, obliko-vanje cene, oglaševanje, prodaja,…). Mladi bodo sami s poizkusi ugota-vljali katera strategija je za resničitev ideje najbolj uspešna.

Potek srečanj: Predvidena so tri srečanja v trajanju 2 uri.

Na prvem srečanju se bodo mladi spoznali s pojmom podjetništva in sicer na podlagi vsem znanih pri-merov zanimivih podjetniških idej, morda izpostavljeni primeri najstni-škega podjetništva (facebook ipd.). Sami bodo predstavili njihov pogled

na to kdo podjetnik je in kaj dela. Sledil bo brainstorming kjer bodo brez zadržkov iskali primerno idejo, ki lahko bila izvedljiva. Ideja se ob koncu srečanja tudi izbere. Udele-ženci bodo povabljeni, da do nasle-dnjega srečanja premislijo kako bi idejo izvedli. Drugo srečanje bo bilo namenjeno predstavitvi idej poslu-šalcev ter pripravi akcijskega načrta, tretje srečanje pa bo namenjeno pre-izkušanju ideje, izvedbi prodaji. Ob koncu srečanja bo sledila analiza in odgovor ali so bili uspešni ali ne.

Malo Biznis delavnico bo vodila Jana Hladnik Tratnik

Udeležba je brezplačna, zaželjene pa so prijave na INFO@MC-HISA-MLADIH.SI (Do, vključno torka, 23. aprila 2013). Število mest je omeje-no.

20.do 22.junij 2013SECOND

EDITI

ON

0

5

25

75

95

100

PLAKAT a2

16. februar 2013 15:40:00

Št. 21 • 16. april 201310 Upokojenci

Osteoporoza ponavadi nastopi brez opozorila in je ena najpogostejših, a najmanj prepoznanih bolezni v Evropi, čeprav v svetu in tudi pri nas dobiva razsežnosti epidemije. Svetovna zdravstvena organizacija je za leto 2000 ugotovila, da so stroški zdravljenja osteoporoznih zlomov v Evropski uniji znašali 30 milijard evrov, a da se bo že leta 2020 ta vsota podvojila. Osteoporoza je stanje znižane kostne gostote in spremenjene mikrozgradbe

kostnega tkiva. Posledica teh sprememb so krhke kosti, poveča se nevarnost zlomov. Osteoporoza je najpogostejša pri starejših ženskah, vendar tudi moški niso izvzeti. To nam potrjuje tudi podatek, da bosta zlom zaradi osteoporoze utrpela vsaka tretja ženska in vsak peti moški.Osteoporoza poteka tiho, ne boli in ne povzroča nobenih težav. Šele prvi zlom je

opozorilo, da je nekaj narobe. Značilno za osteoporozne zlome je, da nastanejo že ob manjših obremenitvah ali padcih. Najpogostejši so zlomi zapestja, vretenc in kolka, ki lahko resno poslabšajo kvaliteto življenja in povzročijo različne stopnje odvisnosti in invalidnosti. Najtežje so posledice zloma kolka, saj jih po zlomu kolka mnogo ne preživi prvega leta po poškodbi, številni nikoli več ne shodijo, kar močno spremeni kakovost življenja poškodovanca in njegove družine. Zlomi vretenc, ki so najbolj pogosti, a najmanj prepoznavni, povzročijo zmanjšanje telesne višine, skrivljenost hrbtenice, težave z dihanjem in bolečine v križu. Vsi vzroki za nastanek osteoporoze še niso poznani, poznani pa so nekateri

dejavniki, ki povečajo tveganje za njen nastanek. Dejavnike tveganja razdelimo v dve skupini: tiste, na katere ne moremo vplivati (starost, spol, dednost, zgodnja menopavza, nekatere bolezni in dolgotrajno zdravljenje z nekaterimi zdravili), in tiste, na katere lahko vplivamo (alkohol, kajenje, nepravilna prehrana, premalo vitamina D, bolezni prehranjevanja, premalo gibanja). Zdravljenje osteoporoze je usmerjeno predvsem v preprečevanje zlomov in ponovnih zlomov. Za uspešno premagovanje bolezni samo zdravila niso dovolj. Najpomembnejši so splošni ukrepi: dovolj gibanja, uravnotežena prehrana, izogibanje slabim navadam in razvadam. Uravnotežena prehrana, primerna kalorična vrednost in vsebnost hranil so temelj za razvoj vseh tkiv, vključno s kostnim. Pomembna je tudi zadostna količina kalcija in vitamina D. Polnovredna prehrana z dovolj kalcija je pomembna že v mladosti, tako lahko organizem zgradi dovolj veliko kostno maso in z njo vstopi v kasnejše življenjsko obdobje, ko se prične kostna masa zmanjševati. Kalcij je najpomembnejša rudninska snov, ki se vgrajuje v kosti in jim daje trdnost. Če ga ni dovolj, postanejo kosti krhke in lomljive. Večina (99 %) telesnega kalcija je v kosteh. Telo potrebuje največ kalcija v dobi rasti. Pomemben je tudi v zrelih letih, saj ženske in moški po 50. letu potrebujejo do 1200 mg kalcija na dan. Najbolj zaželeno je, da zaužijemo čim več kalcija s hrano, npr. s posnetim mlekom (3 skodelice) in mlečnimi izdelki, sadjem, zeleno listnato zelenjavo, suhim sadjem (orehi, fige, mandeljni), stročnicami in sojo, saj številne epidemiološke raziskave že potrjujejo pozitiven učinek sojinih izoflavonov na zmanjševanje mineralne gostote kosti. Včasih, ko organizem s hrano ne dobi dovolj kalcija, pa ga je potrebno nadomeščati tudi s preparati, ki vsebujejo kalcij. Vitamin D je nujen za mnoge procese v organizmu in je pomemben za ohranjanje zdravja. Pomanjkanje vitamina D povzroča nezadostno absorpcijo kalcija, zmanjšano mineralno kostno gostoto, zmanjšano mišično moč in odpornost proti okužbam. Vitamin D nastaja v koži pod vplivom sončnih žarkov. Zadošča, če vsak dan izpostavimo soncu obraz in roke do komolcev za 15 minut. Čim svetlejša je koža, tem več vitamina D nastane. Sposobnost nastajanja vitamina D pa se s staranjem zmanjšuje in večini starejših bolnikov in tistim, ki niso dovolj na soncu, je treba vitamin D dodajati v obliki zdravil, ker ga s hrano dobimo veliko premalo. Osteoporoza je ena tistih bolezni, ki se prikradejo potiho in udarijo nenadno.

Posledice so lahko usodne. Glavni krivec za bolezen smo tudi mi sami. Z večjo skrbjo za zdravje, ko so naše kosti še zdrave, bi zlahka premaknili prve znake bolezni v pozno starost ali jih celo preprečili. Zelo pomembno je, da vemo, da lahko veliko naredimo sami s preprostimi ukrepi, kot so opustitev kajenja in alkohola, redna telesna vadba in pravilna prehrana z zadosti kalcija in vitamina D.

dipl. dietetičarka Petra Kravos

Osteoporoza – tiha ubijalka

Društvo upokojencev AjdovščinaDruštvo je tudi v leto 2013 zakorakalo

delovno in z veliko načrti, ki so zapisani tudi v programu.

V januarju smo, kot že vrsto let, silve-strovali na Dobu. Ženski pevski zbor DU in DI- Večernica se je udeležil revije Naši zbori pojo v Vipavi. Članice Dramsko pevske skupine Zarja so ob sredah pri-povedovale pravljice v OŠ Šturje. V Čr-ničah pa smo v februarju sodelovali na prireditvi ob Kulturnem prazniku. Pevke Večernic smo se intenzivno pripravlja-le v Izoli za nastop na reviji Primorska poje.

Igralci pikada so se udeležili prijatelj-skih tekem v Logatcu, Loškem potoku in Vipavi. Balinarji pa pridno trenirajo za Majski turnir.

Primorski škljocarji , katerih člani so tudi iz DU Ajdovščina, so 11. marca v avli Dvorane prve slovenske vlade pri-pravili razstavo fotografij Goč. Pogled na Goče skozi naše objektive je bil prav gotovo zanimiv za veliko obiskovalcev, ki so si ogledali razstavo. Otvoritev je spremljal tudi kulturni program, ki so ga oblikovale članice Dramsko pevske sku-pine Zarja.

Na Gregorjevo, 12. marca, je v Dvora-ni prve slovenske vlade potekala prire-ditev z naslovom Pa bo pomlad prišla. Program so oblikovali Dramsko pevska skupina Zarja in učenci OŠ Šturje. Pri-reditev je potekala v duhu prebujajoče se pomladi, mladosti in ljubezni. Recitira-li in prepevali so učenci pod vodstvom mentorjev Polonce Juretič, Urške Kranjc in Igorja Hodaka. Dramsko pevska sku-pina Zarja je zapela, igrala in recitirala pod vodstvom Marije Terčelj in Jožice Mozetič. Prireditev je dobrodelna in zbrani prispevki so namenjeni za šolski sklad OŠ Šturje, z dobrim namenom, da bo pomlad prišla tudi za otroke iz social-no ogroženih družin.

OBČNI ZBOR DRUŠTVA UPO-KOJENCEV Ajdovščina je potekal 14. marca v Dvorani prve slovenske vlade. Otvoritev so popestrili ŽPZ DU in DI Večernica pod vodstvom zborovodja Mirana Rustja in dramski del skupine Zarja z šaljivo igrico z naslovom Hladil-nik. Sledil je pozdrav in napoved dnev-nega reda občnega zbora predsednice društva Metke Marušič. Po izvolitvi de-lovnega predsedstva so sledila poročila o aktivnostih in delovanju društva, ki ga je podala Metka Marušič. V letu 2012 je bilo veliko aktivnosti , ki so se pričele s tradicionalnem januarskem silvestrova-njem na Dobu, pustovanjem na Občinah in zaključkom v Izoli v hotelu Delfin. V marcu so si ogledali razstavo orhidej in metuljev v Radencih in vzgojo tropskih rastlin v Dubrovniku. Udeležili so se srečanja upokojencev Primorske na Ma-šunu, obiskali Zagreb, bolnico Franjo, martinovali. V gledališču na prostem Studenec pri Domžalah so si ogledali Dobrega vojaka Švejka, v decembru pa odšli na božični koncert v Stožice. V ho-telu Delfin pa je v dveh terminih letovalo 81 članov društva. Štirje izleti so odpadli zaradi premalo vpisanih.

V društvu delujejo športne sekcije: igralci pikada, balinarji, strelci z maloka-librsko puško in kegljači. Najbolj odme-ven je vsakoletni Majski turnir, ki pred-stavlja tudi velik organizacijski in finanč-ni projekt. V lanskem letu je tekmovalo 16 ženskih in 12 moških ekip balinarjev,

igralci pikada so zbrali 14 ženskih in 10 moških ekip. Na strelišču Slovenske voj-ske v Vipavi se je pomerilo 6 ekip. Špor-tniki se udeležujejo vseh tekmovanj, ki jih organizirajo sorodna društva, prav tako tudi kegljači, ki redno trenirajo v Vrhpolju. Člani imajo na voljo rekreacijo v mali dvorani ŠC Police, rekreacijo v ba-zenu in vadbo v bazenu s fizioterapevtko za prizadete od kapi.

Upravni odbor se je sestal na 13 sejah. Preko leta je bilo poslano veliko voščil-nic ob rojstnih dnevih, starejšim članom in tistim, ki so bolj aktivni v društvu, sta-rejše nad devetdeset let, se ob rojstnem dnevu obišče na domu. V letu 2012 je praznovalo 13 zlatoporočencev, 4 dia-mantni pari in en par častitljivih 65 sku-pnih let. Slavnostna prireditev je poteka v Vipavskem hramu,kjer so se pari sreča-li in družili. Zgledno je sodelovanje z OŠ Šturje, kjer sodelujemo v projektu Hiša sadežev družbe. To sodelovanje poteka od leta 2008, ko je šola odprla vrata za svoje učence in tudi upokojence, ki tam vadijo, učijo ročnih del učence, pridobi-vajo računalniško znanje, ki jim ga nu-dijo učenci. Dramska skupina Zarja so-deluje na urah pravljic, igralcem pikada pa omogočijo izvedbo Majskega turnirja v šolskih prostorih. Na Gregorjevo je bil organiziran skupni dobrodelni koncert za šolski sklad, s skupnim nastopom z igro Ličkanje pa smo se predstavili v Lju-bljani, na Festivalu za tretje življenjsko obdobje.

Načrti za leto 2013 zajemajo vse do-sedanje aktivnosti, dobrodošli so novi predlogi, katere lahko prispevajo vsi čla-ni društva. Letos bo društvo organizator srečanja upokojencev Primorske, ki bo 25. maja v Ajdovščini.

Poročilo o kulturi je podala Stanka Vidmar. V društvu deluje Ženski pevski zbor DU in DI Večernica, ki ga vodi Mi-ran Rustja. Zbor šteje 26 pevk, ki enkrat tedensko vadijo v glasbeni šoli. V letu 2012 je imel zbor 28 nastopov. Redno se udeleži revij Naši zbori pojo, Primorska poje, Revije invalidskih zborov, Pevski tabor Šentvid pri Stični, Zlata jesen, Re-vija Primorskih upokojenskih zborov, Pod modrim nebom. Zbor je uspešen in v svoji kategoriji med najboljšimi, kar gre zahvala zborovodji, ki zelo uspešno poučuje pevke. Zbor bo v letu 2014 pra-znoval dvajseto obletnico obstoja.

Pevsko dramska skupina Zarja uspe-šno igra in prepeva pod vodstvom Jo-žice Mozetič in Marije Terčelj. Skupina, ki šteje 14 članov, je imela v letu 2012, 31 nastopov, od malih do velikih od-rov. Za vse pa se enako dobro in skrbno pripravljajo enkrat tedensko na vajah v O.Š.Šturje. Skupina je dobila priznanje na Festivalu za tretje življenjsko obdobje in priznanje v Sežani - za naj amatersko gledališko skupino.

Fotografi društva so pripravili pet raz-stav v sodelovanju s Pokrajinskim dru-štvom Primorski škljoc, katerega člani so. Udeležili so se celodnevnih foto-grafskih delavnic v Grgarju, ob Hublju, katero so tudi organizirali, in v Gočah. Na Festivalu za tretje življenjsko obdobje so na natečaju fotografije odnesli večino nagrad, eno je prejela tudi Nevenka Vid-mar članica domačega in pokrajinskega društva. Strokovni mentor je Robert Pa-všič, vodja društvene sekcije je Roman Žonta. Redno se izobražujejo na terenu

in preko računalniških programov.Poročilo o delu prostovoljcev je pred-

stavila koordinatorka Janja Polanc. Dela je veliko in opravljajo ga prostovoljke in prostovoljci z veliko mero odgovornosti in so pri tem tudi zelo uspešni. Redno se srečujejo, da sproti obravnavajo pro-bleme in razporejajo delo. Projekt, ki poteka od leta 2005, Starejši za starejše, za višjo kakovost življenja doma, zajema domala že vse prebivalce v občini Ajdo-vščina, ki so stari nad 69 let. Občane na njihovem domu obiščejo prostovoljci in s pomočjo anket ugotovijo, kakšno po-moč lahko nudijo, svetujejo ali se samo družijo z občani. Za lažje delo in večjo kakovost pri opravljanju nalog, so za prostovoljce organizirana različna izo-braževanja: varnost starejših v prometu, v javnosti in domu, o gluhosti in naglu-šnosti , o demenci, o nasilju nad starej-šimi, o sodobnih izzivih prostovoljstva. Kljub prizadevnosti prostovoljcev je dela veliko in dobrodošel je vsak član, ki se bo pridružil prostovoljcem. Vsa pohvala pa dosedanjim 37 članom, ki nesebično pomagajo tistim, ki pomoč potrebujejo.

Boža Volk je podala finančno poročilo. Društvo deluje v okviru svojih zmožno-sti. Marinka Vidrih pa je podala poročilo nadzornega odbora in povedala, da DU Ajdovščina deluje v skladu z predpisi in sklepi organov društva.

Uradnemu delu so sledili pozdravi po-vabljenih članov in gostov . Zbrane je pozdravil Drago Vidrih podžupan obči-ne Ajdovščina in povedal, kako potekajo aktivnosti v zvezi s prostori za 3. življenj-sko obdobje. Alojz Vitežnik, predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Nova Gorica, je predstavil aktualnosti, ki potekajo na zvezi društev in prizade-vanja za reševanje problemov nastalih v letu 2012. Tomaž Lulik iz Športnega društva Rekreativček je predstavil pro-jekt »Vadba v zrelih letih« in povabil k sodelovanju Društvo upokojencev.

Priznanji društva sta dobila Roman Žonta, za dolgoletno delo v korist dru-štva in Nevenka Vidmar , za aktivno delovanje v društvu v zadnjem obdobju. Sledil je podpis sklepa o pobratenju DU Ajdovščina in DU Gaberje na Dolenj-skem. Društvi zgledno sodelujejo na športnem in kulturnem področju. Nji-hov predsednik Martin Gazvoda je po-udaril, da so druženje in prijateljske vezi v današnjem času zelo dobrodošli in te-melj medčloveških odnosov.

Društvo upokojencev Ajdovščina je svoj občni zbor zaključilo z druženjem v avli dvorane. Avlo so krasile fotogra-fije fotografov Primorskega škljoca, in naših članov, ki so tudi prispevali foto-grafije aktivnosti društva, ki so se vrtele na panoju v dvorani. Oder v dvorani pa so okrasile članice društva Most. Nevenka Vidmar

Prostori za tretje življensko obdobje v AjdovščiniV lokalnem časopisju se zadnje čase

pogosto piše o izgradnji prostorov za Društvo upokojencev in Društvo Most. Društvo upokojencev Ajdovščina je prostore za svoje dejavnosti začelo is-kati pred 63 leti. Boljši časi so se nam obetali po zadnjih lokalnih volitvah. Z obiski sorodnih društev po Sloveniji, smo se prepričali, da ima mnogo občin posluh tudi za tovrstne projekte. Dru-štva upokojencev imajo svoje prostore na Bledu, Javorniku na Gorenjskem, Slovenskih Konjicah, Novem Mestu, Gaberje na Dolenjskem … Ko so v Slo-venj Gradcu zgradili nov Dom za sta-rejše občane so pritličje oddali Društvu upokojencev, prav tako se je zgodilo v Radencih.

Naše društvo ni strankarsko obar-vano naši člani so lahko člani ali sim-patizerji različnih strank za nas pa so člani društva upokojencev, za katere se trudimo kaj dobrega narediti v njiho-

vem tretjem življenjskem obdobju. V društvu se ne sprašujemo po strankar-ski pripadnosti, prepričani pa smo, da bomo volili tiste svetnike, ki bodo imeli posluh tudi za starejšo populacijo.

Zelo težko je delovati v društvu, ki nima lastnih prostorov, da bi lahko kvalitetno izvajali dejavnosti, ki jih ni malo. Tako se moramo odpoveda-ti marsikateremu projektu, ki bi ga z veseljem opravljali in za katerega smo prepričani da bi bil potreben.

Vsa ta leta so predsedniki Društva upokojencev in kasneje še Društva Most iskali ustrezno rešitev na občini, vendar brez uspeha . Končno se je re-ševanje te problematike, tudi z veliko pomočjo in prizadevanjem svetnikov DeSUS- a v občinskem svetu, obrnilo v pravo smer. Upamo na ugodno in čim-prejšnjo rešitev te problematike, za kar bomo upokojenci vsem zelo hvaležni.

Metka Marušič, DU Ajdovščina

Št. 21 • 16. april 2013 11Dediščina

Tokrat objavljam zemljevid Vipavske doline s širšo okolico, povečavo dela karte PRINCIPATVS GORICENS iz leta 1561. Poudaril sem vodotoke: Vipavo, Hubelj, Sočo, Branico, Lijak, Močilnik in podčrtal takratno poimenovanje teh ter nekaterih drugih krajevnih imen. Karta in povečava sta bili, skupaj se še 12 zemljevidi in povečavami Vipavske doline iz obdobja med letom 1553 in 1593, pri nas prvič objavljeni v knjigi g. Bačarja »Hubelj, Ajdovščina, Šturje, in okoliški kraji v zgodovinskih zapisih od konca 15. do začetka 17. stoletja«, ki jo je izdal Goriški muzej v Novi Gorici leta 2007. Večji del jih je G. Bačar, ki mu je bilo vse v zvezi z bližnjo in daljno preteklostjo naše doline »sveto«, našel v knjigi THEATRVM ADRIAE, avtorja Luciana Lage, izdane leta 1989 v Trstu. V knjigi je prvi zemljevid našega območja že iz leta 1546, na katerega pa je vrisana le Vipava. Prvi doslej znani zemljevid z vrisanimi, takrat očitno pomembnimi kraji: Šturje, S. Križ, Vipava, Erzelj, pa je iz leta 1553. V isti

knjigi ni nobene dileme za g. Bačarja, kaj je na slavni »Tabula……..« (Drobci preteklosti, marec 2013). Zapisal je: »Prva karta, na kateri so naši kraji, je slavna Tabula Peutingeriana. Na nje je rimska Castra in napis Fl. Frigido«. Karto iz leta 1561 sem izbral, ker so na njej že jasno zarisane in imenovane reke Soča (Lyigns…. Fl.), Vipava (Wipach fluvius frigidus ?), Hubelj (Chubel fl.), Lijak (Le(i)yach fl.), Močilnik (nečitljivo fl,na zemljevidu iz 1573 pa Bryne flu) in še neimenovana Branica ter mnogi, že takrat kraji Ajdovščina (Hajd..chaft), Šturje (S. Gerg), Vipava (Wipach), Vrhpolje (Oberfeld), Vipavski križ (Kreycz), Lokavec (Lcy…), Kamnje (Kam…), Črniče (Czernicze) itd. Radovedni in oboroženi z lupo lahko nadaljujete in odkrili boste še marsikaj. Tudi kako daleč nazaj (v stoletjih) so že bili kraji, v katerih živite, primerjate lahko takratna poimenovanja krajev z današnjimi, ugibali kako se danes imenuje kraj nad Podnanosom takrat imenovan Vrawicz, nedaleč zahodno od njega S. Jacob, Rosel, zahodno od njega Weynsteg … Sam sem bil vesel, ko sem na mestu rojstne vasi Ustje,tako na karti iz leta 1561, kot tudi zadnji objavljeni iz leta 1593, odkril kraj Gmynd na izlivu reke Vipave v Sočo, kraj Saboden (Sovodnje) in že prej omenjen vodotok Leyach (Lijak). Kot radoveden dvomljivec se že od OŠ »potiho« nisem strinjal z utemeljitvijo, da se Ustje imenuje po ustju Hublja v Vipavo. Združitev obeh rek ni ne po velikosti, niti obliki, nič posebnega (ni izrazit lijak). Predvsem pa je predaleč, da bi dala ime vasi, sem sam zase premleval. In če že po »ustju«, potem prej po izlivu potoka Jelšek (na zemljevidih iz leta 1763-87 in 1811 še Koczevecz) v Vipavo, ki je tik pod vasjo. (nadaljevanje sledi)

DUŠAN KREČIČ

Drobci preteklosti za danes in jutri

Rajko Šinigoj (1927 – 2013) Namesto besede ob grobu

Od Rajka Šinigoja iz Dobravelj, upoko-jenca Goriških vodovodov, smo se letos februarja poslovili tiho, v ožjem družin-skem krogu, brez pevcev in brez besed slovesa.

Toda Rajkova življenjska zgodba si za-služi spomin, ker se je po drugi svetov-ni vojni znašel med žrtvami tragičnih zmot, ki nas še sedaj prizadevajo in raz-dvajajo in zaradi katerih bi skoraj postal tudi žrtev povojnih pobojev.

Rajko je bil dober človek. Pošten do sebe in do drugih. Po naravi občutljiv in potrpežljiv. Pri delu priden in nadvse natančen. Ljubeč in skrben mož, oče in stari oče.

Njegovi starši in starejši brat in sestre so pripovedovali o dveh njegovih izra-zitih nagnjenjih, ki ju je kazal že v zgo-dnjem otroštvu. Rad bi igral na glasbene instrumente, a želja se mu je izpolnila le za orglice, na katerih je bil pravi umetnik, in tamburico, najraje pa bi igral violino, a v roke jo je dobil le za kratek čas med vojno. In drugo – rad bi bil nekak meha-nik. Kot majhen otrok je bil najbolj vesel, če je kje našel kakšno matico ali vijak. Znal je narediti in popraviti vse, česar se je lotil. Zlepa nisi našel koga, ki bi tako kot on nabrusil rezilo, nasadil orodje ali sklepal koso. Če bi se rodil nekaj let po-zneje, bi nedvomno postal izjemen teh-nični strokovnjak. A po končani osnovni šoli v tedanji Italiji ni mogel računati ne na zaposlitev, ne na šolanje. Pomagal je doma na majhni kmetiji.

Vojnega časa po kapitulaciji Italije leta 1943 in svojega zadržanja v njem se je vedno spominjal s ponosom, a tudi z grenkobo zaradi krivice, ki mu je bila prizadejana po vojni in ga je spremljala vse življenje. Komaj šestnajstleten je šel prostovoljno v partizane, na tako ime-novano »goriško fronto«, ki naj bi zadr-žala nemško vojsko. Živo se spomnim s kakšno neučakanostjo je prišel domov.

Mama, ki je ravno pripravljala večerjo, ga je začudeno vprašala: »Le kam, saj si še otrok!« A ga ni skušala zadržati. Taki so bili tedaj časi. Na polentarju mu je dala dva kosa še nekuhane polente in malo mleka in čez nekaj minut je od-hitel z drugimi fanti, menda kar peš po železniški progi proti Gorici. Po umiku je, krhkega zdravja, ostal doma, a je ne-umorno delal in raznašal propagandno in informativno gradivo za Osvobodilno fronto.

Malo pred koncem vojne so ga domo-branci iz Ajdovščine, skupaj s skupino mladih fantov, ki so peli med mašo v kriškem samostanu, nasilno mobilizi-rali. Ob prvi priložnosti jim je manjša skupina fantov drzno pobegnila in se več dni skrivala v nekem bunkerju v Plačah. Živo se spominjam, kako so nato prišli k nam domov domobranci in spravili živi-no na dvorišče ter nameravali hišo zaž-gati. V zadnjem trenutku se je vrnil oče iz Ajdovščine in požig preprečil.

Kljub temu so Rajka po vojni »prišli iskat« kot nekdanjega domobranca in ga vlačili po taboriščih vse do avgusta 1945. Ostal je živ, ker je bil mladoleten in ker ni pobegnil v Avstrijo, a še za dolgo uso-dno zaznamovan kot domobranec. Pri tem se je izkazal tudi kdo od domačinov. Rajko je bil skupaj z mladino Dobravelj zelo aktiven pri vseh prostovoljnih akci-jah: sodeloval je tudi v prvih mladinskih delovnih brigadah leta 1946, pri gradnji železniške proge Brčko – Banoviči v Bo-sni. A vedno je kdo »iz ozadja« lansiral vprašanje, če misli Rajko tako s sebe spreti madež domobranstva.

Zaradi takih dobrotnikov tudi ni postal član poklicnega pevskega zbora jugoslo-vanske armade v Beogradu, ki je bil že tedaj znan širom po Evropi in za katere-ga je bil na avdiciji izbran kot edini te-norist s tega dela Primorske in že dobil sklep o sprejetju v zbor. A spet je nekdo »opozoril« na njegovo domobranstvo in vabilo so preklicali. Namesto v zbor je

tako moral na dvoletno služenje vojske, kjer je hudo zbolel in se več let zdravil še po vrnitvi domov. Končno se je lahko zaposlil v Goriških vodovodih kot skla-diščnik in vodja skladišča. Tu je našel delo in okolje, v katerem se je dobro po-čutil in ostal podjetju zvest vse do upo-kojitve. Doma je ostal skrben in priden gospodar, še v bolezni, dokler so mu za-dnje moči to dopuščale.

Ko še nisem vedel, da bo pogreb v dru-žinskem krogu, sem nameraval pevce prositi, da bi Rajku v naš zadnji pozdrav zapeli skladbo Vasilija Mirka Na trgu, v kateri je nekoč v dobravskem zboru Viktorja Ribičevega tako čudovito, meh-ko in doživeto zapel svoj tenorski solo: »Noč trudna leži …«

Rajko se ni nikoli ukvarjal s spravo, ker se ni imel s kom in za kaj »spraviti«. Ni-koli se mu tudi nihče ni opravičil. Sam pa tudi ni nikoli poskušal ugotavljati, kdo so bili tisti, ki so mu grenili življenje še dolgo po vojni in zakaj so to počeli.

Glede na svoja leta je bil Rajko ena zadnjih prič žalostnih povojnih do-gajanj in hkrati žalostna priča de-litev, ki jih ta dogajanja vzdržujejo – nikjer s tako nestrpnostjo in sprevr-ženostjo, kot pri nas, Slovencih. Grozdan Šinigoj

Rad se spominjam starih brivnic 5

Spomini segajo daleč nazaj, obiskoval sem drugi ali tretji razred nižje gimna-zije. Ker so bile takrat zelo priljubljene obšolske dejavnosti: taborništvo in avio modelarstvo, sem se vpisal kar v oboje. »Nič ti ne bo škodovalo,« mi je dejala mama. Pozneje me je bolj pritegnilo ta-borništvo, odred se je že takrat imenoval Mladi bori.

Čemu tak uvod? Pri taborniki sva se spoznala s Tomažem Prosenom, posle-dično pa tudi z njegovim očetom. Takrat so bili profesorji do nas strogi in videz šolarja jim je bil zelo pomemben. Lasje pa so rasli in rasli. Tako je naneslo, da sem bil nekega dne okaran zaradi bujne grive, verjetno se je zgodilo prav pri ta-bornikih. Nekako v zadregi mi je takrat Tomaž, ki je bil vedno lepo ostrižen, de-jal: »Pojdi k mojemu očetu, ostrigel te bo tako kot se spodobi.«

Pozneje, med letoma 1952 – 1956, sem še hodil k njemu na striženje. Spomi-njam se, da nam je večkrat dejal: »Ko boste šli na Čaven, le pazite, da vam neuki in zlobni ljudje ne bodo potrgali preveč cvetja. Taborniki smo takrat ime-li sekcijo, imenovano Gorska straža.

Stano je imel poleg brivstva še eno ve-

liko ljubezen. Bil je planinec in gornik z vso dušo.

Stanislav Prosen je bil brivski mojster, znan po tem, da je dobro strigel, še bolj po tem, da je izučil ter spravil do pokli-ca kar nekaj poznejših mojstrov: Kete Franc – Frančko, Danilo Šapla, Franc Šapla in še nekaj drugih. Zdi se mi, da je bil njegov zadnji učenec prav sin Tomaž. Njegov sin Marjan pa mi je prijazno posredoval nekaj podatkov o očetu. Sta-nislav Prosen se je rodil 26. marca leta 1907 v Ajdovščini, za brivca se je izučil v znani vipavski brivnici, kdaj ne vem na-tanko. Strigel in bril je še v visoki staro-sti. Z ženo Julko sta si ustvarila prijeten dom in z ljubeznijo podarila življenje

petim otrokom, dvema fantoma in trem dekletom. Stankova življenjska pot se je zaključila nekega dne v decembru, leta 2001, dočakal je častitljivih štiriindevet-deset let.

To je zadnja zgodba o brivnicah, ki se jih rad spominjam. Morda mi bo kdo očital, da nisem opisal vseh, saj vem, da so bile še nekatere, vendar vanje nisem nikdar zašel, zato se jih tudi ne spo-mnim.

Bralcem mojih prispevkov se opravi-čujem za napačno ime, ki sem ga zapi-sal pri brivcu Luliku. Prijazna gospa iz Nemškarce me je poklicala in povedala, da je pravilno ime Ivan in ne Franc. Roman Žonta

Št. 21 • 16. april 201312 Knjige

Urnik potujoče knjižnice – maj 2013

PONEDELJEK, 6. majVrtec Ribnik 10.00 – 11.45; Dom starejših občanov Ajdovščina 11.50 – 12.45; Podgrič 14.15 – 14.40; Lozice 14.50 – 16.30; Podraga 16.45 – 17.45TOREK, 7. majVrtec Vrhpolje 10.30 – 11.15; Sanabor 12.45 – 13.15; Goče 13.45 – 15.30; Manče 15.40 – 16.55; Lože 17.00 – 17.50SREDA, 8. majPipistrel 11.15 – 11.50; Otlica 12.30 – 14.00; Predmeja 14.15 – 14.45; Male Žablje 15.45 – 16.15; Velike Žablje 16.20 – 17.30ČETRTEK, 9. majFructal 9.30 – 11.30, Vipavski Križ 11.50 – 13.00; Duplje 13.20 – 14.20; Vrhpolje 14.45 – 15.30; Dolga Poljana 15.40 – 16.40PETEK, 10. majVrtec Vipava 8.45 – 9.40; Fama 9.45 – 10.10; Klet Vipava 10.15 – 10.45; VDC Vipava 10.50 – 11.30, Pristan Vipava 12.45 – 13.30; Gradišče pri Vipavi 13.40 – 14.15PONEDELJEK, 13. majPodkraj 9.00 – 11.15; Col – šola 11.30 – 13.45; Col – dom krajanov 13.50–14.20; Lokavec – na Brodu 15.00 – 15.45; Lokavec – šola 15.50 – 16.30TOREK, 14. majVrtec Selo 10.00 – 11.15; Črniče 11.30 – 13.15; Ustje 13.40–14.30; Slap 14.50 – 15.45; Log 15.55 – 16.55; Budanje 17.00 -17.50SREDA, 15. majBia-Separations 12.00 – 12.45; Gaberje 14.15 – 16.00; Erzelj šola 16.15 – 16.50; Erzelj Miški 16.55 – 17.15; Planina 17.30 – 18.20 ČETRTEK, 16. majVrtec Črniče 10.30 – 11.00; Vrtovin 12.00 – 13.00; Batuje 13.15 – 14.15; Gojače 14.30 – 15.30, Gojače - pravljica 15.30 – 15.50; Malovše 16.00 – 16.50; Dobravlje 17.00 – 17.50PONEDELJEK, 20. majSkrilje 11.00 – 11.45; Cesta 12.00 – 12.45; Selo 14.00 – 15.50; Kamnje 16.00 – 17.00; Stomaž 17.20 – 17.50TOREK, 21. majVrtovče 11.30 – 11. 50; Šmarje 12.00 – 13.30; Zavino 13.50 – 14.50; Brje 15.20 – 16.30Lavričeva knjižnica Ajdovščina, Cesta IV. prekomorske 1, 5270 AjdovščinaTel: 05 3661 328, GSM: 041 596 130, e-pošta: potujoca@ajd.sik.si

Bibliobus zanima sosede iz Reke (Hrvaška)

Novi bibliobus Lavričeve knji-žnice Ajdovščina od prevzema in prve vožnje dalje vzbuja veliko zanimanja, navdušenja in radove-dnosti. Ne le tiste običajne, pač pa tudi strokovne. Tako so si vozilo ogledali tudi kolegice in kolegi iz Gradske knjižnice Rijeka, ki skrbi za bralno kulturo mesta Reka in je matična knjižnica za nacionalne in šolske knjižnice primorsko-goran-ske županije.

Mestna knjižnica Reka (Gradska knjižnica Rijeka - GKR) skrbi za oskrbo s knjižnim in neknjižnim gradivom ter za bralno kulturo 130.000 prebivalcev Reke (po veliko-sti tretje mesto v državi za Zagrebom in Splitom), medtem ko je županija 296.000 prebivalcev na petem me-stu v Hrvaški. Knjižnica temelji na dolgi knjižničarski tradiciji Naro-dne čitaonice riečke (1894) in Grad-ske biblioteke Sušak. Tradicijo so

nadgrajevali s sodobnimi pristopi, znanji in tehnologijo tudi v skupni državi, kjer so bili reški knjižničarji prvi (1969), ki so poslanstvo izvajali z bibliobusom.

Reška Bibliobusna služba opravlja poslanstvo z dvema voziloma, sta-rejšim Tamom in novejšim Ivecom. Eno služi izključno mestu, ki ga tudi financira, obišče 18 postajališč. Dru-go obiskuje 12 občin in 44 postaja-lišč, financira ga županija v sodelo-vanju z občinami in ministrstvom. Knjižnica ima v načrtu nabavo no-vega vozila, zato zbira informacije o vozilih, njihovi opremi in podatke, na katerih bi zasnovali novi biblio-bus. Ko so na internetu videli infor-macije o novem ajdovsko-vipavskem vozilu, so nas tudi zaprosili za ogled.

Obiskali so nas ravnateljica Gora-na Tuškan Mihočić, vodja matične službe Ljiljana Črnjar in vodja Bibli-obusne službe Ivan Čemelj. Pričakali

smo jih v Vipavi, kjer so si ogledali novo knjižnico, ki jih je navdušila. Osrednja pozornost je bila seveda namenjena bibliobusu. Kako so po-tekale priprave na nabavo, dogovori z občinami in ministrstvom, razpis in prijava, pridobivanje ponudb in izbor izvajalca, oblikovanje tehnič-nih specifikacij, gradnja in sprotno usklajevanje, oblikovanje notranjosti in izbor materialov, natečaj za posli-kavo vozila, struktura financiranja, pogodbenih obveznosti in finančna zavarovanja za izvedbo in garancije … Seveda tudi razlogi za odločitev da se knjižnica nadgradi na pod-vozju tovornjaka, tehnične rešitve, vključno z rampo za gibalno ovirane osebe in problematiko vhodnih vrat v pogojih močne burje, sistemi ogre-vanja in hlajenja, izkušnje z izvajal-cem pa še kaj. Kolegi so informacije dobili »iz prve roke«, od tistih, ki so se z gradnjo največ ukvarjali.

Čeprav je naša knjižnica neprimerno manjša, smo zadovoljni, da smo lahko v pomoč tako veliki ustanovi, kot je GKR. Pa tudi zato, ker smo navezali tako strokovne kot stike med kolektivi. Artur Lipovž

SVET JE MAJHENVodja Bibliobusne službe na

Reki je Ivan Čermelj, katerega oče je prišel v Bosno iz Vrtovina. Ivan je bil rojen v Sarajevu, med bo-sansko vojno pa je nekaj časa živel na Brjah, kjer ima dobre prijate-lje, ki jih je na hitro tudi obiskal.

Soočena z digitalizacijo na vseh ravneh je ‚‘klonila‘‘ tudi knjiga. Vse bolj se namreč razširja in uveljavlja e-knjiga, publikacija, izdana v di-gitalni obliki, bodisi samostojno, bodisi kot različica klasične tiskane knjige. Kljub bojazni, da bi elektron-ska knjiga izrinila tiskano knjigo, se najbrž še nekaj časa ni bati, da bi do tega dejansko prišlo. Obe obli-ki zaenkrat bolj ali manj sobivata v slogi. Zapriseženi tradicionalisti na-mreč prisegamo na slinjenje prstov, božanje in vonjanje papirja ter za uporabo klasičnih knjig za izdelavo herbarija (digitalne so za ta namen čisti brezup). Prednosti elektronske knjige pa so predvsem v njeni pri-ročnosti in interaktivnem značaju le te. Na računalniku ali drugi za to primerni napravi lahko hranite na tisoče knjig, za katere bi morali v tiskani obliki zgraditi najmanj kak prizidek k vašemu domovanju, česar

pa vam ne priporočamo, ne zaradi ekonomskega vložka, niti zaradi kal-varij pridobivanja ustreznih dovo-ljenj in mrkih pogledov sosedov.

V desetih slovenskih osrednjih knjižnicah so s 15. marcem pričeli testno izposojo elektronskih knjig preko sistema BIBLOS LIB, prve slovenske spletne knjižnice z elek-tronskimi knjigami. Testno obdobje bo trajalo do konca meseca junija in upamo, da bo izposoja po tem na vo-ljo tudi članom vseh ostalih splošnih knjižnic, tudi Lavričeve knjižnice v Ajdovščini. Elektronske knjige bo-ste lahko prebirali na svojih osebnih računalnikih, tabličnih računalnikih in bralnikih oziroma na vseh napra-vah, ki omogočajo Adobe ID avten-tifikacijo.

Več o samem sistemu BIBLOS LIB lahko izveste na spletni strani www.biblos.si.

Vsi (p)tiči na enem mestu

Toliko ptic na enem mestu že dol-go ne. Brez skrbi ni vam treba steci na dvorišče in se ozirati v zrak, kje za vraga je ta žica, na kateri sedijo. Omenjene druščina se je ‚‘zbrala‘‘ v Lavričevi knjižnici na predstavitvi bogatega sveta ptic Severne Primor-ske, Vipavske doline in Trnovskega gozda. 19. marca pod večer sta nam

ga po dolgem in predvsem navpik predstavila poznavalca ptic – orni-tolog Jernej Figelj iz Društva za opa-zovanje in proučevanje ptic Slove-nije – DOPPS in avtor knjige »Ptice Slovenije« Edvard Krašna iz Lovske zveza Slovenije. Na predstavitvi se je zbralo precej poslušalcev, ki jih je omenjena tematika nedvomno za-

nimala in jih bo od zdaj naprej, po vsej verjetnosti, še toliko bolj, saj sta predavatelja natrosila kar nekaj piče njihovim ušesom in očem. Seveda je neizogibno, da ob tovrstnem ‚‘sooče-nju‘‘ pride na dan tudi nekoliko dru-gačno gledanje na ptičji svet, ki ga imajo na eni strani lovci, na drugi pa naravoslovci. Kljub različnim pogle-dom so si edini v tem, da ptice zaradi čedalje večjih človekovih posegov v okolje izgubljajo svoje naravne habi-tate in kaj lahko se zgodi, da neke-ga dne vsaj nekaterih izmed njih ne bomo več slišali.

Se je pa tukaj pišočemu to že zgo-dilo, vendar ne zaradi dejstva, da ptice ne bi pele temveč, ker je z grozo spoznal, da vsled osredoto-čenosti v svoje lastno vesolje pro-blemov, ptic v jasnem pomladan-skem jutru ne sliši več…..a to je že misterij povsem druge vrste. ms

V Ajdovščino prihajajo sami hudi »jazzisti« Milles Davis, Ornette Coleman, Grnt Green, Chick Corea, Keith Jarrett in še drugi. Vse te CD-je si lahko zdaj

izposodite in poslušate tudi v Lavričevi knjižnici.Za popolno jazz doživetje si lahko na knjižnih policah oddelka za glasbo izposodite avtobiografijo Miles-a Da-

vis-a, ki jo dopolnjuje zbirka štirih CD-jev - »Miles Davis – Complete studio recordings«, ali katero drugo knjigo z jazzovsko vsebino. Poleg jazzovske glasbe pa smo dopolnilni že sicer bogato zbirko etno glasbe, ki sega vse od Iztoka Mlakarja pa tja do Afrike, Azije, Južne Amerike in še dlje…

Št. 21 • 16. april 2013 13Šport

Kristjan in Polona naj ajdovska športnika 2012

Športna zveza Ajdovščina je sredi marca na svečani prireditvi okronala najboljše ajdovske športnike v letu 2012. Dogodek je ŠZ Ajdovščina tra-

dicionalno pripravila skupaj z Olim-pijskim komitejem Slovenije, ki je ob tej priložnosti podelila priznanja športnikom Primorske.

Naj športnika 2012 v občini Ajdovščina sta kolesarja Kristjan Koren in Polona Batagelj. Priznanja jima je podelil župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak, prislužila sta si ju z odličnimi nastopi – Polona na olimpijskih igrah, Kristjan pa na dirki po Franciji. Seveda pa imata oba celo vrsto odlič-nih uvrstitev na mednarodnih tekmovanjih.

Priznanje za življenjsko delo je šlo letos v roke konstruktorjema skakalnic v Tihi dolini, domačinoma s Predmeje, Bogdanu Velikonji in Viktorju Po-lancu. Žal se dogodka nista mogla udeležiti, v njunem imenu je priznanje iz rok generalnega sekretarja OKS Toneta Jagodica prevzel Rino Velikonja.

Srebrna priznanja je podelil Marjan Lah, prejeli so jih: Boštjan Čebron, David Koren, Luka Fabčič, Manca Komac, Jaka Komac, Štefan Hadalin, Andreja Slokar, ekipa Športnega kinološkega društva Ajdovščina, Kristjan Medvešček, Zarja Černilogar, Tilen Leban in Ana Čufer (na fotografiji).

Bronasta priznanja je podelil direktor Zavoda za šport Ajdovščina Uroš Pintar, prejeli so jih: Kristina Fon, Aljaž Bratož, Matej Praček, Matjaž Bratina, kadetska ekipa Rokometnega kluba Ajdovščina, Matej Žvokelj, Karin Krapež, Janja Ferjančič, Primož Bratina, Andrej Bratina, Miran Vauh, Matija Stupar.

Člani Društva Gora in Danilo Pudgar so v avli Dvorane prve slovenske vlade postavili zanimivo razstavo o zgodovini smučarskih skokov, ki je požela veliko zanimanja. Kulturni program pa so popestrili plesni center ADC in domača glasbena zasedba Skalp. Hvala vsem za lepo popestritev priredi-tve.

FOTO

Rob

ert F

erja

nčič

FOTO

Rob

ert F

erja

nčič

FOTO

Rob

ert F

erja

nčič

FOTO

Rob

ert F

erja

nčič

FOTO

Rob

ert F

erja

nčič

Stadion v Ajdovščini postaja vedno bolj prepoznaven

Stadion Ajdovščina kljub propadu nogometnega kluba Primorje odda-ja nogometni utrip.  Kot upravljalec mestnega stadiona se Zavod za šport Ajdovščina  trudi za vzdrževanje stadiona  in okolice ter koriščenje le tega.  Veliko truda je vloženega v samo promocijo in trženje stadiona, saj mesto Ajdovščina nima ekipe, ki bi z nastopi v prvi ligi zadostova-la potrebam stadiona. Nogometni klub  ŠD Škou  je  prevzel »domova-nje« na stadionu  in pohvalno  polni

sedeže na tribunah. Tudi podmladek Nogometne šole  Ajdovščina polni vrzeli ter pridno koristi pomožno igiršče. V začetku junija organizira-jo na stadionu nogometni turnir za mlajše selekcije, ki je bil zelo dobro obiskan že v lanski sezoni.

V kratki dobi enega leta smo uspe-li na mestnem stadionu izpeljati kar nekaj odmevnih dogodkov. Gostili smo mladinsko nogometno  repre-zentanco Slovenije, tuje mladinske reprezentace iz Norveške, Bosne  in

Hrvaške, ter imeli kar nekaj odmev-nih tekem. V letošnjem letu se lahko pohvalimo, da smo gostili trenutno najboljši klub v Sloveniji, NK Ma-ribor, ki je s člansko ekipo  prišel na  priprave v začetku tekmoval-ne  sezone. V sredini marca smo na pripravah gostili mladinsko repre-zentanco Slovenije U-20, ki se je na mestnem Stadionu v Ajdovščini za regionalni pokal pomerila z vrstniki iz Italije. 

Dne 23.4. ob 16.00  bo  priče-tek tekme mladinske reprezentance Slovenije U-20  z njenimi vrstniki iz Hrvaške. V začetku maja pa bomo gostili turnir Narodov reprezentanc U-16, kjer imamo dogovorjeno tek-mo Slovenija:Italija in izvedbo polfi-nalnega mednarodnega turnirja.

Pomembno je, da se koristi špor-tno infrastrukturo in da se nogomet v Ajdovščini kljub velikim pretre-som še vedno igra. Uporabniki  so navdušeni nad kvalitetno travnato površino, saj se  lahko primerja s površino na stadionih, kjer se igra nogomet na najvišjem nivoju. mag. Uroš Pintar

Turnir na Dunaju – pogled z roba igrišča

Dunaj. Petek, 29. marec, ura 15.30. Stadthalle, velika dvorana, košarkar-sko igrišče.

Tribuna, polna navijačev in ra-dovednežev. Približno 700 ljubite-ljev košarke. Na levi strani igrišča 5 igralcev v rdeče-belih dresih. Italija-ni, člani ekipe Pallacanestro Trieste. Na desni strani igrišča še 5 igralcev. V belih dresih z rdečim levom na pr-sih. NAŠI fantje. Še zadnji trenerjevi napotki. Skok za prvo žogo in tekma se začne. Koš za bele, koš za rdeče, koš za bele, uspešna obramba na strani belih in uspešen protinapad, … Glasno navijanje na strani »Trie-stinov«, a tudi mi se ne damo – vsi prijatelji zamejci, punce iz Vipave, naša ekipa U14, košarkarji KK Janč, ki so bili tudi na turnirju, … Ob prvi trojki bele ekipe naš del tribune po-polnoma ponori … Konec prve četr-tine, naši vodijo.

Druga četrtina, spet koši na eni in drugi strani. Akcije, ki so nagrajene z aplavzi. Polčas, naši vodijo za 7. Morala bi na WC, a se vse tako hi-tro odvija. WTF (bi rekla mladina danes), bom že potrpela. Naslednjih 8 minut tretje četrtine je tudi mimo. Naši še vedno v vodstvu.

Še ena četrtina. Pa ja bo uspelo. Da ne tako kot lani, ko so izgubili v fina-lu … Ne, saj bo, saj znajo, zmorejo … Poskus naših za 3 … KOŠ! … Zadnja

četrtina, dejmo fantje! Kar malo me je strah. Sekunde se vlečejo, fantje na igrišču so izčrpani, komaj še tečejo … Še malo … Navijači se deremo, kričimo, spodbujamo fante, upamo na najboljše … Roke me bolijo in dlani skelijo od ploskanja. Glasu je tudi bolj malo. Še z zadnjimi atomi moči kričimo »Defense, defense!« (obramba, obramba). Zadnja minu-ta odmora. Minuta in pol do konca tekme. Naši vodijo za 8. Spomnimo se, da smo v navijaški evforiji poza-bili slikati in snemati, da bi imeli kaj za spomin. Ni važno, blizu zmage smo. Še nekaj sekund … IN KO-NEC! ZMAGA! TOOOOOO!

V tistem trenutku ni bilo več važno, da smo štartali šele v torek zjutraj, saj nam je ponedeljkov odhod pre-prečilo nemogoče vreme. Pozabljeno je bilo napornih 8 ur v avtobusu, da smo zamudili kosilo, da smo tovori-li težko in nerodno prtljago v šolo, kjer smo spali, da je snežilo in bilo mraz. Mladi košarkarji in košarkari-ce (punce iz Vipave v kategoriji U14, ajdovski fantje v kategorijah U13 in U14) so na Dunaj prišli zaradi košar-ke in še isti večer začeli svoj zmago-viti pohod. Ni bilo važno, da so bili nekateri nasprotniki prave »gorile« in je sodnik nekoga grdo nadrl. Ni bilo važno, kdo je bil vedno zadnji in koga smo vedno čakali, kdo ni

znal biti tiho in komu smo se ves čas smejali. Ni bilo važno, kdo ni znal držati žoge v rokah oz. torbi na poti v telovadnico in kdo ni upošteval pravila o uporabi mobitela. Ni bilo važno, komu je uspelo zamašiti WC školjko v šoli, da je bila poplava po celem hodniku in da se je avstrijska Fata ex-yu korenin drla »Eine grosse Scheisse hat die Toilleten verstopft!«.

Pozabljeno je bilo zgodnje vstajanje in zoprno vreme. Pozabljeni so bili naporni treningi doma. Pozabljene so bile solze žalosti iz lanskega fina-la. Zamenjali so jih široki nasmehi. Nasmehi popolnoma vseh – fan-tov U14, ki so svojo pot zaključili v osmini finala, vipavskih punc, ki so nesrečno izgubile v četrtfinalu, in fantov U13, ki so postali zmagovalci svoje kategorije. In seveda široki na-smehi trenerjev, ki so dobili potrdi-tev, da z mladimi dobro delajo.

A bile so tudi tri (ali pa mogoče štiri) solze sreče, priznam. Moje, ob podelitvi zasluženih medalj. Ker biti del tega košarkarskega dogajanja, del te ekipe (čeprav kot tečna »gospa mama od Breclja«) je odgovorno in lepo. Naporno in zabavno. Ponosno.

In čez par let, ko bo nekdo od njih košarkarska zvezda na TV, bom stra-šno važna in se bom lahko pohvali-la, da je mulc eden od tistih, ki sem jim na Dunaju non-stop težila: »Dej kapo na glavo, da se ne prehladiš!«Saša Brecelj

Št. 21 • 16. april 201314 Šport

Ajdovščino in okolico je zadnje mesece zajela prava tekaška epidemija. Ob vsakem vsaj malo lepem vremenu se po Ajdovskem polju podijo v žive barve oblečeni ljudje v pajkicah. Nepoučen človek bi si lahko še mislil, da pri nas snemajo peto nadaljevanje Robina Hooda. No, tudi prve dni aprila je bilo tako. Po velikonočnem dežju sem si tudi sam

navlekel pajkice. Pod štursko šolo sem že naletel na čredico pajkarjev, ki so zvesto poslušali svojega tekaškega guruja. Jaz sem ob tem le prhnil in si mislil: Kje ste bili vsi, ko sem jaz že petnajst let nazaj preskakoval luže doli ob Vipavi. Seveda kot netekmovalni tekač. Jaz laufam zaradi kondicije. Zadnje čase pa je tek vedno bolj terapevtska zadeva. Za krizo srednjih let in ob treh živahnih fantih je tek najboljše zdravilo. Tako šibam dol pod avtocesto in se spomnim lanskega poletja. Ne vem,

kaj me je tako razkurilo: ali mulci ali dnevna politika. Tek je bil notranja nuja, čeprav se je pripravljala nevihta. Od zahoda se je valila gmota črnih oblakov, kot da prihaja konec sveta. Tekmoval sem z oblaki: bom suh, ne bom suh. Dežju nisem ušel. Pri smetišču me je začelo prat in me je pralo do Ribnika. Domov sem prišel hladen kot špricer. Tudi če bi zagledal dim, ki se vali iz našega stanovanja, bi si rekel: OK, saj smo zavarovani. Ves v prijetnih spominih pritečem do mosta in zavijem proti Slapu. Danes

laufam tako, bolj počasi … Ker sem bil včeraj na nogometu, se ne smem prenaprezati. To si govorim, ko za seboj zaslišim značilen zvok. Cap, cap, cap. Kamenje leti izpod copat. Sem pa res počasen, si mislim. Ah, gotovo je kak zagrizen rekreativec, ki se pripravlja na majski tek. Strižem z ušesi, nazaj nočem pogledati. Nato pa mimo mene lahkotno priskaklja najstniška gazela z neko I-pad zadevo v roki. Poleg tega še gleda v ekran …Mogoče je spotoma pisala sms? Ego pade do kolen. OK, OK, se tolažim. To so kratkoprogaši. Jaz sem dolgoprogaš. Pomislim sem že, da bi jo poskušal loviti. Eh, pa to je le malo preveč otročje. Ona bo šla do Slapa, sklepam. Jaz bom pa zavil med vinogradi na Planino, da si povrnem samozavest. Ko prime človeka da bi tekel, mora teč, tudi če zunaj piha 200 na uro. Ob

Hublju proti Vipavi me je veter kar nosil. Zna biti, da sem bil hitrejši kot Bolt. Pri sotočju Hublja in Vipave sem polagal ovinek kot Rosi. Še vedno nagnjen v veter sem poskušal teči proti mostu. Veter mi je s peskom bičal obraz. Oči sem imel polne zemlje. Proti smetišču sem se bolj vlekel kot tekel. To bi bila lahko nova tekaška disciplina, sem si mislil takrat: burjoss.Mladenka je že pod tušem, sem prepričan. Jaz pa še čisto svež šibam proti

Dolenjem in zavijem proti smetišču. Iz časov debelih krav in megalomanskih idej sem ob teku mimo našega smetišča še jaz razvijal svojo. Kaj nam bo piramida pri Lokavcu, ko pa jo imamo že pod Dolgo Poljano. Smeti bi lahko začeli odlagati v pravilno obliko štiristrane piramide. Na vrh bi speljali stopnice. Po njih bi vodili mladino, ki bi lahko na prerezu smeti spoznavala materialno zgodovino zadnjih šestdesetih let. »Otroci, vidite to je dojpak. V tako embalažo so v sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja pakirali takrat še slovenske sokove!« Ali pa: »Posluh, dijaki, to je salonitka, nevarna azbestna kritina, s katero so v povojnih letih pokrivali strehe po Jugi.« Seveda bi zadevo lahko aktualizirali z obiskom sortirnice odpadkov za mulitvizijo …. Ja, ko laufaš, ideje kar letijo. Sem že na viaduktu čez avtocesto. Takrat pa za seboj spet slišim tisti cap

cap…Šit. Spet me bo nekdo prehitel. Že je ob meni. Kaj ? Spet tista smrklja. Tokrat vsaj brez I-pada v roki. Moj ubogi ego je šel kar spat. Ma kje hudiča je tekla? Mogoče je imela randi. Ta čas ko sem jaz crkaval gor do Planine, se je ona zabavala. Zdaj pa seveda lahko skaklja tukaj mimo. Tokrat pa se ne vdam. Ne bom je prehitel, toliko otročji še nisem. Bom pa

tekel na razdalji za njo. Saj nisem tekmovalni tekač. Kje pa. Tečem samo za kondicijo.

Božo Remškar

Ljudje v pajkicah

Obvestila Zavoda za šport Ajdovščina

Skupinska vadba na kolesihSkupinska vadba na kolesih je vadba namenjena tako moškim kot ženskam in je primerna za rekreativce vseh starosti ter vrhunske športnike. Vadbo, ki po-teka v trim kabinetu ŠC Ajdovščina, kjer si vsak vadeči prilagodi obremenitev glede na trenutno stanje fizične pripravljenosti. TERMINI : pon,sre,pet - 6.45 do 7.30, od 18.00 do 18.45 in od 19.00 do 19.45. CENA: 1x obisk - 6 EUR, 10 obiskov - 45 EUR, organizirane skupine 10 obi-skov (istočasni zakup ter rezervacija terminov najmanj 5-ih vstopnic po 10 obi-skov) - 40 EURMAX št. udeležencev: 7 Ostale vadbeZUMBA - torek od 20:00 do 21:00, AEROBIKA TNZ - torek od 19:00 do 20:00 in petek od 18:00 do 19:00, TERAPEVTSKA VADBA - sreda od 20:00 do 21:00Pokriti bazen na voljo tudi v jutranjem časuPokriti bazen športnega centra Ajdovščina je po novem za vse uporabnike od-prt tudi ob torkih in četrtkih med 6:10 in 7:10, sicer pa ga lahko obiščete vsak delovni dan med 16. in 21. uro, razen srede, ko potekajo organizirane vadbe ter ob sobotah med 13. in 21. uro. POZOR-plavalci izkoristite ugodno ceno sobotne plavalne urice-za uro plavanja med 6:10 in 7:10 kot med 13. in 14. boste odšteli le 2 evra.Savna - PON-PET od 16:00 do 22:00, SOBOTA od 14:00 do 22:00

Sezona triatlona je pred vrati

Kako pričeti s treningi za tria-tlon?

Seveda moraš imeti najprej cilj, ki je lahko, da letos končaš svoj prvi triatlon ali duatlon. Časa za pripravo je več kot dovolj, moraš si ga samo organizirati. S pričetkom vadbe ne čakaj, pričeti je potrebno danes. Triatlon bi vsekakor lahko bil spre-memba, ki ti popestri rutino življe-nja, še posebej, če že sedaj občasno tečeš in kolesariš. Le plavanje je po-trebno dodati.

Kako in kje začeti?V sklopu priprav na triatlon moraš

plavati, kolesariti in teči. Pozimi je vse to težko početi, predvsem zara-di mrzlega vremena, ki nas od teh aktivnosti odvrne. Sedaj pa prihaja-jo daljši in toplejši dnevi, ki so kot nalašč za športe v naravi. In Triatlon klub Ajdovščina ti vse to omogoči in olajša. Treningi in vadba v organizi-rani skupini ti bodo pomagali vzdr-ževati rednost.

Prvi korak je enkrat ali dvakrat na

teden obisk bazena. Lahko se nam priključiš na naših treningih, kjer se v sklopu vadbe organizirano učimo plavalne tehnike kravl. To sicer ni nujno, vendar ti bo pomagalo nad-graditi tehniko plavanja in razširiti sposobnosti tvojih aktivnosti v vodi. Tvoj primaren cilj naj bo vzpostaviti rednost vadbe plavanja ter biti spo-soben plavati 15-20 minut brez pre-kinjanja.

V drugem koraku dodamo še tek. Vsi se nam lahko priključite dva krat tedensko na pripravah na Majski tek. Vadba poteka v torkih in četrtkih od 17.30-18.45. Dobimo se pred Zavo-dom za šport na Policah. Razdeljeni smo v tri skupine, od začetnikov do nadaljevalcev. Poudarek je na teh-niki teka, specialnih tekaških vajah za moč, fartleku in intervalih. Cilj drugega koraka je, če si začetnik, re-dnost vadbe. Tekači, ki pa imate že kakšno sezono teka za sabo, lahko te cilje postavite višje.

Tretji korak je izvajanje preven-

tivne vadbe gibljivosti in moči po plavalni in tekaški aktivnosti. Da bo tvoje telo čvrsto in prožno, je potrebno vsaj dva krat tedensko na-rediti sklop vaj za moč in gibljivost. To vadbo lahko narediš tudi doma, v fitnesu ali naravi. Najbolj racionalno je izvajati vaje z lastno telesno težo pred plavanjem ali po in med tekom. Cilj tega koraka je vključiti preven-tivno vadbo v svoj športni vsakdan.

Četrti korak je vključiti kolesar-jenje. Če ti je še premrzlo, se nam lahko priključiš na skupinski vadbi na kolesih, ki poteka v trim kabine-tu Zavoda za šport na Policah vse do konca aprila. Če nam bodo vre-menske razmere omogočale vadbo kolesarjenja v naravi, bomo izkori-stili prijetne tople dneve in v sredini aprila začeli s kupnimi treningi ob vikendih. Cilj četrtega koraka je pri-četi kolesariti vsaj dva krat na teden.

Osnovna oprema za trening tria-tlona

Plavanje: kopalke, plavalna očala, priporočljiva je plavalna kapa.

Kolesarjenje: kolo ( cestno, gorsko, treking ), čelada, kolesarske hlače in majica.

Tek: tekaški copati, tekaški kom-plet ali trenirka.

Trenirati triatlon je zabavno.Več informacij in natančnejše

podatke o programu si lahko naj-deš na spletni strani Triatlon kluba Ajdovščina: www.3atlon.si. ekipa Triatlon kluba Ajdovščina

FOTO

Igor

Sev

er

Majski tek Ajdovščina 2013 – sobota, 18. maj

Prireditev se bo pričela pred Špor-tnim centrom Ajdovščina. Prijave in vpisi potekajo od 8:00 ure dalje. Ob 9:00 uri pričnemo z nastopi mlajših kategoriji. Otroci se bodo v 18 staro-

stnih kategorijah pomerili na razda-ljah od 300 do 2000 m.

V nadaljevanju bo na programu tek članskih kategorij, s pričetkom ob 11:00 uri. Proga bo potekala s

startom izpred Športnega centra Aj-dovščina po poljski poti mimo ranča »Dobre volje«do žage proti naselju Lokavec. Nadaljuje se skozi zaselka Brith in Paljk ter vrne na prvotno ce-sto, do gostišča Alba (Brod). Tekače nato čaka vzpon mimo zaselka Čohi in Gorenje. Od tu naprej pa spust do izvira Hublja. Zadnji del trase teka poteka po makadamski in gozdni poti v zaselek Grivče, po cesti IV. Prekomorske, mimo vrtca Hubelj, čez Lavričev trg, po Gregorčičevi ce-sti na ulico Quiliano in ponovno v cilj pred Športni center Ajdovščina.

Po končanem tekmovanju sledi razglasitev rezultatov ter podaritev praktičnih daril udeležencem.

Prijave zbiramo preko spletne stra-ni www.zs-ajdovscina.si.

Startnina: mladinski teki 2€, člani 10€.

Št. 21 • 16. april 2013 15Šport in šah

Zlato ostalo v Ajdovščini!

Ajdovske bivše rokometašice smo letos že drugič uspešno organizirale rokometni turnir veterank in vete-ranov. Dogodek je potekal v Špor-tnem centru Ajdovščina, v soboto, 2. 3. 2013. Turnirja se je udeležilo šest ženskih in osem moških ekip iz Slovenije in Hrvaške. V ženskih vrstah so se pomerile ekipe Idrije, Maribora, Ptuja, Kočevja, Zagorja in Ajdovke. V moškem delu pa so na-stopali domači Nebrušeni dragulji in ekipe iz Ribnice, s Koroške, Sevnice, Krmelja, Dol pri Hrastniku, Velike Nedelje ter Buj. Ajdovke smo se pri organizaciji zelo potrudile. Veliko pomoč smo imele tudi s strani bi-vših igralk, ki pa ne tekajo z nami po igrišču. Poleg samega turnirja smo poskrbele še za srečelov, pogostitev vseh udeležencev med turnirjem, večerjo in zabavo po turnirju. Na veliko srečo je turnir potekal po ča-sovnem načrtu, brez poškodb ter v veselem vzdušju.

Omeniti je potrebno, da je zlato ostalo v Ajdovščini. Nebrušeni dra-gulji so se, dobro pripravljeni, su-vereno borili in prepričljivo osvojili pokal. Prav tako smo na ženski stra-

ni Ajdovke dokazale lepo igro, bor-benost in srčnost in si prav tako prii-grale prvo mesto. Glede na izkušnje, ki jih nosimo s sabo, smo s pridom izkoriščali tudi prednost domačega terena.

Organizacija je bila velik zalogaj za nas, vendar nam je s pomočjo spon-zorjev uspelo organizirati turnir, ki bo vsem ostal v lepem spominu. Iz-koristile bi priložnost in se še enkrat zahvalile vsem sponzorjem, pred-vsem pa Občini Ajdovščina, Športni zvezi Ajdovščina, Krajevni skupnosti Dobravlje, Damjanu Stresu za odlič-no večerjo in seveda vsem ostalim sponzorjem, ki smo jih tudi objavile na naši FB strani.

Zavedamo se, da je še vedno veli-ko ljudi, ki so radi prihajali na naše tekme in nas tudi tokrat niso pu-stili na cedilu. Tribuna ajdovskih polic je bila polna rokometnih navdušencev in bivših rokome-tnih delavcev, zato bi se tudi njim rade zahvalile in obljubljamo, da bomo naslednje leto poskrbele za organizacijo že tradicionalnega tre-tjega veteranskega turnirja. Ajdovke

Šahovski kotičekŠahisti ajdovskega Šahovskega dru-

štva ČAVEN so leto 2013 začeli zelo aktivno . Vrstila so se tekmovanja članov društva , ki potekajo dvakrat mesečno . Najmlajši , učenci osnov-nih šol , ki se udeležujejo šahovskih krožkov na osnovnih šolah v Vipa-vski dolini , se vsak mesec srečajo na turnirju , ki poteka vedno v prosto-rih druge osnovne šole . Marčevski turnir je bil v prostorih osnovne šole Vipava . Udeležilo se ga je 27 šahi-

stov , zmagal pa je Teo Stupar iz OŠ Ajdovščina . Gostiteljica aprilskega turnirja pa je OŠ Lokavec .

V soboto, 6. aprila 2013 je Šaho-vsko društvo ČAVEN , v avli Dvo-rane prve slovenske vlade , gostilo tudi mlade šahiste , udeležence 1. šahovskega turnirja kadetov sever-noprimorske regije . Tekmovanja se je udeležilo 30 mladih nadobudnih ljubiteljev šaha iz Goriške, Tolmi-na, Ajdovščine, Vipave, Dobravelj in Lokavca . Z maksimalnim izku-pičkom točk je zmagal Jurij Zamar

Kodelja iz Šahovski klub Nova Gori-ca. Na drugem mestu sta mu sledila klubska soigralca Jan Kolšek in Elvis Džamastagič. Najboljši domačin je bil Teo Stupar na sedmem mestu. Le pol točke za njim mu je na enajstem mestu sledila Elena Koradin , ki se je vse do zadnjega kola potegovala za najvišja mesta, a ji je na koncu zmanjkalo športne sreče . Vzdušje na turnirju najlepše kaže slika . DJV

Rally Vipavska dolina – letos že jubilejnih 20. zapored

Člani društva Ljubiteljev starodob-nih vozil Vipavska dolina hitijo še z zadnjimi pripravami na 20. jubilejni rally starodobnikov Vipavska dolina 2013, ki je ime in sloves lepot in pri-jaznosti ljudi v Vipavski dolini pone-sel širom po Sloveniji in tudi preko njenih meja. Rally bo letos potekal v soboto 11. Maja. prireditev pa sodi v okvir praznovanj ajdovskega občin-skega praznika.

Tako kot vsa leta doslej bo rally, ki se ga udeležuje preko sto posadk s starodobnimi vozili, tudi letos pote-kal po cestah in skozi kraje v Vipa-vski dolini. Že z samo traso rally-a želimo organizatorji udeležencem pokazati nekatere naše bisere, na ka-tere smo upravičeno ponosni – izvir mrzle reke Hublja, arhitekturo in kulturno zanimiv Vipavski Križ, pa staro trško jedro Vipave s Plečniko-vimi spomeniki in še kaj.

Start rally-a bo tudi letos, v sta-rem mestnem jedru Ajdovščine, od koder se bodo ponosni vozniki sta-

rodobnikov podali na preko 50 kilo-metrov dolgo pot po Vipavski doli-ni. Med udeleženci, v zadnjih letih je teh že okrog 120, bodo tudi letos taki, katerih vozila datirajo v začetek 20. let prejšnjega stoletja, med njimi tudi muzejski eksponati tehnične dediščine na katero so, zaradi svoje redkosti, njihovi lastniki upraviče-no ponosni. Veliko zanimanja vsako leto pritegnejo tudi motorna kolesa, med njimi tudi tista z bočno priko-lico, nekatera štejejo že častitljivih 80 let. Rally starodobnikov Vipavska dolina je nekakšna revija vozil, ki jih ne srečujemo vsak dan in so prava paša za oči, tako za naključne obi-skovalce kot za ljubitelje in zbiratelje. Za gledalce, pa tudi same udeležen-ce rally-a sta svojevrsten del dogod-ka spretnostna in točnostna vožnja starodobnikov, oziroma njihovih posadk, ki bosta na parkirišču Mer-cator centra v Ajdovščini.

Tudi letošnji jubilejni 20. rally Vi-pavska dolina šteje za prvenstvo Zve-

ze starodobnih vozil Slovenije, kjer člani društva ljubiteljev starodobnih vozil Vipavska dolina že vrsto let za-pored dosegajo vidne rezultate – v minulem letu smo osvojili štiri prva, dve drugi in tri tretja mesta ter se kar nekajkrat uvrstili med prvih deset najboljših. Društvo pa se je lani med 42. sodelujočimi društvi vključenih v Zvezo starodobnih vozil Slovenije, ki je tudi uradni predstavnik medna-rodne organizacije FIVA v Sloveniji, uvrstilo s svojimi rezultati na odlič-no drugo mesto.

Na letošnjem rallyu Vipavska do-lina 2013, tudi zaradi okrogle oble-tnice, pričakujemo še množičnejšo udeležbo tako starodobnikov in njihovih posadk, kot tudi gledalcev, ki s svojo prisotnostjo dodajo do-godku veljavo in vzdušje. To pa v Ajdovščino in Vipavsko dolino vsa-ko leto privabi več in več udeležen-cev, med njimi tudi veliko tistih, ki se, kot sami pravijo »v te kraje radi vračajo, tako zaradi lepe proge ral-ly-a, prijaznih ljudi, dobre hrane in pijače ter lepe in čiste doline«. Miro Štrancar

Moj kraj je turizmu prijazenV mesecu marcu smo v Centru za

razvoj podeželja TRG Vipava organ-izirali štiri brezplačne izobraževalne delavnice, ki so potekale v okviru pro-jekta »Moj kraj je turizmu prijazen«.

V sredo 6. in v četrtek 7. marca je pris-otnim predaval izkušeni turistični vodnik Iztok Bončina. Delavnici sta pritegnili predvsem že obstoječe lokalne turistične vodnike in tiste, ki jih tovrstna dejavnost zanima. Predavatelj se je dotaknil teme »Kaj lahko pričakujemo od turizma« in predsta-vil primere dobrih praks doma in po svetu. V četrtek je potekala delavnica »Bonton tu-rističnega vodenja in javnega nastopanja«, katere so se poleg lokalnih turističnih vod-nikov udeležili tudi ostali turistični ponud-niki.

V četrtek, 14. marca, je potekala zanimiva delavnica z Nino Cvirn, ki med drugim skr-bi za komunikacijo preko socialnih omrežij na SPIRIT Slovenija. Naslov delavnice je bil »Inovativnost na socialnih omrežjih«. Ude-ležencem je predstavila dejstva in podatke iz spleta: kakšni so globalni trendi glede rabe interneta, kakšni so trendi na spletu v turizmu ipd. Predstavila je najbolj uporabne socialne medije za uspešno komunikacijo v turizmu in sicer: facebook, twitter, four-square, instagram, youtube ipd.

Na prvi pomladni dan smo na zaključno delavnico povabili brata Žižek, Primoža

in Uroša, ki sta predstavila kako pravilno spletno komuniciramo ter pomen komuni-ciranja na spletu na razvoj turističnih pro-duktov. Predstavila sta, kako je pomemben urejen spletni nastop, katere so prave akcije za boljšo prepoznavnost na spletu. Splet je medij, ki ponuja številne poslovne priložn-osti.

Z izobraževalnimi delavnicami nadaljuje-mo tudi v mesecu aprilu in sicer na temo turističnega spominka.

Program izobraževalnih delavnic:četrtek, 18. april 2013 ob 18.00 uri:

“Turistični spominek v Občini Vipa-va, prepoznavanje lokalne motivike”, vodi etnologinja Tadeja Ličen;

četrtek, 25. aprila 2013 ob 18.00 uri: “Turistični spominek; možnosti izdelave, tehnike, materiali”, vodita oblikovalca Polona in David iz Lične hiše.

Izobraževalne delavnice bodo po-tekale v prostorih Vinoteke Vipava, Glavni trg 1, Vipava. Število udele-žencev na drugi delavnici je omejeno, zato vas vljudno prosimo, da vašo udeležbo predhodno sporočite preko tel.: 05 368 70 40 ali 051 215 226, lah-ko pa nam pišete na trg.vipava@siol.net. Vljudno vabljeni!

Št. 21 • 16. april 201316 Šport

Ajdovski alpski smučarji vrhunski v letošnji sezoni

Smučarska sezona, ki se pravkar izteka, je smučarkam in smučarjem SPORT KLUBA DOL AJDOVŠČI-NA postregla s kopico odličnih, bolje rečeno vrhunskih rezultatov. Zmago-valne stopničke tako na domačih kot mednarodnih tekmah zato niso več izjema, so pravilo. Dolgoletno trdo, strokovno in vztrajno delo, ki ga opra-vlja Tomaž Bizjak s svojimi sodelavci je obrodilo sadove za katere so si pri-zadevale številne generacije alpskih smučarjev v tem okolju.

Začnimo z najboljšim mlajšim mladincem Štefanom Hadalinom, ki je v mesecu februarju postal tudi

športnik Primorske. Ta naziv si je prislužil z zmago v slalomu na Olim-pijskih igrah mladih v romunskem Brasovu, kjer je pometel z vso sve-tovno konkurenco. Tako je premagal tudi vso člansko konkurenco, kar je res zavidanja vreden rezultat in ve-lika izjema v tem glasovanju. Poleg zmage v slalomu, je s petim mestom v veleslalomu potrdil, da je v tem trenutku najboljši mladi alpski smu-čar v Sloveniji med vrstniki do 19 let. To ugotovitev potrjuje tudi dej-stvo, da je na državnem prvenstvu članov v smuku na Kopah osvojil drugo mesto in najvišjo zmagovalno

stopničko prepustil le članskemu re-prezentantu in udeležencu letošnje-ga svetovnega prvenstva Boštjanu Klineju. Poleg tega se lahko pohvali s številnimi zmagami in stopničkami na mednarodnih FIS tekmah.

V kategoriji starejših deklic naj-boljše rezultate dosegati Andreja Slokar in Kristina Fon. Andreja Slo-kar je letos nanizala številne vrhun-ske rezultate tako doma kot v tujini, ki jih pred tem niso zmogle tudi nekatere današnje nosilke kristalnih globusov. Številne zmage na tekmah državnega nivoja je nadgradila z zmagama tako v slalomu kot velesla-lomu na 38. POKALU LOKA, ki so se ga udeležile najboljše mlade smu-čarke in smučarji iz 33. držav sveta in tako prispevala k skupni zmagi Slovenije več kot tretjino potrebnih točk. Sledilo je neuradno svetov-no prvenstvo za najmlajše – pokalu TROFEO TOPOLINO SCI – kjer je Andreja z visoko startno številko 47 v slalomu dosegla drugo in velesla-lomu četrto mesto med tekmicami iz 46. držav. Sledilo je še državno prvenstvo v slalomu in veleslalomu, kjer je postala državna prvakinja v obeh disciplinah.

Kristina Fon je letos naredila po-

memben kvalitativen korak naprej. Kontinuirano delo v klubu je obrodi-lo dolgo pričakovane sadove in sedaj lahko z gotovostjo trdimo, da spada v tem trenutku med najboljše starej-še deklice. Uvrščanje na zmagovalne stopničke je postalo resničnost kar je prispevalo tudi k večji samozavesti in stabilnosti rezultatov. To je do-kazala tudi na državnem prvenstvu, kjer je v veleslalomu dosegla drugo, v slalomu pa tretje mesto.

Med mlajšimi deklicami in dečki prednjačita Nežka Valenčič in Tilen Vidergar. Nežka je bila v letošnji se-zoni že zmagovalka na tekmah dr-žavnega nivoja. Na državnem prven-stvu v veleslalomu je zasedla tretje

mesto, medtem ko je v slalomu, po obetavnem času v prvem teku, žal odstopila. Na POKALU LOKA je v svoji kategoriji branila barve Slove-nije in bila kljub visoki startni števil-ki 39 z 18. mestom druga najboljša slovenka. Tilen se še ni uspel uvrstiti v državno reprezentanco, toda stal-no napreduje. V letošnjem letu je že stal na stopničkah za zmagovalce ali bil uvrščen tik pod njimi. Prav goto-vo pa je, da spada med deset najbolj perspektivnih mladih smučarjev pri nas in zato ob trdem delu v prihodnji sezoni veliko pričakujemo od njega. Jože Bizjak

Plesali za zlatoKonec marca je v italijanskem

Lignanu potekalo uveljavljeno plesno tekmovanje, ki se ga redno udeležuje tudi domači Plesni cen-ter ADC. Tudi tokrat so se dekleta in fantje iz Lignana vrnili z odlič-nimi uspehi. Čestitke!

Mladinci so v hudi konkurenci osvojili 1. mesto, člani so pristali na 2. stopnički, zelo dobro pa so se odrezali tudi pionirji, ki so bili če-trti. Glavna protagonistka plesnega centra ADC je Alice Stojko: »Že od-kar sem spoznala ples, sem vedela, da hočem biti plesni učitelj, vedela sem, da mora biti to moj poklic, to je moje poslanstvo!« Prvih plesnih korakov sta domači mladini podajali skupaj z Eleno Mikuš. Po letih dela z mladimi se plesni center danes lahko pohvali z vrsto kakovostnih mladih plesalcev, ki znanje hodijo iskat tudi v tujino ter ga nato delijo med do-mače plesalce, in kakovostnimi ple-snimi skupinami, ki si skozi mnoge nastope nabirajo plesnih izkušenj. Ob Alice in Eleni se z njimi ukvarja-jo tudi mnogi drugi mentorji – Kaja Besednjak in Anisa Kete plešeta s pionirji, Aleš Trdin pa je zmagovalni trener mladinske ekipe.

V Lignano hodijo preverjat svo-je znanje že nekaj let – ker je blizu,

ker gre za mednarodno izkušnjo in ker gre za uveljavljen festival z vsemi plesnimi zvrstmi. Naše skupine so se pomerile v hip hop disciplini, vsaka v konkurenci 15 skupin. Največji uspeh je zagotovo 2. mesto članov, kjer je konkurenca izredno huda. Močno so se izkazali mladinci, nji-hov 1. mesto pa je še bolj sladko, ker jim je uspelo premagati celo Kazino, ki se običajno predstavi z vrhunski-mi in nepremagljivimi koreografija-mi. No, z mladinci je plesal njihov trener, tudi član skupine Artifeks, Aleš Trdin. Pomemben uspeh pa je tudi 4. Mesto pionirjev, ki si tako uti-rajo pot do vrha.

ADC-jevci so se po prihodu do-mov zasluženo posladkali s sponzor-sko torto Slaščičarne Šturje, snujejo pa že nove načrte – prvič se odpra-vljajo na mednarodni plesni festival v Poreč. Plesni center ADC pa bo to poletje plesno znanje širil med mla-de tudi v okviru počitniških dejav-nosti na ajdovskem bazenu. sh

Oblina doza adrenalina - Eliminator Črn trn

Čeprav je vse kazalo, da bo zima pokvarila načrte, so člani KK Črn trn po prvi letošnji dirki lahko za-dovoljni. Vreme je ravno tistega dne zdržalo, organizatorji pa so se dobro potrudili, da so bile razmere za iz-vedbo tekmovanja dobre.

Sezona ekstremnega kolesarjenja se je konec marca začela z dirko najve-čjega ranga – državnim prvenstvom v Eliminatroju. Gostila pa ga je Aj-dovščina, tokrat na kolesarski progi v Palah, ki je ponujala dovolj izzivov za vse in tudi dovolj prostora za pre-hitevanje. Tekmovanja so se pričela z dopoldanskimi kvalifikacijami ter nadaljevala v zgodnjem popoldnevu z izločilnimi in finalnimi vožnjami

V zadnji dirki, v velikem finalu čla-nov, so se pomerili svetovni podpr-vak v XCE Miha Halzer, branilec na-slova državnega prvaka v XCE Rok Korošec ter aktualna članska prvaka v olimpijskem krosu Urban Feren-

čak (U23) in Matjaž Budin (elite). Slavil je Halzer, ki tega dne ničesar ni prepustil naključju in je bil prepri-čljivo najboljši že na kvalifikacijah. Popoldan pa se je prenovljeni progi za dvoboj premierno odvila serija B4X. Uspešnemu krstu novega tekmova-nja je botrovalo več kot 30 kolesarjev iz vse Slovenije. Zaradi veliko različ-nih kategorij – tekmovalci so razde-ljeni tako po letih, kot po vrsti kolesa – je bilo tekmovanje sicer nekoliko razdrobljeno, vendar zato nič manj atraktivno in privlačno za mlade.

Domači so se tokrat izkazali pred-vsem pri organizaciji in vidnejših re-zultatov niso dosegali, česar pa jim, vsled obilnega dela s pripravo proge in zahtevno organizacijo tekmova-nja, ne gre zameriti, pač pa zgolj po-čakati na eno od naslednjih tekem. Ob tekmovalnih rezultatih domače-ga kluba je namreč pomembno tudi, da Ajdovščina postaja prepoznaven kraj za ljubitelje ekstremnega kole-sarskega športa iz vse Evrope. sh

FOTO

Van

ja K

oder

mac

Zahvala Za hitro in požrtvovalno reševanje s pešpoti Otliškega okna nad izvirom Hublja, dne 23.3.2013, se ob lepo zahva-

ljujem:- ga.Nadi Pirjevec in dvema naključnima planincema za prvo pomoč in vzpodbudo,- hitremu in organiziranemu posredovanju ajdovske gorske reševalne službe,- prijaznemu vozniku reševalnega vozila, ki je bil tisto soboto dežuren.V nadaljevanju je tudi v bolnišnici v Šempetru vse potekalo kot po tekočem traku, zato gre zahvala tudi zdravstve-

nemu osebju ob operaciji:- dr.Kavčiču, ki je hitro in učinkovito poskrbel za uravnavo gležnja,- dr.Erženovi, ki je s svojim mojstrstvom poskrbela, da nisem čutila nobenih bolečin- ga.Katji, ki je asistirala in bodrila.Vsi omenjeni so s svojo požrtvovalnostjo prispevali, da posledice zloma niso še hujše in da tudi okrevanje hitreje

poteka.Imela sem tudi srečo v nesreči, da so mi vsi ti srčni ljudje tisti dan stali ob strani. Ob koncu še enkrat hvala vsem omenjenim.

Jolanda Bratož

Št. 21 • 16. april 2013 17Šolsko

Življenje je oder in mi vsi smo igralciV ponedeljek, 4. marca, smo si dijaki

gimnazijskega programa Srednje šole Veno Pilon Ajdovščina v Slovenskem narodnem gledališču v Ljubljani ogledali gledališko predstavo Hamlet v prired-bi Žanine Mirčevske in režiji Eduarda Milerja. Prevod, na katerega se je režiser opiral, je delo Srečka Fišerja in je druga verzija, kot smo jo spoznavali pri pouku.

Ko sem v prvem letniku Hamleta pre-brala, sem tragedijo odložila z mešanimi občutki. Drama me še zdaleč ni pustila hladne ali ravnodušne, a povsem me ni navdušila. Petnajstletniku še primanj-kuje potrebne duhovne širine, da bi se lahko povsem poglobil v tako komple-ksno delo, kot je Hamlet. A če sem takrat knjigo odložila nekoliko zmedena, sem v ponedeljek iz dvorane odšla s povsem drugačnimi občutki.

Hamlet, v katerega se prelevi briljantni Marko Mandić, je porušil moje roman-tične predstave o danskem princu, uje-tem v nasprotja lastnega jaza, iz katerih se ne more rešiti. Mandićev Hamlet je divji, strasten in na trenutke celo bruta-len. Je intelektualno razklana osebnost, ki ve, kaj je prav, a svojih idej ne zna pre-leviti v dejanja. Prijetno me je presene-tila aktualizacija te dramske osebe, ki se kaže v sodobni opravi te dramske osebe ali v političnih osteh, ki se skrivajo v nje-govem včasih na videz malomarnem go-voru. Mandićev Hamlet je v bistvu bister in izobražen sodobni intelektualec, a še vedno živeč pri starših kot večina sloven-skih tridesetletnikov. Vsekakor pa je nje-gova upodobitev lika sveža in zanimiva.

Jernej Šugman je suvereno nastopil kot kralj Klavdij, ki ga sla po prestolu in kraljici, pridobljeni po bratomoru, bolj zanimata kot dobrobit lastne drža-ve. Predstavljen je kot birokrat. Zaradi njegove želje po ohranitvi »stolčka« pa lahko zlahka potegnem vzporednice z današnjo politiko.

In nato sijajna Polona Juh v vlogi Ofe-lije, ki se iz krhkega, nedolžnega dekleta preobrazi v odrezavo, zbadljivo in odloč-no mladenko. Prizor, v katerem v navalu norosti Klavdiju na čelo prilepi žvečilni gumi, je v dvorani sprožil salve smeha, meni pa bo v spominu zagotovo ostal še dolgo časa.

Nataša Barbara Gračner je v svoji rde-či »kombineži« namigovala na grešnico. Tako jo je dojemal Hamlet in ji očital skok v stričev objem in njegovo posteljo takoj po očetovi smrti. V odnosu Ha-mleta do matere sem zaznala ojdipov kompleks, s katerim skušajo nekateri poznavalci Hamleta razložiti njegovo pasivnost in nesposobnost za delovanje. Marko Mandić pleza in grabi po razkre-čeni materi, ta pa pozneje njegove po-ljube poskuša izbrisati s Klavdijevimi. Dramatično zelo močan prizor močno spominja na Osvaldov odnos do mate-re v sklepnem dejanju Ibsenove drame Strahovi, v kateri glavno vlogo prav tako igra Marko Mandić, vlogo matere pa Sil-va Čušin.

Posebnost predstave je Hamletov »alter ego« v upodobitvi Igorja Samobora, ki predstavlja tako Horacija in kraljevega duha kot tudi Hamletovo vest, ki ga –dobesedno - udriha in spodbuja k akciji, ker se ji Hamlet izogiba. Dobitnik Bor-štnikovega prstana, ki je svoj lik označil za »kolektivni spomin«, me je z lahko-tnim preskakovanjem iz vloge v vlogo povsem navdušil.

Zanimiva je tudi minimalistična scena, sestavljena iz več oblazinjenih sedežev, ki je v bistvu zrcalni odsev dvorane in gledalcev. S tem je režiser lepo prikazal Shakespearovo misel, da je življenje oder in smo vsi igralci. Scena je bila zelo funk-cionalna. Naj omenim le osupljivo ele-ganten prizor Ofelijine smrti, ko je reži-ser njeno utopitev prikazal kot zdrs skozi zofo, sestavni del polkrožnega avditorija.

Hamlet, ki smo si ga ogledali, je pred-vsem temeljil na ironiji, groteski in ko-mičnosti, domnevni vrhunec »biti ali ne biti« pa je nalašč odrinjen vstran, izrečen mimogrede, v resnici pa popolno vple-ten v dano situacijo. Nekateri predstavi očitajo premalo »filozofskega in politič-nega Hamleta«, a pod komično povr-šino, popestreno z odličnimi pevskimi vložki, se skriva ostra družbena kritika. Milerjev Hamlet je torej zahtevna in-terpretacija dela, ki dobro zajame tre-nutni čas, hkrati pa predstavlja užitek vsem, ki poznajo besedilo v celoti. Mia Hočevar

Maturantski plesPa smo ga končno dočakali… ma-

turantski ples namreč. Dogodek, ki ga sanja in pričakuje vsak srednje-šolec. Za sedemdeset dijakov četrtih letnikov gimnazijskega programa Srednje šole Veno Pilon iz Ajdovšči-ne se je ta odvijal na petkov večer, 22. marca, v dvorani Športnega cen-tra Police.

Nepozaben dogodek pomeni pra-znovanje ob zaključku srednješol-skega obdobja, ki ni vedno le lepo in igrivo, marveč tudi nasprotno. Je tudi obdobje štirih let sprotnega učenja, odrekanja, discipline. Matu-rantski plesi so v preteklosti potekali v zadnjih tednih šole, že kar nekaj let pa se organizirajo prej, da imamo di-jaki več časa za priprave na zahtevno junijsko maturo. Maturantski ples pa je kljub temu ostal slavnosten in po-memben večer.

Priprave nanj so kar zahtevne. Učenje plesnih korakov, načrtova-nje razrednih predstavitev, obliko-vanje povezovalnih vsebin, iskanje organizatorja (ki si sam poišče svoje izvajalce; kuhinja, strežba, glasba,

okrasitev, slikanje...) od vseh nas, predvsem pa od predstavnikov ra-zredov, ki so prevzeli organizacijske naloge, zahteva veliko potrpljenja, časa in energije. Pa da ne pozabim predvsem usklajevanja. Pozabiti ne smemo niti na zunanjo urejenost, ki ji predvsem dekleta posvečamo več pozornosti. Vsi smo bili na ta večer resnično lepi, urejeni in dajali vtis odraslih. Kar je tudi prav, saj je ma-turantski ples tudi simbol vstopanja v odraslost. Temu primerno sta nas na ta večer vzpodbudno nagovorila gospod župan Marjan Poljšak in rav-natelj naše šole gospod mag. Alojz

Likar.Večer je potekal po protokolu, z

otvoritvenimi plesi, nagovori, večer-jo, zahvalo našim profesorjem in iz-redno skrbnim razredničarkam treh oddelkov, slikanjem ter zabavnejšim programom. Za nas dijake je bil to res neponovljiv večer. Deli matu-rantske himne, s katero smo začeli slavnosten večer, nam še vedno od-zvanjajo v ušesih: Gaudeamus igitur, iuvenes dum sumus. Vivat academia, vivant profesores… Soraja Tratnik

Pozdrav pomladi 2013

Ker se je končno od nas začela posla-vljati zima, smo se dijaki in profesorji SŠ Veno Pilon Ajdovščina odločili, da skupaj pozdravimo pomlad. Pozdravili smo jo s prireditvijo Pozdrav pomladi 2013. Potekala je v torek, 19. 3. 2013, ob 17.00 v večnamenskem prostoru srednje šole. Za začetek je gospod ravnatelj, mag. Alojz Likar, pozdravil prisotne in jim namenil nekaj spomladansko obarvanih misli. Sledili so nastopi dijakov. Letos se je prijavilo 16 dijakinj in dijakov ter 3. e razred v celoti. Nastopajoči so se pred-stavili z igranjem na klavir, petjem in z

raznimi plesi, od hip hopa do oriental-skega plesa. Vsi so nastope pripravljali samostojno. 3. e razred pa se je predsta-vil z igrico Ezop za vse čase. Mentorice pri pripravi so bile profesorice Melita Lemut Bajec, Pavlina Ferjančič in Vida Červ. Prireditev so obiskali dijaki šole, profesorji, vzgojitelji, delavci šole in njihovi otroci, starši nastopajočih in še kdo bi se našel. Prireditev so spremljali navdušeni aplavzi in vzkliki. V nov letni čas smo vstopili z upanjem, da bo toplo-ta končno le premagala mraz. Špela Štefančič

Končno Ajdovci premagali Celjane

Na 18. sejmu Flora, so na držav-nem prvenstvu ekip mladih vrtnar-

jev, zmagali Primorci. Izmed 12 sodelujočih ekip, je prvič zmagala

ekipa ŠC Biotehniške šole iz Šempe-tra pri NG, ki sta jo sestavljala dijaka 2.HT Matevž Koren iz Ajdovščine in Angelika Bratina iz Dobravelj, pod mentorstvom profesorice Irene Bizjak. Zmagali so s postavitvijo An-gelcin vrt, na temo gartlc-vrt s pridi-hom domačnosti.

Ekipa se zahvaljuje Vrtnariji Anita z Vogrskega za začimbnice, gospo-du Borutu Benedejčiču za kritike in nasvete, nonotu Cvetotu in stricu Milošu za prevoz, gospodu Emilu Rovtarju iz Potoč in sosedu Ivanu Mikužu za kamenje, Biotehniški šoli za prevoz in organizacijo, ter vsem, ki smo jih pozabili omeniti, so nam pa nesebično pomagali pri organiza-ciji in izvedbi postavitve.

Spoštovano veliko in malo občinstvo! Tako je obiskovalce drugega Pan-

talonovega festivala uvodoma na-govoril Pantalon, najimenitnejši med lutkami. Pred več kot sto leti je nastopil v Šturjah, nitke je takrat v rokah držal Milan Klemenčič, njemu v čas danes OŠ Šturje neguje in nadaljuje tradicijo lutkarstva v Šturjah.

Lani sta se vabilu na festival odzvali dve predstavi, letos jih je bilo že pet. Poleg domače šole OŠ Šturje, ki je sodelovala z dvema predstavama, še OŠ Danila Lokarja Ajdovščina in OŠ Dobravlje, podružnici iz Črnič in Vipavskega Križa.

Koordinatorka festivala je bila tudi letos Ksenja Černigoj. Najprej so se predstavili Šturci, z marionetnimi lutkami in Klemenčičevo predstavo Sovji grad. Po Mrtvecu v rdečem plašču je to že druga Klemenčičeva predstava v uprizoritvi šturskih lut-karjev, ki so se odločili negovati tra-dicijo marionetnih lutk. Ponovno se je izkazal likovni učitelj Bojan Bole, ki je izdelal sceno in lutke, odlični pa so bili tudi lutkarji ter mentorici Sil-

vana Mislej in Petra Rodman. Naslednja je bila na vrsti Lutkovna

skupina Palčki iz podružnice Vipa-vski Križ. Mladi lutkarji so suvereno predstavili znano predstavo Zrcalce, o živalih in prepiranju o sliki. Njiho-va mentorica je Mateja Slokar.

Prvi festivalski dan je zaključila predstava Lutkovno – dramske sku-pine OŠ Danila Lokarja Strašno, špa-sno in pošastno, ki prikazuje, kako strahci iz majhnih puhlic zrastejo v odrasle pošasti, za trmoglavega fanta pa je vse skupaj bolj špasno, kot stra-šno. Mentorici skupine sta Anuša Blažko in Keti Bratina.

Tudi drugi festivalski dan se je začel s predstavo domačih. Lutkov-no dramska skupina OŠ Šturje se je predstavila z eko obarvano predsta-vo Fižolina. Odrabljena konzerva, ki je nekdaj hranila fižol, se znajde na zabavi rojstnega dne zajčka … Men-torici skupine sta Suzana Gorup in Renata Lemut.

Za konec pa je nastopila še Lutkov-na skupina Lutkovne glavice iz Črnič z mentorico Tjašo Vidmar Kenda, s

predstavo Iskanje pomladi. Mislite, da je deklici Alice uspelo najti po-mlad?

Ravnateljica OŠ Šturje Ava Curk je več kot zadovoljna z udeležbo pred-stav in tudi ljubiteljev lutkovnega gledališča, ki so jih obiskali na 2. Pantalonovem festivalu. Letos so go-stovali v Mladinskem centru v Palah, kjer so jih zelo gostoljubno sprejeli in tudi pomagali pri tehnični izvedbi festivala.

Št. 21 • 16. april 201318 Šolsko

Zlato priznanje za turistično nalogo OŠ Col

Na letošnjem 27. državnem festi-valu Turizmu pomaga lastna glava, ki poteka pod okriljem Turistične zveze Slovenije, so članice našega turističnega krožka, pod mentor-stvom Jasmine Likar Štinjek, dosegle zlato priznanje za turistično nalogo Rada kuha, rada peče, rada tudi kakšno reče. Tema letošnjega festi-vala je bila Potuj z jezikom.

V naši nalogi obiskovalce povabi-mo na potep po Gori (od Cola do Predmeje), kjer spoznajo naravne in kulturne zanimivosti naših krajev, ob tem pa okušajo naše tradicional-ne jedi (zelje, bljeke, gluhe štruklje, domače karamele …). S pravljicami iz Javorovega hudiča gostom ponu-jamo še jezikovno sladico. Naloga je

objavljena na šolski spletni strani.Članice turističnega krožka Manca

Leskovec, Petra Gostiša in Marjana Bajc iz 9. razreda ter Neja Škvarč, Izabel Čebokelj, Petra Bajc, Laura Bolčina in Tjaša Kobal iz 8. razre-da so svoj program predstavile na turistični tržnici v Mercator centru v Novi Gorici v četrtek, 4. 4. 2013. Učenke so za nalogo in predstavitev prejele zlato priznanje.

Hvala vsem, ki ste nam kakor koli pomagali pri izdelavi naloge ter pri izvedbi tržnice.

Hvala vsem učencem, ki ste bili pripravljeni izpolniti anketni vpra-šalnik ter dedkom in babicam, da ste si vzeli čas in se z nami pogovorili o starih jedeh. Še posebej hvala babi-

cam, ki ste jedi tudi skuhale, da smo jih lahko fotografirali ter se prepri-čali, da so res okusne in nekatere po krivici pozabljene.

Hvala likovni pedagoginji Silvi Ka-rim, ki je poskrbela za likovno po-dobo stojnice in učitelju slovenščine Francu Černigoju, da smo lahko uporabili njegovo zbrano ljudsko gradivo. Zavedamo se, da nam je bilo delo zelo olajšano, naša nalo-ga pa je zaradi ljudskih besedil bolj žlahtna. Hvala učiteljici Ireni Saksi-da, da nam je pomagala pri končni podobi naloge.

Zahvaljujemo se vsem, ki ste poka-zali pripravljenost za izvedbo našega turističnega programa: ge. Heleni Krapež s turistične kmetije Pr‘ Ži-pani, Društvu jadralnih padalcev Kovk, TIC-u Ajdovščina, Mladin-skemu centru in hotelu Ajdovščina, Agenciji Marco Polo, Društvu Gora. Hvala družini Vidmar iz Penziona Sinji vrh, ki nam je darovala zelišča za čaj, okusne klobase ter sir. Za-hvaljujemo se še Otroškemu vrtcu Ajdovščina ter našemu hišniku in šolskim kuharicam, ki so pomagale pri pripravi jedi ter vsem, ki ste nam darovali kulinarične dobrote, da so na naši tržnici gostje lahko odkrivali bogastvo okusov z naše Gore. Jasmina Štinjek

Slano? Sladko ? Slastno!

V četrtek, 4. aprila 2013, so se učenci Martin Bavčar, Nejc Božič, Zala Červ, Karmen Novinec, Simon Pavlič, Sergej Praček, Haris Šišić , Ema Štrancar in Mojca Volk pred-stavili na turistični tržnici v Merca-tor centru v Novi Gorici.

Letošnji festival z naslovom Turiz-mu pomaga lastna glava poteka že 27. leto. Razpisuje ga Turistična zve-za Slovenije, ki želi na ta način mlade spodbuditi za razvijanje lastnih idej v pomembni gospodarski panogi. Letošnji razpis je imel naslov Potuj z jezikom. Osnovnošolci, ki se zdru-žujejo v turističnih krožkih in so se odzvali na razpis, so pod vodstvom mentorjev raziskali svojo okolico. Ugotavljali so, kaj v svojem doma-čem kraju lahko ponudijo obisko-valcem. Pri tem so upoštevali navo-dila in iskali dobro hrano, imenitne zgodbe ter narečne besede.

Na osnovni šoli Šturje deluje tu-ristični krožek že 4. leto. Učenci so pod

vodstvom mentorjev Martina Šti-njeka, Bojana Boleta in Ksenije Čer-nigoj napisali nalogo z naslovom SLANO? SLADKO? SLASTNO!– Salsum? Dulce? Suave! V njej so opisali, kako bi se lahko obiskovalci sprehodili po Ajdovščini in pri tem ob imenitnih jedeh spoznali tudi njeno zgodovino. Ugotavljali so, kaj

so jedli Rimljani, kako se je v sre-dnjem veku razlikovala bogata in revna kuhinja, katere nove rastline in jedi je v mesto ob Hublju prinesel novi vek ter kaj danes ponuja Ajdo-vščina. Sestavili so imenitno kosilo: za predjed rimski kruh libum in pr-šut, nato za glavno jed joto, klobase in kislo zelje pa polento, paradižnike in fižol, za sladico pa Minotestove piškote in sladoled Leone.

Svoj turistični proizvod so tudi predstavili. Izdelali so imeniten rim-ski stolp, na njem pa razstavili vse, kar so skuhali in spekli. V Ajdovšči-no so na tržnici vabili: rimski legio-nar in cezar, dvorni norček, graščak in kmet ter novoveška gospoda. Po-membno vlogo sta imeli tudi masko-ti breskev in marelica.

Za izdelano turistično nalogo in njeno odlično predstavitev na turi-stični tržnici so šturski osnovnošolci prejeli dve zlati priznanji Turistične zveze Slovenije (zlato priznanje za sodelovanje na festivalu in zlato pri-znanje za najboljšo turistično stojni-co). S tem so se uvrstili na zaključno tržnico, ki bo potekala v Mercator centru v Mariboru, v torek, 23. apri-la 2013.

Vljudno vabljeni na njen ogled in hkrati hvala vsem tistim, ki so ka-korkoli pripomogli k uspehu turi-stične naloge in njene predstavitve.

Slavica Plahuta na OŠ DobravljeLetošnja slavnostna gostja na

tradicionalnem srečanju z bivšim učencem /učenko, ki ga Osnovna šola Dobravlje vsako leto pripravi v mesecu februarju, je bila mag. zgo-dovine Slavica Plahuta. Večer je po-vezoval Primož Troha, program pa so popestrili fantje iz moškega pev-skega zbora Napev, ki tako kot gospa Slavica Plahuta prihajajo iz Batuj.

Tekom večera smo iz pogovora iz-vedeli številne zanimive podrobnosti iz časa njenega šolanja na Osnovni šoli Dobravlje in poklicne kariere. Zbranim je povedala o svojem delu v Goriškem muzeju, kjer je bila vr-sto let direktorica in je vodila šte-vilne projekte povezane s preteklo-stjo naših ljudi. Predstavila nam je

raziskovalno delo, ki ga je posvetila številnim dejavnostim iz časa NOB, popisovanju tradicij in običajev na Goriškem ter kulinarični tradiciji v našem prostoru. Njeno znanje in iz-kušnje so tako bogate, da bi jo z zani-manjem še kar poslušali in poslušali.

Večer se je nadaljeval ob sprošče-nem klepetu v šolski jedilnici, kjer so obiskovalci imeli priložnost oku-šati jedi, pripravljene po starodavnih receptih iz knjige Jedi na Goriškem, ki jo je uredila Slavica Plahuta.

Na Osnovni šoli Dobravlje smo ponosni, da iz naše šole izhajajo ugledni strokovnjaki in ustvarjalci, kot je gospa Slavica Plahuta. MK

Projekt »We are the planet«Tudi učenci tretjih razredov OŠ Danila

Lokarja Ajdovščina pod mentorstvom profesoric Aleksandre Matjac, Emeli-ne Vidrih in Silvije Živec sodelujemo v mednarodnem projektu »We are the pla-net«. Skupaj s snovalci projekta preizku-šamo inovativen didaktično-umetniški pristop pri ozaveščanju učencev o okolju in trajnostnem razvoju. Proces teme-lji na sodelovanju učencev ter povezavi med umetnostjo in izobraževalnimi ak-tivnostmi v Sloveniji, Italiji in na Cipru.

Tretješolci naše šole se osredotočamo na šest temeljnih tematik: VODA: vir, dobrina vseh nas, »skupno dobro«, do-stop do čiste pitne vode kot univerzalne pravice, potreba po zmanjšanju pora-be vode; TRAJNOSTNA ENERGIJA: zaveza o varčevanju z energijo in njeni učinkoviti uporabi, uporaba obnovljivih energijskih virov, povezovanje teh de-javnikov; BIODIVERZITETA: pomen biodiverzitete, vzroki in učinki njenega zmanjševanja ter krčenje gozdov; TRAJ-NOSTNI TURIZEM: drugačni načini potovanja in odkrivanje bližnjega in daljnega sveta z razvijanjem spoštovanja do narave; REVŠČINA: zaveza k zmanj-šanju materialne in kulturne revščine med najbolj ranljivimi skupinami prebi-valstva; ODPADKI: zaveza k zmanjšanju odpadkov in gospodarnejšemu ravnanju z njimi, recikliranje, skrb za okolje.

V petek, 22. marca in četrtek, 28. marca, smo preživeli šolska dneva malo druga-če. Zjutraj smo se odpravili na delavnice v Didaktični center v Novo Gorico, kjer smo se razdelili v skupine, saj je delo po-tekalo v delavnicah. Poskusi z vodo, kjer smo iz slane vode pridobivali sladko, lo-vili in ustvarili smo mavrico; Trajnostna energija, kjer smo izdelovali različne ve-trnice, padala, poganjali kolesa z varčno žarnico, ustvarjali elektriko,…; Ekoslo-gong, kjer smo risali logotip (zastavo), se z njo fotografirali; Utrip zemlje, kjer smo se spontano izražali z zvoki, katere smo ustvarjali z različnimi instrumenti in jih posneli; Revščina, kjer smo ob raz-iskovanju pojma/pojava revščine izdelali razglednice za otroke v Burkini Fasso, razglednice smo poslali otrokom v nji-hovo šolo Boromo v Burkini Fasso, saj smo na ta način z njimi želeli deliti svoje ideje ter občutja, izdelke afriških otrok pa pričakujemo konec maja oziroma junija 2013; Snemanje Why vprašanj, katera bodo preko elektronskih medijev poslana v svet, da z njimi »mali« spodbu-dimo »velike« k razmišljanju o ohranitvi našega planeta.

Obiskali smo tudi Center za ravnanje z odpadki oziroma odlagališče v Stari Gori pri Novi Gorici.

Učenci 3.b bomo 22.4.2013, ob Dnevu Zemlje, na Bevkovem trgu v Novi Gorici

sodelovali v plesni in glasbeno-ustvar-jalni delavnici, ustvarjali bomo iz odpa-dnih materialov ter pripravili razstavo slik na temo Ogrožene živalske vrste;

Zadovoljstvo učencev, mentoric in vseh, ki so z nami sodelovali v Didak-tičnem centru, je bilo in je potrditev, da smo na pravi poti, po kateri moramo vztrajno in pogumno hoditi še naprej. Aleksandra Matjac

Vtisi učencev:Najbolj mi je bilo všeč varčno kolo,

ker sem ga poganjal in spoznal, da je bolje kupiti varčno žarnico, ker pora-bi manj energije. (Din, 3.b)

Všeč so mi bili všeč poskusi z vodo, ker sem se naučila iz slane vode pri-dobivati sladko in iz umazane čisto vodo. (Kristina, 3.b)

Všeč mi je bilo spuščanje padal, ker je moje padalo zmagalo. (Erik M., 3.b)

Ko sva poganjala kolo, je žarnica pregorela. To je bilo smešno in zabav-no! (Mateo in Matija, 3.b)

Izdelovanje padalc mi je bilo naj-bolj všeč, ker smo jih šli ven spuščat. (Nina, 3.b)

Najbolj sem si zapomnila risanje, poganjanje električnega kolesa, izde-lovanje padal in delavnico z zvoki, ker rada ustvarjam z glasbili, s papir-jem, ker mi je všeč izdelovati stvari, ki letijo, in ker rada rišem. (Esma, 3.b)

Najbolj mi je bilo všeč igranje na in-strumente, ker smo sestavili pesem in jo posneli. (Tina, 3.b)

Pri poskusih s kamenjem in pe-skom sem se veliko naučila, poskuse sem delala sama, zame so bili novi. (Urška, 3.b)

V vodo smo dali olje, barvo in sol. Nastali so balončki. (Etienne, 3.b)

Št. 21 • 16. april 2013 19Šolsko

Prvo občinsko tekmovanje v znanju prve pomoči

Na OŠ Danila Lokarja je 4. aprila 2013 potekalo prvo medobčinsko tekmovanje osnovnošolskih ekip iz znanja prve po-moči. Priprava in izvedba sta potekali pod vodstvom koordinatorice tekmova-nja, učiteljice na OŠ Danila Lokarja Aj-dovščina, Aleksandre Matjac, sicer pred-sednice KORK Solkan in sekretarke RK Ajdovščina Irene Žgavc.

Ob tako pomembnem dogodku je vse prisotne iz osnovnih šol Ajdovščina, Vipava in Šturje pozdravila ga. Vera Ko-drič, predsednica RK Ajdovščina, z željo, da bi se tovrstna oblika dela razširila in zaobjela tudi druge osnovne šole v obeh občinah, kakor tudi v novogoriški občini in ostalih bližnjih.

Pobuda za usposabljanje in pripravo na tekmovanje osnovnošolcev 3. triade se je porodila letos na OŠ Danila Lokarja ob ustanovitvi krožka RK za predmetno stopnjo na šoli, ki je začel delovati pod

mentorstvom učiteljice Aleksandre Ma-tjac in se nadaljeval pod mentorstvom prostovoljke Valentine Tratnik.

Nato so se v znanju iz prve pomoči za-čeli usposabljati še učenci OŠ Šturje pod mentorstvom učiteljice Vesne Furlan in na OŠ Draga Bajca v Vipavi pod mentor-stvom izkušene članice vipavske ekipe prve pomoči Monike Fajdiga. Učenci so se intenzivno pripravljali na tekmovanje, ki je obsegalo osnovna znanja nudenja prve pomoči, od pisnega preverjanja znanja do praktičnega prikaza dela.

Vsi udeleženci, tako učenci kot njiho-vi mentorji, so v usposabljanje vložili veliko svojega prostega časa in truda. A uspelo jim je in to v zelo kratkem času, saj so se usposabljali šele od začetka tega šolskega leta.

Zmagovalna ekipa OŠ Draga Bajca Vi-pava se bo udeležila regijskega prever-janja usposobljenosti 19. aprila v Ilirski

Bistrici.V občinskih organizacijah RK ugota-

vljajo, da potreba po nudenju prve po-moči v družbi narašča zaradi vse večjega števila prebivalstva in staranja populaci-je. Srčno žilnih bolezni in srčnih zasto-jev je vedno več, kjer pridejo največkrat v poštev temeljni postopki oživljanja. Tovrstno usposabljanje je šola za življe-nje. Vsakomur je zagotovo v veliko za-dovoljstvo, če lahko pridobljeno znanje koristno uporabi in nudenje prve pomo-či bodisi sošolcu, sorodniku ali sosedu, pa čeprav so le odrgnine, rane, udarci ali opekline, zagotovo ni zanemarljivo.

V organizaciji RK si prizadevajo, da bi v prostovoljno delo vključili čim več lju-di. Zato so se odločili, da bodo pričeli s prvimi koraki že pri najmlajših. Z moti-viranjem mladih za delo v dobrodelnih organizacijah, kjer lahko pomembno prispevajo k širitvi solidarnosti in druge pomoči v današnji, neoliberalni družbi, želimo sporočiti, da na njih stoji priho-dnost, da le na tak način lahko doseže-mo pomembne premike v pojmovanju prostovoljstva in pomembnosti le-tega za družbo, v kateri živimo.

Tekmovanje je bilo svojevrsten iz-ziv in spodbuda za vseh nas, pred-vsem pa dokaz, da se veliko da na-rediti, če se hoče. Sicer pa – po-membno je sodelovati, ne zmagati. Aleksandra Matjac in Irena Žgavc

Kdo je napravil?22. marca se je v Dvorani Prve slo-

venske vlade odvil zaključek projekta » KDO JE NAPRAVIL?«. Vodilo, rdeča nit je ekologija s poudarki na pred bralni pismenosti. Pod vod-stvom vzgojiteljic in v sodelovanju s starši so otroci iz Otroškega vrtca Ajdovščina, »Sončki«, »Lunice« in »Zvezdice« reciklirali, prenavljali odpadno PVC embalažo. Ustvarja-li so galanterijo, nakit in oblačila iz polivinila.

Projekt, ki je zaživel prve dni leto-šnjega januarja, je v svojo ekološko vsebino zajel vsa področja vzgoje . Poseben poudarek je bil namenjen jeziku in umetnosti. Preko raznih zgodbic (Jaka pomaga naravi, Klo-buk gospoda Konstantina, Tinkin dežnik, Šolnčki, Čarobna torba,….), pesmic, deklamacij, ljudskega ple-sa, so otroci bogatili materin jezik, spoznavali ljudsko izročilo , pomen vrednot za vsakdanje življenje. Spo-znavali so vrednost umetniških del,

učili so se estetike in ogibali kiča. Navdih so iskali pri domačih ume-tnikih kot je g. Jejčič, čigar razstavo

so si podrobno ogledali v Pilonovi galeriji, kjer so domiselne in prefi-njeno izdelane umetnine do 5. aprila razstavljali tudi sami.

Na prireditvi ob zaključku projek-ta v katerem je sodelovalo šestdeset otrok, so se otroci otroškega vrt-ca na OŠ Danilo Lokar predstavili kot voditelji in izvajalci programa. Oblečeni v lična, reciklirana (PVC) oblačila so po uvodni predstavi-tvi v spremljavi harmonike - Jure Žgur, član KD Vipavski tamburaši iz Vipave,odpeli pesmi Naš vrtec in Klobuček. Sledila je plesna točka Na-gajiva pomlad (R. Kranjčan) in igri-ca Izgubljeni kompas. Otroci, starši in gostje so si ogledali diaprojekcijo z naslovom »Kdo je napravil?«. V njej so se otroci predstavili v delčku svoje ustvarjalnosti. Zaključni del so obogatili tamburaši, KD Vipavski tamburaši, ki so spremljali otroški zbor s slovensko ljudsko Lan‘ sem ji kupil. Sledila je »modna revija« in zaključek z uradno otvoritvijo raz-stave »Kdo je napravil?« v Pilonovi galeriji.

Slavnostni govornik na prireditvi je bila ravnateljica otroškega vrtca Aj-dovščina, ga. Alenka Močnik. Med gosti pa smo pozdravili tudi dr. Irene Mislej, direktorico galerije in sveto-valko Zavoda za šolstvo iz Nove Go-rice, Marijo Sivec.

Posebna zahvala gre staršem otrok, ki so nas podpirali in nam pomagali z zbiranjem potrebnega materiala. Sponzorjem: GK Grafika – Gregor Kržič s.p. za izdelavo plakatov in va-bil ; trgovini Hoja in Poni, ki sta nam velikodušno odstopili modne lutke; trgovini Brumat, Mlinotestu in In-komu ,Vipavskim tamburašem za sodelovanje v kulturnem programu; vodstvu Pilonove galerije, ki nam je ponovno odprla vrata in srce hiše in nas sprejela kot enakovredne ustvar-jalce; vodstvu vrtca za podporo in pomoč pri izvedbi zaključne prire-ditve.

Hvala vsem, ki v nas vidite gra-ditelje svetle bodočnosti, verja-mete v nas in nam zaupate. Vzgojiteljice

Najmlajši na Gori

Na Otlici že vrsto let poteka vrtec v sklopu šole, ki mu kar preprosto re-čemo cicibanova šola. Ko dopolnijo malčki 4 leta prvič prestopijo prag naše ustanove. Obiskujejo ga dve leti pred vstopom v OŠ in obsega deset ur tedensko. Program je veli-kega pomena za prvi stik z vrstniki, za prilagajanje na delo v skupini in nenazadnje za spoznavanje okolja v katerem bodo bivali skozi devetlet-ko. Občina Ajdovščina že vrsto let podpira ta program, ker se zaveda pomena socializacije otrok v vaškem okolju.

In kaj počno malčki na Gori? Tisto, kar je primarno za vsakega otroka – veliko se igrajo in skozi igro pridobi-vajo izkušnje in znanje. V letošnjem šolskem letu se posebej posvečajo problematiki varovanja okolja. »Kar se Janezek nauči, to Janezek zna«, zato že pridno ločujejo odpadke in s spoštovanjem in veliko hvaležno-stjo skrbijo za lepoto narave, ki je na Gori ne manjka.

Ker so radovedni in tudi pogumni, se letos že drugič podajajo v šolo v

naravi. Tri dni bodo bivali v domu Čebelica v Dolenji vasi pri Čatežu.

V vrtcu že vrsto let opravljajo de-lovno prakso dijaki SŠ Veno Pilon, smer Predšolska vzgoja. Z veseljem se spominjajo časa, ko so sami pr-vič stopali v vrtec. Lepi spomini in domače okolje jih motivirajo, da so ne le opazovalci, ampak aktivni so-ustvarjalci programa. V letošnjem šolskem letu bo prakso opravljalo kar pet praktikantov – domačinov.

Najlepši dogodki so dnevi, ko v vr-tec pridejo tisti, ki jih imajo malčki najrajši, to so starši in stari starši. V marcu smo pripravili srečanje prav zanje. V dramatizaciji znanih pra-vljic, skozi glasbo in ples in v vlogi »malih natakarjev« so se odlično iz-kazali. Izkazali pa so se tudi starši in stari starši, ki so sproščeno soustvar-jali program.

Bilo nam je lepo in že čaka-mo novega skupnega srečanja, ki ga načrtujemo v obliki skupne-ga pohoda in srečanja z lovci. Ivica Vidmar

Lokavški otroci pri zobozdravniku

Zdravstvena vzgoja je v vrtcih vpeta v program,ki ga pogojuje Kurikulum za vrtce. Prav tako je na oddelčnem vrtcu v Lokavcu. Otroci se preko dejavnosti seznanjajo z zdravstveno preventivo, po-klici v zdravstvu in pomenom lastne skr-bi za zdravje. Ne zanemarjajo niti skrbi za zdravo okolje in ekologijo.

Vrtec redno obiskujejo delavke Zdra-vstvenega doma iz Ajdovščine, ki so zadolžene za preventivo. Na igriv in otrokom dostopen način jih seznanjajo z zdravo prehrano, pomenom gibanja, zasvojenostjo, pomenom dobrih med-sebojnih odnosov in prepoznavanjem čustev. Omenjene vsebine so večkrat izhodišče za ustvarjalno igro. Pogosto postane igralnica prava bolnišnica ali zdravstveni dom. Kotički pa : ambulan-te, čakalnice, rentgen, pogosto tudi po-

rodnišnica. Otroci s posnemanjem vlog odraslih utrjujejo spoznanja in se pripra-vljajo za nove življenjske izzive.

Letos so se ob obisku gospe Damjane Marc igrali zobozdravnika, kar pa ni tako pogosto. Prijazna medicinska sestra jim je predstavila delo zobozdravnika in pripomočke, ki jih pri tem uporablja. Do teh so imeli nekateri otroci rahle zadrž-ke, saj so že sedeli na zobozdravniškem stolu. A se je strah kmalu razblinil, saj so najprej poslali na pregled lutko, ki je hrabro prestala preizkušnjo. Nato je vsak otrok enkrat postal zobozdravnik in s sterilnim ogledalcem pregledal zobe svojega prijatelja. Mali zobozdravniki so bili kar kritični opazovalci in izrekli so par strogih opozoril, češ, da vidijo črne zobe. Takšnih poučnih igric je v lokav-škem vrtcu veliko. Med vrstniki ima vsak otrok pomembno vlogo, naj bo pacient ali zobozdravnik. Ustvarjalne igre imajo namreč izjemno didaktično in socialno vrednost. Izvedba le teh, pa je v okvi-ru družine, ki ji sicer najpomembnejše vloge pri vzgoji otroka ne zanikamo, nemogoča. Prav takšne medosebne in-terakcije, so neprecenljivega pomena za otrokov socialno čustveni razvoj.

Hvala vsem, ki ste ali še boste po-magali pri organizaciji podobnih iger, za ustvarjalno igro Pri zobozdravni-ku pa še posebej sestri Damjani. B.D.

Št. 21 • 16. april 201320 Smehalnica

Tole posedanje in poslušanje teh orgel, te burje, zdaj, ko bi moral gledati metuljčke, mi pa res že preseda. Mislil sem, da bo pomlad prišla, pa … Kaj bi samo o vremeni, no. Castro, kaj pa ti, kaj? Spet kuhaš zamero, se mi zdi, zašepeče, gospod Janez. Na divanu počiva in prepleta prste pod nekoliko porejenim trebuhom. Pa ga zanese v razmišljanje: Nova vlada, pa takoj na začetku problemi z enim od ministrov. Poštenje, kaj pa je to? Je to še doma v naši državi. Mislim, da ne. Sicer pa Franc, moj balinarski kolega iz Šiške pravi, da je zdaj pri nas tako, ker smo si oblekli plašč demokracije, pod katerim se skriva marsikaj, kar smo v prejšnjih časih samo poslušali in brali. On je pa ta pravi, ja, za te debate. Ko je bil še mlajši, je mahal s partijsko knjižico in se bahal, kaj vse so dosegli, pa kaj da še bodo. Potem je mahal s plastično kartico neke stranke, pa je spet kričal, da bodo zdaj novi časi, da bo vse dobro, da bomo druga švica. Na, pa imamo, od Švice je ostala samo švicarija ubogega ljudstva, ki se bori za preživetje. Ljudje so zamenjali politična prepričanja, kakor je pač kazalo. In ob veliki noči je tudi prej nosil šunko in pirhe v cerkev, o ja. Spomnim se tega, spomnim. Pa še mene je vabil na tiste dobrote, češ, da škoditi tako ali tako ne more. In zdaj so ljudje v svobodi barvali pirhe, njih pa so itak že večkrat prebarvali razni politiki, tudi mene, se razume. In ni čudno, da bomo imeli Evropsko prvenstvo v košarki, saj bomo s časoma vsi dolginasti, ko pa nas tako prekleto nategujejo. Pa tudi vaterpolo bi morali kar dobro obvladati, saj nam že dolgo teče voda v grlo … No, nekaj uspešnih plavalcev pa imamo. Mar ni to dokaz, da nam res teče voda v grlo? Naša Tina pa zato tako veselo smuka od vrat do vrat v alpskem smučanju, ker je neverjetneje bila primorana skusiti birokratsko tekanje od vrat do vrat, potrdilo tu, vloga tam, pa pojdite še tja, potem prinesite overovljeno dokumentacijo sem, potem pa spet tja, pa vložišče … Ah sladkosti birokratskega dogajanja, in to v dobi računalnikov. Veš Castro, iskreno pa sem ponosen na naše orle, na naše smučarske letalce. Tile imajo srce na pravem mestu. Lahko so nam res za zgled, kaj opravita pogum in znanje. Na nek način tudi naši politiki že silijo v to športno panogo, saj se kar naprej dogaja, da kdo odleti … Rad bi jih videl tam gor na zaletišču. To bi bila reklama za tisto mineralno vodo, ki da odpira … Kaj si danes tako tečen Castro. Te vleče ven? Janez reče in odpre mačku vrata. Razgleduje se po dovozni poti. Če tam dol ne motovili Mici!? Obljubila je, da po praznikih pride, no … Gre, gre, se razveseli.

»No, vendarle,« zakliče tja dol, pa se njegov glas kar razgubi v vetru.

»O, ste doma,« Mici zakriči nazaj.

»Ja, sem. Včeraj me ne bi našla,« se Janez zasmeje.

»No, ste bili spet tam gor v agromedicinskem centru?« ga zbode.

»Ne, v Ljubljani sem bil pri žlahti. Tak praznik, kaj hočem. V centru sem bil pred dnevi. Te dni se odpravljam tja gor, se ne mudi. Kaj pripravim, šilce domačega za prebavne težave, ali morda kozarec rdečega, da poplakne velikonočne dobrote.« Je Janez razživljen.

»Pa naj bo rdeče, tisto od tam zgoraj, če je še pri hiši,« se Mici strinja in zasopihano rine gor do hiše.

Posedeta in nazdravita. Janez pridno hitro natoči še enega, sebi malenkost manj, ker je že cel dopoldan vztrajno degustiral to agromedicinsko univerzalno zdravilo.

»Ste videl, a, pa imamo predsednico v hlačah. Ja, baba zna biti ostra in odločna. Ne vem, ne vem, če bo kaj bolje, vam rečem, ne vem,« Mici zmajuje z glavo in pridno prisloni kozarec na razpokani ustnici.

»Tudi jaz ima svojega predsednika v hlačah,« se Janez prostaško zasmeje.

»No, no, se vam pozna, da ste bili v Ljubljani. Kako vi gledate na to novo vlado, no?« si Mici prizadeva pogovor zapeljati v resne vode.

»Če po pravici povem, s posebno dioptrijo. Eni in isti samo v drugačni kombinaciji, enkrat je več enih, drugič drugih. To je tako kot vaše primorske mineštre, enkrat je več fižola, drugič zelja, zelene, kaj vem, kolerabe, repe, korenčkov. In tako je z našimi politiki. Presedajo se iz ene vrste v parlamentu v drugo, zdaj so na levi zdaj na desni. Veste kaj, meni je vseeno kdo je na oblasti, ker se bodo že zmenili, kdo bo naslednji. Tisti komedijantski odstopi, lepo vas prosim Mici, kaj pa je to, nič … Vam rečem, nič, pesek nam mečejo v oči, to bo. Kaj so pa ukrenili, da bi imeli več delovnih mest, kaj. Nič, ker tudi nič ne morejo, ker kako pa naj politika ukaže tistim, ki imajo denar, da naj raje odpirajo delovna mesta kot pa da ga zafrčkajo za prestiž. To je nemogoče. Sama veš Mici, ker si znala vodit blagajniške knjige, da so bilance lahko take in take, pa da se da marsi kaj prikazati kot da je super, ne. Ni ga sistema in zakona, ki bi bogate prisilil, da na določen način zapravijo svoj denar, ki so ga legalno in legitimno namolzli,« se Janez razburja in zardeva. (Mici zgroženo pomisli: danes me pa kar tika, nič ni vljuden kot ponavadi, nataknjen je.)

»O, ja, na bilance se spoznam. Res je, kar pravite, lahko se prikaže tako stanje ali pa tako,« Mici prikima.

»Lahko pa da tudi stanja sploh ni, mislim tistega v hlačah – no v denarnici, draga Mici, v denarnici … Ja, letos so pa ženske drle v Planico, kaj. Menda si tudi ti rinila. Cajt je, da se kar tikava, saj se že več kot eno leto poznava. Na zdravje Mici,« Janez reče in privzdigne žlahtnino.

»Meni je prav. O, seveda sem bila. Joj, je bilo lepo slišati našo himno. To morate doživeti, aja, se bova tikala, to moraš doživeti Janez, moraš!«

»Ja, saj sem bil nekajkrat v Planici, pa sem vedno padel zaradi predolgega … pitja. Ženske so pa baje zato drle v Planico, ker jih je zanimalo, kateri bo imel najdaljšega stoječega,« Janez skozi smeh reče.

»Te pa res pomlad daje, čeprav je še ni od nikjer. Ja, ja, so prima ti naši orli. Kaj pa tam gor v agromedicinskem centru, je kaj novega. Saj to veste, da bo občina organizirala agromedicinsko skupnost, vrtove, to mislim,« se Mici resni.

»Vem, vem,« prikimuje Janez. »Tam gor, ne vem, te dni bom šel. Zmanjkuje mi sirupa resnice. No, pa poplakniva, kar je še v flaši,« reče in obema dotoči.

Ko je Mici odšla, si Janez zapoje: Slovenc Slovenko vabi, da piti ne pozabi …

Bojan Bizjak

SmehalnicaPoseben čudež življenja

Mame ljubimo svoje otroke, ljubi-mo jih, še preden se rodijo. Komaj se rodijo, bi zanje umrle. To je čudež ži-vljenja. Moški se ob otroku razneži, a že v naslednjem pričakuje njegov napredek. In ko le tega ni? Ko je ti-sti ljubljen, težko pričakovani čudež nekaj tako posebnega, da ga je težko prirediti za naslovnico. Kako se po-čutijo takrat, ko morajo svoja priča-kovanja spremeniti ali celo opustiti. Kako se starši počutijo ob otroku, ki celo noč kriči brez vzroka. Se takrat sprašujejo kakšno je njegovo življe-nje, zakaj je na svetu? Si sploh upajo spremljati njegov napredek? Včasih je tudi to težko, da ne bi gojili lažnih upov, ki bi se ob soočenju z resnico sprevrgli v trpljenje. Šele ko uspejo sprejeti otroka v vsem, kar je prine-sel na svet in se nehajo obtoževati, lahko živijo čisto običajno življenje. Ko si postavljen v novo vlogo, dobiš tudi novo energijo. Česar prej nisi zmogel, postane zmogljivo.

Ob rojstvu otroka, ki potrebuje po-sebno nego starši pogosto občutijo popolno osamljenost. Spoznavati začnejo nekaj, česar se niso oklepa-li, kar je bilo tako daleč in je pripa-dalo nekomu drugemu. Bojevati se začnejo zase in za svojega otroka. In potrebno je dolgo časa, da opazijo njihovo čudovitost.

Vse kar je drugačno, brez sramu in predsodkov lahko pokažejo in raz-krijejo. Tudi okolici, čeprav družba še ni pripravljena za to.

Otroci, ki smo jih letos starši lahko vpisali v vrtec z prilagojenim progra-mom in spet deluje v Centru invali-dne mladine v Vipavi, smo povsem navdušeni. Trije otroci, ki dnevno obiskujejo ta program, lahko v njim prilagojenem prostoru s strokovno pomočjo presegajo meje mogočega. Ali bo moj otrok govoril? Ali se bo kdaj samostojno obul? Kaj pa upo-raba stranišča? Kako naj vem ali me razume? Vprašanja na katera posku-

šamo najti odgovor v skupini fiziote-rapevtke, logopedinje, delovne tera-pevtke, specialne pedagoginje, tiflo-pedagoga in nas, staršev, ki tako radi pripeljemo svoje otroke v ta vrtec. Saj vemo, da bodo tam naši otroci pridobili veščine, s katerimi se sami nismo zmogli ali znali soočiti. In ne le to, počutijo se varne, sprejete.

Vrtec je, lahko rečemo, res v polno-sti zaživel. Poleg omenjenih terapij so otroci deležni tudi terapevtskega plavanja po metodi halliwick v hi-šnem bazenu. V centru deluje tudi zobna ambulanta in zdravstvena oskrba, katere se naši otroci poslu-žujejo. Na ta način so staršem skraj-šane poti in dodatne skrbi, ki jih naši otroci potrebujejo na tako poseben način.

Ob rednem programu, ki se izvaja individualno glede na stopnjo otro-ka, se otroci z odločbo tedensko sre-čujejo tudi z otroci iz sosednje enote vrtca v Vipavi. Skupaj gredo na spre-hode, se igrajo, pečejo piškote, vabijo na interne predstave.

Starši si želimo, da bi tudi v priho-dnje vrtec živel in njegov obstoj ne bi bil odvisen od števila otrok. Vsak zase bolečino ob drugačnosti spreje-ma. Srečni smo lahko za naše otroke, ker oni učijo nas. V sodobnem, hitro drvečem svetu imamo lahko mi „ve-čji (razvojni) zaostanek“.

Zaživeti, živeti in ne životariti. Ko imajo končno starši čas zase, za partnerja, sorejence, gledališče, brez občutka krivde, da so naredi-li premalo. Ko se naučijo prosit za pomoč in priznajo svojo nemoč. Takrat se poveže vse v celoto in za-čutijo notranji mir, ki ga ob tem posebnem otroku iščejo. Umirijo se otroci in ta mir vračajo v neomeje-nih količinah. Popolna sreča. Starši

Pobrskajte po spletni strani vrtca CIRIUS Vipava: www.cirius-vipava.si

Obiskali so nas prostovoljci iz Mladinskega centra

V našem Domu smo se zelo raz-veselili ponovnega srečanja s pro-

stovoljci iz Mladinskega centra Hiše mladih. Obiskali so nas v marcu, pri

nas pa so bili že lani. In še bodo pri-šli.

S seboj so prinesli družabne igre in skupaj smo poskrbeli, da smo se imeli lepo. Igrali smo tombolo, briškulo, človek ne jezi se in druge igrice … Veliko smo se pogovarjali o današnjem času. Nekateri mladi ga preživljajo v aktivnostih Hiše mla-dih, mi pa svojo drugo mladost v Domu starejših občanov Ajdovščina.

Z mladimi smo ugotavljali med-sebojno povezanost in odločeni smo, da bomo še naprej (med-generacijsko) sodelovali, še zla-sti v letošnjem letu, ko Dom praznuje svojo 30 obletnico. Štefan Čičigoj

PEDRO OPEKA - DOBER PRIJATELJ

Predvajanje filma in pogovor z avtorjem g. Jožetom Možino

V nedeljo 21. aprila ob 18. uri v Dvorani prve slovenske vlade

v AjdovščiniVstop je prost.

Zbirali bomo prispevke za misijon Pedra Opeke. Vabljeni

Št. 21 • 16. april 2013 21Narava in družba

Ci-ci-do, ci-ci-doZima se je, vsaj tu v dolini, končno poslovila in ptice, ki ste jih lahko celo

zimo opazovali, ko so obiskovale krmilnice, že veselo svatujejo. Zimski gostje so se vrnili na sever oziroma v gozdove, v okolici hišnih vrtov pa so ostale sinice, taščice, liščki, zelenci… Kdor ptice bolj natančno opazuje in ima nekaj posluha, vsako vrsto prepozna že po petju. Tudi če niste strokovnjak, pa prav gotovo prepoznate petje velike sinice. Na območju Slovenije lahko vidimo sedem vrst sinic. Vsem je prvotno

življenjsko okolje gozd, nekatere izmed njih pa so zelo pogoste tudi v parkih

in vrtovih. Najbolj poznana med njimi je prav gotovo velika sinica, saj je ena najbolj razširjenih in najpogostejših ptic pri nas. Pozimi je redna in izjemno pogosta obiskovalka krmilnic, spomladi pa se s skoraj vsakega drevesa ali grma sliši njen ci-ci-do. Človekova bližina je ne moti in zaradi njenih pisanih barv ter živahnosti jo vsak rad opazuje. Prav zato ne preseneča, da jo opevajo številne pesmi – od Kekčeve pesmi do pesmic Otona Župančiča. Pri izbiri življenjskega okolja ni izbirčna – pogoj je le dovolj hrane za vzgojo

mladičev in primerno mesto za gnezdo. Najraje ga naredi v drevesnem duplu, prav ji pa pride tudi zidna razpoka ali katero drugo zatočišče, ki posnema duplo – gnezdilnica, poštni nabiralnik, rezervoar odsluženega motorja... Gnezdilnice zelo rada naseli, to pa je olajšalo ornitologom njihovo proučevanje in danes je velika sinica ena najbolj raziskanih vrst ptic na svetu. Zaradi njene prilagodljivosti in iznajdljivosti je človekovi posegi v gozd, ki je njeno naravno življenjsko okolje, ne prizadenejo tako hudo, kot nekatere druge vrste ptic. Še vedno pa je to vrsta, ki je vezana na drevesa in če teh v določenem okolju ni dovolj (zavzemati morajo vsaj 10% površine), tudi velikih sinic ni. Na drevesih je ogromno gosenic in drugih majhnih živalic, s katerimi sinice hranijo mladiče. Razvoj mladičev je zelo hiter in v največ treh tednih od izvalitve mladiči že zapustijo gnezdo. Tako hitra rast zahteva bogato in kalorično hrano. Vsak mladič poje približno 70 gosenic na dan in glede na to, da imajo velike sinice okrog 10 mladičev v leglu, je njihov prispevek pri nadzoru številčnosti gosenic v določenem okolju zelo velik. V eni izmed raziskav, ki je potekala pred desetimi leti na Nizozemskem, so ugotovili, da se je v jabolčnih nasadih, v katerih so gnezdile velike sinice, zmanjšala škoda na jabolkih zaradi gosenic kar za 50 odstotkov. Z namestitvijo gnezdilnic v sadovnjak zmanjšamo potrebo po uporabi pesticidov in ob vsakem obisku sadovnjaka nas bo pozdravila siničja pesem. Seveda pa ta ne bo vedno enaka, saj sodi velika sinica med tiste ptice pevke, ki poznajo največ različnih napevov. S petjem se prepoznavajo med sabo, samčki pa z njim označujejo svoj teritorij. Druga vrsta sinice, ki je tudi zelo pogosta obiskovalka vrtov in krmilnic,

je plavček (Cyanistes caeruleus). To je ljubka živahna ptica, ki jo takoj prepoznamo po modri »kapici« in črni progi čez oči. Čeprav je manjša od velike sinice, ni nebogljena. S svojim kljunčkom uščipne veliko bolj boleče kot večina ptic pevk, kar je takoj opazil vsak, ki je kdaj to ptico držal v rokah. Tako kot velika sinica, se tudi plavček rad zadržuje v parkih in vrtovih ter išče podobna mesta za gnezdenje. Če boste prisluhnili pticam na vrtu in boste slišali zelo tanko visoko »piskanje«, bo to verjetno plavček. Plavčkova pesem ni tako raznolika, kot pesem velike sinice, kar pa ne pomeni, da ni iznajdljiva ptica. Pred približno 100 leti so v Veliki Britaniji začeli mlekarji v mestih dostavljati mleko v steklenicah, ki so jih odprte pustili pred vrati na hišnih pragovih. Plavčki so hitro ugotovili, da je smetana, ki se je nabrala na vrhu steklenice, zelo kalorična hrana. Kasneje so mlekarji začeli zapirati steklenice z aluminijastimi pokrovčki, a plavčki so se jih naučili odpirati. Smetano z mleka so pile tudi taščice, a le plavčki so tako družabni in hitro učljivi, da so prenašali znanje naprej. V manj kot dvajsetih letih so steklenice znali odpirati vsi plavčki v Veliki Britaniji!Opazujte ta zanimivi ptičji svet in uživajte v dolgo pričakovani pomladi!

IRENA KODELE KRAŠNA

Živi svet pred domačim pragom

Aprilski naravoslovni izziv

Opazujte svatovanje ptic! Kje pojejo sinice in kje kosi? Katere vrste se zadržujejo na vašem vrtu ali v parku? Sporočite nam svoja opazovanja in najbolj zanimiva bomo objavili na spletni strani Zavoda Rdeči apolon www.rdeci-apolon.si.

POVABILO VRTCEM IN ŠO-LAM

Želite aprilske dni popestriti z zgodbami iz ptičjega sveta in spo-znavati ptice v okolici vrtca oz. šole? Z veseljem vašim učencem pripravimo predavanje in jih vo-dimo pri opazovanju ptic v nara-vi. Več informacij na www.rdeci--apolon.si ali na tel. 040-560955.

Kraljica lepote in vonja

Zgodovinske vrtnice niso izbirčne glede svojih sosedov v vrtu. Lepo ra-stejo same, kot središčna točka vrta, lepo se ujamejo z drugimi sortami vrtnic, pa tudi z raznim grmičevjem, trajnicami in enoletnicami. Zgodo-vinsko vrtnico lahko posadite na že obstoječo gredo trajnic, lahko pa na vrtu oblikujete povsem novo zasadi-tev, kjer bodo imele vrtnice častno mesto.

Ena izmed zelo priljubljenih sort zgodovinskih vrtnic, ki je primerna tudi za začetnike, je burbonka Sou-venir de la Malmaison. Vzgojil jo je francoski žlahtnitelj Jean Béluze leta 1843. Ni najstarejša burbonka, je pa odlična vrtnica, katere ime časti spomin na dvorec Malmaison blizu Pariza. To je bila rezidenca cesarja Napoleona, kjer je njegova prva žena Josephine poskušala zbrati vse takrat znane sorte vrtnic na svetu. Žal ce-sarica Josephine vrtnice, ki ji pravi-jo tudi »Kraljica lepote in vonja«, ni

nikoli videla, saj je umrla leta 1814. Takrat naj bi na posestvu Malmaison raslo 250 različnih sort vrtnic.

Souvenir de la Malmaison je vrtni-ca, katera zraste v približno en meter visok gost grmiček. Veliki okrogli popki so na steblu, ki je lepo obra-ščeno z listi, posamič ali v manjših skupinah. Popki se odprejo v prele-pe, močno polnjene svetlo rožnate cvetove, ki zelo močno dišijo. Cveti od sredine pomladi do jeseni. Lepo se bo obnesla v posodi na terasi ali balkonu, lahko pa več sadik posadi-te v vrsto in tako dobite nizko živo mejo. To je vrtnica, ki lepše raste v družbi drugih rastlin. Na mešani gredi jo postavite v ospredje, da se ne bo izgubila med višjimi rastlina-mi in da boste lažje občudovali vonj njenih cvetov. Kot spremljevalne ra-stline lahko poleg nje zasadite sivko ali katere druge rastline, ki cvetijo v modrih ali vijoličnih odtenkih, saj se ti še posebno dobro ujemajo z nežno

barvo njenih cvetov. Cvetovi se v vazi kar dobro obnesejo in vam lepo odišavijo dom.

To vrtnico obrezujte le toliko, da ohranjate njeno gosto grmasto obli-ko. Čeprav ni zelo občutljiva na bo-lezni, se lahko zgodi, da njene liste napade črna listna pegavost ali pepe-lasta plesen, zato bo za popoln izgled potrebovala nekaj nege. Tako kot so cvetovi njen okras, so tudi slabost, saj slabo prenašajo deževno vreme. Ko cvetne popke namoči dež, se zu-nanji cvetni lističi zlepijo, popek se ne more odpreti in cvet propade. Na srečo ta vrtnica cvetenje ponavlja do jeseni, zato bomo prej ali slej doča-kali cvetove v vsej njihovi lepoti. Lahko pa po dežju pregledamo pop-ke in še pravočasno odstranimo zu-nanje, rjavo obarvane zlepljene cve-tne lističe, da se bodo cvetovi lahko nemoteno razvijali. Na mraz ni po-sebno občutljiva, seveda pa ji nekaj zaščite (vsaj na Gori) ne bo odveč.

Skozi desetletja se je pojavilo kar nekaj mutantov (sportov) te vrtnice. Sorta Leweson Gower ima cvetove, ki so bolj temno roza obarvani, Kron-princessin Viktoria pa popolnoma bele. Obstaja tudi vzpenjava razli-čica, ki je primerna za obraščanje manjših pergol ali stebrov, saj lahko zraste dobre tri metre v višino.

Vrtnica Souvenir de la Malmaison si, kljub svojim slabostim, zasluži prostor na vsakem vrtu, kateri želi očarati obiskovalca z vonjem, lepo-to in prefinjenim okusom. Kupite jo lahko v spletni trgovini www.vrtni-cekodele.si ali pri Ireni Kodele Kra-šna v Budanjah (tel. 040 560 955). IKK

Potrebujete odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstva?

Izkoristite enkraten odvoz izpred vaših vrat – brez doplačila!

Oddajte naročilo preko naročilnice na naši spletni strani www.ksda.si ali izpolnite naročilnico, ki jo dobite na sedežu KSD d.o.o. na Goriški cesti

23 b v Ajdovščini (pri blagajni), kjer naročilnico lahko takoj oddate, ali pošljete po pošti. Brez doplačila vam izpred vaših vrat odpeljemo do 2m3 kosovnih odpadkov.

Za oddajo dodatne, oziroma po-

večane količine kosovnih odpad-kov, lahko naročite dostavo kon-tejnerja na vaš dom, ali pa kosovne odpadke sami pripeljite v Zbir-ni center pod Dolgo Poljano. KSD d.o.o. Ajdovščina

Čistilna akcija DSO Ajdovščina 19. april 2013V okviru vseslovenske akcije

»OČISTIMO SLOVENIJO« Mla-dinski center Hiša mladih Ajdo-vščina in Dom starejših občanov Ajdovščina organizirata čistilno akcijo okolice doma. Skupina pro-stovoljcev iz mladinskega centra se bo v petek 19. aprila, ob 15.30

zbrala pred domom.

Pri čistilni akciji ste dobrodošli

VSI.

Več informacij na: E-mail: info@

mc-hisamladih.si ,Telefon: 05 368

93 83/041 945 392

Št. 21 • 16. april 201322 Podjetno

NE SPREGLEJTE Aktualni javni razpisi in pozivi(pripravlja Razvojna agencija ROD; E: ra.rod@siol.net)

Razpisovalec Naziv razpisa Upravičenci Rok za predložitev vlog Razpisna dokumentacija in dodatne informacije

Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije

3. Javno povabilo za zbiranje ponudb v okviru programa »Usposabljanje in izobraževanje zaposlenih 2011«

delodajalcido razdelitve razpoložljivih sredstev oziroma najkasneje do 30. 6. 2013

http://www.sklad-kadri.si/

Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije

Javni razpis za izbor izvajalcev vseživljenjske karierne orientacije v okviru programa »Vseživljenjska karierna orientacija za delodajalce in zaposlene«.

pravne ali fizične osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti kot svetovanje, izobraževanje, raziskovanje in druge vsebinsko primerljive dejavnosti in so registrirane že vsaj 2 leti

Predvidena sta še 2 roka za oddajo vlog: - 1. 9. 2013; - 1. 3. 2014.

http://www.sklad-kadri.si/si/razpisi-in-objave/

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Javni razpis za sofinanciranje daljinskega ogrevanja na lesno biomaso za obdobje 2011 do 2015 (DOLB 3)

podjetja do porabe sredstev oziroma najkasneje do 05.09.2013

http://www.mgrt.gov.si/si/o_ministrstvu/javne_objave/javni_razpisi/

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Javni razpis za dodeljevanje spodbud v okviru iniciative EUREKA za leto 2013

velika, srednje velika, mala in mikro podjetja in javne raziskovalne organizacije

15. april in 9. september 2013 http://www.mgrt.gov.si

Zavod RS za zaposlovanje Usposabljanje na delovnem mestu 2012/2013 delodajalci do porabe sredstev oz. najpozneje

do 1.6.2013

http://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/razpisi/razpisi?aid=385

Zavod RS za zaposlovanje Zaposli.me 4–2012 tržni delodajalci do porabe sredstev oz. najdlje do 30. 10. 2013

http://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/razpisi/razpisi?aid=465

Zavod RS za zaposlovanje Zaposlovanje prejemnikov denarne socialne pomoči

delodajalci (razen sektorja države), registrirani najmanj eno leto

do porabe razpoložljivih sredstev oz. najkasneje do 30. 6. 2013

http://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/ugodnosti_pri_zaposlovanju/zaposlovanje_prejemnikov_dsp

Zavod RS za zaposlovanje Javna dela 2013 – novo javno povabilo neprofitni delodajalci

do porabe razpoložljivih sredstev oz. najpozneje do 7. 10. 2013 do 13. ure

http://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/razpisi/razpisi?aid=620

Slovenski podjetniški sklad P1 TIP 2012 - Garancije Sklada za tehnološko inovativne projekte

mikro, mala in srednje velika podjetja, registrirana najkasneje do 30.06.2012

Roki (dodatni): 5.5., 5.6. in 5.7.2013 oz. do porabe sredstev http://www.podjetniskisklad.si

Slovenski podjetniški sklad P2A 2013 - Subvencije za zagon inovativnih podjetij

Podjetje, ustanovljeno v času od 1.1.2012 do 28.2.2013; 6. 5. 2013 http://www.podjetniskisklad.si

Slovenski podjetniški skladP1 2013 Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere

mikro, mala in srednje velika podjetja

Roki: 10.5.2013, 10.6.2013, 10.9.2013, 10.10.2013, 10.11.2013 oziroma do porabe sredstev

http://www.podjetniskisklad.si

Eko Sklad j.s. Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb 50PO13

okoljske naložbe pravnih oseb, samostojnih podjetnikov posameznikov in zasebnikov; občine

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 30.11.2013 http://www.ekosklad.si/

Eko Sklad j.s. Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov 49OB13 občani do porabe sredstev oziroma

najkasneje do 31.1.2014 http://www.ekosklad.si/

Eko Sklad j.s.

Javni poziv 18SUB-OB13 nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb

občani do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31.12.2013 http://www.ekosklad.si/

Eko Sklad j.s.

19SUB-OB13 javni poziv za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti večstanovanjskih stavb

občani do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31.12.2013. http://www.ekosklad.si/

Eko Sklad j.s.

Javni poziv 20SUB-EVOB13Nepovratne finančne spodbude občanom za baterijska električna vozila

občani do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. 12. 2013 http://www.ekosklad.si/

Eko Sklad j.s.

Javni poziv 21SUB-EVPO13Nepovratne finančne pomoči pravnim osebam za baterijska električna vozila

pravne osebe do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. 12. 2013. http://www.ekosklad.si/

Slovenski regionalni razvojni sklad

NAJAVA RAZPISAJavni razpis za ugodna posojila podjetništvu v kombinaciji z nepovratnimi MGRT na obmejnih problemskih območjih

gospodarske družbe vseh velikosti, samostojni podjetniki in zadruge

razpis bo predvidoma objavljen v aprilu http://www.regionalnisklad.si/

Slovenski regionalni razvojni sklad

NAJAVA RAZPISAJavni razpis za primarno kmetijsko pridelavo

Kmetijska gospodarstva (KG), organizirana kot pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali kmetija

razpis bo predvidoma objavljen v aprilu http://www.regionalnisklad.si/

Slovenski regionalni razvojni sklad

NAJAVA RAZPISAJavni razpis za dodeljevanje ugodnih posojil občinam občine razpis bo predvidoma objavljen

v aprilu http://www.regionalnisklad.si/

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

Javni razpis za ukrep 121 - Posodabljanje kmetijskih gospodarstev za leto 2013 za naložbe na področju novih izzivov:(naložbe, namenjene izboljšanju učinkovitosti uporabe dušikovega gnojila, naložbe v samostojna skladišča za živinska gnojila ter nakup hlevske opreme namenjene izboljšanju skladiščenja živinskih gnojil, nakup kmetijske mehanizacije in strojne opreme namenjene manjši porabi dušika ter minimalni obdelavi tal; proizvodnja bioplina z uporabo organskih odpadkov, naložbe v tehnologije za varčevanje z vodo in shranjevanje vode, naložbe v namakalno infrastrukturo na kmetijskih gospodarstvih, kamor spada tudi namakalna oprema, ki je lahko samostojna naložba, in v gradnjo pripadajočih vodnih virov, naložbe v izgradnjo vodohranov in zajetij; naložbe v preventivne mehanizme proti škodljivim učinkom podnebnih sprememb, nakup in postavitev mrež proti toči, naložbe v nakup in postavitev rastlinjakov in pripadajočo opremo; naložbe, povezane z mlečno proizvodnjo, naložbe v hleve in pripadajočo opremo (oprema za proizvodnjo, krmljenje, molžo in izločke) za rejo krav molznic in rejo govejih pitancev, naložbe v skladišča za krmo in pripadajočo opremo, nakup kmetijske mehanizacije in strojne opreme namenjene manjši porabi dušika ter minimalni obdelavi tal, naložbe v postavitev pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali, naložbe v učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije za potrebe kmetijskega gospodarstva, naložbe v cestno in vodno infrastrukturo, kamor spada tudi vodovodna infrastruktura na kmetijskih gospodarstvih)

Kmetijska gospodarstva 15.5.2013http://www.mko.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

Javni razpis za ukrep 125 - Izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem oziroma prilagoditvijo kmetijstva, predmet podpore št. 1. komasacije oziroma predmet podpore št. 2. agromelioracije na komasacijskih območjih

občine 30.4.2013http://www.mko.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Tehnična pomoč čebelarjem čebelarji do porabe sredstev oz. zaprtja

razpisa

http://www.mko.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/

Evropska komisija /Spirit Slovenija

Natečaj za evropske nagrade za spodbujanje podjetništva za leto 2013

razpis nima rokahttp://www.podjetniski-portal.si/index.php?t=Razpisi&id=155&l=sl&type=1

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje /Evropska Komisija

Javni razpis za odločitev o sofinanciranju projektov s programskega področja LIFE+ za leto 2013

javni in/ali zasebni organi, subjekti ter institucije 24.5.2013

http://www.mko.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/http://ec.europa.eu/environment/life/funding/lifeplus2013/call/index.htm

Univerzitetni razvojni center in inkubator Primorske (UIP) Natečaj Podjetna Primorska

študenti, akademiki, raziskovalci, podjetniki in drugi posamezniki ali skupine ali pravna oseba (mikro, majhno ali srednje veliko podjetje v skladu z ZGD-1 in ZGD-1B).

15. 5. 2013 www.podjetnaprimorska.si.

Evropska Komisija Napoved razpisa ECO INNOVATION 2013 podjetja Objava bo predvidoma maja

http://www.imamidejo.si/novice/2013-04-04-Napoved-razpisa-ECO-INNOVATION-2013

Posoški razvojni center

Javni poziv delodajalcem za vključitev v Regijsko štipendijsko shemo (RŠS) Goriške regije za šolsko/študijsko leto 2013/2014

Delodajalci s sedežem ali poslovno enoto na območju Goriške regije

31. 5. 2013,31. 7. 2013 http://www.ra-rod.si

Obvestila Obrtne zbornice Ajdovščina

Zbor obrtnikov in podjetnikov, članov OOZ Ajdovščina, o premože-nju, aktivnostih in dejavnostih zbornice, v torek, 16. 4. 2013 ob 19.00 uri, na Območni obrtno-podjetniški zbornici Ajdovščina.Na zboru obrtnikov in podjetnikov bomo razpravljali o obstoju, nadalj-njem delu zbornice po sprejetju obrtnega zakona in o premoženju Ob-močne obrtno-podjetniške zbornice Ajdovščina. Skupaj z vami bomo po-iskali najboljše rešitve za nadaljnje delo zbornice. Vabljeni na ljubljanski Obrtno-podjetniški sejem LOSLjubljanski obrtno-podjetniški sejem (LOS) predstavlja izdelke in storitve slovenske obrti in podjetništva, nove tehnologije ter inovacije, od 17. do 20.4. 2013 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Vstopnice lahko do-bite na OOZ AJDOVŠČINAOsnovni fotografski tečajObmočna obrtno-podjetniška Ajdovščina z Ljubom Žgavcem organizira 12 urni fotografski tečaj, sestavljen iz treh delov: seznanjanje s fotoapara-tom, fotografiranje v naravi in zvijače fotografiranja v zaprtih prostorih ter kako do najboljših fotografij na dopustu. Cena tečaja je 30€ na osebo.Krediti s subvencionirano obrestno meroOOZ Ajdovščina obvešča, da so vam tudi letos na voljo ugodni krediti s subvencionirano obrestno mero. Pogoji: EURIBOR+0%, moratorij od-plačevanja glavnice do 31.12.2013. Višina kredita: do polovice vrednosti investicije. Vloga in dodatne informacije na OOZ Ajdovščina.Javni poziv delodajalcem za vključitev v Regijsko štipendijsko shemo (RŠS) Goriške regije za šolsko/študijsko leto 2013/2014Javni razpis je bil konec marca objavljen na spletni strani Posoškega ra-zvojnega centra (in ostalih razvojnih agencij v regiji). Sredstva za štipendi-je so v okviru programa, sofinanciranega iz Evropskega socialnega sklada, zagotovljena do konca šolskega/študijskega leta 2014/15. Več informacij o razpisu najdete tudi na spletni strani Občine Ajdovščina www.ajdovscina.si ali na ajdovski obrtni zbornici. Vabimo delodajalce k vključitvi.

Razvojna agencija ROD,

vodilni partner v čezmejnem projektu iCON; Konkurenčnost malih in

srednjih podjetjih - Inovativnost in kooperativno podjetništvo,

vabi dijake, študente kot tudi potencialne in že uveljavljene podjetni-

ke, da se pridružite projektu iCON pri izvajanju delovnih izmenjav in

praks in s tem pripomorete k vključevanju mladih v podjetniško okolje.

Za dodatne informacije o  izvajanju čezmejnih praks in delovnih izme-

njav v okviru projekta iCON se lahko obrnete na Razvojno agencijo ROD

(ra.rod@siol.net ali 05/365 36 00)

Projekt je sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-

2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev.

Rezultati Mladinskega hotela Ajdovščina več kot spodbudni

Rezultati zasedenosti prvega četr-tletja letošnjega leta so za Mladinski hotel Ajdovščina več kot spodbudni. Navkljub eni bolj mrzlih in zasneže-nih zim zadnjih desetletji, predvsem pa gospodarski krizi ter padcu kune moči potrošnikov, so gostje v prvih treh mesecih opravili skoraj 900 no-čitev, kar je 150% več kot leto poprej, v prvi zimski sezoni mladinskega hotela.

Vsekakor pa tudi vračanje sedaj

že stalnih gostov priča o njihovem zadovoljstvu in kvaliteti opravljenih storitev s strani kolektiva Mladin-skega hotela Ajdovščina.

Št. 21 • 16. april 2013 23Koledar

Koledar prireditev za APRIL 2013od torka, 16. do nedelje, 21. aprila

Plezališče Vipava, pod Gradiško Turo

8. Plezalni vikend Tura 2013Info: Dejan Koren dejankrn@gmail.com, 031 308 599

torek, 16. april ob 18:00 Kulturni dom Vipava

Revija otroških in mladinskih pevskih zborov Naša pomlad 2013Vstopnina: 3 €. Info: JSKD OI Ajdovščina, 031 711 289 (Katarina)

četrtek, 18. april

ob 18:00 MC Hiša mladih Ajdovščina

Uvodno srečanje: Osnovni ter napredni tečaj PhotoshopaInfo: 05 368 93 83, 041 945 392, www.mc-hisa-mladih.si

četrtek, 18. april

ob 18:00 Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Revija otroških in mladinskih pevskih zborov Naša pomlad 2013Vstopnina: 3 €. Info: JSKD OI Ajdovščina, 031 711 289 (Katarina)

četrtek, 18. april

ob 18:00 MC Hiša mladih Ajdovščina

Študijski krožek: Spoznajmo FinskoInfo: 05 368 91 40, heli.hongisto@gmail.com

četrtek, 18. april

ob 21:00 Bar Hiša mladih Ajdovščina

Kašev jazz četrtek: BalladeroVstop prost!

petek, 19. aprilob 19:00 Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Javni županov sprejem najuspešnejših

petek, 19. april ob 22:00Bar Hiša mladih Ajdovščina

Dijaški žurVstopnina: 2 €, člani KAŠ-a vstop prost!

sobota in nedelja, 20. in 21. april

Dom krajanov na Predmeji Razstava: Od papirca in nitke do čipke

sobota, 20. april

ob 7:30Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina

149. Bolšja tržnica Info: Društvo zbiralcev Ajdovščina - Nova Gorica, 040 357 510 (Boris)

sobota, 20. april

ob 8:00 Avla Dvorane prve slovenske vlade Ajdovščina

38. mednarodno srečanje zbiralcevInfo: 041 601 205, ales.brecelj1@siol.net

sobota, 20. april

ob 11:00 MC Hiša mladih Ajdovščina

Uvodno srečanje: Kitesurfing začetni tečajCena tečaja znaša 250 €/osebo. Maksimalno število udeležencev 10 oseb.Info : Dejan 041 456 495 Prijave: info@mc-hisamladih.si

sobota, 20. april

ob 16:00Gostišče Stara pošta, Hrušica pri Podkraju

Brezplačen treking po arheološkem parku Ad PirumInfo in prijave: NMS, Tin Kos 01 241 44 04, tin.kos@nms.si, www.nms.si

nedelja, 21. april Odhod avtobusa iz AP Ajdovščina

Izlet PD Ajdovščina – ŠmohorInfo: PD Ajdovščina, Mirko Soban 041 891 368, Bogdan Kodele 031 853 405, www.pd-ajdovscina.si

nedelja, 21. april

ob 7:00 Odhod avtobusa iz Predmeje (Tiha Dolina)

Pohod okoli Svete gore in na Sveto goroStrošek izleta je 12 €.Prijave in vplačila: Dušan Brus do srede, 17. aprila 2013

nedelja, 21. april

ob 18:00 Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Dokumentarni film: Pedro Opeka - dober prijateljVstop prost!

ponedeljek, 22. april

ob 18:30večnamenska dvorana MC Hiša mladih Ajdovščina

Shakti dance - Joga plesCena: 40 € - sklop 4-ih obiskov, posamezen obisk 12 €. Info: 05 366 47 50, 041 437 785, info@lu-ajdovscina.si

ponedeljek, 22. april

ob 20:00MC Hiša mladih Ajdovščina

Mi dva in najin otrok: Poslušati in povedati na način, da bomo slišani ni prav enostavno (Znamo poslušati partnerja? Otroke? Sem slišana?)Cena 10 €. Info in prijave: nina@nadeja.si, 041 911 179

torek, 23. april ob 19:00 Lavričeva knjižnica Ajdovščina

Predstavitev umetnostne topografije občin Ajdovščina in Vipava

torek, 23. april ob 19:30 MC Hiša mladih Ajdovščina

Projekcija filma in predavanje: Tradicionalni ribolov na Cerkniškem jezeru

sreda, 24. april ob 17:00 MC Hiša mladih Ajdovščina

Mala Biznis delavnicaUdeležba je brezplačna. Zaželjene prijave na info@mc-hisamladih.si (do vključno torka, 23. aprila 2013). Število mest je omejeno.

četrtek, 25. april

ob 19:00 Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Premiera gledališke predstave - Sveže novice iz osmice

četrtek, 25. april

ob 19:00 Pilonova galerija Ajdovščina

Predstavitev magistrske naloge Jasne MerkuInfo: Pilonova galerija Ajdovščina, 05/368 91 77, www.venopilon.com

od petka, 26. aprila do nedelje, 5. maja

Kmetija Černigoj, Lokavec 76b Osmica na kmetiji Černigoj - Pri LovrinčkovihInfo: Kmetija Černigoj, 040 217 192

petek, 26. april ob 19:00 Dvorana KS Ajdovščina

Predavanje: VenezuelaInfo: Vilko Brus, 040 771 982

petek, 26. april ob 19:00Dom krajanov Vipavski Križ

Otvoritev mednarodne razstave društev MOST in UNITRE

petek, 26. aprilob 20:00 Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Kaš(n)Hudič: gledališka predstava in koncertVstopnina: 5 €, člani Kaš 2 €

sobota, 27. april

ob 11:30 Nanos

Tradicionalna spominska slovesnost na NanosuInfo: 05 366 10 71

sobota, 27. april

ob 20:00 Športni center Ajdovščina

Rokometna tekma: ŽRK Mlinotest Ajdovščina - RK Piran

nedelja, 28. april odhod avtobusa iz AP Ajdovščina

Izlet PD Ajdovščina: Zaprikaj – GolobarInfo: PD Ajdovščina, Valter Pirjevev 031 323 780, Anton Kreševec 031 613 805, www.pd-ajdovscina.si

nedelja, 28. april

ob 11:30 Pred cerkvico sv. Martina Žapuže

Tradicionalni blagoslov konj

torek, 30. april ob 16:00 Grajsko obzidje v Ajdovščini

Kresovanje v AjdovščiniVstop prost!

Koledar prireditev za MAJ 2013sreda, 1. maj Pri Koči Antona Bavčerja na Čavnu Prvomajsko srečanje planincev na Čavnusobota in nedelja, 4. in 5. maj

od 9:00 do 18:00Dom krajanov Ajdovščina

Razstava kvačkanih del članic krožka kvačkanja pri Društvu MOST

sobota, 4. maj ob 15:00 Ulice mesta Ajdovščina

Kolesarska dirka - 7. kriterij slovenskih mestInfo: Kolesarski klub Castra Ajdovščina, 041 352 607

sobota, 4. majob 21:00Dvorana KS Šmarje Rock med Šmarenskimi griči

Info: TD Vinoreja Šmarje, Darko Poljšak 041 275 267

nedelja in ponedeljek, 5. in 6. maj

ob 15:00 Dvorec Zemono

Okusi na Vipavskem 2013 - festival vina in kulinarikeInfo: Razvojna agencija ROD, ra.rod@siol.net, 05 365 36 00, www.okusi-vipavske.si

nedelja, 5. majob 18:00Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Slavnostna seja ob prazniku Občine AjdovščinaInfo: Občina Ajdovščina, 05 36 59 111, obcina@ajdovscina.si, www.ajdovscina.si

od petka, 10. do nedelje, 12. maja

ob 19:00 Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Vampirska drama Med dobrim in zlom

petek, 10. maj ob 20:00Šmarje na Vipavskem

Med Šmarenskimi griči - Kulturno enološki večerInfo: TD Vinoreja Šmarje, Darko Poljšak 041 275 267

sobota, 11. maj ob 7:30Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina

Kmečka tržnica v Ajdovščini Najem stojnice 6 €. Prijave do 7. maja na TIC Ajdovščina, 05 365 91 40, tic.ajdovscina@siol.net

sobota, 11. maj

od 8:00 daljePizzerija Zmaj v Ajdovščini - zbiranje in zajtrkob 10:00 Lavričev trg- start 1. vozila po 10:00parkirišče Mercator center – spretnostna in točnostna vožnja

20. rally starodobnih vozil Vipavska dolina 2013Info: Društvo ljubiteljev starodobnih vozil Vipavska dolina, 031 857 526 (Igor Trošt)

sobota, 11. majob 16:00Šotor pri Univerzitetnem središču v Ajdovščini

Koncert generacijCena vstopnice v predprodaji 3 €, na dan koncerta 5 €.Info: 040 438 406

sobota, 11. maj Vrtovče Med Šmarenskimi griči – Briškoljada z veselicoInfo: TD Vinoreja Šmarje, Darko Poljšak 041 275 267

sobota, 11. maj ob 20:00Športni center Ajdovščina

Rokometna tekma: ŽRK Mlinotest Ajdovščina - ŽRK Krka

nedelja, 12. maj

ob 8:00Izhodišče pohoda pred Dvorano na Otlici

7. pohod po Angelski goriInfo: Barbara 031 229 876, td.okno@gmail.com, www.td-okno.si

nedelja, 12. maj

ob 8:00Izhodišče pred gasilskim domom v Šmarjahob 16:00 1. Kmečke igre

Med Šmarenskimi griči – 4. Pohod čez Školj in Tibot in 1. Kmečke igreInfo: TD Vinoreja Šmarje, Darko Poljšak 041 275 267

nedelja, 12. maj Odhod avtobusa iz AP Ajdovščina

Kočevska planinska potInfo: PD Ajdovščina, Bogdan Kodele 031 853 405, www.pd-ajdovscina.si

sreda, 15. majob 19:00Ajdovščina - OŠ Šturje

Uvodno predavanje o pomoči in izcelitvi po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna Gröninga Info: 031 584 898

petek, 17. maj ob 8:00 Različne lokacije v Ajdovščini

Mednarodni dan muzejev v AjdovščiniPrijave na 05 365 91 40, tic.ajdovscina@siol.net.

sobota, 18. maj Avtocenter Bajc Ajdovščina Avtoshow in enduro crossInfo: 041 527 111

sobota, 18. maj ob 7:30Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina

150. Bolšja tržnica Info: Društvo zbiralcev Ajdovščina - Nova Gorica, 040 357 510 (Boris)

sobota, 18. majob 8:00 Izhodišče in cilj pred Športnim centrom Ajdovščina

Majski tekInfo: Zavod za šport Ajdovščina, 05 364 47 22, www.zs-ajdovscina.si

nedelja, 19. maj

ob 20:00 Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Koncert Mance Izmajlove

sobota in nedelja, 25. in 26. maj

ob 10:00 Glavni trg v Vipavi

Izvirna VipavskaInfo: www.izvirna-vipavska.si, TIC Vipava 05 368 70 41, 051 215 226, tic.vipava@siol.net

sobota, 25. maj

ob 20:30 Pred Domom krajanov v Ajdovščini Dobrodelni koncert: Gal in Severa Gjurin

nedelja, 26. maj

Pozdrav pomladi na GolakihInfo: PD Ajdovščina, Bogdan Kodele 031 853 405, www.pd-ajdovscina.si

ponedeljek, 27. maj

ob 20:30Dom krajanov Žapuže

Zvočno potovanjeVaš prispevek (8 €) bomo porabili za kritje stroškov.Obvezne prijave: 031 719 992, mirjam.cigoj@gmail.com.

STALNE ZBIRKE:PILONOVA GALERIJAVabljeni na ogled stalne zbirke Pilonovih likovnih del in fotografij ter gostujočih razstav. Urnik stalne zbirke del Vena Pilona: od torka do petka med 8.00 in 16.00.Urnik v času gostujočih razstav: od torka do petka med 8.00 in 17.00, nedelja od 15.00 do 18.00. Ponedeljek, sobota in prazniki zaprto. Za ogled gostujočih razstav je urejen tudi dostop za invalide.Info: 05/368 91 77, pilonova.galerija@siol.net, www.venopilon.comMUZEJ V AJDOVŠČINIOdprto: vsako soboto in nedeljo od 13.00 do 18.00 ureZBIRKA FOSILOV Staneta Bačarja in razstava FLUVIO FRIGIDO – CASTRA – FLOVIUS – AJDOVŠČINA, s poudarkom na rimskodobni Ajdovščini, avtorice arheologinje Beatriče Žbona Trkman. Na ogled razstava arheoloških najdb, ki so bile odkrite lani jeseni, ob izkopavanjih dveh ajdovskih ulic. Avtorica - arheologinja Vesna Tratnik.Organizirane so skupine tudi izven omenjenega termina, po predhodni najavi na TIC Ajdovščina, 05/36 59 140.LIČNA HIŠA AJDOVŠČINANaprodaj umetniški izdelki, grafike, nakit, keramika. Dobrodošli! Odprto: vsak dan med

10.00 in 13.00 ter med 16.00 in 19.00, sobota med 9.00 in 12.00 Info: 05/368 19 29, 040 839 729, info@licnahisa.com, www.licnahisa.comETNOLOŠKA ZBIRKA DUŠANA BIZJAKA, PREDMEJA 148Zbirka obsega vojaške predmete iz 1. in 2. sv. vojne, gospodinjske pripomočke naših dedkov in babic, na ogled je spominska Laskarjeva soba ter največja zbirka starih smuči v Sloveniji. Zbirko si lahko ogledate po predhodni najavi na tel: 05/ 36 49 303, 041 561 226.KOVAŠKI MUZEJ MIHAELA KUSSA, LOKAVEC 45Muzej je odprt vsako soboto in nedeljo med 8.00 in 17.00 ali po predhodni najavi pri Stanislavu Černigoju na tel: 05/36 42 015.ETNOLOŠKA ZBIRKA BATIČEVA HIŠA, LOKAVEC 64Notranjost 200 let stare hiše je skozi ves ta čas ostala nedotaknjena. Črno kuhinjo sestavljajo leseno ognjišče, ki še vedno deluje, krušna peč in napa. V nadstropju nad ognjiščem je tudi kadilnica, iz kuhinje, ki bolj spominja na večjo spahnjenico s svojim vhodom, pa se odpira kambra. Sledi še izba ali soba. Za ogled zbirke je potrebna predhodna najava: 031 489 623 (Andrejka) ali drustvo@doli.si.

OBVESTILA:Razstava: Vietnam Do petka, 3. maja 2013 - Galerija Hiša mladih Ajdovščina Vabljeni na ogled razstave, katere avtor je Nejc Bole iz Ajdovščine.Razstava Josip Korošec, Risbe Do nedelje, 5. maja 2013 - Pilonova galerija Ajdovščina Info: Pilonova galerija Ajdovščina, 05/368 91 77, www.venopilon.comRazstava Cici umetnije Od srede, 8. do torka, 21. maja 2013 - Pilonova galerija AjdovščinaDRUŠTVO MOST – UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENSKO OBDOBJE AJDOVŠČINAAstronomski krožek - ogled Planetarija v Padovi – sobota, 18. maj, odhod avtobusa izpred AP Ajdovščina ob 7:00Stroški: avtobusni prevoz 15 €, Planetarij 5 € in botanični vrt 4 €. Vstopnine veljajo za skupino oz. za starejše od 65 let.Prijave sprejema samo tajnica društva Jožica Nusdorfer ob ponedeljkih od 9. do 10. ure, sicer pa na GSM 041 485 081. Prednost pri vpisu imajo člani astronomskega in zgodovinskega krožka ter slušatelji krožkov italijanskega jezika, ostali pa do zasedbe mest na avtobusu. Zgodovinski krožek – sreda, 17. april Ogledali si bomo razstavo ALEKSANDRINKE v naselju Prvačina. Dobili bi se ob 16. uri na avtobusni postaji v Ajdovščini in se potem odpeljali z lastnim prevozom do Prvačine. Strošek za ogled razstave je 2 €.2. Mednarodni festival znanja in kulture starejših ob 10:00 – četrtek, 25. april, Kulturni dom Nova Gorica, Bevkov trg 4Predstavile se bodo Primorske UTŽO. Ob 16:10 bo nastopila tudi naša folklorna skupina. Otvoritev mednarodne razstave v okviru sodelovanja MOST – UNITRE – petek, 26. april, Vipavski Križ ob 19:00 Sodelovali bodo naši likovniki, kamnoseki in klekljarice. Samostojna razstava kvačkanih del članic krožka kvačkanja – sobota in nedelja, 4. in 5. maj, Dom krajanov v AjdovščiniRazstava bo na ogled od 9. do 18. ure. Druga obvestila:Vsi člani Društva MOST, ki bi radi objavili svoje prispevke v glasilu MOST 15, pohitite z oddajo – lahko osebno, po pošti ali pa po elektronski pošti.Združenje borcev za vrednote NOB Ajdovščina – Vipava- Bela, sobota 20. april ob 11:00; ob 70 obletnici bitke pripadnikov Vipavske čete z močno italijansko vojaško enoto pri Beli. V boju je umrlo 8 partizanskih borcev!- Nanos, sobota 27. april ob 11:30; v spomin na 71. obletnico eno prvih bitk primorskih partizanov, ki se je odvijala 18. aprila 1942 leta ter v počastitev ustanovitve OF Slovenije. Govornik bo pesnik, dramatik, novinar, urednik, publicist, Miroslav Košuta.- Ljubljana, sobota 27. april ob 18:00; Gala koncert Partizanskega pevskega zbora v Stožicah. Koncert je posvečen dnevu upora proti okupatorju – OF. Sodelovali bodo: Vlado Kreslin, Partizanski pevski zbor iz Ljubljane in drugi. - Mala gora (Ribnica), sobota 11. maj ob 11:00; polaganje cvetja na kraju prvega spopada TIGR - ovcev z italijansko vojsko leta 1942. Govornik bo Borut Pahor predsednik RS.- Nanos do ponedeljka, 23. aprila, cena prevoza 10 €,- Mala gora (Ribnica) do srede 8. maja, cena prevoza s kosilom je 24 €. Kosilo ni obvezno.Prijave sprejemamo na 05 366 10 71. Stroške je potrebno poravnati pred odhodom.PD AJDOVŠČINAGregorčičeva 20, AjdovščinaTajnica: Marjana Soban, 041 573 319Uradne ure: vsak četrtek med 16. in 18. uro (možen vpis na izlete in plačilo letne članarine)DU AJDOVŠČINA- sobota, 20. april - enodnevni izlet v »SVETOVNO ZNANE RIMSKE TOPLICE«Info: DU Ajdovščina, Metka Marušič, 05 366 13 83, 031 303 109, duajdovscina@volja.net (uradne ure na sedežu društva, Cesta IX. Korpusa 1, Ajdovščina, ob ponedeljkih, sredah in petkih med 9:00 in 11:00)

Mednarodno srečanje zbiralcev 20. aprila bo v avli Dvorane prve

slovenske vlade potekalo 38. Med-narodno srečanje zbiralcev (sejem). Na našo pobudo bo v avli razstava 600 slovenskih razglednic iz Poti po Sloveniji in sicer iz zbirke Naravna kulturna dediščina ter Slovenska

planinska pot.  Fotografije bo raz-stavil avtor razglednic - znani slo-venski fotograf CIRIL VELKOVRH iz Ljubljane. Na 4 panojih bodo prikazane tudi velike fotografije iz kraljestva Zlatoroga. Ob tej priliki bo ob 10. uri udeležencem razsta-

ve povedal pravljico o Zlatorogu sam avtor fotografij. Fotograf, za-ložnik ter velik poznavalec narav-nih lepot Slovenije bo odgovarjal tudi na vprašanja obiskovalcev. Aleš Brecelj

Dan odprtih vrat Rdečega križa AjdovščinaV okviru tedna RK, od 8. do 15. maja bomo organizirali vabimo na dan odprtih vrat, v petek 10. 5. od 16. do 19.

Ure.Regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči 25. maj od 8. do 13. ure na različnih lokacijah v AjdovščiniKrvodajalska akcija:29. maj od 7. do 13. ure v Vojašnici Janka Premrla Vojka v Vipavi, 30. maj in 31. maj od 7. do 13. ure v Mladinskem

centru Hiša mladih v Ajdovščini

Št. 21 • 16. april 201324 Zadnja plat

KOLOFON:Ajdovske novice so mesečno glasilo Občine Ajdovščina.Izdajatelj je Občina Ajdovščina,Cesta 5. maja 6a, 5270 Ajdovščina,www.ajdovscina.si, obcina@ajdovscina.siOdgovorna oseba izdajatelja: župan Marjan Poljšak;Odgovorna urednica: Aleksandra HainProgramski sodelavci uredništva: za krajevne skupnosti Mojca Božič, za družbene dejavnosti Tanja Cigoj, za državo in regijo Suzana Ž. Ferjančič, za gospodarstvo Marko Rondič.Oblikovanje: Silva Vovk KeteGrafična priprava za tisk: Prograf d.o.o., VipavaTisk: SET VevčeE-uredništvo: ajdovske.novice@ajdovscina.si, ajdovske.novice@siol.netTelefon: 05/36 59 155,Ajdovske novice lahko berete tudi na spletu: www.ajdovscina.si/ajdovske-novice

ENOSTAVNO IN PREGLEDNO EOM=0%

ŽE ZA NEVERJETNIH

139 EUR MESEČNO

ZAŽIVI VEČ

ŽIVLJENJA!

POPOLNOMA NOVI

Kiina vozila imajo rekordno nizko porabo, 7- letno garancijo in maksimalnih 5 zvezdic po EURO NCAP-u.

KIA - NAJVEČ AVTA ZA VAŠ DENAR

BREZ POLOGA - 0 EUR, BREZ OBRESTI - 0%, BREZ STROŠKOV - 0 EUR

Dinamičen, športen in temperamenten.

ŽE ZA 299 EURNajbolje prodajan terenec v Sloveniji*

Najbolj atraktiven športni terenec na trgu navdušuje z bogato serijsko opremo in nepremagljivo ceno. Vrhunski in dinamični dizajn, prepričljivi bencinski in dizelski motorji z zavidljivo nizko porabo goriva ter inteligentnim sistemom aktivnega pogona na vsa štiri kolesa »Dynamax«.

POVPREČNAPORABA GORIVA ODSportage 1.7 CRDi 5,3l/100 km

*Po stat. podatkih o novoreg. vozilih v RS (ARDI) za leto 2012 in 2013. Akc. ponudba velja za nakup novega vozila KIA cee'd, Rio, Sportage, Optima ML 2013 po ponudbi prodajalca ob sklenitvi pogodbe o finanč. leasingu preko VBS Leasinga d.o.o., Hypo Leasinga d.o.o. in Summit Leasing Slovenija d.o.o.. Financ. zajema: obdobje financ. do 84 mesecev (velja za model pro_cee'd, ostali modeli odplač. doba do 60 mesecev), fiksna OM 0%, EOM 0%, stroški odobritve 0 EUR. Primer izračuna za KIA pro_cee'd 1.4 CVVT LX Fun s ceno 11.690 EUR (MPC 12.490 EUR - Joker popust "Staro za novo" 400 EUR - Joker "Iz zaloge" 400 EUR - Joker "0% financ"), z odplač. dobo 84 mes. ter 0% pologom, je obrok leasinga 139 EUR/mesec in fiksna OM 0%, stroški financ. 0 EUR, EOM 0%, skupaj za plačilo potroš. je 11.690 EUR, kar je enako nabavni vrednosti vozila. Cena za KIA Sportage 1.6 GDI Fun 17.990 EUR (MPC 19.990 EUR – Joker popust »Iz zaloge« 1.000 EUR – Joker »Krpan« 1.000 EUR – Joker »0% financ.«), z odplač. dobo 60 mes. ter 0% pologom, je obrok leasinga 299 EUR/mesec. MPC cene vsebujejo vse dane popuste in prihranke in ne vključujejo kovinske barve in stroška priprave vozila. Akcija EOM 0% velja od 6. 4. do 30. 5. 2013. Financ. se lahko zavrne, če stranka nima ustrezne bonitete. Vse ostale info. o porabi goriva in emis. CO2 so na voljo v priroč. o varčni porabi goriva in emis. CO2, na prod. mestu in na www.kia.si/emission. Pogoji garanc. so na voljo v garanc. knjižici vozila, oz. pri poobl. zastopniku vozil Kia. Slike so simbolične. KMAG d.d., Leskoškova 2, 1000 Ljubljana.

Kombinirane porabe goriva: 3,7 – 6,0 l/100km, emisije CO2: 97 – 145 g/km CO2.AVTOTRADE, D.O.O., Vrhnika, Sinja Gorica 11, Vrhnika, 01/750 51 99, www.avtotrade.kia.si

PROGRAMDvorec Zemono, nedelja 5. maj 2013

Vino in kulinarika

15.00 – 21.30 degustacije Vina vinarjev Vipavske doline in gostov

15.00 – 21.00 Vipavska tržnica (siri, med, pecivo, zelišča idr.)

18.00 – 21.30 vinsko kulinarične degustacije

Vina vinarjev Vipavske doline in gostov ter kulinarika izbranih gostincev

16.00 - 17.00 predavanje, delavnica* Les in vino

17.00 - 18.00 predavanje, delavnica*

Kontrola mikrobne okužbe z upravljanjem grma vinske trte

18.00 – 19.30 predavanje, delavnica*

Harmonija destilatov in čokolade ovita v dimu izbrane cigare

Glasbena spremljava: NOVA Jazz Quintet.Vstopnina: 15 €, kavcija za kozarec: 5 €. V ceno vstopnine je vključena topla jed (17.00 – 19.00).*Število mest je omejeno. Priporočamo predhodne prijave na (05) 365 36 00 ali na blagajni festivala.

Dvorec Zemono, ponedeljek 6. maj 2013

Kosilo

12.00 – 15.00 Kosilo

Bogastvo okusov: KOSILO – degustacijski menu s šestimi hodi bodo pripravljali: legendarni italijanski mojster Emanuele Scarello, iz restavracije Agli Amici (Michelin **), Tomaž Kavčič iz Gostilne pri Lojzetu in Stefano Blasotti iz restavracije Trattoria Risorta Di Muggia.Cena kosila:za predprijave 70 EUR,na dan delavnice 100 EUR.Prijave: okusi@zemono.si

Vino in kulinarika

15.00 – 20.00 degustacije Vina vinarjev Vipavske doline in gostov

15.00 – 20.00 Vipavska tržnica (siri, med, pecivo, zelišča idr.)

15.00 – 16.00 predavanje, delavnica* Modri Pinot

16.00 – 18.00 kulinarične delavnice*

Bogastvo okusov - predstavitev združenja Jeunes Restaurateurs d' Europe Slovenije. Sprejem dveh novih članov.

18.00 - 19.00 predavanje, delavnica* Pravilna izbira kozarca glede na tip vina

18.00 – 20.00 degustacije Vina vinarjev Vipavske doline in gostov ter kulinarika izbranih gostincev

19.00 - 20.00 predavanje, delavnica*

Harmonija destilatov in čokolade ovita v dimu izbrane cigare

Glasbena spremljava: NOVA Jazz Quintet.Vstopnina: 15 €, kavcija za kozarec: 5 €.*Število mest je omejeno. Priporočamo predhodne prijave na (05) 365 36 00 ali na blagajni festivala.

Žegnanje konj v ŽapužahV nedeljo 28. 4. na šagro svetega

Jurija »JURJEVO«, bo tradicionalno žegnanje konj v Žapužah, ki ga pri-reja Konjeniško društvo sveti Štefan. Prireditev bo ob 11.30.

Na godovni dan sv. Jurija 23.4.2013 bo Društvo zbiralcev Ajdovščina Nova Gorica izdelalo priložnostni poštni žig, spominsko ovojnico ter osebno poštno znamko svetega Ju-rija iz Šturij. Žig bo na pošti v Aj-dovščini v uporabi 14 dni. V tem času bo na pošti tudi postavljena filatelistična razstava na temo ko-njev.

Vabljeni med šmarenske griče 2013

Konec tedna, ki ga zagotovo ne bo-ste pozabili!

-petek, 10. maj 2013, ob 20. uri: Kulturno-enološki večer z otvori-tvijo razstave 3. ekstempore med Šmarenskimi griči v strnjenem delu vasi Šmarje (na ogled do nede-lje zvečer) ,razglasitvijo najboljših

domačih vin in vinsko degustacijo-sobota, 11. maj 2013: briškoljada

z veselico na Vrtovčah-nedelja, 12. maj 2013: 4. pohod

čez Školj in Tibot in 1. kmečke igreNa 4. pohod Čez Školj in Tibot bo

pohodnike ob 8. uri zjutraj izpred Gasilskega doma v Šmarjah popeljal

osliček Sivko, ki bo v avtentičnih le-senih sodčkih tovoril domač bezgov sok in vipavsko vino.

Hoja bo zaradi postankov in za-nimivih ugodb še prijetnejša, ob prihodu pa pohodnike čaka bo-gat popoldanski kulturno-zabavni program z okrepčilom in ogled 1. Kmečkih iger.

STARTNINA ZA POHOD 3 evre vključuje organizacijo pohoda, ogle-de, prigrizke po poti in pijačo

ZA OTROKE DO DESET LET BREZPLAČNO

12.30 - 19.00 Okrepčilo, zabavni program s srečelovom, stojnice z do-mačimi izdelki in pridelki, razstava starih gospodinjskih pripomočkov v prostorih podružnične OŠ Šmarje

16.00: 1. Kmečke igre, na katerih se bodo v zabavnih igrah pomerile sku-pine iz sosednjih vasi

V primeru dežja bo dogajanje po-tekalo 17. -19. maja 2013.

Vabilo V petek, 26. aprila 2013 ob 19. uri, bo v Domu krajanov v Ajdovščini potekalo zanimivo predavanje o Ve-

nezueli, deželi, ki jo je Hugo Chavez rešil izkoriščanja ameriškega imperializma in ustvaril socialno državo.

Gost večera, ki bo predstavil Venezuelo, bo odpravnik poslov na veleposlaništvu Bolivarske republike Venezuele,

Néstor López, profesor, novinar, lingvist, prevajalec in aktivist, ki bo imel predavanje o Venezueli.

Vsi zainteresirani vljudno vabljeni!