Rezultati lokalnih volitev 5. 10.

5

Št. 35 • 15. oktober 2014, 6500 izvodov, brezplačen izvod

glasilo Občine Ajdovščinaajdovske. novice@ajdovscina.si

20 let Večernice

11

Obnovljena ajdovska lokomotiva

3

Maxximum Open 2014 – odlični domači uspehi

Veselje je lahko tudi priložnost – Ana, Marko in Uroš so si svoj kruh našli v športu

8,9

18

MC Hiša mladih gostila 4-nožne prijatelje

19

Kmečka tržnica v Ajdovščini

Sobota, 8. november

Trg 1. slovenske vlade

70 let Moškega pevskega zbora Srečko Kosovel Vabljeni na slavnostni koncert Moškega pevskega zbora Srečko Kosovel, ki bo v soboto 18. oktobra 2014, ob 20. uri, v veliki dvorani Športnega centra Ajdovščina.

Vertovčeve poti vabijoVabljeni na 14. Pohod po Vertovčevih poteh, prvo nedeljo po martinovi nedelji, letos bo to 16. Novembra. Poti so pripravljene.

13

24

Vinski hrami Vipavske doline, med martinom do božičem

23

Št. 35 • 15. oktober 20142 Občina

Na podlagi 50. in 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/2007, 70/2008-ZVO-

-1B, 108/2009, 80/2010-ZUPUDPP (106/2010-popr.), 43/2011-ZKZ-C, 57/2012, 57/2012- ZUPUDPP-A,

109/2012; v nadaljevanju ZPNačrt) Občina Ajdovščina objavlja

JAVNO NAZNANILO - DOPOLNITEV O JAVNI RAZGRNITVI IN JAVNI OBRAVNAVI DOPOLNJENEGA OSNUTKA PROSTORSKE-GA NAČRTA OBČINE AJDOVŠČINA in OKOLJSKEGA POROČILA

I. Dopolnjen osnutek Občinskega prostorskega načrta Občine Ajdovščina,

Okoljsko poročilo in Dodatek - presoja sprejemljivosti vplivov izvedbe Občinskega prostorskega načrta Občine Ajdovščina na varovana (Natura 2000 in zavarovana) območja bodo javno razgrnjeni do 3. novembra 2014 v avli Občine Ajdovščina, Cesta 5. maja 6 a, 5270 Ajdovščina, v poslovnem času občinske uprave. V času javne razgrnitve bo gradivo objavljeno tudi v digitalni obliki na spletni strani Občine Ajdovščina (http://www.ajdo-vscina.si).

II.V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predlo-

ge h gradivu iz prve točke tega naznanila. Pripombe in predlogi se lahko do 3. novembra 2014 dajejo pisno na mestih javne razgrnitve (obrazcu za pripombe), lahko se pošljejo na naslov Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, 5270 Ajdovščina, ali na elektronski naslov obcina@ajdovscina.si. Obrazec za pripombe je na voljo na mestih javne razgrnitve in na spletni strani Občine Ajdovščina.

III.Javno naznanilo - dopolnitev se objavi v časopisu Ajdovske novice, na

spletni strani Občine Ajdovščina (http://www.ajdovscina.si), na oglasni deski Občine Ajdovščina in na oglasnih deskah krajevnih skupnosti.

Številka: 004-01/04Datum: 29.09.2014

ŽUPAN Marjan Poljšak

Odprto širokopasovno omrežje tudi na območjih belih lisV okviru evropskega programa

Jugovzhodna Evropa zavod Tehno-loška mreža ICT sodeluje v projektu PPP4Broadband. Cilj tega projekta je premostitev širokopasovne vrzeli na ruralnih območjih jugovzhodne Evrope z vzpostavitvijo modelov javno-zasebnega partnerstva. Teh-nološka mreža ICT je Občino Ajdo-vščina povabila k sodelovanju, saj je kljub dobri pokritosti internetnega omrežja v občini še vedno razme-roma veliko število območij, kjer ni možnosti priklopa na širokopasov-no omrežje, t.i. območij belih lis. Ker občine pogosto nimajo zadostnih � nančnih sredstev za gradnjo širo-kopasovnih omrežij na območjih, kjer ni komercialnega interesa, ga Občina Ajdovščina namerava razviti preko javno-zasebnega partnerstva, seveda če bo uspela dobiti primerne-ga partnerja.

Prva faza izgradnje širokopasov-nega omrežja na območju belih lis je priprava načrta razvoja in teme-ljita analiza potreb, želja in intere-sov končnih uporabnikov na teh območjih, tako gospodinjstev kot gospodarskih poslopij in poslovnih obratov. Za oblikovanje načrta je bistvenega pomena vaš doprinos, zato Občina Ajdovščina naproša vse, ki nimajo dostopa do široko-pasovnega omrežja oz. imajo teža-ve pri prijavljanju v taka omrežja, da izrazijo svoj interes ter potrebo po dostopu do teh omrežij. Zanima nas, zakaj potrebujete dostop do širokopasovnega omrežja, kakšne težave vam predstavlja omejen do-

stop, kakšne prednosti bi pridobili z dostopom, kako bi dostop vplival na vaše delovanje oz. dejavnost, na potencialno vzpostavitev, ohranitev ali nadaljnjo širitev dejavnosti, na posluževanja drugačnih oblik dela (od doma), na priseljevanje oz. od-seljevanje iz teh območij ipd. Za podajo mnenja, potreb in interesa se obrnite na Občino Ajdovščino, in sicer osebno ali na telefonsko število 05 365 91 57. Informacije so ključne za uspešno izgradnjo široko-pasovnega omrežja in bodo upora-bljene izključno za ta namen. FJ

Poveljniški GIS sistem V okviru projekta Holistic bo na

območju Občine Ajdovščina vzpo-stavljen samodejni sistem za hitro odkrivanje, alarmiranje in spremlja-nje požarov v naravi. Del tega siste-ma bo tudi t.i. poveljniški GIS, ki bo poveljnikom gasilskih enot pomagal pri odločanju in vodenju intervencij. Prikazoval bo vse podatke, potreb-ne za ukrepanje v primerih požarov v naravi, kot na primer potek cest, gozdnih cest, plinovoda, kanalizaci-je, vodovoda, električnih vodov, pa tudi lokacije čistilnih naprav, vodnih hidrantov in kataster stavb. Poveljni-ški GIS bo prilagojen tudi za delo na terenu, saj bo prikazoval vse te po-datke tudi brez internetne povezave.

Poveljniški GIS izdeluje Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, ki na projektu Holistic sodeluje kot zunanji sodelavec na področju infor-macijsko-komunikacijske tehnolo-gije. Poleg tega sistema fakulteta raz-vija tudi aplikacijo za simulacijo in

napovedovanje širjenja požarov, ki bo požarne intervencije še olajšala.

GIS sistem se bo skupaj s simula-torjem požarov povezal s sistemi drugih projektnih partnerjev in tvo-ril skupen Adria Fire GIS sistem, ki bo pomembno prispeval k požarni varnosti v celotni jadranski regiji. Petra Pavšič

Predstavitev projekta RISK na mednarodnem kongresu IAEG Občina Ajdovščina je kot partner

projekta RISK sodelovala na XII. IAEG kongresu, ki se je odvijal med 15. in19. septembrom 2014 v Torinu. Organiziran je bil s strani svetov-nega znanstvenega društva IAEG (International Association for En-gineering Geology and the Envi-ronment), ki je bilo ustanovljeno

leta 1964. Glavna tematika kongresa je bila proučevanje dinamike inže-nirske geologije pod vplivom spre-memb okolja. V kongresnem cen-tru Lingotto se je na več prizoriščih

vzporedno zvrstilo niz strokovnih predavanj, predstavitev, delavnic in srečanj, obiskanih s strani predstav-nikov iz več kot 60-tih držav.

V torek, 16. septembra, je na kon-ferenci potekala predstavitev pro-jekta RISK, tudi s strani slovenskih partnerjev Občine Ajdovščina in Fakultete za gradbeništvo in geo-dezijo na Univerzi v Ljubljani. Pro-blematiko plazu Slano blato je širši mednarodni javnosti podrobno predstavil profesor asist. dr. Matej Maček in požel veliko zanima nja. Predstavnika Občine Ajdovščine sta v sklopu projekta RISK izkoristila dobro priložnost za mednarodno izmenjavo mnenj in dobrih praks ter se domov vrnila s kopico inova-tivnih idej za nadaljnje delo. JČ

Informacija o odvzeti koncesiji Dimnikarstva Primic

Dimnikarstvu Primic je odvzeta koncesija, do izbire novega koncesio-narja uporabniki še vedno koristijo njihove storitve.

Vlada RS je dne 3.9.2014 sprejela sklep o odvzemu koncesije za izvajanje obvezne javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom na območju občine Ajdovščina, gospodarski družbi Dimnikarstvo Primc.

Iz naknadnega pojasnila, ki ga je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje posredovalo Občini Ajdovščina 18. septembra, je razvidno, da podjetje, ki mu je bila koncesija odvzeta, lahko opravlja storitve do izbora novega koncesionarja. V kolikor pa Dimnikarstvo Primic nebi moglo zagotavljati nepretrganega in kvalitetnega opravljanja dimnikarske službe, lahko upo-rabniki za izvedbo teh storitev izberejo kateregakoli izvajalca dimnikar-skih storitev.

O izbiri novega koncesionarja vas bomo obvestili.

Informacija o gradnji ajdovske šole Še eno v vedno krajši vrsti sloven-

skih gradbenih podjetij je padlo pod bremenom krize in za seboj pustilo kup težav. Ponovno je »udarilo« po projektu gradnje nove osnovne šole v Ajdovščini, ki mu do zaključka manjkata le par mesecev zaključ-nih del. Preventivni ukrepi, ki jih je Občina Ajdovščina sprožila takoj ob prvih javnih informacijah o slabem � nančnem stanju gradbinca, so za-ščitili domače podizvajalce, ki so v skupnem dogovoru hiteli z deli in lo-vili čas pred »koncem«. Stečaj pa se je zgodil veliko hitreje od predvide-vanj in tik pred zaključkom je stečaj-ni upravitelj Begrada ustavil gradnjo. Do zaključka gradnje nove ajdovske osnovne šole je potrebno dokončati elektro in strojne instalacije, dela na fasadi objekta, zaključiti z obrtniški deli v notranjosti objekta in prostore opremiti ter urediti okolico in pro-met. Vrednost teh del je dober mi-lijon evrov.

Občina Ajdovščina je sicer zainte-

resirana, da gradbinec nadaljuje in dokonča projekt in je v kontaktu s stečajnim upraviteljem podjetja. Ne more pa sprejeti predloga podjetja, ki je pripravljeno dela nadaljevati le v primeru dodatnega plačila in povi-šanju vrednosti pogodbe za 326.418 evrov. To ji na prvem mestu prepre-čuje zakonodaja s področja javnega naročanja. Stečajnemu upravitelju podjetja Begrad je zato z dopisom predlagala, da dokonča investicijo po ceni, določeni v osnovni pogod-bi. Na odgovor podjetja bo počakala

do konca oktobra. Medtem pa od-delek za gospodarstvo že pripravlja razpisno dokumentacijo za morebi-tno ponovno izbiro izvajalca del, za dokončanje gradnje. Javni razpis bo objavljen v začetku novembra. Če bo šlo vse po sreči (brez pritožb), bo izvajalec izbran še do konca leta, oziroma najkasneje v januarju. Pro-jekt pa bo, tudi v primeru odstopa Begrada v stečaju od pogodbe, reali-ziran do zaključka poletnih počitnic leta 2015.

Št. 35 • 15. oktober 2014 3Občina

Pogodba za celovito okoljsko prenovo Vipavskega Križa je podpisana

V Domu krajanov Vipavski Križ je 23. septembra 2014 potekala slovesnost ob podpisu pogodbe za izvedbo projekta celovite okoljske prenove v Vipavskem Križu. Podpi-sala sta jo župan Občine Ajdovšči-na Marjan Poljšak in Igor Božič, direktor podjetja Zidgrad iz Idrije, ki je posel dobilo z najugodnejšo ponudbo na javnem razpisu.

»Rad bi se zahvalil Evropi, državi, predvsem pa Občini Ajdovščina, ki se je potrudila in izpeljala projekt. Upam, da bo šlo tako, kot smo si za-mislili, ocena pa ne bo samo Kriška, bo treba malo »ahtat«, ker tukaj se zbira cela Evropa,« je uvodoma ne-koliko šaljivo, vendar z resno mislijo, zbrane nagovoril predsednik Kra-jevne skupnosti Vipavski Križ Harij Bat. Križani so izjemno naklonjeni projektu, ki bo posodobil trenutno slabo funkcionalno infrastrukturo ter olepšal kraj. Da je to zgodovin-ski in vesel dan za Vipavski Križ, je poudaril župan Marjan Poljšak ter svoj nagovor zaključil z mislijo, da bo z izvedbo projekta Križ laže ne-goval svojo identiteto in se razvijal v turizmu.

Obsežen projekt je predstavila ena od njegovih načrtovalk, Nada Go-milšek Curk iz podjetja Arhikon d.o.o. iz Ajdovščine. Obravnava

enega najbolj pomembnih sloven-skih zgodovinski krajev, zaradi česar je bil še posebno zahteven, zato za njim stoji poglobljena analiza. Pose-ben poudarek je bilo potrebno dati zaključku – tistemu, kar se bo videlo. »Značilno za Vipavski Križ je, da je imel osi v svetlem kamnu … zato smo tudi mi skozi kamen in skozi tlake že-leli predstavit to zgodovino Križa,« je zanimivo postavitev tlakov pojasni-la Nada Gomilšek Curk. »Različni kamni, različnih velikosti, struktur, barv, bodo kombinirani z na licu mesta izdelanimi betoni v različnih strukturah in barvah, dopolnjeni z lu-čmi, vgrajenimi v tla, osvetljevanjem posebnih točk, prometnic …«

Z domačini, varuhi kulturne dedi-ščine in ostalimi dejavniki uglašen projekt pa je čakal na evropska sred-stva – takšen je bil pogoj občinskih svetnikov ob sprejemanju DIIP-a. Vodja oddelka za gospodarstvo in gospodarske javne službe Alenka Čadež Kobol je pojasnila nenavaden postopek javnega razpisa, preko ka-terega naj bi se že lani razdelilo 30

milijonov evrov neporabljenega, Sloveniji namenjenega, evropske-ga denarja. Razpis je bil objavljen komaj letos spomladi, rok za odda-jo pa ni bil tempiran zgolj na dan, pomembna je bila ura, celo minuta oddaje vloge. Kar 74 občin je vlogo oddalo natanko opolnoči, seštevek zaprošenih sredstev je daleč presegal razpoložljivo kvoto denarja. Vseh oddanih vlog je bilo preko 130, zato je veselje ob sklepu o odobritvi sred-stev še toliko večje.

Za izvedbo projekta je bilo preko javnega razpisa kot najugodnejši po-nudnik izbrano podjetje Zidgrad iz Idrije. Gre za srednje veliko podjetje, ki beleži že 67 let neprekinjenega delovanja. Direktor Igor Božič je ve-sel dobljenega posla: »Smo prvič na Ajdovskem, prej niti ni bilo prostora za se pojavit .« Podjetje se je doslej ukvarjalo z različnimi vrstami gra-denj, med drugim so obnav ljali tudi Unescovo dediščino v Idriji, torej imajo izkušnje tudi iz občutljivejših gradbenih poslov.

Krajevna skupnost Vipavski Križ je izredno vesela uspešne kandidature in zagona projekta, ki bo posodobil in na novo urejal osnovne življenj-ske potrebe krajanov, pomembna pridobitev za gospodarski razvoj pa bo tudi nova podoba Križa. Zato so se na slavnostni podpis še posebej lepo pripravili ter »vpoklicali« tudi znamenito Kriško gardo.

Dan kasneje pa je bil projekt po-drobno predstavljen tudi kraja-nom, ki so zaprošeni za strpnost v času prenove Križa. Dela se bodo začela prav kmalu, zaključena pa bodo v dobrem letu dni. Sh

Nova parkirišča na Livadi

Mestna stanovanjska soseska Li-vada dobiva lepšo zunanjo podobo. Okolica blokov bo dobila nova par-kirišča, skupaj z obvozno cesto in na novo urejenimi zelenicami.

Projekt je približno nekje na polo-vici. Zaključena je prva faza, skozi katero je bila na novo nameščena celotna podzemna komunalna infra-struktura: fekalna in meteorna kana-lizacija ter nova vodovodna linija z vsemi priključki. Hkrati sta bili ob-novljeni tudi elektro in TK omrežji, ki bo sosesko najhitreje povezoval s svetovnim spletom. Delo je opravilo podjetje Stopar d.o.o..

2. faza projekta pa obravnava zuna-

njo ureditev območja soseske Liva-da, ki bo dobila nova asfaltirana par-kirišča, okrog stanovanjskih blokov bo speljana priročna obvozna cesta, za varnost pešcev bodo urejenim pločniki in javno razsvetljavo, za veselje prebivalcev soseske pa lepo zasajene zelenice. Dela so se že pri-čela, izvaja jih podjetje Velrad d.o.o., zaključena pa bodo do konca leto-šnjega leta. Stanovalce naprošamo za razumevanje in potrpežljivost.

Skupaj je projekt vreden približno 130 tisoč evrov. 70.000 evrov je ob-činski proračun odštel za prvo fazo (brez elektro, TK napeljav), preosta-nek je namenjen izvedbi druge faze.

Lokavški kulturni dnevi 2014 – spomini na »whcet«Letošnji Lokavški kulturni dnevi

so ponudili pester nabor dogodkov. V sklopu tradicionalnih prireditev je potekalo odprtje nove poslovilne ve-žice na lokavškem pokopališču. Na osrednji prireditvi sta bili podeljeni letošnji Čibejevi priznanji, prvič tudi posthumno – pokojnemu Andreju Malniču.

Nova vežica na lokavškem poko-pališču

Nova lokavška poslovilna vežica ima tradicionalen pridih domač-nosti, po katerem je prepoznaven domač arhitekt Andrej Čopič, av-tor idejne zasnove objekta. Objekt je sestavljen iz dveh kubusov, ki sta združena pod eno streho. Eden je namenjen slovesu, v drugem so urejeni čajna kuhinja, sanitarije in shramba. Tlorisna dimenzija objek-ta je 12,8m krat 8,75m. Projekt pa

je, poleg izgradnje novega poslo-vilnega objekta, celostno obravna-val prenovo pokopališča. Tako se je pokopališče širilo na južne parcele, preurejena je obstoječa rampa do pokopališča, na vzhodni strani je iz-delano novo stopnišče s kamnitimi portali, ki povezuje nov del s starim. Pred poslovilno vežico je urejena nova ploščad z betonskimi klopmi, namenjena prirejanju slovesnosti ter zbiranju ljudi. Dela je opravilo pre-ko javnega razpisa izbrano podjetje Velrad inženiring iz Lokavca, po-godbena vrednost del, skupaj z ddv, znaša 164.395,90 evra in je v celoti krita iz občinskega proračuna. Trak sta skupaj prerezala župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak in pred-sednik krajevne skupnosti Lokavec Stojan Stopar. Vežico je blagoslovil nekdanji koprski škof Metod Pirih.

Letošnji priznanji domačemu žu-pniku in pokojnemu Andreju Mal-niču

Osrednji dogodek tradicionalnega lokavškega kulturnega festivala je podelitev priznanj Edmunda Čibe-ja, ki sta jih na letos prejela domači župnik in, prvič posthumno, Andrej Malnič. Župnik Jožko Ličen je v Lo-kavec prišel leta 2000. Močno je po-vezan z domačini, rad sodeluje pri vaških projektih. Nekdanji direktor Goriškega muzeja pa je v etnološke projekte, ki so skozi leta dali Lokav-cu veliko prepoznavnost in oživili identiteto kraja, vložil veliko svojega časa in skrbnega dela.

Program proslave so oblikovali otroci, šolarji OŠ Danila Lokarja, ki ima v Lokavcu svojo podružnico, in domači mladi umetniki. Rdeča nit kulturnega programa pa je bila pred-stavitev naših krajev, zaključila ga je vedno bolj cenjena domača kaligraf-ska umetnica Loredana Zega.

»Whcet« Slovesne dogodke znotraj Lo-

kavških kulturnih dni je obkrožala »whcet«. Kako je poroka poteka-la nekdaj so v Lokavcu prikazali z razstavo in pohodom. Razstava, posvečena poroki in vsemu, kar spa-da zraven, je nastala v sodelovanju Goriškega muzeja, šole in krajanov. To odlično sodelovanje, katerega za-

četke je zanetil prav pokojni Andrej Malnič, je v svojem nagovoru ob odprtju razstave poudarila etnologi-nja muzeja Inga Brezigar Miklavčič. Sledila je okrogla miza, polna spo-minov na Malniča in njegov prispe-vek k današnji prepoznavnosti vasi, oživljenim zgodbam, predmetom in običajem, ki povezujejo krajane in ponujajo nove možnosti za razvoj kraja. Ivana Slamič se je pogovarja-la z Borisom Blažkom, Vladimirjem Bačičem, Maro Obed, Marto Benko, Ingo Brezigar Miklavčič. Ob tej pri-ložnosti je izšel Časopis za poduk o zgodovini Lokavca.

Kako je zares potekala poroka po starem pa so lahko doživeli mnogi pohodniki, ki so v nedeljo, na za-dnji Lokavški kulturni dan, krenili na svatovski pohod. Pod vodstvom Borisa Blažka so se sprehodili skozi stoletje stare običaje: vasovanje, po-doknico, glihngo, prevozom bale, šrango, vse do slovesne zaobljube v cerkvi in poročnega kosila. Prikazi so se vrstili na posameznih poho-dnih točkah, spremljali so jih vseh sort zabavni vaški običaji, Boris pa je na svoj zanimiv način strokovno dopolnil prikazano. Organizator po-hoda je bilo Društvo DOLI.

Št. 35 • 15. oktober 20144 Podjetno

Ali se je še spomnite? To je igra, pri kateri je nekdo s »točem« lovil druge in ga poskušal predati naprej. Pravila so otroci morda malo spreminjali, a »toč« - prenos je ostal. Tudi v podjetništvu in razvojnih panogah se prenaša produkte na trg, znanje od mentorja na vajenca in tehnologije iz laboratorijev v praktične primere. Tokrat želim opisati vlogo prenosov v življenju in kako vplivajo na razvoj našega okolja. Začel bom s prenosom tehnologij. Širok pojem, ki ga udejanjajo pisarne

za prenos tehnologij. Le-te ustanavljajo v raziskovalno usmerjenih organizacijah. S svojo (pa tudi tujo) intelektualno lastnino delajo premišljeno in jo upravljajo tako, da prinaša vrednost organizaciji. Intelektualna lastnina se odraža v več oblikah. Lahko je to poslovna skrivnost, ki je ne moremo zaščiti in jo zavestno varujemo tako, da ne razkrivamo informacij. Lahko je to patent, ki uveljavlja ekskluzivno pravico pri uporabi in upravljanju za določeno časovno obdobje - a ga lahko drugi raziskovalci razvijajo ter dosežejo večjo vrednost za dobro družbe. Vsaj v osnovi naj bi bilo tako...

Lahko so to blagovne znamke, avtorsko zaščitena gradiva,... a vse je potrebno prenesti na trg. Tako pridobiva organizacija vrednost, fi nančno korist in se lahko razvija. Tudi uporabniki takih inovacij lahko vidijo priložnost za nadgradnjo lastnih produktov z znanjem drugih. To je drugi vidik, druga stran - prenos v produkt ali prodajno linijo, da bi dosegli večjo vrednost.

Bolj preprosta oblika prenosa je prenašanje znanja preko prakse in napotkov mentorjev na vajence (praktikante). Verjetno se še spomnite Kovinskega podjetja, ki je v našem kraju izučilo mnogo dobrih varilcev in kovinarjev. Brez učinkovitega prenašanja znanja bi vedno znova začenjali »iz nič« in tako izgubljali čas. Poslovne skrivnosti pogosto potujejo iz roda v rod. Pomembna je pripravljenost izkušenih, da svoje znanje, svoje izkušnje prenašajo na druge. Otrok, ki je imel »toč« in se ni hotel več igrati, ga je nesel s seboj. Drugi pa… morda so začeli nov krog, morda pa je bilo igre in veselja konec. Igre je bilo konec tudi v primeru, če so se otroci spretno izmikali – nekdo je pač moral sprejeti »toč«. Vzporedno s prenosom znanja – treba je priznati, da človek nikdar ne zna dovolj, da so izkušnje pomembne – treba je biti dojemljiv za nova znanja, jih sprejemati in poglabljati. Trajnostni razvoj je nuja današnje družbe.

Učinkovitost prenosa je odvisna od načina, kako to počnemo. Osebni pristop cenimo, ker prinaša pozornost človeka do sočloveka. Žal izginja in ga nadomeščajo bolj sofi sticirane metode. Tudi ti načini imajo neko vrednost, saj omogočajo dostopnost informacij in ažurnost večjim skupinam ljudi. Internetni dostop omogoča, da ponudbo turistične kmetije, svoje proizvode, svoje prednosti prikažemo po vsem svetu. Omogoča tudi, da prenašamo znanje in ideje na širok krog ljudi, ki doslej morda niti niso imeli možnosti pridobivanja novih znanj.

Prenos, kakršenkoli že je, je pomemben in tega se moramo zavedati. Lahko prinaša dodano vrednost, lahko pa jo tudi izkrivi. Pomemben je za dobre ideje, ki potrebujejo več časa, da zaživijo. Pomemben je tudi zato, da ne-dobre ideje ustavimo prej, kot bi povzročale škodo. Če patent prinaša vrednost raziskovalni organizaciji ali podjetju, ideje in znanja, ki jih gojimo in prenašamo mladim ljudem v naši lepi dolini, bogatijo celotno skupnost.

Približno pred letom dni smo skupaj s prijatelji/sodelavci oblikovali idejo o podjetniškem inkubatorju in sistematičnem načinu dela z mladimi. Sedaj »toč« predajamo naprej - nekaj naklonjenosti tem idejam je prisotne v nagovarjanju občanov v volilnih kampanjah - to razumemo kot obljubo. Vendar je to le majhen del načrtovanih pobud in sprememb - če bodo prepoznane kot dobre, nas čaka še trdo skupno delo in tudi uspeh.

Tomaž Bizjak

»Toč«Knauf Insulation v Ajdovščini odpira obrat z 20 novimi delovnimi mesti

Knauf Insulation d.o.o. Ško� a Loka, ki je v lasti nemške družine Knauf, se z letom 2015 vrača v Ajdovščino, kjer ima v lasti dve proizvodni hali še iz časov prejšnjih lastnikov. V prenovljenem obratu bo delo dobilo najmanj 20 ljudi iz lokalnega okolja.

Obrat, ki je bil zadnjih nekaj let v mirovanju, bomo prenovili in vanj umestili dejavnost ekskluzivne na-menske obdelave izdelkov za dose-ganje dodane vrednosti na zahtev-nejših trgih. Kljub temu, da je Knauf Insulation mednarodna korporacija, ki posluje v preko 40 državah sveta in ima proizvodne obrate po vseh ce-linah, smo uspeli doseči, da se dejav-nost ekskluzivne obdelave izdelkov

zadrži v Sloveniji, kar nam je v veliko zadovoljstvo.

Knauf Insulation v Ško� i Loki z okrog 420 zaposlenimi na treh pro-izvodnih linijah izdeluje izdelke iz kamene volne namenjene izolaciji v gradbeništvu, industriji, energetiki, hortikulturi, avtomobilski industri-ji in drugod. Nekateri od teh pro-izvodov lahko dodatno namensko obdelani dosegajo uporabo v novih segmentih z višjimi dodanimi vre-dnostmi in prav ti bodo predmet obdelave v obratu v Ajdovščini.Prenovljeni obrat bo predvidoma zaposloval najmanj 20 novih sode-lavcev, ki jih bomo v celoti poiskali v lokalnem okolju. Predviden začetek

del je v januarju 2015, pričakujemo dober odziv lokalne skupnosti in do-bre poslovne rezultate, ki nam bodo omogočili, da bomo v prihodnosti uvajali še nove proizvode in lahko zaposlili tudi dodatne sodelavce. Knauf Insulation, d.o.o. Služba za stike z javnostjo

Po železni cesti … Čeprav naša »železna cesta« ne

služi več svojemu namenu, pa sveže obnovljena muzejska lokomotiva ob železniški postaji Ajdovščina zdaj ponovno lahko ponosno pripove-duje o nekdaj živahnem prometu po njej.

Muzejska parna železniška loko-motiva 153-011 krasi ajdovsko že-lezniško postajo od leta 1982, ko so jo na željo takratne uprave Občine tu razstavile Slovenske železnice, potem ko so jo njihovi muzejski mojstri temeljito obnovili. Mogočen parni stroj je bil izdelan leta 1907, torej le štiri leta potem, ko je Ajdo-vščina dobila železnico. V tistih ča-sih je sopihala po njej, nazadnje pa je lokomotiva svojemu namenu služila v Kidričevem.

Danes je to muzejski eksponat Železniškega muzeja Slovenskih železnic, ki ob vseh drugih zbirkah skrbi tudi za obsežno zbirko preko 60 starodobnih lokomotiv. Finančni strošek vzdrževanja teh orjakov je za muzej prevelik zalogaj. Zato občine, ki imajo interes takšne eksponate razstavljati, v zameno poskrbijo za vzdrževanje in obnovo. Občina Aj-dovščina se je takoj odzvala na po-ziv muzeja, da bo potrebno pristo-piti k obnovi, ker je lokomotiva na ajdovski železniški postaji v precej

klavrnem stanju. Celostna obnova bi zahtevala razstavljanje lokomoti-ve in prevoz v ljubljansko muzejsko delavnico ter velik kup denarja. Po nasvetu muzeja pa temeljita zunanja prenova popolnoma zadošča tako zaščiti tehnične dediščine, kot tudi našim namenom. Iskanje mojstra ni bila preprosta naloga, takih namreč skorajda ni več. Lokomotivo je ob-novilo podjetje Bomatik d.o.o., Bo-ris Bodiroža iz Vipave. Odstranjena je rja, popravljena pločevina je na novo prepleskana s pravilno izbrani-mi obstojnimi barvami, obnovljena je notranjost strojevodske hišice, na-meščena so nova stekla … Obnova je potekala po nasvetih muzejskih strokovnjakov, zaradi težko dosto-pnih mest je bilo potrebno veliko

dela opraviti ročno, vse skupaj pa je zahtevalo veliko časa. Cena obnove je znašala nekaj manj kot 10 tisoč evrov in jo bo iz proračuna poravna-la Občina Ajdovščina.

Prenovljena lepotica bo tudi po za-gotovilih mojstrov in strokovnjakov še dolgo služila kot privlačna turi-stična znamenitost, ki bi se skupaj s pripovedjo o gradnji železnice in (še) neuresničeni ideji o nadalje-vanju tira proti notranjosti dežele lahko imenitno vključevala v bogate zgodbe o razvoju obrti in gospodar-stva v naših krajih.

Za eno od naslednjih številk Ajdo-vskih novic pa bomo pobrskali tudi po zgodovini naše muzejske parne železniške lokomotive 153-011. Sh

Regijska štipendijska shema Goriške statistične regije 2014/15 – informativni javni poziv kandidatomOdprt je »Informativni javni poziv kandidatom za štipendije v Regijski štipendijski shemi Goriške statistične regije za šolsko/študijsko leto 2014/15«. Rok za oddajo vlog je torek, 21. 10. 2014.

Javni poziv je objavil Posoški ra-zvojni center, kot nosilec Regijske štipendijske sheme, ki kandida-te opozarja, naj vlogo pošljejo na predpisanem prijavnem obrazcu z vsemi zahtevanimi dokazili. Javni poziv je objavljen spletni strani Po-

soškega razvojnega centra ter tudi na spletni strani Razvojne agencije Rod Ajdovščina. Na obeh straneh najdete tudi vsa potrebna navodila in obrazce, za še več informacij pa se lahko obrnete na sodelavce obeh razvojnih agencij.

Odprl bom/sem svoje podjetjeP red kratkim je v veljavo stopil novi

zakon o preprečevanju dela in zapo-slovanja na črno, ki bo zagotovo pri-nesel veliko sprememb, dodatnih za-ostritev in okrepljenih nadzorov pri poslovanju. Zavod za izobraževanje severnoprimorske regije je tako sku-paj z Območno obrtno-podjetniško zbornico Ajdovščina pripravil semi-nar v torek, 21. oktobra 2014, ob 17.uri v sejni sobi Obrtnega doma v Ajdovščini, Vipavska 4

Seminar je namenjen vsem, ki razmišljate o odprtju podjetja oz. s.p-ja, tistim, ki ste pred kratkim odprli podjetje, pa tudi tistim, ki poslujete že več let, pa bi želeli osvežiti oz. nadgraditi svoje znanje.

PRVI KORAKI: Kje začeti? Od ide-je do podjetja (ni vsaka ideja dobra ideja), poslovni načrt? Kaj je treba

vedeti, ko se odločimo odpreti pod-jetje? Katero obliko podjetja izbrati; d.o.o. ali s.p. ? Mogoče kaj drugega? Kje in kako lahko odpremo podjetje, kakšni so stroški odprtja podjetja, kako je s prispevki?

Predavatelj: OOZ AjdovščinaOBDAVČITEV: Na podlagi česa

naj se odločimo ali naj bomo davčni zavezanec že od začetka ali ne? Kaj lahko uveljavljamo kot strošek pod-jetja? Kaj pa računovodstvo? Naj ga vodimo sami ali naj najamemo raču-novodjo? DDV, davek od dobička? Obdavčitev samostojnega podjetni-ka?

NADZOR IN KAZNI: Kakšne so kazni v primeru dela in zaposlovanja na črno? Pristojnosti inšpektorjev? E- računi pri poslovanju z javnim sektorjem? Predavatelj: Taxa

d.o.o Ajdovščina TEHNIČNI POGOJI: Kaj vse

potrebujemo ob odprtju podjetja? - minimalni tehnični pogoji oz. nor-mativi za odprtje dejavnosti? Predavatelj: LOZEJ d.o.o Ajdovščina

SPODBUDE: Kakšne so možnosti za pridobitev sredstev za samozapo-slitev in možnosti koriščenja ostalih državnih in evropskih nepovratnih sredstev? Predavatelj: Razvojna agen-cija ROD

Kotizacija: 10,00 EUR. Za člane Zavoda za izobraževanje severno-primorske regije bo seminar lahko BREZPLAČEN (odvisno od korišče-nja sredstev).

Rok prijave: Vse zainteresirane prosimo, da se ČIMPREJ, najkasneje pa do četrtka, 16. oktobra prijavijo na 041/641-311 ali info@zavodsp.si, Tanja Štrancar, Zavod za izobraževa-nje severnoprimorske regije

Št. 35 • 15. oktober 2014 5Lokalne volitve

Izid volitev za župana, za člane občinskega sveta in za svete krajevnih skupnosti na rednih lokalnih volitvah 5.10.2014

Volitve županaObčinska volilna komisija Občine Ajdo-

vščina je na svoji seji dne 6.10.2014 v zvezi z volitvami župana Občine Ajdovščina dne 5.10.2014 ugotovila, da nihče od kandidatov za župana ni prejel večine glasov, zato je po-trebno izvesti drugi krog glasovanja za župa-na med kandidatoma Tadejem Beočaninom in Marjanom Poljšakom, ki bo 19.10.2014.

Volitve v občinski svetObčinska volilna komisija Občine Ajdo-

vščina je na svoji seji dne 9.10.2014 v zvezi z volitvami v Občinski svet Občine Ajdovščina dne 5.10.2014 ugotovila izid volitev v občin-ski svet.

Komisija je po pregledu zapisnikov o ugoto-vitvi izida glasovanja za občinski svet po vo-liščih in na podlagi suma o pravilnosti štetja preferenčnih glasov na volišču za št. 18-KS Skrilje in volišču št. 20-KS Vipavski Križ, po-vabila volilna odbora z navedenih volišč, da ponovno preverita štetje preferenčnih glasov za posamezne kandidate iz list. Volilna odbo-ra sta dne 9.10.2014 opravila ponovno štetje preferenčnih glasov. Ugotovljeno je bilo, da so bili preferenčni glasovi za navedeni voli-šči napačno šteti, zato sta volilna odbora na podlagi ponovnega štetja pravilno ugotovila število oddanih preferenčnih glasov za po-samezne kandidate. Na podlagi ugotovljenih rezultatov sta bila popravljena zapisnika o ugotovitvi izida glasovanja za občinski svet in na tej podlagi rezultati v programu za ugotav-ljanje izida glasovanja – Lokalne volitve 2014. Ti popravki so povzročili zamenjavo kandi-data na prvem mestu liste Socialni demokrati v 4. volilni enoti, ki mu je po neuradnih po-datkih pripadel mandat.

Na ravni občine je bilo podeljenih 26 man-datov.

Izvoljeni svetniki po volilnih enotah v ob-čini Ajdovščina: Volilna enota 1 Miran Gregorc (Nova Slovenija – Krščanski demokrati)Nina Štrancar (Koalicija Združena levica (TRS,IDS))Valentin Krtelj (SDS Slovenska demokratska stranka)Andraž Mavrič (Socialni demokrati)Jordan Polanc (Stranka Mira Cerarja)Volilna enota 2Boris Šapla (Nova Slovenija – Krščanski de-mokrati)Ivan Krašna (Zveza za Primorsko – ZZP)Marija Trošt (Lista Čaven)Matej Furlan (SDS Slovenska demokratska stranka)Mitja Tripković (Socialni demokrati)Vesna Uršič (Stranka Mira Cerarja)Volilna enota 3 Dušan Mikuž (Nova Slovenija – Krščanski demokrati)Janez Tratnik (SDS Slovenska demokratska stranka)Bogdan Slokar (Socialni demokrati)Angel Vidmar (DeSUS)Matjaž Bajec (Lista Srce)Volilna enota 4Mateja Jerkič (Nova Slovenija – Krščanski demokrati)Aleksander Lemut (Zveza za Primorsko – ZZP)Alojzij Klemenčič (SDS Slovenska demokrat-ska stranka)Polonca Volk (Socialni demokrati)Igor Česnik (Narodna stranka dela)Volilna enota 5 Kazimir Čebron (Socialni demokrati)Vilko Brus (Narodna stranka dela)

Igor Furlan (Lista obrti in podjetništva)Anton Kreševec (DeSUS)Ivan Vodopivec (Lista Srce)

Izvoljeni predstavniki v svete krajevnih skupnosti

Rezultati volitev v krajevno skupnost - Aj-dovščina - VOLILNA ENOTA 01

Valentin Krtelj, Katarina Dolgan, Miran Gregorc

Rezultati volitev v krajevno skupnost - Aj-dovščina - VOLILNA ENOTA 02

Tomaž Lulik, Dušan Bratina, Bernard Brati-na

Rezultati volitev v krajevno skupnost - Aj-dovščina - VOLILNA ENOTA 03

Igor Benko, Boris Šapla, Ožbej Marc Rezultati volitev v krajevno skupnost - Aj-

dovščina - VOLILNA ENOTA 04Tadej Marc, Matija Repič, Nataša ŠtrancarRezultati volitev v krajevno skupnost -

Batuje Marko Vetrih, Lucija Plahuta, Jan Zelin-

šček, Dimitrij Gleščič, Ana Faganel, Miha Kralj, Aleš Krušec

Rezultati volitev v krajevno skupnost - Brje

Egon Marc, Alenka Rozman, Boris Stego-vec, Boštjan Makovec, Simon Rustja, Helena Furlan, Dagmar Čehovin

Rezultati volitev v krajevno skupnost - Budanje

Nikolaj Trošt, Alenka Kodele, Franc Kra-šna, Aleš Fabjan, Aleš Gulič, Jana Bajc, Av-relija Curk

Rezultati volitev v krajevno skupnost - Cesta

Bogomir Tomažič, Dominik Pizzoni, Luci-ja Batič, Bogdan Bone, Melita Bizjak, Alenka Štor, Alojzij Pipan

Rezultati volitev v krajevno skupnost - Col - VOLILNA ENOTA 01

Marko Koren Rezultati volitev v krajevno skupnost -

Col - VOLILNA ENOTA 02Peter PregeljRezultati volitev v krajevno skupnost -

Col - VOLILNA ENOTA 03Mitja KobalRezultati volitev v krajevno skupnost -

Col - VOLILNA ENOTA 04Ivan Mikuš, Marko Peljhan Rezultati volitev v krajevno skupnost -

Col - VOLILNA ENOTA 05Janko ŠkvarčRezultati volitev v krajevno skupnost -

Col - VOLILNA ENOTA 06Matjaž BajecRezultati volitev v krajevno skupnost -

Črniče Aleš Kosovel, Aljaž Pikec, Marko Česnik,

Bruna Kastelic, Suzana Vidmar Kovšca, To-maž Štravs, Magda Slejko

Rezultati volitev v krajevno skupnost - Dobravlje

Darja Čufer, Mojca Volk, Danijel Vončina, Dušan Marc, Franc Žgavec, Helena Bolčina, Miloš Žvokelj

Rezultati volitev v krajevno skupnost - Dolga Poljana David Rustja, Valter Rustja, Mojca Peršič, Tina Marc, Robert Fortuna, Ivan Marc, Marjetica Hasikić

Rezultati volitev v krajevno skupnost - Gaberje

Darja Turk, Marko Kobal, Jernej Kobal, Klemen Čehovin, Tea Vidmar, Janko Slokar, Mateja Lisjak

Rezultati volitev v krajevno skupnost - Gojače - Malovše - VOLILNA ENOTA 01

Martin Šinigoj, Darko Kraker, Branka Ličen

Rezultati volitev v krajevno skupnost - Gojače - Malovše - VOLILNA ENOTA 02

kandidati niso bili izvoljeni – ponovne vo-litve 19.10.2014

Rezultati volitev v krajevno skupnost - Lokavec - VOLILNA ENOTA 01

Boris Kovač, Katja Zagorc, Danilo Nemec Rezultati volitev v krajevno skupnost -

Lokavec - VOLILNA ENOTA 02Jože Černigoj, Klavdija MikušRezultati volitev v krajevno skupnost -

Lokavec - VOLILNA ENOTA 03Primož Černigoj, Judita Trošt, Zdenko Bol-

ko Rezultati volitev v krajevno skupnost -

Lokavec - VOLILNA ENOTA 04Angel Vidmar, Jurij LulikRezultati volitev v krajevno skupnost -

Lokavec - VOLILNA ENOTA 05Boštjan Čibej, Nataša PergarRezultati volitev v krajevno skupnost -

Lokavec - VOLILNA ENOTA 06Bojana Pižent Kompara, Stojan StoparRezultati volitev v krajevno skupnost -

Otlica-Kovk - VOLILNA ENOTA 01Nejc Vidmar, Alojz Bizjak, David KrapežRezultati volitev v krajevno skupnost -

Otlica-Kovk - VOLILNA ENOTA 02Alojz Likar, Jani Krušič, Julijana VidmarRezultati volitev v krajevno skupnost -

Otlica-Kovk - VOLILNA ENOTA 03Katarina Vidmar, Marijan Peljhan, Kristijan

VidmarRezultati volitev v krajevno skupnost -

Planina Marko Trbižan, Izidor Peljhan, Tina Koren,

Erik Curk, Sonja Petrović, Nevenka Žejn, Alojz Gerbec

Rezultati volitev v krajevno skupnost - Podkraj

Erik Bajc, Suzana Ipavec, Metod Bizjak, Bo-štjan Žejn, Marko Plesničar, Marko Rupnik, Aleš Mikuž

Rezultati volitev v krajevno skupnost - Predmeja

Ines Lemut, Darko Lozar, Leo Blaško, Ra-dislava Velikonja, Dolores Štrancar, Marko Likar, Neva Dostičić

Rezultati volitev v krajevno skupnost - Selo

David Ratej, Nataša Pahor, Jurij Mužina, Nina Bavčar, Aron Mrmolja, Mitja Pišot, De-jan Pišot

Rezultati volitev v krajevno skupnost - Skrilje

Marjan Rustja, Alenka Vrčon Vidmar, Tomi Zgonik, Matjaž Mihelj, Andrej Bratina, Brigi-ta Habjan Štolfa, Andreja Škvarč

Rezultati volitev v krajevno skupnost - Stomaž

Borut Črnigoj, Boštjan Bratina, Marjan Kompara, Saša Bole, Jožef Žigon, Boris Sorč, Tanja Kebe Fučka

Rezultati volitev v krajevno skupnost – Šmarje – VOLILNA ENOTA 01

Robert Simončič, Helena Blagonja, Mitja Jejčič

Rezultati volitev v krajevno skupnost - Šmarje - VOLILNA ENOTA 02

Ksenija Trobec, Aleš Vrtovec Rezultati volitev v krajevno skupnost -

Šmarje - VOLILNA ENOTA 03Zmaga Lisjak, Vladimir Blagonja Rezultati volitev v krajevno skupnost -

Ustje - VOLILNA ENOTA 01Danjela Juran, Simon Štrancar, Jure Kra-

penc Rezultati volitev v krajevno skupnost -

Ustje - VOLILNA ENOTA 02Simon Stibilj, Barbara Marušič Bačar, Ma-

rija Stibilj

Rezultati volitev v krajevno skupnost - Ustje - VOLILNA ENOTA 03

Anton Štrancar, Špela KobalRezultati volitev v krajevno skupnost -

Velike Žablje Valentin Cigoj, Ana Merkelj, Rajko Troha,

Jožko Bat, Tjaša Šapla Troha, Dani Durnik, Maja Štor

Rezultati volitev v krajevno skupnost - Vi-pavski Križ

Harij Bat, Stanko Ožbot, Mojca Drofenik, Klara Rebek, Miha Ergaver, Manuela Jerkič, Vida Jejčič

Rezultati volitev v krajevno skupnost - Vrtovin

Vilko Brus, Igor Cigoj, Jožef Copič, Biserka

Valič, Leja Lozar, Zoran Čermelj, Beti Braj-dot

Rezultati volitev v krajevno skupnost - Žapuže - VOLILNA ENOTA 01

Marijan Božič, Elizabeta ČohaRezultati volitev v krajevno skupnost -

Žapuže - VOLILNA ENOTA 02Martin Repič, Jožef Brecelj, Martina RepičRezultati volitev v krajevno skupnost -

Žapuže - VOLILNA ENOTA 03Zvonko Vidmar, Tamara Mozetič, Matej

LikarRezultati volitev v krajevno skupnost -

Žapuže - VOLILNA ENOTA 04Jan Gortnar, Anita Pasutto

RAZGLASNa podlagi 4. člena Zakona o lokalnih

volitvah (Uradni list RS št. 94/07 UPB3, 45/08, 83/12) 61. in 64. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS št. 109/06 – UPB1, 57/07 odl. US), razglaša Občinska volilna komisija Občine Ajdo-vščina kandidature za ponovne volitve sve-ta krajevne skupnosti, ki bodo 19.10.2014

KRAJEVNA SKUPNOST GOJAČE – MALOVŠE

Volilna enota št. 2, ki obsega:naselje MalovšeVoli se 3 (tri) člane sveta krajevne sku-

pnosti.Kandidati za svet Krajevne skupnosti

Gojače-Malovše v 2. volilni enoti so:1. ROK ROJKO, datum roj.: 30.07.1986,

Malovše 38, poklic: študent, delo: študent, predlagatelj: Zoran Podgornik in skupina

volivcev2. ANDREJ KOŽELJ, datum roj.:

16.02.1968, Malovše 14a, poklic: kovino-strugar, delo: monter, predlagatelj: Julijana Bric in skupina volivcev

3. MATEJKA CIGOJ, datum roj.: 22.01.1982, Malovše 36, poklic: ekonomist, delo: prodajalka - blagajničarka, predlaga-telj: Zoran Podgornik in skupina volivcev

4. DAVID CIGOJ, datum roj.: 01.10.1993, Malovše 37, poklic: študent, delo: študent, predlagatelj: Zoran Podgor-nik in skupina volivcev

5. LIVIJA KRKOČ, datum roj.: 09.07.1970, Malovše 6, poklic: ekonomski tehnik, delo: svetovalka JUST, predlagatelj: Julijana Bric in skupina volivcev

Številka: 040-4/2014

RAZGLASNa podlagi 4. člena Zakona o lokalnih

volitvah (Uradni list RS št. 94/07 UPB3, 45/08, 83/12) 61. in 64. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS št. 109/06 – UPB1, 57/07 odl. US), razglaša Občinska volilna komisija Občine Ajdo-vščina seznam kandidatov za volitve sveta krajevne skupnosti na naknadnih voli-tvah, ki bodo 19.10.2014

KRAJEVNA SKUPNOST KAMNJE--POTOČE

Voli se 7 (sedem) članov sveta krajevne skupnosti.

Kandidati za svet Krajevne skupnosti Ka-mnje-Potoče so:

1. SUZANA BATAGELJ, datum roj.: 22.01.1972, Kamnje 56, poklic: spec. ma-nagemanta, delo: igralništvo, predlagatelj: Peter Vodopivec in skupina volivcev

2. BORIS BIZJAK, datum roj.: 08.10.1957, Potoče 9, poklic: viličarist, delo: brezposelna oseba, predlagatelj: Boris Bizjak in skupina volivcev

3. ZDRAVKO PODGORNIK, datum roj.: 06.01.1949, Potoče 27, poklic: upoko-jenec, delo: /, predlagatelj: Boris Bizjak in

skupina volivcev4. PETER VODOPIVEC, datum roj.:

28.12.1958, Kamnje 1b, poklic: avtoelektri-kar, delo: brezposelna oseba, predlagatelj: Peter Vodopivec in skupina volivcev

5. NATAŠA PELOZ, datum roj.: 14.05.1976, Potoče 15/a, poklic: univ.dipl.oec., delo:vodja nabave, predlagatelj: Boris Bizjak in skupina volivcev

6. BORUT BRATINA, datum roj.: 18.1.1979, Kamnje 33a, poklic: avtoklepar, delo: avtoličar, predlagatelj: Peter Vodopi-vec in skupina volivcev

7. DRAGO LISJAK, datum roj.: 01.09.1960, Potoče 43a, poklic: šofer-zidar, delo: kamnoseštvo, predlagatelj: Peter Vo-dopivec in skupina volivcev

8. MARTINA RUSTJA, datum roj.: 09.11.1961, Kamnje 55a, poklic: frizerka, delo: brezposelna oseba, predlagatelj: Peter Vodopivec in skupina volivcev

Številka: 040-4/2014Datum: 8.10.2014

PREDSEDNIKOBČINSKE VOLILNE KOMISIJE

Grozdan ŠINIGOJ, l. r.

RAZGLASNa podlagi 4. člena Zakona o lokalnih

volitvah (Uradni list RS št. 94/07-UPB3, 45/08, 83/12) in v zvezi z določbami 61. in 64. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS št. 109/06 – UPB1, 57/07 odl. US) je Občinska volilna komisija Ob-čine Ajdovščina, za drugi krog volitev župana, ki bodo 19.10.2014, sestavila na-slednji razglas:

Kandidata za župana Občine Ajdovščina sta:

1. TADEJ BEOČANIN, datum roj.: 30.09.1982, Ajdovščina, Goriška cesta 23b

poklic: absolvent farmacije, delo: vodja programov izobraževanja in usposabljanja

predlagatelj: Socialni demokrati - OO Ajdovščina

2. MARJAN POLJŠAK, datum roj.: 08.09.1945, Ajdovščina, Šibeniška ulica 21

poklic: univ. dipl. inž. kemijske tehnolo-gije, delo: župan občine

predlagatelj: OBČINSKI VOLILNI ZBOR ČLANOV NSD

Voli se 1 kandidata.Številka: 040-3/2014

Št. 35 • 15. oktober 20146 Lokalne volitve

Kaj smo naredili v obdobju2011-2014AJDOVŠČINA• pričeli z gradnjo osnovne šola Danila Lokarja

Ajdovščina• zaključili gradnjo Mladinskega centra in hotela v Palah• zgradili Center za tretje življenjsko obdobje• zgradili nov vrtec na Ribniku• energetsko prenovili vrtec ob Hublju• zgradili novo krožišče pri Policijski postaji v Ajdovščini• dokončali vodarno Hubelj in vodovod do Pal ter do ob-

činske meje pod Batujami• obnovili cesto s pločnikom proti izviru Hublja,

Lavričevo in Vilharjevo ulico, uredili parkirišča na Livadi ter komunalno opremili sosesko v Grivčah

• z evropskimi sredstvi uredili razstavno prodajni pro-stor Faladur v Palah in na tržnici

• prenovili 60 občinskih stanovanj• izdelali natečajno dokumentacijo za prenovo

Lavričevega trga (ajdovskega placa) ter starega mestne-ga jedra

• rekonstruirali laboratorij in kupili nov rentgen za Zdravstveni dom

• kupili novo reševalno vozilo za nujno medicinsko po-moč

• kupili bibliobus za Lavričevo knjižnico• kupili Rustjevo hišo za razširitev Pilonove galerije• energetsko prenovili celotno javno razsvetljavo• uvedli javno blagajno - plačevanje položnic brez pro-

vizije• v celotni občini zgradili 53 novih ter preuredili 30 ob-

stoječih ekoloških otokov ŽAPUŽE• uredili vodovod in kanalizacijo v Žapužah in Kožmanih• dokončali Dom krajanov ŽapužeDOLGA POLJANA• dokončali kanalizacijo in vodovod v Dolgi Poljani• dokončali športni park MartinšeBUDANJE• zgradili prvo fazo kanalizacije in vodovoda• razširili lokalno cesto skozi Budanje• sanirali fasado in ogrevanje stare šole LOKAVEC• zgradili večino kanalizacije in vodovoda v Lokavcu in

Gorenjah • zgradili prizidek k dvorani Edmunda Čibeja ter športno

igrišče• razširili pokopališče in zgradili novo mrliško vežico• sanirali vaški vodovod Kompari• zgradili nov kablovod Slokarji - SkukPREDMEJA• zgradili interventno cesto nad plazom Stogovce• odkupili preostali del hotelaOTLICA-KOVK• pridobili evropska sredstva ter zgradili objekt ob

Taborniškem domu na Kovku• uredili ogrevanje v Domu krajanov na Otlici• izgradili plastično skakalnico za trening mladih ska-

kalcevCOL• zgradili vodovod in vodohran za Malo Polje in Avžlak • izdelali projekte za vrtec v Osnovni šoli ColPODKRAJ• razširili pokopališče ter zgradili mrliško vežico v

Podkraju• sanirali vodovode Višnje, Strelice, ter Podkraj – zgornjiSTOMAŽ• sanirali vaški vodovod Stomaž • prenovili streho in fasado šole in prostorov krajevne

skupnostiSKRILJE• izdelali projekte za dom krajanov, prenovo osnovne

šole ter izgradnjo večnamenskega prostora

• uredili parkirišča v centru vasi • uredili obvoznico čez Kisli hribCESTA• uredili oziroma prenovili štiristezno balinišče • pričeli z gradnjo Doma krajanov CestaVIPAVSKI KRIŽ• z evropskimi sredstvi pričeli s celovito okoljsko uredi-

tvijo Vipavskega Križa• zgradili avtobusno postajo in uredili otroško igrišče z

igrali v Malih Žabljah• pričeli z gradnjo doma krajanov v Plačah• izdelali idejne projekte prenove pokopališča in mrliške

vežiceUSTJE• zgradili večnamenski objekt na Ustjah• prenovili vodovod in kanalizacijo v Dolenjah in na

Ustjah• preplastili cesto Ajdovščina – DolenjePLANINA• obnovili in razširili cesto do Štrancarjev• prenovili vodovod in namestili hidroforske postaje na

PlaniniGABERJE• izdelali projekte za širitev pokopališča in nove mrliške

vežice• izdelali idejni načrt za ureditev vaškega jedra• uredili otroško igrišče z igraliŠMARJE• prenovili mrliško vežico v Šmarjah• razširili cesto Šmarje – Zavino• uredili informacijsko točko in parkirišče v Šmarjah VELIKE ŽABLJE• uredili kanalizacijo in vodovod v Velikih Žabljah• uredili otroško igrišče z igraliDOBRAVLJE• uredili kanalizacijo in pot v zaselek Kozja para • izdelali projekte za širitev poslovilne vežice• uredili kanalizacijo v zaselku Hrobači• uredili otroško igrišče z igraliKAMNJE-POTOČE• prenovili streho šole• razširili cesto skozi Potoče proti Kamnjam in obnovili

vodovod v Potočah• sanirali vaški vodovod• uredili otroško igrišče z igraliBRJE• zgradili učni center za predelavo sadja• razširili cesto za zaselek Furlani• uredili otroško igrišče z igraliVRTOVIN• razširili lokalno cesto proti Lozarjem• pričeli z urejanjem parkirišča pri pokopališčuSELO• zgradili športno igrišče Selo• razširili pokopališče, uredili parkirišče in zgradili mr-

liško vežicoGOJAČE-MALOVŠE• dokončali komunalno opremljanje poslovne cone

Gojače• razširili pokopališče v Gojačah• zgradili avtobusno postajališče v Malovšah • uredili otroško igrišče z igraliBATUJE• uredili pločnik z javno razsvetljavo in komunalno opre-

mo Batuje – Selo• zgradili pomožni objekt in parkirišče v športnem parku• uredili otroško igrišče z igrali• izdelali projekte za širitev pokopališča in dozidavo mr-

liške vežiceČRNIČE• zgradili dom krajanov s telovadnico v Črničah• preplastili športno igrišče ob osnovni šoli• izdelali projekte za rekonstrukcijo mostu na Ravnah• uredili otroško igrišče z igrali

Kaj bomo naredili v obdobju2015-2018AJDOVŠČINA• izvedli celovito preureditev Lavričevega trga (ajdo-

vskega placa) ter starega mestnega jedra• zgradili povezovalno cesto Quiliano - Vilharjeva z no-

vim mostom čez Lokavšček• zgradili pločnik na Vipavski cesti od Andlovca do kro-

žišča na Bis-u ter naprej do Hoferja• uredili parkirišča pri športnem centru Police• pridobili evropska sredstva za izgradnjo kulturnega

doma• zgradili krožišče na šturskem mostu s priključkom na

IV. Prekomorsko, uredili Prešernovo in Lavričevo ulico ter Grivško pot

• postavili inkubator za nove podjetnike• uredili rekreacijsko pot ob Hublju in Lokavščku• uredili turistično infrastrukturo in infrastrukturo kole-

sarskih ter drugih poti • zgradili širokopasovno omrežje elektronskih komuni-

kacij na območjih belih lis po celotni občini• uredili poligon za šolanje novih voznikov in tečaje var-

ne vožnjeŽAPUŽE• uredili kolesarske in druge poti• zgradili pločnik od Andlovca do krožišča na Bis-u• uredili zavijalni pas v KožmaneDOLGA POLJANA• uredili in pokrili balinišče v Dolgi PoljaniBUDANJE• dokončali kanalizacijo, vodovod in optično omrežje v

vsej vasi• zgradili športno igrišče pri osnovni šoliLOKAVEC• prenovili cesto iz Lokavca do Gorenj• dokončali vodovod in kanalizacijo v Lokavcu,

Gorenjah, Čohih, Slokarjih in na Brodu• zgradili povozno krožišče na Grajšku ter pločnik do

AjdovščinePREDMEJA• preplastili cesto od »Klečeta« do Planinske koče v Tihi

dolini• revitalizirali hotel na PredmejiOTLICA-KOVK• sanirali po žledolomu poškodovane gozdne ceste ter

preplastili ceste proti »Brtljajevcu« in »Zahribu«• izgradili smučarske skakalniceCOL• zgradili nov otroški vrtec v Osnovni šoli Col in pločnik

na Colu• z evropskimi sredstvi uredili ogrevanje osnovne šole na

biomasoPODKRAJ• zgradili večnamenski prostor ter športno igrišče pri

osnovni šoli• sanirali vodovod Podkraj – Hrušica ter zgradili kanali-

zacijo v PodkrajuSTOMAŽ• zgradili vodovod in kanalizacijo • preplastili cesto Cesta – Stomaž• pridobili zemljišče in izdelali projekte za športno igri-

ščeSKRILJE• zgradili dom krajanov, prenovili objekt osnovne šole ter

zgradili večnamenski prostor• obnovili cesto skozi Skrilje• asfaltirali obvoznico čez Kisli hrib• izdelali projektno dokumentacijo za kanalizacijoCESTA• dokončali vaško jedro z Domom krajanov, pokrili bali-

nišče ter uredili otroško igrišče• zgradili kanalizacijo in obnovili vodovod

VIPAVSKI KRIŽ• z evropskimi sredstvi dokončali celovito okoljsko ure-

ditev Vipavskega Križa • uredili TIC z vinoteko v Vipavskem Križu• zgradili čistilno napravo, kanalizacijo in optično

omrežje v Plačah ter Malih Žabljah• obnovili mrliško vežico in uredili žarni zid• postavili polnilno postajo za električne avtomobileUSTJE• rekonstruirali most v Dolenjah• preplastili cesto od »Marije v koraki«, do Ustij in do

Uhanj• uredili električno napeljavo in vodovod do igrišča

»Grbavica« na UstjahPLANINA• uredili dokumentacijo športnega igrišča ter dokončali

športni park na Planini • asfaltirali cesto od deponije do Napoleonovega mostu

in od Dolenj do Kobolov• pripravili projekte za kanalizacijo ter pričeli z gradnjoGABERJE• zgradili pokopališče in novo mrliško vežico• pripravili projekte za kanalizacijo ter pričeli z gradnjoŠMARJE• preplastili cesto od Vrtovč do Šmarij ter nadaljevali s

širitvijo ceste proti Zavinu• uredili kamp z igriščem na VrtovčahVELIKE ŽABLJE• dokončali gradnjo kanalizacije ter prenove vodovodaDOBRAVLJE• zgradili mrliško vežico• razširili lokalno cesto skozi DobravljeKAMNJE-POTOČE• razširili pokopališče• dokončali urejanje lokalne ceste Potoče – Kamnje• izdelali projekte za kanalizacijo in čistilno napravoBRJE• dokončali učni center ter zgradili večnamensko dvora-

noVRTOVIN• nadaljevali z urejanjem javnih poti• asfaltirali parkirišče pri pokopališču• sanirali in dogradili objekt osnovne šole VrtovinSELO• zgradili kanalizacijo in obnovili vodovod • rekonstruirali križišče proti Batujam• dokončali športni parkGOJAČE-MALOVŠE• zgradili kanalizacijo in obnovili vodovod v Gojačah ter

Malovšah • zgradili mrliško vežico v GojačahBATUJE• razširili pokopališče ter dozidali mrliško vežico• uredili kanalizacijo in obnovili vodovod v BatujahČRNIČE• razširili pokopališče • zgradili kanalizacijo in obnovili vodovod• rekonstruirali most na Ravnah

Kandidat za župana Občine Ajdovščina 2MARJAN POLJŠAK

POŠTEN IN ODLOČEN ŽUPAN

NA

RO

DN

A S

TRA

NK

A D

ELA

Drage volivke in volivci Ajdovske Občine!

Zahvaljujem se vsem, ki ste v prvem krogu glasovali zame in Vas ponovno vabim na volišča. Vabim vse, ki ste v prvem krogu volili druge kandidate in tiste, ki se volitev v prvem krogu niste udeležili, da v drugem krogu podprete občinsko politiko za obstoj sedanjih in razvoj novih podjetij, za nova delovna mesta, za ponoven dvig ajdovskega gospodarstva, za naš preboj iz krize.

Ni dovolj, kar smo za nova podjetja in nova delovna mesta naredili doslej: opremljanje obrtnih con, oprostitev komunalnega prispevka, podpore inovativnim projektom, subvencioniranje obrestne mere, informacije o prostoru, stavbah,

cenah, primerih naložb in podobno. Potrebno je več: z reorganizacijo občinske uprave oblikovati Oddelek za gospodarstvo in delovna mesta, ki bo služil tudi odpiranju delovnih mest za mlade ter razvoju turizma. Iskali bomo možnosti dodatnih finančnih virov iz državnih in evropskih sredstev, tudi za različne občinske investicije. Vplivali bomo, da bodo podjetniške pobude podprte z ustanavljanjem delniških družb in s kreditiranjem domače hranilnice. Ekološkemu kmetijstvu in turizmu bomo dali prednost zato, ker lahko, pri manjših vloženih sredstvih, nudita večje učinke, oziroma »obračanje« denarja ter nove prihranke. Prepričan sem, da je na Ajdovskem veliko skupin in posameznikov, ki imajo ideje ter

znanje. Ti bodo sprožili nov razvoj podjetij ob podpori občine. Za razvoj ekološkega kmetijstva, za pridelavo in predelavo posebno donosnih kultur ter za turizem bomo podprli turistična društva in nastajanje poslovnih povezav, kot zadruge ter podobno.

Združimo moči v sodelovanju za obnovo ajdovskega gospodarstva, za nova podjetja, za razvoj turizma, za nova delovna mesta!

ŽUPAN MARJAN POLJŠAK POROČA IN NAPOVEDUJEPREGLED INVESTICIJ V OBDOBJU 2011-2014 PO KRAJEVNIH SKUPNOSTIHIN PLAN INVESTICIJ V OBDOBJU 2015-2018

DELOVNI, PREPROSTI IN

SKRBNI OBČANI - RAČUNAM NA

VAŠO PODPORO!

Št. 35 • 15. oktober 2014 7Lokalne volitve

Tadej Beocanin kandidat za zupana obcine Ajdovscina

Sodoben.

Obljubim …

… tristo novih trajnih delovnih mest

… urbano prenovo mesta Ajdovščina … devetdeset novih stanovanj za neprofitni najem ali odkup… razvoj turizma na podeželju, dediščinskega ter adrenalinskega in športnega turizma… razvoj kulture, športa in društvenih dejavnosti

… razvoj kmetijstva

… transparenten in demokratičen način dela

Spoštovane občanke, spoštovani občani,

Zahvaljujem se vam za podporo in zaupanje, ki ste mi ju izkazali v prvem krogu lokalnih volitev. Vaša podpora mi daje priložnost in odgovornost, da po drugem krogu županskih volitev prevzamem vodenje občine za prihodnja štiri leta. Pokazali ste, da mora tudi občina Ajdovščina stopiti v korak s časom in narediti več in boljše za naše ljudi. To več in boljše ste prepoznali v mojem programu, ki kaže jasno pot, po kateri bom vodil občino, v kolikor mi boste v nedeljo zaupali mandat župana. Ta program bo s tem postal temeljna usmeritev občine v prihodnjih štirih letih, uresničili pa ga bomo v sodelovanju z vsemi novo izvoljenimi občinskimi svetnicami in svetniki, ki jim čestitam in želim uspešen mandat v dobro vseh nas. Na tem mestu čestitam tudi izvoljenim predstavnikom v krajevnih skup-nostih in jim želim uspešno delo, ki bo zagotavljalo skladen razvoj celotne občine.

Za uvrstitev v drugi krog županskih volitev čestitam tudi Marjanu Poljšaku. Županski kandidatki in županskim kandidatom, ki se niso uvrstili v drugi krog, se zahvaljujem za korektno kampanjo in jim čestitam za dosežen rezu-ltat. Volivke in volivci ste jim izrazili podporo, ki jo bom spoštoval in zato prisluhnil tudi programom in usmeritvam, ki so jih zastopali.

V drugi krog županskih volitev vstopam s pogumom, optimizmom in novo energijo za boljše vseh nas. Verjamem v spremembo na bolje!

Tadej Beočanin

Zavezan Ajdovscini

Vabljeni na volitve!

Naročnik oglasa Socialni demokrati

Št. 35 • 15. oktober 20148 Podjetno

Preživeti ali živeti? V Ajdovskih novicah vam redno predstavljamo uspešne podjetnike, zgodbe

domačih ljudi, ki so svojo uspešno poslovno pot iz iz domačih garaž, skozi lepe in slabe čase, tudi skozi gospodarsko krizo, skrbno pripeljali do dana-šnjih načrtov za prihodnost in dajejo zanesljiv kruh mnogim družinam. S prispevki smo želeli ob bok slabim gospodarskim novicam postaviti preveč-krat spregledano drugo plat, v globalnem pomenu na podjetništvu in obrtni-štvu ta trenutek sloni preživetje občine, države …

Današnje zgodbe so nekoliko drugačne. Branko, ki se v tretjem življenjskem obdobju veliko ukvarja z rekreacijo in je tako uporabnik, kot animator rekre-ativnih dejavnosti, za povrh pa eden od starost ajdovske ženske rokometne pravljice in že malo pozabljenih delavskih športnih iger itd., je predlagal, da se lotiva predstavitev podjetnih mladih ljudi, ki so si v tej dejavnosti našli svoj kruh. Izbrala sva tri podjetnike, ki v Ajdovščini ponujajo možnosti vodene rekreativne vadbe (in druge storitve v povezavi s športom in rekreacijo) in se s tem preživljajo. V ta posel so vstopili iz različnih razlogov, nobenemu ni žal, da se ga je lotil, čeprav se zavedajo, da kljub trdemu delu in nemogočemu urniku tu ne gre iskati velikih dobičkov in bogastva. Skupno jim je tudi, da jih delo veseli, da so športniki po profesiji in po naravi ter da cenijo zdrav slog življenja, ki jim ga posel omogoča. So dokaz, da za kakovostno življenje ni potrebnega veliko denarja, zelo pomembno pa je zdravje, dobro počutje in zadovoljstvo.

Za preživetje torej ni potrebno niti iskati prostega delovnega mesta, niti žr-tvovati svojega veselja. Ana, Uroš in Marko so se pogumno odločili, da si sami ustvarijo svoj posel. Dobro ga opravljajo, ker jim je v veselje, jim ni tež-ko zanj žrtvovati dodatnega časa, zadovoljni so s poslovnimi rezultati.

Seveda to niso edini organizatorji športnih oziroma gibalnih aktivnosti pri nas. Še cela vrsta jih je od pilatesa do zumbe, telovadbe, teka itd. Razveselji-vo pa je, da imajo vsi polne skupine. Telesno aktivnost smo Ajdovci očitno sprejeli za svojo.

Mladi, ko načrtujete svojo prihodnosti, dovolite si razmišljati o svojih la-stnih poslovnih idejah. Mladostni pogum in zagnanost vam zagotavljata po-lovico uspeha, še znanje in vera v svoje delo, pa ste zagotovo na pravi poti!

Marko Lipovž: »Si ne predstavljam, da bi delal kaj drugega.«

Marko Lipovž je najmlajši izmed trojice danes predstavljenih podje-tnikov. Po specializaciji je kondicij-ski trener, to je njegov posel in nje-gova strast. Vadbe ponuja v najetem, pa vendar svojem lastnem prostoru – v telovadnici nad barom Barbera oziroma trgovino Martin (nekdanje Instalacije v obrtni coni), kar je ena od njegovih prednosti v tovrstni po-nudbi. Delno si kruh še vedno slu-ži z začasnim, projektnim delom za polovični delovni čas na ajdovski osnovni šoli. Vendar pa v prihodno-sti ne izključuje popolnoma samo-stojne poslovne poti, če bi se poka-zalo, da ne gre drugače.

Kako se je začelo Marko je rokometaš od prvega ra-

zreda osnovne šole. Skozi leta mu je šport vedno bolj priraščal k srcu. Če ne bi staknil toliko in tako zahtev-nih poškodb, bi ga mogoče zaneslo celo med profesionalne športnike, rokometaše, zato tudi ni bilo velike dileme pri odločitvi za študij: »Sem si reku, da bom študiral to, kar mi je zabavno …« Na Fakulteti za šport ga

je še posebej pritegnilo kondicijsko treniranje: »Je malo bolj strokovno, nekaj izpitov več, vendar me je zani-malo, pa takrat še nisem imel v glavi, da bom iz tega delal posel …« Velik vzornik na tem področju, in nasploh v športu, mu je kolega in odličen kondicijski trener Aleksander La-pajne, za katerega pravi, da je pre-cej vplival nanj. Čeprav želja ostaja, Marko trdno stoji na realnih tleh – kondicijski trener je danes luksuz, rezerviran le za najboljše (ki si to lahko privoščijo). Pa je začel razmi-šljati drugače.

Če iščeš, najdeš - če ne delovnega mesta, pa idejo za posel

»V začetku sem poskušal najti služ-bo na šoli, začel sem kot spremljevalec gibalno oviranega učenca. Sem se pri-javil na razpis, fant je bil mlajši, imel je podobne poglede, rad je spremljal šport … Naslednje leto pa sem se pri-javil na projekt Zdrav življenjsko slog. V začetku je bil to triletni program, zdaj pa so ga že drugič za eno leto podaljšali, ker ugotavljajo, da dobro vpliva na otrokove psiho-motorične

sposobnosti«, Marko na kratko opiše iskanje službe po študiju. Program Zdrav življenjski slog je � nanciran z evropskimi sredstvi in šolarjem omogoča dodatne, neobvezne, ure športne vzgoje, od pedagoga pa zahteva veliko časa in motivacijskih sposobnosti.

Mene te stvari res zanimajo Drugo polovico do polne zapo-

slitve je Marko Lipovž dopolnil z lastno ponudbo vaj – ker se tako poskuša znajti sam in predvsem, ker ga te stvari zares zanimajo. In se je posla lotil »zares«. Profesor športne vzgoje z licenco kondicijskega tre-nerja, ki jo je pridobil z opravljeno fakulteto ter licenco � tnes trenerja Fitnes zveze Slovenije, je lani odprl samostojno podjetje, najel prostor – pisarne nad barom Barbera ter inve-stiral v osnovno obnovo in opremo. Marko opaža, da se vložek po letu dni že obrestuje, okoli 100 kvadra-tnih metrov veliko telovadnico ima namreč stalno na voljo, kar je v tem poslu velika prednost.

Prve njegove prednosti pa so za-gotovo znanje, ki ga stalno dopol-njuje, bogate lastne športne izku-šnje (vključno s poškodbami) in predvsem veliko veselje: »… to me je veselilo, tudi v rokometu je dosti kondicijskih priprav, vaje za moč, preprečevanje poškodb …«

Na vadbe »LAP Lipovž active pro-gram« danes redno prihaja med 50 in 60 ljudi, kar je v tako kratkem času velik uspeh. »Mislim, da de-

lam dobro, reklama gre od ust do ust. Moje mišljenje je tako: če je stvar do-bra, se mora sama pohvalit,« meni sogovornik.

Telovadba za različne cilje »Jst rečem telovadba, mi grejo na

živce vsi ti novi izrazi«, pove Marko in razloži, da kakih bistvenih razlik med eno ali drugo novodobno le-po-zveneče poimenovano vadbo ni. Njegove vadbe so namenjene splošni populaciji, v osnovi jih izvaja v treh skupinah: naprednejši, začetniški in seniorski (+50). Med seboj se bistve-no razlikujejo predvsem po številu ur na teden, medtem ko je posame-zna ura vadbe za vse skupine ena-ko kakovostna in po intenzivnosti prilagojena sposobnostim (in tudi željam) vadečega. Skozi trening se načeloma vpliva na vse glavne mo-torične sposobnosti. Vadba vsako-mur utrjuje zdravje in krepi � zične zmogljivosti, pomaga pri rehabili-taciji po poškodbah in pri različnih boleznih, kot je denimo osteoporo-za. »Moji treningi so sestavljeni tako, da razvijajo celo telo, da razvijamo moč, česar druge speci� čne vadbe ne zmorejo. Pomembna mi je varna in pravilna izvedba vaje, tu sem res te-čen in jih stalno popravljam in jim stalno težim.« Cilji vadečih pa so raz-lični. »Eni bi radi shujšali, eni samo malček oblikovali telo, kateri bi rad dobil malo mišične mase – predvsem moška populacija …« z nasmeškom našteva Marko.

Vlagam vase Bogata ponudba podobnih stori-

tev v Ajdovščini Marka ne skrbi, pač pa meni, da se tako ustvarja zdrava konkurenca. Realno doda, da bodo sčasoma slabi odpadli. Trenutno sam še zmore opravljati trojno delo – na programu v šoli, vaditelj v svo-jem podjetju, je pa še vedno aktiven tudi na ljubiteljskem področju, v ajdovskem fantovskem rokometu. Ima to srečo, da opravlja posel, ki ga veseli, tako da mu zanj ni težko žrtvovati svojega prostega časa, da živi svojemu poslu primeren zdrav življenjski slog. Pri tem ga podpira tudi dekle. Se pa zaveda, »da enkrat rata preveč«, čeprav prizna, da »do-kler nisi tam, ne razmišljaš dosti«. O prihodnosti pa razmišlja: »Če bo stvar tekla naprej, bom zagotovo še kakšnega vpeljal noter, da mi bo pomagal in se bo delo malček razpo-redilo.« In smeje pristavi: »Čeprav, kolikor se poznam, bom hotel bit zraven, da bova dva gledala, da bo trening še malčk bulši …«

Ob vloženem času je pomemben tudi denar: »Moram vlagat, posoda-bljat, planirat – želim v večji prostor, v katerega prav tako nameravam vla-gati, plus vlagam vase!« Marko pou-dari, da se veliko dodatno izobražuje in spremlja novosti v stroki, ker je to za posel nujno in ker ga to res veseli.

Marko Lipovž ve, da s svojim po-slom ne bo ustvaril velikega boga-stva, da pa je mogoče na ta način prav lepo živeti.

Uroš Medvedec: »Šport mi je všeč« Zgodba Uroša Medvedca je znana,

v športno-rekreativne poslovne vode je zašel potem, ko je kot eden mno-gih v času gospodarske krize ostal brez dela, in tu namerava tudi osta-ti. Po izkušnji iz pisarne bi se vanjo vrnil zgolj pod pogojem, da bi opra-vljal delo iz svoje nove branže, kljub temu, da poslu v športu posveča ta-ko-rekoč ves svoj čas. Živi življenje, kot mu je všeč …

Kako se je začelo Uroš Medvedec je že vse življenje

povezan s športom. Po treh letnikih Fakultete za šport je študij dokončal na Fakulteti za organizacijo in me-nedžment v Kranju. Ob formalni izobrazbi pa ima pridobljene tudi licence za reševalca iz vode, učitelja plavanja in vaditelja triatlona, celo na mednarodnem nivoju.

Še istega dne, ko je na Fructalu, kjer je bil zaposlen v nabavi, prejel odpoved iz poslovnih razlogov, je poklical na Zavod za šport Ajdovšči-na in vprašal, če potrebujejo reševal-ca. Bilo je na začetku poletja, junija 2012, Uroš je imel srečo, potrebovali so drugega reševalca in tako je preko poletja ostal tam, z razmišljanjem, kako naprej: »Nekako je bilo stalno v ozadju, da si moram najti kakšno drugo rešitev.« Potem je prišlo do sestanka na Zavodu za šport in do-govorov o programih – skupinska vadba na kolesih, rojstni dnevi, ani-macije, počitnice … To je bil začetek: »Pol se je to sam štukalo.«

Vse se vrti okoli triatlona »V meni je bila zmerej želja, da bi

v Ajdovščini zagnal triatlon klub. Te-

kel, kolesaril in plaval sem zmeraj, lep šport mi je, bil sem na nekaj tekmah »za vsakogar«,« pripoveduje Uroš. K sodelovanju je povabil dva prijatelja – profesorja športne vzgoje Igorja Severja, s katerim sta bila pred de-setletjem skupaj reševalca iz vode in arhitekta Maja Blatnika, nekdanjega profesionalnega plavalca, s katerim sta skupaj hodila plavat. Januarja

2013 so ustanovili društvo ter takoj začeli z vadbami za rekreativce, pla-valnimi tečaji in skupinsko vadbo na kolesih.

Kakšen teden prej je Uroš Medve-dec odprl tudi samostojno podjetje Forma sport, ki se ukvarja z izobra-ževanjem in usposabljanjem v špor-tu in rekreaciji: »Predvsem na podro-čju plavanja, teka in kolesarjenja, to

Št. 35 • 15. oktober 2014 9Podjetno

Ana Ličen: »Jaz sem zaživela!«

Ana Ličen je plavalka, danes sa-mostojna podjetnica zato, ker si je želela osebnega napredka. Tako se je že na začetku poti pošteno utrdila v spopadih z dvomljivci, ki pa jih gre v trenutni gospodarski situaciji tudi razumeti … Zmagala je osebna želja, po dveh sezonah, eni zares podjetni-ški, ugotavlja, da poslovno in oseb-nostno raste.

Želja po osebnem napredku Ana je doma s Kamnika, plava od

svojega devetega leta: »Po šoli so is-kali plavalce za klub ... Sicer, zgleda da sem bila že prestara, ker v tretji razred sploh niso prišli, so bili samo v drugem, kjer je bil moj brat, ki je dobil povabilo. Sem rekla, da grem jaz tudi, da se bom naučila plavat. Plavat nisem znala. Sem šla v klub … in se naučila prvi dan plavat.« Tek-movala je na državni ravni, v stilu del� n in kravl– prosto. Pri 20-ih pa je spoznala bodočega moža in prišla na Primorsko: »Se pravi, sem kar od-rezala vse, plavanje, družbo …« Po-roka, dva otroka in šele potem prva zaposlitev v novem kraju – najprej je pol leta delala v Intersportu, potem pa se je ob prenovi notranjega ba-zena v Športnem centru Ajdovščina ponudila možnost zaposlitve bliže njenim željam: »So potrebovali neko-ga z znanjem učenja plavanja, ki bi že imel izkušnje, in sem dobila delo receptorke.« Sedem let je bila recep-

torka v ajdovskem športnem centru, s stalnim popoldanskim delovnikom od treh popoldan naprej …

Redna služba za nedoločen čas v javnem zavodu – za marsikoga v današnjem času glavni dobitek. Ana se je na začetku svoje samostojne poslovne poti soočala z mnogimi negodovanji: »Moram rečt, da nisem slišala ravno malo kritik na ta račun, kje da imam glavo, ker puščam tako redno službo, ampak, enostavno sem si želela nekaj več, službo, s katero bi začela tudi jaz malo rast, se razvijat, dat drugim tisto znanje, ki ga imam.«

Nov začetek - Plavalni klub Ajdo-vščina

Čeprav so Ano Ličen že prej prego-varjali, naj ustanovi plavalni klub, ni imela prave želje. 11 let intenzivnega plavanja (6 treningov na teden) je bilo zadosti, ob treh otrocih pa se je predajala materinstvu. Potem se je zgodil pogovor, ki je vse postavil na glavo. Tisto noč ni spala: »… tko da je blo dejansko čez noč odločeno, da bom ustanovila plavalni klub …«.

Čemu ne odpreti kluba ob službi, vsaj za začetek, sprašujeva z Bran-kom. Ana pojasni, da se to zaradi urnika bazena ne bi izšlo – za to-vrstne dejavnosti ga je namreč v večjem delu mogoče najeti šele po tretji uri popoldan, ko se je začenjal njen delovnik … Zato je v službi dala odpoved in najprej ustanovila

Plavalni klub Ajdovščina. Kot prio-riteto si je zastavila, da bo plavanje dekletom namenjen šport, ker meni, da imajo premalo ponudbe: »… ro-komet, ples, zdaj sta se začela počasi razvijat tudi nogomet in košarka, kaj drugega pa ni bilo.« Tako za tekmo-vanja pripravlja pretežno dekleta, in enega zelo uspešnega fanta. Njen cilj z otroci je vrhunski šport. Če bomo v Ajdovščini imeli kdaj kakšno Saro Isakovič, jo pobara Branko, pa suve-reno in z nasmehom odgovori, da bo delala na tem.

Otroci so pridni plavalci in dobro napredujejo, vendar pa v to dejav-nost Ana za sedaj več vlaga, kot pa dobi. Sploh, ker klub deluje komaj leto in pol in še ni upravičen do proračunskih sredstev, ki jih preko javnega razpisa deli Športna zveza Ajdovščina. Tako so trenutno tudi vsi stroški tekmovanj na plečih star-šev. Zato Ana težko čaka nov javni razpis, ko bo že lahko zaprosila za sredstva, in v plavalnem klubu »laže zadihala«.

Specializacija – plavanje Kmalu po ustanovitvi društva je

Ana Ličen ustanovila še samostojno podjetje. Njen s.p. ponuja vse stori-tve v povezavi s plavanjem - razen reševanja iz vode. Opravljen pa ima TPO (temeljni postopki oživljanja), kar ji omogoča, da svoje storitve iz-vaja brez pomoči reševalca iz vode. Ima licenco učitelja plavanja, čaka na naslednji razpis za trenerja, ki ga namerava opravit. Licence obnavlja vsako leto. Tudi v njenem poslu so pomembna nova znanja in informa-cije, ki jih redno spremlja. Sodeluje tako z javnimi (za sedaj predvsem z osnovnimi šolami), kot s � zični-mi osebami, posluje na območju Vipavske, Goriške in Krasa. Novost v njeni dejavnosti je plavanje z do-jenčki in malčki, kar je Plavalni klub Ajdovščina z dogovorom prevzel od Zavoda za šport. »Se pravi, po mlaj-ših otrocih zdaj začnemo z dojenčki in malčki, pa plavanje odraslih se je precej razširilo, da sem kar cele popol-dneve tukaj,« nato pa takoj pristavi,

da dela v manjših skupinah, od ene-ga do največ pet plavalcev. »Ker se dela na kvaliteti in ne na kvantiteti,« poudari.

Preživi torej predvsem od tečajev, tekmovalna dejavnost kluba pa po-trebuje še časa za dokazovanje … in prostora, ta bi bil še bolj koristen.

Če naredimo, lahko imamo, orga-niziramo, tržimo …

Glede na dane možnosti je Ana re-snično pogumna – tja do Štandreža (ali Kopra) je namreč pokriti bazen Zavoda za šport Ajdovščina edini, kjer lahko izvaja svoje dejavnosti. Po prostorskih zmožnostih je trenu-tno »na limitu«. Poleg tega je precej specializirana za tako majhen kraj in tako veliko obstoječo ponudbo. »Sem prišla tretja na sceno, kar se plavanja tiče. Prvi je bil Rekreativček, nato se je pojavil Triatlon, ki je delno v plavanju in potem sem prišla jaz. Samo jaz zaupam vase, delala bom na tem, da se bodo otroci imeli lepo, tako bodo prišli nazaj. In to je v bi-stvu ene vrste zdrava konkurenca,« samozavestno razmišlja Ana. Pozimi nas iz kavčev vleče ven, v telovadni-ce ali pa na bazene in ponovno ugo-tavljamo, da večja ponudba izzove zgolj še večje povpraševanje in da se zaradi konkurence ne gre bati za po-sel, če stojiš za svojim delom.

Upa pa, da se bo enkrat »zgodil normalen bazen«. Pokriti bazen v športnem centru je namreč prekra-tek za izvedbo tekmovanj (poleg tega, da je prezaseden). Zunanji ba-zen ji ustreza, čeprav bi si, sploh ob takem poletju, kot je bilo letos, želela ogrevane vode. Lani poleti so prav na pobudo Plavalnega kluba Ajdo-vščina na bazenu Letnega kopališča namestili plavalne proge in jih zaradi pogoste rabe tam kar pustili – Ana je opazila, da so začeli plavat tudi drugi obiskovalci bazena. »Če naredimo, lahko imamo, organiziramo, tržimo. Če nimamo, ne moremo!« trdi Ana v smislu pogojev, ponudbe in opre-mljenosti s športno infrastrukturo, Branko pa temu ob bok postavi čase razcveta športnega turizma v Ajdo-

vščini. Nazaj na tekmovanja V zadnji plavalni sezoni se je v Ani-

ni zgodbi pojavil še en nepričakovan cilj – veteransko državno tekmova-nje. Na njeno veliko presenečenje so se njeni odrasli plavalci odzvali na njeno povabilo, da se udeležijo tek-movanja: »Uspelo nam je celo zbrat osem plavalcev, da smo se lahko po-merili v mešani štafeti in osvojili tretje mesto!«

Prepričana v svojo odločitev Takole, na povprek, Ana meni, da

bi s trenutnim zaslužkom sama lah-ko preživela, družina pa se za sedaj še močno opira na moža. »Začet je težko, prvo leto nadaljevat tudi težko, si pa želim nadaljevati. Moj največji uspeh iz lanske v letošnjo sezono je, da sem obdržala plavalce,« doda, da je bilo sicer nekaj osipa, pa tudi veli-ko novih, tako da se giblje v okviru okoli 30 otrok in prav toliko odra-slih.

Ni ji žal, da se je tako odločila: »Čeprav sem zaupala vase, me je bilo strah, ne da ne, naredit ta korak, vendar sem pa vedno bolj samozave-stna.« Zdaj sama razpolaga s svojim časom. Prav stalni popoldanski de-lavnik je bil zaradi njenih treh deklet namreč eden tistih »tihih« pomemb-nih razlogov za njeno odločitev. Si-cer tudi sedaj pretežno dela popol-dan, vendar dekleta zdaj hodijo z njo na treninge.

Mati treh odraščajočih deklet in sveža samostojna podjetnica je tre-nutno prosti čas izključila iz svojega urnika, včasih pa se je rada ukvarjala z ročnimi deli in drobnimi ustvarjal-nimi spretnostmi.

Ana Ličen je še posebno velik dokaz, da človek za preživetje po-trebuje tudi osebnostni razvoj, ne zgolj rednega mesečnega naka-zila na svoj račun. Verjame vase, pripravljena se je dokazovati, uspeva ji. Le pogumno naprej! Branko Lavrenčič in Sanda Hain

zdaj delam. To so trije športi, na ka-tere sem se fokusiral.« Vsega seveda ne more opraviti sam, zato občasno sodeluje z zunanjimi izvajalci, zno-traj Zavoda za šport pa imajo učitelji plavanja tudi ekipo, kjer se dogovar-jajo in sodelujejo. »Zase lahko rečem, da so odnosi korektni, vsak se trudi po svojih močeh, tudi Zavod za šport nam zagotavlja neko kvoto ur,« pred-stavi svoj pogled na odnose znotraj pestre ljubiteljske in tržne športno--rekreativne dejavnosti v Ajdovščini. Všeč so mu vsi športi in podpira vsa društva. Zaveda pa se, da je treba iznajdljivo predstavit svoje znanje in izkušnje, da jih lahko potem pro-daš. »Triatlon je neka speci� ka, trije športi. Ni nas grozno veliko, ki se s tem resno ukvarjamo, vendar pri nas vsakdo najde svoj cilj – eni se hodijo samo učit plavat, enim je všeč tekat, eni hodijo na skupinsko vadbo na ko-lesih – vsak si je našel svoje in to je šlo kar samo od sebe …«

Seveda se da preživeti …

Svojo nišo si je Uroš poiskal tudi kot učitelj plavanja in reševalec iz vode za šole in vrtce. Plavati uči otroke iz Vipavske, Goriške, Idrij-sko-Cerkljanske, Notranjske … Po-sel dobro teče tudi zaradi notranjega bazena v ajdovskem Športnem cen-tru, ki je prilagojen za namene pla-valnega opismenjevanje prve triade osnovnošolcev.

»Preživeti se da, itak, je pa to služ-ba čez ves dan, ni od sedmih do treh, ampak od šestih do desetih zvečer, ali pa še kaj več,« odgovori Uroš na vprašanje, če mu posel prinese do-volj za življenje. Tako kot v vsakem poslu, pa je tudi v tem kar nekaj pa-sti. »Poslovni prostor« je že ena od njih, ponudnik bazena je en sam, ob ceni najema pa je treba malo zami-žati, pomembno je, da so na voljo termini.

Šport povezuje in ponuja priložno-sti

»Ajdovščina ima naravne danosti, če hočeš, se lahko rekreiraš. Je pa tukaj

še dosti odprtega, ogromno možnosti, od kolesarskih tur in kolesarnic, do tekaških in trim stez,« o svojih idejah pripoveduje Uroš. Najbolj zagret pa je za projekt Vogršček, ki ga v priho-dnosti vidi urejenega v športno, re-kreacijsko, turistični center. Zavze-to pripoveduje o naravnih lepotah akumulacijskega jezera in o malen-kostih, ki bi jih bilo treba urediti, da bi tam nastalo družabno srečevali-šče ljubiteljev rekreacije. Branko ga opomni, da so to že ideje izven za-stavljenih okvirjev, da torej iz trojice športov pogleduje v druge dejavno-sti. Uroš potrdi, da ga zanimajo tudi organizacijske dejavnosti, prireditve, tekmovanja, tudi v smislu turistične-ga razvoja. Da ima dobre organiza-cijske sposobnosti je Uroš dokazoval že kot tabornik, deset delovnih let se je v tem poslu brusil po različnih podjetjih, kjer je bil zaposlen. Danes pa mu vse te izkušnje koristijo pri organizaciji vsakovrstnih dogodkov Triatlon kluba – kolesarska dirka

po Ajdovščini, področni akvatlon za otroke, kros triatlon, triatlon kamp, razstava fotogra� j iz triatlona na Vo-grščku v MC-ju, pogovori z Alanom Kobilico, Dorianom Marušičem … Močna izkušnja je organizacija lo-gistično izredno zahtevnega triatlon tekmovanja, ki je letos doživelo že drugo edicijo in kani postati velika, športno-rekreativno-družabna pri-reditev. Zahtevno je že urejanje vseh treh prog in drugih površin, ope-rativno pa pri organizaciji sodeluje kar okoli 50 ljudi različnih pro� lov. Branko triatlonca povpraša, če si na-merava v prihodnosti dobiti pomoč, pa Uroš odgovori, da je prav zadovo-ljen z ekipo, ki jo že ima. Zaposlovati ne namerava, je dober organizator, zato se znajde med vsemi drobnimi sodelovanji in mu ni težko k »papir-jem« sesti niti pozno zvečer. Poleg tega pa pošteno pove, da podjetje tega ta trenutek niti nebi zdržalo.

Uživam v športu »Zadnji dve leti delam tisto, kar mi

je všeč, uživam v športu, ki je takoj za družino.« Družina podpira Uroševo dejavnost, pravzaprav se z ženo, ki je prav tako samostojna podjetnica, le da v čisto drugi branži, do polnju-jeta, si pomagata. Zato bo vztrajal v svojem delu: »Zdaj si svoj čas sam zorganiziram. Obogateli ne bomo, preživimo, vendar uživam v tem in ni mi težko.« In ko ga Branko pobara po socialni varnosti v primeru bole-zni, se pač zaveda tveganja. Za seboj ima trdo izkušnjo: »Na Fructalu sem si mislil – to je to, � rma je fajn, ajdo-vska, sem si rekel, da zdaj sem rešen. Možnosti napredovanja so, za nedo-ločen čas … pa pride Nectar, naredi prvo čistko in ostaneš brez neč…«

In prosti čas? »Prej, ko sem delal v komerciali, sem šel po delu tečt, kole-sarit ali plavat. Zdaj to delam službe-no – za druge in zase. V prostem času se ukvarjam s športom – zase ali pa s sinom.«

Št. 35 • 15. oktober 201410 Podjetno

10 % slovenskih občin je mladim prijaznih

Ajdovščina – Slovenija, september 2014. Inštitut za mladinsko poli-tiko in Mladinski svet Ajdovščina v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije in pod častnim pokrovi-teljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja sta že tretjič zapored podelila certi� kat Mladim prijazna občina.

Slavnostna podelitev certi� katov je potekala v četrtek, 25. septembra v Mestnem muzeju Ljubljana. Na razpis se je letos prijavilo 14 občin, izmed katerih je naziv Mladim pri-jazna občina prejelo 8 občin: Mestna občina Celje, Občina Grosuplje, Ob-čina Idrija, Občina Kamnik, Občine Ljutomer, Občina Trebnje, Občina Vojnik in Občina Trbovlje.

Letos je bila podelitev certi� katov digitalno obarvana. Na dopoldan-skem izobraževalnem seminarju je bil predstavljen nov participatorni portal, namenjen vsem slovenskim občinam in njihovim mladim obča-nom. Portal spodbuja konstruktivno interakcijo in sodelovanje lokalnih skupnosti z občani, s poudarkom

na mladih občanih, ki se na poti do odraslosti spopadajo s težavami na nekaterih ključnih življenjskih po-dročjih. Ideja participatornega por-tala izhaja iz rezultatov raziskav, ki kažejo, da je nekonvencionalna po-litična participacija, kamor sodi tudi participacija na spletu, med mladimi pogosta. Največkrat pa ne doseže na-slovnikov sporočila.

Certi� kat je prvo tovrstno certi� -ciranje v Evropi in predstavlja pri-znanje tistim lokalnim skupnostim, ki uspešno izvajajo ukrepe s predno-stnih področij lokalnih mladinskih politik: zaposlovanja, izobraževanja, stanovanjske politike, politike mo-bilnosti, informiranja, načrtnega obravnavanja področja mladih ter organiziranja mladih. Predstavlja pa tudi usmeritev, kako se na lokalni ravni spopadati s težavami, s kateri-mi se srečujejo mladi v posameznih občinah ter spodbudo občinam za uspešno delo na tem področju. Do-slej je certi� kat prejelo 21 občin.

Tadej Beočanin, idejni vodja pro-grama pa je izrazil zadovoljstvo ob

ugotovitvi, da certi� kat pripomore k izboljšanju pogojev mladim za vstop v odraslost na lokalni ravni. »Certi-� kat občine usmerja k sistematične-mu obravnavanju področja mladine in izvajanju povezanih ukrepov, ki mlade spremljajo na poti v odrasle odgovorne državljane. Participator-ni portal, ki bo v polni luči zaživel do konca leta, pa predstavlja orodje, s katerim bo komunikacija med mladi-mi in predstavniki občine stekla v luči kvalitetnejšega sodelovanja. Danes je v Sloveniji 10 % mladim prijaznih občin. Podatek kaže, da naš čaka še veliko dela. Pot, ki smo jo ubrali, pa je nedvomno prava,« ugotavlja Beo-čanin.

Poleg predstavnikov organizacij, ki ustvarjajo program Mladim prijazna občina, sta občino Ajdovščina na podelitvi uspešno predstavljala tudi Tolkalska skupina La Konga iz Ajdo-vščine in voditeljica Mateja Rosa.

Tudi letos je program podprlo aj-dovsko podjetje Petrič d.o.o., katerih table Mladim prijazna občina bodo občanom in obiskovalcem nazna-njale prijaznost občin dobitnic cer-ti� kata do svojih mladih občank in občanov.

V letu 2014 program so� nancira Zavod Movit s programom Mladi v Akciji.

Dan odprtih vrat v Diagnostičenem laboratoriju ZD Ajdovščina

2. oktober 2014 je na pobudo Slo-venskega Združenja za klinično kemijo in laboratorijsko medicino potekal Dan odprtih vrat slovenskih laboratorijev klinične kemije in la-boratorijske medicine. Ob podpori vodstva Zdravstvena doma Ajdo-vščina smo se tudi v Diagnostičnem laboratoriju Zdravstvenega doma Ajdovščina odločili odpreti svoja vrata.

Naš namen je bil predstaviti delo v našem laboratoriju, seznaniti obi-skovalce, da delo v laboratoriju do-loča zakonodaja in da se moramo držati etičnih meril. Za delo v labo-ratoriju je potrebno znanje, ki ga pri-dobimo z izobraževanjem, potrebne so delovne izkušnje in čut do sočlo-veka.

Našim obiskovalcem smo ponudi-

li dva vodena ogleda po deloviščih našega laboratorija. Predstavili smo vzorce, s katerimi delamo, in jim ra-zložili, kako pomemben je način od-vzema vzorca. Na vsakem delovišču smo obiskovalcem predstavili katere preiskave izvajamo in na kakšen na-čin jih izvedemo.

Izvid je naš ‚‘izdelek‘‘, obiskoval-cem smo ga približali z razlago o njegovi vsebini in pomenu vseh po-datkov na izvidu.

Po končanem ogledu smo obisko-valcem, ki so to želeli, brezplačno izmerili koncentracijo glukoze in holesterola v kapilarni krvi.

Vsem obiskovalcem se zahvaljuje-mo za obisk. Veseli smo, da ste po-kazali zanimanje za naš poklic, da cenite naše delo in nam zaupate. Damjana Bogataj

Svetovalnica v Vipavi za osebe brez urejenega zdravstvenega zavarovanja

V Hiši Sadeži družbe Vipava že od konca lanskega leta deluje Sve-tovalnica za osebe brez zdravstve-nega zavarovanja. Nekateri so jo v tem času že obiskali, svetovalnica je namreč ob uradnih urah odprta za vse, ki iz kakršnega koli razloga nimajo urejenega osnovnega zdra-vstvenega zavarovanja in v zvezi z reševanjem tega problema potre-bujejo svetovanje ter ustrezne in-formacije.

Urejeno zdravstveno zavarovanje ni vedno tako samoumevno, kot se nam včasih mogoče zdi. V dana-šnjem času socialnih in drugačnih stisk se človek lahko znajde v situa-ciji, ko postane njegova zdravstvena varnost zaradi različnih razlogov težje dostopna ali celo ogrožena. Ljudem, ki si želijo urediti zdravstve-no zavarovanje, nudijo v svetovalnici v Vipavi pomoč v obliki svetovanja in informiranja. Gre za neformalno obliko sodelovanja svetovalca s po-sameznikom, pri kateri skupaj pre-gledata možnosti in pogoje za uredi-tev zdravstvenega zavarovanja.

Projekt se izvaja v okviru Slovenske � lantropije, Združenja za promocijo prostovoljstva, ki kot humanitarna organizacija deluje v javnem intere-su vse od leta 1992. Takšna sveto-valnica deluje tudi v Murski Soboti, v Ljubljani pa občanom MOL tovr-stno pomoč nudijo v okviru Ambu-

lante s posvetovalnico za osebe brez zdravstvenega zavarovanja, ki so jo skupaj ustanovili Zdravstveni dom Ljubljana, Mestna občina Ljubljana in nevladni organizaciji Župnijska Karitas Štepanja vas ter Slovenska Filantropija. Vodja Posvetovalnice znotraj Ambulante v Ljubljani Alen-ka Ugrin Vatovec pojasnjuje: ‚‘Po desetih letih dela na tem področju lahko z gotovostjo trdimo, da je to program, v katerem uporabniki lah-ko dobijo celostno informacijo in svetovanje o možnostih za ureditev zdravstvenega zavarovanja, kar ni vedno tako enostavno, kot se nam morda zdi. Z razvijanjem interdisci-plinarnega pristopa znotraj progra-ma Ambulante (sodelujejo namreč različni strokovnjaki – prostovoljci, kot so zdravniki, pravniki, psihote-rapevt) nudimo našim uporabnikom potrebno pomoč, ki je pri lajšanju njihovih socialnih stisk usklajena in bolj učinkovita. To se kaže predvsem v tem, da so naši uporabniki zado-voljni. S tem potrjujejo, da je pro-gram smiselno zastavljen in se raz-vija v pravo smer, saj so uporabniki v njem deležni pomoči in podpore, ki so jo pri nas iskali in tudi našli!‘‘

Uradne ure svetovalnice v Vipavi so vsak ponedeljek od 15.00 do 17.00 ure, v Hiši Sadeži družbe Vipava, ki se nahaja v stari šoli, na Trgu Pavla Rušta 6, telefon 08 2053305.

S sosedi za skupno prihodnost - mesec participacijeNa Mladinskem svetu Ajdovščina

(MSA) smo v okviru projekta S sose-di za skupno prihodnost beležili me-sec september, kot mesec participa-cije. Aktivnosti tega meseca so lepo sovpadale in se pokrivale z lokalnimi volitvami, udeležba na katerih je tudi ena od oblik participacije. Tako smo poleg vseh aktivnosti v mesecu sep-tembru, predvsem mlade spodbujali k udeležbi na volitvah, ki so bile v začeteku meseca oktobra in poudar-jali pomen njihove aktivacije in par-ticipacije v družbi ter sodelovanje pri odločanjih, ki se tičejo mladih.

Mladinski svet Ajdovščina mlade redno spodbuja k aktivni participa-ciji. V letu 2014 posebno pozornost posveča tematikam, ki odločilno vplivajo na njihovo kakovost življe-nja. Mesec september je mesec par-ticipacije, zaznamovan z županskimi volitvami in kampanjami kandida-tov, ki si v naslednjih štirih letih želi-jo glasu volivcev, tudi mladih.

Mladi nosite odgovornost za svojo prihodnost in volitve so trenutek, ko lahko sooblikujete svojo priho-dnost in prihodnost svoje občine.

Z namenom spodbujanja mladih k udeležbi na volitvah, je MSA v me-secu septembru izvajal različne ak-tivnosti. Mlade smo na volišča vabili z različnimi slogani, največ preko

spleta, Facebooka in spletnih strani. Organizirali pa smo tudi soočenje kandidatov za župana občine Ajdo-vščina. Dogodek je v Hišo mladih privabil veliko število tako mladih, kot tudi drugih občank in občanov občine Ajdovščina. Soočenje župan-skih kandidatov je bilo namenjeno predstavitvi programov in pobud kandidatov ter rešitev, ki jih ti ponu-jajo za izboljšanje življenja v Ajdo-vščini. Teme soočenja so se dotikale predvsem problematike mladih, ki so dobili priložnost za pridobitev odgovorov na vprašanja, ki se tičejo njihovi problemov in možnosti za iz-boljšanje njihovega življenja v občini.

Mesec participacije smo zaokrožili s konferenco, na kateri smo se srečali s partnerji iz Forlija, mesteca v Itali-ji, ki z nami sodelujejo v projektu S sosedi za skupno prihodnost. Kon-

ferenca je potekala na temo partici-pacije mladih, v okviru katere smo izvedli več praktičnih delavnic, si izmenjali izkušnje in dobre prakse metod, ki se jih mladi, za poveča-nje participacije v različnih lokalnih okoljih, poslužujejo.

V okviru omenjenega projekta nas v mesecu decembru čaka še mesec prostovoljstva ter v mesecu marcu naslednje leto mesec stanovanjske problematike mladih. Več o aktivno-stih, ki jih bomo izvajali bomo poro-čali takrat, še vedno pa ste vsi mladi vabljeni, da se aktivno vključite v projekt in v vse aktivnosti, ki bodo v okviru projekta še potekale in s tem pridobite dodatna neformalna zna-nja in različne izkušnje, ki vam bodo v življenju še kako prišle prav. Mladinski svet Ajdovščina

Št. 35 • 15. oktober 2014 11Kultura

Vse najboljše, Večernica

Ženski pevski zbor Večernica, ki deluje pod okriljem Društva upo-kojencev Ajdovščina, je 4. oktobra s celovečernim koncertom obeležil 20 let delovanja. Pred polno dvorano navdušenih obiskovalcev so pevke predstavile pester in zahteven reper-toar starih in novih skladb.

Zbor je bil ustanovljen jeseni leta 1994, na pobudo Društva upoko-jencev Ajdovščina, ki je menilo,

da je prav petje lahko zanimiva in priljubljena prostočasna dejavnost upokojencev. Želje se bile ustanovi-ti mešani zbor, pa se možje nekako nikoli niso opogumili, da bi stopili ob bok pevkam. Večernice so prvih 12 let nastopale pod vodstvom Stan-ka Benka, nato pa je vodenje zbora prevzel zborovodja Miran Rustja. Zbor se že od samih začetkov ude-ležuje vseh domačih pevskih revij in festivalov. Med gostovanji izven domačega kraja velja na prvo me-sto postaviti sodelovanje na Taboru pevskih zborov v Šentvidu pri Stični – zadnjih nekaj let so prav Večerni-ce edine predstavnice primorskega zborovskega petja na tem vsesloven-skem taboru. Pevke so ponosne na

drugo mesto, ki so si ga prislužile na tekmovanju upokojenskih pevskih zborov v organizaciji Planeta Tuš in Nedeljskega dnevnik. Večernice veliko tudi samostojno nastopajo doma in v tujini – vtisi z letošnjega koncerta v Avstriji, kjer so nastopile skupaj z zborom Rože iz Nove Gori-ce, so še vedno živi. So nepogrešljive pri ustvarjanju dobrega vzdušja na prireditvah domačega društva, ali

pa kar tako, v domovih upokojencev doma in po vsej Sloveniji. So odlične predstavnice Društva upokojencev Ajdovščina na Festivalu za 3. ži-vljenjsko obdobje – prav v letošnjem letu je bil zbor ponovno izbran za nastop na osrednji prireditvi festiva-la, v Gallusovi dvorani, kjer je med drugim premierno predstavil dve zahtevni skladbi letošnjega Prešer-novega nagrajenca Pavleta Merkuja.

Letošnji upokojenski festival v Cankarjevem domu je Večernicam pomenil zelo dobro vajo za celove-černi koncert ob 20. obletnici. Dvo-rana prve slovenske vlade je tistega lepega sobotnega večera kar pokala po šivih. Pevke, ki so si za to prilo-žnost nadele nove obleke, so publiki predstavile pester nabor skladb. Iz-birale so iz bogatega repertoarja že naštudiranih skladb ter predstavile tudi nove, Merkuje pesmi. Del pe-

smi so odpele ob klavirski spremlja-vi odlične mlade domače pianistke Sare Rustja. Kar šest pesmi je uglas-bil in za zbor priredil Miran Rustja, dve na besedili Simona Gregorčiča, dvoje besedila pa sta prispevali pevki in pesnici Milka Curk in Vanda Žva-nut. Na rojstno-dnevnem koncertu je za eno pesem zborovodjo Mira-na Rustjo zamenjal prvi zborovodja Stanko Benko.

Večernici so pred govorniškim mikrofonom čestitali župan Marjan Poljšak, predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije Mateja Ko-žuh Novak, predsednik pokrajinske upokojenske zveze Alojz Vitežnik, predsednik Zveze kulturnih društev Ajdovščina Artur Lipovž in domača Metka Marušič, predsednica Dru-štva upokojencev Ajdovščina.

Koncert je bila tudi odlična prilo-žnost za podelitev jubilejnih brona-stih, srebrnih in zlatih Gallusovih plaket, ki jih za večletno aktivno lju-biteljsko udejstvovanje na področju kulture podeljuje Javni sklad za lju-biteljske kulturne dejavnosti.

Organizacija koncerta – od ideje, do scenarija, režije, do vodenja – je bila v pridnih rokah predsednice zbora, Klare Štrancar. Za lep videz odra so poskrbele pevke same, piko na i pa je videnemu dodala kaligra-� nja Loredana Zega, ki je ime zbora umetelno zapisala na svoj način.

Obiskovalci so si v avli dvorane lahko ogledali zanimivo razstavo vseh aktivnosti, ki jih v prostem času počnejo pevke. Videlo se je, da ne zgolj pojejo in pišejo pesmi, pač pa so ustvarjalne na mnogih področjih – ročna dela, fotogra� ja, slikanje, iz-delovanje nakita …

Dvajsetica je minila, v priča-kovanju nove obletnice pa se Večernice že aktivno pripra-vljajo na nove dogodivščine. Nv in sh

foto

: Jan

ez T

omc

foto

: Jan

ez T

omc

foto

: Jan

ez T

omc

foto

: Jan

ez T

omc

foto

: Jan

ez T

omc

Aktivni in ustvarjalni v tretjem življenjskem obdobju

V Cankarjevem domu v Ljubljani je konec septembra potekal že 14. Festival za 3. življenjsko obdobje, ki se ga že od vsega začetka udeležuje-jo tudi različne skupine domačega Društva upokojencev Ajdovščina.

Članice in člani različnih ustvar-jalnih skupin Društva upokojencev Ajdovščina so se dobro pripravili in aktivno sodelovali na letošnjem 14. festivalu. Lepo število domačih upo-

kojencev se je udeležilo odprtja festi-vala ter dan izkoristilo še za vožnjo po Ljubljanici.

Na Večeru pesmi in plesa je ubra-no zapela Dramsko pevska skupina Zarja. V Linhartovi dvorani se je dan kasneje predstavil tudi Ženski pev-ski zbor Večernica. Na 39. srečanju

pevskih zborov Slovenije so doma-če pevke pod vodstvom zborovodje Mirana Rustja zapele pesmi Pavla Merkuja, letošnjega Prešernovega nagrajenca. Na festivalu so nastopi-le tudi lutkarice Dramske skupine Žar, ki deluje pod okriljem Društva MOST, univerze za 3. življenjsko ob-dobje. Predstavile so se s predstavo Ljubica in Arpid, ki jo je iz ljudske pripovedke iz Rezije za lutke prire-

dila Ada Bačar. Zadnji dan 14. festi-vala za tretje življenjsko obdobje so bila podeljena priznanja za najboljše fotogra� je iz natečaja na temo Dru-žinske vezi. Priznanja sta prejela tudi domača fotografa Ivan Skvarča in Nevenka Vidmar. Čestitamo! Nv in sh

Otvoritev skupne razstave v Vipavskem Križu

V Vipavskem Križu je bila v sobo-to, 20. septembra 2014, odprta sku-pna razstava likovnih, kamnoseških, rezbarskih in klekljarskih del članov društva MOST in UNITRE iz Krmi-na, Italija. Vse prisotne sta pozdravi-la predsednika obeh društev, tudi dr. Irene Mislej je v kratkem povzetku pohvalila delo vseh ustvarjalcev.

Po ogledu razstave smo z avtobu-som odpeljali v Vrhpolje, kjer smo si v cerkvi ogledali mozaik in prisluh-nili izčrpni razlagi o nastanku te pre-lepe mojstrovine. Za kratek čas smo se ustavili tudi v vinoteki. Vreme ni bilo prav nič prijazno in na poti do

gostišča Abram, kjer smo imeli ko-silo, je ves čas deževalo. Naše sku-pno druženje s prijatelji iz Krmina sta popestrili tudi Folklorna skupi-na Most in Plesna skupina Ajda. Za dobro voljo in plesno razpoloženje pa sta zaigrala še harmonikarja od Mosta.

Letos mineva že deveto leto, odkar se obe društvi prijateljsko srečujeta in sodelujeta, in v ta namen sta veli-ko in dobro torto spekli Marija Bre-celj in Dora Furlan. Naslednje leto se ob okrogli deseti obletnici našega sodelovanja srečamo v Krminu. Vlasta Ferjančič

Št. 35 • 15. oktober 201412 Kultura

Umetniki za Karitas v Rimu

Likovna dela iz 20. mednarodne likovne kolonije Umetniki za ka-ritas so šla na pot. Tokrat v večno mesto, v Rim. Sodelovanje z vele-poslaništvom RS pri Svetem sedežu je lepo steklo in 30. septembra se je dogajalo odprtje prodajne razstave v prestižni vatikanski palači Palzzo della Cancellerija.

Veliko pridnih ljudi je bilo potreb-nih, da je razstava uspela. Vseh se ne da našteti, toda »prostovoljno in z veseljem«, ki spremlja vse koloni-je in razstave je dokaz, da se da tudi vrhunske kulturne projekte izpeljati z minimalnimi stroški. Priprava slik, prevoz in postavitev razstave je bilo v rokah Toneta Seiferta, Lucijana Bratuša in br. Vlada Kolenka.

Iskanje primernega prostora je trajalo kar nekaj časa, prve poti po Rimu je opravil br. Štefan Kožuh, nakar se je vse odvilo na ravni Ve-leposlaništva RS pri Svetem sedežu. Gospa Tina Kokalj je bila tista oseba, ki je vse uredila tako, da smo se vsi čutili sprejete in dobrodošle.

Dvajset let je za Cerkev kratka doba, toda za generacijo nekega ob-čestva je to že nekaj. Ta jubilej pra-znujta letos Radio Ognjišče in pro-jekt Umetniki za karitas, zato smo šli v Rim, kot skupina, ki je vsa ta leta prinašala med ljudi sporočila lepe-ga in dobrega. In prav je tako: Urša in Jure Sešek, Petra Gorše, Andrej Jerman in Marjan Bunič so s svoji-mi glasovi navdušili obiskovalce. Z moderatorjem večera Jožetom Bar-toljem sva Jožica Ličen in Anamarija Stibilj Šajn predstavili karitativni in umetniški vidik kolonije in razstav. Ob podatku, da je to 211 razstava in, da je v katalogih zapisanih 1381 imen avtorjev iz domače in med-narodne scene, je celo slavnostni govornik, generalni tajnik Caritas

Internationalis Michel Roy poudaril internacionalno razsežnost Umetni-kov za karitas in se zahvalil škofu Metodu Pirihu, predsedniku Sloven-ske karitas za sodelovanje. Razstavo je odprla veleposlanica RS pri sve-tem sedežu Maja Marija Lovrenčič Svetek. S svojo prisotnostjo so nas počastili številni ugledni gostje in diplomati, med njimi kardinal dr. Franc Rode in veleposlanik RS v Ita-liji Iztok Mirošič. Umetniki za kari-tas ne bi bili brez Irme in Hieronima Vidmar s Sinjega vrha to kar so. In tudi v Rimu sta poskrbela za okuse slovenske domačnosti, zdravico pa je prispevalo protokolarno vino občine Ajdovščina.

Pred in po razstavi so se odvijali tudi drugi dogodki, ki bodo umetni-kom, sodelavcem Radia Ognjišče in

sodelavcem Karitas iz celotne Slove-nije ostali v trajnem spominu.

Posebna čast in privilegij je bilo so-maševanje v domu Svete Marte ško-fa Metoda Piriha, Mateja Kobala in Francija Trstenjaka pri jutranji maši s papežem Frančiškom. Ob tej priliki so mu izročili sliko - portret, ki jo je v koloniji Umetniki za karitas ustva-

ril Bogdan Soban. Portret papeža Frančiška sestavlja 130.313 besed »fratelli, sorelle, buona, sera«, ki jih je takoj po izvolitvi sveti oče name-nil ljudem sveta. Številka 130.313 pa predstavlja datum njegove izvolitve.

V kripti cerkve Svetega Petra smo imeli skupno sveto mašo pri kate-ri so s škofom Metodom Pirihom somaševali Matej Kobal, Franci Tr-stenjak, br. Vlado Kolenko, Branko Maček, diakon Imre Jerebic in br. Štefan Kožuh, ki je v pridigi nago-voril navzoče. Tudi tu so bogoslužju dodali svoje pevci radia Ognjišče. Naslednja skupna sveta maša je bila v cerkvi Srca Jezusovega v kraju Ro-cco di papa, kjer smo tudi stanovali.

Na sedežu Caritas Internationalis smo se sodelavci Karitas srečali z generalnim tajnikom in nekaterimi ključnimi ljudmi svetovne Karitas. Tu sta vprašanja in pogovore vodila škof Pirih in generalni tajnik Sloven-ske karitas Imre Jerebic, zato, da smo se razumeli pa je poskrbel urednik Novega glasa Jurij Paljk. Pogovor je tekel o svetovnih problemih revšči-ne, kot so begunci, migranti, tujci, brezposelni. Pri Rimski karitas so nam predstavili Dom za tujce, v ka-terem poleg strehe nad glavo dobijo še drugo pomoč, kot je iskanje služ-be, namestitve, učenje jezika. Veliko dela tu opravijo številni prostovoljci, kot so učitelji, zdravniki, pravniki.

Skupno romanje je bilo sklenje-

no na trgu sv. Petra v Vatikanu z navzočnostjo pri splošni avdienci pri papežu Frančišku. Lepo je bilo med množico iz celega sveta ču-titi, da smo tudi karitativni sode-lavci, umetniki in sodelavci radia Ognjišče del vesoljne Cerkve. Jožica Ličen

Ajdovski pevci na gostovanju s Slovenskim komornim zborom po ItalijiSlovenski komorni zbor iz Ljublja-

ne, ki ga vodi Martina Batič, je v zadnjih dneh septembra okrepljen z devetnajstimi primorskimi pevci KUD Jožef Šemrl iz Zadloga od-potoval na krajšo turnejo v Italijo. Na povabilo priznanega dirigenta Hartmuta Haenchena in Orkestra Haydn iz Bolzana (It) so imeli dva koncerta Dvořakove Stabat mater, v Teatru Verdi v Pordenonu 26. sep-tembra in naslednji dan v katedrali v Pisi ob zaključku tamkajšnjega festi-vala Anima Mundi 2014. Slovenski pevci so nastopili ob solistih: sopra-

nistki Sabini von Walther, mezzoso-pranistki Bettini Ranch, tenorju Do-miniku Wortigu in baritonu Alejan-dru Marcu-Buhrmesterju. Poseben čar je bilo prav doživetje veličastne katedrale v mestu ob reki Arno, ki je znano po slavnem poševnem stolpu. Pevci KUD Jožef Šemrl iz Zadloga sestavljajo večinoma zdajšnji in bi-vši učenci profesorice petja Jerice Rudolf iz Glasbene šole Vinka Vo-dopivca iz Ajdovščine, ki je zbor tudi tokrat odlično pripravila. Po navdu-šujoči izvedbi Or� ove Carmine Bu-rane v juniju na grajskem vrtu v Aj-

dovščini, so pevci tudi tokrat potrdi-li zaupanje in kvaliteto ter še enkrat posegli po zahtevnem glasbenem delu. V družbi Komornega zbora slovenske � lharmonije iz Ljubljane, simfoničnega orkestra Haydn iz Bol-zana ter pod taktirko izjemnega diri-genta Haenchena so ponovno doži-veli neprecenljivo pevsko izkušnjo. sh

Eksperiment uspel

Gledališče mala scena Zagreb s predstavo Iglica

Koncert zasedbe Čedahuči v Baru Hiša Mladih

Dramska družina Sedej iz Števerjana s predstavo Umor v vili Roung

Ekipa ustvarjalcev Štrudlfesta 2014

Št. 35 • 15. oktober 2014 13Kultura

FotoBeležka oktobrskega dogajanja na Pilonovi domačiji

Andrej Perko v četrtek, 9. oktobra, s svojim pogledom na letošnje 45. fotografsko srečanje Rencontres v Arlesu. Pod naslovom Parada je bilo posvečeno najrazličnejšim načinom uporabe, izrabe in celo zlorabe foto-grafi je.

V petek, 24. oktobra 2014, ob 19. uri, vabi Pilonova galerija na odprtje razstave Metka Erzar, brez.NASLOVA. Ustvarjalka iz Ozeljana se bo na razstavi, ki bo na ogled do 28. novembra 2014, predstavila s svojimi slika-mi in instalacijo.

Jesenske serenade v Pilonovi galeriji

Trobilni kvintet Contrast v zasedbi: Gregor Turk (trobenta), Blaž Avbar (trobenta), Jožek Rošer (rog), Žan Tkalec (pozavna) in Uroš Vegelj (tuba) s koncertom Zvoki zvite pločevine iz cikla Jesenske serenade 2014, na prvo septembrsko soboto.

Vokalna skupina Gallina: Manca Simonič (sopran), Urška Banovec (sopran), Ana Plemenitaš (alt) in Višnja Fičor (alt), pod umetniškim vodstvom Ane Erčulj na koncertu Kurje gospe iz cikla Jesenske serenade 2014, druga sobo-ta v septembru.

foto

: Prim

ož B

rece

ljfo

to: P

rimož

Bre

celj

foto

: Mar

jan

Krpa

n

Urnik Pilonove galerije Ajdovščina:

Stalno zbirko Vena Pilona si lahko v času, ko občasne razstave ni, ogle-dujete od ponedeljka do petka med 8.00 in 16.00.

Med trajanjem občasne razstave vas vabimo v galerijo v ponedeljek med 8.00 in 16.00, od torka do pet-ka med 8.00 in 17.00 ter ob nedeljah med 15.00 in 18.00.

Že 70 let smo z vami – Moški pevski zbor Srečko KosovelHitro, hitro čas beži…

Predstavitev delovanja Moškega pevskega zbora Srečko Kosovel sem v brošuri ob 60. rojstnem dnevu zbo-ra zaključil z uspešnim nastopom na Norveškem, polarnim sijem, ki smo ga doživeli ter izdajo zgoščenke Ko-sovelovih pesmi in tako imenova-nega »železnega repertoarja« zbora. Glej ga zlomka, Kosovelovci še ve-dno pojemo in zopet pišem o našem delu v zadnjih desetih letih. Praznu-jemo namreč 70 let od ustanovitve našega zbora.

Predstavitev zadnjega desetletja bom začel s tem, da je na našo srečo pred nami še vedno mojster svojega poklica, naš zborovodja Matjaž Šček, takoj za njim pa je treba omeniti neutrudnega predsednika Franca – posebej zanj smo priredili refren pe-smi: »Od zmag do zmag, nas vodil je tovariš Frnce …«.

Leto 2005 smo začeli z uspešnim sodelovanjem na mednarodnem tekmovanju pevskih zborov v Veli-ki Britaniji v mestu Truro. Osvojili smo srebrno priznanje, zlato pa nam je prav gotovo pripadlo v naši iz-najdljivosti in kuharskih sposobno-stih v bivalni bazi, mobilnih hiškah Monkey Tree. V toplejših dneh ju-nija 2006 smo s kar 5 nastopi sode-lovali v Italiji na pevskem festivalu v Alti Pusteriji. Zelo odmevno je bilo septembrsko gostovanje na Madžar-skem, v mestu Pecs, kjer smo imeli celo devet sicer krajših nastopov. Če je bila naslednja sezona bolj zatišna, namenjena vajam in študiju novih skladb z nekaj koncerti in drugimi priložnostnimi nastopi, pa je bilo leto 2008 toliko bolj bogato. Začeli smo z nastopom v kratkem tv � l-mu »Maša za pokojne«, posnetem po delu skladatelja Štefana Maurija. Snemali smo v Mostu na Soči, v Ka-nalu in v Goriških Brdih. Največkrat smo morali ponoviti prizor vstopa na avtobus v Kanalu. Nikoli ni bilo dovolj dobro, dokler ni kot prvi vsto-pil naš najpostavnejši pevec.

Naslednje poglavje tega desetle-tja je snemanje zgoščenke »Pušeljc šentjanževih rož« in dolge ure vaj, ki smo jih posvetili študiju skladb Zor-

ka Prelovca in Petra Jereba. Na kon-cu pa smo uspešno izdali zgoščenko, ki smo jo tudi predstavili na več sa-mostojnih koncertih po Sloveniji, ki jih je s svojo izbrano besedo pove-zoval žal danes pokojni vsestranski kulturni delavec Jože Humer. V po-sebno čast pa nam je bilo gostovanje v Melunu (Francija), kjer smo sode-lovali na predstavitvi Slovenije ob zaključku našega predsedovanja EU. Po kar štirih srebrnih priznanjih na tekmovanjih, ki smo se jih udeležili v zadnjih desetih letih, smo se leta 2009 odločili, da se zopet preizku-simo na mednarodnem tekmovanju pevskih zborov na Malti. Matjaževo vztrajanje k perfekciji vseh pevskih in glasbenih elementov je obrodilo sadove – končno zlata plaketa. Trud ni bil zaman.

Ne spimo na lovorikah. Trdo de-lamo na vajah, pilimo živce zboro-vodji, in v letu 2010 luč sveta ugleda naslednja samostojna zgoščenka, tokrat sakralnih skladb, z naslovom »Glejte že sonce zahaja«. Pripravljati se začnemo na zborovsko tekmova-nje v Bratislavi na Slovaškem, kjer v maju mesecu 2011 zopet za las zgrešimo zlato plaketo. Zadovoljni z nastopom in srebrno plaketo, z no-vim elanom delamo na vajah in kon-certiramo po Sloveniji in zamejstvu. Tekmovalna žilica nam ne da miru. Še se želimo preizkusiti na mednaro-dnem tekmovanju in ugotoviti kaj in koliko zmoremo. Prijavili smo se na tekmovanje pevskih zborov Canta al mar v mestu Callela pri Barceloni v Španiji, oktobra 2012. Skrbno izbran

in zahteven program smo začeli štu-dirati z novim elanom. Veliko vaj je bilo potrebnih, da smo zadovoljili visoke zahteve našega zborovodje, toda pevci smo se zavedali, da edino z garaškim delom lahko uresničimo svoje želje na tekmovanju. Splačalo se je. Z vrhunskim nastopom smo osvojili zlato priznanje. Presrečni in ponosni smo se vrnili domov.

Že smo v letu 2014, v letu, ko bo zbor praznoval svojo 70-letnico. Ve-like načrte smo imeli za praznovanje jubileja, žal pa so se želje izgubile v realnosti krize in vsesplošnega po-manjkanja sredstev. Odločili smo se za veliko skromnejšo in našim sredstvom dosegljivo praznovanje, 18. oktobra bomo priredili koncert v Ajdovščini in ga ponovili v Novi Go-rici in Ljubljani. Poleg nekaj skladb železnega repertoarja, ki nas spre-mljajo skozi vsa leta, se vam bomo na jubilejnih koncertih predstavili s premierno izvedbo kantate za zbor orkester in soliste »Primorska«, ki jo je za zbor prav v ta namen, na besedila župnika Primoža Krečiča, po rodu iz Vrhpolja, uglasbil skla-datelj Andrej Misson. Čudovito kantato »Primorska« z bogato glas-bo in besedili, bomo kosovelovci prvič izvedli s pomočjo orkestra Nova � lharmonija iz Nove Gorice in solistke Ane Kodelja iz Vrhpolja. Prepričani smo, da bo izvedba pod mojstrsko »čudežno« roko našega Matjaža vrhunska in vredna vaše-ga obiska. Zato v imenu vseh pev-cev, prijazno iz srca vabljeni! Za kosovelovce, Marjan Krpan

Vabljeni na slavnostni koncert Moškega pevskega zbora Srečko Kosovel, ki bo v soboto 18. oktobra 2014, ob 20. uri, v veliki dvorani ŠC Ajdovščina.

Št. 35 • 15. oktober 201414 Dediščina

PogodbaOdkar iščem ohranjeno in dosegljivo gradivo o ajdovski predilnici, pred-vsem za obdobje od leta 1826-28 (gradnja in začetek obratovanja) do leta 1935 (stečaj), sem se pogosto spraševal kje in kdaj, če kdaj, bom našel kar-koli ohranjenega o njenih začetkih. Že takrat so sicer redki dosledni in na-tančni izobraženi še kako risali, zapisovali, arhivirali … Toda po tem sta čez ta prostor vihrali dve svetovni vojni in posledično (pre)minile tri države. Pogodbo (Vertrag) sem dobil sredi poletja. Med fotogra� ranjem dokumen-tov za drugo zgodbo, ki jo z Ajdovsko predilnico povezuje - kaj drugega kot Hubelj. Trije listi, popisani z lepo, toda zapleteno pisavo v takratni nemščini. Ne-poznavalcu nečitljivo in nerazumljivo. Ko sem pod lupo poleg »domačih« priimkov Attems in Coronini odkril še Josef Chiozza ?? iz Triest, v prvem odstavku tretjega lista pa »Babnik«, vse zapisano 3. oktobra 1826 v Sv. Križu, sem začel upati. Dvome v vrednost najdenega mi je odgnal direktor PANG g. Drago Trpin. Na prošnjo za pomoč mi je že naslednji dan odgovoril: » Gre za prepis (ko-pijo) pogodbe med kuratorjema gospostva Vipava Atemsom in Coronini-jem na eni in tržaškim trgovcem Chiozzo na drugi strani zaradi postavitve bombažne predilnice na desnem bregu Hublja v okraju Sv. Križ. To piše v prvem odstavku in je očitno to kar iščete.«

Original prepisa Pogodbe je shra-njen v »Archivio di Stat odi Gori-zia«: Capitanato distrettuale di Go-rizia; busta 9, � lza 55. Za »dešifri-ranje« pisave in prevajanje vsebine vseh treh listov bo še čas. Že 13. ju-nija 1827 v Ljubljani (Laibach) ove-rovljen prepis, je bil v uradne name-ne uporabljen po letu 1870 (kolek!) in zato shranjen ter najden v škatli iz neke druge zgodbe. Josef Chiozza ni bil samo tržaški podjetnik, bil je ustanovni član in delničar prve te-kstilne tovarne na slovenskem oze-mlju in Balkanu: » Actien-Gessell-scha� der k.k. priv.- mechanischen

Spinnerei zu Hajdenscha� « ali »Delniška družba cesarsko- kraljeve privile-girane mehanične predilnice v Ajdovščini«. Za takratni čas in prostor ogro-mna dvonadstropna predilnica - tekstilna tovarna, grajena iz kamna opeke in jekla, za katero je bilo treba zajeziti Hubelj (pod »šturskim« mostom) ter skopati nekaj sto metrov roje na Babnik je (?) začela obratovati že leta 1828. Načrtovali in zgradili so jo predvsem tuji strokovnjaki in gradbeni delavci.Pogodba(Vertrag) - prepis, je utemeljila in neizbrisno zaznamovala skoraj dvestoletni razvoj takrat vasi, danes mesta Ajdovščine. Morda je to neskro-mna, toda tudi za zgolj povprečnega poznavalca z dejstvi utemeljena trditev. (se nadaljuje; v kakšen prostor – okolje je bila zgrajena ajdovska predilnica)

P.s: Škatle z dokumenti, ki zadevajo začetke ajdovske predilnice so bile »skoraj gotovo« pred I. svet vojno preseljene iz Gorice (fronte) v notranjost Avstro-ogrske (?) dokumenti, ki bodo osvetlili zgodovino »Brunnerjeve« predilnice v Ajdovščini (1900 – 1935) pa so v škatlah kar nekaj arhivov v Trstu in Gorici, Vidmu.

DROBCI PRETEKLOSTIZA DANES IN JUTRI

DUŠAN KREČIČ

FOTOVera Kodrič – častna lokalna podpornica Centra medgeneracijskega učenja (CMU) na Ljudski univerzi Ajdovščina

Vera Kodrič je že 40 let sodelavka Ljudske univerze Ajdovščina. Sode-lovanje z Ljudsko univerzo Ajdovšči-na se je začelo oktobra 1974 in sicer s tečaji za slepo desetprstno tipkanje, takrat na pisalnem stroju, v zadnjem času na računalnikih. Svoje znanje deli že celih 40 let različnim gene-racijam, od dijakov do študentov v tretjem življenjskem obdobju. Pravi, da je znanje slepega tipkanja tudi v današnjem času zelo pomembno, saj omogoča hitrejše pisanje in boljšo uporabo računalnika. Prostovolj-no je ponudila svoje znanje in tako omogočila, da so se v tečaj desetpr-stnega slepega tipkanja lahko vklju-čili brezplačno tudi brezposelni.

To je seveda le ena od njenih de-javnosti na Ljudski univerzi Ajdo-vščina. Leta 2004 je vodila študijski krožek Suho sadje na krožniku, in kasneje sodelovala v odmevnem štu-dijskem krožku Ustavimo korak. Po-membna je bila njena vloga pri ob-novi spomenika huzarskemu vojaku ob 200. obletnici.

Rada je med ljudmi in rada deli svoje raznoliko znanje. Sama pravi: »Mislim, da je moja prednost čut za

sočloveka, razumevanje starejših, čut zanje in za njihove potrebe, orga-nizacijske spretnosti in poznavanje ljudi. Pa strast do učenja.«

Vedno si je želela, da bi bila učitelji-ca. Učenje je njeno veselje. Razume ga kot svoje poslanstvo, saj se tako ali drugače njeno življenje prepleta z učenjem, učenjem sebe in učenjem drugih.

Gospa Vera je novembra 2011 kot izjemna osebnost dobila priznanje v akciji „Ljudje odprtih rok“, ki jo iz-vaja revija Naša žena že od leta 1994, ko podeljuje priznanja vsem predla-ganim prostovoljcem za njihovo do-broto, plemenitost in človekoljubno delo.

Prav zaradi vsega tega smo Vero Kodrič izbrali za častno lokalno podpornico Centra medgenera-cijskega učenja (CMU) na Ljudski univerzi Ajdovščina. Častno pokro-viteljstvo projekta na nivoju države je prevzel predsednik RS Borut Pa-hor, svojo podporo pa so izrazili tudi bivši predsednik RS Danilo Türk in številni priznani Slovenci.

V Centru medgeneracijskega uče-nja Ajdovščina omogočamo orga-

nizirano in ciljno usmerjeno med-generacijsko učenje različnih vse-bin, ki jih potrebuje lokalno okolje, vključujemo ranljive ciljne skupine odraslih, kot so npr. odrasli s po-sebnimi potrebami, starejši, brez-poselni, vključujemo vse generacije, zagotavljamo sodelovanje strokovno usposobljenega osebja, ki se profe-sionalno ukvarja z izobraževanjem odraslih, medgeneracijsko učenje povezujemo z učenjem v skupnosti.

Letošnji Dan medgeneracijskega učenja na Ljudski univerzi Ajdovšči-na bo potekal 19. novembra 2014. Vabljeni, da ta dan preživite v družbi različnih generacij, ki se učijo in uči-mo drug od drugega. Naj medseboj-no učenje bogati življenje.

AJNŠNIT»Ein Schnitt« s temi besedami je

avstrijski inženir zaukazal ruskim vojnim ujetnikom, kje bodo kopali usek za cesto, ki je vodila iz Žago-liča proti Gozdu. Tik pred usekom so imeli ruski vojni ujetniki delov-no taborišče, prav v bližini ceste, ki ji danes pravimo ajnšnit. Večina jih ne ve, koliko trpljenja in žrtev je ta košček ceste zahteval. Težaško delo, lakota, izčrpanost, je ujetnike pehala v smrt. Prostor, kjer so jih pokopa-vali je bil kmalu premajhen, pa so mrtve reveže zasuli kar z odkopanim materialom nove ceste.

Sto let je minilo od teh tragičnih dogodkov. Kar nekaj takih grobišč je od Cola do Predmeje in globlje v Trnovski gozd, kjer so ruski vojni ujetniki gradili, cesto, vodovod in trpeli na zanje tuji zemlji, daleč od svojih družin. Lakota jih je večkrat prisila v krajo hrane po okoliških domačijah,ki tudi same niso imele veliko. Kljub temu je bilo me do-mačini sočutje do teh trpinov, ki so umirali na naših tleh za nesmiselne cilje osvajalcev.

Sporazum, ki sta ga podpisala zu-nanja ministra Erjavec in Lavrov, med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije, nalaga, da obe državi etično poskrbita za vojna grobišča na obeh ozemljih. Na tem žalostnem koščku zemlje sedaj stoji obeležje in lesen pravoslavni križ, ki so ga izdelali v Kijevu. Krajana Mitja Benčina in Lucijan Trošt sta

poskrbela za postavitev obeležja in križa na zemljišču, ki je v lasti Biz-jak Stankota. Župan Marjan Polšak je prisluhnil nameram in postavitev podprl.

Slovesnosti ob blagoslovu križa se je udeležil direktor Ruskega centra znanosti in umetnosti Rifat Patejev in se zahvalil za spoštljiv odnos do umrlih in za zgledno sodelovanje med obema narodoma. Franc Čer-nigoj je opisal krute zgodbe ruskih vojnih ujetnikov na tem našem koščku zemlje. V kratkem kultur-

nem programu je zapel moški pev-ski zbor Razpotje pod vodstvom Loredane Sajovic, recitatorka Tjaša Vodopivec pa je v ruskem jeziku prebrala pesem, slovesnost je vodila Manuela Polanc. Zbrane sta nagovo-rila tudi Bojan Bratina predsednik Društva Slovenija- Rusija in župan Marjan Poljšak. Obred blagoslova križa je opravil paroh ruske pravo-slavne cerkve Miroslav Čirkovič. Naj v miru počivajo v naši zemlji. Nevenka Vidmar

Če v vaši družini skupaj ustvarjate in želite svojo ustvarjalnost pokazati tudi drugim,

je to priložnost za vas in vaše družinske člane. Pokažite svojo ustvarjalnost in nadarjenost, ki

pogosto ostaja skrita med štirimi stenami doma. Družine vljudno vabljene k sodelovanju na humanitarnem koncertu,

ki ga pripravlja MDPM Ajdovščina, dne 15. novembra 2014, ob 17. uri v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini.

Za prijavo in dodatne informacije pokličite na telefonsko številko 05 368 91 40 ali 041 490 360

ali nam pišite na info@mdpm-ajdovscina.si. Kontakna oseba Mojca. Prijave so mogoče do 24. oktobra 2014.

Št. 35 • 15. oktober 2014 15Potepanja

Za Golaki1

Začetek avgusta 2004. Topla pole-tna sobota ...

S Cvetkotom Firarjevim2 sva se v času srnjega prska odpravila na pot po hrbtu Trnovskega gozda: s Staniš čez Kozjo steno, za Medvedjim vr-hom in okoli vseh treh Golakov.

To ni bila le pot, še manj pohod. To je bila hoja po krajih, ki molčijo. Spregovorijo le tistim, ki hočejo ve-deti, znajo razbrati in videti: v zabri-sanih znakih na zaraščenih kamnih; v že davno vrezanih znamenjih v de-blih dreves. Se razkrijejo le tistim, ki hočejo slišati: skozi besedo, kretnjo

in pogled človeka, ki ve … Cvetko je vzel s sabo puško.»Morbet bova kaj pripiskala,« je re-

kel bolj sebi kot meni. In sva se zape-ljala proti Stanišem.

Podoba iz ljudske pesmiKmalu srečava Romana Bajtar-

skega3, ki je bil na lovu, v Kralevih kambrah. Kot podoba iz tiste ljudske pesmi 'Po temnem gozdu lovec hodi' se znajde gor nad nama, na kačasti poti. Romana in Cvetkota fotogra-� ram, ob prastarem podrtem buko-vem deblu ...

In gremo naprej, vsak svojo pot. Molčiva. Med molkom in molkom

Cvetko kaj pove o krajih, koder ho-diva ...

V Ciganskem hribu, globoko za Kozjo steno, na robu Črne drage …

Na koncu kozjestenske ceste zavi-jeva po kolovozu proti severnemu robu Trnovske planote. Dol pod nama in na drugo stran globeli so

1 Golaki – najvišji vrhovi na Trnovski planoti; Mali Go-

lak – 1495 m.

2 Cvetko Firarjev – Cvetko Blaško s Predmeje, morebiti

največji še živeči poznavalec Trnovskega gozda.

3 Roman Bajtarski – Roman Blaško s Predmeje. Pevec

in humorist, poznan kot Roman z Gore.

idrijski gozdovi.V Ciganskem hribu, globoko za

Kozjo steno, na robu Črne drage, je bil med vojsko skrit partizanski lógar.

Okoli in okoli Ciganskega hriba so v debla hrapavih bukev vrezane črke K F. Pred desetletji jih je leto za letom v lub vrezoval Krapež Franc – Županov, s Predmeje. Po vojski je Frênce vsako leto vsaj enkrat prišel posedet v partizanski lógar v Cigan-ski hrib in vsakokrat je zarezal v dru-go drevo ...

Med vojsko je tod pasel ovce in marsikatero je dal partizanom za hrano.

»Kamént,« se je jezil oče njegov, ko je štel ovce, »ma ni vseh!«

»So se zgubile,« ga je miril Frênce, »jih bom že poiskal …«

In – marsikaj je tod videl in vedel in doživel, Frênce Županov. Mogoče je zato je hodil vsako leto gor …

Lesene barake so si partizani po-stavili po razhodni jački nad Črno drago, na meji z idrijskim svetom. Dol od lógarja, proti vzhodni strani, se svet spušča iz vrtače v vrtačo. Pet ali šest jih je, ki se stekajo ena v dru-go. In na dnu vsake so grobovi. Sem so pripeljali izdaje osumljene ljudi z Idrijskega, s Krasa, iz Vipavske doli-ne in jim tu sodili. Vojska je bila in tudi nedolžni so bili morebiti vmes

... Tistega fanta že ni bilo treba kar

ustreliti …… Triinštiridesetega, zgodaj spo-

mladi, je mladenič iz Skrilj na Vipa-vskem pred Italijani pribežal v par-tizane. Priključil se je enoti v Cigan-skem hribu.

En dan se je s tovariši vrnil iz pa-trole. Komandant je gledal skozi okno barake in videl, da je fant nekaj uskril pod kamen.

»Kaj si skril?« ga je poklical k sebi. »Nič takega,« je fant prebledel. Komandant gre gledat in dobi pod

kamnom kos kruha. Takoj je dal sklicat četo in so fanta v eni tistih jam pod lógarjem ustrelili ...

Še danes leži gor. Po vojski ga niso prekopali v skupno partizansko grobnico na Predmeji. Tristo sedem-inšestdeset mladih fantov in deklet leži v njej …

»Ja, vojska je hudič,« reče Cvetko. »Ljudje ponorijo. Ne vejo več, kaj je prav in kaj ne …«

Z roba nad Črno drago mi Cvetko z roko in besedo kaže, kod naju bo še vodila pot: mimo Vratc po Slovenski planinski transverzali proti Škrbi-ni, potle bova skrenila na zarašče-no staro pot za Srednjim in Malim Golakom, čez Mlečkavo runico do Vitovskih jančerij. Tu se bova obr-nila in po južni strani Golakov lezla nazaj proti Iztokovi koči4 pod Malim Golakom; na Stanišu bo ta dan najin krog sklenjen …

Drobne velike zgodbeZ roko pokaže levo, na pobočje

Srednjega Golaka. »Tam je bila ena od barak IX. kor-

pusa. Telefonisti so bili v njej. Sem gor so se zatekali tudi domačini ob nemških ofenzivah. Nemci je niso dobili. Po vojni je barako vase vzel gozd …«

Prideva do kraja, kjer si steza malo oddahne, preden spet zavije navkre-ber.

»Tu,« pravi Cvetko, »sem si sam naganjal divjad. Gor zadaj sem v jame vrgel nekaj kamnov, potle sem tekel nazaj po stezi, do tu, in čakal. Prav tod mimo je pritekla splašena divjad, meni pred puško …«

Steza je skoraj ves čas speljana po robu, s katerega se Trnovska planota spušča v idrijske gozdove. Vidi se, da je bila včasih vzdrževana, celo grobo zidana čez globoke zajede. Danes je na nekaterih mestih skorajda nepre-hodna, in če zanjo ne veš, zaideš.

Prideva do starega kala. »Pri Kaličeh sva,« pove Cvetko.

»Sem gor so včasih z Dola5 gonili past jalovno. Eno leto je junija mese-ca, si moreš misliti!, zapadlo osem-deset centinov snega in so morali žival odgnati Podguro, da se je pre-živela.«

Z davno pašo v teh krajih je mo-rebiti povezano tudi ime Mlečkava runica. Mogoče so tu žival, ki so jo pasli daleč od doma, molzli. Nekoč je bil tu kal. Zdaj sta na nekdaj ogra-jeni ravnici le dve razbiti solnici za divjad.

»Tu, spodaj,« z roko pokaže Cvet-ko, »je v globoki jami v skali odti-snjena stopnja srnjaka, na drugo stran, proti Smrekovi dolini, pa so Žefove jame.«

Z Mlečkave runice je zelo lep po-gled na Mali Golak, s severne strani. Cvetko tako živo pripoveduje, kako je s te strani zalezoval gamsa na vrhu Malega Golaka, da dogodek podo-živim. Pa še tisto pove, kako sta z

4 Iztokova koča pod Golaki – planinska koča, poime-

novana po narodnem heroju Ivanu Turšiču – Iztoku, ki je

padel na Lokvah in bil najprej pokopan na Otlici. Pokopali

so ga z župnikom (Albin Bratina) in partizansko brigado za

častno stražo.

5 Dol – današnja Predmeja.

Romanom Porobanovskim6 osem-inpetdesetega leta jagala sem čez iz Smrekove drage, vsak po eni strani, proti Mlečkavi runici.

»Pridem sem okrog,« pravi Cvetko, »vidim, kako Roman meri gor čez runico v drugi breg. Pogledam kar po cevi, kaj meri, in vidim: srnjaka! Bumf! na hitro stisnem, srnjak pade, Romanu pa se povesi puška! Ho, ho, ho …«

Potem kakor da se zamisli in nada-ljuje: »Ej, tudi Frenck s Podškole7 je tod utrnil, kakor je on rekel, marsi-kakšno divjad! Pravil mi je, kako je na Snožetcih – to je tista goljava pod Malim Golakom – mislil, da strelja velikega srnjaka. Ko je prišel do ple-na, je z grozo spoznal, da je uplenil posebnega jelena, ki jih je nekaj dal izpustiti v Trnovski gozd sam maršal Tito. V strahu je zbežal domov. Šele ponoči se je vrnil in žival zagrebel. Tisti jeleni se pri nas niso obdržali. Kolikor je znano, je bil eden uple-njen na Gospodovi senožeti v Smre-čju, eden na Zadloškem. Za druge se ne ve.«

Ure počasne hoje minevajo. Tu in tam se ustaviva in Cvetko zapiska. Kako toplo in vabeče zazveni srnji pisk v tej globoki samoti! In ko se na drugi strani vrtače povleče rdečerja-va lisa, Cvetko ne dvigne puške ...

»Kdo ga bo nosil po teh kozjih ste-zah!« reče, ko naju čez čas srnjak za-čuti in med begom zaboka.

Že sva na Vitovskih jančerijah. Mo-rebiti so tu Vitoveljci iz Vipavske do-line pasli ovce, jance in od tod ime …

Lepo pokošena ravnica, lovci jo ko-sijo; ob robu solnice, na drugi strani jačke, kaluža.

»Tu,« pravi Cvetko, »sva jaz in Ro-man Porobanovski delala v šlogu, skoraj celo leto. Spala sva kar tu. Na-redila sva si barako iz lesa. Pokrila sva jo s šinklnami, z oglarske bajte na Mali Lazni sva jih znosila. Pogra-de sva si postlala s suho praprotjo in slamo. Baraka je bila tako majhna, da sva imela noge zunaj. Jedla sva večinoma divjačino. Takrat je bilo v gozdu še dosti živali …

Eno noč je med nevihto treščilo za-daj za barako. Me je udarilo po no-gah, kot bi me s kolcem!«

Megla je hudič. In o Fanici Màdlčevi …

Usedeva se. Zdaj naju čaka le še spust do Iztokove koče in položna

6 Roman Porobanovski – Roman Krapež, Cvetkotov

prijatelj in sodelavec v gozdu.

7 Frenck s Podškole – znan lovec s Predmeje, Maistrov

borec.

gozdna cesta do Staniša. »Cvetko,« mu rečem, »povej še en-

krat tisto, kako si kmalu za zmeraj ostal v Črni dragi.«

To zgodbo mi je pred leti že enkrat povedal.

»V začetku decembra je bilo,« takoj poprime Cvetko. »Se odpravim za divjadjo čez Vrtec proti Črni dragi, na idrijsko stran. Megla. Se zgubim. Blodim po tistem strašnem divjem svetu. Vse si je podobno, jama jami, deblo deblu, kamen kamnu. Si po-kažem z roko v meglo: 'V tej smeri je gozdarska koča v Črni dragi! Tam bom prespal.'

Grem kar počez. Hodim, hodim … in pridem na stezo. 'Pa saj to je steza proti domu!' jo spoznam.

Tako, vidiš. Mislil sem, da grem proti koči v Črni dragi, a sem šel prav v drugo stran. Če ne bi naletel na stezo proti Predmeji, bi tisto noč ostal v gozdu za zmerom. Ponoči je zametlo polno, polno snega. Moker, kot sem bil, bi zmrznil. In to jaz, ki sem poznal vsako drevo v gozdu! Ja, megla je hudič …«

Steza z Vitovskih jančerij naprej je zložna, povprek se spušča nad Po-rodáno proti Stagarijskemu hribu.

Dober kos poti je še do Iztokove koče, ko Cvetko pokaže: »Dol spo-daj, prav nad porodansko cesto, je na strmi spolzki stezi zdrsnilo Màdlčevi Fanici. Poln brentač malin je nesla. Kot bi se usedla. S tilnikom je udari-la ob uho brentača. Ko so jo prinesli v Iztokovo kočo, je bila še živa. Pun-ca je bila mlada8 …«

In tako se mi je izpolnila še ena želja …

In tako se mi je izpolnila še ena že-lja: obšel sem Golake. Že iz otroštva je svet za Golaki razvnemal mojo domišljijo. Tam nekje so v otroških sanjah živele Kraleve kambre, od ko-der so nosili novorojenčke9; gor so ljudje bežali med vojsko in se skri-vali pred Nemci; gor skozi so vodi-le tihotapske in druge poti z Gore v Trebušo in na Vojsko.

In po teh poteh me je pope-ljal Cvetko Firarjev, človek, ki je skoraj vse svoje življenje preživel v srcu Trnovskega gozda … Franc Černigoj

8 Fanica Màdlčeva – Fanica Velikonja s Predmeje. Smr-

tno se je ponesrečila, ko je v Porodani brala maline. Do Izto-

kove koče pod Golaki jo je prinesel mladi gozdar Silvij Blaj, ki

se je na delo na Predmejo iz Idrije vsak dan vozil s kolesom.

9 Tako kot so drugod novorojenčke prinašale štorklje,

so jih na Gori, na Predmeji, prinašali iz skrivnostnih Kralevih

kambr, izza Golakov.

Št. 35 • 15. oktober 201416 Šport

Košarka - tekmovanje mlajših kategorijPrvi oktobrski vikend so se na

prvo gostovanje odpravili fantje ekipe U-13A. V zgodnjih jutranjih urah so se odpravili na pot v Ilirsko Bistrico, kjer jih je že čakala do-mača ekipa. Tekmo so začeli malce zaspano in domačini so ušli na 10 točk prednosti. V nadaljevanju pa so levčki poskrbeli za popoln preo-brat in rezultat obrnili v svojo korist. Prednost je do konca tekme sicer nekoliko skopnela, toda na koncu so povsem zasluženo slavili zmago.Na drugi tekmi je na nasprotni stra-ni stala ekipa Kopra, ki je pokazala svoje znanje in premoč na igrišču. Že od začetka tekme so s svojo agre-sivno igro v obrambi naše igralce prisilili v veliko številko napak, sami pa so s številnimi protinapadi polnili ajdovski koš. »Fantom ne gre nič za-meriti, na obeh tekmah so pokazali veliko mero borbenosti in želje, za kar jim čestitam. V primerjavi s prvim turnirjem je viden napredek in to me veseli,« je svoje igralce pohvalil tre-ner.

Manj uspešni so bili člani ekipe U-15. V telovadnici OŠ Šturje se je odvijala tekma 3. kroga 1. SKL za starejše pionirje. V Ajdovščini je go-

stovala vedno neugodna ekipa Pivke. Tekma je bila od začetka do konca izenačena, kjer so naši igralci v dra-matičnem zaključku potegnili krajši konec ... V zadnji minuti sta namreč dva člana domače peterke morala zaradi petih osebnih napak na klop, kar so spretni gostje izkoristili in zmaga je odšla na Pivško.

Za največje presenečenje pa so po-skrbeli kadeti (U-17), z zmago pro-ti favoriziranim vrstnikom iz Nove Gorice. Tekmo so začeli zelo pogu-mno in prvo četrtino končali z dve-ma točkama naskoka. V drugi četrti-ni so dobili lekcijo – gostje so začeli prevladovati v skoku in občutno višji Goričani so na odmor odšli s 14 toč-kami prednosti. V tretjo četrtino pa so levi stopili pogumno in odločno. V obrambi so strnili svoje vrste, za-čeli so igrati svojo igro in iz protina-padov dosegati večino košev. Rezul-tat so obrnili v svojo korist. Zadnja četrtina je bila do konca izenačena in napeta. 6 sekund pred koncem tekme so ob izenačenem rezultatu gostje iz Nove Gorice naredili osebno napa-ko, ki je bila kaznovana z izvajanjem dveh prostih metov. Domači so izko-ristili le enega, a dovolj za minimal-

no zmago. »Fantom moramo za to predstavo čestitati. Igrali so pogumno in se borili kot pravi levi proti � zično močnejšemu nasprotniku. Večina na-ših igralcev je mlajših in nastopa za ekipo starejših pionirjev (U-15), a so zaradi pomanjkanja starejših igralcev primorani igrati (tudi) v tej katego-riji. Tako se kalijo in pridobivajo po-trebne izkušnje,« je po tekmi povedal trener. Naj še omenimo, da je v za-dnji minuti odmora trener igralcem obljubil, da jih ob morebitni zmagi pelje na pizzo. Fantje so ponujeno izkoristili, trener pa je po prvem tre-ningu izpolnil obljubljeno. KK Ajdovščina

Odlični rezultati ajdovskih sledarjev

Ekipa sledarjev ŠKD Ajdovščina tudi v letošnjem Državnem prven-stvu dosega vrhunske rezultate. Po-tem, ko so v letih 2012 in 2013 suve-reno osvojili naslov Ekipnega držav-nega prvaka, tudi v letošnji sezoni ne popuščajo.

Na prvi tekmi za državno prven-stvo v Ribnici 13.9.2014 sta po sto-pnji IPO FH na stopničkah stala Du-šan Poagačar z Baloujem na prvem mestu in Stano Štrancar z Erotom na drugem mestu.

Na drugi tekmi v Kočevju je po

programu IPO 1 s konkurenco opra-vil Aljaž Černigoj z Ventom in tako prevzel vodstvo v Državnem prven-stvu v svoji kategoriji, Rado Gec in Ari sta prisledila do nehvaležnega četrtega mesta po programu IPO 3, ena točka pa je Stanotu Štrancarju in Erotu zmanjkala za tretje mesto po programu IPO FH.

Do konca zaključka Državnega pr-venstva v sledenju sta še dve tekmi na kateri se člani ŠKD Ajdovščina ravno tako podajajo v lov za najvišja mesta.

Jesensko državno ARG prvenstvo

Leta 1954 so se slovenski radio-amaterji prvič pomerili v iskanju skritih radijskih oddajnikov. Takra-tna oprema je bila tako robustna, da je tekmovalec lahko imel pomočnika - nosača.

2004 smo v Dobravljah obeležili petdeseto obletnico in vso izvedbo so vzorno izpeljali ajdovski radioa-materji.

V soboto, 20. septembra 2014, pa se je na Rogli odvijala še zadnja le-tošnja ARG tekma ZRS ob jubileju - 60. obletnici. Ajdovski radioama-terji in učenci OŠ Dobravlje smo se

izkazali, saj so Maruša Štokelj, David Čufer in Rok Zabukovec zmagali v svojih kategorijah. Dobri so bili tudi ostali in naša ekipa je dosegla naj-boljši seštevek. Smo torej klubski državni prvaki. Več informacij do-bite na http://arg.hamradio.si/.

Vodstvu Radiokluba Ajdovščina, posebno predsedniku Jožetu Bati-ču in občini Ajdovščina ter županu Marjanu Poljšaku, smo hvaležni za vso pomoč in vzpodbudo, brez katere ne bi presegli zastavljenih ciljev. Stanko Čufer S57CD

Modelarji MD Ventus smo se zopet izkazali

Modelarsko društvo Ventus se je z odlično organizacijo četrte tekme za evropski pokal v kategoriji F3j, ki je bila korektno in uspešno izpeljana kljub katastrofalnim vremenskim razmeram, ponovno izkazali. Tekme

se je udeležilo 108 tekmovalcev iz 9 evropskih držav! Naši tekmovalci Jure, Matjaž in Tilen sicer niso bili prav pri vrhu, so se pa dobro izkazali z uvrstitvami do 30. mesta.

Da smo bili dobri gostitelji in orga-

nizatorji dokazuje tudi dejstvo, da je prav naša tekma tudi izbirna tekma za nemško državno reprezentanco. Nemški tekmovalci se odlično po-čutijo pri nas in obljubili so nam, da bo tako tudi v bodoče. Organizacij-ski odbor v sestavi Marko Lemut, Rajko Česnik, Jure Marc, Matjaž Černigoj in David Marc, ki smo se ob vseh ostalih zahtevnih opravilih za takšno mednarodno tekmovanje spopadali še z vremenom, pa smo že v pripravah na svetovno prvenstvo, na katerem pričakujemo okoli 1000 gostov, ki bodo v Vipavski dolini bi-vali 10 dni. To je velik zalogaj za nas in velika priložnost za promocijo turistične ponudbe doline. Ti ljudje morajo nekje spati, jesti, ob tek-movanju bodo imeli dovolj časa za oglede doline. Zato si želimo večjo podporo lokalne skupnosti. Marc David

Nina s plesnim klubom ADC proti vrhu plesnega svetaZelo uspešno plesno sezono je

Nina Ukmar zaključila z vrhun-sko uvrstitvijo na svetovnem pr-venstvu v hip hopu, break danceu in electric boogieju, ki se je zadnji teden v septembru odvijalo v nem-škem Bochumu.

Plesalka domačega plesnega kluba ADC je 22. mesto z evropskega pr-venstva na svetovnem prvenstvu še izboljšala in v konkurenci hip hop solo mladinke med več kot 100 de-kleti z vsega sveta zasedla 17. me-sto. To je vrhunski rezultat, ki Nino umešča v prvo petino najboljših mladinskih hip hop plesalk na svetu, za novo sezono, njeno zadnjo med mladinkami, pa potiho prinaša še višje cilje.

V domačem plesnem klubu so Nini pripravili prisrčen sprejem, saj se za-vedajo, da tu rastejo dobri plesalci, kar sta na julijskem evropskem pr-venstvu v Riminiju v Italiji dokazali tudi Sanja Stibilj in Lea Bajc, ki sta v članskih dvojicah med več kot sto pari osvojili 31. mesto. 

Za pomoč pri udeležbi na med-narodnih tekmovanjih se plesal-ke in klub zahvaljujejo ajdovske-mu županu Marjanu Poljšaku. A

Št. 35 • 15. oktober 2014 17Šport

Obvestila Zavoda za šport Ajdovščina

Pokriti bazen in savneUrnik pokritega bazena: pon-petek: 16:00-21:00, sreda: organizirane skupine, torek, četrtek: 6:10-7:10, sobota: 13:00-14:00-21:00 V ČASU KROMPIRJEVIH POČITNIC VELJA POČITNIŠKI URNIK!Rekreativno plavanjePokriti bazen športnega centra Ajdovščina je za rekreativne plavalce odprt ob torkih in četrtkih med 6:10 in 7:10 ter ob sobotah med 13:00 in 14:00 uro. Za uro plavanja v omenjenih terminih boste odšteli le 2 evra.Rezervacija bazena za organizirane skupineOb sredah ponujamo možnost rezervacije termina med 20:00 in 21:00 uroSavne: Finska, turška ter infra savna. Urnik: pon. - pet: 16:00  - 22:00; sob: 14:00 - 22:00Vodene vadbeBody shaping (vadba za oblikovanje telesa – mala dvorana): ponedeljek od 19:30 do 20:30; sreda od 19:00 do 20:00. ZUMBA-začetni: ponedeljek od 10:00 do 11:00 (trim kabinet); sreda od 18:00 do 19:00 (mala dvorana). ZUMBA-nadaljevalni: torek od 20:00 do 21:00 (mala dvorana)Terapevtska vadba: torek od 19:00 do 20:00 (mala dvorana)Aerobika step-TNZ: petek od 18:00 do 19:00 (mala dvorana)Cenik:Enkratni obisk 5 €. Mesečne vstopnice: 1X tedensko 18€; 2X teden-sko 31€; 3X tedensko (Aerobika Body shaping, Aerobika TNZ) 40€. Skupinska vadba na kolesih(trim kabinet)Urnik: ponedeljek, sreda od 19:15 do 20:00, 20:00 do 20:45; petek od 19:00 do 19:45. Cenik:Enkratni obisk 6 €. Mesečna vstopnica 1X tedensko 20€, 2X tedensko 32€. Rezervacija igrišč za badminton-mala dvorana: Sreda od 20:00 do 21:00 in od 21:00 do 22:00 (Razpoložljivost: 3 igrišča na uro) Namizni tenis: Od pon do pet od 16:00 do 22:00; sob od 13:00 do 22:00

JESENSKE POČITNICE od 27. do 31. oktober 2014

V Športnem centru Ajdovščina smo v času jesenskih počitnic oblikovali počitniški urnik pokritega bazena od ponedeljka 27. do petka 31. oktobra, med 10:00 ter 14:00 uro po ceni 2,5€ za vse generacije uporabnikov.

V popoldnaskem času bo bazen obratoval po ustaljenem urniku in sicer od 16:00 do 21:00 ure.

V sklopu podaljšanejga urnika je na voljo tudi ponudba počitka ter rege-neracije v turški, � nski ter infra savni. 

*Športni center bo zaprt v soboto, 1. novembra. V soboto bazen in savna obratujeta po ustaljenem urniku in sicer od 13:00 ure dalje. Vabljeni!

ŠPORTNI PROGRAMI ZA VSE GENERACIJE (PRIČETEK V OKTOBRU 2014)

MIX AEROBIKA MOŽNOST KOMBINIRANJA S FITNESOM.

PRVI OBISK JE BREZPLAČEN. Trajanje: 1x do 2x tedensko Kraj: - Ajdovščina (večnam. prostor SŠ Veno Pilon); PON 1900-2000 in SRE 1900-2000 - Črniče (dvorana v OŠ); TOR 1830-1930 - Šempas (mala dvorana v OŠ); TOR 2000-2100 - Šmarje (Gasilski dom); PON 2030-2130 in ČET 1830-1930

ŠOLA PLAVANJA za OTROKE (4-12 let)

Trajanje: 1x, 2x ali 3x tedensko Urnik: PON (1600-1700); SRE (1700-1800); PET (1600-1700) Kraj: Ajdovščina (notranji bazen Police)

VADBA V ZRELIH LETIH PRVI OBISK JE BREZPLAČEN.

Trajanje: 1x tedensko Kraj: Ajdovščina (dom krajevne skupnosti); ČET 1700-1800

*člani DU Ajdovščina ter člani DI Ajdovščina imajo 5eur popusta/mesec *člani Društva MIDS imajo 3eur popusta/mesec

REKREATIVNO PLAVANJE za ODRASLE

Trajanje: 16 ur (2x tedensko); začetni in nadaljevalni tečaj Termini: 1. termin 21. oktober - 11. december 2014; 2. termin 3. februar - 26. marec 2015

Urnik: TOR (1600-1700); ČET (1600-1700) Kraj: Ajdovščina (notranji bazen Police)

*člani DU Ajdovščina in Vipava ter člani DI Ajdovščina imajo 20eur popusta *člani Društva MIDS imajo 10eur popusta

INFO: http://rekreativcek.gmajna.eu PRIJAVE: rekreativcek@gmail.com ali 041 472 128

Klub Šport – ani za aktivno otroštvo

V letu 2014 je Klub Šport – ani or-ganiziral sprostitvene urice za naj-mlajše Sproščaj se z nami, ki so na-menjeni vsem otrokom starosti od 3 do 6 let. Otroci skozi igro spoznava-jo svoje telo, sebe in svet okrog njih. Spodbujamo naravne oblike gibanja. S pomočjo različnih vrst gibanj na naraven način otroci obremenjuje-jo mišičevje celega telesa, razvijajo ravnotežje, koordinacijo gibov in pravilno držo. Vadbo načrtujejo iz-kušeni vaditelji.

V sodelovanju s Športno zvezo Aj-dovščina je Klub Šport-ani otrokom ponudil različne interesne dejavno-

sti, v katerih so si lahko krepili svoja znanja in pridobivali nove izkušnje. Program Aktivni smo v vse smeri, migaj z nami tudi ti je bil v šolskem letu 2013/14 subvencioniran s stani Občine Ajdovščina, Fundacije za šport ter Športne zveze Ajdovščina. Letošnje urice za najmlajše Sproščaj se z nami so se pričele v oktobru, po-tekajo v prostorih MC Hiša mladih ob četrtkih 18.00 uri. Poiščite Klub Šport-ani na � -ju!

Ajdovski taborniki s polno paro v novo taborniško leto

Z novim šolskim letom se je začelo tudi novo taborniško leto. V Društvo tabornikov Rod Mladi bori Ajdo-vščina se je pridružilo 30 novih čla-nov, od tega triindvajset prvošolcev. To leto pa bo za tabornike še posebej zanimivo. Začinili ga bodo z različ-nimi akcijami…

Prve akcije so potekale že v sep-tembru. V začetku meseca so v ki-nodvorani predvajali � lm Gremo mi po svoje 2. V soboto 27.9. 2014 pa so se odpravili na 1. rodov izlet. Naj-

mlajši taborniki so obiskali Soča fun park, starejši pa adrenalinski park v Postojni. Začetek oktobra se bodo GG-ji udeležili srečanja severnopri-morskih tabornikov v Idriji. Konec oktobra pa jih čaka večdnevno je-senovanje na Kovku, ki ga bodo za-ključili s tradicionalnim kostanjevim piknikom. V decembru jih bo tako kot vsako leto obiskal in obdaroval dedek Mraz. Takrat pa bodo njiho-vim novim članom podelili taborni-ške rutke. Januarja bodo cel mesec na Kovku potekala vodova srečanja. V aprilu pa se bodo MČ- ji udeležili srečanja severnoprimorskih tabor-nikov v Spodnji Idriji. Tako kot vsa-ko leto bodo taborniki tudi letos tek-movali na taborniških mnogobojih in ostalih taborniških tekmovanjih. Prvi teden v juliju pa se bodo odpra-

vili na že sedaj težko pričakovano ta-borjenje. Pester taborniški program omogočajo v večinskem deležu sred-stva s strani Občine Ajdovščina in Fundacije za šport, v letu 2014 pa je del sredstev omogočila tudi Športna zveza Ajdovščina v sklopu projekta »Aktivni smo v vse smeri, migaj z nami tudi ti«, ki spodbuja udeleže-vanje otrok v različne interesnih de-javnosti.

Letošnje leto bo za ajdovske tabor-nike tudi nekoliko drugačno, saj na-meravajo sodelovati tudi z drugimi slovenskimi prostovoljnimi društvi. Vključili se bodo v projekte: botrstvo (humanitarna akcija Vala 202 za po-moč socialno ogroženim otrokom), Slovenija brez zavržene hrane - Volk sit in koza cela, zbiranje starega pa-pirja ter igrač in šolskih potrebščin za socialno ogrožene. Potrudili se bodo, da bodo njihove akcije brez plastičnih lončkov. Skratka s skupni-mi močmi se bodo trudili ustvarjati boljši svet.

Čeprav so ajdovski taborni-ki imeli vpis k tabornikom že v semptebru, se jim lahko kadar-koli med letom pridružite. Infor-macije najdete na njihovi spletni strani http://rmb.rutka.net/. Maja Turk

Št. 35 • 15. oktober 201418 Šport

Naš očak dobil svoj »vertikalni kilometer«

V nedeljo, 21. septembra 2014, je v organizaciji Triatlon kluba Ajdo-vščina potekal 1. Čaven Proaction vertikal kilometer. Od Lokavca do koče na Čavnu so tekači premagali kar 1000 višinskih metrov. Na cilju jih je pričakal tudi župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak.

Vertikalni kilometer je zahtevno tekaško tekmovanje, katerega bistvo je na čim krajši razdalji premagati kilometer v višino. Koncept tekmo-vanja je postavila Mednarodna zveza Skyrunning, v Sloveniji tovrstne pre-izkušnje poznamo od leta 2012, ko je Nejc Kuhar organiziral prvo takšno tekmo na Storžič.

Tudi naš očak je dobil svoj vertikal-

ni kilometer – na 4.400 metrov dol-žine je namreč kar 1.074 višinskih metrov. Štart teka je bil v Lokavcu pri cerkvi, cilj pa pri Koči Antona Bavčerja na Čavnu.

Glede na zahtevnost tekmovanja ter slabe vremenske napovedi je bilo na štartu presenetljivo veliko število tekmovalcev, kar 45 se jih je zapodilo v hrib. Vreme je bilo naklonjeno or-ganizatorjem, proga je ostala relativ-no suha in tekmovalci niso imeli te-žav z zdrsi. Zato je uradni absolutno najboljši čas proge precej nad priča-kovanji. Prvi je v cilj pritekel favorit Simon Alič, v natanko 40 minutah in kar dobre štiri minute pred za-sledovalcem Danijelom Vinčecom,

minuto za njim pa je v cilj pritekel še Jošt Lapajne. Absolutno najhi-trejše dekle je postala Jana Bratina, z dobrimi 10 minutami zaostanka za najhitrejšim fantom. Mihaela Tušar si je sama podarila najlepše darilo za rojstni dan, praznovala je prav na dan teka in v cilj pritekla kot druga najhitrejša ženska tekačica – dvojne čestitke! Tretje mesto je odšlo v Do-bravlje, Ana Čufer je ponovno doka-zala, da je neulovljiva.

Razpoloženje na Čavnu je bilo to nedeljo res odlično, tekmovalce so ob prihodu v cilj glasno pozdravi-li navijači in obiskovalci planinske postojanke. Med njimi tudi ajdo-vski župan Marjan Poljšak, ki se je Triatlon klubu Ajdovščina zahvalil za organizacijo tekmovanja, ki ob športnih uspehih posameznikov in popularizaciji rekreacije prinaša tudi privlačne nove vsebine naši planin-ski postojanki.

Triatlon klub Ajdovščina je tako zabeležil še eno „zmago“. Hvala po-kroviteljem: Občini Ajdovščina, podjetju Mlinotest, podjetju Fructal, Kozmetični hiši Mira Ajdovščina in Agroindu Vipava.

Še posebej velika hvala pa vsem pro-stovoljcem, ki so pomagali pri orga-nizaciji ter gostoljubnim oskrbnikom Koče Antona Bavčerja na Čavnu. Sh

V ajdovskem VDC-ju sprejem za Mateja

Mateju Fabčiču, ki se je odlično odrezal na Evropskih atletskih igrah v belgijskem Antwerpnu, so v VDC Ajdovščina priredili lep sprejem. Udeležili so se ga tudi prijatelji, so-rodniki, pa ajdovski župan Marjan Poljšak in predsednik Društva Soži-tje Ajdovščina.

Matej Fabčič, doma iz Vipave, je že tri desetletja del ajdovskega VDC-ja. Navdušen tekač, tudi na smučeh, re-dno spremlja športna tekmovanja in pozna vse rezultate. Rad tudi hodi v hribe, je član PD Križna Gora, s ka-terim VDC izvaja skupne pohode. Njegova trenerka je Terezija Žigon, sodelavka ajdovske enote VDC-ja. Na Evropskih atletskih igrah v Ant-werpenu se je pomeril v teku, bil je 4. na 200 m, 4. na 400 m in 3. na štafeti 4x100m, kar je odličen rezultat. Na

igrah je namreč sodelovalo kar 58 držav in 2000 tekmovalcev. Na igrah je pomagalo 6.700 prostovoljcev, v duhu tekmovanja je tiste dni žive-la celotna Belgija, ogledala si ga je tudi belgijska kraljica. Matej Fabčič je bil del 21-članske slovenske ekipe, za katero je skrbelo »le« 7 spremlje-valcev, vsak je torej skrbel za več tek-movalcev.

Za lep uspeh je Matej ob vrnitvi zaslužil glasen sprejem. Voščilo mu je izrekel direktor VDC-ja Roman Velikonja, čestital mu je župan Mar-jan Poljšak, pa Tanja Princes, pod-predsednica Specialne olimpijade Slovenija in predsednik ajdovskega Društva Sožitja. Prvi pa so mu v ob-jem planili njegovi prijatelji, iskre-no veseli njegovega uspeha. Sh

Naši zmagovalci - Maxximum OPEN 2014

Potrebno je veliko treningov, odre-kanja in tudi zaupanja vase skozi celo leto, da nato na tisti posebni dan poka-žeš rezultat vsega truda. To priložnost so dobili tekmovalci treh osnovnih ka-tegorij Bikini, Fitness in Bodybuilding--a 11. 10. 2014 v Ajdovščini v Špor-tnem centru Police na mednarodnem tekmovanju Maxximum OPEN 2014.

Tekmovalci so prišli iz sedmih dr-žav, bilo jih je preko 100. Razdeljeni so bili v 17 podkategorij. Ponovno se je izkazalo, da so nekatere kategorije za gledalce zelo atraktivne - predvsem Bikini, v kateri sta sodelovali tudi naši tekmovalki.

Število obiskovalcev je preseglo pri-čakovanja in vstopnice so bile v celoti

razprodane. Ta podatek kaže, da raste priljubljenost tega športa.

Izvedbo dogodka v Ajdovšči-ni je omogočilo Športno društvo bodybuilding&� tness Ajdovščina, ki je sodelovalo pri organizaciji dogodka. Domačini so bili prisotni tudi na pro-dajnih mestih. Tu so ponovno pred-stavili blagovno znamko MNX s serijo športnih oblačil in � tnes opreme.

Naša pričakovanja so več kot izpolni-li domači tekmovalci Čebron Team-a, ekipe, ki deluje pod vodstvom Boštjana Čebrona, lastnika � tnesa Healthy Life Fitness v Ajdovščini.

Te tekmovalke in tekmovalci so bili: Katarina Kodrič (Juniors Women's Bikini), Martina Vetrih (Juniors Women's Bikini 3. mesto in Women's Bikini nad 163cm 4. mesto), Urban Koren (Junior Men's Classic BB 6. me-sto), Luka Fabčič (Juniors Men's BB 4. mesto), Dušan Djogič (Masters Men BB 1. mesto), Matej Lemut (Men's Physique nad 175 cm)

Poleg njih pa so kot člani Čebron Team-a odlične uvrstitve dosegli tudi Mojca Petaros (Women's Fitness 1. mesto), Miran Kovač (Men's Classic Bodybuilding nad 175 cm 3. mesto) in Denis Tomc (Men's Classic Bodybuil-ding nad 175 cm 5. mesto).

Dogodek je bil dobro organiziran in je verjetno pustil dober vtis tudi pri vseh prisotnih. Mogoče je celo pri-speval k temu, da bomo v prihodnje videli še več naših tekmovalk in tek-movalcev, ki bodo pripravljeni vloži-ti veliko mero truda in doseči to, kar doslej uspeva le nekaterim: verjeti vase in se pokazati v najboljši obliki. Tomaž Bizjak

Colski mladi gasilci deseti v državi

V soboto, 13. septembra 2014, je v Svetem Juriju ob Ščavnici potekalo državno tekmovanje v gasilski orien-taciji. Nanj se je uvrstila tudi ekipa treh pripravnikov iz prostovoljnega gasilskega društva Col. Na regional-ni ravni so pometli s konkurenco in se kot prvouvrščeni uvrstili na tek-movanje, ki je gostilo 179 najboljših ekip v pionirski, mladinski in pri-pravniški kategoriji. 

Žan Tratnik, Žan Hladnik in Patrik Čuk so se v svoji kategoriji borili s še 25 ekipami iz cele Slovenije. Preteči so morali 5 kilometrov dolgo pro-go, katere niso poznali, saj so prejeli samo zemljevid z označenimi kon-trolnimi točkami. Vsaka kontrolna točka zahteva določeno znanje in gasilske spretnosti - na primer po-znavanje topografskih znakov, po-stavitev orodja za trodelni napad, navezavo orodja, hitro zvijanje cevi ter spajanje cevi na trojak. Poleg tega pa morajo tekmovalci obvladati še teorijo osnov varstva pred požarom. Vsaka napaka se kaznuje s kazen-skimi točkami. Vreme je še dodatno

poslabšalo pogoje za tekmovanje, saj je bila proga razmočena in polna blata. Naši fantje so kljub slabim raz-meram osvojili odlično 10. mesto in tako še izboljšali lanskoletni rezultat, ko je bila ekipa pripravnikov dvanaj-sta v državi. Fantom na tem mestu v imenu društva še enkrat čestitam. Naj še omenim, da so imeli drugi najboljši čas v svoji kategoriji in bi brez kazenskih točk verjetno lahko posegli po najvišjih treh uvrstitvah. Na FB strani prostovoljnega gasil-skega društva Col si lahko ogledate posnetek vaje postavitve orodja.

V društvu smo ponosni na dose-žek naših fantov, lepo je videti, da lahko trdo delo in hkrati veselje ob-rodi sadove. Z dosežki vedno znova dokazujemo, da lahko tudi majhen kraj in majhno društvo konkuri-ra večjim. Veseli smo, da se število mladih gasilcev, ki pristopijo k dru-štvu, vsako leto veča. Tako se dru-štvu obeta lepa prihodnost.  Petra Logar

Št. 35 • 15. oktober 2014 19Mladi

MC Hiša mladih

Podporna skupina za otroke in mladostnikeMorda se včasih premalo zavedamo težav, ki jih skozi odraščanje doži-vljajo otroci in mladostniki. Zato smo za vas mladostniki in mladostnice ustvarili posebno skupino, ki se bo srečevala 1x tedensko in vam poskuša-la nuditi varno okolje za pridobivanje edinstvenih izkušenj, preko katerih se boste učili o sebi, o drugih in o odnosih. Namenjena je vsem, ki ste stari med 14. in 17. let, skupino pa bo vodila Nina Baša, specializant sistemske psihoterapije. Vsak torek, ob 16h, v MC Hiša mladih. Kontakt in prijave: NINA@NADEJA.SI ali 041 911 179

Galerija Hiša mladih: PETRA PROSENV petek, 24. oktobra 2014, ob 19h, vabljeni v Galerija Hiša mladih, na od-prtje likovne razstave Petre Prosen iz Podnanosa. Petra skozi svoje ustvar-janje raziskuje izrazno moč barve; njene globine, njeno plastenje, žarenje, vrtinčenje, zastiranje in odstiranje. Četudi svojim slikam daje pomenljive naslove, pa jo, bolj kot besedna interpretacija svojih del, zanima občutenje, ki ga slike vzbudijo v gledalcu. Razstava bo na ogled do petka, 14. novem-bra 2014.Potopisno predavanje: Nova ZelandijaNaša potopisna doživetja po svetu nadaljujemo v četrtek, 23. oktobra 2014, ob 19h, ko nam bo svojo izkušnjo potepanja po Novi Zelandiji pred-stavil domačin Sandi Mislej. V štiritedenskem potovanju sva pregledala deželo na drugi strani sveta po dolgem in počez, od subtropskih gozdov na severu do veličastnih južnih Alp in ledenikov na jugu, vmes pa vulkani, gejzirji, Maori, � ordi... Več pa v živo. Predavanje: Motnje hranjenja kot izraz ujetosti v duševno stiskoV četrtek, 6. novembra 2014, ob 18h, vas vabimo v MC Hiša mladih, kjer bo v organizaciji Introspekte potekalo poučno predavanje na temo motenj hranjenja. Motnje hranjenja največkrat prepoznavamo v življenjsko ogro-žajočih skrajnostih kot anoreksijo, bulimijo in kompulzivno prenajedanje, a se zametki motnje hranjenja vedno skrivajo v manj izrazitih situacijah, ki opozarjajo na nevaren potencial razvoja problematike. Spregovorili bomo o tem, kaj se zgodi, ko hrana postane sredstvo za blažitev stiske in proces hranjenja način s katerim poskušamo uravnavati počutje. Opozorili bomo na prikrito naravo problematike in poskušali odgovoriti na vrsto vprašanj. Vodilo predavanja je predstavitev problematike motenj hranjenja kot iz-raz trenutne nemoči mladega človeka in njegove ujetosti v duševno stisko. Predava Aleksandra Rožman, univ. dipl. soc. del., doktorandka zakon. in družin. terapije, iz Svetovalnice za motnje hranjenja INTROSPEKTA. Do-datne informacije o problematiki motenj hranjenja so dostopne na www.introspekta.si. Udeležba je brezplačnaNudenje učne pomočiVerjamemo, da je med vami mnogo takih, ki vam šolska snov ne predsta-vlja nikakršnega problema, vemo pa da je obenem tudi mnogo mladih, ki jim marsikateri predmet v šoli povzroča težave. In prav je, da si med seboj pomagamo. Zato vas vabimo, da se nam pridružite v skupino prostovolj-cev, ki nudijo brezplačno pomoč tistim, ki imajo težave v šoli.IŠČEMO DIJAKE ALI ŠTUDENTE, KI BI BILI PRIPRAVLJENI PRO-STOVOLJNO NUDIT UČNO POMOČ OSNOVNOŠOLCEM IN DIJA-KOM! Če si pripravljen ali pripravljena sodelovati z nami nas prosim po-kliči na 041 945 392 ali pa nam pošlji mail na INFO@MC-HISAMLADIH.SI

Teden 4- nožnega prijatelja 2014

V Mladinskem centru Hiša mladih je med 6. in 11. oktobrom potekal že drugi Teden štirinožnega prijatelja. Sklop dogajanja, ki obeležuje 4. ok-tober, svetovni dan boja proti muče-nju živali, je bil tudi tokrat namenjen predvsem psom in njihovim lastni-kom, pa tudi vsem ljubiteljem psov, ki bi to šele radi postali.

Za uvod v pestro dogajanje smo v ponedeljek pripravili razstavo del ajdovskega slikarja in vsestranskega umetnika Tomaža Jamška, ki se s slikanjem ukvarja že od malih nog, svoje znanje pa je še dodatno nad-gradil na beneški likovni akademiji Accademia delle belle Arti di Vene-zia. Pri svojem ustvarjanju se poslu-žuje različnih tehnik, oljnega pastela, olja in akrila na platno, pa tudi akva-rela. Najpogosteje upodablja krajine in tihožitja, njegova posebnost pa so predvsem portreti živali; mačk, ko-njev ter zlasti psov. Pri uporabljanju slednjih pride še posebej do izraza Jamškova ljubezen do psov, pa tudi izredno poznavanje različnih pasem psov in njihovih značajev. Kinolog ter izvedenec za lovske pse goniče, je sprva portretiral zlasti lovske pse, pozneje pa je začel upodabljati dru-ge pse in tako sledil željam lastnikov psov.

V torek je najmlajše ljubitelje psov obiskala pravljičarka Alja Furlan v spremstvu miška Šima, ki je otrokom predstavila prav posebno pravljico z naslovom Tace, Tačke in Velika sre-ča. Otroci so v miškovem naročju z navdušenjem spremljali prigode dveh pasjih druščin, spoznavali raz-lične pse, predvsem pa na igriv način spoznavali delo terapevtskih psov, ki

otrokom pomagajo na najrazličnejše načine.

Sreda je bil dan za obisk pasje-ga psihologa Tilna Mlakarja, ki se ukvarja s pasjo psihologijo in reha-bilitacijo ter je strokovnjak za (pre)vzgojo psov, pogosto pa tudi njiho-vih lastnikov. Tilen Mlakar je v po-poldanskem času najprej izvedel de-lavnico za otroke, v kateri so se ude-leženci naučili pravilnega ravnanja z neznanimi psi, strokovnjak za pse je otrokom pomagal premagati mo-rebiten začetni strah pred psi, otroci pa so se naučili tudi nekaj ukazov in trikov, ter se tako preizkusili tudi v dresuri psov. Glavna zvezda dogaja-nja je bil seveda Tilnov nadvse prija-zen pes Maxi, ki je otroke navdušil s svojimi prijaznostjo, inteligentnostjo in številnimi spretnostmi. Za odra-sle poslušalce je pasji psiholog nato pripravil posebno predavanje z na-slovom »Vodnik psa – voditelj ljudi. Kaj me o voditeljstvu lahko nauči moj pes«, kjer je spregovoril več o vzgojnih prijemih, o dilemah, ko se odločamo za novega psa, o usklaje-vanju psa, službe in družinskega ži-vljenja in še kaj.

Najbolj množičnega obiska je bilo deležno dogajanje v četrtek, ko so nas obiskali otroci iz Osnovne šole Šturje. Najprej je bilo na programu srečanje s pasjimi vzreditelji, ki so s seboj pripeljali tudi svoje pse. Otro-ke sta najbolj navdušila aljaški mala-mut Ike in angleški hrt Yumi, ki sta s seboj pripeljala tudi svoji lastni-ci Tjašo Jazbec in Teo Goljevšček, otrokom pa je bil omogočen tudi ne-posreden stik s psi. Vsi skupaj smo najbolj nestrpno pričakovali prihod

policijskega psa Jona, izurjenega za iskanje mamil, ki je v spremstvu svo-jega vodnika-policista tudi prikazal vse svoje znanje. Obisk so še doda-tno popestrili policisti policijske po-staje iz Ajdovščine, ki so pred Hišo mladih pripeljali tudi svoja vozila ter tako otrokom pripravili pester pre-ventivni program.

V petek popoldan smo pripravili ustvarjalne delavnice za otroke na temo pasjih ljubljenčkov, osrednji gost dneva pa je bil veterinar, mag. Anton Lavrenčič, ki je prisotnim pri-pravil zanimivo predavanje zdravju psov ter odgovarjal na vprašanja la-stnikov psov.

Zaključek in obenem tudi osrednji dogodek celotnega tedna je bila Tr-žnica 4 nožnega prijatelja. Na stoj-nicah so se predstavili najrazličnejši ponudniki storitev in izdelkov za pse, pasje šole, kinološka društva, pripravili pa smo tudi pester spre-mljevalni program. Amadea Colja, ki je s seboj je pripeljala kar štiri pse, je pripravila zanimiv prikaz pasjega agilitija. Prisotne sta navdušili pred-vsem psički Asta in Bora, vse svoje znanje pa sta pokazala tudi Shadow in Spirit. Veliko zanimanja je požela tudi predstavitev društva Flipsi, ki se ukvarja s pasjim frizbijem, njegova predsednica Jean McCollister, pa je s seboj pripeljala tudi svojega pasa Bamm Bamma, aktualnega svetov-nega prvaka v disciplini ženski D--tour. Svojo dejavnost so ponovno predstavile tudi Tačke pomagačke, Mladinski center pa je s pomočjo prostovoljke in slaščičarske mojstri-ce Erike Jerkič spekel tudi prave in zelo okusne pasje piškotke. Celotno dogajanje je imelo tudi dobrodelno noto, saj smo ves teden zbirali hrano in priboljške, ki smo jih poklonili za-vetišču v Vitovljah.

V soboto smo pripravili tudi raz-stavo izdelkov, ki so jih učenci različ-nih osnovnih šol ustvarjali na temo »Moj štirinožni prijatelj«, najboljše med njimi pa smo tudi nagradili s knjižnimi in drugimi praktičnimi nagradami.

Vabljeni tudi, da spremlja-te ostale dogodke v hiši na www.mc-hisamladih.si MC Hiša mladih

Kašev izlet v Gardaland»Rezerviraj si 20. september, ker si

vabljen/a, da greš z nami v Garda-land!« je pisalo na vabilu Kluba ajdo-vskih študentov in dijakov, ki je tako člane kot nečlane vabil na izlet. Ti-sto soboto se je v zgodnjih jutranjih urah avtobus poln mladih željnih zabave in dogodivščin, izpred avto-busne postaje v Ajdovščini, odpravil

proti največjemu italijanskemu za-baviščnemu parku, ki je dobil ime po znanem Gardskem jezeru. Ude-leženci so med potjo izvedeli, da se park, ki je bil odprt leta 1975, danes razprostira na 46 hektarjih ozemlja, na področju ocenjevanja tematskih parkov pa je bil na petem mestu v svetovnem merilu.

Po slabih štirih urah vožnje se je za udeležence dogodivščina začela. Izbirali so lahko kar med 32 atrak-cijami, med katerimi so najbolj zna-ni kompleksi Blue tornado, Magic mountain, Sequoia adventure, Orto bruco in Fuga da Atlantide. Časa so imeli seveda dovolj, saj se je park za-prl ob šele ob 18.00, uro kasneje pa je avtobus že krenil nazaj proti Ajdo-vščini.

In kam se ajdovski študentje od-pravljajo naslednjič? Sledi Kaševim novicam - bliža se namreč vsako-letno Kaševo silvestrovanje, ki bo letos potekalo v prestolnici Bo-sne in Hercegovine, Sarajevu! Živa Vidic

Št. 35 • 15. oktober 201420 Knjižnica

Pozdravljeni otroci!A vi že poznate Stello in Star?

No, eni ja, drugi še ne. Nič hudega, morda pa naju boste prav kmalu spoznali. Midve sva dve zvezdici, ki živiva visoko na nebu, kjer se vse noči svetlikava in vam mežikava v pozdrav. Ker sva pa zelo radovedni in razigrani, si ne moreva kaj, da ne bi neprestano stikali za novimi, ne-predvidljivimi dogodivščinami. Veste, nama niti širno nebo ni dovolj. Ah, kje pa, da bi midve cele noči gor na nebu žarele, podnevi pa spale? Pa saj nama kraki zmrznejo od samega dolgčasa. O ne, ne, ne, midve sva dve tako naviha-ni potepinki, da kar vsak dan odzvezdiva z neba naokrog iskati vedno nove in nove doživljaje. Ostale zvezdice tega seveda ne vedo, ker jo midve popihava, ko že vse trdno spijo, pa tudi vrneva se vsakič pravočasno, ko še vedno vse trdno spijo. Torej je to najina skrivnost, ki jo skrbno čuvava!

Joj, kaj se nama je enkrat zgodilo! Ne boste verjeli! Nekega dne sva kot pona-vadi čisto potiho odzvezdili na Zemljo, k otrokom seveda, kjer nama je najlepše. V vrtcu smo veselo peli, plesali in se igrali, ko je kar naenkrat postalo že pozno. To vedno prva ugotovi Star in seveda takoj resno pribije: „Stella, nemudoma morava domov, drugače bo joj!“

„Pa pojdiva!“ ji odvrne Stella. Mhm, to je zelo lahko reči, ampak veliko težje storiti, če ti zvezdomobil ne vžge. Sedem kosmatih zvezdic, kaj pa sedaj?! Kaj pa če naju ujame noč, midve pa še ne bova doma, na nebu? Bili sva čisto za-prepadeni. Tako sva se prestrašili, da so to tudi otroci opazili! In prijazni ter iznajdljivi kot so lahko samo otroci, so se v trenutku domislili, kako bi lahko Stello in Star rešili iz težav. Malo so pomodrovali in potem se zasliši en glasek: „Pipistrel! Stella in Star, pojdita na Pipistrel, tam popravijo vse. Tam delajo letala, popravili bojo tudi vajin zvezdomobil!“ Auuuuu, to nama je odleglo. Nič nisva oklevali. Saj tudi časa ni bilo, da bi se izmišljevali. In tako sva najin pre-dragi zvezdomobil res odnesli v tovarno letal Pipistrel. Zelo prijazno so naju sprejeli. Najbrž so tudi oni videli, kako nama je hudo. Malce so si ogledali naji-no zvezdastično vozilo, potem so pa rekli: „Mhm mhm, to pa ne bo tako lahko. Vajin prijateljček je pa kar precej poškodovan. To bo pa malce trajalo, preden ga bomo spet lahko pripravili do tega, da bo spet poletel. Nekaj časa ga boste morali pustiti tukaj!“ Ojoj, groza, kako pa naj sedaj domov odzvezdiva? Pa so imeli tisti gospodje v tej tovarni tudi na to zagato eno rešitev za naju. Ponudili so nama, da si lahko za nekaj časa sposodiva eno od njihovih letal.

Hoooo, to pa ni bilo kar tako. Bili sva zelo ponosni in seveda hvaležni. A sva sprva vseeno malce oklevali. Navezani sva namreč na najin ljubki modri zvez-domobilček. Ko so nama pa predstavili mogočnega Taurusa, pohajaškega Vi-rusa in krasotico Pantero. Aaaaa, potem je bila dilema pa samo še v tem, ka-terega izbrati. Stello je takoj očaral svetovni popotnik Virus. Star pa se je takoj zagledala v prelepo Pantero. No, da se ne bi skregali, sva se nazadnje odločili za Taurusa.

Ojoj, pa smo spet tam! A vidite otroci, temni se že in midve morava nazaj domov na nebo, kjer se bova svetlikali in vam mežikali vse dokler se spet ne srečamo. Če se ne motiva, bo to že naslednji mesec. Takrat vas v Ajdovskih novicah spet obiščeva in vam poveva še in še o najinih prigodah.

Do takrat pa - uživajte, otroci!Kdor pa misli, da je en mesec pa res čisto preveč, pa naju najde še vsako

sredo ob 17. uri v Mc Hiša mladih v Ajdovščini, vsak petek ob 15.15. uri v vrtcu v Vipavskem Križu, ali pa na predstavi v dvorani Prve slovenske vlade v Ajdovščini, v soboto, 8.novembra.

Goodbyewww.stellandstar.wix.com-stellastar,

030625675/ 040157080, stellandstar@gmail.com

Stella in Star

Otroški kotiček s Stello & Star

VIPAVSKA DOLINA – delo, ki smo ga čakali Predstavitev zbornika Vipa-

vska dolina v Lavričevi knjižnici je vzbudila toliko zanimanja kot redko katera druga strokovna pu-blikacija. Ne le zato, ker gre za prvo slovensko predstavitev obse-žnega zbornika - razlogov je več. Kot rečeno, gre za strokovno delo, ki posega na številna področja, ki določajo eno večjih geografskih območij v Sloveniji. Dolino, ki začne pri Razdrtem in se po 40 ki-lometrih prelije v ravnico ob reki Soči, nam knjiga postavi na ogled na 380 straneh, ki jih bogatijo šte-

vilne barvne fotogra� je, tabele, zemljevidi, shematični prerezi, na način, ki vsakomur od nas poma-ga, da jo »rentgeniziramo« in po-drobno – po plasteh - odkrivamo njene značilnosti. Številne podatke domačini še kar poznamo: jaz, ti,

on …, toda zagotovo nihče ne vseh. Ravno zato je Vipavska dolina te-meljno delo, ki smo ga dolgo pri-čakovali. Je knjiga, ki bo pomagala študentom, dijakom, profesorjem, bo pa tudi trdna opora tistim, ki želimo naše siceršnje znanje nad-graditi in povečati.

Monogra� ja z naslovom VIPA-VSKA DOLINA - Neživi svet, ra-stlinstvo, živalstvo, zgodovina, ume-tnostna zgodovina, gmotna kultura, gospodarstvo in naravovarstvo je izšla pri Slovenski matici. Založba je k sodelovanju pritegnila več kot

30 avtorjev iz različnih strokovnih področij – etnologije, arheologije, geologije, zgodovine, naravoslovja, kmetijstva, industrije. Vključeni so bili avtorji od akademikov do mla-dih raziskovalcev, številni med njimi prihajajo iz doline ali tu delujejo.

Pod Uvod se podpisuje domačin, podjetnik, zaljubljenec v Vipavsko in njene posebnosti Ivo Boscarol, ki je prava zaščitna znamka doline.

Kar nekaj publikacij v zadnjih 25 letih – toliko nazaj segajo načrtni poskusi na gornjem in spodnjem Vipavskem, da bi opozorili na po-sebnosti doline skozi razvijajoči se turizem – se ponaša z imenom Vi-pavska dolina ali ga navaja v pod-naslovu. Toda običajno obravnavajo le nekatere od razsežnosti doline, praviloma v turistične namene. Ra-zumljivo, da ne poskušajo razkrivati drugih značilnosti, za katere sta po-trebna podrobno strokovno znanje in sistematičen pristop, tudi sprotno upoštevanje znanstvenih izsledkov in raziskav.

Prav to zdaj popravlja monogra� ja Vipavska dolina, ki na sistematičen način, strokovno, toda tudi polju-dno, odstira slike doline od pamti-veka do danes. V Lavričevi knjižnici sta jo predstavila urednik dr. Jernej Pavšič in dr. Miha Brenčič, ki je ure-dil poglavje o vodah. Predstavitve se je udeležilo zares veliko ljudi, med njimi številni avtorji prispevkov. Predstavitev je pokazala, da ljudje sledijo strokovnim in poljudno--znanstvenim področjem in delom, če so jim blizu.

Pričakovano se je razvila razprava o posameznih prispevkih. Podanih je bilo nekaj pripomb na zgodovin-ski pregled, pod katerega se podpi-suje mag. Jernej Vidmar. Tako je Božo Novak v imenu organizacije ZZB izpostavil stališče, da je obdo-bje med drugo svetovno vojno in takoj po njej v nekaterih (krajših) se-gmentih podano pristransko. Angel Vidmar je opozoril, da so nekateri posegi v burnem dogajanju v času osamosvojitve (predvsem na obmo-čju Vipave) napačno pripisani TO in ne pripadnikom takratne Postaje milice v Ajdovščini. Urednik je za-gotovil, da bodo morebitne napake ali netočnosti skrbno preverjene, ar-gumenti bodo objavljeni na spletni strani SM in ob morebitnem ponati-su knjige. Kakorkoli obračamo, tudi napake – žal - pomagajo k popol-nejšemu znanju. Ob tako komple-ksnem delu pa so ugotovljene more-bitne napake majhne v primerjavi z vsem znanjem, ki je nam Vipavcem zdaj dostopno na enem mestu. Artur Lipovž

Kaj se bo dogajalo v Lavričevi knjižniciSezono smo v LKA začeli s projekcijo � lma Blizu sonca, daleč od sveta,

ki ga je v Ugandi med prostovoljnim delom posnel znani televizijec Ivo Saksida. Film je bil prvič javno prikazan, in povedati je treba, da je obi-skovalce navdušil in sprožil živahno razpravo. O delu Vipavska dolina bolj obširno pišemo na tej strani, zato k napovedim.

V sredo, 22. oktobra vabimo na predstavitev knjige ajdovske rojakinje, andragoginje in nekdanje predavateljice na FF v Ljubljani, prof. dr. Ane Krajnc Spoznaj sebe in druge. Delo je berilo za vse, ki jih zanimajo odnosi med ljudmi in skušajo razumeti sebe in druge.

V torek, 28. oktobra knjižnica gosti urednika in novinarja Novega glasa, pesnika in pisatelja Jurija Paljka (rojen v Velikih Žabljah). Predstavil bo svoje najnovejše delo Kaj sploh počnem tukaj. Gre za avtorjeve kolumne, objavljene v zadnjih petih leti po izboru urednika Aleša Bergerja.

Nova knjižnica v Vipavi vse bolj pritegne tudi Ajdovce, še posebej, če gre za dogodek, kakršen se obeta v ponedeljek, 20. oktobra. V Vipavi bo razgovor z Brankom Sobanom o njegovi drugi knjigi Kazen brez zločina: izboru 31 intervjujev z uglednimi sogovorniki z vsega sveta – nobelovci, donedavnim predsednikom Izraela Simonom Peresom, nekdanjim agen-tom CIA-e, velikimi pisatelji, � lozo� , znanstveniki. Prva Sobanova knjiga je bila predstavljena v Ajdovščini.

Naj opozorimo, da vabi otroke in starše vsak četrtek ob 17.00 v knjižnico Pravljica (razume se, z veliko). Med bralnimi srečanji je posebej privlačno četrtkovo (ob 11.00), ki smo ga naslovili Beremo v naročju staršev, v sre-čanjih sodelujejo tudi strokovnjaki. 21. oktobra znova vabimo na Knjižno srečanje ob kavici, ob 9.00. Bralno srečanje so že opravili v Domu starejših, v ponedeljek, 21. oktobra so na vrsti v Varstvo delovnem centru VDC.

Program dogodkov za november se še zaključuje. Že zdaj pa lahko napo-vemo zanimiv večer z domačinom Bogdanom Batičem, ki v okviru delega-cije EU deluje v Sudanu. Pričakujemo predstavitev nove knjige domačinke Danile Žorž Ukleti angel, dogovarjamo se s sociologinjo dr. Maco Jogan, da bi pri nas predstavila svoje najnovejše delo Sociologija in seksizem. Naj-mlajšim pa bo zagotovo všeč pravljični četrtek – ne boste verjeli, soobliko-vale ga bodo prave buče. Več v obvestilih.

Še prošnja iz knjižnice: tiste, ki še ne prejemate obvestil in vabil na vaše e-naslove, prosimo, da za vključitev te storitve zaprosite v knjižnici – je brezplačno, hitreje, sproti in veliko bolj enostavno! Pa še zgodilo se vam ne bo, da bi spregledali vabilo ali obvestilo.

Novi knjigi Bojana BizjakaIzšli sta novi knjigi domačega lite-

rarnega ustvarjalca, Bojana Bizjaka iz Ajdovščine – pesniška zbirka Nir-vana in zbirka zgodb Dotik neba.

Nirvana je že šesta Bojanova pesni-ška zbirka. »Nastala je v nekem pole-tju, ko sem se na novo pobiral in sem svet dočuteval z drugačnimi čutili,« jo na svoj način, okrašen z zanj značil-nimi besednimi izmisleki, predstavi avtor. »Polna žlahtne svetlobe poletja, cela je ubrana na vibracije poletja in ljubezni, ki oplaja naša življenja…«

Dotik neba pa je zbirka desetih zgodb z eno samo sporočilnostjo: »… nekakšno ponotranjeno odslika-

vo našega norega časa, kjer se posa-mezniki na intimni ravni znajdevajo v kaosu družbenih resonanc. Vsak se rešuje kakor ve in zna, nekateri zai-dejo v omamo, spet drug v divja po-tovanja, so pa tudi takšni, ki zdrsnejo v praspomin. No, morda prav zadnja zgodba, po kateri je zbirka dobila na-slov, pove, da je nebo prispodobična rešitev, kdo ve …« Bojan Bizjak pred-stavi svoj nov literarni izdelek – de-set zgodb, deset usod, deset utrinkov, zaobjetih v skrbno izbrano besedje … Knjigi sta izšli pri založbi VED. Trenutno jih je mogoče naročiti po promocijskih cenah preko e-naslova

zakalar@siol.net, vse informacije pa so na voljo tudi preko telefona 041 233 021. Javne predstavitve v doma-čih knjižnicah pa so načrtovane v začetku prihodnjega leta.

Št. 35 • 15. oktober 2014 21Narava in družba

ŽIVI SVET PRED DOMAČIM PRAGOM

IRENA KODELE KRAŠNA

FOTO

Par zanimivih dejstev o šipkuDrevesa in grmi bodo kmalu odvrgli vse liste in zato bomo bolj pozorni na

živobarvne plodove, ki bodo še daleč v zimo krasili gole veje. Z njimi se bodo hranile ptice in druge živali, pri tem pa bodo nehote raznesle semena daleč naokrog. Na ta način imata korist obe – žival in rastlina. Marsikdaj smo v vlogi živali, ki trosi semena naokrog, tudi ljudje. Pa poglejmo podrobneje rastlino, katere plodove uživa prav vsak med nami. Najpogosteje jih uporabljamo za kuhanje čaja, a priležejo se tudi kot slastna marmelada.Ste kdaj opazili, da niso vsi šipki enaki? V Sloveniji raste kar 20 različnih

vrst šipkov, približno polovico teh vrst pa lahko najdemo tudi v naši občini

ali njeni neposredni okolici. Najpogostejši oziroma najbolj splošno razširjen je prav gotovo navadni šipek (Rosa canina). Na vseh poganjkih ima številne ostre in nazaj zavihane bodice. Mogoče so koga spominjale na pasje čekane, da pravijo po Evropi temu šipku tudi »pasja roža«, gospod Linne pa je to ime zapisal še v latinščini. Ta šipek lahko zraste v nekaj metrov visok grm, katerega povešene veje so junija in julija prekrite z rožnatimi ali skoraj belimi cvetovi. Cvetni lističi so srčaste oblike in imajo rahel, a prijeten vonj. Pogost je tudi njivni šipek (Rosa arvensis), ki se od navadnega loči predvsem

po belih cvetovih, šipki pa so manjši in bolj okrogle oblike. Ta zraste v nižji grm z dolgimi, razvejanimi pritlikami in številnimi, do enega metra visokimi pokončnimi vejami. Tretja vrsta šipka, ki je tudi razširjena bolj ali manj po celi Sloveniji, je kimastoplodni šipek (Rosa pendulina). Kot že ime pove, so njegova posebnost kimasto povešeni plodovi. Temno roza cvetovi so namreč na dolgih pecljih, ki ne zdržijo teže plodov in zato šipki na njih visijo. Ta šipek ima močnejše bodice posejane le po spodnjih debelejših vejah, po zgornjih vejicah pa so bodice manjše in mehke. Pogost je predvsem v gorskih predelih, zato mu pravijo tudi alpski šipek. V jugozahodnem delu Slovenije je pogost še rdečelistni šipek (Rosa glauca). Prepoznamo ga po listih, ki so bolj rjavo-zelene barve, in rdečkastem lubju mladih vejic. Mlade vejice so skoraj brez bodic, šipki pa so manjši in bolj okrogli, kot pri navadnem šipku. Najredkejši med temi je francoski šipek (Rosa gallica), ki se ga lahko vidi na nekaterih osončenih suhih travnikih, tudi na Nanosu. Ima največje cvetove med domorodnimi vrstami šipkov, ki so temno roza oz. škrlatne barve. Največje šipke pa ima japonski šipek (Rosa rugosa), ki ga pri nas najdemo v naravnem okolju le tu pa tam, kjer je ušel iz vrtov. Po oploditvi cvetov se cvetišče mesnato odebeli in nastane birni plod, ki

se jeseni živordeče obarva. Šipek se nabira že od septembra dalje. Ni vam potrebno čakati na prvo slano, saj bodo do takrat večino že ptice pozobale ali pa bodo zaradi prezrelosti padli na tla. Plodove vzdolžno razrežite na pol in odstranite koščičaste plodiče (večina misli, da so to semena, pa so malo več kot to) porasle z bodečimi dlačicami. Iz mesnatih delov lahko skuhate marmelado ali sirup, lahko pa jih posušite in iz njih skuhate čaj. Sušenje mora potekati čim hitreje, da se učinkovine ne razgradijo. Če boste sušili v pečici, pazite, da ne bo šla temperatura preko 40°C, saj se pri visokih temperaturah zmanjša zdravilnost šipka. Zaradi mnogih vitaminov, med katerimi izstopa vitamin C, in drugih učinkovin, je šipek zelo uporabna zdravilna rastlina. Šipkov čaj pomaga povečati obrambne sposobnosti organizma, zato ga pijemo predvsem jeseni in pozimi, ko smo dovzetni za prehlade. Pomaga tudi pri raznih infekcijskih in vročinskih boleznih ter splošni telesni oslabelosti. Šipkov čaj naj bi redno pili vsi starejši ljudje, saj jim nenehno grozi pomanjkanje vitamina C, ker ga njihovo telo iz hrane težje vsrka. Neješčim otrokom pa se priporoča polna čajna žlička marmelade na dan. Če bo namazana na palačinkah, ni otroka, ki bi se ji mogel upreti. Pa dober tek!

OKTOBRSKI NARAVOSLOVNI IZZIVPojdite na sprehod in poiščite različne šipke. Naberite jih in iz njih

skuhajte čaj, marmelado, sirup … Lahko pa jih nanizate na vrvico in posušite. Pozimi jih obesite na okno, ograjo ipd., da se bodo ptice z njimi posladkale.

Jesen je idealen čas za sajenje vrtnic, a kako izbrati dobro sadiko?

Spomladi, ko se narava prebuja in nas sonce vabi na vrt, marsikdo dobi voljo, da bi na novo uredil vrt ali vsaj zasadil nekaj novih rastlin. Prav zato je ponudba različnih sadik v trgo-vskih centrih spomladi veliko bolj pestra, kot pa je jeseni. Ko se spreha-jam po vrtnih centrih, vidim vabljivo nastavljene sadike vrtnic, ki marsi-koga prepričajo v nakup. Velikokrat pa se zgodi, da vrtnica ne raste tako, kot bi morala. Kje so skrite zanke in kako se jim lahko izognemo?

Kdor se spozna na proces vzgoje sadik ve, da se je za sajenje novih ra-stlin najbolje odločiti jeseni. To vse-kakor velja tudi za sadike vrtnic. Če ne želite, da vas trgovci pri nakupu vodijo za nos in želite kupiti kvalite-tne sadike, berite dalje.

Veliki proizvajalci sadik vrtnic le-te vzgajajo na poljih. Spomladi posadi-jo sadike, ki bodo služile za podlago. Te se do poletja dobro ukoreninijo in poleti se jih cepi z žlahtnimi sortami vrtnic. Cepljeno mesto se kmalu za-raste in običajno iz »očesa« odženejo poganjki. Ti so običajno še zelo šib-ki, zato ostane sadika v zemlji še celo leto, preden je primerna za prodajo. Naslednjo jesen, torej dobro leto po cepljenju, ko so vrtnice v fazi miro-vanja in so se pripravile na zimo, se sadike obreže in izkoplje. Običajno se to naredi konec oktobra oziroma novembra. Takrat gredo v prodajo kot sadike brez koreninske grude oz. »z golimi koreninami«, kot rečejo to poznavalci. Sadike prve kvalitete imajo tri močne poganjke in dobro razvit koreninski sistem. To se naj-lažje vidi pri sadikah, katerih kore-nine niso omotane v ovoj in niso za-pakirane v okrasni embalaži. Seveda takih sadik ne dobite v vsaki trgovini, ampak le v nekaterih specializiranih vrtnarijah. Največja izbira je v jeseni, zato se je v tem času tudi smiselno odločiti za nakup. Poleg tega so sa-dike sveže in je večja verjetnost, da se bodo »prijele«. Če jih posadimo že jeseni, se bodo tekom zime dobro ukoreninile in spomladi bodo bujno odgnale in cvetele. Čas za sajenje sa-dik brez koreninske grude je do spo-mladi, a paziti morate, kje jih kupite, saj nekateri trgovci nimajo primer-nih pogojev skladiščenja. Sadika, ki jo kupite, ne sme kazati znakov izsu-šitve - lubje na poganjkih ne sme biti

zgubano, korenine pa morajo biti na otip vlažne.

Kaj pa sadike s koreninsko grudo, torej sadike v loncih? Nekateri proi-zvajalci cepijo sadike v loncih, a ve-činoma se prodajajo sadike, ki so bile v lonce posajene kot že prej cepljene in na njivi vzgojene sadike. Marsikje se prodajajo take sadike takoj, ko so posajene v lonce. Cena takih sadik je neupravičeno višja, saj sadika še ni ukoreninjena. Tako sadiko takoj prepoznate tako, da jo poskušate iz lončka izpuliti. Če je sadika dobro ukoreninjena, se čvrsto drži zemlje in se ne bo premaknila. Pozorni bo-dite tudi na velikost lonca. Dvo- ali trilitrski lonci so premajhni, da bi omogočali dobro rast sadiki, zato iz-birajte sadike, ki so posajene v večje lonce.

V septembru so se v trgovinah po-javile vlončene sadike z obrezanimi in para� niranimi poganjki. Če ste ta prispevek prebrali do tu, potem veste, kako poteka vzgoja sadik in razumete, da te sadike niso šle skozi standardni postopek. Vlončenih in dobro ukoreninjenih sadik se ne pa-ra� nira, poleg tega so zdrave vrtnice v tem času še olistane. Domnevam, da so to sadike, ki so od lanske je-seni čakale v hladilnicah in so bile pred kratkim posajene v lonce. To ne pomeni, da so vse te sadike slabe, a zna se zgoditi, da bodo pred zimo odgnale, nežni poganjki pa bodo pozimi pomrznili. Svarim vas tudi pred bujno cvetočimi sadikami, ka-kršne se lahko vidi v trgovskih cen-trih poleti ali jeseni. Marsikdo je že kupil tako sadiko, jo posadil na vrt in se čudil, zakaj nikamor ne zraste in nikoli ne cveti tako lepo, kot je ob nakupu. Tudi v tem primeru gre za sadike, ki so bile hranjene na hla-dnem, potem pa posajene v lonce in v rastlinjakih pri visoki temperaturi vzpodbujene, da so odgnale. Bujno cvetenje, še preden se je vrtnica do-bro ukoreninila, marsikatero sadiko tako izčrpa, da nikoli več ne pride »k sebi«.

Izkoristite torej jesen in posadite sedaj vrtnice na svoj vrt. Nasvet in kvalitetne sadike vrtnic lahko dobite tudi v naši občini in sicer pri Ireni Kodele Krašna v Budanjah (tel. 040 560 955) ali preko njene spletne tr-govine www.vrtnicekodele.si .

Pravljične buče bodo obiskale Lavričevo knjižnico

Le zakaj vse so uporabne buče?Od 20. do 30. oktobra 2014 si v

Lavričevi knjižnici v Ajdovščini lah-ko ogledate razstavo buč, polepšale bodo mladinski oddelek.

V četrtek, 23. oktobra ob 17h, ste otroci skupaj s starši ter dedki in ba-bicami lepo vabljeni, da prisluhnete pravljici o buči, se pridružite ustvar-jalni delavnici in poskusite sladico iz buč.

Pridružite se nam v otroških abonmajih

OSTRŽKOV ABONMAZačetek 11. oktober ob 10.30 uriDruštvo za boljši svet: ZEMLJA JE

DOBILA VROČINO (11 oktober, ob 10.30)

Stella & Star: LEPA KOT BELIN-DA (8 november, ob 10.30)

Gledališče Ku Kuc: VSI OTROCI SVETA (13 december, ob 10.30)

Šentjakobsko gledališče: ZLATA PTICA (10 januar, ob 10.30)

Gledališče Toneta Čufarja Jesenice: ŠKRAT KUZMA DOBI NAGRADO (7 februar, ob 10.30)

ŠKRATKOV ABONMAZačetek 25. oktober ob 10.30 uriGledališče Smejček: PRAVLJICA

O ZLATEM LONČKU (25oktober, ob 10.30)

Zavod enostavno prijatelji: PETJIN KOLESARSKI IZLET (22 november, ob 10.30)

Pravljičarna: O DIMNIKARČKU, KI JE SREČO ISKAL (20 december, ob 10.30)

Talija ustvarjalni laboratorij: DO-GODIVŠČINA ZAJČKA BRANKA (24 januar, ob 10.30)

Gledališče Vrtinec Bovec: SAPRA-MIŠKA (21 februar, ob 10.30)

Začeli smo 27. septembra v sklopu Štrudl festa ob 10.00 uri s predstavo za vse otroke MINEŠTRALALA v izvedbi gledališča Ku Kuc. VSTOP JE PROST. Pred predstavo bo mogo-če kupiti abonmaje za sezono 2014 – 2015 za Ostržkov in Škratkov abo-nma. Predstave pričnejo v mesecu oktobru ob sobotah ob 10.30 uri v Dvorani prve slovenske vlade v Aj-dovščini. Nakup abonmajev je mo-goč tudi na sedežu ZKD Ajdovščina, Gregorčičeva 17 med 9. in 15. uro in pred prvo predstavo enega ali dru-gega abonmaja. Cena posameznega abonmaja je 20 €, za dva otroka iz iste družine je cena 15 €. Če se od-ločite za oba abonmaja, je cena obeh skupaj 30 €. O predstavah vas bomo obveščali po pošti, s plakati, na Tic--u. Višja sila lahko spremeni izbor in čas predstave o tem vas bomo pravo-časno obveščali.

Info.: 05 36 43 072 ali 041 754 753, marjan.krpan@gmail.com

Št. 35 • 15. oktober 201422 Podjetno

Aktualni javni razpisi, pozivi in javna povabila (na dan 9.10.2014)(pripravlja Razvojna agencija ROD; E: ra.rod@siol.net)

Razpisovalec Naziv razpisa Upravičenci Rok za predložitev vlog Razpisna dokumentacija in dodatne informacije

Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije

5. Javno povabilo za zbiranje ponudb v okviru programa »Usposabljanje in izobraževanje zaposlenih 2011« - 5. JP UIZ (175. JP)

delodajalci, ki registrirani po Zakonu o gospodarskih družbah oz. opravljajo dejavnost kot samostojni podjetniki ali so zadruge, ustanovljene skladno z Zakonom o zadrugah.

do porabe razpoložljivih sredstev oz. najkasneje do 31. 10. 2014

http://www.sklad-kadri.si/si/razpisi-in-objave/naslovnica/razpis/n/5-javno-povabilo-za-zbiranje-ponudb-v-okviru-programa-usposabljanje-in-izobrazevanje-zaposlenih/

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport

Javni razpis za sofi nanciranje projektov razvoja in vzpostavitve e-storitev in mobilnih aplikacij na področju napredne uporabe IKT v izobraževanju 2014-2015 – JR ESMA 2014-2015

Vzgojno izobraževalni zavodi po Zakonu o organizaciji in fi nanciranju vzgoje in izobraževanja; Univerze in samostojni visokošolski zavodi, vpisani v Razvid visokošolskih zavodov; Javni raziskovalni zavodi in javni infrastrukturni zavodi; Javni zavodi, ki imajo v letu 2014 fi nancirano aktivnost s strani ARRS

21.10.2014

http://www.mizs.gov.si/si/javne_objave_in_razpisi/okroznice/arhiv_okroznic/okroznice_razpisi_in_javna_narocila/javni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_single%5D=1367

Posoški razvojni center

Informativni javni poziv kandidatom za štipendije v š.l. 2014/15.

Dijaki, študentje 21.10.2014

http://www.prc.si/novice/regijska-stipendijska-shema-goriske-statisticne-regije-20141http://www.ra-rod.si

Slovenski podjetniški sklad

Subvencije za zagon inovativnih podjetij (P2B)

inovativna in tehnološko naravnana mlada podjetja v drugi razvojni fazi; tista podjetja, katera so že prejela denarna sredstva v prvi razvojni fazi, po javnem razpisu P2/2013 (takrat kot ciljna skupina P2A) v višini 20.000 EUR za posamezno podjetje

4.11.2014

http://www.podjetniskisklad.si/93/2014/p2b-2014---subvencije-za-zagon-inovativnih-podjetij.html

Slovenski podjetniški sklad

P1 B 2014 - Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere

mikro, mala in srednje velika podjetja 17.11. in 15.12.2014

http://www.podjetniskisklad.si/81/2014/p1-b-2014---garancije-sklada-za-bancne-kredite-s-subvencijo-obrestne-mere.html

Slovenski podjetniški sklad

P1 B TIP 2014 - Garancije Sklada za bančne kredite za tehnološko inovativne projekte

mikro, mala in srednje velika podjetja 5.11.2014

http://www.podjetniskisklad.si/82/2014/p1-b-tip-2014---garancije-sklada-za-bancne-kredite-za-tehnolosko-inovativne-projekte.html

Slovenski podjetniški sklad

SK200 2014 – Semenski kapital - lastniški vstop za rast inovativnih podjetij v višini 200.000 EUR

mikro in mala podjetja organizirana kot d.o.o., mlajša od 5 let (od datuma registracije do oddaje vloge), ne kotirajo na borzi, še niso delila dobička, niso nastala z združitvijo ter so razvojno naravnana in globalno usmerjena

17.10.2014

http://www.podjetniskisklad.si/91/2014/sk200-2014-–-semenski-kapital---lastniski-vstop-za-rast-inovativnih-podjetij-v-visini-200000-eur--1-2.html

Slovenski podjetniški sklad

Naložbe tveganega in mezzanin kapitala preko družb tveganega kapitala

perspektivna, inovativna ter hitro rastoča mala in srednja podjetja v Sloveniji, ki prodirajo na globalne trge

5.8.2015

http://www.podjetniskisklad.si/87/2014/nalozbe-tveganega-in-mezzanin-kapitala-preko-druzb-tveganega-kapitala.html

Zavod RS za zaposlovanje Delovni preizkus za mlade delodajalci 17. 11. 2014 do 13. ure (podaljšan

rok) oz. do porabe sredstevhttp://www.ess.gov.si/obvestila/obvestilo?aid=951

Zavod RS za zaposlovanje

Tvoja prva zaposlitev EURES/Your fi rst EURES job

delodajalci; iskalci prve zaposlitve v EU (za zaposlitev oseb mlajših od 30 let)

http://www.ess.gov.si/eures/tvoja_prva_zaposlitev_eures/iskalci_zaposlitvehttp://www.ess.gov.si/eures/tvoja_prva_zaposlitev_eures/delodajalci

Eko Sklad j.s. Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov 51OB14 občani do porabe sredstev oziroma

najkasneje do 31.1.2015 http://www.ekosklad.si/

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Javni razpis iz naslova ukrepa III: fi nančna pomoč za nadomestilo škode v čebelarstvu v letu 2014

čebelarjido porabe sredstev(objava zaprtja javnega razpisa na spletni strani ministrstva)

http://www.mko.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_single%5D=1189

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

PRP 2007-2013: Ukrep 132 - Sodelovanje kmetijskih proizvajalcev v shemah kakovosti hrane

Kmetijskagospodarstva, ki sodelujejo v shemah kakovosti hrane

do porabe sredstev(objava zaprtja javnega razpisa na spletni strani ministrstva)

http://www.mko.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_single%5D=1114

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Vložitev zahtevkov za dodelitev pomoči za začasne izredne ukrepe na trgu s svežim sadjem in zelenjavo

nosilci kmetijskih gospodarstev najkasneje do 17. oktobra

http://www.mko.gov.si/si/delovna_podrocja/kmetijstvo/kmetijski_trgi/sadje_in_zelenjava/obvestilo_vlagateljem_za_vlozitev_zahtevkov_za_dodelitev_pomoci_in_dodatkov_k_pomoci_za_zacasne_izredne_ukrepe_na_trgu_s_svezim_sadjem_in_zelenjavo_na_podlagi_predhodnih_uradnih_obvestil_za_obdobje_1882014_3082014/

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Javni razpis za sofi nanciranje projektov promocije lokalnih kmetijskih in živilskih proizvodov 2014-2015

podjetja, s.p.-ji, društva, združenja, javni in zasebni zavodi in nevladne organizacije, ki delujejo na področju promocije, izobraževanja ali mreženja v kmetijstvu in živilstvu, (pravne osebe, ustanovljene na podlagi Zakona o društvih, Zakona o ustanovah in Zakona o zavodih, ki imajo uradni sedež na ozemlju Republike Slovenije)

30.10.2014 do 10. ure

http://www.mko.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_single%5D=1188

SID Banka(Slovenska izvozna in razvojna banka d.d.)

Krediti iz Posojilnega sklada za MSP- Razvojno-spodbujevalni program SID banke za mikrofi nanciranje poslovanja MSP 2013-2014- Razvojno-spodbujevalni program SID banke za fi nanciranje poslovanja MSP 2013-2014

gospodarske družbe, ustanovljene po Zakonu o gospodarskih družbah (male in srednje velike), ki poslujejo vsaj 2 leti in imajo vsaj 3 zaposlene

do porabe sredstevhttp://www.sid.si/fi nanciranje/krediti-iz-posojilnega-sklada-za-msp

SID Banka(Slovenska izvozna in razvojna banka d.d.)

Razvojno-spodbujevalni program SID bankeza fi nanciranje naložb v učinkovito rabo energije malih in srednje velikih podjetij 2014 -2015

gospodarske družbe, ustanovljene po Zakonu o gospodarskih družbah

do porabe sredstevhttp://www.sid.si/fi nanciranje/fi nanciranje-nalozb-msp-v-ucinkovito-rabo-energije

Evropska Komisija

Program OBZORJE 2020 (HORIZON 2020)»MSP Instrument« (SME Instrument) - H2020-SMEINST-1-2014

Mikro, mala in srednje velika podjetja (MSP) (program za raziskave in inovacije)

različno

http://www.podjetniskisklad.si/evropska-komisija-v-okviru-programa-horizon-2020-objavila-ze-prve-razpise.html;http://ec.europa.eu/programmes/horizon2020/en http://ec.europa.eu/research/participants/portal/desktop/en/opportunities/index.html

Evropska Komisija Program COSME 2014 -2020 Različno (odvisno od tematike/področja)(program za konkurenčnost MSP)

različno

http://ec.europa.eu/enterprise/initiatives/cosme/index_en.htmhttp://ec.europa.eu/enterprise/contracts-grants/calls-for-proposals/index_en.htm?tpa=1029

Slovenski regionalno razvojni sklad

Napoved razpisajavni razpis za dodeljevanje posojil za primarno kmetijsko pridelavo (ugodna posojila za namene primarne kmetijske proizvodnje, tudi za nakupe kmetij, zemljišč in osnovne črede)

Kmetijska gospodarstva Razpis je v pripravi http://www.regionalnisklad.si/razpisi/razpisi-v-pripravi

Energetske izkazniceZ novim letom energetske izkaznice obvezne pri oglaševanju vseh stavb,

ki se prodajo ali oddajo v najemEnergetski zakon EZ1 z dne 24.2.2014 je med drugimi zahtevami uredil tudi

področje uporabe energetskih izkaznic. Energetska izkaznica stavbe je javna listina s podatki o rabi energije, ki omogočajo primerjavo in oceno energetske učinkovitosti stavbe. Izdelajo jo neodvisni strokovnjaki, ki so za to pridobili licenco in velja 10 let od datuma izdelave. Na listini so izkazani podatki o rabi toplote, električne energije ter o emisijah CO2, podani pa so tudi ukrepi za povečanje energetske učinkovitosti stavbe. Poznamo dve vrsti, računsko in merjeno energetsko izkaznico. Računska energetska izkaznica se lahko izda za vsako stavbo. Predpisana je za stanovanjske stavbe in za vse nove stavbe. Merjena izkaznica pa je namenjena obstoječim ne stanovanjskim stavbam in upošteva izmerjene vrednosti rabe energije za obdobje zadnjih treh let ter enostavni energetski pregled stavbe.

Energetska izkaznica stavbo razvršča v razrede, ki kažejo energetsko učin-kovitost stavbe. Stavba v razredu A za ogrevanje potrebuje najmanj energije. Energijski razredi v Sloveniji so sledeči:

Energetsko izkaznico morajo pridobiti lastniki stavb (tudi podjetja) ali po-sameznih delov stavb, ki se prodajo ali oddajo v najem ter investitorji pri gradnji novih objektov. Po 31.12.2014 bo pri oglaševanju prodaje in naje-ma stavb potrebno navajanje energijskih kazalnikov energetske učinkovitosti stavbe iz energetske izkaznice. Prav tako je izkaznica obvezna za vse javne stavbe s površino nad 250 m2 (do 9.7.2015 je meja nad katero velja obveza 500 m2), upravljavec stavbe pa mora veljavno energetsko izkaznico namestiti na vidno mesto v stavbi. Kršitve določb energetskega zakona, ki se nanaša-jo na energetske izkaznice se kaznuje z globami od 300 do 1.000 €. Goriška lokalna energetska agencija GOLEA je pooblaščen izdelovalec in izdajatelj energetskih izkaznic ter je do septembra 2014 izdala že več kot 40 merjenih in računskih energetskih izkaznic.

Naj energetska izkaznica ne bo samo nuja, ampak tudi pri-ložnost za povečanje energetske učinkovitosti. Ekipa GOLEA

Z novim letom energetske izkaznice obvezne pri oglaševanju vseh stavb, ki se prodajo ali oddajo v najem

Energetski zakon EZ1 z dne 24.2.2014 je med drugimi zahtevami uredil tudi področje uporabe energetskih izkaznic. Energetska izkaznica stavbe je javna listina s podatki o rabi energije, ki omogočajo primerjavo in oceno energetske učinkovitosti stavbe. Izdelajo jo neodvisni strokovnjaki, ki so za to pridobili licenco in velja 10 let od datuma izdelave. Na listini so izkazani podatki o rabi toplote, električne energije ter o emisijah CO2, podani pa so tudi ukrepi za povečanje energetske učinkovitosti stavbe. Poznamo dve vrsti, računsko in merjeno energetsko izkaznico. Računska energetska izkaznica se lahko izda za vsako stavbo. Predpisana je za stanovanjske stavbe in za vse nove stavbe. Merjena izkaznica pa je namenjena obstoječim ne stanovanjskim stavbam in upošteva izmerjene vrednosti rabe energije za obdobje zadnjih treh let ter enostavni energetski pregled stavbe.

Energetska izkaznica stavbo razvršča v razrede, ki kažejo energetsko učinkovitost stavbe. Stavba v razredu A za ogrevanje potrebuje najmanj energije. Energijski razredi v Sloveniji so sledeči:

• razred A1: od 0 do 10 kWh/m2letno: blizu nič energijska stavba • razred A2: od 10 do 15 kWh/m2letno: pasivna stavba • razred B1: od 15 do 25 kWh/m2 letno: Nizko-energijske stavbe • razred B2: od 25 do 35 kWh/m2 letno: Nizko-energijske stavbe • razred C: od 35 do 60 kWh/m2 letno: zelo varčna stavba • razred D: od 60 do 105 kWh/m2 letno: varčna stavba • razred E: od 105 do 150 kWh/m2 letno: povprečna stavba • razred F: od 150 do 210 kWh/m2 letno: potratna stavba • razred G: od 210 do 300 in več kWh/m2 letno: zelo potratna stavba

Energetsko izkaznico morajo pridobiti lastniki stavb (tudi podjetja) ali posameznih delov stavb, ki se prodajo ali oddajo v najem ter investitorji pri gradnji novih objektov. Po 31.12.2014 bo pri oglaševanju prodaje in najema stavb potrebno navajanje energijskih kazalnikov energetske učinkovitosti stavbe iz energetske izkaznice. Prav tako je izkaznica obvezna za vse javne stavbe s površino nad 250 m2 (do 9.7.2015 je meja nad katero velja obveza 500 m2), upravljavec stavbe pa mora veljavno energetsko izkaznico namestiti na vidno mesto v stavbi. Kršitve določb energetskega zakona, ki se nanašajo na energetske izkaznice se kaznuje z globami od 300 do 1.000 €. Goriška lokalna energetska agencija GOLEA je pooblaščen izdelovalec in izdajatelj energetskih izkaznic ter je do septembra 2014 izdala že več kot 40 merjenih in računskih energetskih izkaznic.

Naj energetska izkaznica ne bo samo nuja, ampak tudi priložnost za povečanje energetske učinkovitosti.

Ekipa GOLEA

Z novim letom energetske izkaznice obvezne pri oglaševanju vseh stavb, ki se prodajo ali oddajo v najem

Energetski zakon EZ1 z dne 24.2.2014 je med drugimi zahtevami uredil tudi področje uporabe energetskih izkaznic. Energetska izkaznica stavbe je javna listina s podatki o rabi energije, ki omogočajo primerjavo in oceno energetske učinkovitosti stavbe. Izdelajo jo neodvisni strokovnjaki, ki so za to pridobili licenco in velja 10 let od datuma izdelave. Na listini so izkazani podatki o rabi toplote, električne energije ter o emisijah CO2, podani pa so tudi ukrepi za povečanje energetske učinkovitosti stavbe. Poznamo dve vrsti, računsko in merjeno energetsko izkaznico. Računska energetska izkaznica se lahko izda za vsako stavbo. Predpisana je za stanovanjske stavbe in za vse nove stavbe. Merjena izkaznica pa je namenjena obstoječim ne stanovanjskim stavbam in upošteva izmerjene vrednosti rabe energije za obdobje zadnjih treh let ter enostavni energetski pregled stavbe.

Energetska izkaznica stavbo razvršča v razrede, ki kažejo energetsko učinkovitost stavbe. Stavba v razredu A za ogrevanje potrebuje najmanj energije. Energijski razredi v Sloveniji so sledeči:

• razred A1: od 0 do 10 kWh/m2letno: blizu nič energijska stavba • razred A2: od 10 do 15 kWh/m2letno: pasivna stavba • razred B1: od 15 do 25 kWh/m2 letno: Nizko-energijske stavbe • razred B2: od 25 do 35 kWh/m2 letno: Nizko-energijske stavbe • razred C: od 35 do 60 kWh/m2 letno: zelo varčna stavba • razred D: od 60 do 105 kWh/m2 letno: varčna stavba • razred E: od 105 do 150 kWh/m2 letno: povprečna stavba • razred F: od 150 do 210 kWh/m2 letno: potratna stavba • razred G: od 210 do 300 in več kWh/m2 letno: zelo potratna stavba

Energetsko izkaznico morajo pridobiti lastniki stavb (tudi podjetja) ali posameznih delov stavb, ki se prodajo ali oddajo v najem ter investitorji pri gradnji novih objektov. Po 31.12.2014 bo pri oglaševanju prodaje in najema stavb potrebno navajanje energijskih kazalnikov energetske učinkovitosti stavbe iz energetske izkaznice. Prav tako je izkaznica obvezna za vse javne stavbe s površino nad 250 m2 (do 9.7.2015 je meja nad katero velja obveza 500 m2), upravljavec stavbe pa mora veljavno energetsko izkaznico namestiti na vidno mesto v stavbi. Kršitve določb energetskega zakona, ki se nanašajo na energetske izkaznice se kaznuje z globami od 300 do 1.000 €. Goriška lokalna energetska agencija GOLEA je pooblaščen izdelovalec in izdajatelj energetskih izkaznic ter je do septembra 2014 izdala že več kot 40 merjenih in računskih energetskih izkaznic.

Naj energetska izkaznica ne bo samo nuja, ampak tudi priložnost za povečanje energetske učinkovitosti.

Ekipa GOLEA

Zaposlitveni bazar - Predstavitev srednjih in poklicnih šol osnovnošolcem

Mladinski center Hiša mladih Ajdo-vščina bo letos že drugič organiziral v letu 2014 Zaposlitveni bazar - pred-stavitev srednjih in poklicnih šol pred informativnimi dnevi namenjenimi osnovnošolcem.

Dvodnevni dogodek bo potekal v obliki predstavitve srednjih oziroma poklicnih šol in poklicev za osnov-nošolce ter uspešnih podjetji v regiji, mladih podjetji za srednješolce. Vse to pred dnevi odprtih vrat srednjih šol za osnovnošolce. Zaposlitveni bazar bo potekal v torek, 11. Novembra, v dvorani prve slovenske vlade od 10:30 dalje.

Ta zaposlitveni bazar, ki smo ga le-tos prvič izvedli v mesecu februarju, je vključen v Strategijo za mlade Občine Ajdovščina, a ne bi predstavljal samo

Ajdovščine in okolice, ampak bi ga radi zastavili širše. Radi bi pomagali mla-dim iz širšega področja Severne Pri-morske pri lažjem odločanju o nada-ljevanju šolanja oziroma izberi poklica.

Letos načrtujemo tudi popoldansko predstavitev (18:00) namenjeno obisku osnovnošolcev in njihovih staršev, zato nas zanima, če ste pripravljeni sodelo-vati tudi popoldan.

Potek:Začetek priprav v dvorani in v avli od

7:00 dalje.Predstavitve na stojnicah potekajo v

avli dvorane prve slovenske vlade.Predstavitve na odru potekajo v dvo-

rani in sicer ob 10:30. Trajanje predsta-vitve: 10 minut na predstavitev.

Do danes sta obisk potrdili obe osnovni šoli iz Ajdovščine.

Sveti Mihael "zrihtal" lepo vremeV nedeljo, 28. septembra smo v Ka-

mnjah praznovali šagro svetega Mi-haela. Praznovanje smo začeli v so-boto z otroškim živ-žavom. Nekateri smo se sprehodili do bližnjega raz-glednega vrha, ob vrnitvi pa smo se okrepčali na igrišču, ki je bilo osre-

dnje prizorišče. Večer se je zaključil s potopisnim predavanjem S padalom z Mont Blanca. V nedeljo smo začeli s slovesno sveto mašo v farni cerkvi. Po kosilu smo si najprej malce pre-tegnili mišice z metanjem kamna in z žaganjem s‘šjonm, osem parov pa

se je pomerilo v igranju briškule. Za sladkanje so poskrbele domače go-spodinje. Njihove izdelke je bilo moč videti na prodajni razstavi. Cel večer smo šacali težo stojala za pršut, ki je na koncu odšlo v Skrilje. Za ples je skrbel ansambel Hram.

Letošnjo šagro smo pripravili mla-di vaščani, ki se še enkrat zahvaljuje-mo vsem, ki ste pomagali pri orga-nizaciji.

Kličemo vam na snidenje priho-dnje leto. Mladi vaščani

Št. 35 • 15. oktober 2014 23Vinski hrami Vipavske doline

Koledar prireditev za OKTOBER 2014

sreda, 15. oktober

ob 17:00 sejna soba Obrtnega doma v Ajdovščini, Vipavska cesta 4

Samozavesten nastop in prepričljiva komunikacijaKotizacija: 38 € Delavnico vodi Saša Einsiedler.Info in prijave: 041 641 311, info@zavodsp.si, www.zavodsp.si

sreda, 15. oktober

ob 18:00MC Hiša mladih Ajdovščina

Brezplačni seminar: Ameriški milijonarji so spregovoriliSeminar bo vodila Petra Škarja.Obvezne prijave: info@mc-hisamladih.si, 041-945 39

četrtek, 16. oktober

ob 15:00OŠ Šturje Dan zdravja

petek, 17. oktober

ob 19:00Dom krajanov Ajdovščina

Predavanje: Rak dojkPredavanje bo vodila prim. Neda Bizjak, dr. med, spec. ginekologije in porodništva.Info: 041 632 284, 051 663 004

petek, 17. oktober

ob 19:00prostori PD Ajdovščina

Uvodno predavanje Alpinistične šole 2014/15

sobota, 18. oktober

ob 7:30Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina

167. Bolšja tržnicaInfo: Društvo zbiralcev Ajdovščina - Nova Gorica, 040 357 510 (Boris Žigon)

sobota, 18. oktober

ob 22:00Bar Hiša mladih Ajdovščina

Koncert: Mojo Hišni bandVstopnina 3 €

ponedeljek, 20. oktober

ob 18:30Krajevna knjižnica Vipava

Predstavitev knjige - Kazen brez zločinaAvtor Branko Soban

torek, 21. oktober

ob 17:00Obrtni dom Ajdovščina

Seminar: Odprl bom/sem svoje podjetjeKotizacija 10 €Prijave: 041 641 311, info@zavodsp.si

sreda, 22. oktober

ob 18:30Lavričeva knjižnica Ajdovščina

Predstavitev knjige - Spoznaj sebe in drugeAvtorica prof. dr. Ana Krajnc

četrtek, 23. oktober

ob 19:00MC Hiša mladih Ajdovščina

Potopisno predavanje: Nova ZelandijaSandi Mislej

petek, 24. oktober

ob 22:00Bar Hiša mladih Ajdovščina

Koncert: Zlatko in OptimistiVstopnina: 5 €, člani Kaš 2 €

sobota, 25. oktober

ob 20:00Kulturni dom Vipava

Družabni plesVstopnina 10 € na osebo Info: 070 548 750, plesnivecerivipava@gmail.com

torek, 28. oktober

ob 18:30Lavričeva knjižnica Ajdovščina

Obisk urednika, novinarja, pesnika in pisatelja Jurija Paljka

četrtek, 30. oktober

ob 22:00Bar Hiša mladih Ajdovščina

Rocktober: Start at zero in Migrena (dobrodelni koncert)Vstopnina 2 €

petek, 31. oktober

ob 22:00Bar Hiša mladih Ajdovščina

Noč čarovnicVstop prost.

Koledar prireditev za NOVEMBER 2014nedelja, 2. november

ob 17:00Športna dvorana Col

Colski glasbeni oderVstopnina 6 €

četrtek, 6. november

ob 14:00Rizzatova vila Ajdovščina

Meritve krvnega tlaka, sladkorja in holesterola v krviInfo:051 430 722, ajdovscina.ozrk@ozrks.si

od petka, 7., do nedelje, 9. novembra

Šotor Brje na Vipavskem Martinovanje na Brjah na VipavskemInfo: 040 620 866 (Borut Koron)

od petka, 7., do nedelje, 16. novembra

Kmetija Ferjančič, Gradišče pri Vipavi

Osmica FerjančičInfo: 031 892 585, osmica.ferjancic@gmail.com

sobota, 8. november

ob 8:00Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina

Kmečka tržnica v AjdovščiniInfo in prijave: 05 365 91 40, tic.ajdovscina@siol.net

sobota, 8. november

ob 8:00Avla Dvorane prve slovenske vlade Ajdovščina

41. mednarodno srečanje zbiralcevInfo: 041 601 205, ales.brecelj1@siol.net

sobota, 8. november Vrhpolje - Duplje Tradicionalno martinovanje v Vrhpolju

sobota, 8. november

ob 20:00Kulturni dom Vipava

Družabni plesVstopnina 10 € na oseboInfo: 070 548 750, plesnivecerivipava@gmail.com

sobota, 15. november

ob 7:30Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina

168. Bolšja tržnicaInfo: Društvo zbiralcev Ajdovščina - Nova Gorica, 040 357 510 (Boris Žigon)

nedelja, 16. november

ob 7:00Izhodišče in cilj pod hrastom pred vasjo Ustje

14. pohod Po Vertovčevih potehInfo: Društvo Matija Vertovec, 05 365 91 55, 05 365 91 40, tic.ajdovscina@siol.net

torek, 14. oktober

ob 19:00MC Hiša mladih Ajdovščina

Potopisno predavanje: Indonezija

sreda, 15. oktober

ob 18:00MC Hiša mladih Ajdovščina

Brezplačni seminar: Ameriški milijonarji so spregovoriliObvezne prijave: info@mc-hisamladih.si, 041-945 39

sobota, 18. oktober

ob 7:30Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina

167. Bolšja tržnicaInfo: Društvo zbiralcev Ajdovščina - Nova Gorica, 040 357 510 (Boris Žigon)

STALNE ZBIRKE:PILONOVA GALERIJAVabljeni na ogled stalne zbirke Pilonovih likovnih del in fotografi j ter gostujočih razstav. Urnik stalne zbirke del Vena Pilona: od torka do petka med 8.00 in 16.00.Urnik v času gostujočih razstav: od torka do petka med 8.00 in 17.00, nedelja od 15.00 do 18.00. Ponedeljek, sobota in prazniki zaprto. Za ogled gostujočih razstav je urejen tudi dostop za invalide.Info: 05/368 91 77, pilonova.galerija@siol.net, www.venopilon.comMUZEJ V AJDOVŠČINIOdprto: vsako soboto in nedeljo od 13.00 do 18.00 ureZBIRKA FOSILOV Staneta Bačarja in razstava FLUVIO FRIGIDO – CASTRA – FLOVIUS – AJDOVŠČINA, s poudarkom na rimskodobni Ajdovščini, avtorice arheologinje Beatriče Žbona Trkman. Na ogled razstava arheoloških najdb, ki so bile odkrite lani jeseni, ob izkopavanjih dveh ajdovskih ulic. Avtorica - arheologinja Vesna Tratnik.Organizirane so skupine tudi izven omenjenega termina, po predhodni najavi na TIC Ajdovščina, 05/36 59 140.LIČNA HIŠA AJDOVŠČINANaprodaj umetniški izdelki, grafi ke, nakit, keramika. Dobrodošli! Odprto: vsak dan med 10.00 in 13.00 ter med 16.00 in 19.00, sobota med 9.00 in 12.00 Info: 05/368 19 29, 040 839 729, info@licnahisa.com, www.licnahisa.comETNOLOŠKA ZBIRKA BATIČEVA HIŠA, LOKAVEC 64Notranjost 200 let stare hiše je skozi ves ta čas ostala nedotaknjena. Črno kuhinjo sestavljajo

leseno ognjišče, ki še vedno deluje, krušna peč in napa. V nadstropju nad ognjiščem je tudi kadilnica, iz kuhinje, ki bolj spominja na večjo spahnjenico s svojim vhodom, pa se odpira kambra. Sledi še izba ali soba. Za ogled zbirke je potrebna predhodna najava: 031 489 623 (Andrejka) ali drustvo@doli.si.

RAZSTAVE:Razstava: X. mednarodno likovno srečanje Vipavski KrižDo petka, 31. oktobra - Dom krajanov Vipavski Križ Razstava slikarke Metke ErzarOd petka, 24. oktobra do petka, 28. novembraRazstava keramike in grafi k Kristine RutarDo torka, 11. novembra - Galerija Lična hiša AjdovščinaRazstava keramike in grafi k dipl. prof. likovne umetnosti Kristine Rutar.

OBVESTILA:PD AJDOVŠČINA:Pot v neznano – nedelja, 26. oktoberIzlet v neznano organizira predsednik PD Ajdovščina.Info: 031 853 405 (Bogdan Kodele), www.pd-ajdovscina.si Pohod spomina Krn - Krnska jezera - sobota, 8. november Odhod avtobusa izpred avtobusne postaje.Info: 031 507 251 (Gregor Vodopivec), 031 613 805 (Kreševec Anton)Ajdovščina

datum kraj VINSKI HRAMI VIPAVSKE DOLINE MED MARTINOM IN BOŽIČEM 2014petek7.11.2014

Ajdovščina 21.00: Martinovanje v Faladurju z izbranimi vini in prigrizki ob dobri glasbi.Vstopnina 15 EUR vključuje degustacijo vin in prigrizke.

Brje 20.00: Prireditveni šotor: Nastop Dalmatinske Klape Šufi t iz Splita. Pokušina mladih vin več kot 20. brejskih vinarjev, ponudba martinovih jedi. Kontakt: 040 287 882 (Miran), e-naslov: miran@vina-kavcic.si

7. - 16.11.2014

Gradišče pri Vipavi Osmica na Kmetiji Ferjančič, Gradišče pri Vipavi 11, tel.: 031 892 585, osmica.ferjancic@gmail.com

7. - 9.11.2014

Slap Izletniška kmetija Majerija: Vabljeni na martinovo pojedino, v prijetno domačo družbo ob spremljavi žive glasbe.Informacije in rezervacije: 041 405 903 ali e-pošta: info@majerija.si

sobota8.11.2014

Brje 20.00: Prireditveni šotor: Zabava v čast sv. Martinu, zavetniku vinogradnikov in vinarjev: Pokušina mladih vin brejskih vinarjev, ponudba martinovih jedi.Zabava s skupino BOHEM in DJ Lovro.Kontakt: 040 287 882 (Miran), e-naslov: miran@vina-kavcic.si

Brje Kmečki turizem Birsa; vabljeni na martinovanje. Informacije in rezervacije na tel.: 05 36 88 113Vrhpolje – Duplje Vinarsko turistično društvo Vrhpolje vabi na dan odprtih vrat.

14.30: Začetek prodaje kozarcev z obešanko – vstopnica za kleti.15.00: Kulturni program pri štirni ob cerkvi. Blagoslov mladega vina. 15.00 – 22.00: Degustacija buteljčnih vin v vinoteki Vinarsko turističnega društva Vrhpolje.15.00 – 22.00: Pokušina mladih vin in domačih dobrot v hramih ponudnikov:- Kmetija Žvokelj, Vrhpolje 7, tel.: 05 36 65 658, 041 320 921 - Vina Krapež, Vrhpolje 95, tel.: 05 36 87 110, 040 219 500- Kmetija Tomažič, Vrhpolje 77, tel.: 05 36 65 318, 041 707 534 - Nafa, Vrhpolje 1, tel.: 031 308 473- Vina Monvi, Duplje 31, tel.: 05 36 85 130, 041 670 368 - Vina Nusdorfer, Duplje 1/a, tel.: 041 485 056Za skupine je zaželena predhodna najava na tel.: 041 707 534 (Branko).

Vipava 19.00: Gostišče Podfarovž: Pripravili vam bomo martinov menu ob prijetni glasbi v živo. Informacije in rezervacije na tel.: 05 366 52 17, 040 232 090, lisjak.g@gmail.com oz. www.podfarovz.si

Vipava 19.00: Restavracija Vipavski hram – ponujamo vam izvrsten martinov menu ob živi glasbi. Informacije in rezervacije na tel.: 040 470 993 (Lavra), laura.ornik@gmail.com

nedelja9.11.2014

Brje 10.00 – 15.30: Furman v spremstvu sv. Martina pobira mošt po Brjah za popoldanski blagoslov (krst) vina.12.00: Odprtje kmečke tržnice, degustacija vin in predstavitev več kot 20. brejskih vinarjev, prodajna razstava dobrot brejskih kmetij, ponudba martinovih jedi.15.30: Obisk Vipavske vinske kraljice Anje Kodele. 16.00: Blagoslov vina – kulturni program.16.30: Zabava z glasbeno skupino Amor.Organizator prireditve: Društvo vinogradnikov in vinarjev BrjeKontakt: 040 287 882 (Miran), e-naslov: miran@vina-kavcic.si

11.11.2014 Vipava Restavracija Vipavski hram – ponujamo vam izvrsten martinov meni ob živi glasbi.Informacije in rezervacije na tel.: 040 470 993 (Lavra), laura.ornik@gmail.com

14. - 16.11.2014

Slap Izletniška kmetija Majerija: Vabljeni na martinovo pojedino, v prijetno domačo družbo ob spremljavi žive glasbe. Informacije in rezervacije: 041 405 903 ali e-pošta: info@majerija.si

petek14.11.2014

Vipava 19.00: Vinoteka VIPAVA: VINSKI VEČER z belimi zvrstmi Vipavske doline.Cena 5,00 €/ osebo. Zaželena rezervacija na tel.: 05 36 87 041

14. -15.11.2014

Lože 10.00 – 20.00: Vina Benčina: Vabljeni na dan odprtih vrat. Pokušina in predstavitev vin. Dušan Benčina, Lože 18, tel.: 041/ 650 662.

sobota15.11.2014

Potoče 10.00 – 22.00: Pokušina vin Posestva Tilia estate, Matjaž in Melita Lemut, Potoče 41, tel.: 031 399 748, tilia@lemut.net

Brje 12.00 - : Kmečki turizem Birsa: vabljeni na martinovanje. Informacije in rezervacije na tel.: 05 36 88 113Vipava Restavracija Vipavski hram – Ponujamo vam izvrsten martinov menu ob živi glasbi. Informacije in

rezervacije na tel.: 040 470 993 (Lavra), laura.ornik@gmail.com Vipava Gostilna Podskala, Vipava – Martinova pojedina ob živi glasbi, info: 041 540 964Vrtovin 19.00: dvorana Vrtovin: Koncert MPZ VINOGRAD iz Vrtovina. Ples z živo glasbo. Vstopnina 8 EUR vključuje

martinovo jed (zelje s klobaso) in pijačo. Informacije in prijave tel.: 041 814 710 (Mirjana).

21. - 30.11.2014

Selo Osmica na kmetiji Štrukelj, Selo 2/a, Informacije: Tomo Štrukelj, tel.: 041 790 741, vino.strukelj@gmail.com

sobota 22.11.2014

Črniče 18.00: 'Prostori pod šolo Črniče': Pokušina mladih vin črniških vinarjev.Organizator prireditve: ŠKTD Parapet. Dodatne informacije: 031 830 968 (Petra).

Črniče 19.00: Turistična kmetija Arkade: Pripravili vam bomo izvrstne martinove jedi, degustirali boste lahko odlična vina iz našega hrama. Vabljeni v prijetno domačo družbo! Informacije in rezervacije tel.: 041 614 708 ali e-pošta: maja.cigoj@siol.net

Erzelj 14.00 - 20.00: Vinska klet Miška, Erzelj 22/a, vabi na dan odprtih vrat. Pokušina vin in prigrizkov, razstava umetniških izdelkov iz keramike.- 16.00 – 17.00: Predstavitev kraja in okolice – ogled kratkega fi lma ter vodena degustacija vin.- 17.00 – 19.00: Oblikovanje keramičnih izdelkov na temo »Vino in kulinarika«.Za sodelovanje je obvezna predhodna prijava! Delavnico bo vodila oblikovalka Marinka Kverh.- 20.00: Nagradno žrebanje za obiskovalce.Namig: V lepem vremenu vas vabimo, da si oglede znamenitosti Erzelja ter se sprehodite po označeni tematski pešpoti »Med zaselki in studenci« več na www.erzelj.si. Svoj pohod lahko začnete in končate na domačiji Miška, kjer se lahko dogovorite za pripravo hrane. Informacije tel. 041 583 955 (Primož), miska.vina@gmail.comVečje skupine naprošamo za predhodno najavo.

nedelja23.11.2014

Cesta, Vipavski Križ

15.00-19.00: Vabljeni na pokušino in predstavitev vin:- Vina Valič, Cesta 34, tel. 031 850 283 (Denis),- Vina Kovač, Vipavski Križ 25, tel. 041 491 352 (Milojka).

28.11. – 7.12.2014

Gradišče pri Vipavi Osmica Avin, Gradišče pri Vipavi 39, avin@siol.net, tel: 040 368 878 (Angelika).

sobota29.11.2014

Slap 16.00 - 20.00: Za vas bodo vrata svojih hramov odprli: - Vinska klet Žorž, Slap 13, tel.: 05 36 45 735 - Posestvo Rouna, Slap 15, tel.: 05 36 45 783- Srečko Marc, Slap 24, tel.: 05 36 445 643 - Kmetija Rondič, Slap 48, tel.: 041 653 595 - Kmetija Pregeljc, Slap 52, tel.: 05 36 45 734 - Izidor Petrič, Slap 54/A, tel.: 05 36 45 755- Kmetija Trošt, Slap 72, tel.: 05 36 45 722- Turistična kmetija Na hribu, Slap 93, tel.: 05 36 45 708Večje skupine naprošamo za predhodno najavo tel.: 041 653 595 (Peter).

Slap Turistična kmetija Na hribu vabi na martinovo pojedino.Informacije in rezervacije na tel.: 041 235 434 (Petra).četrtek4.12.2014

Vipava 16.30: Dvorec Lanthieri: Odprtje muzejske razstave in info-točke v okviru Projekta HERITASTE v turistično-muzejskem prostoru rezidenčnega dela dvorca Lanthieri. Organizator prireditve: Univerza v Novi Gorici, Visoka šola za vinogradništvo in vinarstvo in Center za raziskave vina.

petek5.12.2014

Vipava 19.00: Vinoteka VIPAVA: VINSKI VEČER z merloti Vipavske doline.Cena 5,00 €/ osebo. Zaželena rezervacija na tel.: 05 36 87 041

5.12. – 14.12.2014

Selo Osmica na kmetiji Štrukelj, Selo 2/a, Informacije: Tomo Štrukelj, tel.: 041 790 741, vino.strukelj@gmail.com

sobota6.12.2014

Planina 14.00 – 20.00: Za vas bodo vrata svojih hramov odprli:- Posestvo Štokelj, Planina 9, tel.: 041 483 777, info@stokelj.si- Vinarstvo Štrancar, Planina 20a, tel.: 041 901 228, strancar.maja@gmail.com- Domačija Božič, Planina 32, tel.: 05 364 25 29, domacijabozic@gmail.com - Kletarstvo Petrič, Planina 56a, tel.: 040 501 348, kletarstvo.petric@gmail.com- Vinogradništvo in vinarstvo Pipan, Planina 62, tel.: 041 810 398 - Kmetija Ferjančič, Planina 73, tel.: 041 834 013, peter.ferjancic@siol.net - Hram Franja Marca, Planina 77, tel.: 05 36 42 838- Kmetija Martina Marca, Planina 82, tel.: 051 226 057, marc.barbara1@gmail.com - Fortunatov hram, Planina 96, tel.: 05 36 80 400 - Guerila, Planina 111, tel.: 041 616 091, guerila@petric.siDegustacijski kozarec boste lahko kupili v stari šoli pri cerkvi. Za pogostitev obiskovalcev bo poskrbljeno. Večje skupine naprošamo za predhodno najavo na tel.: 041 483 777 (Damjan). Več info.: http://www.vas-planina.si

12. - 21.12.2014

Lokavec Osmica na Kmetiji Černigoj 'Pri Lovrinčkovih', Lokavec 76 b, Dragica Černigoj 040 217 192 in Jože Černigoj 040 239 189.

sobota13.12.2014

Vipava 19.00: Bivša trgovina Skapin – Pokušina in predstavitev vin Vipavskih vinarjev. Informacije na tel.: 040 480 436 (Urška), vinarsko.vipava@gmail.com, Vinarsko društvo Vipava.

Št. 35 • 15. oktober 201424 Zadnja plat

KOLOFON:Ajdovske novice so mesečno glasilo Občine Ajdovščina. Izdajatelj je Občina Ajdo-vščina, Cesta 5. maja 6a, 5270 Ajdovščina, www.ajdovscina.si, obcina@ajdovsci-na.si. Odgovorna oseba izdajatelja: župan Marjan Poljšak. Odgovorna urednica: Aleksandra Hain. Programski sodelavci uredništva: za krajevne skupnosti Mojca Božič, za družbene dejavnosti Tanja Cigoj, za državo in regijo Suzana Ž. Ferjančič, za gospodarstvo Marko Rondič. Oblikovanje: Silva Vovk Kete. Grafi čna priprava za tisk: Prograf d.o.o., Vipava. Tisk: Delo TS. E-uredništvo: ajdovske.novice@aj-dovscina.si, ajdovske.novice@siol.net, Telefon: 05/36 59 155,

gradbene trgovine www.terra-rb.si

Poti so pripravljene, vabljeni na 14. pohod po Vertovčevih poteh

Pohod poteka prvo nedeljo po martinovi nedelji, dobimo se v ne-deljo zjutraj, 16. novembra, pod mogočnim hrastom pred vasjo Ustje. Pohodne poti so dobro pri-pravljene in označene. Nova zani-mivost pohodnike čaka na Vrtov-čah.

Člani in prijatelji društva Matija Vertovec smo se dober mesec pred letošnjim 14. pohodom podali na Vertovčeve poti – z namenom, da jih očistimo, pregledamo vse oznake, pa tudi, da se pred veliko akcijo, ki nas čaka, podružimo in tako okrepimo naše medsebojne odnose. Organi-zacija tako obsežnega pohodno-tu-rističnega dogodka, ki ga obišče ne-

kaj tisoč pohodnikov (lani kar okoli 8.000!!) je zahtevna. Od organizator-jev zahteva veliko časa in odgovor-nosti, predvsem pa terja zanesljivo ekipo ljudi.

Poti so dobro pripravljene, utrje-ne in označene. Zahvala za to gre predvsem domačinom, ki so na ve-liko poteh kar sami uredili odvodne jarke, sproti jih tudi čistijo in tako ohranjajo poti v odličnem stanju. Je

pa letošnje mokro poletje pošteno načelo naše količke, precej smo jih zamenjali in namestili nove smero-kaze – prav na vsakem križpotju je označena smer pohoda.

Vrtovče, razgleden kraj Takšen naslov nosi nova turistič-

no-informativna tabla, ki smo jo, skupaj s člani našega prijateljskega Turističnega društva Vrtovče posta-vili na osrednje križpotje v vasi. Tik ob avtobusni postaji bo dobro vidna vsem mimoidočim, prostor je lepo urejen in zasajen z okrasnimi rastli-nami, Vrtovče so dobile nov, blešče-če lep, info-kotiček.

Tablo sta slovesno odkrila predse-dnik Društva Matija Vertovec Ma-rijan Lozej in predsednica Turistič-nega društva Vrtovče Ksenja Trobec, predstavil pa jo je njen snovalec in avtor besedila Dušan Krečič. Pripo-veduje o zgodovini in znamenito-stih Vrtovč, tega razglednega kraja na prevalu iz Vipavske v Braniško dolino, opremljena je z zemljevidi

in fotogra� jami. Domačini so se iz-kazali z gostoljubnim sprejemom in pogostitvijo.

Društvo Matija Vrtovec vsako leto na Vertovčevih poteh uredi vsaj eno takšno turistično-info točko, tako da je pohodna pot že bogato opre-mljena. To je poslanstvo, ki nam ga zapustil idejni oče Vertovčevega po-hoda, ustanovni član in dolgoletni predsednik Društva Matija Vertovec Stane Bačar, ter ga želimo z enako mero spoštovanja do naravnih in kulturnih vrednot na teh poteh na-daljevati tudi v prihodnosti. Sh

14. pohod po Vertovčevih poteh bo v nedeljo, 16. novembra

Vabimo vas na 14. Pohod po Vertovčevih poteh, prvo nedeljo po marti-novi nedelji, 16. novembra 2014. Nezahtevna krožna pot pelje skozi vasi, vinograde, polja in travnike na Vipavskih gričih.

Zbor pohodnikov – med 7. in 9. uro pod mogočnim hrastom pred vasjo Ustje;

Doživetja na poti – ogled nedavno prenovljene cerkvice sv. Marjete; razstava intarzij v prostorih stare šole na Planini; poseben sprejem pri-pravljamo v Vertovčevi rojstni vasi Jakulini; družabno bo na Vrtovčah; ob vsej poti vas bodo čakali odprti hrami in ponudba domačih prigrizkov na stojnicah; na vseh večjih točkah pohoda (Ustje, Planina, Šmarje, Vrtovče, Uha nje) bo brezplačno na voljo topel čaj in kava.

Ob 11. Uri – maša v Marijini cerkvi v Šmarjah; Ob 12. uri – osrednja slovesnost na trgu pred cerkvijo in spomenikom

Matiji Vertovcu; spregovorila nam bo tudi Slovenska vinska kraljica Špela Štokelj, doma iz Planine.

Ob zaključku pohoda pa vas bo pod hrastom pričakala bogato obložena tržnica domačih pridelkov, tu si bomo vzeli čas za druženje pred odhodom domov.

Štartnine ni, priporočena je dobra pohodna obutev, pot vam bo vzela 4 do 5 ur hoje, topla malica po zmerni ceni bo na voljo v Šmarjah. Pohod bo potekal v vsakem vremenu.