Kako bomo v prihodnje ravnali z odpadki?

2

Št. 25 • 15. oktober 2013, 6500 izvodov, brezplačen izvod

glasilo Občine Ajdovščinaajdovske. novice@ajdovscina.si

Ajdovski »kamni« z italijanskim imenom

24

Oktober – mesec požarne varnosti in gasilskih tekmovanj

20

www.ajdovscina.si

Obrtnik meseca oktobra – kovinar Tomi Čermelj

6

30 let Doma starejših občanov Ajdovščina

4

Kmečka tržnica v

Ajdovščini9. november,

Trg 1. slovenske vlade,

info TIC Ajdovščina: 05 3659140

Odhod zadnjega vojaka JA

5

Kulturni festival z okusom – Štrudlfest 2013

Letošnji »Za pojest!« dober Štrudlfest je tradicionalno krojil kul-turno življenje v mestu konec sep-tembra. Odličen nabor predstav je v

središče Ajdovščine vse štiri dni pri-vabil veliko obiskovalcev – dvorane so bile po večini polne.

Ob zvenečih slovenskih gledaliških

imenih so se na različnih festivalskih prizoriščih odmevno predstavile tudi dobrodošle domače skupine. Ob oderskih produkcijah pa se je

odvijal bogat dodatni program. Ob letošnjih vtisih se nam ob pri-

čakovanju Štrudlfesta 2014 že cedijo sline!

11

Št. 25 • 15. oktober 20132 Občina

Koncept gospodarjenja s komunalnimi in podobnimi odpadki na območju občine Ajdovščina od leta 2013 naprej Občinski svet Občine Ajdovščina bo v četrtek, 17. oktobra 2013, izbiral med konceptom nadaljevanja dosedanjega razvoja našega odlagališča v Dolgi Poljani ali vlaganjem ajdovskih sredstev v regionalni center za ravnanje z odpadki Nova Gorica.

1. Še naprej bomo sledili 26.6.2008 na Občinskem svetu sprejeti Strate-giji nadaljnjega razvoja dejavnosti z odpadki za obdobje 2009-2015, ki nas usmerja, da s čim manjšimi stro-ški čim bolj učinkovito in okoljsko ustrezno ravnamo z odpadki, kar pomeni čim večji delež odpadkov uporabiti ali predelati in obenem čim manjši delež odpadkov zakopa-vati.

2. Naše nadaljnje sodelovanje v projektu RCERO bomo prilagodili tako, da uresničevanje naše Strategi-je ravnanja z odpadki ne bo bistveno ogroženo (priloga sklep št. 2).

3. Zaradi izredno spremenjenih okoliščin v dejavnosti ravnanja z od-padki je postal sedanji projekt RCE-RO ekonomsko neracionalen, ker so predvidene količine preostanka me-šanih komunalnih odpadkov nere-alne (za območje občine Ajdovščina po pogodbi iz leta 2008 so se količi-ne odpadkov iz 6.434 ton zmanjšale na okrog 3.500 ton) in bo imel nega-tivni vpliv na stroške ravnanja z od-padki, kar bo pomenilo še dodatno finančno obremenjevanje občanov ali pa potrebo po zagotavljanju sub-vencije iz občinskega proračuna za pokrivanje obratovalnih stroškov in amortizacije.

4. Ker ne želimo ovirati občin, ki verjamejo oziroma so zase izra-čunale utemeljenost in primernost projekta RCERO, jim ponujamo, da prevzamejo investicijski delež Obči-ne Ajdovščina in pravice, ki izhajajo iz tega, kot so to že storile v primeru Občine Idrija, Občina Ajdovščina pa ostaja v projektu sodelujoča s količi-

nami in kot formalni soustanovitelj javnega podjetja, seveda brez pravic, ki jih nosi sofinanciranje (enotna cena za sprejem odpadkov).

5. Vsem ostalim občinam Severne Primorske ponujamo, da proučijo in obravnavajo naš “Predlog go-spodarjenja z odpadki v ajdovskem zbirnem odpadkovnem območju”, ki bi ob ustrezni izvedbi pomenil nižje stroške za občane in Občine, predvsem bistveno nižje stroške amortizacije opreme in objektov. Po tem predlogu je potrebno obstoječe centre za ravnanje z odpadki, lahko tudi kot pretovorne postaje, nadalje postopno urejati in izpopolnjevati z bistveno nižjimi stroški za investicije od obravnavane investicije RCERO.

ObrazložitevRazlogi za oblikovanje navedenega

predloga koncepta gospodarjenja s komunalnimi in podobnimi odpad-ki na območju Občine Ajdovščina so številni, najbolj pomembni so nasle-dnji:

projekt RCERO Nova Gorica je za-radi izrednega realnega zmanjšanja količin mešanih komunalnih odpad-kov, med drugim tudi zmanjšanja zaradi izstopa Idrije, postal ekonom-sko neracionalen, k čemur bistveno prispeva tudi pospešeno ločeneno zbiranje odpadkov v gospodinjstvih in v proizvodnih podjetjih;

izkušnje RCERO iz drugih regij Slovenije: Koroška, Prekmurje, Do-lenjska ter nasploh dogajanja na po-dročju ravnanja z odpadki na ravni Slovenije, so zahtevale in še naprej zahtevajo ponoven temeljiti razmi-slek o smiselnosti do sedaj veljav-

nih smernic Ministrstva za okolje o oblikovanju regijskih centrov za ravnanje z odpadki, ki vključujejo relativno prevelike sisteme za me-hansko biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov in odlaganje ostanka odpadkov;

pri vzpostavljanju regijskih centrov je zaradi racionalnosti, smiselno čim bolj izrabiti že obstoječo infrastruk-turo v občinskih in subregijskih cen-trih za ravnanje z odpadki;

Severna Primorska (z ali brez Idri-je) je brez dvoma sposobna združiti strokovno znanje in infrastrukturo v enovit sistem ravnanja z odpadki, od uporabnika do izrabe odpadkov (re-ciklaža reciklabilnih odpadkov, sežig gorljivih odpadkov, odlaganje ostan-ka, odlaganje inertnih odpadkov).

Občina Ajdovščina je v projek-

tu RCERO Nova Gorica do sedaj sodelovala maksimalno konstruk-tivno, predvsem s ciljem znižanja nepotrebnih investicijskih stroškov in ureditve ustrezne pogodbe med partnerji. Z izstopom občine Idrija ter zaradi zaprtja odlagališča Volče (Komunala Tolmin) in grožnje zapr-tja obstoječih odlagališč Stara Gora (Komunala Gorica) in Dolga Polja-na (KSD Ajdovščina) se je položaj še dodatno bistveno poslabšal ter so naša kritična razmišljanja in iskanje drugačne rešitve še bolj nujna.

Predlagani koncept je nadaljevanje smeri, ki smo si jo zastavili v naši subregiji že leta 2002 in predvsem v letu 2008 s sprejeto Strategijo na-daljnjega razvoja dejavnosti z od-padki za obdobje 2009-2015. Da bi našemu konceptu lahko sledili, pa

bi morali biti izpolnjeni nekateri osnovni pogoji, predvsem zagoto-vitev ustrezno velikega pokritega prostora v Centru za ravnanje z od-padki Ajdovščina (Dolga Poljana), v katerega bi premestili obstoječo sor-tirno linijo, objekt pa bi nam služil tudi za začasno skladiščenje nekate-rih vrst odpadkov. Potrebna je torej ustrezna infrastruktura v Centru za ravnanje z odpadki Ajdovščina, po-doben tehnološki sklop na lokaciji Centra za ravnanje z odpadki Nova Gorica (Stara gora) in, zelo bistveno, poenoten sistem zbiranja in prevoza odpadkov v celotni regiji. S tem bi bil po našem mnenju zagotovljen naj-bolj optimalen in racionalen način ravnanja z odpadki v regiji. Občina Ajdovščina

PRIMERJAVA PREDVIDENIH CELOTNIH OBRATOVALNIH STROŠKOV DELOVANJA SISTEMA GOSPODARJENJA S KOMUNALNIMI ODPADKI ZBRANIH NA OBMOČJU

AJDOVSKE SUBREGIJE PO 2015

če bi nadaljnje ravnanje z zbranimi komunalnimi odpadki po letu 2015 prepustili RCERO Nova Gorica

če bi nadaljnje ravnanje z zbranimi komunalnimi odpadki po letu 2015 prepustili CERO Ajdovščina

4.8 Eur/mesec na prebivalca (vključuje vse, tudi finančno jamstvo

obstoječega odlagališča, odpremo goriva iz odpadkov)

6. 6 Eur/mesec na prebivalca (za pokritje vseh stroškov)

Tveganja zelo velika: 1.) večja investicijska vlaganja iz obč. proračunov od

načrtovanih (npr. zaradi prepoznega pričetka del) 2.) manjše količine odpadkov od načrtovanih (večji specifični

stroški)- že danes značilno za celo Slovenijo 3.) protivljenje okoliških prebivalcev (nedovoljevanje dovoza

odpadkov z izvorom izven območja regije, zahteve po odškodninah, itd.)

4.) mali realni vpliv perifernih lokalnih skupnosti zaradi morebitne neracionalnosti pri upravljanju RCERO

5.) težave z OVD za odlagališče nenevarnih odpadkov 6.) prisila občinam glede uporabe storitev RCERO, čeprav bi

storitve drugod lahko bile ugodnejše

Primerljivih tveganj ni. Velika fleksibilnost v delovanju sistema.

Direktni vpliv lokalne skupnosti. Izraba že obstoječe infrastukture.

Koriščenje sinergij - posledično nižja cena storitev ravnanja z lokalnimi nekomunalnimi odpadki (odpadnim

blatom ČN, gradbenimi in industrijskimi odpadki)

31. redna seja Občinskega sveta Občine Ajdovščina 31. redna seja Občinskega sveta

Občine Ajdovščina je potekala 26. septembra 2013.

Odlok o spremembah in dopolni-tvah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Danila Lokarja Ajdo-vščina je bil v drugi obravnavi spre-jet. Sprejet je bil tudi sklep o znižanju obveznosti naročanja zobotehničnih storitev – predlog dveh zobozdravnic koncesionark je predhodno potrdil tudi Zdravstveni dom Ajdovščina. Svetniki so se strinjali še s predlo-gom, da se odpiše terjatve iz naslova najemnin za stanovanja – KSD Ajdo-vščina poskuša dolg izterjati že nekaj let, pa se je izkazalo, da je neizterljiv.

Nato je bila za obravnavo na vrsti točka Regijski center za ravnanje z odpadki RCERO Nova Gorica, ven-dar pa so po dolgi razpravi svetniki ugotovili, da potrebujejo dodatni čas za razmislek. O vsebini pišemo v posebnem članku, obravnavana pa bo na 32. redni seji, ki bo že v četr-tek, 17. oktobra. Prav tako posebej opisujemo javno blagajno, svetniki so namreč sprejeli sklep o pričetku postopkov.

S sprejemom predlaganih sklepov

o določitvi višine subvencije za hišne priključke, zgrajene pred 1.1. 2010 in izločitvi iz poslovnih knjig. Hišni priključek je last lastnika hiše, ven-dar pa se zaradi subvencioniranja priključkov vodi kot del javne ko-munalne infrastrukture. S sprejeti-mi sklepi se ureja stanje v poslovnih knjigah Občine.

Na seji so bili sprejeti tudi sklepi o imenovanjih novih predstavni-kov ustanovitelja v svete zavodovo. V svetu zavoda Lekarna Ajdovšči-na ustanovitelja zastopajo Angel Vidmar, Ožbej Marc in Aleksander Lemut. V svetu zavoda Zdravstve-ni dom Ajdovščina so predstavniki ustanovitelja Mirjana Lozar, Jožko Premrn in Boštjan Jerončič. V sve-tu zavoda Otroški vrtec Ajdovščina ustanovitelja zastopata Izidor Krapež in Ivan Gruden. V svet Pilonove ga-lerije pa so bili imenovani Mitja Pre-mrl, Angel Vidmar in Lucijan Bratuš.

Po premoženjsko-pravnih zadevah so sledile še pobude in vprašanja svetnikov. Kakšno pomoč je Občina ponudila podjetju Pet-nova; ali bo novoletna zabava v Ajdovščini; kako se Občina loteva težav z ambrozijo, in še nekaj drugih vprašanj so sve-

tniki zastavili županu in upravi. Iz-postaviti pa velja tudi predlog, naj se šolam iz podeželja financira prevoze ob tehničnih šolskih dnevih, saj bi s tem imeli enake pogoje kot mestne šole za oglede podjetij, ki v ta namen prirejajo dneve odprtih vrat.

Napovedi in zapisniki sej Občin-skega sveta Občine Ajdovščina so dostopni na spletni strani Občine Ajdovščina www.ajdovscina.si, (Or-gani občine – Občinski svet). Sh

Javna blagajna tudi v Ajdovščini Na zadnji seji so ajdovski občinski svetniki sprejeli sklep o organiziranju

javne blagajne v naši občini. Občanke in občani bomo položnice brez ban-čnih provizij lahko poravnavali v začetku prihodnjega leta.

Pobude o javni blagajni, ki bi omogočila plačevanje položnic brez pro-vizij, so bile že večkrat izražene. Uprava je proučila več možnosti, tudi na podlagi prakse v sosednjih občinah, in se odločila za organizacijo takšne blagajne v okviru banke ali hranilnice. Takšen način je finančno ugodnejši, predvsem pa je prijaznejši do uporabnikov – tudi zaradi prilagojenega de-lovnega časa. Uprava že pripravlja javno povabilo, izbrana bo najugodnej-ša ponudba. Ocenjeni finančni strošek delovanja javne blagajne na leto je okoli 25.000 evrov, z delom pa naj bi začela takoj po novem letu.

Gradbeni odpadki kot surovina V septembru je v Ajdovščini pote-

kal prikaz čiščenja divjega odlagali-šča gradbenih odpadkov in postop-kov njihove predelave.

Prezentacija je potekala v okvi-ru projekta Promocija recikliranja industrijskih odpadkov in njihove uporabe v gradbeništvu - ReBirth, ki ga finančno podpirata Evropska uni-ja (program LIFE+) in Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Republike Slovenije.

V Sloveniji je skoraj 11 tisoč divjih odlagališč, kjer se pretežno odlaga

gradbene odpadke, zato je bilo velik obisk predstavnikov okoliških občin, različnih ustanov in podjetij priča-kovan.

Zbrane je uvodoma pozdravil žu-pan Občine Ajdovščina, Marjan Poljšak, ki je opozoril na dolžnost nas vseh k prizadevanju za čim boljši odnos do narave. Po teoretični pred-stavitvi čiščenja divjega odlagališča je sledila prezentacija postopka v naravi, za konec pa še ogled Predelo-valnega centra gradbenih odpadkov v Lažah.

Št. 25 • 15. oktober 2013 3Občina

Izgradnja vodovoda Lokavec – Gorenje, Čohi, Brod, Slokarji

V zadnjih letih sta bila v državi sprejeta dva pomembna dokumenta, ki precizno določata odgovornosti na področju vodooskrbe.

Pravilnik o pitni vodi (UL RS 19/04) je sprejelo Ministrstvo za zdravje in določa zahteve, ki jih mora izpolnjevati pitna voda z na-menom varovanja zdravja ljudi. Med drugim tudi obvezo zagotavljanja skladnosti in zdravstvene ustrezno-sti pitne vode. Pravilnik velja za vse vodovodne sisteme, ki oskrbujejo nad 50 prebivalcev, oziroma zagota-vljajo povprečno 10 m3 pitne vode na dan. Po pravilniku morajo imeti vsi vodovodni sistemi upravljavca, ta pa je dolžan zagotoviti notranji nadzor nad kakovostjo piten vode po sistemu HACCP. Če upravljavec ni določen, je za izvajanje obvezno-sti iz pravilnika odgovorna lokalna skupnost.

Novembra 2012 pa je Vlada RS sprejela Uredbo o oskrbi s pitno vodo (UL RS 88/2012). Ta določa zahteve za oskrbo s pitno vodo pri opravljanju storitev obvezne gospo-darske javne službe. Zasebni vodo-vod, ki oskrbuje najmanj 5 stanovanj v eni ali več stavbah (najmanj 5 na-slovih prebivalcev s stalnim bivali-ščem), mora prav tako imeti upra-vljavca. To je lahko pravna ali fizična oseba, s katero so lastniki vodovoda sklenili pogodbo o upravljanju ter ga potrdi tudi Občina.

Ajdovski občinski svet je na seji konec maja 2013 potrdil dokumenta »DIIP« ter »investicijski program« za izvedbo investicije izgradnje vo-dovoda od izvira Hublja do naselij Gorenje, Čohi, Brod ter Slokarji, ki se danes oskrbujejo iz lastnih vaških vodovodnih sistemov. Ti vodovodi skupaj oskrbujejo okoli 300 prebi-valcev, analize pitne vode pa kažejo, da je voda pogosto v njih pogosto oporečna. S projektom izgradnje vo-dovoda od izvira Hublja pa do zasel-ka Slokarji se bodo lahko vsa našteta naselja priključila na javni vodovod, ki jih bo oskrboval z neoporečno pi-tno vodo.

Nov vodovodni sistem predvide-va izgradnjo manjšega črpališča na Fužinah, povezovalni vodovod do Gorenj, kjer bo nad vasjo, na koti 295 m.n.v., zgrajen nov vodohran, kapacitete 100 m3. Od Gorenj bo vodovod speljan po lokalni ter delno po državni cesti do Čohov, Broda in Slokarjev. Za ustrezne tlačne razme-re v sistemu bosta zgrajena dva raz-težilnika.

Terminski načrt predvideva gra-dnjo vodovoda v letih 2013, 2014 ter 2015. V teku so postopki izbire izva-jalca prve faze izgradnje, vodovoda do Gorenj, tu bo zgrajen vodohran, od koder bo potekala povezava proti naselju Čohi.

V nadaljevanju bomo podali ne-kaj odgovorov na vprašanja, ki se ob tej investiciji porajajo:

Ali so meritve kvalitete pitne vode, ki jih v vaških vodovodih na-roča občina, merodajne?

Meritve so rezultat neodvisnega državnega monitoringa, ki ga po na-ročilu Ministrstva za zdravje izvaja novogoriški Zavod za zdravstveno varstvo. V bistvu gre za nadzor nad delom, ki ga, ali pa ga ne izvajajo Občina Ajdovščina in od nje poo-blaščeni upravljavci vodovodov ter se izvaja tudi nad drugimi vodovo-dnimi sistemi.

Zakaj se ne ohrani obstoječe sta-nje, torej, zakaj se ne dopusti (ni dopustna) vodo-oskrba prebival-stva iz obstoječih sistemov?

Vodo-oskrba je obvezna javna služba, ki jo mora izvajati Občina na vseh območjih poselitve, kjer je prijavljenih več kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem, gostota po-selitve pa je več kot 5 prebivalcev na hektar. Lastna preskrba s pitno vodo je dovoljena samo za čas, dokler Ob-čina ne zagotovi javnega vodovoda. Voda je živilo, vodovodni sistem in voda v njem pa morata ustrezati zahtevam, ki veljajo za hrano. Voda v sistemu mora biti ves čas brezhibna, za odstopanja se lahko zaprosi mini-strstvo za zdravje, dovoli se jih samo izjemoma in za kratek čas. Poleg zakonskih argumentov so dodatni razlogi za investicijo v dotrajanosti obstoječega vodovoda Gorenje, sta-nje kakovosti pitne vode v sistemu Brod (vodni vir se nahaja tik pod naseljem Slokarji) ter dejstvo, da vodovodno zajetje za zaselek Slokar-ji leži v območju plazu Slano blato (ob izvajanju zadnjih interventnih del leta 2010 ter 2011 je bil vodovod pretrgan).

Zakaj se na nov vodovod ne pri-ključi obstoječih izvirov, pač pa se naselja priključuje na vodovod Hu-belj?

Strošek ureditve ter opreme po-sameznega manjšega vodnega, vira z ustrezno čistilno napravo, bi zna-šal med 50.000 in 100.000 evri (ali več), urediti pa bi morali vse štiri vodne vire. Na izviru Hublja je bila z evropskimi kohezijskimi sredstvi

zgrajena nova vodarna, s sistemom ultrafiltracije, ki sistem oskrbuje z neoporečno vodo, ne glede na situ-acijo na izviru. Opozorila, ki so bila dana v poletnem času, so se nanašala na zalivanje v suši, ko so potrebe po vodi presegale kapaciteto vodarne ter sploh dovoljenje odvzemov na izviru, ki znašajo največ 160 l/s. Z ustrezno velikim vodohranom, ki ga na zajetju načrtujemo v bližnji pri-hodnosti, bodo odpadli tudi ti pro-blemi.

Zakaj je potrebna izgradnja nove-ga črpališča, zakaj se naselja pove-zujejo v skupen vodovodni sistem?

Črpanje vode bi bilo potrebno v vseh primerih, ne glede na to, kje se voda odvzame. Za izvajanje požarne varnosti, za kar je zadolžena občina, je potrebno zagotoviti vodohran ka-pacitete vsaj 100 m3 na nadmorski višini (4 vodovodni sistemi pomeni-jo 4 vodohrane kapacitete 100 m3), omrežje po naselju mora biti preme minimalno DN 100 mm, izmerjen pretok na katerem koli hidrantu mora biti 10 l/s, minimalni tlak ob tem pretoku pa 2,5 bara.

Kaj se bo zgodilo z obstoječimi sistemi?

Obstoječi sistemi bodo, vsaj kar se tiče Občine, lahko ostali v oskrbova-nju lastnikov vodovodov za potrebe namakanja, potrebno bo le paziti, da ne bodo prišli v stik z novim javnim vodovodom. Ob izgradnji javnega vodovoda bo lastnikom zasebne-ga vodovoda omogočeno, da bodo omrežje lahko obnavljali, seveda na svoje stroške.

Kakšni bodo stroški za nove upo-rabnike?

Uporabnike se morajo skladno z Odlokom o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Ajdovščina (UL RS 57/2009, 47/2011, 88/2012) pri-ključiti na novozgrajeno vodovo-dno omrežje na svoje stroške. Ker predstavlja to za lastnike obstoječih objektov, ki so že imeli stroške s pri-ključevanji na vodovodno omrežje, precejšen strošek, je v Odloku tudi določilo, da lahko občina izgradnjo hišnih priključkov subvencionira iz proračuna. O višini subvencije odloči občinski svet s sklepom. Pri pripravi investicije smo za občin-ski svet že pripravili oceno stroškov izgradnje vodovodnih priključkov ter variante enotne cene priključka skupaj s potrebnimi sredstvi, ki bi jih moral zagotoviti proračun. Peter Kete

Upoštevajte roke za pridobivanje dovoljenj pri organizaciji prireditve ali zapore občinskih cest

Organizatorji prireditev, gradbinci, pa tudi ostale občanke in občani, ki morate iz kateregakoli razloga zapi-rati občinsko cesto, bodite pozorni na pravočasno oddajo vloge za zapo-ro ceste. Prav tako je potrebno v pra-vem času oddati vlogo za dovoljenje za čezmerno obremenitev okolja s hrupom.

101. člen Zakona o cestah (Ur. list RS, št. 109/10, 48/12), ki govori o za-pori ceste zaradi del ali prireditev na občinski cesti, namreč zapoveduje, da zaporo lahko postavi le izvaja-lec rednega vzdrževanja te ceste. V Občini Ajdovščina službo rednega vzdrževanja občinskih cest opravlja-jo Komunalno stanovanjska družba ter krajevne skupnosti na svojih ob-močjih.

Zapore cest pa na območju naše občine opravlja za to usposobljena Komunalno stanovanjska družba, ki o vseh takšnih zaporah obvešča policijo, občinsko redarstvo in pri-stojno inšpekcijsko službo ter tudi širšo javnost – tako namreč nala-ga zakon.  Globe za nespoštovanje postopka, zapisane v nadaljevanju tega člena, niso majhne: 200 evrov za fizične osebe, ki postavijo zaporo,

2000 evrov za podjetja, ki niso »kon-cesionar« in 200 evrov za njihove odgovorne osebe ter 1000 evrov za rednega vzdrževalca ceste, če zapo-ro postavi brez dovoljenja, napačno, prekorači dovoljen čas za zaporo ali pa ne obvesti vseh, ki jih mora. Nova zakonodaja torej zahteva tudi nekaj več časa, zato prosimo in pa poziva-mo vse, ki bodo zaprošali za zapo-re cest, da je zadnji rok za oddajo vloge na Občino Ajdovščina 18 dni pred pričetkom dogodka (gradnje, obnove,…)!

Za še več informacij se lahko obr-nite na Jošta Černigoja, svetovalca za promet na Občini Ajdovščina: 05/36 59 128 ali pa mu pišete na jost.cerni-goj@ajdovscina.si.

Uredba o načinu uporabe zvoč-nih naprav, ki na shodih in prire-ditvah povzročajo hrup (Ur.l.RS št. 118/2005) pa v 6. členu določa, da je potrebno vlogo za dovoljenje vložiti pristojnemu občinskemu organu (v našem primeru Občina Ajdovščina) oddati vsaj 30 dni pred začetkom prireditve. Več informacij vam bo posredovala Doris Grmek, 05/36 59 135, doris.grmek@ajdovscina.si.

Kurilna sezona je pred vrati, previdno z ognjem!

Oktober je mesec požarne var-nosti, še bolj pomembno pa je, da se je z nepričakovanim zgodnjim jesenskim mrazom po večini že pričela kurilna sezona. Ajdovski poklicni gasilci opozarjajo, da pre-verite, kako so urejene vaše kotlov-nice in ostali prostori v bližini ku-rilnih naprav (peči).

V zadnjem času so domači gasilci odhiteli na kar nekaj intervencij – požarov v objektih – pri katerih pa so imeli več težav z dostopom do ognja, kot pa s samim gašenjem. Kotlovni-ce so na prvi pogled zelo primerne za odlaganje raznorazne »krame«, vendar pa se kaj hitro lahko izkaže, kako nevarno je to.

Kotlovnica, oziroma prostor s pečjo (ognjem), ne sme biti obdana z gorljivim materialom. Papir, lesni ostanki, jeklenke plina, drva, posode s kurilnim oljem, plastični materiali … nikakor ne sodijo v bližino peči!

Do peči mora biti stalno zagoto-vljen prost dostop. Pepel odlagajte v kovinske posode (plastični »šta-nak« se vam bo stopil in povzročil še hujšo nevarnost!) – tudi v na prvi

pogled hladnem pepelu se namreč lahko skriva žerjavica, ki lahko tli več dni skupaj! Preden odvržete pe-pel v kontejner (za biološke odpad-ke, rjave barve), se prepričajte, da je popolnoma ohlajen! Redno čistite in opravljajte preglede peči in dimni-kov – tudi večkrat v kurilni sezoni

GRC Ajdovščina vam priporoča, da za gašenje začetnih požarov nabavite ročni gasilnik, saj boste tako omejili požar do prihoda gasilske enote. Za dodatne informacije lahko pokličete na GRC Ajdovščina, 05/366 24 82, ali pišete na  grc.ajdovscina@kabel-net.net.

V primeru požara pa pokličite na 112 in imejte pripravljene na-slednje podatke:

KDO kličeKAJ se je zgodiloKJE se je zgodiloKDAJ se je zgodiloKOLIKO je ponesrečencevKAKŠNE so poškodbeKAKŠNE so okoliščine na kraju

nesrečeKAKŠNA pomoč je potrebna

Št. 25 • 15. oktober 20134 Praznovanja

Marinka Šuštar nagrajena za izjemne dosežke na področju šolstva

3. oktobra letos so bile v Ljublja-ni slovesno podeljene nagrade na področju šolstva za leto 2013. V letošnjem letu je bilo podeljenih 11 nagrad, nagrado za izjemne dosež-ke na področju osnovnega šolstva je prejela tudi Marinka Šuštar, pro-fesorica glasbene vzgoje in zboro-vodkinja šolskih zborov na OŠ Da-nila Lokarja Ajdovščina.

Minister za izobraževanje, znanost, šolstvo in šport dr. Jernej Pikalo je v nagovoru na slovesnosti ob podelitvi nagrad poudaril, da se Slovenija še vedno uvršča v zelo ozek krog dr-žav, ki jih odlikuje visoka kvaliteta izobraževalnega sistema. Slavnostni govornik na prireditvi je bil rektor Univerze v Ljubljani, dr. Ivan Sve-tlik. Pristojni odbor se je odločil, da v letošnjem letu podeli 11 nagrad na šestih področjih. Marinka Šu-štar je skozi štiri desetletja dela in ustvarjanja pustila poseben pečat tako osnovni šoli, kot naši občini Ajdovščina nasploh. Mlade pevce je navdušeno vodila skozi glasbeni uk, nastope in tekmovanja, vse do vrha mladinskega zborovskega tekmova-nja v Sloveniji in tudi preko njenih meja.

Marinko Šuštar v letošnjem letu be-leži nadvse uspešno 40-letno kariero zborovodkinje šolskega mladinskega zbora, ki jo je skupaj s pevci prosla-vila v nedeljo, 13. oktobra, v romar-ski cerkvi v Logu. Da je bil koncert veličasten, ne dvomite, o dogodku bomo več zapisali v prihodnji števil-ki Ajdovskih novic. Gospe Marinki Šuštar pa z vsem spoštovanjem če-stitke – za visoko državno priznanje, in za odlično življenjsko delo, oven-čano z mnogimi priznanji, predvsem pa z mladimi, navdušenimi nad glas-benim ustvarjanjem. Glasba je brez-pogojni, stalni in lahko tudi najlepši spremljevalec našega življenja, pa tudi zelo pomembna tradicional-na navada Slovencev. Večina ajdo-vske mladeži je skozi štiri desetletja preizkusila Marinkine ustvarjalne pedagoške pristope pri poučevanju glasbenega pouka, predvsem pa pe-tja v zboru. Se še čudite od kod na Vipavskem toliko in tako različnih pevskih zasedb in zakaj prav iz naših krajev izvira toliko zvenečih sloven-skih glasbenih imen? Vse najboljše, gospa Marinka, in ostanite še naprej pred zborom!

Loredana Sajovic - dobitnica priznanja Antona Skale

V petek, 4. oktobra 2013, so na Mlinšah, v Občini Zagorje ob Savi, organizirali 26. srečanje specialnih in rehabilitacijskih pedagogov Slo-venije.

Namen srečanja je medsebojna podpora stroki, ki se ukvarja z uspo-sabljanjem in izobraževanjem oseb s

posebnimi potrebami. V trenutnih ekonomsko družbenih razmerah je zelo pomembna, saj zajema skupne cilje in gradi skupna strokovna pri-zadevanja za boljši jutri naših oseb s posebnimi potrebami.

Še posebej pa je ta dan namenjen prizadevnim posameznikom in ko-lektivom, ki s svojimi strokovnimi prizadevanji in delovanji še posebej zaznamujejo dosežke in napredke na področju specialno-rehabilitacijske pedagogike v slovenskem prostoru.

Ta dan se podeljuje najvišje prizna-nje društva za izjeme prispevke k ra-zvoju prakse in teorije na področju

specialne in rehabilitacijske pedago-gike in socialne pedagogike - prizna-nje Antona Skale.

To leto je prejela priznanje Anto-na Skale naša kolegica iz CIRIUS-a Vipava, Loredana Sajovic. Loreda-na je v svojem okolju poznana kot uspešna dirigentka, v stroki pa ima vidno mesto kot uspešna glasbena pedagoginja, terapevtka, ustvarjalka in usmerjevalka na področju razvoja glasbene teorije in prakse za osebe s posebnimi potrebami.

Iskrene čestitke, Loredana! Tanja Princes

30 let Doma starejših občanov Ajdovščina

Dom starejših občanov Ajdovšči-na je 1. oktobra praznoval 30 let uspešnega delovanja. Prav na ta dan, ko obeležujemo tudi svetovni dan starejših, je pred 30 leti odprl vrata prvim stanovalcem. Tri dese-tletja so prinesla veliko sprememb. Če je v prvih letih dom reševal so-cialno stisko, predvsem pa bival-ne težave starejših, danes kar 70% stanovalcev potrebuje najvišjo sto-pnjo socialne in zdravstvene nege in oskrbe. Delež teh stanovalcev iz leta v leto opazno narašča.

Odprtje Doma pred tridesetimi leti je na področju skrbi za starejše pomenila velik korak. Lokalna sku-pnost je že nekaj let pred tem prepo-znala potrebe okolja na tem podro-čju ter z izgradnjo doma v letu 1983 pokazala odgovoren odnos do sta-rejših. Starostnikom je bila ponujena možnost, da jesen življenja preživijo v domačem okolju. Desetletja po-zneje je Dom prešel pod okrilje drža-ve, kjer je še danes. Sprva zgrajen za 140 stanovalcev, z leti ni mogel več slediti potrebam lokalnega okolja, zato je izrabil sleherno prostorsko možnost in povečal svojo kapaciteto na 151. Stanovalci so v veliki večini domačini iz ajdovske in vipavske občine. Prilagajali pa so se tudi spre-menjenim potrebam stanovalcev. Tako so bili urejeni prostori za de-lovno terapijo, fizioterapijo, kapela. Dograjen je bil večnamenski prostor v pritličju, obnovljeni del stavbnega pohištva in negovalne kopalnice. V celoti je bilo menjano pohištvo pro-storov za stanovalce, preurejeni so bili ambulantni prostori, velik del sob je danes opremljenih z negoval-nimi posteljami, štiriposteljne sobe so preurejene v dvoposteljne. Ureje-na je tudi okolica - balinišče, vrtna uta … Letos so bili obnovljeni balko-

ni in skoraj celotna fasada. Dom pa je ves čas rasel tudi stro-

kovno, izobraževanje in uvajanje no-vih metod je stalna praksa. Postal pa je tudi učna baza za dijake srednjih in visokih zdravstvenih šol, letno tu praktično znanje pridobiva 15 do 18 dijakov in študentov.

Uspešno se vključuje tudi v okolje. Kulturno umetniška društva, dru-štva upokojencev Ajdovščina in Vi-pava, druga društva, šole, vrtec, mla-di, prostovoljci, Rdeči križ, Karitas, duhovniki in redovnice so skozi vsa leta sodelovanja postali nepogrešljivi del življenja v Domu. Posebej je po-trebno izpostavili delovanje skupin starejših za samopomoč. Na tem področju je prav Dom v Ajdovščini oral ledino tudi v slovenskem meri-lu. Dvajset let sodelovanja z njimi je jubilej, ki si zasluži posebno pozor-nost.

Kako je danes? Kakšni so načrti za prihodnje?

Danes je v Domu 151 stanovalcev, za katere skrbi 72 zaposlenih in tri javne delavke. Uspešno se vključuje-jo tudi v oskrbo starejših na domu, v obliki dnevne priprave približno 60 kosil. Dom z znanjem, izkušnjami zaposlenih, posodabljanjem opreme in vzdrževanjem objekta, izključ-no iz lastnih virov, danes še uspeva zadovoljiti potrebe in zahteve sta-novalcev. O uspešnosti priča polna zasedenost, pa tudi želja mladih, da si prav tu pridobijo prve poklic-ne izkušnje. Dom starejših občanov Ajdovščina sodi med cenejše domo-ve – cena dnevne oskrbe se giblje od 16,75 do 26,29 evrov za najzah-tevnejšo oskrbo, čeprav je kakovost doma primerljiva z dražjimi. Tudi to je eden od razlogov, da nima težav z zasedenostjo kapacitet, s kakršno se srečujejo mnogi drugi domovi. Za-

radi finančnih stisk namreč starejši prihajajo v dom šele, ko svojci zaradi zahtevnosti nege in oskrbe ne zmo-rejo več skrbeti zanje. Dom pa tako vse bolj postaja negovalna ustanova. Trenutno v našem Domu potrebuje najzahtevnejšo obliko socialne oskr-be ter zdravstvene nege že 70% sta-novalcev. Domovi si prizadevajo za ustrezno finančno priznanje zahtev-nejših nalog. Poleg redkih bolnišnic so namreč edini, ki tovrstne storitve sploh ponujajo, za kar pa jim ZZZS priznava kar sedemkrat nižjo ceno, kot bolnišnicam.

Leta 2020 bo vsak peti prebivalec starejši od 65 let. Spremenjene po-trebe starejših in razvoj novih oblik skrbi zanje so vprašanja, ki terjajo hi-tre odgovore. V ajdovskem Domu se pripravljajo na uvajanje dela v manj-ših enotah, bolj podobnih gospo-dinjskim modelom. Uvajajo sistem kakovosti, usmerjajo se na področje paliative. Glavna ovira za razvoj so omejeni prostorski pogoji, s kateri-mi se ukvarjajo že nekaj let. Prav to je težava pri razvoju oblik dela, ki bi omogočale starostnikom daljše bivanje v domačem okolju, ob stro-kovni podpori in storitvah (dnevno varstvo, začasne namestitve…), ki bi jih ponudil Dom. Finančno je to prezahteven zalogaj, da bi se ga lotili sami, hkrati pa je jasno, da pomoči od države ni mogoče pričakovati.

Dom starejših občanov Ajdovšči-na 30 letnico obeležuje skozi ves oktober. Posebej svečano pa je bilo 1. oktobra. Na prireditvi, ki so jo sooblikovali domski pevski zbor Vi-pavski vrabčki, otroci vrtca – enota Ribnik in sopranistka Nina Kovšca, sta zbrane nagovorila direktorica ga. Tanja Stibilj Slemič in podžupan Ob-čine Ajdovščina Igor Česnik. Direk-torica se je ozrla na prehojeno pot, se zahvalila vsem, ki so bili ali so člani kolektiva, vsem,ki del svojega pro-stega časa namenjajo stanovalcem, poudarila pomen Doma za lokalno okolje in predstavila izzive pred ka-terimi se nahajajo. Podžupan Česnik pa se je v imenu Občine zahvalil za opravljeno delo, poudaril pomen ob-stoja Doma za naše občane, podprl razvojne načrte in izrazil pripravlje-nost Občine, da v okviru svojih mo-žnosti aktivno sodeluje pri reševanju težav s prostorsko stisko. Dom starejših občanov Ajdovščina

»Podiramo predsodke, spregovorimo!«

Svetovni dan duševnega zdravja 10. oktober, smo člani Ajdovskega Šenta praznovali tako, da smo šli med ljudi ter skupaj z njimi podirali predsod-ke o duševnem zdravju. Začeli smo v domu starejših občanov in v zdra-vstvenem domu, nadaljevali pa na centru za socialno delo, srednji šoli Vena Pilona, občini ter na ljudski univerzi Ajdovščina. Mimoidoče, varovance, zaposlene in dijake smo povabili k podiranju kegljev – vsak od njih je predstavljal predsodek o ljudeh z duševnimi motnjami. Pogo-varjali smo se o predsodkih, pa tudi o načinih, kako skrbimo za svoje duševno zdravje. Naš cilj, ki smo mu sledili tudi s to vseslovensko akcijo, je seznaniti širšo skupnost, da težave v duševnem zdravju lahko prizade-nejo kogarkoli, ne glede na starost, izobrazbo ali socialni status. Bolj kot

so ljudje seznanjeni ter jim ni nero-dno poiskati pomoči, hitreje in v ve-čji meri se lahko reši duševna stiska.

Ajdovski Šent ima svoje prostore na Bevkovi 2 na Ribniku. Letos pra-znujemo 10. obletnico delovanja. Imamo lepe prostore in veliko zani-mivih rekvizitov za igre in druženje, ki smo jih nabavili z zaslužkom od prodaje naših izdelkov. Dnevni cen-ter je odprt od ponedeljka do petka, obiščite nas, veseli vas bomo! Šentovci iz Ajdovščine

VABILO NA PRAZNOVANJE 10. OBLETNICE ŠENTA

22. 10. 2013 ob 18. uri, Dvora-na prve slovenske vlade Ajdo-vščina

Nastopili bodo uporabniki Šen-tovih enot, OŠ Lokavec, a-capela skupina študentov iz Italije in štu-dentke medicine, ki se novembra odpravljajo na humanitarno od-pravo v Zambijo, za katero bomo zbirali prostovoljne prispevke. Sledilo bo brezplačno merjenje krvnega pritiska.

Dobrodošli!

Št. 25 • 15. oktober 2013 5Podeželje ponuja

MARTINOVANJE NA BRJAH 2013Brje na Vipavskem - Pod velikim šotorom na Brjah

Društvo vinogradnikov in vinarjev ter krajani vasi Brje vas vabimo na tradicionalno martinovanje na Brjah pod šotorom od petka, 8. do nede-

lje, 10. novembra 2013.Petek, 8. november od 19.00 dalje – Martinovanje ob zvokih dalmatin-

ske glasbe ob 20.00 nastop dalmatinske klape MASLINA iz Šibe-nika. Vstopnina 7e Predprodaja vstopnic TIC Ajdovščina, TRG Vipava.

Degustacija mladih vin Brejskih vinarjev,in ponudba martinovih jedi- martinov krožnik,pršut, štruklji, kostanj……….

Za ples in še boljše vzdušje skrbi DJ Lovro.Sobota, 9. november od 20.00 dalje - pokušina mladih vin Brejskih

vinarjev,in ponudba martinovih jedi- martinov krožnik,pršut, štruklji, kostanj…... večerna zabava s glasbeno skupino POP DESIGN in

DJ Lovro. Vstopnina 3e!Nedelja, 10. november

10.00 – Pohod po oljčni poti Simona Gregorčiča (Branik kulturni dom – Brje - Branik). postanek pohodnikov na Brjah (v šotoru). Hoje za

približno 3 ure. 10.00 do 15.30 Sv. Martin pobira mošt po Brejskih hramih za blagoslov

(krst) vina. 12.00 – Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov.

– Prodajna razstava dobrot Brejskih kmetij (sekcija Brejskih žena) - Degustacija vin in predstavitev Brejskih vinarjev.

- Ponudba martinovih jedi-martinov krožnik,pršut,štruklji,kostanj...... 15.30 - Obisk vipavske vinske kraljice.

16.00 - Blagoslov vina – s kulturnim program. 16.30 – Zabava z glasbeno skupino PRIMAVERA in Dj Lovro.

Vstop prost!Z mladimi vini se predstavlja 20 Brejskih kleti .

Za odlično hrano in pijačo bo vse dni poskrbljeno v šotoru.Info: Društvo vinogradnikov in vinarjev Brje na Vipavskem,

Borut 040 620 866VABLJENI

Pred nami je Vertovčev pohod

Prvo nedeljo po martinovi nede-lji, letos bo to 17. novembra, bo po-tekal že 13. pohod po Vertovčevih poteh. Društvo Matija Vertovec je že v polnih pripravah.

20. oktobra se bodo člani društva, skupaj s prijatelji in sodelavci pri or-

ganizaciji pohoda, podali na delov-ni društveni pohod po Vertovčevih poteh. Očistili in uredili bodo poti, namestili manjkajoče oznake ter se pomenili o organizacijskih delih na dan pohoda. Če želite tudi vi posta-ti član našega društva, se nam tega

dne lahko pridružite na naši delovni akciji – dobimo se ob 8. zjutraj pod hrastom pred Ustjami.

Letošnji pohod v nedeljo, 17. no-vembra, bo potekal po ustaljeni praksi, na pohodni poti pa bo nekaj novosti. Društvo je že spomladi na Planini postavilo tablo z informaci-jami o domači ponudbi in o zanimi-vostih, ki si jih velja ogledati po za-selkih Planine. Še pred pohodom pa načrtuje postavitev še dveh – na za-četku pohoda ter ob mejnem kamnu na poti med Vrtovčami in Tevčami.

Na Vertovčevih poteh so tudi kar tri kontrolne točke letošnje jubilejne akcije Planinskega društva Ajdovšči-na – Sto deset let PD Ajdovščina. V akciji pohodniki v poseben dnevnik zbirajo »črke«, ki ob obisku vseh kontrolnih točk izpišejo ime akcije. Na Vertovčevih poteh boste žige na-šli v Dolenjah (cerkvica sv. Marjete), na Ostrem vrhu in v Jakulinih, roj-stni vasi Matije Vertovca. Dnevniki so vam na voljo na sedežu PD Ajdo-vščina (četrtki popoldan, Gregorči-čeva 20) ali pa na TIC Ajdovščina.

Vabljeni na pohod!

Nov turistični katalog Vitica GoriškaV začetku jeseni smo v TIC Ajdo-

vščina prejeli nove turistične katalo-ge Vitica Goriška - vino, kuhinja, lju-dje, ki predstavljajo pestro ponudbo vinorodnih dežel turistične destina-cije Smaragdna pot.

Osrednja tema je vino, predsta-vljene pa so tudi druge značilno-sti določene vinorodne pokrajine: podnebje, naravna in kulturna de-diščina, kulinarika ter ostale infor-macije, ki jih potrebuje obiskovalec, da vzljubi deželo že na prvi pogled. Simbolna in grafična rdeča nit je vitica, kot odraz življenjske energi-je, zdrave rasti, vztrajnosti in iznaj-dljivosti. Katalog Vitica Goriška je namenjen predvsem za predstavitve

na turističnih sejmih in borzah ter na kulinarično-vinskih dogodkih. V njem so predstavljeni vinorodni okoliši Brda, Vipavska dolina in Kras ter Nova Gorica – kot izhodišče za vinsko kulinarična raziskovanja teh vinorodnih krajev.

Publikacije je izdala Regional-na destinacijska organizacija (RDO) Smaragdna pot, sredstva pa pridobila v okviru javnega razpisa Ministrstva za gospo-darstvo, za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj – ESRR za izvedbo aktiv-nosti regionalnih destinacijskih organizacij. V projektu so sode-lovale vinorodne Občine znotraj

destinacije Smaragdna pot: Brda, Nova Gorica, Renče – Vogrsko, Mi-ren – Kostanjevica, Ajdovščina in Vipava. Vrednost celotnega projekta je znašala 42.000 €, 50 % sredstev je bilo pridobljenih iz razpisa, ostalo pa so po posameznih deležih po-ravnale sodelujoče občine. Katalogi so bili izdani v 5-ih jezikih v skupni nakladi 75.000 izvodov, oblikova-nje je delo Markacije d.o.o iz Nove Gorice, besedilo pa je bilo zaupano etnologinji Katji Kogej. Katalogi so na voljo v TIC Ajdovščina in osta-lih TIC-ih na Smaragdni poti. TIC Ajdovščina

Bogato cvetele, bogato rodijo

Sredi poletja smo obiskali oljčni nasad Mojce in Iztoka v Plačah. Olj-ke so tedaj bogato cvetele in nakazo-vale dober pridelek.

Do oljčne trgatve je še dober me-sec dni in ponovno smo se oglasili v nasadu – drevesa se kar šibijo pod bogato obloženimi plodovi. Oljčne-ga olja bo letos torej dovolj – za raz-liko od lanskega leta, ko je pridelek ugonobil hud mraz. Drevesa so si po mrazu očitno dobro opomogla in v letošnji sezoni vračajo dober pride-lek.

Prav zaradi lanske slabe letine pri

Troštovih komaj čakajo oljčno ban-dimo, saj oljčnega olja trenutno ni. Oljčna bandima je nekaj posebnega, saj se to delo opravlja po posebnih postopkih in s posebnim orodjem. Takoj po obiranju oljke odpeljejo v torkljo v Krkavče, kjer so tudi takoj stisnjene, olje pa še isti dan pripelja-no domov in tudi takoj uporabno. V začetku je še nekoliko motno in pri-jetno greni po svežem, po kakšnem mesecu pa se »ustali« in zbistri, pa tudi okus se ublaži. Po oljčno olje k Troštovim torej nič prej kot konec letošnjega leta.

Društvo DOLI ponovno NAJ NVO Društvo DOLI je ponovno postala naj ne-

vladna organizacija po izboru strokovne ko-misije stičišča NVO Planota, ki najbolj pri-ljubljena društva razglasi na festivalu NVO. Letos je potekal v Renčah, že v četrto, pri-hodnje leto pa se festival vrača v Ajdovščino, kjer je potekal prvič.

Predsednik lokavškega Društva DOLI Bo-ris Blažko je vesel, da je društvo tako prilju-bljeno – ne zgolj po mnenju strokovne ko-misije, pač pa tudi po mnenju javnosti. To je bilo namreč že tretje tovrstno priznanje,

dvakrat je DOLI izbrala strokovna komisija, enkrat pa so postali najbolj priljubljeno dru-štvo po izboru javnosti.

Kot najboljšo doslej je ocenil tudi organi-zacijo festivala, Renčani so se potrudili. Do-mače društvo Doli se je na festivalu v začetku oktobra predstavilo s stojnico, obiskovalci pa so bili navdušeni nad vožnjami z zapravljivč-kom. V okviru festivala NVO je potekala tudi okrogla miza na temo prostovoljstva, ki se je je udeležil župan Občine Renče Vogrsko, na kateri se je razvilo nekaj zanimivih idej.

Št. 25 • 15. oktober 20136 Podjetno

Cenjene stranke obveščamo, da smo se preselili na novo lokacijo – poslovna stavba Obrtne zbornice, prostori Skapin d.o.o., Vipavska 4, Ajdovščina

Obiščite ali pokličite nas, da vam svetujemo in za vas: • Uredimo mejo

• Izvedemo delitev, združitev parcel (parcelacijo)

• Izdelamo geodetski načrt (za gradnjo, po gradnji)

• Zakoličimo objekt

• Vpišemo stavbo v kataster stavb

• Preverimo stanje in vrednost nepremičnin

Evidentiranje stavbe je lastnikova obveza, ki je (bo) z uveljavitvijo davka na nepremičnine zelo aktualna. Uredite si evidenco nepremičnin že danes. Svetovali vam bomo in za vas to uredili po zelo konkurenčnih cenah.

AKCIJA DO KONCA LETA - 20%

Ajdovščina: Vipavska 4, tel, (05)3330100, GSM 041320935Nova Gorica: Cankarjeva 62,

E- pošta: gromap@siol.net Spletna stran: http://www.gromap.si

VR

IS

ST

AV

BE

Pridnost, kakovost in prilagodljivost – ključ do uspeha Oktober je tu, bandima je za nami, pred nami pa martinovo in obiski po vipavskih hramih, kjer so leseni sodi pretežno le še za okras. Tudi vinogradniško posodje in opremo so nadomestili sodobni materiali, prilagojeni tehnologijam in predvsem preprostejši za uporabo. In prav »revolucija« v kletarjenju pred dobrima dvema desetletjema je bila tržna niša, ki jo je znal izkoristiti Tomi Čermelj za zagon uspešnega podjetja Kovinarstvo Čermelj, od avgusta 2009 doma v obrtni coni Pod letališčem v Ajdovščini.

Tomi Čermelj je doma iz Šturij. Po končani poklicni kovinarski šoli se je takoj zaposlil na takrat še cvetoči Kovinski. Zaljubil se je v Ušanko, na svojem podjetju zaprosil za kadro-vsko stanovanje, ga tudi dobil, in s tem skoraj užalil tasta, ki je mladima dvema ponudil, naj si poštimata sta-ro hišo na Ustjah, kar sta tudi storila.

Vipavski »kovinarji« večinoma izhajajo iz Kovinske

Kovinska je v tistih časih dajala do-ber kruh mnogim mladim fantom, ki so se tu brusili v izkušnjah in pri-dobivali dragoceno znanje. Tomi je rabil denar za obnovo hiše, žena je v tistih časih zaključevala fakulteto, pričakovala sta prvega otroka, pa je še popoldan hodil na delo in v »uk« k Del Fabrotu v Lokavec …

Leto prej, preden je šel s firme, si je Tomi Čermelj na Obrtnem sej-mu v Celju kupil prvi manjši aparat.

»Doma sem jemu eno majhno gara-žo, smo kakšno cisterno tam naredili, to so bili prvi koraki«, pove in doda, da je bilo takrat kup težav s ploče-vino – o uvozu iz Italije niso upali niti sanjati, »hodilo se je na Jesenice, dostikrat kar z avtmi in s prikolicami …«. Razlog, da je kar malo »iz fote« zapustil podjetje, pa je terensko delo, ki so mu ga nalagali in nespo�tovanje dogovora, da bo potem, ko je oddelal 54 dni »brez prit domov«, lahko na domači bandimi. Novega terena ni hotel sprejeti, niti na račun grožnje s »knjižico«, ki jo je šel iskat kar sam. Hkrati pa je bilo, prav zaradi načina dela, že videti slab konec podjetja. Vendar doda: »Kar se kovinarstva tiče, v Vipavski dolini več ali manj vsi izhajamo iz Kovinske. Če ne sin, je pa foter delal na Kovinski.«

Iz domače garaže do hale v Ajdo-vščini

Leto 1991 se je pisalo, ko je Tomi Čermelj s svojo delavsko knjižico odkorakal iz Kovinske – v neznano, nepripravljen na to, da sam zažene posel. »Ne mislt, da mi je bilo vsee-no, je bla še stara šula - tata me je, da sem neumen, da je bla tam služba, da kaj bom pa zdej …«, se spominja teže bremena tiste odgovornosti. Vendar, pa je bilo kljub temu precej laže, kot danes: »Če ne druzga, teve birokracije ni blo tolku, ku jo je dns.« Leta 1992 je registriral obrt. Posla je bilo dovolj – vinogradniki in kletarji so ugoto-vili, da je »inox sod vseeno mal boljši, bolj praktičen«. Začel je z majhnimi in večjimi cisternami, toliko in toli-kšnimi, kolikor mu je dopuščal pro-stor doma. Na Ustjah je začela nasta-jati delavnica, kjer je lahko delal 11 let. Dolgo je delal sam, in »poflikal« z ženo, tastom, sosedom, če je bilo treba kaj poprijet, česar sam ni zmo-gel. »Mi je kar šlo, moram priznat. Še zdej, rečmo, spravim eno cisterno skupaj lahko zelo hitro«, se pohvali. Potem si je omislil pomoč, najprej le za nekaj popoldanskih ur, kma-lu je zaposlil prvega fanta. Domača delavnica je začela postajati pretesna – zaradi strojev, zaradi vedno obse-žnejših poslov in zaradi delavcev. Iz Ustij se je Kovinarstvo Čermelj naj-prej selilo v Selo, kjer je imelo halo v najemu skoraj osem let. Pred dobri-mi tremi leti pa se je pokazala prilo-žnost za selitev v Ajdovščino, kar je pošteno zmanjšalo prevozne stroške. Tudi tu imajo halo v najemu, vendar je kovinarsko podjetje vlagalo vanjo ter ima po izteku najemne pogodbe ugodnejše izhodišče za naprej. Tu nastajajo vse vrste izdelki iz inoxa, ki je danes cenovno ugoden material: posode, za vino, za vodo, za mleko, kotle, tlačne posode, za shranjevanje živil, ograje, stopnišča, rezervoarje, celo »pinjo« za Slejkotovo mlekarno so pogruntali. Največja cisterna, ki so jo izdelali, je transportna, ovalna in drži kar 40.000 litrov!

Uspešni so, ker pretežno izvažajo, in ker so kakovostni ter prilago-dljivi

»Če nebi imel te sreče, da bi delali za izvoz, kot delamo že zadnjih 10, 12 let, pretežno gre vse ven – Avstri-ja, Švica, Kanada, Luxemburg - če tega nebi blo, ne vem, če bi še imel delavnico. Ta naš slovenski trg je premajhen«, poudari Tomi Čermelj. Oglaševali so ga dobri izdelki sami, tako so ga našli tudi tujci – najprej Avstrijci. V Evropski uniji je danes dokaj preprosto poslovati, zadnja dobra pridobitev za posle je odprta meja s Hrvaško.

Tudi danes stavi predvsem na »do-ber glas«, potencialni kupci pa več informacij najdejo na spletni strani Kovinarstva Čermelj. Delajo pred-vsem po naročilu, majhne, vendar kakovostne serije. Veliko iznajdlji-vosti, inovativnosti in prilagodljivo-sti je potrebne. »Če probaš vsakemu človeku ustrežt, se ti kšnkrat na koncu

ne izide finančno pozitivno«, prizna Čermelj, vendar je njegova filozofija dokazovanje z lastnim delom in zna-njem – če je izdelek dober, bo kupec prišel po drugega in tretjega. Serijski proizvodnji pa se na daleč izogiba – veliki trgovci zahtevajo velike količi-ne po nizkih cenah, avtomatizirane linije, slabšo kakovost, neugodne finančne pogoje. Izdelki Kovinarstva Čermelj so iz kakovostnih materi-alov, na pol ročno izdelani, zdržijo navedene količine in pritiske, za po-vrh pa so tudi na pogled lični.

Opustitev poklicnih šol je smrtna rana za slovensko gospodarstvo

Za takšno delo pa potrebuješ do-brega delavca. Kovinarstvo Čermelj skupaj z direktorjem zaposluje se-dem ljudi. V podjetju je zaposlen tudi Tomijev sin, očeta veseli, da ima naslednika, čeprav ne želi na noben način posegati v življenjske odloči-tve svojih otrok.

Se pa jezi nad slabim izobraževal-nim sistemom, ki mladih ne zna na-učiti zares delati: »Danes moraš met srečo, da v naši branži dobiš fanta, ki ti zna naredit na primer var po tik po postopku, tisto, kar mi rabimo, in da ga vidiš, da je tapravi, da se za-stopi.« Zato si ne more privoščit, da fantov nebi imel redno zaposlenih: »Dokler bo meni finančno to zneslo, bo tako.« Vendar pa Tomi Čermelj prizna, da je leto nazaj, ob tako »su-hem« novembru, kot ga še ni bilo, prvič v 22 letih dela razmišljal tudi o tem, da bi ekipo zmanjšal za enega, dva fanta … Hkrati pa ga je »žrlo«, kako bi fantom to povedal: »To je zame en tak velik problem, da verje-tno rajši tečem trikrat na Čaven, kot to rečem.« Njegovi fantje so socialno varni, z redno plačo, plačanimi pri-spevki, regresom, zaščitnimi sred-stvi … Podjetje doslej še ni beležilo izgube, nikomur ničesar ne dolguje in ni prezadolženo – lani je izkori-stilo ugoden kredit s subvencionira-no obrestno mero, ki ga obrtnikom ponujata Občina in Obrtna zbornica ter nabavilo novo prešo.

Tako kot večina podjetnikov ima tudi Kovinarstvo Čermelj težave s plačili slovenskih kupcev. »V gospo-darstvu ni nobene potrebe, da bi bil kdorkoli komurkoli dolžan. Popol-noma nič. Samo par pametnih potez bi bilo treba narest, vendar očitno ni interesa«, trdi Čermelj. Jezi ga, da majhni nimajo nobene prave zaščite: »In če naletiš na nasprotni strani na stranko, ki ti noče plačat, kaj naj mu narediš. Edino kar ti ostane je civil-na tožba, vlači se po sodišču, plačavej odvetnike …« Moti ga tudi razmišlja-nje, da so obrtniki »kreditna služba« - vse več je namreč kupcev, ki bi želeli izdelek takoj, plačali pa bi ga prihodnje leto, največkrat iz razpisa, kjer bodo »skorej gvišno« uspešni … Pa ni težava toliko v določenem roku plačila, pač pa nastane zaradi nespo-štovanja dogovora. Čermelj meni, da je valuta lahko tudi stvar dogovora

med prodajalcem in kupcem, ven-dar bi zakon moral jamčiti, da bo po izteku valute izdelek tudi plačan. Da zakoni nasploh ščitijo predvsem državo, ne pa njenih državljanov, se strinjamo. In da javne, lokalne služ-be ne znajo prisluhniti občanom, domačim podjetnikom. Meni, da bi Ajdovščina morala pred 20 leti raz-mišljati o eni veliki obrtni coni, da je raztresenost po vsej občini slaba tako za stranke, ki iščejo obrtnike in se ne znajdejo, kot zaradi komunal-ne opremljenosti in stroškov. Veliko besed pade tudi na račun birokraci-je, ki krade čas, živce in denar, na-mesto da bi omogočila čimprejšnji zagon dela.

Da bi le šlo tako naprej»Že zdavnaj sem prišel do enega

zaključka: kar imava z ženo, je naji-no. Imava stanovanjsko hišo – streho nad glavo, ona svojo službo, jst svojo, tri otroke imava, punca je na svo-jem, fant je tukaj, tamalo (pocrtk) pa bomo že še spravili h kruhu. S svojimi rokami zbogatel ne bom nikoli, to mi je jasno. Ampak mislim, da niti meni, niti mojim otrokom ne manjka prav popolnoma nič. In s tem sem zadovo-ljen in da bi šlo tako naprej. Do kon-ca in hvala lepa.« Če bi bil lakomen, doda, bi lahko preživel v delavnici po cele dneve in še konec tedna, na koncu bi imel nekaj več, »… konec koncev, kaj bom pa nesu sabo? Kaj ni boljši, da greš z ženo na sprehod, da si s tamalo, da greš pogledat tekmo, se dobiš s starši, navijaš, se malo nakr-čiš, spiješ eno pivo, se pohecaš? Mislm, da je to tud smisel življenja, sej ni vse v delu.«

Tudi prosti čas Tomija Čermelja je pester – na prvem mestu je družina, »o tem nebi niti debatiral«. Ker pa ne gre cele dneve čepeti doma, je zraven »še nekej prostega cajta«, se zareži Tomi. Predvsem je stalno v gibanju, in je taprav športnik – rokometaš iz zlate, vele-uspešne generacije aj-dovskih fantov. Danes je član vete-ranske rokometne ekipe Nebrušeni dragulji, ki je na veteranskem evrop-skem prvenstvu bila enkrat tretja, enkrat pa je celo zmagala. Vendar pa so leta malce okrnila ljubezen do tega športa: »Nekej še zmerej pro-veravamo, nekej tekamo … zmerej manj, ker je vsako leto kjšn manj, kj-šnega kej več boli, je poškodovan.« Že nekaj let se Tomi Čermelj kratkočasi z lovom, kamor je zašel bolj iz rado-vednosti in po naključju, vendar so nedeljski dopoldnevi v lovski družbi postali jako zanimivi. Včasih je tekel, pravi da se bo ponovno lotil.

Tomija Čermelja je težko naj-ti doma na kavču, verjetno ga je še teže videti s kravato na kakšnem po-litičnem sestanku – temu se resnič-no in na daleč izogiba. Dela za lepo preživetje – svoje družine in družin svojih delavcev. Konstantno dobro, skozi boljše in slabše čase zadnjih 22 let. Da bi le šlo tako naprej! Sanda Hain in Branko Lavrenčič

Št. 25 • 15. oktober 2013 7Podjetno

Preprosta zgodba se prične, ko mož opazi deklico, ki riše in jo vpraša: »Kaj rišeš?«. Deklica mu odgovori: »Rišem Boga.«. Mož postane presenečen in ji odvrne: »Kako pa lahko rišeš Boga? Saj ne vemo, kakšen je.«. In deklica odgovori: »No, počakaj še minuto, da ga narišem in boš videl, kakšen je.«.Tokratno kolumno namenjam kreativnosti, miselnemu procesu, ki rodi

nekaj novega – idejo, rešitev problema, karkoli pravzaprav. Je sposobnost, ki je potrebna v podjetniškem svetu, saj preko nje lahko ustvarimo lastno podjetniško priložnost. Sodeč po novicah, ki govorijo o napredku, bi človek mislil, da je v današnjih časih kreativnost na višku. Težko bi to potrdili ali ovrgli; menim pa, da ne izkoristimo večine ustvarjalnega potenciala - morda pa ga z modernim načinom življenja celo zaviramo. Kar nekaj raziskav potrjuje, da z leti kreativnost pada. Okolje in sistemi

nas potiskajo v okvire, preko katerih lahko pogledamo le, če se dodatno potrudimo. Še to ni zagotovilo za uspešnost. »Učijo« (ali omejujejo?) nas o tem, kaj je možno in kaj ni. Mislim, da materialno izobilje lahko zmanjša kreativno sposobnost. Če

otroku damo barvice vseh možnih barv, potem bo preprosto izbral tisto, ki se mu bo zdela pravilna (oziroma je o tem seznanjen) za ponazoritev določene stvari. Rumena za sonce, zelena za travo. Če pa mu ponudimo samo svinčnik bo moral z miselnim procesom ugotoviti, da lahko z močnejšim pritiskom ustvari temnejšo barvo in z rahlim svetlejšo. Poiskal bo rešitev na omejeno izbiro barv ali pa se bo moral zadovoljiti z monotono sliko. Res pa je, da izobilje prinaša tudi nove možnosti – toda le takrat, ko smo sposobni ustvarjati nekaj novega.Sprašujem se, zakaj kreativnosti ne negujemo tudi v zrelejših letih. Ne

morem posploševati za vse ljudi, vendar v večini primerov velja, da razvoju te sposobnosti ne namenimo dodatnega časa. Ali je sposobnost kreativnosti postala tako samoumevna, da jo vidimo kot naravno prirojeno in brez potrebe po razvijanju? Ali pa je preveč t.i. »mehka spretnost«, ki danes nima večje vrednosti? Ali smo že rešili vse probleme, da lahko delamo samo še po znanih smernicah? In če se odločimo, da želimo lastno kreativnost razviti, kako naj to storimo? Pred leti smo lahko slišali, kako se v medijih pojavljajo besede o prenosu

šolskih, gospodarskih in drugačnih modelov iz zahodnih držav. Težko presojam, kakšna bi bila njihova uspešnost. Vem pa, da v praksi velja, da so modeli lahko neustrezni, če jih prenašamo v drugačno družbo kot je tista, iz katere izhajajo. Zakaj ne zmoremo postaviti lastnega uspešnega modela ali pa znanega bolj prilagoditi našim razmeram? Se bojimo lastne ustvarjalne moči in tveganja, ki ga novost prinaša? Je torej bolje upati, da se bodo stvari izšle same po sebi na najboljši način? Smo lahko uspešnejši na drugačen način, kot to počnemo danes? Zakaj večkrat uporabljamo angleški izraz »thinking-outside-the-box« ali prevedeno: »razmišljanje-izven-mej«? Mar ni več samoumevno, da bi razmišljali ustvarjalno in potrebujemo za to posebne spodbude? Dejstvo je, da brez sposobnosti predstavljanja nepredstavljivega in

pripravljenosti na neuspeh danes verjetno ne bi imeli letalskega prometa, vsak večer ne bi prisluhnili večernim novicam in ne bi bili deležni lastnega izvoda Ajdovskih novic. Menim, da so najprej potrebne sanje (legenda o Ikarusu, ki se je želel

približati Bogu in je pri tem tvegal), da nato nastane vizija (Edvard Rusjan in njegovi prvi poskusi letenja in je pri tem tvegal), da lahko nekega dne ustvarimo inovativen izdelek, ki postavlja nove mejnike (Pipistrel, ki je pri tem tvegal). Zavedanje, da je za vsak problem možnih več rešitev je nuja, ki jo moramo osvojiti in istočasno sprejeti dejstvo, da nas bo tveganje ob tem spremljalo.Prodornost uma najde najboljšo rešitev problemov . Uma, ki ni omejen s

predsodki, kaj je možno in kaj ni. Če nečesa še nismo poizkusili ali če nam je prvič spodletelo, ne moremo reči, da je to neizvedljivo. Le druge poti moramo iskati. Tokratna kolumna je zastavljala več vprašanj, na katere si lahko vsak zase

odgovori. Še posebej želim spodbuditi mlade, da razmišljajo o problemih in o načinih, kako jih rešiti. Mogoče pa bo to nova podjetniška priložnost.Novosti in izboljšav, ki jih lahko ustvarimo, je ogromno. Vse pa se začne pri

ustvarjalnosti - in tu ni konca.

Tomaž Bizjak

Kako izgleda Bog?30 let obrti prvega novodobnega ajdovskega slikopleskarskega mojstra

Slikopleskarski mojster Peter Ba-tič je 1. septembra letos zabeležil 30 delovnih, aktivnih in ustvarjal-nih obrtniških let. V vseh teh letih se še ni naveličal svojega poklica, svoje delo ceni in v njem uživa.

Peter Batič pravi, da je popolno-ma »noter«: »Čeprav je včasih malo umazano delo, imam osvojenega.« Veselje do risanja in smisel za meša-nje barv ima v krvi. Kariero je začel na Gradbeno obrtnem podjetju, ki ga je tudi štipendiralo. Ko je »odslu-žil«, je odšel – zaradi okorelega nači-na delovanja podjetja, pa tudi zaradi želje, da preizkusi lastno znanje in ambicije v poslu.

1. septembra 1983 je registriral obrt. Kmalu v skupino pritegnil še svojega brata ter dva kolega iz pod-jetja. Posla je bilo takrat veliko, moj-ster Batič je s svojo skupino kmalu začel osvajati domača podjetja: Lipa, Fructal, Tekstina, Primorje … Danes se ukvarja pretežno z vzdrževanjem blokov. Delo je, »… samo, je pa to, da ni več teh naših firm, Ajdovskih …«, pravi Peter Batič. Podjetja, tudi v širši okolici, so namreč potrebo-vala zahtevnejšo in kakovostno iz-vedbo del, takšnih izzivov je vedno manj. V zadnjih letih pa se tudi v tej branži pojavlja velika in nelojalna konkurenca tujih delavcev, ki pobi-rajo posel in nižajo cene. Batič meni, da bi se morali investitorji zavedati pomena domačega dela, da bi morali biti bolj samozavestni in raje »mal-ček podihat z domačimi delavci, ki so bolj sigurni in jih drugi dan lahko pri-meš za vrat, če je kaj narobe. Ti tuji delavci pa – naberejo si delo, opravijo, potem jih pa ni več …«. Na koncu pa domači mojstri rešuje reklamacije …

Veliko mu pomeni delo s skupino: »To je najbolj varno.« Zdaj so štirje, bilo pa jih je tudi več. Stavi na do-bre in trajne odnose: » Marsikdo se nam čudi, da smo toliko let že skupaj. Brata in še enega delavca sem spravil v penzijo, trije pa smo skupaj že od začetka …«. Dobra ekipa je zagoto-vilo, da bo delo vedno kakovostno opravljeno.

Da ima Peter Batič rad svoj poklic, dokazuje slikopleskarski mojstrski izpit, ki ga je opravil v letu 2000, s prvo generacijo novodobnih moj-strov. Hkrati smo Ajdovci dobili še frizersko mojstrico Marijo Stibilj. Peter Batič pa je še pred zahtevnim mojstrskim opravil tudi izpit za mul-tiplikatorja, ki mu omogoča šolanje novih mojstrov in je še vedno edini take vrste mojster pri nas. Je tudi član komisije za mojstrske izpite.

Bil je poleg, ko se je na državnem nivoju ustanavljala sekcija slikople-skarjev, prva dva mandata je zasedal podpredsedniško funkcijo, nato je prevzel vodenje sekcije, sedaj pa je ponovno na podpredsedniški funk-ciji, ker je časa za potovanja v Lju-bljano vedno manj. Od vsega začetka je aktiven tudi v domači, ajdovsko--vipavski obrtni zbornici, v svojem dolgoletnem obrtniškem stažu jo je več mandatov tudi vodil. Sicer pa je dolgoletni predsednik domače sliko-pleskarske sekcije. Ob vseh zadolži-tvah, ki pridejo skupaj z nazivi, pa je še sodni izvedenec in cenilec na slikopleskarskem področju.

Veliko veselja ima mojster Peter z delom pri humanitarnih akcijah slikopleskarjev, ki so jih popestrili s tekmovanji. Povpraševanja je vedno večje – še eden od odrazov dana-

šnjega časa. Odziv obrtnikov pa do-ber, čeprav se v zadnjih letih tudi tu pozna gospodarska kriza. Peter Batič je član ocenjevalne komisije tekmo-valnega dela, slikopleskarji se ga radi udeležujejo, dobre uvrstitve jim veli-ko pomenijo.

Največja bol Petra Batiča pa je siva ekonomija, ki prav v njegovi branži sega daleč čez meje dobrega okusa. Dogaja se celo, da slikopleskarji vra-čajo obrt, se prijavijo na Zavodu za zaposlovanje, nato pa »šušmarijo« na črno. Peter Batič si prav na tem področju veliko prizadeva – sekcija se je obrnila na različne ustanove, tudi na inšpektorje, vendar kar ne-kako nočejo prisluhnit obrtnikom, ki bi na podlagi prakse in znanja znali svetovati. Urediti bi bilo po-trebno tudi vodenje državne zborni-ce obrtnikov, meni Batič. V Ljubljani bi moralo ostati osnovno poslanstvo zbornice – zastopanje obrtnikov, »pogajalska špica«, ostale težave pa naj rešujejo lokalne zbornice, ki jih tudi najbolje znajo. Z delom domače zbornice je zelo zadovoljen, posebej pohvali Markota, »… hiter, vesten, ne bo pozabil, če mu nekaj naročiš …«. Po tridesetih letih obrti se zaveda, da ga čas in novosti prehitevajo, zato mu veliko pomeni pomoči in nasve-ti, ki jih tu dobi ter ostaja član tudi za naprej. Saj je že v svoji branži zasut s ponudbami novih materialov in na-činov dela. Skupina redno spremlja novosti, sekcija pa vsaj enkrat letno prireja dobrodošle skupne predstavi-tve različnih proizvajalcev. Je pa tre-ba izbirati, preizkušati in ocenjevati, saj je trg prenasičen.

In moda? Od valjčkov in tapet se je prelilo že mnogo različnih okusov – barve in oblike naših bivalnih pro-storov narekujejo Italijani. Imajo pa včasih ljudje nenavadne želje – moj-ster ne bo pozabil hiše, katere stene je barval v kar 16 različnih barvah. Rad se preizkusi v posebno zahtev-nih tehnikah – stenska dekorativa, »veneciana špatulata«. In rad ima tople barve, še posebej toplo zeleno barvo.

Ob vsem tem pa Petru Batiču ostane še časa z šport, najrajši tisti z žogo, čeprav je rokometno zaradi poškodbe zamenjala balinarska kro-gla – že deset let je član, zdaj tudi predsednik Balinarskega kluba Hu-belj, ki je danes v prvi občinski ligi. To pa je že zgodba za eno od nasle-dnjih številk Ajdovskih novic. Sh

Srečanje mizarjev na Ajdovskem Letošnje že šestnajsto srečanje

učencev – vajencev mizarske šole v Idriji, skupaj z nekdanjo učiteljico Radico Pahor, se je dogajalo na Aj-dovskem. Dobili smo se v Ajdovšči-ni. Po kratkem pozdravnem nagovo-ru smo se z avtobusom odpeljali na načrtovano potepanje.

Pot nas je najprej vodila do Vipa-vskega Križa z ogledom samostana in njegove okolice. Samostan s ču-dovito cerkvijo, molilnico, knjižnico,

kjer so shranjene več 100 let stare knjige, klepet s patrom o delu in ži-vljenju v senci latnika vinske trte na samostanskem dvorišču in še bi lah-ko naštevali, so na nas naredili lep in nepozaben vtis. Pot smo nadaljevali v eno večjih vinskih kleti v Sloveniji, v Vipavo. Prijazen vodič nam je pri-kazal zgodovino uspehov in težave, ki jih sedaj težijo z vinogradništvom. Poudaril je, da so kljub temu zapo-slen i še vedno optimisti in verja-

mejo v lepši, boljši jutri. Suhih grl nadaljujemo pot do izvira reke Vipa-ve – Pod Skalco. V senci mogočnih dreves smo posedeli in se odžejali.

Adijo Vipava, vračamo se v Ajdo-vščino in parkiramo pred starim obzidjem Castre. Skozi obzidje, pre-ko mestnega trga Ajdovščine, nas je pot vodila do dvorane, kjer je bila 5. maja 1945 ustanovljena prva slo-venska vlada. Po kratkem postanku z obuditvijo spominov na tisto ob-dobje nadaljujemo pot do izvira reke Hubelj. Ta nas je pričakal lenoben in

skoraj suh. Srečanje smo zaključili ob poznem kosilu v prijetni gostilni pri izviru Hublja, z dogovorom, da se naslednje leto, drugo soboto v ju-niju, ponovno srečamo v Cerknici, si

ogledamo jezero in bližnjo okolico. Da je bilo srečanje tako uspešno, je

pripomogel tudi sošolec Nande Sko-čir, domačin iz Ajdovščine. Bernard Bučinel

Št. 25 • 15. oktober 20138 Mladinski svet

Dan z mladim Ajdovcem – Matej Lazar, vinar

Po nekaj mesečnem premoru se Mladinski svet Ajdovščina vrača z rubriko Dan z mladim Ajdovcem. Do konca leta vam bomo predstavili še tri mlade Ajdovce in prvi izmed njih je vinar Matej Lazar iz Dobra-velj. Prejšnji mesec je bila Vipavska dolina v znamenju trgatve in zato smo se odločili, da poiščemo per-spektivnega mladega vinarja in z njim preživimo dan v trgatvi oziro-ma »bndimi«.

Matej je star 28 let in se z vino-gradništvom in vinarstvom resneje ukvarja že 5 let. Delo v vinogradu mu je sicer blizu že od nekdaj, saj je vino prideloval že njegov nono Branko. »Nonotu bom vedno hvale-žen, da mi je predal veselje in znanje za delo s trtami in vinom. Sam sem zadnja leta vinograd in število trt še povečal, trudim uveljaviti svojo bla-

govno znamko Vina Lazar, že več časa prodajam odprto vino, lani pa sem prvič v prodajo poslal tudi vino v buteljkah, in sicer belo Sivi pinot ter rdeče Rufus«. V Dobravlje pride-mo ob 8.00 in se najprej ustavimo pri Mateju doma, kjer živi s starši in sta-rimi starši. Trgači ali kar po domače »bndimači« smo najprej deležni zaj-trka s kavo in pršutom, nato pa na-daljujemo pot proti vinogradu. Ma-tej nam pove, da vsega skupaj obde-luje približno 3 hektarje vinogradov ter prideluje sorte rebula, chardon-nay, sivi pinot, malvazija, sauvignon ter merlot. »Danes bomo pobrali približno 4 tone grozdja, na vrsti je chardonnay«, nam razloži Matej. Sledi nekaj razlage, na kaj moramo biti pri trganju grozdja pozorni in že dobimo v roke svoje škarjice, lanske, saj so te že udelane in bojda najbolje

režejo. Vzdušje je živahno, zbranih je približno 15 »bndimačev«, veliko je mladih. Gajbice se hitro polnijo z grozdjem, na koncu vsake pobrane vrste pa nas čaka krajši počitek in osvežitev s pijačo. Veliko pogovorov se vrti okrog vinogradništva ter le-tošnje letine in kmalu izvemo, da je med trgači veliko takih, ki tudi sami pridelujejo svoje vino. »Med sabo si seveda pomagamo in tudi sam se udeležujem trgatev svojih prijateljev. V Vipavski dolini se v zadnjih letih vse več mladih odloča za pridelavo in prodajo svojega vina, kar je za Vipavsko dolino seveda dobro. Preboj na trg je sicer težak, treba je ubrati inovativne pristope in biti na teko-čem s trendi v vinarstvu. Imamo pa seveda srečo, saj živimo v enem iz-med najboljših vinorodnih okolišev v Sloveniji, mogoče primanjkuje le malo več sodelovanja in povezova-nja, da bi Vipavska dolina ter njena vina bila še bolj prepoznavna.« Ura se bliža eni popoldne in napolni-li smo še zadnjo gajbico grozdja za danes. Na vrsti je kosilo, ki po nekaj urah trganja še kako paše. Kosilo sta pripravili Matejeva mama in nona in nam postregli s samimi domačimi dobrotami. Ugotovimo, da je dobra »bndima« trud celotne družine. Po kosilu se nekaj trgačev poslovi, ostali pa se preselimo bliže kleti, kjer bodo sedaj potekala dela predelave grozd-ja; mletje, prešanje,... Pri predelavi si Matej že nekaj let pomaga tudi s sodobnejšimi stroji in tehnologi-jo. Fantje se ukvarjajo z grozdjem, mi pa pomagamo pri pranju gajbic. Medtem ko stroj preša, se pozani-mamo še kako je Matej letos zado-voljen z letino: »Imam občutek, da bo letos še boljše vino kot lani! Vina od prejšnjega leta mi je do sedaj sko-raj zmanjkalo, tako da ga bom letos

pridelal še nekaj več, kmalu pa bo treba posaditi tudi kakšno trto več. V prihodnosti imam v planu delati na promociji svojih vin in blagovne znamke Vina Lazar, udeležiti se čim več festivalov ter seveda še naprej pri-delovati dobra, sveža ter aromatična vina, katerih pristaš sem.« Vzdušje okrog kleti, kjer poteka predelava grozdja, postaja še bolj živahno kot je bilo v vinogradu, čeprav je sedaj ostalo le še nekaj najbolj pridnih pomagačev. Mi z »bndimo« počasi zaključimo in se od Mateja in ostalih »bndimačev« poslovimo. Matej se nam zahvali za pomoč ter opomni, naj se v njegovem imenu tudi preko tega članka zahvalimo vsem, ki so mu letos pomagali pri trgatvi. Mladinski svet Ajdovščina

Skupina za razvoj podjetništva 

Skupina za razvoj podjetništva  je skupina posameznikov, ki  si  v  naši  skupnosti  prizadeva  vzpostaviti  podporno okolje  za  razvoj  podjetništva  in  podjetniške  kulture.  V svoje vrste torej vabi mlade, ki želijo pri tem sodelovati in pozitivno  vplivati  na  razvoj  našega  okolja.  Želi  si posameznike,  ki  so odprtih misli,  ambiciozni,  jih  zanima razvoj podjetništva ter imajo čas za aktivno sodelovanje. 

V okviru Mladinskega sveta Ajdovščina delujejo   delovne skupine, ki se ukvarjajo s problematiko, ki se tiče mladih  v občini Ajdovščina. V  svoje  vrste  vas  vabi  skupina  za participacijo  in družbeno  kritičnost mladih, skupina za razvoj podjetništva, skupina za razvoj mladinskega turizma ter skupina za odnose z javnostmi. Ker želimo, da bi bilo  čim več mladih aktivnih  in bi se  jih  čim več zavedalo,   da se mora za boljši jutri potruditi vsak posameznik, vas vabimo, da se nam pridružite pri skupnem prispevku za boljši jutri. 

Prijave  v  skupine  zbiramo  na  e‐mail  naslovu info@msa.si,  do  konca  oktobra  2013,  kjer  smo dosegljivi tudi za vse dodatne  informacije. Lahko pa se katerikoli skupini pridužite tudi po tem, ko bo ta že delovala,  če  vas bodo njihove aktivnosti  kasneje pritegnile. 

Samo aktivni mladi so lahko nosilci družbenega razvoja Zato vas vse mlade Mladinski svet Ajdovščina vabi v svoje delovne skupine za razvoj našega lokalnega okolja. 

Skupina za participacijo in družbeno kritičnost mladih

Delovna skupina za participacijo  in družbeno kritičnost mladih bo skrbela, da bo glas mladih čim večkrat slišan, tudi preko gverilskih akcij, če bo to potrebno. V mladih bo tako prebujala kritičnost  in  jih angažirala za aktivno spremljanje  lokalnega  dogajanja  in  odzivanje  nanj  preko pobud, podajanja mnenj tako  lokalni politiki kot tudi lokalni skupnosti na splošno. 

Skupina za odnose z javnostmi 

Ker  je pomembno, da  ljudi opozarjamo  in obveščamo o pomembnih dogodkih, ki se zgodijo v naši okolici, vas delovna skupina za odnose z javnostmi vabi, da se  ji pridružite. Skrbela bo za  redno obveščanje o aktualnih  dogodkih,  tako  v  lokalnih  tiskanih  medijih  in  radijskih postajah  kot  tudi preko elektronskih medijev. Prvo  srečanje  skupine bo v soboto, 19.10.2013 ob 9.30 uri v prostorih PUM, MC Hiša mladih, Cesta IV. Prekomorske 61 a, 5270 Ajdovščina.  Srečanje bo potekalo v obliki delavnice Odnosi z javnostmi za mladinske organizacije. 

Skupina za razvoj mladinskega turizma 

Turizem  je  kljub  recesiji  še  vedno  rastoča  veja gospodarstva.  Skupina  za  razvoj  mladinskega turizma  bo  poskušala  prispevati  k  izboljšanju turistične  ponudbe  v  naši  okolici.  Ključnim akterjem bo podajala svoja mnenja in predloge.. 

Posvet mladinskega sektor-ja

Ljubljana, 9. september 2013. Na Gospodarskem razstavišču je v organizaciji Mladinskega sve-ta Slovenije potekal posvet mla-dinskega sektorja, na katerem so akterji z mladinskega področja obravnavali le nekaj perečih tem, s katerimi se srečujejo: od nefor-malnega izobraževanja do dela mladinskih svetov lokalnih sku-pnosti, znižanja starosti volilne pravice na 16 let in prehoda oseb s posebnimi potrebami na trg dela. S svojim prispevkom je sodeloval tudi Mladinski svet Ajdovščina (MSA), katerega predstavnik Ta-dej Beočanin je na posvetu pred-stavil Analizo dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih sve-tov lokalnih skupnosti (MSLS), ki jo je MSA izvedel po naročilu mladinskega sveta Slovenije.

Analiza je pokazala podhranje-nost MSLS v Sloveniji, ki so sicer nosilci mladinskih politik na lo-kalni ravni. V Sloveniji deluje le še 29 MSLS, vendar je Urad RS za mladino v letu 2013 MSLS odre-kel finančno podporo in tako pod vprašaj postavil razvoj MSLS in posledično lokalnih mladinskih politik v nekaterih krajih Slo-veniji, kjer so MSLS precej od-visni od financ URSM. »Dejstvo je, da je po ocenah analize v Sloveniji delujočih le 29 MSLS. Po rekordnem številu ustanovljenih MSLS leta 2002 in 2003, se je trend ustanavljanja MSLS ustavil oz. upočasnil in v naslednjih letih dosegel povprečje 2 ustanovljena MSLS na leto. Medtem ko prej ustanovljeni MSLS počasi usihajo, novoustanovljene MSLS odlikuje dobro delovanje, kateremu je nedvomno pripomogla tudi strokovna podpora, ki so jo bili MSLS v ustanavljanju (in drugi) deležni tudi v okviru projekta Mladi odpiramo prostor pod vodstvom Mladinskega sveta Ajdovščina«, razlaga Beočanin.

Mladinski svet Ajdovščina, ki je s Strategijo za mlade v občini Ajdovščina 2013-2018 dosegel vrhunec svojega lokalnega delo-vanja in začrtal novo poglavje na področju mladih v Ajdovščini, delovanje MSLS, njihovo usta-navljanje in razvoj podpira in si prizadeva, da bi bili MSLS deležni tako vsebinske kot finančne pod-pore s strani državne institucije kot je URSM.

Št. 25 • 15. oktober 2013 9Mladinski center

MC Hiša mladih oktober / november 2013

Torek, 22. oktober 2013 / 17h Tečaj grafičnega oblikovanjaTudi letošnjo jesen se boste lahko v MC Hiša mladih izobraževali na temo grafičnega oblikovanja. Tečaj bo vodila Anja Korenč, na voljo pa bosta tako začetni, kot tudi nadaljevalni. Začnemo 22. oktobra 2013.

Sreda, 23. oktober 2013 / 19h Potopisno predavanje: LONDON S PI-VOM V ROKIV tokratnem potopisnem večeru se bomo s pivom v roki sprehodili po Londonu in obiskali največji angleški festival piva. Iz prve roke vam ga bosta predstavila Anita Lozar in Matej Pelicon. V sredo, 23. oktobra 2013, ob 19h. Pridružite se nam.Petek, 25. oktober 2013 / 19h Galerija Hiša mladih: Jože PožrlPridružite se nam na otvoritvi fotografske razstave, avtorja Jožeta Požrla. Na ogled bodo njegova dela iz glasbenih, predvsem jazz, dogodkov. Sobota, 26. oktober 2013 / 21h Klubski maraton 2013Radio Študent pripravlja novo sezono tradicionalnega Klubskega mara-tona. Najglasnejša glasbena turneja bo tokrat že 13. zapovrstvjo, drugič pa se bo ustavila tudi v Ajdovščini. V soboto, 26. oktobra 2013 v MC Hiša mladih. V Ajdovščini bodo nastopile skupine Koromač, Christian Kroupa in Menendes brothers.Sobota, 26. oktober 2013 / 9h Delavnica Organska brezžična omrežjaV sodelovanju z društvom Duh časa pripravljamo delavnico Organska brezžična omrežja, ki bo v soboto 26. oktobra 2013 ob 9h v prostorih Mladinskega centra Hiša mladih Ajdovščina. V jesenski soboti vas bomo popeljali od samih osnov delovanja brezžičnega interneta in tehnologije WiFi, do povsem praktičnega raziskovanja brezžičnega routerja, ki ga boš prejel na delavnici in sprogramiral za delovanje v odprtem brezžičnem omrežju wlan slovenija. Na delavnico ste vabljeni vsi ljudje dobre volje, tehnološko radovedni ali pa preprosto odprtega srca in želite izvedeti kako preprosto je deliti svoje brezžično omrežje z okolico.6. november 2013 /19h Potopis: Širne ceste ameriškega jugozahodaV sredo, 6. novembra 2013, ob 19h, vabljeni v naš mladinski center, kjer vam bomo postregli s potopisnim predavanjem. Pavla Škerjanec in Meta Žvokelj vam bosta iz prve roke predstavili njuno izkušnjo potepanja po jugozahodu Združenih držav Amerike. Vabljeni.Oktober 2013 Tolkalske delavnice ter tečaj klasične in akustične kitareV jeseni 2013 ste vabljeni, da se ponovno udeležite večkratnih tolkalskih delavnic, ki se bodo odvijale v prostorih Mladinskega centra Hiša mladih. Gre za drugo sezono delavnic, ponovno pa jih bo vodil Gal Furlan. Po novem pa se boste lahko v MC Hiša mladih naučili tudi igranja klasič-ne ter akustične kitare. V svet strun vas bo popeljala Tjaša Ličen. Uvodno srečanje bo predvidoma ob koncu oktobra, prijave pa že sprejemamo. Va-bljeni. Prijave za oba tečaja sprejemamo do konca oktobra 2013, na Info@mc-hisamladih.si .November 2013 FESTIVAL HIŠA MLADIH 2013Tudi jesen 2013 seveda ne bo minila brez Festivala Hiše mladih, ki bo tokrat še posebej zanimiv in poln kulturno izobraževalnih vsebin, ne bo pa manjkal niti vonj po adrenalinu. Letos v MC Hiša mladih, med 19. in 24. novembrom 2013. Več informacij že prav kmalu na naši spletni strani.

Pivomanija: festival piva19. 10. 2013 prhaja v Ajdovščino

karavana malih pivovarn, ki bodo s kupaj z novo ajdovsko pivovarno Pelicon pozdravile jesen v Palah. S številnimi zanimivimi zvarki, to-rej obrtnim domačim pivom, bodo navdušile ljubitelje piva svetovnih stilov in morda prepričale tudi neje-verne tomaže. Vsekakor vabijo stare in mlade, saj bodo piva na ogled in okus postavljena že od 14 h popol-dan v parku ob Hiši Mladih.

V zadnjem času je vse več govora o “novem valu” slovenskega pivovar-stva, ki ideje za svoja piva išče v de-želah kot so Anglija, Belgija in ZDA. Po tem vzoru so se tovrstne pivo-varne oddaljile od tradicionalnih čeških in nemških in več pozornosti posvetijo pivu tipa ale. Ta se od nam znanega ležaka razlikuje po tehno-loški plati in posledično tudi okusu.Vendar ne gre samo na tehnično plat zgodbe, pivovarji v svojem načinu dela ubirajo nove in zanimive pristo-pe. Pri tem so kreativni že pri imenih pivovarn ter imenih svojega piva. Ob standardnih sestavinah – vodi, ječmenovem sladu, hmelju in kva-su – uporabljajo tudi začimbe kot so koriander, poper, cimet in ingver ter različne druge sestavine kot so kava, ovseni kosmiči, pomarančne lupini-ce, med, ... V ustvarjanju so suvereni in sezonski. Poleti varijo lažja, sveža,

bolj hmeljena in bolj osvežilna piva, na zimo pa temna, bolj čokoladna in po kavi dišeča.

Ob Pivovarni Pelicon se bo pred-stavila tudi najmanjša butična pivo-varna iz Ljubljane, Carniola Brewe-ry, ki je letos pivu ESB, brown ale in imperial porterju dodala še stout ter medeno pivo Zlati Ol. Med začetni-ke filozofije obrnega pivovarstva v Sloveniji spada pivovarna Človeška ribica (Human Fish Brewery) iz Vrh-nike, ki je letos navdušila s svojim pšeničnim pivom Witty z osvežilni-mi citrusi. Na festival bo poleg svojih ostalih uspešnic pripeljala tudi kot noč temen stout.

Slovenskim se pridružuje tudi za-mejska pivovarna Bevog iz zgornje Radgone, ki je ajdovskim ljubite-ljem piva med bolj poznanimi in priljubljenimi. Za festival bo po pipi stekla Baja (ovsenokosmični stout) - sezonsko pivo na katerega smo mo-rali čakati celo poletje. Seveda bodo Bevogovi poleg postregli tudi Tak, Kramah in Ond. Za tiste, ki so vam imena neznanka pa se lahko v živo prepričate kar v soboto.

Iz ajdovske hubeljske “wade” bo na svet privrelo hladno hmeljeno in dišeče pivo stila IPA Pivovar-ne Pelicon. Poleg pa ne bo manjkal niti Pally, ki nosi ime po inženerju ajdovkih Pal in prve ajdovske pivo-

varne iz leta 1880. Pelicon v enem od dišečih zvarkov uporablja tudi ingver, ki je septembra navduši-lo ljubljansko množico pivoljubov. Belgijski pregovor pravi, da je po-trebno želodec pred dobrim pivom najprej tapisirati. Zato bodo na festi-valu ponudili tudi prigrizke, da se bo pivo ležje usedlo.

Vabljeni 19. 10. 2013 od 14 h v park pri MC Hiša Mladih, Pale! Naj se Pi-vomanija začne!

Pridobivali znanje s področja turizma

Zaposlena Mladinskega hotela Aj-dovščina sta v torek in sredo, 1. in 2. oktobra, sodelovala na izpopol-njevanju znanj s področja trženja kapacitet mladinskega hotela znotraj mladinskega centra.

Izobraževanje v organizaciji Mla-dinske mreže MaMa, katerega član sekcije MCH turizem je tudi naš Mladinski center in hotel Ajdovšči-na, je potekalo v Mladinskem centru Šmartno ob Paki. Udeleženci smo se seznanjali z novimi dognanji in praksami razvoja blagovne znamke v turizmu: O blagovni znamki in skupnih izhodiščih ter priporočilih;

Tržni segmenti, opredelitev kupcev

in produkti; Primeri dobrih praks iz tujine, zanimivih za mladinske pro-dukte; Primeri dobrih praks uporabe informacijske tehnologije in spletne prisotnosti/akcij; Delavnica za ra-zvoj produktov: teoretični in prak-tični del; ipd..

Delavnice so vodili: Tina H. Za-konjšek (Zavod Novi turizem), mag. Tomaž Štefe (prvi direktor Hostla Celica), dr. Dejan Križaj (predavatelj na UP FTŠ Turistica) in Jana Apih (Marketinški projekti v turizmu).

Sekcija Mladinske mreže MaMa - MCH turizem si namreč želi svoje programe, projekte in produkte po-nuditi mladim in ostalim na sloven-skemu in tujem trgu. Verjamemo, da nam bo uspelo.

Gostje Mladinskega hotela Ajdovščina v mesecu septembruEkipa Mladinskega hotela Ajdovščina se je odločila, da bo po novem kot zanimivost objavljala število in nacional-

nost svojih gostov. Po mestu je namreč velikokrat slišati vprašanja v stilu: »…ma kej kdu sploh spi tm, u Palh?...«, »Ma ski bi kdurkoli pršu spat u hostl u Wajdušno?« in podobna vprašanja. Bralci imate tako direkten vpogled v število in tudi nacionalnost naših gostov.

V septembru smo zabeležili 59 gostov, ki so opravili 85 nočitev. Največ je bilo nemških gostov, nato slovenskih in avstrijskih. Gostili smo po pet obiskovalcev iz BIH in Velike Britanije. Poleg teh pa so pri nas udobno prespali še gostje iz Belgije, Francije, Izraela, Kanade, Madžarske, Nizozemske, Švedske ter še nekaterih eksotičnih afriških in azijskih držav.

Št. 25 • 15. oktober 201310 Pilonova galerija

Pilonova risba V tednu treh obletnic – Veno Pilon se je rodil 22. septembra 1896, umrl 23. septembra 1970, galerija, takrat še Galerija v Ajdovščini , pa je z začasno postavitvijo umetnikove zbirke javnosti odprla svoja vrata 21. septembra 1973 - so v Pilonovi galeriji predstavili pregled njegove risbe iz obdobja med obema vojnama.

Iz obsežnega risarskega opu-sa – samo Pilonova galerija hrani več kot 450 umetnikovih risb – so izbrana dela iz ruskega ujetništva, umetnikovega bivanja v Ljubljani po vrnitvi v domovino, risbe, nastale v času študija v Pragi ter tiste s poti na firenško akademijo, ajdovske kraji-ne, študijski akti, portreti umetnikov in intelektualcev (krokija arhitekta Viktorja Sulčiča ter zdravnika Ma-gnusa Hirschfelda, iz Narodne ga-lerije izposojena portreta Oskarja Kokoschke in Andréja Gidea, iz Go-riškega muzeja Kromberk pa upo-dobitev Franceta Bevka) ter cikel kavarniških omizij v hitrih risarskih zapisih. Slednji po besedah umetno-stne zgodovinarke Nataše Kovšca »presegajo zunanjo ilustrativnost« saj je Pilon z dinamično in odločno črto prenašal na papir neposredne, duhovite, resnične vtise iz okolja. Prav 'pilonovsko' humorno in toplo črto pa kaže risba z avtoportretom, kjer se je umetnik upodobil kot (nevredni) občudovalec svoje prve pariške ljubezni Manje. Izbor razsta-vljenih del je sledil slogovnim spre-membam v Pilonovi risbi v dvajsetih letih 20. stoletja. Omenjene ruske risbe in pasteli iz leta 1919 se s svojo impresionistično atmosfero kažejo lirično noto, medtem ko v risbah iz študijskih let v Pragi, Firencah in na Dunaju (1919-1921) že zaznamo »jasen slogovni preobrat, na katerega je vplival nemški ekspresionizem na eni in sočasno italijansko slikarstvo na drugi strani.« Risbe iz njegovega

najplodnejšega slikarskega obdobja med leti 1922-1925 so mu služile večidel kot predloge upodobitvam v olju, dela, ki jih je ustvaril po prvem obisku Pariza (1925), pa kažejo vzlic srečanja »z najnaprednejšimi tokovi moderne umetnosti« kar dramatično spremembo v slogu; risbo je z jasno obrisno linijo poenostavil in tako še bolj poudaril zgolj bistvo stvari in oseb. Sam Pariz naj bi njegovo risbo tudi 'spremenil' v avtonomen likovni medij. Z risbo se je ukvarjal vse od dijaških let in zapustil bogat risarski opus. Prvo nadstropje galerije v svoji stalni zbirki hrani kar nekaj izbra-nih risb tako iz obdobja med in po prvi svetovni vojni, portrete družine (med drugim matere in sestre Juste) kot tudi kavarniških zapisov iz tride-setih let. Vmes jih je podarjal, zaradi njegove »nestalnosti« in pogostih selitev se jih je veliko tudi porazgu-bilo, ob tem pa dejstvo, da jih je sko-zi življenje ohranjal, govori o tem, da je sam risbo kot medij zelo cenil. Besede iz pisma dr. Karlu Dobidi to le še potrjujejo: »V risbi sem iskal vsebino z najpreprostejšimi sredstvi, brez leska, brez slučajnih efektov. Za hipno beleženje anekdote, humorja in sarkazma mi je zadostovala gola črta, tako da nisem iskal ponovne interpretacije in reprodukcije v ra-znih grafičnih tehnikah, ki nudijo očesu polno dražljajev. Edini vzor mi je bilo življenje s svojim toplim utripom in večno spremembo.« To, da mu je bilo življenje samo resnič-

ni navdih in temelj ustvarjanja, pa se je pokazalo že med časom njegovega študija. Medtem ko je

tako praško kot firenško akademijo doživljal kot pretirano konzervativ-no (na praški ga je odbijalo nepresta-no risanje, ki je spominjalo na delo v obrtni delavnici, firenški študijski program pa ga je zaradi odsotnosti risanja po živem modelu celo dolgo-

časil), je njegov večno spreminjajoči se utrip poiskal med ljudmi na ulici, na vlaku, v kavarni ...

Istega večera se je obenem dogaja-lo odprtje tudi manjše likovno doku-mentacijske razstave Mesesnel – Pilon, korespondenca, ki v malem priča o pri-jateljstvu med umetnostnim zgodo-vinarjem Francetom Mesesnelom ter ajdovskim umetnikom in je sledila letos spomladi izdani publikaciji. Ku-stosinja slednje, dr. Irene Mislej, je na odprtju predstavila tudi nove pridobi-tve galerije – sliko v olju (Portret glas-benice, 1931) Elde Piščanec ter dve Pilonovi risbi v barvnem tušu iz 1918, ki sta prišli iz Mesesnelove zapuščine. Pilonov risarski opus - spremlja ga izčrpen dvojezični katalog -, ter pri-čevanja prijateljstva med Mesesnelom in Pilonom si lahko v Pilonovi galeriji ogledate vse do konca novembra. tc

Perkova pričevanja v Tovarni umetnosti

Do 26. oktobra 2013 gostuje An-drej Perko s svojimi fotografskimi cikli v Majšperku, v tamkajšnji To-varni umetnosti. Domači fotograf, prepoznaven kot subtilni pripove-dovalec preteklega, nam postajami svojih fotografskih pričevanj to-krat odgrinja pravzaprav eno samo zgodbo, ki govori o nesmiselnem trpljenju, o brezumju človeka, ki se prelevi v krvnika in sodnika sočlo-veku. Čutenje s prostorom in njego-vo zgodbo ter ekspresivni elementi, s katerimi Perko dosega poosebljanje atmosfere in razpoloženja, so cikle združili pod skupni imenovalec. Ti zunanji prostori, zapuščena in hote pozabljena prizorišča preteklega, mesta, ki jih je zaznamovala zgo-dovina, mu poosebljajo »notranje prostore zavesti, zavedanja, odgo-vornosti«. Med njimi je sam odkrito vzpostavil dialog in interakcijo, tako da odsevajo vzdušje, ki so ga kot oči-vidci preživetega obdržali v svojih kamnih, rastlinah, drevesih, zidovih …

Z zanj značilnim minimalističnim značajem fotografiranega nam Perko odgrinja pripoved svojih Pričevanj; večina del, nastalih v različnih tre-nutkih, temelji na drevesu kot arhe-tipskem simbolu, »priči travmatične preteklosti in zapisov na/v njem«. O tem govori fotografska sestavljanka iz oštevilčenih dreves, ki deluje kot črtna koda, kot metafora standardi-ziranja vseh živih bitij, kot njih ra-zosebitev in kjer številke asociirajo na oznake zapornikov ali tetovirane roke taboriščnikov; niz devetih ja-blan, dokumentiran zapis vojnega grozodejstva; skupina smrek iz cikla Spomin, posnetih v vertikalnem so-

sledju, ki tako tudi fizično pooseblja-jo nasilno prekinjena življenja; dre-vesa kot priče zločinov druge sve-tovne vojne, ki sta jih hotela oblast in Cerkev zatajiti; odsevi dreves v razbitih ogledalih nekdanjega hotela v Bosni, pomnikov brezumnega raz-dejanja in v katerih se delno pojavlja tudi fotograf sam kot opazovalec in kronist; stoletna drevesa in kamni kot priče na poti usod domačinov z Gore, ki jih je zabeležila camera obscura; cikel treh fotografij, ki s čr-nim drevesom, prekritim z rakastimi tvorbami, opominjajo na morijo prve svetovne vojne; fotografije Nunskega britofa s tesnobno tišino mogočnih pokopaliških cipres, ki se - dvigujoč za fotografom - s svojim odsevom rišejo skozi steklo … O brezsmi-selnem dokazovanja človeške (pre)moči pričajo fotografije zapuščene vojaške trdnjave, ki ji je - kot anti-tezo namembnosti - dotik mojstrov kamnosekov vdahnil popolnost estetike, o plastenju časa govori raz-poka razpadajočega zidu opuščene cerkve, kjer se omet na koncu vsega izteče v kup drobirja…vse do bole-čine Kresne noči, ki jo bo nekoč za-celil čas. Vsi ti v fotografovo izpoved preobraženi objekti ali njih detajli pa ne pričajo zgolj o trpljenju in smrti, Perko jim dopušča element odma-knjenosti v času in zategadelj tudi upanja: v drevesih, simbolih varno-sti in trdnosti, se še vedno živo pre-takajo sokovi, tudi naključni prišlek, črni maček, ki opreza v temno sivino samote opuščene kaznilnice ter la-stovičje gnezdo znotraj propadajoče kleti napovedujeta novo življenje. tc

Oktobrsko ustvarjanje v Pilonovi galeriji

V galeriji se bodo skozi ves mesec oktober dogajale likovne delavnice: osmošolci in devetošolci ajdovske Osnovne šole Danila Lokarja že ustvarjajo na temo krokija, dijaki tretjega letnika predšolske vzgoje Srednje šole Veno Pilon so z risbo 'dograjevali' vzdušje na eni Pilono-vih risb, gimnazijci prvih letnikov

se bodo posvetili instalaciji na temo izbrane Pilonove risbe, delavnico pa bodo v kratkem obiskali tudi 'taveliki' otroci iz Otroškega vrtca Ajdovščina. Upamo, da se nam bodo v novembru pridružili tudi šolarji iz osnovnih šol iz okolice Ajdovščine. tc

FOTO

Prim

ož B

rece

lj

Št. 25 • 15. oktober 2013 11Kultura

Pričakovano okusno

Zadnji septembrski podaljšan konec tedna smo se v Ajdovščini lahko dodobra najedli gledališča – letošnji Štrudlfest je bil nadvse okusen.

Po pred-uvodnem spektaklu arti-stov iz skupine Čupakabra, ki sta v sodelovanju z domačimi tolkalci La--Konga na trgu pred dvorano oča-rala z ognjeno predstavo, je sledila otvoritev festivala in predstavitev organizatorjev iz KUD Javorov hu-dič, z glavnima kuharicama – Tadejo in Polono. K besedi je bil povabljen tudi župan Marjan Poljšak, ki se je organizatorjem zahvalil za njiho-vo delo, ki pozitivno vpliva na širše družbeno življenje v naših krajih.

Za sladek poobedek otvoritvenega večera je mojstrsko poskrbela dram-ska igralka Violeta Tomič. Odmevna predstava je navdušila tudi skoraj do zadnjega kotička polno dvorano v Ajdovščini. Zgodba, pravzaprav »televizijski šov«, poskuša odkrivati ozadje incidenta v hotelu Babilon ob majhnem koščku slovenskega morja na jadranski obali … Violeta Tomič si skozi uro in pol dolgo predstavo preobuje kar osem parov čevljev ter predstavi prav toliko različnih oseb-nosti. Komična predstava temelji na odlični igri, Violeta pa z vsako novo vlogo ponovno prepriča. In nasmeje. Do solz.

Petkovo dopoldne je bilo, kot obi-čajno, rezervirano za vrtec (Zgodba o izgubljeni dudi, Melita Osojnik) in šolo (Marko Skače, Melita Osoj-nik). Petkov večer pa je bil predvsem zelo nasmejan – po ulični predstavi Endvatri: Stoj! Spektakel!, je zvečer namreč sledil še Sašo Hribar Show, sicer brez glavnega protagonista, vendar po mnenju mnogih še boljši, kot bi bil z njim. O petkovem glas-benem vrhuncu, nastopu Terrafolka z gosti, pa le – nabito poln avditorij navdušenih ljubiteljev.

Sobota se je začela delovno in za-bavno – cirkuški je sledila likovno--gledališka delavnica, popoldan pa so se na uvodnem srečanju dobili še udeleženci Male šole gledališča, ki bo pod vodstvom Tjaše Črnigoj potekala v prostorih MC-ja skozi celo šolsko leto. Rdeča nit sobotnih predstav pa bi bila lahko »domače«. Predstavili so se Dramska skupina Žar, s premierno uprizoritvijo lut-kovne predstave Ljubica in Arpid, ter Dramska skupina Društva gospodinj s Planine, s še eno zadnjih uprizori-tev odlične avtorske komedije EKO-la – domače sejme! Planinske gospo-dinje so namreč že v delu na novem

projektu, ki bo predstavljen konec novembra. Planinski je sledila še ena domača predstava, Med dobrim in zlom, v izvedbi gledališkega krožka OŠ Danila Lokarja, katere scenarist-ka je mlada Nika Kobol. Za lep sobo-tni zaključek pa je poskrbel prekalje-ni Andrej Rozman Roza s predstavo Od povodnih mož.

Pa je prišla nedelja, z dopoldansko glasbeno predstavo Damjane Golav-šek, ki je bila hkrati uvod v gledali-ški abonma ZKD Ajdovščina. Pozno popoldanska ulična predstava Iglu šov je bila zabaven prikaz improvi-ziranega gledališča, kjer smo pravila predstave postavljali obiskovalci. In prišel je tudi zaključek, vrhunski, z vonjem po starih knjigah … Pred-stava, s katero Iztok Jarc (po rodu iz naših krajev!) obeležuje svojih 40 let na odrskih deskah, na katerih mu v tej zgodbi družbo dela Mojca Fun-kl. Zgodba nas je ganila v dno duše - zaradi pozabljenega branja knjig, zaradi brezupne usode obeh glavnih protagonistov, ki je kričala med vr-sticami izgovorjenega, zaradi neiz-mernega upanja … Ne vem, kdaj se mi je nazadnje to zgodilo – po pred-stavi sem namreč v sladki zadregi skrivala solze, in nisem bila edina …

Letos smo »pojedli« že 14. festival Štrudlfest, ki postaja (ali pa je že) na-jelitnejši kulturni dogodek v našem kraju. Skozi leta se je pilil tudi kon-cept festivala, ki med vsemi zvrst-mi umetnosti daje največ poudarka prav gledališču ter pri tem pušča od-prta vrata za druge umetniške žanre, ki so tudi sicer obvezni festivalski dodatek. Plakati, majice, letaki, pri-ponke, festivalska scenografija, za-stave ... so likovni dodatek. Petkovi večeri se zaključujejo z glasbo, film se tako ali tako rad druži z gledali-ščem … za kulinarično umetnost pa so tudi letos poskrbele Štrudl-mame.

Še najlepše od vsega pa je bilo vi-deti – polne dvorane obiskovalcev. Letošnji festival je bil verjetno naj-bolje obiskan doslej, obiskovalci pa navdušeni nad doživetim. To je najslajša zmaga ekipe Štrudlfe-sta. Se vidimo ob letu osorej! Sh

FOTO

Rom

an Ž

onta

18. poletje na Kaševem letnem vrtu

Konec poletja je z svojim bogatim programom končal tradicionalni Kašev letni vrt, v organizaciji Klu-ba ajdovskih študentov in dijakov. Letošnje poletje najdaljši dogodek v našem mestu se je odvijal vse petke, sobote in nedelje v avgustu, na novi lokaciji, na dvorišču in v prostorih MC Hiše mladih v Ajdovščini.

Že 18. Kašev letni vrt je ponudil

pester nabor umetnosti, kulture, za-bave in športa. Petkovi večeri so bili namenjeni glasbenim koncertom, namizne igre so krajšale sobote ve-čere, katerim je konec meseca sledil piknik, nedeljske popoldneve so bo-gatili potopisi svetovnih popotnikov, konec tedenskega programa pa so zaokrožali nedeljski koncerti. Manj-kali niso niti popoldanski športni

turnirji, ki so se odvijali na več loka-cijah - na dvorišču MC Hiše mladih, na grajski mivki v središču Ajdovšči-ne in v Športno rekreacijskem parku Kamp Tura v Vipavi.

Prireditev je bila množično obiska-na, privabila je goste iz vseh koncev Slovenije in tujine ter širila prepo-znavnost in promovirala Vipavsko dolino. Tu je bilo predstavljeno delo potrpežljivih in kreativnih mladih, ki jim je prireditev predstavljala dru-ženje, izziv in priložnost za dvig za-nimanja za kulturo lokalnega prebi-valstva. Pestra ponudba je pritegnila različne generacije in različne okuse.

Zmagovalce iger in športnih tur-nirjev pa smo nagradili z prak-tičnimi in okusnimi nagradami, za katere se zahvaljujemo našim sponzorjem: TILIA vrhunska vipa-vska vina, vinska klet TRTA, Zava-rovalnica TRIGLAV, Nova KBM, Mlinotest d.d., Vina FERJANČIČ, ORIFLAME kozmetika d.o.o. Ekipa Kaševega letnega vrta

FOTO

Rom

an Ž

onta

FOTO

Met

ka Š

kvar

č

Zavod Minno začel z delovanjemZavod Minno (Organizacija za

družbeni razvoj) je ustanovljen za izboljševanje kvalitete življenja ljudi, predvsem mladih. Zavod projekte in programe izvaja v sodelovanju z priznanimi in izkušenimi zunanjimi izvajalci, po večinoma mladimi, z veliko kompetencami.

Zavod Minno je letošnji mladinski program izvedel v okviru Štrudlfesta 2013, ki ga organizira KUD Javorov hudič, ker je Štrudlfest javnosti po-znana in priznana prireditev občin-skega pomena, v okviru katere po-tekajo gledališki, likovni in glasbeni dogodki v centru mesta Ajdovščina.

Enodnevna delavnica je potekala v soboto, 28.9.2013, od 10:00 do 12:30, v prostorih Lične hiše, ki nam je pro-stor posodila brezplačno. Otroci so pod vodstvom mentorice Anuše Blažko najprej seznanili s sloganom letošnjega Štrudlfesta »Štrudl(fest) … za pojest!«. Nato se je začel likov-ni del delavnice, kjer je vsak otrok izdelal »Požiralčka« (»lačna lutka«),

lutko s katero se je na koncu odigral kratek gledališki prizor. Poleg Anuše so projekt izvedli še prostovoljci: Da-vid Ličen in Polona Kunaver Ličen (Kulturno umetniško izobraževalno društvo Lična hiša) ter prostovoljci Tadeja Ličen, Aleksandra Petkovič in Nejc Franca.

Delavnica je cel čas potekala v pri-jetnem vzdušju s prepevanjem ude-ležencev. Na koncu so mentorica in prostovoljki izbrale najbolj simpatič-no lutko, s katero smo posneli ogro-mno fotografij, ki jih je prostovoljec Nejc Franca sestavil v stop motion film. Ta bo kmalu dosegljiv na inter-netu.

Udeleženci so v trajen spomin do-

bili vsak svojo lutko in čopič »Štru-dlfest 2013« s katerim so lutko ustva-rili.

Zavod bo svoj naslednji pro-jekt izvedel v petek, 8.11.2013, ko bodo v okviru prvega »Festi-vala NOVA glasba« v Hiši mla-dih nastopile tri mlade ajdovske skupine: Start at zero, Storming elephants in Črni tulipani. V projektu sodelujeta tudi Bar Hiša mladih in Klub ajdovskih študentov in dijakov.

Na festival s pričetkom ob 21:30 vabimo vse, ki bi radi sli-šali, kako zvenijo nadebudni glasbeniki.

Spoznavajmo FinskoTerventuloa! Pozdravljeni! V torek,

1. oktobra 2013, smo na Osnovni šoli Col organizirali kulturni dan na temo FINSKA. Čeprav učenci že poznajo to obmorsko nordijsko državo, ki je pribli-žno sedemnajstkrat večja od Slovenije, smo jo ta dan vsi spoznali še nekoliko bolj podrobno. Obiskala nas je namreč prikupna mladenka Heli Hongisto. Heli je projekt Evropske prostovoljne služ-be (European Voluntary service – EVS) omogočil, da deluje v Ajdovščini kot prostovoljka. Gostja nam je z neverjetno razgledanostjo predstavila svojo deželo, njeno zgodovino, prebivalce, šolski sis-tem, jezikovne značilnosti, zanimivosti ... Z navdušenjem smo se prepustili raz-gibani predstavitvi in uživali. 

Kmalu zatem so se učenci razdelili v 9 skupin. Mladi navdušenci so odkrivali geografske značilnosti Finske. Uspelo jim izbrskati kar nekaj nenavadnih de-

javnosti, s katerimi se Finci radi ukvarja-jo. Spoznavali so rastlinstvo in živalstvo severa. Likovno so se izražali in slikali na zastavice. Našo pozornost je pritegnila tehniška delavnica, kjer so se trudili z izdelovanjem pléžuhov – preprostih sani za velike užitke na snegu. S tem izdel-kom so učenci poskušali povezati Slove-nijo in Finsko, saj je pléžuh del kulturne dediščine tudi na našem Pohorju. V eni od skupin so prebirali pravljice, »jezi-koslovci« so se preizkusili v finski izgo-varjavi. Najdaljša finska beseda namreč šteje neverjetnih 46 črk. Navdušenci za gibanje so se učili prvin nordijske hoje.

Zadnja skupina je pritegnila mlade glas-benike. Ti so ustvarjali glasbo na temo znane ljudske pesmi o pikapolonici in z Orffovimi instrumenti začinili glasbeno ustvarjalnico. Celotno dogajanje pa so povezovale, fotografirale in ubesedile »novinarke« iz novinarske delavnice.

V zadnjem delu dneva so učenci izčr-pno predstavili svoje delo in izdelke ter mladi gostji popestrili bivanje v Sloveniji. Heli si bo ta dan gotovo zapomnila za vse življenje, nam pa bo v spominu ostal kot čas prijetnega druženja ob lepi besedi, dobri družbi in spodbudnem vzdušju. Svetlana Bušen

Št. 25 • 15. oktober 201312 Kultura

UMETNIKI ZA KARITAS v Bruslju, srcu Evrope

Sodelavci Slovenske in Škofijskih karitas smo bili povabljeni v Bru-selj, kjer smo obiskali Evropski parlament, Slovenski pastoralni center in Caritas Evropa. Glavni cilj potovanja pa je bilo odprtje prodajne razstave likovnih del, ki so nastala v 19. mednarodni likov-ni koloniji Umetniki za karitas. V ta namen je v nedeljo, 29. septem-bra v Bruselj šel poln avtobus ume-tnikov – avtorjev razstavljenih del in sodelavcev Karitas. O umetnikih vedno pravimo, da združujejo lepo

in dobro, zato je tokratno druženje obogatilo tako umetnike, kot tudi sodelavce Karitas.

V ponedeljek smo si pod vodstvom Andreja Černigoja, asistenta gospo-da Peterleta, najprej ogledali neka-tere znamenitosti Bruslja in obiskali Slovenski pastoralni center, kjer nas je gostoljubno sprejel

župnik Zvone Štrubelj in kjer smo imeli tudi skupno bogoslužje. V Evropskem parlamentu je Klemen Žumer, svetovalec Evropske ljud-ske stranke predstavil zgodovino in

delovanje Evropske unije. O vlogi evropskih poslancev in načinu dela je spregovoril Lojze Peterle, ki je tudi odgovarjal na zastavljena vprašanja. Sledil je še obisk Caritas Europa in odhod na Stalno predstavništvo RS pri EU na odprtje prodajne razstave Umetniki za karitas.

V lepih galerijskih prostorih pred-stavništva je razstavljenih 50 likov-nih del od 39 različnih avtorjev, ki so sodelovali v 19. mednarodni likovni koloniji Umetniki za karitas. Poleg sodelavcev Karitas in umetnikov je bilo prisotnih tudi veliko Slovencev, ki živijo in delajo v Bruslju. V poz-dravnem nagovoru je veleposlanik dr. Rado Genorio, stalni predstavnik RS pri EU izrazil veselje nad raz-stavo v njihovih prostorih, kjer se dnevno srečujejo številne skupine, ki obiščejo Bruselj. O razvoju Karitas v Sloveniji je spregovoril generalni tajnik Slovenske karitas Imre Jerebic, o geslu razstave Pridite in poglejte pa ravnatelj Škofijske karitas Koper in predsednik Komisije za karitativ-no dejavnost Matej Kobal. Projekt Umetniki za karitas sem, s karitativ-nega vidika, predstavila Jožica Ličen

Lična hiša že desetletje odpira svoja vrata

Praznično je bilo v soboto 21. sep-tembra, ko je Lična hiša z odprtjem razstave dvanajstih članov društva Lična hiša obeležila deseto obletni-co svojega delovanja. Vrata je prvič odprla 19. septembra 2003 , ko sta njena ustanovitelja, umetnika Polo-na Kunaver Ličen in David Ličen naznanila, da bo nova galerija po-nujala različne kulturne in umetni-ške dogodke. Lična hiša, ki je danes galerija, atelje in umetniško društvo, je v desetih letih svojega delovanja dokazala, da napovedi njenih usta-noviteljev povsem držijo. Likovne delavnice za otroke in odrasle, preko šestdeset razstav različnih umetni-kov se je zvrstilo v teh desetih letih, tudi številna potopisna predavanja, kulturni večeri, glasbene delavnice in festivali so del programa z name-

nom približati umetnost čim širše-mu krogu ljudi.

Svoje občutke sta v nagovoru med drugim osvetlila Polona in David: »Težko je verjeti, da je minilo de-setletje odkar sva najela to lepo staro hišo. Nostalgični občutki naju ob-dajajo ob spominih na prvi obisk te hiše in vzhičenje nad mislijo, da jo bova opremila po svoje in jo preure-dila v galerijski prostor in prostor za ustvarjanje. Ideje so kar vrele na dan in z velikim intuziazmom sva ure-sničevala svoje sanje. Ustvarjanje za naju ne pomeni več samo zaslužek, užitek, napredek, ampak tudi vzgoja, podpora, zgled. Najina sinova Oskar in Jon sta del našega današnjega ustvarjalnega procesa, soustvarjata dneve, jutra, večere. Skupaj z njima preživeti trenutki nam dajejo vedno

znova novo energijo in veselje do ustvarjanja s tem, ko se čudita vse-mu lepemu v naravi, ko opazita male stvari in naju ponovno učita biti otrok. Kljub krizi, ki tudi umetnosti ne prizanaša, še vedno obstajajo lju-dje, ki imajo umetnost radi in z op-timizmom gledajo v prihodnost. Tja spadava tudi midva, saj sva skupaj z Lično hišo uspela preživeti teh deset let.«

Skozi večer praznovanja nas je z izbrano besedo vodil prof. Peter Avbar. Ob jubileju je društvo Lič-na hiša izdalo katalog v katerem so predstavljeni sodelujoči razstavljalci: Irena Furlan, Alina Asberga Na-bergoj, Ana Maraž, Primož Fučka, Jon Hatfull, Tamara Srebot, Tade-ja Ličen, Marta Jakopič Kunaver, Matej Kunaver, Katja Sarkič ter Polona in David Ličen. Z glasbo sta večer obogatilaa dva mlada glas-benika: violistka Barbara Grahor ter kitarist in vokalist Samo Vovk. Pogostili smo se z Mlinotestovo pra-znično torto, nazdravili s sladkim vipavskim moštom in z vini vinarja Borisa s Planine ter z dobrotami, ki so jih pripravile domače gospodinje.

Društvo Lična hiša se za desetletno finančno podporo zahvaljuje Ob-čini Ajdovščina. Razstavo si je mo-žno ogledati do 20. oktobra Niko Ličen

Polona in David razstavljata ilustracije v PordenonuV kulturnem centru Centro Culturale Casa A. Zanussi v Pordenonu v Italiji so v soboto 28. septembra odprli raz-

stavo štirih uveljavljenih mladih ilustratorjev. Med njimi sta bila poleg dveh italijanskih Marte Lorenzon in Catter-ine Zadonella povabljena tudi Polona in David Ličen. Likovna dela je izbral profesor Angelo Bertani, ki je v prilo-žnostnem katalogu k razstavi podal tudi strokovno oceno razstavljenih del. Polona in David razstavljata ilustracije v grafični tehniki, ki so v knjižni izdaji izšle v zadnjih letih. Ob odprtju razstave so številni vedoželnji obiskovalci z razstavljalci poklepetali, ti pa so v obliki intervjuja predstavili svojo dejavnost. Razstava bo odprta vse do konca febuarja 2014, v novembru pa bosta Polona in David izvedla še dve grafični delavnici za učence osnovnih šol iz Pordenona. Za domača umetnika je to povabilo dokaz in priznanje o njunem dosedanjem umetniškem ustvarjanju.

V slovo

V teh dneh mineva mesec dni odkar smo se v Vipavskem Križu poslovili od Ave Curk. Vsem nam bo ostala v spominu kot prva ravnateljica Osnov-ne šole Šturje, kot voditeljica oddaj na radiu Koper, nam, Budanjcem, pa tudi Dolgopoljcem, pa predvsem kot dolgoletna učiteljica in vodja podru-žnične osnovne šole v Budanjah. Za-gotovo lahko rečemo, da je šola pod njenim vodstvom postala pravo sredi-šče kraja. V šolski stavbi so se odvijale razstave velikonočnih jedi, razstave ročnih del, ki so jih pripravljale bu-danjske žene ter številne druge de-javnosti, tam smo se zbirali ob raznih prireditvah in zaključkih projektov, ki jih je pripravljala šola skupaj s krajani. V letih na prelomu tisočletja ni bilo šolskega leta, da učenci nebi razisko-vali krajevnih običajev, zbirali starih besed, ki so se uporabljale v Budanjah in Dolgi Poljani, raziskovali, kako se je praznovalo in delalo v starih časih, iz spomina obujali igre s katerimi so

si krajani krajšali čas preden nas je okupirala televizija. Nadobudna mla-dež je hodila okrog starejših krajanov, zbirala material, pripravljala članke, jih ilustrirala in vsako leto v soraz-merno majhni šoli s kakimi petdeseti-mi učenci izdala glasilo. Izdelek je bil v ponos tako otrokom, kot njihovim staršem, pa seveda starejšim kraja-nom, ki so z veseljem sodelovali leto za letom in prenašali na nove rodove zaklad, ki bi brez enkratnega sodelo-vanja med šolo in krajem zagotovo počasi izginil v pozabo.

Pozabi pa smo iztrgali še en lep večer na meji med pomladjo in po-letjem: kresni večer. Enkratne pri-reditve na katerih so sodelovali tako krajani, kot šolarji, in s katerimi smo proslavili konec šole in praznik naše mlade države, smo zaključili s kresom sv. Ivana ter ob čarobni svetlobi obu-jali spomine še dolgo, dolgo v noč.

Ava, hvala za vsa leta, ki ste jih po-svetili našemu kraju, hvala za vse večere, ko smo ob zaključevanju projektov urejali še zadnje podrob-nosti, hvala vam, da ste se trudili za odlično sodelovanje šole in vasi. Prepričani smo, da bomo nadaljevali v začrtani smeri. Žal pa se ne bo ni-koli uresničila ideja, o kateri ste mi večkrat namignili, da vas stalno spre-mlja: tiha želja, da bi se proti koncu službovanja kot učiteljica vrnila v budanjsko šolo in z učenci in kraja-ni ter seveda kolektivom nadaljevali začeto delo. Tako, malo za dušo … I.K.

in povedala, da je v dosedanjih kata-logih Umetniki za karitas zapisanih 1286 imen avtorjev, ki so sporočilo o umetnosti in dobrodelnosti v Slo-venskem prostoru ponesli prav na vse celine našega planeta ter, da je v vseh kolonijah nastalo 1980 likovnih del od katerih jih 1250 že krasi sta-novanja ali poslovne prostore kup-cev, ostala so postavljena na stalnih razstavah ali potujejo. Umetnostna zgodovinarka in likovna kritičar-ka Anamarija Stibilj Šajn je projekt predstavila z umetniškega vidika, ki se je trdno zasidral v slovenski in svetovni likovni prostor, saj so v njej sodelovali tudi profesorji različ-nih likovnih akademij, Prešernovi nagrajenci ali drugače uveljavljeni slikarji in kiparji. Razstavo je odprl evropski poslanec Lojze Peterle, ki je med drugim rekel: »Hvala, ker ste prišli v srce Evrope z odprtim srcem, da pomagate ljudem v stiski.« Med drugim je tudi opozoril, da je za sta-nje revščine v neki deželi odgovorna tudi politika in se zavzel za odgovor-no vladanje ter se pošalil, da ima Ka-ritas veliko dela takrat, ko slabo dela

politika. Večer je obogatil povezovalec

programa in strokovni sodelavec projekta Umetniki za karitas Jože Bartolj, ki je predvsem poudaril dru-gačnost projekta Umetniki za kari-tas, saj Karitas s kolonijo ne ustvarja lastne zbirke umetnin, temveč s po-močjo sodelujočih umetnikov širi med ljudi kulturo lepote in dobrote. Prisotne sta navdušili tudi glasbeni umetnici sopranistka Pia Brodnik in citrarka Damijana Praprotnik. Ob koncu programa je bila video projekcija nastajanja likovnih del na Sinjem vrhu nad Ajdovščino. Priso-tni so nazdravili s protokolarnim vi-nom občine Ajdovščina, kulinarična gostitelja večera pa sta bila Irma in Hieronim Vidmar iz Sinjega vrha, kjer se, od samega začetka leta 1995, dogaja likovna kolonija Umetniki za karitas

Razstava Umetniki za karitas bo v Bruslju do konca oktobra in že prvi večer so nekatere slike dobi-le nove lastnike, sklad Materinski dom Karitas pa nove darovalce. Jožica Ličen

Zdravstveno letovanje otrok med krompirjevimi počitnicamiRdeči križ Ajdovščina bo med krompirjevimi počitnicami organiziral

zdravstveno letovanje otrok in šolarjev v Mladinskem zdravilišču in leto-višču RKS Debeli rtič, in sicer od sobote, 26. oktobra, do sobote, 2. novem-bra 2013. Otroci bodo nastanjeni v mladinskem domu. Imeli bodo zago-tovljen avtobusni prevoz, polni penzion z dvema malicama in napitki med obroki, spremstvo vzgojitelja, zdravstveno pomoč, kopanje v notranjem bazenu hotela Arija ali Bor ter predvsem bogat zabavni in animacijski pro-gram. Otroci bodo nezgodno zavarovani. Letovanje sofinancirajo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Občina Ajdovščina, Občina Vipava in RK Ajdovščina. Doplačilo staršev znaša 35 evrov, seveda ob predložitvi zdravniškega potrdila osebnega zdravnika. Lepo vabljeni, da se nam pri-družite in z nami preživite razigrane počitnice, polne doživetij!

Št. 25 • 15. oktober 2013 13Knjižnica

Potujoča knjižnica v oktobru in novembru

Sreda, 15. oktober Vrtovče 12.20 – 12.50, Šmarje 13.10 – 14.15, Zavino 14.30 – 15.20, Lisjaki 15.30 – 16.00, Brje 16.30 – 17.30. Sreda, 6. november Vrtec Vipavski Križ 9.00 – 10.00 Pipistrel 11.15 – 11.50; Otlica 12.30 – 14.00; Predmeja 14.15 – 14.45; Male Žablje 15.45 – 16.15; Velike Žablje 16.20 – 17.30Četrtek, 7. november Fructal 9.30 – 11.30, Vipavski Križ 12.00 – 13.00; Duplje 13.20 – 14.20; Vrhpolje 14.45 – 15.30; Dolga Poljana 15.40 – 16.40Ponedeljek, 11. november Podkraj 9.00 – 11.15; Col – šola 11.30 – 13.45; Col – dom krajanov 13.50–14.20; Lokavec – na Brodu 15.00 – 15.45; Lokavec – šola 15.50 – 16.30Torek, 12. november Vrtec Selo 10.00 – 11.15; Črniče 11.30 – 13.15; Ustje 13.40–14.30; Slap 14.50 – 15.45; Log 15.55 – 16.55; Budanje 17.00 -17.50Sreda, 13. november Bia-Separations 12.00 – 12.45; Gaberje 14.15 – 16.00; Erzelj šola 16.15 – 16.50; Erzelj Lenivec 16.55 – 17.15; Planina 17.30 – 18.20 Četrtek, 14. november Vrtec Črniče 10.30 – 11.00; Vrtovin 12.00 – 13.00; Batuje 13.15 – 14.15; Malovše 14.30 – 15.30, Gojače 15.30 – 16.50; Malovše 16.00 – 16.50; Dobravlje 17.00 – 17.50Lavričeva knjižnica Ajdovščina, Tel: 05 3661 328GSM: 041 596 130, e-pošta: potujoca@ajd.sik.si

Literarno ustvarjalni – BesedovalnicaIz poletne Besedovalnice v Lavri-

čevi knjižnici v Ajdovščini , se redna torkova literarna srečanja nadalju-jejo v jesen. Skupina ustvarjalcev, ki »brusi peresa« pod mentorstvom priznanega domačega literata Boja-na Bizjaka, je v polnem zagonu in se že pripravlja na svoj prvi literarni večer. Zanimanje za sodelovanje pa je veliko, zato bo Besedovalnica po-vabila novo skupino že v novembru.

Bojan Bizjak, mentor in kreator vsebine literarne delavnice pa ima v načrtu tudi nove vsebine – delavnice »v živo«, z zanimivimi gosti, prvi bo

na vrsti pisatelj Aldo Černigoj. Delu pa bo sledil tudi literarni večer za širšo javnost.

Knjižnica bo v okviru 150-letnice v letu 2014 izdala tudi publikacijo s kratko prozo udeležencev in na naj-lepši možni način zaznamovala prvo delavnico, s katero poskuša vzpod-buditi aktivno ustvarjalno pisanje na Vipavskem.

Besedovalnico je mogoče spremlja-ti na spletni strani Lavričeve knjižni-ce, tu bodo objavljena besedila, pa tudi povabila na literarna srečanja.

Ne srečaš čarovnice vsak dan!

In prav zato se bodo zbrale na enem kupu – v Lavričevi knjižnici v Ajdovščini prijazne čarovnice z vsega sveta! Povečini bodo priletele na metli. Njihovo srečanje bo zače-lo v ČETRTEK, 24. OKTOBRA OB 17.00 URI. Vabljeni mali in veliki otroci, mamice in očetje, babice in pripovedovalci pravljic! Čarovniški kongres bo trajal do nadaljnjega …

Bralna srečanjaVDC – Varstveno delovni center Ajdovščina, ponedeljek, 21. oktober, ob

10.30, Lavričeva knjižnica Ajdovščina, torek, 22. oktober, ob 9.00 - KNJI-ŽNA SREČANJA OB KAVICI

Ure pravljicTežko pričakovana Gospa Pravljica se vrača. Kje jo bodo otroci lahko

srečali? AJDOVŠČINA: vsak četrtek ob 17.00; VIPAVA: vsako sredo ob 17.00; PODNANOS: vsako sredo ob 11.00

»Operni koncert Verdi 2013« V okviru Primorskega medna-

rodnega glasbenega festivala Aj-dovščina 2013,  bo 14. Decembra v Ajdovščini potekal koncert OR-CHESTRA FILARMONICA DEL VENETO IZ BENETK IN AJDO-VSKIMI OPERNIMI PEVCI. Letos je projekt še posebej pomemben, saj obeležujemo okroglo 200. obletnico Verdijevega rojstva. Ko sodelovanju smo povabili ugledni simfonični or-kester Veneto iz Venezije, ki bo pod vodstvom dirigenta Riccarda Boeretta spremljal ajdovske operne pevce, ki uspešno nastopajo doma in na tujem. Da je iz tako majhnega mesta, kot je Ajdovščina, na odlično umetniško pot stopilo toliko imen, je naša po-sebnost, na katero smo lahko pono-sni: Pia Brodnik- Slokar, Alenka Bajc Slokar,Katarina Vodnjov - Perger, Bar-bara Sorč, Blaž Gantar, Matej Vovk, Rok Bavčar,Marko Kobal, Zdravko Perger Robert Vrčon, Silvo Škvarč. Prihajata pa tudi še Aljaž Žgavec in Marko Ferjančič.

Waldorfski vrtec Zlata ptica VABI NA IGRALNE URICE za predšol-ske otroke.

Preko proste igre boste lahko od blizu spoznali način dela v waldorfskem vrtcu. Prihod in prstna igra; prosta igra z naravnimi, ročno izdelanimi igračami; lutkovna pravljica; pospravljanje; prigrizek.

V petek, 18.10. in v sredo, 23.10, ob 17h, Ustje, Waldorfski vrtec Zlata ptica, Ustje 70. Več info: 031 578 358 (Darja) in 031 420 951 (Urška)

Cena 1 obiska: 7 eur, sklop 3 obiskov 15 eur

Ko ugotovite, da je vaša knjižnica že zaprta in si neizmerno želite brati…

BIBLOS: spletni portal za elektron-ske knjige

Od 1. julija 2013 si tudi v Lavričevi knjižnici lahko izposodite elektron-ske knjige (e-knjige). Do njih lahko dostopate preko spletnega portala BIBLOS, ki ga najdete na naslovu www.biblos.si.

Biblos omogoča članom Lavričeve knjižnice izposojo elektronskih knjig nekaterih slovenskih založb preko elektronskih bralnikov, pametnih te-lefonov, tablic in osebnih računalni-kov. V Lavričevi knjižnici imamo na voljo nekaj bralnikov, ki jih zaenkrat uporabljamo zaposleni, bodo pa na voljo tudi bralniki, ki si jih bodo naši uporabniki lahko izposodili na dom. Vse več pa je uporabnikov, ki imajo lastni bralnik.

Pomembno je vedeti, da je upora-ba spletnega portala brezplačna in da Biblos ne pozna zamudnin. Na portal se lahko prijavite z istim upo-rabniškim imenom (številka izka-znice) in geslom, kot ga uporabljate v Cobissovi MOJI KNJIŽNICI; za pravilno delovanje pa si bodo morali naši uporabniki urediti še svoj Ado-be ID. Natančna navodila o izposoji elektronskih knjig, prenosa le-teh na svojo napravo ter kreiranje svojega Adobe ID pa najdete na spletni stra-ni Lavričeve knjižnice www.ajd.sik.si.

Nabor gradiva v elektronski obliki je trenutno še omejen, vendar pa se iz dneva v dan število knjig poveču-je. V elektronski obliki je trenutno dostopno predvsem leposlovje v slo-venščini. V prihodnje bo na portalu Biblos tudi gradivo v tujih jezikih, čeprav bo osnovni cilj še naprej iz-posoja knjig v slovenskem jeziku.

Vsak uporabnik si lahko hkrati izposodi 4 e-knjige. Rok izposoje je

14 dni. Zaenkrat ni mogoče rezervi-rati in podaljšati gradiva, možna pa je ponovna izposoja. E-knjige pred potekom roka izposoje ni mogoče vrniti, po poteku roka izposoje pa je dostop do e-knjige prekinjen.

Biblos ta hip združuje več kot polo-vico (32 od 58) slovenskih splošnih knjižnic, ki so s Študentsko založbo tudi sodelovale pri razvoju knjižnič-nega portala Biblos. Od julija do da-nes je založba tudi že odpravila nekaj začetnih težav.

Nekateri so mnenja, da bo Biblos pripomogel k promociji branja, spet drugi da bo prihranil pot do knjižni-ce. Predvsem pa je njegova prednost v tem, da je primeren za starejše in slabovidne, saj bralniki omogočajo več prilagodljivosti pri velikosti pi-save. Primeren pa je tudi za tiste, ki veliko potujejo, saj bralniki in ostale naprave ne zavzamejo veliko prosto-ra in so lažji od kovčka knjig. Anja Devetak

Lokavški kulturni

dnevi Lokavec

oktober 2013Petek, 11. 10., ob 19.00 Koncert godalnega kvarteta NOVA

CERKEV MARIJE VNEBOVZETE V LOKAVCU

Petek, 18. 10., ob 19.00 Odprtje razstave Zgodovina glasbenega ustvarjanja v Lokavcu

DVORANA EDMUNDA ČIBEJA

Sobota, 19. 10., ob 19.00 Spevoigra Ostani zdrava, moja Vipavska,

Vabljeni

DVORANA EDMUNDA ČIBEJA

nastopajo lokavški pevski zbori in solisti ter godalni orkesterglasbene šole Vinka Vodopivca iz Ajdovščine.Podelitev priznanj Edmunda Čibeja.

Nedelja, 20. 10., ob 8.30 Pohod po zaselkih Lokavca z glasbo in ogledom kulturnih zanimivosti.

DVORANA EDMUNDA ČIBEJA

KS Lokavec, ŠD Slano blato, Društvo DOLI

Kaj se skriva v lipiV torek, 8. 10. 2013, smo na Osnov-

ni šoli Col gostili že 7. tradicionalno kiparsko srečanje Kaj se skriva v lipi? Letos smo v našo sredo povabili mla-de udeležence ter njihove mentorje z OŠ Šempas, OŠ Šturje Ajdovščina in dijake s Srednje lesarske in gozdar-ske šole Postojna ter dijake lesarske smeri ŠC Nova Gorica. Ljubitelji lesa so se po uvodnih pripravah hitro ujeli in delo je steklo. Samozavestno in hkrati natančno so vihteli orodja in izdelovali zanimive oblike.

Vodja kiparskega tabora in mento-rica za likovno področje je zapisala: »/…/ Na našem kiparskem srečanju se udeleženci srečajo z oblikovanjem

v lesu, kar je zanje redka in za marsi-koga tudi edina priložnost v življenju. Les je trd material in je zaradi te la-stnosti za mlade ustvarjalce poseben izziv. Po drugi strani pa smo na naših srečanjih vedno znova priče veselju nad nastalimi izdelki. Les daje kipar-skim in drugim izdelkom očarljivo to-ploto in privlačnost. /…/«

Ob pridobivanju novih izkušenj in znanj so mladi ustvarjalci pokazali izjemno odgovornost, spretnost in sodelovanje. Vsi so bili nad sreča-njem navdušeni in ponosni, saj bodo izdelki, ki so ta dan nastali, še dol-go krasili okolico naše šole. Svetlana Bušen

Št. 25 • 15. oktober 201314 Tretje življenjsko obdobje

Prehranske maščobe so pomembni viri energije, posebej pri večjih energijskih potrebah. Najpomembnejša komponenta prehranskih maščob so maščobne kisline: te so lahko nasičene, enkrat nenasičene (mononenasičene) ali večkrat nenasičene (polinenasičene). Nasičene maščobe najdemo v hrani živalskega izvora (mastni kosi mesa, polnomastni mlečni izdelki), enkrat nenasičene maščobe najdemo predvsem v oljčnem olju in oreščkih, večkrat nenasičene pa vključujejo omega-6 (koruzno, sončnično, repično olje) in omega-3 maščobne kisline (morske ribe). Omega-6 in omega-3 maščobnih kislin naše telo ne more izdelovati samo, zato se moramo potruditi, da jih v telo vnesemo s hrano.Živila živalskega izvora poleg nasičenih maščobnih kislin pogosto vsebujejo

tudi holesterol. Holesterol je voskasta, maščobi podobna snov, ki se nahaja v vsaki telesni celici, saj je sestavni del vseh celičnih membran. V našem telesu je nujno potreben za gradnjo in rast celic, za proizvodnjo žolča ter za nastanek nekaterih pomembnih hormonov in vitamina D. Da lahko potuje po krvi, mora biti vezan na beljakovine. Takšne skupke holesterola in beljakovin imenujemo lipoproteini. Glede na tip lipoproteinov se holesterol deli na dve vrsti: na LDL (“slab” holesterol) in HDL (“dober” holesterol). Tisto, čemur pravimo“slabi” holesterol, je nezaščiteni holesterol LDL. Naloga LDL je prenašanje holesterola po krvnem obtoku. Nekaj ga pri tem preide v žilne stene, kar je povsem naravno dogajanje. A če je holesterola preveč ali je oksidiran, ga v celice notranje plasti žilne stene vdre preveč. V veliki koncentraciji pa je holesterol toksičen in izzove vnetje žilne stene. Tako je pripravljeno prizorišče za druge biokemične spremembe, ki končno privedejo do zamašitve arterij.Za zniževanje holesterola se predpisujejo zdravila imenovana statini.

Predpisovanje statinov vsako leto raste in v razvitih državah jih uživa večina ljudi, starejših od 65 let. Drži, da statini holesterol dobro znižujejo, vendar kot vsa zdravila imajo tudi statini stranske učinke, ki le niso tako nedolžni. Možnosti za stranske učinke so resda majhne, a ker se vsako leto povečuje število ljudi, ki uživajo statine, je tudi število tistih, ki čutijo vpliv stranskih učinkov, vse večje. Statini med drugim znižujejo tudi proizvodnjo koencima Q10, ki je za srce nujen in katerega tvorba z leti že tako ali tako upada, torej bi ga z višjo starostjo potrebovali več in ne manj. Na žalost se tega pacienti, ki jemljejo statine, ne zavedajo. Še bolj žalostno pa je dejstvo, da jim zdravniki tega ne povedo oz. jim ga ne predpišejo. Nadvse pomembno je, da pacient prične z jemanjem koencima takoj, na samem začetku. Tudi živilska industrija je pričela živilom dodajati različne dodatke, z namenom nižanja ravni holesterola. Vsakodnevno je na sporedu reklama, ki oglašuje proizvod z dodanimi rastlinskimi steroli, ki naj bi pri osebah, ki ga uživajo, zniževal vrednosti holesterola. Res je, da rastlinski steroli znižujejo raven holesterola, ironija pri vsem tem pa je, da z uživanjem tega izdelka poleg rastlinskih sterolov zaužijemo tudi trans maščobne kisline, ki so prisotne v margarini in ki povečujejo srčno-žilno ogroženost. Če si na koncu postavimo vprašanje, kaj smo z uživanjem tega proizvoda naredili za naše zdravje je odgovor nič. Rastlinske sterole lahko v naše telo vnašamo z uživanjem nekaterih semen, oreščkov, olj ter z proizvodi, katerim so rastlinski steroli dodani, vendar ne vsebujejo nasičenih in trans maščob. Velikokrat proizvajalci različne hrane kupca zavajajo z napisi, da nek izdelek ne vsebuje holesterola, nihče pa vam ne pove, da ni zato nič bolj zdrav, saj je najbrž poln trans maščobnih kislin, kar pa se očitno proizvajalcu ni zdelo potrebno obešati na veliki zvon. Potrebno se je zavedati, da smo za svoje zdravje odgovorni sami. Res pa

je, da je ob poplavi različnih informacij s strani živilske in farmacevtske industrije težko ohraniti trezno glavo. Za presojo, kaj je res in kaj ni, je tako potrebna dobršna mera znanja. Povišan holesterol je stanje, na katerega v veliki meri vplivamo s prehrano in načinom življenja. Zato je pomembno, da delujemo v smeri preventive in preprečimo, da bi do stanja povišanega holesterola sploh prišlo.

dipl. dietetičarka Petra Kravos

Prehranske maščobe

Festival za tretje življenjsko obdobje

V letošnjem letu je potekal že 13. Festival za tretje življenjsko obdobje. Pod novim sloganom »Vsi smo ena generacija«, kajti brez povezanosti mladih in starejših ni prihodnosti. Posebno v tem času, polnem težav,

eden brez drugega ne bomo našli poti iz krize. Letošnji festival je pou-darjal aktivno državljanstvo, njihove pravice in se z svojimi aktivnostmi pridružil »Evropskemu letu drža-vljanov 2013.«

Na festivalu, ki je potekal v Can-karjevem domu, je ponovno so-delovalo veliko število organizacij, ustanov in posameznikov. Pripravili so preko 80 delavnic, predavanj… Kulturni program je oblikovalo ve-liko število nastopajočih, z več kot 130 različnimi nastopi. Informacije, izdelke in storitve pa je v treh dneh razstave predstavilo več kot 180 raz-stavljavcev.

Poleg vseh koristnih informacij, je v vseh dneh festivala mnogo prepe-vanja, plesa, igranja… Na ogled se postavijo dela likovnikov in fotogra-fov. Letošnji natečaj za fotografijo je nosil naslov »Aktivno državljan-stvo« Sodelovanje naših fotografov Primorskih škljocarjev je obrodilo sadove. Prislužili smo si prvo nagra-do in pet priznanj za fotografije. Nevenka Vidmar

Na maturantski izlet šele po opravljeni maturi

Ajdovščina – 45 let je že tega, odkar je maturirala prva generacija dijakov obnovljene ajdovske gimnazije, ki je svoja vrata odprla v šolskem letu 1964/1965. Ob tej priložnosti so se nekdanji sošolci ponovno srečali, da je bilo lepih spominov na gimnazij-ska leta veliko, pa najbrž ni treba po-sebej poudarjati. »Bili smo skromni,

nismo posebej izstopali, a smo bili zelo enotni. Držali smo skupaj in bili prijatelji,« je o generaciji povedala organizatorka srečanja Alenka Ger-žina. Tudi na maturantski izlet so šli šele po opravljeni maturi, in to le z razredničarko, žal že pokojno Silvo Sever. Pot jih je z vlakom vodila po Jugoslaviji vse do Ohrida. »A v tem

času nismo ušpičili prav ničesar,« zatrjuje generacija letnika 1949 in 1950, ki okrogle obletnice mature običajno praznuje vsakih petnajst let, vendar naslednje srečanje načr-tuje že čez pet let, torej ob 50-letnici mature. Sicer pa je pred 45 leti leta 1968 gimnazijo uspešno zaključilo 21 dijakov, čeprav se jih je v prvi le-tnik vpisalo več kot trideset. Takrat je namreč še veljalo pravilo, da je moral dijak zapustiti srednjo šolo, če je imel pet ali več negativnih ocen. Srečanja, ki so ga zadnjo septembr-sko soboto pripravili v piceriji Anja v Logu pri Vipavi, so se udeležili tudi trije od profesorjev, ki so takratno prvo generacijo obnovljene (za za-četek delovanja samostojne ajdovske gimnazije namreč štejemo šolsko leto 1951/1952, leta 1957 pa je bil sprejet sklep o njeni ukinitvi) gim-nazije poučevali. To so Dora Cigoj, Drago Bratina in Mara Boštjančič (na fotografiji sedijo, od leve proti desni).

Plesna skupina AJDA – 10 let delovanja

Kdo so poskočna dekleta, ki so v nedeljo, 13. oktobra zvečer, z glas-bo in plesom počastile 10 let svojega delovanja? Prireditev v dvorani prve slovenske vlade je organizirala plesna skupina AJDA, ki delujejo v okvi-ru društva MOST univerza za tretje življensko obdobje. Nastopila je še plesna skupina Štorovke iz Štorij pri Sežani ter otroci osnovnih šol iz Aj-dovščine. Vse skupine vodi mentorica Alice Stojko Saliu, pri delu z osnov-nošolci pa ji pomaga Kaja Bersednjak.

Program je povezovala Lea Lustigar. Prvi začetki Ajde segajo v leto 2003,

ko je Majda Gorup dala pobudo, da se ustanovi plesna skupina. Razlog je bil predvsem ta, da so ženske želele plesati vendar niso imele partnerjev. Tako so našle način, da lahko plešejo same. Že prvo leto je v skupini plesa-lo deset žensk, drugo leto 16, danes pa jih je 18, od tega štiri od samega začetka. Najprej so vadili in nastopa-li samo kot Plesna skupina v okviru Most-a. Leta 2005 pa so jih povabili

na nastop v Cankarjev dom v Ljublja-no in zahtevali, da ima skupina ime. Odločitev je bila zelo enostavna. Prve črke občine in mesta iz katerega izha-jajo. Se pa sedaj kar rade poistovetijo z ajdo: »ker je ajdo žito, ki zacveti v zgodnji jeseni; takrat snežna belina preide v močno rdečo barvo, žlahtno seme pa je zrelo, ko so polja že prazna. Ajda je pravo ime za jesensko žarenje plesalk, za njihovo plesno vnemo, za lepoto plesnih korakov, za mladost v zrelosti« (povzeto po spremni besedi na prireditvi). Vseh deset let je Majda Gorup animator skupine, kar v Mostu pomeni, da skrbi za vse organizacijski zadeve. Mentorica in učiteljica pa je tudi vseh deset let Alice Stojko Saliu iz plesnega kluba ADC Ajdovščina.

V Cankarjevem domu so nastopile letos že sedmič, za svoje večje uspe-he pa štejejo tudi nastop v Evropskem parlamentu v Bruslju. Zelo odmeven je bil tudi nastop na »Talentih«. Pove-dati je potrebno, da se niso prijavile same, temveč jih je neposredno pova-bil organizator. Zato jim tudi ni bilo potrebno skozi kvalifikacije. Kljub

temu, da so dobile 3 x DA, jih kasneje niso uvrstili v finalne oddaje. Sicer pa so v teh desetih letih nanizale že 172 nastopov doma in tudi v tujini.

Na njihovih vajah je zelo veselo. Ve-liko se smejijo in zelo veliko klepetajo. Majda pravi da je tega klepeta veliko-krat celo preveč in zmanjka časa za poslušanje mentorice. Seveda pa so vaje in nastopi tudi naporni. Vadijo enkrat tedensko, pred nastopi tudi večkrat. Treningi so resni. Pričnejo se z razgibavanjem, končajo pa z raz-tezanjem. Vmes pa neskončno pona-vljanje posameznik figur koreografije. Na vajah včasih že ne vedo več kaj je leva in kaj desna roka. Na enem na-stopu odplešejo 6-7 različnih plesov. Med posameznimi plesi menjajo gar-derobo in Majda jih pohvali, da so pri preoblačenju zelo hitre.

Če sem jih v uvodu imenoval »po-skočna dekleta« moram sedaj dodati, da je njihova povprečna starost 63 let. Najstarejša aktivna članica pa je že dopolnila 80 let. Ob koncu zelo lepe prireditve, ki jo je spremljala sko-raj polna dvorana, je tajnica društva MOST-a, Jožica Nusdorfer, podelila društvena priznanja štirim desetletni-cam. Najprej najstarejši- osemdese-tletni Almiri Plahuta ter Anici Stojko, Majdi Vidrih in Majdi Gorup. Prizna-nja in darila pa so uspešno delo vseh deset let prejele tudi Majda Gorup ter Alice Stojko Saliu.

Na koncu so nas presenetile še s svo-jim pevskim nastopom. Ajdi čestitamo ob 10 obletnici in jim želimo še veliko zabave, plesa in uspešnih nastopov. Branko Lavrenčič

Št. 25 • 15. oktober 2013 15Dediščina

PrekopiV letih debelih krav in ambicij postati svetilnik Evropi je bila v državi in

naši občini živa ideja o postavitvi letalskega muzeja – ogromne piramide na lokavškem polju, severno od letališča. Piramide, ki bi po velikosti zasenčila Gradiško gmajno in konkurirala Čavnu!!! Še sreča, da so tista leta minila in je ideja, tako kot tista za umetni otok pred slovensko obalo, šla v pozabo. Megalomanske projekte so še enkrat več zamenjali načrti za preživetje

posameznikov in družbe. Naši predniki so se že pred stoletji – za preživetje, in ne da bi komu svetili – lotili in uresničili projekte, ki so bili za tisti čas večji, predvsem pa koristnejši od današnje piramide ali otoka. Da bi lahko žagali les, ali pravočasno zmleli pridelek, so z lastnimi rokami izkopali kilometre »ROJ« in PREKOPOV.Med zbiranjem gradiva o skoraj tisočletje stari »nevidni meji«, ki je stoletja

(1209-1918) delila zgornjo Vipavsko dolino med cerkveno gospodo in plemstvo ter deželi Kranjsko in Goriško (Primorsko) v svetem Rimskem in kasneje Avstro-Ogrskem cesarstvu, sem v opisu voda šolskega okraja Sv. Križ iz leta 1904, avtorja nadučitelja g. Medveščka, naletel na stavke: »Izpod Čavna izvira mnogo studencev z izvrstno pitno vodo. Studenci se zbirajo v dolini v precej velike potoke, od katerih teče Vrnivec tik pod Sv. Križem ter loči Sv. Križ od dobravskega Brda ter meji obe davčni občini (op.p.: še danes katastrski občini); izliva se v Vipavo. Blizu njega izvira znamenitejši Jelšček, kateri goni v Lokavcu več žag in od katerega je napeljan vodotok v Vrnivec, da gonita več mlinov.« Stavek je razrešil uganko, ki se mi je zastavljala pri ogledu Franciscejskega

katastra (KO Lokavec) iz leta 1821. Na karti je pod Tokajem (Tocai) na Potoku Jelschek (Jelšek, Jelšček) narisana pregrada (jez) in struga potoka se deli. Struga na jug v smeri proti Nemškarci se preimenuje? v Kozhevetz (Kočevec), zelo ravna struga proti jugo-zahodu pa nima imena. Uganka se je na meji s KO Sv. Križ morala končati,

saj kopije Franciscejskega katastra KO Sv. Križ še nisem imel. Dobil sem le odgovor na vprašanje, zakaj je, za Ušane vedno potok Jelšek, na mnogih starih zemljevidih imenovan tudi Kočevec. Ponovno hvala Arhivu Slovenije. Vodotok, ki ga omenja nadučitelj g. Medvešček je bil vodni prekop iz Jelška v Vrnivec. Od opisanega jezu pod Tokajem do takrat prvih hiš (levo in desno od cesarske ceste) na Cesti, pod vasjo naprej proti JZ v Vrnivec, po grapi med Sv. Križem in dobravskim Brdom. Prve hiše levo in desno od še danes državne in regionalne ceste so bile takrat naprej (zahodno) od obeh avtobusnih postaj. In v hiši, južno, levo od ceste(v smeri N. Gorice), je bila žaga ali mlin!!! Z majhnim vodnim kolesom je označen na vojaškem zemljevidu iz leta 1881. Takrat še ni bilo železnice, niti železniške postaje, in cesta iz Sv. Križa se je spuščala naravnost do cesarske ceste. Poleg mlina – žage na prekopu na Cesti, tik ob cesarski cesti, je na zemljevidu oznaka za mlin-žago še na sotočju prekopa z Vrnivcem v grapi pod Hl. Kreutz (Sv. Križ), na Vrnivcu nad Pikci (Pikči) in v Kozji pari. Na Joušek p. (Jelšek) pod Kompari so na istem zemljevidu označeni kar trije mlini-žage. Tik, levo in desno od ceste Cesta – Lokavec in nižje, nizvodno nad jezom, kjer se je začel ne edini prekop. Drugi prekop se je začel (gotovo z jezom) na Vrnivcu, visoko nad Cesto pod »Bersti«

(v grapi proti Skriljam), tekel v smeri jugo-vzhod ter se nad (severno) prvimi hišami na cesti združil s prvim prekopom. Najkasneje v osemnajstem

stoletju (pred 1821) izkopana prekopa iz Jelška in Vrnivca, ki sta se stekla nad Cesto, sta zagotavljala vodo za

pogon mlina – žage v vasi Cesta, ki leži na razvodju Jelška (vzhodno) in Vrnivca(zahodno) in je brez večjega potoka ali studenca.Ideja, inženirska rešitev in uresničen gradbeni podvig naših prednikov, je

vreden predstavitve in vsega spoštovanja. Znali in zmogli so, ker so hoteli. Napeljali so vodo tja, kjer so jo potrebovali, in kjer je že dolgo spet ni več. Sledovi velikih gradenj pa so ostali. Ostanki, za katere mnogi niti ne vedo, sled česa so, sta trasi obeh prekopov, še vidni tudi iz satelita. Poiščite jih, oglejte si jih in jih po možnosti ohranite ali vsaj dokumentirajte.

DUŠAN KREČIČ

Drobci preteklosti za danes in jutri

Da na bi pozabili!

Zatopljeni v vsakdanje skrbi se borimo za vsakdanje preživetje. Bomo zmogli ? Kako se bo končala ta gospodarska in finančna kriza, se sploh bo? Niti četrt stoletja ni, ko smo začeli sanjati o svoji državi, samostojni, kjer se nam bosta cedila med in mleko. No, sanjali so že mnogi pred nami, vendar so se nam zde-le naše sanje konec 80-tih let, tudi zaradi svetovnih okoliščin, uresničljive. Skupaj smo jih uresničili.

V teh dneh mineva dvaindvajset let od tistih dni, ko smo postali svoji na svo-jem. Ko smo si rekli, še to postorimo, še zadnje vojake jugoslovanske armade pospremimo iz Slovenije, potem bo vse lažje. Prav o tem obdobju, po koncu obo-roženega spopada, do odhoda zadnjega vojaka JA iz Slovenije, je malo zapisane-ga in malo znanega. To nikakor ne po-meni, da je bilo nepomembno.

Vojna za samostojno Slovenijo se je na diplomatskem področju končala s t. i. Brionsko deklaracijo, ki je bila podpi-sana 7. julija 1991 med predstavniki Slo-venije, Hrvaške, Srbije, zveznih oblasti in predstavniki diplomatske misije Evrop-ske skupnosti, o zamrznitvi osamosvo-jitvenih procesov za tri mesece. Kljub nekaterim pomislekom je 10. julija 1991 Brionsko deklaracijo potrdila tudi skup-ščina RS, z več kot dve tretjinsko podpo-ro. Predsedstvo SFRJ pa je 18. julija 1991 sklenilo, da se bo Jugoslovanska armada v roku treh mesecev v celoti umaknila iz Slovenije. Začele so teči priprave na or-ganiziran umik JA, ki so pomenile točno določene postopke pri umiku vojakov in materialno tehničnih sredstev JA ter pre-dajo objektov teritorialni obrambi.

Kot neke vrste opazovalci v postopkih predaje, oziroma prevzema vojaških objektov ter pri nadzoru umika JA, so sodelovali predstavniki milice. Načelnik UNZ Stanislav Bačar je z depešo števil-ka 21/4-1-2/5239, z dne 5. 8. 1991, dal usmeritve za prevzem vojaških objektov, ki jih bo izpraznila JLA. V komisijah so bili predstavniki JLA, predstavniki TO in predstavniki milice. V depeši je zapisa-no, da je predstavnik v komisiji za pre-vzem vojaških objektov za območje ob-čine Ajdovščina in Idrija Angel Vidmar, komandir PM Ajdovščina.

Milica je v tem obdobju poleg rednih nalog opravljala tudi naloge v zvezi z zagotavljanjem urejenega in varnega umika enot JA. Še vedno so bile namreč mogoče provokacije ali različna dejanja posameznikov, ki se z umikom JA iz Slo-venije niso strinjali. V samih enotah JA pa je disciplina močno popustila, zato se je milica ukvarjala tudi s številnimi pribežniki – dezerterji iz enot JA. Samo na območju delovanja Postaje milice Ajdovščina je zabeleženih 47 pobegov vojakov JA (gotovo niso vsi) in 40 častni-kov, podčastnikov ali zaposlenih v JA. Pri obravnavi teh primerov so se izvr-

stno izkazali tudi predstavniki Rdečega križa in organi takratne Občine (Civilna zaščita,oddelek za LO …), ki so prebe-žnike oskrbeli s civilnimi oblačili in jih napotili domov. Številne izmed njih so prišli iskat svojci in jih odpeljali tudi v tujino.

Na območju takratne občine Ajdovšči-na (danes Ajdovščine in Vipave) so bili številni vojaški objekti. V nekaterih ob-dobjih je bilo na tem prostoru tudi veliko vojakov JA.

Intenzivno delo pri prevzemanju objektov se je začelo že 16. avgusta, ko smo prevzeli intendantsko opremo te-ritorialne obrambe v skladišču na Fuži-nah, pri izviru Hublja.

Prva vlakovna kompozicija je z železni-ške postaje v Ajdovščini odpeljala že 15. 8. 1991. Na 20 vagonih je bila naložena različna oprema. Selitev je potekala zelo intenzivno, časa namreč ni bilo veliko. Trimesečni rok za odhod je bil kratek za vse, saj je bilo potrebno veliko postoriti. Promet vojaških vozil na območju obči-ne Ajdovščina se je močno povečal. Na območju Zgornje Vipavske doline je bilo namreč največ vojakov in objektov JA v regiji.

Miličniki so spremljali vsak korak in vse premike pripadnikov JA. Za spre-mljanje dogajanja na železniški postaji v Ajdovščini so si bazo postavili na vrhu Mlinotestovih silosov.

V času do 3.10, ko je iz ŽP Ajdovščina odpeljala zadnja vlakovna kompozicija je odpeljalo 7 vlakovnih kompozicij s skupno 157 vagoni. Na železniški po-staji je ostala še ena naložena kompozi-cija, ki pa jo zaradi stiske s časom, niso uspeli odpeljati. Tu smo tako 19.10.1991 prevzeli 16 tankov in izpraznili dvajset vagonov, na katerih je bila že naložena različna oprema, strelivo, tovornjaki, traktorji itd…

Prvi objekti so bili prevzeti 10.9.1991: celoten kompleks skladišč na Fužinah pri izviru Hublja, vojašnica Pale in dom JLA v Ajdovščini. Tega dne je teritori-alna obramba, po skoraj 16 mesecih, ponovno dobila v roke svoje orožje, skladiščeno na Fužinah. Že naslednji dan so bile prevzete tankovske garaže med Vipavo in Podnanosom. Skupaj z opazovalci Evropske unije je bilo 13. 9. 1991 prevzeto vojaško skladišče na Barnicah nad Podnanosom. V njem je bilo še veliko minsko eksplozivnih sred-stev. 25.9.1991 je bila prevzeta vojašnica Martin Greif – Rudi ali južne vojašnice v Vipavi, dom JLA v Vipavi in vojašnica Srečka Kosovela v Ajdovščini, skupaj s komandno stavbo.

Končno se je bližal datum napoveda-nega odhoda. Vojaki JA so bili samo še v vojašnici Janka Premrla – Vojka ali severni vojašnici, kot smo jo imenovali. Prišel je 19.10.1991, dan D za Severno

Primorsko. Zunaj vojašnic že nekaj časa ni bilo opaziti več uniformiranih pripa-dnikov JA, razen seveda na ustaljenih poteh do železniške postaje. Že dopol-dan je komisija začela z delom tudi v se-verni vojašnici v Vipavi. Vojaki, ki so bili še v vojašnici, so se pripravljali na od-hod. Skoraj po celotni dolžini vojašnice je bila kolona 24 vojaških tovornjakov in drugih vozil. Vojaki so mrzlično nalagali še zadnje predmete in osebno opremo. Tovornjaki so bili okrašeni z jugoslovan-skimi zastavami.

Potrebno je bilo pregledati še skladišče na Livadi (tisto proti Zemonu), kjer so ostali predvsem sodi z gorivom, poleg teh pa še dva soda po 200 litrov, v katerih naj bi se nahajale strupene snovi iz druge svetovne vojne. Prav ta soda sta komisiji v naslednjih dneh povzročila kar nekaj dodatnega dela. Bližala se je ura odho-da. Ob 16.30 je patrulja prometne milice spremljala vojaški vlačilec za prevoz tan-kov, na katerem je bilo naloženo dvigalo.

Predana sta bila še zadnja dva netrzaj-na topa 82 mm, ki so ju imeli verjetno za vsak slučaj še vedno v vojašnici, oprema za novo kuhinjo je ostala zapakirana, na bencinski črpalki pa kar nekaj goriva .

Še zadnji podpisi na zapisnik: Predstavniki JLA: Ivanovič Miro-

slav p. polkovnik, Stankovič Miladin p. polkovnik,Stanišič Milenko kapetan I. klase

Predstavniki TO: Velikonja Emil, Rod-man Hieronim, Ternik Jože

Predstavnik UNZ: Vidmar Angel.Nekaj minut pred 17 uro je iz vojašnice

Janka Premrla –Vojka odpeljala zadnja kolona. Do vrha Rebrnic jih je avtor tega prispevka spremljal skupaj s takratnim rezervnim miličnikom Ivanom Čukom. Med vožnjo po Rebrnicah so se misli vračale na čas pred slabimi štirimi me-seci, ko so miličniki 26. 6.1991 , še pred poldnevom, prvi v Sloveniji postavili ba-rikade na poti prodiranja kolone JLA, ko so pripadniki JLA prvič grozili z orožjem in nastopili proti ljudem, ko so odjeknili prvi streli v vojni za samostojno Slove-nijo. Ob 17.15 je na vrhu Rebrnic, tam, kjer je sedaj cestninska postaja, mimo naju peljala zadnja kolona vozil JA, ki je zapuščala območje Severne Primorske.

Takrat, pred dvaindvajsetimi leti, sem bil prepričan, da si ne bom zasta-vljal vprašanj s katerimi sem začel pi-sati ta prispevek, in da si jih ne bodo zastavljali tudi mnogi drugi. Trudili smo se, da bi uresničili sanje o srečni in uspešni Sloveniji. Naše sanje so se razblinile kot milni mehurček. Angel Vidmar

Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Ajdovščina in Vipava in Društvo veteranov SEVER Severne Primorske vas vabita na slovesnost ob oble-tnici odhoda zadnjega vojaka JA iz Vipavske doline in na to-variško druženje, ki bo v petek 18.10.2013 ob 18.00 uri v Dvo-rani prve slovenske vlade v Aj-dovščini

Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Ajdovščina in Vipava in

Društvo veteranov SEVER Severne Primorske

Vas vabita na slovesnost ob obletnici odhoda zadnjega vojaka JA

iz Vipavske doline in na tovariško druženje, ki bo

v petek 18.10.2013 ob 18.00 uri v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini

Predsednik OZVVS Predsednik Društva veteranov SEVER Ajdovščina in Vipava Severne Primorske Ivan Marc Angel Vidmar Program : Pozdrav predsednikov obeh veteranskih društev Pozdrav župana občine Ajdovščina Slavnostni govor Brig. SV David Humar Pevski zbor Šumljak iz Budanj Pevski zbor pohodnikov Nanos-Triglav Recitatorji

Št. 25 • 15. oktober 201316 Šport

Novi uspehi ajdovskih bodybuilderjev

Letošnjo sezono se je na tekmo-vanja v fitnesu in bodybuildingu pripravljajo kar nekaj domačih tek-movalcev. Udeležili so se dveh med-narodnih tekem in dosegli naslednje rezultate.

Boštjan Čebron je na mednarod-nem avstrijskem prvenstvu v visoki BB kategoriji dosegel 4.mesto , na

maxximum open, ki je potekalo v Mariboru je v isti kategoriji dosegel 2.mesto.

David Koren je na mednarodnem avstrijskem prvenstvu v visoki bo-dyclassic kategoriji dosegel 2.mesto, na maxximum open je v srednji BB kategoriji dosegel 5.mesto.

Urban Koren je na mednarodnem

avstrijskem prvenstvu med juniorji bodyclassic dosegel 2.mesto.

Luka Fabčič je na mednarodnem avstrijskem prvenstvu med juniorji BB dosegel 3.mesto. Na maxximum open je med juniorji BB dosegel 2.mesto.

Martina Vetrih je na maxximum open v kategoriji fitnes bikini do-segla 5.mesto.

Od domačinov sta nastopila na tekmah tudi Eva Birsa in Tomaž Vi-nazza, sicer tudi oba člana Čebron teama. Boštjan Čebron je letos pri-pravljal kar 11 tekmovalcev, poleg domačinov so se še iz drugih koncev Slovenije pod njegovim vodstvom pripravljali še Matej Košir, Dušan Djogić, Rok Lah, Danijel Končar in Denis Tomc. Fantje in obe dekleti trenirajo večinoma v Boštjanovem fitnesu Healthy life fitnes&nutrition, pri letošnjih pripravah pa jim je pri lažjih in bolj udobnih treningih po-magala nova linija športnih oblačil MNX sportswear.

S celotno sezono je team zadovol-jen, imajo pa plane za naprej in že pridno trenirajo in oblikujejo svoja mišičasta telesa.

Prvaki in rekordeji z lokom

V soboto, 28. septembra, je v Li-pici potekalo državno prvenstvo v 3D lokostrelstvu, pri katerem tek-movalci streljajo na makete živali v naravni velikosti. Tekmovanja smo se udeležili tudi lokostrelci ŠKD Budanje in osvojili odlične rezulta-te, saj kar trije novi državni prvaki prihajajo iz našega kluba.

V članski kategoriji je to postal Erik Bačar, na peto mesto pa se je uvrstil Primož Bratina. Med članicami je naslov odnesla domov Janja Fer-jančič, Keti Bratina je osvojila tretje mesto. Državnega prvaka imamo še v kategoriji kadetov, kjer je vso kon-kurenco ugnal Franci Ferjančič. Piko na i vsem tem lepim uspehom pa so novi državni rekordi, katerih lastniki so novopečeni državni prvaki! Do-brih rezultatov smo zelo veseli in si jih v prihodnosti želimo še več.

Prvo priložnost za dokazovanje bomo imeli že konec jeseni. Sezona na prostem se namreč počasi zaklju-čuje, v teh mrzlih dneh se lokostrelci selimo na dvoranska prvenstva. Eno izmed pomembnejših nas čaka 23. novembra, ko bomo Budanjski loko-

strelci prvič organizirali mednaro-dno lokostrelsko dvoransko tekmo-vanje. V veliki dvorani ŠC Ajdovšči-na se bo tako približno 150 tekmo-valcev iz Slovenije, Italije in Hrvaške z vsemi vrstami lokov pomerilo na razdalji 18 metrov. Gre za zanimiv dogodek, saj bo to prva tovrstna tek-ma v naši občini, zato tudi vljudno vabimo vse, da se nam pridružijo na tribunah, navijajo za domače tekmo-valce, ali pa le malce pokukajo, kako pravzaprav izgleda ta šport.

Poleg tega novembra začnemo tudi z dvoranskimi treningi. Ob tej pri-ložnosti vabimo vse tiste, ki bi želeli poskusiti nekaj novega, čisto vsakega novega člana bomo zelo veseli. (In-formacije: Facebook stran »Budanj-ski lokostrelci«)

V zelo kratkem času smo tako Bu-danjski lokostrelci dokazali, da se s trudom in močno voljo veliko dose-že. Z uspehi bomo nadaljevali tudi v prihodnosti, predvsem pa je naš cilj pridobljeno znanje posredovati mla-dim, vabljeni v našo družbo! Erik Bačar

Firence so bile teden dni svetovna kolesarska prestolnica

V zadnjem tednu septembra se je v Firencah odvilo letošnje svetov-no kolesarsko prvenstvo. Slovenska ekipa je bila dovolj velika, da se je skoraj na vsaki dirki našel kolesar za katerega smo lahko držali pesti. V Firence pa sta odpotovala tudi Polo-na Batagelj in Kristjan Koren, najbolj znana in odlična ajdovska športnika. 

Kristjan je kot edini Slovenec na-stopil že na sredinem kronometru in se pomeril z najboljšimi kolesar-ji v tej disciplini. Oba s Polono sta bila tudi na štartu ceste dirke, vsak v svoji kategorji. Proga je bila zelo zahtevna, tako v soboto, ko so na-stopile ženske, kot tudi v nedeljo, ko so se za najboljša mesta borili moški. Slednjim so vse skupaj oteževali še močni nalivi in nizke temperature. Vse skupaj pa je botrovalo k temu,

da tako Polona, kot tudi Kristjan, dirke nista uspešno zaključila. 

In čeprav sta se članski dirki v so-boto in nedeljo šteli za poslastici prvenstva, je bilo pravo veselje Slo-vencev čutiti v petek, po zaključku cestne dirke mlajših članov. Matej Mohorič si je namreč privozil zlato

medaljo in mavričasto majico ter tako poskrbel, da smo na podiumu lahko slišali tudi slovensko himno.

Sama sem se svetovnega kolesar-skega prvenstva udeležila prvič in to, da se je vse skupaj odvijalo v Firen-cah, je le še dodalo k moji pozitivni izkušnji. Organizatorji so vse skupaj odlično načrtovali in dirke speljali skozi center mesta, mimo svetovno znane stolnice, po starih tlakovanih cestah. Tudi skozi najožje ulice se je vil kolesarski duh, ki je poskrbel za mešanje zgodovine s sodobnostjo. Vsak turist, ki je bil takrat tam, je lahko to staro toskansko mesto do-živel na prav poseben način.

Naslednje leto se bodo kara-vane navijačev vile proti špan-ski  Ponferradi, jaz pa si bolj kot tja želim v Pariz. Kolesarski nav-dušenci bodo že vedeli zakaj. Anja Korenč

Državno prvenstvo v namiznem nogometuŠKD Črn plamen vabi v soboto, 19. oktobra na državno prvenstvo v namiznem nogometu. Odvijalo se bo v prosto-

rih Bara Hiše mladih v Ajdovščini, od poldneva naprej. V Ajdovščino prihajajo igrat namizni nogomet igralci iz cele Slovenije. Skozi leto so zbirali točke na turnirjih A-lige in Open turnirjih po Sloveniji, uvrstitev pa je bila mogoča tudi preko regionalnih kvalifikacij v organizaciji društev, za njihove člane. V okviru državnega prvenstva 2013 bo od 18.30 dalje potekal tudi turnir za vse obiskovalce, na FA-BI mizah in z lepimi nagradami za zmagovalce. Igralo se bo v parih, sistem igranja pa boste izvedeli na kraju samem. Več informacij na spletni strani kluba Črn plamen ...

FOTO

Anj

a Ko

renč

FOTO

Anj

a Ko

renč

Črnilogarjeva in Vauh – dvojna zmaga Črnega trna

Konec septembra je v Mariboru potekal adrenalinski kolesarski fina-le evropske serije iXS. Najuglednejša evropska pokala v ženski in moški konkurenci sta odšla v ajdovski Črn trn – zmagovalca serije sta Zarja Černilogar in Miran Vauh.

Domači kolesarski klub Črn trn je ponovno pokazal svojo moč. Zarji je uspelo z napadalno vožnjo, s katero je za 15 sekund prehitela favoritinjo, Britanko Manon Carpenter. Še bolj napeto je bilo v moški kategoriji, pri kateri je odločal zadnji spust. Med seboj sta se borila oba slovenska fa-

vorita – »naš« Miran Vauh in Žiga Pandur, ki sta v takšnem zaporedju na koncu tudi slavila.

V začetku oktobra je sledilo evrop-sko prvenstvo v gravitacijskih skupi-nah v Pamporovem v Bolgariji. Vauh je osvojil kar dve bronasti medalji – najprej v 4krosu, nato še v spustu. Zarja, ki se je v kvalifikacijah uvrsti-la na 6. Mesto, pa se je poškodovala na treningu, zlomila si je dlančnico in odstopila od nadaljnjega tekmo-vanja.

Čestitamo obema kolesarjema in celotni ekipi domačega kluba!

FOTO

V. K

oder

mac

Št. 25 • 15. oktober 2013 17Šport

Obvestila Zavoda za šport Ajdovščina

KROMPIRJEVE POČITNICE – od 28. do 30. oktobra Pokriti bazen med 10.00 in 14.00 uro – vstopnina 2 evra. V tem obdobju so v tem času na voljo tudi savne (po običajni ceni). POKRITI BAZEN pon-petek od 16:00 do 21:00, sreda: organizirane sku-pine, torek, četrtek: 6:10-7:10, sobota: 13:00-14:00-21:00 ORGANIZIRANE SKUPINE: Poleg termina ob sredah ponujamo mo-žnost najema bazena vse dni, v času obratovanja, med 21:00 in 22:00 uro. Možni so izključno mesečni termini rezervacije!REKREATIVNO PLAVANJE: Pokriti bazen športnega centra Ajdovščina je za rekreativne plavalce odprt ob torkih in četrtkih med 6:10 in 7:10 ter ob sobotah med 13:00 in 14:00 uro. Za uro plavanja v omenjenih terminih boste odšteli le 2 evra.SAVNE: Finska, turška, infra; pon – pet - 16:00 - 22:00; sob: 14:00 - 22:00PLEZALNA STENA: pon. - pet. od 16:00 do 22:00, sob. od 13:00 do 22:00. BADMINTON V MALI DVORANI, na voljo so 3 igrišča na uro, najame-te jih lahko ob sredah, med 20. in 21. ter 21. in 22. uro. NAMIZNI TENIS: pon - pet od 16:00 do 22:00, sob od 13:00 do 22:00VODENE VADBE: BODY SHAPING, vadba za oblikovanje telesa, mala dvorana. Ponedeljek od 19:30 do 20:30, sreda od 19:00 do 20:00ZUMBA-PLES, torek od 20:30 do 21:30 (mala dvorana). TERAPEVTSKA VADBA, torek od 19:00 do 20:00 (mala dvorana). AEROBIKA STEP-TNZ, petek od 18:00 do 19:00 (mala dvorana). ZLATA LETA, četrtek od 19:00 do 20:00 (trim kabinet). Cena vadb: enkratni obisk 5 €, mesečna vstopnica 1X tedensko 18€, me-sečna vstopnica 2X tedensko 31€. SKUPINSKA VADBA NA KOLESIH, ponedeljek, sreda, petek od 6:45-7:30, 18:00 do 18:45, 19:00-19:45, trim kabinet. Cenik: enkratni obisk 6 €, ,mesečna vstopnica 1X tedensko 20€, mesečna vstopnica 2X tedensko 32€. VADBA V VODI ZA NAJMLAJŠE, ob sredah, dojenčki od 15:30 do 16:30, malčki od 16:45 do 17:45. Cenik: dojenčki (10 ur) 100€. ,malčki (10 ur) 70€. PRAZNOVANJA ROJSTNIH DNI za otroke od 4 do 14 let, ob sobotah od 14:00 ure dalje. Dodatne informacije: www.zs-ajdovscina.si; 05/364 47 21/22

Razpisa Fundacije za šport Javna razpisa fundacije, in sicer Javni razpis Fundacije za šport za sofi-

nanciranje športnih dejavnosti, raziskovanja in razvoja športa ter založni-štva v športu v letu 2014 in Javni razpis Fundacije za šport za sofinancira-nje gradnje športnih objektov v letih 2014, 2015 in 2016, sta bila objavljena v petek, 11.10.2013, podrobnosti si oglejte na spletnih straneh fundacije.

Ajdovski rokometaši imenitno začeli novo sezono

Po dve zmagi za člane in mla-dince na prav toliko prvenstvenih tekmah, je bera ajdovskih rokome-tašev na začetku jubilejne petin-petdesete klubske sezone. Uspešni tudi mlajši.

Da je Miha Mohorčič, trener član-ske in mladinske ekipe rk Ajdovšči-na dobro pripravil ekipo na novo sezono, so pokazale že nekatere tek-me v pripravljalnem obdobju. Pravo merilo pa so vendarle uradne tekme, ki so jih ajdovski mladeniči odigrali

z odliko. Člani so se v enotni 2. dr-žavni ligi pomerili s Krim-Olimpi-jo (27:22) in v gosteh z Radovljico (37:24), mladinci pa v 1. državni ligi s Škofjo Loko (30:27) in Slovenj Gradcem (25:20) v gosteh. Slednji sta bili proti samozavestnim in am-bicioznim nasprotnikom še posebej zahtevni, a take bodo vse, saj slovi slovenska mladinska liga kot ena najmočnejših v Evropi. Koliko je ta čas vredno ajdovsko rokometno znanje, je izkusilo tudi, trenutno

peto uvrščeno moštvo 1. rokometne državne lige, Krka iz Novega Mesta na pokalni tekmi. Slavko Ivezič, pri-znani trener in udeleženec mnogih velikih tekmovanj ter nosilec medalj z le-teh, si je pošteno oddahnil, ko so naši fantje zgrešili zadnji strel za iz-enačenje nekaj sekund pred koncem tekme, po tekmi pa z izbranimi be-sedami govoril o kvaliteti in srčnosti ajdovskih rokometašev.

Da moški rokomet v Ajdovščini, kljub nevzdržnemu finančnemu sta-nju morda le ne bo zamrl, pa letos skrbita še trenerja in pedagoga De-jan Kovšca in Marko Lipovž, ki se bosta v kategorijah kadetov, starejših dečkov B in mlajših dečkov A spo-prijela z vrstniki iz vse Slovenije ter Ana Žigon, ki bo imela vadbo z naj-mlajšimi v okviru interesne dejavno-sti na osnovni šoli D. Lokarja.

Prvenstvena sezona je še dolga in prišlo bo tudi do porazov, a za-četek je nakazal, da bodo ajdovski rokometaši tudi letos pustili močno sled v slovenskem rokometu. Marko Lipovž

Prva zmaga kros triatlona na Vogrščku odšla v Ribnico

Na 1. kros triatlonu Vogršček, ki je potekal na tretjo septembrsko soboto, se je pomerilo kar šest du-catov tekmovalcev. Zmagovalna ekipa je s progo opravila v dobrih 43 minutah ter pokal odnesla v Ribnico. Najpomembnejša zmaga pa je ostala doma, pri organizator-jih, ki so se nadvse uspešno spopa-dli z zahtevno pripravo triatlon-skega tekmovanja.

Triatlon je bil napovedan že v av-gustu ter zaradi izredno slabih vre-menskih napovedi prestavljen na čudovito pozno septembrsko sobo-to. Letos ustanovljen Triatlon klub Ajdovščina, ki zelo uspešno pro-movira to športno disciplino, je s tekmovanjem želel razbiti mit, da so triatloni namenjeni le ekstremnim tekmovalcem. Kros triatlon Vogr-šček je bil namreč namenjen rekre-ativcem – 250 metrov plavanja, 12 kilometrov kolesarjenja in 3 kilome-tre teka ni prezahtevna naloga. Poleg tega je bilo mogoče tekmovati tudi ekipno, v štafeti. 13 ekip – 3 ženske in 10 moških ter 16 posameznikov, med njima dve dekleti, se je udeleži-lo prvega triatlona. Absolutni zma-govalec 1. Kros triatlona Vogršček je ekipa iz Ribnice, ki je s progo opravi-la v 43,17 minute.

Proga je bila dobro pripravljena, kljub zahtevnemu terenu je tekmo-vanje minilo brez hujših poškodb in le z eno preluknjano gumo. Osrednje središče tekmovanja je bilo na ajdo-

vskem delu jezera, pod Črničami, plavanje, s katerim se je tekmovanje začelo, se je odvijalo na drugi stra-ni hitre ceste, kjer je še dovolj vode. Menjave so potekale tekoče, na vseh ključnih mestih na progi so dežurali reditelji. Triatlonci so se v cilj vrača-li upehani, mnogi presenečeni sami nad sabo – za večino domačih rekre-ativcev je bila to prva tovrstna špor-tna izkušnja, vsekakor pa ne zadnja.

Kros triatlon Vogršček je nasploh prva ponudba tovrstnega tekmo-vanja v naših krajih, presenetljivo visoka udeležba in veliko zadovolj-stvo udeležencev, ki že napovedujejo

svoj prihod tudi prihodnje leto, pa je zmaga Triatlon kluba Ajdovščina. Člani in prijatelji kluba so se resnič-no potrudili ter poskrbeli, da je na suhem in s svojo nenavadno pojavo surovo privlačnem jezeru Vogršček potekalo res prijetno druženje ljubi-teljev rekreacije.

Več fotografij, pa tudi informacij o triatlonu in ponudbi tovrstne vadbe v Ajdovščini, pa poiščite na facebook strani ali na spletni strani  Triatlon kluba Ajdovščina.

Triatlon klub Ajdovščina se zahvaljuje vsem sponzorjem, ki so pomagali pri organizaciji 1. Kros triatlona Vogršček: Občina Ajdovščina, NLB, Zavarovalni-ca Maribor, Kristal Renče, Metal design, Fructal, Mlinotest, Šampi-onka, Ultrapac, Transport Poljak, Maxximum, Hidrotehnik, Rovtar, Monvi, Laborplast, Goriške ope-karne, Fama, Gostilnica Fonzi.

FOTO

Maj

Bla

tnik

FOTO

Maj

Bla

tnik

Klub Šport-ani

Športno animacijsko kulturni klub, s krajšim imenom Klub Šport-ani je začel s svojim delovanjem letos po-leti, pod okriljem Nike Novinec in Iris Batista, ki imata dolgoletne izku-šnje kot animatorki. Kljub temu, da je klub še zelo mlad, že sodeluje na raznih prireditvah, rojstnodnevnih zabavah in se povezuje tudi z drugi-mi športnimi in kulturnimi društvi. Osnovna dejavnost Kluba Šport-ani je animacija otrok – na raznih zaba-vah in družabnih srečanjih, team –buildingih …

Klub se je prvič predstavil na Mini olimpijadi v septembru. Animatorki Iris in Nika sta otroke zabavali z ra-znimi športnimi igricami, prilagoje-

nimi različnim starostnim stopnjam in popestrenimi z zanimivimi pripo-močki. Sledila je prva »resna« zadol-žitev – sodelovanje na 1. Kros tria-tlonu Vogršček. Animatorji kluba so otroke zabavali, medtem ko so starši sodelovali na triatlonu (ali samo na-vijali). Po naših občutkih, predvsem pa po odzivih sodeč, je bila naloga več kot uspešno opravljena.

Po odličnem začetku ima Klub Šport-ani nove načrte – športne igre, poligone, zabavne štafete … Ani-macije izvajajo izkušeni animatorji, ki ob obilici veselja in nepozabnih doživetij poskrbijo, da je zabava varna. Klub Šport-ani

Društvo JVVŽ Popetre organizira tečaj joge, ki poteka v Domu kraja-

nov v Ajdovščini ob sredah od 18.30 do 20.00 - prva stopnja, od 20.00

do 21.30 nadaljevalna stopnja. Info.tel. 031 266 617

FOTO

Iris

Bat

ista

Št. 25 • 15. oktober 201318 Rekreacija

Postanimo tekači - ogrevanjeMorda ste opazili, da sem spremenil naslov rubike iz »bodimo aktivni,

naredimo nekaj zase« v »čudežno zdravilo – gibanje«. V strokovni zdravstveni reviji sem namreč prebral uvodnik, ki govori o čudežnem zdravilu, ki »uravnava telesno težo in skrbi za lepšo držo, pomaga graditi in ohranjati zdrave kosti in gibljive sklepe, povečuje mišično zmogljivost, pripomore k učinkovitejšem delovanju srca in pljuč, ugodno vpliva na dobro psihično počutje«. Avtor se sprašuje, ali ne zveni to kot oguljena reklama, saj tako zdravilo ne obstaja, pa je vse skupaj res. Kaj je tisto, kar zmore vse to? To je gibanje.Vrhunski športniki se za svoj nastop ogrevajo tudi uro in več. Bistvo

ogrevanja je, da razgibamo celotno telo, povečamo frekvenco srčnega utripa in prekrvavimo ter segrejemo mišice. Še posebej tiste, ki jih bomo najbolj obremenili. Zelo pogosto rekreativni tekači, pa ne samo tekači, pozabijo, kako važno je telo pripraviti na napore. Enostavno stopijo iz avtomobila in pričnejo s tekom. Posledica so običajno prehitra utrujenost, mišični krči, bolečine v mišicah in ne nazadnje – poškodbe. Poudarjam – ogrevanje je potrebno pred vsakim športom.Segrete mišice bodo veliko bolje funkcionirale, prenašale večje obremenitve,

pa tudi možnost poškodb bo precej manjša. Kaj se dogaja z organizmom med ogrevanjem? Poveča se utrip srca in

pospeši dihanje. Poveča se temperatura telesnega jedra in mišic, ki s tem postanejo bolj prožne in odporne proti poškodbam. Povečan pretok krvi in razširjene kapilare v mišicah in vezivnem tkivu izboljšajo izmenjavo snovi in s tem prehranjenost tkiva. Pospeši se izločanje sklepne tekočine, ki navlaži hrustanec in sklepe pripravi na velike obremenitve. Izboljša se občutljivost centralnega živčnega sistema in čutilnih receptorjev (mišično vreteno), kar vpliva na izboljšano koordinacijo in s tem na tehniko. Od začetka je naše gibanje bolj trdo in nerodno, po dobrem ogrevanju pa zaradi izboljšane medmišične in znotraj mišične koordinacije postane tekoče in lahkotno. Mentalno se pripravimo na povečano obremenite - za optimalno delovanje organizma ni potrebno le fizično, temveč tudi psihično ogrevanje, oz. povečana aktivacija in pozitivna motivacijaKako pa se ogrejemo pred tekom oziroma pred fizično aktivnostjo?

Ogrevanje naj bi trajalo vsaj 10 -15 minut. Tekači ga začnemo z lahkotnim tekom ali hitro hojo, po kateri sledijo gimnastične vaje in vaje tekaške abecede. Ogrevanje zaključimo z dinamičnim raztezanjem. Uvodni tek ali hoja naj traja naj od 5 – 10 minut. To je prijeten tek, pri

katerem se z lahkoto pogovarjamo in nismo še zadihani. Pri tem pazimo na pravilno dihanj na pokončno držo ter polaganje nog pod svoje težiščeNadaljujemo z gimnastičnimi vajami, s katerimi razgibamo celotno telo

od vratu do stopal. Nekaj tipičnih vaj je: zasuk glave levo desno, kroženje z rameni, kroženje z rokami z globokimi vdihi in izdihi, odklon telesa levo - desno, kroženje z boki, predklon telesa, kroženje s koleni in razgibavanje stopal, razgibavanje kolkov … Izberemo si število ponovitev in vsako vajo delamo na primer osemkrat. Vaje delamo mehko in dinamično, ne prehitro in ne prepočasi ter v obe smeri (naprej – nazaj, levo – desno …). Tekaška abeceda je naslednja skupina ogrevalnih vaj, ki pa jih lahko

izvajamo tudi kot posebno aktivnost. To je skupek vaj za ogrevanje, ob tem pa z njo izboljšujemo tehniko teka in krepimo mišice, ki so pri teku najbolj izpostavljene. Količina naj bo odvisna od stopnje pripravljenosti. Določimo si razdaljo na primer 20 do 30 metrov za vsako vajo. Tudi tu ne pretiravamo z eksplozivnostjo gibov. Za vaje tekaške abecede moramo biti že primerno ogreti. Ker so te vaje manj poznane jih opisujem v okvirčku. Specialna ogrevanja. Tekaška abeceda je specialno ogrevanje za tek. Za

druge športe se bomo posvetili tistim mišicam, ki bodo najbolj obremenjene. Za igro z žogo se bomo segrevali z žogo. Košarkaši na primer pred tekmo kar nekaj časa posvetijo metanju na koš iz skoka.Raztezanje kot sestavni del ogrevanja ima pozitivne učinke, kot je zvišanje

telesne in mišične temperature, naraste pretok krvi in zgoščenost kisika, skrajša se čas mišične akcije in reakcije. Pri teh vajah je pomembno, da obremenimo, oziramo raztegnemo mišice, ki so, ali bodo najbolj obremenjene. V fazi segrevanja izvajamo dinamično raztezanje z 10-15 kratno ponovitvijo. Mišice na mečih na primer tako, da s prsti ene noge stopimo na pločnik (kamen, stopnico,…) in močno potisnemo peto navzdol. Mečna mišica se bo raztegnila (podaljšala) in kri jo bo intenzivneje oskrbela. Za raztezanje stegenske mišice pokrčimo koleno, z roko se primemo za prste na nogi in peto potisnemo do zadnjice. Pri tem potisnemo boke naprej. Telo smo tako razgibali od glave do stopal in ga primerno ogreli. Preden

pričnete teči, priporočam še, da naredite nekaj deset metrov po prstih, nato nekaj časa hodite po petah, nato pa še po zunanji in nato notranji strani stopal. Za konec pa še nasvet. Naj vam ne bo nerodno opraviti vaje segrevanja. Tudi ko niste v družbi in tudi če vas drugi malo čudno gledajo. Vaše telo vam bo hvaležno.V naslednjem sestavku se bom posvetil zelo pomembni temi – utripu srca

ter aerobni in anaerobni vadbi.

Čudežno zdravilo – gibanje

branko.lavrencic@siol.net BRANKO LAVRENČIČ

Tekaška abecedaSkiping je vaja, pri kateri dviguje-

mo kolena in nato položimo noge preko prstov na celo stopalo, do po-polnoma iztegnjene noge. Pomemb-no je, da je ena noga ves čas v stiku s podlago. Poznamo nizki, srednji in visoki skiping, glede na frekvenco pa počasen, srednji in hiter. Važno je tudi delo rok.

Jogging poskoki. Odriv izmenično na eno nogo in sonožni doskok. Od-riv naj bo izveden samo s sprednjega dela stopala. Zamašna noga zama-huje približno do kota 45 stopinj glede na horizontalo. Stopala naj bodo sproščena, odriv pa je izveden enkrat močneje z eno nogo, nato z drugo nogo. Čas odriva je kratek in usmerjen v boke.

Tek z visokim dvigovanjem pet. Pozorni smo na postavitev stopal na sprednji, zunanji del. Peta je v zama-hu visoko dvignjena. Zgornji del te-lesa je rahlo predklonjen, pogled pa je usmerjen predse. Roke sproščeno zamahujejo v smeri teka. Temu teku rečemo tudi brcanje v zadnjico

Hopsanje. Med hopsanjem bodi-mo pozorni na izmeničen poskok z odrivom in doskokom na isto nogo.

Odriv z drugo nogo sledi takoj po doskoku. Z vsakim odrivom naj pride do popolne iztegnitve noge v kolčnem, kolenskem in skočnem sklepu. Zamašna noga naj zamahuje v smeri naravnost in do horizontale. Stopalo zamašne noge je v fazi zama-ha zamašne noge obrnjeno navzgor. Roke zamahujejo kot pri teku, zgor-nji del telesa je vzravnan, pogled pa je usmerjen naravnost naprej. Hop-samo lahko s poudarkom na dolžini koraka ali pa na višini skoka.

Hoja čez veje. Počasno izmenič-no sukanje v bokih levo, desno, ter hkraten dvig noge (kolena) čez na-mišljeno oviro. Golen je sproščena, roke so v odročenju. Nogo postavlja-mo le za stopalo pred oporno nogo.

Tek (poskoki) s poudarjenim odrivom Pri izvedbi odriva je po-membna iztegnitev zadnje noge v skočnem, kolenskem in kolčnem sklepu. Gibanje zamašne noge je do horizontale. Stopala se aktivno pote-gne navzgor. Po končanem odrivu se aktivno postavi zamašno nogo pod težišče telesa. Pazimo tudi na dolži-no koraka, trup rahlo predklonimo ter zamahujemo z rokami v smeri teka. Poznamo tek s poudarjenim odrivom na vsak korak, na vsak dru-

gi, na vsak tretji, peti ali sedmi korak. Aktivno grabljenje. Tečemo tako, kot bi z nogami grabili pred seboj. Pozorni bodimo, da pride do dviga zamašne noge do horizontale, če-mur sledi iztegnitev v kolenskem sklepu. Stopalo postavimo aktivno na sprednji, zunanji del. Nogo posta-vimo tik pred stopalo oporne noge. Roke so aktivne. Zgornji de telesa je vzravnan. Pogled je usmerjen pred-se. Ločimo nizko, srednje in visoko grabljenje.

Striženje je nadaljevanje grabljenja. Z zgornjim delom telesa smo rahlo nagnjeni nazaj, pogled pa je usmer-jen naprej. Nogi sta ves čas istegnje-ne. Roke sproščeno zamahujejo v smeri teka. Delo nog je v skočnem (kolki) in ne v kolenskem sklepu. Poskoki po eni nogi. Sprva kratki poskoki, pokrčena zamašna noga ne sodeluje, nato stopnjujemo do dol-gih poskokov s sodelovanjem zama-šne noge.

Vaj je še kar nekaj: žabji poskoki, sonožni poskoki po prstih, sonožni poskoki po stopnicah, tek čez oviro z grabljenjem in npr. statične vaje – stojimo na eni nogi in drugo počasi dvigamo…

Nevenka Žgavc - maratonka

Seveda tudi dekleta tečejo na naj-daljših razdaljah. Malo redkeje so to dekleta pri petdesih in še redkeje take, ki so se s tekom in športom na-sploh začele ukvarjati šele pred šti-rimi leti. Vendar je Nevenki, članici ŠD Tekači vipavske doline, to uspelo. Pred kratkim, 29.septembra letos, je pretekla maraton v Berlinu in za 42 kilometrov ter 195 m porabila dobre štiri ure.

Kako se je Nevenka Žagavc in Plač

pri Ajdovščini sploh odločila za tek. Sama pravi, da je bil en razlog sestra, ki se je že prej ukvarjala s tekom. Drugi razlog pa je bil njen pes, ki ga je bilo treba voditi na sprehode. Začetek pred štirimi leti je bil hudo klavrn, saj ni zmogla preteči niti 50 m. Potem pa je trmasta gospa hitro napredovala. Prvi uradni tek, ki ga je pretekla je bil že kar mali maraton- dobri 21 km. Do danes jih je nani-zala že okoli 25. Berlinski maraton pa je njen prvi pravi maraton. Zakaj ravno Berlin? Ta tek je sama sebi po-darila za svojega Abrahama – 50 let. Je pa maraton v Berlinu eden najve-čjih po udeležbi. Kako popularen je pove dejstvo, da za maraton 2014, ki bo drugo leto septembra, zaključuje-jo prijave 14. oktobra letos. Odločil-no je bilo to, da se večino drugih ma-ratonov teče v dveh krogih, berlinski pa ima samo en krog.

Za maraton se je intenzivno pripra-vljala štiri mesece tako, da je tekla pet krat tedensko. Velikokrat je pre-

tekla relacijo od plač do Podnanosa in nazaj seveda – dobrih trideset ki-lometro !!. Njeni vtisi iz Berlina so zelo lepi. Ogromna množica 40.000 tekačev iz vsega sveta. Brezhibna or-ganizacija, kjer je poskrbljeno za vse. Ob celi 42 km dolgi progi je množi-ca navijačev, ki vspodbuja vsakega tekača. Verjetno si težko predsta-vljamo kako lahko kdorkoli preteče dobrih 40 km in potem drugi dan popolnoma normalno hodi. Kako lahko nekdo neprekinjeno teče 4 ure ob tem, da se zaustavi samo nekaj-krat za požitrek pijače in morda gri-žljaj banane. Nevenka je to zmogla brez težav in brez krize, ki je na takih tekih zelo pogosta. Moralna opora v pripravah in v Berlinu je bil njen mož Ljubo. Njegov prispevek je tudi slika.

Vse čestitke Nevenka in še veliko kratkih ali daljših tekov, predvsem pa veliko užitkov ob tekanju v na-ravi. Branko Lavrenčič

Projekt - triatlon za »drugačne«

V oktobru se je pričelo sodelovanje med CIRIUS-om Vipava in Triatlon klubom Ajdovščina. Uroš Medvedec in Igor Sever, ki skrbita za psihofi-zično kondicijo številnih športnih navdušencev v Vipavski dolini, sta prišla na idejo, da ponudita svoje sodelovanje tudi otrokom in mlado-stnikom iz CIRIUS-a Vipava.

Športni mentorji in vodstvo centra

smo idejo podprli. V juniju smo se prvič sestali in postavili smernice za naše skupno delo.

V vadbo bo vključenih 15 učencev, ki so obenem člani Šolskega špor-tnega društva v CIRIUS-u Vipa-va in tudi tekmovalci pri Specialni olimpijadi Slovenije. Ukvarjajo se s številnimi športnimi disciplinami in večina od njih ima že za seboj uspe-šne nastope na državnih in tudi sve-tovnih tekmovanjih. Triatlon vadba pod vodstvom izkušenih trenerjev pomeni popestritev njihovih gibal-nih ur ter pot k zdravemu načinu ži-vljenja ter vključevanje v širše okolje.

Treningi bodo potekali ob sredah v prostorih telovadnice Osnovne šole

Draga Bajca Vipava ali na terenu ter ob petkih v bazenu CIRIUS-a Vipa-va. V načrtu imamo tudi aktivnosti, povezane z vključevanjem v širše okolje, kot so sodelovanje na raznih športnih prireditvah, treningi z dru-gimi vadečimi ipd.

Vadbo bodo vodili člani kluba Tri-atlon ob sodelovanju športnih men-torjev CIRIUS-a Vipava. Tovrstno sodelovanje je pomembno zaradi izmenjave izkušenj in nadgradnje obstoječih znanj.

Našega skupnega dela smo se lo-tili zelo smelo, zato dobri rezulta-ti zagotovo ne bodo izostali. Tanja Princes

Št. 25 • 15. oktober 2013 19Potepanja

Pozabljivost, ta prekleta slabost človekovega uma. Koliko težav nam povzroča od mladosti pa do groba! Začne se z : »Mama kje je moja duda, barbika, robot, heloukitika….? Konča se s: »Kje so moje tablete? A sem že vzel tablete?«Vmes pa nam pozabljivost greni šolske dni.. Kaj je bilo za domačo nalogo?

Kako že gre una letnica? Pa una pesmica? Definicija? A je bil tisti Prešeren pesnik al' pisatelj? Pozabljivost nam že takrat pokaže vso krivico tega sveta. Najbolj zoprn sošolec enkrat sliši Pitagorov izrek pa si ga takoj zapomni. Nekdo drug ga prebere desetkrat, pa mu kakajoče tete v kvadratih s hipomeduzami v kvadratih še vedno niso jasne. Pa s šolo ni konca težav. Tudi drugod nam pozabljivost greni dni in noči.

Včasih nam slab spomin celo onemogoči ljubezensko življenje. Dialog gre nekako tako. »Kje si bil ob pol treh? Sem te čakala veš.« »Ma kaj nisva rekla ob treh in pol?« Stopnjuje se z » Mmm, dragi, mm, cmok, mmm!!!« »Mmmm. Tako si mmm cmok, lepa, da bi te mmm, kar pojedel!!!« »Mmm kaj imaš kondome?« »FbcgJbcklmž!!!!! V najhujših primerih pa skleroza popestri že štart v zakon. Saj poznate tisto: »Kje imaš prstan? !!! Ga nimaš ti? ???« Nadaljuje se s : »Si kupil plenice?« »Hmmm sem pozabil. Ma, saj jih imajo na Petrolu. Že grem iskat«. Pozabljivi možgani nam pokvarijo počitnice. »Tata, kje je moja maska?« » Sine, vprašaj mamo!« »Mama kje je moja maska?« » Jo je vzel tata, sine!!!« » Tata, mama, je rekla, da si ti vzel masko!« »Najbrž smo jo pozabili doma sine.« » Ueeee!!!!«.« »Ma kaj prav za vse moram skrbeti jaz? Kaj niti maske nisi sposoben spakirat!!!!« Slab spomin nam v zakonu zakuha marsikateri tak dialog, ki bi na papirju zavzel vsaj pol knjige, zato ne bom šel v podrobnosti. Posebno podpoglavje poglavja Pozabljivost so Ključi. V katerem žepu so? V katerih hlačah? V kateri jakni? V podobnem položaju kot ključi so tudi mobilniki. S prijazno razliko, da mobitelčka lahko pokličemo. Ah, ja – če ga le nismo pozabili napolniti! Slab spomin je zelo relativna zadeva. Nekateri si slabo zapomnijo letnice,

drugi obraze, nekateri prijatelje, eni prepričanja in obljube … eni pa radi pozabijo dolgove … Nekaterim srečnežem te vrste pozabljivost niti ne škodi! Celo bolje uspevajo z njo. Pozabljivost je na našo srečo tudi selektivna zadeva. Hitro pozabimo mnoge

slabe reči, ki smo jih naredili. Tu smo po količini spomina kot drobcene človeške ribice. Ne pozabimo pa, kaj slabega nam je kdo drug naredil. V teh primerih je spomin skoraj fotografski. Pozabljivost je ena redkih lastnosti, ki je skupna politikom in volivcem.

Politiki gladko pozabijo na obljube. Volivci prav tako. Drugače ne bi bilo mogoče, da se nam ene in iste politične face svaljkajo po sceni že dvajset let. Slab spomin velja kot slabost, ljudje se ga sramujemo. Bolj ali manj neuspešno ga zdravimo z raznimi zelenimi čaji in bilobili. Pozabljivost ljudje brez sramu priznamo le v trgovini, ko z listki v rokah tekamo med policami. Mama narava nam slabega spomina ni namenila zato, da nas bi zafrkavala,

ampak zato, da nam bi življenje olajšala. Mislim, da smo ljudje, ki hitro pozabljamo, srečnejši kot tisti s fotografskim spominom. Hvala slabemu spominu, da se ne pomnimo vsake bolečine, sramote, žalosti, ponižanja ….tako, kot ta boleča čustva doživljamo tisti prvi hip. Če bi naš spomin bil računalniški, nikoli ne bi preboleli izgube bližnjega, nikoli ne bi odpustili. Nikoli več ne bi šli k zobarju…Sploh ne vem, kako bi lahko živeli skupaj s starši, brati, sestrami, ženami ali možmi, prijatelji, sošolci, sodelavci …Če se samo spomnimo, kakšne muke, žalitve, trpljenje nam je vsak od naštetih vsaj enkrat v življenju povzročil. Samo pomislimo, kakšnega sovraštva, zavisti,škodoželjnosti… smo sposobni v slabem trenutku tudi do bližnjega in sicer dragega človeka. Na srečo nam mnoga slaba čustva omili in obrusi pozabljivost. Zato smo sploh sposobni odpuščanja in tako tudi novih začetkov. Odstotek ločitev bi bil blizu 100 odstotkom, če nam ne bi pomagal slab spomin. Najbolj zdravo pozabljivost nam kažejo otroci. »Ueeee. Tata, Lan, mi je vrgel kamen, nikoli več ne bo moj prijatelj.« Čez pol ure pa »Tata, saj Lan lahko danes spi pri nas, a ne da?«A še nekaj sem hotel napisat??? Zgleda, da sem pozabil.

Božo Remškar

O pozabljivostiPot v Jajce 2013

Misel na pot po poteh odposlancev slovenskega naroda je prav gotovo zorela nekaj let. Prvič, niti ne vem pred koliko leti, smo razpredali o po-hodu. A pot je dolga, dopusta malo, telesno morda nismo bili dovolj pri-pravljeni, da bi se podali nanjo … pa je zamisel tlela še kakšno leto. Nato je bilo vse dogovorjeno zelo hitro. Gremo s kolesi.

Pa zmoremo? Seveda, malo bomo trenirali in šli! Od 12. marca smo parkrat načrtovali, sklonjeni nad računalniškim zaslonom in avtokar-to. Na obojem je mogoče izračunati dolžino poti, nismo pa mogli ugoto-viti, koliko se bomo na poti vzpeli. Pa smo si izposodili še program, ki izračuna vzpon, a smo preračunali samo dve etapi, saj nismo verjeli, da bo toliko klancev. Saj se bomo ven-dar »peljali navzdol, na jug …«

Uskladili smo dopust, nakupili opremo za kolo, natrenirali, kolikor nam je ob delu in v deževnem za-četku poletja uspelo ter se v soboto, 29. junija 2013, s kolesi odpeljali v Jajce. Ženski del ekipe z Razdrtega, moški so iz Ajdovščine prikolesarili tudi tja.

Zemljevide smo imeli v torbah, pot v glavi in srcu, vso moč pa v nogah. Rakek, Cerknica, Babno Polje. Ker smo bili že skoraj na koncu prvega dne, smo si privoščili malo počitka. Skoraj prazen bife v najbolj mrzlem kraju v Sloveniji, črna kava in nata-karica, ki se je prav lepo in prijazno nasmejala, ko je izvedela, od kod smo s kolesi prišli in kam smo na-menjeni. Bilo je videti, da nam verja-me, verjeli smo tudi sami in dokaj brez težav smo se vzpeli do Tršća, že na hrvaški strani, kjer smo prenočili.

Nameravali smo vstati zgodaj, da ne bomo kolesarili po vročini. Na pot smo šli malo kasneje, kot smo načrtovali, zato pa smo kolesarili zelo vztrajno. Čez Delnice, po Gor-skem Kotarju. Ne da bi razmišljali o imenu, smo vozili navzgor, se spuš-čali, pa spet navzgor, Delnice bi pa ja že morale biti, koliko še manjka,

samo še malo … in smo prišli ter našli kasarno, v kateri je pred tri-desetimi leti Damijan služil vojsko. Čeprav smo lepo prosili, se ob vojaš-nici nismo mogli fotografirati. Se je pa obisk vojašnice izplačal. Zaradi izrazov na obrazih vojakov. Ko smo jim na vprašanje: »Kuda idete?« od-govorili: »Putevim Avnoja v Jajce!«, je bilo, kot bi zamrznili sliko. Na obrazih pa nejevera, prepričanje, da smo nori. In smo se smeje spustili po klancu navzdol, a le do naslednjega vzpona. Dolg je bil ta drugi dan! Pod večer smo prispeli v Ogulin, našli prenočišče in prijaznega lastnika, ki nam je svetoval, kako naj nadaljuje-mo do Bihaća.

Zjutraj smo naspani in zadovolj-ni ter oblečeni v Mlinotestove rde-če-rumene drese odkolesarili proti Saborskemu. Prvi večji kraj ob poti, prvi postanek v dnevu in druga kava. Pred restavracijo smo naleteli na begunca, ki se je hitro razgovoril. Ni bilo vse čisto zlato in zelo daleč od ljudske modrosti, kar je povedal. Bilo pa je trpko, saj je že 18 let begu-nec. Ne more se vrniti, prav tako se ne more ustaliti. A smo se nasmejali. »Jebiga,« pravi gospod. »Bosancu ni-koli ne moreš vzeti jebiga.« Ko smo pili tretjo kavo nekje blizu Plitvičkih jezer, je bilo skoraj kot doma. Nata-karica je bila iz Ljubljane in nam je postregla po slovensko. Izbrali smo pot do mejnega prehoda, se zapeljali in bili hitro čez mejo. Po cesti je bilo kar naenkrat več prometa, avtomo-bilske hupe so se oglašale, mi smo se stiskali prav na rob cestišča. »Saj smo tudi mi udeleženi v cestnem prometu, kaj nam trobijo,« smo razmišljali. Ko smo se ustavili v Bihaću, kjer smo prespali, nam je lastnik Edo povedal, da nas niso preganjali s ceste, ampak pozdravljali in nam želeli srečno vožnjo, saj po Bosni ljudje, posebno ženske, ne kolesarijo tako kot mi po Vipavski dolini. Res je. Zelo lepo je kolesariti po Bosni, ker si domišljaš, da si hiter. Noben kolesar te ne prehiti.

V Bihaću smo po tuširanju in ma-zanju nog s konjsko mastjo, ko je utrujenost pobegnila neznano kam, vedeli: Zagotovo bomo prišli v Jajce!

Četrti dan. Bi šli še v Drvar? Je pot dolga? Naporna? Prometna? Naš cilj je Jajce. Torej ne gremo v Drvar. Po prvem vzponu v strmino se je Borisu spustila zadnja zračnica. Damijan jo je hitro zamenjal. Čez nekaj kilometrov pa zračnica ponovno pušča. Na zapuščeni bencinski

črpalki v Vrtočah zaradi tehničnih težav nekoliko daljši postanek. En del ekipe ga je izkoristil za počitek, drugi del je temeljito pregledal plašč in odstranil kamenček, ki je bil kriv za puščanje. V Bosanskem Petrov-cu smo nameravali prespati. A na tabli smo prebrali, da je od tam do Jajca še 115 kilometrov, zato smo se odpravili do Ključa. »Ovdje Uršič iz Bosanskog Petrovca,« se je predsta-vil Boris, ki je rezerviral prenočišče. Smeh. Veliko smeha in še nekaj klan-ca, utrudljivega, ker je pihalo in ker smo bili že nekoliko utrujeni. Sledil je doooolg spust po klancu navzdol do Ključa. Prenočišče je bilo lepo, še lepše pa je bilo prebrati na tabli, da nas za naslednji dan do Jajca čaka samo še nekaj več kot 70 kilometrov. Praktično smo že dosegli cilj!

V sredo okoli poldneva so nas pri-čakali najprej Pliva in jezera, nato tabla Jajce. Obvezno fotografiran-je za spomin, stiski rok in objemi. Opoldne je bilo v Jajcu toplo, mi pa veseli, zadovoljni, nekoliko za-mišljeni, sproščeni, nasmejani in pripravljeni na dan počitka. Pojedli smo »najboljše čevapčiče«, poskusi-li »zelnjačo in sirnico«, spili pivo in kavo ter poiskali prenočišče.

Prispeli smo v Jajce!Muzej v nekdanjem sokolskem

domu sameva. Gospod, ki nas je sprejel, je povedal, da je skoraj polo-vica obiskovalcev iz Slovenije. Ogle-dali smo si zbirko, bolj natančno prebrali samo napise v latinici. Bolj kot besede govorijo fotografije.

Popoldan ni bil več študijski, am-pak sproščen na brzicah Plive. Če-prav je bila precej hladna, se je dalo v njej zaplavati. Pod večer nas je že skrbelo, ali bomo v Banja Luki lahko na vlak naložili kolesa. Ko smo vpra-šali, so nam povedali, da uradno na vlak ne moremo s kolesi, ampak se bomo morali dogovoriti »s konduk-terom«.

Upali smo na najboljše in se na-slednji dan ob Vrbasu spustili v Banja Luko. Zgodnji smo bili, želez-niška postaja je bila skoraj prazna, uslužbenci pa zelo ustrežljivi. »Put-nik mora da putuje,« pravi prijazna

gospa in mi smo vedeli, da lahko brez skrbi pojemo še zadnje bosan-ske čevapčiče, saj bodo naša kolesa šla na vlak.

Nočna vožnja z vlakom, avtobu-som, pa spet vlakom. Nič dremanja, ker je prelepo, ker smo uspeli in ker je dobra volja ušla z vajeti. Veliko smeha in nič skrbi. Kmalu bomo v Ljubljani, se pravi doma. Domov ne bomo kolesarili, zakaj bi, gremo z vlakom do Postojne in potem s ko-lesom do slaščičarne v Ajdovščini, kjer bomo zaključili. Po načrtu je šlo. Le da nas je sprevodnik na vlaku v Ljubljani, na katerega smo hoteli iti, dobesedno pognal z vlaka. Samo trije so lahko naložili kolesa na prvi vlak. Trije smo morali počakati na

naslednjega. Skorajda nismo mogli verjeti. A z gospodom na vlaku se nismo mogli ničesar dogovoriti.

Kaj pa za konec? Načrti za prihod-nje leto! In neizmerno veselje, da smo brez težav, brez poškodb, brez spremljevalnega vozila vsi prekole-sarili več kot 550 kilometrov! Ksenija Černigoj

Št. 25 • 15. oktober 201320 Čestitamo

Ajdovske gasilke doživele uspeh

Gasilke iz PGD Ajdovščina smo se 28. septembra udeležile Regijske-ga tekmovanja v Novi Gorici. Svoje sposobnosti, spretnosti in znanje smo dokazovale v izvajanju taktične mokre vaje.

Naša ekipa, članic skupine A, je šti-ri mesece dihala le za en skupen in jasen cilj. Ta je; uvrstitev na držav-no tekmovanje. Naše priprave so se začele že v začetku junija. S kondi-cijskimi pripravami in treningi, ki so potekali vsaj 2x tedensko, smo se urile tako fizično in psihično. In ver-jeli ali ne, taktično mokro vajo izpi-lile do potankosti in se z osvojitvijo 2. mesta v naši kategoriji uvrstile na državno tekmovanje. Dokazale smo, da zmoremo, sebi in drugim. Res je, včasih je bilo težko in nismo imele dobrega dne. Kolikokrat smo imele občutek, da smo spet na začetku. Za to, da smo se vedno znova pobrale, se v prvi vrsti zahvaljujemo našima

trenerjema, Petru Šantaku in De-janu, ki sta nas vseskozi podpirala, bodrila in verjela v nas, še prej kot smo me verjele same vase. Hvala Dariji Batista za pomoč in podporo. Zahvala gre tudi Civilni zaščiti Ajdo-vščina, ki nam je omogočila prostor za vaje. Prav tako se zahvaljujemo tudi dvema sosednjima društvoma, PGD Selo in PGD Col, za izposoje-no opremo, ko smo jo potrebovale in vsem drugim, ki so nam nudi-li kakršnokoli pomoč. Hvala Vam. Obljubimo pa, da Vas na državnem tekmovanju ne bomo razočarale. Naši cilji so visoki, saj v naši skupini ne poznamo več besedne zveze » Ne (z)morem «. Vemo, da s trdim delom in dobrim ekipnim duhom, lahko znova dokažemo, da smo najboljše. Naj zaključimo z mislijo Vincenta Pealea, ki pravi; » Če odnehamo, je to vedno prezgodaj «. Gasilke, članice A

Ekipa GRC Ajdovščina bronasta na tekmovanju iz tehničnega reševanja ob prometnih nesrečah

V soboto, 28. septembra 2013, je v Postojni potekalo četrto tekmova-nje GEŠP – Gasilskih enot širšega pomena iz tehničnega reševanja ob prometnih nesrečah. Domača ekipa GRC Ajdovščina se je dobro izkazala in osvojila 3. mesto.

Na tekmovanjih GEŠP se med se-boj pomerijo ekipe gasilskih enot, ki so usposobljene za reševanje tehnično zahtevnejših nesreč. Tek-movanje v Postojni je obsegalo teh-nično reševanje ob prometnih ne-srečah. »Reševati« je bilo potrebno poškodovane v prometni nesreči, z udeleženima dvema voziloma, eno je bilo zvrnjeno na streho. Ob zah-

tevnem tehničnem znanju je bil za uvrstitev pomemben tudi čas. Med dvanajstimi prijavljenimi ekipami se je odlično odrezala domača ekipa GRC Ajdovščina ter na koncu pri-stala na odličnem 3. mestu. Ekipo so sestavljali vodja Kristjan Pregelj ter člani Dušan Batista, Mitja Jejčič. El-vis Vidmar, Gregor Krašna in Aljaž Černigoj (zadnja pridobitev ajdo-vskih poklicnih gasilcev). Z dobro uvrstitvijo so pokazali svoje znanje, izkušnje in spretnosti – tokrat za po-kal in za dobro vajo, že prihodnjič pa se bodo morali izkazati tudi zares. Čestitamo domači ekipi!

Ekipa prve pomoči uspešna na državnem preverjanju

Ekipa prve pomoči Rdečega križa Ajdovščina je na XIX. državnem preverjanju usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa 5. oktobra v Velenju zasedla 9. mesto.

Sodelovalo je 14 ekip, zmagovalk na regijskih preverjanjih. Naša eki-pa, v sestavi Špela Ambrožič (vodja ekipe), Petra Fučka, Martina Petan, Tamara Mozetič, Ivo Prelc in Andraž

Šorc, je pokazala veliko mero uspo-sobljenosti in pripravljenosti. Svoje znanje je prikazala na sedmih delov-nih točkah, kjer so potekale simula-cije realnih nesreč: prometne nesre-če, eksplozije, delovne nezgode, ne-sreče na javni prireditvi, nezgode na otroškem igrišču, v trgovskem cen-tru in na športni prireditvi. Na vsa-kem delovišču je ekipa oskrbela več poškodovancev, ocenjevalci Rdečega

križa Slovenije pa so pozornost na-menjali tudi preverjanju izvajanja triaže poškodovanih, evakuaciji po-škodovanih in njihovi pripravi za transport, delovanju vodij ekip ter preverjanju opremljenosti ekip.

Ekipo prve pomoči je RK Ajdovšči-na skupaj z Občino Vipava ustanovil januarja 2011. Člani ekipe so opra-vili 70-urni tečaj za bolničarja ter vseskozi obnavljajo in dopolnjujejo svoje znanje. V kratkem času so do-segli visok nivo usposobljenosti in maja letos že postali prvaki Severno-primorske regije. Ekipa je ustrezno opremljena, zelo požrtvovalna in pripravljena, da se odzove ter nudi pomoč ponesrečenim v primeru ve-čje naravne ali druge nesreče.

RK Ajdovščina jim za njihov uspeh iskreno čestita. Ob enem tudi drži-mo pesti za ekipo prve pomoči iz RK Slovenj Gradec, ki je zmagala na državnem preverjanju in se bo ude-ležila evropskega tekmovanja v prvi pomoči avgusta 2014 v Belgiji. Irena Žgavc

Ta veseli dan na Vrtovčah že šestič

Šole smo se že navadili, vendar se še radi spominjamo, kako lepo smo se imeli tisto soboto na Vrtovčah. Poslavljali smo se od šolskih po-čitnic in se veselili začetka novega šolskega leta.

V naši mali vasici nas je mnogo otrok. Zmeraj več nas je tudi šolar-jev. Tokrat je bila na Vrtovčah že še-sta prireditev Ta veseli dan. Otroci

komaj čakamo ta dan, najmanj teden prej smo že vsi v akciji – predvsem starši in otroci. Vsak je za nekaj za-dolžen. Ker nas je več deklet, smo se navdušile nad pripravo modne revi-je. Z malo prigovarjanja so se nam pridružili tudi fantje. Bili so prav prisrčni manekeni. Sama priprava na modno revijo je bila prava do-godivščina, veliko smeha in zabave.

Bolj ko se je bližal nastop, bolj nas je dajala trema. Da je bila modna revija takšna, kot mora biti, nam je na po-moč za frizure in make up priskočil Frizerski salon Neška iz Vrhnike. Majice, iz katerih so nasajale modne kreacije izpod pridnih in ustvarjal-nih rok šivilje Ksenije, so nam daro-vali Zavarovalnica Triglav ter gospe Anica in Marica. Na koncu modne revije smo vsi manekeni zaplesali še sedaj priljubljen ples Gangam style.

Ob tej priložnosti se otroci in starši zahvaljujemo Frizerskemu salonu Neška, Zavarovalnici Tri-glav, gospe Anici in gospe Marici, Vrtovčankam za slastno pecivo, gospe Almi in g. Alenki iz Ajdo-vščine za sladoled, T.D.V. za meso na žaru, podjetju Fructal za pijačo. Hvala vaščanom in staršem za pri-jeten in doživetij poln večer. Otroci iz Vrtovč

Srečno na skupni poti!V soboto 21.9.2013 sta na gradu

Kromberk, obdana s sorodniki in številnimi prijatelji, dahnila svoj »DA« Tadeja Štrukelj z Ajševice in Aljaž Pikec iz Črnič.

Tako kot je bila Tadeja že od malih nog velika ljubiteljica konj in tekmo-valka, danes pa odlična inštruktorica jahanja, je Aljaž že od osnovnošol-skih dni navdušen gasilec pri PGD

Selo, od lani pa tudi član LD Čaven. Že ob samem Tadejinem prihodu na grad Kromberk, kamor je prijezdila na svojem konju v spremstvu prija-teljev konjenikov, je prisotnim zastal dih. Vsem svatom, še posebno pa Tadeji in Aljažu bo v nepozabnem spominu ostal veličasten sprejem, ki so jima ga v Črničah pripravili gasilci PGD Selo in člani LD Čaven.

Celo narava je dogodku dodala svoj čar; ob prihodu mladoporočencev v ženinovo domačo vas, je na nebu za-žarela mavrica.

Ob tej priložnosti se Tadeja in Aljaž iskreno zahvaljujeta gasilcem, lovcem, konjenikom, sorodnikom, prijateljem in vaščanom, ki so jima že tako poseben dan, naredili še lepši in veličastnejši.

Mi pa Tadeji in Aljažu is-kreno čestitamo in jima želi-mo obilo sreče na skupni poti. družina Pikec

Št. 25 • 15. oktober 2013 21Narava in družba

Nočni rogovilež

Dnevi se nezadržno krajšajo, listje na drevesih spreminja barvo in ni več dvoma, da je jesen tu. Namesto večernega sprehoda in hladne pijače sta nam postala bolj všeč topel čaj in odeja na kavču. Kot polhi se bomo zavili vanjo…Zavit kot polh, sit kot polh, spi kot polh … Polh se prikrade v marsikatero našo

primerjavo in tudi v leposlovju kar pogosto naletimo nanj. Ob tem običajno pomislimo na veverici podobno sivo živalco, s košatim repom in velikimi črnimi očmi, ki jih poudari še črn kolobar okrog njih. To je navadni polh, a le malokdo ve, da v Sloveniji živita še drevesni polh in podlesek, občasno pa se pojavi tudi vrtni polh. Polhi so zelo starinska skupina sesalcev, saj so že pred 50 milijoni let šli v razvoju svojo pot (za primerjavo: razvojni poti šimpanza in človeka sta se ločili pred 5 milijoni let). Lahko bi rekli, da so živi fosili med glodavci, njihovi glavni značilnosti pa sta kopičenje velikih podkožnih zalog maščobe in zimsko spanje, ki pri nas traja tudi do 7 mesecev. Vsi polhi so izvrstni plezalci in njihov življenjski prostor je bolj ali manj gozd.

Navadni polh (Glis glis) živi predvsem v listnatih in mešanih gozdovih na zakraseli podlagi, pa tudi v sadovnjakih. Med nočnim potepanjem in stikanjem za hrano pride včasih tudi na skedenj ali podstrešje, kjer s svojim rogoviljenjem marsikomu požene strah v kosti. V slast mu gredo predvsem žir, želod, in gabrovi oreški, teknejo pa mu tudi bolj sočni plodovi in hrana živalskega izvora. V letih, ko bukev in hrast ne plodita, polhi že junija ustavijo razmnoževanje in nimajo mladičev. Če pa je leto bogato s hrano, lahko samica julija skoti tudi do 11 mladičev. Gnezdo si običajno naredi v drevesni duplini, ki jo skrbno postilja s travo, dlako in perjem. Mladički se skotijo zelo nebogljeni, težki 2 grama, slepi in gluhi, a se hitro razvijajo. Konec avgusta si znajo že sami poiskati hrano in so povsem samostojni. Precej manjši od navadnega je drevesni polh (Dryomys nitedula).

Prepoznamo ga po črni očesni maski, ki se vleče od smrčka do osnove uhlja in sivo- do rumenorjavi dlaki po hrbtni strani telesa. Zaradi črne maske preko oči mu je zelo podoben vrtni polh (Eliomys quercinus), katerega rep je proti koncu črn z belim čopom. Kljub imenu je tudi to gozdna vrsta polha, ki pa je vedno redkejši. Naša najmanjša vrsta polha je podlesek (Muscardinus avellanarius). Z

rdečerjavim kožuščkom in veliko manj košatim repom, kot ga imajo ostali polhi, je zelo podoben miški. Neopazno se smuka med gostim grmovjem in najraje se zadržuje na gozdnih posekah, ob gozdnem robu ali mejicah, kjer je dovolj raznolikega grmičevja z obilo različne hrane. V grmovju si splete iz lubja, suhih trav in listja gnezdo, ki zelo spominja na ptičje. Srečanja z njim v naravi so zelo redka, njegovo prisotnost pa lahko prepoznamo po gladko obgrizenih lešnikovih lupinah. V Evropi vse vrste polhov ogroža predvsem krčenje gozdov in mejic ter s

tem izgubljanje njihovega življenjskega prostora. Prav zato so vse vrste polhov v večini Evropskih držav zavarovane. V Sloveniji ni zavarovan samo navadni polh, lov nanj pa je dovoljen od 1. oktobra do 15. novembra. Kot kulinarično posebnost so navadnega polha cenili že Rimljani in tudi na območju Slovenije ima lov na polhe že najmanj dvatisočletno tradicijo. Kako pomemben je bil za slovenskega kmeta v preteklosti lov na polhe pričajo dajatve gospostvu za lovino. Prve take omembe najdemo že v urbarju Vipave iz leta 1499. Polhanje je bilo v preteklosti najznačilnejša zvrst kmečkega lova, saj je do 20. stoletja polhe lovilo le kmečko prebivalstvo. Poglavitna razloga za lov sta bila predvsem pridobivanje hrane in krzna za obleko. V srednjem veku pa se je razmahnila trgovina s krznom in s tem je postalo polharjenje tudi vir zaslužka. Danes lov na polhe ni več nujno potreben za preživetje, pač pa je postal predvsem družabni dogodek in turistična atrakcija. Dokler bomo imeli obsežne bukove gozdove, naših polhov tak lov ne ogroža. Ali je zabava v jesenskih nočeh dovolj upravičen razlog za uboj polha pa je vprašanje, na katerega si mora vsak sam odgovoriti.

IRENA KODELE KRAŠNA

Živi svet pred domačim pragom

OKTOBRSKI NARAVOSLOVNI IZZIVSprehodite se po gozdu in ob živih mejah, kjer rastejo orehi, leske, kosta-

nji… Poiščite obgrizene plodove in poskušajte ugotoviti, katera žival jih je obgrizla. Prepoznate lešnike, katere je obgrizel podlesek?

Cécile Brünner – drobna vrtnica, ki seže do srcaCecile Brunner je majhna vrtnica,

tako po obliki grma in kot po veliko-sti cveta, a to svojo majhnost več kot nadoknadi z bujnim cvetenjem. Nje-ni svetlo roza cvetovi merijo dobre štiri centimetre v premeru, po obliki pa spominjajo na cvetove miniatur-nih hibridnih čajevk. Podolgovati zašiljeni popki se odprejo v polnjen rozetast cvet, ki se čez par dni spre-meni v kuštrav pompon. Odlična vr-tnica, ki je nekoč v gumbnici krasila marsikateri suknjič.

Zaradi nizke rasti in številnih majhnih cvetov v šopkih jo uvršča-mo v skupino mnogocvetnic – po-liant, čeprav je po obliki rasti bolj podobna bengalkam. Leta 1880 jo je vzgojila francoska žlahtniteljica Marie Serlin, bolj znana kot vdova Ducher. Bila je pogumna ženska, ki je uspešno nadaljevala delo svoje-ga moža. V sedmih letih je vzgojila petnajst sort vrtnic, Cecile Brunner pa je bila zadnja med njimi. Vdova Ducher je umrla februarja 1881, še preden je bila vrtnica predstavlje-na javnosti. Ime je dobila po hčerki Ulricha Brunnerja, gojitelja vrtnic iz Lausanne.

Na vrtu jo posadite v ospredje gre-

de. Lepo se bo vključila med druge rastline, še posebno dobro pa se bo počutila med nizkimi trajnicami. To vrtnico si lahko privoščite tudi, če nimate vrta, saj se jo z lahkoto goji v posodi. Cecile Brunner lahko vzdržujete kot grmiček visok nekaj čez pol metra, če pa je ne boste obre-zovali, bo sčasoma zrasla kak meter višje. Nežni zeleno rjavi poganjki z redkimi trni so pravo nasprotje togih in močno trnatih hibridnih čajevk, zato vas ne bo »cukala« za obleko in otroci se bodo lahko v njeni bližini brezskrbno igrali. Zaradi svoje ne-žnosti in trpežnosti je v kombinaciji s trajnicami primerna tudi kot okras grobov. Taka zasaditev nam ne bo dala veliko dela, grob pa bo cvetoč in urejen skozi vse leto.

Vroča poletja ji ne povzročajo te-žav, prav tako ne nizke zimske tem-perature ali pomladanska moča. Na bolezni je zelo odporna in pepelasta plesen pobeli njene poganjke le v res izjemnih razmerah.

Svetovna zveza društev ljubiteljev vrtnic je Cecile Brunner uvrstila v dvorano slavnih zgodovinskih vrtnic (Old Rose Hall of Fame), kamor uvr-ščajo zgodovinsko pomembne sorte

in tiste, katere ostajajo med ljubitelji vrtnic priljubljene še številna leta po njihovem »krstu«. Do sedaj si je to slavo zaslužilo le deset sort, kar do-kazuje, da je Cecile Brunner res ne-kaj posebnega.

Poleg grmičaste obstaja tudi pleza-va oblika, ki ima prav tako drobne cvetove, v vseh ostalih pogledih pa ji ni prav nič podobna. Plezava Ce-cile Brunner je zelo krepko rastoča vrtnica, ki lahko povsem preraste pergolo, steno ali drevo, na katerega se je povzpela. Po prvem valu cvete-nja v začetku poletja, bo cvetenje do zime še nekajkrat ponovila.

Tretja oblika iste vrtnice je 'Bloom-field Abundance'. Zraste preko me-tra in pol v višino. Je krepke rasti, njeni cvetovi pa nas prav tako kot cvetovi Cecile Brunner razveseljuje-jo od pomladi do pozne jeseni. Pa še sklanjati se nam ni treba, da bi uživa-li v njihovem vonju.

Cecile Brunner, Bloomfield Abun-dance ali katero drugo zgodovinsko sorto vrtnic lahko kupite v spletni trgovini www.vrtnicekodele.si ali pri Ireni Kodele Krašna v Budanjah (tel. 040 560 955).

Urejanje grobov pred prazniki

Pred nami je praznik vseh svetih, 1. november in spomin na naše premi-nule. Da bodo grobovi na praznični dan lepo urejeni, se je urejanja treba lotiti pravočasno. Ob načrtovanju zasaditev in drugih preurejanj pa je ob modnih smernicah, predvsem na Vipavskem, smiselno pomisliti tudi

na vremenske pogoje. V edini vrtnariji tod okoli, v Vipa-

vskem Križu, kjer Vida Jejčič vzgaja cvetje, predvsem enoletnice, je v teh dneh pisano in barvito. Popki kri-zantem se počasi odpirajo, v različ-nih barvah in oblikah, z velikimi in majhnimi cvetovi, take za šopke in

tiste, zasajene v loncih, ki lepo nado-meščajo ikebane. V polnem razcvetu pa so mačehe, živahnih in pisanih barv, z različno velikimi cvetovi, ki jih Vida tudi sicer najbolj priporoča za zimske zasaditve grobov. Zdrži-jo zelo nizke temperature, dolgo in hvaležno cvetijo, po kakšnih vre-menskih ujmah pa si hitro opomo-rejo, odlično se ujemajo z drugim okrasjem. Velja pa jih zasaditi čim prej, da bodo do praznikov lahko lepo pokrile njim namenjeno gre-dico Nasploh se pravočasno lotite urejanja grobov, saj vas bo čakanje na zadnji trenutek lahko stalo tako časa, kot tudi denarja.

Vida svoje cvetje ob dopoldnevih prodaja na ajdovski tržnici, ki bo v dneh pred praznikom obratovala v podaljšanem urniku. Popoldan pa jo najdete v rastlinjakih v Vipavskem Križu, kjer bo pred prazniki prav tako stalno dežurstvo.

Prišli, tekmovali, zmagaliV soboto, 22. Septembra, se je od-

vijal zadnji rally starodobnikov v prvenstvu SVS, tradicionalna 15. nagrada Podutika. Organizator je bil tudi letos Codelli classic & sport car klub iz Ljubljane.

V traso so bili vključeni deli cest, po katerih so se že pred drugo sve-tovno vojno in po njej, odvijale mo-tociklistične in avtomobilske dirke. Iz Podutika je peljala v center mesta, čez Prešernov trg, in potem proti Škofljici in Grosuplju. Od tam pa čez Muljavo, Rašico, skozi Ig in zopet v center, na Muzejsko ploščad na Me-telkovi ulici.

Skupni imenovalec rally-ja je bilo „kolo“, v povezavi z odkritjem naj-starejšega kolesa na svetu (iz pribli-žno 3200 p.n.š.), ki so ga našli na

Ljubljanskem barju, in je razstavlje-no v Mestnem muzeju, kamor smo bili na ogled povabljeni udeleženci.

Rally-ja se je udeležila tudi številč-na ekipa našega društva (11 posadk), saj je bil ključen za končno uvrstitev društva v prvenstvu zveze SVS. Ude-ležba je bila po tej plati zelo uspešna, saj smo osvojili pokal za množič-nost in prvo mesto v ekipnem tek-movanju prvenstva za leto 2013. S tem bo v našo last za eno leto prišel prehodni pokal, ki ga bomo preje-li na svečani podelitvi ob zaključku tekmovalne sezone. Tudi posamično smo se na rally-ju dosegli lepe uspe-he v svojih kategorijah. V domačih vitrinah so spravljeni spravljenih štirje zlati in po en srebrn ter bronast pokal.

Posebno bi izpostavil našega člana Antona Fabjana, ki je pri svojih 86 letih prišel na start v Ljubljano sam, in uspešno izpeljal 103 km dolgo traso brez sovoznika, za kar je tudi prejel posebno priznanje. Pozornost pa je vzbujalo tudi njegovo vozilo Fiat 508 Balilla iz leta 1932. Miro Štrancar

Št. 25 • 15. oktober 201322 Podjetno

NE SPREGLEJTE Aktualni javni razpisi in pozivi(pripravlja Razvojna agencija ROD; E: ra.rod@siol.net)

Razpisovalec Naziv razpisa Upravičenci Rok za predložitev vlog Razpisna dokumentacija in dodatne informacije

Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije

4. Javno povabilo za zbiranje ponudb v okviru programa »Usposabljanje in izobraževanje zaposlenih 2011«

delodajalcido razdelitve razpoložljivih sredstev oz. najkasneje do 31. 10. 2013

http://www.sklad-kadri.si/si/razpisi-in-objave/razpis/n/4-javno-povabilo-za-zbiranje-ponudb-v-okviru-programa-usposabljanje-in-izobrazevanje-zaposlenih/

Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije

Javni razpis za izbor izvajalcev vseživljenjske karierne orientacije v okviru programa »Vseživljenjska karierna orientacija za delodajalce in zaposlene«.

pravne ali fizične osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti kot svetovanje, izobraževanje, raziskovanje in druge vsebinsko primerljive dejavnosti in so registrirane že vsaj 2 leti

Predviden je še 1 rok za oddajo vlog:- 1. 3. 2014

http://www.sklad-kadri.si/si/razpisi-in-objave/

Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije

Javni razpis za neposredno sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem za šolsko/študijsko leto 2013/2014 (155. javni razpis)

delodajalci 31. 3. 2014 oz. do porabe sredstev

http://www.sklad-kadri.si/si/razpisi-in-objave/naslovnica/razpis/n/neposredno-sofinanciranje-kadrovskih-stipendij-delodajalcem-155-jr/

Zavod RS za zaposlovanje Usposabljanje na delovnem mestu 2012/2013 delodajalci do porabe sredstev oz.

najpozneje do 1.6.2014

http://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/razpisi/razpisi?aid=385

Zavod RS za zaposlovanje Zaposli.me 4–2012 Tržni in drugi delodajalci do porabe sredstev oz. najdlje do 30. 10. 2013

http://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/razpisi/razpisi?aid=465

Zavod RS za zaposlovanje Subvencija za samozaposlitev

brezposelne osebe, iskalci zaposlitve, prijavljeni pri ZRSZ

do porabe razpoložljivih sredstev

http://www.ess.gov.si/obvestila/obvestilo?aid=695

Slovenski podjetniški skladP1 2013 Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere

mikro, mala in srednje velika podjetja

Roki: 10.11.2013 oz. do porabe sredstev

http://www.podjetniskisklad.si

Slovenski podjetniški skladJavni razpis za subvencije za zagon inovativnih podjetij v letu 2013 (P2B)

P2B (podjetja, ki so prvič kandidirala na razpisu P2 leta 2012)

4.11.2013 http://www.podjetniskisklad.si

Eko Sklad j.s. Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb 50PO13

okoljske naložbe pravnih oseb, samostojnih podjetnikov posameznikov in zasebnikov; občine

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 30.11.2013 http://www.ekosklad.si/

Eko Sklad j.s.Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov 49OB13

občani do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31.1.2014 http://www.ekosklad.si/

Eko Sklad j.s.

19SUB-OB13 javni poziv za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti večstanovanjskih stavb

občani do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31.12.2013 http://www.ekosklad.si

Eko Sklad j.s.

Javni poziv 20SUB-EVOB13Nepovratne finančne spodbude občanom za baterijska električna vozila

občani do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. 12. 2013 http://www.ekosklad.si/

Eko Sklad j.s.

Javni poziv 21SUB-EVPO13Nepovratne finančne pomoči pravnim osebam za baterijska električna vozila

pravne osebe do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. 12. 2013 http://www.ekosklad.si

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

Javni razpis za Tehnično pomoč čebelarjem čebelarji

do porabe sredstev/zaprtje bo objavljeno na spletni strani MKO

http://www.mko.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

IV. javni razpis za ukrep 121 – posodabljanje kmetijskih gospodarstev za leto 2013, za naložbe mladih prevzemnikov kmetij

upravičenec, ki je prejel pozitivno odločbo o podpori za prevzem kmetije

23.10.2013 do 24. urehttp://www.mko.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

Javni razpis za ukrep VII: Finančna pomoč za nadomestilo škode v čebelarstvu

čebelarji, ki so vpisani v register čebelnjakov, ki ga vodi MKO

do porabe sredstev/zaprtje bo objavljeno na spletni strani MKO

http://www.mko.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

2. javni razpis ukrepa 123 Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom za gospodarske družbe, samostojne podjetnike, zadruge in zavode za leto 2013

Podjetja, ki se ukvarjajo s dejavnostmi prve stopnje predelave lesa

27.11.2013http://www.mko.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi

SID Banka(Slovenska izvozna in razvojna banka d.d.)

Krediti iz Posojilnega sklada za MSP- Razvojno-spodbujevalni program SID banke za mikrofinanciranje poslovanja MSP 2013-2014 - Razvojno-spodbujevalni program SID banke za financiranje poslovanja MSP 2013-2014

Gospodarske družbe, ustanovljene po Zakonu o gospodarskih družbah (male in srednje velike), ki poslujejo vsaj 2 leti in imajo vsaj 3 zaposlene

od 14.10.2013 dalje do porabe sredstev

http://www.sid.si/financiranje/krediti-iz-posojilnega-sklada-za-msp

Zaključek akcije zbiranja odpadne električne in elektronske opreme

V mesecu septembru je potekala akcija zbiranja odpadne električne in elektronske opreme z naslovom E-ODPADKE LOČUJ IN OKOLJE VA-RUJ. Za vsako oddajo OEEO v zbirnem centru pod Dolgo Poljano, so občani prejeli kuponček za sodelovanje v nagradni igri, katere glavna na-grada je bil nov hladilnik. Akcijo je izvedla KSD d.o.o. Ajdovščina v sode-lovanju s podjetjem Zeos d.o.o..

Vsem sodelujočim občanom se zahvaljujemo za prispevek k pravilnemu ravnanju z odpadno OEEO, saj je le nepoškodovano odpadno elektron-sko in električno opremo, ki je eden glavnih virov težkih kovin in vsebuje mnogo okolju nevarnih snovi, mogoče predelati tako, da ne onesnažuje okolja.

Nagradna igra je sicer zaključena, to pa naj ne bo ovira za obisk zbirnega centra, kjer lahko vedno oddate odsluženo električno in elektronsko opre-mo. KSD d.o.o. Ajdovščina

Nad odzivom občanov smo zadovoljni, saj smo v zbirnem centru zabeležili preko 100 oddaj OEEO in v času trajanja akcije zbrali več kot 6 ton različne odpadne električne in elektronske opreme (TV, monitorji, hladilniki, sijalke, baterije, akumulatorji, gospodinjski aparati…).

Akcijo smo zaključili 21.9.2013 z dnevom odprtih vrat, ko smo organizirali vodene oglede po CERO Ajdovščina ter ogled E-transformerja, vozila opre-mljenega z multimedijsko in svetlobno opremo. Vozilo se v celoti napaja iz lastne sončne elektrarne, v notranjosti je opremljeno z razstavljenimi gospodinjskimi aparati, ki obiskovalce opozarjajo na pomembnost pravil-nega ravnanja z OEEO.

V torek 24.9.2013 je direktor mag. Egon Stopar, na upravi Komu-nalno stanovanjske družbe d.o.o. Ajdovščina, izžrebal 5 srečnežev. Glavno nagrado je prejela gospa Zdenka Bernik, ostali štirje nagra-jenci so prejeli praktične nagradne pakete podjetja KSD d.o.o. Ajdo-vščina ter podjetja Zeos d.o.o..

Žur v Trnjah Konec julija smo se sosedje iz Trnj

v Ajdovščini vendarle dobili na skupnem »žuru«, za katerega smo se dogovarjali že več let. Mojca je poskrbela za p.r. med sosedi, ki so se z veseljem odzvali. Termin je bil usklajen tudi z daljnimi sorodniki sosedov, ki so bili na priložnostnem obisku v domačih Trnjah.

Tako smo se v domači »gasi« tistega lepega poletnega večera zbrali pred-stavniki prav vseh naseljenih hiš iz naše ulice, pa še kakšen od drugod. To je bila priložnost za odkrite po-govore, težav nismo reševali, ker jih nimamo – v naši ulici se vsi dobro razumemo. Iztok za roštiljem, Nuša z vinsko infuzijo, ostali sosedje pa so poskrbeli še za »sladko« in za dobro voljo, na koncu pa so nas presenetili

celo s torto! Tovrstna srečanja so dobrodošla

popestritev življenja v naši ulici, zato jih bomo zagotovo še pona-vljali. Potrudili se bomo, da bomo še naprej obdržali lepe medsose-ske odnose, ki v teh kriznih časih lahko nadomestijo marsikaj. Mk

Št. 25 • 15. oktober 2013 23Koledar

Razstavljajo: Alina Asberga Nabergoj, Ana Maraž, David Ličen, Irena Furlan, Jon Hatfull, Katja Sarkič, Marta Jakopič Kunaver, Matej Kunaver, Polona Kunaver LIčen, Tamara Srebot, Primož Fučka in Tadeja Ličen. Info: 05 368 1929, info@licnahisa.com, www.licnahisa.com Razstava risb Heli Hongisto - Nature in pieces/Narava v koščkih Do petka, 25. oktobra - MC Hiša mladih Ajdovščina V sklopu prireditve Teden otroka 2013 - razstava risb EVS prostovoljke s Finske Heli Hongisto. Razstava likovnih del - Ekstempore Piran 2013 Do ponedeljka, 28. oktobra - Trgovski center Mercator Ajdovščina Razstava likovnih del otrok, ki so nastali v okviru Tedna otroka 2013 na Ekstempore Piran 2013 z naslovom »Kako je biti otrok v današnji družbi«. DU AJDOVŠČINAOb torkih ob 17:00 - rekreacija v mali dvorani ŠC AjdovščinaOb sredah ob 18:00 - vodena vadba v bazenu, ob 19:00 - vodena vadba po kapi prizadetih 9. november - popoldansko kopanje v Hotelu DELFIN v Izoli16. november - enodnevni izlet v neznano »MARTINOVO«Info: DU Ajdovščina, Metka Marušič, 05 366 13 83, 031 303 109, duajdovscina@volja.net (uradne ure na sedežu društva, Cesta IX. Korpusa 1, Ajdovščina, ob ponedeljkih, sredah in petkih med 9:00 in 11:00)ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB AJDOVŠČINA – VIPAVA25. oktober ob 12:10 uri, pri spomeniku padlih borcev Ajdovščina - Slovesnost v počastitev dneva mrtvih. Zaželjena udeležba v čim večjem številu, članov in praporščakov!PD AJDOVŠČINAGregorčičeva 20, AjdovščinaTajnica: Marjana Soban 041 573 319Uradne ure: vsak četrtek med 16. in 18. uro (možen vpis na izlete in plačilo letne članarine)Rekreativček vabi – programi za vse generacije ŠOLA PLAVANJA za OTROKE (4-12 let) V notranjem bazenu ŠC Ajdovščina, 1x, 2x ali 3x tedensko, ob pon (16.00-17.00), sre (17.00-18.00), pet (16.00-17.00). REKREATIVNO PLAVANJE za ODRASLEZačetni in nadaljevalni tečaj, skupaj 16 ur, 2x tedensko (tor in čet 16.00 – 17.00), notranji bazen ŠC Ajdovščina. Termini: prvi: 8. 10. - 28. 11., drugi: 7. 1. 2014 - 27. 2. 2014, tretji: 4. 3. 2014 - 24. 4. 2014. *člani DU Ajdovščina in Vipava ter člani DI Ajdovščina imajo 20eur popusta; člani Društva MIDS imajo 10eur popusta! VADBA V ZRELIH LETIH - 1. OBISK BREZPLAČEN! Ob četrtkih med 17.00 in 18.00 v Domu krajanov Ajdovščina, *člani DU Ajdovščina ter člani DI Ajdovščina imajo 5eur popusta/mesec; člani Društva MIDS imajo 3eur popusta/mesec. NOVO!!! FUNKCIONALNA VADBA Z MIHO GOLOBOM NOVO!!!Vadba za oba spola. 1. obisk BREZPLAČEN! Pri vadbi boste uporabljali le težo lastnega telesa, potekala pa bo v timskem duhu, saj vam to predstavlja dodatno motivacijo in moč za opravljanje kvalitetne vadbe. Vadba poteka ob torkih med 19.00 in 20.00 (po dogovoru mogoči dodatni termini), v večnamenskem prostoru SŠ Veno Pilon). MIX AEROBIKA - 1. OBISK BREZPLAČEN!Enkrat do dvakrat tedensko, možne so kombinacije s fitnesom: Ajdovščina (večnam. prostor SŠ Veno Pilon): pon 19.00 – 20.00 in sre 20.00 – 21.00; Budanje (telovadnica OŠ): čet 18.30 – 19.30; Šmarje (gasilski dom): pon 20.30 – 21.30 in čet 20.00 – 21.00; Črniče (telovadnica OŠ): sre 18.30 – 19.30. Prijave na elektronskem naslovu rekreativcek@gmail.com ali po telefonu 041 472 128/040 348 264. Več o programih na http://rekreativcek.gmajna.eu. Fotografska razstava Mirka Štermana - Podobe vetra Do petka, 18. oktobra - Mercator center Ajdovščina. Vabljeni na ogled fotografij Mirka Štermana - Podobe vetra.

Koledar prireditev za OKTOBER 2013

sreda, 16. oktober

ob 10:00Obrtno-podjetniška zbornica v Ajdovščini

Kaj podjetje potrebuje pri svojem poslovanju na področju varstva in zdravja pri delu ter požarne varnostDelavnica je za udeležence brezplačna.Info: 05 364 49 00, marko.rondic@ozs.si;05 365 36 00, silvana.peljhan@ra-rod.si

sreda, 16. oktober

ob 10:00Dvorec Lanthieri v Vipavi

Delavnice in predstavitev Visoke šole za vinogradništvo in vinarstvo05 3315 397, andreja.leban@ung.si

sreda, 16. oktober

ob 14:00 Ljudska univerza Ajdovščina

Maxi šola za mlade - Spleti si mrežoDelavnice so brezplačne.Info: 05 366 47 50, 041 437 785,info@lu-ajdovscina.si,http://www.lu-ajdovscina.si

sreda, 16. oktober

ob 17:00 Dvorec Lanthieri v Vipavi

Predavanje doc. dr. Jureta GombačaPredavanje bo v angleščini.Info: 05 3315 397, andreja.leban@ung.si

sreda, 16. oktober

ob 19:00 MC hiša mladih Ajdovščina

Medicinska konoplja in njeni zdravilni učinkiUdeležba je brezplačna.Info: Info: 041 945 392, 05 368 93 83, info@mc-hisamladih.si

sreda, 16. oktober

ob 19:00 Lanthierijev dvorec Vipava

Znanstveni večeri: Ženske, moški, človeški kapital: lokalne in globalne migracije skozi časZnanstveni večer bo potekal v angleščini.Info: 05 3315 397, andreja.leban@ung.si

sreda, 16. oktober

ob 20:00 Prostori zavoda Nadeja, Gregorčičeva 34, Ajdovščina

Sem kakršen/a sem – delavnicaCena 15 delavnic je 120 €Info: 041 911 179, www.nadeja.si ali nina@nadeja.si

četrtek, 17. oktober

ob 17:00 Hiša sadeži družbe Vipava, Trg Pavla Rušta 6

Risanje s peskomInfo: 08 205 33 05, 040 417 781,hisa-vipava@filantropija.org

četrtek, 17. oktober

ob 17:30Hiša sadeži družbe Vipava, Trg Pavla Rušta 6

Računalniške delavnice za starejšePotrebna je predhodna prijava.Info: 08 205 33 05, 040 417 781,hisa-vipava@filantropija.org

četrtek, 17. oktober

ob 18:00Lanthierijev dvorec Vipava

Teden Univerze v Novi GoriciOtvoritev novega akademskega letaInfo: 05 3315 397, www.ung.si

četrtek, 17. oktober

ob 19:00 MC hiša mladih Ajdovščina

Tolkalske delavniceCena mesečnega tečaja znaša 40 €,posamezne ure po ceni 15 €Info: 041 945 392, 05 368 93 83, info@mc-hisamladih.si

petek, 18. oktober

ob 16:30 Kodreti - Posestvo Večkoti 1,

Delavnica - Doma izdelana ekološka čistila Obvezna predhodna prijavaInfo: 05 769 05 57, 041 698 619, metka.zigon@yahoo.co.uk

petek, 18. oktober

ob 17:00 Hiša sadeži družbe Vipava, Trg Pavla Rušta 6

Delavnica o francoskem jezikuPotrebna je predhodna prijava.Info: 08 205 33 05, 040 417 781, hisa-vipava@filantropija.org

petek, 18. oktober

ob 17:00 MC Hiša mladih Ajdovščina

Delavnice ročnih spretnosti – FilcanjeUdeležba je brezplačnaInfo: 05 368 93 83, 041 945 392, info@mc-hisamladih.si

petek, 18. oktober

ob 19:00 Dvorana Edmunda Čibeja v Lokavcu

Lokavški kulturni dnevi - Odprtje razstave Zgodovina glasbenega ustvarjanja v LokavcuInfo: Bojana P. Kompara 040 383 168

petek, 18. oktober

ob 22:00Bar Hiša mladih Ajdovščina

Koncert: Demolition groupVstopnina 5 €, člani KAŠ 2 €Info: 041 945 392, 05 368 93 83, www.mc-hisamladih.si.

sobota, 19. oktober

ob 07:30 Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina

155. Bolšja tržnicaInfo: 040 357 510 - Boris Žigon

sobota, 19. oktober

ob 12:00 Bar Hiša mladih Ajdovščina

Državno prvenstvo v namiznem nogometu 2013Info: 041 945 392, 05 368 93 83, www.mc-hisamladih.si.

sobota, 19. oktober

ob 14:00 Park ob Hiši mladih Ajdovščina

Pivomanija - Festival slovenskih malih pivovarn Vstop prost!Info: 041 945 392, 05 368 93 83, www.mc-hisamladih.si.

nedelja, 20. oktober

ob 07:30 Iz Tihe doline na Predmeji

Pohod na KokoškoV primeru slabega vremena pohod odpade.Cena avtobusa med 9€ in 14€.Info: 040 208 147 - Danilo Šapla

ponedeljek, 21. oktober

ob 14:00 MC Hiša mladih Ajdovščina - prostori PUM-a

Maxi šola za mlade - Curriculum vitaeDelavnice so brezplačne. Obvezne so predhodne prijave. Info: 05 366 47 50, www.lu-ajdovscina.si

ponedeljek, 21. oktober

ob 18:30 Krajevna knjižnica Vipava

Predstavitev knjige dr. Helene Seražin Umetnostna topografija občine VipavaInfo: 05 36 89 251, www.ajd.sik.si

od torka, 22. oktobra do petka, 25. oktobra

ob 17:00 MC Hiša mladih Ajdovščina

Tečaj grafičnega oblikovanjaCena tečaja je 60 €.Info: 05 368 93 83, 041 945 392 ali info@mc-hisamladih.si ali anja@anjakorenc.com

sreda, 23. oktober

ob 14:00 MC Hiša mladih Ajdovščina - prostori PUM-a

Maxi šola za mlade - Olje ali akril?Delavnice so brezplačne. Obvezne so predhodne prijave. Info: 05 366 47 50 http://www.lu-ajdovscina.si

sreda, 23. oktober

ob 19:00MC Hiša mladih Ajdovščina

Potopisno predavanje – London s pivom v roki Info: 041 945 392, 05 368 93 83, www.mc-hisamladih.si.

četrtek, 24. oktober

ob 17:00 Lavričeva knjižnica Ajdovščina

Ne srečaš čarovnic vsak dan!Prireditev za otroke

petek, 25. oktober

ob 12:10 pri spomeniku padlih borcev, na Cesti 5. maja v Ajdovščini

Slovesnost v počastitev dneva mrtvihInfo: 05 366 10 71 - Združenje borcev za vrednote NOB Ajdovščina – Vipava

petek, 25. oktober

ob 22:00 Bar Hiša mladih Ajdovščina

Koncert: Tinkara KovačInfo: 041 945 392, 05 368 93 83, www.mc-hisamladih.si.

sobota, 26. oktober

ob 09:00MC hiša mladih Ajdovščina

Delavnica Organska brezžična omrežjaPrijavnina je 20 €, člani KAŠ 10 € Info: mitja@wlan-si.net

sobota, 26. oktober

ob 10:30 Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Škratkov abonma - Čarovnica ČirimbaraPredstava je za abonma in izven.Info: 041 754 753, marjan.krpan@gmail.com

sobota, 26. oktober

ob 16:00 Gostišče Stara pošta, Hrušica pri Podkraju

Brezplačen treking po arheološkem parku Ad PirumInfo: adpirum@nms.si, www.adpirum.com

sobota, 26. oktober

ob 22:00 Bar Hiša mladih Ajdovščina

Klubski maraton Radia študentInfo: 041 945 392, 05 368 93 83, www.mc-hisamladih.si.

nedelja, 27. oktober

ob 06:00 Avtobusna postaja Ajdovščina

Pohod PD Ajdovščina: V neznanoInfo: Bogdan Kodele 031 853 405

torek, 29. oktober

ob 16:00 Hiša sadeži družbe Vipava, Trg Pavla Rušta 6

Risanje s peskomInfo: 08 205 33 05, 040 417 781, hisa-vipava@filantropija.org

torek, 29. oktober

ob 18:30 Lavričeva knjižnica Ajdovščina

Predstavitev knjige in predavanje dr. Iztoka Ostana Beljakovine za življenje in smrt.

četrtek, 31. oktober

ob 22:00 Bar Hiša mladih Ajdovščina

Noč čarovnicInfo: 041 945 392, 05 368 93 83, www.mc-hisamladih.si.

četrtek, 31. oktober

ob 18:00Pizzerija Zmaj Ajdovščina (na letališču)

Bučmanija 2013Info: 05 368 91 55 (56)

Koledar prireditev za NOVEMBER 2013

od ponedeljka 4. do petka 8. novembra

ob 17:00 MC Hiša mladih Ajdovščina

Tečaj grafičnega oblikovanja - nadaljevalni tečajCena tečaja je 80 €. Info: 05 368 93 83, 041 945 392 info@mc-hisamladih.si ali anja@anjakorenc.com

sreda, 6. november

ob 17:00 Hiša sadeži družbe Vipava, Trg Pavla Rušta 6

Alzheimer Caffe - Živeti z demencoPetja Obreza dr. med. spec. nevrologijeInfo: 08 205 33 05, 040 417 781, hisa-vipava@filantropija.org

sreda, 6. november

ob 19:00 MC hiša mladih Ajdovščina

Potopis: Širne ceste ameriškega jugozahodaInfo: 05 368 93 83, 041 945 392 info@mc-hisamladih.si

od petka 8. do nedelje 10. novembra

pod velikim ogrevanim šotorom na Brjah na Vipavskem

Martinovanje na Brjah na VipavskemInfo: 040 620 866 (Borut Koron)

od petka 8. do nedelje 17. novembra

Kmetija Ferjančič, Gradišče pri Vipavi

Osmica FerjančičInfo: 031 892 585, osmica.ferjancic@gmail.com

sobota, 9. november

ob 08:00 Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina

Kmečka tržnica v Ajdovščini Cena najema stojnice je 6 €Info: 05 365 91 40, tic.ajdovscina@siol.net

sobota, 9. november

ob 08:00 avla Dvorane prve slovenske vlade Ajdovščina

39. mednarodno srečanje zbiralcevInfo: 041 601 205, ales.brecelj1@siol.net

sobota, 9. november Lokavec

Martinovanje na kmetiji ČernigojInfo: 040 217 192, kmetija.cernigoj@gmail.com

sobota, 9. november Avtobusna postaja Ajdovščina

Pohod spomina Krn - Krnska jezeraInfo: 031 507 251 - Gregor Vodopivec in 031 613 805 - Anton Kreševec

sobota, 9. november

ob 15:30 Vrhpolje - Duplje

Martinovanje v VrhpoljuZa skupine je zaželena predhodna najavaInfo: 041 707 534

nedelja, 10. november

ob 17:00 Dvorana prve Slovenske vlade

Prireditev ob 60-letnici delovanja MDPM Ajdovščina

od petka 15. do nedelje 24. novembra

Kmetija Štrukelj, Selo 2/aOsmica na kmetiji ŠtrukeljInfo: Tomo Štrukelj - 041 790 741, vino.strukelj@gmail.com

sobota, 16. november

ob 07:30 Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina

156. Bolšja tržnicaInfo: 040 357 510 (Boris Žigon)

sobota, 16. november

ob 10:30 Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Ostržkov abonma - Ločujem planet rešujemPredstava je za abonma in izven.Info: 05 364 30 72, 041 754 753, marjan.krpan@gmail.com

nedelja, 17. november

Izhodišče in cilj pod hrastom pred vasjo Ustje

13. pohod Po Vertovčevih potehInfo: Društvo Matija Vertovec, 051 304 607 - Sanda Hain, sanda.hain@ajdovscina.si ali05 365 91 40, tic.ajdovscina@siol.net

Napovedi za koledar sproti po-šiljajte na TIC Ajdovščina, 05/36 59 155, tic.ajdovscina@siol.net. Ostale prispevke za Ajdovske no-vice zbiramo do 10. dne v teko-čem mesecu, na naslov ajdovske.novice@ajdovscina.si. Info: 05/36 59 155.

STALNE ZBIRKE:PILONOVA GALERIJAVabljeni na ogled stalne zbirke Pilonovih likovnih del in fotografij ter gostujočih razstav. Urnik stalne zbirke del Vena Pilona: od torka do petka med 8.00 in 16.00.Urnik v času gostujočih razstav: od torka do petka med 8.00 in 17.00, nedelja od 15.00 do 18.00. Ponedeljek, sobota in prazniki zaprto. Za ogled gostujočih razstav je urejen tudi dostop za invalide.Info: 05/368 91 77, pilonova.galerija@siol.net, www.venopilon.comMUZEJ V AJDOVŠČINIOdprto: vsako soboto in nedeljo od 13.00 do 18.00 ureZBIRKA FOSILOV Staneta Bačarja in razstava FLUVIO FRIGIDO – CASTRA – FLOVIUS – AJDOVŠČINA, s poudarkom na rimskodobni Ajdovščini, avtorice arheologinje Beatriče Žbona Trkman. Na ogled razstava arheoloških najdb, ki so bile odkrite lani jeseni, ob izkopavanjih dveh ajdovskih ulic. Avtorica - arheologinja Vesna Tratnik.Organizirane so skupine tudi izven omenjenega termina, po predhodni najavi na TIC Ajdovščina, 05/36 59 140.LIČNA HIŠA AJDOVŠČINANaprodaj umetniški izdelki, grafike, nakit, keramika. Dobrodošli! Odprto: vsak dan med 10.00 in 13.00 ter med 16.00 in 19.00, sobota med 9.00 in 12.00 Info: 05/368 19

29, 040 839 729, info@licnahisa.com, www.licnahisa.comETNOLOŠKA ZBIRKA DUŠANA BIZJAKA, PREDMEJA 148Zbirka obsega vojaške predmete iz 1. in 2. sv. vojne, gospodinjske pripomočke naših dedkov in babic, na ogled je spominska Laskarjeva soba ter največja zbirka starih smuči v Sloveniji. Zbirko si lahko ogledate po predhodni najavi na tel: 05/ 36 49 303, 041 561 226.KOVAŠKI MUZEJ MIHAELA KUSSA, LOKAVEC 45Muzej je odprt vsako soboto in nedeljo med 8.00 in 17.00 ali po predhodni najavi pri Stanislavu Černigoju na tel: 05/36 42 015.ETNOLOŠKA ZBIRKA BATIČEVA HIŠA, LOKAVEC 64Notranjost 200 let stare hiše je skozi ves ta čas ostala nedotaknjena. Črno kuhinjo sestavljajo leseno ognjišče, ki še vedno deluje, krušna peč in napa. V nadstropju nad ognjiščem je tudi kadilnica, iz kuhinje, ki bolj spominja na večjo spahnjenico s svojim vhodom, pa se odpira kambra. Sledi še izba ali soba. Za ogled zbirke je potrebna predhodna najava: 031 489 623 (Andrejka) ali drustvo@doli.si.OBVESTILA:Razstava del članov Umetniškega društva Lična hiša Do nedelje, 20. oktobra - Lična hiša Ajdovščina

Št. 25 • 15. oktober 201324 zadnja plat

Prihodnjič: Z Nočnimi pticami proti osemdesetim Dobrodošla popestritev zatišja po Pietrosih

KOLOFON:Ajdovske novice so mesečno glasilo Občine Ajdovščina.Izdajatelj je Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6a, 5270 Ajdovščina,www.ajdovscina.si, obcina@ajdovscina.si. Odgovorna oseba izdajatelja: župan Marjan Poljšak. Odgovorna urednica: Aleksandra Hain. Programski sodelavci ure-dništva: za krajevne skupnosti Mojca Božič, za družbene dejavnosti Tanja Cigoj, za državo in regijo Suzana Ž. Ferjančič, za gospodarstvo Marko Rondič.Oblikovanje: Silva Vovk Kete. Naslovnica Anja Korenč. Grafična priprava za tisk: Prograf d.o.o., Vipava. Tisk: SET Vevče. E-uredništvo: ajdovske.novice@ajdovsci-na.si, ajdovske.novice@siol.net, Telefon: 05/36 59 155,

Slovenski »kamni« z italijanskim imenom Niso mogli biti Stonesi, zato so postali Pietrosi

Bili so prvi ajdovski bend, ki se mu je uspelo prebiti iz lokalnih okvirov, bili so ajdovski odgovor na koprske Kameleone, ljubljanske Mlade leve in mariborske Rdeče dečke. Njihovi vzorniki Rolling Stonesi so se kotalili po celem svetu, ajdovski kamni z italijanskim imenom, so se uspešno zakota-lili preko obronkov Vipavske doline.

Drago Šerc je v zgodnjih šestdesetih v glas-beni šoli obiskoval ure saksofona. Ilija Mar-ković, honorarni učitelj z vojaško glasbeno šolo, ga je je skupaj z nekaterimi sošolci, med njimi je bil tudi Nevo Stegovec, povabil v za-sedbo z imenon Jazz Granada Ajdovščina. Vadili so v pritličnih prostorih glasbene šole na Štrancarjevi ulici in preigravali Gershwi-na, Glenna Millerja in podobne komponiste.

Fantje so se sicer zbirali tudi v drugih zased-bah in tako je Nevo nekaj časa igral v bendu iz Lokavca, ki ga je sestavil slepi harmonikar Roman Bunc in v katerem je trobento igral sedanji ajdovski župan Marjan Poljšak. V za-sedbi sta bili tudi dve pevki, s šlagerji pa so nastopali po okoliških vaseh, redni gostje so bili predvsem na tradicionalni Angelski ne-delji. Ampak te vrste glasba je bila za mulce, ki so z zanimanjem vlekli na ušesa trše ritme Rolling Stonesov, Whojev in Beatlov preveč dolgočasna. Drago in Nevo sta imela načrte, ki seveda profesorju Markoviću niso bili všeč, a poti nazaj ni bilo. Drago pripoveduje: »Ko sem septembra leta 1966 prišel od vojakov in sem se spet priključil zasedbi Ilije Markovića, takrat smo se imenovali Labodi, je hitro do-

zorela ideja, da tudi v Ajdovščini ustanovimo rock ansambel. Nevo je poznal Veljka Lovreko-vića, ki je na vaje pripeljal še mlajšega brata Darka. Vojku Čermelju je oče kupil orgle, vaje pa smo sprva imeli pri Silvotu Šinkovcu, ki je igral harmoniko, a ga seveda s tem inštrumen-tom nismo mogli vključiti v rockovsko zased-bo.«

Ansambel je potreboval ime, ideja zanj je nazadnje prišla iz San Rema.

»Zgledovali smo po Roling Stonesih, seve-da pa si nismo mogli privoščiti, da bi se tako poimenovali. Nekdo je predlagal, da bi bili Kamenčki, a se nam je takšno ime takoj zde-lo preveč otročje. Nekega dne pa je Veljko na orglice zaigral uvod sklade Pietre s katero je pevec Antoine (Pierre Antoine Muraccioli) ti-stega leta nastopil na San Remu. Pesem nam je bila všeč, »kamni« iz njenega naslova oziroma izpeljanka iz njega pa sta pripeljala do imena Pietrosi. S poudarkom na o – ju,« še dodaja Drago.

Zmaga v ŠteverjanuPrve nastope so imeli v gimnaziji, klapi je

bil ajdovski rokenrol všeč in nekdo jim je predlagal, naj se prijavijo na kitariado v Šte-verjanu, tam kjer je nekaj let pozneje zaživel znan narodnozabavni festival. S Štefanom Bavčarjem, ki je bil njihov prevoznik in obe-nem manager so se tako maja 1967 odpeljali v zamejstvo in v konkurenci več italijanskih zasedb osvojili prvo mesto. »Mislim, da smo bili zasluženo najboljši,« se spominja Drago. »Nastopili smo z eno lastno skladbo, dve pa sta bili iz repertoarja, ki ga je določil organizator, šlo je seveda za skladbe Roling Stonesov in Be-atlesov. Poleti istega leta je bila tudi prva slo-venska kitariada v ljubljanski Hali Tivoli, kjer je nastopilo 22 ansamblov, mi pa smo se prebili v finale in na koncu osvojili četrto mesto; za Belimi vranami, Mladimi levi in Rdečimi deč-ki. Nato pa prva primorska kitariada v Kopru, kjer smo bili tretji, ko se komisija, v kateri je bil celo Marjan, oče Darka in Veljka Lovrekovića, sicer veterinar, ni mogla odločiti za najboljšega in smo 'vlekli šibice'. Nastopili smo še v Zagor-ju, nato pa na kitariade nismo več hodili, saj

Feljton o popularni glasbi na Ajdovskem skozi desetletjaSANDI ŠKVARČH

vzdušje med ansambli na takšnih tekmovanjih ni bilo najboljše. Raje smo hodili na nastope, kakršen je bil tudi letošnji Koncert generacij, kjer smo se lahko sproščeno družili in tudi ka-kšno rekli.«

Zelo zgodaj so se torej Pietrosi predstavili tudi kot avtorji, saj je bila lastna skladba po-goj za prijavo na tekmovalne festivale. Drago je napisal pesem s hrvaškim besedilom Ma-lena Suzana, Veljko pa skladbo, ki ji je dal naslov Luknja v mojem čevlju. To sta bili tudi edini avtorski skladbi iz tistega obdobja. »Za kitariade je bilo potrebno pripraviti tudi pri-redbo, ki jo je določil organizator. V Ljubljani je bila to skladba Naj naša pesem vse pove tan-dema Robežnik - Velkavrh.«

Na nastopih so seveda preigravali sklade, ki so tudi danes del železnega repertoarja tiste-ga obdobja. »Pozorno smo spremljali lestvice v Italiji in tiste skladbe, ki so bile na vrhu smo nato igrali tudi mi. Ena od takih je bila takrat zelo popularna Black is Black skupine Los Bravos, v repertoarju seveda ni manjkala My Generation skupine Who, pa Ticket To Ride od Beatlov, preigravali smo skladbe Toma Jonesa, Engelberta Humperdincka, pa tudi jugo legen-de Miša Kovača.«

Zaslužek je šel v Italijo Festivali so bili seveda zgolj ena od postaj

na sicer kratki življenjski poti prve ajdovske rokovske zasedbe. S kombijem, ki so ga na-jeli pri znancu v Šturjah, so se odpeljali tudi na plesišča na koprskem in vse do Ljubljane. »Precej smo nastopali v Idriji, kjer smo bili ob petkih redni gostje v mladinskem klubu, ki je bil takrat eden boljših klubov v Sloveniji. Več-krat smo bili v Bukovici, mislim, da smo še najmanj igrali v Ajdovščini, ker smo nastopili le dvakrat ali trikrat.« se spominja Drago. V izbrani družbi in ob primernem razpoloženju privrejo na dan tudi bolj »zanimive« podrob-nosti s špilov (na Dapsu so nakoč igrali ob nastopu striptizet), oziroma nasploh iz obdo-bja, ki je imelo, gledano iz današnje perspek-tive vendarle nek poseben čar. Tudi takratne težave z nabavo inštrumentov in s švercanjem iz tujine danes nimajo več takšnega prizvoka. »Veljko in Darko sta bila dijaka, jaz sem bil po vrnitvi iz vojske brez službe, zaposlen je bil le Nevo. Denarja ni bilo veliko, dodatna težava je bila v tem, da smo morali preko meje v Italijo, če smo namesto Melodije hoteli imeti kakšno boljšo znamko glasbil in ojačevalcev. Takore-koč vse, kar smo zaslužili z nastopi, smo nosili dol, da smo odplačevali inštrumente.«

Zgodba je trajala slaba tri leta. Najprej se je zapletlo s klasično težavo tistega časa, ki je krojila usode bendov: Nevo je moral k vojakom. Sledil je prisilni odhod bratov Lo-vreković. »Neva je zamenjal Drago Della Ber-nardina iz Postojne, ki je bil v tistih časih eden najboljših kitaristov v Jugoslaviji, iz Postojne sta prišla k nam tudi Emil Počkaj - Mini na or-glah in zatem še novi bas kitarist Gvido Černe. Ostal sem edini iz izvirne zasedbe. Vzdržali smo dobro leto, potem pa smo se devetinšest-desetega počasi razšli. Po več kot dvajsetih letih smo se v originalni zasedbi spet zbrali šele na prvem Koncertu generacij, ki je bil leta 1990 na Policah. Krasni spomini…«, še dodaja naš sogovornik. In ko danes pogleda na celotno zgodbo, se mu kdaj zazdi, da morda le ni bilo vse tako, kot so si nadebudni mulci zamišlja-li, ko so pobegnili profesorju Markoviću? »Če bi imeli možnost, da se vrnemo v tiste čase, bi zagotovo marsikaj naredili drugače, bolj s pa-metjo. Ena naših glavnih težav je bilo tudi dej-stvo, da takrat v Ajdovščini ni bilo radijskega studia. V Ljubljani so ga imeli fantje pri roki, v Kopru prav tako, imeli so stik s pravimi lju-dmi, tudi v Novi Gorici je že bil studio, v kate-rem so lahko kaj posneli, mi pa smo bili v tem oziru na nek način na periferiji. Kljub vsemu pa smo navezali pristne stike z bendi iz tistega obdobja, bili smo prijatelji tudi s Kameleoni in Faraoni. Na pozna šestdeseta leta nas vežejo lepi spomini…«

V Dobravljah začetek konca Bilo je na enem od nastopov v Dobravljah. Nekje okrog pol desetih zvečer so imeli kratek

odmor, ko se je na hodniku pred dvorano začelo prerivanje, padale so glasne in ostre besed. Prizor je bil neponovljiv: Marjan Lovreković je proti izhodnim vratom za ušesa vlekel sinova Darka in Veljka, nekaj sekund pozneje za njima zaloputnil vrata avtomobila in jih odpeljal domov h knjigam. V gimnaziji se je pač nabralo preveč »cvekov« in rokenrol so zamenjali matematika, kemija in ostali predmeti, ki jim je priznani živinozdravnik seveda pripisal precej večji pomen, kot brenkanje na kitaro. Kljub kadrovskim spremembam s postojnski-mi glasbeniki, je bil odhod bratov usoden in je pomenil začetek konca Pietrosov. Večer v Dobravljah je sicer preostala četverica nadaljevala s preigravanjem narodnozabavne glasbe, po norenju ob polkah in valčkih pa nato večer ob pridušeni svetlobi zaključila z nekaj blu-esovskimi instrumentali.

Tri zasedbeV izvirni zasedbi iz leta 1966 so Pie-

trose sestavljali: Darko Lovreković na bas kitari, Vojko Čermelj na orglah, Nevo Stegovec in Veljko Lovreković na kitari ter Drago Šerc za bobni.

Po odhodu bratov Lovreković in Neva Stegovca, ki je odšel k vojakom, so bili v zasedbi poleg bobnarja Dra-ga Šerca še Drago Della Bernardina na kitari, Gvido Černe na bas kitari in Emil Počkaj – Mini na orglah.

Leta 1996 sta Drago in Nevo zbra-la novo zasedbo, v kateri sta se jima pridružila kitarista Martin Prosen in Damijan Lampe, bas kitarist Igor La-vrenčič in Igor Hodak na klaviaturah. Posneli so avtorski album s prepro-stim naslovom Pietrosi. V tej zased-bi so se predstavili tudi na letošnjem Koncertu generacij.