Ne spreglejte – wajduski rokenrol

24

Št. 24 • 17. september 2013, 6500 izvodov, brezplačen izvod

glasilo Občine Ajdovščinaajdovske. novice@ajdovscina.si

Štrudlfest, za pojest

12

Bogato športno poletje

17, 18

www.ajdovscina.si

Aleks Rutar iz Sela, izdelovalec harmonik svetovnega slovesa

6

Namizno grozdje je lahko dobra priložnost

8

Kmečka tržnica v

Ajdovščini12. oktober,

Trg 1. slovenske

vlade,

info TIC Ajdovščina: 05 3659140

Zdravstveni dom z novimi posodobitvami

5

Vstajenje Primorske na Križni Gori

Št. 24 • 17. september 20132 Vstajenje Primorske

Pesem, ki združujeV nedeljo, 1. septembra 2013, je za Križno Goro nad Colom potekala slovesnost ob odkritju spomenika Vstajenju Primorski. Prihod pisatelja Borisa Pahorja je sprožil glasne ovacije dvatisoč-glave množice, ki je bila navdušena tudi ob njegovem nagovoru.

Zbrane sta pozdravila še pred-stavnik krajevne skupnosti in or-ganizacijskega odbora za pripravo slovesnosti  Matjaž Bajc  in župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak.

Kamnu iz teh krajev, ki ga je poda-ril Marko Kobal, je podobo vdahni-la oblikovalka in likovna pedagogi-nja mag. Silva Karim. Napis na spo-meniku ter na stebru ob spomeniku je sestavil  Franc Černigoj. Klesala ga je skupina kamnosekov Društva MOST – Univerze za 3. življenjsko obdobje Ajdovščina, z vodjem Slav-kom Likarjem.  Ivanka in Mirko Hladnik sta podarila prostor za spo-menik.

Kamen, pomnik na Vstajenje Pri-morske, pesem, ki je bila zapisana fe-bruarja 1944 za Križno Goro, kjer je tisto noč prenočil pesnik Lev Svetek

Zorin, so odkrili predsednik krajev-ne skupnosti Col Ivan Mikuž, župan Marjan Poljšak in mlado dekle, do-mačinka Kim Mikuš.

HVALA VSEM, KI STE POMA-GALI PRI ORGANIZACIJI SLO-VESNOSTI:

Jošt Černigoj in Dragan Stojko-vski iz Občine Ajdovščina sta skupaj z ekipam PGD Col in PGD Selo skr-bela za logistiko - parkiranja, prevo-ze, odvoze ...

Slovenska vojska je posodila se-dem vozil - kombijev - z vozniki, prav tako so bili v veliko pomoč hišniki iz vseh petih ajdovskih osnovnih šol, ki so opravljali prevo-ze do prizorišča s šolskimi kombiji, vozilo za prevoz obiskovalcev pa je skupaj z voznikom prispeval tudi aj-dovski GRC.

Franc Pregelj iz Malega Polja je odstopil zemljišče za spomeniku najbližje parkirišče.

PD Križna gora in Društvo Gora sta skupaj z gorskimi reševalci ajdo-vske skupine GRC  Tolmin in eki-pama prve pomoči Rdečega križa Ajdovščina na prizorišče varno pri-peljali pohodnike, tretja skupina po-hodnikov pa je prišla iz Črnega vrha 

Smučarsko društvo Gozd je po-magalo opremljati prizorišče ter po-skrbelo za oskrbo obiskovalcev -iz-kupiček od prodanega je šel v celoti v dobrodelni namen!!

Taborniki, rod Mladi bori iz Aj-dovščine, so bili dobrodošla pomoč pri raznih delih, skuhali so odličen golaž. Pomagali so mnogi posame-zniki, krajani iz bližnje in daljne okolice, društva in druge organiza-

cije.SLOVESNOST VSTAJENJE PRI-

MORSKE je režiral PETER AVBAR, nastopili pa so: Moški pevski zbor Razpotje in Mešani pevski zbor Duri, oba s Cola, z zborovodkinjo Loredano Sajovic, Pihalni orkester Sv. Anton (pri Kopru) s kapelnikom Juretom Prašljom, operni pevec,

baritonist Marko Kobal ter citrat Tomaž Plahutnik, harmonikaš Sil-van Kralj iz Trsta in pevka Mirjana Bužanin, interpreti Aleksandra Pet-kovič, Kristjan Bajec, Peter Bajno-ci, Dejan Slokar, Ana Krečič, Lara Batič, Tjaša Črv; Kulturno zgodo-vinsko društvo Triglav in Franc Černigoj.

Pozdravni nagovor župana Marjana Poljšaka

V imenu Občine Ajdovščina pri-srčno pozdravljen Boris Pahor, bo-rec za slovenstvo in obstoj sloven-skega naroda. Prisrčno pozdravljeni vsi udeleženci proslave Vstajenje Primorske. Zahvaljujem se vsem, ki ste delali za današnje praznovanje in postavitev spomenika, posebej se zahvaljujem pobudnikoma in sode-lujočima Francu Černigoju in Luci-janu Troštu.

Colčani, Ajdovci, Primorci, Slo-venci smo ponosni na pesem Vstala Primorska, ki je nastala tu na Križni Gori pred 70 leti in jo je ljudstvo na-redilo za Primorsko himno. Ponosni smo na današnje prvo praznovanje naše himne, ki bo postalo tradicija in bo prispevalo k zavesti naše sku-pnosti, medsebojne solidarnosti, narodne zavesti in skupnega boja za obstoj Primorske in slovenskega na-roda.

Naša himna izraža duhovno vsebi-no zgodovinskega boja Primorcev za osvoboditev izpod italijanske oku-pacije in je danes duhovna vzpod-buda, ne le Primorcem, ampak vsem Slovencem za vstajo in boj proti uničevanju slovenskega gospodar-stva, podjetij in bank, ki se prodajajo tujcem, kar je okupacija slovenskega gospodarstva, kar je na nek način okupacija Slovenije. Glavno vlogo pri širjenju tujega vpliva in lastni-

štva v Sloveniji že 25 let igrajo mnogi skorumpirani slovenski politiki – kolaboranti, ki ves ta čas slovenski narod na razne načine zavajajo in prikrivajo, da preko zakonodaje in njihove narodno-izdajalske politike delujejo za tuje interese in tuj vpliv. Bili so v komunistični partiji zaradi osebnih koristi in nekateri so se-daj celo nosilci protikomunistične propagande. Njihova nemoralnost je očitna. Pri tem jim pomagajo de-setine podkupljenih ekonomistov, pravnikov in drugih doktorjev ter novinarjev, ki propagirajo, da se mora država umakniti iz gospodar-stva in da je prodor tujega kapitala ter s tem tuja »komanda« najboljša prihodnost Slovenije. Grozljiva in nesprejemljiva je njihova propa-ganda, da Slovenci nismo sposobni »komandirati« sami sebi, in da zato potrebujemo tuje vodstvo. Slovenci smo eden najsposobnejših narodov na svetu, le vladajoče politike imamo najslabše vrste. Ko bomo te zame-njali in postavili poštene ter sposob-ne Slovence na oblast, bomo začeli ponovni gospodarski zagon Slove-nije in s tem nov zagon svobode in neodvisnosti slovenskega naroda. Obsodbe so vredni vsi tisti, ki so zlo-rabili nacionalni interes in tisti, ki so iz ozadja ali prikrito organizirali taj-kunske zgodbe, ki so očitno tudi ena od metod za uničevanje slovenskega gospodarstva. Sabotaža so bili tudi bančni krediti, za katere je bilo jasno, da se ne bodo vrnili in so bili odve-deni v davčne oaze za kar so krivi nekateri politiki, prikriti lopovski lobiji in tuji vplivi. Z vsem tem mora obračunati nova narodna politika, ki jo bomo razvili in podprli. Naci-onalni interes je sveta stvar, oteti ga moramo od prevarantskih politikov in mu dati častno mesto v slovenski politiki. Ni slovenske samostojnosti brez slovenske lastnine.

Zavračamo izkoriščevalski kapi-talizem, imperializem in nadoblast najbolj vplivnih in najbolj bogatih

na svetu. Pravna država z nepravič-nimi zakoni je ena od metod obvla-dovanja in izkoriščanja ljudstva. Za-vračamo delitve na osnovi ideologij. Narodnjake nas ne bodo sprli, niti tiste, ki smo videti malo bolj levi, niti tiste ki smo videti malo bolj desni!

Ni možna enotnost in sprava s sko-rumpiranimi politiki - kolaboranti za tuje interese, s plenilci nekdanje družbene in državne lastnine. Ni možna enotnost in sprava z roparji in lopovi, ki so državi oziroma dr-žavnim bankam ukradli denar in ga odtujili v davčne oaze. Ni sprave z direktorji, ki so pahnili svoja podje-tja v stečaj. Ni sprave z izdajalci dela-vskega razreda, ni sprave z izdajalci narodnih interesov.

Himna Vstala Primorska širi naše bratstvo, medsebojno solidarnost, narodno zavest, hrabrost in pre-pričanje, da je politični boj za nov družbeni red nujen za obstoj sloven-skega naroda. Tako združeni bomo ponovno uresničili državo, v kateri bomo Slovenci na svoji zemlji svoj gospod, in v kateri bodo mladi imeli službe ter spodobne plače, da bodo lahko ustvarjali družine ter imeli več otrok, kar je najpomembnejši pogoj obstoja slovenskega naroda.

Slava himni Vstala Primorska!V boj za obstoj slovenskega naro-

da!Marjan Poljšak

Primorska himna navdušila Dvorana prve slovenske vlade, kjer

je v petek zvečer, 23. avgusta 2013, potekala premiera dokumentarca Primorska himna, je pokala po ši-vih, vzdušje je bilo izredno čustveno. Posebno noto je dogodku dodal na-stop Mešanega pevskega zbora Duri s Colo. Oba glavna protagonista, avtor in scenarist Jadran Sterle ter režiser Tugo Štiglic, sta bila nad od-zivom publike prijetno presenečena, predvsem pa sta bila navdušena nad dobrodošlico domačih ljudi, ki so jo izkazali že med snemanjem.

Zbrane je najprej pozdravil župan Marjan Poljšak, nato pa sta snema-nje filma predstavila avtor in sce-narist Jadran Sterle ter režiser Tugo Štiglic. Še posebej se jima je v srce zapisala prijaznost domačinov, ki so snemalno ekipo Izobraževalnega programa Televizije Slovenija vedno lepo in prisrčno sprejeli ter jim po svojih močeh pomagali, da so prizo-ri resnično lepi.

Vstajenje Primorske je svojevrsten in na svetu edinstven fenomen – pe-sem ter kasneje skladba je postala ljudska himna. Zakaj? Kdaj? Pesem je bila napisana leta 1944, uglas-bena leta 1968, takrat je bila tudi prvič zapeta na zborovanju v Novi Gorici. Skladatelj Rado Simoniti je bil zaprošen, da napiše skladbo prav za to slovesnost. Izbral je Svetkovo besedilo Vstajenje Primorske, avtor besedila je na skladateljevo željo be-sede celo nekoliko priredil, da so se

lepše zapele. Pretanjeno in simbolič-no je sestavil glasbeno podlago ter refren povezal z Bazovico, ki velja za prvo primorsko himno … Zdru-ženim zborom, ki so pesem zapeli, je dirigiral Klavdij Koloini. Prvič pa je ljudstvo ob refrenu Vstajenja Pri-morske samo od sebe vstalo na eni od slovesnosti v Komnu, v sedemde-setih letih. Odtlej se ljudje tej pesmi in simboliki, ki jo nosi, poklanjajo z vstajanjem ob osrednjem motivu pesmi.

Dokumentarec dopolnjujejo igra-ni prizori, po večini posneti v naših krajih. V njih nastopajo domačini, prav za to priložnost se je znova se-stavil tudi Moški pevski zbor Razpo-tje s Cola pod vodstvom Loredane Sajovic.

Na premieri pa je nastopil mlajši colski zbor, Mešani pevski zbor Duri, ki ga vodi zborovodkinja Veronika Škedelj. S svojim nastopom so poži-vili dogodek, še posebej na koncu, z izvedbo Vstajenje Primorske, ki ji je pritegnilo celotno občinstvo.

Po ogledu filma smo si v avli dvo-rane ogledali razstavo fotografij Joži-ce Zafred, ki je spremljala snemanje filma. Jožica Zafred je fotografinja s Krasa, zato zna dobro čutiti to našo naravo in naše ljudi. Je odlična por-tretistka. Z izborom fotografij je pri-čarala svojevrstno zgodbo o nastan-ku pesmi Vstajenje Primorske. Raz-stava bo na ogled v avli naše dvorane še vsaj do 20. septembra.

FOTO

Vla

sta

Ferja

nčič

FOTO

Rom

an Ž

onta

FOTO

Rom

an Ž

onta

FOTO

Rom

an Ž

onta

Št. 24 • 17. september 2013 3Vstajenje Primorske

»Smo v resnici eden najbolj sposobnih in najbolj kulturnih narodov!«V naslovu izposojena misel je bila izrečena na Križni Gori, povedal jo je pisatelj Boris Pahor, ki pri svojih stotih letih kleno nastopa, izkorišča vsak trenutek, in nam poskuša dopovedati prav to. Da nam manjka narodne zavesti, da naj bomo ponosni na svoj narod.

Boris Pahor se je rodil 26. avgusta 1913 leta v Trstu. Velja za enega naj-pomembnejših sodobnih pisateljev v slovenskem jeziku, je pa tudi najbolj prevajani slovenski avtor. Njegove knjige so prevedene v francoščino, nemščino, angleščino, srbohrvašči-no, madžarščino, španščino, italijan-ščino, katalonščino, finščino in celo v esperanto. Največkrat prevajana njegova knjiga je Nekropola, v kateri Pahor opisuje življenje v taborišču. Boris Pahor je pričevalec o fašistič-nem nasilju nad Slovenci v Italiji ter trpljenju v nemških koncentracij-skih taboriščih med vojno. Vztrajno zagovarja nacionalnost kot osnovo socialne identitete. Je velik naspro-tnih vseh treh totalitarnih režimov, o čemer piše v svoji knjigi Trikrat ne.

Množica na Križni Gori je pisate-lja bučno pozdravila že ob prihodu, nato pa zavzeto in spoštljivo poslu-šala njegove besede. V nadaljevanju je izbor nekaterih posebej poudarje-nih misli iz nagovora Borisa Pahorja na proslavi ob odkritju spomenika pesmi Vstajenje Primorske, 1. sep-tembra 2013, posnetek nagovora, kot tudi proslavo v celoti, pa si lahko ogledate na spletu, povezavo najdete tudi na spletni strani Občine Ajdo-vščina.

O preteklosti bi začel s pesnikom, pesnikom Srečkom Kosovelom, ki je parkrat napisal v svojih pesmih: jaz se bom uprl, jaz se bom uprl. In prvi, ki so se uprli pri nas, so bili pravzaprav

mladi ljudje na Tržaškem in na Go-riškem. … Kar se je na Primorskem zgodilo že pred osvobodilnim bojem, in to bi rad poudaril, to mi pozablja-mo, fašizem v Evropi se je na žalost začel pri nas.

In če mi rečemo, in danes na časten način govorimo o svoji primorski hi-mni, ne govorimo kar tako v en dan, ne. Govorimo pravzaprav, da je bil začetek antifašizma na Primorskem, prav ob morju, v glavnem središču te-danje Evrope, v velikem mestu Trstu! Imamo v tem slavju, ki ga imamo da-nes tako slovesno in potrjeno, en del evropske zgodovine, ki bi jo morali naši mladi dobro poznat.

Slovenija je danes na splošno neka-ko brez svoje narodne zavesti. Ima si-cer državo, ampak ji manjka narodna zavest. Narodna zavest pomeni skrbe-ti za drugega, narodna zavest pomeni biti proti egoizmu! To se pravi da smo prišli izpod dežja pod kap.

Svoboda bila obsojena potem, ko je šla v tisto smer, da je kapital vzel v roke tisto svobodo, ki je pripadala ljudstvu.

… Mene skrbi kaj bo iz Primorske jutri. … Najprej kaj bo iz Krasa, če bodo župani prodajali posamezne parcele tako, da bodo nastanili eno družino, ki bo imela pravico, da bo

zgradila sedem vrstnih hiš in da bo spremenila podobo Krasa… Vsak Evropejec lahko pri nas kupi zemljo, za svojo družino, tudi za svoje živali, ma ne da bo tam počel kar bo hotel!

Biti ponosen na svojo državo in na

svoj narod, biti ponosen na svojo tra-dicijo, na svojo književnost, na svoje sposobnosti. SMO V RESNICI EDEN IZMED NAJBOLJ KULTURNIH IN NAJBOLJ SPOSOBNIH NARODOV NA SVETU. Žalostno je, da mi, ne samo da se tega ne zavedamo, ampak zmeraj ponavljamo, kaj bomo mi, ki nas je dva milijona ljudi.

Ti imaš svojo domovino tam, kjer si rojen, tam kjer si povezan z zgodovi-no, tam kjer si nekaj dal človeštvu, iz sebe, v kulturi, v umetnosti, v tem kar se pravi demokracija prava, pravica. Tisti narod, ki to poudarja, tisti narod ima neko vlogo v tej veliki domovini.

Vsak narod s svojo kulturo je pro-ti globalizmu, ki hoče vse poenotit z enim svetovnim jezik in enim svetov-nim kapitalom. V bistvu smo mi v demokraciji, ampak ne da bi se zave-dali, smo v diktaturi kapitala.

Ne moremo mi pozabiti na svojo preteklost. Ne smemo mi pozabiti na svojo preteklost. Ne samo zaradi na-ših mrtvih, tistih, ki so trpeli v tabo-riščih in tako naprej. Ne moremo, ker

imamo pokopane junake, ker imamo ljudi, ker jih lahko slavimo! Ma mi moramo mislit tudi za naprej!

Gospod minister hvala lepa, ne gre za to, da boste kupili moje knjige. Gre za to, da bodo v šoli meli v knjigi zgo-dovine kaj je bil fašizem. Šele ko bodo dijaki imeli v knjigi zgodovine, kaj je bil fašizem, in da bodo morali tisto stran in pol, ne samo tiste tri vrste, kakor so sedaj, to ne zadošča …

Jaz sem za novo družbo, in še kako rad bi videl, da je nova družba v re-snici nekaj vredna. Vendar, samo tako bomo reševali prihodnost, če bomo dobro vedeli, kakšna je bila preteklost.

Primorska je dala človeštvu zgled o svobodi, Evropi je dala zgled o svobo-di!

Naš Srečko Kosovel je umrl pri 22 letih, eno leto pred smrtjo je zapi-sal: Mi smo za evropskega človeka, dajmo se imet radi, dajmo se ljubit, ampak ohranimo svoje lastne obra-ze! To se pravi, mi ne rabimo nobe-nega učitelja glede svobode in glede demokracije, mi ne rabimo nobene-ga učitelja glede zvestobe samemu sebi. Mi sami se moramo zavedat, in svoje otroke moramo poučiti, da je lahko ponosen, biti Slovenec.

Boris Pahor, Križna Gora, 1. sep-tember 2013

Poklon Vipavske doline Borisu Pahorju

Prav na praznični 15. september 2013, ko se, še posebej Primorci, spominjamo obletnice priključitve Primorske k matični domovini, je na dvorcu Zemono potekala prire-ditev - poklon Vipavske doline Bo-risu Pahorju. Dogodek je organi-zirala založba Mladinska knjiga, v sodelovanju z občinama Ajdovšči-na in Vipava ter Dvorcem Zemono.

Prijetno presenečenje so pisatelju priredili pevci Moškega pevskega zbora Srečko Kosovel pod vodstvom zborovodje Matjaža Ščeka, zapeli so mu za dobrodošlico ob njegovem prihodu, že na vrtu dvorca, nato pa so ga pospremili v polno dvorano, ki so jo v velikem delu zasedali mladi. Boris Pahor je bil še posebej vesel svojega starega prijatelja, ki mu je

utrl pot v Francijo, od tam pa po vsej Evropi, dr. Evgena Bavčarja, ki danes živi v Parizu, doma pa je iz Lokav-ca. Nastopili so še recitatorji iz kluba mladih TIGR-ovcev in Tamburaški orkester Tamburjaši pod vodstvom Vlaste Lokar – Lavrenčič. Pisatelju sta dobrodošlico in voščila izrekla tudi oba zgornje-vipavska župana, župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak in župan Občine Vipava mag. Ivan Princes.

Sledil je pogovor s pisateljem Bo-risom Pahorjem, še prej pa kratek pozdrav dr. Evgena Bavčarja, ki je močno zaznamoval drugo literarno obdobje, »ko je Pahorjeva beseda po-stala evropska«, kot ga je napovedala dr. Tatjana Rojc.

Dr. Evgen Bavčar se je s pisateljem

srečal leta 1986, takrat se je začela pot preko Francije, v Nemčijo, Itali-jo, … Ponovnega srečanja s Pahor-jem v svojem domačem kraju je bil vesel: »… Pomembno je to, ker vsi tisti, ki danes tukaj sodelujete, kakor-koli že, verjamete tisto resnico, ki se glasi: lokalno je lahko univerzalno, če odmislimo bariere. Ko ni več barier, je lokalno lahko univerzalno. Tako je Boris Pahor naredil iz lokalnega me-sta svojega rojstva, Trsta, univerzalno etično, literarno, človeško sporočilo, tako vi danes s to proslavo sporočate nekaj univerzalnega, neke vrednote, ki so zelo pomembne. …. Za zaključek pa še to: Slovenci se moramo zahva-liti biološkemu čudežu, trdovratnosti, trdoživosti … gospoda Pahorja, da lahko ob tem visokem jubileju še ve-dno, kot narod zamudnikov, delimo, oziroma sprašujemo svojo slovensko vest, ob srečanju z njim, z njegovo sporočilnostjo, njegovo vlogo, njegovo misijo v izboljšanju sveta.«

Uvodoma v pogovor s pisateljem, o njegovem življenju in delu, je urednik Založbe Mladinska knjiga Zdravko Duša predstavil idejo o mo-nografiji o pisatelju Borisu Pahorju z naslovom »Tako sem živel«, nato pa besedo predal avtorici, dr. Tatja-ni Rojc. Osrednji prostor zgodbe o pisateljevem življenju je Trst, naj-prej »srečno« mesto, po junijskem požigu tržaškega narodnega doma,

»ki predstavlja mitski moment v tragediji celotne Primorske«, pa »ža-lostno« mesto. V tretjem, zadnjem delu knjiga opisuje Pahorjevo evrop-sko obdobje, kjer je močno prisoten dr. Evgen Bavčar.

V dobri uri pogovora je nato pi-satelj ponovno mojstrsko pripo-vedoval zgodbe iz svojega, našega življenja ter nam dopovedoval, da smo pridni, delovni, ustvarjalni, naj

začnemo ceniti sami sebe. Svojo pri-poved je začel z veliko pohvalo vsem interpretom kulturnega programa. Ker so svoje nastope res lepo opravi-li, pa tudi zaradi tistega globljega po-mena, negovanja narodove kulture.

»Smo narod, ki je med naj-bolj izjemnimi narodi. Toli-ko kolikor smo sposobni, toli-ko se tega tudi ne zavedamo.« sh

FOTO

Vla

sta

Ferja

nčič

Št. 24 • 17. september 20134 Őbčina

Ekipa PS v Ajdovščini o Mlinotestu, novi šoli in o Primorju

V se je na obisku v naših krajih mu-dila delegacija Pozitivne Slovenije, ki so jo sestavljali ministri, poslanci, funkcionarji stranke in strokovni sodelavci Državnega zbora. Kasneje se jim je pridružila tudi premierka Alenka Bratušek. V Ajdovščini so si gostje najprej ogledali podjetje Mli-notest, nato pa v prostorih OŠ Da-nila Lokarja prisluhnili problematiki gradnje nove šole.

Gospodarstvo potrebuje podporo V Mlinotestu je beseda tekla pred-

vsem o aktualni gospodarski pro-blematiki. Edino še živeče veliko ajdovsko podjetje je moralo precej skrčiti stroške, tudi stroške dela, da je ulovilo načrte. Želja župana in vodstva podjetja je, da bi Mlinotest nadaljeval samostojno pot, brez no-vih radikalnih rezov, ki so običajna posledica kapitalskih združevanj.

Župan Marjan Poljšak se je kasne-je udeležil skupnega srečanja gostov in najvišjih predstavnikov Goriške regije, na čelu z župani, na katerem je bila prisotna tudi premierka Bra-tuškova. Preveriti je želel njen odnos do pobude, ki je prišla od primor-skega člana nadzornega odbora Dar-sa – dejavnost Primorja in podjetje nasploh bi se lahko vsaj delno obno-vilo kot začasno podjetje v državni lasti pri Darsu. Skupina za obnovo Primorja je pred časom politično podporo iskala pri takrat še držav-nem sekretarju Gašparju Gašparju Mišiču. Alenka Bratušek idejo pod-pira, če jo je pravno možno izvesti. Podporo predlogu je obljubil tudi gospodarski minister Stanko Stepi-šnik, ki pa pričakuje dobro pripra-vljen predlog, s finančno strukturo. Župan Marjan Poljšak računa tudi na podporo Darsa.

Bo država izpolnila svoje obljube? Gradnja nove šole poteka po načr-

tu, ki pa ga kazijo drobne težavice – predstavniki uprave, ravnatelj Vladi-mir Bačič in podžupan Igor Česnik računajo na pomoč vladne ekipe.

Relativno dolgo zgodbo o gradnji nove šole je na kratko predstavil Bo-štjan Kravos iz oddelka za investi-cije Občine Ajdovščina. Novembra 2010 je bila podpisana pogodba s Primorjem po načelu »ključ v roke«. Do jeseni 2011 je bila prva faza pro-jekta (premik vodotoka, komunalni priključki, dovozna cesta, parkirišča na vzhodu) zaključena, pričelo se je čakanje na potreben sklep šolskega ministrstva, katerega posledica je bil tudi dogovor z gradbincem o zača-sni ustavitvi del. Sledil je stečaj Pri-morja, pa iskanje novega izvajalca, ki je bil izbran v drugem poskusu. Podjetje Begrad iz Novega mesta je z gradnjo pričelo junija letos, časa za dokončanje del ima 20 mesecev –

v marcu 2015 naj bi bila torej nova šola vendarle dokončana. Dela pote-kajo po terminskem načrtu, trenu-tno betonirajo talne plošče. Objekt bo obsegal 4628 m2, prostora bo za 23 oddelkov, zobozdravstveno am-bulanto ter druge servisne prostore. V enem delu bo dvoetažen, v dru-gem enoetažen – ta del bo namenjen prvi triletki. Šola bo s hodnikom po-vezana z bližnjo športno dvorano. V sklopu gradnje bo urejena celovita zunanja ureditev, z vsemi potrebni-mi dostopi, ploščadjo, parkirišči in zunanjimi igrišči.

Problematiko financiranja projek-ta izgradnje nove šole je predstavila Alenka Čadež Kobol, vodja oddelka za investicije na Občini Ajdovščina. Investicija je bila na razpisu šolske-ga ministrstva v letu 2011 uvrščena na prvo mesto, kljub temu pa se je zaradi krčenja proračunskih sred-stev na investicijah postopek precej zavlekel. Prvi sklep o sofinanciranju je na Občino prispel šele v letu 2013, hkrati pa je država postavila novo dinamiko nakazovanja sredstev. Fi-nanciranje je bilo načrtovano v letih od 2011 do 2013, po novem načrtu pa bo država sredstva prispevala šele do leta 2018. Če občina želi izpeljati gradnjo po načrtu, torej do pomla-di leta 2015, se bo morala močno zadolžiti. Če bo država začela krčiti možnosti zadolževanja, potem to ne bo mogoče, kljub trenutno relativ-no nizki zadolženosti Občine. Poleg tega pa še vedno ni trdnega zagoto-vila, da bo država res prispevala svoj obljubljeni delež, Občina namreč potrebne pogodbe o sofinanciranju še nima. Tretji oreh, ki ga bo tako ali drugače potrebno streti, pa je za-klonišče, ki ga je po uredbi potreb-no zgraditi in bo pomenilo dodaten milijon evrov stroškov k 5,8 milijona evrov, kolikor je trenutna vrednost projekta. Uredba obrambnega mi-nistrstva namreč nalaga izgradnjo zaklonišč pri novogradnjah v izobra-ževalne namene v vseh naseljih z več kot 5000 prebivalci. Eden od obisko-valcev je situacijo lepo opisal: »Tukaj obstaja dejanski problem, ki ni rešen, ter hipotetični problem – zaklonišče.« Katerega se bomo torej najprej lotili? Vladni predstavniki so obljubili po-moč.

Ekipa uprave Občine, ravnatelj Bačič in podžupan Česnik so pou-darili, da bo šola zagotovo zgrajena po načrtu. Od države Občina ne po-trebuje nič več, kot tisto, kar je bilo obljubljeno, zato računa na potrebna zagotovila, pa tudi na kanček »zdra-ve pameti«, ki bo poleg naših rešil še kopico podobnih težav pri jav-nih investicijah po vsej državi. sh

Delovno srečanje partnerjev projekta RISK v Ajdovščini V začetku julija so se na delovnem

srečanju v Ajdovščini dobili partner-ji v mednarodnem projektu RISK, ki je podprt z evropskimi sredstvi. Udeleženci so bili navdušeni nad terenskimi ogledi posledic naravnih nesreč na območju naše občine.

V skupnem projektu RISK sode-lujejo partnerji iz Italije (University of Sannio in Administrazione Pro-vinciale di Avellino), Francije (Ri-sques & Développement), Nemčije (Technische Universität Dortmund), Grčije (University of Crete – Speci-al Account for Research), Slovenijo pa zastopata Občina Ajdovščina in Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo. Delov-nega srečanja so se udeležili prav vsi partnerji, tudi v večjem številu.

Vsak partner je predstavil proble-matiko naravnih nesreč na svojem območju: Sannio-Irpinia (Italija), občina Ajdovščina, območje Rethi-mno (Kreta, Grčija) in Luz Saint--Sauveur (Francija) ter območje reke Wupper (Nemčija). Vsaka dežela ima svoje specifike, vse pa se sreču-jejo s podobnimi težavami. Največ težav je s plazovi, sledijo poplave in požar, medtem ko se s težavami zaradi burje med sodelujočimi par-tnerji soočamo le v Ajdovščini.

Partnerji so od projekta obetajo razvoj programske opreme, ki bo stroki v pomoč pri odločanju o ukre-panju. Na podlagi vnesenih podat-kov bo namreč program izračunal najbolj smiselno in varianto rešitve določene težave ter podal najbolj ekonomičen odgovor na zastavljeno vprašanje.

V Ajdovščini je potekalo že drugo delovno srečanje partnerjev projek-ta RISK, do zaključka projekta v letu 2014 pa bodo obiskali še Nemčijo, Grčijo in Italijo. Gostje so bili nav-dušeni nad Ajdovščino, saj so orga-

nizatorji delovno srečanje popestrili tudi z drobnimi lokalnimi poseb-nostmi, hkrati pa so si ogledali tako--rekoč celotno območje naše občine.

Projekt je podprt s sredstvi Evropske komisije. Polonca Vodopivec

Pridobili nepovratna sredstva za energetsko sanacijo vrtca Ob Hublju

Uprava ajdovske občine je izkori-stila priložnost in projekt energetske sanacije vrtca Ob Hublju v letošnjem februarju, v prvem odpiralnem roku, ki je vlogam namenjal najvišji odsto-tek sredstev, prijavila na razpis mini-strstva za infrastrukturo. V začetku avgusta pa je prejela odgovor – odo-brenih je kar 85% nepovratnih sred-stev od vrednosti upravičenih stro-škov investicije, oziroma 155.657,30 evrov.

Hubeljski vrtec je ena energetsko najbolj potratnih javnih stavb v Aj-dovščini. V sklopu projekta se bo za-menjalo okna, skozi katera uhaja (in prihaja) največ toplote, streho, ki ob vsakem deževju pušča, ter saniralo fasado, ki je bila v času od izgradnje enkrat že sanirana. Po izračunih naj bi po sanaciji prihranili za dobrih 30 % energije.

Celotna vrednost projekta, vključ-no z izdelavo projektov in drugimi

stroški, ki ne spadajo v sklop sofi-nanciranja ter skupaj z DDV-jem je 231.067,48 evra. Razliko med pri-dobljenimi sredstvi in vrednostjo bo Občina krila iz proračunskih sred-stev.

Projekt se bo začel realizirati v letu 2014. V januarju se bo preko javnega razpisa iskalo izvajalca, ki bo z deli pričel v maju ter jih zaključil do kon-ca avgusta 2014.

Ob Taborniškem domu na Kovku bo zrasel nov objekt Konec avgusta je iz Ministrstva za

kmetijstvo na Občino Ajdovščina prispela prijetna novica – preko raz-pisa zaprošena nepovratna sredstva za objekt ob Taborniškem domu na Kovku so odobrena.

Projekt Objekt ob Taborniškem domu na Kovku predvideva izgra-dnjo manjšega objekta ter čistilne naprave ob obstoječem taborniškem domu, opremo za objekt in zunanjo ureditev. Enostaven enoetažni objekt bo vseboval sanitarije s tušem, pral-nico, shrambo in večnamensko po-krito zunanjo teraso. Umeščen bo

pod severozahodno fasado obstoje-čega doma. V sklopu zunanje uredi-tve bodo urejena štiri parkirna me-sta ter kurišče, namenjeno varnemu kurjenju ognja na prostem.

Celotna bruto vrednost projekta je 111.004,98 evra. Preko javnega razpisa Ministrstva za kmetijstvo, Agencije za kmetijske trge – Obnova in razvoj vasi v okviru programa ra-zvoja podeželja RS za obdobje 2007 – 2013 je Občina Ajdovščina pri-dobila 60 % vrednosti upravičenih stroškov, oziroma dobrih 52 tisoč evrov nepovratnih sredstev – prav

toliko, kot je zaprosila.Nov objekt bo dobrodošel za do-

mače tabornike iz roda Mladi bori, katerih članstvo iz leta v leto narašča, obstoječi prostori stare šole na Kov-ku pa postajajo tesni. S projektom pa bodo pridobili tudi domačini in drugi obiskovalci, saj bo objekt za-radi svoje zasnove, uporaben samo-stojno.

Razpis za izbiro izvajalca je bil že izveden, izvajalec bo izbran v kratkem. Gradnja se bo pričela po terminskem planu, torej konec sep-tembra, ter bo zaključena do konca letošnjega leta.

Projekt delno financira Evropska unija, Evropski

kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP), Program

razvoja podeželja 2007-2013, Ukrep 322:Obnova in

razvoj vasi.

Št. 24 • 17. september 2013 5Občina

Šole so se napolnile

Vsem 1622 osnovnošolcem iz ob-čine Ajdovščina, ki so 1. septembra sedli v šolske klopi, želimo eno lepo in uspešno šolsko leto. Še po-

sebej pa čestitamo 205 prvošolcem, ki jim vstop v šolo pomeni nov, po-memben in velik življenjski korak. Srečno!

Največ prvošolcev so sprejeli v OŠ Danila Lokarja in podružnični šoli v Lokavcu, kar 74 od 565 učencev, kolikor jih je vseh skupaj. OŠ Dobra-vlje letos obiskuje 467 učencev, v pe-tih podružnicah – Skrilje, Vipavski Križ, Šmarje, Črniče, Vrtovin – pa so skupaj sprejeli 46 prvošolcev. Na OŠ Šturje so se veselili 57 prvošolcev, nekaj tudi iz podružnice Budanje, vseh učencev skupaj pa je 347. Še na Goro – na Otlici imajo 7 prvošolcev, 66 pa je vseh učencev. Na OŠ Col pa je letos vpisanih 21 prvošolcev ter 177 vseh učencev skupaj. Šolarjem želimo uspešno in ustvarjalno delo, pa veliko veselja ob druženju s pri-jatelji.

Varno na poti v šoloV prvih šolskih dneh je potekala tudi akcija Varna pot v šolo. Na vseh pomembnih križpotjih šolskih poti so prvi

šolski teden dežurali prostovoljci ter pazili na varnost še precej počitniško razposajenih šolarjev. Zahvaljujemo se prostovoljcem iz PD Ajdovščina, AK Motosport, Rdečega križa Ajdovščina ter posameznikom.

Hkrati pa prosimo tako voznike na šolskih poteh, kot starše, predvsem pa otroke, da naj bodo previdni in pozorni v prometu skozi vse šolsko leto. Vozniki, v bližini naselij in šol imejte pod nadzorom širšo okolico. Starši, če vozite otroke v šolo, ustavljajte po predpisih – ker je najlaže vzgajati z vzgledom in ker tako ne boste nikogar ogrožali ali ovirali. Oblecite otroke v živahna vrhnja oblačila, pred nami so mračni jesenski dnevi. Šolarji, prometa je vedno več, avtomobili so vedno hitrejši – bodite pozorni in pazljivi, igro in klepet pa prihranite za igrišča.

Mestno krožišče

Potrpežljivost in strpnost, ki smo jo v poletnem mesecu in pol poka-zali vozniki na obvoznih poteh skozi center mesta Ajdovščina, se je obre-stovala. Hkrati s pričetkom nove šolske sezone se je namreč zaključila tudi prenova osrednjega mestnega krožišča.

Plastične montažne elemente, ki so urejali krožišče, je nadomestila stal-na ureditev krožnega križišča, skla-dno z veljavnimi predpisi. V sklopu projekta je bila izdelana rekonstruk-cija križišča, obenem so bili na novo urejeni priključki na krožišče, od-vodnja meteornih vod, pločniki ter kolesarska steza, območje pa je tudi osvetljeno. Posebno pozornost se je

pri urejanju krožišča posvetilo gi-balno oviranim in slabovidnim. Po-sebne ploščice, vgrajene na prehodih za pešce, omogočajo prepoznavo slepim in slabovidnim. Prehodi so nivojsko znižani, tako da jih brez težav prevozijo kolesa invalidskih vozičkov, pa tudi kolesca vozičkov za malčke. Manjka le še osrednji del, za katerega pa se je že nabrala kopica zanimivih idej. Kmalu po bandimi bo pravi čas za jesenske zasaditve, morebiti pa tudi drugačne okrasitve.

Dela je izvedlo preko javnega raz-pisa izbrano podjetje CPG Nova Go-rica, skupaj s podizvajalci, poravnala pa jo je Občina Ajdovščina. Srečno in varno na poti!

Zdravstveni dom Ajdovščina s prenovljeno enoto v Vipavi

Ajdovski Zdravstveni dom je na prvi septembrski petek zabeležil nov mejnik v razvoju – odprtje pre-novljene enote v Vipavi.

Zdravstvena dejavnost se na Be-blerjevi ulici 5 v Vipavi opravlja že preko 50 let. Nazadnje so bili prosto-ri obširno prenovljeni in prilagoje-ni takratnim potrebam v letu 1990. Ponovna postopna prenova pa pote-ka zadnje desetletje, tako je v celoti posodobljen diagnostični laborato-rij, obe zobozdravstveni ambulanti, prostori patronažne službe, sanitari-je, skupni prostor za zaposlene. Ob-

novljeno je stopnišče. Posodobljena je oprema v otroškem dispanzerju, kjer že razmišljajo tudi o boljši raz-poreditvi prostorov. Pri obsežnejših obnovah je sodelovala Občina Vi-pava, s pomočjo katere so prostori ogrevani s plinom, sofinancirala je tudi menjavo oken. Pri ureditvi pod-hoda pa je sodelovala Krajevna sku-pnost Vipava.

S slovesnostjo 6. septembra so se v vipavski podružnici zdravstvenega doma veselili prenove splošnih am-bulant. S primernejšo razporeditvijo prostorov so pridobili dodatno ordi-

nacijo in prostor za delo dipl. med. sester v referenčni ambulanti, na novo je zaživel prej slabo izkoriščen prostor v pritličju.

Z novimi prostori za referenčno ambulanto se odpirajo nove možno-sti – Zdravstveni dom Ajdovščina namreč računa na odobritev doda-tne referenčne ambulante s strani države, s tem pa tudi na dodaten ka-der, ki bo olajšal delo zdravstvenega tima in skrajšal čakalne vrste. S tre-mi mladimi zdravniki, ki so se od-ločili za specializacijo iz družinske medicine, ima že sklenjene pogod-be o zaposlitvi, dvema je mentorica zdravnica v Vipavi.

Investicija v prenovo splošnih am-bulant je bila vredna 60.000 evrov, financiral jo je Zdravstveni dom Aj-dovščina, skupaj z Občino Vipava, ki je primaknila polovico sredstev.

Kljub praznovanju ostajajo načrti, potrebe in želje za naprej. Prva bo na vrsti obstoječa plinska kotlovnica in toplotna postaja, s prenovo bodo predvsem energetsko varčnejši. Po-segov je potreben vhod, tako za lažji dostop gibalno oviranim, kot za za-ščito pred burjo. Za prihodnost pa ostaja tudi želja po lepšem zunanjem izgledu stavbe.

Objavljen je Javni razpis štipendij Regijske štipendijske sheme za Goriško statistično regijo Posoški razvojni center je v okviru Regijske štipendijske sheme Goriške statistične regije 10. septembra 2013 ob-

javil Javni razpis štipendij Regijske štipendijske shem. Rok za prijavo kandidatov je do 10. oktobra! Javni razpis je namenjen dijakom in študentom, ki se izobražujejo doma ali v tujini in se bodo po končanem

šolanju/študiju zaposlili na območju Goriške regije. Štipendije bodo podeljene dijakom in študentom, ki se šola-jo za poklice, po katerih so delodajalci izrazili interes opredeljen v vlogi na Javni poziv. Za šolsko/študijsko leto 2013/2014 je 20 delodajalcev iz Goriške statistične regije skupaj razpisalo 175 štipendij. Dijakom je namenjenih 57 štipendij, dodiplomskim študentom 56 štipendij, za podiplomske študente pa je razpisanih 62 štipendij.

Pogoji za sodelovanje na Javnem razpisu, postopek izbora kandidatov, načini in rok prijave, delodajalci in razpi-sane štipendije ter vsa ostala določila so podrobneje opredeljena v Javnem razpisu, ki je objavljen na spletni strani Posoškega razvojnega centra, do njega pa lahko dostopate tudi preko povezave na spletni strani Občine Ajdovščina, www.ajdovscina.si.

Novo, sodobno reševalno vozilo ZD Ajdovščina

Konec julija so se v Zdravstvenem domu Ajdovščina veselili novega nujnega medicinskega vozila. Gre za veliko pridobitev, ki bo precej olajša-la delo reševalcem. Zdravstvenemu domu so pri nabavi pomagali občini Ajdovščina in Vipava ter sponzor – Adriatic Slovenica. Vrednost novega vozila, vključno z vso medicinsko opremo, je bila okoli 170 tisoč evrov. Sredstva so zbrali Zdravstveni dom Ajdovščina iz presežkov preteklih let, Občina Ajdovščina in Občina Vipava ter sponzor – podjetje Adria-tic Slovenica.

Stari »rešilec« je bil v uporabi 7 let, z njim so opravili preko 3000 inter-vencij, prevozil je preko 200 tisoč ki-lometrov. Novo vozilo ima močnejši motor, kot ga ima star »rešilec« ter stalni štirikolesni pogon, sodobni navigacijski sistem ter visoko sto-pnjo varnosti. Je ekonomično in dovolj visoko, da je v njem mogoče stati, odlično zvočno izolirano, pod-vozje ima vgrajeno zračno vzmete-nje. Osnova, srce opreme bolniškega

prostora, kot se je izrazila dr. Terbi-žan Rupnikova, je sodoben in zmo-gljiv defibrilator, ki omogoča nadzo-rovanje praktično vseh življenjskih funkcij ter preko modema omogoča pošiljanje podatkov. Opremo se-stavljajo še respirator, aspirator, pa reanimacijski nahrbtnik, v katerem je vse, kar ekipa potrebuje za oživlja-nje. Sodobna so tudi nosila, ekipa je najbolj vesela velikih koles, ki so primerna tudi za zahtevnejše terene. V vozilu pa je prenosni stol, še kako dobrodošel za transport nepokre-tnih in poškodovanih oseb iz višjih nadstropij, kamor z nosili ne gre.

Kratkega slavja sta se med drugimi udeležila tudi oba zgornjevipavska župana. Župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak je čestital Zdravstve-nemu domu za novo pridobitev, se zahvalil reševalcem za vse, kar so do-brega naredili ter se priporočil tudi za naprej. Voščilom in priporočilom se je pridružil tudi župan Občine Vi-pava mag. Ivan Princes.

Št. 24 • 17. september 20136 Obrt

Tradicionalna slovenska obrt s svetovnim slovesom – Harmonika Rutar Harmonika Rutar je po vsem svetu znana blagovna znamka, ki je zaslovela predvsem na račun odlične kakovosti. Prihodnje leto bo prva Rutarjeva harmonika praznovala 30 let. Danes harmonike izdeluje Aleks Rutar, ki je ljubezen do skrbnega dela, delavnico ter vpeljano rokodelsko in umetnostno obrt podedoval po svojem očetu Jožkotu. Sin neguje družinsko tradicijo, zaveda se poslanstva svojega dela in ohranja ter krepi ugled harmonik iz Sela na Vipavskem.

Harmonika je svojo današnjo popularnost dobila v začetku 50-ih let prejšnjega stoletja, ko so Avse-niki iz majhne Slovenije v velik svet ponesli narodno-zabavno glasbo. Spomnite se na to, ko bodo naši košarkarji, hokejisti, nogometaši … naslednjič dali gol in bo iz stadion-skih zvočnikov zadonela Golica … Še vedno je harmonika eden najbolj priljubljenih inštrumentov, ki ne sme manjkati na nobeni dobri zaba-vi ali proslavi, poroki ali obletnici … Kljub temu je danes, ko je oče Jožko Rutar v pokoju in se v novem domu na Zemonu ukvarja z rezbarjenjem, Aleks Rutar še eden redkih izdelo-valcev harmonik v Sloveniji, s cer-tifikatom rokodelske in umetnostne obrti ter certifikatom Slovenska ka-kovost. Harmonika Rutar je cenjeno in priznano ime po vsem svetu.

Neizmerno veselje do ustvarjanja in do glasbe

Aleksov oče Jožko je bil nad har-moniko in nad pesmijo navdušen že kot majhen otrok. Pri 12 si je sam kupil prvo harmoniko. Njegov oče pa za glasbo ni imel posluha, kam šele, da bi mladenič postal glasbenik in se preživljal z igranjem. Izučiti se je moral za kuharja, želja in veselje do glasbe, ustvarjanja, igranja, pa je ostala. Prišla je družina, Jožko Rutar jo je preživljal z delom na Južnem Tirolskem. Veselje do ustvarjanja, do glasbe, do harmonike pa trdo delo ni moglo zatreti. Med počitnicami doma je rad ustvarjal, risal, rezbaril – tudi makete bark. Še pred prvim inštrumentom je izdelal ornament, vzorček vinske trte, ki je skupaj z lo-gotipom Rutar (prav tako delo Jožka Rutarja) vse do danes prepoznavni zaščitni znak harmonik. Leta 1984 pa je Jožko izdelal prvo harmoniko. Godci iz Južne Tirolske so jo »pogra-bili«, tiste prve so večinoma ostale tam.

Prvi slovenski kupec Rutarjeve harmonike je bil danes pokojni Niko Zajc. Aleks se spominja enega od očetovih dopustov, ko so se z druži-no odpravili na takrat zelo odmeven Alpski večer, kjer so se srečali z oče-tovim prijateljem, navdušenim nad inštrumentom: »Očeta je šokiralo, da je vodja takrat enega najbolj zna-nih ansamblov v Sloveniji naročil harmoniko.«

V ta vrtinec ljubezni do glasbe, do ustvarjanja, je kaj hitro potegni-

lo tudi mladega Aleksa. Pravzaprav je s tem živela vsa družina. Še po-sebej potem, ko je bilo jasno, da bo sin nadaljeval očetovo delo. »Ko je bila enkrat hiša narejena, je šlo vse v harmonike,« pove Aleks, ter pri tem poudari, kako pomembno je vlagati v razvoj. S smislom za filigransko natančno delo je podedoval tudi skr-ben odnos do izdelka, ki mora biti in ostati vrhunski.

Rutar harmonika je edinstvena »Glavno je glas. Oče je dostikrat

pravu – lepo harmoniko lahko vsak naredi, dobro že težko, da poje prou, pa še teže.« Aleks Rutar vsako har-moniko ročno izdela in prilagodi željam in potrebam naročnika. Izde-luje vse vrste harmonik – diatonične, klavirske in kromatične, največ seve-da diatoničnih – frajtonaric. Harmo-nika za nastanek potrebuje tri mese-ce. »Se jih dela več skupaj – barvanje, lakiranje – skončuje pa se vsaka zase. Koliko ur porabimo, pa nismo niko-li računali … « se zasmeje mojster s certifikatom domače in umetnostne obrti ter vrsto takšnimi in drugačni-mi priznanji za svoje delo.

Materiale za harmonike jim do-bavljajo priznani mojstri, nekateri so izdelani samo za njihove harmo-nike, zaščiteni in posebej označeni. Najpomembnejši so »jezički«, ki jih je treba ročno brusiti do »pravega tona«. Lepenko za meh oblečejo tudi od znotraj, da je dodatno ojačan ter še vrsto drugih podrobnosti in po-sebnosti za različne namene. Bistvo harmonike pa je les, ki daje pravi zven. Kupujejo ga na Gorenjskem, pri mojstru, ki jim izdeluje tudi in-tarzije – vsaj deset let naravno in pravilno sušena smreka, različnih debelin, za različne namene. Sicer pa »vse vpliva na zven harmonike – meh, les, ohišje, mehanizmi, glasilke

… vse je eno z drugim« pravi Aleks. Notranjosti so enake, zunanji iz-

gled pa po želji – izbira je bogata, to je še ena od posebnosti, ki je pope-strila danes pisani svet harmonik po zaslugi očeta in sina Rutar. Tudi cena harmonike je ena, doplača se le po-sebne barve, rezbarije … »Če se pri nas vzame harmoniko, skrbimo, da je pač to to.« Harmonika Rutar ima kar 15 let garancije in stalno servi-siranje, na popravilo z veseljem vza-mejo tudi rabljene harmonike. »Me-hanizmi so praktično do življenjski, če se gumba ne zvije ali kaj ne po-škoduje, ima da laufa do konca …« zagotavlja Aleks Rutar.

Harmonika Rutar igra po vsem svetu

Harmoniko Rutar so po Niku Zaj-cu za svojo vzeli v domačih ansam-blih Vrtnica, Nanos, Gorski cvet … igrajo jo harmonikarji v različnih glasbenih zvrsteh, tudi Janez Škof iz Čomp. Sama kvaliteta Rutar har-monike pripomore k številnim uspe-hom harmonikarjev,kot so naslov svetovnega, evropskega,državnega prvaka…tudi letošnji absolutni sve-tovni prvak Alexander Pamer igra nanjo. Prisotna je na vseh koncih Evrope, v Ameriki, kjer jo igra celo miss frajtonarice, v Kanadi, Argenti-ni, Avstraliji, celo na Bližnjem vzho-du in v Afriki. »Kjer so ljubitelji to-vrstne glasbe, ali pa kjer so Slovenci, tam je tudi naša harmonika,« pove Aleks in doda da Slovenci v tujini drugače spoštujejo našo kulturo in tradicijo, da so dosti bolj Slovenci, kot mi.

Se pa zakonodaja na področju mednarodnega finančnega poslova-nja za majhna podjetja vedno bolj zapleta. Če je bilo pred leti še mo-goče brez težav v nekaj dneh unov-čiti ameriški bančni ček, lahko zdaj finančna transakcija traja tudi nekaj mesecev, problem pa postajajo tudi bančne provizije.

Pozor! Na trgu veliko ponaredkov Tudi v času splošne gospodarske

krize Rutarjevi delavnici ne manjka dela, naročil je za leto dni vnaprej. Velike težave pa imajo s ponaredki, ki krnijo ugled domačih harmonik. Ob dejstvu, da si danes lahko poceni harmoniko, tudi po delih, naročite celo iz Kitajske, je harmonika Rutar tako uveljavljena blagovna znamka,

da se na trgu pojavlja cel kup po-naredkov. Jožko Rutar je logotip in ornament zaščitil še na jugoslovan-skem patentnem uradu. Zaščitene pa imajo tudi nekatere dele mehaniz-mov, saj je bil oče Jožko pravi ino-vator. Žal se je izkazalo, da je patent proti slovenski zakonodaji poražen – pred časom se je že javno govorilo o ponaredkih in ponarejevalcih, ki so pravzaprav znani, pa jih zaradi nji-hovega statusa ščiti zakonodaja. Ru-tarjevi zato opozarjajo, da nikar na slepo ne kupujte njihovih rabljenih harmonik, ker gre v večjem delu za ponaredke. Takšne harmonike vam bodo v njihovi delavnici v Selu brez-plačno pregledali ter ocenili starost in vrednost. »Ni vsaka harmonika, na kateri piše Rutar, harmonika Ru-tar,« opozarja Aleks, ponarejena zu-nanjost namreč običajno skriva zelo slabo notranjost. Novo harmoniko

Rutar lahko kupite le v Selu, kjer imajo ob delavnici tudi lično urejen razstavni salon.

O frajtonarici in »Slaku« Kljub temu, da je frajtonarica naj-

popularnejši slovenski inštrument, pa ima v akademskih okoljih pre-cej slab glas. V Sloveniji za sedaj še ni mogoče dobiti srednješolske ali celo akademske glasbene izobrazbe iz diatonične harmonike, čeprav je v Evropi to že dolgo mogoče. In tudi mit, da je frajtonarica namenjena le igranju »slakove« muzike sploh ne drži. Je pa res, da je resna, drugačna glasba na frajtonarici pri publiki sla-bo sprejeta, da so polke in valčki ti-sto, kar Slovenci od tega inštrumen-ta pričakujemo. Otroci se radi učijo. Ker ni dovolj izučenih učiteljev, jih poučujejo tudi priučeni, v veliko pri-merih celo brez not.

Aleks se je igranja na harmoniko učil pri prof. Zoranu Lupincu, ki si prizadeva spraviti frajtonarico v srednjo šolo, predvsem pa odpravi-ti splošno mnenje, da je frajtonarica ljudsko glasbilo za »Slaka špilat«. Še ne dolgo nazaj je Aleks igral v duetu s prijateljem Dejanom Rajem iz Go-renjske, s katerim sta osvajala svet in izdala svojo zgoščenko. Na tekmo-vanjih sta štirikrat osvojila naslov evropskega prvaka, enkrat pa sta bila celo svetovna prvaka. Pravi, da si je za glasbo treba vzeti veliko časa, vaditi, za kar pa zdaj časa ni.

V sodelovanju z Avsenikom V začetku letošnjega leta je Aleks

Rutar sklenil dogovor z Avseniki, za katere izdeluje harmonike. Sode-lovanje je bilo nekako pričakovano, kljub temu, da so Gorenjci iskali prve tovrstne poslovne stike pri na-ših sosedih, v Italiji, kamor jih je zva-bila na prvi pogled ugodnejša cena. Izkazalo se je, da je prava vrednost v kakovosti inštrumenta. Avsenikova harmonika na zunaj, Rutarjeva nav-znoter, je na prodaj le pri Avsenikih na Gorenjskem in v rodnem Selu.

Je pa sodelovanje s prvim imenom v svetu narodno-zabavne glasbe v Sloveniji, pa tudi v Evropi, pomemb-no dodatno priznanje – za oba. To, kar je Avsenik v izvedbi, je Rutar v izdelavi. Oba pa predstavljata po-membno slovensko posebnost in sta blagovni znamki, ki ju velja negovati.

Za konec in za naprej

Dokler sta z očetom stalno delala oba - vsak sta namreč imela svoj s. p. – je bilo še nekaj časa za obiske pri sorodnikih Aleksovega dekleta na drugem koncu Slovenije. Odkar pa v Selu gospodarita mlada dva sama, jima časa primanjkuje. Oče sicer še vedno in rad vskoči in pomaga, je pa Aleks Rutar stopil na svojo lastno pot. Za sedaj se z delom da preživeti, kar ostane, pa vlaga v razvoj, v kako-vost, kot ga je naučil oče. In dokazu-je, da se »dobro blago samo hvali«, saj mu v oglaševanje tako-rekoč ni potrebno vlagati. Časa za razmišlja-nje o daljni prihodnosti ni, so pa kratkoročni načrti. Ob 30. obletnici izdelave prve harmonike kani pred-staviti novosti v izgledu harmonike. Pravi, da bo to nekaj posebnega in ostaja skrivnosten. Delavnice v Selu ne namerava širiti, ker se zaveda, da bi to lahko okrnilo kakovost. Pa tudi idilična lokacija na koncu tradici-onalne vipavske vasice kupcem ne povzroča prav nobenih težav, sploh v času sodobnih navigacijskih naprav.

Jožko in Aleks Rutar s svojim de-lom ohranjata del slovenske tradi-cije, ki jo sicer precej uspešno pre-ganja kitajska industrija. Blagovna znamka Harmonika Rutar je prav zaradi svoje posebnosti ter kakovo-sti vrhunski (in prevečkrat prezrt) promotor Slovenije v svetu. Sanda Hain in Branko Lavrenčič

Št. 24 • 17. september 2013 7Obrt

»Vaš čas je omejen zato ga ne trošite s tem, da živite življenje nekoga drugega. Ne bodite ujetniki dogme – kar pomeni živeti z miselnostjo drugih ljudi. Ne dovolite, da hrup njihovih mnenj preglasi vaš notranji glas. In najpomembneje, bodite pogumni in sledite svojemu srcu ter notranjemu glasu.« Steve Jobs Začel bom s - pozdravljeni! Verjetno se sprašujete, čemu je nastala nova

kolumna in zakaj takšen naslov z uvodom. Preden to pojasnim, naj se predstavim. Ime mi je Tomaž in s pobudo, ki jo vodim, želim, da bi uvodni citat postal vodilo mladih in prihodnjih generacij. Preko Mladinskega sveta Ajdovščina (v nadaljevanju MSA) delujem v skupini za razvoj podjetništva mladih. Zavedam se, da delo in načrtovani projekti za katere upam, da bodo imeli pozitiven učinek na našo prihodnost, zahtevajo veliko truda, medgeneracijskega sodelovanja in stremljenja k boljšemu jutri. Zato bi se rad ob prvi priložnosti javnega sporočanja zahvalil sodelavcem v podjetniški skupini in članom MSA, ki mi pri tem pomagate, družini, ki me podpira in vsem ostalim, ki v prizadevanja verjamete.Citat, ki sem si ga sposodil je izrekel Steve Jobs, pred nekaj leti preminuli

direktor in vizionar ameriške multinacionalke Apple. Ena izmed prepoznavnih stvari, ki jih je pri prodaji multimedijskih naprav uporabljal, je bila predpona »i«. Pomeni internet. Sam sem predpono uporabil zato, da vas osebno nagovorim (»I« v angleščini pomeni »jaz«) – vsak posameznik in vsi skupaj moramo verjeti in delati za uspeh naše družbe. Razvijamo idejo o mladinski podjetniški in karierni ustanovi (t.i. podjetniški

inkubator), ki so jo na občinski ravni podprli preko Strategije za mlade. Verjetno se bo ta ideja zdela marsikomu težko uresničljiva in z veliko vprašanji. Morda tudi zato, ker načrtov še nismo predstavili v javnosti. Predstavitev bo sledila v enem izmed prihodnjih prispevkov. Do takrat prosim, da pobudo sprejemate z odprtimi mislimi. Vsi se strinjamo, da so potrebne spremembe. Ne jutri, ampak danes.

Naša prihodnost je v veliki meri odvisna od ekonomske razvitosti. Na lokalni ravni: fi nanciranje športnih klubov in organizacij, podpora mladim umetnikom in vseh, ki podporo potrebujejo; na državni ravni pa šolstvo, socialni mehanizmi, zdravstvo, infrastruktura ter ostala področja, ki so pomembna za naš družbeni uspeh. Vse to je odvisno od tega, kako podjetni bomo in kako gospodarno bomo ravnali z viri, ki jih imamo. Med vire, ki so dani človeštvu, ne spada le črno zlato, plemenite kovine, voda in gozdovi temveč tudi pogosto spregledani človeški viri. Če smo pri narodnih ambicijah skromni, smo tu, žal, potratni – kakor da so človeški potenciali neomejeni. Spadam v mlajšo generacijo, a nagovarjam srednje in starejše – predvsem tiste z vzvodi družbene moči, da razmislite, kako bi nam mladim pomagali, da dosežemo večjo družbeno vrednost. Želimo biti ustvarjalni, želimo imeti priložnosti, da se izkažemo. Za mlajše generacije imam drugačno sporočilo.Tisti, ki smo danes stari nekje med 20 in 30 leti smo zrasli z mislijo – »uči se,

diplomiraj in čakala te bo dobra služba«. Ob takšni vzgoji (namen sicer ni bil slab – hvala vsem staršem) pa so pohlep, osebne ambicije posameznikov in napačne politike privedle do tega, da ta trditev ne velja več. Verjetno imamo zato občutek, predvsem brezposelni, da nas je družba pustila na mestu. Skrbita nas sedanjost in prihodnost. Zgodovina naj služi kot opomnik, da se izognemo napakam iz preteklosti. Če želimo za seboj pustiti srečne zanamce, projekte in raziskave, ne smemo biti ravnodušni do prihodnosti. Prevzeti moramo odgovornost in se aktivirati. Priložnosti se ne ponujajo same, poiskati jih moramo. Ob tem pa moramo slediti svojim ambicijam in ciljem z veliko mero družbene odgovornosti. Potrebno bo veliko truda. Strah pred neuspehom ne more biti razlog, da

nečesa ne poskušamo. Želim si, da k cilju družbenega in gospodarskega razvoja pristopimo vse

generacije. Tudi preko projekta, ki ga načrtujemo. Od srednje generacije in starejših je odvisno, ali nam bo to mladim omogočeno. Od nas pa, da uporabimo energijo, iščemo priložnosti in se razvijamo. Podjetništvo, ki ga bomo predstavili in razvijali v našem okolju, bo omogočalo pot do razvoja kariere, osebnostnih lastnosti in znanj, ki so potrebna, da bomo konkurenčno stopili pred izzive, ki nam jih prinaša svet. Tako bomo ohranili našo osebno in nacionalno identiteto. Smo v obdobju sprememb. Odločiti se moramo zanje. Če želimo izboljšave,

jih lahko dosežemo – vsi skupaj.

Tomaž Bizjak

»I« za skupno prihodnost

80 let mehanične delavnice Kranjčevih

Kdo ne pozna mehanične delav-nice Kranjc na Goriški ulici? Pa ve-ste, da je delavnica na tem mestu že polnih 80 let? Tri generacije Kranj-čevih fantov so se zamenjale v teh letih, mi smo klepetali z očetom današnjega mehanika, Lucijanom Kranjcem.

Nono Ciril, ki se je dela izučil v de-lavnici Obid v Cerknem, je leta 1932 z družino prišel »s trebuhom za kru-hom« v Ajdovščino, leto dni kasneje pa že odprl mehanično delavnico. Tata Lučko je obrt prevzel leta 1972 ter jo leta 1998 predal sinu Damija-nu. V nonotovih časih so sicer avto-mobili že vozili, vendar so bili redki, v delavnici pa so popravljali vozove, kmečko orodje in opravljali razna dela. Veliko orodja je bilo treba iz-delati, pa tudi dvigal in podobnih sodobnih pripomočkov ni bilo, se je bilo treba kar pošteno namatrati, da je delo teklo. »Tata je znal varit, stru-žit, kovat, bil je vsestranski … inova-tiven človek, « se spominja Lučko, ki ga je delavnica osvojila že kot majh-

nega fantiča. Ponosno pokaže na zid delavnice, ki ga krasi »transmisija« - vrtalni, brusilnik, stružnica in kom-presor – konstrukcija kompresorja je nonotov izum, za tiste čase skorajda neverjetni dosežek, saj je kompresor »pumpal« kar 15 atmosfer pritiska.

Takrat je bila to edina delavnica daleč naokoli, danes pa je verjetno najstarejša še delujoča mehanična delavnica na Primorskem, saj nepre-kinjeno in na isti lokaciji deluje že 80 let, tudi v času druge vojne so imeli odprto. V njej se je kalilo veliko va-jencev, pa tudi redno zaposlenih me-hanikov. Lučko se spominja prvih taksistov, ki jih je bilo v 50-ih letih v Ajdovščini precej več, kot danes. Bajc, Zavadlav, Štrancar, Fajgl – ta je bil menda še posebej zanimiv, saj je znal igrati na več inštrumentov, zato so ga radi najemali za vozit ohceti, pa godca ni bilo treba. Je bilo pa že takrat težko, denarja ni bilo, kmetje so plačevali s hrano.

Lučko se je šel učit leta 1954, leta 1972 pa je prevzel obrt: »V mojem

času je bilo vse drugače, so bili že av-tomobili – fi čoti, fi ati, topolini ….« Da je bil avto takrat čisto nekaj drugega, kot je danes, se oba strinjava. »Fiat 850 sem naročil in plačal, čakal sem ga eno leto in ga šel iskat v Kraguje-vac. Nej blu ku zdej, si mogu vzet, kar je blu,« se spominja. Predvsem pa se je spremenila tehnologija, elektroni-ka in računalniki so postali sestavni deli prevoznih sredstev, stalno do-datno izobraževanje in spremljanje novosti pa nuja vsakega mehanika.

Mehanična delavnica Kranjčevih se ni nikoli navezala na eno blagov-no znamko, od zmeraj so in bodo tudi ostali vsestranski. So pa servisi kar pošteno udarili tovrstne delavni-ce, Lučko je prepričan, da gre zgolj za marketinško potezo, saj tudi ti zastopniki konec koncev popravljajo vse, kar pride. Še večja težava meha-nikov pa je siva ekonomija. »Ogro-mno šušmarjev je. Dela se po vseh garažah. Tega ni nobeden preprečil, zato se obrtniki jezijo. Če bi država pobrala vse davke, nebi blu taku,« pove Lučko.

Lučko Kranjc je zadovoljen, da sin nadaljuje družinsko tradicijo. Še ve-dno pride vsak dan malo pomagat, pa malo pospravit, to bo verjetno počel dokler bo zmogel. Hkrati pa prizna, da ga je razvoj prehitel: »Tud če kjšn star mehanik reče, da ga nej, ma nas je cajt povozu. Mi ne moremo več sledit temu.«

Čestitke Kranjčevim mehanikom ob častitljivi obletnici, Damijanu, ki je v svoje roke prevzel trud svojih prednikov, pa želimo uspeha! sh

E-ODPADKE LOČUJ in OKOLJE VARUJ

Oddajte odpadni električni in elektronski aparat, odpadno sijalko (E-odpadke) in/ali odpadno baterijo v ZBIRNEM CENTRU pod DOLGO POLJANO, ki je odprt od ponedeljka do četrtka med 7.00 in 15.00 uro, v petek med 7.00 in 19.00 uro ter v soboto med 8.00 in 12.00 uro in sodelujte v žrebanju za nov HLADILNIK.

Akcija traja od 1.9.2013 do 21.9.2013

E-odpadke in/ali odpadne baterije lahko brezplačno oddate tudi ob ogledu E-transformerja, ki bo na ogled v okviru Dneva odprtih

vrat, v soboto 21.9.2013, v Centru za ravnanje z odpadki (CERO) Ajdovščina med 8:00 in 13:00 uro.

Z vsako oddajo E-odpadka in/ali odpadnih baterij, prejmete kupon za sodelovanje v nagradni igri.

E-transformer je vozilo, opremljeno z multimedijsko in svetlobno opremo, ki se v celoti napaja iz lastne solarne elektrarne nameščene na strehi vozila. V notranjosti vozila so v obliki eksplozijskih sestavnic razstavljeni veliki in mali gospodinjski aparati, mobilni telefon, LCD TV in ostala E-oprema, ki obiskovalce opozarja na okolju in zdravju škodljive snovi in pomembnosti pravilnega ravnanja z E-odpadki.

Za odpadke znamo sami dobro poskrbeti Odlagališče Dolga Poljana je ure-

jeno po vseh okoljskih predpisih in standardih, potrebnega okoljskega dovoljenja pa še ni pridobilo, zara-di izračuna fi nančnega jamstva za zaprtje. Komunalno stanovanjska družba Ajdovščina je nato s pritožbo oporekala predlaganemu izračunu, ki je kar trikrat višji od izračuna Ko-munalno stanovanjske družbe, to pa bi pomenilo tudi višjo ceno za upo-rabnika. Drugostopenjski organ na ministrstvu za kmetijstvo in okolje pa je medtem že odločil – pritož-bo je upošteval ter vlogo za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja vrnil v ponovno obravnavo Agenciji RS za okolje.

Komunalno stanovanjska družba meni, da ima nedvomno izpolnjene vse pogoje za nadaljnje odlaganje ter pričakuje uspešen zaključek postop-ka pridobivanja okoljskega dovolje-nja v mesecu dni. Dotlej se bo mora-la KSD Ajdovščina, skupaj z obema občinama, znajti in poiskati skladi-šče za naše odpadke kje drugje.

Občina Ajdovščina in z njo ajdo-vska komunalno stanovanjska druž-ba, aktivno sodelujeta tudi v projektu regijskega sistema ravnanja z odpad-ki. Torej aktivno in uspešno rešujeta vsesplošno problematiko z odlaga-njem odpadkov. Od države pa pri-čakujeta kanček razuma in podporo

pri smiselnih rešitvah, ki problema-tiko rešujejo na najbolj ekološki in

okolju primeren ter za naše občane tudi cenovno najugodnejši način. Občina Ajdovščina

Praktična novost iz Pipistrela Pipistrel je pred kratkim na trg plasiral nov model letala Sinus, ki mu je

mogoče menjati krila. Sinus je že samo po sebi zelo uporabno letalo, Flex opcija pa njegovo

uporabnost še poveča. Osnovno letalo ima »odrezana« krila ter priložena dva kompleta konic, ki jih kupec lahko poljubno menja. Z daljšimi, Sinu-sovimi konicami, bo letalo nekoliko počasnejše, zato pa bo dobro jadralo, saj ima čez krila 15 metrov. S krajšimi konicami iz Sinusa nastane Virus, to letalo je precej hitrejše, primerno za daljša potovanja, se pa slabše odreže pri jadranju. Preko kril meri 12 metrov. Sistem menjave je zelo enostaven. In če že imate starega Sinusa? Trenutno seveda še ni mogoče zgolj dokupiti še enega kompleta kril, vendar pa vam v podjetju brez težav zamenjajo stara za nova, Flex krila.

Št. 24 • 17. september 20138 Podeželje ponuja

Ob grozdju za vino tudi grozdje za na mizo

Grozdje je najpomembnejši pri-delek vipavskega podeželja, tr-gatev pa najlepši čas v delovnem letu vipavskega kmeta. Bandima letos nekoliko zamuja, letina bo obilnejša od lanske, kljub temu pa manjša, kot bi bila ob idealnih pogojih. Grozdje je sladko, vsak dodatni sončni dan pa dodaja h ka-kovosti. Se pa letos prvič ne bo tr-galo grozdje zgolj za vino – peščica domačih vinogradnikov se namreč lahko pohvali s prvim pridelkom namiznega grozdja.

Letošnja tradicionalna razstava grozdja v Trsničarski zadrugi v Vrh-polju je potekala v znamenju pred-stavitve nove tržne priložnosti na domačem podeželju – namiznega grozdja. Že na pogled lepo in nadvse okusno grozdje je bilo na razstavi, na pokušini, pa tudi na prodaj. Po uvo-dni slovesnosti je potekala še krat-ka praktična delavnica o postopku priprave in stekleničenja grozdnega soka.

Namizno grozdje ponuja nove tr-žne priložnosti na podeželju

Organizatorja – KGZ NG in Trsni-čarska zadruga Vrhpolje - sta se res potrudila in prikazala bogastvo in pestrost naše dežele. Prav vsi od do-brih 200 vzorcev grozdja na razstavi so bili nabrani na Primorskem. Di-rektor zadruge, Jože Žgur, je uvodo-ma poudaril pomen razstave, ki »da pečat Vipavski dolini«, saj pokaže kaj vse lahko proizvedemo tu. »Po drugi strani pa smo pred tremi leti pripeljali in posadili pri nas osem sort jedilnega grozdja, od katerih imamo letos prvi pridelek. Vidimo lahko, da so te sorte tu pri nas izredno dobre, lepe tudi za oči, ne samo po okusu, in bi lahko bile v prihodnosti dodatna tržna niša.«

Direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica Branimir Ra-

dikon se je predvsem zahvalil Trsni-čarski zadrugi Vrhpolje za dobro so-delovanje, tako pri pripravi razstave, kot tudi sicer.

Da manjka sodelovanja in druženja med vinogradniki meni Katja Bla-gonja, ki je na prireditvi Vipavska trgatev predala kronico vipavske vinske kraljice svoji naslednici. Ka-tja ostaja v vinogradništvu, Vipavska dolina se ji zdi diamant, ki potrebuje malo brušenja, da bo zasijal v vsej svoji lepoti, to je pokazala tudi raz-stava. Zato si je zaželela, da bi priho-dnje leto za vzorci stali tudi tisti, ki so jih pridelali.

Dober tek na čezmejnih poteh do-brega okusa

Letošnja razstava grozdja je del čezmejnega projekta Enjoy Tour, s slovenskim naslovom Dober tek na čezmejnih poteh dobrega okusa. Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica je vodilni partner, ob petih slovenskih partnerjih (Občine Aj-dovščina, Idrija, Kobarid in ICRA) ter šestih italijanskih. Širok nabor partnerjev izvaja raznolike aktivno-sti – od razstav, prikazov, delavnic, izobraževanj in drugih promocijskih akcij do obnov prostorov. Občina Ajdovščina je s pomočjo sredstev iz tega projekta obnovila stolp na ajdovski tržnici, kjer bo prodajno razstavni prostor tipičnih domačih pridelkov in izdelkov ter turistična info točka. Osnovna nit projekta je namreč spajanje ponudbe podeželja s turizmom v dobrobit vseh – pride-lovalcev, ponudnikov in gostov, ter povezovanje prostora, projektnega območja, tako, da bo prostor zaživel, zadihal. Prav razstava grozdja pa je bila priložnost za predstavitev nove-ga promocijskega panoja iz projekta »Sončno«, tokrat z jesenskimi vipa-vskimi sadeži, sredi katerih kraljuje

grozd.Pogled nazaj, obet za prihodnostZanimivi so tudi spomini staroste

primorskega vinogradništva, Hila-rija Koste, ki je za to priložnost po-brskal po preteklosti. Pred 60 leti so namreč v poskusne namene v Šem-petru zasadili 211 sort grozdja ter le 108 sort breskev. 15 let kasneje je bil opravljen prvi izbor za naše obmo-čje, z vključenim laškim rizlingom, ki naj bi poskušal nadomestiti rebu-lo, tedaj skoraj obsojeno na propad. Opozoril pa je tudi na pomembno obletnico, ki jo bomo beležili priho-dnje leto. Minilo bo 160 let od izida Vinoreje, s katero je Matija Vertovec v slovenski prostor, še posebej na Primorsko, ponesel prvo pravo stro-kovno znanje o vinogradništvu in delno tudi o vinarstvu.

Andreja Škvarč, glavna organiza-torka razstave, je na obhodu razkrila vrsto zanimivosti. Posebno mesto so zasedali trije vzorci, ki so zrasli na »koreninah«, zelo starih trtah, in so dokaz o dolgoživosti in trdoživosti te pomembne rastline. V to trojico spa-da tudi dišečka iz Orešja pri Colu, ena najstarejših in najviše ležečih trt, ki si je po nekaj pretresih ponovno opomogla.

Največ pozornosti pa so organiza-torji letos posvetili jedilnemu, nami-znemu grozdju. Na razstavi so se bo-hotile različne sorte, precej jih je bilo na pokušino. Prvič pa je bilo doma-če namizno grozdje tudi na prodaj. Žorževi dekleti iz Slapa, kjer so letos pobirali prvi pridelek, sta zadovolj-ni. Grozdje je lepo in nadvse okusno. Predvsem pa diši po novih priložno-stih na vipavskem podeželju.  sh

September je čas, ko čez šolska vrata zopet zakorakajo osnovnošolci in dijaki. Da bodo pridno in dobro gulili šolske klopi pa je v šoli poleg izobraževanja in vzgoje pomembna tudi šolska prehrana. Zavedati se je potrebno, da so vzgojno-izobraževalni zavodi tista okolja, kjer je možno pomembno vplivati na prehranjevalne navade in zdravje celotne populacije otrok in mladostnikov, ki se šele pripravljajo na vstop v svet dela in odraslih. Z dostopom do zdravih izbir v času šolanja ne vplivamo le na dobro prehranjenost za optimalno rast in razvoj ter osvajanje zdravih prehranjevalnih navad, temveč lahko vplivamo tudi na boljši učni uspeh ter celovito doseganje kakovostnega znanja in izobraženosti učencev. Z dostopnostjo do zdravih izbir za vse šolarje pa se zmanjšujejo tudi neenakosti v zdravju med skupinami z različnim socio-ekonomskim položajem. Organizator šolske prehrane je tista oseba, ki naj bi skrbela za načrtovanje in organizacijo

prehrane, načrtovanje prehrane otrok z posebnimi prehranskimi potrebami, sestavljala jedilnike z ustrezno hranilno in energijsko vrednostjo glede na starost otrok,… V pravilniku, ki opredeljuje poklic organizatorja šolske prehrane je navedeno, da naj bi ta poklic opravljal ali učitelj gospodinjstva ali dipl. živilski tehnolog. Sama se ob tem sprašujem, kako potemtakem omenjeno delovno mesto, v naših šolah in vrtcih lahko opravljajo osebe z izobrazbo hišnika, zdravstvenega tehnika, prometnega tehnika, osebe z osnovnošolsko izobrazbo in še bi lahko naštevala. Kaj bodo osebe s tako izobrazbo vedele o energijskih in hranilnih potrebah otrok in predvsem kako lahko predpišejo ustrezno prehrano pri raznih boleznih otrok, kot so alergije na hrano, celiakija, fenilketonurija, sladkorna bolezen, cistična fi broza, pri katerih ravno ustrezna prehrana igra veliko vlogo? Pa tudi učitelj gospodinjstva (razen, da se spozna na energijske in hranilne potrebe otrok) nima znanja o ustrezni pripravi jedilnikov za otroke s posebnimi prehranskimi potrebami. Tako se mi poraja vprašanje ali ne bi bilo smiselno v pravilnik, ki opredeljuje poklic organizatorja šolske prehrane, vključiti tudi dietetika, saj ima izmed vseh naštetih največ kompetenc za opravljanje tega delovnega mesta. Če se vrnem nazaj k šolski prehrani, znano je, da se ravno v času krize na veliko varčuje in to

varčevanje zadeva tudi šolsko prehrano. Tako se v marsikateri šolski kuhinji hrane ne pripravlja več iz svežih sestavin, ampak se namesto tega raje posega po zamrznjenih, industrijsko pripravljenih obrokih. Ampak ali je res potreben takšen preobrat? Mogoče bi v šolski kuhinji ravno tako privarčevali, če bi v nabavo živil pogosteje vključili živila iz lokalne pridelave in predelave. S tem ne bi privarčevali samo pri transportu, taka hrana bi bila po kakovosti neprecenljivo boljša. Ravno prehrani, ki je namenjena najmlajšim in odraščajočim je potrebno nameniti največ pozornosti. Skrb zbujajoči so namreč podatki, da je v Evropi predebelih že več kot 5 milijonov šolajočih se otrok, številka pa se vsako leto dodatno poveča za približno 300.000 otrok. Problem prekomerne telesne teže je vse večji tudi pri otrocih in mladostnikih v Sloveniji. Podatki kažejo, da je bilo leta 1987 prekomerno težkih in debelih 15,6% fantov in prav toliko deklet v starosti od 6 do 19 let. Dvajset let kasneje, torej leta 2007, pa je bilo prekomerno telesno težkih in predebelih že 28,9 % fantov in 24,1 % deklet v enakem starostnem obdobju. Tako v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih beležimo izrazit trend naraščajoče prekomerne telesne teže in debelosti med otroci in mladostniki, poleg tega se v tej skupini zmanjšuje njihova gibalna učinkovitost, še posebej pri otrocih in mladostnikih, ki živijo v socialno-ekonomsko manj ugodnih pogojih. Glede na trenutno stanje pa je pričakovati, da se bo ta trend še nadaljeval. Besede mojega profesorja Tadeja Battelino, dr. med. in predstojnika kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki v Ljubljani, ki so se mi v času šolanja vtisnile v spomin so: ''Kdor trdi, da revež lahko je zdravo, noče pogledati resnici v oči in prelaga odgovornost na nepravi naslov. Kar pojdite v trgovino in preštejte metre polic, ki so namenjeni nezdravi hrani, in tiste, na katerih ponujajo zdravo. Potem pa primerjajte še cene!''.Šolsko okolje je lahko zelo pomemben varovalni dejavnik zdravega prehranjevanja, v kolikor

otroka podpira pri zdravi izbiri živil. Urejena šolska prehrana je eden najučinkovitejših načinov korekcije nezdrave (družinske) prehrane, vpliva pa tudi na zmanjševanje socialnih razlik. Šolska prehrana tako postaja vedno bolj pomembna za skladen telesni in duševni razvoj otrok in mladostnikov, za njihovo psihofi zično kondicijo, pa tudi za prehrambeno in zdravstveno vzgojo.

dipl. dietetičarka Petra Kravos

Šolska prehrana

Izkoristite priložnost izobraževanja odraslih - PREKVALIFIKACIJE ali POKLICNEGA TEČAJA

na

Cesta 5. maja 12, 5270 Ajdovščina

Informacije o izobraževanju dobite na:

Spletni strani šole: http://www2.arnes.si/~ssngpilon1/ Pri vodji izrednega izobraževanja Karmen Lemut; telefon: 05

3664110

S sporočilom na e-naslov: sred.sola-veno.pilon@siol.net

po srednješolskem strokovnem programu PREDŠOLSKA VZGOJA

za poklic VZGOJITELJ-ICA PREDŠOLSKIH OTROK

Ponujamo vam možnost, da smo del vašega vseživljenskega učenja in nova pot do zaposlitve.

»Rad imam BCS«

Zadnji konec tedna v juliju se je v Ajdovščini dogajalo nekaj precej ne-navadnega in neobičajnega, pa temu ni botrovala vročina, pač pa bogata domišljija budanjskih fantov, ki je že večkrat prijetno presenetila.

Sedem budanjskih mladcev, na čelu s predsednikom krajevne skupnosti Matejem, se je na tisto nedeljo do-poldan, na kosilkah BCS, odpravilo v Ajdovščino ter tik pred južino me-ščane spravilo na ulice in predvsem

v dobro voljo. Najprej so se ustavili na »kofj etu« u Snici, pa na gellatiju u Bamboli, nato pa so se zapeljali še do gostilne Pri izviru Hublja na ko-silo. Povsod so bili burno in prijazno sprejeti. Ideja za tovrstno srečanje se je utrnila na prijetno hladen zimski večer, ob kapljici rujnega. Fantje so stuhtali, da si ob vseh mogočih sre-čanjih svoje zaslužijo tudi BCS-ke in kosci. Generalka je uspela, pri-hodnje leto pa ste na praznik po-vabljeni lastniki in ljubitelji kosilk BCS od vsepovsod!

Št. 24 • 17. september 2013 9Od tu in tam

Poletje je mimo. Morje, sonce, plaža, vino, gola ali skoraj gola telesa, dalmatinska glasba... Raj na zemlji za povprečnega Slovenca. Škoda ker ta raj traja le teden, dva . Redki srečneži si Eden privoščijo mesec ali več. Vsi ostali se večji del leta tolažimo z dalmatinsko glasbo. Blage, nostalgične melodije nas v hipu ponesejo na jug med šumenje valov, stokanje galebov in vonje sivke. Zato se sploh ne gre čuditi, da hrvaški glasbeniki kot za šalo polnijo naše dvorane. Lahko bi celo rekel, da dalmatinska glasba močno vpliva na našo demografi jo. Saj se je veliko slovenskih parov prvič stiskalo prav ob romantičnih dalmatinskih melodijah. Marsikateri slovenski otrok je bil spočet v teh ritmih, druge pa so zvoki Oliverja & co. zibali v materinem trebuhu in naročju. Če držijo teorije o predporodnem spominu je takoj jasno zakaj je dalmatinska glasba postala tako domača kot Slakova. Mlajše generacije imajo torej dalmatinske tone že tako rekoč v genih.Ne vem pa katere biokemične spremembe se dogajajo v možganih ljudi v

srednjih letih. Pri tej populaciji se namreč dogodi dokaj nenadna sprememba glasbenega okusa. Do nedavnega še »roker« po 40 letu »dalmatinac« in fen neštetih klap. (Pogosti so tudi preobrati v bolj polka smer). Prisluhnite kdaj glasbi po željah. Verjetno še na Radiu Split nimajo toliko »dalmatinskih želja«. Največji oboževalci hrvaške mediteranske glasbe pa so številni one man ali two man bendi, ki igrajo na porokah, abrahamih in sindikalnih žurkah. Če naletite na ta pravega boste deležni sprehoda skozi zgodovino dalmatinske glasbe od D (Danijele) do T ( Tereze) To vse razumem. Saj tudi sam nisem imun na Severino in Oliverja. Je pa tukaj en zanimiv paradoks. Slovenci smo znani po tem, da nam med-sosedska nesoglasja povzročajo nemalo problemov. Spori se vlečejo leta. Prenašajo se iz roda v rod. Slovenci jih zlepa ne pozabimo. Prav tako so Hrvati naši sosedje. Z njimi smo v precej zapletenih med-sosedskih odnosih, ki se vlečejo že vsaj dvajset let. Zdaj se pa vprašajmo kaj bi kakšen Slovenec, ki je s svojim sosedom v takšnih odnosih kot smo mi s Hrvati, oboževal karkoli pri svojem nepriljubljenem sosedu? Očitno ima dalmatinska glasba tako moč, da izbriše našo Slovensko

prepirljivost, zamerljivost in nevoščljivost. Saj poznate tisto zmerljivko, da smo Slovenci podalpski Hrvati. Rekel bi da bolj podalpski Dalmatinci.

Božo Remškar

Dalmatinski sindrom

Bobarska noč 2013Prva avgustovska nedelja, poletje

v polnem zamahu, vročina v rekor-dnih znamkah, dobra volja med obiskovalci, prijetni in glasni zvoki glasbe, razposajeni plesalci, vonj po najboljših čevapčičih in slastni bo-bovi enolončnici, mamljivem hla-dnem vrčku piva ... Tako bi lahko opisali osrednji družabni dogodek v majhni vasici na obrobju naše gorske planote, v Višnjah.

5. Bobarsko noč je tako kot prej-šnja leta pripravilo Športno kultur-no društvo Bob iz Višenj, in jo tudi obeležilo tako, kot pritiče prvi pravi obletnici. Čeprav je vasica majhna, je družabni dogodek zaživel, povezal prijatelje in sosede ter pustil pečat in pričakovanja. Članom društva veli-ko pomenijo pohvale in zadovoljstvo obiskovalcev, dovolj, da je poplačano delo, ki so ga vložili, hkrati pa spod-buda za nadaljevanje.

Dan pred veselico je potekala de-lovna akcija - čiščenje in urejanje Joškotovega parkinga, ob obilni po-moči gospodarjevih rok, Inetovih oziroma Kobalovih strojev, kar nekaj zastonjskih kilometrov, pridnih rok višenjskih mladcev... Ni bilo vse »kot iz škatlice«, je bilo pa dovolj urejeno,

predvsem pa domače, prijetno za ve-černo vaško druženje ter tekmovanje v metanju pikada. »Šalam« je šel v roke lanskemu zmagovalcu Pavletu, ki je gladko pometel s konkurenco.

Pravo moč pa je Bobarska noč po-kazala v nedeljo, ko je po Višnjah že zjutraj zadišalo po bobovi mineštri, golažu, domačemu kruhu … Pod večer se je prostor hitro napolnil, za odlično vzdušje je poskrbel an-sambel Ribniški pušeljc, plesalci pa niso imeli miru niti med pavzami, za katere je poskrbel Gregor Kobal s svojim ansamblom. Čeprav so muzi-kantje vztrajali pozno v noč, je bila ta kar prekratka. Srečelov je hitro

razdelil »srečo«, pršut našel »višino« na Planini, naj-dobitek, klimatska naprava, je ostal doma, »srečna po-raženka« pa si bo na vožnji z zmajem ogledala Višnje od zgoraj.

Hvala podjetju Semenič transport za »pomični oder« in podjetju Kli-maIn za glavno nagrado.

Hvala vsem, ki ste karkoli in ka-korkoli prispevali k peti izvedbi naše in vaše Bobarske noči. Vsem smo hvaležni. Hvala vam, obiskovalci, da nam s svojim obiskom in do-bro voljo vračate naš vloženi trud. Računamo, da se vidimo tudi na-slednje leto. Brez vas ni nas. Robert Kobal

Winfo.si - Informator »wajdovske« mladine

Ajdovska mladina je v avgustu do-bila novo spletno stran, ki omogoča enostavnejše pridobivanje aktualnih informacij z vseh področij, ki boga-tijo življenje mladih v občini Ajdo-vščina.

Mladinski svet Ajdovščina (MSA) je na podlagi izražene potrebe mla-dih po pridobivanju informacij s prednostnih področij življenja mla-dih, pripravil spletni informator, ki mlade obvešča o dogodkih in prilo-žnostih za mlade v ajdovski občini ter v Sloveniji in tujini. Z informa-torjem za mlade MSA nadaljuje z realizacijo ukrepov, predvidenih v Strategiji za mlade v občini Ajdo-vščina 2013 – 2018, ki jo je Občinski svet Občine Ajdovščina sprejel ko-nec letošnjega januarja.

Za ažurnost in verodostojnost in-formacij skrbijo, poleg Mladinskega sveta Ajdovščina, tudi druge orga-nizacije oz. ustanove: Občina Ajdo-vščina, Zavod RS za zaposlovanje, Razvojna agencija ROD, Mladinski center Hiša mladih Ajdovščina, Klub ajdovskih študentov in dijakov ter Lavričeva knjižnica Ajdovščina. Po-leg omenjenih organizacij oz. usta-nov, si MSA v prihodnosti obeta tudi sodelovanje s Centrom za socialno

delo Ajdovščina, Ljudsko univerzo Ajdovščina in Pilonovo galerijo Aj-dovščina ter ostalimi lokalnimi in drugimi akterji, ki pomembno vpli-vajo na kakovost življenja mladih Ajdovcev.

Mladi lahko aktualna obvestila s področij izobraževanja, zaposlo-vanja, stanovanjske problematike, zdravja, socialne varnosti, mladih družin ter prostočasnih dejavnosti spremljate na spletni strani www.winfo.si, kjer se lahko tudi prijavi-te na redno prejemanje aktualnih e-novic s področij, ki vas najbolj zanimajo.

Mladinski svet Ajdovščina si skupaj s partnerji projekta pri-zadeva mladini olajšati pot do iskanja željenih informacij. Mladinski svet Ajdovščina

Znanstveni večer Univerze v Novi GoriciŽenske, moški, človeški kapital: lokalne in globalne migracije skozi čas 16. oktober 2013 ob 19. uri, dvorec Lanthieri, VipavaPredavatelj: prof. dr. Dirk HoerderZnanstveni večer bo potekal v angleščini.Dodatne informacije: Andreja Leban, Stiki z javnostmi, T: 05 3315 397, E: andreja.leban@ung.si

43. srečanje vzgojiteljev dijaških domov Slovenije

V Ajdovščini je 26. in 27. junija pod okriljem Društva vzgojiteljev dijaških domov Slovenije (DVDDS) potekalo že 43. strokovno srečanje vzgojiteljev vseh dijaških domov. Glavno vlogo pri organizaciji je prevzel Dijaški dom SŠ Veno Pilon Ajdovščina, ki je poskrbel za bogat program srečanja.

Po skupščini društva, na kateri je bila za novo predsednico društva izvoljena Tina Vrčon iz Dijaškega doma Ajdovščina, je sledilo stro-kovno predavanje ga. Alenke Ka-

fol. V popoldanskem času so lahko udeleženci (teh je bilo okrog 50) iz-birali med ogledom Ajdovščine ter ogledom Vipavskega križa in nasada češenj. Dan smo zaključili v družbi lokalnega vinarja g. Lemuta (vinska klet Tilia), razveselile pa so nas tudi gospodinje iz Planine s svojim izvir-nim nastopom.

Naslednji dan so nas sprejeli v CI-RIUSu v Vipavi, kjer nam je ravnate-ljica, ga. E. Žgur, predstavila zavod, nato pa nam je ga. K. Bucik predsta-vila njeno bogato delo in delovanje

plesne skupine Vrtiljak. Sledil je kraj-ši ogled Vipave, nato pa smo se pov-zpeli na nanoško planoto. Dan smo sklenili v družbi ga. V. Likar, ki nas je popeljala v svet zdravilnih rastlin. Srečanje smo zaključili zadovoljni in prav vsak od udeležencev je bil navdušen nad našo prelepo dolino, obenem pa so nam položili na srce naj tudi sami cenimo domače kraje in bogato zgodovinsko zapuščino ter jo ohranjamo. O mnogih stvareh je danes v Ajdovščini žal mogoče le poslušati, saj jih je zob časa in malomaren odnos tako načel, da od njih ni kaj veliko ostalo. Kljub temu pa so udeleženci odnesli s seboj ko-šček naših krajev v obliki spominka »Recepti naše none«, ki nam ga je pripravil VDC Vipava

Med bogatim programom je bilo veliko časa za izmenjavo izkušenj, misli in pogledov, predvsem pa za mnoge besede spodbude, dobrih želja in pozitivne energije, ki nam bodo v za dijaške domove ne ravno lepih časih še kako prav prišle. Tina Vrčon

Pilates v AjdovščiniVabimo vse športne navdušence, da

skupaj stopimo v aktivno jesen. Pila-tes je športna vadba, pri kateri upo-rabljamo lastno telo in lasten upor za krepitev in povečanje gibljivosti telesa. Primeren je tako za začetnike kot za bolj izkušene športnike, saj je dobrodošla dopolnitev ostalim špor-tnim vadbam (npr. tek, kolesarjenje, aerobika...), saj poskrbi za dobro gi-bljivost telesa, hkrati pa enakomer-no krepimo mišice celega telesa in preprečujemo bolečine in poškodbe zaradi izoliranih obremenitev posa-

meznih mišičnih skupin. Teden odprtih vrat: 24. in 26. sep-

tembra vas vabimo na dve brezplačni vadbi ob 19.00 uri. Po vadbi bodo od 20.00 do 20.30 potekali vpisi in nakup kart za oktober. Redna sezona: od 1. oktobra dalje vsak torek in četrtek od 19.00 do 20.00. Vadba bo potekala v športni dvorani Gradbenega podjetja Marc v obrtni coni Šturje (Vipavska cesta 4J, Ajdovščina). Vaditeljica Tina Avbar ima licenco Fitnes zveze Slo-venija. Oprema za vadbo: armafl eks (blazina), steklenica vode, udobna

športna oblačila in brisača. Informativni vpis na pilates.ajdo-

vscina@gmail.com, (neobvezujoč, zaradi predvidevanja skupin)

Cenik: enkratni obisk - 6 eur, me-sečna karta 1x tedensko - 25 eur, me-sečna karta 2x tedensko - 35 eur

Ponudba za tiste, ki delate dvo-izmensko delo: mesečna karta za obisk vadbe 1x tedensko vam bo ve-ljala za vadbo 2x tedensko vsak drugi teden! Pridružite se nam tudi na naši Facebook strani Pilates Ajdovščina.

Prisrčno vabljeni!

Št. 24 • 17. september 201310 Spomini

SLIKAVse zasluge in hvala za tokratne Drobce gredo Romanu Kovaču iz Lokavca.

Malo starejšim voznikom je gotovo kdaj natočil gorivo na Petrolu in niste ga mogli spregledati. Je človek, ki mu ni vseeno za zapuščino, zapise, izrezke iz časopisov, fotografije, slike ali zemljevide vseh vrst, da le osvetljujejo preteklost naše ožje domovine. Sam sem fotografiral le košček vsega, kar hrani, to vam v naslednjih vrsticah predstavljam. Staro skoraj sto let in javnosti nikoli predstavljeno so jo »v živo« videli le redki.

Ker ni delo znanega slikarja, ker je ta zelo mlad in tragično umrl, ali ker so to narekovale zgodovinske okoliščine zadnjega stoletja? Od tega trenutka dalje tudi to ni več pomembno, razkrit bo še en »drobec« iz naše preteklosti. Vila Jochmann v parku ob Hublju je bila po I. svetovni vojni potrebna temeljite obnove in nov lastnik, veletrgovec in podjetnik Rizzatto (po njem je hiša ohranila ime) je za pleskarska dela najel

mladega, toda zelo marljivega in nadarjenega soboslikarja Srečka Krivca , ki ga je spoznal v Gorici. Mladenič, rojen 1910 v Idriji pri Bači, se je nastanil v stari Marcovi hiši (urarjevi) in se lotil dela. Ko je podjetnik spoznal vse mladeničeve talente (vabili so ga k poslikavi cerkva) mu je naročil še monumentalno sliko žage v Ajdovščini, veliko približno 2 X 1m. Za dnevno sobo - velik salon v pritličju vile (sejno sobo DPO potem, ko se je iz vile izselila komanda JLA), kjer je do konca II. sv. vojne tudi visela. Srečko se je v Šturjah leta 1931 poročil z domačinko Ano (Ančko) Nusdorfer in med drugim poslikal tudi strop v cerkvi sv. Justa na Ustju. Marija, Kraljica misijonov in sv. Duh (golob) sta delo njegovih rok. Slikal je tudi v cerkvi sv. Petra in Pavla v Lokavcu. Žal je že leta 1933 zaradi udara električnega toka v Gorici tragično in komaj triindvajsetleten umrl. Njegovi sliki je po koncu II. sv. vojne grozila usoda vsega iz srca osovraženega, buržuaznega in kapitalističnega. Vojaki, ki so nacionalizirano vilo urejali za komando JLA, so jo skupaj z ostalo opremo vile že vrgli na kup za sežig. Golo naključje je hotelo, da jo je le nekaj minut pred sežigom opazil radovedni deček - mladenič in jo, izrezano iz okvirja, rešil za 10l vina. To je bil danes žal že pokojni Bavčar Marjan iz Ajdovskega placa, desetletja kasneje dolgoletni sodelavec Romana Kovača na črpalki Petrola pri Putrhih. Med ogledom in pogajanji za ceno »fička«, ki ga je Roman kupoval od sodelavca, je v garaži zagledal takrat že hudo zdelano sliko. Kupil jo je, pa fička tudi. Lokavčan pač, ki je kot otrok neštetokrat pešačil mimo Lipe, naslednice Rizzattove žage, in na katero ga je slika verno spominjala. Poskrbel je za njeno restavriranje in ji, nekoliko manjši od prvotnega originala, v hiši namenil mesto, ki ji gre. Potrošil je nešteto ur in prevozil veliko kilometrov, da je zbral podatke za življenjepis in predstavitev dela njenega avtorja.

Antonia Rizzatta je srečno preživela. Ostaja pričevalec časov, ki so nas neizbrisno zaznamovali in spominja na danes širši javnosti neznanega in prezrtega delavca in slikarja. Slika, ki jo hrani Roman Kovač, in slike po cerkvah, so ga preživele. Ob prihodu tujec, toda kmalu pravi domačin in Šturc, nam je kljub prerani in tragični smrti zapustil svoj pečat. Sliko žage sem fotografiral pri Romanu v Lokavcu, njegova je tudi stara fotografija Johmannove vile. Lastnik velikega mlina na ajdovski strani Hublja si je na prelomu iz 19. v 20. stoletje zgradil reprezentančno vilo čez most »na Mlake«, na šturski strani Hublja, ki je šele po I. sv. vojni postala Rizzattova vila. Enako portret, fotografija mladega Srečka Krivca. Le kdaj je bila Johmannova vila fotografirana? Na drogu stolpiča vihra (pihal je jug – jugo zahodnik) trobojnica. Ne upam si trditi, da je belo-modro-rdeča!P.S: Prošnja in lastniku in uporabnikom Johmannove vile v Šturskem parku.

Srečko Krivec ni bil običajen pleskar. Bil je (pred skoraj sto leti) znan in za bogatega podjetnika Rizzatta dovolj dober soboslikar. Skriva belež v vili kaj odkritja in ohranitve vrednega? Kot je skrival belež na zidovih in stropih Lanthierjevega dvorca v Vipavi …

DUŠAN KREČIČ

Drobci preteklosti za danes in jutri

Draga Ava!Kako lep je ta stari zeleni borna griču tvojega otroštva,ki si ga danes spet obiskal …Pod njegovim šumenjem se spomi-njaš na mrtvein premišljuješ, kdaj boš na vrsti.Pod njegovim šumenjem se ti zazdi,da si dopisal poslednjo knjigoin bi zdaj moral molčati in jókat,da bi zrasla beseda …

(Vladimir Holan)Zbiramo misli in besede. Ne verja-

memo, sprašujemo se o smislu, žalu-jemo in ugotavljamo, da te ni več.

Spominjamo se, vsak zase, srečanj s tabo, brskamo za besedami, ki smo si jih izrekli, poskušamo razumeti.

Drobne slike iz življenja sestavljajo mozaik. Pripoved sošolca, kako si se v srednji šoli trudila pri slovenščini, tvoja pripoved, kako si želela posta-ti radijska ali televizijska voditelji-ca, tvoje vztrajanje, da se šola mora vključiti v okolje …

Poučevanje, vzgajanje, skrb za otroke, sodelovanje s sodelavci in starši, iskanje rešitev, načrtovanje … do konca.

Zaposlena na OŠ Draga Bajca Vi-pava si vrsto let poučevala na podru-žnici v Budanjah. Ko je podružnica postala del Osnovne šole Danila Lo-karja Ajdovščina, si prevzela vodenje podružnice in poskrbela, da je šola živela s krajem. Z učenci in sodelav-kami ste raziskovali, kako so včasih živeli. Zaradi tega so se spoznavali vnuki in stari starši ter starši in de-lavci na šoli. Prireditve na kresni ve-čer in postavljanje mlaja že vrsto let

združujejo generacije.Nova šola v Šturjah je zate pomeni-

la nov izziv. Ob imenovanju za rav-nateljico si imela popolnoma izdelan načrt, kakšna naj bo nova šola. Že na prvih srečanjih novega kolektiva si poudarjala, da moramo poskrbeti za dobre odnose, da moramo postaviti za vse sprejemljiva pravila, da mo-ramo poskrbeti, da se bomo pravil držali. Prepričana, da je le v redu mogoče dobro poučevati in vzgajati.

Ob tem si natančno vedela, da smo ljudje zelo različni, da imamo različ-ne interese, znanja in želje. Poskrbe-la si, da smo na šoli lahko vsi delali tako, kot smo želeli. Podprla si vse dejavnosti na zelo različnih podro-čjih. Sedmo šolsko leto smo letos začeli kot kulturna, zdrava, eko šola, z navdušenjem si sporočila, da so so-delavci uspeli na mednarodnem raz-pisu, poudarila, da je šola na novo prepleskana, se razveselila, da je prav

letos na šoli največ učencev in bila prepričana, da ne bo zmanjkalo pro-stora, če jih bo naslednje leto še več.

Hudo nam je bilo, ker smo ob tem, ko si, kot vsako leto doslej, skrbno in premišljeno načrtovala delo v no-vem šolskem letu, vsi razmišljali o tem, da si bolna.

»Vsi vam želimo samo najboljše in smo tako kot vi prepričani, da bo vse v redu,« smo rekli ob koncu konfe-rence. Mislim, da si začutila, da bi ti vsak posameznik rad pomagal. In si, hudo bolna, vztrajala in vsak dan prihajala v šolo. Tudi v petek. Kot vedno si posedela z nami v zborni-ci, v pisarni z Leo načrtovala delo za naslednji teden, spremljala pouk, se oglasila po zvočniku …

Draga Ava! Odšla si tako kot ve-dno. Pokončno, vztrajno in pogu-mno. Taka boš ostala tudi v našem spominu.

Kolektiv OŠ Šturje Ajdovščina

Podružnična šola ČrničeNaše šole ne moreš zgrešiti, saj v vasi

Črniče stoji ob tranzitni cesti, ki pelje bodisi v Ajdovščino ali v Novo Gorico.

Stavba je bila pred več kot petdeseti-mi leti mišljena kot kmetijska zadruga, a so se kasneje odločili, da jo bodo raje namenili učencem. Ukinili so okoliške šole, ki so delovale še v času pred 1. sve-tovno vojno in po njej, v novo črniško šolo pa so postopoma vključevali učen-ce iz Sela, Batuj, Gojač, Malovš, Raven in Črnič. Prav zaradi prvotnega name-na ima šola nekoliko enostaven, morda strog zunanji videz, a notranjost stavbe je smiselno urejena s prostornimi učil-nicami in z vsemi pripadajočimi pro-stori. Pogled skozi panoramska okna razredov je naravnost veličasten, saj vsakogar očara s primorskim rastjem in s kraško planoto, ki se riše na obzorju.

Hodnika sta premišljeno obrnjena proti cesti, po kateri je še do odprtja hitre ceste potekal ves medkrajevni in tranzitni promet, tako, da je bila tedaj ta stran resnično zelo hrupna.

Tu so se skoraj skozi petdeset let iz-menjale številne generacije učencev, kakšno leto celo iz Dobravelj, Šempasa, Potoč in Vrtovina. Pa tudi učiteljev in učiteljic se je v teh letih zvrstilo kar lepo število.

Danes je šola urejena, ima svojo knji-žnico, računalniško učilnico, v Domu krajanov novo telovadnico, nogometno igrišče, igrala in dvorišče. Učenci imajo primerljive, če ne celo boljše pogoje za delo, rekreacijo in sprostitev kot marsi-katera mestna šola. Vsi, ki vsakodnev-

no vstopamo skozi njena vrata, se tega zavedamo in smo na to zelo ponosni. In prav zato z njo ravnamo odgovorno in z naklonjenostjo. Že sam pogled na ve-dno okrašena okna, lahko mimoidočim prebudi nostalgijo na svoje šolske dni.

Panoji na hodnikih so prav tako stal-na galerija sezonskih umetnin naših mladih likovnih ustvarjalcev.

Število učencev se giblje od 70 do 90, odvisno od tega, kako močna skupina prvošolcev pride k nam nabirat svoje znanje in koliko petošolcev odide dalje, na našo matično šolo v Dobravlje.

V letošnjem šolskem letu, pa tudi že kdaj prej, smo rešili stisko Vzgojno var-stvene ustanove Ajdovščina in sprejeli skupino otrok iz vrtca. Moram priznati, da so bili prava popestritev pri marsi-kateri kulturni prireditvi, pa tudi sicer smo se lepo razumeli in se dopolnjeva-li. In prav nič nas niso motili, saj sta jih vzgojitelja zaposlila s toliko dejavnost-mi, da sem morala občasno prav pogle-dati tja k njim, če so sploh prisotni. Pa so res bili.

Z našimi učenci se je preko celega šol-skega leta skozi vzgojno izobraževalni proces prebijalo osem redno zaposle-nih učiteljic in nekaj sodelavcev z naše matične šole, OŠ Dobravlje. Pa tudi zu-nanji sodelavci so pri nas našli zaintere-sirane učence za razne dejavnosti.

Leto se je neverjetno hitro odvrtelo. Če bi naštevala, kaj vse se je v tem času dogajalo, bi težko verjeli, da je možno poleg osnovnega učiteljevega dela, ki sta vzgoja in izobraževanje, opraviti še

toliko obšolskih dejavnosti in projek-tov. Seveda je potrebno pohvaliti vse učiteljice in vodje raznih dejavnosti, od pevskega zbora, dramskega, pravljične-ga, športnega krožka pa do bralne znač-ke, zdrave šole, nogometnega krožka, tujega jezika, raznih projektov …

Ponosni smo čisto na vsako dejav-nost, kajti v vsako je bilo vloženega ve-liko dela, učencem pa so skozi dolg de-lovni dan pomenile sprostitev pa tudi dopolnitev šolskega programa.

Bili pa smo tudi zelo kulturno dejav-ni. Kar devetnajst kulturnih prireditev se je zvrstilo skozi vse šolsko leto. Na večini so sodelovali naši učenci, na nekaterih skupaj z vrtcem in krajevno skupnostjo Črniče, na ostale pa so šli na ogled bodisi v OŠ Dobravlje, v Ajdo-vščino ali v Novo Gorico.

S centralno šolo OŠ Dobravlje, z go-spo ravnateljico Mirjam Kalin in z vsemi pristojnimi službami smo imeli redne stike in v okviru danih možnosti tudi posluh za naše potrebe.

Že ustaljena praksa je tudi sodelo-vanje z Zdravstvenim domom Ajdo-vščina, ki učencem vsako leto pripravi vzgojne programe s področja zdra-vstvene vzgoje. Zato, hvala prav vsem, ki so nam pomagali, da smo lahko čim bolje izpeljali zadane cilje.

Lepo je delati na taki šoli, kjer vla-dajo pozitivni odnosi, kjer se vsak počuti sprejetega in enakovredne-ga in kjer se s pozitivno - kritičnim pogledom in dobro voljo rešuje te-žave in probleme za kvaliteten učni program v dobro naših učencev. Dolores Trošt

Št. 24 • 17. september 2013 11Tretje življenjsko obdobje

MOST vabiProgram za študijsko leto

2013/2014 Društvo MOST - Univerza za 3. ži-

vljenjsko obdobje je na skupščini 10. septembra 2013 sprejelo program dejavnosti, v katerem lahko vsak izbere nekaj zase: učenje, branje, ri-sanje, pisanje, poslušanje, klesanje, rezbarjenje, kvačkanje, ples, pohod … poseben poudarek bo še naprej-na na medgeneracijskemu povezo-vanju, na ustvarjalnosti v krožkih, tečajih in delavnicah ter na prepo-znavnosti MOSTA v naši občini, pa tudi v drugih krajih Slovenije.

V tečaje, krožke, delavnice in druge aktivnosti se vključite s prijavnico, ki so jo člani dobili skupaj z vabilom na skupščino, ostali zainteresirani pa se lahko včlanite v času uradovanja društva, vsak ponedeljek med 9. in 10. uro, na sedežu društva, v prosto-rih Doma krajanov Ajdovščina. V tem času lahko za informacije tudi pokličete na telefon (05) 36 59 14. Članarina 15 € ostane nespremenje-na. Poravnati jo je treba najkasneje do konca novembra.

VSEBINA PROGRAMA1. Tečaji: angleščina (začetni, na-

daljevalni in izpopolnjevalni), itali-janščina (začetni, nadaljevalni in iz-popolnjevalni), nemščina (začetni), španščina (začetni in nadaljevalni)

računalništvo (začetni in nadalje-valni).

2. Krožki: umetnostna zgodovi-na, ustvarjalno pisanje, zgodovina, dramski krožek (začetni),

dramska skupina ŽAR, glasbena umetnost, psihologija osebnosti, astronomija, novinarski krožek.

3. Ustvarjalne delavnice: likovna delavnica (več skupin), kamnoseštvo (dve skupini), kvačkanje (začetni in nadaljevalni), klekljanje, rezbarstvo, ročne spretnosti in aranžiranje,

zdrava prehrana, restavratorstvo.

4. Gibanje, šport: družabni plesi – AJDA, ples v parih (začetni, na-daljevalni, izpopolnjevalni), poho-dništvo, TAI CHI (razgibalne vaje za telo in um), folklora.

5. Strokovne ekskurzije bodo or-ganizirane v okviru krožkov in de-lavnic.

6. Predavanja o različnih temah, potopisna predavanja.

7. Obiski kulturnih prireditev: ogledi likovnih in drugih razstav, še posebej domačih, v Pilonovi galeriji in v Vipavskem Križu, obiski literar-nih večerov v Lavričevi knjižnici in prireditev v okviru festivala Imago Slovenije.

8. Javni nastopi in sodelovanje na kulturnih prireditvah: nastopi dramske in lutkovne skupine ŽAR, nastopi plesne skupine AJDA, na-stopi folklorne skupine MOST, samostojne in skupne razstave li-kovnih, kamnoseških in rezbarskih del, ročnih spretnosti, klekljanja in kvačkanja, literarni večer ob kul-turnem prazniku, sodelovanje pri prireditvah »Veseli december«, na-stop na Festivalu za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani, sodelovanje z vrtci, osnovnimi šolami in drugimi ustanovami s kulturnimi nastopi, so-delovanje s krajevnimi skupnostmi

9. Izdaja glasila MOST št. 1610. Srečanja: novoletno srečanje,

srečanje ob zaključku študijske-ga leta, srečanja z drugimi društvi in ustanovami, družabna srečanja in razstave z UNITRE iz Krmina vsako drugo leto (eno leto v Ajdo-vščini, eno leto v Krminu). Branko Lavrenčič

Vabilo v DU Ajdovščina Obogatite svoje tretje življenjsko

obdobje in se včlanite v DRUŠTVO UPOKOJENCEV AJDOVŠČINA. Več kot nas bo, lažje bomo branili svoje pravice. Vključeni smo v Zve-zo društev upokojencev Slovenije, ki združuje 520 društev in klubov. Le-tna članarina znaša 10€.

V našem društvu skrbimo za telo in duha. Rekreacija se izvaja v špor-tnem centru Ajdovščina, od oktobra do junija, vsak torek med 17.00 in 19.00 uro. Telovadba v pokritem bazenu, pod vodstvom fizioterapev-tke, poteka enkrat tedensko, od ok-tobra do maja, ob sredah med 18.00 in 19.00 uro. Za bolnike po kapi pa isti dan med 19.00 in 20.00 uro.

V Športnem parku Pale se treni-ra pikado in balinanje. Ure pikada

so vsak ponedeljek in četrtek med 19.00 in 20.00 uro. Balinanje pa po-teka vsak torek in četrtek med 9.00 in 11.00 uro. V Vrhpoljah vsak torek med 17.00 in 20.00 zbijamo keglje. V oktobru mesecu se pripravljamo na pohodništvo in kolesarjenje. Ženski pevski zbor VEČERNICA prepeva že 19. leto in vabi medse nove članice, ki bi rade prepevale in si polepšale prosti čas. Uspešna je tudi Dramsko pevska skupina ZARJA, ki popestri marsikatero pri-reditev. Zelo dejavna je tudi Foto-grafska skupina DUA, ki vsako leto pripravi kar nekaj uspešnih razstav. Razvito je prostovoljstvo in skrb za sočloveka, kateremu posvečamo veliko pozornosti. Medgeneracij-sko sodelovanje je obrodilo veliko

sadov v skupnih pevskih, igralskih nastopih,računalniških delavnicah, urah ročnih spretnosti …

Na željo in pobudo članov vedno lahko kaj novega dodamo. Vse in-formacije pa dobite na sedežu Dru-štva v Ajdovščini, Cesta IX. KOR-PUSA 1, vsak ponedeljek, sredo in petek med 9.00 in 11.00 uro. Društvo upokojencev Ajdovščina

15 let primorske podružnice društva psoriatikov

Tudi psoriatiki se prav radi druži-mo, čeprav je bilo to pred časom tež-ko, največkrat na odmaknjenih ali skritih krajih naše lepe dežele. Bole-zen ter z njo povezan zunanji videz marsikaterega bolnika nas je združil ter nam omogočil poiskati košček prostora pod soncem.

Redna srečanja, sestanki, predava-nja, izobraževanja, pohodi in pikni-ki so koristni in prijetni, priložnost za druženje. Veseli smo, da se nam pridružuje vse več občanov in novih prijateljev, ki želijo spoznati delo v društvu.

Letošnje poletno srečanje psori-atikov je potekalo v znamenju 15. letnice ponovne oživitve delovanja društva na Primorskem. Na že tra-dicionalnem junijskem pohodu in

pikniku se nas je zbralo več kot 60. Športniki so pohod začeli v Lokavcu in pod vodstvom domačina Jožeta Batiča hodili po pobočjih Čavna. Za organizacijo in varnost so poskrbeli odgovorni v sekciji športa in rekre-acije, ki jo vodi Marjan Vidmar. Po pohodu smo v lovski koči nad Lo-kavcem s skromno proslavo obeležili 15. Obletnico podružnice, popoldan pa popestrili s športnimi igrami, pi-knikom in druženjem ob klepetu. Za veselo vzdušje je poskrbel duet iz skupine Hram. Članice so napekle sladic in poskrbele za postrežbo, čla-ni pa so uredili prostor in poskrbeli za tekmovanja ter za skromna daril-ca za zmagovalce in za otroke.

Ob tej priložnosti smo se s praktič-nimi darilci zahvalili najzaslužnej-

šim članom za dolgoletno pomoč pri organizaciji in delo v podružni-ci. Srečanja so se udeležili tudi člani predsedstva Društva ter predstav-niki podružnic iz Obale, Zasavja in Maribora, s katerimi tudi sicer do-bro sodelujemo.

Primorsko društvo danes šte-je 206 aktivnih članic in članov, ki se radi družimo in si eden druge-mu pomagamo. Posebno pono-sni smo na sekcijo prostovoljcev. Vabimo vas v našo družbo. Iztok Čebohin

Društvo psoroatikov Slovenije datira v leto 1979 delovanje pa se je začelo že 2 leti prej. Na Primor-skem so se člani organizirali ne-kaj let pozneje in po kratkem pre-moru ponovno oživeli delo pred 15. Leti. Od takrat so bolniki na Primorskem dobro organizirani ozaveščeni in zelo aktivni.

S težko neprijetno in kronično boleznijo luskavico se na našem območju srečuje veliko število bolnikov cca 2%. V Sloveniji je za luskavico obolelih med 35000 in 40000 bolnikov.

V Društvu nudimo možnost obnovitvene rehabilitacije, sku-pinskega zdravljenja, oddiha z družino doma in v tujini, razne športne aktivnosti, izobraževa-nje, ozaveščanje javnosti, skrb za zdravje in drugo.

Informacije dobite na spletni strani društva www.drustvo-pso-riatikov.si ali na tel podružnice 040582577.

Ustvarjalne urice v DSO AjdovščinaOb sodelovanju s sprostovoljkami

iz Medobčinskega društva prijateljev mladine Ajdovščina. S smehom na ustnicah in dobro voljo, se je ena od sta-novalk pohvalila, da je naredila rožo iz papirja in darilno škatlico – prvič v ži-vljenju. Ob takih urah, ko nastajajo ra-zni izdelki, naši stanovalci vedno znova ugotavljajo in se včasih tudi čudijo, da je celo življenje učenje in da lahko še marsikaj naredijo, čeprav uporabljajo invalidski voziček ali hoduljo. Redno se v našem Domu odvijajo razne delavnice po skupinah v okviru prostega časa ali terapije. Vsakotedensko se veselijo sta-novalci dobitkov ob tomboli, ob petkih diši po hiši po sladkih dobrotah, petje pa se razlega med pevskimi vajami ob ponedeljkih. Ob četrtkih po telovadbi pa zadnje leto stanovalci že čakajo pro-stovoljke. V okviru Medobčinskega dru-

štva zveze prijateljev mladine iz Ajdo-vščine prihajajo v našo hišo prostovoljke z vrstami ustvarjalnih idej. Samostojno ali s pomočjo nastajajo med prsti bogati izdelki. Niso izdelki bogati po ceni, bo-gati so, ker so včasih narejeni z veliko truda in motivacije. Nasmeh na koncu, pa je plačilo za ves trud. Velikokrat pa ni le izdelek narejen v tisti uri glavni cilj, zaradi katerega prihajajo stanovalci tako radi v skupni prostor. Druženje, petje, pogovor, spoznavanje novih obrazov, ki zahajajo v Dom, pohvala,… to so stva-ri, ki velikokrat naredijo dan bolj vesel in prijaznejši, tudi našim stanovalcem. Nastalo je v teh urah že veliko izdelkov, na katere so vsi ponosni. Na ogled pa jih bodo prav za vse, stanovalci s ponosom postavili v jesenskem času, ko bo naš Dom praznoval 30. Obletnico obstoja. Stanovalci in delavci DSO

Gasilska intervencija v PristanuPožig nevarnih snovi pred Cen-

trom starejših Pristan v Vipavi, 10.7.2013, se je po zaslugi PGD Vipava končal srečno za vse. In na srečo je šlo tokrat le za predstavitev delovanja PGD Vipava.

V vetrovnem dopoldnevu, 10.7.2013, se je najprej zaslišala sire-na in že so uniformirani gasilci vle-kli in razvijali cevi. Gasilna pena je prekrila zelenico pred Centrom sta-rejših Pristan in požar je bil v nekaj minutah pogašen.

Stanovalci so z varne razdalje z za-nimanjem spremljali dogajanje in se

po tihem zavedali, da bi akcija lahko bila tudi resnična. Vendar je šlo na srečo tokrat le za predstavitev gasil-ske dejavnosti s strani PGD Vipava, pod vodstvom g. Kruna Vitkovića. Prostovoljni gasilci so tako dokaza-li, da ne pomagajo samo v nesrečah in pri reševanju človeških življenj, ampak znajo včasih ljudem prepro-sto prisluhniti ter jim polepšati in popestriti dopoldan. Poseben vtis so na stanovalce Pristana naredili z razlago o različnih tehnikah ga-šenja ter s predstavitvijo gasilskega vozila, vsi pa so srečanje zaključili

z željo in upanjem, da prave po-moči pri gašenju požara v Prista-nu ne bi nikoli potrebovali. Mateja Hlača

Št. 24 • 17. september 201312 Štrudlfest

Spoštovane dame in cenjeni gospodje!In spet prihaja Štrudlfest … tokrat … ZA POJEST. Organizatorji so v roke prijeli ribežne in valarje, lopatke in

metlice pa mešalnike ter zmesili bogat program že osmega festivalskega leta v režiji KUD-a Javorov Hudič. Še kako steče dobra hrana skozi želodec, pa naj steče tudi kultura, ki vam jo s srcem v vročem pekaču ponujamo

tudi letos. Naj vas vonj mikavnih štrudl-dogodkov 'zvleče' v Dvorano prve slovenske vlade in druga prizorišča v mestu. Podarite si kaloričen zadnji vikend v septembru.

Vabljeni od 26. do 29. septembra v Ajdovščino na brezplačne gledališke dogodke.

ŠTRUDL(fest) ZA POJESTProgram festivala Štrudlfest

2013

ČETRTEK, 26. september19.15 UVERTURA cirkuško -

glasbena poslastica /Trg prve slo-venske vlade/

20.00 OTVORITVENA SLOVE-SNOST /Dvorana prve slovenske vlade/

21.00 HOTEL BABILON z Vi-oleto Tomič gledališka predstava /Dvorana prve slovenske vlade/

PETEK, 27. september10.00 ZGODBA O IZGUBLJE-

NI DUDI otroška predstava /Dvo-rana prve slovenske vlade/

11.00 MARKO SKAČE otroška predstava /Dvorana prve slovenske vlade/

19.30 ENDVATRI: STOJ! SPEK-TAKEL! poulična predstava /Trg prve slovenske vlade/

21.00 SAŠO HRIBAR SHOW gledališka predstava /dvorana prve slovenske vlade/

22.30 TERRAFOLK IN SYM-BOLIC ORCHESTRA REUNION koncert /bar Hiše mladih/

SOBOTA, 28. september9.00 CIRKUŠKA DELAVNICA

DVORANA PRVE SLOVENSKE VLADE

10.00 LIKOVNA DELAVNICA-LIČNA HIŠA

10.30 LJUBICA IN ARPID lut-kovna predstava /Dvorana prve slovenske vlade/

17.00 MALA ŠOLA GLEDALI-ŠČA predstavitev projekta /Mla-dinski center, Hiša mladih/

18.00 EKOla – DOMAČE SEJ-ME gledališka predstava /Dvorana prve slovenske vlade/

19.00 MED DOBRIM IN ZLOM gledališka predstava /Dvorana prve slovenske vlade/

20.30 OD POVODNIH MOŽ gledališka predstava /Dvorana prve slovenske vlade/

NEDELJA, 29. september10.00 DAMJANA GOLAVŠEK:

ZAKLADNICA GLASBIL gleda-liška predstava v okviru otroškega abonmaja /Dvorana prve slovenske vlade/

19.00 IGLU SHOW poulični im-pro šov /Trg prve slovenske vlade/ 20.00 ZAKLJUČEK FESTIVALA /Dvorana prve slovenske vlade/

20.00 VZEMI ME V ROKE gle-dališka predstava /Dvorana prve slovenske vlade/

O PROGRAMUProgram letošnjega že 14. Štrudl-

festa je pester in vsebinsko raznolik. Gledališkim sladokuscem ponuja zanimivo žanrsko izbiro predstav pa tudi znane gledališke ter glasbene zasedbe.

Tako bo otvoritveni večer zazna-movala znana slovenska gledališka igralka Violeta Tomič v monokome-diji Hotel Babilon, v kateri se igral-

ka preizkuša v enajstih vlogah – te razpredajo nenavadno zgodbo o lju-bezni, ki se godi poleti v majhnem primorskem mestecu med češko turistko Zuzano Kollarovo in lokal-nim zapeljivcem. Ko slednji zavrže naivno dekle, se v navalu ljubosumja zgodi poskus umora. Mediji hitro izbrskajo zgodbo, jo napihnejo, ne-kateri jo celo spremenijo do neraz-poznavnosti.

V petek bo na gledališkem pladnju postrežen Sašo Hribar show, zagoto-vo pa bo glasbeni vrhunec letošnjega festivala nastop skupine Terrafolk,

glasbene zasedbe, ki sodeluje z vr-hunskimi klasičnimi, studijskimi, ljudskimi in jazz glasbeniki ter tudi z različnimi orkestri. Njihova prepo-znavnost je v kršenju pravil 'glasbe-nih policij' in se raje predajajo glas-benemu hedonizmu.

Festivalski navdušenec ne sme spregledati domače predstave Med dobrim in zlom, dramske zasedbe OŠ Danila Lokarja, ki na izviren način predstavi boj med dobrim in

slabim v paralelnem vampirskem svetu. Predstava je bila nagrajena z zlato plaketo na srečanju otroških gledališč Slovenije.

Za zaključek pa najslajše. Predstava Vzemi me v roke, s katero zaokroža svoje delo slovenski dramski igralec Iztok Jereb, poznan po vrsti vlog v Lutkovnem gledališču Ljubljana.

Z njim se je pogovarjal Branko La-vrenčič.

Ajdovščina! Na kaj me spominja to mesto? Nekje v albumu imam fotografijo svojega prvega javnega nastopa v stari dvorani pri Teksti-ni. To je bilo leta 1952. Z ajdovskim vrtcem sem plesal na neki proslavi. Potem so bila tukaj gostovanja z gledališči. In nenazadnje vaš slavni moški pevski zbor Srečko Kosovel pod vodstvom Klavdija Koloinija. Kdo ve na kolikih proslavah smo skupaj sodelovali in kolikokrat so samo meni zapeli Bore.

Prvič sem stopil na odrske deske leta 1960 in to pod okriljem kopr-skega ZKO-ja. Po ukinitvi koprskega poklicnega gledališča se je pokazala potreba po otroških predstavah za razne priložnosti.

Leta 1963 je v Koper prišel režiser in umetnostni zgodovinar profesor na AGRFTV dr. Marko Marin in ustanovil Oder mladih. V tem gle-dališču sem do zaključka AGRFTV leta 1970 odigral šest vlog. Kot ab-solvent sem se že leta 1970 zaposlil v Primorskem dramskem gledališču v Novi Gorici.

V enajstih letih službe v PDG Nova Gorica sem igral v triinšestdesetih predstavah. Morda se zdi to visoka številka, toda v tistih letih je PDG oralo ledino, saj na celem Primor-skem ni bilo nobenega drugega gle-dališča. Bilo je sicer Stalno slovensko gledališče v Trstu, vendar ni moglo pokrivati zamejstva, obalne obči-ne in severne Primorske. Tako je v tistih letih PDG gostovalo skoraj v vseh krajih na Primorskem, včasih v nemogočih razmerah.

Leta 1982 sem se preselil v Ljublja-no in se zaposlil v Lutkovnem gle-dališču Ljubljana, kjer sem dočakal

upokojitev ...S Primorskim dramskim in Lut-

kovnim gledališčem sem gostoval na vseh celinah. V teh triinštiridesetih letih sem sodeloval v 172 premierah. Zaslužil sem si tudi nekaj domačih in mednarodnih nagrad ter priznanj. V letih, ko sem delal v Lutkovnem gle-dališču, se mi je kdaj pa kdaj stožilo po dramskem gledališču, zato sem gostoval v Slovenskem komornem gledališču, Mladinskem gledališču, Gledališču Loža idr.

Stalno sodelujem s Slovenskim ra-diom in televizijo ter pri snemanju slovenskih filmov.

Predstava Vzemi me v roke govori o zatonu bralne kulture, o življenju in učenju, o ljubezni in žrtvovanju, o upanju, brezupu in smrti. Ni kome-dija, ni tragedija, ampak izvirna, fli-sarjevska tragikomedija, kakor je ve-čino njegovih dram označil sloven-ski kritik in teoretik dr. Blaž Lukan.

Z imenovano predstavo se tudi za-

ključuje letošnji Štrudlfest. Nič manj opazni so tudi ostali do-

godki, ki jih spremljajte v festivalskih dneh – dopoldanske predstave za otroke, večerna poulična gledališča, delavnice, domači gledališki projekti in drugi gledališki dogodki. Veseli bomo vašega okušanja letošnjega pestrega programa za vse generacije.

Naj se zastor Štrudlfesta 2013 od-stre.

Ljudska pripovedka iz Benečije v Žarovi lutkovni predstavi

Dramska skupina Žar je v vročem zagonu, saj se mrzlično pripravlja na premiero nove lutkovne pred-stave. Prve vtise publike so dobili na predpremierni uprizoritvi, ki je potekala na topel večer, prvo soboto v avgustu, v dvorani MC Hiše mladih v Ajdovščini. Ljudsko zgodbo iz Benečije, o Ljubici in Arpitu, je za lutkovno predstavo priredila Ada Bačar ter jo poklo-nila Milanu Klemenčiču in Stanetu Bačarju. Predpremiero si je ogle-dal tudi župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak.

V predstavi smo uživali tako naj-mlajši, kot najstarejši obiskovalci, saj je preprost in tolikokrat slišan nauk predstave vedno znova dobrodošel. Ljudske zgodbe te pomembne mo-drosti zavijajo v posebnosti dežel, od koder izvirajo.

Zgodbo o Ljubici in Arpitu pripo-veduje Mjuta Povasnica, »nabiralka« zgodb iz Benečije. S svoj nekoliko magično pojavo in živahnim nasto-pom publiko pritegne v zgodbo o deklici Ljubici in velikanu Arpitu, ki živi v breznu pod reko Nadižo … Čisto običajno dekletce najbolj mi-kajo prepovedane sladkosti in kljub maminim opozorilom svojo čredi-co odpelje na nevarno goro, kjer jih

velikan Arpit skorajda ugonobi. V zadnjem trenutku Ljubici na pomoč priskočijo nočne ptice …

Zgodba je kljub svoji preprostosti napeta, privlačna in živahna. Pose-ben čar ji daje pripovedovalka, ki publiko vpelje v lutkovno predsta-vo. Zgodbo podpirajo songi, dovolj preprosti, da gredo hitro v uho, kar je še posebej primerno za najmlaj-še. Ljudski motiv, dežela od koder zgodba izvira in način izvedbe, pa so dodana vrednost za starejše obisko-valce.

Skupina je skozi predpremierno uprizoritev želela slišati odziv publi-ke – kar lepo smo zasedli dvorano mladinskega centra v Palah. In na koncu smo bili navdušeni. No, nekaj malega bo do premiere treba izpili-ti, vendar pa je splošni vtis resnično navdušujoč. Oba velika moža, ki jima je predstava posvečena – lutkar Milan Klemenčič in Stanislav Ba-čar, ki je sestri Adi desetletja stal ob strani ter tudi za to predstavo spisal songe – sta lahko ponosna na delo Dramske skupine Žar.

Premiero predstave Ljubica in Ar-pit si lahko ogledate v okviru festiva-la Štrudlfest. Ogled priporočam! sh

Št. 24 • 17. september 2013 13Kultura

Pilonova galerija praznuje

Pilonova galerija bo svoj 40. roj-stni dan obeležila z dogajanjem, ki se bo začelo v ponedeljek, 23. septembra s poklonom Pilonu na ajdovskem mestnem pokopališču, nadaljevalo pa z osrednjim deja-njem – odprtjem dveh razstav zno-traj galerijskih prostorov v četrtek, 26. septembra ob 19. uri.

Odprtje študijske razstave Veno Pi-lon, risbe (kustosinja Nataša Kovšca) - ta obenem predstavlja prvi pregled umetnikovega risarskega opusa, ki ga večidel hrani Pilonova galerija - bo spremljala manjša razstava Veno Pilon – France Mesesnel, prijatelja (kustosinja

dr. Irene Mislej). Slednjo, ki bo javno-sti skozi donacijo Janeza Mesesnela še dodatno osvetlila odnos med pri-jateljema, bo pospremila predstavitev knjige France Mesesnel, Veno Pilon, kore-spondenca, ki je izšla v marcu letošnjega leta. Razstavi – v pregled Pilonove ris-be bo popeljal tudi dvojezični katalog z reprodukcijami – bosta zaradi ča-stitljive obletnice izjemoma na ogled dva meseca, do 29. novembra 2013. V oktobru in novembru se bo odvrtel tudi pedagoški del (likovne delavnice na temo Pilonove risbe) v sodelova-nju s šolami v Ajdovščini in okolici. tc

FOTO

Prim

ož B

rece

lj

Video v AjdovščiniV tretjem tednu letošnjega septembra se bo v našem mestu mudil Davide

Skerlj, tržaški umetnik, ki je leta 1986 diplomiral iz slikarstva na beneški akademiji (Accademia di Belle Arti), video produkcijo ter filmsko kadri-ranje pa je študiral v New Yorku, kjer je s presledki bival v letih med 1990 in 2000. Njegov umetniški postanek v Ajdovščini bo zaznamoval eno od postaj nekdanje prodaje rib v krošnjarski obliki, poti, ki je segala od morja do Goriške, celotnega Krasa in celo do nekaterih vipavskih vasi. Projekt je sledil spremljevalnemu besedilu, zgodovinskemu in socialno antropolo-škemu opisu, zasnovanemu na raziskovanju v arhivih, na terenu in ustnem izročilu Prodajalke rib na Tržaškem, Tržačana Bruna Volpija - Lisjaka, raz-iskovalca slovenskega ribištva.

Predstavitev videa se bo dogajala tako v Trstu kot v Ajdovščini.

Fotografa na poti soli

V ajdovski Pilonovi galeriji so v začetku septembra zaprli fotograf-sko razstavo Willija Ostermana in Burkhardta Kiegelanda, fotogra-fov, ki sta se po naročilu CRAF-a (center za raziskovanje in arhivi-ranje fotografije) iz Spilimberga, odpravila na »beleženje« starodav-ne poti - od Koroške preko avstrij-sko-nemške meje do Salzburga - po kateri so nekdaj tovorili sol.

Willie Osterman (1956), izredni profesor fotografije in vodja oddelka za likovno umetnost in fotografijo na Tehnološkem inštitutu v Rochestru (Rochester Institute of Technology) v New Yorku, je bil v svoji mladosti eden izmed zadnjih pomočnikov Ansla Adamsa, enega največjih ame-riških mojstrov črno bele fotografi-je narave. V Kaliforniji je spoznal avstrijskega fotografa Burkhardta Kiegelanda (1945), pisca o fotogra-fiji ter vodjo fotografskih delavnic alternativnih tehnik (platinski tisk, kalotipija, paladij) ter dela v temni-ci, ki ustvarja v velikih formatih in ki ga je prav tako zanimalo razisko-vanje vprašanj krajine in Adamsove »tonske lestvice«. Z nastalim ciklom

črno-belih posnetkov v analogni tehniki sta fotografa v objektiv zajela krajino, arhitekturne detajle ali zgolj most čez reko, ki s svojim imenom priča o starodavni, iz časov keltskih knezov »ohranjeni« solni poti, dan-današnjo cesto, ki pelje čeznjo ali le oblake na nebu pokrajine, ki …

Walter Liva, koordinator CRAF--a, ob tem omenja, da »dragocena dela dveh avtorjev, znanih po svoji sposobnosti upodabljanja naravne krajine in prostora, torej spreme-njene pokrajine, ki je posledica an-tropizacije (procesa, s katerim člo-vek spreminja naravno okolje, da bi postalo njemu primernejše)« vse do tokratne razstave še niso bila ce-lostno razstavljena tako, kot so na-stala v projektu. Obenem pa avtor-ja s klasično fotografijo, tisto »brez bližnjic, ki jih omogoča digitalna fotografija«, povzdigneta tradicio-nalni način fotografiranja. Margit Zuckriegl direktorica Avstrijske fo-togalerije (Österreichische Fotoga-lerie) v Muzeju moderne umetno-sti Rupertinum v Salzburgu, ki je prevzela skrbništvo nad delom, je v spremljajočem katalogu zapisala, da

je ena od številnih evropskih solnih cest, ki poteka od Salzburga »sino-nim za povezavo zgodovinske in da-našnje speljave prometa … prek Ko-roške, Furlanije do Benetk ter proti severu prek mesta Passau na Češko do Severnega in Vzhodnega morja.« Razstava Solna pot (Salzstrasse), ki je nastala v sodelovanju med Muzejem moderne umetnosti iz Salzburga, Pilonovo galerijo ter CRAF-om iz Spilimberga, je sestavljala program mednarodnega festivala Spilimbergo fotografia. Sicer pa sodelovanje med CRAF-om in Pilonovo galerijo sloni na skupnih projektih, ki sta jih v pre-teklih letih izvedli ustanovi - kot pra-vi Walter Liva, predstavljajo slednji temelj, s katerega se bo sodelovanje med obema s časom le še razvijalo. Medtem pa je kustosinja razstave dr. Irene Mislej zapisala, da je skoraj 400 enot digitaliziranih Pilonovih dia-pozitivov, s katerimi so kolegi pred kratkim »obdarili« galerijo, ki v sep-tembru praznuje svojo 40. obletnico nastanka, še posebej razveselilo. tc

FOTO

CR

AF

Umetniki za Karitas - pridite in poglejte

Na Sinjem vrhu nad Ajdovščino je od 19. do 23. avgusta 2013 potekala 19. mednarodna likovna kolonija Umetniki za karitas. Geslo koloni-je in prodajnih razstav 2013/2014 je: »Pridite in poglejte«. Izkupiček prodanih del bo namenjen obnovi Doma karitas na Cesti.

V celotnem času kolonije so ustvar-jali Ivana Andrič Todić, Ana Cajn-ko, Irena Gajser, Willem van Hest, Dušan Klun, Dimitar Malidanov, Ivan Skubin, Janez Štros, Peter Vernik, Martina Žerjal in častni gost Andrej Jemec. Pridružili so jim še strokovni sodelavci: Jože Bartolj, Lucijan Bratuš, Primož Brecelj, Azad

in Silva Karim, Mira Ličen Krmpotić in Tone Seifert. Ob dnevu odprtih vrat se je tokrat pridružilo kar 26 udeležencev preteklih kolonij in 34 ljubiteljskih slikarjev.

Tako je iz letošnjih Umetnikov za karitas v ateljeju na Sinjem vrhu raz-stavljenih 162 likovnih del od 78 raz-ličnih avtorjev. Ocenjena vrednost vseh del je 58.000 EUR. Nekateri slikarji še vedno kličejo, ker bi želeli darovati svoje delo, ki ga z veseljem sprejmemo. Imena vseh bodo obja-vljena v katalogu.

Tako je prvo dejanje projekta Umetniki za karitas zaključeno, na Sinjem vrhu bodo dela razstavljena do 20. septembra, potem pa se selijo v Bruselj, kjer bo v prostorih Stal-nega predstavništva RS pri Evrop-ski skupnosti razstava Umetniki za karitas 30. septembra. V Sloveniji bo prvo odprtje razstave ob Tednu karitas na dvorcu Zemono pri Vi-pavi, in sicer 22. novembra. Jožica Ličen

Uspešen tečaj arhitekturnega risanjaArhitekturno društvo Forum, ki

skoraj leto in pol deluje v Ajdovšči-ni, se že od svojega začetka zavze-ma za osveščanje članov društva, občanov Ajdovščina in širše javno-sti o kulturi bivanja, dobri arhitek-turi, prostorskih rešitvah, trendih v urbanizmu in zanimivih krajin-skih rešitvah v njihovi okolici. In le kje bolje začeti z ozaveščanjem, kot pri bodočih študentih, dijakih, ki so se odločili, da bodo šolanje nadaljevali na Fakulteti za arhitek-turo?

Ob začetku preteklega šolskega leta 2012/2013 smo se odločili, da bomo skupaj z Mladinskim centrom Hiša Mladih svoj čas in trud vložili v pri-pravo tečaja arhitekturnega risanja, ki bi bodoče maturante pripravil na sprejemne izpite, ki jih je potrebno opraviti za vpis na študij arhitektu-re. Tečaj je s polno paro pričel pote-kati oktobra 2012, enkrat na teden, v prostorih MC Hiša Mladih pod mentorstvom Maje Trampuž in Tee Goljevšček. Za pomoč pri mentor-stvu se društvo zahvaljuje tudi Urški Černigoj. Na naših srečanjih smo se naučili osnov arhitekturne risbe. Spoznali smo kaj je to perspektiva, kako nam služi horizont in kako

bežišča. Osnovno izhodišče naše-ga risanja sta bila kocka in kvader v perspektivi, od koder smo napre-dovali na valjasta in stožčasta telesa v perspektivi. Osvojeno znanje so tečajniki aplicirali na praktično ka-terikoli predmet, ki so ga potem s pomočjo tehničnih metod risanja lahko poustvarili na svojem listu. V pomladnem semestru smo preizku-sili tudi viziranje in skupaj razisko-vali ter preučevali svetovno znane arhitekte, njihove življenjske zgodbe in arhitekturna dela. Ušle nam niso niti urice matematike, saj je račun-ska naloga del sprejemnih izpitov na fakulteto.

Na tečaj se je sprva prijavilo sedem tečajnikov – eden iz tretjega letnika ter šest iz zaključnega letnika gim-nazije. Od teh je tečaj zaključilo 6 kandidatov. Sprejemne izpite na Fa-kulteto za arhitekturo je opravljalo 5 naših tečajnikov. Društvo Forum s ponosom beleži na svojem prvem tečaju arhitekturnega risanja kar 80% uspeh, saj so bili na Fakulteto za arhitekturo sprejeti kar štirje od petih dijakov, ki so se udeležili na-šega tečaja in se udeležili sprejemnih izpitov.

V šolskem letu 2013/2014 bomo

ponovno organizirali tečaj arhi-tekturnega risanja, ki bo namenjen novi generaciji bodočih študentov arhitekture. K vpisu so vabljeni vsi vedoželjni dijaki 3. In 4. letnikov, ki želijo svojo pot izobraževanja nadaljevati na Fakulteti za Arhi-tekturo. Prijave sprejemamo na društvenem e-mail naslovu dru-stvo.forum@gmail.com.

Ob tej priložnosti želi Arhitekturno društvo Forum še enkrat iskreno če-stitati Vanesi Bolčina, Manci Kranjc, Mateji Bavčar in Andreji Petrovčič za uspešno opravljene sprejemne izpite in za vpis na Fakulteto za arhitek-turo. Želimo vam veliko študijskih uspehov in obilico pridobljenega znanja s katerim boste v prihodnosti (upamo, da tudi v sklopu Arhitek-turnega društva Forum) pomagali soustvarjati in kritično oblikovati prostor v našem mestu, Ajdovščini. Dragi občani, za arhitekturno pri-hodnost se nam ni treba bati! Forum

Št. 24 • 17. september 201314 Kultura

Sezona gledališča je tu – abonmaji ZKD Ajdovščina Tudi v letošnji gledališki sezoni

vam ZKD Ajdovščina pripravlja tri abonmaje. Gledališki abonma za od-rasle ponovno posega po lahkotnej-ših temah, ki bodo vedrile na šest četrtkovih večerov – enkrat več kot v lanski sezoni torej. Kljub temu cena ostaja enaka – 50 evrov (upokojen-ci, dijaki in študenti 40 evrov), kar je dodatni razlog, da se nam pridružite.

Sobotna Ostržkov in Škratkov abo-nma za otroka bosta ponudila po pet predstav različnih gledališč, ki ustvarjajo za najmlajše. Verjamemo, da smo dobro izbrali. Tudi otroški abonmaji so ohranili lansko ceno – 20 evrov posamezni in 30 evrov oba abonmaja.

Ker vedno ostane kakšen sedež več v dvorani, vabimo v našo družbo tudi občasne obiskovalce. Vpis abo-nmajev: vsak dan med 9. in 12. ter

13. in 17. uro na sedežu ZKD, Gre-gorčičeva 17 (nad trgovino NKD), do 10. oktobra 2013, ali pred prvo predstavo. Informacije na telefon: 05 3643 072 ali 041 754 753, marjan.kr-pan@gmail.com. V ZKD Ajdovščina si pridržujemo pravico, da zaradi objektivnih okoliščin spremenimo najavljeni program, o čemer vas bomo seveda pravočasno obvestili. Pridružite se nam tudi v novi gleda-liški sezoni, ne bo vam žal.

Gledališki abonma in izven: SNG Nova Gorica: GOZD - obisk

predstave v Novi Gorici Šentjakobsko gledališče: Ugrabitev Pro Spot: Muzikal »Ljubim te spre-

meni se!«Valič teater: Srečno ločena (igrata

Aleš valič in Violeta Tomič)Gledališče Koper: Filumena Mar-

turano - obisk gledališča v Kopru

Izbrana predstava Linhartovih gle-daliških srečanj

Ostržkov abonma in izven:Teater Jesenice: Čudež v živalskem

vrtuMaja Gal Štromar: Ločujem planet

rešujemDruštvo kulturnih dejavnosti Va-

gant: Razbojnik Cefizelj in butalska pamet

Gledališče Koper: Mali medoGledališče Talija: Duhec puhecŠkratkov abonma in izven:Gledališče Vrtinec Bovec: Čarovni-

ca ČirimbaraPravljičarna: Ne bom več bralaGledališče Kuc Kuc: Kdo zvoniLoški oder: Slonček LeopoldZavod enostavno prijatelji:

Pika nogavička in gusar Val Marjan Krpan

Od knjižnice ob Hublju do literarne delavnice

Lavričeva knjižnica Ajdovščina je vstopila v poletje s pestro ponud-bo. Tudi letos je ponudila knjige na letnem kopališču v Ajdovščini, po-nudbo je še obogatila. Temu je ko-lektiv dodal še novo ponudbo, ki so jo poimenovali Knjižnica ob Hublju. Knjižnica je v senco dreves tik ob Mrzli reki (oziroma Fluvium Frigi-dum, kot so Hublju rekli Rimljani) - ob obrežni sprehajalni poti - raz-postavila lepe stare stole in mizo. Dodala je police in voziček s ponud-bo knjig, tudi strokovnih, najrazlič-nejših revij, dnevno časopisje – in seveda dobro voljo. Ponudbe so bili veseli sosedje iz blokov, prijatelji na

sprehodu, mame z dojenčki … V juliju je stekla tudi Besedoval-

nica, delavnica kreativnega pisanja, ki jo vodi priznani domači pisatelj Bojan Bizjak. Ta poteka ob torkih, obiskuje jo 5 do 8 rednih udeležen-cev v starosti od 18 do 50 let iz več občin. Ta hip se ukvarjajo predvsem s kratko prozo, nato se bodo spo-znavali še z zakonitostmi pisanja roman. Delavnica se bo iztekla v naslednjem letu, ko knjižnica pra-znuje 150 letnico. Tedaj bo izdala tudi knjigo z deli, nastalimi v okviru delavnice. Več o delavnici sami in delu v njej v prihodnji številki! A.L.

GOvoRIČKA - natečaj za humorno kratko prozo v krajevni govoriciGoriški literarni klub GOvoRICA je v sodelovanju z Goriško knjižnico

Franceta Bevka razpisal natečaj GOvoRIČKA, za humorno kratko prozo v eni izmed krajevnih govoric z območja (širše) Goriške. Natečaj poteka še do 1. oktobra 2013.

Vsaka vas na Vipavskem ima svojo krajevno govorico, ki naš jezik naredi še bolj pisan in zanimiv. Že šala, povedana z domačimi besedami, zveni bolj zabavno. Krajevno izrazoslovje pa je tudi etimološko zanimivo. Le od kod so prišle te nenavadne besede, ki so se tako prijele, da jih krajani upo-rabljajo še danes? Če imate »žilico« za pisanje in ste vešči svoje krajevne govorice, brž svinčnik v roke (prste na tipkovnico). Več informacij poiščite na spletni strani Goriške knjižnice Franceta Bevka.

Pod modrim nebom v Budanjah Prireditev pevskih, glasbene in

igralske skupine je letos potekala v Športnem parku nad Budanjami.

Zaigral je Tamburaški orkester Da-

nica, zapeli so MoPZ Srečko Koso-vel, MoPZ Janez Svetokriški, MoPZ Vinograd, MoPZ Napev, oktet Ca-strum, oktet Sotočje in ŽPZ Večer-nica. Domači zasedbi Šumljak in Gr-lice sta bili tudi gostitelji, ob pomoči KS Budanje. Večer sta popestrila čla-na Dramske skupine Zarja z šaljivim skečem Pri zdravniku. Prireditev je povezovala Irena Troha.

Prireditev je postala tradicional-na, vsemu navkljub, tudi brez strehe nad glavo. Modro nebo je prijazno do kulturnih ustvarjalcev, pa čeprav amaterskih in tudi v ZKD Ajdovšči-na imajo še vedno posluh zanje. To-rej nasvidenje do prihodnjega leta. Nevenka Vidmar

Fotografska razstava na GočahFotografi DU Ajdovščina, ki de-

lujejo tudi v Primorskem škljocu, so pripravili skupno razstavo ob krajevnem praznovanju na Gočah. Fotografije so nastale na eni izmed skupnih delavnic in predstavile Goče, kot so jih videli ljubitelji foto-grafiranja v pozni jeseni. S prijazno pomočjo krajevne skupnosti in Ro-mine Godnič je razstava lepo uspela in požela pohvale. Dogovorili smo

se za ponovno sodelovanje in pri-prave so že v polnem teku. Aktivno-sti v naših fotografskih skupinah je veliko in prav tako uspehov. Na na-tečaju Festivala za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani so sprejeli kar 14 naših fotografij in med njimi je tudi prvonagrajena. Razstava bo 3. oktobra v Cankarjevem domu. Nevenka Vidmar

FOTO

Nev

enka

Vid

mar

FOTO

Nev

enka

Vid

mar

NormaFEST 15, Jaz sem ta biser našel kar v sebi

Letošnji dvodnevni VII.Literarni maraton RDEČA JABOLKA je 2. in 3. septembra v dopoldanske času potekal v obliki Uličnega radia POE-TIKUM, ki je prvi dan gostil domače avtorje, drugi dan pa gostujoče av-torje iz različnih predelov Slovenije in se nadaljeval v popoldanski del v Dvorani prve slovenske vlade Ajdo-vščina. V šesturnem, vsebinsko po-ljubnem, bralnem maratonu so po-sebne pozornosti bili deležni zapisi, ki so jih avtorji poimenovali PISMO MOJI MAMI.

Društvo animatorjev Norma7 je namreč v mesecu marcu letošnjega leta objavilo projekt Pišimo skupaj: PISMO MOJI MAMI, ki ga je naslo-vilo ustvarjalcem literarnih zapisov v prozni ali pesniški obliki, ki ustvar-jajo individualno ali svojo ljubitelj-sko ustvarjalno govorico vzpodbuja-jo in dopolnjujejo v literarnih krož-kih, sekcijah in podobnih skupinah. Vabilo so sprejela literarna društva, društva upokojencev, invalidska društva, domovi za starejše, osnovne in srednje šole in prejjeli smo 58 za-pisov. Komisija v širši sestavi, ki jo je vodila častna gostja letošnjega mara-tona slovenska pesnica, publicistka,

kritičarka Majda Kne, je prejetim pismom izrekla zadovoljivo mne-nje, mnoga so presegla pričakovano raven literarnega izražanje, ki upra-vičuje in celo narekuje objavo vseh pisem v posebnem glasilu PISMO MOJI MAMI, ki ga bogatijo ilustra-cije ustvarjane na junijskem slikar-skem ex-temporu v Ajdovščini. Za-radi odstopanj v pripovedni oziro-ma izpovedni kvaliteti posameznih zapisov je komisija opravila tako imenovani ožji izbor petih pesmi in desetih proznih pisem. V predstavi-tvi so poleg samih avtorjev pisem, ki so se izkazali kot zelo dobri bralci, vajeni javnega nastopanja, sodelo-vali tudi dijaki Umetniške gimnazije Nova Gorica ter drugi bralci Dram-ske skupine Društva Norma7 in Bralna skupina ONA in ONE Dru-štva paraplegikov ljubljanske regije. Glasbeni točki sta izvajala Ljudmila Turk, kitara in Slavko Trebše Taras, didžeridu, v veselje vseh prisotnih so je nastopalo Plesno gledališko dru-štvo Primabalerina.

Vzporedno je potekalo letos že de-seto tradicionalno ustvarjalno sre-čanje razdeljeno v likovno, literarno in zgodovinsko delavnico. Likovna

delavnica je gostila 14 slikarjev, 2 slikarja slikata z usti. Nastajajoča likovna dela so iskala motiv v li-terarnem sporočilu pesmi Ljubice Jančar KAJ JE SREČA, članice Dru-štva paraplegikov gorenjske regije. Slikarjem je bila dana tudi možnost, da sami poiščejo Ajdovski motiv, saj so svoja likovna sporočila ustvarjali na ulici v starem mestnem jedru in v parku ob Hublju.Doma dokončana dela bodo razstavno predstavljena v Likovni galeriji Mercator Center Nova Gorica in v Avli prve sloven-ske vlade Ajdovščina; v mesecu de-cembru bo v Ljubljani odprtje raz-stave udeležencev kolonije potekalo skupaj z recitalom poezije Darinke Slanovec.V literarni delavnici sta se družili skupini šestih literatov in recitatorjev, slednji so sooblikovali vsebino in izvedbo literarne predsta-vitve na popoldanskem delu Literar-nega maratona RDEČA JABOLKA. Skupina udeležencev iz štajerske re-gije, nekateri so Ajdovščino obiskali prvič, se je pod vodstvom učiteljice zgodovine Nadje Kodrič z vozički sprehodila po starem delu mesta in si ogledala zgodovinske znamenito-sti mestnega jedra. Ogled arheološke razstave in zbirke fosilov v Muzeju Ajdovščina je eden izmed dogodkov, ki se omenjajo na spletnih straneh posameznih društev, katerih člani so se družili v zgodovinski delavnici.

Kot vedno se je tudi tokrat mesto Ajdovščina in prijazni občani, ki so opazovali in spremljali ulično slikanje in drugo ulično dogajanje predstavi-lo kot mesto prijazno invalidom. Vlasta Rebek Dolenc

FOTO

Vla

sta

Ferja

nčič

Resničnostni šov, kot ga še ni bilo!Najstnica Nina Knez se je udeležila nenavadnega resničnostnega šova v katerem se je prelevila v grofico iz 19. stoletja v upa-nju, da bo postala Nevesta grofa Ewiga.V lovskem dvorcu v Prekmurju je oživela preteklost. Osem udeležencev iz cele Slovenije se je za nekaj mesecev poslovilo od tele-fona, računalnika, radia in televizije, in prevzelo vloge služabnikov na posestvu grofa Ewiga. Brez elektrike in tekoče vode so vlili dvorcu novo življenje in ga pripravili za prihod visoke grofove gostje Elizabete. Nina, ki jo je doletela ta čast, da je na resničnostnem šovu 19. stoletja zaigrala vlogo gospodične Elizabete, je prepričala sodnike. Ji je uspelo navdušiti tudi grofa Ewiga? Zakaj ji je v dlan stisnil metulja ujetega v jantarjevo smolo? In pred čem jo je svaril konjar Edvard? Nevesta grofa Ewiga je napeta pustolovščina s kančkom romantike namenjena predvsem dekletom in mladim po srcu. Na voljo bo v 23. nadaljevanjih, ki bodo objavljena na spletni strani www.ksenijayoderbatic.si, vsak petek in vsak ponedeljek po en del. Prvi del je na voljo že od 16. septembra! Poleg zanimivega in napetega branja, se obetajo tudi trije nagradni natečaji in 10 nagrad. Avtorica knjige: Ksenija Yoder Batič iz Lokavca

Št. 24 • 17. september 2013 15Hiša mladih

MC Hiša mladih september / oktober 2013

Četrtek, 19. september 2013 ob 19.00 - Naravna glina za lepoto in zdravjeVabljeni na brezplačno predavanje in delavnico o Naravni glini, ki zelo učinkovito deluje na naše zdravje in mladosten izgled. Dogodek bo vodila Tina Avguštin, ki se z glino ukvarja že vrsto let.

Torek, 24. september 2013 ob 16.30 - Muzikalček , glasbena igralnica za predšolske otrokeV septembru 2013 se pričenja v MC Hiša mladih nova sezona čisto posebne glasbene igralnice za najmlajše. Za razvoj ritmičnega in melodičnega posluha je predšolsko obdobje najpomembnejše in najprimernejše. Za animacijo skrbi Damjana Golavšek. Namen Muzikalčkovih igralnic je z igro na prijeten in sproščen način razvijati melodični in ritmični posluh.

Torek, 24. september 2013 ob 19.00 - Vodopivci vabijoV Baru Hiša bo mladih nastopil Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec, obenem pa bo na ogled tudi razstava plakatov iz letošnjega jubilejnega nastopa, ko je zbor praznoval svojo 60. letnico delovanja. Nastop je promocijske narave, saj želijo fantje v svoje vrste zvabiti čimveč novih članov. Vabljeni, da jim prisluhnete. Vstop je prost.

Sreda, 25. september 2013 ob 20.00 - Akustični koncert Nazzareno Zacconi

Na oder Bara Hiša mladih prihaja uspešen italijanski kitarist Nazzareno Zacconi, katerega bogat opus obsega širok nabor različnih zvrsti glasbe. Pri nas bo predstavil svoj najnovejši - vrhunski album Akustiko, katerega skladbe so prava poslastica za vse vaše čute. Lahko bi rekli, da je zanj kitara njegova ženska in videti je, da imata prav posebno vez. Ponuja se torej večer prestižnih glasbenih užitkov. Vstop prost.

Petek, 27. september 2013 ob 21.00 - Terrafolk & Simbolični orkester ReunionŠe ena glasbena poslastica se nam obeta na odru Mladinskega centra Hiša mladih. V okviru letošnjega Štrudlfesta bodo namreč na povabilo MC Hiša mladih pri nas nastopili Terrafolk in Simbolični orkester Reunion. Glasbeni dogodek, ki ga ne gre zamuditi!

Sobota, 28. september 2013 ob 18.00 - Mala šola gledališčaV jesenskem času v MC Hiša mladih, skupaj z KUD Javorov hudič, pripravljamo nov in zanimiv projekt za vse mlade, ki so vam blizu gledališki odri. Pričenjamo namreč z brezplačno Malo šolo gledališča, ki jo bo vodila Tjaša Črnigoj. Vabimo vas na uvodno srečanje.

Petek, 4. oktober 2013 - Tečaj arhitekturnega risanjaPribližuje se jesen in z njo je ponovno čas za šolo. V šolskem duhu bodo tudi letos v Arhitekturnem društvu Forum izvedli tečaj, s katerim bodo pripomogli našim lokalnim arhitekturnim nadobudnežem, da bodo z lahkoto premagali izziv sprejemnih izpitov na arhitekturi ali krajinski arhitekturi!

14. do 16. oktober - Dnevi alternativnih načinov zdravega življenja v MC Hiša mladihVabimo vas na tri zaporedna predavanja o različnih ter alternativnih načinih iskanja zdravega načina življenja. V ponedeljek nam bo Milan Hervol predstavil presno prehrano, v torek bo Nara Petrovič predstavil idejo o eko vaseh, sreda pa bo namenjena uporabi konoplje v medicinske namene. Vsa predavanja pričnejo ob 19h in so brezplačna.

Oktober 2013 - Tolkalske delavnice V jeseni 2013 ste vabljeni, da se ponovno udeležite večkratnih tolkalskih delavnic, ki se bodo odvijale v prostorih Mladinskega centra Hiša mladih. Gre za drugo sezono delavnic, ponovno pa jih bo vodil Gal Furlan. Gal se že 12 let ukvarja z glasbo, zaključil je šolanje pri Zlatku Kaučiču in v preteklosti se je udeleževal raznih glasbenih delavnic in nastopov. Prijave do konca septembra 2013, na Info@mc-hisamladih.si .

MC poletje 2013V Mladinskem centru Hiša mladih

smo tudi letošnje poletno sceno za-ključili v adrenalinskem slogu. Tokrat nam je za tradicionalni izlet v vodno- zabaviščni park Aqualandia zagodlo vreme, zato smo pozdrav poletju iz-peljali v bližnjem Soča Fun Parku v Solkanu. Tja smo odpeljali lepo šte-vilo mladih in preživeli nepozaben, adrenalina poln dan. Za nekatere udeležence izleta je to predstavljal za-ključek projekta mladinskih delavnic, katerega so se pridno udeleževali v preteklem šolskem letu na OŠ Šturje in OŠ Draga Bajca Vipava.

Dva topla poletna tedna je MC Hiša mladih preživel na grajski mivki, kjer smo izvajali delavnice in animacije za otroke. Zahvaljujemo se RK Mivka za povabilo na katerega se bomo z mo-rebitno ponovitvijo v naslednjem letu z veseljem ponovno odzvali. Delavni-ce za najmlajše smo čez poletne me-sece izvajali tudi vsak torek in četrtek v Bar Hiša mladih.

Poskrbeli smo tudi za publiko iz ne-koliko širše starostne skupine in pri-pravili brezplačno predavanje o sivki, v sodelovanju z Vilo Lavando iz Lo-kavca.

Zaključili smo s Poletnim Foto-krosom, katerega zmagovalni par sta

Nejc Bole in Erik Bačar. Čakata ju pri-jetni nagradi, ki ju podeljujeta Zavod za šport Ajdovščina in Restavracija Sveta Gora.

Aktivnosti v Mladinskem centru Hiša mladih se s prihajajočimi meseci prelijejo v jesensko atmosfero. V če-trtek, 19. septembra ob 19.00 uri, ste vabljeni na brezplačno delavnico o Glini za lepoto in zdravje. Prav tako imate v septembru čas, da se prijavite na brezplačen tečaj kvačkanja in šiva-nja, ki ga bo od oktobra dalje vodila gospa Darja Kajfež.

Lepo vabljeni v našo družbo! Spre-mljajte nas na www.mc-hisamladih.si in Facebook profilu.

Matjaž Slejko – Ivo Pregelj – Martin Prosen

Galerija Hiša mladih se vse bolj uveljavlja pomemben umetniški razstavni prostor. Galerija, katere namen je predvsem predstavitev mladih ustvarjalcev in njihovih del, si je samo v letošnjem letu nadela že dvanajsto podobo, do konca leta pa nas čaka še kar precej umetniških stvaritev, ki vam bodo izostrila čut

za umetnost in kulturo. Na prav poseben način je sijala v

poletnih mesecih, saj smo gostili ciklus »treh domačih fotografskih mačkov v najboljših letih«. Kot prvi se nam je predstavil Matjaž Slejko, z razstavo Sence, dela pa so nasta-la v okviru letošnjega MC projekta Bit&Beat. Sledil mu je Ivo Pregelj z

izvrstnimi nočnimi utrinki iz Vi-pavske doline, ciklus pa prav v teh dneh zaključuje Martin Pregelj z igrami barv Planinskega polja v vseh letnih časih. Z vsemi tremi fotogra-fi smo za zaokrožitev cikla opravili tudi spletni intervju, ki si ga lahko preberete na naši spletni strani, v ru-briki MC21.

Kot rečeno, Galerija Hiša mladih tudi v prihodnje ne bo samevala, saj predstavitev fotografske zvrsti umetnosti nadaljuje, mlad in nadar-jen fotograf Urban Cerjak, katerega otvoritev nas čaka v petek, 20. Sep-tembra, za njim pa bo svoje likovne spretnosti na ogled postavila EVS prostovoljka Heli Hongisto. Heli, ki deluje pod okriljem ajdovskega MDPM, bo svoje risbe predstavila v petek, 11. oktobra 2013.

Vabljeni, da zaidete v Galerijo Hišo mladih na ogled dela in ustvarjalno-sti mladih.

Modelarske delavnice

V modelarskem društvu Ventus smo v partnerstvu z MC Hiša mladih Ajdovščina v poletnih počitnicah izpeljali Modelarski poletni tabor. Otroci so se spoznavali z osnovami letalskega modelarstva. Izdelovali so letala in rakete, se učili prvih zako-nitosti letenja in svoje izdelke tudi preizkušali. Nadobudni mladi mo-delarji so z veseljem brusili, lepili in pokazali, da je tehnika super, ter da jo mladi rabijo. Zato smo se odlo-čili, da v mesecu oktobru pričnemo z modelarskimi delavnicami, ki se bodo izvajale ob sobotah dopoldan. Otroci bodo izdelovali izdelke iz področja letalstva, raketarstva, lad-

jarstva … Delavnice so namenjene otrokom od 6. - 12. leta. Več infor-

macij na facebooku, oz 041 970 013 (Marko).

Gostje mladinskega hotela v juliju in avgustu 2013Ekipa Mladinskega hotela se je odlo-

čila, da kot zanimivost sproti objavlja podatke o svojih gostih. Po Ajdovšči-ni je namreč večkrat slišati vprašanje: „..ma kej kdu sploh spi tm u Palah?“ ali pa „Ma od kod bi kdorkoli pršu spat u hostl u Wajdušno?“

V mesecu juliju je 111 gostov preno-čilo 456-krat, v avgustu pa kar 145 go-stov 457-krat. Gostje letošnjega poletja so po večini iz okoliških evropskih dr-žav, velika večina iz Italije, saj že tretje

leto zapored gostimo pripravljalne ta-bore odbojkarjev. Kot zanimivost naj povemo, da se je občutno povečal obisk pohodnikov in kolesarjev, kar nas izje-mno veseli, saj bodo prav gostje, ki pri nas preživljajo aktivne počitnice, tudi v prihodnosti ena izmed pomembnejših skupin uporabnikov naših storitev.

V juliju je naš mladinski hotel obiska-lo 111 gostov, ki so opravili 456 noči-tev. V avgustu pa je 457-krat prespalo 145 gostov.

Največ gostov je bilo iz Italije in Slove-nije. Obiskali pa so nas tudi iz Avstrali-je, Brazilije, Francije, Turčije, Švedske, Romunije, Izraela, Bolgarije, Avstrije, Grčije, Madžarske, Nemčije, Poljske, Portugalske, Rusije, Srbije, Španije, Švice, ZDA, Bosne in Hercegovine ter iz nekaterih afriških in azijskih držav.

Na zadnji dan avgusta 2013 je Mla-dinski hotel Ajdovščina zabeležil že 2464-to nočitev.

Št. 24 • 17. september 201316 Rekreacija

Obvestila Zavoda za šport Ajdovščina

POKRITI BAZEN bo pričel delovati 1. oktobra Urnik: pon-petek od 16:00 do 21:00, sreda: organizirane skupine, torek, četrtek: 6:10-7:10, sobota: 13:00-14:00-21:00ORGANIZIRANE SKUPINE: Poleg termina ob sredah ponujamo možnost naje-ma bazena vse dni, v času obratovanja, med 21:00 in 22:00 uro. Možni so izključno mesečni termini rezervacije!REKREATIVNO PLAVANJE: Pokriti bazen športnega centra Ajdovščina je za re-kreativne plavalce odprt ob torkih in četrtkih med 6:10 in 7:10 ter ob sobotah med 13:00 in 14:00 uro. Za uro plavanja v omenjenih terminih boste odšteli le 2 evra.SAVNE: Finska, turška ter infra savna. Pričetek delovanja torek, 1. oktober; urnik pon – pet - 16:00 - 22:00; sob: 14:00 - 22:00PLEZALNA STENA: urnik - od pon. do pet. od 16:00 do 22:00, sob. od 13:00 do 22:00. BADMINTON V MALI DVORANI, na voljo so 3 igrišča na uro, najamete jih lahko ob sredah, med 20. in 21. ter 21. in 22. uro. NAMIZNI TENIS: Od pon do pet od 16:00 do 22:00, sob od 13:00 do 22:00VODENE VADBE: BODY SHAPING, vadba za oblikovanje telesa, mala dvorana. Ponedeljek od 19:30 do 20:30, sreda od 19:00 do 20:00; pričetek vadbe v ponede-ljek, 30. septembra. ZUMBA-PLES, torek od 20:20 do 21:20 (mala dvorana). Pričetek vadbe v torek, 1. oktobra. TERAPEVTSKA VADBA, torek od 19:00 do 20:00 (mala dvorana). Pričetek vad-be v torek 1. oktobra.AEROBIKA STEP-TNZ, petek od 18:00 do 19:00 (mala dvorana). Pričetek vadbe 4. oktober. ZLATA LETA, četrtek od 19:00 do 20:00 (trim kabinet). Pričetek vadbe 4. oktober. Cenik: enkratni obisk 5 €, mesečna vstopnica 1X tedensko 18€, mesečna vstopnica 2X tedensko 31€. SKUPINSKA VADBA NA KOLESIH, ponedeljek, sreda, petek od 6:45-7:30, 18:00 do 18:45, 19:00-19:45, trim kabinet, pričetek vadbe v ponedeljek 30. sep-tembra. Cenik: enkratni obisk 6 €, ,mesečna vstopnica 1X tedensko 20€, mesečna vstopnica 2X tedensko 32€. VADBA V VODI ZA NAJMLAJŠE, ob sredah, dojenčki od 15:30 do 16:30, malč-ki od 16:45 do 17:45. Cenik: dojenčki (10 ur) 100€. ,malčki (10 ur) 70€. Pričetek vadbe sreda 2. oktoberPRAZNOVANJA ROJSTNIH DNI za otroke od 4 do 14 let, ob sobotah od 14:00 ure dalje. ZLATA KARTICA: Privoščite si nakup zlate kartice, ki ponuja neomejen obisk objektov ter programov Zavoda za šport Ajdovščina. Cena za odrasle: 350€; vklju-čeno; udeležba na Aerobiki step-tnz, Zumbi-ples, Terapevtski vadbi, Aerobiki Body shape, vadbi Zlata leta obisk notranjega bazena, savn, zunanjega bazena ter uporaba plezalne stene za obdobje enega leta od datuma nakupa kartice. (Kartica ni prenosljiva) Cena za otroke od 6 do 18 let: 140€; vključeno obisk notranjega in zunanjega bazena, ter plezalne stene za obdobje enega leta od datuma nakupa kartice (kartica ni prenosljiva).

PROGRAMI ZA VSE GENERACIJE 13/14 (ZAČETEK PROGRAMOV OKTOBRA 2013)

ŠOLA PLAVANJA za OTROKE (4- 1 2 let) Trajanje: 1x, 2x ali 3x tedensko Urnik: PON (1600-1700); SRE (1700-1800); PET (1600-1700) Kraj: Ajdovščina (notranji bazen Police)

REKREATIVNO PLAVANJE za ODRASLE (ZAČETNI IN NADALJEVALNI TEČAJ)

Trajanje: 16 ur (2x tedensko) Termini: 1. termin 8. oktober - 28. november 2013; 2. termin 7. januar - 27. februar 2014; 3. termin 4. marec - 24. april 2014 Urnik: TOR (1600-1700); ČET (1600-1700) Kraj: Ajdovščina (notranji bazen Police)

*člani DU Ajdovščina in Vipava ter člani DI Ajdovščina imajo 20eur popusta; člani Društva MIDS imajo 10eur popusta

VADBA V ZRELIH LETIH (1. OBISK BREZPLAČEN) Trajanje: 1x tedensko Kraj: Ajdovščina (dom krajevne skupnosti); ČET 1700-1800

*člani DU Ajdovščina ter člani DI Ajdovščina imajo 5eur popusta/mesec; člani Društva MIDS imajo 3eur popusta/mesec

NOVO!!! FUNKCIONALNA VADBA Z MIHO GOLOBOM NOVO!!! (VADBA ZA OBA SPOLA)

(1. OBISK BREZPLAČEN) Pri vadbi boste uporabljali le težo lastnega telesa, potekala pa bo v timskem duhu, saj vam to predstavlja dodatno

motivacijo in moč za opravljanje kvalitetne vadbe.

Trajanje:1x tedensko po dogovoru 2x Kraj: Ajdovščina (večnamenski prostor SŠ Veno Pilon); TOR 1900-2000

MIX AEROBIKA (1. OBISK BREZPLAČEN) Trajanje: 1x do 2x tedensko (možnost kombiniranja s fitnesom) Kraj: - Ajdovščina (večnam. prostor SŠ Veno Pilon); PON 1900-2000 in SRE 2000-2100 - Budanje (telovadnica OŠ Budanje); ČET 1830-1930 - Šmarje (gasilski dom); PON 2030-2130 in ČET 2000-2100 - Črniče (telovadnica OŠ Črniče); SRE 1830-1930

Več o programih na http://rekreativcek.gmajna.eu Prijave na elektronskem naslovu rekreativcek@gmail.com

ali po telefonu 041 472 128/040 348 264

Jeseni grem v MigetalnicoPoletje se vztrajno umika, dnevi se

krajšajo, iz radoživega dvorišča se umikamo v domove. V Migetalnici že vrsto let skrbimo za vaše otroke, da se kljub dežju, burji in nizkim temperaturam dobro razmigajo. Tudi letos vas vabimo na miganje.

Za najmlajše imamo pripravljen program osnovne motorike, na-menjen otrokom od dopolnjenega 2. leta starosti pa do vstopa v šolo. Glavne usmeritve vadbe so naravne oblike gibanja, ki jih pod vodstvom usposobljenih vaditeljev, urimo en-

krat tedensko, od oktobra dalje.Otroci prve triletke večine osnov-

nih šol v zgornji Vipavski dolini se lahko pridružijo Osnovni šoli gim-nastike, ki jo prav tako vodijo uspo-sobljeni vaditelji in vaditeljice. Na sproščenih uricah spoznavajo svoje telo in veščine, ki se jih lahko z nekaj truda naučijo. Akrobatske elemente prevale, premete, stoje ipd. nadgra-dijo z vajami na tistih orodjih, ki so dosegljiva.

Letošnja novost je dodatna ura gi-mnastike v eni od športnih dvoran v

občini, za dekleta in fantje, ki želijo svoje znanje nadgraditi.

Veselimo se obiska zainteresiranih otrok na naši vadbi. Storili bomo vse, da se bodo nanjo športniki radi vračali in jo ohranili v lepem spominu. Če želite vpisati vašega nadebudneža k vadbi, vas prosi-mo, da to storite čim prej. Pišite nam na migetalnica@gmail.com , saj so mesta omejena. Z veseljem se bomo odzvali vašemu sporočilu. Migetalnica

3atlonska šola za otroke in mladino Projekt 3ATLONSKA ŠOLA za

otroke pokriva praznino v športni ponudbi Vipavske doline. Zato smo prepričani, da nam bo skupaj uspe-lo. Naš cilj je v nekaj letih postaviti v dolini kompleten program vadbe za otroke vseh starosti. Pričenjamo z otroki prve, druge in tretje triade OŠ. V začetku bo v ospredju spozna-vanje s posameznimi disciplinami triatlona, zdrava, zabavna in starosti otrok primerna rekreacija. Naša am-bicija je v nekaj letih postaviti tudi tekmovalno ekipo nadarjenih in v kakovostni in vrhunski šport usmer-jenih otrok. Pridružite se nam, da skupaj damo triatlonu v Vipavski dolini mesto, ki si ga zasluži.

Otroci in triatlon ( akvatlon, du-atlon )

Če se odločate, da bi svojega otroka vpisali v triatlon, je potrebno vedeti, da je to šport, ki je sestavljen iz treh športov, ki se vključujejo postopa-mo, nikakor ne vsi trije hkrati. Prvi poudarek pri vstopu v triatlon je pla-vanje. Bistveno je, da se otroci dobro naučijo plavati in osvojijo osnove tehnik plavanja. To naj bi potekalo čim bolj sproščeno in skozi igro, saj

je za resne treninge še več kot do-volj časa. Pomembno, je, da otroci začnejo plavati že zelo zgodaj, saj je to šport, ki se ga zaradi specifi ke (voda) osvoji v zgodnjih letih. Gre za občutek za vodo, drsenje, plovnost ... Priporočljiva starost za prve tre-ninge plavanja je od 5 do 6 leta dalje ob predpostavki, da otroci že znajo plavati.

Postopoma poleg plavanja doda-jamo tudi tekaško vadbo, prav tako skozi igro (štafetne igre, razni poli-goni, motorične vaje, igre z žogo). Otroci lahko tekaško vadbo izvajajo skozi vsako športno dejavnost (ra-zen plavanje), ni se potrebno osre-dotočit samo na atletske treninge. Pri začetnih korakih je za tekaško vadbo dovolj že to, da so otroci ak-tivni pri športni vzgoji. Prvi resni koraki atletske vadbe niso potrebni pred desetim letom starosti.

Sledi še kolesarski del, ki pa se pri-ključi najkasneje, saj je za kolesarje-nje potrebno že kar nekaj moči, ki pa jo otroci pridobivajo postopoma. Najprej je otroke potrebno naučiti pravilno kolesariti, naučiti pravil-nega zaviranja in prestavljanja, če

so prestave že na otrokovem kolesu. Potem pa naj se vozijo kolikor bodo sami želeli. Prvi resni treningi kole-sarjenja naj bi se začeli nekje pri 13 letih. Sistematični trening triatlona za otroke je priporočljiv pri okoli 15 let starosti.

3atlonska šola bo potekala sko-zi vse leto

PLAVANA VADBA: ob torkih in petkih na zimskem bazenu ŠC Ajdovščina od 15.00–16.00 ure

SPLOŠNA VADBA: ob pon., sre., čet. v telovadnici na Policah ali v naravi od 15.00–16.00 ure

KOLESARSKI IZLETI (poli-goni): se bodo odvijali ob koncu tedna, po dogovoru

CENIK ( na otroka/mesec ): 1x tedensko: 20 eur, 2x tedensko: 32 eur, 3x tedensko: 44 eur, 2 otro-ka in več: 10% popust, 1. obisk je brezplačen

VPIS v klub poteka v oktobru. Vsak ponedeljek, sredo in četrtek ob 15.00 uri v mali telovadnici na Policah ( Zavod za šport Ajdo-vščina ).

Info: uros.medvedec@gmail.com ali mob.št.: 041 377 446, www.3atlon.si

Dodatne informacije na spodnjih kontaktih:

E-mail: info@leone.si in/ali jan_zavrtanik@hotmail.com

Telefon: 041 711 742 (Jan)

Spletna stran: www.kosarkarski-klub-ajdovscina.si

Naslov: KK Ajdovščina, Tovarniška cesta 6a, 5270 Ajdovščina

Košarkarski Klub Ajdovščina

vabi vse male, velike, nadobudne in energije polne na vpis novih članov.

”KOŠARKARSKA ŠOLA” AniBani je nemiren!Komaj čaka

na nove delavnice

in igrivo druženje

s prijatelji.

AniBani plešeV četrtek, 19.9. 2013, ob 17.00

in nato vsak četrtek ob isti uri

v dvorani Marc,

Vipavska cesta 4j, Ajdovščina.

Cena: 20€ (4 srečanja)

Več na AniBani facebook strani.

1. Kros triatlon Vogršček 1. Kros triatlon Vogršček bo potekal ob akumulacijskem jezeru ob hitri cesti H4 Razdrto-Vr-

tojba v soboto, 21.9.2013 od 11.00-18.00 ure. Mikroklima te regije zagotavlja sončne dni tudi ka-dar v bližnjih mestih pada dež. Dolgo in toplo poletje pa omogoča plavanje brez neoprena vse do me-seca oktobra. Plavanje po jezeru, vožnja z gorskim kolesom po tehnično nezahtevni gozdni ce-sti, krožni tek ob jezeru vse do cillja je tisto, kar zagotavlja nepozabno izkušnjo za vsakega udeleženca. Tekma je zaradi odličnega kraja prizorišča in datuma izvedbe, mikroklimatskih pogojev, nezahtevne, a vendar pre-čudovite narave in vsakomur dostopne prijavnine, primerna za vse polnoletne udeležence. Ob strani nam stoji tudi Triatlonska zveza Slovenija, projekt pa bo naslednje leto v koledarju slovenskega pokala. Imamo pa priložnost, da bi v letu 2014 organizirali tekmo evropskega ranga-Evropska triatlonska zveza bo začela s promocijo kros triatlo-nov po Evropi. Tekmovanje bo potekalo na območju Občine Ajdovščina v smeri Batuj. Plava se v zgornjem jezeru v razdalji 250m ( proga označena z dvema bojama, štart bo iz vode ). Kolesari se po krožni progi po gozdni cesti ( en krog cca 3km ). Tek bo potekal v treh krogih v razdalji 3km. Samo dogajanje in menjalni prostor bo postavljeno ob jezero ( oddaljenost cca 30m ).

Št. 24 • 17. september 2013 17Rekreacija

Uvod – postanimo tekači Z redno telesno vadbo se lahko izognemo celi vrsti nevšečnosti sodobnega

življenja, ki so posledica neprimerne prehrane in telesne (fizične) nedejavnosti. Prekomerna telesna teža in debelost, povišan krvni tlak, sladkorna bolezen in na splošno bolezni srca in ožilja so dovolj tehten razlog, da postanemo aktivni. Vedno več ljudi hodi in teče. Mladi in starejši, ženske in moški. Veliko je takih, ki redno hodijo ali tečejo enkrat, dvakrat, ali celo večkrat na teden. Na največjo tekaško prireditev v Sloveniji - Ljubljanski maraton (27. 10.) – je iz naše okolice prijavljenih že preko 70 udeležencev. Ocenjujem, da v Ajdovščini redno teče vsaj 300 ljudi, veliko pa jih seveda tudi hodi, planinari ali so drugače aktivni. Vedno več se jih zaveda koristnosti gibanja in nuje po tem, da naredijo nekaj zase. Ob uživanju na svežem zraku je pomembno tudi pospešiti dihanje, povečati utrip srca in vnesti nekaj energije v mišice in organe. Vendar pa je veliko tudi neznanja in napačnega pristopa. Velike napake so

pričeti aktivnost neogret, tek po petah, začetno pretiravanje, nepravilno dihanje … Zato smo se v uredništvu časopisa odločili objaviti serijo člankov, namenjenih vsem rekreativcem in tistim, ki to želijo postati. Sestavki bodo namenjeni predvsem tekačem, koristni pa vsem, kakorkoli aktivnim. Želimo vam predstaviti načine, kako teči in se rekreirati tako, da bomo pri vadbi uživali ter da bomo zadovoljni z rezultati našega dela. Pravilen pristop k aktivnostim je lažji in prijetnejši. Za uvod velja še nekaj razčistiti. S tekom bomo zanesljivo dobili lepšo

postavo. Tisti, malo bolj okrogli, se bodo znebili »šlaufkov« okoli pasu in neprijetnih maščobnih blazinic. Vendar tek (in šport nasploh) ni sredstvo za hujšanje. Kilogram naše maščobe ima približno 9.000 kcal (kilokalorij). V eni uri teka »pokurimo« od 700 do največ 1.000 kcal. Če smo dobro trenirani in v eni uri pretečemo 10 km, bomo v tej uri porabili energije za največ 100g svoje maščobe. Vendar to ne pomeni, da jo bomo tudi izgubili. Energijo bomo večinoma pridobili iz sladkornih zalog v jetrih. Vsekakor pa bomo porabljeno zelo hitro nadoknadili. Lonček jogurta ima 110 kcal, pločevinka piva pa že 180 kcal. Če se nekdo prične ukvarjati s športom, pa naj bo to tek, nordijska hoja, hoja v hribe ali fitnes, naj ne gleda tehtnico. Znebil se bo maščob, vendar bo pridobil mišice, ki pa so seveda težje od maščob. Napredek bo viden v ogledalu, pri merjenju pasu, zadnjice, stegen. Še najbolj pa bo novopečeni rekreativni športnik zadovoljen, ko bo ugotovil, da lahko hodi ali teče več kot prej, da se počuti precej bolje, da je spanje trdno itd.Gibanje v naravi, kot sta hoja in tek, je tudi cenovno dostopno. Potrebujemo

primerno obutev in obleko in že smo pripravljeni. V naši okolici je veliko primernih poti in stez za tek, hojo, sprehode in planinarjenje, kjer nas ne bodo motili in ogrožali avtomobili. Zelo obiskano je Ajdovsko polje. Bolje pripravljeni lahko progo podaljšate do Uhajn ali Žabelj, v drugo smer pa do Slapa, ali ob reki Vipavi, vse do sotočja Vipave in Bele. Od Športnega centra lahko tečemo ali hodimo proti izviru Hublja v več smereh. Ob Lokavščku, mimo ranča, preko Škola, ali do Pal in po Učni poti, ob slabšem vremenu pa po asfaltni cesti. Tudi tu lahko svojo progo podaljšamo preko Grivč in še naprej, na Rimsko pot, ali preko Gorenja proti Lokavcu. Vsako nedeljo je na Čavnu prava množica planincev. V dobri uri smo pri Otliškem oknu. Meni je všeč pot na Golake preko Korenine. Ne gre pozabiti, da imamo v Ajdovščini možnost plavanja. Kmalu bo pričel obratovati notranji bazen v Športnem centru. V naslednjih prispevkih bom pisal o pripravi na tek, oziroma ogrevanju

pred tekom ali fizično aktivnostjo ter o ohlajanju in raztezanju po teku, o pravilnem dihanju in pomembnosti srčnega utripa, o tehniki teka, o prehrani pred in ob obremenitvah, o obleki in obutvi ter o pripravah na tekaške nastope. Vzemite jih kot pripomoček in koristen nasvet, ne želijo pa biti nekaj obveznega ali »edino pravilnega«. Seveda pričakujem tudi pripombe in kritike. Zelo vesel bom vaših vprašanj. Ta uvodni članek zaključujem s priporočilom vsem, ki ste že aktivni, pa naj

bo to tek, nordijska hoja, planinarjenje ali kmalu aktualno smučanje. Dnevno videvam ljudi, ki stopijo iz avtomobila ter pričnejo teči. Po teku pa zopet v avto in domov. Kaj je tu narobe? Kaj manjka? Vsaka aktivnost, vsaka vadba, naj ima tri osnovne vadbene dele. Uvodni del zajema fazo ogrevanja s katero dvignemo telesno temperaturo, povečamo stopnjo presnove v mišicah in povečamo prožnost mišic, kit in vezi. Na koncu ogrevanja opravimo še dinamično raztezanje. Glavni del vadbe ali aktivnosti je seveda sama aktivnost (hoja, tek, smučanje) zato naj napišem samo še par besed o sklepnem (zaključnem) delu, ki je namenjen postopnemu ohlajanju in sproščanju organizma. Tu poznamo najprej fazo ohlajanja v kateri zmanjšamo intenzivnost (hoje, teka), umirimo dihanje in znižamo utrip srca. Sledi samo še faza statičnega raztezanja s katerim raztegnemo ob naporu zakrčene mišice.Pa še opozorilo. Ne pretiravajte! Pričnite počasi. V enem tednu ne morete

nadomestiti mesecev ali let neaktivnosti. V enem mesecu ali dveh se ne morete pripraviti na maraton. Če imate kakršnokoli bolezen ali zdravstveno težavo se pred pričetkom posvetujte z zdravnikom.

Bodimo aktivni, naredimo nekaj zase

branko.lavrencic@siol.net BRANKO LAVRENČIČ

Tudi v drugo tekači na Angelsko goro pregnali vreme

2. gorski tek na Angelsko goro je bila na nedeljo, 25. avgusta 2013, skorajda edina športna prireditev, ki se ob strašljivih napovedih ni ustra-šila vremena. Na startu je bilo kar 61 tekačev, prav vsi so upehani, a zado-voljni, prišli na cilj. Cilj pa je dose-glo tudi ŠKTD Sinji vrh, saj je tek že vključen v športno rekreativne in

tekaške koledarje za prihodnje leto. Tek je letos štel tudi za pokal gor-

skih tekov Primorskih novic. Na štartu je bilo za dobro polovico več tekmovalcev od lani (40). Absolu-tno najhitrejši je bil tudi letos Si-mon Alič, z rezultatom 26,34, ki pa je tekel za 29 sekund počasneje kot lani. Najhitrejša med tekačicami je

bila Daniela Da Forno (34,29). Naj-mlajši udeleženec se je teka udeležil že v drugo, letos 10 letni Miklavčič Matej je svoj lanski rezultat izboljšal kar za 16 minut! Na Goro pa je tekel tudi Albert Lazar, in s svojimi 76 leti marsikoga spravil v zadrego.

Vsi tekmovalci so bili navdušeni nad organizacijo ter nad dobro pri-pravljeno progo. Da je bila organi-zacija tako tekoča, so poskrbeli člani ŠKTD Sinji Vrh, ki so k sodelovanju pritegnili tudi vsa ostala gorjanska društva ter domače lokalne turistič-ne vodnice. Lojzka je skuhala odlič-no pašto, otliški šolarji in učiteljica Ivica Vidmar pa so poskrbeli za za-baven kulturni program na zaključni prireditvi s podelitvijo medalj.

Čestitke tekmovalcem, ki so z do-bro voljo uspeli pregnati celo vreme. Predvsem pa si pohvale zaslužijo or-ganizatorji. Gorski tek na Angelsko goro je nova in med tekači odlično sprejeta športna prireditev.

Od 200 do 1600 kilometrov ali več na kolesu Brevet je netekmovalno ljubitelj-

sko kolesarjenje na progah od 200 do 1600 km ali več. Andrej Zaman iz Aj-dovščine in Tanja Kavčič iz Solkana, znan kolesarski tandem, ki sta letos spomladi že drugič zapored zmagala na ultramaratonski kolesarski dirki okoli Slovenije (1229 km) v kategoriji mešanih dvojic, sta to poletje preži-vela na kolesarskih sedežih. Udeleži-la sta se namreč dveh zanimivih bre-vetov – v Veliki Britaniji in v Španiji.

Bistvo tovrstnega druženja je pri-jateljsko kolesarjenje, ima pa nekaj osnovnih pravil - določen je čas, v katerem je potrebno prevoziti določe-no traso s kontrolnimi točkami. Ceste niso zaprte, vožnja (na podlagi potne knjige, navigacije in orientacije v tujih krajih) poteka po cestno-prometnih predpisih, v vseh vremenskih razme-rah, podnevi in ponoči, udeleženec je v celoti odvisen od sebe in od svoje iznajdljivosti, spremljevalne ekipe na-mreč niso zaželene, ponekod pa celo prepovedane. Prav tako ni zaželeno dirkanje, ker ne gre za tekmo – zma-govalci so vsi, ki v določenem času prevozijo določeno razdaljo. Vsak vozi po svojih lastnih zmožnostih in si sam odreja, kdaj in koliko bo spal oziroma počival, ter kje in kdaj se bo oskrbel s hrano in pijačo.

Andrej Zaman je velik ljubitelj in re-dni udeleženec brevetov po vsej Evro-pi, pa tudi organizator doslej najdaljše-ga 1013 km dolgega breveta v Sloveniji: »Marsikdo se brevetov boji, vendar, kaj

pa je 200 km? To je samo 40 km dalj kot tadolga Franja, kjer je ogromno udele-žencev … jaz na Franjo ne grem več, ker se bojim padca. Nazadnje ko sem bil, si nisem niti bidona upal vzet, ker sem se bal, da bom koga zadel in bomo imeli skupinskega … Z 200 km se začne, po-tem pa ni več mej. Vse pa je v glavi!«

Andrej in Tanja imata to poletje za seboj dve zanimivi poletni izkušnji – kolesarila sta po Angliji in Španiji.

Na startu breveta London – Edin-burgh – London sta bila sestavni del slovenske sedmerice, med 1100 udele-ženci iz 33 držav. V cilj 1420 km dolge trase (plus 45 km, kolikor so jih naši udeleženci potrebovali do starta), s kar 11000 višinskimi metri, sta prišla v 87 urah in 40 minutah. V vetru, dežju in nalivih, mrazu (najnižja temperatura se je spustila na borih 5 stopinj), pa tudi soncu in sopari ter navkljub tako grobemu asfaltu, da je bilo treba tudi v dolino »delat«, je cela ekipa v celo-ti dosegla zastavljeni cilj, Tanja celo kot druga med ženskami, fantje pa so zaključili v prvi stoterici. Trasa je bila speljana po podeželskih neprometnih cestah, tako da so udeleženci lahko videli tisto pravo Anglijo in Škotsko. Vse skupaj je popestrila še vožnja po levi, s katero sta Tanja in Andrej uspe-šno opravila. Ta brevet slovi kot eden najbolje organiziranih na svetu. Pro-stovoljci iz vsega sveta so se zelo izka-zali na kontrolnih točkah, kjer je bilo poskrbljeno za toplo in hladno hrano, napitke, sadje, večinoma na vseh je bilo možno spati (ja, tudi zbudili so jih, ka-dar so naročili) in se stuširati.

Španski brevet je bil drugačen. 1240 km z 10500 višinskimi metri je večino-ma potekal na nadmorski višini med 800 in 1100 metri. Trasa se je v zadnjih 130 km pred polovico spustila do mor-ja, najvišja točka pa je bila 1400 me-trov. Po prihodu v Gijon so se obrnili in šli po isti poti do Madrida, vmes pa jih kje čakal še 49 km dolg vzpon do višine 1280 metrov, kjer je bilo na vrhu še vedno 30 stopinj, vmes pa skoraj ni bilo sence. Med 240 udeleženci iz 17

držav je bilo tudi pet Slovencev, naši pa so se spet odlično odrezali – Tanja je ponovno slavila drugo mesto v svo-ji, ženski kategoriji, fantje pa so se vsi uvrstili med prvih 30. Tanja in Andrej sta dosegla cilj v 71 urah in 54 minutah (Andrej je v tem času spal le tri ure, Ta-nja pa kako uro in pol več), kar je manj kot tri dni, kolikor sta imela v načrtu. Španska organizacija je obsegala skro-mno ponudbo. Problematično je bilo predvsem spanje v skupnih prostorih na predvidenih mestih – ne zgolj zara-di neudobnih ležišč, pač pa predvsem zaradi vseh sort ljudi z vsemi sortami navad in nemira. Na kontrolnih točkah ni bilo moč dobiti tople hrane, pone-kod le sendviče, ali mrzlo pašto v sola-ti, nekje pa niti tega ne. Vse skupaj sta popestrila še nasprotni veter in velika vročina, saj se preko dneva temperatu-ra ni spustila pod 40 stopinj. Tudi tu je bila trasa speljana po podeželju, a po lepih, širokih in neprometnih cestah. Kljub slabi organizaciji v Španiji, so bili naši udeleženci z obema izkušnjama nadvse zadovoljni, dosegli so zasta-vljen cilj, sklenili vrsto novih poznan-stev ter si dodobra ogledali obe deželi.

V Sloveniji so ljubitelji brevetov združeni pod okriljem društva Ran-donneurs Slovenija ter po regionalnih in lokalnih društvih (Andrej deluje v kraškem društvu Bik.si) – zaradi udeležbe, pa tudi zaradi organizaci-je brevetov. Tudi v Ajdovščini imamo svojega (katerega glavni organizator je Andrej s svojim društvom) – v za-četku julija je potekal že četrti po vrsti. 14 udeležencev iz 3 držav se je izpred šturske slaščičarne podalo na 1000 km dolgo pot po Sloveniji,Italiji in Avstri-ji. Andrej pa ima že nove načrte za naprej – prihodnje leto bo naš brevet, ki je najdaljši v Sloveniji, poleg Slove-nije, vključeval tudi vse štiri sosednje države, po novem še Hrvaško in Ma-džarsko. Dotlej pa bo še nekaj vme-snih etap – s Tanjo namreč namerava-ta prekolesariti še nekaj dežel. Sh

Št. 24 • 17. september 201318 Šport

Mladinsko evropsko ARG prvenstvo

Letos je bilo organizirano mla-dinsko evropsko prvenstvo v ARG v majhni vasici Tri Studne na Če-škem. Potekalo je od 12. do 16. junija 2013. Udeležila se ga je tudi sloven-ska mladinska ekipa – štirje tekmo-valci in trener (hkrati tudi voznik), v kateri je sodeloval tudi radioamater Matic Soban, član Radiokluba Ajdo-vščina.

Vsi tekmovalci so tekmovali v KV in UKV disciplini ter sprintu, ki je za slovenske tekmovalce tako-rekoč še neznan, saj pri nas ni tekmovanj v tej disciplini. Gre za krajšo progo od ostalih dveh, na kateri je pet hitrih in pet počasnih oddajnikov. Med njimi je vmesni far. Tekmovalec mora s sprejemnikom najprej najti hitre od-dajnike, nato odide na vmesni far, za-tem poišče še vse počasne oddajnike in zaključi v cilju. Pomembno je, da najde vse oddajnike v čim krajšem času. Naša ekipa se je glede na situ-acijo dobro znašla in v zlati sredini

več kot uspešno zastopala Slovenijo “Podeželje, po katerem smo se vozili na tekme, je bilo razgibano in polno travnikov ter polj. Na tem območju so tudi tri jezera. Tekme so potekale po gozdu, ki je ponekod lahko prehoden, ponekod pa tudi neprehoden; poleg tega je kar nekaj močvirnatih obmo-čij,” so povedali po tekmi. Po težkih tekmah so potekala sproščena dru-ženja, na katerih so se sklepala nova prijateljstva.

Kot vsi ostali tekmovalci so bili tudi Slovenci nastanjeni v kraju Tri Sudne, kakih 8 kilometrov proč od turističnega Novega Mesta na Mora-vi, ki je to preteklo zimo gostil SP v biatlonu. Naši tekmovalci so si ogle-dali mesto in športni kompleks, kjer je potekalo tekmovanje.

Naši tekmovalci pravijo, da je bilo to tekmovanje izjemna izku-šnja, ki se jo splača ponoviti. ms

Uspehi ajdovskega rokometa

Klub krizi v ajdovskem moškem članskem rokometu, bo po dolgih letih predstavnik ajdovske roko-metne šole nastopal v 1. državni rokometni ligi.

Andraž Kete, ki trenutno študira in igra v Ljubljani je namreč v sezo-ni 2012/2013 z RD Slovanom postal mladinski državni prvak Slovenije

ter prvak 1. B državne rokometne lige v članski konkurenci. Bil je eden pomembnejših členov ekipe, tako v mladinski kot tudi v članski eki-pi RD Slovana, kar je dokaz, da se lahko s trdim delom ter vztrajnostjo tudi iz majhne rokometne sredine pride do velikih uspehov.

Poletje na grajski mivki uspešno pod streho

S prvimi šolskimi dnevi, ko je Vipa-vsko dolino zavzelo deževno vreme, se je od Ajdovščine uradno poslovilo tudi Poletje na grajski mivki. »Bilo je uspešno,« pravijo v Rokometnemu klubu mivka, kjer so v dveh mesecih na organiziranih prireditvah našteli okoli 800 udeležencev in preko 1300 obiskovalcev. K tem številkam je tre-ba prišteti še vse tiste, ki so igrišče v ajdovskem grajskem obzidju najeli za lastno rekreacijo.

Da bo začasno peščeno igrišče s 147 tonami oz. 92 kubičnimi tona-mi mivke, ki je v objemu ajdovskega grajskega obzidja in Castre kot eno redkih v Sloveniji omogočalo igra-nje rokometa, odbojke, nogometa, ultimate frizbija na mivki, zadetek v polno, je pričala že julijska otvoritev. »Čeprav nam jo je občasno nekoliko

zagodlo vreme, smo z obiskom v juliju in avgustu zadovoljni. Poleg vikendov, ko smo pripravljali 15 različnih športnih turnirjev in do-godke, se je na igrišču redno športno zabavalo cca. 10 različnih skupin,« pojasnjujejo v RK Mivka.

Poleg organizirane vadbe rokome-ta so na mivki pripravili še zumbo in pilates, za najmlajše pa dopoldansko varstvo in otroški živ žav, kjer sta pri izvedbi pomagala Medobčinsko dru-štvo prijateljev mladine Ajdovščina in Mladinski center hiša mladih. V zadnjem avgustovskem tednu je na grajski mivki gostovalo 200 najboljši mladih slovenskih rokometašev in rokometašic v okviru reprezentanč-nega kampa Rokometne zveze Slo-venije, ki se je odvijal v mestu burje. V goste so prišle tudi mlajše selekcije

RK Krim Mercator.Čeprav jih čaka še pospravljanje

prizorišča in odvoz mivke, kar zaen-krat onemogoča razmočen travnik v grajskem obzidju, v RK Mivka že snujejo načrte za prihodnje pole-tje. Ajdovci in Ajdovske so namreč, vsaj sodeč po odzivih, igrišče z miv-ko večinoma dobro sprejeli. RK Mivka

V RK Mivka se sicer za pomoč pri izved-

bi Poletja na grajski mivki zahvaljujejo ob-

čini Ajdovščina in Rokometni zvezi Slove-

nije, k uresničitvi ideje pa je pripomogel

tudi direktor Zavoda za šport Ajdovščina

Uroš Pintar. Seveda ne gre brez številnih

sponzorjev in donatorjev, ki so pomagali

s finančnimi prispevki ali lastnim delom:

Martin Štucin s.p., Bokra, Ostržek, Stojan

Marković s. p., Bandelli, Velrad, Marko Vrčon s.p., V&D, Skapin, Kete, društvo

Wada, vojašnica Vipava, Norbit, Deželna banka Slovenije, Hranilnica Vipava, S-

-tim, Adriatic Slovenica. Misenplas, Stu-dio tim Matej Ličen s. p., Vilijem Židanik,

s. p., Pam, Stojan Kodele s. p., Vipavska,

Elita Nagode, Igor Hrobat s. p., Metis

Keramika, StrelPRO, Gostilna Štor, Kera-mičarstvo Fikus, Pro-bar, Lucijan Vovk s.

p. in Muri. Iz srca hvala tudi vsem, ki ste

prostovoljno pomagali s svojimi rokami.

Rezprezentančna nogometna tekma v Ajdovščini Zavod za šport Ajdovščina je na

mestnem stadionu v Ajdovščini or-ganiziral športni dogodek leta s po-močjo Nogometne zveze Slovenije. Gostili smo reprezentanco Slovenije in Danske u-21, ki sta se borili za nastop na Evropskem prvenstvu leta 2015 dne 10.09.2013.

Na stadionu, ki je znan po odlični travnati površini, se je zbralo okrog 900 gledalcev, kar priča o tem, da je mesto Ajdovščina »lačno« nogome-ta. Z všečno igro so se varovanci To-maža Kavčiča uspešno zoperstavili robustnim Dancem in iztržili ugo-den izid 2:2. Za domače sta zadela Haris Vučkič, ki je član odmevnega angleškega kluba Newcaste United

ter Andraž Šporar, ki je s pravim pro-jektilom dvignil gledalce na noge.

Zavod za šport Ajdovščina si bo prizadeval, da bomo še priča od-

mevnemu nogometnemu prazni-ku na stadionu v Ajdovščini. Uroš Pintar

Športno na Lavričevem trguPrireditev je 13. septembra orga-

nizirala Športna zveza Ajdovščina v sodelovanju z Olimpijskim komite-jem Slovenije, OŠ Danila Lokarja ter OŠ Šturje Namenjena je bila promo-ciji športa ter športnih društev otro-kom od 1. do 4. razreda. Učenci so se ob 9:00 uri zbrali na Lavričevem trgu Po začetnem pozdravu in nagovoru organizatorjev je sledila olimpijska himna in slovesna olimpijska prise-ga. Učenci so se na dogodku spozna-vali z različnimi športnimi panoga-mi, katere so predstavila posamezna športna društva ter otroke povabila k včlanitvi. Udeleženci MINI OLIMPIJADE 2013 vabijo k vpisu: ŽENSKI ROKOMETNI KLUB AJDOVŠČINAJure Pergar 041-505-888, Drago Brecelj 030-667-839, e-pošta: zrk.mlinotest.ajdovscina@gmail.com

MODELARSKO DRUŠTVO VENTUSMarko Lemut 041-621-587, e-pošta: zides.david@siol.net KOŠARKARSKI KLUB AJDOVŠČINAJan Zavrtanik 041-711-742, e-pošta: jan_zavrtanik@hotmail.com, www.kosarkarska-sola-ajdovscina.tkPLESNI KLUB ADCAlice 040-305-778, Elena 031-555-626, e-pošta: plesni.center.adc@gmail.com www.plesni-center-adc.si TRIATLON KLUB AJDOVŠČINAUroš Medvedec 041-377-446uros.medvedec@gmail.com PLAVALNI KLUB AJDOVŠČINAAna Ličen 041-887-100pk.ajdovscina@gmail.com DRUŠTVO NOGOMETNA ŠOLA AJDOVŠČINAAndi Mamič 031-533-606andimamic@gmail.com

DRUŠTVO TABORNIKOV ROD MLADI BORIHelena Harej 040-515-347Helena.harej@msa.si ŠPORTNO KULTURNO DRUŠTVO WADAMarko Kete 041-380-698info@wada.si KLUB ŠPORT-ANIIris Batista 040-577-474, Nika Novinec 031-573-888

Sofinancerji projekta: Fundacija za šport, Občina Ajdovščina, Olimpijski komite Slovenije

Št. 24 • 17. september 2013 19Šport

Rekrodne športne počitnice

V športnih počitnicah, ki jih je mladim ponudil Zavod za šport Ajdovšči-na se je v letošnjem poletju udeležilo 350 otrok med njimi tudi tisti iz soci-alno šibkejših družin, katerim so udeležbo omogočili tako Zavod za šport Ajdovščina, Rdeči križ, Karitas ter Zveza prijateljev mladine Ajdovščina.

Z denarno podporo Fundacije za šport ter Občine Ajdovščina je vsebina programa Plavalnih tečajev, Poletne športne šole, Plesnega kampa ter Nogo-metnega kampa potekala v obdobju od 1 julija pa do 9 avgusta.

Priloga skupinska slika + skupinska slika vaditelji

Ajdovščina postaja zanimiv center za priprave športnikov

Zavod za šport Ajdovščina je z uspešnostjo pridobivanja sredstev na javnih razpisih uspel sestaviti ponudbo športne infrastrukture za priprave klubov in reprezentanc. Center skupaj z Mladinskim hotelom Ajdovščina, katerega kapacitete v poletnem času so bile dobro zasedene združuje ponudbo športa ter nastanitev.

Priprav se je udeležila moška rokometna reprezentanca iz Italije za tem je center gostoval 300 udeležencev orientacijskega teka, ekipe odbojke iz Furlanije-julijske krajne, ekipo mlajših selekcij ACH iz Bleda, septembra pa Kvalifikacijsko nogometno U21 tekmo Slovenija-Danska.

Slika odbojka + avtokamp

Prenova preddverja dvoran

V poletnih dneh je Športni center Ajdovščina ob vstopu v avlo dobil novo podobo in sicer menjavo talne obloge preddverja dvoran. Projekt je sofinan-cirala Fundacija za šport ter Občina Ajdovščina.

Polona odlična na Giro Rosa Polona Batagelj iz Ajdovščine je kot

edina Slovenka že tretjič uspešno na-stopila na ženski kolesarski dirki po Italiji, ki je potekala sredi julija.

Polona je letos že v tretje nastopi-la na ženskem Giru, zahtevni kole-sarski dirki po Italiji. Vesela je bila povabila svoje bivše ekipe iz Špani-je Bizkaia Durango, pod okriljem katere je nastopila. Dirko je sesta-vljalo 8 etap, bila je težka, zahtevna. »Letošnji Giro Rosa je bil po mojem mnenju najtežji izmed vseh treh na katerih sem nastopila. Razen sobotne etape, so bile prav vse razgibane, peta in šesta pa sta se končali z več kot 15 kilometri vzpona. Povprečne hitrosti na etapah so bile izjemno visoke, v prvi uri sobotne etape kar 50km/h. Sama sem s svojim nastopom zado-voljna,« je zapisala Polona na svojem blogu. V prvih etapah jo je spremlja-la smola z defekti, kar se je najbolj poznalo v tretji etapi, ki jo je tudi najslabše zaključila. Polonina naloga je bila predvsem pomoč ekipi, ki je stavila na eno tekmovalko v desete-rici, na koncu pa je v hudi konku-renci in na zahtevnem tekmovanju

zasedla skupno 62. mesto. Čestitke! Sh

FOTO

Anj

a Ko

renč

Tisoč in več planincev na Čavnu

Čeprav je termometer tudi na Čav-nu lezel proti 30 in čez, je v nedeljo, 4. avgusta, na našo goro lezlo staro in mlado, od blizu in daleč, po dalj-ših ali krajših poteh. Najmanj 1000

jih je iskalo senco okoli koče Anto-na Bavčerja. Proslavi ob častitljivi obletnici Planinskega društva Ajdo-vščina ter ostalih pomembnih oble-tnicah, povezanih s pohodništvom

v Sloveniji, je prisluhnilo tudi mno-go pomembnih osebnosti, na čelu s predsednikom Planinske zveze Slovenije Bojanom Rotovnikom in županom Občine Ajdovščina Marja-nom Poljšakom.

Kljub visokim temperaturam pa se je na Čavnu »dalo dihati«, po do-poldanski slovesnosti je zato večina ostala na naši gori, od koder je še dolgo v dan odmevalo od veselega razpoloženja.

Ajdovski planinci so se na prire-ditev dobro pripravili. V jubilejnem letu so začeli novo akcijo zbiranja in obiskovanja primorskih hribov. Akcija Sto deset let Planinskega dru-štva Ajdovščina bo trajala kar pet let, tako da boste tudi tisti manj priza-devni lahko zbrali potrebno števi-lo žigov. Več informacij najdete na spletni strani PD Ajdovščina.

Šahovski kotičekPočitnice so se končale, žulji za silo

pozdravili, in na šahovnicah se je že skoraj nabral prah. Le našemu naj-bolj vztrajnemu šahistu Aleksandru gre zasluga, da je šahovsko življenje med počitnicami živelo nemoteno naprej.

Z oktobrom se bodo na osnovnih šolah nadaljevali šahovski krožki, ki jih vodijo naši zagrizeni mentor-ji. Mladi šahisti se bodo tudi letos lahko udeležili ciklusa sedmih tur-nirjev, ki bodo potekali na osnovnih šolah v Vipavski dolini. Že oktobra pa se bodo naši najmlajši udeležili ekipnega državnega prvenstva do 12 let.

Starejši člani začenjamo letošnjo sezono prvič po dolgih letih v III. ligi zahod, ki začne v mesecu novem-bru v Postojni. Naš zadnji nastop v tej ligi je bil leta 2007 v Kranju, kjer smo dosegli 12. mesto. Tudi letos se bodo v prostorih ŠD Čaven odvijali turnirji v hitropoteznem in pospeše-nem šahu, zato ob tej priliki vabimo vse ljubitelje šaha, da se udeležite pr-vega turnirja v pospešenem šahu, ki bo v sredo, 25.9.2013, ob 18.00 uri.

Beli zmaga:

Črni zmaga:

Beli matira:

Beli matira:

DVJ

Za ogrevanje pa nekaj šahovskih ugank:

Iskanje kapljic vode na GoriPlaninska sekcija Društva Gora

vabi ljubitelje narave in pohodni-štva na 6. Pohod po Dolu gor in dol, v nedeljo, 22. septembra. Le-tošnji pohod bo posvečen VODI in iskanju studencev na Gori.

Zmerne hoje bo za približno za 5 ur. Pohod bo ob vsakem vremenu. Zbor pohodnikov bo med 8. in 9. uro v Športnem parku Tiha dolina na Predmeji. Vpisnina znaša 5 evrov in vključuje topel obrok in pijačo. Vodja pohoda je Božidar Vidic.

Pot bo vodila mimo Ledenice na Predmeji, do koče, postavljene v spomin kurirjem kurirske javke P5. Sledi vzpon(ček) v hrib Kapelce ter naprej do studenčka, ki je nekoč služil za napajanje živine, na kar opozarjajo ruševine betonskega ko-rita. Od tod bo pohod zavil nazaj na cesto in naprej do vznožja Sorteža, sledil bo spust do Zavelba, na ogled čudovite kraške jame. Po njeni ste-

ni polzi nešteto kapljic vode. Mimo Premovea kala bo pot peljala do Ob-servatorija, nato po stezici v Hrib. Tu bo krajši postanek za počitek in okrepčila. Po malici pa naprej, do etnološkega muzeja žal že pokojnega Dušana Bizjaka. Naslednja zanimiva točka bo domačija pri Brigiti, kjer so italijanski vojaki zgrešili enega najbolj krutih zločinov na Predmeji v 2. vojni, na kar spominja obeležje.

Nato pa Stumbrež in tretji studen-ček pod Dolskim Majem, Orlovca in spomenik Matere Gorjanke, spome-nik padlim borcev in mimo Depla (kau z vodo za kuhanje, pranje in napajanje živine) nazaj na izhodišče v Tiho dolino.

Pohodnike bodo spremljali do-mačini, ki vam bodo predstavili zanimive tradicionalne in lokalne zgodbe ter posebnosti Gore. Pri-srčno vabljeni na pohod!

Št. 24 • 17. september 201320 Od tu in tam

Dva „ Mavrična poletna tabora “ za otroke v Soči

Letošnji tabor za otroke je v Domu Karitas v vasi Soča potekal v dveh delih. Od 26.6. do 30.6. je hiša gostila otroke iz vseh petih „Popoldnevov“ (Cesta, Ajdovščina, Slap, Pivka in Ilirska Bistrica), pridružili so se nam tudi otroci iz Materinskega doma na Cesti . Udeležilo se ga je 13 otrok, 6 prostovoljcev animatorjev, in 4 ku-harji - dva novopečena. 0d 7.7. do 13.7. 2013 pa smo z otroki Posvojitve na razdaljo in z otroki iz Območne istrske Karitas pripravili drugo „Ma-vrično deželo“. Hiša je dala streho 19 otrokom, 8 prostovoljcem animator-jem in 3 kuharjem.

Dopoldneve in popoldneve smo preživljali ob delavnicah in v nara-vi. Pripravili smo nogometni turnir, plesno delavnico, gledališko delavni-co, ulivanje gipsa v glino in različne

kalupe, risali na majice, predpasnike in kamne, izdelovali smo peščene sveče ob sami reki Soča, ustvarili mozaik in izdelovali origami roži-ce. Kot vsako leto pa tudi letos ni manjkala igra Skriti prijatelj in Igre brez meja. Če nam je vreme dopu-ščalo, smo odšli tudi na sprehode po Soških poteh. Obiskali smo tudi Jelinčičevo kmetijo, kjer nam je pri-jazni lastnik Ivan predstavil kmetijo in nam razložil postopek pridelave sira. Kljub mrazu smo vsi polni zna-nja odšli nazaj proti domu- seveda s kombijem saj nam vreme ni dopusti-lo, da bi se sprehodili. Manjkal ni niti obisk ranča na Pristavi. Gospodar in gospodarica sta nam brezplačno or-ganizirala jahanje konjev. Vodička Mojca je vsakemu otroku omogočila jahanje, ki je bilo za marsikaterega

otroka prvo doživetje. Tudi letos so nas ponoči obiskali „vlomilci“, ki so nam pripravili zanimivo preseneče-nje, še posebej kuharjem v kuhinji. Otroci so ves dopoldan po hiši iskali svoje čevlje, kuharji pa so imeli delo s popravljanjem v kuhinji.

Večere smo si krajšali z različnimi igrami, s tabornim ognjem in pre-gledom slik tistega dne. Dan smo zaključili z zgodbami polnimi ži-vljenjskih modrosti, ki nam jih je pripovedoval Drago.

Da je bil tabor popoln smo tudi le-tos skupaj z bovškima duhovnikoma Vilijemom in Nikom pripravili Sv. mašo. Otroci so z veseljem zapeli pesmice, prebrali prošnje in zahvale, dva od otrok pa sta pri maši sodelo-vala tudi kot strežnika.

Pri sami izvedbi tabora so mi bili v veliko pomoč prostovoljci- Tjaša, Mojca, Veronika, Teja, Tanja, Mag-da, Nina in Andreja. Da pa nikoli ni-smo bili lačni so skrbeli kuharji- Ida, Drago, Marija, Marijana in Atila ter pomočnika Adelina in Jože. Hvala vam!

Zahvaliti pa se moram tudi našima sponzorjema Mlinotestu in Fructalu, za donacijo, kljub težkim razmeram. HVALA!

Dragi moji otroci in prostovoljci. Upam, da ste se polni lepih spominov vrnili domov, veselim se naslednjega leta, ko se bomo z novimi idejami, v večjem številu ponovno videli v „Ma-vrični deželi“ ob prelepi reki Soči. Tatjana Rupnik

Srečanja Šmarnic

Pred letošnjim vročim poletjem smo v DSO zaključili s srečanji skupine Šmarnica. Zaključna sreča-nja so bila bogata, obarvana s pra-zničnim razpoloženjem. Najprej je Šmarnica praznovala 20. obletnico svojega nastanka! Posladkali smo se s tortami in sladkimi češnjami. Tisti, ki so pri skupini največ časa, pa so dobili svet vrtnice. Obujali smo spo-mine na vse doživeto, z molitvijo se hvaležno spomnili vseh, tudi tisti, ki so že odšli.

Že naslednje srečanje nam je pope-stril g. Pasqual iz Vipavskega Križa. S pripovedjo o svojem delu v misi-jonski Afriki smo odprtih ust poslu-šali, kako drugačno je življenje pri

nas. Seveda se ob takih trenutkih čas kar prehitro obrne, še zlasti, ko se pridruži prijetna pesem.

Z zadnjim srečanjem pa vedno pra-znujemo še svoje rojstne dne v prvi polovici leta. Tudi tokrat je bilo tako. S skromno pogostitvijo slavljenci dobijo droben spomin, molitev, pe-tje, veselje in tudi že obljube, kdaj se bomo spet srečali. Ja, če bo vse tako, kot mora biti, bo to takoj, ko se poletje shladi. Jesen pa je čas, ko dozorijo pridelki. Tako bo tudi med nami mnogo spominov, aktualnega dogajanja in načrtov za naprej. Zato bo tudi ta čas prinesel mnogo lepega. Vse bo, da bi le zdravje služilo! Nives Ferjančič

Morje je na obraze otrok pričaralo nasmehe ...

Poletje je za večino otrok najbolj brezskrben čas v letu, saj so takrat počitnice, ki otrokom med drugim predstavljajo tudi sinonim za morje. Tega pa si na žalost vedno več družin ne more privoščiti.

Na Medobčinskem društvu prija-teljev mladine Ajdovščina smo se

tudi letos trudili in s pomočjo vas, ki znate prisluhniti tuji stiski, zbirali sredstva za humanitarno akcijo »Po-mežik soncu« ter tako omogočili kar 63-im otrokom popolnoma brez-plačno letovanje.

Skupaj je z nami v štirih izmenah letovalo kar 118 otrok, dvakrat so se

morskim užitkom predajali v Nere-zinah na Malem Lošinju, dvakrat pa so počitnikovali v domačem Piranu.

Vsa štiri letovanja je spremljal bo-gat program, ki je obsegal plavanje, igre z žogo, skoke v vodo, kros, spre-hode, malo daljši pohod na bližnji hrib, družabne igre, ustvarjalne de-lavnice in še mnoge druge zanimive aktivnosti. Otroci so tako pod vod-stvom naših mentorjev in mentoric preživeli zabavno in nepozabno po-letje ob morju, ki se ga bodo še dolgo spominjali.

Radi bi vas spomnili, da dobrodel-na akcija »Pomežik soncu« še vedno traja, zato ste vsi vabljeni, da daruje-te za ta namen. Svoj prispevek lah-ko nakažete na: transakcijski račun SI56 0475 1000 1446 563; sklic SI12 0000000000019; namen Pomežik soncu.

Za podarjeno se vam že vnaprej za-hvaljujemo, otrokom pa želimo čim bolj uspešno novo šolsko leto. Karmen Plesničar

Zlata ptica odpira svoja vrataWaldorfski vrtec Zlata ptica je konč-

no našel svoje mesto, in sicer sredi ene najlepših vasic v Vipavski dolini - na Ustjah. V prostorih Stare šole se je za-dnje dneve neprestano nekaj delalo: bar-vali smo, brusili, postavljali parket, se-stavljali kuhinjske omare, čistili okolico, urejali gredice … Domačini so prisko-čili na pomoč in nam pripeljali kopača,

traktor, za gospe tudi delavske rokavice. Pravi prijateljski duh je zavel, ko smo vse družine - očetje so bili res ta glavni – za-vihali rokave skupaj in pripravili prostor našim otrokom. Vrtec bo uradno odprt sredi septembra.

Pred tednom dni so na Ustje prikole-sarili najbolj vztrajni kolesarji, ki so iz Murske Sobote začeli maratonski obisk

vseh waldorfskih vrtcev in šol v Sloveni-ji. Iz Maribora v Celje, Žalec, Ljubljano, Radovljico, Bukovico in nato finiš na Ustjah. Ob 21. obletnici prve waldorfske šole so obkrožili skoraj vso Slovenijo. V čast nam je bilo, da smo bili tudi mi v tem objemu. Še vedno se zlatim ptičkam lah-ko pridružijo novi otroci, več informacij na http://www.waldorf-ajd-go.blogspot.com/ in na facebook strani Zlata ptica. Darja B. Ipavec

Št. 24 • 17. september 2013 21Narava in družba

So škorci nadloga ali varovanja potrebna vrsta?Trgatev se bo v naših krajih kmalu

zaključila in poletje se je dokončno poslovilo. Listje začenja rumeneti, lastovke so se podale na jug, otroci so v vrtcih ali šolah in jesenska jutra so odeta v prijetno tišino. Današnje jutro pa ni bilo tako. Tišino je zmotila jata glasnih, temnih, kot kos velikih

ptic, ki se je »usedla« na sosedovo cipreso. Škorci. Dokler so visoko na nebu, lahko občudujemo njihovo usklajeno gibanje – ko ena ptica spremeni smer letenja, ji sledijo še vse ostale in ob tem nastane tak šum, da ga je pri velikih jatah slišati več sto metrov daleč. Če se taka večtisočglava jata spusti tik pred trgatvijo v vinograd, lahko naredi kar precej škode, zato ljudje marsikje vidijo v škorcih le nadlogo, ki jo je treba tako ali drugače pregnati. V resnici so škorci ena najbolj razširjenih in najbolj pogostih vrst ptic na

svetu. Njihova domovina sta Evropa in zahodna Azija. V severni Evropi se zadržujejo le poleti, saj pozimi zanje ni dovolj hrane na voljo, medtem ko jih na Iberskem polotoku (Španija, Portugalska) in v severni Afriki najdemo le pozimi, saj tam ne gnezdijo. Poznate povest Lukec in njegov škorec? Lukec ni bil edini, ki je vzel škorca s seboj čez lužo. Pred dobrimi 100 leti je človek škorce naselil v severni Ameriki, južni Afriki, Avstraliji in Novi Zelandiji, kjer so se hitro namnožili in ponekod celo izpodrivajo domorodne vrste ptic. Čeprav se vrsti v globalnem smislu dobro godi, pa ni povsod tako. Škorci so vezani na kmetijsko kulturno krajino in spremembe v načinu kmetovanja jih lahko močno prizadenejo. To se je že zgodilo marsikje po Evropi. V zadnjih 40-ih letih se je v Angliji zmanjšala populacija škorcev za 80 odstotkov, velik upad pa so zaznali tudi v Skandinaviji, Baltskih državah in severni Rusiji. In kako lahko sprememba načina kmetovanja prizadene škorce? Zgodbe

o tem, kako so škorci pozobali vse grozdje ali češnje, so zelo odmevne, a le redko kdo ve, da se na lahko dostopno sadje spravijo običajno le mladi škorci, ki so še nespretni pri iskanju živalske hrane, medtem ko se ostali škorci večinoma hranijo z raznimi žuželkami. Zaradi opuščanja z žuželkami bogatih tradicionalnih pašnikov in uvajanja intenzivnega poljedelstva, ki je običajno povezano s povečanjem uporabe raznih pesticidov, se v okolju zmanjša količina hrane, ki jo škorci potrebujejo za vzrejo zaroda. Najpogosteje mladiče hranijo z ličinkami košeninarjev, raznimi gosenicami, deževniki in drugimi majhnimi živalmi, ki jih najdejo na pašniku, travniku, polju, vrtu, sadovnjaku… Raziskovalci so ugotovili, da več kot tri četrtine hrane mladičev predstavljajo ličinke košeninarjev, vendar samo te ne zagotavljajo zdravega razvoja mladičev, zato starša načrtno iščeta tudi druge žuželke, na primer gosenice nekaterih nočnih vrst metuljev. Te namenita le mladičem, medtem ko se sama zadovoljita z bolj skromno dieto. Družina škorcev na vrtu marsikomu popestri pomlad in poletje. Zgodaj

spomladi škorec poišče primerno mesto za gnezdo, ki je običajno v duplu, vdolbini v stavbi ali skalni špranji, zelo rad pa naseli tudi gnezdilnice. Nato poskuša s petjem, ki je sestavljeno iz najrazličnejših drdrajočih, pokajočih, škripajočih in žvižgajočih glasov, privabiti samico. Škorec je mojster v posnemanju petja drugih ptic, zato je njegova pesem zelo raznolika. Več napevov kot zna, daljša je njegova pesem in bolj je zanimiv za samice. Uči se celo življenje in svoj napev stalno izpopolnjuje. Enoletni samci so še neizkušeni pevci, zato ne preseneča, da večina prvo leto pri osvajanju škorčevk ni uspešna. Ko se samica približa kateremu od gnezd, njegov lastnik še bolj vneto zapoje in začne znašati v gnezdo razna aromatična zelišča, pa tudi cvetove, lišaje in druge okraske. Če je samico s svojim dvorjenjem prepričal, bo v gnezdu čez nekaj dni približno pet svetlo modrih jajc. Čez dan valita izmenično oba starša, ponoči pa samo samica. V kolikor samica izgine in se ne vrne v gnezdo, bo samec čez en dan jajca vrgel iz gnezda, ter začel dvoriti drugi samici. Če pa se zgodi, da samec izgine, bo samica nadaljevala z gnezdenjem in bo poskušala sama vzrediti zarod. Škorci so zelo družabne ptice in ne samo, da letajo skupaj v velikih jatah, tudi gnezda sosedov na istem drevesu jih ne motijo. Škorci so praviloma monogamni, a tako kot povsod, so tudi tu izjeme. Če je na voljo dovolj primernih gnezdišč, samci niso zvesti možje in poskušajo osvojiti še katero od samic. Včasih jim uspe imeti celo tri družine, ker pa ne pomeni, da tudi trikrat več časa namenijo skrbi za mladiče. V takem primeru večji del skrbi za zarod pade na samičina pleča, zato ne preseneča, da samice morebitne konkurentke srdito preganjajo. Dlje kot bo prva samica pazila na svojega partnerja in odganjala konkurentko, bolj bodo njeni mladiči razviti, samec bo več časa skrbel zanje in s tem bodo imeli več možnosti za preživetje. Tri tedne po izvalitvi so mladiči že sposobni odleteti iz gnezda. Nekaj dni še ostanejo s starši, nato pa z drugimi mladimi osebki tvorijo jate, se klatijo naokrog in si iščejo hrano. Večina zime ne bo preživela, tisti pa, ki bodo učakali pomlad, bodo verjetno gnezdili v bližini kraja, kjer so sami prišli na svet.Že pred 4000 leti so ljudje na Kreti izdelovali gnezdilnice za škorce. Takrat

so jih nameščali zato, da so vzeli enega ali dva mladiča iz legla in ju pojedli. Danes so škorci, tako kot vse ptice pevke, zavarovani in jih ni dovoljeno ubijati ali jim kako drugače škodovati, a gnezdilnice, ki jim pravimo tudi škorčnice, še vedno marsikdo postavlja. Seveda ne zato, da bi škorce lovil, ampak da ga razveseljujejo s svojo pesmijo, ob tem pa še gosenice poberejo s solate in radiča na vrtu. Zakaj je ne bi postavili tudi vi? Franc Pelcl iz Okoslavcev v osrčju Kapelskih goric je prepričan, da domači škorci varujejo pred klateškimi sadje na vrtu in po njegovih besedah naj bi vaše češnje in grozdje tako dobile dobre varuhe.

IRENA KODELE KRAŠNA

Živi svet pred domačim pragom

Septembrski naravoslovni izzivČeprav imajo jeseni ptice obilo

hrane na voljo, naj vas to ne ovira, da jim ne bi ponudili tudi vi kakega prigrizka. Če nimate na vrtu grmov-ja s plodovi, se podajte na sprehod in si naberite trdoleske, gloga, trsti-čevja … Veje obesite na tako mesto, da bodo imele ptice lahek dostop do njih, vi pa boste lahko uživali ob opazovanju njihove razigranosti.

Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Ajdovščina-Vipava in Društvo veteranov SEVER Severne Primorske

Vas vabita na slovesnost ob obletnici odhoda zadnjega vojaka JA iz Vipavske

doline in na tovariško druženje, ki bo v petek 18.10.2013 ob 18 uri

v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini

Domači furmani osvojili letošnji Furmanski praznik

Osemvprega domačih furmanov iz Društva DOLI je pričakovano osvojila prvo mesto na letošnjem že 22. Furmanskem prazniku v Po-stojni. Odlično so se odrezali tudi člani Konjeniškega društva Sveti Štefan, ki so domov prinesli srebrn pokal. Čestitamo obema domači-ma skupinama!

Društvo za oživljanje lokavškega izročila DOLI je za letošnji Furman-ski praznik pripravilo zanimiv pri-kaz prevoza velikega furmanskega voza – Štongrajtarskega trajna – s konjsko osemvprego. Tako so včasih vozili kolonialno blago iz Tržaške-ga pristanišča v notranjost dežele. Kompozicija – furmanski »trajn« - je

pričakovano požela veliko občudo-vanje tako obiskovalcev, kot komisi-je, ki je domačemu društvu prisodila prvo mesto.

Pozornost pa je pritegovala tudi štirivprega, ki je prevažala železni-ške tračnice – »švelerje«. Konjeniško društvo Sveti Štefan je tako prikaza-lo zanimivo zgodbo – prav vlak je namreč izrinil furmansko tradicijo – ter si tako prislužilo drugo mesto.

Oboje domačih društev si zaslu-ži vse čestitke za osvojene naslove, predvsem pa za trud za ohranjanje dediščine naših krajev.

Tik pred zaključkom redakcije pa smo izvedeli še, da je Društvo DOLI ponovno postalo NAJ-NE-VLADNA ORGANIZACIJA na območju naše upravne enote. Če-stitamo!

FOTO

Mar

ko V

idm

ar

Bilo nas je več kot sto

Ljudska univerza Ajdovščina je pod sloganom »NA KRILIH ZNA-NJA« uspešno poletela v novo šol-sko leto 2013/14. Na uvodnem do-godku, predavanju prof. dr. SAMA KREFTA, mag. farmacije, se je zbra-lo okrog 130 udeležencev različnih starosti, ki so prišli iz domačih kra-jev pa tudi iz Tolmina, Ankarana, Idrije, Sežane in iz Celja.

Samo Kreft prihaja iz Ljubljane in že v srednji šoli je obiskoval različ-ne krožke; botanični, matematični, fotografski … ter se udeleževal tek-movanj iz znanja matematike, fi zike in kemije. Sedaj je redni profesor in predstojnik Katedre za farmacevtsko biologijo, študentom pa predava o farmacevtski biologiji, zdravilnih rastlinah, prehranskih dopolnilih in alternativni medicini. Napisal je šte-vilne poljudne in strokovne članke v

različnih revijah, saj je član Prirodo-slovnega društva Slovenije, Sloven-skega farmacevtskega društva in Bo-taničnega društva Slovenije, sodeluje z Evropsko agencijo za zdravila in Slovensko agencijo za zdravila.

Tokrat smo izvedeli kakšne so osnove kemije rastlinskih metabo-litov, nevarnosti pri uporabi zdra-vilnih rastlin ter interakcije med zdravilnimi rastlinami in ostalimi zdravili. Med prisotnimi smo opazi-li udeležence, ki jih zelišča zanimajo ljubiteljsko in tiste, ki so že znana zeliščarska imena, zato so preda-vatelju zastavili številna konkretna vprašanja s katerimi se srečujejo pri pridelavi, nabiranju, pripravi in uporabi zdravilnih rastlin. Poudaril je kaj vse rastline sestavlja in kako določene sestavine vplivajo na naše zdravje oz. kako jih lahko izkoristi-

mo za določene namene. Z njihovo pravilno uporabo lahko zaviramo ali pospešimo neke procese z na-menom, da dosežemo želeni cilj. Ni vseeno kje zelišča nabiramo, ni vse-eno kaj uživamo, če hkrati jemljemo tudi zdravila in zavedati se mora-mo, da je vsebnost neke učinkovine v zdravilni rastlini lahko vsako leto drugačna.

Predavatelj je predstavil tudi knji-go SODOBNA FITOTERAPIJA, ki je izšla v tem letu pri Slovenskem farmacevtskem društvu. Nastajala je več let in na 700 straneh polnega barvnega tiska prinaša bogata zna-nja o stotih zdravilnih rastlinah, ki so podana tako, da so razumljiva najširšemu krogu ljudi.

Ob zaključku nam je predavatelj v knjigo vtisov zapisal, da je navdušen nad polno dvorano in aktivnim so-delovanjem udeležencev. »Ljudska univerza Ajdovščina očitno res zna motivirati ljudi, da se izobražujejo in pri tem še uživajo.«

Vabimo vas, da si na www.lu-aj-dovscina.si ali facebooku ogledate številna izobraževanja, ki jih bo v letu 2013/14 izvajala Ljudska uni-verza Ajdovščina. Že v petek, 20. septembra se prične usposabljanje za pridobitev Nacionalne poklic-ne kvalifi kacije ZELIŠČAR. Helena Furlan

Št. 24 • 17. september 201322 Podjetno

Cenjene stranke obveščamo, da smo se preselili na novo lokacijo – poslovna stavba Obrtne zbornice, prostori Skapin d.o.o., Vipavska 4, Ajdovščina

Obiščite ali pokličite nas, da vam svetujemo in za vas:

• Uredimo mejo

• Izvedemo delitev, združitev parcel (parcelacijo)

• Izdelamo geodetski načrt (za gradnjo, po gradnji)

• Zakoličimo objekt

• Vpišemo stavbo v kataster stavb

Evidentiranje stavbe je lastnikova obveza, ki je (bo) z uveljavitvijo davka na nepremičnine zelo aktualna. Uredite si evidenco nepremičnin že danes. Svetovali vam bomo in za vas to uredili po zelo konkurenčnih cenah.

Ajdovščina: Vipavska 4, tel, (05)3330100, GSM 041320935 Nova Gorica: Cankarjeva 62,

E- pošta: gromap@siol.net Spletna stran: http://www.gromap.si

V R

I S

S

T A

V B

E

Mednarodno srečanje razvojnikov

Razvojna agencija ROD je v prvih dneh septembra gostila tridnev-no strokovno srečanje partnerjev v okviru mednarodnega projekta ComSurTour, ki je sofinanciran v okviru EU programa »Vseživljenj-sko učenje – Leonardo Da Vinci, partnerstva« in katerega namen je usposabljanje akterjev na področju spodbujanja podjetniških iniciativ v okviru trajnostnega podeželske-ga turizma.

Predstavniki partnerskih orga-nizacij: Nova-Institut in Nahe-land-Touristik GmbH iz Nem-čije, Associação da Rota da Bai-rrada iz Portugalske, Asociacion Ruta del Vino de Bullas iz Španije ter SMAE du Mont Ventoux iz Francije so skupaj s sodelavci Ra-zvojne agencije ROD razpravljali o potencialih za oblikovanje turi-stičnih produktov na tematskih področjih kot so vino, kulturna krajina in narava. Vse sodelujoče partnerske organizacije namreč prihajajo iz vinorodnih območij, ki so kot turistične destinacije v okviru posameznih držav slabše prepoznane. Udeleženci so se iz lastnih izkušenj strinjali z ugoto-vitvijo, ki jo je v okviru uvodnega

predavanja postregla specialistka Miša Novak, da same možnosti, npr. za pohodništvo, kolesarjenje, še ne predstavljajo turističnega produkta, ampak njegovo sesta-vino oziroma potencial za njegov razvoj. Poleg strokovnih delavnic in diskusij so sodelavci Razvojne agencije ROD svojim kolegom pokazali tudi nekatere dobre pri-mere podjetniških iniciativ in povezav na podeželju Zgornje Vipavske doline. Med drugim so se seznanili z načinom delovanja Konzorcija Zelen ter obiskali vi-pavski Kamp Tura, Vinoteko Vi-pava, nekatere turistične kmetije in planoto Nanos, posebej pa so se udeleženci navdušili nad ajdo-vskim mladinskim hotelom v Pa-lah. Zaključke srečanja so udele-ženci oblikovali v skupek pristo-pov in potrebnih usposabljanj za različne deležnike, ki so vključeni v procese razvoja trajnostnega podeželskega turizma. Suzana Ž. Ferjančič

NE SPREGLEJTE Aktualni javni razpisi in pozivi(pripravlja Razvojna agencija ROD; E: ra.rod@siol.net)

Razpisovalec Naziv razpisa Upravičenci Rok za predložitev vlog Razpisna dokumentacija in dodatne informacije

Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije

4. Javno povabilo za zbiranje ponudb v okviru programa »Usposabljanje in izobraževanje zaposlenih 2011«

delodajalcido razdelitve razpoložljivih sredstev oz. najkasneje do 31. 10. 2013

http://www.sklad-kadri.si/si/razpisi-in-objave

Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije

Javni razpis za izbor izvajalcev vseživljenjske karierne orientacije v okviru programa »Vseživljenjska karierna orientacija za delodajalce in zaposlene«.

pravne ali fizične osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti kot svetovanje, izobraževanje, raziskovanje in druge vsebinsko primerljive dejavnosti in so registrirane že vsaj 2 leti

Predviden je še 1 rok za oddajo vlog:- 1. 3. 2014

http://www.sklad-kadri.si/si/razpisi-in-objave

Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije

Javni razpis za neposredno sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem za šolsko/študijsko leto 2013/2014 (155. javni razpis)

delodajalci 31. 3. 2014 oz. do porabe sredstev

http://www.sklad-kadri.si/si/razpisi-in-objave

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

NAJAVA RAZPISAJavni razpis za krepitev razvojnih oddelkov v podjetjih 2013

podjetja OBJAVA JE PREDVIDENA SEPTEMBRA

http://www.mgrt.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/article/2159/9371/b3c852c28660c62bd14f2f6f53db738d/

Zavod RS za zaposlovanje Usposabljanje na delovnem mestu 2012/2013 delodajalci do porabe sredstev oz.

najpozneje do 1.6.2014

http://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/razpisi/razpisi?aid=385

Zavod RS za zaposlovanje Zaposli.me 4–2012 Tržni in drugi delodajalci do porabe sredstev oz. najdlje do 30. 10. 2013

http://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/razpisi/razpisi?aid=465

Zavod RS za zaposlovanje Javna dela 2013 – novo javno povabilo neprofitni delodajalci

do porabe razpoložljivih sredstev oz. najpozneje do 7. 10. 2013 do 13. ure

http://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/razpisi/razpisi?aid=620

Zavod RS za zaposlovanje 50plusdelodajalci (razen sektorja države), registrirani najmanj eno leto

do porabe razpoložljivih sredstev oz. najpozneje do 30. 9. 2013 do 13. ure

http://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/razpisi/razpisi?aid=673

Zavod RS za zaposlovanje Subvencija za samozaposlitev

brezposelne osebe, iskalci zaposlitve, prijavljeni pri ZRSZ

do porabe razpoložljivih sredstev

http://www.ess.gov.si/obvestila/obvestilo?aid=695

Slovenski podjetniški skladP1 2013 Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere

mikro, mala in srednje velika podjetja

Roki: 10.10.2013, 10.11.2013 oz. do porabe sredstev

http://www.podjetniskisklad.si

Slovenski podjetniški skladJavni razpis za subvencije za zagon inovativnih podjetij v letu 2013 (P2B)

P2B (podjetja, ki so prvič kandidirala na razpisu P2 leta 2012)

4.11.2013 http://www.podjetniskisklad.si

Eko Sklad j.s. Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb 50PO13

okoljske naložbe pravnih oseb, samostojnih podjetnikov posameznikov in zasebnikov; občine

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 30.11.2013 http://www.ekosklad.si/

Eko Sklad j.s.Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov 49OB13

občani do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31.1.2014 http://www.ekosklad.si/

Eko Sklad j.s.

19SUB-OB13 javni poziv za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti večstanovanjskih stavb

občani do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31.12.2013 http://www.ekosklad.si

Eko Sklad j.s.

Javni poziv 20SUB-EVOB13Nepovratne finančne spodbude občanom za baterijska električna vozila

občani do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. 12. 2013 http://www.ekosklad.si/

Eko Sklad j.s.

Javni poziv 21SUB-EVPO13Nepovratne finančne pomoči pravnim osebam za baterijska električna vozila

pravne osebe do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. 12. 2013 http://www.ekosklad.si

Slovenski regionalno razvojni sklad

Javni razpis za ugodna posojila podjetništvu v letu 2013

gospodarske družbe vseh velikosti, samostojni podjetniki in zadruge

20.9.2013 http://www.regionalnisklad.si/

Slovenski regionalno razvojni sklad

Javni razpis za dodeljevanje posojil za primarno kmetijsko pridelavo

Kmetijska gospodarstva (KG), organizirana kot pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali kmetija

30.9.2013 http://www.regionalnisklad.si/

Občina Ajdovščina

Javni razpis za dodelitev kreditov s subvencionirano obrestno mero za pospeševanje in razvoj malega gospodarstva v občinah Ajdovščina in Vipava za leto 2013

Majhna podjetja (s.p., d.o.o.), občani, ki so vložili vlogo za priglasitev statusa s.p., male gospodarske družbe, ki so vložile zahtevo za vpis v sodni register

20. 9. 2013 do 12:00

http://www.ajdovscina.si/javna_narocila_in_razpisi/javni_razpisi/2013021507153440/

SPIRIT SlovenijaJavni poziv k oddaji inovacij za predstavitev na 8. Slovenskem forumu inovacij

posameznik - fizična oseba: študent, dijak, mladi raziskovalec, inovator, upokojenec in drugi; skupina posameznikov; mikro, mala in srednje velika podjetja ter velika podjetja; raziskovalno-razvojne institucije

do zaključenega prejema prvih 200 prijav oz. do 19. septembra 2013, do 24:00 ure

http://www.spiritslovenia.si/razpisi/2013-06-18-Javni-poziv-k-oddaji-inovacij-za-predstavitev-na-8-Slovenskem-forumu-inovacij

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

Javni razpis za Tehnično pomoč čebelarjem čebelarji

do porabe sredstev/zaprtje bo objavljeno na spletni strani MKO

http://www.mko.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

IV. javni razpis za ukrep 121 – posodabljanje kmetijskih gospodarstev za leto 2013, za naložbe mladih prevzemnikov kmetij

upravičenec, ki je prejel pozitivno odločbo o podpori za prevzem kmetije

23.10.2013 do 24. urehttp://www.mko.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

Drugi javni razpis za ukrep 311 – diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti za leto 2013

fizične osebe, ki imajo stalno prebivališče na naslovu sedeža kmetijskega gospodarstva in so nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji ali samostojni podjetniki posamezniki,pravne osebe, ki v času oddaje vloge na javni razpis opravljajo kmetijsko dejavnost in so kmetijska gospodarstva po zakonu, ki ureja kmetijstvo

9.10.2013http://www.mko.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

Javni razpis za ukrep VII: Finančna pomoč za nadomestilo škode v čebelarstvu

čebelarji, ki so vpisani v register čebelnjakov, ki ga vodi MKO

do porabe sredstev/zaprtje bo objavljeno na spletni strani MKO

http://www.mko.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/

MAXI šola za mladePoletja je konec. Na brezbrižne in razigrane

počitnice nas vežejo le še spomini in fotogra-fije. Na Ljudski univerzi Ajdovščina smo se odločili, da popestrimo popoldneve mladih. Razširili smo svojo izobraževalno ponudbo in pripravili sklop BREZPLAČNIH delavnic pod skupnim imenom MAXI šola za mlade.

Delavnice so namenjene mladim od 15. leta dalje, vključijo se lahko dijaki, študentje,

brezposelni in iskalci zaposlitve. Zasnovane so tako, da se prilagajajo željam in interesom mladih. Vsem dijakom pa ob zaključku de-lavnice izdamo potrdilo, ki ga lahko uvelja-vljajo pri interesnih dejavnostih. Podroben opis in datume posameznih delavnic si lahko ogledate na naši spletni strani na www.lu-aj-dovscina.si/OSEBNI RAZVOJ. Info: 05 366 47 50, 041 437 785 ali info@lu-ajdovscina.si. Spremljate nas lahko tudi preko Facebooka.

Št. 24 • 17. september 2013 23Napovedujemo

STALNE ZBIRKE:PILONOVA GALERIJAVabljeni na ogled stalne zbirke Pilonovih likovnih del in fotografij ter gostujočih razstav. Urnik stalne zbirke del Vena Pilona: od torka do petka med 8.00 in 16.00.Urnik v času gostujočih razstav: od torka do petka med 8.00 in 17.00, nedelja od 15.00 do 18.00. Ponedeljek, sobota in prazniki zaprto. Za ogled gostujočih razstav je urejen tudi dostop za invalide.Info: 05/368 91 77, pilonova.galerija@siol.net, www.venopilon.comMUZEJ V AJDOVŠČINIOdprto: vsako soboto in nedeljo od 13.00 do 18.00 ureZBIRKA FOSILOV Staneta Bačarja in razstava FLUVIO FRIGIDO – CASTRA – FLOVIUS – AJDOVŠČINA, s poudarkom na rimskodobni Ajdovščini, avtorice arheologinje Beatriče Žbona Trkman. Na ogled razstava arheoloških najdb, ki so bile odkrite lani jeseni, ob izkopavanjih dveh ajdovskih ulic. Avtorica - arheologinja Vesna Tratnik.Organizirane so skupine tudi izven omenjenega termina, po predhodni najavi na TIC Ajdovščina, 05/36 59 140.LIČNA HIŠA AJDOVŠČINANaprodaj umetniški izdelki, grafike, nakit, keramika. Dobrodošli! Odprto: vsak dan med 10.00 in 13.00 ter med 16.00 in 19.00, sobota med 9.00 in 12.00 Info: 05/368 19 29, 040 839 729, info@licnahisa.com, www.licnahisa.comETNOLOŠKA ZBIRKA DUŠANA BIZJAKA, PREDMEJA 148Zbirka obsega vojaške predmete iz 1. in 2. sv. vojne, gospodinjske pripomočke naših dedkov in babic, na ogled je spominska Laskarjeva soba ter največja zbirka starih smuči v Sloveniji. Zbirko si lahko ogledate po predhodni najavi na tel: 05/ 36 49 303, 041 561 226.KOVAŠKI MUZEJ MIHAELA KUSSA, LOKAVEC 45Muzej je odprt vsako soboto in nedeljo med 8.00 in 17.00 ali po predhodni najavi pri Stanislavu Černigoju na tel: 05/36 42 015.ETNOLOŠKA ZBIRKA BATIČEVA HIŠA, LOKAVEC 64Notranjost 200 let stare hiše je skozi ves ta čas ostala nedotaknjena. Črno kuhinjo sestavljajo leseno ognjišče, ki še vedno deluje, krušna peč in napa. V nadstropju nad ognjiščem je tudi kadilnica, iz kuhinje, ki bolj spominja na večjo spahnjenico s svojim vhodom, pa se odpira kambra. Sledi še izba ali soba. Za ogled zbirke je potrebna predhodna najava: 031 489 623 (Andrejka) ali drustvo@doli.si.OBVESTILA:Maxi šola za mlade Namenjena je mladim do 15 let, delavnice so brezplačne, datumi delavnic, napovedani v koledarju dogodkov, pa okvirni. Obvezne prijave! Info: 05 366 47 50, 041 437 785, info@lu-ajdovscina.si, http://www.lu-ajdovscina.si.Razstava fotografij Jožice Zafred Do petka, 20. septembra 2013 – Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina Fotografije Jožice Zafred so nastale med snemanjem dokumentarca o primorski himni Vstajenje Primorske. Razstava je odprta v času trajanja prireditev v dvorani, za organizirane skupine možen ogled po predhodni najavi na TIC Ajdovščina 05 365 91 40.Fotografska razstava Alenke Čadež Kobol: Utrinki poletja Do petka, 20 septembra 2013 - Mercator center Ajdovščina Fotografsko društvo Veno Pilon Ajdovščina vabi na ogled samostojne razstave Utrinki poletja fotografinje Alenke Čadež Kobol. Razstava Keramike v Vipavskem Križu Do ponedeljka, 30 septembra 2013 - Dom krajanov Vipavski Križ Razstava ob 15-letnici delovanja društva POC.Razstava del članov Umetniškega društva Lična hiša Do nedelje, 20. oktober 2013 - Lična hiša Ajdovščina Oglejte si razstavo, ki so jo ob priložnosti praznovanja desete obletnice delovanja pripravili člani Umetniškega društva Lična hiša.Info: 05 368 19 29, info@licnahisa.com, www.licnahisa.com.

Koledar prireditev za SEPTEMBER 2013sreda, 18. september

ob 14:00 MC Hiša mladih Ajdovščina Maxi šola za mlade - Make up za žur

sreda, 18. september

ob 18:00Dvorana Marc Ajdovščina (Vipavska cesta 4J)

Joga smeha - prvo srečanje10 €/srečanje, upokojenci: 7 €/srečanjeInfo in prijave: 040 348 427 (Suzana)

sreda, 18. september

ob 19:00MC Hiša mladih Ajdovščina

Predstavitev dveh vodenih vadb ŠD Rekreativček Info: 041 472 128 (Tomaž), rekreativcek@gmail.com, http://rekreativcek.gmajna.eu

četrtek, 19. september

ob 17:00 Dvorana Marc - Ajdovščina

AniBani plešeŠtiri srečanja 20 €.Info: 031 256 135 (Adrijana)

četrtek, 19. september

ob 19:00MC Hiša mladih Ajdovščina

Naravna glina za Lepoto in ZdravjePredavanje je brezplačno.Info: 041 945 392, 05 368 93 83, www.mc-hisamladih.si

petek, 20. september

ob 17:00 Dom krajanov v Ajdovščini

Uvodno predavanje o pomoči in izcelitvi po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna Gröninga Info: 031 58 48 98, http://www.bruno-groening.org/slovenski/default.htm

petek, 20. september

ob 21:00Bar Hiša mladih Ajdovščina

Koncert: Real Life Version

sobota, 21. september ob 7:30, Trg 1. slovenske vlade

Ajdovščina154. Bolšja tržnicaInfo: 040 357 510 (Boris Žigon)

sobota, 21. september ob 15:00

Vogršček1. Kros Triatlon VogrščekInfo: uros.medvedec@gmail.com.

sobota, 21. september

ob 18:00Bar Hiša mladih Ajdovščina

Moški kuharski boj, prijavnina na par je 10 evrov. Info: 040 437 508 (Luka) kuharskibojbhm@gmail.com

sobota, 21. september ob 19:00

Lična hiša Ajdovščina

Praznovanje desete obletnice delovanjaInfo: 05 368 1929, info@licnahisa.com, www.licnahisa.com

sobota, 21. september ob 19:00

Dom krajanov Vipavski KrižOdprtje razstave Keramika v Vipavskem Križu

sobota, 21. september ob 20:00

Pilonova galerija AjdovščinaJesenske serenade - CONFETTI MUSICALI, Kvartet Hymnia

nedelja, 22. september

ob 8:00, zbor v Športnem parku Tiha dolina na Predmeji

Pohod po Dolu gor in dolInfo: Društvo Gora, 041 617 607, 05 364 90 16, www.drustvo-gora.si

nedelja, 22. september

ob 6:00odhod avtobusa iz AP Ajdovščina

Izlet PD Ajdovščina: KošuticaInfo: Gregor Vodopivec 031 507 251, Anton Kreševec 031 613 805

ponedeljek, 23. september

ob 20:00Bar Hiša mladih Ajdovščina Na tuje, po domače: Finska

torek, 24. september

ob 14:00Ljudska univerza Ajdovščina, računalniška učilnica

Maxi šola za mlade - Snemanje v teku

torek, 24. september

ob 16:30MC Hiša mladih Ajdovščina

MUZIKALČEK - Glasbena igralnica za predšolske otrokeCena delavnice je 25 €. Info:040-233-842, muzikalcek@gmail.com, www.damjanagolavsek.com/

torek, 24. september

ob 19:00Bar Hiša mladih Ajdovščina

Vodopivci vabijo!Vstop je prost.

sreda, 25. september

ob 20:00Zavoda Nadeja, Gregorčičeva ulica 34, Ajdovščina.

Sprejemati sebe - živeti - tukaj in sedajInfo: 041 911 179, www.nadeja.si, nina@nadeja.si

sreda, 25. september ob 20:00

Bar Hiša mladih AjdovščinaKoncert: Nazzareno ZacconiVstop prost.

od četrtka, 26., do nedelje, 29. septembra

Dvorana prve slovenske vlade in druga prizorišča v Ajdovščini

Štrudl(fest) za pojest,Info: KUD Javorov hudič, 041 259 159 (Polona), 041 276 095 (Tadeja), www.strudlfest.com

četrtek, 26. september

ob 14:00Ljudska univerza Ajdovščina

Maxi šola za mlade - To pa je fotka! Kaj pa, če je fotomontaža?

petek, 27. september

ob 17:00MC Hiša mladih Ajdovščina

Brezplačen motivacijski seminar „Zmorem“ info: 040 825 442 (Nena),podajroko@gmail.com

petek, 27. september

ob 21:00MC Hiša mladih Ajdovščina

Štrudlfest 2013 - Terrafolk in Simbolični orkester Reunion Vstopnine ni.

sobota, 28. september

od 13:00 daljeGostišče Stara pošta, Hrušica pri Podkraju

Veledogodek v Arheološkem parku Ad Pirum Info: adpirum@nms.si, www.adpirum.com,

sobota, 28. september

ob 18:00MC Hiša mladih Ajdovščina

Mala šola gledališčaUvodno srečanje.

sobota, 28. september

ob 20:00Grajska klet v Vipavskem Križu

Jesenske serenade - SAMI PESNIKI IN SAME BABE, Same babe

sobota, 28. september

ob 21:00Bivša Hiša mladih - Ajdovščina

Oktoberfešta: Kamnolom, Antioksidanti, BBBB (Big Bibls) in Pero LovšinVstopnina: 5 €. Info: 040 438 406

nedelja, 29. september Kamnje, različne lokacije Šagra sv. Mihaela v Kamnjah

Info: 041 952 174 (Boris)

nedelja, 29. september

ob 14:00Parkirišče MC Hiša mladih Ajdovščina

Začelo se bo novo skavtsko leto

nedelja, 29. september

ob 17:00 Bivša Hiša mladih - Ajdovščina

Oktoberfešta - Klape (Opatija).Vstopnina: 3 €. Info: 040 438 406

ponedeljek, 30. september

ob 14:00Ljudska univerza Ajdovščina

Maxi šola za mlade - To pa je fotka! Kaj pa, če je fotomontaža?

ponedeljek, 30. september,

ob 19:30Selo

Zumba – plesInfo: 040 305 778, 040 706 631, plesni.center.adc@gmail.com.

Koledar prireditev za OKTOBER 2013

torek, 1. oktober

Ob 17:45Selo

Zumba – plesInfo: 040 305 778, 040 706 631, plesni.center.adc@gmail.com.

torek, 1. oktober

ob 19:00SŠ Veno Pilon - večnamenski prostor

Novo!!! Funkcionalna vadba z Miho Golobom Info: 041-472-128 (Tomaž), 040-348-264 (Martin), http://rekreativcek.gmajna.eu

torek, 1. oktober

ob 20:30Ajdovščina

Zumba – plesInfo: 040 305 778, 040 706 631, plesni.center.adc@gmail.com.

sreda, 2. oktober

ob 14:00MC Hiša mladih Ajdovščina

Maxi šola za mlade - Torbica moj unikatni modni dodatek

sreda, 2. oktober

ob 17:00ŠC Ajdovščina (notranji bazen)

Šola plavanja za otrokeInfo in prijave: 041-472-128 (Tomaž), 040-348-264 (Martin), http://rekreativcek.gmajna.eu.

sreda, 2. oktober

ob 17:45Col

Zumba – plesInfo: 040 305 778, 040 706 631, plesni.center.adc@gmail.com.

sreda, 2. oktober

ob 18:30Črniče - telovadnica OŠ

Mix aerobikaInfo in prijave: 041-472-128 (Tomaž), 040-348-264 (Martin), http://rekreativcek.gmajna.eu.

sreda, 2. oktober

ob 19:00Vipava

Zumba – plesInfo: 040 305 778, 040 706 631, plesni.center.adc@gmail.com.

sreda, 2. oktober

ob 20:00SŠ Veno Pilon - večnamenski prostor

Mix aerobikaInfo in prijave: 041-472-128 (Tomaž), 040-348-264 (Martin), http://rekreativcek.gmajna.eu.

četrtek, 3. oktober

ob 17:00Dom krajanov v Ajdovščini

Vadba v zrelih letihInfo: 041-472-128 (Tomaž), 040-348-264 (Martin), http://rekreativcek.gmajna.eu

četrtek, 3. oktober

ob 18:00Vrhpolje

Zumba – plesInfo: 040 305 778, 040 706 631, plesni.center.adc@gmail.com.

četrtek, 3. oktober

ob 18:30Budanje - telovadnica OŠ

Mix aerobikaInfo in prijave: 041-472-128 (Tomaž), 040-348-264 (Martin), http://rekreativcek.gmajna.eu.

četrtek, 3. oktober

ob 20:00Šmarje - gasilski dom

Mix aerobikaInfo in prijave: 041-472-128 (Tomaž), 040-348-264 (Martin), http://rekreativcek.gmajna.eu.

petek, 4. oktober

ob 14:00MC Hiša mladih Ajdovščina Maxi šola za mlade - Olje ali akril?

sobota, 5. oktober

ob 21:00Bivša Hiša mladih - Ajdovščina

Oktoberfešta - Mambo Kings in AkordiInfo: 040 438 406 (Damjan)

nedelja, 6. oktober

ob 11:00Koča na Golakih

Spominski pohod na Golake (1495 m)Info: 031 853 405 (Bogdan Kodele)

Od ponedeljka, 7., do nedelje, 13. oktobra

MC in hotel Hiša mladih Ajdovščina

Teden 4-nožnega prijateljaInfo: 05 368 93 83, 041 945 392, info@mc-hisamladih.si

ponedeljek, 7. oktober

ob 14:00Ljudska univerza Ajdovščina

Maxi šola za mlade - 7 napak pri pisanju prošenj za delo

torek, 8. oktober

ob 16:00ŠC Ajdovščina (notranji bazen)

Rekreativno plavanje za odrasleInfo: 041-472-128 (Tomaž), 040-348-264 (Martin), http://rekreativcek.gmajna.eu

torek, 8. oktober

ob 16:00Športni park Ribnik - Ajdovščina

Test hoje na 2 kmInfo: 05 369 31 23, zdravstvena.vzgoja@zd-ajdovščina.si

četrtek, 10. oktober

ob 14:00Ljudska univerza Ajdovščina

Maxi šola za mlade - Malo drugače o učenju

sobota, 12. oktober

ob 08:00Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina

Kmečka tržnica v AjdovščiniCena najema stojnice je 6 €.Info: 05 365 91 40, tic.ajdovscina@siol.net

sobota, 12. oktober

ob 16:00Gostišče Stara pošta, Hrušica pri Podkraju

Brezplačno vodstvo po arheološkem parku Ad PirumInfo: www.adpirum.com

nedelja, 13. oktober odhod avtobusa iz AP

Ajdovščina

Izlet PD Ajdovščina: BenečijaInfo: Vladimir Lemut 041 275 542, Srečko Vidmar 041 486 843

ponedeljek, 14. oktober

ob 14:00MC Hiša mladih Ajdovščina Maxi šola za mlade - Zik zak

sreda, 16. oktober

ob 14:00Ljudska univerza Ajdovščina Maxi šola za mlade - Spleti si mrežo

petek, 18. oktober

ob 17:00MC Hiša mladih Ajdovščina

Delavnice ročnih spretnosti – FilcanjeInfo: 05 368 93 83, 041 945 392, info@mc-hisamladih.si

sobota, 19.oktober

ob 7:30Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina

155. Bolšja tržnicaInfo: 040 357 510 (Boris Žigon)

ponedeljek, 21. oktober

ob 14:00MC Hiša mladih Ajdovščina

Maxi šola za mlade - Curriculum vitae

sreda, 23. oktober

ob 14:00MC Hiša mladih Ajdovščina Maxi šola za mlade - Olje ali akril?

sobota, 26. oktober

ob 16:00Gostišče Stara pošta, Hrušica pri Podkraju

Brezplačen treking po arheološkem parku Ad PirumInfo: adpirum@nms.si,www.adpirum.com

nedelja, 27. oktober

ob 6:00Avtobusna postaja Ajdovščina

Pohod PD Ajdovščina: V neznanoInfo: 031 853 405 (Bogdan Kodele)

Napovedi za koledar sproti po-šiljajte na TIC Ajdovščina, 05/36 59 155, tic.ajdovscina@siol.net. Ostale prispevke za Ajdovske no-vice zbiramo do 10. dne v teko-čem mesecu, na naslov ajdovske.novice@ajdovscina.si. Info: 05/36 59 155.

Št. 24 • 17. september 201324 wajdovski rokenrol

Koncert generacij – prvičPrvi koncert generacij je bil v

dvorani na Policah v soboto, 30. marca 1990. Program sta pove-zovala Nataša Nardin in Tomo Grahovac, prvo ime večera so bili Pietrosi. Nastopili so še: Embrio, Abadon, Tabasco, Konvoj, Mr. Jack in TNT.

Koncert generacij – drugičV soboto 16. aprila 2000 so se

ajdovski bendi ponovno zbrali na Policah. Program je povezo-vala sedanja poslanka državnega zbora Eva Irgl. Nastopali so: Pi-etrosi, Albatros, Mr Jack, Izhod, Abadon, Šeiki, Nočne ptice, Elvis Jackson, Skalp, Strelovod, Zadnja večerja, Get lost, The Jokers, De-cibel in Big Bibls Brothers Band. Slednji pa so zaigrali samo eno skladbo, saj je policija zaradi prekoračitve dovoljenega termi-na koncert prekinila. Policija je ukrepala zaradi prijave, ki je pri-šla iz Velikih Žabelj, kjer so, kljub poskusu dogovora vseeno organi-zirali redni koncertni dogodek, a je bilo nato plesišče prazno, saj je bilo na Policah kar 2000 obisko-valcev. Organizatorja Herman Franca (agencija Sax) in Igor La-vrenčič sta morala k sodniku za prekrške.

Koncert generacij – tretjičPremor je bil dolg 13 let, sobota

18. maja 2013 pa se je nazadnje zapisala v zgodovino ajdovske po-pularne glasbe z novim srečanjem domačih rokerjev. Program je po-vezovala Mateja Česen, prvič je koncert potekal v šotoru, prvič je bil v celoti posnet. Za celih devet ur dogajanja na odru je poskrbelo 19 bendov: Selfmade, Strelovod, Climax, Sabalmoza, Antioksidan-ti, Nočne ptice, The Jokers, Ad Hoc, TNT, Mr. Jack, Elabanda, Sheiki, Abadon, Pietrosi, BBB, Skalp, Real Life Version, Harry in Elvis Jackson.

Prihodnjič: Slovenski »kamni« z italijanskim imenom Niso mogli biti Stonesi, zato so postali Pietrosi

KOLOFON:Ajdovske novice so mesečno glasilo Občine Ajdovščina.Izdajatelj je Občina Ajdovščina,Cesta 5. maja 6a, 5270 Ajdovščina,www.ajdovscina.si, obcina@ajdovscina.siOdgovorna oseba izdajatelja: župan Marjan Poljšak;Odgovorna urednica: Aleksandra HainProgramski sodelavci uredništva: za krajevne skupnosti Mojca Božič, za družbene dejavnosti Tanja Cigoj, za državo in regijo Suzana Ž. Ferjančič, za gospodarstvo Marko Rondič.Oblikovanje: Silva Vovk KeteGrafična priprava za tisk: Prograf d.o.o., VipavaTisk: SET VevčeE-uredništvo: ajdovske.novice@ajdovscina.si, ajdovske.novice@siol.netTelefon: 05/36 59 155,Ajdovske novice lahko berete tudi na spletu: www.ajdovscina.si/ajdovske-novice

GEODELAUGODNE geodetske�storitve

kontakt:BREŠČAK�Marko

pisarna:�Goriška�c.�25a,5270 Ajdovščina

e-mail:internet:

tel.�(041)�28-38-29

info@geodela.si

www.geodela.si

-

15%�POPUST

NA�STORITVE�!!!

*�GEODETSKI�NAČRTza ADAPTACIJO,�NOVOGRADNJO

*�UREDITEV�MEJE

*�DELITEV�PARCELE

*�ZAKOLIČBA

*�VRIS�OBJEKTA V�KATASTER

*�HIŠNA ŠTEVILKA...

GORIŠKA CESTA

GE

OD

EL

A

NKBM

SV

ET

RE

ZV

ON

KA

ABANKA

HOTEL

POLICIJA

ZDRAVSTVENIDOM

HU

BE

LJ

Feljton o popularni glasbi na Ajdovskem skozi desetletja Šestdeseta so razmigala tudi nas

Tudi v zgornjevipavsko dolino oziroma v njeno urbano središče Ajdovščino je angleška in ameri-ška popularna glasba preko žele-zne zavese pljuskala na podoben način kot drugod: prek valov radia Luxemburg, s ploščami kupljenimi na oni strani meje, z dogajanjem na festivalih in tudi s prvimi po-snemovalci zvezdniških zasedb, ki so se prebile na svetovni oder.

Zgodbe, ki so se zapisale v minu-la glasbena desetletja so si podob-ne, začetki in tudi prenekatera pot skozi glasbeno polstoletje klasični: skupine so se rojevale in razpadale, menjavale člane, se soočale z več-nim razkorakom med prihranki in

boljšmi kitarami, ojačevalci in mi-krofoni, krmarile med službo, šolo, študentskim življenjem in čakanjem na poziv v vojsko, se prebijale na primorska plesišča, dovolj ambicio-zne tudi na festivale. V predinterne-tnem obdobju je bil poseben zalogaj »snemanje« akordov, rifov in besedil popularnih skladb, ki so se potem na vajah združili v približek originalu z gramofona ali kasetarja. Pozneje, v letih, ki so nam bliže in še posebej po padcu mej, ko sta se slog in tem-po življenja spremenila, je pretekli razkorak med lirami ali markami in dragimi inštrumenti zamenjala ugo-dna ponudba, ki pa pogosto ni šla v korak s sodobno težavo, ki jo pred-

stavlja pregovorno in tudi resnično pomanjkanje časa.

Tudi o tem v zgodbi o popularni glasbi na ajdovskem, ki se začenja v zgodnjih šestdesetih in nas pripelje v dvatisočtrinajsto. Zaustavili se bomo na posameznih časovnih etapah, predstavili glasbenike in bende, ki so se tako ali drugače poskusili prebiti na lokalni oziroma na odre na dru-gi strani obronkov Zgornjevipavske doline.

Trije koncerti generacij Letošnjo pomlad je ponovno raz-

gibal koncert generacij in ob novem srečanju ajdovskih rokerjev (pri je bil spomladi leta 1990, drugi leta 2000),

je tudi nastala ideja za malce bolj obširen vpogled v preteklost. Maj-

ski koncert je bil zagotovo vsebin-sko najbogatejši doslej; pa ne samo zaradi števila nastopajočih, ki jih je na oder povabil prireditelj Damjan Čoha (Dam-Fest), ampak predvsem zaradi tega, ker so mnogi izmed njih v zadnjem desetletju prebili lokalne, regionalne in tudi nacionalne okvire. Potem ko je to najprej uspelo Pietro-som, nato Big Biblsom ter nekaterim posameznikom, kot sta Polona Fur-lan in Sergej Ranđelović, pa je seve-da zadnje desetletje obdobje v zna-menju zasedbe Elvis Jackson. Seveda niso sami, z avtorsko glasbo se pred-stavljajo tudi Elabanda, z angažirani-mi besedili Antioksidanti, na festiva-lih po Evropi nastopata zasedbi Real Life Version in Harry. O njih in tudi o mnogih drugih, ki sestavljajo pre-teklo in aktualno ponudbo rock in pop glasbe na ajdovskem torej v pri-hodnjih številkah Ajdovskih novic.

Tokrat še nekaj fotografskih utrin-kov z letošnjega koncerta generacij, ki je bil to v pravem pomenu besede,

saj je bila razlika v letih med najsta-rejšim in najmlajšim nastopajočim

skoraj celega pol stoletja. Pa ne samo na odru, tudi pod odrom v šotoru na »pisti« nekdanje ajdovske kasarne je bila zelo pisana in v vseh pogledih pravšnja družba za takšen dogodek. Ali kot je slikovito dejal eden od na-stopajočih: »Pozdravljam naše mla-

de oboževalke in njihove mame…« Sandi Škvarč

Ajdovska „kamna“ Drago Šerc in Nevo Stegovec na koncertu generacij 2013

Dve glasbeni generaciji Franca: Aja je plesalka pri Boleru, Herman član številnih ajdovskih bendov, Nejc bobnar pri skupini  Real Life Version

Elvis Jackson tik pred vrhuncem letošnjega koncerta generacijBuda je skozi objektiv ujel vzdušenje pod odorm