Mlinotesta ne damo!

2

Št. 23 • 18. junij 2013, 6500 izvodov, brezplačen izvod

glasilo Občine Ajdovščinaajdovske. novice@ajdovscina.si

Festival češenj v Lokavcu

6

Gradnja šole se nadaljuje

3

Na svidenje septembra! Dotlej pa spremljajte novice na www.ajdovscina.si.

Podjetnica meseca – Erika Lavrenčič, Tarol

5

Društvo MOST praznovalo 15 let

8

Kmečka tržnica v

Ajdovščini13. julij in 10 avgust,

Trg 1. slovenske

vlade,

info TIC Ajdovščina: 05 3659140

13

Valentin Bratin 110-krat daroval kri

23

Modna revolucija v MC

Počitnice so tu! Športno, ustvarjalno, v naravi …

Nogometni praznik

13

Št. 23 • 18. junij 20132 Občina

Mlinotest naj ostane podjetje s sedežem v AjdovščiniObčina Ajdovščina želi domača podjetja obdržati v domačem kraju. Ob nakazovanju možnosti prevzema Mlinotesta s strani njegovega največjega konkurenta v državi ter nameravana prodaja le-tega, Občina Ajdovščina na podlagi preteklih grenkih izkušenj izraža veliko zaskrbljenost.

Še nekaj let nazaj je bila Ajdo-vščina eno najbolj gospodarsko cve-točih središč v Sloveniji. Tu se je na podlagi dediščine preteklosti odlič-no razvijala predvsem lesna, pre-hrambena, kovinska, tekstilna, grad-bena industrija. Velika in pomemb-na podjetja z znanimi blagovnimi znamkami in odličnimi referencami so oblikovala življenje v naših krajih. Splošna gospodarska kriza je kljub prizadevanjem za drugačen razplet naše gospodarstvo pahnila v hudo stisko. Gospodarstvo potrebuje veli-ka podjetja, ta so običajno vir razvo-ja, predvsem pa zaposlitveno okolje, ki daje domačim ljudem kruh in vli-va optimizem, ki ga vsi potrebujemo.

V Občini Ajdovščina smo zaskr-bljeni, ker zaznavamo potencialne želje po lastniških spremembah v podjetjih, ki imajo sedež v naši obči-ni. Mlinotest je podjetje, ki je zraslo s krajem in ki občini daje izjemno veliko – ob nepogrešljivih in v teh

časih prepotrebnih delovnih mestih tudi vero v prihodnost!

Podjetje s tako bogato tradici-jo, programom in vizijo razvoja je zanimiva tarča za marsikoga, zato opozarjamo, da nakazovanje prevze-mnih aktivnost najpomembnejšega konkurenta Mlinotesta v državi lah-ko pripelje do takšnega razpleta, ki je nekatera večja ajdovska podjetja že pahnil v težave. Izčrpani domači go-spodarski potenciali ne zagotavljajo socialne varnosti, namesto razvoja opažamo opuščanja dela in odpu-ščanje delavcev.

Pretekli primeri so bili boleča iz-kušnja, v kratkem času so povzročili popolno destrukcijo gospodarske slike v občini. Zato ne bomo več pristajali na krinko raznih raciona-lizacij, delitve dela, specializacij in izmišljenih oblik pomoči ali dolgo-ročnega prestrukturiranja gospodar-stva Ajdovščine in celotne Vipavske doline. Za naše sedaj največje živil-

skopredelovalno podjetje Mlinotest ne moremo in ne bomo več dovoli-li enakega ali podobnega scenarija. Zaradi 800 delovnih mest, zaradi ugledne blagovne znamke, zaradi vpetosti podjetja v celotno gospo-darsko in družbeno sliko ter primar-no kmetijsko pridelavo Vipavske do-line, si bomo prizadevali, da ostane Mlinotest podjetje, ki bo tudi v pri-hodnje ostalo v Ajdovščini z vsemi svojimi poslovnimi funkcijami in ne samo kot obrat nekoga, ki mu okolje, v katerem podjetje deluje, ne pome-ni nič drugega kot črpanje znanja in pridnosti zaposlenih. Pri tem se sklicujemo tudi na izjavo predsedni-ka uprave ljubljanskega Žita, Janeza Bojca, ki je letošnjega februarja za časopis Finance izjavil, da se za pre-vzem Mlinotesta ne bodo odločili brez podpore lokalne skupnosti.

Pričakujemo, da bo vodstvo Mlino-testa storilo vse, da zaščiti poslovni položaj podjetja in njegove potenci-

ale ter pomen za občino Ajdovščina in celotno Vipavsko dolino. Pri tem mu dajemo vso podporo. Glede na njihova stališča in dosedanjo skrb za poslovni položaj ter rast podje-

tja, tehnologijo in razvoj blagovne znamke pa smo prepričani, da se za-vedajo odgovornosti, ki jih imajo in kaj kraj od njih pričakuje.

Minister za infrastrukturo in prostor na delovnem obisku na Občini Ajdovščina

Minister za infrastrukturo in pro-stor Samo Omerzel se je konec maja ustavil na delovnem obisku v Ajdo-vščini. Sestanka so se udeležili še podžupan Drago Vidrih, poveljnik občinske enote Civilne zaščite Igor Benko, direktor Občinske uprave Janez Furlan ter še nekateri drugi predstavniki občine. Po sestanku v občinski stavbi je sledil še hiter obisk Gasilsko reševalnega centra Ajdo-vščina.

Direktor Občinske uprave Janez

Furlan je ministru Omerzelu pred-stavil tri pereče lokalne teme iz nje-govega resorja: problematiko cestnih zapor zaradi burje, državne investi-cije v cestno omrežje na območju občine ter problematiko zagotavlja-nja reševanja na hitri cesti.

Trenutni sistem zapiranja ceste ob burji je ministru predstavil povelj-nik CZ Igor Benko. Težav je več – od gospodarske škode zaradi čakajočih avtoprevoznikov, do problematike prevozov otrok zaradi prepovedi av-

tobusnih prevozov. Hkrati pa Benko opozarja, da merilniki, na podlagi katerih se ceste zapira, niso na pra-vih mestih ter da zmedo povzročajo tudi drugačni režimi zapor hitre in regionalne ceste ter dodaja ter doda-ja, da študije za projekt protivetrne ograje niso več relevantne, ker obsta-jajo sodobnejši načini merjenja sil in moči burje.

Minister Omerzel pozna projekt protivetrnih zaščit, ki je bil na po-budo domačih obrtnikov izdelan že pred leti ter tudi finančno ovredno-ten. Potrebnih 25 milijonov bo drža-va poskušala iskati v Evropi.

Državno cestno omrežje v naši ob-čini je, glede na razmere in množico naravnih nesreč, zgledno urejeno. Postopki za legalizacijo ceste Loka-vec – Predmeja, ki je bila po plazu v letu 2010 na novo zgrajena, so v teku, prav tako obnova cesta Ajdo-vščina – Col čaka le še na formalni podpis pogodbe.

Minister Samo Omrzel se je po sestanku odpravil še na obisk Gasil-sko reševalnega centra Ajdovščina, kjer se je seznanil s problematiko interveniranja v predorih hitre ce-ste Ajdovščina – Rebernice. sh

Skupnost občin Slovenije opravila sejo v Ajdovščini Občina Ajdovščina je 21. maja

2013 gostila župane in predstavnike občin, vključene v Skupnost občin Slovenije. Župani in predstavniki občin so se v Ajdovščini dobili na 13. seji Predsedstva Skupnosti občin Slovenije, ki ji predseduje dr. Ivan Žagar. Razpravljali so o predlogu varčevalnih ukrepov Vlade RS, po-slušali predstavitve modela ZGO--dba ter Infrastruktura za šport in prosti čas, po predstavitvi delovanja

Fundacije za šport so se dogovorili o nadaljnjem sodelovanju z organiza-cijo, za konec pa so preleteli delo ko-

misij in delovnih skupin ter še nekaj drugih odprtih vprašanj.

Ljudski skupščini v Ajdovščini

V petek in soboto, 31. maja in 1. junija 2013, se je v Ajdovščini od-vijal pravi vstajniški vikend. Prva skupščina je potekala v petek, pod naslovom Ljudska skupščina in pod-naslovom Mehanizmi in procesi de-mokratičnega odločanja, v dvorani Prve slovenske vlade v Ajdovščini. Organizacijsko je dogodek izpeljala skupina Zveza avtonomnih posa-meznic, posameznikov in skupin Primorske - Primorski puntarji s pomočjo Zavezništva Šesti maj. Po-vezovalec programa je bil g. Simon Kovač, za kulturni del programa pa je poskrbel tolminski duo Bakalina. Poleg govorcev so bili povabljeni tudi politiki, predvsem s simbolič-nim namenom, da politična elita pristopi do ljudstva. Vabilu so se od-zvali le redki. Prisotni so bili: pred-sednik državnega zbora g. Veber, predsednik državnega sveta g. Ber-

var, poslanec g. Vogrin ter svetnika g. Tomaž Horvat in g. Zoran Božič.

Druga skupščina je potekala v so-boto, pod naslovom 1. redna seja skupščine ljudstva, dopoldan v Dvo-rani prve slovenske vlade, popoldan pa se je dogajanje preselilo v MC Hišo mladih. Dogodek je organiza-cijsko izpeljalo Zavezništvo 6. maj, ki je neke vrste platforma za sode-lovanje različnih vstajniških skupin in posameznikov. Povezovalka do-poldanskega programa je bila Jel-ka Veper (Violeta Tomič). Sobotna skupščina je nadaljevanje 1. izredne skupščine ljudstva, ki se je zgodila 6. maja v Cankarjevem domu. Ko-nec intenzivnega dne je udeležence skupščine očaral nastop dveh glasbe-nikov, Darka Nikolovskega ter Rikija Zadravca. (Več na facebooku, sku-pnosti Ljudska skupščina in 6. maj) Karmen Nemec

Ob 16. 00 – spominska slovesnost s polaganjem vencev pri grobnici; na-govor Rino Velikonja

Ob 16.30 – spominska slovesnost s polaganjem vencev pri spomeniku; Ob 18.00 – osrednja proslava ob dnevu državnosti pod šotorom v Tihi

dolini; nagovori predsednik KS Predmeja Božo Vidic, župan Občine Aj-dovščina Marjan Poljšak in predsednik Zveze policijskih veteranov Sever Miha Molan. Vabljeni!

Št. 23 • 18. junij 2013 3Občina

Veselje ob ponovnem začetku gradnje nove osnovne šole V prostorih Občine Ajdovščina sta na zadnji majski dan župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak in direktor novomeškega gradbenega podjetja Begrad Franc Panjan podpisala pogodbo o izgradnji nove osnovne šole Danila Lokarja v Ajdovščini.

Podjetje je bilo na javnem raz-pisu izbrano kot najugodnejše. Slabo polovico stroškov za izgradnjo bo primaknilo Ministrstvo za izobraže-

vanje, znanost in šport. Župan Marjan Poljšak je vesel, da

se projekt nove ajdovske šole ven-darle nadaljuje. Gradnjo so zausta-

vljali gospodarska kriza, propad naj-večjega domačega gradbinca ter raz-veljavljen razpis. »Verjamem, da bo zadeva zdaj tekla tako, kot je zasta-vljena in upam, da je noben dogodek ne zamaje več,« je povedal župan, ki zaupa izbranemu podjetju. Urejena so tudi vsa razmerja s šolskim mi-nistrstvom, ki bo v letih od 2013 do 2018 prispevalo 46,24 % vrednosti upravičenih stroškov v obliki nepo-vratnih sredstev. Preostanek do celo-tne vrednosti bo zagotovil občinski proračun.

Projekt je predstavila projektantka

Nada Curk Gomilšek. Šola je ume-ščena na rob urbanega naselja, proti severozahodu je zaradi burje zaprta, odpira se v smeri proti mestu. Po-vezana bo s telovadnico Športnega centra Ajdovščina, ki je v neposre-dni bližini. Gre za tehnično zahteven objekt, poudarja projektantka, ki bo spremljala gradbena dela ter je izva-jalcem ponudila vso pomoč.

Posla je bil vesel generalni direk-tor podjetja Begrad d.o.o. iz Nove-ga mesta, ki je na drugem razpisu oddalo najustreznejšo ponudbo za izvedbo gradnje nove šole. Podjetje

je še eden redkih slovenskih grad-bincev, ki kljubuje težavam branže v krizi. Podjetje ima bogate reference, med drugim so gradili tudi medicin-sko fakulteto v Mariboru. Direktor Franc Panjan pozna dolgo zgodbo in zaplete okoli izgradnje nove šole ter se zaveda vseh pričakovanj.

Podpisu pogodbe so prisostvo-vali tudi predstavniki uprave in šole, kjer se zelo veselijo novih prostorov, ki bodo na voljo za vselitev čez dobro leto in pol. sh

Še 10 mesecev do pričakovanega Centra za 3. življenjsko obdobje Pogodba za izgradnjo Centra za tretje življenjsko obdobje je podpisana. V naslednjih 10 mesecih bo na mestu stare in nevarne stavbe na Stritarjevi ulici zrasel nov dom, kjer bodo domači upokojenci kreativno preživljali svoj prosti čas, namenjen pa bo tudi medgeneracijskemu povezovanju.

Krajše slovesnosti ob podpisu pogodbe za izgradnjo CTŽU so se poleg župana Marjana Poljšaka, so-lastnikov podjetja VG5, Lovra in To-maža Krapeža, udeležili še podžupan Drago Vidrih, avtorica izvedbenega projekta Urška Mužina Rodman, predstavniki uprave ter predsedni-ci Društva upokojencev Ajdovščina Metka Marušič in Območnega zdru-ženja Rdečega križa Ajdovščina Vera Kodrič.

Župan je uvodoma na kratko prele-tel nastajanje projekta skozi čas. Po-udaril je, da je stavba na Stritarjevi še ena zadnjih, ki jih je nujno treba spremeniti ter da je pametno izko-ristiti priložnost ter strniti interese. Tekom projekta se je razmišljalo tudi o drugih lokacijah, vendar se je izka-zalo, da niso operativne. Lokacija v središču mesta bo zadostila več že-ljam in potrebam. Upokojenci bodo prišli do želenega in potrebnega pro-

stora, razširjena Stritarjeva ulica bo »zadihala«, staro mestno središče pa bo z novo stavbo pridobilo tudi no-vih vsebin.

Avtorica idejne zasnove projek-ta, arhitektka Marica Brecelj Žen iz oddelka za okolje in prostor Občine Ajdovščina, je predstavila projekt. Zadovoljna je z dogovorom, sklenje-nim z Zavodom za varstvo kulturne dediščine, ki je dovolil nadomestno gradnjo znotraj urbanistično zašči-tenega območja. Prebivalci območja pa bodo s projektom pridobili nov prostor za druženje – star vodnjak, ki je trenutno umeščen znotraj ob-stoječe stavbe, bo namreč po novo-gradnji ostal zunaj, okoli njega pa bo urejen manjši trg.

Brata Krapež, solastnika podjetja VG5 iz Ljubljane, sta se zahvalila za zaupanje. Vesela sta, da so prido-bili posel v svoji občini, saj sta oba doma iz Otlice: »Glede na to, da sva

Gorjana, na nek način to delava tudi zase.«. Obvezala sta se, da bo posel dokončan v roku in v zahtevani kva-liteti.

»63 let se Društvo upokojencev Aj-dovščina bori za svoje prostore, sem neverjetno srečna,« je svoj nagovor začela Metka Marušič, predsednica Društva upokojencev Ajdovščina, ki že snuje projekte in programe za nov dom. Po izgradnji se bo nazaj na staro mesto selilo tudi Območno združenje Rdečega križa. Predsedni-ca Vera Kodrič, tudi sama upoko-jenka ter ustanovna članica Društva MOST, je izrazila veliko zadovolj-stvo ob podpisu pogodbe. Nagovore je sklenil podžupan Drago Vidrih, stranka DeSUS je bila namreč pobu-dnica projekta izgradnje CTŽU: »V zraku je bilo večletno pričakovanje, da ajdovski upokojenci potrebujemo ustrezne prostore.« Spremljal je na-stajanje projekta, kar je trajalo kar

dve leti, vendar pa to pomeni tudi, da je projekt dobro pripravljen ter da so bile prevetrene vse možnosti. »Za zahvale pa bo čas čez 10 mesecev, ko bomo objekt predajali v uporabo,« je zaključil Drago Vidrih.

Izvajalec, podjetje VG5, gradnja, inženiring in svetovanje, se je s podpisom pogodbe zavezal, da bo v naslednjih 10 mesecih porušil obstoječo stavbo na Stritarjevi uli-ci 1a v Ajdovščini, ter na njenem mestu zgradil nov objekt, vključno

z vsemi gradbenimi, obrtniškimi, strojnimi in elektro instalacijskimi deli, izvedbo komunalnih priključ-kov skladno s projektno dokumen-tacijo ter uredil zunanjost objekta. Pogodbena vrednost je 644.769,43 evra z DDV. Cena je fiksna, po na-čelu »ključ v roke«. Investicija bo poplačana s proračunskimi sredstvi Občine Ajdovščina (59,4%) ter z ne-povratnimi sredstvi MGRT (40,6%). sh

Partnerji v projektu RISK na delovnem srečanju v Ajdovščini

Občina Ajdovščina je partner v projek-tu RISK, katerega cilj je raziskati možno-sti za nove, učinkovitejše načine preven-tive in ukrepanja ob naravnih nesrečah. Med 3. in 5. julijem 2013 bo prav v Aj-dovščini potekalo delovno srečanje par-tnerjev projekta RISK iz Italije (Universi-ty of Sannio in Administrazione Provin-ciale di Avellino), Ljubljane (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo), Francije (Risques & Dévelo-ppement), Nemčije (Technische Univer-sität Dortmund) in Grčije (University of Crete – Special Account for Research).

V okviru projekta RISK se bo strokov-no analiziralo pet evropskih območji: Sannio-Irpinia, občino Ajdovščina, ob-močje Rethimno in Luz Saint-Sauveur ter območje reke Wupper. Na podlagi strokovnih preučevanj se bo tudi za našo občino izdelala natančna geolo-ška, topografska in hidrološka analiza, ocena ogroženosti in vpliv podnebnih sprememb na nastanek naravnih nesreč, ocena urbanističnih in demografskih sprememb do leta 2030 ter priporočila

za urbanistično načrtovanje in gradbe-ne investicije. Presoja bo podprta z novo programsko opremo RISK, ki bo omo-gočala natančne izračune. Za občino Ajdovščino, ki jo pestijo veliki plazovi, poplave, burja, suša in požari, bo novo pridobljeno znanje podlaga za izdelavo posodobljenih in učinkovitih protokolov reševanja ob naravnih nesrečah.

Srečanje v Ajdovščini bo strokovne narave, povezano z nadaljnjo izved-bo projekta RISK, udeležencem bodo predstavljene izkušnje v primeru na-ravnih nesreč pri nas, na terenu pa si bodo ogledali plaza Slano blato in Stogovce, poplavna in požarna obmo-čja ter pojavno območje burje. Polonca Vodopivec

Povabilo k oddaji ponudb prostih poslovnih nepremičnin Občina Ajdovščina, skupaj z Ra-

zvojno agencijo ROD, pripravlja Katalog prostih poslovnih nepre-mičnin na območju Občine Ajdo-vščina. Namen izdelave kataloga je na enem mestu zbrati podatke o ponudbi prostih poslovnih nepre-mičnin v občini in hkrati predstaviti Občino Ajdovščina z vsemi značil-nostmi (geografske, komunikacij-ske, populacijske, vključno z opisom socialne, gospodarske in upravne in-frastrukture) ter na tak način nuditi pomoč podjetjem pri iskanju pri-merne lokacije za njihovo dejavnost in predstaviti prednosti gospodar-

skega vlaganja v Občini Ajdovščina.Katalog prostih poslovnih nepre-

mičnin, ki bo izšel letos jeseni, je namenjen podjetjem, obrtnikom, investitorjem, ki potrebujejo poslov-ne prostore ali zemljišče za izvajanje svojih aktivnosti, obenem pa je to tudi dobra poslovna priložnost za brezplačno predstavitev za podje-tja in fizične osebe, ki razpolagajo s prostimi poslovnimi prostori ali ze-mljišči ter želijo z njihovo oddajo ali prodajo povečati svoje prihodke.

Vse, ki razpolagate s prosto poslov-no nepremičnino v Občini Ajdo-vščina (zazidljivo zemljišče v kateri

od poslovnih con ali prost poslovni objekt) in bi to nepremičnino želeli prodati ali oddati, prosimo, da iz-polnite vprašalnik, ki ga najdete na občinski spletni strani (www.ajdo-vscina.si) oziroma na spletni strani Razvojne agencije ROD (www.ra--rod.si) ter ga posredujete osebno ali po pošti na naslov: Razvojna agenci-ja ROD, Gregorčičeva ulica 20, 5270 Ajdovščina. Izpolnjen vprašalnik lahko posredujete tudi preko elek-tronske pošte: ra.rod@siol.net ali po faksu na št. 05 365 36 06.

Rok za posredovanje podatkov je sreda, 31.07.2013.

Ministrstvo RS za kmetijstvo in okolje v sodelovanju s tremi lokalnimi akcijskimi skupinami za razvoj

podeželja v Goriški statistični regiji organizira regijsko konferenco

»Uveljavitev načela kratkih verig v sistemu javnega naročanja hrane in živil v javnih zavodih«, ki bo v torek,

18.6.2013, ob 9.00 uri v Mladinskem centru Vrtojba, Ulica 9. septembra 72, Vrtojba, 5290 Šempeter pri Gorici.

Vljudno vabljeni!

Udeležbo najavite Razvojni agenciji ROD na e-naslov ra.rod@siol.net oziroma na številko: 05 365 36 00.

Št. 23 • 18. junij 20134 Podjetno

Krajevni praznik na Cesti

Letošnji tradicionalni krajevni pra-znik na Cesti, s katerim obeležujemo spomin na požig vasi, ki se je zgodil 2. junija leta 1944, smo raztegnili kar na štiri dni. Vreme nam je nagajalo, zato se je glavnina prireditev odvija-la pod šotorom na igrišču. Že v petek so se tam zbrali cestnarski vinarji, ki so na poizkušnjo in ocenitev odda-li svoja vina. Na ocenjevanju je bilo devet belih in šest rdečih vin. Med rdečimi je bilo najbolje ocenjeno vino Jožkota in Sebastjana Štora, drugo mesto je zasedel Ivan Košu-ta, tretje pa Matej Valič. Med beli-mi vini pa se je po mnenju komisije najbolje odrezal vinar Ivan Košuta, drugo mesto sta zasedla Jožko in Se-bastjan Štor, tretje pa Matej Štor. Po podelitvi priznanj je sledilo druženje ob dobri kapljici in prigrizku. Že po-poldne, pa je že drugo leto zapored,v prostorih krajevne skupnosti po-tekalo druženje starejših občanov. Zbralo se jih je kar nekaj in ob pogo-voru so obujali spomine na pretekle dogodke v vasi.

V soboto zvečer je bila v šotoru

zabava z ansamblom Mambo Kings, namenjena starim in mladim. Zbra-lo se je veliko število glasbenih nav-dušencev in zabave željnih, ki so se veselili pozno v noč.

Nedelja je namenjena spominski slovesnosti ob obletnici požiga vasi in polaganju venca k spomeniku pa-dlim. Venec so položili praporščaki, ki jih je vodil Pavel Štor. Na priredi-tvi so sodelovali učenci podružnične šole Vipavski Križ, kvintet »Fantje s¨pod Velba«, krajani - člani Kul-turno umetniškega društva Vrnivec, zbrane so nagovorili župan Markam Poljšak, predsednik krajevne sku-pnosti Erik Štrukelj in slavnostni govornik Aleksander Lemut. Po prireditvi sta sledila zabava in ples s skupino Amor. Pridne domače go-spodinje pa so, kot vsako leto, poskr-bele za sladko pogostitev.

V ponedeljek je v spomin na vse padle in tragično preminule žrtve NOB s Ceste potekala spominska maša ob kapelici v središču vasi. Da-roval jo je pater Placid Paskal, ki je med drugim omenil huda trpljenja

ljudi po svetu, ki jih še danes pov-zročajo vojne.

Zdaj pa še nekaj o delu in uspehih krajevne skupnosti v minulem letu, ki jih je bilo mogoče slišati v govoru predsednika krajevne skupnosti Eri-ka Štruklja. KS Cesta se v letošnjem letu lahko pohvali z veliko pridobi-tvijo, saj je v sodelovanju z Občino Ajdovščina, ob pomoči poslanke Eve Irgl ter dobrega sodelovanja s sodelavci ministrstva, uspela prido-biti zemljišča za izgradnjo vaškega jedra Cesta. Projekt bo realiziran v letu 2014-2015. Poleg tega pa je v teku tudi projekt preureditve in do-graditve skupnega pokopališča za KS Cesta in Vipavski Križ. Izdelana je že idejna zasnova in še letos bo za-čet postopek pridobitve gradbenega dovoljenja. V teku je tudi izdelava gradbenega dovoljenja za gradnjo pločnika med zaselkom Brajda in križiščem za Stomaž. V naslednjem obdobju nas čakajo še izgradnja nove obvozne poti med lokavško cesto in zaselkom Brajda na severnem delu vasi Cesta, ki bi vas razbremenila zalednih voda in omogočila dostop do kmetijskih zemljišč, ter ureditev vaške infrastrukture. Pomemben projekt pa bo tudi izgradnja kanali-zacijske infrastrukture v vasi Cesta.

Vsi omenjeni projekti, ki še čaka-jo vas in njene krajane pa naj bodo novi izzivi za delo v prihodnjih letih in upamo, da jih bomo s skupni-mi močmi in prizadevanji dosegli. Hvala vsem, ki ste se ob prireditvi trudili, pomagali, sodelovali… in se vidimo naslednje leto na prire-ditvi ob spominu na sedemdeseto obletnico požiga vasi Cesta. s.l.

Šagra v AjdovščiniPritrkovalsko društvo Ivan Mercina, župnija Ajdovščina in Krajevna sku-

pnost Ajdovščina vabijo na Praznovanje Ajdovske Šagre. Prireditve v čast farnega zavetnika bodo potekale V nedeljo 23. 6. 2013 v in ob župnijski cerkvi sv. Janeza Krsnika v Ajdovščini.

Ob 15ih do 18ih: 7. pritrkovalsko tekmovanje in revija Ajdovščina 2013,

Ob 18ih do 24ih: Zabava z ansamblom ŠPADNI FANTJE (na zunanjem košarkarskem igrišču Oš Danila Lokarja)

Za hrano in pijačo bo poskrbljeno. VSTOPNINE NI. VABLJENIInfo: Valentin Krtelj; 031 490 046; Miran Gregorc: 031 600 756, miran.gregorc@gmail.com

VABILO

Pritrkovalsko društvo Ivan Mercina, župnija Ajdovščina in Krajevna skupnost Ajdovščina vabijo na Praznovanje Ajdovske Šagre.Prireditve v čast farnega zavetnika bodo potekale V nedeljo 23. 6. 2013 v in ob župnijski cerkvi sv. Janeza Krsnika vAjdovščini.

Ob 15ih do 18ih: 7. pritrkovalsko tekmovanje in revija Ajdovščina 2013,

Ob 18ih do 24ih: Zabava z ansamblom ŠPADNI FANTJE (na zunanjem košarkarskem igrišču Oš Danila Lokarja)

Za hrano in pijačo bo poskrbljeno

VSTOPNINE NI.

VABLJENI

Info: Valentin Krtelj; 031 490 046; Miran Gregorc: 031 600 756, miran.gregorc@gmail.comTehnološki in človeški podvig 26. maja 2013 je Matevž Lenarčič

s Pipistrelovim letalom pristal na ljubljanskem letališču ter zaključil svoj zadnji podvig – prelet Severne-ga tečaja. Zahtevne avanture z moč-no znanstveno noto pa nebi mogel opraviti brez podjetja Pipistrel, kate-rega letala odlikujejo mnoge tehnič-ne inovacije, predvsem pa so okolju prijazna, vzdržljiva in varčna. Nad njimi je navdušena tudi Sunita Wil-liams. Slovita ameriška astronavtka s slovenskimi koreninami se je ob nedavnem obisku Slovenije mudila tudi v podjetju Pipistrel v Ajdovščini ter preizkusila njihova letala.

Lenarčič je s Pipistrelovim sinusom že leta 2004, kot prvi človek na sve-tu, opravil pot okoli zemeljske oble. Lani je na poti okoli sveta preletel 80.000 km, sedem celin in tri oce-ane. Letošnja avantura pa je bila že na prvi pogled izredno drzna - po-sebna preizkušnja tako za človeka, kot za letalo. Znanost je bila tista,

ki jo je najbolj potrebovala in jo je na svoj način tudi izzvala. Dodatki, ki jih je Matevž zbiral na lanskem poletu okoli sveta, so namreč zelo pomembni. Zato je bila na poti na Severni tečaj ena pomembnejših Matevževih nalog zbrati čim več po-datkov o vsebnosti črnega ogljika v ozračju tam, kjer jih je težko zbirati, kjer naj bi bilo ozračje čisto, kjer na-staja vreme. Podobne meritve so do-slej opravljali le na zemeljskem po-vršju ali zelo visoko na nebu (10.000 m). Merjenja je opravil z napravo, ki jo je razvilo ljubljansko podjetje Ae-rosol.

Pot, na katero se je odpravil 22. aprila 2013, kar je nekaj dni kasne-je, kot je načrtoval, je krojilo vreme. Letel je s Pipistrelovim letalom Virus SW 914. Letalo je dolgo 6,5 m, raz-pon kril ima 10,7 m, tehta 290 kg in doseže največjo hitrost 300 km/h ter pri tem porabi najmanjšo količino goriva v svoji kategoriji. Preletel je

Norveško, Arktiko, severni tečaj ter Kanado, kjer se je udeležil simpozija Mednarodne organizacije za civilno letalstvo ter udeležencem predstavil projekt GreenLightWorldFligh. Iz Kanade se je preko Atlantskega oce-ana podal do Irske in Francije, od tam pa nazaj v Slovenijo.

Urnik in načrte so krojile vre-menske razmere, zato je polet trajal nekoliko dlje od predvidevanj, po-membno pa je, da sta tako Matevž, kot letalo, zdržala vse ekstremne razmere. Za domače podjetje je to enkratna izkušnja, ki bo še kako ko-ristna pri načrtovanju letal v priho-dnje. Če se je Pipistrel doslej izkazal z najbolj ekološkimi, naj-vzdržljivej-šimi, najvarčnejšimi letali, ima zdaj dobro izkušnjo tudi z letenjem v iz-razito nizkih temperaturah.

Projekt, ki je močno odmeval v svetu, sta podprla tudi Ministrstvo za zunanje zadeve in Urad vlade za komuniciranje, saj je bila to odlična priložnost za promocijo Slovenije.

Pipistrel – zaupanja vredna blagovna znamka Ivo Boscarol je zmagovalec med poslovneži, ki so bili nominirani za leto-

šnjo nagrado Trusted Brand. Raziskava o zaupanja vrednih evropskih bla-govnih znamkah poteka že 13 let, Slovenija pa je vključena 7 let. 22. maja je v Cankarjevem domu v Ljubljani potekala prireditev revije Riders Digest Slovenija, na kateri so bile tako že sedmič podeljene nagrade za zaupanja vredne blagovne znamke. V kategoriji poslovnežev je zmagovalec postal Ivo Boscarol, direktor in lastnik podjetja Pipistrel. Čestitamo!

Promocija tehničnih poklicev

Območna obrtno-podjetniška zbornica Ajdovščina in Razvojna agencija ROD sta že 7 leto zapored organizirali promocijo tehničnih poklicev. Prvi so se nam pridružili učenci 8. razreda Osnovne šole Da-nila Lokarja iz Ajdovščina.

Namen promocije tehničnih po-klicev je približati učencem, ki se odločajo o svoji nadaljnji poti. Izbi-ra nadaljnjega šolanja ob zaključku osnovne šole ni lahka. Velika večina učencev se odloča za gimnazijske in druge družboslovne programe. Na trgu dela pa se to kaže v pomanjka-nju tehničnih kadrov in ogromnem presežku kadrov z družboslovno izobrazbo. Učencem želimo zato predstaviti tehnične poklice, nika-kor jih ne želimo odvrniti od študija, nasprotno. Želimo si izobraženega kadra, menimo le, da si pridobimo osnove vsakega poklica v srednji šoli. Študij je le nadgradnja tega zna-nja. Želimo pokazati, da so tehnični poklici zanimivi, omogočajo osebni

razvoj, odpirajo širše možnosti za samozaposlitev , ne-nazadnje pa je pomembno tudi dejstvo, da so iz leta v leto bolj iskani in bolje plačani.

Učencem naprej predstavimo naj-bolj razvite panoge v lokalnem ob-močju, predstavimo jim nekatera podjetja, možnosti nadaljnjega šo-lanja, možnosti pridobitve kadro-vske štipendije. Na tej predstavitvi se nam je pridružil tudi Marko Česen iz Šolskega centra Nova Gorica, ki je predstavil srednješolske izobrazbene programe. Sledil je obisk treh pod-jetji. Naprej smo obiskali podjetje Vzmeti Vigal d.o.o., ki se ukvarja s proizvodnjo izdelkov iz žice, sledil je obisk podjetja Škrlj d.o.o., kot ene-ga izmed najbolj razvitih podjetij v našem okolju, ki 99% svoje proi-zvodnje izvozi ter podjetja Semenič transport d.o.o., ki se poleg tran-sporta ukvarja s mehaničnimi po-pravili vozil, nadgradnjami vozil in predelavo tovornih vozil na plin. Marko Rondič

Razstava ekstempora, vinske degustacije in Kmečke igre v Šmarjah SOBOTA, 22. JUNIJ 2013, ob 19. Uri, strnjen del Šmarij na Mežnarje-

vem dvorišču: OTVORITEV RAZSTAVE 3. EKSTEMPORE MED ŠMA-RENSKIMI GRIČI (razstavljajo Julijana Božič, Primož Brecelj, Ana Čigon, Azad Karim, Silva Karim, Tomaž Lunder, Andrej Perko, Bojan Radovič, Matjaž Slejko, Martin Stopar, Damijan Vidic) in RAZGLASITEV NAJ-BOLJŠIH DOMAČIH VIN V DRUŽBI VIPAVSKE VINSKE KRALJICE KATJE BLAGONJA ZVINSKO DEGUSTACIJO

NEDELJA, 23. JUNIJ 2013, ob 16. uri pri gasilskem domu v Šmarjah: 1. KMEČKE IGRE MED EKIPAMI IZ GABERIJ, ŠTANJELA, SPODNJE BRANICE in ŠMARIJ!

V primeru dežja bo sobotno dogajanje prestavljeno na 24. 6. 2013, Nedeljsko pa na 25. 6.

Št. 23 • 18. junij 2013 5Podjetno

Predstavljamo vam Tarol Poletje je tu, in kakršnokoli že bo,

na počitnice se bomo zagotovo od-pravili. V vseh letih gospodarske krize je turizem (poleg prodaje al-kohola) ena redkih gospodarskih panog, ki trajno beleži porast – v obeh smereh. Slovenija je zaradi svoje pestrosti izrazito perspektivna turistična dežela, česar žal ne zna-mo prav dobro izkoristiti. Hkrati pa kriza ni bistveno vplivala niti na po-čitniške in potovalne navade Sloven-cev. Tako pravi tudi Erika Lavrenčič, lastnica podjetja Tarol, ki je 1. junija obeležilo 15 let uspešnega dela.

Eriko je v turizem zapeljal naključni obisk turistične agencije v Novi Gorici med potepanjem s sošolkami iz sre-dnje ekonomske šole. Želja po delu z optimističnimi in veselimi ljudmi, ki probleme puščajo doma in ki si želijo obogatiti življenje, je dolgo tlela. Pri-pravništvo je sicer opravila v agenciji, vendar pa službe v tem poslu ni dobi-la. Zato je najprej nekaj let osvajala ra-čunovodske in knjigovodske veščine v domači Taxi. Nato pa je našla poslovni prostor ob fontani v C3, kjer so še da-nes, in – poskusila. Poskus je bil uspe-šen, saj ima podjetje Tarol za seboj 15 poslovno uspešnih let.

Turistična Agencija, Rent-a-car, Olje, Lavrenčič

Ste se tudi vi že spraševali, kaj se skriva za imenom Tarol? »Če bi ime-la takrat malo več časa, bi kaj drugega zbrala, pa sem imela le en vikend,« se Erika spominja kovanja imena pod-

jetja, ki pa se je skozi leta prav dobro prijelo in je postalo prepoznavno. Podjetje je registrirano za široko pa-leto dejavnosti, ki so med seboj pre-pletene – turizem, prevozi in najemi avtomobilov, nega telesa. V začetku se je pokazala tudi odlična priložnost za prodajo olja Shell, vendar pa se je kmalu izkazalo, da bi potrebovali te-rensko pomoč, zato so to dejavnost skoraj opustili.

Začetki so bili težki … Erika Lavrenčič je agencijo odprla

1. junija leta 1998. Za turizem popol-noma neprimeren datum, saj imamo tedaj vsi že splanirane počitnice in potovanja, agencije pa prodajajo le še kakšne last-minute aranžmaje. »Ni-sem vedela, če bom zdržala pritisk, doma sem razmišljala, ali sem zaslu-žila zadosti za elektriko,« se spominja začetkov. »Imam srečo, da so mi starši pomagali. Kupili so mi poslovni pro-stor, če bi morala plačevati najemnino, potem v tem poslu nebi šlo,« priznava. Vendar je posel prav kmalu stekel in konec istega leta je že zaposlila sode-lavko. Mojca Jovič je še danes nepo-grešljivi del Tarola, Erika ji je hvaležna za dosedanji trud in delo: »Brez nje Tarol danes nebi bil to, kar je.«

Podjetje je hitro osvojilo svoj pro-stor na majhnem ajdovskem tržišču, saj Erika meni, da si velja pomagati in koristiti, ne pa škoditi. Skozi 15 let so se v Ajdovščini odpirale in zapi-rale različne agencije, vendar kakšne posebne konkurence ni bilo občutiti, pravi Erika.

Danes ima Tarol pogodbe z vsemi turističnimi agencijami, franšiza pa ne želijo postati. »Smo nevtralni, jaz temu pravim multipraktik,« se posmeje la-stnica. Za dobro potezo se je izkazal tudi nakup kombijev in osebnih av-tomobilov, ki jih dajejo v najem, tudi podjetjem, ponujajo pa tudi vnaprej dogovorjene prevoze.

Fizioestetika V letu 2005 je Tarol svoje dejavnosti

razširil še na področje nege telesa. V tistem obdobju je agencija izredno do-bro poslovala, ostajalo je časa, pa tudi denarja, ki ga je družina vložila v novo dejavnost ter takoj zaposlila dve novi sodelavki. V začetku je Fizioestetika povzročila pravi »bum« v Ajdovščini, nato je svoje naredila recesija, »ma še zmerej gre«, pravi Erika. Masaže, nege, shujševalni in anticelulitni programi, depilacije, solarij, pedikura in druge storitve iz področja nege telesa, le-pote in zdravja sodijo med luksuzne priboljške, ki se jim ob pomanjkanju najprej odpovemo. Salon ponuja tudi protibolečinske masaže hrbta, čeprav nima posebnih koncesij za izvajanje zdravstveni storitev. Bi si pa Erika želela v prihodnosti širiti dejavnosti

prav na področje zdravstva, vendar država trenutno tovrstnih koncesij ne podeljuje.

Turistične navade Ajdovcev »Zmerej se najbolje prodaja Hrva-

ška,« kot iz topa ustreli Erika. Dobro gredo v promet tudi potovanja. Na tu-ristični posel kriza ni pretirano vpliva-la, se je pa obrnila struktura potovanj:

»Tisti, ki so prej hodili večkrat po malo, gredo zdaj enkrat, za višino re-gresa, ki ga dobijo. Tisti, ki pa imajo več denarja, si pa tudi več privoščijo. Zelo je relativno.« V promet gredo tudi zdravilišča, pa krajša bivanja po Sloveniji – predvsem v času izven se-zone. Čeprav se proda več počitnic, pa se dobro prodajajo tudi potovanja: »Je struktura gostov, ki samo potujejo, ne hodijo na dopust, na morje, to jih ne zanima, pač pa potovanja. Naredijo tudi dve, tri potovanja na leto.«

Vrnemo se k fenomenu – Hrvaška. Tedenske počitnice za štiričlansko družino v tujini all inclusiv stanejo v povprečju 2000 evrov. Razen na Hr-vaškem, kjer je za ta denar že težko dobiti polpenzion. Erika meni, da se trend počasi obrača – starejši ljudje so nostalgično navezani na to »našo« obalo, poznajo jezik. Mladi pa razmi-

šljajo drugače in nimajo jezikovnih ovir. Zato pa imajo včasih zanimive želje – na Tarolu večkrat pripravljajo izlete po željah, organizirajo logistiko, rezervirajo nočitve.

In kako daleč potujejo stranke Taro-la? Omejitev tako-rekoč ni. Kitajska, Avstralija, Maldivi, Šrilanka …

Seveda pa je tržišče Tarola širše od meja naše majhne Ajdovščine, agenci-ja ima stalne stranke iz celotne sever-ne Primorske, še posebej dober trg je Idrija, kjer je tovrstna ponudba zelo slaba, pa iz Ljubljane in celo iz Mari-bora.

Krediti so poplačani Tarol doslej še ni zabeležil izgube.

Krediti, ki so jih vzeli za nakup po-slovnega prostora in opreme, so bili poplačani tik pred recesijo. Gotovin-sko poslovanje je prednost, saj dolžni-kov ni. Tveganje obročnega odplače-vanja, ki ga ponujajo, pa gre na račun banke. Se pa Erika spominja starih časov in težav z nekritimi čeki. »Za pozitivno poslovanje se je treba kar po-truditi. Nikogar ne moremo prepričati, da vstopi, potrudimo pa se lahko le za tiste, ki vstopijo,« Erika stoji na realnih poslovnih tleh.

Vse slovenske agencije ponujajo enake pakete, kaj je torej prodajni adut Tarola: »Jaz, moji zaposleni, zna-nje, karizma, moja pojava, zaupanje v nas. To je kot osebni zdravnik, ko si ga človek izbere, mu zaupa. Najboljši marketing v turizmu je dober glas, če je človek zadovoljen ter ustrezno in ka-kovostno oskrbljen, pride nazaj, sicer ne.« Je pa treba biti stalno prisoten v javnosti in opominjati na svoje stori-tve, tako tudi Tarol občasno oglašuje v medijih, še posebej ob akcijah in pred turistično sezono, prisotni pa so tudi na spletu, čeprav trenutno še ne raz-mišljajo o spletni prodaji.

Priložnost in pasti turistične po-nudbe

Seveda naju zanima, zakaj raje v agencijo po paket, kot na potepanje v lastni režiji, ki na prvi pogled deluje ceneje. Pa temu ni tako – agencijske cene so zaradi uveljavljenega sistema običajno ugodnejše, potrošniku pa ni potrebno izgubljati časa in denarja za dolgotrajne in drage rezervacije. Agencije ponujajo tudi nekatere sto-ritve, ki jih kot fizične osebe ne mo-remo urediti – čarterski letalski leti, razna zavarovanja, tudi denarja, ki ga vzamete na dopust in podobno.

Zakonodaja na tem področju moč-no varuje potrošnika. Seznanjen mora biti s končno ceno svojega paketa, med dovoljenimi doplačili so le turi-stična taksa, podražitev bencina v pri-meru letalskih letov, pa seveda poseb-ne želje, na primer soba z balkonom, pogled na morje in podobno. Erika meni, da so potrošniki včasih premalo pozorni na pogoje odpovedi potova-nja ali počitnic.

V zadnjem času so postali izredno popularni razni kuponi ali drugačne vrste ugodnosti in popusti v turizmu. Agencije tem cenam ne morejo kon-kurirati, vendar pa v tem primeru ve-lja dobro prebrati »drobni tisk«, meni Erika. Problemi nastanejo pri omeje-nih terminih, kratkem času trajanja ugodnosti, rezervacije, ki jo mora v večini primerov potrošnik opraviti sam.

Odgovornost je velika

»Po pravici povedano, zmeraj, ko gre-do stranke na dopust, se tresem, kako bodo prišle nazaj,« pove lastnica Taro-la. »Se pa človek navadi, včasih sem se sekirala za vsako stvar, z leti pa dobiš malo bolj trdo kožo. Vem, da jaz in moji zaposleni naredimo maksimalno, da se potrudimo.« Pravi še, da je treba delo od samega začetka dobro opraviti, da ne prihaja do napak. »Odgovornosti so, saj razpolagamo s strankinim časom, ki je težko prislužen in drago plačan, zato mora res vse štimat.« Agencija je zava-rovana za odgovornost, vendar pa si napak ne želi nihče.

Erika ima svoje mnenje tudi o rekla-macijah v turizmu: »Nekateri imajo (pre)velika pričakovanja. To so najtežje stranke, dosti pričakujejo, zapravili pa bi radi čim manj. Vendar – kakovost se plača, oziroma, za malo denarja malo muzike.« Do strank je potrebno biti pošten, povedati je treba resnico, jih opozoriti na morebitne težave ter takoj reagirati, če nastanejo. Erika se pohvali, da pri njih težave resnično sproti rešujejo, da nimajo težav s tem ter da hujših reklamacij pravzaprav niti niso nikdar imeli.

Kaj pa turizem v Ajdovščini? »Hudo mi je za Ajdovščino, imamo

toliko lepih stvari, pa gredo vsi samo skozi naše kraje,« meni Erika. Prilo-žnosti imamo velike, vendar teh po-tencialov ne znamo izkoristiti. Pro-blem so prenočišča in slaba organizi-ranost, še doda. Sem in tja v Tarol zai-dejo tudi gostje, ki iščejo informacije o

Ajdovščini in jih običajno usmerijo na TIC, saj jim nimajo kaj dati. Vendar pa ne želi prav pretirano komentirati te teme, saj je nasprotna njenemu poslu, kjer informacije in znanje prodajajo.

Kakšna turistka je ErikaOdkar ima družino, zelo družinska,

prej pa je preverila skoraj vsako poto-vanje, ki ga je prodajala. V najlepšem spominu ima študijsko turo v Šrilanki, pa počitnice v Avstraliji, kamor se bo zagotovo še vrnila. Ima pa tudi naj-slabši počitniški spomin, na otoku Krf v Grčiji je doživela prometno nesrečo.

»Mi se imamo kar radi, no … mi štir-je. Sem kar navezana na moje punce.« Dokler sta bili majhni, jima je posve-čala veliko časa, ponoči pa urejala pa-pirje za podjetje. Zdaj rasteta, posta-jata samostojni, mamica pa si lahko ponovno privošči kakšno potovanje.

Ob vsem tem se ne gre čuditi, da Erika na Brankovo vprašanje kaj poč-ne v prostem času, odvrne: »Delam.« Takoj nato pa še: »Kaj pa je to prosti čas?« Ter nato smeje doda: »V pro-stem času bom malo več planinarila, izkoristila bom podarjeni bon za ja-hanje.« Kljub temu pa ji ostaja časa za njej tako ljuba ročna dela. In za ideje – Tarol se bo zagotovo še širil. V katero smer? Mogoče bo širil koz-metične in masažne dejavnosti z na-kupom novega aparata, ki deluje na podlagi svetlobne terapije, za lajšanje raznovrstnih bolečin, mogoče bo od-piral novo turistično poslovalnico … Branko in Sanda

Št. 23 • 18. junij 20136 Iz naših krajev

Sadje je lahko prebavljiva hrana, ki ima zaradi velike vsebnosti vode (od 70 do 95 %) majhno energijsko vrednost. Zaradi velike vsebnosti vitaminov, elementov, enostavnih in sestavljenih sladkorjev (veliko glukoze in fruktoze), pektina in druge prehranske vlaknine, sadnih kislin in aromatskih snovi pomembno vpliva na ohranjanje zdravja in s tem na zmanjšanje bolezenskega tveganja. Tako imenovani antioksidanti, med katere sodijo predvsem vitamini A, C, E, karotenoidi, flavonoidi, fenoli in nekateri oligoelementi, ki jih je v sadju veliko, preprečujejo, da bi t.i. prosti radikali, ki nastajajo med presnovo, poškodovali celice. Varovalno deluje in vpliva na uravnavanje telesne teže tudi prehranska vlaknina v sadju.Koščičasto sadje je znanilec poletja, sezona se prične s češnjami, nadaljuje

s sočnimi marelicami in breskvami ter zaključi s slivami. Češnjeva drevesa se bohotijo že spomladi, ko se okitijo z belimi cvetovi, v začetku poletja pa nas vabijo veje, polne sočnih in rdečih sadežev, ki v parih visijo na dolgih pecljih. Vse zgoraj našteto sadje vsebuje pomembne sestavine, ki jih naše telo potrebuje. Količina in raznovrstnost le-teh pa je odvisna od tega, kje sadje raste; ali je zemlja bogata z mineralnimi snovmi. Le takšno sadje bo vsebovalo veliko vitaminov, rudninskih snovi, encimov, bioflavonoidov, fitokemijskih snovi in karotenoidov.Pri zdravem prehranjevanju se je dobro držati načela, da uživamo čim bolj

sezonsko in po možnosti lokalno pridelano hrano. Češnje so v tem času zagotovo eno izmed živil, ki zorijo na naših vrtovih. Zelo bogate so z vitamini in minerali. Med slednjimi bi še posebej izpostavila zaščitne snovi, kot so folna kislina, vitamini A, B1, B2, vitamin C, kalcij, magnezij, fosfor in kalij. Bogate so tudi s polifenoli flavonoidov za katere je znano, da imajo močne antioksidativne učinke, ki naše telo varujejo pred staranjem in delovanjem prostih radikalov. Poleg tega spodbujajo prečiščevanje ledvic in izločanje strupov, če jih zaužijemo skupaj s semeni pa uravnavajo raven krvnega sladkorja ter podaljšajo občutek sitosti. Češnje spadajo med sadje z nižjo hranilno vrednostjo, saj je povprečna hranilna vrednost na 100 g češenj (ena pest) približno 63 kcal. Marelice so prav tako bogat vir vitaminov in mineralov. Od vseh vrst sadja

vsebujejo največ provitamina A (betakarotena), ki je močan antioksidant. Med ostalimi sestavinami je potrebno omeniti tudi visoko vsebnost vitaminov B1, B2 in vitamina C, kot tudi mineralov kalcija, kalija, fosforja in železa. Poleg tega vsebujejo marelice tudi veliko sadnih kislin, predvsem jabolčne in citronske kisline. Marelice spadajo med sadje, ki je primerno za prehrano dojenčka. Tako jih dojenčku lahko ponudimo ob prehodu na mešano prehrano in sicer v obliki sadno-žitne kašice. Tudi marelice spadajo med sadje z nizko hranilno vrednostjo, saj je povprečna hranilna vrednost na 100 g (en plod in pol) približno 54 kcal.Za konec naj vam zaželim še zdravo in aktivno preživeto poletje. Poskusite

v tem času (času neštetih možnosti za rekreacijo ter zdrave, doma pridelane hrane) narediti tudi kaj za svoje telo.

dipl. dietetičarka Petra Kravos

Zakaj sadje?Češnja – dragoceno rdeče zlato vipavskega kmeta

Češnje so bile prvi produkt, ki je nekdaj po dolgi in mrzli zimi vipavskemu kmetu prinesel težko pričakovan »šold«. Vipavske češnje je cenila cesarica na Dunaju, vitez Erazem Predjamski pa jih je metal svojim oblegovalcem. Da bi vipa-vska češnja nazaj pridobila veljavo in sloves, ki ga je nekdaj že imela, so ji v Lokavcu priredili pravi festi-val.

Kljub temu, da je letošnja letina za-radi vremena precej okrnjena – kar 60% plodov je treba zaradi pokanja in gnitja zavreči – pa je češenj dovolj, da smo se jih pošteno najedli vsi obi-skovalci festivala. Ajdovska enota Kmetijsko svetovalne službe KGZ Nova Gorica je pripravila imenitno razstavo, na kateri je bilo moč videti 35 različnih sort in 70 vzorcev.

Sodelavci KGZ NG so pripravili tudi dvoje ocenjevanj – iskali so naj-debelejšo češnjo in najlepše urejen češnjev nasad. Na izbor za najde-belejšo češnjo je prispelo 15 vzor-cev. Ocenila jih je komisija v sestavi Erika Komel, Darja Marc in Milena Štolfa. Kriterija ocenjevanja sta bila teža 100 sadežev in izgled. Najde-belejše češnje je pridelal Valentin Kompara iz Lokavca, drugo mesto so zasedle češnje Ervina Čermelja iz Vrtovč, zelo debele češnje pa zna pridelati tudi Boru Koron iz Brij na Vipavskem.

V izboru za najlepši nasad je sode-lovalo 11 pridelovalcev, po strogih kriterijih jih je ocenila komisija v sestavi Rajko Črv, Nikita Fajt in Ivo Kodrič. Najlepše urejen nasad ima Bogdan Slokar v Lokavcu, lastnik drugega najlepšega je Ervin Čermelj iz Vrtovč, tretje mesto pa sta si raz-delila Marjan Terbižan s Planine in Marjan Rustja iz Skrilj.

Za družabni del tridnevnega festi-vala je poskrbela Krajevna skupnost Lokavec. Društvo DOLI in domači pridelovalci češenj pa so nas pova-bili na pohod skozi češnjeve nasade in mimo najlepših znamenitosti Lo-kavca. Po jutranji dobrodošlici na kmetiji Černigoj smo krenili proti prvemu nasadu družine Lokar. Sle-dil je ogled češnjika Černigojevih, ki nameravajo v prihodnosti sadovnjak

razširiti s tradicionalno sorto vipav-ko. Nato pa smo si ogledali nasad Valentina Kompare, ki je letošnji letini navkljub pridelal najdebelejšo češnjo. Od tod smo se povzpeli na plaz Slano blato ter do cerkvice sv. Urbana, kjer so nas pričakali doma-či »zvončkarji«, pa bogata malica in češnje. Društvo je namreč tudi za to priložnost obudilo zgodbo iz prete-klosti, obiskal nas je »Jugovčk«, nek-daj znani trgovec s češnjami, ki je razveseljeval otroke na semnjih pri sv. Urbanu z najbolj zgodnjimi slad-kimi sadeži.

Največji češnjik v Lokavcu je eden večjih na Vipavskem, saj je v njem zasajenih kar 600 češnjevih dreves 12 različnih sort. Lastnik Bogdan Slokar je lahko ponosen na svoje delo, saj je prav njegov nasad najlep-ši po mnenju komisije KGZ NG. Le-tošnja letina je sicer precej okrnjena, kar 70 % češenj gre zaradi poškodb v nadaljnjo predelavo.

Društvo DOLI je letos izpeljalo že drugi češnjev pohod, udeležilo se ga je veliko pohodnikov, presenetljivo – večina iz drugih krajev. Navduše-ni so bili nad doživetjem in gosto-ljubnostjo domačinov, pohvalili so odlično vodenje pohoda, popestre-no s pripovedmi iz starih časov ter nasveti za gojenje, predelavo in upo-rabo češenj.

Češnja je torej naša, vipavska. Je dragoceno rdeče zlato vipavske-ga kmeta. Ko so spomladi njeni rdeči plodovi zažareli, je bila dru-žina rešena revščine. Pa danes? Znamo videti potencial in pri-ložnosti, ki nam jih ponuja? sh

FESTIVAL ČEŠENJ V LOKAVCU

Petek, 7. junij 2013 ob 15:00 Odprtje razstave češenj: nagovori ter podelitve nagrad za najdebelejšo češnjo in najlepše urejen

nasad Zgornje Vipavske doline in Komenskega Krasa v dvorani Edmunda Čibeja ob 15:30 Voden ogled razstave – Ivan Kodrič in Erika Komel, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica od 17:00 do 19:00 predavanja:

• Pridelava češenj v svetu - Dr. Nikita Fajt, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica • Češnje v prehrani in kulinariki - Irena Vrhovnik, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica • Trženje češenj in priprava za trg – doc. dr. Stanislav Tonjko, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede

Maribor Sobota, 8. junij 2013 od 10.00 do 18.00 - voden ogled razstave Nedelja, 9. junij 2013

od 10.00 do 14.00 - voden ogled razstave

Sobota, 8. junij 2013: ob 18.00 druženje in ples z ansamblom PRIMA VERA na dvorišču pred dvorano Edmunda Čibeja, Nedelja, 9. junij 2013: ob 8.00 uri začetek vodenega češnjevega pohoda pohoda med češnjevimi nasadi. Zborno mesto je na Turistični kmetiji Černigoj. Pohod bo trajal predvidoma do 15.00 ure Vse dni festivala bo postavljena tržnica z bogato ponudbo češenj in ostalih dobrot. Večje skupine naj se prijavijo na telefon 041 376 080, Bogdan Slokar.

Organizatorji: KGZS Zavod Nova Gorica, KS Lokavec, lokavška društva ter pridelovalci češenj.

Razstava z degustacijo je sestavni del projekta - Promocija koščičarjev Vipavske doline in Komenskega Krasa - PROKO, ki je sofinanciran s sredstvi 4. osi Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja: LEADER preko LAS Zgornje Vipavske doline in Komenskega Krasa. Za vsebino

predavanj je izključno odgovoren KGZS Zavod Nova Gorica. Organ upravljanja za PRP Republike Slovenije je za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje.

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja; Evropa investira v podeželje

Projekt delno financira Evropska unija

Praznik marelic na Planini V drugi polovici julija bodo na Planini pri Ajdovščini že v drugo priredili

Praznik marelic, natančni termin praznika bo določilo vreme, od katerega je odvisno tudi zorenje tega aromatičnega sadeža.

V okviru praznika bo na ogled razstava različnih sort marelic, Društvo gospodinj s Planine bo na pokušino ponudilo okusne marelične dobrote, sadjarji in drugi ponudniki s Planine pa bodo na priložnostni tržnici pred-stavili svoje pridelke in izdelke.

Darja Marc iz Kmetijsko svetovalne službe Ajdovščina, KGZ Nova Gori-ca, ki je koordinatorka dogodka, pravi: »Marelic je malo, vendar bomo vsi pridelovalci z Vipavske doline združili moči in poskrbeli, da bo tisti dan na Planini dovolj sadežev, če jih bo kdo hotel kupiti.« Dobrodošli na Planini!

Študentski festival vinVisoka šola za vinogradništvo in vi-

narstvo Univerze v Novi Gorici je v četrtek, 30. maja 2013, organizirala že „6. Študentski festival vin. Oku-šanju dobrih vin je letos prvič pote-kal v novih prostorih Visoke šole za vinogradništvo in vinarstvo v dvorcu Lanthieri v Vipavi.

Na študentskem festivalu vin so kot razstavljavci s predstavitvijo domačih vin ali vin znanih pridelovalcev vina po lastnem izboru sodelovali študenti visokošolskega študijskega programa 1. stopnje Vinogradništvo in vinar-stvo. Sodelovalo je kar 16 študentov, ki so skupaj predstavili 45 vin iz Go-riških brd, Vipavske doline, Istre, ita-lijanskega Krasa in Brd ter Dolenjske. Na ta način se študenti že med časom študija srečajo s promocijo in trže-

njem vina, ki sta v času velike kon-kurence na trgu vina nujno potrebna. Obiskovalci so lahko preizkusili tudi vina Univerze v Novi Gorici, in sicer Univerzitetno rdeče, Univerzitetni zelen in Univerzitetni rose, ki so pri-delana v okviru univerzitetnega vino-gradniško-vinarskega posestva.

Že tako pestremu dogajanju pa so svoj pečat dodale tudi vinske kralji-ce. S svojo prisotnostjo sta nas po-častili vinska kraljica Slovenije Neža

Pavlič ter vipavska vinska kraljica in študentka Visoke šole za vinogra-dništvo in vinarstvo Katja Blagonja. Pridružile so se jim tudi kraljica re-bule Jana Drnovšček, kraljica terana Karin Štoka, vinska kraljica slovenske Istre Kim Mahnič, mariborska vin-ska kraljica Mojca Kern, in cvičkova princesa Andreja Simeoni. Obisko-valci festivala so lahko poskušali tudi njihova promocijska vina. Andreja Leban

Vipavska dolina se bo 22. junija 2013 predstavila na Ljubljanski vinski poti

Prihaja prva letošnja Ljubljanska vinska pot, poimenovana Poletna vin-ska razvajanja, na kateri se bo predsta-vila tudi Vipavska dolina. Dogodek se bo odvijal na ulicah in trgih stare Lju-bljane v soboto, 22. junija med 12. in 21. uro, kjer boste lahko okušali do-bro vinsko kapljico in ostale dobrote.

Vipavsko dolino bodo zastopali: Vi-pava 1894 d.d., Posestvo Ferjančič, Pe-trič - vina s tradicijo, Vina Colja, Vina Poljšak, Vina Lazar, Frlanova kmeti-ja, Mansus Makovec, Kmetija Bizjak - Tomaž in Radivoj, Martin Krapež, Domačija Čebron, Vina Lisjak 1956, Vinska klet Miška, Kmetija Pipan, Vina Zgonik in Vinarstvo Štrancar

Na prireditvi, kjer bo sodelovlo okoli 90 ponudnikov vinsko-kulinaričnih

dobrot iz različnih koncev Slovenije, bo sodeloval tudi TIC Ajdovščina, ki bo obiskovalce informiral o izletniški, pohodniški in drugi turistični ponud-bi Vipavske doline.

Poskrbljeno bo tudi za kulturni pro-gram. Z nami bo Kulturno društvo Teodozij, ki bo s Teodozijevo stražo ljubljansko središče poneslo v rimsko dobo - čas Rimljanov, ko je v naši do-lini potekala pomembna bitka med Teodozijem in Evgenijem. Za veselo vzdušje bodo poskrbeli Pevski zbor Zlatorog iz Vipave in Vipavski tam-buraši. Koordinator dogodka za Vipa-vsko dolino je podjetje Vinosa d.o.o. iz Ajdovščine.

Prisrčno vabljeni, da nas obiščete v Ljubljani.

Št. 23 • 18. junij 2013 7Vrtičkarstvo

Semena so temelj prehranske neodvisnosti

Poskus privatizacije vodeEvropska unija nas je pred kratkim

presenetila s poskusom privatizacije vodnih virov. Na ogorčen odziv ljudi in dveh milijonov podpisov so mar-čevsko sejo evropskega parlamenta o tej temi preložili na še nedoločen termin. Ker je voda javna dobrina, smo na mojo pobudo na občinskem svetu soglasno sprejeli sklep, da za-stopamo stališče, da morajo vodni viri ostati v lasti države in da se ta pravica zaščiti v Ustavi Republike Slovenije. Podprli smo tudi Evrop-sko državljansko pobudo proti pri-vatizaciji vodnih virov. Ker je voda tudi strateška dobrina, jo multina-cionalke poskušajo spremeniti v tr-žno blago. Univerzalna pravica do skupnega lastništva javnih dobrin že zdaj ni več samoumevna in bo v pri-hodnosti še manj.

Poskus privatizacije semen6. maja 2013 je EU pod krinko ure-

janja sortnih certifikatov in registra-cije semen nadaljevala s poskusom privatizacije semen. Tudi temu so se ljudje masovno uprli, tako,da je predlagateljica stopila korak nazaj. Pripombe in predloge na predlagane spremembe naj bi od članic dobi-la do 27. maja letos. Problem pa je tudi ta, da si sporne člene predloga vsaka država tolmači po svoje. Ker sem uvidela, kakšne posledice bi imel ukrep za Slovenijo, sem župa-nu predlagala, da bi na Svetu regije severnoprimorske regije obravnavali to problematiko.

Poljšak se je takoj odzval in še pod-krepil vsebino sklepa, ki sem ga obli-kovala. Vsi župani so soglasno in s podporo 23.5.2013 sprejeli sklep, da župani Goriške razvojne regije predlagajo vladi RS, da zavzame do predlaganih sprememb EU do spor-nih členov uredbe o rastlinskem raz-množevanju jasno negativno stališče ter da podpre spodbujanje semenar-jenja znotraj Slovenije in ohranjanja avtohtonih vrst.

Pomen semenEvropska komisija je prvič pov-

zročila propad več kot 1500 starih sort zelenjave že leta 1980. Samo v Franciji je takrat propadlo nekaj 100 zasebnih semenarskih podjetij. Slo-venija trenutno premore še dovolj veliko pestrost starih sort, čeprav jih je izumrlo že skoraj 80%. Lastnih semen pa pridelamo le okoli 7%. Ta semena predstavljajo narodno zgo-dovinsko dediščino in bogastvo.

Vrtički so že obdelani

Vrtički v naselju Kresnice so že obdelani. Prah, ki so ga dvignili, pa se počasi spušča na spočito in rodovitno zemljo, na kateri se bo-hotijo prvi poganjki in sadike.

Ideja o urejenih mestnih vrtičkih tli že leta, pa je, verjetno tudi vsled rodovitne dežele v okolici mesta, do lanskega leta puščala prednost dru-gim, pomembnejšim nalogam. Po-spešila jo je gospodarska kriza in ve-dno večja socialna stiska naših ljudi, ki jim lastni pridelek veliko pomeni. Hkrati so urejeni vrtički tudi svo-jevrsten privilegij meščanov, saj je vračanje k samooskrbi, z namenom zdrave prehrane, koristne rekreacije, sooblikovanja svojega okolja, velik trend v sodobnem svetu. S sodelo-vanjem pridelovalcev, stanovalcev in lastnika prostora pa so lahko vrtički zelo estetska, prijetna in dobrodošla popestritev urbanih središč. To so bila osnovna izhodišča pri oblikova-nju projekta, za katerega so pobudo dali tudi občinski svetniki. Zasta-vljeni cilj je dosežen – v zadnjem »pravem« času so bili vrtovi na voljo najemnikom, ki so pohiteli z delom in zasadili ter zasejali pripravljene površine, ki že lepo zelenijo.

Med več različnimi lokacijami je bilo za »pilotno« izbrano območje ob novem naselju Kresnice. Navdu-šenje urejevalcev prostora ter po-tencialnih najemnikov – do sredine maja je uprava prejela kar 90 vlog občanov za najem vrtička – pa so nekoliko okrnile pripombe stanoval-cev bližnjih blokov. Bojijo se kaljenja nočnega miru, parkiranja vrtičkar-jev na njihovih površinah, menijo še, da so vrtički preblizu blokov ter da bodo moteči tudi čez dan.

Najemna pogodba natančno dolo-ča pravila, ki prepovedujejo ravna-nja, zaradi katerih so v skrbeh stano-valci. Da se jih bodo vrtičkarji zares držali, pa lahko največ pripomorejo prijazni in razumevajoči odnosi med vsemi vpletenimi. Projekt je izveden v večjem obsegu, kot je bilo prvo-tno predvideno, vendar pa so vrtovi »živa stvar«, katere pomemben člen so vrtičkarji in stanovalci, ki bodo sooblikovali končno, stalno podobo

območja.Na omenjenem območju, ki meri

približno 3000 m2 in je v celoti last Občine Ajdovščina, je urejenih 56 vrtov. Občina je območje preorala, sfrezala, razparcelirala ter uredila vmesne poti med vrtički. Na vzho-dni strani območja je za potrebe urejanja vrtov uredila glavno dosto-pno pot. Na začetku območja je ure-jena utrjena površina za 6 parkirišč, prav tam so nameščeni tudi skupni objekti za spravilo orodja. Gradbeni kontejnerji bodo prav kmalu dobili lepšo podobo. Urejen je tudi vodo-vod, vsi vrtičkarji imajo dostop do vode. Strošek vode pa si bodo razde-lili na podlagi velikosti vrtov. Vrtički v povprečju merijo po 54m2, so pa tudi večji ali manjši, tako da se pri-legajo obliki parcele. Cena najema do konca leta 2014 je med 20 in 30 evrov in jo določa velikost vrtička. Pravice in obveznosti najemnikov vrtičkov so natančno določene s po-godbo. Skupna vrednost investicije v urejanje vrtov na tem območju je ocenjena na 10.000 evrov.

Skoraj vsi vrtički na območju Kresnice so oddani. Polovica naje-mnikov je iz Kresnic, nekaj jih je iz bližnjega Ribnika, manjši preosta-nek iz mesta. Sveže preorana zemlja je spočita, zasajenim in posejanim površinam služi tudi vreme, vrtički so iz dneva v dan lepši. Mogoče pa bodo viški solate, paradižnikov, ku-maric, cuketk … prepričali še zadnje skeptike, da je odločitev za vrtičke smiselna ter je morala biti izvedena v pravem času. Ne zgolj zaradi kriznih časov in ker bi z odlašanjem zamu-dili letošnjo sezono, pač pa tudi zato, ker je vračanje k samooskrbi ter k močnejšemu povezovanju in druže-nju med ljudmi nujnost sodobnega časa.

Projekt v nadaljevanju predvideva urejanje še nekaterih drugih lokacij na obrobju mesta, kaj pa je odvisno predvsem od ljudi. Prav tako pa je predvideno tudi urejanje obstoje-čih in neurejenih vrtičkarskih ob-močij. Sh in MŽB

Potrebujete odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstva? Izkoristite enkraten odvoz izpred vaših vrat – brez doplačila! Vaše naročilo oddajte:1. na telefonsko številko 031 302 985 (pokličite med 7.-12. uro) 2. preko naše spletne strani www.ksda.si z izpolnitvijo obrazca - naročil-

nice ali3. preko izpolnjene naročilnice, ki jo prevzamete na sedežu KSD d.o.o. na

Goriški cesti 23 b v Ajdovščini Brez doplačila vam izpred vaših vrat odpeljemo do 2m3 kosovnih od-

padkov. Za oddajo dodatne oziroma povečane količine kosovnih odpadkov lah-

ko naročite dostavo kontejnerja na vaš dom ali pa kosovne odpadke sami pripeljite v Zbirni center pod Dolgo Poljano.

KSD d.o.o. Ajdovščina

Evolucija jih je prilagodila našim razmeram, za nas so neprecenljiva. Če izginejo, izginejo za vedno. Z za-ščito avtohtonih semen bi zaščitili tudi prehransko suverenost države. V Sloveniji se je aktiviralo več orga-nizacij ki skrbijo za ohranjanje se-men, med njimi tudi Varuhi semen. Skupaj sodelujemo tudi z avstrijsko združbo »Noetova barka«, ki šteje preko 6 tisoč aktivnih članov.

Monopol in denarKaj se dogaja po svetu s semeni?

Med drugim tudi to, da plačanci kradejo semena, jih prenesejo v la-boratorije korporacij, kjer ustvarijo hibride, ki niso enakovredni starim sortam. Te potem tržijo kot svojo intelektualno lastnino. Tuja semena tako v Sloveniji pokrivajo že več kot 90% potreb. Znan scenarij, da kupiš domačega proizvajalca semen, ga uničiš, vzameš njegovo znanje in trg, se je zgodil tudi z našo semenarsko hišo. Pravi vzrok privatizacije semen je pohlep multinacionalk po mono-polu, to je denarju. Najbolj zloglasna je Monsanto, ki ji je po svetu uspelo uničiti ogromno število kmetij, sta-rih sort in hoče obvladati svetovni trg s semeni. Spomnimo se primera Thaler, ko so za sprejetje določenega zakona v EU ponujali poslancu de-nar. Preko lobistov si z denarjem uti-ra pot do evropskih zakonov, do mo-nopola in še več denarja. Z gensko spremenjenimi organizmi po svetu uničuje stare sorte in male kmeto-valce. Ljudje so tako prisiljeni ku-piti njihova semena, ki so nekajkrat dražja, da sploh vzklijejo rabijo akti-vator in so samo za enoletno upora-bo. Potrebujejo tudi njihov pesticid. Hektarski donos pa je manjši kot pri starih sortah. Znani so primeri, da je Monsantova roka segla tako daleč, da je raziskovalce iz inštitutov, ki so dokazali škodljivost njihovih gensko spremenjenih kultur, spravilo ob službo.

Kdo vlada eu?EU med drugim pravi, da hoče s

spremembami o rastlinskem raz-množevanju zaščititi potrošnika tudi pred boleznimi in škodljivci. Po-tem bi morala pri vsej svoji skrbi za zdravje ljudi tudi enotno prepoveda-ti reklamiranje zdravil v prosti pro-daji. Reklame zdravil služijo prodaji, ne pa zdravju. Znano je, da ljudje za-radi reklam večkrat jemljejo zdravi-la, ki jih ne potrebujejo, ali celo niso ustrezna zanje.

In najbolj pomembno - zakaj ne prepove proizvodnje in prodaje to-bačnih izdelkov, saj je dokazano, ka-kšne škodljive posledice ima kajenje. Zaradi korporacij in denarja. Neva Božič Lozar

Dobrote slovenskih kmetij Med 16. in 19. majem je na Ptuju

potekala 24. državna razstava Dobro-te slovenskih kmetij, z ocenjevanjem izdelkov. Na razstavi in ocenjevanju so sodelovali tudi ponudniki iz ob-čine Ajdovščina ter se mnogi vrnili domov z odličnimi ocenami svojih izdelkov.

Zlati priznanji je za bel pšenični kruh in za grozdni sok prejela Mar-ta Pipan iz Kmetije Pipan na Planini.

Zlati priznanji je za breskovo marme-lado in breskov sok prejela Milojka Koron iz Kmetije Koron na Brjah na Vipavskem. Bronasti priznanji za že-lodec in za domačo salamo v narav-nem ovitku je prejel Miha Cigoj iz Turistične kmetije Arkade v Črničah. Zlati priznanji za skuto in sir je pre-jel Božo Koren iz kmetije Korenovi v Grapi v Budanjah. Zlata priznanja je za nektar iz muškatnih buč, grozdni

sok in čips iz muškatnih buč prejel Ivan Stibilj iz Ustij. Bronasto prizna-nje za grozdni sok je prejel Rok Jež iz kmetije Županovi na Planini. Zlato priznanje za vinsko zvrst Trio rdeče in srebrno priznanje za sorto zelen je prejel Stojan Ušaj iz vinogradniške kmetije Vina Ušaj v Črničah. Zlato priznanje za vino sauvignon, srebrno priznanje za belo zvrst in bronasto priznanje za rdečo zvrst sta prejela Benedikt in Simon Kobal iz kmetije Kobal v Budanjah. Čestitamo!

Št. 23 • 18. junij 20138 3. življenjsko obdobje

15 let Društva MOST - Univerze za 3. življenjsko obdobje AjdovščinaDruštvo Most – univerza za 3. življenjsko obdobje Ajdovščina je v petek, 8. junija 2013, organiziralo prireditev v počastitev zaključka študijskega leta, in predvsem svečano proslavilo 15 letnico svojega delovanja.

Avtorica scenarija prireditve Ivana Slamič jo je na kratko opisa-la z naslednjimi besedami: »Prav z uporabo sodobnih priprav, s pro-jekcijo slike, je na platnu in na odru zaživela 15 letna zgodovina društva, njegova rast in uspehi. S posnetki, ki jih je pripravil in predvajal profesor Fedor Tomažič, je bila poudarjena pomembnost in vrednost prav vsake dejavnosti. Slika je postala enakovre-dna nastopu folklorne skupine Most, Powštrčkov z OŠ Danila Lokarja, Ajde in pesmim članov krožka ustvar-jalnega pisanja ter spominom petnaj-stletnikov.«

Pesmi sta brali sta Leja Lustigar in Ivana Slamič.

Napovedana slavnostna govorni-ca, prof. dr. Ana Kranjc, rojakinja iz Ajdovščine, predsednica Sveta slo-venskih univerz za 3. življenjsko ob-dobje ter aktivna udeleženka in po-budnica ustanavljanja Univerze za 3. življenjsko obdobje v Ajdovščini, je morala žal svoj nastop zaradi bolezni odpovedati. Njeno vlogo je prevzela prva predsednica društva Most, Ma-rija Brecelj Uča, ki je orisala nasta-

nek in rast društva v vseh 15 letih. Začetki delovanja Društva Most –

univerze za 3. življenjsko obdobje segajo v šolsko leto 1997/1998, ta-krat še v okviru Lavričeve knjižnice. »Univerza je potrebovala svoj prostor in čas, da bi se lahko organizirala in

širila svojo dejavnost«, je nadaljeva-la prva predsednica, gospa Uča. Po vseh potrebnih postopkih je bilo 11.6.1998 društvo tudi formalno ustanovljeno. Iz njenega bogatega nagovora povzemam še eno misel: »Mislim, da je Most pravo ime za naše društvo, saj je simbol vsestran-skega povezovanja. Namen ustanovi-tve društva je bil vključitev čimvečje-ga števila članov in jim omogočiti ure-sničitev želja in hotenj skozi različne dejavnosti, ki smo jih in jih še bomo izvajali v društvu, graditi mostove za povezovanje med generacijami…«.

Aktualna predsednica društva, prof. Ljudmila Kovač, tudi sama zelo aktivna študentka – udeležen-ka programov, je v uvodnem nago-voru opisala sedanje delovanje ter med drugim povedala: »Zbrali smo se, da proslavimo našo 15- letnico. Skromni bomo, kot so skromni časi, v katerih živimo. In vendar živimo zdaj in prav zato je pomembno, da se ne zapustimo, da ne zapademo v apatijo, ampak vse svoje moči usmer-jamo v dejavnosti, ki zaposlujejo naše fizične in psihične moči, s tem pa ple-menitimo sebe in naše okolje. Naše društvo deluje na temelju solidarnosti in prostovoljnega dela. Tisti, ki zmore, naredi več. Ker je nocojšnji večer tudi zaključek letošnjega študijskega leta, mi prosim dovolite, da pohvalim naše

študente v številnih dejavnostih, nji-hove animatorje in mentorje, upravo, upravni in nadzorni odbor, da smo se tudi letos lahko učili novih znanj, pisali, delali v številnih delavnicah, razstavljali, plesali , spoznavali nove kraje in znamenitosti, spoznavali ple-sno izročilo Primorske, igrali in peli, se izobraževali v – za nas novih- in-formacijskih vsebinah, poglabljali je-zikovna znanja, se srečevali z drugimi društvi, poslušali predavanja in pred-stavitve… In tako že 15- let. Skromni, a pomembni začetki so prerasli v pra-vo homogeno gibanje, ki nas povezuje

in združuje. V pričakovanju svojih upravnih prostorov, se veselimo nasle-dnjega študijskega leta.«

Prireditve se je poleg članov dru-štva udeležilo tudi veliko povablje-nih gostov, od predstavnikov obči-ne, ki sta jo zastopala župan Marjan Poljšak in podžupan Drago Vidrih, do predstavnikov krajevnih skupno-sti, drugih univerz za 3. življenjsko obdobje. Zvezo univerz je zastopala Meta Žgur, prišla je delegacija pri-jateljske univerze Unitre iz italijan-skega Krmina, vabilu so se odzvali predstavniki osnovnih šol in gim-nazije, društva upokojencev, društva invalidov, podjetij itd..

Univerza vseh 15 let raste in bo-gati svojo dejavnost. Na začetku, v prvem študijskem letu, je imela 35 članov in 5 dejavnosti. Vsako leto se povečuje tako število članov, kot število dejavnosti. Že naslednje leto je članstvo naraslo na 105 in število

dejavnosti na 9. V sezoni 2003/04 je imelo društvo preko 200 članov, ki so se lahko udejstvovali v 22 dejav-nostih. Naslednji mejnik, 300 čla-nov, je bil presežen v letu 2011/12. V pravkar zaključenem študijskem letu 2012/13 pa 377 članov deluje v kar 30 dejavnostih – tečajih, krožkih, delavnicah in skupinah. Povprečna starost je dobrih 64 let. Prednjačijo ženske, saj jih je kar 294. Največ jih je iz občine Ajdovščina, sledi obči-na Vipava, prihajajo pa tudi iz Nove Gorice, Krasa itd..

Osrednji del prireditve je bil vseka-

kor podelitev priznanj posamezni-kom, ki so člani društva že od vsega začetka. Na sliki so: Zdenka Žigon, Vera Kodrič, Ana Rojc Šprajc, Marija Štrancar, Petra Petrič, Marija Brecelj, Irena Curk, Joža Bratina, Nadja To-minec, Anton Bavčar, Elda Brecelj, Vesna Bratina, Dora Božič, Marta

Odar, Ada Bačar in Majda Slokar. Manjkajo: Aleksandra Ambrožič, Vanda Žvanut, Tatjana Kobal, Klara Štrancar, Ana Žgavec, Vera Plesničar in Ana Stopar

Prireditev je spremljala tudi raz-stava v avli dvorane ter v izložbah lekarne Sonček, frizerskega salona Petre Pahor na Lavričevem trgu in v izložbah nekdanje trgovine Peko, ki so prav na pobudo društva Most že

pred leti oživele in za katere ustvar-jalni člani odtlej stalno skrbijo. Kot vsako leto je izšlo tudi glasilo MOST, tokrat s številko 15, z odgovorno ure-dnico Doro Furlan, v njem je pred-stavljeno delo študijskih skupin. Branko Lavrenčič

Skupina ob kavici Pri Lojzetu

Skupina stanovalcev Doma starej-ših občanov Ajdovščina«OB KAVI-CI PRI LOJZETU« se je v nedeljo, 26. maja 2013, odpravila na obisk k svojemu pokrovitelju, g. Tomažu Kavčiču na Dvorec Zemono.

Voditelj skupine g. Štefan Čičigoj se je za obisk dvorca predhodno do-govoril in uskladil čas z g. Tomažem. V prijetnem nedeljskem popoldnevu smo se zbrali pred našim Domom in se z dvema avtomobiloma odpelja-li na Zemono. Po sprejemu smo se posedli v glavno salo dvorca, kjer so nas postregli z odličnimi dobrotami domače kuhinje in vrhunsko žlah-tno kapljico. Vsako postreženo jed nam je g. Tomaž osebno predstavil. Izvedeli pa smo še marsikaj zani-mivega iz njegove bogate kuharske kariere. Sedaj vemo kakšni postopki so potrebni, če kuhaš nemški kan-

clerki Angeli Merkel ali italijanske-mu premieru Berlusconiju, koliko stane logistika za prevoz in varova-nje ameriške veleposlanice iz Milana do Zemona ali kaj najraje obeduje za nedeljsko kosilo ameriški veleposla-nik v Sloveniji. Poleg prisrčnega po-dajanja svojih profesionalnih kuhar-skih izkušenj pa smo bili popeljani še v svet priprave zaužitih dobrot in bili ponovno povabljeni na nedelj-sko razvajanje na letni vrt dvorca.

V skromno zahvalo je g. Štefan v imenu ga. Hilde, ga. Bernarde, g. Antona, g. Toneta, g. Jakoba, g. Vi-lija in g. Cirila poklonil knjigo in seznam vseh članov » SKUPINE OB KAVICI«. Po dvournem vsestransko bogatem druženju smo se od odho-du še skupaj fotografirali, si zaželeli veliko dobrega in se srečno vrnili v Dom obogateni z enkratnim dožive-tjem. Dom starejših občanov Ajdovščina

V soboto 22. junija 2013Start ob 9:00 uri v vojašnici Vipa-

viLetos že sedmič. Na Kolesarskem

maratonu lahko nastopijo vsi ko-lesarji, ki izpolnijo in podpišejo prijavnico ter dobijo kontrolni kar-tonček. Kolesarji morajo biti stari najmanj 14 let.

Prijavite se lahko pismeno ali po mailu na OZVVS Ajdovščina-Vipa-va ter pred samim maratonom.

Start je v Vipavi pred vojašnico ob 9.00. Dolžina proge je 75 km in je v

celoti asfaltirana. Poteka skozi Vipa-vo, mimo Goč, skozi Spodnjo Brani-co, Branik, Dornberk, Volčjo Drago, Bukovico, Bilje, Vrtojbo, Rožno doli-no, Novo Gorico (kjer bo postanek), Kromberk, Šempas, Selo, Ajdovšči-no, Vrhpolje v Vipavo. Zaključek maratona ob 15,00 uri.

Maraton je izključno rekreativne-ga značaja. Vsak udeleženec prejme spominsko medaljo, topli obrok in napitek. Zaščitna čelada je obvezna!

Več na http://www.ajdovscina-vi-pava.zvvs.si/

Št. 23 • 18. junij 2013 93. življenjsko obdobje

Srečanje primorskih upokojencev v Ajdovščini

V soboto, 25. maja 2013, so se v Aj-dovščini srečali upokojenci Primor-ske. Tradicionalno srečanje vsako leto gosti eno od primorskih društev, letos je organizacijo prevzelo doma-če Društvo upokojencev Ajdovščina.

Srečanje je potekalo v hali ob re-stavraciji Dama. Vreme je nekoliko okrnilo udeležbo, kljub temu pa se je zbralo preko 1000 upokojencev iz različnih primorskih društev.

Uvodoma jih je pozdravila predse-dnica domačega društva Metka Ma-

rušič, ki je ob tej priložnosti članom upokojenskih društev posredovala poziv Zveze društev upokojencev Slovenije, naj se pridružijo globalni peticiji organizacij starejših za spre-jem konvencije o pravicah starejših v OZN. Tudi ostali govorniki: župan Občine Ajdovščina Marjan Polj-šak, predsednik severnoprimorske zveze društev upokojencev Alojz Vitežnik, podpredsednik južno-primorske zveze Anton Sagadin in podpredsednik Zveze društev upo-

kojencev Slovenije Anton Donko, so izpostavili pereče problematike starejših – od težkih finančnih situ-acij, v katerih so se znašli upokojenci zaradi gospodarske krize in splošne-ga varčevanja, do socialnih stik, osa-mljenosti, potrebe po pomoči …

Domače društvo je ob tej prilo-žnosti pripravilo tudi bogat kulturni program, skozi katerega so prikazali svoje delovanje. Najprej so nastopali otroci – varovanki CIRIUS Vipava ter plesna skupina OŠ Šturje. Z obe-ma šolama domači upokojenci tesno sodelujejo ter se medgeneracijsko povezujejo. Nato je sledil pregled kulturnega udejstvovanja domačih upokojencev. Dramska skupina Zar-ja DU Ajdovščina je nasmejala pu-bliko s skečem Pri zdravniku. Sledil je nastop folklorne skupine Društva MOST, univerze za 3. življenjsko obdobje, za slovesen zaključek pa so nastopile pevke ŽPZ Večernica z zborovodjem Miranom Rustjo, ki so pošteno presenetile z izvedbo pri-morske himne Vstajenje Primorske.

Nato pa so se primorski upokojenci še zavrteli ob zvokih plesne glasbe. s.h.

FOTO

Ang

el V

idm

ar

Tradicionalni Majski turnir DU Ajdovščina

Tokrat so se športne igre razdelile na dva dela, najprej so se srečali igral-ci pikada. Tekmovanje je potekalo 4. maja v prostorih OŠ Šturje. Sodelo-valo je 13 moških in 13 ženskih ekip, predvsem iz severno Primorske regije in prijateljskih društev: Stari trg pri Ložu, Logatec in Gaberje na Dolenjskem. V moški konkurenci so 1. mesto osvojili igralci iz BOVCA, 2. so bili iz VIPAVE in 3. iz društva DESKLE-ANHOVO. Med ženskimi ekipami je 1. mesto pripadalo BRA-NIKU, 2. AJDOVŠČINI in 3. DO-RENBERKU.

Tradicionalni mednarodni turnir v balinanju pa je potekal 9. maja. Udeležilo se ga je 16 ženskih in 12 moških ekip. Iz zamejstva so prišla slovenska društva iz Lovrana, Štan-

dreža in Sovodenj. Tekmovanje se je odvijalo v Športnem parku Pale in na Planini. Ženske zmagovalke: 1. mesto SOLKAN, 2. VIPAVA, 3. PRVAČNA in 4. VRTOJBA. Moške ekipe pa so se uvrstile po nasle-dnjem vrstnem redu; 1. SOLKAN, 2. AJDOVŠČINA, 3. POSTOJNA in 4. PIVKA. Aktivnosti se s tem niso zaključile, saj se tekmovanja nada-ljujejo v društvih, ki so se udeležila Majskega turnirja.

Za to sezono pa se je za člane DU zaključila vadba v bazenu in v mali dvorani v ŠC Ajdovščina. Vablje-ni, da se v jeseni zopet snidemo v še večjem številu in poskrbimo za boljše zdravje in počutje. Nevenka Vidmar

Dobrodelnost in prostovoljstvo

Poleg projekta »Starejši za bolj-šo kakovost bivanja doma«, se DU vključuje tudi v drugačne dobro-delne dejavnosti. Prireditev »PA BO POMLAD PRIŠLA« je bila organizi-rana v Ajdovščini skupaj z dramsko skupino ZARJA, zborom VEČER-NICA in učenci OŠ Šturje. Prosto-voljni prispevki so bili namenjeni šolskemu skladu OŠ Šturje.

Druga prireditev »POZDRAV

POMLADI« pa je v organizaciji DU Ajdovščina in zavoda CIRIUS potekala v Vipavi. Na željo soor-ganizatorja, zavoda CIRIUS , smo povabili tudi učence OŠ Šturje. Sku-pni nastop je bil zelo lep in prisrčen. Zbrana prostovoljna sredstva, ki so bila namenjena zavodu CIRIUS, pa je zavod dobrovoljno namenil šolskemu skladu OŠ Šturje. Nevenka Vidmar

Koncert z gore, doline in morjaKoncert je bil posvečen vsesloven-

skemu festivalu prostovoljstva pod geslom »PROSTOVOLJCI NOSILCI SPREMEMB« Namenili smo ga na-šim predanim prostovoljcem, dru-ženju in prepevanju. Povabili smo MePZ KUD »HALJUBLJAN« Viško-vo iz Hrvaške, Pevsko skupino Dru-štva podeželskih žena iz Predmeje in domače Večernice. Na slavnostnem koncertu je dr. Mateja Kožuh-No-vak podelila zahvale prostovolj-

cem, ki v projektih delujejo že več kot pet let. Zahvale so prejele: Ana Bajc, Zvonka Blaško, Rozalija Bra-tina, Vida Gerljevič, Cvetka Gorup, Ana Krapež, Danica Krečič, Danica Mrevlje, Fani Pahor, Ana Petrovčič, Magda Rijavec, Mirjam Rojc, Mira Štor, Marija Valetič, Pavla Zemlič, Jože Petrič in Franc Krašna. Čestitke vsem prejemnikom in zahvala za nji-hovo nesebično delo in razdajanje. Nevenka Vidmar

60 let matureSe spomnite takrat, bili smo še otro-

ci, iz raznih krajev smo prišli, revni in bogati, a bili smo vsi enaki.

Letos v maju smo se srečali matu-rantje Vipavske šole. 60 let je minilo od takrat, ko smo zapustili šolske klopi in pogumno zakorakali v svet. Takrat nas je bilo 32. Na srečanju se nas je zbralo 18. Z nami je obujala spomine tudi profesorica zgodovine in zemljepisa, gospa Vera Malenšek- Poniž. Srečanje je bilo veselo in skle-nili smo , da se kmalu spet snidemo. V. Ž.

50-obletnica valete

Čas zelo hitro mineva – petdeset let je minilo, od kar smo zadnjič prestopili šolski prag.Takrat, ko smo bili mladi, najbrž nihče od nas ni razmišljal o tem, da se bomo nekoč spet srečali ob tako lepi obletnici. 15. junija 1963 smo na ajdovski osnovni šoli zaključili šolanje trije

osmi razredi: a, b in c. Letos, ko je od naše valete minilo že 50 let, smo se ponovno zbrali na prijetnem in veselem druženju. Odšli smo pred našo šolo, kjer je nastala tudi skupinska fotografija. Zelo lepo je po dolgih letih srečati spet vse svoje sošolce, nekateri se nismo

videli petdeset let in spoznavanje je bilo zelo zanimivo, ker smo si postavljali vprašanje: kdo si pa ti? Dogovorili smo se, da se ponovno srečamo čez pet let. Vlasta Ferjančič

Občina Ajdovščina že 10 let po meri invalidovLetos jeseni bo minilo 10 let od podelitve prve listine Občina, po meri invalidov, ki jo podeljuje Zveza delovnih invali-

dov Slovenije. Dobitnica prve listine je bila prav Občine Ajdovščina, ki je po desetih letih aktivnega dela danes resnično po meri in prijazna gibalno, slušno in drugače oviranim. Listina je zagnala vrsto aktivnosti in spodbudila razmišljanje. Vse stare prepreke so odpravljene, vsak nov projekt v občini se izvaja z upoštevanjem dostopnosti in s tem enakih mo-žnostih za invalide, starejše, mamice z vozički … Ajdovščina je bila torej prva, v naslednjih letih pa je listino Občina, po meri invalidov, prejelo še 15 slovenskih občin. Zveza delovnih invalidov Slovenije bo prvo okroglo obletnico obeležila na različne načine, praznovanjem se bo priključilo tudi domače Društvo invalidov Ajdovščina – Vipava. Več pa v jeseni.

Št. 23 • 18. junij 201310 Kultura

Pokrajine Severa V Pilonovi galeriji se je v petek,

24. maja 2013 odpirala razstava domačega ustvarjalca mlajše gene-racije Lucijana Lavrenčiča iz Vrh-polja pri Vipavi.

Slikar, ki deluje kot učitelj likov-ne vzgoje na OŠ Franceta Bevka v Tolminu, se predstavlja s svojim opusom novejšega datuma - dela, ki jih je v tokratni razstavi povzel pod krovnim naslovom Pokrajine Severa, so nastala v preteklih nekaj letih. La-vrenčič, ki se posveča tudi kiparstvu, je študiral na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1995 diplomiral iz slikarstva in likovne pedagogike pri prof. Hermanu Gvardjančiču. Je član Zveze društev slovenskih likov-nih umetnikov in Društva likovnih umetnikov severne Primorske. Prav znotraj društvene razstave se je v letu 2005 tudi prvič predstavljal v Pilonovi galeriji. Že takrat je kustos razstave Marko Košan zapisal, da so njegova dela sofisticirana, kulti-virana, prefinjena, ter da - na prvi pogled - ne kažejo neposredne na-vezanosti na genius loci. Lavrenčič je domačin, a njegova krajina nekako ne sodi med tiste, nastale s potezo primorskega ustvarjalca, še manj se zdi, da bi se njegova pokrajina lahko doživljala ožje, kot vipavska. Nemo-goče je namreč reči, da nam je po-krajina Lucijana Lavrenčiča prepo-znavna v tolikšni meri, da jo smemo,

zmoremo umestiti, še manj seveda locirati, v neko znano okolje - ob tem ostanemo praznih rok, a polni občutij in refleksij ... Znova in zno-va lahko te krajine podoživljamo in ob poskusu odstiranja njihove skriv-nostnosti, se nam odpirajo povsem drugačna, nepričakovana in sem ter tja celo mistična obzorja. Njegova pokrajina je namreč nestvarna, je imaginaren prostor, znotraj katere-ga ne išče njene naravne pojavnosti, s čimer se še dlje odmika od regio-nalizma. Narava ga sicer navdihuje, a le v svoji primarnosti, neobljude-nosti, nedotaknjenosti, on sam jo poskuša ujeti v lastno zasnovano, koncipirano pokrajino. Pravi, da te odmaknjene krajine razume kot slutnjo nezavednega, tipanje onkraj neposredne zaznave … Na prefinjen način jih osvobaja predmetnega, po-snemanja, barvne nostalgije ali izpo-vedovanja velikih zgodb, in tudi zato jih doživljamo kot svobodnejše in

še bolj ponotranjene … Znotraj teh nenavadnih bivališč išče navidezno pasivna stanja, z njimi teži k objek-tivnemu ter nevtralnemu opazova-nju dogajanja. Narava mu tako ostaja izhodišče, oporišče in obenem izraz izkustvenega in filozofskega spreje-manja življenja nasploh.

V izbrani motiviki se obenem raz-kriva njegov naslon na pisano be-sedo - Lavrenčič namreč tudi sam piše in med slikarstvom in literaturo noče potegniti ločnice. Ob tem gre bolj ko ne za vzpostavljanje medita-tivne enotnosti, prepletenosti obeh medijev, kar ga uvršča med ustvar-jalce, ki vizualni zapis oplajajo z besednim in obratno. A tako kot ne imitira realne podobe narave, tudi ne ilustrira napisanega - povezava z literaturo se kaže zgolj v »občutju« - v sliki Pokrajina, naslikana s čajem I (2009), povzema nenadzorovani tok misli, ki zaznamuje istoimenski ro-man Milorada Pavića, torej koncept,

ki ga je skozi branje fasciniral.Lavrenčič ostaja občutljiv razisko-

valec slikarskih problemov - v svojo nepredmetno zgovornost ga je pote-gnila abstrakcija. Poteza je močna in vznemirljiva, elegantna in občutena barvna gesta pa se igra z nasprotjem pastoznega in prosojnega, s čimer ustvarja enakovreden odnos med zadržanim in dinamičnim. Njegova pokrajina nastaja praviloma iz hori-zontalne poteze, a nikoli vnaprej do-rečene, tako da se na trenutke zazdi, da je njen ritem nizanja podob zajet iz glasbe, ki je iz ozadja stalna spre-mljevalka njegovega ustvarjalnega procesa (o čemer govorijo tudi na-slovi slik - npr. Tempo rubato).

Pred nedavnim je v Lavrenčičeve krajinske podobe, v skorajda mo-nokromno paleto znotraj katere je slikar raziskoval svetlobne in senčne kontraste, vstopila barva, in črni in rjavi, barvama zemlje in prsti, so se pridružili barvni poudarki. Subtilno in sofisticirano odzvanjajo te barve, ki - v celoto vkomponirane - omilijo zadržanost in resnobnost. A še ve-dno prevladuje razmerje med večjim delom svetlih partij in manjšo povr-šino temnega - razmerje, s katerim se ohranja raven kiparskega načina modeliranja podobe.

Zalomljene linije, like ali predmete, ki dajejo prostoru občutje zračnosti ter odzvanjajo stanje med odprtim in zaprtim, so v novejših delih zame-njale črke ali rimske številke, ki pa so

nedoločljive, so brez namigov ali po-vezav z vsebinskim ali celo pripove-dnim. Naslovi tako postajajo vse bolj skopi, iz filozofskega in kontempla-tivnega so prešli v skorajda enigma-tičen številčno-inicialni zapis.

Lavrenčičeve slike nastajajo dol-go, v tistih zgodnjih fazah pa se mu pojavijo nasprotni horizonti; oko jih vidi kot »bližnje plane, čeprav so na »nepravem« mestu«, oziroma na mestu, kjer bi bilo smiselno postavi-ti nebo, oblake, letala in zvezde. Ob vsem tem se zdi, kot bi slikar tu na zemlji videl več duhovnega kot na nebu … Vseskozi pa išče ravnotež-je - sam pravi, da bi moral postati ekvilibrist. Išče polja nedorečenega - želi namreč preseči dualizem med dvema potema, dvema alternativa-ma; med togim in dinamičnim, med urejenim in kaotičnim, pozitivnim in negativnim, hitrim in počasnim, med ploskovnim in prostorskim, umirjenim in silovitim. Sem sodi tudi izkušnja vsakdana. Lavrenčič želi ostati na nevtralnih tleh. V ob-močju tiste nevtralnosti, kjer obstaja svet po meri človeka …

Ob razstavi izšel manjši katalog spremnim besedilom Tanje Cigoj je oblikovalsko delo Mirana Kordeža, Adenda d.o.o.

Pokrajine Severa si v Pilono-vi galeriji lahko ogledate vse do konca meseca - razstava je na-mreč podaljšana do 30. junija. TC

FOTO

Prim

ož B

rece

lj

Ko združijo moči, nastane nova pesniška zbirkaDvajset pesnikov, pojav, ki napove-

duje novo družboŠtudentke univerze za tretje življenj-

sko obdobje v Ljubljani so bile na obi-sku v Budanjah, kjer sta jim srečanje s tamkajšnjimi pesniki omogočila Ivan Krašna mlajši in Vera Kodrič, sou-stanoviteljica Društva Most, univerze za tretje življenjsko obdobje v Ajdo-vščini. Članice univerze so v Budanje prišle v želji, da spoznajo budanjske pesnike in jim čestitajo za njihovo bo-gato ustvarjanje »Tudi pesnik je lahko zaklad«.

Tisti, ki se ukvarjajo z lokalnim razvojem in kulturnim turizmom vedo: sleherni kraj potrebuje pred-vsem svoje, delujoče ljudi, pa tudi javni prostor, kajti le javni prostor je stičišče, je prostor pomembne kul-turne produkcije. Javni prostor je v Budanjah cerkev in je nova šola z večnamensko dvorano, ki sprejme do 400 obiskovalcev. “Jo kar napol-nimo” je povedal Ivan Krašna mlajši, duša pesnikov in kraja. Navsezadnje je javni prostor tudi poslopje stare šole, ki jo krajani korak za korakom obnavljajo in spreminjajo v svoj kul-turni dom.

»Tudi pesnik je zaklad«, pesniška zbirka s pomenljivim naslovom

Prof. dr. Ana Krajnc in doc. dr. Du-šana Findeisen s Filozofske fakulte-te v Ljubljani, ki sta deset let vodili Andragoško poletno šolo v Ajdovščini namenjeno izobraževanju odraslih za lokalni razvoj, sta znova prišli v Budanje, tokrat skupaj s študentka-mi Univerze za tretje življenjsko ob-dobje v Ljubljani. Te se v študijskem

krožku Medsebojni odnosi, ukvarjajo s tem, kako razumeti odnose, svoje in tuje obnašanje, izhajajoč iz osebne preteklosti slehernega med nami.

Ko je izšla zbirka pesmi s pomenlji-vim naslovom Tudi pesnik je zaklad, zbirka pesmi 20 Budanjcev, so štu-dentke Univerze za tretje življenjsko obdobje z vidika psihologije pričele analizirati posamezne pesmi. Različ-ne pesmi so povedale različne reči, vsaki med njimi. Najstarejši pesniki pišejo pesmi o domu in domačih v italijanski vojski na Sardiniji (Franc Praček Sklančar), najmlajša (Rut Ko-ren) o smislu življenja.

Včasih res ne potrebujemo skrbi države

Da majhen kraj z osemsto prebi-valci premore toliko pesnikov- zdru-ženih okrog Ivana Krašne mlajšega - animatorja, ki zbira, ureja, išče spon-zorje in navdušuje sokrajane za sku-pno delo, da so ti različnih let - da vsi z zanosom in ponosom sodelujejo pri nastajanju pesniške podobe kraja in prebivalcev, to se ne zgodi pogo-sto! “Dobro je, kadar država pozabi na svoje ljudi.”je nepričakovano de-jala Ana Krajnc, “kajti takrat se lah-ko zgodijo prave stvari z ljudmi in za ljudi. Godijo se, ker vsi tako želijo, ker jim skupno ustvarjanje postane način življenja, ker jim takrat nič ni težko!“ “Vozim se na delo v Novo Gorico. Namesto, da bi med vožnjo poslušal radio, razmišljam, kako bi: kako zbirko oblikovati, kako zbrati denar za izdajo, kako….” je povedal Ivan Krašna mlajši, “pravi človek na pravem mestu, pravijo krajani”. Va-

ščani so se tako z njim vred odlo-čili, da bodo pol vrnjenega denarja, ki jim ga je bil dolžan Telekom za njihovo delo ob postavitvi telefon-skih kablov, vložili v tisto, kar jim je skupno, v začetno obnovo stare šole, iz katere nastaja nov kulturni dom. Res, ni ovir, ki jih ne bi mogli pre-mostiti, kadar je takšna skupna volja.

Utrinki iz življenjaSrečanje je vodil Ivan Krašna mlaj-

ši, navzoče pa je sprejela in pozdravi-la tudi Vera Kodrič. Potekalo je tako, da so pesnice in pesniki predstavili svoje pesmi, po lastnem izboru, v slovenskem ali narečnem jeziku, celo iz časov, ko so bili še otroci, obisko-valke pa so glasno prebrale tiste pe-smi, ki so jim najbolj segle v srce. Po tistem so stekla vprašanja obiskovalk in so se zvrstili odgovori krajanov, pa tudi veselje enih in drugih.

Obiskovalke so spoznale, da je pesnik res zaklad, kot pravi naslov pesniške zbirke, kajti v pesmi bu-danjskih pesnikov in pesnic in tistih iz Dolge Poljane so se ujeli vredni utrinki njihovega življenja, življenja njihovih družin in njihovega kraja. Oživela je preteklost, zapisala se je sedanjost.

K sodelovanju za izdajo zbirke so povabili tudi krajane Dolge Poljane, saj jih povezujejo tako fara kot šola, pa še marsikaj. V zbirki so združene pesmi različnih rodov vse od tistih leta 1903 rojenega Franca Pračka, do tistih izpod peresa leta 1998 rojene Rut Koren. Franc je v tujih krajih bil vojak in je pisal o svojem hrepenenju po domačih, po ženi in otročičih,

Poti časa Andreja PerkaOd sobote, 1. junija 2013 je v ita-

lijanskem kraju Motta di Livenza v pokrajini Treviso na ogled raz-stava domačega fotografa Andreja Perka.

Perko se s ciklom fotografij, ki se s svojo tematiko navezujejo na naše neposredno okolje, na Vipavsko do-lino ter Goro, predstavlja v okviru 7. fotografskega simpozija  »Videti preko« (»Vedere Oltre«). Njegove fotografije prepoznavno označuje-jo prefinjene kompozicije, skoznje odzvanjajo refleksije, v katerih - naj si bodo vzete iz političnega sveta, predstavljene skozi metaforične po-

dobe ali presunljiva prizorišča bole-čine - dosledno prepoznavamo člo-veka in njegova (avtorjeva) občutja. Te zgodbe se mu skozi oko fotograf-skega aparata zapisujejo kot senzi-bilnemu opazovalcu preteklega ali preko lastnih, doživetih spominov…

Na treh različnih lokacijah se s samostojno razstavo predstavlja 6 ustvarjalcev, poleg Perka še Dani-ela Salton, Orlando Nadai, Walter Griscuoli, Angelo Serafin in Stefano Pittoli. Perkov fotografski cikel »Poti časa« si je do 30. junija moč ogledati v Centro Arti Visive »La Castella«. TC

materi. “Po svojih hrepenim” pravi, po svojih in domovini.

Ivan Krašna starejši lovi utrinke in občutenje iz vsakdanjega življenja. Njegove pesmi govorijo o noni, ma-teri, sreči, ljubezni, hrastu, metličar-jih, izseljencu in rojstni vasi, o mare-licah. V tem se Budanjci prepoznajo. Kaj bi Budanje brez marelic!

Prav vse budanjske pesnice in pe-sniki in tisti iz Dolge Poljane (dvaj-set smo jih našteli: Milka Curk, Pa-vel Curk, Marinka Fabjan, Zora Fer-jančič, Franka Kodele, Rut Koren, Silvan Koren, Majda Kranjc, Ivan Krašna st., Ivanka Krašna, Martina Krašna, Niko Krašna, Miran Lavren-čič, Ana Praček Krasna, Ivan Kra-šna ml., Franc Praček, Julka Praček, Marija Praček, Milan Šelj in Kristina Krašna) pišejo o Budanjah, o svo-jem občutenju življenja in ljudeh v tej vasi, pa tudi prigodne pesmi so

med njimi. Nekateri so izdali tudi samostojne zbirke kot denimo Mil-ka Curk, ki je objavila zbirko s po-menljivim naslovom Svet je iz malih stvari, Ivan Krašna starejši pesniško zbirko Iz Budanjskega srca in Milan Šelj dve zbirki Kristali soli in Darilo.

Pesem je zaklad, Tudi pesnik je lahko zaklad, Tudi pevec je zaklad so Budanjci poimenovali svoje obsto-ječe in prihodnje zbirke. Navzoči so to dokazali s pesmijo in spremljavo harmonikaša Nika Krašna. Zaigral je svoje pesmi, ki jih je tudi sam uglas-bil. Z njimi je nastal dragocen zapis življenja v vasi in kulture kraja, ra-zlog več za to, da Budanje postanejo še bolj zanimivo in vredno kulturno središče. V imenu Slovenske uni-verze za tretje življenjsko obdobje pesnikom iskreno čestitam za njiho-vo dejavnost in ustvarjanje. Dušana Findeisen

Št. 23 • 18. junij 2013 11Lavričeva knjižnica

Bil je lep večer ...Sredi maja (14. 5.) je Lavričeva

knjižnica pripravila večer z Mileno Kuder, upokojeno zobozdravnico in specialistko endodontije, Trbo-veljčanko, ki že trideset let živi v Ajdovščini. Predstavitev njene pe-sniško likovne knjige Žuborenje je spremljalo petje ŽPZ Večernice, ki ga vodi Miran Rustja, letošnji ob-činski nagrajenec.

Milena Kuder je svojo knjigo izda-la v samozaložbi 2012 in se odločila, da jo natisne tiskar v njenih rodnih Trbovljah, kjer je bila letos februarja tudi prva predstavitev. Predstavilo jo je trboveljsko literarno društvo. V knjigi se menjujejo pesmi in fotogra-fije njenih slik: živobarvnih šopkov, pokrajin, naslikanih s tempero. Slike in pesmi se zlivajo v celoto, so žubo-renje njene ustvarjalnosti, kipenje prek jezov, tako kot se preliva Vipava na naslovnici čez jez v zgodnji jeseni. Knjiga je pravzaprav darilo vsem, ki se ustvarjalno odzivajo na življenje, ki ga živijo ali morajo (moramo) v sivih časih živeti. Kljub vsem prepre-kam, zaustavitvam, oviram zmorejo optimistično reči, skupaj z avtorico, da je življenje lepo in veliko, če po-novim misel pisatelja Danila Lokar-ja.

V pogovoru je avtorica odstrla svojo življenjsko pot, ki jo je vodila iz Trbovelj v Beograd in nazadnje v Ajdovščino. (Odpeljal je vlak / in vrvež življenja / me nosil je, kakor da sem / na nebu oblak.)Trbovlje z mamo in očetom jo je človeško dolo-čilo, v tem mestu, simbolu rudarske solidarnosti, se je utrdil njen čut za pravičnost, zavračanje krivic in stre-mljenje k lepemu. V njej živi blaga knapovska ironija, ki zmore prerasti v jezo, ker se je pozitivni pogled na življenje izničil (Ringa raja, / umira raja, ringa raja, ringa raja!). Srečna mladost se nam izrisuje v pesmi Sve-

tlomodre oči, posvečeni spominu na očeta. Zaradi njega se je pridru-žila revirskim likovnikom (RELIK), v Ajdovščini pa sodelovala z ajdo-vskimi likovnimi amaterji (Krpan, Ipavec, Ergaver, ...) in se pridružila Goriški paleti, sodelovala v likov-nih kolonijah in v samoti ustvarjala šopke: da bi lepoto cvetja ohranila živo, da se njihov vonj ne bi poza-bil. Prav to, da se ne pozabi, je tudi namen njenega pisanja. O sebi pra-vi, da ni pesnica, le rimarka. (Nisem poet, sem le rimar, ...) Ostro sodbo o lastnem ustvarjanju pa ukinjajo odkritosrčnost, iskrenost in pesem, ne samo rime, ko se najbolj odpre, ko izpove globino ljubezni do očeta, matere, sina, ko začuti harmonijo bi-vanja ob Koprivnici, ko ve, da smrt ali živali ali človeka prazni ta svet in njo, ki je del tega sveta. Ta, da se ne pozabi s svojo poučnostjo izgine, ker hoče, da vemo, kako je življenje veli-ko, bogato in vredno, kako je vedno znova treba poudarjati to lepoto, da bi zlo, ki raste med nami in z nami, bilo manjše. Njeni šopki in pokrajine nas kar vodijo h Koprivnici, potoku ali rečici, ob kateri zdaj živi njen sin, k ljudem, ki znajo živeti drug z dru-gim in z naravo. S pesmijo Jutro na Koprivnici je ustvarila sanjsko podo-bo življenja, ki si ga želi: mir jutra,

živost opoldneva, sozvočje živih bi-tij, pomirjenost z dnevom v večeru (Jutro je. / In vse je tiho, / kot da tu življenja ni. / Le samotni sprehajalec / sam za svojim psom hiti.) A ker ži-vljenje niso sanje, ve, da je Iskanje sreče pravzaprav življenjski načrt vsakega od nas, da traja in traja in se nikoli ne konča.

Avtorica ne išče novih pesniških oblik, svoje misli in občutja izpove-duje v urejenih pesmih, išče rime, hoče slišati njihovo ubrano zvene-nje, hoče pesem, ki poje kot zbor, katerega članica je. Ko lovi ta svet na papir z besedo in barvo svoje palete, ga lovi zato, ker ga ima rada.

Večer je bil barvno intenziven, Večernice so bile kot polje maka, je rekla Zdenka Žigon. S pomladnimi pesmimi, pomensko ubranimi na poezijo Milene Kuder, kar je zaslu-ga Klare Štrancar, njene sopevke v zboru, so poudarile avtoričino spo-ročilo o lepoti in vrednosti življenja. Med pogovorom, ki ga je vodila Iva-na Slamič, smo prisluhnili njenim pesmim, ki so jih brale ona sama, Vanda Žvanut in Klara Štrancar. Roman Žonta, ki je pripravil foto-grafije njenih slik za tisk, pa je dogo-dek fotografsko dokumentiral. ISL

Ajdovščina in Vipavski Križ vključena v Slovensko pisateljsko potV Ajdovščini bo tablica s številko 60

Slovenske pisateljske poti na hiši pi-satelja Danila Lokarja, številka 61 pa označuje samostan v Vipavskem Križu, kjer je živel in deloval Janez Svetokri-ški.

V Lavričevi knjižnici smo predstavili vodnik po domovanjih 104 pesnikov in pisateljev SLOVENSKA pisateljska pot, ki ga je pripravilo Društvo slovenskih pisateljev, izšel pa je pri Založbi Didak-ta. Vodnik so predstavili urednik Željko Kozinc, pobudnik projekta, pesnik in režiser Igor Likar in avtorica prispevka o Danilu Lokarju Vladka Tucovič.

Vodnik oživlja in predstavlja slovenske pisatelje in njihovo vpetost v literarno--kulturno dediščino slovenskih pokrajin. Osrednji del je pohodna transverzala, učna pot, ki povezuje rojstne domačije in hiše, v katerih so živeli in ustvarjali pi-satelji in obsega slovenski etnični prostor od Istre do Prekmurja, od Koroške do Bele Krajine. Nekakšen moto projekta je izpisan v promocijskem filmu: Razvijaj-mo skupaj skrivnosti literarnih pokrajin.

Slovenska pisateljska pot je večmedijski projekt, ki ga sestavljajo:

-literarni sprehodi po slovenski pisa-teljski poti za najmlajše (namenjeni so

vrtcem, učencem OŠ in dijakom SŠ)-knjiga Vodnik po slovenski pisatelj-

ski poti: sestavljena je po principu »lite-rarnih pokrajin« s predstavitvijo lokacij pisateljskih domačij. Zapise je pripra-vljalo več avtorjev. Vsem pa je bil cilj, da poleg osnovnih biografskih podatkov in opisom največjih literarnih dosežkov pi-satelja (pisateljice) povedo tudi zgodbo, ki jo je v povezavi s svojim bivanjem v kraju zapustil.

V načrtu pa so še:-zemljevidi s pisateljskimi transver-

zalami (pisateljske domačije, spominska obeležja...)

-spletni portal z AV predstavitvami rojstnih hiš oziroma domačij sloven-skih pisateljev različnih regij (z zemlje-vidom poti po Sloveniji, kjer se nahaja-jo ti kulturnozgodovinski spomeniki s kratkimi filmi, s foto-galerijami, s teks-tovnimi vsebinami, z biografijami, idr. slikovnim gradivom, z bibliografijami.)

-kratki biografski filmi o slovenskih pisateljih

-spominske razglednice, knjižica transverzale s štampiljkami

-oblikovno enotna podoba projek-ta Slovenska pisateljska pot (osnovni logotip/znak, smernike – table, napise

in tipografijo, z znanim oblikovalcem Oskarjem Kogojem se dogovarjajo o po-stavitvi posebne bralne klopi »počivalnik duha« pred domačijami)

Ker je vodnik namenjen obiskovanju, spoznavanju in doživljanju slovenskih pokrajin kot »literarnih pokrajin«, je kot nalašč za potepanja vredne poletne dni, ki prihajajo. Zato vam priporočamo, da ga na izletniških potepanjih imate s se-boj. Nikoli ne veste, morda ste pa prav blizu kašnega rojstnega kraja slovenske-ga pisatelja ali pisateljice in boste tako bogatejši za kakšno življenjsko zgodbo. Zdenka Žigon

Poletna šola kreativnega pisanja v knjižniciLavričeva knjižnica bo poletje obogatila z novo možnostjo: poletno šolo

kreativnega pisanja, ki bo potekala v juliju in avgustu, predvidoma enkrat tedensko po 2 uri.

Vodil jo bo Bojan Bizjak, avtor vrste knjig, pesnik, odličen pripovedova-lec, kolumnist, tudi odličen fotograf in še kaj.

Šola pisanja bo potekala po pravilih literarne delavnice. Udeleženci se bodo z Bojanom Bizjakom učili brati besedila in izluščiti temeljna sporo-čila, se poučili o stilih pisanja in pristopu k pisanju, se naučili, kako priti do zgodbe, sprotnega branja, koncentracije in drugih veščin, ki iz »spisatelja« naredijo pisatelja. Predvidoma jo bomo zaključili z literarnim dogodkom.

Način prijave in pogoji, roki in drugo bodo objavljeni v kratkem na sple-tni strani Lavričeve knjižnice, v informacijah TIC, na plakatih in drugih obvestilih.

Bibliobus na počitnice Novi bibliobus Lavričeve knji-

žnice te dni zaključuje svojo prvo sezono na ajdovskih in vipavskih cestah

Vozilo, ki ga je Lavričeva knjižnica nabavila septembra lani je uspešno prestalo prvih 10 mesecev terena. Ponovno bo odšlo na pot ko se za-ključijo šolske počitnice. Z nabavo novega bibliobusa smo dosedanjim postajališčem dodali še nova, odzivi obiskovalcev pa so pozitivni: v bolj prostorni notranjosti je gradivo raz-porejeno veliko bolj pregledno, iz-birajo lahko med več kot 6.000 eno-tami gradiva z različnih področij, uporabljajo računalnik za dostop do interneta ali zgolj brezžično omrežje potujoče knjižnice, lahko si natisne-jo ali fotokopirajo gradivo. Posebej smo zadovoljni, da z dvižno ploščad-jo vstopajo v vozilo tudi gibalno ovi-rani, ki tega doslej niso mogli. Vse to se odraža tudi v obisku, ki se je v primerljivem obdobju z majem lani dvignil za 6 odstotkov, za 10 odstot-kov se je povečala izposoja.

In še zanimiva novica. V nasle-

dnjem šolskem letu začenjamo ''čez-mejno sodelovanje''. Na pobudo domačinov in v dogovoru z občino Komen (z njo bo sklenjena posebna pogodba) ter s soglasjem Sveta zavo-da in soustanoviteljskih občin Ajdo-vščina in Vipava bomo s sptembrom začeli redno obiskovati naselji Ko-dreti in Lisjaki v navedeni občini. Matjaž Stibilj

Knjiga za dobro družbo, priporoča Lavričeva knjižnica

Nove glasbene perspektive; Evropska in ameriška avantgarda v glasbi 20. stoletja.

Avtor: Roger Sutherlan; Prevod: Gregor Pompe, Jure Potokar; Spre-mna beseda: Gregor Pompe, Luka Zagoričnik; Založba:  LUD Šerpa; Leto izida: 2009

V slovenskem prostoru je občutiti pomakanje literature o glasbi, še to-liko bolj to velja za nekonvencional-no glasbo. Zanimivo je, da so ostale moderne umetniške prakse, kot so slikarstvo, kiparstvo, video ter ostali mediji dobro zastopani na knjižnih policah, medtem ko je glasbeno po-dročje nekoliko zapostavljeno. Seve-da to pomakanje ni zgolj založniške narave, temveč gre vzroke za to iskati tudi v sami poplavi popularne godbe (pop, rocka, jazz-a…), ki je s svojo tržno naravnanostjo zasenčila doje-manje glasbe kot umetnosti in nam s tem prikrajšala vpogled v sodobne glasbene tokove. Z drugimi beseda-mi to pomeni, da je veliko napisane-ga o Picassu, Pollocku in ostalih sli-karjih 20. stoletja, le malo pa vemo o skladateljih, kot so Schoenberg, Stockhausen ter ostali.

Knjiga »Nove glasbene perspek-tive« nam nazorno pokaže različne

kompozicijske sloge, kot so dodeka-fonija, serializem, Musique concrète. Spregovori nam o različnih oblikah elektronskih in elektro-akustičnih pristopov, opozori nas na ameriški minimalizem in naključno glasbo ter na druge sloge, ki so se razvili v 20. stoletju ter močno vplivajo na glasbo še danes. V prevodu so neka-tera poglavja iz originala izpuščena, dodani pa sta dve poglavji sloven-skih avtorjev, ki knjigi dodata vpo-gled v sodobne slovenske glasbene tokove. Knjiga je primerna tako za poslušalce kot tudi ustvarjalce glas-be ter vse tiste, ki jih nasploh zanima sodobna umetnost. Knjigo si lahko izposodite tam, kjer je »na našem koncu« največ knjig doma, to je v Lavričevi knjižnici Ajdovščina, kjer je postavljena na oddelku glasbe: (Ajdovščina od 78 SUTHERLAND R. Nove glasbene).

Podobne knjige: Pojmovnik glas-be 20. stoletja, avtor Nikša Gligo, Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2012; Vdih – izdih, av-tor Vinko Globokar, Slovenska matica, 1987; Improvizacija, De-rek Bailey, Lud Šerpa, 2010. Matjaž Stibilj

Št. 23 • 18. junij 201312 Dediščina

Potem, ko sem na primeru vasi Ustje pojasnil kaj vse in kako je skozi stoletja (od prve poselitve ali odkritja) lahko vplivalo na poimenovanje nekega kraja, prostora, vodotoka ali gore in hriba, se vračam k Hublju, nizanju drobcev iz stoletne preteklosti ajdovske Predilnice (1826-1932) in TTA Ajdovščina (1948-1968?), saj DO TEKSTINA, OZD TEKSTINA in TEKSTINA d.d. sodijo v že bližnjo preteklost in čas, ki ga živimo. Povsod, kjer boste v mojih člankih ob navedbah (datuma, imena,trditve,itd.) naleteli

na vprašaj (?) to pomeni, da navedba še ni popolnoma verodostojna, da še ni z originalnimi in verodostojnimi dokumenti utemeljena, in tudi če je bila že velikokrat uporabljena, zapisana, je še vedno dvomljiva. Zlasti v 2. polovici preteklega stoletja so imeli mnogi avtorji takih in drugačnih »zgodovin« (ne)lepo navado, da niso navajali virov - ne za točne, kot tudi ne za napačne navedbe. Samo delno jih opravičuje dejstvo, da so bili arhivi takrat težje dosegljivi, ker so nas od njih ločevale državne meje. Prisiljenim v sklepanje (ugibanje) in pri prepisovanju iz starejših publikacij so se tako dvakrat vprašljivim avtorjem dogajale napake, ki so se pri naslednjem prepisovanju le še stopnjevale. Usodo takega pisanja so delile tudi tiskane publikacije in objave o ajdovski predilnici in TTA Ajdovščina, izdane ob 5. letnici (?) leta 1954 (otvoritev barvarne), ali 25. letnici (?) DO

TEKSTINA leta 1974. Tudi zato sem bil tudi sam še do nedavnega prepričan, da je bila TTA Ajdovščina ustanovljena leta 1949. Toda? Tekstilna tovarna v Ajdovščini je bila s sklepom Vlade LRS ustanovljena 1. decembra 1948 in že 31. decembra 1948 vpisana v sodni register (očitno silvestrovo takrat ni bilo za nikogar dela prost dan). Kopija objave v Uradnem listu LRS št.3 z dne 18. januar 1949 to nedvoumno dokazuje. Leta 1949 je že stekla proizvodnja in iz Arhiv Slovenije so mi za leto 1949 poslali kopijo zaključnega računa, ki sta ga podpisala računovodkinja, tovarišica Becele Martina, in direktor, tovariš Pavel Kamenšek. Dileme o datumu ustanovitve in letu začetka obratovanja ni več! Originalnih in verodostojnih virov (dokumentov, zapisov, načrtov, fotografij) o ajdovski predilnici v 19. stoletju in prvi polovici 20. stoletja, je kljub časovni odmaknjenosti veliko. Zaradi Hublja, ki je naše prednike in prostor, kjer smo še vedno, upravno delil na Primorsko (Goriško glavarstvo) in Kranjsko (Postojnsko glavarstvo) ter »kupčkanja« svetovnih velesil s Primorsko in njenim ljudstvom po I. in II. svetovni vojni, pa so »raztreseni« po arhivih treh držav, od Kopra,Trsta, Gorice, Nove Gorice, Ljubljane, pa do Dunaja. Še vedno nezadovoljen z odkritim in verodostojnim o ustanovitvi 1948 in začetku obratovanja leta 1949 sem iskal naprej. In v Pokrajinskem arhivu Nova Gorica sem našel Zapisnik I. zbora volivcev mesta Ajdovščina, dne 8. 7. 1945. Občan Marja Lokar je »v otvorjeni debati«, samo dva meseca po osvoboditvi Ajdovščine in ustanovitvi 1. Slovenske vlade, dal pobudo, da se za zaposlitev čim več prebivalstva Narodni vladi v Ljubljani predlaga oživitev predilnice (glej faksimile), ki je izropana in uporabljana za skladišča na robu Ajdovščine samevala že od leta 1932 (stečaj »Cascamificio Triestina d.d.). Za zgodovino v danes »čudni« slovenščini zapisana pobuda je bila posredovana Vladi in po treh letih uresničena. Pri sodbah o »čudnosti« slovenščine bodimo skrajno prizanesljivi in samo tako do zapisovalca pošteni. Pisal je nekdo, ki mu je bilo 25 let prepovedano govoriti in pisati slovensko!!! Danes le še redkim poznan in širši javnosti popolnoma neznan občan in volivec Marjan Lokar, ki je z izrečeno pobudo vplival na življenje (tudi takrat še ne rojenih), je bil brat vsem znanega pisatelja Danila Lokarja. Upam, da mi bo iz spominov in (še ne) zbranega po arhivih o, danes javnosti in generacijam ajdovskih tekstilcev neznanem, toda že samo zaradi izrečene pobude zaslužnem Ajdovcu, nekoč uspelo napisati vsaj nekaj vrstic, ga predstaviti, kot drobec več iz preteklosti za prihodnost. Da je verodostojnih virov o zgodovini ajdovske predilnice veliko, sem si upal zapisati šele, ko sem v knjižnici Filozofske fakultete vzel v roke enega od dveh izvodov doktorske disertacije »Tekstilna proizvodnja in njena industrializacija na Slovenskem od začetka 19. stoletja do leta 1918«, avtorice dr. Katarine Kobe - Arzenšek, ki je s tem delom doktorirala leta 1979! Drugi izvod hrani Narodna univerzitetna knjižnica (NUK) in sploh ni na izposojo. Do knjižnice na FF in naslova disertacije mi je pomagala ga. Žigon iz ajdovske knjižnice, kjer mi je še pred tem našla diplomsko delo »Razvoj industrije v Ajdovščini od začetkov do danes«, avtorice ga. Mirjam Černigoj, iz aprila 1996, z naštetimi viri in posebno številko Časopisa za slovensko krajevno zgodovino »I KRONIKA 58« iz leta 2010, posvečeno rodbini Kalister in Gorup. Rodbini mož, ki sta bila z ajdovsko predilnico v 19. st. veliko bolj povezana kot sem si ob prvem pisanju o njiju, sploh upal domnevati. Med nekaj sto viri, ki jih je ga. Kobe-Arzenšek vestno navedla, je tudi »Arhiv CTG«? V Gorici (Italija). »Arhiv Cascamificio Triestina Gorica«, je, vsaj upam, sto let zapisane in dokumentirane zgodovine ajdovske predilnice 1828 – 1928(32)! Tako to gre!

DUŠAN KREČIČ

Drobci preteklosti za danes in jutri

Ludwig Karl Moser (1845-1918) in Planina pri AjdovščiniPredvidevam, da bralci povečini

poznate Planino, zato mi dovolite, da najprej na kratko predstavim pro-fesorja Karla Moserja. Po rodu iz av-strijske Šlezije (danes na Češkem) se je leta 1876 kot profesor naravoslovja zaposlil na nemški klasični gimnaziji v Trstu. Ob svojem rednem delu je veliko sodeloval z osrednjimi avstrij-skimi raziskovalnimi ustanovami in jim poročal o svojih raziskavah na Tržaškem krasu, Vipavski in Soški dolini, Furlaniji in Istri. Pomemb-no je njegovo delo o kraških jamah, ki je izšlo leta 1899 pod naslovom Der Karst und seine Höhlen. Poleg naravoslovja pa ga je zanimala tudi arheologija, o svojih ugotovitvah je poročal v posameznih noticah.

Sodeč po različnih zapisih je Moser v naše kraje prišel večkrat med leti 1890 in 1892. Kot naravoslovca ga je med drugim zanimala ledenica v Paradani in domnevno najdišče ži-vega srebra v Mančah, kot navdušen arheolog pa je spraševal ljudi o stari-nah. Posebej ga je pritegnila Planina, kjer mu je takratni učitelj Josef Pe-gan pokazala zbirko starin. Tako je Moser v svoje poročilo zapisal, da so pri zaselku Koboli, na posesti kmeta Kobala (takrat hišna številka 100), domačini na polju, ob kopanju ze-mlje našli lepo izdelane bronaste po-sode, fibule, zapestnice in še druge reči. Posode naj bi domačini odnesli v topilnico v Šturje, drugi predmeti pa so bili odnešeni neznano kam. O najdbah na Planini je poročal tudi kustosu dvornega naravoslovnega

muzeja na Dunaju J. Szombathyju. Pred nedavnim so nam na Dunaju poiskali dopisnico iz leto 1891:

Na ledini Na Studencu je Moser verjetno v letu 1891 izkopaval. Od-kril je prazgodovinske žgane gro-bove, v katerih so bili poleg žar še razni drugi pridatki; masivne ločne fibule, deli velikih kovinskih kotlov, okrasne ploščice, bronaste kroglice, verižice, igle, živalski zobje itd. Tudi domačini so kasneje na tej ledini pri kopanju temeljev za vodovodni zbi-ralnik zadeli na močno leseno tra-movje v globini pribl. 4 m. Bruna so bila pravokotno zložena, kot piše v Kulturnih odmevih iz leta 1959, str. 37. S tega najdišča je podaril Moser Narodnemu muzeju v Ljubljani dve fibuli iz mlajše železne dobe….za drugimi najdbami pa je izginila vsa-ka sled.

Kot vemo, je bila na platoju pri sv. Pavlu utrjena prazgodovinska nasel-bina – gradišče, od katerega se še da-nes vidi zahodna stranica z dolgim obrambnim nasipom, ki se spušča proti severovzhodu in se končuje nad strmo rebrijo. Obrambni nasip, imenovan tudi Šance, je ohranjen v

celoti, presekan je le z dvema kolovo-zoma, po katerih je iz vasi omogočen dostop na travnike, ki zajemajo vso

notranjost gradišča. Blizu podru-žne cerkve sv. Pavla so pri kopanju temeljev za televizijski pretvornik v šestdesetih letih zadeli na močne te-melje rimskodobne zgradbe (piše D. Svoljšak, Goriška srečanja 1, 1966).

Tudi v zaselku Marci pri Planini in Britih so bile po poročanju Moserja že ob koncu 19. stoletja odkrite sta-rine, na ledini, ki se ji reče U Vinih, pa grob z osmimi žarami. In kot se v naši državi rado zgodi, da stvari (in celo osebe) preprosto izginejo, se tudi za te najdbe ne ve, kje so. Ver-jetno nekje v tujini. Da ne bo s Pla-nine izginilo še več dediščine, lah-ko še najbolje poskrbijo domačini sami, tako da raznim nepoklicanim kopačem pokažejo pot v dolino, o najdbah pa obvestijo pristojne usta-nove. In bomo tako lahko ob drugi priložnosti povedali kaj bolj natanč-nega o, kot kaže, dolgi in pestri zgo-dovini poselitve na Planini. Mag. Vesna Tratnik

Ludwig Karl Moser, vir fotografije: Flego, Rupel 2012, str.309.

Dopisnica, ki jo hrani Naravoslovni muzej na Dunaju. V izbranem odlomku lahko preberemo: »..Mislim, da lahko na Planini pri Vipavi najdemo tudi prazgodovinske najdbe, saj…so mi pripovedovali o grobovih. Celoten plato je poln prazgodovinskih in rimskih najdb…«(pri branju rokopisa mi je prija-zno pomagal arheolog M.Župančič iz Kopra).

Spomenik »Vstajenju Primorske« Ne vemo vsi: »Vstajenje Primor-

ske« se je rodilo na območju občine Ajdovščina, za našo Križno Goro, v trikraljevskem jutru leta 1944! Avtor besedila Lev Svetek – s partizanskim imenom Zorin, je v noči s 5. na 6. ja-nuar 1944 za Križno Goro (v kurir-ski partizanski karavli št. 15) nočil. Zjutraj se je povzpel na bližnjo vzpe-tino (na Ojstrični vrh, še bolj ver-jetno na Filčerski vrh). Pod njim je bila razgrnjena Vipavska dolina; in tam daleč, čez Kras, se je kot slutnja vsega lepega in čistega bleščalo Ja-dransko morje, za katerega je verjel, da bo naše. Od lepote in navdušenja mu je prekipevalo srce. Sam v knji-gi 'Pri svojih na svojem' pravi: »… In že se mi v spominih na čudovite primorske ljudi, ob pogledu na pre-lepo primorsko zemljo, prično sko-raj sami oblikovati verzi, ki govore o

ponižanju in trpljenju primorskega ljudstva, o brezmejnem hrepenenju po svobodi …« In rodila se je pe-sem, pesem s čudežno stvariteljsko močjo!

Že tisti večer je na kulturni prire-ditvi, v kurirski postojanki, pesem prvič javno prebral in požel buren aplavz. Kasneje je pesem v požganih primorskih vaseh znova in znova de-klamiral, saj so jo navdušeni poslu-šalci želeli slišati spet in spet.

Občina Ajdovščina bo za Križno Goro, na sončni zračni brežini, ob samotnem tršu, med Ojstričnim vr-hom in Filčerskim vrhom, postavila spomenik. Na križnogorskem ka-mnu bo vklesano:

TU JE VZKLILO‘VSTAJENJE PRIMORSKE’:PESEMS ČUDEŽNO IN STVARITELJ-

SKO MOČJO!BLIZU TU JE ROB.IN VRH …OB ZORIZ NJEGA ZRLZORINJE ZEMLJE NAŠE KRAS:DOLINO,MORJE NAŠEIN NAŠ KRAS.1944 - 2013OBČINA AJDOVŠČINA

Odkritje spomenika s svečano proslavo bo v soboto, 7. septem-bra 2013, ob 11.00. Več o nastanku pesmi same, o njeni uglasbitvi ter o dogajanju, povezanim s postavitvijo spomenika in o slovesnosti ob nje-govem odkritju, pa v septembrski številki našega časnika.

Št. 23 • 18. junij 2013 13Šport

Nogometni praznik v Ajdovščini

Na prvo soboto in nedeljo v juniju je mestni stadion v Ajdovščini do-besedno pokal po šivih. Nogometna šola Ajdovščina je po lanskih zelo pohvalnih odzivih udeležencev pri-pravila 2. mednarodni nogometni turnir mesta Ajdovščina – tokrat s kar 86 ekipami in 1200 udeleženci iz Slovenije, Hrvaške in Italije.

Ko se je NŠA lansko leto pridružila mnogim slovenskim mestom, ki gosti-jo nogometne turnirje mlajših selekcij, se je v ta projekt podala izjemno od-govorno in turnir organizirala na zelo visokem nivoju. K izjemnemu vzdušju štirih majskih in junijskih vikendov je gotovo doprineslo tudi vreme, ki je omogočalo optimalne pogoje na odlič-ni ajdovski zelenici.

Letos je padla odločitev, da bi turnir za vse selekcije (od 6 do 12 let) izpeljali v enem vikendu in po besedah vodje NŠ Ajdovščina, Andija Mamiča, je marsikdo dvomil v možnost izpeljave tako obsežnega tekmovanja v dveh dneh. Vendar je šlo, in šlo bi še veli-ko bolje, če bi vreme v soboto zdržalo. »V nedeljo se je zato pojavila težava, ko pomožno igrišče ni zagotavljalo več re-gularne igre, zato se je del tekmovanja selil na igrišče z umetno travo. Ob ve-likih organizacijskih naporih dopoldan se je popoldne stanje stabiliziralo, tako da smo prireditev izpeljali po načrtih,« je še povedal Andi Mamič in ob tem dodal, da gredo čestitke vsem udele-žencem za prikazane igre, organiza-torjem pa za uspešno izpeljan projekt, ki odmeva. Na turnirju so sodelovale odlične ekipe, ki spadajo med najbolj-še v Sloveniji, naše ekipe pa so doka-zale, da so popolnoma konkurenčne; vidi se dobro delo pri vseh kategorijah.

Turnir je potekal v 7 starostnih kate-gorijah - 4 v soboto in 3 v nedeljo. Ker so naši najmlajši, šestletniki, tako re-koč vsi zmagovalci, si je čisto vsak od njih okrog vratu nadel medaljo.

V kategoriji U7 je Koper v finalu pre-magal Domžale, NŠA je bila po dobri igri izločena po drugem delu tekmo-vanja. Pri leto starejših, U8, je Triglav v finalu premagal Vipavo, NŠA je za-sedla 4. mesto, Vid Stibilj iz NŠA pa je bil izbran za najboljšega vratarja. Pri U9 so zmagale Domžale, ki so v finalu premagale Rudar Trbovlje, NŠA pa je v četrtfinalu z 0:1 izgubila proti Taboru Sežana, v nedeljo pa je zaradi odpove-di nekaterih ekip zelo dobro zapolni-la vrzel proti starejšim vrstnikom na turnirju U10. V tej selekciji je zmaga-la Ilirija pred Triglavom, NŠA (ekipa U10) pa je četrtfinale končala z 1:1 proti kasnejšim zmagovalcem turnir-ja; pri strelih z bele točke je imela več sreče Ilirija. V kategoriji U11 je zmaga pripadla ekipi Tolmin-Idrija, ki je v fi-nalu premagala Cerknico, NŠA pa je bila za las ob polfinale (enako točk kot Cerknica, izpadli zaradi gol razlike). V nedeljo pa so nas razveselili fantje iz U12, ki so ponosno dvignili pokal za drugo mesto; v finalu jih je v izjemnem navijaškem vzdušju premagal Koper, vratar NŠA Ivan Rudolf pa je prejel lovoriko za najboljšega vratarja.

Z igro svojih varovancev in celotnim turnirjem so bili zadovoljni tudi tre-nerji, v imenu katerih je Patrik Moč-nik zapisal: »Velik izziv je organizator-jem prinesla nedelja, ko je po celonoč-nem deževju popustilo pomožno igrišče in del dogajanja je bilo potrebno prene-sti na bližnjo umetno travo na Policah. Tudi tu so se starši izkazali za izredno

marljive in odzivne in vse skupaj se je rešilo izredno hitro. Tu se velja zahvaliti tudi KS Lokavec in NK Vipava, ki sta brez oklevanja posodila oba po 2 gola, da se je lahko pripravilo dodatni dve igrišči na umetni travi in s tem rešilo turnir. Za samo organizacijo turnir-ja velja izreči velike pohvale staršem domačih mladih nogometašev, ki so poskrbeli za vse dogajanje na stadionu in red v prostorih stadiona, trenerjem nogometne šole, ki so skrbeli za celoten tekmovalni del, pa tudi fantom starejših selekcij. Za sojenje tekem so prostovolj-no poskrbeli igralci iz ŠD Škou, turnir pa bi bilo seveda nemogoče izpeljati brez nesebične pomoči mnogih spon-zorjev, ki so vsak po svojih najboljših močeh prispevali k športnemu prazniku v Ajdovščini. Turnir je požel ogromno pozitivnih odzivov s strani sodelujočih ekip, ki so že obljubile, da se naslednje leto z veseljem odzovejo povabilu.«

Andi Mamič je k temu dodal, da gre zahvala tudi Zavodu za šport Ajdo-vščina z direktorjem Urošem Pintar-jem na čelu za vso podporo in seveda vzdrževalcu mestnega stadiona Fran-cu Ferjančiču, ki je predvsem v nede-ljo mižal na obe očesi ob vseh blatnih kopelih mladih nogometašev, hkrati pa jim vmes nesebično opral in posušil še kakšno »žehto«.

Zadovoljstvo vseh udeležencev je naj-lepša nagrada za ves vloženi trud, zato lahko zagotovo pričakujemo, da bo pri-hodnjo pomlad na ajdovskem stadio-nu spet zelo živahno. Takrat pa seveda vsi lepo povabljeni, da na kakršen koli način postanete del tega dogajanja. Nogometna šola Ajdovščina

Zavod za šport gostil rokometno reprezentanco ItalijeMoška rokometna reprezentanca

Italije se je mudila na pripravah v Ajdovščini od 25. 5. do 2. 6. Razlog za to se skriva za imenom vrhunske-ga ajdovskega kondicijskega trenerja Aleksandra Lapajne. V dvorani Za-voda za šport Ajdovščina so izvajali dva treninga na dan in označili pri-prave kot odlične. Zelo so bili zado-voljni s ponudbo Zavoda za šport ter gostoljubjem hotela Gold Club, kjer so bili nastanjeni. Trener Aleksander Lapajne je svoj del opravil z odliko, saj so bili igralci mnenja, da tako

kvalitetnih priprav še niso imeli ter pohvalili športno infrastrukturo.

Upajmo, da se jim bo odlič-no opravljeno delo obrestova-

lo pri rezultatih ter , da se po-novno vrnejo v naše mesto. U.P.

Wada uspešno zajadrala v novo sezono

Za jadralci društva Wada v razre-du FJ so letos že tri regate, ki šteje-jo za pokal Slovenije, od tega dve v slovenskem morju ter mednarodna regata v Benetkah.

Sezono smo pričeli 11. maja v pe-stri in dokaj številni družbi z jadralci razredov Firebal in Optimist na re-gati za pokal Mario Klun v Portoro-žu. Vreme nam jo je v soboto zago-dlo, dopoldan je deževalo in še brez vetra smo ostali, nam pa je bilo v ne-deljo precej bolj naklonjeno, tako da smo odjadrali štiri plove. Najboljše se je uvrstila posadka Jerkič-Batagelj z doseženim 3. mestom.

Po krajšem premoru, ki smo ga iz-

koristili za kondicijske priprave smo se konec maja opravili na regato Ve-lalonga v Benetkah. Regata, ki pote-ka že 13. leto se ponaša z veliko med-narodno udeležbo, saj se odvija v sli-kovitem akvatoriju beneške lagune. V lepem sončnem vremenu z obilico vetra je ciljno črto prečkalo 110 ja-drnic. Vse posadke društva Wade so se uvrstile v prvo tretjino razvrstitve, najboljša je bila posadka Štrancar--Kete z doseženim 30.mesto, sledile so posadke Jerkič-Perhavec, Čuk--Bratina in Batagelj-Kete Matija.

Ta vikend pa smo imeli regato po-novno v slovenskih vodah. Udeležili smo se regate Zlato sidro v Izoli. V končno bolj poletnem vremenu in ugodnih vetrovih smo ponovno do-segli lepe rezultate. Iz našega kluba je bila najboljša posadka Jerkič-Per-havec na odličnem 2. mestu.

Sedaj pa smo vsi z mislimi že usmerjeni na naslednji jadralski iz-ziv. Zadnji vikend v juniju se bomo udeležili Državnega prvenstva v ra-zredu FJ, ki bo potekalo na Velenj-skem jezeru. Držite pesti!

Tekmovalci Radiokluba Ajdovščina odlični v Bolgariji

Tudi letos, smo se tekmovalci Radi-okluba Ajdovščina udeležili balkan-skega prvenstva v radioamaterstvu, ki je tokrat potekalo v Bolgariji, v kraju Razlog.

Na pot smo odrinili 23. maja iz Aj-dovščine. V Krškem smo se sestali z ostalimi tekmovalci in pot nadalje-vali z avtobusom. Pot je bila dolga celih 15ur, vendar se je izplačala, saj je slovenska reprezentanca dosegla zavidljive rezultate.

 V kategoriji ženske do 19 let so se na sprint tekmi izkazale Ana Čufer in Maruša Štokelj z 2. in 3. mestom, David Čufer pa je med seniorji osvo-jil tretje mesto. V skupnem seštevku je Ana Čufer v kategoriji ženske do 19 let ubranila naslov balkanske pr-vakinje, Matjaž Štokelj je med seni-orji osvojil naslov podprvaka, David Čufer pa je bil tretji. Pohvaliti velja tudi Jernejo Samec, ki je na sobo-tni UKV tekmi osvojila prvo mesto. Dobro se je odrezala tudi Jana Kete v kategoriji pionirk.

Razlog je turističen kraj, ki nudi številne možnosti rekreacije, saj je poleg dokaj razgibanega terena v bližini tudi smučarski kraj Bansko, v katerega smo odšli na krajši izlet. Mesto je urejeno in čisto, namenjeno turistom, ki si želijo občutiti kanček

bolgarske kulture. Na dan, ko smo se tja odpravili je v mestu vladalo pra-znično vzdušje, saj se je tam odvijalo srečanje folklornih skupin. Lahko smo občudovali bogastvo bolgarske kulturne dediščine, ki se je kazala v različnosti narodnih noš, naro-dnih plesov in pesmi. Mesto samo se zelo razlikuje od podeželja, skozi katerega smo se vozili ko smo od-hajali na tekme. Tam namreč vidiš po večini revno prebivalstvo, ki živi v starih, nedokončanih hišah, njivo pa še vedno obdelujejo s konjem in plugom. Večkrat smo na cesti morali tudi počakati, da jo je prečkala čreda drobnice skupaj s pastirjem in pa-stirskimi psi. Sledi o kakšni moderni mehanizaciji ni, o čemer pričajo tudi precej stari avtomobili na vaških cestah. Zaradi nižjega življenjskega standarda, so tudi cene precej nižje kot pri nas doma.

Med našim bivanjem v Bolgariji nam ni nam bilo nikoli dolgčas, lač-ni pa tudi nismo bili. Po tekmi nas je večina mladih odšla v hotelski bazen ali pa v savne. V soboto smo imeli večerno zabavo s preostalimi tekmo-valci, od katerih smo se poslovili v nedeljo popoldan in se tako z lepimi spomini odpeljali proti domu. JS

FOTO

Prim

ož B

rece

lj

Št. 23 • 18. junij 201314 Šport

46 ur in 19 minut – zmagovalni rezultat

Ajdovec Andrej Zaman se je letos že petič udeležil ultramaratonske kolesarske Dirke okoli Slovenije. Po treh preizkušnjah v solo kon-kurenci je tokrat drugič nastopil v mešani dvojici s Tanjo Kavčič iz Solkana in dosegel drugo zapore-dno zmago ter tokrat tudi nov re-kord v povprečni hitrosti v tej ka-tegoriji.

»Posebnih psihičnih priprav ni bilo, traso poznam na pamet, vedel sem, kaj me čaka. Poleg tega pa imam za sabo že kar nekaj ekstremnih preiz-kušenj,« pravi Andrej. Štart te res ekstremne dirke je bil 9. maja v Po-stojni, od koder se je na 1229,2 km dolgo pot odpravilo 56 ekip – 38 moških, 1 ženska, dvojica paraplegi-kov, 18 moških dvojic in dve mešani. Postojna – Pivka – Koper – Sežana – Ajdovščina – Predmeja – Col – Idrija – Bovec – Vršič – Kranjska Gora – Tržič – Kamnik – Dravograd – Šen-tilj – Gornja Radgona – Moravske Toplice – Ptuj – Krško – Novo mesto – Metlika – Kočevje – Postojna, to so le večji kraji na trasi 7. DOS-a.

Kolesarji so skupaj prevozili sko-raj 15 tisoč višinskih metrov. Naša mešana dvojica TANteam si jih je pošteno razdelila – Andrej je pobral večino klancev, Tanja pa je dirkala po ravninah, no, tudi na vzponih ji je šlo odlično. Očitno je bila strategi-ja prava, saj sta postavila nov rekord v povprečni hitrosti mešanih dvojic in s progo opravila v 46 urah in 19 minutah, za kar je v veliki meri za-sluga tudi spremljevalne ekipe. »Ni bilo lahko, bile so krize, a vredno je bilo vztrajati, da lahko rečemo: ČI-STA UŽIVANCIJA! Zadovoljstvo je bilo popolno, saj sva bila konkurenč-na tudi med moškimi dvojicami. Na koncu sva, poleg zmage v svoji katego-riji, zasedla skupno 12. mesto in pre-magala 8 moških dvojic,« je Andrej zapisal na svojem spletnem blogu.

Takšno tekmovanje zahteva težke in dolgotrajne priprave. Andrej se je intenzivneje posvečal pripravam za-dnjega pol leta. Veliko je tekel, hodil v fitnes in v gore ter kolesaril. Pred dirko je v letošnjem letu je preko-lesaril že 7.700 kilometrov: »Mi se

sploh ne zavedamo, česa je naše telo sposobno. To je vse v glavi. Morda pa imamo tudi prednost pred drugi-mi, ker lahko pozimi treniramo po hudi burji.« Tudi sicer pa »poka od energije«. Pred seboj ima že nove ek-stremne kolesarske cilje, v teh dneh se pripravlja na 600 km brevet s štar-tom in ciljem v Kopru, konec julija se odpravlja v Anglijo na 1.450 km dolg brevet od Londona do Edin-burgha in nazaj, sredi avgusta gre na 1.230 km dolg brevet v Španijo. 4. julija pa bo v Ajdovščini start že četrtega 1.000 km dolgega breveta, katerega organizator je prav Andrej Zaman. To je najdaljši slovenski brevet v dolžini 1.013 km in 10.000 višinskimi metri, prevoziti pa ga je treba v 75 urah. Prvič je bil organi-ziran leta 2009, potem pa je od leta 2011 stalno na sporedu slovenskih in svetovnih brevetov. Trasa poteka po Sloveniji, le majhen del tudi po Italiji in Avstriji. Do zdaj je bila udeležba mednarodna (poleg Slovencev so se ga udeleževali še kolesarji iz Hrva-ške, Avstrije in Nemčije), v vseh do-sedanjih izvedbah pa ga je uspešno končalo le 18 kolesarjev in kot edina ženska tudi članica TANteama Tanja Kavčič.

Skratka, Andrej ima letos še veliko ciljev, DOS je bil le eden izmed njih. Naj bodo vse nadaljnje ekstremne kolesarske preizkušnje zanj srečne, uspešne in predvsem varne. To mu iskreno in od srca želimo.

Uspešen zaključek Namiznoteniškega kluba Burja

V mesecu maju smo člani NTK Burja zaključili nadvse uspešno se-zono, ki so jo zaznamovala različna rekreativna in veteranska tekmova-nja. Med glavnimi cilji sezone je bila izvedba Medobčinske namiznoteni-ške lige (MONTRL), organizacija in vodenje Primorske namiznoteniške lige (PNTL) ter organizacija različ-nih klubskih in državnih namizno-teniških turnirjev.

MONTRL – sezona 2012/2013Medobčinska namiznoteniška

liga je potekala v večnamenskem prostoru SŠ Vena Pilona od sredi-ne septembra 2012 do konca aprila 2013, vsak četrtek med 19 in 21h. V ligi je bilo vključenih približno 25 tekmovalcev, ki so posamezno in v dvojicah vsak teden nabirali točke za končno uvrstitev. Med posamezniki je bilo odigranih 19 krogov, v igri dvojic pa smo odigrali 4 kroge.

Zaključek sezone, na katerem smo podelili priznanja najboljšim posa-meznikom in najboljšim dvojicam smo organizirali v mesecu maju. Letošnjo sezono v NTK Burja oce-njujemo kot uspešno, saj se je tek-movanja udeležilo tudi nekaj novih obrazov, ki bodo v prihodnosti resna konkurenca bolj izkušenim tekmo-valcem. Lokalna namiznoteniška liga je zadnja leta vse kvalitetnejša, saj je v klubu, poleg Davorja Pejaki-ća, ki nastopa za prvoligaško ekipo NTK Iskra Letrika, nekaj igralcev, ki so v zadnjih letih prikazali velik kakovostni preskok in odlične igre. Naj omenimo, da je Davor Pejakić na mladinskem ekipnem državnem prvenstvu postal tudi državni prvak.

Končni rezultati medobčinske namiznoteniške lige 2012/2013

Posamezniki: 1. Davor Pejakić, 2. Denis Črnilogar, 3. Dejan Premrl.

Dvojice: 1. Davor Pejakić – Du-šan Božič, 2. Vule Djurović – Peter Vodopivec, 3. Toni Žvokelj – Tadija Petrovič.

PNTL – 2012/2013Letošnja sezona Primorske nami-

znoteniške lige, že 5. po vrsti, je bila nadvse zanimiva in napeta. V ligi je bilo vključenih 8 ekip iz celotne Primorske regije v kateri nastopajo predvsem rekreativni igralci in ve-terani oz. bivši tekmovalci. Tekmo-vanje je bilo razdeljeno na zimski in

spomladanski del in je potekalo po ligaškem dvokrožnem sistemu. Eki-pe so se tako v 14 krogih srečale dva-krat. Ekipa NTK Burja Ajdovščina je domače tekme igrala ob sredah v večnamenskem prostoru SŠ in je na koncu zasedla 3. mesto.

Izvedba, organizacija in vodenje lige od vsega začetka poteka pod okriljem NTK Burja Ajdovščina.

Končni rezultati Primorske nami-znoteniške lige 2012/2013: 1. NTK Gorica I, 2. Gorica II, 3. Burja Aj-dovščina, 4. Šempas, 5. Torbarji Po-stojna, 6. Kamnje, 7. NTK Škofije, 8. SPIN Gorjansko.

Organizacija turnrijevV klubu smo v letošnji sezoni,

poleg organizacije lokalne in regi-onalne lige, organizirali tudi več namiznoteniških turnirjev: Tradi-cionalni božični turnir - organizira ga Kamenjski odsek kluba, Odprto prvenstvo v namiznem tenisu oz. 2. Memorial Jože Rodman v Vipavi in Državni namiznoteniški turnir za re-kreativce in veterane oz. 10. Memo-rial Miloša Rušta. Največji zalogaj predstavlja državni turnir v mesecu aprilu, ki ga vsako leto obišče pribli-žno 100 igralcev iz celotne Slovenije. Tekmovanje organiziramo v veliki dvorani športnega centra Police, kjer pripravimo 16 namiznoteniških miz. Turnir poteka v sodelovanju z Namiznoteniško zvezo Slovenije in šteje za jakostno lestvico rekreativ-nih igralcev in veteranov. Skupno je v sistem jakostne lestvice vključenih 7 turnirjev.

Pogled v naslednjo sezonoZaključek sezone predstavlja tudi

lepo priložnost za postavitev ciljev in pogled v prihodnjo sezono. Poleg rednih in zgoraj opisanih aktivnosti želimo v naslednji sezoni ponovno organizirati tečaje oz. treninge nami-znega tenisa, vključiti dodatno ekipo v regionalno tekmovanje, priskrbeti dodaten termin za treninge, vključiti mlade oz. nove igralce v svet nami-znega tenisa, … skratka, klubskih ciljev in idej ne manjka.

Torej lahko zaključimo, da NTK Burja Ajdovščina še naprej piha z vso močjo … v naslednji sezoni pa lahko pričakujemo nove sunke bur-je – namiznoteniške burje J. NTK Burja Ajdovščina

Uspešne domače plesalke

10., 11. in 12. maja je v Novem mestu potekalo državno prvenstvo v hip hop, break dance, eletric bo-ogie, disco, orient, jazz in modern plesih. Z uspešnimi nastopi na kvalifikacijskih pokalnih turnirjih so si udeležbo na državnem prven-stvu priplesale tudi tri plesalke aj-dovskega Plesnega centra ADC.

Pod taktirko trenerja Aleša Trdina

je Nina Ukmar izmed 50 najboljših tekmovalk v Sloveniji v konkurenci HIP HOP solo mladinke osvojila vi-soko 5. mesto in si z odličnim plesom priplesala nastop na EP, ki bo mese-ca junija potekalo v Amsterdamu na Nizozemskem. Nina je v skupnem seštevku pokalnih turnirjev med 89 tekmovalkami zasedla 10. mesto. Mladinki Sanja Stibilj in Lea Bajc sta

po nesrečnem naključju v letošnji sezoni tekmovali v izredno močni članski konkurenci, v kateri sta si med HIP HOP dvojicami na držav-nem prvenstvu priplesali odlično 16. mesto med 43 plesnimi pari!

Za mlade tekmovalke je to izje-men uspeh, saj si svojo plesno pot med najboljšimi šele utirajo. Dekleta plešejo že od malih nog, v tem uži-vajo, ples pa je postal njihov način življenja. Skupaj z ADC-jevimi so-plesalci dosegajo uspehe tako na do-mačih kot na tujih plesnih odrih, s prihodom Aleša Trdina, koreografa in plesalca plesne skupine Artifex, pa dekleta stopajo tudi na solistič-no pot. Trdo delo in močna volja, podpora okolice in ljubezen do plesa so ključ do uspehov, s katerimi nas bodo dekleta v bodoče prav goto-vo še naprej razveseljevala. Čestitke plesalkam in trenerju Alešu, Nini pa srečno na Nizozemskem! Andreja Ukmar

Letno kopališče to poletje uro več na dan! Letno kopališče Ajdovščina je že

pričelo z obratovanjem! Dan odpr-tih vrat bo 24. junija od 13. ure da-lje, odtlej pa bo bazen na voljo vse do sredine septembra.

Letošnje poletje bo bazen na voljo uro več, kot običajno, odpirali ga bodo že ob 9. uri. Nočno kopanje bo potekalo ob sredah in petkih, julija in avgusta, med 20. in 23. uro.

Cene ostajajo enake lanskim, prav tako tudi popusti za nakup več vsto-pnic hkrati in družinski popusti.

Otroški park Rado-ŽivaV sklopu Letnega kopališča Ajdo-

vščina je urejen otroški park Rado--Živa z avtomobilčki, napihljivimi in drugimi igrali. Park bo odprt še pred uradnim odprtjem letnega kopali-šča – več informacij na spletni strani

Zavoda za šport Ajdovščina www.zs--ajdovscina.si.

Št. 23 • 18. junij 2013 15Rekreacija

Tekači Vipavske doline sporočajo

Tekači, oziroma, tekačice so zopet dosegle lep uspeh. Ne sicer v smi-slu doseganja rekordnih časov ali odmevne uvrstitve na zmagovalne stopničke, kar običajno šteje kot dosežek športnikov, pač pa s svojo zelo številno udeležbo na DM teku, 1. junija letos, v Ljubljani. DM tek je nekaj posebnega, saj na njem lahko nastopajo samo ženske. Med 6.500 ženskami na startu letošnjega DM teka je bilo kar 31 članic Športne-ga društva Tekači Vipavske doline. Vzdušje je bilo prelepemu vremenu primerno, pokvarila ga niso niti raz-močena tla, ki so kmalu postala eno samo blato. V ljubljanskem Tivoli-ju se je zbralo krepko preko 10.000 ljudi. Za zabavo so poskrbeli Čuki,

Denis Avdič pa je bil eden redkih moških, ki je smel tudi na progo.

So pa Tekači Vipavske doline tudi sicer zelo delavni. V pravkar kon-čanem obdobju priprav na Majski tek se jim je pridružilo lepo število novih tekačic in tekačev. Rednih tre-ningov se udeležuje preko 60 članov, v večini so to članice. Treninge vodi-ta Uroš Medvedec za napredno sku-pino ter Tea Bajc za vse ostale. Stalno zbirno mesto treningov je po novem v Šturskem parku (ob »Ricatijevi« vili). Treningi so vsak torek in četr-tek. Pričetek se določa glede na letni čas, dolžino dneva in temperature. Sedaj, poleti, bo to ob 19.00.

Se pa v Ajdovščini pripravlja še en pomemben projekt za tekače in spre-

hajalce. Zavod za šport Ajdovščina, ŠD Tekači Vipavske doline in Studio Pikaplus so združili moči ter pripra-vljajo sistem tekaških poti na širšem območju Ajdovščine. Tekaške (in sprehajalne) poti naj bi bile ustrezno urejene tako, da bo tek po njih varen, brez nevarnosti zvinov ali padcev. Poti bodo označene, tiha želja je, da bi bila vsaj ena tudi osvetljena. Pozi-mi so namreč dnevi kratki in tekači povečini tekajo z lučkami na čelu ali okoli pasu.

Kje bodo potekale proge? V okolici Ajdovščine je veliko poti in stez, ki so primerne za tek. Okoli Ajdovskega polja in v nadaljevanju proti Vipavi, ali pa na Dolenje, Uhanje in Žablje. Druga smer je ob Lokavščku, preko Škola, do izvira Hublja ter nato – ali po Rimski cesti, ali na Grivče … Prvi naš cilj je, da bi v za začetek uredili vsaj eno ali dve 10 kilometrski progi ter ju tudi ustrezno označili.

Za vse ljubitelje teka in hoje iz cen-tra Ajdovščine pa še ena koristna no-vica. Pokošena je trasa na na levem bregu Hublja (ob Primorju) med Šturskim parkom in Ajdovskim po-ljem. Pot je primerna tudi zato, ker je možen prehod pod obvoznico. Branko Lavrenčič

Počasi proti stari formi Ni potrebno poudarjati, da dnevna

rekreacija zelo dobro vpliva na naše počutje in zdravje, a vzdrževanje do-bre telesne kondicije še ne pomeni, da moramo vsako leto odteči nekaj maratonov ali pa opraviti z najdalj-šim triatlonom. Pomembno je le, da vzdržujemo zdravo raven telesne ak-tivnosti.

Pustimo ob strani profesionalne športnike, katerih treninge, prehra-no in regeneracijo natančno določijo športni strokovnjaki.

Pomembnejši so rekreativci, ki s svojo zagnanostjo in motivacijo, a popolnoma napačnim pristopom, svojemu telesu zadajo nepopravljivo škodo.

Verjamem, da poznate koga, ki je v zelo kratkem času z ostro dieto in veliko športnih aktivnosti izgubil ve-liko kilogramov. Ko ste ga slučajno videli po nekaj tednih, je bil videti utrujen, izčrpan in postaran. Prehi-tro in nepravilno ukvarjanje s špor-tom je na njem pustilo negativne

posledice. Poškodbe, ki se navadno dolgo ne zacelijo. A še bolj žalostno je, da se ti ljudje iz teh poškodb niče-sar ne naučijo in še naprej pretirava-jo z vso zgodbo.

Ljudje smo si med seboj različni, zato je težko biti pameten glede tega, kaj je za koga najbolje. To najbolje ve vsak zase. A težava je v tem ,da se nekateri rekreativci ne znajo ali ne znamo zdravo ukvarjati s športom. Če pred nekaj leti ne bi bil del sku-pinskih treningov triatlona, verjetno nikoli ne bi vedel, kako zelo skupin-ska vadba pripomore k napredku ali kako vadba pod strokovnim vod-stvom pomeni nekaj čisto drugega.

Rad bi poudaril, da je nekoli-ko resnejša rekreacija zdrava le, če upoštevamo nekaj zelo enostavnih nasvetov. Med njimi sta zelo po-membna postopnost in regeneracija. Potrebno si je vzeti čas za počitek, naj bo to branje knjige ali druženje s prijatelji.

Prijetno s koristnim lahko torej

združimo na prav vsakem dopustu, krajšem oddihu ali izletu konec te-dna. Potrebna pa sta dobra volja in energija. Občutek po jutranjem teku, kolesarjenju ali plavanju je tako do-ber, da si še ves dan boljše volje. Za-vedaš se, da si spet naredil nekaj do-brega zase. Telo in glavo je potrebno postopno postaviti na stare tirnice, saj je pot do stare forme še dolga. A ob veliki želji in podpori družine to ni nikakršna težava.

Res je, da triatlon podpiram na vsakem koraku, a skozi moj način življenja je verjetno vsakomur jasno, da podpiram rekreativni triatlon. Tisti triatlon, ki se ga lahko udeleži prav vsak rekreativec. Kot tekmova-lec ali kot le gledalec in navijač pa boš lahko užival ob morju, reki, je-zeru ali bazenu, v dobri družbi in v zdravem športnem duhu.

Pridruži se nam, do takrat pa mi morda uspe še skočiti v bazen in narediti kakšen trening teka ali ko-lesarjenja. Še en dokaz, da izgovorov za »nenastop« ni. Pa srečno! Triatlon klub Ajdovščina

Šahovski kotiček

Dne 25. maja se je na OŠ Col od-vijal zaključni šahovski turnir mla-dih iz osnovnih šol Vipavske doline . Na njem je sodelovalo 30 učencev iz osmih osnovnih šol in njihovih podružnic ( Col, Otlica, Podkraj, Vipava, Šturje, Ajdovščina, Lokavec in Dobravlje) . Zmago si je priboril Teo Stupar iz OŠ Danila Lokarja , ki je slavil tudi skupno zmago sedmih turnirjev , ki so se odvijali čez celo šolsko leto po različnih osnovnih šo-lah . Skupno drugo mesto si je pribo-rila Elena Koradin iz OŠ Dobravlje in tretje Sebastjan Bizjak iz OŠ Ajdo-vščina . Za sladico je bilo izvedeno še ekipno tekmovanje , na katerem so nastopile ekipe osmih osnovnih šol in njihovih podružnic . Slavila je

ekipa OŠ Ajdovščina , za katero so igrali Teo Stupar, Sebastjan Bizjak in Tej Skomina . Drugo mesto si je pri-borila ekipa OŠ Dobravlje in tretje ekipa podružnice iz Lokavca .

Šah se v Vipavski dolini razvija z velikimi koraki. Če so še pred enim letom sodelovale na šolskih turnir-jih le tri osnovne šole s približno dvajsetimi mladimi, je to šolsko leto sodelovalo osem osnovnih šol s podružnicami in skupno 56 mla-dimi. Da pa kvaliteta šahovske igre na omenjenih šolah raste, dokazuje-jo naši najboljši šahisti, ki se v Ka-detski ligi Severnoprimorskih mest potegujejo za najvišja mesta. DVJS

Rekordno število tekačev na Majskem teku 2013Ravno na tisto soboto se je nebo

nad Ajdovščino razjasnilo in omo-gočilo odlično organizacijo leto-šnjega Majskega teka. Udeležilo se ga je 132 članic in članov ter kar 160 otrok. To je rekordna udeležba Maj-skega teka v Ajdovščini.

Tek, ki je letos praznoval 10. oble-tnico, že vsa leta organizira Zavod za šport Ajdovščina, s pomočjo prosto-voljcev. Tekmovanje je namenjeno popularizaciji rekreativnega teka in šteje za pokal Primorskih novic. Otroci se pomerijo na krajših razda-ljah, primernih njihovi starosti, člani pa pretečejo slabih 11 kilometrov poti okoli mesta Ajdovščina. Leto-

šnja zmagovalca sta Lucija Lipovšček iz društva Filipides med članicami ter Tomaž Ferjančič ŠD Nanos Pod-nanos med člani. Čestitamo!

Organizator se zahvaljuje vsem, ki so pomagali pri organizaciji teka, še posebej lastnikom zemljišč, po ka-terih poteka članski tek. Hvala tudi pokroviteljem: Občina Ajdovščina, Steklarstvo Gregorič, Mlinotest, Fructal, Zavarovalnica Triglav, tr-govsko podjetje Fama Vipava, Art Optika, Debitel, Hofer, Hagleitner Hygiene d.o.o., Automatic servis, Ta-urus sport, Incom Ajdovščina, Mer-cator, Restavracija MaMa, Bazeni stotinka, Elektroinstalacije Damjan

Trošt, Picerija Zmaj.

Športni programi POLETJE 2013

Poletna športna šola, za otroke od 5 do 13 letTrajala bo od 1. julija do 9. avgusta, posamezen program traja 5 dni – od pone-deljka, do petka, od 6.30 do 17. ure ter vsebuje jutranje varstvo, plavalne tečaje s športnimi aktivnostmi, predstavitev športnih panog, kopanje v bazenu ter zajtrk, malico in kosilo. Program se v primeru slabega vremena seli iz kopališča v športne dvorane. Plavalni tečaj s športnimi aktivnostmi, za otroke od 5 do 13 letPotekali bodo ob 1. julija do 9. avgusta, v tedenskih terminih, vsak dan med 9. in 12. uro, z možnostjo jutranjega varstva od 6.30 naprej. Plavalni tečaji so namenje-ni vsem stopnjam plavalnega predznanja – začetnikom, nadaljevalcem in izpo-polnjevalcem. V primeru slabega vremena se plavanje nadomesti z aktivnostmi v dvorani. Plesni kamp, za otroke in mladino od 6 do 18 letNovost ponudbe Zavoda za šport Ajdovščina v sodelovanju plesnim klubom ADC je plesni kamp, ki bo potekal prvi teden v mesecu juliju, med 9. in 17. uro, z mo-žnostjo jutranjega varstva od 6.30 naprej ter zajtrkom, kosilom in popoldansko malico. Vadba plesa bo potekala v dveh težavnostnih stopnjah – za začetnike brez plesnega predznanja ter za izkušenejše v plesu. Ob plesu bodo tečajniki tudi plavali ter spoznavali druge športne panoge. Plesni teden odraslih Večerna ponudba Zavoda za šport Ajdovščina v sodelovanju plesnim klubom ADC je plesna vadba za odrasle, ki bo potekala prvi teden v mesecu juliju, med 19. in 20. uro. Vadba se bo izvajala v latino ritmih Zumbe na letnem kopališču Ajdovščina, katera poleg vadbe vključuje tudi obisk nočnega kopanja v sredo in petek med 20. in 23. uro. Vabo vodi Alice Stojko. Cena 25€, termin od 1. do 5. julij. Nogometni kamp Olymp s Petrom Kalinom, za otroke od 5 do 13 letPotekal bo od 1. do 26. julija, v štirih tedenskih terminih, od 9. do 17. ure, z mo-žnostjo koriščenja jutranjega varstva ob 6.30 dalje ter z zajtrkom, kosilom in po-poldansko malico. Peter Kalin, bivši nogometaš ajdovskega Primorja, bo mlade uvajal v spretnosti žogobrca, spoznavali pa bodo tudi druge športne panoge, špor-tnike in plavali. Ob petkih pa se bodo skupine odpravile na paintball v Komen ali v Soča fun park v Solkan. Poletna praznovanja rojstnih dni za otroke od 4 do 14 let Potekajo ob sobotah na letnem kopališču, v primeru slabega vremena pa v špor-tnih dvoranah. Za zabavo poskrbijo izkušeni animatorji ter pestra športna infra-struktura na kopališču ali v bližnjih športnih dvoranah. InformacijeVeč informacij za vse programe najdete na spletni strani Zavoda za šport Ajdovšči-na www.zs-ajdovscina.si, preko e-pošte primoz.sulic@za-ajdovscina.si ali pokličite na 05/364 47 21/22.

Št. 23 • 18. junij 201316 Mladi

Naše življenje se vrti okrog obletnic. A so zgodovinsko gledano dokaj sodobna iznajdba. Pojavile so se šele potem, ko se je človeštvo ukalupilo v koledar. Naše osebne obletnice – rojstni dnevi – pa so še veliko bolj nov izum. Pri nas so se uveljavile šele v drugi polovici 20. stoletja. Pred tem so, če sploh so, praznovali god oz. imendan. V našem času so rojstni dnevi postali pravi spektakli. Kakšne ceremonije starši zganjamo ob rojstnih dnevih naših otrok! Še posebej ob prvem rojstnem dnevu. Torte, darila, none, nonoti, tete, strici, glasba po željah … Za koga? Za otročička, ki sploh nima pojma, kaj se godi. Poleg tega povzročimo starejšim bratom in sestram hude travme, ker ti nikakor ne morejo razumeti, zakaj zdaj ta poscani in slinast mulc, ki niti govoriti ne zna, dobi eno tono daril. Naslednja leta so za starše še hujši stres. Saj morajo v skladu z denarnimi in prostorskimi zmožnostmi organizirati rojstni dan za čredice razposajenih in za vsa svarila gluhih mladičev. (Še dobro, da jih uroči televizor ali računalnik in otrpnejo pred ekranom!) V najstniških letih otroci spoznajo, kakšne travme povzročajo praznovanja rojstnih dnevi staršem. Zato se kar na enkrat odločijo, da ne bodo več praznovali doma, ampak bodo prijatelje raje peljali na pico. Starši so za nekaj let brez skrbi. A ne za dolgo, saj je v poznih najstniških letih treba praznovanje rojstnega dneva prestaviti v pozne ure in na bolj oddaljene in sumljive lokacije. Treba je poskrbeti za prevoz … za varnost … Skrbijo nas legalne in nelegalne droge … Voznik mora biti na takih vožnjah pripravljen na hitra ustavljanja. Obvezna je pvc vrečka. Priporočljivo je, da ima voznik kupon s popustom za globinsko čiščenje notranjosti avtomobila.

Nato končno pride otrokov osemnajsti rojstni dan. To obletnico enako nestrpno pričakujejo starši kot slavljenec. Starši upajo, da bo praznujoči končno prišel k pameti. Če pa že ne bo, pa vsaj odgovorni zanj niso več. Slavljenec verjame, da se bo končno otresel terorja ta starih ter postal človek. No, veliko nas je, ki se praznovanja težko pričakovane polnoletnosti ne spomnimo najbolje. Zna bit, da smo kaj slabega pojedli. Odraslost je naporna reč. Organizacija obletnic pa tudi.

Zato se po osemnajstem letu rojstni dnevi praznujejo bolj enostavno. Plačaš pijačo, dve, tri … Mogoče organiziraš kak žur v španoviji z vrstniki. Trideseto obletnico večina prešprica, saj je preveč zaposlena s službo (ali nezaposlenostjo), partnerjem, nosečnostjo, z otroki, stanovanjem, hišo … Podobno je s štirideseto obletnico. Čeprav nas takrat že malce ščipa pri srcu. Saj smo res še preveč lepi, mladi in vitalni, da bi nas kazila ta štirica. Največji problem pri praznovanju štiridesetega rojstnega dne je, da bo naslednji hud žur, ki ga bomo organizirali – abraham. Ta pa baje prehiteva in pride, ko nanj sploh še nismo pripravljeni. Abrahami so običajno umirjeni obredi, pogosto oslajeni z resigniranim humorjem. Z jasno proceduro: večerja, govor ali dva, štos ali dva, ples, pijača, obujanje spominov, prijatelji, ki jih že dolgo nisi videl, hvaljenje otrok, predstavljanje njihovih partnerjev, zadrega, ker otrok še ni končal šole, zadrega, ker otrok nima partnerja ali je partner »napačnega« spola ... Ob abrahamu vam običajno preberejo vaš življenjepis, bolj ali manj poenostavljen in idealiziran. Ne bodite presenečeni, če boste za kakšno podrobnost iz vašega življenja slišali prvič. Šestdesete obletnice prihoda na ta svet se večini že ne ljubi pretirano praznovati. Organizacijo zdaj prevzamejo otroci. (Če se z njimi niso skregali …) Velik del pozornosti slavljencu tu poberejo vnuki, kar pa dotičnega sploh ne moti. V podobnem slogu potekajo vse naslednje obletnice, če jih seveda doživite. Včasih pa so zadnji rojstni dnevi podobni tistim prvim. Slavljenec sploh nima pojma, za kaj gre. Krog se sklepa.

Praznovanja rojstnih dni so lahko stres tudi, če ste samo povabljenec. Kaj kupiti in kako drago naj bo darilo? Ženske mučijo vprašanja: Kaj obleči? Sem se preveč zredila? Enako zoprno je, če ste povabljeni, pa se vam na žur ne da iti. Še huje je, če sploh niste povabljeni – pa bi radi bili. Pri parih se pojavi problem, ko je partner povabljen k dobremu prijatelju, ki gre drugemu partnerju že od nekdaj na živce. Pogosti so tudi diametralno nasprotni primeri. Problem je prevoz. Kdo bo peljal tja in kdo nazaj? Zato se rado zgodi, da se partnerja skregata zaradi obletnice, ki se njiju sploh ne tiče. Še hujši spori pa so zaradi »partnerskih obletnic«. Ženske bi praznovale datum, ko sta se prvič videla, ko sta prvič šla na zmenek, dan, ko sta se prvič poljubila, za tem dan, ko sta prvič khmm, in seveda, seveda – poroko! (Bolj malo je tistih srečnežev, kjer sta se zadnja dva dogodka ujela na isti dan in je en datum manj za pomnjenje.) Moški (govorimo o povprečju) si zapomni le en dan (prvič khmmm). Zato so te obletnice pogosto vir slabe volje in prepirov. Marsikaterega moškega je že presenetila roža in svečka na mizi. Če mu ob tem uide vprašanje: »Zakaj pa so te rože tukaj?« ga užaljeno strupen pogled njegove drage hitro spomni, da je pozabil nekaj zelo zelo pomembnega. Hudiča! Obletnica! Katera že?

Božo Remškar

ObletniceBIT&BEAT 2013

Leto je naokrog in ponovno je na-počil čas, ko MC Hiša mladih gostu-je v Galeriji Vipavski Križ. Letos že četrtič zapored, zato tokratni projekt nosi naslov BIT4BEAT. V projektu Mladinski center Ajdovščina vsako leto gosti mlade umetnike različnih umetniških smeri. Letošnji dogodek in hkrati otvoritev razstave je potekal v petek, 7. junija, v Galeriji Vipavski Križ. Rdeča nit letošnjega projekta je bila »street art«, vendar ne običajna ulična umetnost, pač pa so v galeriji razstavljena dela, ki so na dan odpr-tja razstave nastajala v ozkih gasah idiličnega Vipavskega Križ. Sodelu-joči mladi umetniki so v petek, 7. Ju-nija, zasedli ulice Vipavskega križa, in vsak na svoj način, s svojimi teh-nikami, poskušali v svoja umetniška dela vnesti čim več utripa življenja, ki ga mestece ponuja. Prav zato leto-šnji projekt nosi naslov BIT4BEAT, ki ponazarja četrto leto projekta in hkrati simbolično poudarja umetni-

kovo iskanje utripa slikovitega kraja. Letos so sodelovali naslednji ume-tniki: blogerke Tea Goljevšček, Hana Karim in Petra Brecelj, likovni ume-tniki Maja Štefin, Grega Marc, Mati-ja Kete, Iris Plešnar in Heli Hongisto, fotografi; Anja Korenč, Tina Furlan ter Urška Pirjevec, šivala pa je Teja Gvardjančič. Za podporo projektu je skrbel Matjaž Slejko, za glasbeni vlo-žek pa Akustični Seba.

MC Hiša mladih se na tem mestu zahvaljuje vsem, ki ste kakorkoli pri-pomogli k uspešni izvedbi dogodka, predvsem pa Turističnemu društvu Vipavski Križ za gostoljubje in po-moč pri otovoritvi razstave.

Vabimo vas, da si ogledate razstavo, ki bo odprta do pet-ka, 28. junija 2013. Matjaž Jazbar

Dobrodelnost napolnila dvorano Letošnji izbor glasbenikov za zdaj

že tradicionalni dobrodelni koncert je Venčku Petriču odlično uspel. Gal in Severa Gjurin s skupino Čedahuči so napolnila Dvorano prve sloven-ske vlade do zadnjega kotička.

Aktivistka Elena Pečarič, podpred-sednica društva YHD za teorijo in kulturo hendikepa, je uvodoma po-udarila, da članom društva ogromno pomeni napolnjena dvorana. Denar je pomemben in potreben, še bolj kot to pa je pomembno razumevanje soljudi. Obiskovalci so z nakupom vstopnice za koncert na svoj način izrazili strinjanje in izrekli podporo Venčku Petriču in društvu YHD, ki si prizadeva za neodvisno življenje

hendikepiranih. Venčko brez stalne pomoči nebi zmogel živeti. In ker državni mlini meljejo zelo počasi, vmes pa se celo ustavljajo, ne gre ča-kati na pomoč in solidarnost države. Zato si invalidi poskušajo pomagati sami.

Dobrodelni glasbeni dogodek je tako postal že tradicionalen, letos pa mu je prvič uspelo napolniti dvora-no do zadnjega kotička. Gal in Se-vera sta se odpovedala honorarju, še več – tudi izkupiček od vseh po koncertu prodanih zgoščenk sta po-klonila za dober namen.

Po resnično izvrstnem koncertu je sledilo druženje ob dobrotah, ki so jih pripravile članice Društva gospo-

dinj s Planine, predstavili pa so se tudi domači vinogradniki.

Hvala vsem, ki podpirate Venčka in njegovo prizadevanje za normal-no življenje.

Zaključni koncert mladega organista Mateja Marc

Niso še dobro izzvenele pesmi le-tnega koncerta Srečko Kosovel iz-pred Marijinega doma v Šturjah, ko so na notranji strani cerkve svetega Jurija zapele orgle. Za zaključek četr-tega letnika orglarske šole Nova Go-rica, ki jo je obiskoval Matej Marc, je pripravil pravi koncert v sodelo-vanju z mešanim pevskim zborom župnije Šturje.

Matej je svojo glasbeno pot pričel s sedmimi leti, s sodelovanjem v otro-škem pevskem zboru. Za igranje si je v dveh letih pridobil nekaj osnov glasbene teorije pri obiskovanju nauka o glasbi in igranju harmoni-ke na glasbeni šoli Vinka Vodopivca. V petem razredu osnovne šole ga je

začela poučevati klavir Fanči Srebot, ki ga je tudi vzpodbudila k vpisu na orgelsko šolo. Tam se je izučil iz predmeta orgle pri prof. Urošu Ceju ter iz zborovodstva pri prof. Mateju Petejanu.

Nastop, ki ga je napovedovala Maj-da Božič, je bil sestavljen iz dveh delov. Prvi, obsežnejši del, je Matej igral na orglah dela Johanna S. Bacha ter Leona Boëllemanna, ter pokazal izvrstno znanje in talent. V drugem delu se je preizkusil v vodenju štur-skega pevskega zbora, ki ga sicer vodi Marinka Šuštar. V polni cerkvi je pod novo roko zbor ubrano za-zvenel v vsej svoji mogočnosti. Pre-pevanje zbora je na orglah spremljal

prof. Uroš Cej. V program je Matej vključil tudi pesmi s solistoma Met-ko Gobec ter Evgenom Pregeljem. Poleg poslušalcev je prepričal tudi komisijo, ki mu je sledila na nastopu.

Nastop je spremljal tudi dirigent in skladatelj g. Miran Rustja, leto-šnji dobitnik petomajskega prizna-nja Občine Ajdovščina. Po nastopu je mladeniča in vse nastopajoče pohvalil in hudomušno dejal, da še v Ljubljanski stolnici nimajo take-ga zbora. Vsi smo bili povabljeni v »Snico«, na Matejev dom, od ko-der izhajajo Marci. Poleg izrednega talenta za glasbo se je izkazal tudi kot dober gostitelj. Aleš Brecelj

Dnevi Gore

Sobota, 13. julij 2013,

od 19. ure naprej

Koncert dalmatinske

klape KUMPANJI

Sledi zabava z rock ansambli.

Vabi vas Društvo Gora

Št. 23 • 18. junij 2013 17Mladi

Poletni mladinski tabori

Mladinski center in hotel Ajdovščina, v sodelovanju z zunanjimi partnerji, od 1. do 5. julija organizira 5- dnevna mladinska tabora. Aktivnosti so or-ganizirane tako, da udeleženci od 12. do 15. leta starosti na svežem zraku raziskujejo, spoznavajo in se učijo na podlagi praktičnih delavnic, hkrati pa v dobri družbi sovrstnikov aktivno in koristno preživljajo svoj prosti čas.Likovni tabor »Kreativno likovno izražanje na svežem zraku« Likovni tabor nudi fantastično priložnost za učenje slikarskih veščin v Ajdovščini in njeni okolici. Mladinski center Hiša mladih je le korak oddaljen od samega središča Ajdovščine in obkrožen s slikovito naravo. Udeleženci tabora bodo začeli z risanjem in skiciranjem ter nato prešli na slikanje z barvami. Osnovne likovne tehnike, toni, barve in oblike bodo vključene v program tabora, dodatno pa bo v taboru tudi veliko ostalih kreativnih izražanj v likovni umetnosti, predvsem pa se bo vse dogajalo na svežem zraku. Slikanje na svežem zraku je vedno zanimiva izkušnja in udeleženci, tudi taki z predznanjem, bodo zagotovo uživali v zunanjem risanju. V primeru slabega vremena pa bo za udeležence možnost slikanja tudi znotraj Mladinskega centra Hiša mladih. Naravoslovni tabor »Prijatelji narave« Ljudje bi radi travnike, gozdove in izvire ohranili take, kot so in marsikoga žalosti, da se travniki zaraščajo, ujme lomijo drevesa, narasla voda spremi-nja strugo, ipd.. Naravo lahko varujemo in za prihodnje rodove ohranja-mo le mi, ljudje. Naravoslovni tabor sestavljajo izobraževalne vsebine ter bogat animacijski program. Aktivnosti so organizirane tako, da udeležen-ci od 12. do 15. leta starosti na terenu raziskujejo živo in neživo naravo, spoznavajo rastlinske in živalske vrste v njihovem naravnem okolju, se na podlagi praktičnih delavnic in spoznanj učijo, hkrati pa v dobri družbi sovrstnikov aktivno in koristno preživljajo svoj prosti čas. Informacije: Cena posameznega tabora znaša 150 eur in zajema (pro-gram, nastanitev in polpenzion za 5 dni). Več o programu taborov dobite na naših spletnih straneh www.mc-hisamladih.si in www.hostel-ajdovsci-na.si ali na telefonskih številkah (05) 368 93 83, 041 945 392

Modna vstaja V Ajdovščini se je med 20. in 25.

majem v Mladinskem centru zvrstil že tretji MC Teden mode, letos pod geslom Modna vstaja. Edinstve-ni modni dogodek pri nas je gostil mnoge že uveljavljene modnie obli-kovalce ter odprl vrata komaj vsto-pajočim na slovenski oblikovalski oder. Obiskovalcem pa je ponudil še veliko spremljajočega programa za vse okuse.

Dogodek je odprla razstava uspe-šne slovenske modne fotografinje Ane Gregorič, ki je v galeriji MC Hiše mladih predstavila cikel izvr-stnih fotografij, pri katerih je glavno besedo imela ženska podoba in nje-na osebnost. Ana Gregorič je med drugim tudi prejemnica prestižne Sony World Photography nagrade za leto 2012, kjer je bila njena zma-govalna fotografija izbrana med kar 112.000 fotografijami v tekmoval-nem programu.

Najmlajši obiskovalci dogodka so imeli priložnost pokazati svojo ustvarjalnost in modne talente na delavnici pod mentorstvom Barbare Kožlin.

Četrtkov večer je ponudil obisko-valcem razvajanje vseh čutov, za-čenši z Modno poizkuševalnico, kjer sta svoj prefinjeni finger food pred-stavila blogerja BRATINOV Miha Bratina in SERVANTLESS COOK Peter Bajnoci, pridružila pa se jima je tudi mojstrica v slaščičarstvu in študentka modnega oblikovanja Eri-ka Jerkič. Obiskovalci so lahko uži-vali v nadvse estetsko predstavljenih malih poslasticah, za dobro kapljico je poskrbel Davorin Mesesnel s Cej-kotove domačije z Goč.

Osrednji del večernega programa je bil posvečen pogovoru z naslo-vom Moški o modi, katerega je vo-dil študent filozofije in primerjalne književnosti Matej Repič. Pogovor se je odvijal v sproščenem vzdušju, svo-je poglede na moško figuro v svetu mode pa so predstavili mladi modni entuziast Blaž Benedik Ivanov, gra-fični oblikovalec Mito Mihelič, mo-del Mario Vurdelja ter vsestranski modni poznavalec Tomi Vugrinec.

Za popolno glasbeno kuliso je po-skrbela Tinkara Kovač, ki je v spre-mljavi kitarista Marka Stropnika ter

seveda nepogrešljivega zvoka flavte poskrbela za čudovito akustično iz-kušnjo, ki je očarala vse obiskovalce.

Petkovo in sobotno dogajanje je bilo tudi letos namenjeno modi v svoji najpristnejši formi. V petek so dogajanje MC Tedna mode zavze-li perspektivni študentje modnega oblikovanja naravoslovno-tehniške fakultete (NTF) David Bacali, Neža Pavrič, Tjaša Černe, Zarja Predin, Katarina Spreiz, Špela Kopač, Nastja Bric ter Sofija Urumović; svoje mo-dne stvaritve so premierno predsta-vili že na ljubljanskem tednu mode. Pridružila se jim je tudi oblikoval-ka nakita Marjeta Pezdirec, ki sicer ustvarja pod blagovno znamko Mar-garet88 design.

Dovršena podoba manekenk in modelov je bila v rokah odličnih umetnic ličenja Ane Jerič ter Eme Bavcon, frizure pa je urejal goriški frizer Flavjo Bone.

Sobotno modno revijo sta odprli litvanski študentki modnega obli-kovanja Janina Zibireva ter Malvina Stankute, ki svoje ustvarjalno ob-zorje širita na eni od naših fakultet. Predstavili so se še: Iris Wala, Jona Bednjanec, Sare Biljali, oblikovalski par Ajdin Huzejrović ter Žiga Mar-tinjak, NIKATOcouture in Tanja Zorn. Svoje kolekcije pa so pred-stavile tudi oblikovalke modnih dodatkov TMpriboljški, Aleatta ter Vandalimorale v sodelovanju z Ano Malalan.

Letošnja Modna vstaja je blestela tudi zaradi vrhunske ambientalne ureditve, katere idejna vodja je bila študentka arhitekture Lea Bradaše-vič, avtor vizualnega video-mapi-ranja pa Andraž Jerič. Za glasbeno podlago obeh večerov je skrbela DJ Nati Katchi. Organizatorji letošnjega dogodka Anja Korenč, Tea Golje-všček, Lea Bolko, Hana Karim ter seveda ekipa MC Hiša mladih, pa so zaslužni, da je Modna vstaja potekala gladko in da se je v našem mestu zbra-lo tako veliko modnih talentov, prav

kmalu pa bomo začeli s snovanjem modnega dogodka za leto 2014. Fotografije Ana Korenč

Ples v dežju

Letošnja maturantska četvorka se je, navkljub deževnemu in mrzlemu pomladnemu dnevu, zgodila v petek 24. maja. Na Lavričevem trgu se je zbralo 120 maturantov iz SŠ Veno Pilon in stopilo v skupen plesni ko-rak.

Maturante je najprej pozdravil rav-natelj SŠ Veno Pilon Alojz Likar, ki jim je zaželel uspešno pot naprej. Z spodbudnim govorom je kot vsako leto maturante pozdravil tudi župan občine Ajdovščina Marjan Poljšak.

Program, ki ga je zasnoval Mladin-ski center Hiša mladih, smo žal mo-rali zaradi slabega vremena izpustiti.

Mladinski center Hiša mladih se zahvaljuje Občini Ajdovščina za vso nudeno pomoč in sponzorstvo, plesnemu studiu Rebula in SŠ Veno Pilon za uspešno sodelovanje, ter vsem, ki so sodelovali in pripomogli, da se je maturantska četvorka prije-tno zaključila.

Zahvaljujemo se vsem matu-rantom, ki so pokazali, da so ge-neracija, ki jih stvari kot je slabo vreme ne zmoti. Hkrati jim že-limo uspešen zaključek mature in seveda nepozabno poletje! MC Hiša mladih Ajdovščina

Št. 23 • 18. junij 201318 Šolsko

Najmlajši na obisku 

V petek 31.maja so dijake 2.č SŠ Veno Pilon Ajdovščina obiskali najmlajši. Prišli so s prav posebnim razlogom - da si ogledajo dve krat-ki zgodbici, predstavljeni preko pri-povedovalca in pantonime ostalih igralcev. Da je bilo srečanje še bolj zanimivo, smo eno od iger odigrali v angleščini. Na sam nastop smo se pripravljali en mesec in sicer v sklo-pu predmetov angleščina-ples. 

Otroci so zelo uživali ob igri, v ka-teri je nastopalo veliko zanimivih ži-

vali. V prvi zgodbi smo spoznali gro-znega krokodila, leni mački, račke, kokoši, zajčke in vrabce, v drugi pa volka, merjasca, ježa, bolho, žabo...

Ob koncu srečanja smo se z otroki še pogovorili ter se fotografirali. Uži-vali smo tako kot otroci tudi mi. 

Taki dogodki so za nas, bodoče vzgojiteljice, zelo pomembni, saj nas pripravljajo na poklic, ki ga bomo nekoč tudi sami opravljali. Zato si želimo še več podobnih izzivov. Urška Kovšca

Naravoslovne eksperimentalnice

V tednu od 20. do 24. maja smo se dija-ki 2. letnikov gimnazije Srednje šole Veno Pilon udeležili projekta Naravoslovne ek-sperimentalnice na Kovku. Vsak razred je tam preživel dva dneva.

Dijaki 2. b razreda smo naravoslovni projekt pričeli v torek, 21. maja popoldne. Ob prihodu k taborniški hiši na Kov-ku smo si najprej porazdelili dolžnosti v času bivanja, kot je kuhanje večerje in čiščenje spalnic. Po seznanitvi s hišnimi pravili smo se namestili in se nato zbrali v učilnici, kjer smo izvajali razne kemijske poskuse. Med drugim smo izdelovali bo-raksove bisere in opazovali vpliv koncen-tracij na kemijske reakcije.

Po večerji smo imeli nekaj prostega časa za druženje, nato pa so se začele nove de-javnosti. Predvidena je bila astronomija, a žal nam je vreme ponagajalo. Kljub temu pa smo bili ves večer dejavni, in sicer smo v skupinah izvajali fizikalne eksperimen-talne vaje s področja elektrike.

Naslednji dan smo se po zajtrku odpra-

vili na teren. To dopoldne je bilo namreč rezervirano za vaje iz biologije. Na terenu smo s pomočjo dihotomnega ključa do-ločali in spoznavali rastline. Prvič pa smo imeli možnost to početi na nekoliko so-dobnejši način - s šolskimi tabličnimi ra-čunalniki. To nam je predstavljalo še večji izziv in ure na terenu so hitro minile.

Po kosilu smo izpraznili in počistili prostore, nato pa smo se peš vrnili v Aj-dovščino. Nekoliko s strahom smo pogle-dovali oblake nad nami, a na srečo se je kmalu po začetku poti povsem razjasnilo. Lepšega vremena za pohod si ne bi mogli želeti.

Domov smo prišli utrujeni, a zadovolj-ni. Zanimivo je bilo doživljanje naravo-slovja daleč od šolskih klopi in v nekoliko bolj sproščenem vzdušju. Ta projekt smo zaključili z veliko novega znanja, lepimi spomini in dobro voljo. Vsi se že veselimo novih eksperimentalnic prihodnje leto. Rebeka Batič

Slovo maturantovDijaki 3. d letnika Srednje šole

Veno Pilon Ajdovščina smo bili v petek 24.5.2013 deležni poslovilnega govora 4. d letnika.

Ob prihodu v razred so nas nasme-jano pozdravili in nam povedali, da so prišli zato, da nam podajo nekaj koristnih nasvetov, do katerih so se dokopali v štirih letih svojega izo-braževanja na naši šoli. Naprej so nam podali spomine na posamezen letnik, tako dobre kot slabe. Za 4. letnik pa so nam predvsem sveto-vali, kaj naj upoštevamo, česar oni niso in so si zato opekli prste. Po predstavitvi so pred razred poklicali predsednico razreda in ji dali nekaj zanimivih, predvsem smešnih nalog, ki jih je morala izvesti. Nato je vsak v

razredu dobil dudo - liziko kot sim-bol nekdanje predaje dude.

Tretješolci, skorajšnji četrtošolci, smo se ob tem zelo dobro počuti-li. Maturantje so do nas pristopi-li kot prijatelji in nam zaželeli vse dobro. Smo v letih, ko nam največ

pomeni beseda prijatelja, sovr-stnika, zato smo si njihove besede, nasvete zelo dobro zapomnili in verjamem, da jih bomo tudi upo-števali. Hvaležni smo jim za lepo izvedeno poslovilno uro. Sara Brelih

Izlet v neznanoNa zaključni prireditvi Slovenske-

ga knjižnično –muzejskega MEGA kviza, ki se je odvijala v Lavričevi knjižnici v Ajdovščini, smo že 25. aprila izžrebali nagrajence in razde-lili nagrade. Podelili smo 38 knjig, ki sta jih prispevali Družba Piano (33 knjig) ter Hranilnica in posojilnica Vipava (5 knjig); dve majici, ki ju je podarila Lavričeva knjižnica Ajdo-vščina; osem kompletov razglednic Pilonove galerije ter štiri zgoščenke Tomija Trilarja SLOVENSKE ŽABE, ki nam jih je v imenu Prirodoslov-nega muzeja Slovenije prinesla Irena Kodele Krašna. Poleg tega smo izžre-bali 12 učencev in enega mentorja za izlet v neznano.

Na slovesnost smo povabili biolo-ginjo, profesorico biologije ter ku-stosinjo – pedagoginjo v Prirodo-slovnem muzeju Ireno Kodele Kra-šna, ki se že več let poklicno ukvarja z določevalnimi ključi in jih tudi sama izdeluje. Predstavila nam je in-teraktivni določevalni ključ, ki si ga sami lahko brezplačno prenesemo na računalnik ali pametni telefon ter z njegovo pomočjo spoznavamo rastline in živali. Dostopen je preko projekta SIIT. Učenci so imeli zanjo veliko vprašanj in naše druženje se je kar prehitro končalo. Za konec je za nas pripravila še delo po skupinah. Na dvorišču knjižnice smo morali s pomočjo interaktivnega določe-valnega ključa na tablicah določiti imena petim označenim rastlinam.

Najuspešnejši so prejeli nagrade.Kraja izleta učencem nismo zaupali

vse do odhoda v soboto 8. junija. List z navodili, ki so ga prejeli, je vsebo-val le podatke o trajanju vožnje, času odhoda in vrnitve, o času hoje, o obvezni opremi… Naš cilj je bil Ško-cjanski zatok, ki je sredozemsko mo-krišče in največje pol-slano močvirje v Sloveniji. Za obisk smo se morali najaviti, saj na dan sprejmejo največ 200 obiskovalcev. Skupine lahko re-zervat obiščejo le v spremstvu vo-dnika. Vodnica Bojana Lipej nam je posodila daljnoglede in nekaj knjig o pticah. Navkljub vročemu soncu so ure hitro minevale. Videli smo številne vrste ptic, med drugimi belo čapljo, kormorana, laboda grbca, kanjo in lisko, pa tudi boškarine (av-tohtono istrsko govedo), camarško kobilo, kačje pastirje in žabe. Srečali smo opazovalce in popisovalce žab,

ki so žabe ravnokar ujeli in smo si jih lahko od blizu ogledali ter po želji z mokrimi rokami tudi dotaknili.

Po končanem obisku rezervata smo se v bližnji Koper odpravili še na sla-doled in se odpeljali proti domu. Po besedah udeležencev je bil izlet zelo zanimiv, pa tudi poučen, saj je bil za-res pristen stik z življenjem v rezer-vatu tega tako posebnega mokrišča. Za nas knjižničarje pa je bil ravno zato posebej dragocena nagrada in dodatna vzpodbuda, da za udelež-bo v Mega kvizu nagovorimo mlade tudi v naslednjem šolskem letu.

Pri organizaciji izleta, na katerem so, tako kot pri organizaciji Mega kvi-za sodelovali tudi mentorji, je knji-žnici pomagala Osnova šola Šturje s kombijem in voznikom Primožem. Hvala tudi v imenu mladih! Martina Zalar

Promocija stotega doktorja znanosti na Univerzi v Novi GoriciV četrtek, 13. junija 2013, je v dvor-

cu Lanthieri v Vipavi potekala slove-sna podelitev diplom, magistrskih diplom in promocija doktorjev zna-nosti Univerze v Novi Gorici.

Med promocijami novih doktorjev znanosti smo posebej ponosni na stoti doktorat znanosti, ki ga je prejel He Tingyao. Svoj doktorski študij je zaključil na Fakulteti za podiplom-ski študij na študijskem programu Fizika in je ta trenutek že zaposlen na Xian University of Technology na Kitajskem.

Univerza v Novi Gorici je v svojem osemnajstletnem obdobju delovanja promovirala 105 novih doktorjev

znanosti. Prvi doktor znanosti je 7. decembra 1998 postal Branko Kon-tić na študijskem programu Zna-nosti o okolju. Danes novi doktorji znanosti UNG prihajajo iz različnih držav, in sicer Slovenije, Italije, Polj-ske, Bosne in Hercegovine, Srbije, Hrvaške, Norveške, Indije, Kolum-bije, Irana, Brazilije, Argentine, Ki-tajske in ZDA.

Vse od svojega začetka je Univerza v Novi Gorici izjemno mednarodno vpeta institucija in k temu poslan-stvu bo zavezana tudi v prihodnje. To dokazuje tudi visok delež tujih vpisanih študentov na Fakulteto za podiplomski študij, ki v letošnjem

študijskem letu znaša kar 47 %. Vsem novim diplomantom, magi-

strom in doktorjem znanosti iskre-no čestitamo in jim želimo uspe-

šno uresničevanje novih ciljev. Andreja Leban

Št. 23 • 18. junij 2013 19Šolsko

Ustvarjalnost – most med mladimi svetaUčenci Osnovne šole Otlica so s

svojo iskrenostjo likovnega izraza znova dokazali, da s svojimi stvari-tvami zmorejo prepričati tudi preko meja svoje domovine, na medna-rodnem stičišču kultur z vzhoda in zahoda, juga in severa – v Bitoli v Makedoniji.

Na mednarodnem likovnem na-tečaju »Bitola 2013«, na katerem je sodelovalo osemindvajset držav z več kot 15950 likovnimi deli osnov-nošolskih, srednješolskih mladih, so s svojo kolekcijo likovnih del, pre-jeli nagrado za udeležbo na likovni koloniji »The Small Montmartre of Bitola 2013«, ki poteka od 23. maja do 30. maja v Bitoli. Makedonija ni

prav blizu, Bitola pa je skoraj na gr-ški meji. Ravnatelj naše šole, gospod Aleksander Popit, ki je bil uspeha svojih učencev zelo vesel, se je zares potrudil, da nam je omogočil po-tovanje tako daleč. In tako smo se, enajstletna Hana Bizjak, dvanajstle-tna Ana Velikonja – dve zelo likov-

no nadarjeni učenki in jaz, njihova likovna mentorica, Silva Copič, kon-cem maja znašli na ulicah Bitole v pisani druščini mladih ustvarjalcev iz Egipta, Rusije, Turčije, Ukrajine, Srbije, Romunije, Slovaške, Kitajske, Portugalske in domačinov iz Make-donije. Bili smo med najmlajšimi povabljenci, ki so osem dni ustvarjali na ulicah Bitole, Kruševa in Ohrida.

S toliko drugačnega smo se sreče-vali na ulicah, toda vedno z veliko srčnosti mimoidočih mladih in sta-rih, ki vedo in občutijo, da je likovni jezik univerzalen vsem ljudem tega sveta.

Ulice Bitole, Kruševa in Ohrida so nam vedno znova ponudile svoje »srce«, mnogo panoram pa tudi de-tajlov, ki jih je bilo potrebno izbrati, da jih vzamemo za svoje in jih na svoj lasten način prikažemo s črto, obliko in barvo ter jih podarimo vsem, ki to želijo videti in doživeti.

Mladi smo pokazali in dokazali, da želimo, da hočemo in zmoremo gra-diti most, ki nas ljudi opozarja, da imamo več skupnega, kot pa tistega, kar nas deli.

»In jezikovno sporazumevanje?«, nas boste vprašali. Ni težko, če se hoče! Z našim znanjem angleškega jezika, pa tudi s kretnjami rok, smo našli skupni jezik. Velikokrat smo se od srca nasmejali. Razumeli smo se tudi z malo starejšimi kot smo bili sami. Pri tem pa nam je pomagal prijazni slikar, gospod Kosta Hadzi Antonovski s svojo mlado ekipo, ki ima v starem delu Bitole Children's art studio z ogromnim številom li-kovnih del mladih z vsega sveta, ki je prava likovna učilnica za najmlajše, pa tudi za tiste starejše, ki bodo kaj kmalu stopili na samostojno pot is-kanja skozi umetnost. Vse dni smo doživljali in ustvarjali, da bi košček lepote v sebi prinesli s seboj domov.

Hvala vsem ki ste nam to omogočili. Silva Copič

ANA VELIKONJA: V Bitoli mi je bilo najbolj všeč, ker so bili vsi ljudje tako prija-zni. Ko smo risali na stojala na ulicah, so se vsi ljudje, ki so hodili mimo, ustavili in vprašali od kod smo. Vsi so vedeli, da smo iz malega Bitolskega Montmartrea. Tam so naselja boj strnjena, ulice so ozke, hiše pa so tako stare kot nove v istem slogu in z lepo okrašenimi oboki. Ko se sprehajaš po glavni ulici, imajo čez cesto prednost vedno pešci in avtomobili se vedno ustavijo, ko stopiš na cesto.

HANA BIZJAK: Prvič sem potovala z letalom in polet iz Ljubljane v Skopje mi je bil zelo všeč. Prijetno so me presenetili ljudje, saj so bili do nas zelo prijazni. Od vsega pa mi je bilo najbolj všeč slikanje z vodenimi barvicami na ulicah.

Radostno petjePevci Otroškega pevskega zbora

Višaji iz Osnovne šole Danila Lo-karja so v Pilonovi galeriji predsta-vili svoj letošnji program.

Zaključni koncert je obsegal dvaj-set pesmi, ki so bile razdeljene v tri sklope. V prvem, z naslovom Naše prijateljice živali, so predstavili osem skladbic, v drugem so zapeli sloven-ske ljudske pesmi, v tretjem pa do-moljubne. Program koncerta je bil sestavljen iz skladbic, ki niso pogo-sto v repertoarju otroških zborov. Bil je zelo zanimiv.

Radostno prepevanje otrok je ogrelo srca poslušalcev. Ti so z nav-dušenim ploskanjem nagradili eno uro neprekinjenega otroškega petja. Otroci so z izredno zbranostjo sledili

zborovodkinji Marinki Šuštar. Peli so enotno, intonančno zanesljivo in vsebinsko zelo izrazno. Čutilo se je veselje, ki je bilo nalezljivo. Pesmi so povezovali pevci sami. Prav vsak član zbora, prepeva petinštirideset otrok, je imel solistično vlogo. Bili so solisti, napovedovalci in igrali so na glasbila. Največkrat je bila solistka Monika Kobal, ki je sama imenitno odpela Kogojevo Lastovico. Lepo petje je s klavirsko spremljavo do-polnjevala Meta Červ.

Ponovno državni plesni prvaki

V petek, 31. maja, je potekalo dr-žavno prvenstvo ŠPF (šolski plesni festival) v Žirovnici, tokrat v la-tinsko-ameriških plesih. V močni konkurenci 50 plesnih parov sta si Andreja Miklavčič in Kristi Komel iz OŠ Šempas, ki ju trenira mentorica Elena Mikuž, priplesali 1. mesto ter postali državni prvakinji. Vstopnici za nastop na državnem prvenstvu sta si plesalki Plesnega centra ADC priplesali na področnem tekmova-nju, v hip hop in latino plesih. An-

dreja je osvojila 1. mesto, Kristi pa 4.. Pohvaliti velja tudi plesalke iz OŠ Vipava, ki so si nastop na državnem prvenstvu priborile na področnem tekmovanju, z osvojenim 2. mestom, državno prvenstvo ŠPF pa so zaklju-čile v četrtfinalu.

Mentorica Elena Mikuž iz PC ADC pa je pohvalila prav vse svoje plesalce, ki so skozi šolsko leto pri-dno obiskovali treninge in se pripra-vljali na tekmovanja ter presenetili z odličnimi rezultati.

Modelarstvo na OŠ Danila LokarjaV šolskem letu 2012/2013 smo se

mladi modelarji OŠ Danila Lokarja Ajdovščina, pod mentorstvom iz-kušenega modelarja Vanje Pergarja, spopadli z osnovami letalskega mo-delarstva.

Od oktobra do maja smo se dobi-vali v tehnični učilnici stavbe 2 OŠ. Izdelali smo začetniški jadralni mo-del Pionir F1H. Ker smo bili brez modelarskih izkušenj, je izdelava modela le počasi napredovala. Veči-no sestavnih delov smo morali sami izrezati, zbrusiti in zlepiti skupaj v končni izdelek. S tem pa model še ni bil končan. V model je bilo potrebno vstaviti še modelarsko urico za pre-kinitev leta po določenem času ter

ga prelakirati in ga tako zaščititi pred manjšimi poškodbami in vlago. Pred prvim letom smo morali model še obtežiti in ga aerodinamično urav-novesiti. Z uspešnim poskusnim le-tom sta bila poplačana naš trud in potrpljenje.

Vsi skupaj se že veselimo lepega, sončnega vremena, primernega ve-tra in ugodne termike, da se bomo lahko pomerili na tekmovanjih s prostoletečimi letalskimi modeli z drugimi šolami in ugotovili, kdo zna model najbolje spustiti, komu bo model lepše letel in kateri se bo naj-počasneje spuščal proti zemlji in tako dosegel najdaljši čas ter zmagal. Luka Bevk

Ko vrtec postane del šole

Bližamo se še enemu zaključku. Pred nami je težko pričakovano poletje, ki ga po tej dolgi, mrzli zimi še kako potrebu-jemo. Hkrati se bo s tem zaključilo tudi šolsko leto. Vrtčevski otroci bodo pre-stopili prva šolska vrata, osnovnošolci srednješolska, srednješolci pa vrata od-raslosti – visokih in višjih šol. Za vsake-ga izmed nas se neko poglavje zagotovo končuje in začenja novo. Še preden pa vsi skupaj nekam odpotujemo, uidemo vsakodnevnim skrbem in dolžnostim, se zazrimo v nedavno preteklost in poglej-mo, kaj smo in česa nismo storili.

Pred dobrim letom sem kot vzgojitelji-ca staršem v svoji skupini sporočila, da se bomo preselili na Osnovno šolo Črni-če. Še vedno nisem pozabila vseh skep-tičnih in zaskrbljenih pogledov, polnih vprašanj, na katera, priznam, tudi sama nisem imela odgovorov. A mi je ta nova izkušnja predstavljala določen izziv, ki sem ga z veliko žlico sprejela. Tako sva z Grego, mojim novim pomočnikom, ko-

nec poletja z intuziazmom in zagnano-stjo začela opremljati novo skupino na šoli. Dobili smo čisto novo pohištvo, ma-terial in ostale pripomočke. A vseeno je prostor deloval šolsko. Z nekaj domišljije in ustvarjalnosti pa sva uspela pričarati nekaj otroškega - prostor, v katerem bi se otroci počutili kot otroci. Skupino sva po dolgem razmisleku in nekaj predlo-gih poimenovala Smrkci. Ta modra, ne-navadna bitja nas tako spremljajo dolgih deset mesecev. Čisto smo se poistovetili z njihovimi prigodami in nezgodami.

Tako je prišel težko pričakovan sep-tember, prvi dan v novem vrtcu. Poča-si smo se privajali na novo rutino, ki je vpletala veliko sodelovanja s šolo. Če-tudi nas je bilo na začetku tega strah, so se vezi kaj kmalu začele prepletati in tkati. Skupaj smo načrtovali in izvedli veliko projektov – otroški bazar igrač, decembrsko prireditev na kateri smo se Smrkci zelo dobro predstavili – odigrali smo predstavo Avto od šefa ma' luknjo

na gumi, ki je v celoti zrasla v pomočni-kovi in moji domišljiji. Nadaljevali smo s prireditvijo ob kulturnem prazniku, s prav posebno pevsko točko o Snežaku, ki ga preseneti sonce. Tudi šolarji so nam pripravili marsikatero presenečenje, na katerega smo se z veseljem odzvali.

Kaj kmalu smo vsi prišli do enakega mnenja – biti na šoli je naravnost fan-tastično. Počutili smo se zaželene in dobrodošle, za kar se imamo posebej zahvaliti vodji šole, gospe Dolores Trošt in vsem ostalim učiteljicam ter učencem. Posebna zahvala gre gospe Kseniji, ki nam vsakodnevno pripravlja najboljše malice. Njena iskrena naklonjenost, ki jo kaže do vsakega otroka posebej, pa se izraža na vsakem koraku. Seveda ne gre pozabiti na hišnika, ki nam vozita oku-sna kosila, od katerih čisto nič ne ostane.

Šolsko leto je bilo naporno, včasih tež-ko, kot so časi, v katerih smo se po ma-lem vsi znašli, a naučili smo se, da se da čisto vse, če je sodelovanje, iskrenost in prijaznost med nami vsemi. Tako gre na koncu zahvala še staršem otrok iz skupi-ne Smrkci. Iskrena hvala za vaše zaupa-nje v najino delo, za sodelovanje, ki ste ga izkazovali čez celo leto. Tudi zaradi vas je najina barka z vašimi otroki varno pre-plula morja in oceane ter priplula v pri-stan novih spoznaj, tesnih prijateljstev in vse življenjskega znanja.

Lepo, vroče in nepozabno poletje vsem, še posebej otrokom, ki bodo sep-tembra prvič zakorakali v šolske klopi. Suzana Krapež in Grega Kravos

Št. 23 • 18. junij 201320 Narava in družba

Vrtec v naravi

»Pa gremo za nekaj dni od doma«, so sklenili malčki iz vrtca pri šoli na Otlici. Niso še vsi dopolnili pet let, pa so že zaspali brez mamic. Ko je vzgojiteljica prebrala pravljico za lahko noč, so stisnili k sebi plišaste igračke in se potopili v prijetne sa-nje.

Center šolskih in obšolskih dejav-nosti, Dom Čebelica Dolenja vas pri Čatežu, je bila letošnja lokacija na-šega bivanja. Dom stoji v prijetnem okolju med travniki in gozdovi. Iz-vajajo program prilagojen za vrtce. In kaj vse smo tam počeli?

Že ime doma pove, da smo spo-znavali življenje čebelic in ustvarjali panjske končnice. Oblekli smo se v prave čebelarje in tudi tista Slakova: »Čebelice, čebelice,ve moje ste prijate-ljice…«, ni manjkala.

Dokazal smo, da smo vajeni hodi-ti v naravi. Nič nismo zaostajali za drugošolci iz Postojne, s katerimi smo skupaj bivali. V skoraj štiri ur-nem pohodu smo spoznali Zaplaške stezice in posebnosti dolenjskega gozda, ter si pobliže ogledali življe-nje v potoku in mlaki. Zelo zanimivo je bilo opazovanje skozi mikroskop. Le majhni in pridni otroci vidijo celo domovanje škratka Čateža. Nam je

to uspelo. Posebno adrenalinsko je bilo plezanje po umetni plezalni ste-ni. Ugotovili smo, da so deklice zelo spretne v tej veščini in so premagale fante. Na bližnji jasi smo kurili ogenj in si za popoldansko malico pripra-vili slastne zapečene kruhke z jabol-ki. V krogu ob ognju je pogovor kar stekel in učitelji doma so se do solz nasmejali iskrenemu otroškemu pri-povedovanju obarvanemu z bujno domišljijo.

V domu Čebelica imajo tudi želvo, paličnjake in polže. Podrobno smo spoznali tudi njihova življenja.

Družabni večeri v domu so pa čisto nekaj posebnega. Medsebojno spo-znavanje, igre in celo škratkov disko; skratka bilo je zelo lepo.

Posebna pohvala velja učiteljem in inštruktorjem praktičnih vsebin v domu. Zelo dobro znajo podaja-ti vsebine in se prilagoditi starosti otrok. Vzgojiteljica in praktikantka, ki sva spremljali otroke v šoli v na-ravi sva navdušeni nad pogumnostjo naših gorjanskih malčkov. Upava, da starši niso preveč pogrešali majh-nih glavic. Komaj čakamo nasle-dnjega bivanja v šoli v naravi. Ivica in Kaja Vidmar

30 let vseslovenskega in 26 let zgornjevipavskega tekmovanja za zdrave zobe

Letos so v Ljubljani praznovali 30. obletnico vseslovenskega tekmova-nja, v občini Ajdovščina in Vipava pa smo zaključili že 26. tekmovanje za čiste zobe ob zdravi prehrani.

V organizaciji Zdravstvenega doma Ajdovščina smo za najboljše učence, njihove starše in učitelje pripravili slovesen zaključek v Dvorani prve slovenske vlade. Program so izvedli učenci Osnovne šole Danila Lokar-

ja v režiji gospoda Petra Avbarja in pod taktirko gospe Marinke Šuštar. Najboljši razredi so dobili prizna-nje Stomatološke sekcije Slovenije in zbornik ob 30. letnici Tekmova-nja za čiste zobe ob zdravi prehrani. Vsi učenci so prejeli obeske v obliki zobka, ki so jih z velikim veseljem oblikovali učenci 4. a Osnovne šole Danila Lokarja pod mentorstvom gospe Marjetice Stopar.

V avli smo občudovali razstavo likovnih izdelkov učencev in uči-teljic Osnovne šole Danila Lokarja in podružnice Lokavec. Občina Aj-dovščina je prestavila projekt Sonč-no- Sočno in udeležence pogostila s češnjami. Osnovna šola Col je pri-kazala projekt Kuhano, pečeno, na mizo prinešeno. Obiskovalci smo si ogledali programe in projekte Zo-bozdravstvene vzgoje in preventive. Na koncu smo se pogostili z Mlino-testovimi in Fructalovimi izdelki. Z zdravim sladoledom je nastopajoče presenetil Incom.

Zahvaljujemo se vsem , ki so ka-korkoli prispevali, da je bila prire-ditev tako polna otroškega veslja. Hvala delovnim organizacijam za dolgolentno sodelovanje, podporo in sponzorstvo.

Iskreno čestitamo letošnjim zma-govalcem v Tekmovanju za čiste zobe ob zdravi prehrani

in vsem, ki se trudijo, da bi izbolj-šali oralno zdravje naših otrok. Damjana Marc

Izlet v Kobarid

Tudi letos smo na šoli sodelovali v projektu Tradicionalni slovenski zajtrk.

V okviru projekta smo se veliko pogovarjali o zdravi prehrani, po-skušali smo se pravilno prehranjeva-ti in z gibanjem skrbeti za naše telo, pisali smo zgodbice, razmišljanja, se-stavke in se likovno izražali na temo zdrava prehrana.

V aprilu nas je gospa ravnateljica Mirjam Kalin presenetila z novico, da so bili učenci 4. razreda PŠ Skri-lje in učenci PŠ Šmarje za trud in svoj prispevek k projektu nagrajeni

z izletom v Kobarid. Obiskali smo kmetijo Sovdat, kjer so si učenci ogledali kmetijo in z gospodarjem gnali živino na pašo. Sami so lahko hranili živali, kar je bilo učencem še posebej všeč. Ogledali so si tudi do-mačo sirarno in poskusili domač sir in mleko. Gospodinja jih je presene-tila z darilcem. Vsakemu učencu je podarila kos domačega sira. Učenci so bili veseli, njihov trud pa je bil poplačan, saj so preživeli čudovit dan. Vanja Rušt, Tina Žagar

Vrt v ŠmarjahNa podružnični šoli v Šmarjah po-

leg uporabe tabličnih računalnikov, skrbimo tudi za svoj vrt.

Za šolo smo si uredili svoj vrtiček in vanj so učenci posejali avtohtona semena kot so korenček, zelje, fižol, ajdo…. Vsak učenec skrbi za svoj del vrtička, ga pleje, zaliva in hkrati opazuje rast svoje zelenjave. Učenci so svojo nalogo resno vzeli in nad vrtnim delom so zelo navdušeni. Po-sebno pa so ponosni, da lahko sami skrbijo za svoj kotiček v vrtu.

Skrbeli bomo zanj vse do konca šol-skega leta, nato pa zelenjavo posušili in predelali svoja lastna eko semena. Vanja Rušt

SŠ Veno Pilon najbolj trajnostno mobilna šola30. maja 2013 sta Ministrstvo za

infrastrukturo in prostor ter Dru-štvo za sonaravni razvoj Focus zma-govalcem »Tekmovanja za najbolj trajnostno mobilno srednjo šolo« ter natečaja za najboljši izdelek na temo »Za prijaznejši potniški promet« po-delila priznanja in nagrade. Prejeli so jih dijaki Srednje šole Vena Pilona Ajdovščina, ki je postala najbolj traj-nostno mobilna slovenska srednja šola, ter dijaki Šolskega centra Kri-ško - Sevnica.

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor in društvo Focus sta v okvi-ru projekta »Dobimo se na postaji« za šolsko leto 2012/2013 razpisala nagradni natečaj za najboljše izdelke dijakov z naslovom »Za prijaznejši javni potniški promet« ter nagra-dno »Tekmovanje za najbolj traj-nostno mobilno srednjo šolo«. Na obeh razpisih je skupaj sodelovalo 9 slovenskih srednjih šol. V tekmo-vanju za najbolj trajnostno mobilno šolo je sodelovalo 5 slovenskih sre-dnjih šol, i so se zavezale, da bodo v okviru svojih zmožnosti spodbu-

jale trajnosten način prihoda v šolo tako zaposlenih kot dijakov. Pri tem se je najbolje odrezala Srednja šola Vena Pilona iz Ajdovščine z ekipo dijakov: Anita Birsa, Urša Vetrih, Maruša Štokelj, Mateja Škrlj, Emina Čibukčić, Karin Fišer Lackovič, Blaž Benedik, Vid Marinič, Ana Marija Novak, Anja Ferjančič, Petra Koren, Evelin Ternav, pod mentorstvom profesorice Karmen Lemut. Dijaki so si s spodbujanjem uporabe javne-ga potniškega prometa (JPP), kolesa in pešpoti do šole, zbiranjem podat-kov o načinih prihoda v šolo med dijaki in zaposlenimi, sodelovanjem z lokalno skupnostjo pri postavitvi kažipotov iz postaje do šole, pripra-vo predstavitve dobrih praks med zaposlenimi na šoli za oglaševanje

na šolskih TV ter promocijo svojih aktivnosti v drugih medijih, za na-grado prislužili dve mestni kolesi.

“Ker nočemo biti pasivni in ker osve-ščenost o trajnostni mobilnosti na šoli in širše še ni na visoki ravni, a želimo to izboljšati in ker imajo zaposleni in dijaki na šoli veliko dobrih idej tudi na tem področju, smo se na tekmo-vanje »Za najbolj trajnostno mobilno šolo« tudi prijavili,” je motivacijo za sodelovanje v projektu opisala men-torica Karmen Lemut iz Srednje šole Vena Pilona.

Čestitamo dijakom - ne zgolj za na-grado, pač pa predvsem za zavzeto delo ter za okolju in človeku prijazen projekt. Projekt Dobimo se na po-stajo sofinancira EU iz Kohezijskih skladov.

Št. 23 • 18. junij 2013 21Narava in družba

Juhuhu, počitnice so tu!Pred nami so poletne počitnice in šole bodo zaprle svoja vrata. Seveda pa

to ne pomeni, da se s tem zapirajo tudi vrata do znanja. Počitnice so odlična priložnost za pridobivanje novih spoznanj in znanj, le da se to dogaja na bolj neformalen način na različnih delavnicah, poletnih šolah in taborih. Kar nekaj različnih taborov poteka vsako leto v naši okolici, a tokrat bom predstavila tabor, ki se posveča predvsem raziskovanju žive narave – torej rastlinam in živalim.

Še tako dobro predavanje ne more nadomestiti stika z živimi organizmi v njihovem naravnem okolju, najbolj intenzivno spoznavanje narave pa je seveda v okviru biološko raziskovalnega tabora. Prvič je tak tabor v naši občini organizirala Zveza prijateljev mladine in sicer leta 1996 na Kovku, od leta 1998 pa ga organizira Zveza za tehnično kulturo Slovenije, v okviru gibanja Znanost mladini. Zadnjih deset let se je v njegovo organizacijo aktivno vključil tudi Zavod za varstvo narave. S tem je tabor pridobil na kvaliteti in naravovarstvenem pomenu, saj se usmerja izbor lokacij tabora na območja, kjer so podatki o prisotnosti ogroženih vrst rastlin in živali pomanjkljivi ali zastareli. Do danes je bil tabor izveden že 16-krat, »selil« pa se je po vsej severni Primorski, od Posočja, do Brkinov. Letos bo ponovno potekal v naši občini, zato poglejmo, kako ta tabor izgleda in kaj se na njem počne.Udeleženci so stari od 12 do 18 leti in prihajajo z različnih koncev Slovenije.

Zaradi zanimivih tem in »nešolskega« pristopa je tabor med mladimi naravoslovci dobro znan, zato je vsako leto polno zaseden. Mentorji so mladi raziskovalci – strokovnjaki na svojem področju. Tabor jim je odlična priložnost za terensko delo, udeleženci tabora pa s tem dobijo priložnost, da spoznajo raziskovalne metode dela. Pridobljeno znanje nekateri izkoristijo pri izdelavi raziskovalnih nalog, ki jih opravijo kasneje v domačem kraju. Da je tabor med udeleženci in mentorji zelo priljubljen, dokazuje tudi to, da se jih veliko vrača več let zapored. Teme raziskovanja so povezane z lokacijo tabora in seveda področji, ki jih

mentorji obvladajo. Stalnica so skupine za botaniko, ptice, dvoživke, plazilce, metulje, netopirje, kobilice, hrošče in kačje pastirje. Včasih so raziskovali tudi bolj »eksotične« skupine, kot so npr. mravlje ali nebiološke teme, kot je geologija, arheologija, etnologija in svetlobno onesnaževanje. Na taboru se prepletata vzgoja in raziskovanje. Oboje je pomembno. Mlajši

kot so udeleženci, bolj je v ospredju vzgoja in manj raziskovanje. Vendar, če se mladi »okužijo« z ljubeznijo do narave in raziskovanja, bodo mogoče čez nekaj let postali usposobljeni mladi raziskovalci naravovarstveniki. Velika večina udeležencev tabora pa ne bo študirala biologije, oz. njihova poklicna pot ne bo povezana z raziskovanjem narave. To tudi ni namen tabora. Marsikdaj lahko za varstvo narave storijo več naravovarstveno usmerjeni gradbeniki, ekonomisti, pravniki itd. kot pa biologi.Seveda pa tabor ne bi bil raziskovalni tabor, če na njem ne bi tudi raziskovali

in prihajali do novih odkritij. V teh letih so mentorji ob pomoči mladih udeležencev tabora zbrali ogromno podatkov o razširjenosti rastlinskih in živalskih vrst na severnem Primorskem, našli pa so tudi veliko novih lokalitet redkih in ogroženih vrst. Vsi ti podatki so zelo pomembni, saj lahko varujemo le to, kar poznamo. Od leta 2004 naprej vsako leto Zavod RS za varstvo narave izda zbornik tabora, tako da so vsi zbrani podatki dostopni širši javnosti. Biološko raziskovalni tabor otrokom pomeni zanimiv teden počitnic,

mladim raziskovalcem – mentorjem – možnost za teden brezskrbnega raziskovanja, naravovarstveniki pa z maksimalno racionalno izrabo časa in sredstev spremljajo stanje na terenu in dobijo sveže podatke o ogroženih vrstah. Tabor je pridobitev tudi za krajane – domačine, saj se marsikdaj zavemo vrednosti našega življenjskega okolja šele takrat, ko nam nekdo »od zunaj« to pokaže. Tabor bo letos po petnajstih letih spet na Gori in tokrat bo mlade raziskovalce

gostila Predmeja. Od 1. do 6. julija bodo raziskovali Goro in Trnovski gozd, pa tudi širšo okolico. Nekaj mest je še prostih, zato vabim učence višjih razredov osnovne šole in srednješolce, da pohitite s prijavo. Prijavnico dobite na spletni strani http://is.zotks.si/prijava/uporabnik . Vabim pa tudi vse, ki vas zanima narava, da se nam pridružite na taboru v soboto, 6. 7. 2013 ob 16. uri. V športnem parku na Predmeji vam bomo predstavili rezultate letošnjega raziskovanja.

IRENA KODELE KRAŠNA

Živi svet pred domačim pragom

Aktivne počitnice Modelarskega društva Ventus in MC Hiša mladih

Modelarsko Društvo Ventus se že vrsto let ukvarja s poučevanjem mladine na področju tehnike in le-talskega modelarstva. Izobraževanje je društvo pričelo pred sedmimi leti, na OŠ Dobravlje, kmalu za tem, pa se je dejavnost začela izvajati tudi na OŠ Vipava. Krožek poteka pod mentorstvom modelarjev Matjaža Černigoja in Marka Lemuta. V sis-tem poučevanja so vključeni osnov-nošolci od tretjega razreda dalje. V okviru krožka se čez leto izdeluje le-talske modele, s katerimi se kasneje tudi tekmuje. Na ta način pridobijo učenci odnos do tehnike in se sezna-nijo z osnovnimi načini rokovanja z orodjem ter razvijajo natančnost, v okviru tekmovanj pa tekmovalnost in fair play. Modelarsko društvo Ventus izvaja svojo dejavnost po osnovnih šolah, letenje ter treninge pa na starem letališču v Vipavi. Naši

tekmovalci se udeležujejo tudi tek-movanj širom Evrope. Na zadnjem tekmovanju, ki je bilo 22-23. maja, v Osjeku na Hrvaškem, sta se odlič-no odrezala brata Marc. Oba sta se uvrstila v finale, v katerem je mlajši Tilen priletel na 8 mesto, starejši Jure

pa kar na 4. mesto. V društvu se zavedamo, da je teh-

nično izobražena mladina zelo po-memben del družbe. Zato smo se ambiciozno odločili, da razširimo našo dejavnost, ter organiziramo po-letno modelarsko šolo, ki jo bomo iz-peljali skupaj s Mladinskim centrom Hiša mladih Ajdovščina. Dejavnosti v katerih se bodo otroci skozi igro spoznavali s tehniko, letali ter znan-stvenimi poizkusi, se bodo izvajale čez celotne poletne počitnice. Več podatkov najdete v spodnjem raz-pisu ali na naši spletni strani http://www.md-ventus.si/slo/. Marko Lemut

Poletne počitnice Modelarskega društva Ventus in MC Hiša mladih Pripravili smo tehniško – naravoslovni teden, v katerem bomo spoznava-

li letala in jih tudi preizkusili. Izdelali bomo tudi izdelke, ki jih bodo otroci lahko odnesli domov.

Nudimo: strokovno vodenje, tehniško – naravoslovne delavnice, ustvar-jalne delavnice, aktivno preživljanje časa, topel obrok, sadno malico in pi-jačo. Termini: 8.7. – 12.7., 15.7. – 19.7., 5.8. - 9.8., 12.8. - 16.8. (program z nočitvijo). Kje: Mladinski center Hiša mladih Ajdovščina v Palah

Čas trajanja: od 8.00 – 15.30, jutranje varstvo: od 6.30 – 8.00, popoldan-sko varstvo: od 15.30 – 16.15. Namenjeno: Otrokom 1. – 6. razreda OŠ, posebna oprema: dobra volja, radovednost in veselje, vremenu primerna oblačila. Prijave ter dodatne informacije: 041 970 013 Marko, ali spletna stran kluba http://www.md-ventus.si/. Program bomo izpeljali le v prime-ru prijavljenih vsaj 12 otrok.

Aister Stella Gray – zlata plezalka

O zgodovini te vrtnice ni veliko znanega. Ve se le, da jo je vzgojil angleški žlahtnitelj Alexander Hill Gray leta 1894 in da jo je poimeno-val po svojem očetu. Ker pa je to ime precej dolgo in nič ne pove o sami vrtnici, je med ljubitelji vrtnic po-stala znana kot Golden Rambler ali »zlata plezalka« po naše.

Je odlična vrtnica, s katero lahko ozelenite steber ali ograjo. Prav pre-senetljivo lepa je na rožnem loku, če je za njim temno ozadje. Na vsako stran loka posadite po eno sadiko in dobili boste očarljiv vhod na vaš vrt, ki ne bo pustil nobenega obiskoval-ca ravnodušnega. Ker ima ta vrtnica zelo malo trnov, vas pri sprehodu pod rožnim lokom ne bo grabila za lase ali obleko. Ob stebru ali na loku seže Alister Stella Gray do tri metre v višino, če pa jo pustimo, da pleza na drevo, se lahko povzpne preko petih metrov. Vzgajate jo lahko tudi kot velik rožni grm, kateremu se veje elegantno povešajo proti tlom. Tak grm bo visok do dva metra, najmanj toliko pa bo meril tudi v širino.

Cveti celo sezono od pomladi do pozne jeseni in velja za eno najbolj-

ših rumeno cvetočih plezalk med zgodovinskimi vrtnicami. Čeprav posamezni cvetovi niso zelo veliki, saj merijo le 7 centimetrov v pre-meru, naredijo veliki šopki svetlo rumenih cvetov na zelenem ozadju listov izjemen učinek. Cvetni popki so sprva temno rumeni, razprejo pa se v jajčno rumene cvetove, ki s sta-ranjem postanejo kremno beli. Vonj cvetov ni zelo močan, ima pa močno »moškatno« sestavino, zato posadite to vrtnico na tako mesto, da boste z lahkoto uživali v njenem vonju.

Poleg tega, da je Alister Stella Gray ena najbolj cvetočih vrtnic, je tudi ena najbolj zdravih. Pepelasta ple-sen, črna listna pegavost in druge bolezni, ki pogosto mučijo vrtnice,

se običajno njenih gostih listov ne dotaknejo. Pri tem ji lahko poma-gate tako, da jo posadite na sončno in zračno mesto. Na nizke tempera-ture ni zelo občutljiva, zato v naših krajih ne potrebuje neke posebne zaščite preko zime. Obrezujemo jo marca, a zelo zmerno. Običajno od-stranimo le poškodovane in odmr-le poganjke, vsakih nekaj let pa pri tleh odstranimo starejše veje, ki so cvetele že več let. Če imate na vrtu dovolj prostora, lahko poleg Alister Stella Gray posadite še katero drugo vrtnico iz razreda noazet. Vse imajo cvetove v nežnih pastelnih barvah. Ker so si podobne po obliki rasti in načinu cvetenja, delujejo posajene skupaj usklajeno. Taka zasaditev je še posebno učinkovita v kotu vrta, kjer je dovolj prostora, da dosežejo kot rožni grmi svojo polno velikost. Cvetovi Alister Stella Gray se dobro ujemajo tudi s temno rdečimi vr-tnicami. Lepo bo prišla do izraza na stebru ali pergoli pred katero rastejo rdeče cvetoče bengalke, kot je na pri-mer Cramoisi Superieur.

Alister Stella Gray ali katero drugo zgodovinsko sorto vrtnic lahko ku-pite v spletni trgovini www.vrtnice-kodele.si ali pri Ireni Kodele Krašna v Budanjah (tel. 040 560 955).

Št. 23 • 18. junij 201322 Narava in družba

Pri Karitas pravimo: Dobrodošli vsi, ki pomoč potrebujete in Boglonaj vsem, ki pomagate….

Karitas vipavske dekanije združuje vse župnijske in medžupnijske karitas v Vipavski dekaniji v Ajdovščini in Vipavi. Vse delo, od organizacije, do zbiranja in konkretne materialne in nematerialne pomoči opravi 168 stalnih in 325 obča-snih prostovoljcev. Po zapisanih podat-kih smo v lanskem letu opravili 27.000 ur prostovoljnega dela, še veliko več je nezapisanega na zemlji. Trikrat tedensko imamo uradne ure, v katerih se ljudje lahko obrnejo po različne oblike pomo-či, ostalo je po potrebah ali dogovoru in tudi tega ni malo. Hvaležni smo obči-nama Ajdovščina in Vipava za podporo našega delovanja.

Preko 400 družin iz naše dekanije pre-jema redno materialno pomoč v hrani, v izrednih primerih tudi plačilo računov, ki so nujni. Letos smo do konca maja razdelili 30 ton hrane, higienski mate-rial, veliko oblačil, obutve, pohištva in drugih predmetov. Pred nami je pomoč šolarjem, akcija, ki smo jo poimenovali Otroci nas potrebujejo s podnaslovom Da bo korak v šolo vesel in je namenjena tako zbiranju pomoči, še bolj kot to pa pomagati našim šolarjem in njihovim staršem pred začetkom šolskega leta. V lanskem letu je ta pomoč dosegla 372 šolarjev, letos je pomoči potrebnih še več. Izredno je po naših šolah in v vrtcih zaživela akcija Pokloni zvezek. Šolarji imajo možnost, da neznanemu prijate-lju zapišejo sporočilo ali dobro misel. Njihova sporočila so tako prisrčna, da imajo večjo težo kot darovi. Učiteljem in vzgojiteljem – hvala.

Pomoč se prosilcem pomoči deli na podlagi Pravilnika o kriterijih za mate-rialno pomoč in na podlagi priporočila župnijske karitas, šole, Centra za social-no delo. Poleg materialne in svetovalne pomoči se pri nas dogajajo še drugi pro-grami: učna pomoč Popoldan na Cesti, v Ajdovščini in na Slapu, počitniški tabori otrok in družin, Materinski dom, med-generacijski programi in pomoč osta-relim, bolnim in drugače prizadetim. Veliko bi lahko pisali, kogar zanimajo konkretne številke si jih lahko ogleda na spletni strani http://karitas-kp.rkc.si/ . Vključujemo se tudi v druge akcije in pobude mreže Karitas, morda je medna-rodno odmevna tudi kolonija Umetniki za karitas, ki se bo letos dogajala na Si-njem vrhu že devetnajstič. Pa ne samo kolonija, skoraj 200 prodajnih razstav je v teh letih obiskalo številna razstavišča in galerije po Sloveniji in v zamejstvu, v aprilu mo bili v Trstu, v maju pa celo na Dunaju.

Z nekaj številkami se ne da osvetliti celotne vsebine karitativne dejavnosti, ki jo sodelavci Karitas pri svojem delu za-znavamo, nanjo opozarjamo, predvsem pa se po svoji moči trudimo za pravično delitev dobrin. Potrebno je povedati, da brez vere, brez duhovnega in strokovne-ga oblikovanja skupine in posameznika, bi že kdaj omagali. Včasih smo glas vpi-jočega v puščavi, ki se je v zadnjih letih pridružil številnim brezposelnim de-lavcem, obubožanim družinam, drugič spet posredniki pomoči institucij in skupin, ki nam zaupajo ali preprosto tistih ljudi dobre volje, ki jim za sočlo-veka ni vseeno in svojo vero ali huma-nitarni čut vidijo v darovanju. Letos nas skrbi, saj se s koncem leta pomoč v

hrani EU zaključuje. Na vseh nivojih se iščejo novi viri, ustanavlja se novi sklad, vendar dvomimo, da bo to zaživelo takoj po ukinitvi sedanje oblike pomoči in če že bo, bo ta bistveno manjša. Do sedaj je EU v ta namen razdelila devetnajstim državam članicam 500 mio. EUR, po no-vem predlogu je ta znesek 350 mio. EUR, držav članic, ki so zaprosile za pomoč pa je 27. Zavedamo se, da je pomoč iz EU le drobec v primerjavi s tem, kar družina ali posameznik brez ali z minimalnimi dohodki potrebuje. Hrana je eno, kaj pa položnice, stroški, krediti, šolanje otrok in še bi lahko naštevala, vendar vsak zase in vsi skupaj vemo, da je lahko biti skro-men tistemu, ki ima, težko pa tistemu, ki nima. Naša podjetja so padala kot domi-ne, nadomestilo od Zavoda za zaposlo-vanje se hitro izteče, denarna socialna pomoč, ki je sicer pomemben dohodek za tistega, ki nima nič, je prej stigma kot resnična pomoč.

Še bi lahko naštevali, vendar to ne vodi nikamor. Časi so se spremenili, objoko-vanje preteklosti nima smisla, obnaša-mo se, kot da ne poznamo tisočletnega pregovora »Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal«. Marsikdo med našimi prosil-ci pomoči ne čaka kaj bo dobil, temveč sam išče pot naprej. Seveda ni pri vseh enako, kjer poseže vmes bolezen in dru-ge težave, je težko.

Tudi pri Karitas ne stojimo križem rok, razmišljamo o akciji »Posodi mi svo-jo njivo« in vabimo vse, prav vse, da se vključijo po svoji moči , da bi se v našo dolino vrnilo blagostanje in delavnost. Za to pa so potrebni majhni koraki. V ta namen želimo vzpodbuditi vse, ki imajo neobdelano zemljišče (občino, župni-je in posameznike), da za določen čas odstopijo svojo zemljo tistim, ki jim je vsakodnevno preživetje problem in bi z veseljem pridelali lastno hrano. Pa ne le to, obdelava zemlje človeka iztrga iz oto-pelosti, pomaga družini pri vzgoji svojih otrok in se veseli dela svojih rok. Takoj, ko dobimo ponudbe, bomo zdravim in za delo sposobnim prejemnikom, ki pri-hajajo v naš Center karitas po pomoč, ponudili zemljišče in v prvi fazi tudi po-magali kupiti semena ali sadike.

Že naši predniki so ob pomembnih do-godkih imeli krožnik za ubožca. Prišli so časi, ko lahko ob družinskih in župnij-skih pa tudi javnih prireditvah nago-vorimo ljudi, da nekaj svojega darujejo za druge. Kako dobrodošli so darovi v košaricah po trgovinah, v lanskem letu smo, skupaj z nabirkami po župnijah, zbrali 9 ton hrane. Hvala, hvala vsem, ki darujete. Prav tako hvala tistim, ki nekaj od svojega darujete v posode Dar za stisko na bankah ali v nabirkah po župnijah. Nabirke Velikega četrtka so v marsikateri naši župniji pomagale preb-roditi težave, še bolj kot to pa so imele sporočilo, da v stiski nismo sami. Vsi, prav vsi smo poklicani delati dobro, ker še danes smo lahko darovalci, že jutri pa prosilci pomoči. Pri Karitas spoštujemo in cenimo oboje, zato tudi naše geslo: »Dobrodošli vsi, ki pomoč potrebujete in Boglonaj vsem, ki pomagate.« Jožica Ličen

»Imaš odprto srce in si tam z ljubeznijo.«

Pričakala me je razposajena, sponta-na in umirjena. Na moje opravičilo o zamudi je le skomignila z rameni in se nasmehnila. Urška Dugulin je ena izmed devetih pobudnikov iniciative za wal-dorfski vrtec v Ajdovščini. Pripoveduje vzneseno in prepričljivo. Njen pristop in vzgoja sta zaprisežena potrpljenju in razumevanju. Pogovarjala sva se o bo-dočem waldorfskem vrtcu Zlata ptica v Ajdovščini, njegovi in njeni metodi vzgajanja. Urška Dugulin bo s septem-brom prevzela skrb nad prvo skupino waldorfskega vrtca v Ajdovščini.

Vzgojitelj v waldorfskem vrtcu po-skuša otroku znanje posredovati čim manj obremenjeno. Kako gledate na intelektualizacijo otroka že v vrtcu?

Ker je človekovo vsrkavanje znanja v predšolskem času na višku, večina vrtcev že v rosnih letih začne otroka pripravlja-ti na osnovnošolski način poučevanja. Menim, da ima otrok za to še celo ži-vljenje pred seboj. In kot kažejo trendi, se bo moral izobraževati večji del življe-nja, zato ni potrebno otroku že v rosnih letih okrniti otroštva z intelektualnim učenjem. Izgubljenega otroštva ti ne bo nihče povrnil. Zagovarjam drugačen način učenja - učenje skozi otroško igro in ustvarjalnost. Ko slišim, da morajo otroci v določenih vrtcih poznati imena mest in držav sveta, himne … pomislim na izgubljeno otroštvo in zanemarjenje pravega otrokovega potenciala.

Če otroka ne silimo k poučevanju, kako ga potemtakem lahko pripravimo do učenja?

To je nekaj najlažjega: skozi igro! Otro-ci so mojstri igre. Odrasli smo tisti, ki se ne znamo več igrati in nam učenje pred-stavlaja mukotrpno sedenje za mizo. Otrok pa je poklican za igro, zanjo potre-buje le nekaj osnovnih pripomočkov. Po-membno je, da mu igre ne narekujemo odrasli, sam jo si jo izmisli. In to zahteva napor, premagati mora dolgčas. Igrače ga lahko k tem spodbujajo, odpirajo pot njegovim zamislim. So iz naravnih ma-terialov, so umetniško oblikovane (hlod-ki, kamenčki, pletenine, volna, svila …), vendar niso definirane. Lahko jih upora-biš na nešteto načinov, otroci so mojstri v tem. Definirane igrače, s katerimi je danes založena večina trgovin, pa imajo le določeno funkcijo in tako se jih otroci kaj kmalu naveličajo, ker jih ne morejo transformirati. Otrokova kreativnost se ustavi. Igra je vzgojni pristop, ki ga že-limo posredovati otrokom, ker vemo, da v njej uživajo in urijo svoje čute, svoje gibanje in seveda svoje možgane.

Je torej prosta, nevodena igra najbolj-ša metoda razvijanja potencialov?

Najprej je potrebno opazovati otroka, prepoznati njegove potenciale. Skozi opazovanje njegovega načina igre kma-

lu spoznamo, ali je otrok tehnični tip, naravoslovec, umetniški tip ... Vemo pa, da tisti, ki je dober v računanju, morda šepa pri gibanju ali v ročnih spretnostih. Zato se v vrtcu veliko gibljemo, redno je na urniku ustvarjanje, zaposlimo se z ročnimi deli, pletemo s prsti, kvačkamo, šivamo, oblikujemo figurice iz voska, de-lamo vozle ... Spodbujamo in stremimo k temu, da otroku pomagamo razvijati šir-ši spekter veščin, obenem pa ga usmerja-mo še na področja, kjer mu je težje. Tam začne otrok krepiti svojo voljo. In slednja je ključna v življenju. Otrok naj dela tudi tisto, kar mu je težje. Vse skozi igro in vedno s pomočjo zgodbice ali pesmice.

Pomemben del vašega kurikuluma je ponavljanje. Kaj to pomeni?

Res je. Ponedeljek je enak ponedeljku, torek torku. Dejavnosti se spreminjajo glede na letni čas in praznike. Če otrok ve, kaj ga čaka, ima občutek, da »je vse pod nadzorom«. Navadi se na ta ritem in ga osvoji. Ni mu treba razmišljati: »Kaj pa zdaj?« Počuti se varnega in lahko se popolnoma zatopi v igro. S tem občut-kom varnosti mu ne krademo življenj-skih moči, ki so v tem obdobju ključnega pomena za izgradnjo njegovega fizične-ga telesa. Tudi pravljico jim prebiramo tri tedne ali več. Skozi ponavljanje otroci pravljico osvojijo, začnejo jo nositi s se-boj in v določenem trenutku se podobe te zgodbe začnejo odražati v igri. Prese-nečeni bi bili, ko bi videli, kaj vse se po-rodi iz njihovih predstav. Ustvarijo igro iz pravljice, ustvarijo lutkovno predsta-vo, naslikajo glavne junake ...

V takšnem tipu vrtca vzgajate otro-ke različnih starosti, vse v eni skupini, kako vam uspe narediti dan zanimiv tako za najstarejše kot za najmlajše?

Vrtci z waldorfskim programom v Lju-bljani si zaradi številčnosti vpisa lahko privoščijo razdelitev skupin po staro-sti. Pri nas na Primorskem, pa tudi na Gorenjskem, imamo mešane skupine. Program prilagajamo otrokom, pravlji-ce se tako bere le starejšim, medtem ko mlajše zaposlim s kakšno prstno igrico. Če opazim, da je otroku določena stvar prezahtevna in zahteva od njega preveli-ko mero pozornosti, ga bom raje pustila v kotičku, kjer se bo lahko prosto igral.

Opazite razliko med otroci, ki hodijo v javni in tistimi, ki obiskujejo vaš vr-tec? Kje vidite poglavitne razlike?

Otroci so otroci, so nepopisan list in vsi se radi igrajo. Razlike so recimo pri igri, ki jo vzgojitelj spodbuja. Je kot neke vrste veščina, ki jo gojimo. Tudi pri igračah je razlika. Pri nas nimamo plastičnih igrač. Razlikujemo se po ritmu dejavnosti, ta je pri nas jasno določen. Družba toliko opeva intelektualni pristop, da so ga za-čeli vsiljevati že otrokom v vrtcu. Vrtec, v katerem delujem, se tega izogiba. V pre-

tirani intelektualizaciji vidim nevarnost, saj nas lahko vkalupi, ker vse obravnava enako in na enak način. Otroka vzgoji-mo v odličnega, poslušnega kandidata, ki se ne sprašuje veliko. Verjamem, da obstaja tudi drugačen način učenja, kjer sta pomembna tudi navdušenje in rado-vednost.

Kako komentirate očitek, da so ti vrt-ci elitistični in dragi?

Ti vrteci so res dražji od javnih, pa vendar imamo posluh tudi za tiste, ki so finančno šibkejši. Taki lahko prispevajo vrtcu kako drugače. Izdelujejo igrače, urejajo prostore, pomagajo pri ročnih spretnostih in tako s svojim delom po-krijejo del stroškov. Pazimo, da na račun kvantitete ne trpi kvaliteta, zato je število otrok manjše. Danes mnogi nimajo kaj dati v skledo, zato dvakrat premislijo, ali bi otroka sploh vpisali v vrtec. Varujejo jih tako stari starši, kar je lahko pred-nost, saj imajo ti milino, čas, umirjenost, ki je primernejša za otroka. Sploh če imajo ti še košček zemlje ali živali. Moji najlepši spomini sežejo k starim staršem, na deželo.

Diplomirali ste iz ekonomije. Kako vas je nadalje zaneslo v vzgojiteljske vode?

Že ko sem študirala ekonomijo, sem veliko delala z otroki preko raznih dru-štev, Rdečega križa, pa tudi prostovolj-nega dela v Indiji. Pred leti sem na po-čitnicah na Pašmanu srečala gospo, ki je bila kuharica v enem izmed waldorfskih vrtcev. S svojo razlago me je tako navdu-šila, da sem se kmalu po tem vpisala v seminar za izobraževanje v Ljubljani. V življenju pride vse ob svojem času. Ni mi žal, da sem prej študirala ekonomijo, ta mi je ogromno dala in spoznala sem ve-liko enkratnih ljudi. Prepuščam se toku.

Kot vsakemu človeku so tudi vam nekateri ljudje bolj pri srcu kot drugi. Kako dosežete objektivnost pri vzgoji, ki je pri vzgojiteljih, učiteljih in profe-sorjih tako pomembna?

Res je, to je kdaj pravi mali izziv. Svoja pridobljena mnenja poskušam kar se le da umakniti. Otroka poskušam videti drugače. Vsak ti prirase k srcu in če se ta ne bo zatekel k tebi, potrebuje čas zase ali pa se bo zatekel k pomočnici. Pomemb-no je, da imaš odprto srce in si tam z ljubeznijo. Tukaj je vse na tem, da raste-mo. Ne dovolimo si soditi, kajti takoj ko sodimo, začenjamo sebe postavljati višje ali nižje od drugega. To pa zavira rast odnosov.

Menite, da imajo otroci danes preveč izbire?

V nekaterih vrtcih otroke posedejo v krog in jih začnejo spraševati, kaj bi dela-li. Mi smo odrasli in ni na otrocih, da bi se odločali namesto nas! Takšne primere redno videvam v trgovinah, ko mamice sprašujejo otroke, kaj bi radi jedli. Po-tem se pa ti mečejo po tleh, ker ni ob-veljala njihova. Odrasli vemo, kaj otrok hoče. Ali tudi vemo, kaj otrok v resnici potrebuje? Starši in vzgojitelji moramo vedeti, kaj otroci potrebujejo. Poudariti pa bi želela, da moramo otroku poveda-ti, kaj sme, ne le, česa ne sme. Otrok je kot stvarstvo in to stvarstvo nas ne sliši, ko rečemo »ne tega«, »ne tistega«. Sliši pa, kaj lahko naredi. Odkriti je potrebno nove poti, kaj lahko, kako lahko. Rože ne utrgamo, lahko pa jo pobožamo. Matej Repič

Št. 23 • 18. junij 2013 23Humanitarno

Zdravstveno letovanje otrok in šolarjev

Rdeči križ Ajdovščina bo od 6. do 13. julija 2013 v Mladinskem zdravi-lišču in letovišču Rdečega križa Slo-venije Debeli rtič organiziral zdra-vstveno letovanje otrok in šolarjev.

Otroci bodo imeli zagotovlje-no bivanje, polni penzion z dvema malicama in napitki med obroki, 24 urno spremstvo vzgojitelja in 24 urno zdravstveno pomoč. Skrbniki bodo zanje pripravili bogat anima-cijski in zabavni program. Otroci se bodo lahko kopali v morju in notra-njem bazenu hotela Arija ali Bor ali v zunanjem bazenu z morsko vodo. Poleg plavanja jim bodo na voljo različne druge športne aktivnosti, ki

se bodo odvijale na športnih površi-nah in igriščih. Skozi cel teden bodo lahko sodelovali pri ustvarjalnih delavnicah, se udeleževali zabavnih večerov, se v spremstvu odpravili na izlet in še bi lahko naštevali.

Za otroke bomo organizirali tudi avtobusni prevoz do in iz Debelega rtiča in jim uredili nezgodno zava-rovanje.

Cena letovanja za otroke iz ajdo-vske občine ob potrdilu zdravnika znaša 65 evrov, za otroke iz vipavske občine pa 70 evrov. Možno je plačilo na dva obroka, in sicer 40 evrov ob prijavi in 25 oziroma 30 evrov teden dni pred odhodom. Potrdilo starši pridobite pri otrokovem zdravniku. Letovanje subvencionira Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Občina Ajdovščina, Občina Vipava in RK Ajdovščina.

Lepo vabljeni, da se nam pridružite na nepozabni morski izkušnji! Irena Žgavc

Krvodajalska akcija v Ajdovščini in VipaviRdeči križ Ajdovščina je organi-

ziral redno terensko spomladansko krvodajalsko akcijo 29. maja v Vo-jašnici Janka Premrla Vojka Vipava ter v 30. in 31. maja v Mladinskem centru Hiša mladih Ajdovščina. Dvodnevna krvodajalska akcija spo-mladi v Ajdovščini poteka že več let, dodaten dan še v Vipavi pa smo letos organizirali prvič. Povabilu na akcijo se je odzvalo 52 ljudi. V Ajdovščini je prvi dan kri darovalo 124 in drugi dan 192 prostovoljcev.

Vsem krvodajalkam in krvodajal-cem, tako tistim, ki ste se udeležili naše terenske akcije, kot vsem, ki darujete na transfuzijskih oddelkih bolnišnic, se za vašo solidarnost is-kreno zahvaljujemo.

Dan slovenskih krvodajalcev, ki ga praznujemo 4. junija, in Svetovni

dan krvodajalcev 14. junija sta prilo-žnosti, da se še dodatno spomnimo vseh vas, skritih herojev, ki pomaga-te bolnim in celo rešujete življenja. Želimo si, da bi bila vaša iskrenost, humanost in dobrota zgled drugim, predvsem mlajšim, ter bi krvoda-jalci skupaj še naprej marsikatero žalostno zgodbo zmogli spremeniti v srečno. Ob enem se zahvaljujemo vsem prostovoljcem, ki po svojih močeh podpirate to veliko solidar-nostno gibanje. Gradimo ga že od leta 1945, ko so bile v Sloveniji 4. ju-nija odvzete in shranjene prve enote krvi, ki so že imele konzervans in so bile zato dlje časa obstojne, kar po-meni pomemben mejnik na podro-čju transfuzijske službe.

Prva krvodajalska akcija je bila v Sloveniji izvedena pred okroglimi

60 leti, 9. marca 1953, v Zagorju pod okriljem Rdečega križa Slovenije in se jo je udeležilo devet zagorskih rudarjev. Ta izjemen dogodek naci-onalnega pomena je nedvomno pri-speval, da se je organizirano, prosto-voljno in neplačano krvodajalstvo pričelo razvijati in širiti povsod po državi. Od takrat pa vse do danes, v Sloveniji s prostovoljnimi in ne-plačanimi krvodajalci zagotavljamo zadostno količino varne in kakovo-stne krvi za naše bolnike. Hvala, ker pomagate!

Iskrena zahvala tudi Mladinske-mu centru Hiša mladih Ajdovščina in Vojašnici Janka Premrla Vojka Vipava, ki nam za namen krvo-dajalske akcije brezplačno odsto-pita svoje prostore. Irena Žgavc

Valentin Bratina kri daroval stodesetič

Ko darujemo kri, darujemo del sebe, da bi nekomu pomagali oz-draveti ali celo preživeti, zato o kr-vodajalstvu govorimo kot o najvišji obliki humanosti. Valentin Brati-na iz Podrage je 7. junija svojo ži-vljenjsko tekočino daroval 110-ič.

Kri je prvič daroval kot dijak leta 1964 na šoli v Kranju. Od takrat da-lje je redno daroval kri v izolski bol-nišnici, se udeleževal krvodajalskih akcij v Ajdovščini ali se odzival na pozive Zavoda RS za transfuzijsko medicino za darovanje v Ljubljani. Zadnja leta je kri največkrat daroval

na transfuzijskem oddelku šempetr-ske bolnišnice.

Pred kratkim je kri daroval 110-ič in s tem zadnjič. G. Bratina je sicer že presegel starostno omejitev za darovanje, vendar je po posvetu z zdravnikom še naprej ostal zapisan krvodajalstvu. Ob zadnjem darova-nju sta ga na transfuzijski oddelek šempetrske bolnišnice pospremili sekretarka RK Irena Žgavc in pred-sednica Vera Kodrič, ki mu je izro-čila posebno zahvalno listino za za-sluge na področju krvodajalstva. Na oddelku ga je sprejela vodja dr. Janka

Černe in se mu zahvalila za njegova plemenita dejanja ter opozorila na pomen slovenskih krvodajalcev, ki že toliko let zagotavljajo, da je Slo-venija na področju krvodajalstva sa-mozadostna.

Rdeči križ Ajdovščina, ki od leta 1953 izvaja program krvodajalstva na območju občin Ajdovščina in Vi-pava, v svoji dolgoletni zgodovini še ni zabeležilo tako velikega humane-ga dejanja, kot ga je zmogel g. Bra-tina.

V Sloveniji krvodajalstvo temelji na načelu prostovoljnosti, brezplač-nosti in anonimnosti. Krvodajalci za svoje humano dejanje ne prejmejo nobene druge nagrade ali plačila, razen osebnega občutka zadovolj-stva, da so nekomu pomagali oz-draveti ali celo preživeti. Želimo si, da bi bila dobrota in solidarnost g. Bratine zgled mladim, da bi na Slo-venskem tudi v prihodnje ohranili plemenito tradicijo krvodajalstva. Irena Žgavc

»Heli, povej nam kaj po slovensko!«

V Tednu vseživljenjskega učenja je naša EVS prostovoljka s Finske – Heli Hongisto – obiskala tri osnov-ne šole. 15. maja je otroke razve-selila na OŠ Col in OŠ Podkraj, naslednji dan, 16. maja, pa se je podala na OŠ Draga Bajca Vipava. Že v naslednjem tednu, in sicer 21. maja, pa je bila zaradi velikega nav-dušenja otrok in učiteljev še enkrat povabljena na OŠ Col, 22. maja pa tudi na OŠ Vipavski Križ, kjer je otroke in ostale navzoče ponovno presenetila.

Teden vseživljenjskega učenja je namenjen učenju, spoznavanju no-vih stvari: držav, kultur, jezikov ... Lahko je zabavno, če je snov podana na razumljiv in sproščen način. Naša Heli to zna, zato smo jo priporoči-li osnovnim šolam, da jih obišče in se jim predstavi. Heli je otrokom na Colu, v Podkraju in v Vipavi pred-stavila svojo deželo, njene naravne značilnosti, geografske posebnosti, zanimivosti – savno, kopanje v mrzli vodi, spregovorila pa je tudi o sebi in svoji družini. Za »piko na i« je po-vedala nekaj besed tudi v slovenščini in finščini. Vrhunec vsega pa je bil, ko je vzkliknila v ajdovskem govo-ru. Kot prava in ponosna Ajdovka je veselo izjavila: »Ž'vim u Wajdušni!« Naša prostovoljka je na prikupen način pokazala, kako lepo je lahko

učenje, če vanj vložimo kanček hu-morja. Učenci in učenke so bili nad njeno predstavitvijo navdušeni, saj so se ob tem naučili veliko novega, hkrati pa so se zabavali, saj jih je Heli s svojo dobro voljo brez napora spra-vila v smeh. Po predstavitvi so otroci 1. in 2. razreda na OŠ Col in OŠ Pod-kraj skupaj s Heli izdelovali papirna-te »Jezne ptičke« oziroma »Angry birdse«. To so junaki računalniške igrice, ki so jo izdelali na Finskem, in je med otroki zelo priljubljena, na OŠ Draga Bajca Vipava pa so imeli učenci in učenke 6., 8. in 9. razreda možnost pogovora s Heli. Otroci so ob tem izpopolnjevali znanje angle-škega jezika in našo finsko »učitelji-co« še podrobneje spoznali.

Skratka, lahko rečemo, da je bil Teden vseživljenjskega učenja res teden novih spoznanj in nepozab-nih dogodkov, ki jih tako otroci in učitelji kot tudi naša Heli s Fin-ske ne bodo nikoli pozabili. Sara Šorc

Zabavno in sproščeno do novih znanjV MDPM Ajdovščina smo tudi v

letošnjem šolskem letu izvajali štu-dijske krožke. Le-ti so neformalna in demokratična oblika učenja za od-rasle. V krožkih sodeluje od 5 do 12 ljudi, ki želijo pridobiti neko znanje in ga prenesti širši skupnosti. Vodi jih usposobljen mentor, ki upošteva znanje in izkušnje posameznikov, jim svetuje, jih spodbuja k sodelova-nju in organizira dejavnosti. Udelež-ba v študijskih krožkih je brezplač-na, saj jih sofinancira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, koordinira pa Andragoški center Slovenije.

Že drugo leto zapored je deloval študijski krožek »Poti do zdravja«, ki ga je vodila mentorica ga. Jana Bolči-na. Ob sobotah pa je pod vodstvom mentorice Kristine Valič potekal ŠK »Zdrava prehrana«. Krožkarji so bili navdušeni tudi nad »novim« študijskim krožkom »Moč diha« in za moto delovanja svojega krožka izbrali stavek »Zdrav dih v zdravem

telesu.«Popotniki po srcu in duši združeni

v študijskem krožku »Potujmo in se izobražujmo« so letos že tretje leto zapovrstjo zavezali nahrbtnike in se podali na poučne izlete v bližnji in daljni okolici naše domovine, odpra-vili pa so se tudi čez mejo, kjer so od-krivali lepote tržaškega Krasa, in na čudovit hrvaški otok – Lošinj.

Starejše iz Doma starejših občanov Ajdovščina smo redno razveseljevali z ustvarjalnimi uricami v ŠK »Viva kreativa«, pri tem sta nam s svojim strokovnim znanjem in ljubeznijo do ustvarjanja pomagali akademski slikarki Jana Humar in Taša Turk. Pod našimi prsti so nastali čudoviti izdelki iz gline, izdelovali smo rožice iz krep papirja, slikali po glasbenem navdihu, ustvarili stensko dekoracijo in še marsikaj. Ob prijetnih druže-njih smo prišli do spoznanja, da se s preprostimi materiali in veliko do-mišljije, da ustvariti prave umetnine.

Naj te zadnje vrstice namenim še

enemu študijskemu krožku, to je ŠK »Spoznajmo Finsko – Let‘s meet Finland«, ki ga vodi prostovoljka Evropske prostovoljne službe Heli Hongisto, ki jo letos gostimo na na-šem društvu. Krožkarji iz prve roke spoznavajo lepote te države, se uči-jo osnov finskega jezika, spoznavajo kulturo, kulinariko in še marsikaj. Marsikomu je ta krožek poseben iz-ziv, saj ob tem »pilijo« svoje znanje angleškega jezika. Če bi radi ujeli še kakšno informacijo o Finski, si re-zervirajte predzadnji četrtek v juniju.

Z mislimi smo že v novem šolskem letu, ko ponovno načrtujemo izvedbo študijskih krožkov. Vse znanja željne odrasle vabimo, da spremljajo našo spletno stran in objave v medijih in se nam v jeseni pridružijo pri novih »krožkarskih« dogodivščinah. Urška Brežnjak

Št. 23 • 18. junij 201324 Podjetno

Valentina Batagelj, profesorica angleščine ter udeleženka Šole podjetništva

Tokratna gostja v rubriki »Dan z mladim Ajdovcem« je Valentina Batagelj, diplomirana profesorica angleščine in ena tistih mladih, ki točno ve, kaj jo v življenju veseli in kaj si želi početi. Mi smo jo spoznali kot eno izmed udeleženk Šole pod-jetništva in čeprav Valentina nerada govori o sebi in svojih uspehih, je vseeno dovolila, da smo dan preži-veli z njo in jo malce bolje spoznali.

Valentini se pridružimo šele okrog trinajstih, ko konča svoje delo pri-pravnice na Škofijski gimnaziji v Vipavi, kjer nudi tudi dodatno stro-

kovno pomoč. Že po prvih minutah pogovora je razvidno, da ima svoj poklic rada in da je poučevanje an-gleščine tisto, s čimer se želi ukvarja-ti. »Poučevanje zame ni le suhoparno razlaganje snovi, temveč se trudim, do postane učenje angleščine zanimivo, raznoliko ter prilagojeno posamezni-ku. Rada vidim, ko učenci sami pri-dejo do novega spoznanja. Verjamem tudi, da je v vseh izmed nas talent, nekaj posebnega in je naloga učitelja, da ta talent odkrije in gradi na njem. To pa je zelo odgovorno delo, še po-sebno, če pogledamo število učencev v razredih. Ob koncu dneva mi je tako kdaj težko, da niso vsi prišli do besede in pogosto si mislim, da bi lahko na-redila še več. Vsekakor sem mnenja, da je izobraževanje izhod in je zna-nje edina stvar, ki ti je nihče ne more vzeti. Vzpodbujati je treba radove-dnost.« Valentina nima izkušenj le s poučevanjem dijakov, saj angleščino predava tudi študentom na Fakulteti za komercialne in poslovne vede in na Multimedijskih komunikacijah v Primorskem tehnološkem parku, enkrat na teden pa vodi tečaje za od-rasle. Ravno poučevanje odraslih jo najbolj veseli: »Občudujem odrasle, ki najdejo čas tudi zase. Z njimi se

največ presmejem, od vsakega se ve-liko naučim in res sem hvaležna, da lahko spregovorim v angleščini z vsa-kim izmed njih.«

Ker se Valentina tudi sama neneh-no izobražuje in hkrati zaveda ne-varnosti, da jo morda služba ne bo vedno čakala, si je še zadnje prosto popoldne v tednu zapolnila z vpisom v Šolo podjetništva. In čeprav danes Šole podjetništva ni na urniku, je kmalu po kosilu na vrsti priprava na zadnje srečanje, ki bo čez dva dni in kjer bodo udeleženci morali predsta-viti svoje poslovne ideje. Valentina mora dokončati svoj poslovni načrt ter pripraviti predstavitev svoje ide-je, ki nam jo na kratko tudi opiše: »Med študijskimi leti sem imela čast, da sem sodelovala z Dušico Kunaver. Pod njenim vodstvom sem sčasoma razvila svoj način poučevanja, ki se je izkazal za uspešnega. Temelji na matematično-logičnem sistemu in primerih iz življenja, tako, da si snov lažje zapomnimo. Sistem te-melji na učenju po mavrični poti, kar je še posebno prijazno za otro-ke. Želim tudi izobraževati podje-tja, kjer bi poučevala besedišče in izraze specifične za njihove potre-be, poleg tega pa bi druženje izven

delovnega časa kolektiv še dodatno povezal.« Ko jo povprašamo, kako je v celoti zadovoljna s Šolo podje-tništva, nam pove, da se je naučila veliko novega in upa, da se bodo podobni projekti izvajali še naprej. Zahvali se nam za organizacijo in pohvali svojega mentorja. Tudi osta-lim mladim Valentina svetuje, naj take in podobne priložnosti izkori-stijo: »Izobražujte se, delajte in nabi-rajte izkušnje že med študijem. Lepo bi bilo, če bi se mladi bolj povezovali med seboj; v Ajdovščini imamo veliko mladih z res dobrimi idejami, kaj vse bi lahko naredili, če bi se združevati in povezovali, da bi burja svežih idej prevetrila ta naš košček Slovenije.«

Ko je podjetniškega dela konec, je čas za sprostitev in ples. Valentina se je pridružila skupini mladih, ki se vsak teden srečujejo v Hiši mla-dih v Palah in plešejo »Lindy hop«. Poleg plesa poje še v vokalni skupini Stomažanke, kjer skupaj z ostalimi dekleti večkrat sodelujejo na poro-kah in podobnih dogodkih. »Peti na takih dogodkih je res en neponovljiv občutek in takrat se počutim najbolj srečna, sploh zaradi punc iz skupine, s katerimi se poznamo že od malih nog. Res sem hvaležna, da lahko po-

jem z njimi in da so del mojega življe-nju.«

Razgibani in še vedno v plesnih rit-mih se z Valentino zvečer vrnemo k njej in v zmoti mislimo, da bo sedaj čas za počitek, vendar pa Valentino čakajo še priprave na naslednje učne ure ter prevajanje. Ko jo povprašamo o njenem delu kot prevajalka, Valen-tina za trenutek odide, ko pa se vrne, nam v roke poda njeno drugo pre-vedeno knjigo, ki je izšla aprila letos. Knjiga z naslovom »Supernatural beings from Slovenian myth and folktales« je delo slovenske avtorice Monike Kropej, znanstvene svetnice z Inštituta za slovensko narodopisje. »Da bi jih bilo še sto!« pravi v sme-hu. Prevaja tudi internetne strani, povzetke diplom in druga besedila.

Ura postaja pozna in mi se od Va-lentine počasi poslovimo. Ker bodo kmalu počitnice, ji zaželimo, da v njih uživa in jih izkoristi za svo-ja najljubša početja, Valentina pa nam v pozdrav odgovori: »Četudi bom kmalu bolj prosta, bom kdaj verjetno vseeno vstala že ob petih zjutraj, spekla kruh, prevajala in is-kala nove ideje. Vsekakor pa se že veselim, da bom lahko imela več časa za tek in moje nečake.« Mladinski svet Ajdovščina

Zaključek Šole podjetništva Mladinskega sveta Ajdovščina

31. maj 2013 – V četrtek, zadnji dan meseca maja, je potekalo za-ključno srečanje Šole podjetništva Mladinskega sveta Ajdovščina. Udeleženci so predstavili svoje poslovne načrte, ki so jih glede na svojo poslovno idejo, s katero so stopili v program šole podjetni-štva, razvili tekom delavnic, preda-vanj in srečanj z mentorji, ki so po-tekala od konca februarja do konca maja 2013 v Mladinskem centru Hiša mladih v Ajdovščini.

Šola podjetništva, ki jo je izvajal Mladinski svet Ajdovščina, je po-tekala štiri mesece, od februarja do konca maja 2013, in je predstavljala zaključen sklop predavanj in delav-nic, skozi katere so mladi udeleženci pridobivali temeljna znanja s po-dročja podjetništva. Namenjena je bila mladim Ajdovcem, med 15 in 29 letom starosti, ki bodo v priho-dnosti krenili na svojo podjetniško pot. Šola je bila zasnovana tako, da so udeleženci, s pomočjo mentorjev, razvili poslovni načrt za svojo po-slovno idejo, ki so ga na zaključnem srečanju tudi predstavili. Udeleženci so pridobili znanja s področij podje-tništva, strateškega načrtovanja, po-slovnega načrtovanja, trženja, osnov

marketinga, finančnega načrtovanja in pridobivanja sredstev ter osnov računovodstva, komunikacije in nastopanja. Seznanili so se tudi s so-cialnim podjetništvom ter drugimi pravnimi oblikami podjetij in družb ter spoznali nekaj priemrov dorbih praks različnih podjetij in podjetni-kov. Udeleženci so tako pridobili vsa potrebna znanja, na podlagi katerih so lahko razvili svojo poslovno idejo in skreirali svoj poslovni načrt.

Skozi cel proces so udeležence šole podjetništva spremljali izku-šeni mentorji, ki so jim pomagali pri pisanju poslovnega načrta, jih usmerjali in jim tudi svetovali. Ide-ja o šoli podjetništva se mentorjem zdi genialna, saj je spodbujanje pod-jetništva in nadgrajevanje znanja na tem področju ključno, zato da so lahko podjetja v začetni fazi obstoja uspešna. In kot pravi mentor Samo: ‚‘Ideje udeležencev so bile odlične in jih bodo s tem kar so pokazali, z začetnim trdim delom in pravilnim pristopom do podjetništva, lahko uresničili.‘‘ S trdim delom torej bodo ideje udeležencev Šole podjetništva lahko prerasle v podjetja. ‚‘Je pa pri podjetništvu tako,‘‘ pravi mentor Borut, ‚‘da ideja sama predstavlja

zgolj 5% vsega, ostalo pa je trdo delo in pravilna izvedba, ki visi na udele-žncih samih in tem kaj bodo s prido-bljenimi znanji naredili.‘‘

Tudi udeleženci so bili s koncep-tom mentorstva ter večina prido-bljenimi znanji več kot zadovoljni, zaradi katerih so se po večini v šolo podjetništva tudi vpisali, saj so to znanja, ki jih v procesu formalnega izobraževanja niso pridobili in so nujna za zagon lastnega podjetja. Pravijo, da jim bodo pridobljena znanja še kako prišla prav, da so jim po večini odprla prva vrata na poti podjetništva, razjasnila marsikateri pojem in jih postavila na realna tla, da pa je pred njimi še ogromno dela in da je za uresničitev poslovne ideje in odločitev za podjetniško pot po-treben tehten razmislek.

Šola podjetništva je tako za 11 mla-dih Ajdovcev predstavljala prvi stik s podjetništvom v pravem pomenu besede, nad katero so bili več kot navdušeni in z večina predavanji zadovoljni. Mladinski svet Ajdo-vščina si bo močno prizadeval za to, da se šola podjetništva izvede tudi v naslednjem šolskem letu, saj kot taka predstavlja delček v mozaiku reševanja vedno bolj perečega pro-blema brezposelnosti mladih. Mladinski svet Ajdovščina

Nove podjetniške povezave – spodbujajo inovativnost

Projekt iCON je čezmejni projekt, namenjen povečevanju konkurenč-nosti mikro, malih in srednje velikih podjetij na obmejnem območju Slo-venije in Italije. Eden od ciljev pro-jekta je vzpostaviti deset podjetni-ških mrež med podjetji iz Slovenije in Italije.

Ko govorimo o mreženju, govorimo o zavestnem prizadevanju podjetja ali podjetnika, da sklene dolgoročne povezave z drugimi podjetji oziro-ma osebami, z namenom ohraniti in pridobiti konkurenčno prednost, ra-cionalizirati svoje poslovanje ali pri-dobiti druge prednosti. Gre torej za medsebojno odvisnost in povezanost med vključenimi člani mreže, njiho-vimi aktivnostmi in njihovimi viri.

Razvojna agencija ROD je kot vodilni partner projekta v sredini prejšnjega leta vzpostavila mrežo kovinarskih podjetij MIN (Metal Industry Network), katere nosilce je podjetje Petrič d.o.o.. Mreža trenu-tno šteje sedem članov; tri slovenska in štiri italijanska podjetja. Podjetja so v okviru mreže identificirala in iz-kazala interes za sodelovanje na šte-vilnih področjih, glede na takratno stanje pa so se odločila, da podprejo in razvijejo proizvodnjo prometnih znakov. Poleg tega so medpodjetni-ške povezave in interakcije med pod-jetji vir novih idej, tako mreža MIN razvija nov inovativni projekt na po-dročju ogrevanja na lesno biomaso.

Bistvo povezovanje je hkratno so-delovanje in konkurenca sorodnih ter podpornih podjetij in podpornih institucij na geografsko zaokroženem prostoru. V sredini meseca marca je v okviru projekta iCON skupina šti-rih podjetij iz Vipavske doline skupaj

z italijanskim podjetjem izkazala na-mero za sodelovanje v novi čezmejni podjetniški mreži: Inovativni ma-teriali, produkti in tehnologije v gradbeništvu. V okviru vzpostavlje-ne mreže obstajajo številne poveza-ve, izmenjave znanj in tehnologij ter mnogi drugi pozitivni zunanji učin-ki. Podjetja so za svoj skupni pilotni projekt identificirala razvoj in imple-mentacijo »tekstilnih« betonov.

Projekt iCON kaže na to, da bodo slovenska majhna in srednje velika podjetja  v prihodnosti lahko  uspe-šneje konkurirala na domačem in tujih trgih, če se bodo vključevala v različne podjetniške povezave. S tem bo prišlo tudi do boljšega sodelova-nja in poslovanja podjetij, dviga pre-poznavnosti in povečanja investicij-skega zanimanja.

Več informacij o projektu in pro-gramu lahko dobite na spletni strani projekta: www.icon-project.eu Tanja Krapež

Projekt iCON je sofinanciran v okviru Programa

čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz

sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in naci-

onalnih sredstev.Progetto iCON e‘ finanziato nell‘ambito

del Programma per la Cooperazione Transfrontaliera

Italia-Slovenia 2007-2013, dal Fondo europeo di svilu-

ppo regionale e dai fondi nazionali.

Št. 23 • 18. junij 2013 25Podjetno

NE SPREGLEJTE Aktualni javni razpisi in pozivi(pripravlja Razvojna agencija ROD; E: ra.rod@siol.net)

Razpisovalec Naziv razpisa Upravičenci Rok za predložitev vlog Razpisna dokumentacija in dodatne informacije

Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije

Javno povabilo za zbiranje ponudb v okviru programa »Usposabljanje in izobraževanje zaposlenih 2011«

delodajalcido razdelitve razpoložljivih sredstev oz. najkasneje do 30. 6. 2013

http://www.sklad-kadri.si/

Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije

Javni razpis za izbor izvajalcev vseživljenjske karierne orientacije v okviru programa »Vseživljenjska karierna orientacija za delodajalce in zaposlene«.

pravne ali fizične osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti kot svetovanje, izobraževanje, raziskovanje in druge vsebinsko primerljive dejavnosti in so registrirane že vsaj 2 leti

Predvidena sta še 2 roka za oddajo vlog:- 1. 9. 2013;- 1. 3. 2014.

http://www.sklad-kadri.si/si/razpisi-in-objave/

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Javni razpis za sofinanciranje daljinskega ogrevanja na lesno biomaso za obdobje 2011 do 2015 (DOLB 3)

podjetja do porabe sredstev oz. najkasneje do 5.9. 2013

http://www.mgrt.gov.si/si/o_ministrstvu/javne_objave/javni_razpisi

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Javni razpis za dodeljevanje spodbud v okviru iniciative EUREKA za leto 2013

velika, srednje velika, mala in mikro podjetja in javne raziskovalne organizacije

9. 9. 2013 (drugi rok) http://www.mgrt.gov.si

Zavod RS za zaposlovanje Usposabljanje na delovnem mestu 2012/2013 delodajalci do porabe sredstev oz.

najpozneje do 1.6.2013

http://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/razpisi/razpisi?aid=385

Zavod RS za zaposlovanje Zaposli.me 4–2012 Tržni delodajalci do porabe sredstev oz. najdlje do 30. 10. 2013

http://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/razpisi/razpisi?aid=465

Zavod RS za zaposlovanje Zaposlovanje prejemnikov denarne socialne pomoči

delodajalci (razen sektorja države), registrirani najmanj eno leto

do porabe razpoložljivih sredstev oz. najkasneje do 30. 6. 2013

http://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/ugodnosti_pri_zaposlovanju_/zaposlovanje_prejemnikov_dsp

Zavod RS za zaposlovanje Javna dela 2013 – novo javno povabilo neprofitni delodajalci

do porabe razpoložljivih sredstev oz. najpozneje do 7. 10. 2013 do 13. ure

http://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/razpisi/razpisi?aid=620

Zavod RS za zaposlovanje 50plusdelodajalci (razen sektorja države), registrirani najmanj eno leto

do porabe razpoložljivih sredstev oz. najpozneje do 30. 9. 2013 do 13. ure

http://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/razpisi/razpisi?aid=673

Slovenski podjetniški skladP1 TIP 2012 - Garancije Sklada za tehnološko inovativne projekte

mikro, mala in srednje velika podjetja, registrirana najkasneje do 30.06.2012

Roki (dodatni): 5.7.2013 oz. do porabe sredstev

http://www.podjetniskisklad.si

Slovenski podjetniški skladP1 2013 Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere

mikro, mala in srednje velika podjetja

Roki: 10.9.2013, 10.10.2013, 10.11.2013 oz. do porabe sredstev

http://www.podjetniskisklad.si

Slovenski podjetniški sklad

Najava razpisaP4 2013 - Sofinanciranje nove tehnološke opreme v letih 2013 - 2014

mikro, mala in srednje velika podjetja z najmanj 1 in največ 249 zaposlenimi (na dan 31.12.2012) in imajo letni promet, ki ne presega 50 milijonov EUR in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 43 milijonov EUR

Rok za predložitev vlog je 5.9.2013

http://www.podjetniskisklad.si

Eko Sklad j.s. Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb 50PO13

okoljske naložbe pravnih oseb, samostojnih podjetnikov posameznikov in zasebnikov; občine

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 30.11.2013 http://www.ekosklad.si/

Eko Sklad j.s.Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov 49OB13

občani do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31.1.2014 http://www.ekosklad.si/

Eko Sklad j.s.

Javni poziv 18SUB-OB13 nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb

občani do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31.12.2013 http://www.ekosklad.si

Eko Sklad j.s.

19SUB-OB13 javni poziv za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti večstanovanjskih stavb

občani do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31.12.2013 http://www.ekosklad.si

Eko Sklad j.s.

Javni poziv 20SUB-EVOB13Nepovratne finančne spodbude občanom za baterijska električna vozila

občani do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. 12. 2013 http://www.ekosklad.si/

Eko Sklad j.s.

Javni poziv 21SUB-EVPO13Nepovratne finančne pomoči pravnim osebam za baterijska električna vozila

pravne osebe do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. 12. 2013 http://www.ekosklad.si

Slovenski regionalni razvojni sklad

Najava razpisa

Dodeljevanje ugodnih posojil upravičencem z začetnimi investicijskimi projekti podjetniškega značaja

gospodarske družbe vseh velikosti, samostojni podjetniki in zadruge

Razpis bo predvidoma objavljen v septembru 2013

http://www.regionalnisklad.si/

Slovenski regionalni razvojni sklad

Najava razpisa

Javni razpis za ugodna posojila podjetništvu v kombinaciji z nepovratnimi MGRT na obmejnih problemskih območjih

gospodarske družbe vseh velikosti, samostojni podjetniki in zadruge

razpis bo predvidoma objavljen v juniju

http://www.regionalnisklad.si/

Slovenski regionalni razvojni sklad

Najava razpisa

Javni razpis za primarno kmetijsko pridelavo

Kmetijska gospodarstva (KG), organizirana kot pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali kmetija

razpis bo predvidoma objavljen v juniju

http://www.regionalnisklad.si/

Slovenski regionalni razvojni sklad

Najava razpisa

Javni razpis za dodeljevanje ugodnih posojil občinam

občine razpis bo predvidoma objavljen v juniju

http://www.regionalnisklad.si/

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Tehnična pomoč čebelarjem Čebelarji http://www.mko.gov.si/si/

javne_objave/javni_razpisi/

Evropska komisija /Spirit Slovenija

Natečaj za evropske nagrade za spodbujanje podjetništva za leto 2013

razpis nima roka

http://www.podjetniski-portal.si/index.php?t=Razpisi&id=155&l=sl&type=1

Evropska Komisija LIFE+ za leto 2013 javni in/ali zasebni organi, subjekti ter institucije 25.6.2013

http://ec.europa.eu/environment/life/funding/lifeplus2013/call/index.htm

Evropska Komisija Razpis ECO INNOVATION 2013

pravne osebe ter zasebni sektor 5. september 2013 do 17.00

http://ec.europa.eu/environment/eco-innovation/apply-funds/selection-criteria/index_en.htm

Posoški razvojni center

Javni poziv delodajalcem za vključitev v Regijsko štipendijsko shemo (RŠS) Goriške regije za šolsko/študijsko leto 2013/2014

Delodajalci s sedežem ali poslovno enoto na območju Goriške regije

31. 7. 2013 http://www.ra-rod.si

Občina Ajdovščina

Javni razpis za dodelitev kreditov s subvencionirano obrestno mero za pospeševanje in razvoj malega gospodarstva v občinah Ajdovščina in Vipava za leto 2013

Majhna podjetja (s.p., d.o.o), občani, ki so vložili vlogo za priglasitev statusa s.p., male gospodarske družbe, ki so vložile zahtevo za vpis v sodni register

20. 9. 2013 do 12:00

http://www.ajdovscina.si/javna_narocila_in_razpisi/javni_razpisi/2013021507153440/

SPIRIT SlovenijaJavni razpis za spodbujanje tujih neposrednih investicij v letu 2013

podjetja (tuji investitorji, ki imajo vsaj 10% lastniški delež v družbi registrirani na območju RS)

23.8.2013, do 12. ure http://www.japti.si/index.php?t=Razpisi&id=159&l=sl

SPIRIT Slovenija

Vabilo podjetjem za posredovanje interesa za skupinsko udeležbo na mednarodnih sejmih v tujini v letu 2014

podjetja 19. 7. 2013 http://www.podjetniski-portal.si/index.php?t=Razpisi&id=165&type=1

SPIRIT Slovenija

Najava razpisa

Javni razpis za sofinanciranje poslovnega svetovanja za internacionalizacijo v letu 2013

mikro, mala ali srednje velika podjetja razpis nima roka

http://www.podjetniski-portal.si/index.php?t=Razpisi&id=166&l=sl&type=1

Deloitte Natečaj za najhitreje rastoča tehnološka podjetja v Srednji Evropi 2013

hitro rastoča tehnološka podjetja 15.7.2013

http://www.podjetniski-portal.si/index.php?t=News&id=749

Državna sekretarka mag. Monika Kirbiš Rojs na obisku Goriške

Državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnolo-gijo mag. Monika Kirbiš Rojs se je 31. maja 2013 v Novi Gorici sreča-la s predstavniki Goriške statistične regije. Pogovarjali so se o procesu priprave in vsebinah strateških in programskih dokumentov za črpa-nje evropskih sredstev v program-skem obdobju 2014-2020. Hkrati s pripravo razvojnih dokumentov na nacionalni ravni tudi na regionalni pospešeno potekajo procesi pripra-ve regionalnih razvojnih programov (RRP), temeljnih strateških in pro-gramskih dokumentov, s katerimi se bodo uskladili razvojni cilji v regijah ter določili instrumenti in viri za nji-hovo uresničevanje.

Tanja Golja, vodja priprave Regi-onalnega programa Goriške stati-stične regije za obdobje 2014-2020 je tekom srečanja poudarila, da ima Goriška možnost specializacije na področju razvoja novih izdel-kov - novi materiali, ITK, genetika, biomedicina - ki bi bile vključene v področje predelovalnih dejavnosti, ki regiji prinašajo najvišjo neto do-dano vrednost. Prav tako potencial pomeni raziskovalno- razvojna de-javnost – predvsem biotehnologije in napredni materiali. V regiji si še želijo povečati zaposlitvene možno-sti in prihodke; izboljšati pogoje za kvalitetnejše življenje prebivalcev regije; zagotoviti optimalno varstvo okolja in skladen prostorski razvoj regije ter zagotavljati uravnoteženo infrastrukturno opremljenost regije.

Po besedah državne sekretarke

mag. Monike Kirbiš Rojs so regije na novo programsko obdobje raz-lično pripravljene in so identificirale različne projekte, ki bi jih želele ure-sničiti. Pri tem je poudarila, da bo v prihodnjem sedemletnem obdobju Sloveniji na voljo manj sredstev – skupno skoraj 3,3 milijarde evrov. Znižanje je posledica večje razvitosti Slovenije in zniževanja sredstev za evropsko kohezijsko politiko na rav-ni celotne Evropske unije. Prav zara-di tega državna sekretarka meni, da zgolj z evropskimi sredstvi Slovenija ne bo mogla povečevati gospodarske rasti. »V obdobju 2014-2020 nam bo na letni ravni na voljo nekaj manj kot 500 milijonov evrov, zato bodo evropska sredstva le dodatek drugim finančnim virom«. Tako si Slovenija ne sme privoščiti, da bi sredstva vla-gala v razpršene vsebine, temveč jih je treba koncentrirati, je še poudari-la mag. Kirbiš Rojs. Prednost bodo imeli tisti projekti s čim večjimi si-nergijskimi učinki in tisti projekti, ki bodo povezovali več skladov. V po-gajanjih na ravni EU je bilo oprede-ljenih 11 tematskih ciljev, pri tem pa bo za krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij, povečanja IKT in konkurenčnosti malih in srednjih podjetij ter nizkoogljično gospodar-stvo treba nameniti od 50 do 60 od-stotkov sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj. Novost je tudi, da bo treba več vlagati tudi v social-no vključevanje - za ta namen bo tre-ba nameniti vsaj 20 odstotkov sred-stev Evropskega socialnega sklada. Vir: www.mgrt.gov.si

Predlog nove uredbe o obrtnih dejavnostih

V pregled smo prejeli predlog Uredbe o obrtnih dejavnosti iz kate-rega izhaja, da za opravljanje večine dejavnosti v bodoče ne bo več izo-brazbenih pogojev.

Tako na primer na bo potrebno imeti niti enega razreda osnovne šole za živilske dejavnosti razen povezane z mesom, kmetijske de-javnosti, gozdarske dejavnosti, lesar-ske dejavnosti, šiviljske dejavnosti, kovinarske dejavnosti , gradbene dejavnosti. Torej bo po sprejemu Uredbe lahko gradbeno podjetje od-prl prav vsak in začel z opravljanjem

dela.Pri nekateri dejavnostih pa bo za-

dostovala Nacionalna poklicna kva-lifikacija: predelava mesa, frizerska dejavnost, kozmetična in pedikerska dejavnost.

Izobrazbeni pogoj (poklicna šola) bo zahtevan le za opravljanje nasle-dnjih dejavnosti: popravila strojev in naprav, elektro instalacije, strojne in-stalacije, postavljanje ostrešji in kro-vska dela, popravila motornih vozil.

Obrtno-podjetniška zbornica Slo-venije je proti taki Uredbi o obrtnih dejavnostih že ostro protestirala, saj

gre za popolno razvrednotenje znanje, poklicev in šol. Prepri-čani smo, da popolna liberali-zacija opravljanja dejavnosti ne prinaša pozitivnih učinkov. Že iz primerov v preteklosti bi se lahko naučili, da to pomeni raz-pad konkurenčnega trga, padec kvalitete opravljenega dela, pa-dec cen in posledično zapiranje podjetij, ki delo opravljajo kako-vostno in skladno s predpisi. Vse sosednje države zapirajo svoj trg in zaostrujejo pogoje za opravlja-nje dejavnosti, mi pa ob vstopu sosednjih držav (kjer minimalna plača zanaša 350€) v EU na stežaj odpiramo vrata iz zaviramo na-daljnje delo obstoječih slovenskih podjetij.

Št. 23 • 18. junij 201326 Pisma

Nedeljska zgodbaBila je dokaj običajna, lepa, sonč-

na majska nedelja. Ukvarjal sem se, vsaj dopoldan, z novim romanom. In potem sem očistil kolo, da bi se malo zapeljal naokrog po Ajdovščini in okolici, ki je zdaj vsa ogrnjena v nabreklo zelenje, kajpak je z menoj poromal tudi fotoaparat. In prišle so mirne popoldanske ure, ko sem spet šel na rahlo kolesarjenje. Ves utolažen in sproščen, se dolgo sedel v parku in vsemogoče premišljeval, nenazadnje tudi o Ajdovščini, o ne-deljskem nedogajanju, o določenih spremembah, ki bi malo stale, o tem morda kdaj drugič. In ko pridem domov, odložim ključe, fotoaparat, mobitel, denarnico … Ni je bilo, de-narnice preprosto ni bilo v zadnjem žepu, tam kjer bi morala biti, kot običajno. No, mojemu statusu pri-merno, v denarnici ni bilo veliko denarja. Bolj me je zaskrbelo, ker sem imel tam potrdili o plačanem osnovnem in dodatnem zavarova-nju. Takoj sem spet zajahal kolo in sem šel po ulicah, kjer sem kolesaril, ampak z mojim vidom … je bilo bolj malo upanja, da bi denarnico našel. Prišel sem domov in se že nekako sprijaznil z izgubo 20€ in potrdil. Pripravil sem si skromno večerjo, sirni namaz, kos kruha in mineral-

no vodo, pa še tabletka za umirjanje srčnega ritma in nedelja je bila skle-njena. Sedel sem za računalnik in se spet posvetil romanu, čiščenju be-sedila, na kar zazvoni hišni telefon, tam približno ob devetih zvečer. Pri-jazna gospa me je vprašala, če sem jaz ta pa ta … Potrdil sem ji in rasel v začudenje. Potem mi gospa pove, da je njena hčerka popoldan našla denarnico in da so v njej potrdila o plačilu z mojim naslovom. Povedla mi je tudi, da stanuje blizu cerkve v Šturjah, pa sva se hitro domenila, da se najdeva tam. In res sva se. Dala mi je denarnico, jaz pa sem odštel skro-mno nagrado za plemenitost. In zdaj lahko zapišem, HVALA, Vaši hčerki, draga neimenovana gospa, ki ste jo vzgojili v poštenost in plemenitost, HVALA Vam, da ste me poklicali in mi odvzeli skrb zaradi tistih potrdil.

Ta kratek zapis dokazuje, da je neka plemenitost vendarle še med ljudmi, da so še pošteni in vzgojeni v pravi maniri človečnosti, in to v tem času, ko je nepoštenost skorajda državniška najvišja vrlina. Meni se je nedelja sklenila na najlepši možni način in ni me sram zapisati, da se je v vame naselila neka mirnost, neka potešenost, neka nov vera v soljudi … majhen dogodek, a dovolj velik za razmislek.

Bojan Bizjak

S kolesom po Ajdovščini – adrenalinska izkušnja

Kot občanka Ajdovščine in mestna kolesarka imam vprašanje, za kate-rega menim, da bi ga bilo potrebno javno osvetliti, v kateri od naslednjih številk Ajdovskih novic, še posebej, ker vidim, da imajo enak trn v peti mnogi Ajdovci.

Skratka, v času ekološke osvešče-nosti, dragih naftnih derivatov in problemov s parkiranjem, marsika-teri Ajdovc za skok do trgovine rad uporabi bicikel. Kolesarjenje po Aj-dovščini pa se v trenutku sprevrže v adrenalinski šport, saj ni označenih kolesarskih stez in vsak kolesari po svoje.

Poglejmo na primer relacijo center − Merkator na Bisu:

- prva težava: kako s kolesom čez krožišče…v teoriji že, v praksi gre pa

v stilu ‚znajdi se‘, in dejstvo, da se vse dogaja pred oknom policijske posta-je, naredi zadevo le še bolj zanimivo.

-druga težava: od krožišča v mestu v smeri Merkatorja večina kolesarjev vozi po pločniku, ker je širok in veči-na jih je prepričana, da je namenjen tudi za kolesarje, saj se na cestišču, brez zarisane kolesarske steze, ne počutimo varno. Mlajši otroci na kolesu, s spremstvom staršev, vedno vozijo po pločniku, zaradi varno-sti. Do Hublja še gre, potem pa že nastanejo težave pri srečanju z ma-micami z vozički, otroci na rolerjih, pasjimi sprehajalci in ostalimi pešci. Za v obratno smer, se pravi Merkator –center, je pločnik na desni strani ce-ste ozek, čez krožišče je problem pri-ti, zato se večina kolesarjev vozi tudi

nazaj po levi strani, po pločniku....se pravi, da imamo na istem pločniku pešce, otroke na rolerjih, kolesarje v pravilno smer in kolesarje v napač-no smer....prava ajdovska mineštra. Relacija center - Špar: enaka težava, nobene označene kolesarske steze, veliko prometa,.. občutek, da te bo kakšen avto zbil. Zato se kolesarji, ki grejo v trgovino, namesto ob robu ceste peljejo po pločniku. In ker pri križišču za Špar ni prehoda za pešce, kaj šele za kolesarje...se jih večina pelje že kar iz centra po napačni strani. To postane problem tudi za voznike avtomobilov, ker ti ne vejo, od kje jim bo priletel kakšen kolesar.

Kolesarjenje po središču mesta je pa tako ali tako prepuščeno domi-šljiji posameznika, kar priznam, daje občutek svobode. Od iznajdljivosti je tudi odvisno, kje bo kdo kolo par-kiral, saj lastniki trgovin in lokalov v mestu niso še pomislili na stojala za bicikle. Vem le za dve ‚parkirni me-sti‘ ,pred pošto in na tržnici.

Kolesarjenje je dober način prevo-za po mestu in mesta, ki jim je mar za prebivalce ga vzpodbujajo, saj se tako razbremeni promet, problemi s parkiranjem izginejo, na ulicah se sliši ljudi in ne le avtomobilov.

Moji vprašanji sta: Kdaj se bo v Aj-dovščini, vsaj na Goriški in Tovarni-ški cesti končno označilo kolesarske steze? Čigava naloga in odgovornost je, da se to naredi?

Kolesarka

Odgovor na pismo iz LokavcaK pisanju me je spodbudil članek o

mučenju živali v Lokavcu,objavljen v Ajdovskih novicah,dne 15. maja 2013.

Slovenci imamo eno posebno lastnost,da znamo dobro,predvsem pa hitro s prstom pokazat na krivca, pa naj je kriv ali ne. Čeprav bi mogo-če morali najprej pogledati prav pri sebi ali lahko kaj storim,da se to ne bo več dogajalo. V tem primeru gre za živali. Popolnoma se strinjam,da se strupov ne nastavlja vsevprek,da si živali zaslužijo dostojno življenje in,da je to kaznivo dejanje. Po dru-gi strani pa se sprašujem,le kakšne sosede imate tam pri Komparih,da vam hodijo pred vašo hišo zastru-pljat živali. Ali pa mogoče ni tako. Ali so mogoče vaše živali tiste ,ki brez nadzora lastnika tekajo po ce-lem Lokavcu,ali so to mogoče tiste živali,ki so pri Komparih pomorile že nekaj ovac,tiste,ki so na Grajšku pomorile kokoši,ki so se pasle na travniku –na travniku lastnika,da ne bo pomote. Ali so to mogoče tiste živali,ki hodijo podnevi in ponoči po naših vrtovih,kjer puščajo svoje

iztrebka,odnašajo čevlje iz dvorišč in podobno. Otroci in odrasli ne morejo na sprehode s svojimi psi,ker je vas polna spuščenih, psov. Sprašu-jem se,kdo je odgovoren za to? Koga naj pokličemo,s kom naj se pogovo-rimo? Pa nikar ne mislite,da podpi-ram zastrupljevanje živali. NE! Toda bodimo pošteni do sebe in drugih.

Mogoče bi bilo dobro,da bi vsi po-znali Zakon o zaščiti živali .

11. členSkrbnik hišne živali, mora z osa-

mitvijo, kontracepcijo, sterilizacijo ali kastracijo živali preprečiti rojstvo nezaželenih živali oziroma tistih ži-vali, katerim ne more ali noče zago-toviti oskrbe po tem zakonu.

Skrbnik živali mora z ustrezno vzgojo in šolanjem oziroma z drugi-mi ukrepi zagotoviti, da žival ni ne-varna okolici.

Skrbnik psa mora na javnem me-stu zagotoviti fizično varstvo psa tako, da je pes na povodcu.

Določba prejšnjega odstavka se ne uporablja za:

– pse na javnih mestih, ki so s predpisom lokalne skupnosti ali s privolitvijo lastnika javnega mesta namenjena sprehajanju in druže-nju psov ter so ustrezno označena in ograjena tako, da je psom onemogo-čen pobeg;

– lovske pse v času lova v skladu z zakonom, ki ureja lovstvo.

45. členZ globo od 2.400 do 84.000 eurov

se kaznuje pravna oseba ali samo-stojni podjetnik posameznik, ki:

9. brez odobritve opravlja dejav-nosti vzrejne, dobaviteljske ali upo-rabniške organizacije (prvi odstavek 20.a člena) (nerodovniška vzreja psov in mačk).

15. usmrti žival v nasprotju s prvim ali tretjim odstavkom 26. člena tega zakona (zastrupljanje psov in mačk)

46. členZ globo od 1.600 do 42.000 eurov

se kaznuje pravna oseba ali samo-stojni podjetnik posameznik, ki:

takoj ne oskrbi bolnih, poškodova-nih in onemoglih živali (prvi odsta-vek 8. člena);

46.a členZ globo od 800 do 33.000 eurov se

kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki:

2. kot skrbnik ne zagotovi katere-ga od pogojev iz prvega odstavka 7. člena tega zakona (žival ima dovolj prostora, hrano, vodo, suh prostor, dovolj gibanja itd)

6. kot skrbnik ne zagotovi osami-tve, kontracepcije, sterilizacije ali kastracije živali v skladu s prvim od-stavkom 11. člena tega zakona;

7. kot skrbnik ne zagotovi ustrezne vzgoje in šolanja oziroma drugih ukrepov in je zato žival nevarna oko-lici (drugi odstavek 11. člena);

Če imamo živali,skrbimo zanje in ne obremenjujmo z njimi soseda in ne dopuščajmo,da naše živali delajo škodo. Predvsem pa NE dovolimo, da ustrahujejo ljudi in živali po vasi. Tudi to je nemoralno početje.

Karmen Krapež

Ljudje in hišni ljubljenčkiPredpisi kot hišne živali opredeljujejo

pse, mačke, sobne ptice, ribice itd. To so živali, ki se vzrejajo ali redijo za družbo, varstvo ali pomoč človeku. Vendar vsi ljudje niso ljubitelji teh človekovih so-potnikov. Nekaterim se zdijo umazani, drugi se jih bojijo, tretje moti jih njiho-vo oglašanje in še marsikaj. Vendar so tu, med nami, in potrebna je medseboj-na strpnost in razumevanje.

Mnogi imajo psa, mačko ali celo ribi-co za svojega prijatelja in družabnika. Veliko je osamljenih ljudi, ki se pono-či počutijo bolj varne, če je ob njih še neko živo bitje. Pogovarjajo se z njimi, jim zaupajo svoje težave in ta njihov prijatelj jih vedno pazljivo posluša ter si vzame čas za njih. Seveda so hišni lju-bljenčki, predvsem psi, tudi spremlje-valci na sprehodu, partnerji pri špor-tnih aktivnostih, ali celo sotekmovalci.

Na drugi strani pa so ljudje, ki se je-zijo nad prisotnostjo hišnih živali v svojem okolju. Velikokrat znajo biti res moteči. Zoprno je celo noč poslušati sosedove ščene, ki laja in bevska samo sebi v zabavo. Upravičeno se nekdo jezi na mačke, ki opravijo svojo potrebo med njegovo solato. Nekateri se bojijo psov. Nič ne pomaga zagotavljanje la-stnika »saj moj je priden in nič ne nare-di«. Velik problem pa so vsekakor pasji iztrebki, predvsem v urbanih naseljih.

Kaj lahko svetujem ali celo prosim vse skupaj? Tiste, ki vam mačke in pred-vsem psi, grenijo življenja predvsem za malo strpnosti in razumevanja. Lastni-ke teh živali pa vsekakor za obzirnost in zagotavljanje, da ne boste moteči za svojo okolico.

Nekaj praktičnih napotkov in celo pravil:

V mestu mačka ni žival, ki je lahko iz-puščena zunaj. Vse preveč rade namreč iščejo po smeteh, pobirajo mrhovino in

obstaja velika verjetnost, da jih bodo otroci želeli pobožati ali priti v stik z njimi. Mačke imajo lahko bolhe, klope, uši, garje ali pa gliste in celo trakuljo.

Pes je žival, ki nikakor ne sme biti pre-puščena sama sebi. Vedno mora biti z njo skrbnik (lastnik, vodnik). V mestu naj bo pes na vrvici, oziroma na povod-cu. Priporočam pa, da so neposlušni psi na vrvici tudi v naravi. Za šolane pse velja, da jih mora skrbnik ob vsakem srečanju z drugimi ljudmi poklicati k sebi.

Poseben problem je opravljanje po-trebe. Nihče ne mara, da mu pes opravi malo potrebo na avtomobilsko gumo ali vogal hiše. Za veliko potrebo mora skrbnik imeti s sabo vrečko in blato pospraviti. Večja mesta imajo posebne posode za pasje odpadke. V naši obči-ni tega nimamo. Na »Komunali« so bili zelo jasni. Pasje iztrebke se nikakor ne sme odlagati v organske odpadke ali v splošne odpadke. Pravilno je, da se jih doma vrže v školjko. Resnično pa je ne-higiensko in nekulturno, da se jih pušča po mestnih in vaških parkih ter tratah, kjer se igrajo otroci.

Na sliki je uporaba vrečke posneta v Ajdovščini in poseben koš za pasje iz-trebke z vrečkami. Slika je iz Vrsarja v Istri.

Branko Lavrenčič

Št. 23 • 18. junij 2013 27Koledar

STALNE ZBIRKE:PILONOVA GALERIJAVabljeni na ogled stalne zbirke Pilonovih likovnih del in fotografij ter gostujočih razstav. Urnik stalne zbirke del Vena Pilona: od torka do petka med 8.00 in 16.00.Urnik v času gostujočih razstav: od torka do petka med 8.00 in 17.00, nedelja od 15.00 do 18.00. Ponedeljek, sobota in prazniki zaprto. Za ogled gostujočih razstav je urejen tudi dostop za invalide.Info: 05/368 91 77, pilonova.galerija@siol.net, www.venopilon.comMUZEJ V AJDOVŠČINIOdprto: vsako soboto in nedeljo od 13.00 do 18.00 ureZBIRKA FOSILOV Staneta Bačarja in razstava FLUVIO FRIGIDO – CASTRA – FLOVIUS – AJDOVŠČINA, s poudarkom na rimskodobni Ajdovščini, avtorice arheologinje Beatriče Žbona Trkman. Na ogled razstava arheoloških najdb, ki so bile odkrite lani jeseni, ob izkopavanjih dveh ajdovskih ulic. Avtorica - arheologinja Vesna Tratnik.Organizirane so skupine tudi izven omenjenega termina, po predhodni najavi na TIC Ajdovščina, 05/36 59 140.LIČNA HIŠA AJDOVŠČINANaprodaj umetniški izdelki, grafike, nakit, keramika. Dobrodošli! Odprto: vsak dan med 10.00 in 13.00 ter med 16.00 in 19.00, sobota med 9.00 in 12.00 Info: 05/368 19 29, 040 839 729, info@licnahisa.com, www.licnahisa.comETNOLOŠKA ZBIRKA DUŠANA BIZJAKA, PREDMEJA 148Zbirka obsega vojaške predmete iz 1. in 2. sv. vojne, gospodinjske pripomočke naših dedkov in babic, na ogled je spominska Laskarjeva soba ter največja zbirka starih smuči v Sloveniji. Zbirko si lahko ogledate po predhodni najavi na tel: 05/ 36 49 303, 041 561 226.KOVAŠKI MUZEJ MIHAELA KUSSA, LOKAVEC 45Muzej je odprt vsako soboto in nedeljo med 8.00 in 17.00 ali po predhodni najavi pri Stanislavu Černigoju na tel: 05/36 42 015.ETNOLOŠKA ZBIRKA BATIČEVA HIŠA, LOKAVEC 64Notranjost 200 let stare hiše je skozi ves ta čas ostala nedotaknjena. Črno kuhinjo sestavljajo

leseno ognjišče, ki še vedno deluje, krušna peč in napa. V nadstropju nad ognjiščem je tudi kadilnica, iz kuhinje, ki bolj spominja na večjo spahnjenico s svojim vhodom, pa se odpira kambra. Sledi še izba ali soba. Za ogled zbirke je potrebna predhodna najava: 031 489 623 (Andrejka) ali drustvo@doli.si.

OBVESTILA:Slikarska razstava Sledovi časa Do sobote, 22. junija 2013 - Lična hiša Ajdovščina Slikarska razstava z naslovom Sledovi časa, zdravnika - slikarja Mateja Kunaverja. Razstavo poklanja društvo Lična hiša svojemu članu ob 70. rojstnem dnevu. Na razstavi bo prikazan izbor njegovih del skozi 50-letno ustvarjanje. Info: 05 368 1929, info@licnahisa.com, www.licnahisa.comRazstava Lucijana Lavrenčiča Pokrajine Severa Do nedelje, 30. junija 2013 - Pilonova galerija Ajdovščina Razstava slik domačega ustvarjalca mlajše generacije Lucijana Lavrenčiča (rojen 2. 5. 1969). Slikar, ki deluje kot učitelj likovne vzgoje na OŠ Franceta Bevka v Tolminu, se predstavlja s svojim opusom novejšega datuma – dela, ki jih je v tokratni razstavi slikar večidel povzel pod krovnim naslovom Pokrajine Severa, so nastala v preteklih nekaj letih. Lavrenčič je študiral na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1995 diplomiral iz slikarstva in likovne pedagogike pri prof. Hermanu Gvardjančiču. Je član Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov in Društva likovnih umetnikov severne Primorske. Poleg slikarstva in kiparstva se posveča tudi pisanju poezije in proze. Živi in ustvarja v Tolminu in Vrhpolju pri Vipavi.

Fotografska razstava Solna pot avtorjev Willieja Ostermana in Kiegelanda Burkhardta Od sobote, 13. julija do petka, 30 avgusta 2013 - Pilonova galerija AjdovščinaNa razstavi bodo predstavljene fotografije Willieja Ostermana in Kiegelanda Burkhardta. Njuna dela se tematsko navezujejo na solno trgovsko pot, ki je nekdaj vodila od morja do Salzburga. Razstava, ki je nastala v sodelovanju s CRAF-om (Center za raziskovanje in arhiviranje fotografije) iz Spilimberga, bo v avgustu na ogled po poletnem

urniku galerije: od ponedeljka do petka med 8. in 12. uro ter po predhodni najavi zunaj urnika. V juliju pa bo galerija odprta po običajnem urniku med trajanjem razstav (v ponedeljek med 8. in 12. uro (uradne ure), od torka do petka med 8. in 17. uro ter v nedeljo med 15. in 18. uro). DU AJDOVŠČINA- petek, 21. junij - ogled narodno zabavnega muzikala z glasbo Ansambla bratov Avsenik »Bila sva mlada oba« gledališče Studenec pri Domžalah,- sobota, 6. julij - enodnevni izlet na Krvavec – (piknik),- sobota, 13. julij - popoldansko kopanje v hotelu Delfin v Izoli,- sobota, 27. julij - ogled gledališke predstave »Butalci«, gledališče Studenec pri DomžalahInfo: DU Ajdovščina, Metka Marušič, 05 366 13 83, 031 303 109, duajdovscina@volja.net (uradne ure na sedežu društva, Cesta IX. Korpusa 1, Ajdovščina, ob ponedeljkih, sredah in petkih med 9:00 in 11:00)ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB AJDOVŠČINA – VIPAVAPredmeja - nedelja 23. junij ob 16:00, spominska slovesnost ob grobnici 367 padlih borcev IX. korpusa ter pri spomeniku padlih borcev NOB. Osrednja občinska proslava ob dnevu državnosti bo v športnem parku v Tihi dolini ob 18:00. Slavnostna govornika bosta župan občine Ajdovščina Marjan Poljšak in predsednik ZPV »SEVER« Miha Molan. Sledi bogat kulturni program.Odhod 1. avtobusa: Črniče 14:00, Gojače 14:05, Batuje 14:10, Selo 14:15, Vrtovin 14:20, Potoče 14:25, Dobravlje 14:30, Male Žablje 14:35, Cesta 14:40, Ajdovščina 14:45. Odhod 2. avtobusa: Planina 13:45, Erzelj 14:00, Manče - Lože 14:15, Lozice 14:10, Podnanos 14:20, Podraga 14:25, Vipava 14:30, Log 14:40,Prijave in vplačilo : do srede, 19. junija, cena prevoza je 8 €.Prijave sprejemamo v času uradnih ur: ponedeljek in sreda od 9:00 do 12:00 na 05 366 10 71. Stroške je potrebno poravnati pred odhodomPD AJDOVŠČINAGregorčičeva 20, AjdovščinaTajnica: Marjana Soban 041 573 319Uradne ure: vsak četrtek med 16. in 18. uro (možen vpis na izlete in plačilo letne članarine)

Koledar prireditev za JUNIJ 2013od četrtka, 20., do sobote, 22. junija

MC Hiša mladih Ajdovščina BAW BAW Festival kratkih grozljivk Info: MC Hiša mladih, 05 368 93 83, 041 945 392, www.mc-hisamladih.si

petek, 21. junij ob 17:30 MC Hiša mladih Ajdovščina

Predavanje: Waldorfski vrtec se predstavi Vstop prost!

petek, 21. junij ob 20:00 Trg Pavla Rušta, Vipava

Dobrodelni koncert - Oto Pestner Predprodaja vstopnic Foto Go Ajdovščina (Mercator Center) in Trgovina Skapin (cena 8 €).

petek, 21. junij ob 20:30 MC Hiša mladih Ajdovščina

Pivomanija 6: Kdo je kriv za pivsko revolucijo? Vstopnina: 7 €.

petek in sobota, 21. in 22. junij

pred Kulturnim domom Žapuže Športno dogajanje v Žapužah - V okviru krajevnega praznika v Žapužah

sobota, 22. junij

ob 16:00 Gostišče Stara pošta, Hrušica pri Podkraju

Brezplačen treking po arheološkem parku Ad Pirum Info: NMS, Tin Kos, 01 241 44 04, tin.kos@nms.si, www.adpirum.com,

sobota, 22. junij

ob 19:00 pred Kulturnim domom Žapuže

Krajevni praznik v Žapužah Info: Društvo DEŠK, 040 800 106 (Janja Blažič)

sobota, 22. junij

ob 19:00 Mežnarjevo dvorišče v Šmarjah

Otvoritev razstave 3. Ekstempore med šmarenskimi griči in vinska degustacija

sobota, 22. junij

ob 20:00 Trg Pavla Rušta Vipava

Pozdrav poletju z melodijami DalmacijeVstopnina 10 €, predprodaja: TIC Vipava in TIC Ajdovščina; Info: Glasbeno društvo Tamburjaši, Vipava: 041 957 263 (Ingrid)

nedelja, 23. junij

ob 15:00 Šmarje

1. Kmečke igre v Šmarjah Info: TD Vinoreja Šmarje, Darko Poljšak, 041 275 267, www.vinoreja-smarje.nvoplanota.si/

nedelja, 23. junij

ob 15:00 Župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika v Ajdovščini

Ajdovska šagra: 7. pritrkovalsko tekmovanje in revija Info: Valentin Krtelj; 031 490 046; Miran Gregorc: 031 600 756

nedelja, 23. junij

ob 16:00 Pri grobnici, v spominskem parku ter v Tihi dolini na Predmeji

Slovesnost ob dnevu državnosti na Predmeji Info: ZB NOB Ajdovščina – Vipava, 05 366 10 71, zb.ajdovscina@siol.net

ponedeljek, 24. junij

ob 13:00 Letno kopališče Ajdovščina

Dan odprtih vrat Letnega kopališča Ajdovščina Več na www.zs-ajdovscina.si

ponedeljek, 24. junij

ob 21:00 Športni park Budanje

Pozdrav poletju 2013 Vstop prost!

četrtek, 27. junij

ob 19:00 Lična hiša Ajdovščina Razstava bo na ogled do začetka septembra.

Odprtje razstave Malega formata udeležencev likovne delavnice Slovenija odprta za umetnost 2013 Info: Lična hiša Ajdovščina 05/ 368 19 29, www.licnahisa.com

od petka, 28., do nedelje, 30. junija

Dobravlje, različne lokacije Dobravski tek in šagra sv. Petra v Dobravljah Info: KS Dobravlje, 041 834 015 (Silvester)

sobota, 29. junij

ob 9:00Športni park Martinšče

V sklopu 10. krajevnega praznika v Dolgi Poljani: balinarski in malonogometni turnir Info: KS Dolga Poljana, 040 208 135 (Danilo)

sobota in nedelja, 29. in 30. junij

ob 4:00 Odhod avtobusa iz AP Ajdovščina

Planinski izlet PD Ajdovščina: Po Dalmaciji Strošek izleta: 60 € (prevoz, nočitev, večerja). Prijave in plačila do četrtka, 20. junija Info: PD Ajdovščina, Bogdan Kodele 031 853 405, www.pd-ajdovscina.si

nedelja, 30. junij

ob 6:00 Odhod avtobusa s Predmeje (Tiha dolina)

Pohod na Ratitovec z Društvom Gora Strošek izleta od 9 do 13 € - odvisno od zasedenosti. Prijave in vplačila do 26. junija, Dušan Brus 05 3649 016, 041 617 607). V primeru slabega vremena bo pohod odpovedan.

Koledar prireditev za JULIJ 2013od ponedeljka, 1., do petka, 5. julija

Ajdovščina MC Poletni tabori 2013 Info: info@mc-hisamladih.si, 041 945 392, 05 368 93 83

četrtek, 4. julij ob 21:00 Športni park Dolga Poljana

V sklopu 10. krajevnega praznika v Dolgi Poljani: EKOla - domače sejme Vstopnina 5 €. Info: KS Dolga Poljana, 040 208 135 (Danilo)

petek in sobota, 5. in 6. julij

Lokavec Malonogometni turnir Lokavec 2013 Info in prijave: Adrijan 040 423 576, Luka 051 227 434, Alen 040 343 229

sobota, 6. julij Dolga Poljana 10. Krajevni praznik v Dolgi Poljani Info: KS Dolga Poljana, 040 208 135 (Danilo)

sobota, 6. julij Odhod avtobusa iz AP Ajdovščina Planinski izlet PD Ajdovščina: Košutnikov turn Info: Blaž Kodelja 031 437 972

od nedelje, 7., do sobote, 13. julija

Vzletišče na Kovku, pristanek v Budanjah

Slovensko odprto prvenstvo v prostem letenju z zmaji http://hg.sffa.org/open2013/index.php?lang=slo

ponedeljek, 8. julij

MC Hiša mladih Ajdovščina Poletna zgodbarnica Info: 041 945 392, info@mc-hisamladih.si

od ponedeljka, 8. julija do petka, 16. avgusta

MC Hiša mladih Ajdovščina Poletne počitnice Modelarskega društva Ventus Ajdovščina in MC Hiša mladih Ajdovščina Prijave in info: Marko 041 970 013, http://www.mc-hisamladih.si/za_najmlajse/2013061009454448/

petek, 12. julij Pilonova galerija Ajdovščina Odprtje fotografske razstave Solna pot avtorjev Willieja Ostermana in Kiegelanda Burkhardta

sobota, 13. julij ob 7:30Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina

Kmečka tržnica v Ajdovščini Najem stojnice 6 €. Prijave do 9. julija na TIC Ajdovščina, 05 365 91 40, tic.ajdovscina@siol.net

sobota, 13. julij ob 16:00 Gostišče Stara pošta, Hrušica pri Podkraju

Brezplačno vodstvo po arheološkem parku Ad Pirum Info: NMS, Tin Kos 01 241 44 04, tin.kos@nms.si, www.adpirum.com, www.nms.si

sobota, 13. julij ob 19:00 Športni park Tiha dolina, Predmeja

Dnevi Gore 2013 Info: 031 644 386 (Damijan) www.drustvo-gora.si

nedelja, 14. julij

Odhod avtobusa iz AP Ajdovščina Izlet: Koroška rinka (Križ) Pohod organizirata PD Ajdovščina in PD Podnanos.

sobota, 20. julij

ob 7:30Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina

152. Bolšja tržnica Info: Društvo zbiralcev Ajdovščina - Nova Gorica, 040 357 510 (Boris)

sobota, 27. julij Vodice pri Colu Vodiška noč Info: Smučarski klub Vodice, Miklavž Sajevic 041 423 782, 05 366 84 65

sobota, 27. julij ob 16:00 Gostišče Stara pošta, Hrušica pri Podkraju

Brezplačen treking po arheološkem parku Ad Pirum Info: NMS, Tin Kos, 01 241 44 04, tin.kos@nms.si, www.adpirum.com, www.nms.si

nedelja, 28. julij

Športni park Batuje Šagra sv. Ane v Batujah Info: KS Batuje, Ivan Vodopivec 041 608 004

Koledar prireditev za AVGUST 2013nedelja, 4. avgust

Koča Antona Bavčerja na Čavnu Praznovanje 110. obletnice PD Ajdovščina

nedelja, 4. avgust

Višnje pri Podkraju Bobarska noč v Višnjah Info: Športno kulturno društvo BOB Višnje, 040 855 574 (Janez)

od petka, 9., do nedelje, 11. avgusta

Ustje Krajevni praznik vasi Ustje Info: KS Ustje (David Vovk 070 755 405) in Društvo Numulitus (040 390 727)

sobota, 10. avgust

ob 16:00 Gostišče Stara pošta, Hrušica pri Podkraju

Brezplačno vodstvo po arheološkem parku Ad Pirum Info: NMS, Tin Kos 01 241 44 04, tin.kos@nms.si, www.adpirum.com, www.nms.si

sobota, 10. avgust

ob 7:30Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina

Kmečka tržnica v Ajdovščini Najem stojnice 6 €. Prijave do 6. avgusta na TIC Ajdovščina, 05 365 91 40, tic.ajdovscina@siol.net

nedelja, 11. avgust

ob 18:00Pred Gasilskim domom na Colu

Gasilska veselica na Colu Info: PGD Col, 031 493 438 (Nataša)

četrtek, 15. avgust

Različne lokacije Šmarni dan v Vrtovinu Info: KS Vrtovin, 040 720 818 (Vilko Brus), www.vrtovin.si

sobota, 17. avgust

ob 7:30Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina

153. Bolšja tržnica Info: Društvo zbiralcev Ajdovščina - Nova Gorica, 040 357 510 (Boris)

sobota in nedelja, 17. in 18. avgust

Gozd pri Colu Gozdarski sejem in konjske dirke v Gozdu pri Colu Info: Smučarsko društvo Gozd, 041 312 807, www.drustvo-gozd.si

sobota, 24. avgust

ob 16:00 Gostišče Stara pošta, Hrušica pri Podkraju

Brezplačen treking po arheološkem parku Ad Pirum Info: NMS, Tin Kos 01 241 44 04, tin.kos@nms.si, www.adpirum.com, www.nms.si

sobota, 24. avgust

ob 14:00Športni park Budanje

Vaški turnir v nogometu Info: KS Budanje, 040 855 585 (Matej Žen), ksbudanje@gmail.com

nedelja, 25. avgust

Izhodišče v Športnem parku Budanje

27. pohod na Kovk Info: KS Budanje, 040 855 585 (Matej Žen), ksbudanje@gmail.com

Knjižnica prehaja na poletni urnik

Lavričeva knjižnica Ajdovščina bo s ponedeljkom, 1. julijem pre-šla na poletni obratovalni čas, kot ga je na seji v skladu s Pravilni-kom o obratovalnem času sprejel Svet zavoda.

Knjižnica in njene enote bodo v juliju in avgustu poslovale po na-slednjem urniku:

Osrednja knjižnica v Ajdovšči-ni: Ponedeljek in torek od 10.00 do 18.00; sreda, četrtek in petek od 8.00 do 16.00; sobota zaprto. Krajevna knjižnica v Vipavi: Po-nedeljek od 12.00 do 18.00; sreda od 15.00 do 18.30; petek zaprto. Krajevna knjižnica v Podnano-su: Sreda od 11.00 do 14.00; petek zaprto. Izposojevališče v Dobra-vljah: Nespremenjeno, odprto ob sobotah 9.00 do 11.30

Knjižnica in njene enote bodo znova prešle na medletni odpiral-ni čas s ponedeljkom, 2. septem-bra. Uporabnike prosimo, da si objavljeni odpiralni čas shranite oziroma si ga ogledate na naši spetni strani www.ajd.sik.si

POČITNIŠKI PROGRAMI ŠPORTNEGA DRUŠTVA REKREATIVČEK

(poletje 2013)

CELODNEVNI PROGRAMI in VARSTVO ZA OTROKE (9:00-16:00):

- AKTIVNE POČITNICE V VODI (5-12 LET)1. termin (1.7. - 5.7. 2013)2. termin (15.7. - 19.7. 2013)3. termin (29.7. - 2.8. 2013)

KJE: aktivnosti v vodi na letnem kopališču Police, ostale športne aktivnosti na raznih lokacijah v AjdovščiniCENA: 65€ (za prijave do 24.6. 2013), kasneje 70€ (v ceno vključen tudi prevoz otrok)

- NOGOMETNI KAMP (6-12 LET) - termin (29.7. - 2.8. 2013)

KJE: nogometno igrišče na Policah in letno kopališče PoliceCENA: 65€ (za prijave do 24.6. 2013), kasneje 70€ (v ceno vključen tudi prevoz otrok)

POSEBNOST!!!Za tiste najbolj pogumne, ki bodo obiskovali celodnevne programe, bomo v sredo v kampu ŠC Police

organizirali kampiranje z večerjo in številnimi animacijskimi igricami.

10 URNI TEČAJI ZA OTROKE (17:00-19:00):1. termin (1.7. - 5.7. 2013)2. termin (15.7. - 19.7. 2013)3. termin (29.7. - 2.8. 2013)

- 10 URNI TEČAJI PLAVANJA (5-12 LET) KJE: Letno kopališče Police CENA: 35€V ceno vključen vstop v bazen, delo pod nadzorom učiteljev plavanja, uporaba pripomočkov,…

- 10 URNI TEČAJI ROLANJA (5-12 LET)KJE: igrišče pred OŠ Danila Lokarja CENA: 35€V ceno vključeno delo pod nadzorom vaditeljev rolanja, uporaba pripomočkov,…

- 10 URNI TEČAJI TENISA (6-12 LET)KJE teniško igrišče OŠ Dobravlje; CENA: 35€V ceno vključeno delo pod nadzorom učiteljev tenisa, uporaba igrišča,…

Več informacij na http://rekreativcek.gmajna.eu/rekreativcek@gmail.com041-472-128/040-348-264

Spoštovani starši in vsi, ki vas

zanima vpis v waldorfski vrtec

Zlata ptica,

vabimo vas na predavanje Wal-

dorfski vrtec se predstavi.

Predavala bo Branka Lončar

Kärcher, waldorfska vzgojiteljica.

Hiša mladih, Ajdovščina, petek,

21. 6. 2013, ob 17.30.

Na ogled bo razstava igrač, pra-

vljičnih lutk iz volne in umetni-

ških izdelkov otrok iz waldorfske-

ga vrtca Kresnica. Informacije na

waldorfajdovscina@gmail.com,

041 249 117 (Ksenija).

Št. 23 • 18. junij 201328 Zadnja plat

KOLOFON:Ajdovske novice so mesečno glasilo Občine Ajdovščina.Izdajatelj je Občina Ajdovščina,Cesta 5. maja 6a, 5270 Ajdovščina,www.ajdovscina.si, obcina@ajdovscina.siOdgovorna oseba izdajatelja: župan Marjan Poljšak;Odgovorna urednica: Aleksandra HainProgramski sodelavci uredništva: za krajevne skupnosti Mojca Božič, za družbene dejavnosti Tanja Cigoj, za državo in regijo Suzana Ž. Ferjančič, za gospodarstvo Marko Rondič.Oblikovanje: Silva Vovk KeteGrafična priprava za tisk: Prograf d.o.o., VipavaTisk: SET VevčeE-uredništvo: ajdovske.novice@ajdovscina.si, ajdovske.novice@siol.netTelefon: 05/36 59 155,Ajdovske novice lahko berete tudi na spletu: www.ajdovscina.si/ajdovske-novice

Najbolje prodajan terenec v Sloveniji*

Najbolj atraktiven športni terenec na trgu navdušuje z bogato serijsko opremo in nepremagljivo ceno. Vrhunski in dinamični dizajn, prepričljivi bencinski in dizelski motorji z zavidljivo nizko porabo goriva ter inteligentnim sistemom aktivnega pogona na vsa štiri kolesa »Dynamax«.

POVPREČNAPORABA GORIVA ODSportage 1.7 CRDi 5,3l/100 km

www.avtotrade.kia.siSamo do 30. junija!

V

ZE ZA 299 EUR

POPOLNOMA NOVI

Dinamičen, športen in temperamenten.

ENOSTAVNO IN PREGLEDNO EOM=0%BREZ POLOGA - 0 EUR

BREZ OBRESTI - 0%

BREZ STROŠKOV - 0 EUR

ZE ZA NEVERJETNIH

139 EUR MESECNO

V

V

PREHITITE VIŠJI DDV!

KIA - NAJVEČ AVTA ZA VAŠ DENAR Avtotrade, d.o.o., Sinja Gorica 11, Vrhnika, 01 7504 364 Kombinirane porabe goriva: 3,7 – 6,0 l/100km, emisije CO2: 97 – 145 g/km.

*Po stat. podatkih o novoreg. vozilih v RS (ARDI) za leto 2012 in 2013. Akc. ponudba velja za nakup novega vozila KIA cee'd, Rio, Sportage, Optima ML 2013 po ponudbi prodajalca ob sklenitvi pogodbe o finanč. leasingu preko VBS Leasinga d.o.o., Hypo Leasinga d.o.o. in Summit Leasing Slovenija d.o.o.. Financ. zajema: obdobje financ. do 84 mesecev (velja za model pro_cee'd, ostali modeli odplač. doba do 60 mesecev), fiksna OM 0%, EOM 0%, stroški odobritve 0 EUR. Primer izračuna za KIA pro_cee'd 1.4 CVVT LX Fun s ceno 11.690 EUR (MPC 12.490 EUR - Joker popust "Staro za novo" 400 EUR - Joker "Iz zaloge" 400 EUR - Joker "0% financ"), z odplač. dobo 84 mes. ter 0% pologom, je obrok leasinga 139 EUR/mesec in fiksna OM 0%, stroški financ. 0 EUR, EOM 0%, skupaj za plačilo potroš. je 11.690 EUR, kar je enako nabavni vrednosti vozila. Cena za KIA Sportage 1.6 GDI Fun 17.990 EUR (MPC 19.990 EUR – Joker popust »Iz zaloge« 1.000 EUR – Joker »Krpan« 1.000 EUR – Joker »0% financ.«), z odplač. dobo 60 mes. ter 0% pologom, je obrok leasinga 299 EUR/mesec. MPC cene vsebujejo vse dane popuste in prihranke in ne vključujejo kovinske barve in stroška priprave vozila. Akcija EOM 0% velja od 6. 4. do 30. 6. 2013. Financ. se lahko zavrne, če stranka nima ustrezne bonitete. Vse ostale info. o porabi goriva in emis. CO2 so na voljo v priroč. o varčni porabi goriva in emis. CO2, na prod. mestu in na www.kia.si/emission. Pogoji garanc. so na voljo v garanc. knjižici vozila, oz. pri poobl. zastopniku vozil Kia. Slike so simbolične. KMAG d.d., Leskoškova 2, 1000 Ljubljana.

Drzni in hitri Kolesarji ajdovskega Črnega trna

osvajajo drzne kolesarske preizku-šnje. Če so na uvodni tekmi sezone, ki je marca potekala prav v Ajdo-vščini, energijo trošili predvsem za organizacijsko-tehnične zadeve, se je v nadaljnjih tekmah izkazala do-bra pripravljenost ter želja po osva-janju visokih uvrstitev tekmovalcev domačega kluba.

Konec maja je potekal Superendu-ro v Gemoni (Itl), ki je štel tudi za pokal SloEnduro in Triveneto. Kar trije Slovenci so popravili doslej naj-boljše slovenske dosežke v tem tek-movanju. Za las, le za dobre 4 sekun-de, je stopničke zgrešil Peter Mlinar iz domačega Črnega trna, ki je pri-stal na 4. mestu. „Delal sem še nekaj napak, izbral sem tudi napačne gume za suho podlago, moral sem tudi ne-kaj prehitevati. Četrto etapo pa sem vozil na slepo, saj prej ni bila označe-na in je nismo trenirali, lanski udele-ženci pa so jo že poznali,“ je po tekmi povedal Peter. Dobro sta se uvrstila tudi Robert Kordež iz kluba Orbea Geax na 6. mesto ter Nejc Rutar, Union Tools Team, na 9. Mesto. Med dekleti je bila Ana Zupan (Energija-

team.com) četrta.Slaba dva tedna kasneje so sledi-

le zanimive preizkušnje na Škot-skem – spust za svetovni pokal ter četveroboji v seriji 4X ProTour.  Na spustaških kvalifikacijah se je brez težav v finale prebila Zarja Černi-logar, ki je dan kasneje, s časom 5 minut in 35 sekund za tri mesta iz-boljšala uvrstitev iz kvalifikacije ter na koncu pristala na 10. mestu, kar je njena nova najboljša uvrstitev do-slej! »Super dan! … Dobra proga za vozit, zaradi dolžine pa ne tudi za dirkat. Zimske priprave so pomagale, vozim se bolje in že se veselim nasle-

dnjih dirk,“ je med drugim po tekmi povedala Zarja. V moški konkurenci je domači klub zastopal Miran Vauh ter tekmo zaključil v kvalifikacijah.

Trije domači kolesarji so edini za-stopali Slovenijo na dirki 4krosa. Andrej Bratina je tekmo zaključil v prvem krogu in zasedel 33. mesto. Urbana Rotnika in Matijo Stuparja so izločili v naslednjem krogu, torej osmini finala, zasedla sta 21. oz. 22. mesto.

To so odlični obeti za nadaljeva-nje tekmovalne sezone Kolesarskega kluba Črn trn.

Velik uspeh mladega pevca med profesionalci

25. in 26. maja 2013 je v italijan-skem obmorskem mestu Lido di Je-solo potekalo mednarodno pevsko tekmovanje poimenovano InCanto. Na tekmovanju se je odlično izka-zal Marko Ferjančič, bas- baritonist, pevec ki se petja uči pri prof. Jerici Rudolf na glasbeni šoli Vinka Vodo-pivca v Ajdovščini. Dosegel je odlič-no četrto mesto in prejel še posebno nagrado za vokalno pripravljenost in muzikalnost. Rezultat ima toliko večji pomen, če vemo, da je tekmo-vanje namenjeno profesionalnim

pevcem in ni starostno omejeno. Tako se je Marko pomeril s pevci, ki so že v karieri in se s petjem ukvar-jajo profesionalno. V družbi veliko starejših kolegov z različnih koncev sveta (Amerika, Kitajska, Koreja, Poljska, Italija) se je Marko, učenec petja na osnovni stopnji glasbene šole enakovredno kosal s prekalje-nimi pevskimi kolegi, kar priča tudi o kvaliteti pevske šole prof. Jerice Rudolf in njenem delu na glasbeni šoli Vinka Vodopivca v Ajdovščini. Čestitke!Promocija olimpijskih vrednot

Primož Sulič, vodja športnih pro-gramov Zavoda za šport in sekretar Športne zveze Ajdovščina, se je kot predstavnik Slovenije sredi maja mudil na seminarju mednarodne olimpijske akademije v Grčiji, v me-stu Olimp.

Tam so se zbrali športni funkcio-narji, predstavniki stotnije držav iz vseh kontinentov. Namen srečanja je bilo izobraževanje o promociji olimpizma ter izmenjava izkušenj in pozitivnih praks iz različnih dr-žav. Razpravljavci so skozi debate

ugotovili, da je področje izobraževa-nja olimpijskih vrednot po svetu še razmeroma premalo prepoznavno in bi ga bilo potrebno vključevati v splošne izobraževalne sisteme. Pri-mož Sulič je predstavil prakso na tem področju v Ajdovščini, kjer smo razmeroma uspešni na področju or-ganizacije športa, na promociji olim-pizma pa bi lahko naredili več.

Zavod za šport Ajdovščina je v sodelovanju s Slovensko olimpijsko akademijo 14. maja organiziral olim-pijske urice ter Cicibanov majski tek za predšolske otroke. Najmlajše je navdihovala slovenska olimpijka, atletinja Brigita Langerholc. To je bil začetek novega izobraževalnega cikla na področju organizacije ajdo-vskega športa in rekreacije, s kakr-šnimi bodo tako na Zavodu za šport Ajdovščina, kot na Športni zvezi Aj-dovščina, še nadaljevali.

Ko zaigrata duša in srce

FOTO

Vla

sta

Ferja

nčič

FOTO

Vla

sta

Ferja

nčič