visokoŠolske knjiŽnice

Strokovno knjižničarsko spopolnjevanje Knjiga, knjižnice in knjižničarstvo

VISOKOŠOLSKE KNJIŽNICE

PEČKO-MLEKUŠ HELENA

DEFINICIJA VK UNESCO (1974)

VISOKOŠOLSKE KNJIŽNICE (VK) SO V PRVI VRSTI NAMENJENE ŠTUDENTOM IN UČNEMU OSEBJU UNIVERZ IN DRUGIH VISOKOŠOLSKIH USTANOV, LAHKO PA SLUŽIJO TUDI ŠIRŠI JAVNOSTI.

DELIJO SE NA:

KNJIŽNICE UNIVERZ IN DRUGIH USTANOV VISOKOŠOLSKEGA IZOBRAŽEVANJA –TO SO GLAVNE -CENTRALNE UNIVERZITETNE KNJIŽNICE, KI SO NAMENJENE CELOTNI UNIVERZI ALI VEČ FAKULTETAM;

KNJIŽNICE UNIVERZITETNIH INŠTITUTOV ALI FAKULTET, UMETNIŠKIH AKADEMIJ, ODDELKOV, PEDAGOŠKO-ZNANSTVENIH ENOT IN FAKULTETNIH KATEDER, KI NE SODIJO POD UPRAVO GLAVNE ALI CENTRALNE UNIVERZITETNE KNJIŽNICE;

KNJIŽNICE VISOKOŠOLSKIH USTANOV, KI NISO SESTAVNI DELI UNIVERZ.

ZAKON O KNJIŽNIČARSTVU (UL RS št.87/8.11.2001 - 29.člen)

VK PODPIRAJO ŠTUDIJSKI IN RAZISKOVALNI PROCES, TAKO DA IZVAJAJO KNJIŽNIČNO DEJAVNOST PREDVSEM ZA ŠTUDENTE, VISOKOŠOLSKE UČITELJE IN VISOKOŠOLSKE SODELAVCE.

UNIVERZITETNE KNJIŽNICE

SO GLAVNE KNIŽNICE UNIVERZ,

KOORDINIRAJO DEJAVNOST VK NA UNIVERZAH (NABAVO, MEDKNJIŽNIČNO IZPOSOJO, IZLOČANJE GRADIVA, IZDELAVO BIBLIOGRAFIJE …)

NUK (NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA),

CTK (CENTRALNA TEHNIŠKA KNJIŽNICA),

UKM (UNIVERZITETNA KNJIŽNICA MARIBOR).

ŠTEVILO VK - SEPTEMBER 2002 (55 VK):

38 ČLANIC UL,1 PRIDRUŽENA ČLANICA UL (VPVŠ),NUK, CTK,8 KNJIŽNIC UM (UKM +7VK), 1 KNJIŽNICA NA INŠTITUTU ZA KRIMINOLOGIJO PRI PRAVNI FAKULTETI V LJUBLJANI,5 VK NA SAMOSTOJNIH VISOKOŠOLSKIH ZAVODIH.

OSREDNJE VK – POKRIVAJO ŠIRŠA PODROČJA

CBK (CENTRALNA BIOTEHNIŠKA KNJIŽNICA),CEK (CENTRALNA EKONOMSKA KNJIŽNICA),CMK (CENTRALNA MEDICINSKA KNJIŽNICA),ODKJG (OSREDNJA DRUŽBOSLOVNA KNJIŽNICA JOŽETA GORIČARJA),OHK (OSREDNJA HUMANISTIČNA KNJIŽNICA)

POSLANSTVO VK:

zagotavljajo dostop do dokumentov in informacij za potrebe visokošolskega izobraževalnega in raziskovalnega procesa,

sodelujejo v knjižničnih informacijskih sistemih univerz ter z informacijskimi službami in sistemi doma in v tujini,

opravljajo bibliotekarsko, dokumentacijsko, informacijsko in izobraževalno dejavnost.

ZBIRKA:

TEMELJNA ZBIRKA OBSEGA PREDVSEM PREDPISANO IN PRIPOROČENO ŠTUDIJSKO GRADIVO, REFERENČNO GRADIVO, DIPLOMSKE NALOGE, MAGISTERIJE, DOKTORSKE DISERTACIJE .

ZBIRKA SLOVENSKIH VK :

NEKAJ KNJIŽNIC IMA ZBIRKO MANJŠO KOT 10.000 ENOT,

POSTAVITEV: PROST PRISTOP, ZAPRTO SKLADIŠČE, KOMBINIRAN SISTEM.

VEČ KOT 80% GRADIVA V KNJIŽNI OBLIKI,

“HIBRIDNE KNJIŽNICE”,

ELEKTRONSKI VIRI INFORMACIJ.

ELEKTRONSKI ČASOPISI,

KONZORCIJI – UGODNEJŠI POGOJI DOSTOPA ZA AKADEMSKO OKOLJE.

STORITVE NA DALJAVO:

SPLETNE STRANI KNJIŽNIC,

REZERVACIJE GRADIVA, PODALJŠAVE,

NAROČANJE GRADIVA PREK MEDKNJIŽNIČNE IZPOSOJE,

DOSTOP DO ELEKTRONSKIH ČASOPISOV.

NARAŠČANJE OBSEGA STORITEV NA DALJAVO (N.PR. VIRTUALNA REFERENČNA SLUŽBA),

VEČJI OBSEG IZOBRAŽEVANJA IN INFORMACIJSKEGA OPISMENJEVANJA UPORABNIKOV,

ZMANJŠANJE OBSEGA STORITEV V KNJIŽNICI (ŠTEVILA OBISKOV, IZPOSOJE).

UPORABNIKI:

VISOKOŠOLSKI UČITELJI IN SODELAVCI,

ZNANSTVENI DELAVCI,

ŠTUDENTJE,

DRUGI UPORABNIKI.

NARAŠČANJE ŠTEVILA UPORABNIKOV – ŠTUDENTOV,

ENOTNA ŠTUDENTSKA IZKAZNICA – UPORABNIKI SO TUDI ŠTUDENTJE DRUGIH FAKULTET,

ZAPOSLENI

V NEKATERIH KNJIŽNICAH MANJ KOT 2 ZAPOSLENA,

VSEŽIVLJENJSKO IZOBRAŽEVANJE ZAPOSLENIH.

FINANCIRANJE

MŠZŠ,

MATIČNA USTANOVA,

LASTNI PRIHODKI (ČLANARINE, ZAMUDNINE).

ZMANJŠANJE FINANČNIH SREDSTEV MŠZŠ ZA NABAVO GRADIVA PO LETU 2000,

TEŽAVE PRI NAROČANJU TUJIH ČASOPISOV (REVIJ),

TEŽAVE PRI SKLEPANJU POGODB S TUJIMI DOBAVITELJI.

SODELOVANJE:VSE SODELUJEJO V VZAJEMNI BIBLIOGRAFSKI BAZI COBIB, POLOVICA JIH IMA AVTOMATIZIRANO IZPOSOJO, NEKATERE SODELUJEJO V MODULU ZA NABAVO OZ. MEDKNJIŽNIČNO IZPOSOJO.

POVEZOVANJE

V OKVIRU OBEH UNIVERZ,

KNJIŽNIČNI SISTEM UL, UM,

PO STROKI – PODROČJIH.

ZAKONODAJA:

ZAKON O KNJIŽNIČARSTVU ( UL RS ŠT. 87/2001),STROKOVNI KRITERIJI IN MERILA ZA VISOKOŠOLSKE K NJIŽNICE(ZBDS, SEKCIJA ZA VK 1989),STAT UL IN UM,NACIONALNI PROGRAM VISOKEGA ŠOLSTVA RS (2002),

NA PODROČJU VK DELUJEJO:

KNJIŽNIČNI SVET UL,UM,

ZBDS – SEKCIJA ZA VK.

SKLEP O NORMATIVIH IN STANDARDIH ZA OPRAVLJANJE IZOBRAŽEVALNE DEJAVNOSTI V VIŠJEM IN VISOKEM ŠOLSTVU, UL RS ŠT.37/1992,

PRAVILNIK O STROKOVNIH IN TEHNIČNIH POGOJIH ZA ZAČETEK DEL KNJIŽNIC (UL SRS ŠT. 28/1985)

PROBLEMATIKA:

RAZDROBLJENOST KNJIŽNIČNEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA UL (ODDELČNE KNJIŽNICE, KNJIŽNICE NA KATEDRAH),VELIKE RAZLIKE MED KNJIŽNICAMI (ZBIRKA, PROSTOR, KADRI, OPREMA),STANDARDI ZA VK,

PRAVILNIK O POGOJIH ZA IZVAJANJE KNJIŽNIČNE DEJAVNOSTI KOT JAVNE SLUŽBE (2002, V PRIPRAVI).

STATUS VISOKOŠOLSKIH KNJIŽNIČARJEV: VISOKOŠOLSKI SODELAVCI,

PROBLEM NAPREDOVANJA.

DMS (Državna matična služba)

ZBIRA, OBDELUJE IN POSREDUJE STATISTIČNE PODATKE O DELOVANJU VK,

VODI RAZVID KNJIŽNIC,

PRIPRAVLJA STROKOVNE PODLAGE ZA SPREJEM SPLOŠNIH PREDPISOV IN STROKOVNIH PRIPOROČIL.

PRENOVA EVROPSKEGA VISOKEGA ŠOLSTVA

VSTOP SLOVENIJE V EU POMENI TUDI:

PRIMERLJIVOST ŠTUDIJA, KONKURENČNOST, MOŽNOST PREHAJANJA NA TUJE UNIVERZE,

ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTNIH KNJIŽNIČNIH STORITEV.

IZBOR RELEVANTNIH VIROV:

SPLETNI VIRI, NAVEDENI V BROŠURI,

http://www.ff.uni-lj.si/biblio/default.htm

http://www.ff.unilj.si/biblio/visokosolske/vkprogwww1.htm

mag.Helena Pečko-Mlekuš

Svetovalka za visokošolske knjižnice

Narodna in univerzitetna knjižnica

Državna matična služba za knjižničarstvo

Leskoškova 12

tel.: (01) 5861-313

helena.pecko-mlekus@nuk.uni-lj-si

visokoŠolske knjiŽnice

Documents

nacionalne knjiŽnice nekaterih drŽav

glasilo knjižnice 3

sploŠnoizobraŽevalne knjiŽnice

dialog knjižnice z okoljem

mrežni katalog knjižnice oŠ „klinča sela” ·...

poslovno poroČilo knjiŽnice laŠko

organizacija i poslovanje Školske knjiŽnice

knjiŽnice i muzeji

aktivnosti sekcije za vladne knjižnice

slovenske visokoŠolske knjiŽnice v evropskem prostoru

knjižnice i ekološka održivost

nekonvencionalne knjiŽnice ili

delovna skupina: založniki, knjižnice, knjigarji

obisk knjiŽnice

digitalne knjižnice učnih gradiv

nacionalne / univerzitetne knjiŽnice nekaterih drŽav

mesečnik prireditev mestne knjižnice ljubljana

strateški plan gradske knjižnice rijeka 2018. - 2022. ·...

knjižnice in socialna omrežja 2011

intelektualna sloboda i knjiŽnice