analiza poslovanja podjetja xy zodločanje je analiza poslovanja, tako organizacije kot okolja...

B&B

VIŠJA STROKOVNA ŠOLA

Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Program: Ekonomist

Modul: Računovodja – računovodstvo za gospodarstvo

ANALIZA POSLOVANJA PODJETJA XY Z

RAČUNOVODSKIMI KAZALNIKI

Mentorica: mag. Erna Štefe, univ. dipl. ekon. Kandidatka: Nataša Godnov

Lektorica: Ana Peklenik, prof.

Kranj, april 2015

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici mag. Erni Štefe za nasvete in strokovno pomoč pri izdelavi

diplomske naloge.

Zahvaljujem se tudi lektorici Ani Peklenik, ki je mojo diplomsko nalogo jezikovno in

slovnično pregledala.

Za vso spodbudo in pomoč pri študiju se zahvaljujem mojim sodelavkam.

Hvala Igorju za moralno podporo v času študija in nasvete pri izdelavi diplomske

naloge.

IZJAVA

»Študentka Nataša Godnov izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega dela, ki

sem ga napisala pod mentorstvom mag. Erne Štefe.«

»Skladno s 1. odstavkom 21. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah

dovoljujem objavo tega diplomskega dela na spletni strani šole.«

Dne _____________ Podpis: __________________

POVZETEK

V današnjem času je poslovanje podjetij močno odvisno od stalno spreminjajočih se

pogojev poslovanja. Zakonodaja, konkurenčnost, inovativnost, marketing,

informacijska tehnologija so samo nekateri dejavniki, ki lahko bistveno vplivajo na

uspešno poslovanje podjetja. Vodstvo podjetja je tisto, ki mora spremljati vse te

dejavnike ter hitro in ustrezno ukrepati v primeru negativnih trendov. Kako uspešno

je pri tem, pokaže analiza poslovanja. Ena bolj razširjenih je analiza poslovanja s

pomočjo računovodskih kazalnikov, ki smo jo uporabili tudi v diplomski nalogi.

Diplomska naloga je razdeljena na dva dela. Prvi, teoretični del je namenjen

predstavitvi računovodskih kazalnikov. V drugem, praktičnem delu smo na kratko

predstavili obravnavano podjetje XY, izračunali pomembnejše kazalnike v obdobju

2007–2012, jih interpretirali ter podali ugotovitve o poslovanju podjetja. S

kakovostno analizo bo podjetje pridobilo potrebne informacije za ustrezne poslovne

odločitve, ki bodo omogočale razvoj in obstoj podjetja.

KLJUČNE BESEDE

- računovodski kazalniki

- analiza poslovanja

- interpretacija kazalnikov

ABSTRACT

Now-days, doing and managing business is strongly dependent on constantly

changing conditions of business in a company. Legislations, competitiveness,

innovativeness, marketing strategies, information technologies are just some of the

factors, that can crucially effect on success of a company. Effective leaders are

those who are capable of observing all this dynamic factors and are able to react

quickly and efficiently, and adjust when those changes appear. Business analyses

show us how effective they are in their efforts. One of the most used forms is

analysis of business with the help of financial indicators, which we also used in this

dissertation studies.

Dissertation studies is divided in two parts. In the theoretical part we present

different accounting indicators. In the practical part, we shortly present our chosen

company XY, calculate important indicators from 2007 to 2012 and interpret them.

With a quality analyses company will get important information, for significant

business decisions which will enable growth and existence.

KEYWORDS

- accounting indicators

- performance analysis

- interpretation indicators

KAZALO

1 UVOD ............................................................................................................... 1

1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA ................................................................... 1

1.2 NAMEN IN CILJ NALOGE ......................................................................... 1

1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE ............................................................... 1

1.4 METODE DELA ......................................................................................... 2

2 RAČUNOVODSKI KAZALNIKI .......................................................................... 2

2.1 OPREDELITEV IN POMEN RAČUNOVODSKIH KAZALNIKOV ................ 2

2.2 VRSTE KAZALNIKOV ................................................................................ 3

2.2.1 Kazalniki stanja financiranja ................................................................ 5

2.2.2 Kazalniki stanja investiranja ................................................................ 8

2.2.3 Kazalniki vodoravnega finančnega ustroja ........................................ 10

2.2.4 Kazalniki obračanja ........................................................................... 13

2.2.5 Kazalniki gospodarnosti .................................................................... 15

2.2.6 Kazalniki dobičkonosnosti ................................................................. 16

2.2.7 Kazalniki dohodkovnosti .................................................................... 17

3 ANALIZA POSLOVANJA PODJETJA XY Z RAČUNOVODSKIMI KAZALNIKI 17

3.1 PREDSTAVITEV PODJETJA ................................................................... 17

3.2 ANALIZA S KAZALNIKI STANJA FINANCIRANJA .................................. 18

3.3 ANALIZA S KAZALNIKI STANJA INVESTIRANJA ................................... 20

3.4 ANALIZA S KAZALNIKI VODORAVNEGA FINANČNEGA USTROJA ..... 21

3.5 ANALIZA S KAZALNIKI GOSPODARNOSTI IN DOBIČKONOSNOSTI ... 24

4 ZAKLJUČEK ................................................................................................... 26

LITERATURA IN VIRI ............................................................................................ 28

PRILOGI ................................................................................................................ 29

Priloga 1: Bilanca stanja podjetja XY v obdobju 2007–2012 v EUR ................. 29

Priloga 2: Izkaz poslovnega izida podjetja XY v obdobju 2007–2012 v EUR ... 30

KAZALO SLIK

Slika 1: Skupine kazalnikov po SRS 29 .................................................................... 4

Slika 2: Shema bilance stanja .................................................................................. 5

Slika 3: Osnovna shema bilance uspeha ................................................................ 15

KAZALO TABEL

Tabela 1: Kazalniki stanja financiranja.................................................................... 18

Tabela 2: Kazalniki stanja investiranja .................................................................... 20

Tabela 3: Kazalniki vodoravnega finančnega ustroja .............................................. 21

Tabela 4: Kazalniki gospodarnosti .......................................................................... 24

Tabela 5: Kazalniki dobičkonosnosti ....................................................................... 25

KAZALO GRAFOV

Graf 1: Gibanje stopnje lastniškosti ter dolžniškosti financiranja ............................. 19

Graf 2: Gibanje stopnje dolgoročnosti in kratkoročnosti financiranja ....................... 20

Graf 3: Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev ...................................... 22

Graf 4: Kazalniki likvidnosti (hitri, pospešeni in kratkoročni koeficient) .................... 23

Graf 5: Prihodki, poslovni prihodki, odhodki in poslovni odhodki v letih 2007–2012 24

B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Nataša Godnov: Analiza poslovanja podjetja XY z računovodskimi kazalniki stran 1 od 30

1 UVOD

1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA

Podjetja s poslovanjem uresničujejo cilje različnih interesnih skupin, lastnikov,

vodstva, zaposlenih, dobaviteljev, države in družbe. Pri uresničevanju ciljev si

prizadevajo biti čim uspešnejša, saj jim to zagotavlja boljši položaj na trgu, večji

dobiček, večja zanimanja vlagateljev, vse to pa pozitivno vpliva na gospodarstvo

(Štefe, 2011, str. 3). Uspešnost poslovanja podjetja je zelo odvisna od

kakovostnega odločanja v celotnem procesu poslovanja. Temelj za kakovostno

odločanje je analiza poslovanja, tako organizacije kot okolja podjetja. V praksi zelo

razširjena je analiza poslovanja s pomočjo računovodskih kazalnikov, ki jo bomo

uporabili tudi za podjetje XY.

V obravnavanem podjetju se že nekaj let spopadajo s težavami, kot je upad

proizvodnje, finančna nedisciplina, odpuščanje delavcev, kreditna nesposobnost.

Krivec za nastalo situacijo je v veliki meri gospodarska kriza, delno pa napačne

odločitve poslovodstva podjetja. V diplomski nalogi smo zato ugotavljali, ali se

poslovne težave podjetja odražajo tudi v njegovih računovodskih izkazih in

posledično računovodskih kazalnikih. Navedeno smo ugotavljali s pomočjo analize

poslovanja z računovodskimi kazalniki.

1.2 NAMEN IN CILJ NALOGE

Namen diplomske naloge je z računovodskimi kazalniki predstaviti in analizirati

poslovanje podjetja XY v obdobju med leti 2007 in 2012 ter ugotoviti vpliv

gospodarske krize nanj. Interpretirali smo izračunane vrednosti kazalnikov in

ugotavljali prednosti in/ali slabosti za podjetje ter nakazali morebitne možne rešitve

oziroma izboljšave.

Cilj diplomske naloge je z dobro in razumljivo interpretacijo računovodskih

kazalnikov vodstvu podjetja pomagati pri sprejemanju poslovnih odločitev v kriznih

razmerah.

1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE

Predpostavljamo, da so javno objavljeni računovodski izkazi podjetja resnični in

pošteni. Analizo poslovanja smo opravili na podlagi javno objavljenih letnih poročil

podjetja. Ker do ostalih podatkov in informacij, ki so tudi pomembni pri ocenjevanju

poslovanja in poslovnih odločitvah, nismo imeli dostopa, so bili naša analiza in

zaključki omejeni. Podjetje, katerega poslovanje predstavljamo v diplomskem delu,

zaradi poslovnih interesov ne želi biti imenovano.



1.4 METODE DELA

V teoretičnem delu diplomske naloge smo uporabili opisno metodo, ki temelji na

proučevanju strokovne literature in člankov s spletnih strani. Pri tem smo uporabili

znanje, pridobljeno med študijem. Z metodo združevanja smo povzeli različna

spoznanja in stališča avtorjev iz uporabljene literature.

Poleg omenjenih metod smo uporabili še analitično in primerjalno metodo, in sicer

za izračun računovodskih kazalnikov ter njihovo primerjavo v določenem časovnem

obdobju, za kar smo potrebovali računovodske izkaze podjetja XY, pridobljene na

spletni strani AJPES-a.

2 RAČUNOVODSKI KAZALNIKI

2.1 OPREDELITEV IN POMEN RAČUNOVODSKIH KAZALNIKOV

Računovodstvo daje najcelovitejše in najpopolnejše znanje o gospodarjenju

poslovne osebe. Viri za oblikovanje takih informacij so praviloma v denarnih in

naravnih merskih enotah izraženi podatki, ki so v poslovnih listinah, poslovnih

knjigah in računovodskih izkazih. Sami računovodski izkazi ne povedo dovolj o

uspešnosti podjetja, saj prikazujejo le absolutne vrednosti, zato je smiselno

uporabljati kazalnike1, da ugotovimo relativna razmerja. Omogočajo namreč

razumljivejšo interpretacijo gospodarskega stanja in uspeha, večji pregled nad

uspešnostjo in varnostjo poslovanja ter večjo primerljivost z drugimi poslovnimi

osebami (Koletnik, 2006, str. 125–126).

Vrednost posameznega kazalnika v konkretnem podjetju dobimo šele s primerjavo

vrednosti kazalnika v sorodnem podjetju, s povprečjem panoge, v kateri podjetje

deluje, ali z najboljšimi podjetji. V zvezi s primerjavo se pogosto postavlja vprašanje,

kakšna je priporočljiva vrednost posameznega kazalnika. Pred leti se je v teoriji in

praksi veliko govorilo o t. i. zlatih pravilih. Ta naj bi izkazovala vrednost kazalnikov,

ki bi veljala za vsa podjetja v vseh državah. V današnjem času pa je poudarek na

posebnosti poslovanja posameznega podjetja in presojanje vrednosti kazalnikov s

tega vidika, saj se priporočljive vrednosti kazalnikov bistveno razlikujejo od podjetja

do podjetja, od panoge do panoge, od države do države (Igličar in Hočevar, 1997,

str. 230).

Bistvenega pomena pri izračunu kazalnika je vsebinska razlaga dobljenih rezultatov

in ugotavljanje ugodnosti ali slabosti izkazane vrednosti (Štefe, 2011, str. 39).

1 Beseda kazalnik izvira iz latinske besede indicator, kar najpogosteje razumemo kot znak ali

dokaz nekega stanja ali procesa, ki se je ali se bo odvijal v stvarnosti (Koletnik, 2006, str.

53).



Slovenski računovodski standard2 29.25 opredeljuje računovodske kazalnike kot

relativna števila, ki se nanašajo na gospodarske kategorije, o katerih obstajajo

računovodski podatki. Dobijo se s primerjavo dveh kategorij.

Kazalnike lahko razčlenimo na (Igličar, 2009, str. 21):

stopnje udeležbe (ali odstotek udeležbe) sestavnega dela v celotni velikosti.

Te vrste kazalnikov dobimo tako, da podatek za sestavni del delimo s

podatkom za celoto. Dobljeni količnik, pomnožen s 100, nam da odstotek

udeležbe sestavnega dela v celotni velikosti. Stopnje udeležbe

izračunavamo pri navpični analizi;

indekse dane velikosti (ali odstotek dane velikosti) v primerjavi z istovrstno

izhodiščno velikostjo. Indekse torej dobimo s primerjanjem istovrstnih

podatkov, ki zrcalijo različne, toda med seboj sorodne procese in stanja. Če

se podatka, ki ju primerjamo, časovno razlikujeta, govorimo o časovnem

indeksu. Če pa se razlikujeta po kakšnem stvarnem znaku, govorimo o

stvarnem indeksu. Običajno dobljeni količnik pomnožimo še s 100, da ga

izrazimo v odstotkih;

koeficiente; dobimo jih, če primerjamo raznovrstne podatke, ki zrcalijo med

seboj primerljive procese ali stanja. Koeficient izračunamo, če podatek, ki ga

primerjamo, delimo s podatkom, s katerim ga primerjamo.

2.2 VRSTE KAZALNIKOV

Glede na opredelitev kazalnikov jih lahko iz računovodskih izkazov izračunamo celo

množico, saj lahko primerjamo najrazličnejše postavke. Posamezni teoretiki in

praktiki v okviru iste skupine kazalnikov predlagajo različne možnosti, kar pomeni,

da analiza s kazalniki ni zaprt, zaključen sistem, temveč sistem, ki se stalno

prilagaja potrebam analize (Igličar in Hočevar, 1997, str. 230).

Katere kazalnike bomo uporabili, je odvisno od namena analize in vrste odločitve, ki

jo moramo sprejeti.

Z vidika strokovne literature je računovodske kazalnike mogoče deliti po različnih

sodilih (Kavčič, 2001, 24; v Šuštar, 2009, str. 43):

z vidika uporabnikov na zunanje (lastniki podjetja, posojilodajalci, dobavitelji,

kupci, konkurenti, država, javnost) in notranje (izvajalci posameznih nalog v

podjetju, poslovodstvo podjetja, upravljalni in nadzorni organi v podjetju,

zaposleni v podjetju),

2 Slovenski računovodski standardi – v nadaljevanju: SRS.



glede na računovodsko dejavnost na kazalnike finančnega, stroškovnega in

poslovodnega računovodstva,

glede na vsebino pojavov, ki jih pojasnjujejo, na kazalnike financiranja,

investiranja, obračanja, donosnosti itd.

Helfert (2000, str. 81–137; v Štefe, 2011, str. 44–45) glede na potrebe notranjih in

zunanjih uporabnikov računovodskih informacij kazalnike razvršča v naslednje

skupine:

- kazalnike, zanimive za poslovodstvo,

- kazalnike, zanimive za lastnike in

- kazalnike, zanimive za posojilodajalce.

Glede na izhodišče v bilanci stanja3 in izkazu poslovnega izida4 ter glede na potrebe

po finančnem in gospodarskem načinu presojanja SRS 29.28 razvrsti računovodske

kazalnike v sedem skupin, kar je razvidno iz slike 1.

Slika 1: Skupine kazalnikov po SRS 29

(Vir: Štefe, 2011, str. 45)

SRS 30.28 (2006) določa 11 obveznih kazalnikov, ki jih morajo vsebovati letna

računovodska poročila. To so: stopnja lastniškosti financiranja, stopnja

3 Bilanca stanja je tisti računovodski izkaz, ki nam na določen dan pove, koliko sredstev ima

naše podjetje (aktiva) in kakšne so obveznosti do njihovih virov (pasiva). 4 Izkaz poslovnega izida je dinamičen računovodski izkaz, saj se nanaša na obdobje in ne

na določen časovni trenutek. Pokaže nam uspešnost/neuspešnost poslovanja podjetja, in

sicer kot primerjava med prihodki in odhodki.

SKUPINE KAZALNIKOV PO SRS 29

Kazalniki

stanja

financiranja

(vlaganja)

Kazalniki

vodoravnega

ustroja

Kazalniki

gospodarnosti

Kazalniki

dohodkovnost

i

Kazalniki stanja

investiranja

(naložbenja)

Kazalniki

obračanja

Kazalniki

dobičkonosnosti



dolgoročnosti financiranja, stopnja osnovnosti investiranja, stopnja dolgoročnosti

investiranja, koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev, hitri koeficient,

pospešeni koeficient, kratkoročni koeficient, koeficient gospodarnosti poslovanja,

koeficient čiste dobičkonosnosti kapitala in koeficient dividendnosti osnovnega

kapitala.

V nadaljevanju bomo podrobneje predstavili računovodske kazalnike po SRS 29.

2.2.1 Kazalniki stanja financiranja

Kazalniki stanja financiranja so usmerjeni v analizo financiranja podjetja, pri čemer

nas zanima delež kapitala, dolgov in časovnih razmejitev v strukturi vseh virov

financiranja. Vir podatkov za izračun kazalnikov stanja financiranja je pasivna stran

bilance stanja, ki jo prikazujemo na sliki 2. Dobimo jih s primerjavo ožjih delov

obveznosti do virov sredstev z njihovimi širšimi deli ali celoto. Prikazujejo strukturo

financiranja podjetja na določen dan v letu, torej so statični kazalniki ter izražajo

stopnjo finančne neodvisnosti podjetja. Kazalniki stanja financiranja so pomembni

pri dolgoročnih odločitvah o politiki financiranja podjetja, zunanjim uporabnikom,

zlasti posojilodajalcem pa kažejo tveganost glede vračil glavnice in obresti (Hočevar

et al., 2000, str. 408).

BILANCA STANJA

AKTIVA PASIVA

STALNA SREDSTVA

SREDSTVA

KAPITAL

OSNOVNI KAPITAL

REZERVE

DOBIČKI, IZGUBE

PREVREDNOTOVALNI

POPRAVKI

GIBLJIVA SREDSTVA OBVEZNOSTI

DOLGOROČNE

REZERVACIJE

DOLGOROČNE

OBVEZNOSTI

KRATKOROČNE

OBVEZNOSTI

PASIVNE ČASOVNE

RAZMEJITVE

Slika 2: Shema bilance stanja

(Vir: Mayr, 2003, str. 30)



Osnovni kazalniki stanja financiranja so naslednji.

a) Stopnja lastniškosti financiranja

kapital

obveznosti do virov sredstev

Kazalnik prikaže udeležbo kapitala v celotnih obveznostih do virov sredstev, s tem

pa finančno neodvisnost oziroma finančno varnost podjetja. Priporočena vrednost

kazalnika je »50 %«. Če je vrednost kazalnika blizu »100 %«, pomeni, da podjetje

ne uporablja tujih, praviloma cenejših virov in takšna politika lahko zmanjšuje donos

na vloženi lastniški kapital, vendar je poslovanje s takim podjetjem varno. Nasprotno

pa vrednost kazalnika blizu »0 %« pomeni, da je podjetje skoraj v celoti financirano

iz tujih virov in je poslovanje z njim tvegano. Financiranje sredstev z dolgovi vpliva

na finančno tveganje ter donosnost podjetja. Bolj kot se podjetje zadolžuje, bolj je

finančno tvegano za upnike. V kolikšni meri se podjetje lahko zadolži, je načeloma

odvisno od narave poslovanja in od sestave sredstev. Podjetja s stabilnim, dobro

predvidljivim poslovanjem se lahko varneje zadolžijo kot podjetja, ki poslujejo z

veliko negotovostjo in s hitrimi spremembami proizvodov (Štefe, 2011, str. 48–49).

b) Stopnja dolžniškosti financiranja

dolgovi


Kazalnik prikazuje delež dolgov v celotnih obveznostih do virov sredstev in se

dopolnjuje s prejšnjim kazalnikom. Pove, kolikšen del obveznosti do virov sredstev

se nanaša na dolgove. Podatek je zanimiv za posojilodajalce in za lastnike kapitala.

Za posojilodajalce je pomembno, da je vrednost tega kazalca čim manjša, saj to

zmanjšuje tveganje glede vračila glavnice in obresti. Ker so obresti fiksen odhodek

financiranja, je pri veliki zadolženosti veliko tveganje, da podjetje v primeru

poslabšanja poslovanja ne bo zmožno normalno plačevati obresti in vračati dolgov.

Velik delež kapitala v financiranju pa po drugi strani pomeni zmanjšan donos, kar je

neugodno za lastnike podjetij. Podobno kot smo navedli pri kapitalu, velja tudi tukaj.

V primeru, da ima kazalec vrednost »1«, je podjetje v celoti financirano iz dolgov, in

v primeru, da ima kazalnik vrednost »0«, v celoti iz kapitala in drugih virov

financiranja (http://www.pavliha.org/boniteta_kazalniki.htm).



c) Stopnja dolgoročnosti financiranja

vsota kapitala, dolgoročnih dolgov (skupaj z rezervacijami) in

dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev


Kazalnik prikazuje stopnjo financiranja dolgoročne narave, daljše od enega leta. Ti

viri financiranja se na splošno opredeljujejo kot »kvalitetni« viri financiranja in

načeloma vplivajo na večjo varnost poslovanja. Visoka vrednost tega kazalnika

izpostavlja konzervativno finančno politiko podjetja, saj velik delež dolgoročnih virov

zmanjšuje tveganje kratkoročne plačilne nesposobnosti, pri tem se postavlja

vprašanje gospodarnosti angažiranih virov sredstev. Nasprotno pa premalo

dolgoročnih virov financiranja predstavlja tveganje poslovanja s takim podjetjem

(Štefe, 2011, str. 49).

d) Stopnja kratkoročnosti financiranja

vsota kratkoročnih dolgov (skupaj s kratkoročnimi pasivnimi

časovnimi razmejitvami)


Kazalnik prikazuje udeležbo kratkoročnih dolgov in kratkoročnih pasivnih časovnih

razmejitev v obveznostih do virov sredstev. Kratkoročni viri so praviloma nekvalitetni

viri sredstev in lahko v primeru, ko jih je preveč, ogrozijo stabilnost poslovanja

podjetja (Štefe, 2011, str. 50).

e) Stopnja osnovnosti kapitala

osnovni kapital

kapital

Kazalnik prikazuje udeležbo osnovnega kapitala v kapitalu. Njegova izraznost je

majhna. Prikazuje le razdelitev kapitala na njegove pojavne oblike. Osnovni kapital

je kapital, ki se registrira na sodišču. Praviloma je v času nespremenjen.

Spremembe kapitala (rezerve, nerazdeljeni dobički itd.) se prikazujejo na drugih

računih kapitala. Praviloma je v podjetjih, ki že dlje časa poslujejo, kazalnik majhen.

To pomeni, da so druge oblike kapitala večje od osnovnega kapitala. V okviru

kapitala se prikazuje tudi izguba, ki zmanjšuje kapital. Če bi bila večja od ostalih

oblik kapitala, bi načela tudi osnovni kapital. V tem primeru bi lahko prikazani

kazalnik imel vrednost, večjo od »1«. To pomeni, da je osnovni kapital večji od vsote

kapitala, torej da ima podjetje izkazano izgubo (http://www.pavliha.org/

boniteta_kazalniki.htm).



f) Koeficient dolgovno-kapitalskega razmerja

dolgovi

kapital

Kazalnik prikazuje razmerje med dolgovi in kapitalom. Pogosto je uporabljen pri

ocenjevanju zadolženosti podjetij in izraža finančno moč podjetja. Visoke vrednosti

kazalnika kažejo visoko stopnjo zadolženosti in obratno (Štefe, 2011, str. 50).

2.2.2 Kazalniki stanja investiranja

Ti kazalniki sodijo med kazalnike navpičnega finančnega ustroja. Izračunamo jih na

podlagi podatkov na aktivni strani bilance stanja, tako da ožje dele sredstev

primerjamo z njihovimi širšimi deli ali celoto. S tem izračunamo delež trajnih ter

obratnih sredstev, zalog, terjatev itd. v povprečnem stanju sredstev. Glede na

dejavnost podjetja se vrednost v podjetjih razlikuje. Pri delovno intenzivni proizvodnji

zavzema kazalnik udeležbe osnovnih sredstev v celotnih sredstvih majhno vrednost.

Pri storitvenih dejavnostih ni pričakovati zalog proizvodov, torej bo kazalnik, ki

prikazuje stanje zaloge v sredstvih, »0«, in podobno. (Štefe, 2011, str. 51).

Kazalniki stanja investiranja so pomembni predvsem za vodstvo podjetja, ki odloča

o prihodnjih in analizira pretekle investicije (Hočevar, Igličar, 1997, str. 234).

Temeljni kazalniki stanja investiranja (SRS 29, 2006) so naslednji.

a) Stopnja osnovnosti investiranja

osnovna sredstva (po knjigovodski

vrednosti)

sredstva

Kazalnik kaže delež neodpisane vrednosti osnovnih sredstev med vsemi sredstvi.

Povečanje vrednosti kazalnika pomeni, da podjetje skrbi za obnovo in rast, medtem

ko njegovo zmanjšanje lahko pomeni, da podjetje hitro raste ter da so se relativno

povečala kratkoročna sredstva ali pa to pomeni dezinvestiranje osnovnih sredstev.

Vrednost kazalnika je zelo odvisna od dejavnosti, ki jo podjetje opravlja, in je

praviloma večja v tehnološko intenzivnih dejavnostih. Na njegovo velikost v veliki

meri vpliva tudi računovodska politika amortiziranja osnovnih sredstev. V primeru

previsoke amortizacijske stopnje bo vrednost kazalnika nizka, v primeru prenizke

amortizacijske stopnje bo vrednost kazalnika visoka. Splošno pa velja, da visok

delež stalnih sredstev v celotnih sredstvih kaže njihovo počasnejše obračanje in

manjšo sposobnost podjetja za hitro prilagajanje spremenjenim okoliščinam (Šuštar,

2009, str. 48).



b) Stopnja obratnosti investiranja

obratna sredstva s kratkoročnimi aktivnimi časovnimi razmejitvami

sredstva

Kazalnik prikazuje delež obratnih sredstev (denarna sredstva, kratkoročne in

dolgoročne poslovne terjatve, zaloge in AČR) med vsemi sredstvi. Večji delež

obratnih sredstev imajo podjetja v storitvenih, trgovinskih in podobnih dejavnostih.

Povečanje vrednosti lahko pomeni povečanje obsega poslovanja, vendar njegova

vrednost lahko raste tudi na račun kopičenja zalog ali neizterjanih terjatev, ne da bi

se povečali prihodki ali dobiček. Podobno, kot smo navedli pri osnovnih sredstvih,

velja tudi za ta kazalnik. Tudi tukaj ima podjetje izjemni vpliv na velikost izkazovanja

vrednosti posameznih delov obratnih sredstev. Zaloge ima lahko vrednotene po

polni lastni ceni ali pa po zoženi ceni in podobno. Merjenje posameznih kategorij

vpliva na vrednost kazalca. Zato je treba pri branju poznati računovodske politike

merjenja posameznih vrst obratnih sredstev (Štefe, 2011, str. 52).

c) Stopnja finančnosti investiranja

vsota dolgoročnih finančnih naložb in kratkoročnih finančnih

naložb ter naložbenih nepremičnin

sredstva

Kazalnik kaže delež sredstev, ki sodelujejo pri nastajanju prihodkov od financiranja

in ne pri nastajanju prihodkov od poslovanja. V majhnih podjetjih običajno ta

kazalnik nima visokih vrednosti, saj podjetja redko plasirajo sredstva v finančne

naložbe (http://www.pavliha.org/boniteta_kazalniki.htm).

d) Stopnja dolgoročnosti investiranja

vsota OS in dolgoročnih AČR (po knjigovodski vrednosti), naložbenih

nepremičnin, dolgoročnih finančnih naložb in dolgoročnih poslovnih terjatev

sredstva

Kazalnik je po vsebini podoben kazalniku deleža osnovnih sredstev v sredstvih. Tudi

tukaj priporočamo uporabo povprečne vrednosti sredstev. Kazalnik izraža stopnjo

udeležbe dolgoročnih sredstev v vseh sredstvih.

e) Stopnja kratkoročnosti investiranja

vsota kratkoročnih sredstev in kratkoročnih

aktivnih časovnih razmejitev

sredstva



Obravnavani kazalnik je vsebinsko podoben že opredeljenim. Pove nam udeležbo

obratnih sredstev, kratkoročnih finančnih naložb in AČR v sredstvih

(http://www.pavliha.org/boniteta_kazalniki.htm).

f) Stopnja odpisanosti osnovnih sredstev

popravek vrednosti osnovnih sredstev

nabavna vrednost osnovnih sredstev

Kazalnik prikazuje odpisanost osnovnih sredstev. Tako so stara osnovna sredstva

visoko odpisana in obratno. Pri pojasnjevanju je treba biti pozoren na amortizacijske

stopnje. Previsoke uporabljene stopnje prikazujejo visoko odpisanost osnovnih

sredstev in s tem nakazujejo na zastarelost instaliranih osnovnih sredstev in v

primeru prenizkih uporabljenih amortizacijskih stopenj vsebinsko obratno sliko

(http://www.pavliha.org/boniteta_kazalniki.htm).

g) Koeficient opremljenosti dela z osnovnimi sredstvi

osnovna sredstva (po nabavni vrednosti)

število zaposlencev v največji izmeni

Kazalnik prikazuje opremljenost dela. Na njegovi podlagi lahko prepoznamo vsebino

opravljene dejavnosti (http://www.pavliha.org/boniteta_kazalniki.htm).

2.2.3 Kazalniki vodoravnega finančnega ustroja

Pri teh kazalnikih primerjamo med seboj podatke iz aktivne in pasivne strani bilance

stanja, in sicer sredstva z njihovimi viri in obratno. Pomembni so pri presojanju

kvalitete financiranja (pokritosti posameznih sredstev z ustreznimi viri financiranja).

Za kazalnike velja zlato bilančno pravilo, ki pravi, da so najmanj stalna sredstva

financirana s kapitalom. Pri tem moramo biti previdni, saj ima lahko vrsta postavk

kapitala kratkoročno naravo (na primer dobiček podjetja, namenjen za razdelitev),

medtem ko dolgoročni dolgovi, ki presegajo dobo uporabnosti stalnih sredstev (na

primer hipotekarna posojila), lahko pokrivajo stalna sredstva (Štefe, 2011, str. 53).

Med kazalnike vodoravnega finančnega ustroja po SRS 29 (2006) med drugim

sodijo naslednji.

a) Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev

kapital

osnovna sredstva (po knjigovodski vrednosti)



Kazalnik prikazuje delež lastniškega financiranja osnovnih sredstev. Zaželeno je, da

bi bila osnovna sredstva financirana s kapitalom in dolgoročnimi krediti. Zato so

dobre vrednosti okoli »1« ali večje, kar povečuje varnost upnikov. Vrednost

kazalnika pod »1« pomeni, da je s kapitalom financiran le del neodpisane vrednosti

osnovnih sredstev, razliko pa financirajo drugi. To pomeni, da se pojavljajo dolgovi,

kar še ne pomeni plačilne nesposobnosti podjetja, saj so osnovna sredstva lahko

financirana z dolžniškimi dolgoročnimi viri, ki spadajo med kvalitetne vire (Štefe,

2011, str. 54).

b) Koeficient kapitalske pokritosti dolgoročnih sredstev

kapital

dolgoročna sredstva

Za ta kazalnik velja povedano pri prejšnjem kazalniku. Tudi tukaj pričakujemo

vrednosti kazalnika »1« ali več, saj normalno pričakujemo, da so dolgoročna

sredstva financirana z lastnimi in tujimi dolgoročnimi viri sredstev. To sodilo je

pomembno pri ugotavljanju kreditne sposobnosti podjetja. Banke uporabljajo

njegovo izpeljanko, tako da primerjajo kapital z dolgoročnimi sredstvi, povečanimi za

zaloge. Pričakuje se, da lastni viri financirajo najmanj 80 % dolgoročnih sredstev in

zalog. Kazalnik je uporaben predvsem v dejavnosti proizvodnje in trgovine (Štefe,

2011, str. 54).

c) Koeficient dolgoročne pokritosti dolgoročnih sredstev

vsota kapitala, dolgoročnih dolgov ter rezervacij in dolgoročnih

pasivnih časovnih razmejitev

dolgoročna sredstva

S tem kazalnikom ugotavljamo kapitalsko in dolgoročno pokritost dolgoročnih

sredstev. Vrednosti kazalnika, ki bi bile manjše od »1«, pomenijo, da so dolgoročna

sredstva financirana s kratkoročnimi viri. Govor je o podkapitaliziranosti. Če so

nizke, lahko pričakujemo težave z likvidnostjo. Če podjetje svoja sredstva neugodno

financira, pa lahko taka finančna struktura povzroči izgube in v končni fazi

prenehanje podjetja (http://www.pavliha.org/boniteta_kazalniki.htm).

d) Koeficient neposredne pokritosti kratkoročnih obveznosti (hitri koeficient)

likvidna sredstva

kratkoročne obveznosti

Kazalnik kaže sposobnost podjetja poravnati kratkoročne dolgove. Praviloma je

podjetje sposobno poravnati svoje obveznosti, kadar je vrednost kazalnika večja od

»1«, v nasprotnem primeru, ko je njegova vrednost manjša od »1«, pa ima lahko

težave s plačilno sposobnostjo. Slabost kazalnika je, da ne pove, ali bo podjetje



plačilno sposobno v bližnji prihodnosti, ampak nam pokaže razmerje med likvidnimi

sredstvi in kratkoročnimi obveznostmi v določenem trenutku. Tako lahko podjetje,

tudi ko je vrednost kazalnika manjša od 1, posluje brez likvidnostnih težav, saj lahko

kratkoročni dolgovi zapadejo pozneje, kot se bodo v podjetju zbrala dodatna

denarna sredstva z naslova prodaje zalog ter poravnanja terjatev do kupcev.

Nasprotno pa kazalnik, večji od 1, ne zagotavlja v vsakem primeru likvidnosti

podjetja. Težave s plačilno sposobnostjo podjetja lahko nastanejo, če med

kratkoročnimi dolgovi ni zajet tisti del obroka dolgoročnega posojila, ki bo zapadel v

naslednjih dneh, medtem ko je bil po bilančnem datumu izkazan še v okviru

dolgoročnega dolga. Vendar pa stalno zmanjševanje hitrega koeficienta nakazuje

določen negativni trend, kar lahko v končni fazi privede do blokade računa (Šuštar,

2009, str. 50).

e) Koeficient pospešene pokritosti kratkoročnih obveznosti (pospešeni

koeficient)

vsota likvidnih sredstev in kratkoročnih

terjatev


Podoben je hitremu koeficientu. Pri tem kazalniku merimo pokritost kratkoročnih

obveznosti z likvidnimi sredstvi in kratkoročnimi terjatvami. Vrednosti, večje od »1«,

so dobre, saj kažejo, da bo podjetje svoje kratkoročne obveznosti plačalo z

likvidnimi sredstvi in pričakovanimi prilivi z naslova kratkoročnih terjatev. Obratna

slika pa je lahko problematična. Vrednost koeficienta naj bi znašala vsaj 0,8. To

pomeni, da bi 80 % kratkoročnih obveznosti podjetje plačalo z likvidnimi sredstvi in

pričakovanimi prilivi z naslova kratkoročnih terjatev, za pokrivanje 20 % kratkoročnih

obveznosti pa bi podjetje namenilo denar z naslova prodaje zalog in izterjave

dolgoročnih terjatev. Vrednost kazalnika je odvisna tudi od panoge, v katero sodi

podjetje (Šuštar, 2009, str. 51).

f) Koeficient kratkoročne pokritosti kratkoročnih obveznosti (kratkoročni

koeficient)

kratkoročna sredstva


Kratkoročni koeficient kaže razmerje med kratkoročnimi sredstvi in kratkoročnimi

obveznostmi. Pove zmožnost podjetja odplačevati obveznosti, ki zapadejo v enem

letu, s sredstvi, ki so unovčljiva v enem letu. Za upnike je dobro, da je vrednost

kazalnika čim višja, saj to pomeni, da je podjetje sposobno sproti odplačevati

obveznosti. Po drugi strani pa poslovodstvo podjetja teži k nižji vrednosti tega

kazalnika, saj previsoka vrednost lahko pomeni neučinkovito porabljen kapital

podjetja, prevelike zaloge glede tekočih potreb ali pa neustrezno politiko kreditiranja



kupcev. Vrednost koeficienta, ki je večja od 1, pomeni, da ima podjetje več gibljivih

sredstev kot kratkoročnih obveznosti. Odločilni pomen pri presoji plačilne

sposobnosti podjetja imata sestava in kvaliteta gibljivih sredstev (Šuštar, 2009, str.

52).

2.2.4 Kazalniki obračanja

S kazalniki obračanja proučujemo hitrost obračanja posameznih vrst sredstev.

Pokažejo nam, kako učinkovito podjetje posluje s sredstvi, s čimer presojamo

kvaliteto poslovanja. Hitrejše je obračanje, manj sredstev ima podjetje vezanih.

Pri izračunavanju teh koeficientov je treba biti pozoren, da je to razmerje med tokom

in stanjem, torej je treba vselej upoštevati le povprečno stanje sredstev za določeno

obdobje, ne pa začetnega ali končnega. Pri teh kazalnikih namreč primerjamo

postavke iz bilance stanja (stanje na dan) in izkaza poslovnega izida (za določeno

obdobje). Povprečno stanje izračunavamo iz čim več vmesnih stanj v namen

zmanjšanja tveganja napačne vsebine izračuna, npr. za obračunavanje obdobja

enega poslovnega leta upoštevamo 13 različnih mesečnih stanj (http://www.e-

podjetnik.org/podjetnistvo/9-racunovodstvo-finance/44-kazalniki-obracanja).

Kazalniki obračanja se lahko merijo v koeficientu ali v dnevih vezave. Koeficient

pove, kolikokrat v opazovanem obdobju se je določena kategorija obrnila v denar,

dnevi vezave pa nam povedo čas trajanja enega obrata (Štefe, 2011, str. 57).

Med kazalnike obračanja po SRS 29 (2006) med drugim sodijo naslednji.

a) Koeficient obračanja obratnih sredstev

poslovni odhodki v letu dni brez amortizacije

povprečno stanje obratnih sredstev

Kazalnik pove, kolikokrat letno se obratna sredstva (denarna sredstva, kratkoročne

in dolgoročne poslovne terjatve, zaloge, kratkoročne AČR) gospodarske družbe

obrnejo. Večja vrednost tega kazalnika pomeni hitrejše obračanje obratnih sredstev

iz manj likvidnih oblik v denarna sredstva (Krivec, 2006, str. 18).

b) Koeficient obračanja zalog materiala

porabljeni material v letu dni (po nabavnih cenah)

povprečna zaloga materiala (po nabavnih cenah)

Kazalnik kaže število obratov zalog materiala v merjenem obdobju. Visok koeficient

kaže na dobro poslovanje z zalogami in hitro kroženje materiala, kar vpliva tudi na

denarna sredstva (http://www.e-podjetnik.org/podjetnistvo/9-racunovodstvo-

finance/44-kazalniki-obracanja).



c) Koeficient obračanja zalog proizvodov

prodani proizvodi v letu dni (po proizvajalnih stroških)

povprečna zaloga proizvodov (po proizvajalnih stroških)

Kazalnik pove, kolikokrat letno se v podjetju obrnejo zaloge. Visoka vrednost

kazalnika je posledica dobrega upravljanja z zalogami (Krivec, 2006, str. 18).

Tako pri zalogah proizvodov kot tudi zalogah materiala lahko izračunamo povprečno

število dni vezave zalog, ki naj bi bilo čim nižje. Tako ima podjetje manj časa denar

vezan v zalogah.

Povprečna doba vezave proizvodov v zalogah se izračuna tako, da se letno število

dni deli s koeficientom obračanja zalog proizvodov.

d) Koeficient obračanja terjatev do kupcev

prejemki od kupcev v letu dni

povprečno stanje terjatev do kupcev

S kazalnikom izračunamo, kolikokrat letno se terjatve do kupcev obrnejo v denar. Z

njim analiziramo uspešnost vodstva podjetja pri izterjavi terjatev in tudi plačilno

sposobnost kupcev (Krivec, 2006, str. 19).

Višja kot je vrednost koeficienta, večji je priliv denarnih sredstev, ki podjetju

omogočajo poravnavo obveznosti do dobaviteljev, vračilo dolgov, nove investicije

(Štefe, 2011, str. 59).

Če število dni v letu delimo s koeficientom obračanja terjatev do kupcev, dobimo

dobo vezave terjatev do kupcev oziroma povprečni plačilni rok.

e) Koeficient obračanja obveznosti do dobaviteljev

poslovni odhodki v letu dni

povprečno stanje obveznosti do dobaviteljev

Koeficient obračanja obveznosti do dobaviteljev pove povprečen plačilni rok podjetja

do svojih dobaviteljev in je zanimiv predvsem v primerjavi s koeficientom obračanja

terjatev do kupcev. Smiselno bi bilo, da bi bil plačilni rok do kupcev približno

izravnan s plačilnim rokom obveznosti do dobaviteljev (Igličar in Hočevar, 1997, str.

242).



2.2.5 Kazalniki gospodarnosti

Kazalniki gospodarnosti povedo, kako gospodarno smo ravnali v nekem obdobju.

Izračunamo jih na podlagi podatkov izkaza poslovnega izida (slika 3). Čim večja je

vrednost tega kazalnika, tem učinkovitejše je podjetje, saj je potrebni obseg

dejavnosti ustvarilo z minimalnimi stroški (Štefe, 2011, str. 61).

BILANCA USPEHA BILANCA USPEHA

ODHODKI

PRIHODKI

ODHODKI

PRIHODKI

DOBIČEK

IZGUBA

Slika 3: Osnovna shema bilance uspeha

(Vir: Igličar, Hočevar, 1997, str. 58)

a) Koeficient gospodarnosti poslovanja

poslovni prihodki

poslovni odhodki

Znak dobrega poslovanja je nedvomno vrednost, višja od ena, še bolj pa je

zaželeno, da se vrednost koeficienta zvišuje, in sicer z naslova višanja prihodkov od

prodaje in ne z naslova drugih kategorij, ki tudi lahko vplivajo na gibanje koeficienta

(prevrednotenje zalog, nižanje stroškov, časovno razmejevanje prihodkov ipd.)

(http://efekta.si/upload/doc/45_Kriza_narekuje_tudi_analiziranje_bilanc.pdf).

b) Koeficient celotne gospodarnosti

prihodki

odhodki

Kazalnik najbolj nazorno odraža razkorak med doseženimi prihodki in prikazanimi

odhodki. Gospodarska družba je poslovno uspešnejša, če je vrednost kazalnika

večja od 1, pod pogojem, da hkrati izkazuje čisti dobiček. V tem primeru je

gospodarska družba na evro skupnih odhodkov dosegla več kot evro skupnih

prihodkov. Ko je obračunan davek od dobička večji od razlike med skupnimi prihodki

in skupnimi odhodki, je lahko vrednost kazalnika prav tako pozitivna, čeprav

gospodarska družba izkazuje čisto izgubo (http://www.ajpes.si/fipo/Pojasnila

_za_gd.asp).



2.2.6 Kazalniki dobičkonosnosti

Dobiček podjetij je zelo pomemben kazalec, saj (Benedik, 2003, 33):

če ni pričakovanega dobička, investitorji ne bodo vlagali v podjetje,

dobiček omogoča reprodukcijo, kar pomeni rast in širjenje podjetja,

če podjetje ne ustvarja zadovoljivega dobička ali prinaša celo izgubo, obstaja

velika verjetnost, da bo prej ali slej prenehalo delovati.

Kazalniki dobičkonosnosti so pomembni predvsem za lastnike poslovnega sistema,

ki so prispevali kapital in pričakujejo njegovo ustrezno oplajanje (Šuštar, 2009, str.

54).

Med kazalnike dobičkonosnosti uvrščamo naslednje.

a) Koeficient čiste dobičkonosnosti kapitala (ROE5)

čisti dobiček

povprečni kapital

Kazalnik kaže stopnjo donosnosti kapitala, in sicer prikazuje čisti dobiček na enoto

kapitala. Čim višja je vrednost koeficienta, tem večja je uspešnost poslovanja

podjetja. Predvsem je zanimiv za lastnike kapitala. Njegova pomanjkljivost je v tem,

da je dobičkonosnost kapitala kratkoročen računovodski kazalnik, ki ne vsebuje

informacij, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati o nadaljnji uspešnosti

poslovanja podjetja ali njegovi rasti (Štefe, 2011, str. 62).

b) Koeficient čiste dobičkonosnosti sredstev (ROA6)

čisti dobiček

povprečno stanje sredstev

Ta kazalnik kaže, kako uspešno je poslovodstvo upravljalo s sredstvi. Razmerje

pove, koliko čistega dobička oziroma čiste izgube je gospodarska družba izkazala

na evro sredstev. Čim večja je vrednost kazalnika, tem uspešnejša je gospodarska

družba (http://www.ajpes.si/fipo/Pojasnila_za_gd.asp).

5 ang. Return on Equity – ROE (povrnitev kapitala)

6 ang. Return on Assets – ROA (povrnitev sredstev)



2.2.7 Kazalniki dohodkovnosti

čisti dobiček

število zaposlenih

S kazalniki dohodkovnosti presojamo predvsem nagrajevanje zaposlenih preko

vračunanih plač. Z njimi proučujemo in presojamo udeležbo zaposlenih, države,

financerjev in podjetja v dohodku ter povprečne vračunane kosmate in čiste plače.

Med kazalnike dohodkovnosti med drugim spada kazalnik »dobiček na

zaposlenega«, ki pokaže, koliko dobička v povprečju ustvari podjetje na

zaposlenega delavca (Štefe, 2011, str. 63).

3 ANALIZA POSLOVANJA PODJETJA XY Z

RAČUNOVODSKIMI KAZALNIKI

3.1 PREDSTAVITEV PODJETJA

Podjetje XY, ki danes po velikosti spada med mikro podjetja, je bilo ustanovljeno

leta 1992. Zasebni investitor se je ob vpisu v sodni register, glede na vrsto

organizacijske oblike, odločil za kapitalsko vrsto družbe (d.o.o.).

Tržna niša v širokem spektru oblazinjenega pohištva, ki so jo lastniki podjetja ob

ustanovitvi želeli zapolniti, je proizvodnja in prodaja zložljivih dvo- in trosedov, ki se

s pomočjo kovinskega ogrodja raztegnejo v posteljo. Z umestitvijo njihovih izdelkov

v srednji cenovni razred ne ciljajo na »butične« kupce, pač na kupce, ki za svoj

denar dobijo udoben, uporaben, prilagodljiv, estetski in kakovosten izdelek.

Njihova usmeritev se je izkazala za uspešno, zato so se po »osvojitvi« slovenskega

trga leta 2000 odločili, da poiščejo kupce še v tujini. V evropskih državah (Francija,

Nemčija, Avstrija, Grčija, Češka) so dosegali še posebej uspešne poslovne

rezultate, kar jih je pripeljalo do odločitve, da poskusijo tudi v državah bivše

Jugoslavije. Po pozitivnih odzivih s hrvaškega trga so se odločili prodreti tudi v

Srbijo, kjer so leta 2005 ustanovili svoje predstavništvo, odprli pa so tudi svoj

prodajni salon, ki ga do tedaj namreč niso imeli. Po njem tudi niso čutili potrebe, saj

so svoje izdelke tržili preko vseh večjih trgovskih pohištvenih centrov.

Pet let pozneje se niso mogli izogniti vplivu globalne gospodarske krize, ki je

podjetje spravila »na kolena«. Prodaja se je v obdobju 2007–2012 zmanjšala za 70

%, prav tako izvoz, ki je padel s prvotnih 70 % na samo 20 %. Podjetje na krizo ni

bilo pripravljeno, kar pomeni, da niso imeli rešitve za izhod. Nekoč uspešno podjetje

je zapadlo v težave ter v letih 2011 in 2012 poslovalo z izgubo.



3.2 ANALIZA S KAZALNIKI STANJA FINANCIRANJA

Pri izračunu kazalnikov stanja financiranja smo uporabili podatke s pasivne strani

bilance stanja v obdobju od leta 2007 do 2012.

2007 2008 2009 2010 2011 2012

Stopnja lastniškosti

financiranja 31,93 % 28,18 % 20,67 % 19,29 % 8,74 % 6,23 %

Stopnja dolžniškosti

financiranja 68,07 % 71,82 % 79,33 % 80,71 % 91,26 % 93,77 %

Stopnja dolgoročnosti

financiranja 60,43 % 48,27 % 87,18 % 82,00 % 78,30 % 75,17 %

Stopnja kratkoročnosti

financiranja 39,57 % 51,73 % 12,82 % 18,00 % 21,70 % 24,83 %

Koeficient dolgovno-

kapitalskega razmerja 2,13 2,55 3,84 4,19 10,44 15,04

Tabela 1: Kazalniki stanja financiranja

(Vir: lastni)

Iz izračuna kazalnika lastniškosti financiranja vidimo, da je podjetje imelo prenizek

delež kapitala v celotnih virih. Priporočena vrednost kazalnika je okoli 50 %, vendar

v našem primeru delež kapitala ni dosegel te vrednosti. Vrednost kazalnika je bila

najvišja v letu 2007, in sicer 31,93 %, nato se je iz leta v leto zmanjševala, do leta

2012, ko je dosegla le še 6,23 %. Iz bilance stanja je razvidno, da je trend kapitala v

opazovanem obdobju v upadanju, razen v letih 2008 in 2010, ko se je v primerjavi s

prejšnjim letom malenkost povečal na račun ustvarjenega čistega dobička

poslovnega leta. Podjetje je zaradi slabih poslovnih rezultatov v letu 2011 porabilo

tudi vse kapitalske rezerve, rezerve iz dobička in preneseni čisti dobiček, tako da je

celotni kapital podjetja sestavljal le še osnovni kapital.

Nasprotno pa je delež dolžniških virov rastel, kar pomeni, da je podjetje povečevalo

finančno odvisnost od tujih financerjev. V letu 2012 se je tako odstotek tujih virov

financiranja povzpel že na 93,77 %.

Takšno stanje je neugodno vplivalo na finančno moč podjetja, kar se vidi tudi iz

koeficienta dolgovno-kapitalskega razmerja. Visoke vrednosti kazalnika, razvidne iz

tabele 1, kažejo visoko stopnjo zadolženosti, kar z vidika varnosti poslovanja ni

dobro, saj lahko vodi v zmanjšanje plačilne sposobnosti podjetja.

Iz grafa 1 je razvidno gibanje stopnje lastniškosti ter dolžniškosti financiranja.



Graf 1: Gibanje stopnje lastniškosti ter dolžniškosti financiranja

(Vir: lastni)

Vrednost stopnje dolgoročnosti financiranja je v obravnavanem obdobju najprej

rasla, in sicer s 60,43 % v letu 2007 na 87,18 % v letu 2009, nato pa padla in leta

2012 dosegla 75,17 %.

Leta 2009 je bila vrednost dolgoročnih obveznosti skoraj dvakrat višja kot leta 2007,

kar gre delno pripisati spremembi kratkoročnega kredita v dolgoročni kredit, v

največji meri pa najemu novega dolgoročnega kredita.

Podjetje je imelo na dan 31. 12. 2007 39,57 % kratkoročnih virov financiranja. Zaradi

prej omenjene spremembe kratkoročnega kredita v dolgoročnega je podjetje imelo v

letu 2009 le še 12,82 % kratkoročnih virov financiranja. V letu 2011 so za

premagovanje likvidnostnih težav najeli kratkoročni kredit. Delež kratkoročnih virov

financiranja se je povečal in na dan 31. 12. 2012 znašal 24,83 %.

Iz primerjave kazalnikov dolgoročnosti in kratkoročnosti financiranja je razvidno, da

je podjetje svoja sredstva v večji meri financiralo z dolgoročnimi viri, ki sodijo med

kvalitetnejše. S tem je nekoliko zmanjšalo tveganje kratkoročne plačilne

nesposobnosti.

Stopnja lastniškostifinanciranja

Stopnja dolžniškostifinanciranja



Graf 2: Gibanje stopnje dolgoročnosti in kratkoročnosti financiranja

(Vir: lastni)

3.3 ANALIZA S KAZALNIKI STANJA INVESTIRANJA

Pri izračunu kazalnikov stanja investiranja smo uporabili podatke z aktivne strani

bilance stanja v obdobju od 2007 do 2012.

2007 2008 2009 2010 2011 2012

Stopnja osnovnosti

investiranja 30,35 % 23,75 % 19,04 % 21,52 % 21,34 % 20,18 %

Stopnja obratnosti

investiranja 47,81 % 59,51 % 66,44 % 64,97 % 65,20 % 69,49 %

Stopnja dolgoročnosti

investiranja 30,35 % 23,75 % 19,04 % 21,52 % 21,34 % 25,40 %

Stopnja kratkoročnosti

investiranja 69,65 % 76,25 % 80,96 % 78,48 % 78,66 % 74,60 %

Tabela 2: Kazalniki stanja investiranja

(Vir: lastni)

Stopnja osnovnosti investiranja se je leta 2009 v primerjavi z letom 2007, ko je

odstotek osnovnih sredstev v vseh sredstvih znašal 30,35 %, zmanjšala za 11,31

odstotnih točk, kar je posledica dezinvestiranja osnovnih sredstev. V naslednjih letih

je kazalnik malenkost naraščal, predvsem na račun povečanja neopredmetenih

sredstev, in leta 2012 znašal 20,18 %. Iz kazalnika osnovnosti investiranja je

razvidno, da od leta 2008 dalje osnovna sredstva predstavljajo manj kot četrtino

vseh sredstev podjetja. Oprema v podjetju je že zastarela in večkrat v okvari, zato bi

bilo smiselno, da bi vodstvo podjetja začelo razmišljati o investiranju v novo,

tehnološko bolj izpopolnjeno opremo.

Stopnja dolgoročnostifinanciranja

Stopnja kratkoročnostifinanciranja



Podjetje XY je imelo na dan 31. 12. 2007 47,81-odstotni delež obratnih sredstev v

vseh sredstvih. Delež se je v opazovanem obdobju povečal za 21,68 odstotnih točk

in je konec leta 2012 znašal 69,49 %. Razlog za to je povečanje zalog materiala ter

kratkoročnih poslovnih terjatev, kar razberemo iz bilance stanja. Menimo, da

povečanje kazalnika pomeni nevarnost za podjetje, zlasti ker se je zmanjšal obseg

poslovanja.

Kazalnik dolgoročnosti investiranja se ne razlikuje od stopnje osnovnosti

investiranja, kar pomeni, da dolgoročna sredstva v podjetju predstavljajo samo

neopredmetena in opredmetena osnovna sredstva. Razlika nastane leta 2012, ko

med dolgoročnimi sredstvi zasledimo tudi dolgoročne poslovne terjatve.

Iz stopnje kratkoročnosti investiranja razberemo stopnjo udeležbe kratkoročnih

sredstev in kratkoročnih aktivnih časovnih razmejitev v vseh sredstvih. Najnižja je

bila leta 2007 in je znašala 67,64 %, najvišja pa leta 2009, in sicer 80,96 %.

3.4 ANALIZA S KAZALNIKI VODORAVNEGA FINANČNEGA

USTROJA

Pri izračunu kazalnikov vodoravnega finančnega ustroja smo primerjali med seboj

podatke z aktivne in pasivne strani bilance stanja v obdobju od 2007 do 2012.

2007 2008 2009 2010 2011 2012

Koeficient kapitalske pokritosti

osnovnih sredstev 1,05 1,19 1,09 0,90 0,41 0,31

Koeficient kapitalske pokritosti

dolgoročnih sredstev 1,05 1,19 1,09 0,90 0,41 0,25

Koeficient dolgoročne pokritosti

dolgoročnih sredstev 1,99 2,03 4,58 3,81 3,67 2,96

Hitri koeficient 0,56 0,33 1,13 0,75 0,65 0,43

Pospešeni koeficient 1,11 1,01 4,02 2,72 2,35 1,92

Kratkoročni koeficient 1,71 1,47 6,32 4,36 3,63 3,01

Tabela 3: Kazalniki vodoravnega finančnega ustroja

(Vir: lastni)

Iz izračunov v tabeli 3 lahko razberemo, da je podjetje v letih od 2007 do 2009

lastniško financiralo vsa osnovna sredstva, z razliko presežka kapitala pa je

pokrivalo še druga sredstva. V naslednjih letih je vrednost kazalnika padla pod 1,

kar pomeni, da je podjetje za financiranje osnovnih sredstev moralo najeti posojilo.

Konec leta 2012 so imeli le še 31 % osnovnih sredstev financiranih s kapitalom. Na



padec kazalnika je vplivala rast nabave osnovnih sredstev v letu 2010 in zmanjšanje

kapitala zaradi izgube.

Graf 3: Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev

(Vir: lastni)

Podjetje je imelo v obravnavanem obdobju med dolgoročnimi sredstvi le

opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva, zato je bil koeficient kapitalske

pokritosti dolgoročnih sredstev identičen koeficientu kapitalske pokritosti osnovnih

sredstev. Razlika nastane leta 2012, kar je posledica dolgoročnih poslovnih terjatev,

ki povečujejo vrednost dolgoročnih sredstev. Odstotek financiranja vseh dolgoročnih

sredstev s kapitalom znaša leta 2012 le še 25 %.

Nizka vrednost obeh kazalnikov neposredno ne pomeni dolgoročne plačilne

nesposobnosti podjetja, saj je imelo dolgoročna sredstva v celoti pokrita z

dolgoročnimi dolžniškimi viri, s katerimi je delno financiralo tudi kratkoročna

sredstva, kar vidimo iz vrednosti koeficienta dolgoročne pokritosti dolgoročnih

sredstev, ki je v vseh letih nad 1. Podjetje je upoštevalo pravilo zdravega

financiranja. Najnižja vrednost koeficienta dolgoročne pokritosti dolgoročnih

sredstev podjetja XY je bila 1,99 v letu 2007 in najvišja 4,58 leta 2009, v naslednjih

letih je malenkost padla, kar pa še ne pomeni, da bo imelo podjetje težave s plačilno

sposobnostjo.

S hitrim koeficientom prikažemo sposobnost podjetja poravnati kratkoročne dolgove

z likvidnimi sredstvi. Med likvidna sredstva smo zajeli denarna sredstva in

kratkoročne finančne naložbe. V našem primeru vrednost hitrega koeficienta kaže

na slabo plačilno sposobnost podjetja, saj je bilo v šestih letih, razen leta 2009, pod

priporočljivo vrednostjo 1. Podjetje zgolj z naslova denarnih sredstev in odprodaje

kratkoročnih finančnih naložb ni bilo zmožno zagotoviti zadostnih likvidnih sredstev

za pokritje kratkoročnih obveznosti.

Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev,

2007, 1.05


2008, 1.19


2009, 1.09


2010, 0.90 Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev,

2011, 0.41


2012, 0.31

Naslov grafikona



Vrednost pospešenega koeficienta naj bi znašala vsaj 0,8, kar pomeni, da je

podjetje sposobno 80 % kratkoročnih obveznosti pokriti z likvidnimi sredstvi in

unovčitvijo kratkoročnih terjatev, 20 % kratkoročnih obveznosti pa bi pokrilo s

prodajo zalog. Podjetje je v opazovanem obdobju preseglo priporočljivo vrednost. Z

vidika ekonomičnosti bi lahko celo rekli, da je bila vrednost koeficienta previsoka, saj

je imelo podjetje v likvidnih sredstvih in terjatvah vezanih veliko več sredstev, kot jih

je potrebovalo za poravnavo zapadlih kratkoročnih obveznosti.

Kratkoročni koeficient nam pove, da je imelo podjetje XY več kratkoročnih sredstev

kot kratkoročnih obveznosti. Vrednost kazalnika je bila celo nad priporočljivo

vrednostjo, za katero v zadnjih letih velja, da naj bi bila okrog 1,5. Za upnike je

visoka vrednost kazalnika dobra, saj naj bi to pomenilo, da je podjetje sposobno

sproti odplačevati obveznosti, za vodstvo podjetja pa je neugodna, kar kaže na

neustrezno politiko kreditiranja kupcev. Najvišja vrednost kazalnika je bila v letu

2009, in sicer 6,32. Podjetje je v tem letu odplačalo kratkoročni kredit oz. ga

zamenjalo z dolgoročnim, poplačali so tudi večino zapadlih terjatev, s tem se je

vrednost kratkoročnih obveznosti močno znižala. Na strani kratkoročnih sredstev pa

so se povečale zaloge in kratkoročne poslovne terjatve, kar je posledica zmanjšanja

kupne moči, finančne nediscipline ter neuspešne izterjave. V naslednjih letih je

vrednost kazalnika padla, vendar so bile vrednosti zalog in kratkoročnih poslovnih

terjatev še vedno previsoke, kažejo se že težave s plačilno sposobnostjo.

Graf 4: Kazalniki likvidnosti (hitri, pospešeni in kratkoročni koeficient)

(Vir: lastni)

Hitri koeficient

Pospešeni koeficient

Kratkoročni koeficient



3.5 ANALIZA S KAZALNIKI GOSPODARNOSTI IN

DOBIČKONOSNOSTI

Pri izračunu kazalnikov gospodarnosti in dobičkonosnosti smo uporabili podatke iz

izkaza poslovnega izida v obdobju od 2007 do 2012.

2007 2008 2009 2010 2011 2012

Koeficient gospodarnosti poslovanja 1,01 1,03 1,04 1,07 0,86 0,96

Koeficient celotne gospodarnosti 1,00 1,00 1,00 1,00 0,78 0,81

Tabela 4: Kazalniki gospodarnosti

(Vir: lastni)

Podjetje je v letih od 2007 do 2010 pri izvajanju svoje osnovne dejavnosti poslovalo

gospodarno, saj je imelo več poslovnih prihodkov kot poslovnih odhodkov. V letu

2010, ko je bila vrednost koeficienta najvišja, je podjetje ustvarilo 52.516 EUR

dobička. V naslednjih dveh letih je podjetje poslovalo z izgubo, kar pomeni, da s

prodajo svojih izdelkov niso zaslužili dovolj za pokritje stroškov.

Koeficient celotne gospodarnosti prikaže podobno sliko kot predhodni koeficient, saj

je v obdobju od 2007 do 2010 podjetje še poslovalo gospodarno, leta 2010 so

ustvarili 1.812 EUR dobička pred davki. V naslednjih letih so poslovali z izgubo.

Graf 5: Prihodki, poslovni prihodki, odhodki in poslovni odhodki v letih 2007–2012

(Vir: lastni)

Vzrok za zmanjšanje tako gospodarnosti poslovanja kot tudi celotne gospodarnosti

je bilo zmanjšanje tako prihodkov kot odhodkov, vendar je bilo zmanjšanje

prihodkov večje kot zmanjšanje odhodkov, kar je razvidno iz grafa 5. Razlika med

Prihodki

Poslovni prihodki

Odhodki

Poslovni odhodki



letoma 2008 in 2009 je bila posledica pomanjkanja naročil: ker ni bilo naročil, je

upadla prodaja in podjetje je bilo prisiljeno odpustiti več kot polovico zaposlenih iz

proizvodnje. V letu 2011 pa je razvidna rast odhodkov nad prihodki, kar je povzročilo

izgubo podjetja.

2007 2008 2009 2010 2011 2012

Koeficient čiste

dobičkonosnosti kapitala

(ROE) 0,03 % 1,46 % 0,16 % 0,28 % - -

Koeficient čiste

dobičkonosnosti sredstev

(ROA) 0,01 % 0,41 % 0,03 % 0,05 % - -

Tabela 5: Kazalniki dobičkonosnosti

(Vir: lastni)

Za lastnike podjetja je kazalnik čiste dobičkonosnosti kapitala (ROE) eden

najpomembnejših in najpogosteje uporabljenih. Donosnost naložbe naj bi presegla

obrestne mere dolgoročnih vezav pri bankah, saj je v tem primeru njihova naložba

uspešna. V letih od 2007 do 2010 je vrednost koeficienta nihala od 0,03 % do 1,46

%. Leta 2008, ko je bilo podjetje najuspešnejše, vrednost koeficienta 1,46 %

pomeni, da je podjetje na 100 EUR kapitala ustvarilo 1,46 EUR čistega dobička.

Zadnji dve leti je poslovalo z izgubo, zato kazalnika nismo računali.

Lastniki podjetja z rezultatom nikakor ne morejo biti zadovoljni, saj je podjetje v

opazovanem obdobju ustvarilo premalo dobička, kar pomeni, da je onemogočena

rast in širjenje podjetja. To pa dolgoročno lahko pomeni prenehanje delovanja

podjetja.

Kazalnik čiste dobičkonosnosti sredstev (ROA) nam pove, koliko čistega dobička je

podjetje ustvarilo z razpoložljivimi sredstvi. Vrednost kazalnika v prvih štiri letih se

giblje med 0,01 % in 0,41 %, kar pomeni da z enoto vloženih sredstev ne pridelajo

skoraj ničesar. Zaradi izgube v zadnjih dveh letih kazalnika nismo računali.



4 ZAKLJUČEK

Vodstva podjetij, predvsem manjših, pri svojem delu pogosto pozabijo, da lahko

temeljne računovodske izkaze uporabijo kot bazo podatkov o lastnem poslovanju. V

računovodskih izkazih so zapisi dogodkov, ki so se zgodili v preteklosti, njihov

namen pa je dajati informacije o finančnem položaju in uspešnosti poslovanja

podjetja. Pridobimo jih z analizo poslovanja. Najpogosteje je uporabljena analiza z

računovodskimi kazalniki, pri kateri je poleg izračuna kazalnika bistveno

pomembnejša vsebinska razlaga in ugotavljanje prednosti in slabosti izkazane

vrednosti.

Diplomsko delo analizira poslovanje podjetja XY v obdobju 2007–2012 in temelji na

prikazu nekaterih ključnih računovodskih kazalnikov. Izračun teh smo opravili na

podlagi javno objavljenih letnih poročil podjetja. Z analizo poslovanja smo ugotovili,

da je gospodarska kriza podjetje močno prizadela, kar se odraža v njegovih

računovodskih izkazih in posledično računovodskih kazalnikih.

Kazalniki stanja financiranja kažejo, da je imelo podjetje v vseh letih opazovanega

obdobja prenizek delež kapitala in je bilo finančno odvisno od tujih virov, kar

neugodno vpliva na finančno moč podjetja in zmanjšuje varnost poslovanja. Vendar

so bili tuji viri financiranja dolgoročne narave in so kot taki zmanjševali tveganje

kratkoročne plačilne nesposobnosti.

Analiza s kazalniki vodoravnega finančnega ustroja je pokazala, da je bilo podjetje v

prvih treh letih opazovanega obdobja še sposobno lastniško financirati vsa osnovna

sredstva, zadnja tri leta pa je bilo prisiljeno najeti posojilo. Pri tem je upoštevalo

pravilo zdravega financiranja, to pomeni, da je imelo dolgoročna sredstva pokrita z

dolgoročnimi viri, zato je bilo pričakovati, da podjetje dolgoročno ne bo imelo težav s

plačilno sposobnostjo. A že izračun hitrega koeficienta, ki pa je kratkoročnega

značaja, pokaže drugačno sliko. Vrednost kazalnika, ki je bila v vseh letih, razen leta

2009, pod 1, kaže na slabo plačilno sposobnost podjetja, kar se je dejansko izkazalo

v letih 2011 in 2012, ko je imelo podjetje večkrat blokiran račun. Vrednost

pospešenega in hitrega koeficienta je bila sicer nad priporočeno vrednostjo

kazalnika, vendar je bila to posledica povečanja zalog in kratkoročnih terjatev do

kupcev. Zaloge in terjatve pa pomenijo razpoložljiva sredstva za pokritje obveznosti

šele ob njihovi unovčitvi.

Podjetje je v letih 2007–2010 ustvarilo minimalni dobiček, kar je razvidno iz

kazalnikov gospodarnosti in dobičkonosnosti. Najuspešnejše je bilo leta 2008, ko je

stopnja dobičkonosnosti znašala 1,46 %, kar pomeni, da se je kapital v tem letu

kapitaliziral z 1,46-odstotno stopnjo dobička. Vendar v primerjavi z bančno obrestno

mero, ki je konec leta 2008 znašala 5,4 % (http://varcuj24.si/blog/bancnistvo-



obrestne-mere-na-depozite-bodo-se-nizje.html) njihova naložba ni bila uspešna.

Leta 2011 in 2012 je podjetje že poslovalo z izgubo.

Podjetje je torej preveč zadolženo, ima previsoke terjatve do kupcev in previsoke

zaloge. Likvidnostne težave so se iz leta v leto povečevale. Zmanjšala so se

naročila, na začetku predvsem zaradi manjše kupne moči, kasneje pa tudi na račun

kakovosti izdelkov. Podjetje je bilo zaradi zmanjšanega obsega proizvodnje

prisiljeno odpustiti večje število delavcev, preostalih zaposlenih pa glede na obseg

dela niso primerno nagradili. Nezadovoljstvo zaposlenih je poleg cenovno ugodnega

a kakovostno neustreznega repro materiala vplivalo na slabšo kakovost izdelkov.

Podjetje na krizo ni bilo pripravljeno, kar pomeni, da ni pravilno reagiralo na nove

razmere na trgu, posledično pa je to vplivalo na njegovo negativno poslovanje.

V podjetju bi se morali bolj potruditi pri izterjavi poslovnih terjatev s poboti, z

odprodajo terjatev, e-izvršbami. Pri sklepanju poslov z novimi poslovnimi partnerji bi

morali njihovo poslovanje prej preveriti, saj bi na ta način zmanjšali tveganje

neplačanih terjatev. Agresivnejši bi morali biti pri prodaji zalog končnih proizvodov,

kar bi lahko dosegli s popusti, obročnim odplačevanjem ali ugodnim kreditiranjem.

Posledično bi prišli do še kako potrebnega obratnega kapitala, tega pa bi morali

takoj vložiti nazaj v razvoj novih izdelkov, ki bi prinašali več dodane vrednosti.

Seveda pa je treba najprej dvigniti zainteresiranost za izhod iz krize med

zaposlenimi v podjetju. Stimulacija in nagrajevanje za vestno, odgovorno in

kakovostno delo ter poudarek na iskanju inovativnih rešitev so nujni ukrepi, če

podjetje želi obstati.

Krizna situacija je lahko tudi priložnost za podjetje, da spremeni navade in

razmišljanje ter najde novo poslovno priložnost.



LITERATURA IN VIRI

1. Ajpes. Letna poročila podjetja XY za obdobje 2007–2012.

2. Ajpes FI-PO Finančni podatki. Pridobljeno 14. 6. 2014 z naslova

http://www.ajpes.si/fipo/pojasnila_za_gd.asp.

3. Analiza in interpretacija kazalnikov. Pridobljeno 29. 3. 2014 z naslova

http://www.zfm.si/shared_files/Vsebina%20iz%20navodil%20za%20uporabo

%20finanenih%20modelov_avgust%202013.pdf.

4. Benedik, B. (2003). Ugotavljanje uspešnosti podjetij z računovodskimi in

finančnimi kazalniki. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

5. Hočevar, M., Igličar, A. (1997). Računovodstvo za managerje. Ljubljana:

Gospodarski vestnik.

6. Hočevar, M. et al. (2000). Osnove računovodstva. Ljubljana: Ekonomska

fakulteta.

7. Igličar, A. (2009). Računovodski izkazi in njihova analiza. Ljubljana:

Ekonomska fakulteta.

8. Kazalniki obračanja. Pridobljeno 30. 4. 2014 z naslova http://www.e-

podjetnik.org/podjetnistvo/9-racunovodstvo-finance/44-kazalniki-obracanja.

9. Koletnik, F. (2006). Proučevanje (analiziranje) računovodskih izkazov.

Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

10. Krivec, A. (2006). Primerjava računovodskih kazalnikov uspešnosti izbranih

družb. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta.

11. Kriza narekuje tudi analiziranje bilanc. Pridobljeno 30. 4. 2014 z naslova

http://efekta.si/upload/doc/45_Kriza_narekuje_tudi_analiziranje_bilanc.pdf.

12. Mayr, B. (2003). Kako gospodariti, da bomo potrebovali čim manj virov

financiranja. Ljubljana: Gospodarska zbornica Slovenije.

13. Obrestne mere na depozite. Pridobljeno 10. 4. 2015 z naslova

http://varcuj24.si/blog/bancnistvo-obrestne-mere-na-depozite-bodo-se-

nizje.html.

14. Petrijan, B. (2005). Računovodske informacije za odločanje o financiranju s

poudarkom na odločitvah o uporabi denarnih sredstev. Diplomsko delo,

Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta.

15. Računovodski kazalniki. Pridobljeno 14. 3. 2014 z naslova

http://www.pavliha.org/boniteta_kazalniki.htm.

16. Slovenski računovodski standardi (2006). Ljubljana: Slovenski inštitut za

revizijo.

17. Štefe, E. (2011). Analiza bilanc in revizija. Interno gradivo za višjo strokovno

šolo, program ekonomist. Kranj: B&B.

18. Šuštar, R. (2009). Analiza bilanc in revizija. Pridobljeno 5. 4. 2014 z naslova

http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/vs/Gradiv

a_ESS/Impletum/IMPLETUM_3EKONOMIST_Analiza_bilanc_Sustar.pdf.



PRILOGI

Priloga 1: Bilanca stanja podjetja XY v obdobju 2007–2012 v EUR

2007 2008 2009 2010 2011 2012

SREDSTVA 1.372.046 1.577.203 1.805.415 1.940.677 1.906.596 1.858.532

A. DOLGOROČNA SREDSTVA 416.469 374.580 343.788 417.721 406.871 472.019

I. Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne

časovne razmejitve 37.852 37.852 37.852 147.449 143.675 179.651

1. Neopredmetena sredstva 37.852 37.852 37.852 147.449 143.675 179.651

2. Dolgoročne aktivne časovne razmejitve 0 0 0 0 0 0

II. Opredmetena osnovna sredstva 378.617 336.728 305.936 270.272 263.196 195.368

III. Naložbene nepremičnine 0 0 0 0 0 0

IV. Dolgoročne finančne naložbe 0 0 0 0 0 0

1. Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil 0 0 0 0 0 0

2. Dolgoročna posojila 0 0 0 0 0 0

V. Dolgoročne poslovne terjatve 0 0 0 0 0 97.000

VI. Odložene terjatve za davek 0 0 0 0 0 0

B. KRATKOROČNA SREDSTVA 928.086 1.202.623 1.461.627 1.522.956 1.499.725 1.386.513

I. Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo 0 0 0 0 0 0

II. Zaloge 325.324 382.147 530.508 574.168 525.775 500.633

III. Kratkoročne finančne naložbe 299.588 263.958 262.058 262.058 256.558 192.098

1. Kratkoročne finančne naložbe, razen posojil 0 0 0 0 0 0

2. Kratkoročna posojila 299.588 263.958 262.058 262.058 256.558 192.098

IV. Kratkoročne poslovne terjatve 298.613 553.966 668.515 685.136 706.294 689.279

V. Denarna sredstva 4.561 2.552 546 1.594 11.098 4.503

C. KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 27.491 0 0 0 0 0

Zabilančna sredstva 0 0 0 0 0 0

OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 1.372.046 1.577.203 1.805.415 1.940.677 1.906.596 1.858.532

A. KAPITAL 438.107 444.515 373.246 374.279 166.703 115.859

I. Vpoklicani kapital 169.004 169.004 169.004 169.004 169.004 169.004

1. Osnovni kapital 169.004 169.004 169.004 169.004 169.004 169.004

2. Nevpoklicani kapital (kot odbitna postavka) 0 0 0 0 0 0

II. Kapitalske rezerve 77.990 77.990 77.990 77.990 0 0

III. Rezerve iz dobička 2.451 2.451 2.451 2.451 0 0

IV. Presežek iz prevrednotenja 0 0 0 0 0 0

V. Preneseni čisti poslovni izid (preneseni čisti

dobiček/izguba) 188.513 188.662 123.189 123.801 0 (-2.301)

VI. Čisti poslovni izid poslovnega leta (čisti

dobiček/čista izguba poslovnega leta) 149 6.408 612 1.033 (-2.301) (-50.844)

B. REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PASIVNE

ČASOVNE RAZMEJITVE 0 0 0 0 0 0

1. Rezervacije 0 0 0 0 0 0

2. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve 0 0 0 0 0 0

C. DOLGOROČNE OBVEZNOSTI 391.050 316.780 1.200.750 1.217.000 1.326.234 1.281.234

I. Dolgoročne finančne obveznosti 391.050 316.780 1.200.750 1.217.000 1.326.234 1.281.234

II. Dolgoročne poslovne obveznosti 0 0 0 0 0 0

III. Odložene obveznosti za davek 0 0 0 0 0 0

Č. KRATKOROČNE OBVEZNOSTI 542.889 815.908 231.419 349.398 413.659 461.252

I. Obveznosti, vključene v skupine za odtujitev 0 0 0 0 0 0

II. Kratkoročne finančne obveznosti 199.099 216.541 5.426 0 100.000 164.723

III. Kratkoročne poslovne obveznosti 343.790 599.367 225.993 349.398 313.659 296.529

D. KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 0 0 0 0 0 187

Zabilančne obveznosti 0 0 0 0 0 0



Priloga 2: Izkaz poslovnega izida podjetja XY v obdobju 2007–2012 v EUR

2007 2008 2009 2010 2011 2012

1. ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE 1.700.754 1.656.305 1.016.598 814.138 744.238 564.854

2. SPREMEMBA VRED. ZALOG PROIZVODOV IN

NEDOKONČANE PROIZVODNJE 0 0 0 0 0 0

3. USREDSTVENI LASTNI PROIZVODI IN LASTNE

STORITVE 0 0 0 0 0 0

4. DRUGI POSLOVNI PRIHODKI (s

prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki) 0 0 0 0 0 77.825

5. Stroški blaga, materiala in storitev 1.333.068 1.259.859 766.769 583.166 681.205 441.695

a) Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala

ter stroški porabljenega materiala 1.082.213 980.673 600.204 459.707 581.994 361.442

b) Stroški storitev 250.855 279.186 166.565 123.459 99.211 80.253

6. Stroški dela 253.415 250.404 150.145 115.436 139.985 109.262

a) Stroški plač 147.630 146.932 82.903 60.160 79.380 58.828

b) Stroški pokojninskih zavarovanj 0 0 17.609 11.144 8.304 4.660

c) Stroški drugih socialnih zavarovanj 24.058 23.505 10.016 8.118 4.476 10.221

č) Drugi stroški dela 81.727 79.967 39.617 36.014 47.825 35.553

7. Odpisi vrednosti 54.868 46.576 31.358 28.116 10.849 12.614

a) Amortizacija 54.868 46.576 31.358 28.116 10.849 12.614

b) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri

neopredmetenih sredstvih in opredmetenih osnovnih

sredstvih 0 0 0 0 0 0

c) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih

sredstvih 0 0 0 0 0 0

8. Drugi poslovni odhodki 37.361 51.424 33.852 34.904 32.982 26.505

9. Finančni prihodki iz deležev 0 0 0 0 0 0

10. Finančni prihodki iz danih posojil 0 0 0 0 0 0

11. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev 10.757 6.258 969 3.873 124 658

12. Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov

finančnih naložb 0 0 0 0 0 0

13. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti 23.102 43.761 21.843 59.322 78.928 78.431

14. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti 5.015 2.655 5.841 0 4.489 2.619

15. DRUGI PRIHODKI 4.110 1.294 411 6.501 2 1

16. DRUGI ODHODKI 4.339 2.732 6.745 1.756 3.502 23.056

17. DAVEK IZ DOBIČKA 4.304 38 813 779 0 0

18. ODLOŽENI DAVKI 0 0 0 0 0 0

19. ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA

OBDOBJA (ČISTI DOBIČEK/IZGUBA

OBRAČUNSKEGA OBDOBJA) 149 6.408 612 1.033 (-207.576) (-50.844)

20. POVPREČNO ŠT. ZAPOSLENCEV NA

PODLAGI DELOVNIH UR V OBRAČ. OBDOBJU 18 19,00 9,08 6,50 8,21 6,41

21. PRENESENI ČISTI DOBIČEK/ČISTA IZGUBA 188.513 188.662 123.189 123.801 124.834 (-2.301)

22. ZMANJŠANJE KAPITALSKIH REZERV 0 0 0 0 77.990 0

23. ZMANJŠANJE REZERV IZ DOBIČKA 0 0 0 0 2.451 0

a) zmanjšanje zakonskih rezerv 0 0 0 0 0 0

b) zmanjšanje rezerv za lastne delnice in lastne

poslovne deleže 0 0 0 0 0 0

c) zmanjšanje statutarnih rezerv 0 0 0 0 0 0

č) zmanjšanje drugih rezerv iz dobička 0 0 0 0 2.451 0

24. POVEČANJE REZERV IZ DOBIČKA 0 0 0 0 0 0

a) povečanje zakonskih rezerv 0 0 0 0 0 0

b) povečanje rezerv za lastne delnice in lastne

poslovne deleže 0 0 0 0 0 0

c) povečanje statutarnih rezerv 0 0 0 0 0 0

č) povečanje drugih rezerv iz dobička 0 0 0 0 0 0

25. BILANČNI DOBIČEK/IZGUBA 188.662 195.070 123.801 124.834 (-2.301) (-53.145)

analiza poslovanja podjetja xy zodločanje je analiza poslovanja, tako organizacije kot okolja...

Documents