da sije sonce - ljudmila.org · 4 kazalo 5 moje in tvoje telo 123 vrece presenecenja 124 5.2 drugi...

1

DA SIJE SONCE

2 31. ODGOVORNOST IN IDENTITETA | IGRE

PRISPEVKI STROKOVNJAKOV

PROTI TOKU NAVZGOR

Osebni/individualni dejavniki tveganja

Osebni/individualni dejavniki varovanja

CSAP je identificiral tri glavne kategorije dejavnikov varovanja,

ki delujejo na podrocju osebnosti (v Brounstein in drugi 1999,

7):

Družina kot dejavnik tveganja

Družina kot dejavniki varovanja

Vzgojno – izobraževalne institucije kot dejavnik tveganja

Vzgojno – izobraževalne institucije kot dejavniki varovanja

Vrstniška skupina kot dejavnik tveganja

Vrstniška skupina kot dejavnik varovanja

Skupnost kot dejavnik tveganja

Skupnost kot dejavnik varovanja

Družba kot dejavnik tveganja

Družba kot dejavnik varovanja

CE OTROK ŽIVI …

DA SIJE

SONCE

4 5KAZALO

MOJE IN TVOJE TELO 123

VRECE PRESENECENJA 124

5.2 DRUGI SKLOP IGER: CUSTVA 125

NAMEN 126

ZA RAZMISLEK PRED IZVAJANJEM IGER 126

MAVRICNA SKALA CUSTEV 130

MAVRICNA SKALA CUSTEV 130

RIŠEM, DA TE OPIŠEM 133

RUMENA PLEŠE, RDECA VRISKA,

MODRA SANJA 133

KOLAŽ CUSTEV 1 133

KOLAŽ CUSTEV 2 133

PANTOMIMA CUSTEV 133

PRIJETNO IN NEPRIJETNO 133

RIŠEM, DA TE OPIŠEM 134

RUMENA PLEŠE, RDECA VRISKA,

MODRA SANJA 135

KOLAŽ CUSTEV 1 135

KOLAŽ CUSTEV 2 136

PANTOMIMA CUSTEV 137

PRIJETNO IN NEPRIJETNO 138

POJEMO O CUSTVIH 139

CAROVNICA CUSTEV 139

POJEMO O CUSTVIH 139

CAROVNICA CUSTEV 140

141

KJE SE SKRIVA STRAH 142

CEVLJAR, CEVLJAR, JUHA BO ZAVRELA 142

KJE SE SKRIVA STRAH 143

CEVLJAR, CEVLJAR, JUHA BO ZAVRELA 144

PANTOMIMA SMEHA 145

PANTOMIMA SMEHA 147

KAJ ME JEZI 150

KO SEM JEZEN 150

VARNOSTNI VENTIL 150

UJEMI MOJO SENCO 150

Otroke želimo nauciti: 150

KAJ ME JEZI 151

KO SEM JEZEN 152

VARNOSTNI VENTIL 154

UJEMI MOJO SENCO* 157

5.3.TRETJI SKLOP IGER:

MEDOSEBNI ONOSI 157

NAMEN 157


RADODARNI STOL Z BLAZINO 160

163

RADODARNI STOL 164

VREMENSKA NAPOVED 165

VREMENSKA NAPOVED 168

MUHAST MOST 169

GRADIMO 169

MUHAST MOST 169

GRADIMO 171

172

PISANI PLANET* 173

KAZALO

1.UVOD 5

2. PRISPEVKI STROKOVNJAKOV 6

PROTI TOKU NAVZGOR 6

Osebni/individualni dejavniki tveganja 13

Osebni/individualni dejavniki varovanja 14

CSAP je identificiral tri glavne kategorije dejavnikov

varovanja, ki delujejo na podrocju osebnosti (v

Brounstein in drugi 1999, 7): 14

Družina kot dejavnik tveganja 15

Družina kot dejavniki varovanja 15

Vzgojno – izobraževalne institucije kot dejavnik tveg-

anja 16

Vzgojno – izobraževalne institucije kot dejavniki

varovanja 16

Vrstniška skupina kot dejavnik tveganja 16

Vrstniška skupina kot dejavnik varovanja 17

Skupnost kot dejavnik tveganja 17

Skupnost kot dejavnik varovanja 18

Družba kot dejavnik tveganja 18

Družba kot dejavnik varovanja 18

CE OTROK ŽIVI … 26

KOMUNIKACIJA OTROKA 36

ZA RAZVOJNO FAZO SPECIFICNE IGRE 41

DRUŽINA PREDŠOLSKEGA OTROKA V

PREMAGOVANJU ZASVOJENOSTI STARŠEV

51

UVAJANJE SPREMEMB - ZAHTEVNA NALOGA

PROJEKTNEGA VODENJA 69

3. PREDSTAVITEV PROJEKTA 84

4.IGRE ZA RAZVIJANJE IN KREPITEV

IDENTITETE, CUSTEV IN MEDOSEBNIH

ODNOSOV 102

5.1 PRVI SKLOP IGER: IDENTITETA 102

NAMEN 102


TO ŽE ZNAM 106

Slika 1. To že znam (Sonja) 107

SKRIVNOSTNI DNEVNIK 108

MOJI USPEHI 111

ZRCALNA SLIKA 113

MOJE IME 113

PROGASTI TIGER 113

CAROBNO POTOVANJE 113

POTUJEM V DALJAVE 113

PISMO IZ DALJAVE 113

ZRCALNA SLIKA 113

114

MOJE IME 115

PROGASTI TIGER 115

CAROBNO POTOVANJE 116

POTUJEM V DALJAVE 118

PISMO IZ DALJAVE 119

JEZERO MEDU 120

KAJ OBCUTIM? 120

MOJE IN TVOJE TELO 120

VRECE PRESENECENJA 120

JEZERO MEDU 120

KAJ OBCUTIM? 121


v notranje (na primer telo) in/ali zunanje okolje cloveka znamenom preprecevanja bolezni ali kakšnega drugeganegativnega zdravstvenega pojava (Zaletel in drugi, 2007:233). Iz vidika nacina delovanja jo delimo na tri osnovneravni in sicer:

primarna ali univerzalna preventiva, ki je namenjenasplošni populaciji ali veliki populacijski skupini ljudi, ki so(vsaj na videz) zdravi,sekundarna ali selektivna preventiva, ki je namenjena pop-ulacijski skupini z vecjim tveganjem, kot so npr. otroci izdružin alkoholikov terterciarna ali indicirana preventiva, ki je namenjena popu-lacijski skupini, kjer je problem že zaznan, npr. mladostni-ki, ki eksperimentirajo z drogami, se delinkventno vedejoipd. (Mrazek in Haggerty, 1994; Kumpfer in Baxley,1997).

Na tem mestu se bomo osredotocili predvsem na pri-marno preventivo, katere ukrepi niso usmerjeni v prepre-cevanje tocno dolocene bolezni, temvec v cilj, da bi zdraviljudje ostali zdravi oziroma bi svoje zdravje še okrepili.Prispevajo k preprecevanju številnih bolezni, ohranjanju inkrepitvi zdravja ter dobremu pocutju in cilosti v populacijina splošno. Lahko bi zakljucili, da primarna preventiva niprvenstveno usmerjena v preprecevanje bolezni pac pabolj v krepitev dobrega pocutja ljudi (Gullotta in Bloom,2003: 9).

PREVENTIVA, KI NI DOBRO PREMIŠLJENA, LAHKOŠKODIIzhajajmo iz predpostavke, da je uspešna preventiva sku-pek procesov in aktivnosti, konsistentnih z moralniminaceli, vrednotami in cilji, s spoznanji in prepricanji,dokazi in razumevanjem casa ter okolja v katerem živimoin delamo. Vsa ta nacela obstajajo znotraj širšega kontek-sta in so v interaktivnem odnosu.

Ceprav marsikdo meni, da je preventiva pac nekaj, karzna delati vsak, že vsakdanja praksa in malo boljpoglobljen pogled pokažeta, da temu ni tako.

Nekoc je veljalo (v nekaterih sredinah žal velja še danes),da je informiranje ljudi o nevarnostih dovolj, da bodospremenili svoje obnašanje. Toda cloveško obnašanje jekompleksno in zavest o zdravstvenih tveganjih ne vodiavtomatsko v obnašanje za ohranitev zdravja (Ghez vCohen in drugi, 2007: 4). Pricakovanje, da bo intenzivnoinformiranje o nevarnostih in tveganjih za zdravje opol-nomocilo posameznike, da bodo suvereno, avtonomno inaktivno skrbeli za svojo zdravje, je milo receno, iluzija. Ce se osredotocimo na preventivo (zlo)rabe drog. Glavnipredmet konvencionalnih pristopov preventive (zlo)rabedrog je širjenje informacij o (zlo)rabi drog, farmakoloških

ucinkih in škodljivih posledicah. Ti pristopi predpostavlja-jo, da (zlo)rabo drog povzroca pomanjkanje znanja onevarnostih njihove rabe. Pri tem se predvideva, da lahko(zlo)rabo drog preprecimo, ce spodbudimo posameznika,da se zave dejstev o (zlo)rabi drog in se bo, oborožen stemi informacijami, logicno in racionalno odlocal protikajenju, pitju alkohola in (zlo)rabi prepovedanih drog. Stem je povezana tudi uporaba tehnike vzbujanja strahuoziroma ustrahovanja, ki dramatizira nevarnosti (zlo)rabedrog. A raziskave o ucinkovitosti takšnih pristopov sopokazale, da ne delujejo (Tobler 2001; EMCDDA 2006).Ce damo v ospredje le informiranje o drogah, potem je vprvem planu droga – kemija in ne clovek. Tisti, ki seukvarjajo z marketinškim komuniciranjem vedo, da jelahko vsako javno prikazovanje nekega izdelka, vkljucno spopularizacijo negativnih stališc do njega, tudi njegovapromocija. Še posebej, ce je promovirana stvar neznanain veliko obljublja. Droga se lahko prikaže za še privlacne-jšo in misteriozno. Res pa je, da brez informacij tudi negre. Pristopi informiranja povecajo znanje in vcasih tudiokrepijo odnos proti uporabi drog, toda manjka jim vplivna vedenje, povezano z (zlo)rabo drog.

Tudi delovanje le v smeri za spremembo navad in vedenja,ni dovolj. Ljudje potrebujejo razvoj kompetenc, kako topridobljeno znanje uporabiti. Npr. da bi preprecili agresi-jo, je veliko bolje uciti otroke, kako naj se vedejo proso-cialno, namesto, da jim zapovedujemo, naj se ne prepira-jo, naj ne bodo agresivni, ali jih celo kaznujemo, kadar tonaredijo (Durlak 2003: 65).

Želela bi poudariti, da mora biti preventiva osnovanapredvsem na znanosti in ne zgolj na intuiciji, predvidevan-jih ter željah. Edukatorje (izvajalce preventivnih pro-gramov) v veliki meri vodi motiv, da »nekaj naredijo«, daprenesejo na izbrano ciljno populacijo bistveno znanje, vupanju, da bo to znanje vplivalo na njihovo vedenje inodlocitve. Vendar predvidevanje in dobre želje niso dovolj.V mnogih primerih obstaja precejšnja razlika med tem, vkakšne ucinke verjamejo edukatorji, da so jih dosegliskozi preventivni program in v kaj verjamejo uporabnikinjihovih programov. Ali bodo slišano tudi dejanskouporabili v vsakdanjem življenju? Prav zato mora biti preventiva sestavljena iz pretehtanega»lovljenja ravnotežja med neobremenjeno dojemljivostjo

no preverjati s pomocjo sistematicne evalvacije, ki jepomemben sestavni del preventivnega programa in ne

1. ODGOVORNOST IN IDENTITETA | PRISPEVKI

1. PRISPEVKI

1.UVODMonografija je namenjena vsem, ki delajo z otroki v vrt-

cih, šolah in seveda jo lahko uporabijo tudi starši.Zasnovana in razdeljena je na dve zaokroženi celoti. V prvem, teoreticnem delu razlicni avtorji z izbranimistrokovnimi teksti poskrbijo za osvetlitev razlicnih vidikovin mnogih vzrokov, ki lahko vplivajo na razvoj neželjenihoblik vedenja v slovenski post- moderni družbi. Gre zaozavešcanje strokovne javnosti, kje so vzroki za nastalerazmere. To zagotovo lahko prispeva k boljšemurazumevanju dogajanja v družinah otrok in s tem posred-no tudi k ustreznejšim pristopom tako pri sodelovanju zotroki, kot z njihovimi starši. V nadaljevanju gradiva pa so predstavljene številne prak-ticne možnosti in sistematicno urejeni predlogi didaktic-nih iger. Igre so razdeljene v tri sklope in sicer prvi sklopiger za razvijanje in krepitev identitete, drugi sklop jepovezan s custvi in tretji z medosebnimi odnosi. Vsi pred-logi iger so opremljeni s cilji, namigi za izvajalce, naštetiso potrebni pripomocki, dana so navodila za potek iger inob koncu vsake igre so zapisani še utrinki. Utrinki sonastali s samoevalvacijo in evalvacijo strokovnih delavcev,ki so igre izvajali in preizkušali v praksi.Vodilo vseh, ki smo sodelovali v projektu in pri nastajanjumonografije je bilo, da bi opozorili na pomen zgodnjegaotroštva ter na vlogo instistucionalne vzgoje pri zagotavl-janju vzgojno iobraževalnih ciljev, ki se prilagajajo individ-ualnim potrebam, usmerjenih na otroka in družino. Vpredšolskem obdobju ima otrok mnogo možnosti inpriložnosti za razvoj socialnih in custvenih spretnostipovezanih z ucenjem. Cim boljša je opremljenost otrokana zacetku, tem vec možnosti ima kasneje za uspešnoreševanje problemov.

2. PRISPEVKISTROKOVNJAKOV

PROTI TOKU NAVZGOR Marijana Kašnik Janet, Evgen Janet

PovzetekAvtorja v prispevku opredelita preventivno delovanje in

se pri tem osredotocata predvsem na primarno preventi-vo. Poudarjata pomen kriticne distance in odgovornostivsakega posameznika, ki izvaja preventivo. Nadaljepoudarita pomen primarne preventive pri preprecevanjuzasvojenosti v zgodnjem otroškem obdobju. Na podlagištevilnih raziskav opredelita dejavnike tveganja in varovan-

ja, ki vplivajo na pojav vedenja, ki lahko vodi v zasvo-jenost. Še posebej poudarita pomen zgodnjega razvoja inkrepitve osebnih in socialnih kompetenc, ki pomembnoolajšajo stopnje prehoda iz otroštva v zadovoljivo inuspešno obdobje odraslega posameznika.

UVODMed sprehodom ob reki je mimoidoci opazil, da se

nekdo utaplja v vodi. Potem, ko je reševalec potegnil uta-pljajoco se osebo na nabrežje, je v reki opazil še nekogapotrebnega pomoci. Kmalu je bila reka polna utapljajocihse ljudi in reševalec je potreboval pomoc pri reševanju. Nažalost vseh ljudi ni bilo moc rešiti. Nekatere žrtve so potem, ko so jih že potegnili na nabrežje, zopet padle nazaj vvodo. Kmalu se je eden od reševalcev podal v smeri protivodnemu toku. »Kaj pocneš?« so ga zmedeno spraševaliostali reševalci. Reševalec, namenjen proti toku, je odgov-oril: «Grem po toku navzgor, da vidim, zakaj toliko ljudinenehno pada v vodo.« Izkazalo se je, da je bila na mostucez reko luknja, skozi katero so ljudje padali. Reševalec, kise je podal proti toku, se je zavedel, da bi lahko popraviloluknje preprecilo padanje ljudi v reko. Iz knjige Prevention is primary, poglavje The Imperativefor Primary Prevention, str. 4-5.

S to zgodbico bi vas rada spodbudila k razmisleku odelovanju preventive. Dejanju "gibati se v smeri protitoku" in ukrepanju, preden se pojavi težava, bi lahko reklipreventivno delovanje.

Danes o preventivi veliko govorimo, uporablja se bolj alimanj pogosto, na takšen ali drugacen nacin. Vendar, ceželimo resnicno razumeti razsežnost preventive, je potreb-no poznati osnove. Zacne se z razumevanjem in natancn-im poimenovanjem besed in pojmov. Beseda preventivaizhaja iz latinske besede, ki pomeni "to come before" -"priti pred". Pomeni "biti previden pred neko nevarnos-tjo ali škodo, izogniti se nevarnosti s pravocasnimiaktivnostmi, prepreciti napovedljive probleme". Poreklobesede se uporablja na mnogih podrocjih, v zdravstvu,ekologiji, tehnologiji ipd.

Na podrocju javnega zdravja razumemo pod terminompreventiva sklop aktivnosti, s katerimi želimo vzpostavitirazmere:ki bodo ugodne za ohranitev in krepitev zdravja, ki bodo preprecevale bolezni, bodo pomagale povrniti zdravstveno stanje v stanje predzacetkom bolezni, ki bodo zmanjšale intenzivnost težav, povzrocenih zboleznijo ali pa vsaj upocasnile nadaljnji razvojbolezenskega procesa (Zaletel in drugi 2007, 238).

Na splošno lahko preventivo opredelimo kot poseganje

40.Yoshikawa, H. (1994). Prevention as cumulative protection: Effects ofearly family support education on chronic delinquency and its risks.Psychological Bulletin, 115(1), 28-54. 41.Yoshikawa, H. (1995). Long-term effects of early childhood programson social outcomes and delinquency. The Future of Children, 5(3), 51-


36.Shure, M. and Spivak, G. (1979). Interpersonal cognitive problem-solving and primary prevention: Programming for preschool and kinder-garten children. Journal of Clinical Psychology 8, 89-94. 37.Tobler, Nancy. 2001. Prevention is a two-way process. Drug andAlcohol Findings 5: 25-27. 38.Tolan, P., & Guerra, N. (1994). What works in reducing adolescentviolence: An empirical review of the field (Report No. F-888). Boulder:University of Colorado, Center for the Study and Prevention of Violence.39.Werner, Emmy E. in Ruth S. Smith. 1992. Overcoming the odds:High risk children from birth to adulthood. Ithaca, NY: CornellUniversity Press.40.Yoshikawa, H. (1994). Prevention as cumulative protection: Effectsof early family support education on chronic delinquency and its risks.Psychological Bulletin, 115(1), 28-54. 41.Yoshikawa, H. (1995). Long-term effects of early childhood programson social outcomes and delinquency. The Future of Children, 5(3), 51-75.42.Zaletel-Kragelj Lijana, Ivan Eržen, Marjan Premik (2007). Uvod vjavno zdravje. Medicinska fakulteta, Katedra za javno zdravje, Ljubljana.f Positive Behavior Support in Early Childhood Settings. Journal of EarlyIntervention, Vol. 29, No. 4, 337-355 (2007). 26.McGinnis, Ellen, Goldstein, Arnold, P. (1990): Skillstreaming in EarlyChildhood: Teaching Prosocial Skills to the Prescchool and KindergartenChild. Champaign IL: Research Press.27.Milivojevic, Zoran (2008). Emocije: razumevanje custev v psihoterapi-ji. Psihopolis institut, Novi Sad.28.Mrazek, P. J., & Haggerty, R. J. (Eds.). (1994). Reducing risks formental disorders:Frontiers for preventive intervention research.Washington, DC: National Academy Press.29.Nagin, D. S. &Tremblay, R. E. (1999). Trajectories of boys’ physicalaggression, opposition and hyperactivity on the path to physically vio-lent and nonviolent juvenile delinquency. Child Development, 70(5),1181-1196.30.National Institute on Drug Abuse (NIDA), Small Business InnovationResearch (SBIR). 2004. Substance Abuse Prevention Handbook:Understanding Risk Factors and Other Variables. Dostopno prek:http://www.preventioncurriculum.com/handbook/Chapter4FullText.pdf(3. maj 2008).31.Qi, C. H., & Kaiser, A. P. (2003). Behavior problems of preschoolchildren from low-income families: Review of the literature. Topics inEarly Childhood Special Education, 23, 188-216.32.Reid Kate, Lyn Littlefield and Sabine W. Hammond (2008): Earlyintervention for preschoolers with behaviour problems: Preliminary find-ings for the Exploring Together Preschool Program. Australian e-Journalfor the Advancement of Mental Health (AeJAMH), Volume 7, Issue 1,2008 ISSN: 1446-7984 Dosegljivo nahttp://auseinet.flinders.edu.au/journal/vol7iss1/reid.pdf33.Sagan, Carl (2008). Svet demonov : znanost kot luc v temi.Mladinska knjiga, Ljubljana. 34.Schubert, Elke, Rainer Strick (1996): Toy-free Kindergarten. A Projectto Prevent Addiction for Children and with Children. AktionJugendschutz, Landesarbeitsstelle Bayern e.V., München. Dostopnoprek: http://www.spielzeugfreierkindergarten.de/pdf/englisch.pdf (28.februar 2007). 35.Shonkoff, J. P. & Phillips, D. A. (Eds.) (2000). From Neurons toNeighborhoods: The science of earlychildhood development.Washington, DC: National Academy Press.36.Shure, M. and Spivak, G. (1979). Interpersonal cognitive problem-solving and primary prevention: Programming for preschool and kinder-garten children. Journal of Clinical Psychology 8, 89-94. 37.Tobler, Nancy. 2001. Prevention is a two-way process. Drug andAlcohol Findings 5: 25-27. 38.Tolan, P., & Guerra, N. (1994). What works in reducing adolescentviolence: An empirical review of the field (Report No. F-888). Boulder:

University of Colorado, Center for the Study and Prevention of Violence.39.Werner, Emmy E. in Ruth S. Smith. 1992. Overcoming the odds:High risk children from birth to adulthood. Ithaca, NY: CornellUniversity Press.stance Abuse Prevention Handbook: Understanding Risk Factors andOther Variables. Dostopno prek:http://www.preventioncurriculum.com/handbook/Chapter4FullText.pdf(3. maj 2008).31.Qi, C. H., & Kaiser, A. P. (2003). Behavior problems of preschoolchildren from low-income families: Review of the literature. Topics inEarly Childhood Special Education, 23, 188-216.32.Reid Kate, Lyn Littlefield and Sabine W. Hammond (2008): Earlyintervention for preschoolers with behaviour problems: Preliminary find-ings for the Exploring Together Preschool Program. Australian e-Journalfor the Advancement of Mental Health (AeJAMH), Volume 7, Issue 1,2008 ISSN: 1446-7984 Dosegljivo nahttp://auseinet.flinders.edu.au/journal/vol7iss1/reid.pdf33.Sagan, Carl (2008). Svet demonov : znanost kot luc v temi.Mladinska knjiga, Ljubljana. 34.Schubert, Elke, Rainer Strick (1996): Toy-free Kindergarten. A Projectto Prevent Addiction for Children and with Children. AktionJugendschutz, Landesarbeitsstelle Bayern e.V., München. Dostopnoprek: http://www.spielzeugfreierkindergarten.de/pdf/englisch.pdf (28.februar 2007). 35.Shonkoff, J. P. & Phillips, D. A. (Eds.) (2000). From Neurons toNeighborhoods: The science of earlychildhood development.Washington, DC: National Academy Press.36.Shure, M. and Spivak, G. (1979). Interpersonal cognitive problem-solving and primary prevention: Programming for preschool and kinder-garten children. Journal of Clinical Psychology 8, 89-94. 37.Tobler, Nancy. 2001. Prevention is a two-way process. Drug andAlcohol Findings 5: 25-27. 38.Tolan, P., & Guerra, N. (1994). What works in reducing adolescentviolence: An empirical review of the field (Report No. F-888). Boulder:University of Colorado, Center for the Study and Prevention of Violence.39.Werner, Emmy E. in Ruth S. Smith. 1992. Overcoming the odds:High risk children from birth to adulthood. Ithaca, NY: CornellUniversity Press.40.Yoshikawa, H. (1994). Prevention as cumulative protection: Effectsof early family support education on chronic delinquency and its risks.Psychological Bulletin, 115(1), 28-54. 41.Yoshikawa, H. (1995). Long-term effects of early childhood programson social outcomes and delinquency. The Future of Children, 5(3), 51-75.42.Zaletel-Kragelj Lijana, Ivan Eržen, Marjan Premik (2007). Uvod vjavno zdravje. Medicinska fakulteta, Katedra za javno zdravje, Ljubljana.

1. ODGOVORNOST IN IDENTITETA | LITERATURA

LITERATURA:1.Adelman, H.S., & Taylor, L. (2008). Technical assistance sampler onprotective factors/resilience.Dostopno prekhttp://smhp.psych.ucla.edu/pdfdocs/Sampler/Resiliency/resilien.pdf.2.Arthur, Michael W., David J. Hawkins, John A. Pollard, Richard F.Catalano in Anthony J. Baglioni. 2002. Measuring risk and protectivefactors for substance use, delinquency, and other adolescent problembehaviors: The communities that care youth survey. Evaluation review26 (6): 575-601. Dostopno prek: http://www.pridesurveys.com/sup-portfiles/CTC_reliability.pdf (23. januar 2008).3.Benedict A Elizabeth., Robert H. Horner and Jane K. Squires (2007):Assessment and Implementation of Positive Behavior Support inPreschools. Topics in Early Childhood Special Education 2007; 27; 174.Dostopno prek: http://tec.sagepub.com/cgi/reprint/27/3/1744.Borut Mekina. Intervju: Dr. Vesna Vuk Godina, socialna in kulturnaantropologinja. Tednik Mladina 2009/27.5.Brounstein, Paul J. in Janine M. Zweig. 1999. UnderstandingSubstance Abuse Prevention: Toward the 21 st Century: A Primer onEffective Programs. Rockville, MD: Substance Abuse and Mental HealthServices Administration, Center for Substance Abuse Prevention,Division of Knowledge Development and Evaluation. Dostopno prek:http://www.nrepp.samhsa.gov/pdfs/monograph.pdf (3. maj 2008).6.Campbell, S. B. (1995). Behavior problems in preschool children: Areview of recent re-search. Journal of Child Psychology and Psychiatry,36, 113-149.7.Center for Mental Health in Schools at UCLA. (2008). A TechnicalAssistance Sampler on Protective Factors (Resiliency). Los Angeles, CA:Author.8.Cohen Larry, Vivian Chávez, Sana Chehimi (2007): Prevention is pri-mary: strategies for community well-being. Jossey-Bass Inc Pub.9.Collaborative for Academic, Social and Emotional Learning (SEL)Programs. (2003). Safe and sound: An educational leader‘s guide to evi-denced-based social learning programs. Chicago:http://www.casel.org/downloads/Safe%20and%20Sound/1A_Safe_&_Sound.pdf10.Conger Betty (2005): young children of substance users: the case foralcohol and other drug education. The Source. Volume 14, no.1. TheNational Abandoned Infants Assistance Resource Center str.1-5.11.Cowen, E.I (2000). Psychological wellness: Some hopes for thefuture. In D. Cicchetti, J. Rappaport, I. Sadler, & R.P. Weissberg (Eds).The promotion of wellnes in children and adolescents (pp. 477-503).Washington, DC:CWLA Press. 12.CSAP/NPN. 2006. The Prevention Works! Substance AbusePrevention Handbook. Dostopno prek:http://www.hss.state.ak.us/dbh/prevention/docs/prevent_handbk06.pdf (4. februar 2008).13.Dillon, Lucy, Natalia Chivite-Matthews, Ini Grewal, Richard Brown,Stephen Webster, Emma Weddell, Geraldine Brown in Nicola Smith.2007. Risk, protective factors and resilience to drug use: identifyingresilient young people and learning from their experiences. The NationalCentre for Social Research, Home Office, British Market ResearchBureau. Online Report 04/07. Dostopno prek: http://www.homeof-fice.gov.uk/rds/pdfs07/rdsolr0407.pdf (7. januar 2008).14.Durlak A. Joseph (2003). Effective Prevention and Health PromotionProgramming v Thomas P. Gullotta, Martin Bloom (2003).Encyclopedia of primary prevention and health promotion. Springer,2003. Str. 61-69. 15.Stergar, Eva. 2008. Razširjenost uporabe drog med slovenskimi 15 do16-letniki v obdobju 1995–2007. Interno gradivo ZZV Ravne ob 1. kon-ferenci primarne preventive zasvojenosti na Ravna na Koroškem.Ljubljana: Klinicni inštitut za medicino dela, prometa in športa, uni-verzitetni klinicni center Ljubljana16.EMCDDA (2009). Problem drog. Nevrobiološke raziskave drog: etic-ne in politicne posledice. Urad za uradne publikacije Evropskih skupnos

17.EMCDDA. 2006. Letno porocilo 2005: stanje v zvezi s problemomdrog v Evropi. Luxembourg: Urad za uradne publikacije Evropskih skup-nosti. Dostopno prek: http://ar2005.emcdda.europa.eu/sl/home-sl.html (3. maj 2008).18.Fox, L., Dunlap, G., Hemmeter, M.L., Joseph, G.E., & Strain, P.S.(2003). The teaching pyramid: A model for supporting social compe-tence and preventing challenging behavior in young children. YoungChildren, July 2003, 48-52.19.Gail E. Joseph , Phillip S. Strain (2003): Comprehensive Evidence-Based Social-Emotional Curricula for Young Children: An Analysis ofEfficacious Adoption Potential. Topics in Early Childhood SpecialEducation, Vol. 2320.Henry W. Young, Jr. 2005. Preschool drug prevention program.Berkeley: The Source National AIA Resource Center, 14 (1). 21.Huffman, L. C., Mehlinger, S. L., & Kerivan, A. S. (2000). Risk fac-tors for academic and behavioral problems at the beginning of school.Bethesda, MD: National Institute of Mental Health.22.Kellam, S., Rebok, G., Ialongo, N., and Meyer, L. (1994). The courseand malleability of aggressive behavior from early first grade into middleschool: Results of a developmental epidemiologically-based proactivetrial. Journal of Child Psychology and Psychiatry 35, 259-281.23.Kumpfer, K. L., and Baxley, G. B. (1997). Drug abuse prevention:What works?. National Institute on Drug Abuse, Rockville.24.Luthar, Suniya S. in Edward Zigler. 1991. Vulnerability and compe-tence: A review of research on resilience in childhood. American Journalof Orthopsychiatry 61 (1): 6-22.25.Mary Louise Hemmeter, Lise Fox, Susan Jack, Linda Broyles. AProgram-Wide Model of Positive Behavior Support in Early ChildhoodSettings. Journal of Early Intervention, Vol. 29, No. 4, 337-355 (2007). 26.McGinnis, Ellen, Goldstein, Arnold, P. (1990): Skillstreaming in EarlyChildhood: Teaching Prosocial Skills to the Prescchool and KindergartenChild. Champaign IL: Research Press.27.Milivojevic, Zoran (2008). Emocije: razumevanje custev v psihoterapi-ji. Psihopolis institut, Novi Sad.28.Mrazek, P. J., & Haggerty, R. J. (Eds.). (1994). Reducing risks formental disorders:Frontiers for preventive intervention research.Washington, DC: National Academy Press.29.Nagin, D. S. &Tremblay, R. E. (1999). Trajectories of boys’ physicalaggression, opposition and hyperactivity on the path to physically vio-lent and nonviolent juvenile delinquency. Child Development, 70(5),1181-1196.30.National Institute on Drug Abuse (NIDA), Small Business InnovationResearch (SBIR). 2004. Substance Abuse Prevention Handbook:Understanding Risk Factors and Other Variables. Dostopno prek:http://www.preventioncurriculum.com/handbook/Chapter4FullText.pdf(3. maj 2008).31.Qi, C. H., & Kaiser, A. P. (2003). Behavior problems of preschoolchildren from low-income families: Review of the literature. Topics inEarly Childhood Special Education, 23, 188-216.32.Reid Kate, Lyn Littlefield and Sabine W. Hammond (2008): Earlyintervention for preschoolers with behaviour problems: Preliminary find-ings for the Exploring Together Preschool Program. Australian e-Journalfor the Advancement of Mental Health (AeJAMH), Volume 7, Issue 1,2008 ISSN: 1446-7984 Dosegljivo nahttp://auseinet.flinders.edu.au/journal/vol7iss1/reid.pdf33.Sagan, Carl (2008). Svet demonov : znanost kot luc v temi.Mladinska knjiga, Ljubljana. 34.Schubert, Elke, Rainer Strick (1996): Toy-free Kindergarten. A Projectto Prevent Addiction for Children and with Children. AktionJugendschutz, Landesarbeitsstelle Bayern e.V., München. Dostopnoprek: http://www.spielzeugfreierkindergarten.de/pdf/englisch.pdf (28.februar 2007). 35.Shonkoff, J. P. & Phillips, D. A. (Eds.) (2000). From Neurons toNeighborhoods: The science of earlychildhood development.Washington, DC: National Academy Press.


ODGOVORNOST

IN IDENTITETA


ZRCALNA SLIKA

Cilj: Vzpodbujati zavedanje prostora (kje setelo giblje), nacina kako se telo giblje, terspoznavati razlicne položaje in odnose meddeli lastnega telesa, med predmeti in ljudmi,med ljudmi. Namig: Med igro ni dovoljeno govoriti. Potek igre: Otroci se igrajo v parih. Para se dogov-orita, kdo bo najprej ogledalo. Tisti, ki bo prvi izva-jal gibe, se postavi korak ali dva od soigralca inpricne z gibi. Npr. dvigne roke nad glavo in se zani-ha v levo. Soigralec ta gib zrcalno ponovi tako, dase nagne v desno. V igro naj postopoma vkljuci vsedele svojega telesa, od migetanja s prsi, dvigovanjanog, do vrtenje v boku ipd.

Utrinki Igra je v celoti uspela, saj smo jo izvajali v casu, ko se otroci žedodobra poznajo med seboj, ko med njimi ni vec zadržanosti incelotna skupina cuti sprošcenost, pripadnost, domacnost innavezanost drug na drugega. Otroci so se skozi to igro tudi umiriliin sprostili. Otroci se igro radi igrajo in jih zabava. Hkrati se skozi igro pred-stavljajo svojim prijateljem na drugacen nacin. Pri tem sprošcajotudi svojo domišljijo in kreativnost. Igra spodbuja pozitivne odnosemed otroki in jih navaja na sodelovanje.

MOJE IMEVSE O MENI IN MOJI DRUŽINI

Cilj: Omogociti posamezniku, da se na zabavenin prijeten nacin predstavi skupini ter razvijatizadovoljstvo ob predstavljanju svojih sposob-nosti, interesov in posebnosti. Namig: igra je primerna za zacetek leta, ko seotroci med seboj šele spoznavajo in osvajajoimena drug drugega. Potek igre: Z otroki se usedite v obliki kroga. Otrokna vaši desni strani naj zacne prvi, nato nadaljujeotrok na njegovi desni in tako naprej. Vsak otroknaj pove svoje ime, pri tem pa naredi gib, ki gapredstavlja, ta gib pa vsi ponovijo.Namesto giba lahko uporabite tudi pozitivne pride-vnike pred imenom (prijazen, nasmejan, pozoren,…), ki opisujejo njihove posebnosti, sposobnostiipd.

Utrinki Igra je zabavna, enostavna, nezahtevna-zato je tudi pritegnila vseotroke. Ob njej so se pocutili varne in sigurne, da bodo zmogli nal-ogo. Igra otroke na zabaven nacin »primora«, da razmišljajo o svo-jih sposobnostih (kakšen gib bodo izvedli), svojih interesih. Pravtako igra spodbuja verbalno in neverbalno komunikacijo in omogo-ca izkušnjo z lastno identiteto, ter krepi samozavest.

ZRCALNA SLIKA

Cilj: Vzpodbujati zavedanje prostora (kje setelo giblje), nacina kako se telo giblje, terspoznavati razlicne položaje in odnose meddeli lastnega telesa, med predmeti in ljudmi,med ljudmi. Namig: Med igro ni dovoljeno govoriti. Potek igre: Otroci se igrajo v parih. Para se dogov-orita, kdo bo najprej ogledalo. Tisti, ki bo prvi izva-jal gibe, se postavi korak ali dva od soigralca inpricne z gibi. Npr. dvigne roke nad glavo in se zani-ha v levo. Soigralec ta gib zrcalno ponovi tako, dase nagne v desno. V igro naj postopoma vkljuci vsedele svojega telesa, od migetanja s prsi, dvigovanjanog, do vrtenje v boku ipd. Igra postane še bolj zanimiva, ce otrokom predla-gate, da naj hitrost gibov stopnjujejo. Pri tem boveliko smeha, saj je nasprotnemu paru težko sleditivse gibe v zrcalni obliki. Po nekaj hitrih gibih naj seigra zopet umiri. Vlogi se naj po nekaj casu zamen-jata.

Utrinki Igra je v celoti uspela, saj smo jo izvajali v casu, ko se otroci žedodobra poznajo med seboj, ko med njimi ni vec zadržanosti incelotna skupina cuti sprošcenost, pripadnost, domacnost innavezanost drug na drugega. Otroci so se skozi to igro tudi umiriliin sprostili. Otroci se igro radi igrajo in jih zabava. Hkrati se skozi igro pred-stavljajo svojim prijateljem na drugacen nacin. Pri tem sprošcajotudi svojo domišljijo in kreativnost. Igra spodbuja pozitivne odnosemed otroki in jih navaja na sodelovanje. Otroci so lahko doživeli razliko pocutja pred igro (razigrani, aktivni,nemirni, ...) in po igri (pomirjeni, mirni, sprošceni). Tako so spoz-nali, da z umirjanjem pridejo do prijetnega pocutja, notranjegaravnotežja. Prav tako se lahko otroci z igro naucijo tega, da bodoscasoma tudi sami sposobni najti svoj nacin sprostitve in se bodoznali sprostiti, ko bodo zacutili potrebo po tem.

MOJE IME

Cilj: Omogociti posamezniku, da se nazabaven in prijeten nacin predstavi skupini terrazvijati zadovoljstvo ob predstavljanju svojihsposobnosti, interesov in posebnosti. Namig: igra je primerna za zacetek leta, ko seotroci med seboj šele spoznavajo in osvajajoimena drug drugega. Potek igre: Z otroki se usedite v obliki kroga. Otrokna vaši desni strani naj zacne prvi, nato nadaljujeotrok na njegovi desni in tako naprej. Vsak otroknaj pove svoje ime, pri tem pa naredi gib, ki gapredstavlja, ta gib pa vsi ponovijo.Namesto giba lahko uporabite tudi pozitivne pride-vnike pred imenom (prijazen, nasmejan, pozoren,…), ki opisujejo njihove posebnosti, sposobnostiipd.



ODGOVORNOST

IN IDENTITETA


ZRCALNA SLIKA

Cilj: Vzpodbujati zavedanje prostora (kje setelo giblje), nacina kako se telo giblje, terspoznavati razlicne položaje in odnose meddeli lastnega telesa, med predmeti in ljudmi,med ljudmi. Cilj: Vzpodbujati zavedanje prostora (kje setelo giblje), nacina kako se telo giblje, terspoznavati razlicne položaje in odnose meddeli lastnega telesa, med predmeti in ljudmi,med ljudmi. Cilj: Vzpodbujati zavedanje prostora (kje setelo giblje), nacina kako se telo giblje, terspoznavati razlicne položaje in odnose meddeli lastnega telesa, med predmeti in ljudmi,med ljudmi. Namig: Med igro ni dovoljeno govoriti. Potek igre: Otroci se igrajo v parih. Para se dogov-orita, kdo bo najprej ogledalo. Tisti, ki bo prvi izva-jal gibe, se postavi korak ali dva od soigralca inpricne z gibi. Npr. dvigne roke nad glavo in se zani-ha v levo. Soigralec ta gib zrcalno ponovi tako, dase nagne v desno. V igro naj postopoma vkljuci vsedele svojega telesa, od migetanja s prsi, dvigovanjanog, do vrtenje v boku ipd. Namig: Med igro ni dovoljeno govoriti. Potek igre: Otroci se igrajo v parih. Para se dogov-

orita, kdo bo najprej ogledalo. Tisti, ki bo prvi izva-jal gibe, se postavi korak ali dva od soigralca inpricne z gibi. Npr. dvigne roke nad glavo in se zani-ha v levo. Soigralec ta gib zrcalno ponovi tako, dase nagne v desno. V igro naj postopoma vkljuci vsedele svojega telesa, od migetanja s prsi, dvigovanjanog, do vrtenje v boku ipd. Namig: Med igro ni dovoljeno govoriti. Potek igre: Otroci se igrajo v parih. Para se dogov-orita, kdo bo najprej ogledalo. Tisti, ki bo prvi izva-jal gibe, se postavi korak ali dva od soigralca inpricne z gibi. Npr. dvigne roke nad glavo in se zani-ha v levo. Soigralec ta gib zrcalno ponovi tako, dase nagne v desno. V igro naj postopoma vkljuci vsedele svojega telesa, od migetanja s prsi, dvigovanjanog, do vrtenje v boku ipd.


ZRCALNA SLIKA



MOJE IME




ODGOVORNOST

IN IDENTITETA


ZRCALNA SLIKA

Cilj: Vzpodbujati zavedanje prostora (kje setelo giblje), nacina kako se telo giblje, terspoznavati razlicne položaje in odnose meddeli lastnega telesa, med predmeti in ljudmi,med ljudmi. Namig: Med igro ni dovoljeno govoriti. Potek igre: Otroci se igrajo v parih. Para se dogov-orita, kdo bo najprej ogledalo. Tisti, ki bo prvi izva-jal gibe, se postavi korak ali dva od soigralca inpricne z gibi. Npr. dvigne roke nad glavo in se zani-ha v levo. Soigralec ta gib zrcalno ponovi tako, dase nagne v desno. V igro naj postopoma vkljuci vsedele svojega telesa, od migetanja s prsi, dvigovanjanog, do vrtenje v boku ipd.


ZRCALNA SLIKA



MOJE IME



Pripis k sliki.


A

2524 2. ČUSTVA | IGRE

B

2726 3. MEDOSEBNI ODNOSI | IGRE

C

2928 PRISPEVKI STROKOVNJAKOV | DOSEŽKI

D

3130 DA POSIJE SONCE | DOSEŽKI

E

da sije sonce - ljudmila.org · 4 kazalo 5 moje in tvoje telo 123 vrece presenecenja 124 5.2 drugi...

Documents