diplomsko delo visokoŠolskega strokovnega Študija … · diplomska naloga obravnava koncept...
TRANSCRIPT
DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA
Varnost in policijsko delo
Koncept varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, s študijem
primera: urejenost civilne zaščite v gospodarski družbi
Avgust, 2012 Andreja Skarlovnik
Mentor: doc. dr. Milan Vršec
2
Zahvala
Za pomoč pri izdelavi moje diplomske naloge se zahvaljujem mentorju –
visokošolskemu učitelju gospodu doc. dr. Milanu Vršcu za potrpežljivost, odzivnost,
strokovno pomoč in prijetno sodelovanje.
Zahvaljujem se tudi moji družini in partnerju, ki so mi stali ob strani in mi pomagali
na moji študijski poti.
3
Kazalo vsebine dela
Povzetek .......................................................................................... 8
Summary .......................................................................................... 9
1 Uvod ........................................................................................ 10
2 Metodologija .............................................................................. 11
2.1 Opredelitev problema .............................................................. 11
2.2 Namen in cilji obdelave teme..................................................... 12
2.3 Hipoteza ............................................................................. 12
2.4 Uporabljene metode dela ......................................................... 12
2.5 Pričakovani rezultati ............................................................... 13
2.6 Omejitve v obdelavi teme ......................................................... 13
3 Terminologija............................................................................. 14
3.1 Podnebne spremembe ............................................................. 14
3.2 Nesreče............................................................................... 15
3.3 Naravne nesreče .................................................................... 15
3.3.1 Potres ........................................................................... 15
3.3.2 Poplave ......................................................................... 16
3.3.3 Zemeljski plazovi, podori, usadi ............................................ 17
3.3.4 Snežni plazovi ................................................................. 18
3.3.5 Toča ............................................................................ 19
3.3.6 Žled ............................................................................. 19
3.3.7 Suša ............................................................................. 20
3.3.8 Pozeba .......................................................................... 20
3.3.9 Viharji – močan veter ........................................................ 21
3.3.10 Požari v naravnem okolju .................................................... 21
3.3.11 Epidemije nalezljivih bolezni ............................................... 23
3.4 Druge nesreče ....................................................................... 23
3.5 Ekološke nesreče .................................................................... 23
3.6 Industrijske nesreče ................................................................ 24
3.7 Nevarnost nesreče .................................................................. 24
3.8 Ogroženost, stopnja ogroženosti, ocena ogroženosti ......................... 24
3.9 Alarmiranje, javno alarmiranje................................................... 25
3.10 Sile in sredstva za zaščito, reševanje in pomoč ................................ 25
3.11 Mobilizacija in aktiviranje ......................................................... 26
4
3.12 Načrt zaščite in reševanja ......................................................... 26
3.13 Evakuacijski načrt .................................................................. 26
3.14 Krizne razmere ...................................................................... 27
4 Pravna in druga podlaga ................................................................ 28
4.1 Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ........................ 28
4.2 Zakon o varstvu okolja ............................................................. 28
4.3 Resolucija o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami v letih 2009 do 2015 ........................................................... 28
4.4 Uredbe in pravilniki o organiziranju, opremljanju, delovanju in
usposabljanju civilne zaščite .............................................................. 30
4.5 Državni načrti zaščite in reševanja .............................................. 31
4.6 Ocena ogroženosti zaradi naravnih nesreč ...................................... 32
5 Nacionalni program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ............ 33
5.1 Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR) kot organ v
sestavi Ministrstva za obrambo – organigram ............................................ 33
5.2 Izpostave Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje ............... 35
5.3 Inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ................ 36
5.4 Štab za civilno zaščito ............................................................. 36
5.5 Izobraževalni center za zaščito in reševanje Republike Slovenije na Igu –
izobraževalni programi ..................................................................... 37
5.6 Center za obveščanje Republike Slovenije in regionalni centri za
obveščanje ................................................................................... 37
5.7 Sistem javnega alarmiranja ....................................................... 39
5.8 Sile za zaščito, reševanje in pomoč .............................................. 42
5.9 Načrti zaščite in reševanja ........................................................ 43
5.10 Izobraževanje in usposabljanje – Center ........................................ 43
5.11 Mednarodno sodelovanje in mednarodni sporazumi ........................... 44
5.12 Organiziranost zaščite in reševanja na ravni občin ............................ 47
6 Vzpostavljanje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v gospodarski
družbi ............................................................................................ 48
6.1 Zakonodaja kot pravno izhodišče in ocena ogroženosti zaradi naravnih
nesreč v Republiki Sloveniji kot vsebinsko izhodišče ................................... 48
6.2 Izdelava ocene ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč ................ 48
6.3 Vzpostavitev ustrezne organiziranosti zaščite in reševanja – civilne zaščite
50
6.4 Izdelava načrta zaščite in reševanja ............................................. 51
5
6.5 Izdelava načrta evakuacije ........................................................ 51
6.6 Skrb za redno usposabljanje članov civilne zaščite, gasilcev in varnostnikov
52
6.7 Izdelava scenarijev za obvladovanje posameznih nesreč ..................... 53
6.8 Izvedba vaj .......................................................................... 53
6.9 Organizacija zaklonišča ............................................................ 53
7 Struktura načrta zaščite in reševanja ............................................... 55
8 Struktura načrta evakuacije ........................................................... 57
8.1 Skica načrta evakuacije ............................................................ 57
8.2 Namestitev skice načrta evakuacije ............................................. 60
8.3 Pisna in/ali ustna odredba vodstva o izvedbi evakuacije in o zaključku
evakuacije .................................................................................... 60
8.4 Vodenje izvedbe evakuacije ...................................................... 60
8.5 Varovanje ............................................................................ 60
8.6 Opis intervencijskih poti ........................................................... 61
8.7 Opis evakuacijskih poti iz zgradbe ............................................... 62
8.8 Sistem odpiranja izhodov iz zgradbe – deblokiranje vrat ..................... 62
8.9 Opis zbirnega mesta ................................................................ 63
8.10 Prva medicinska pomoč – vloga civilne zaščite ................................. 64
9 Empirični del naloge – študij primera ................................................ 66
9.1 Normativno pravne podlage in usmeritve za izdelavo dokumentov načrta
zaščite in reševanja ......................................................................... 66
9.2 Upoštevanje statusa podjetja .................................................... 68
9.3 Ocena ranljivosti in ogroženosti kompleksa energetske družbe kot podlaga
za organiziranost civilne zaščite .......................................................... 69
9.4 Integralni varnostni sistem energetske družbe kot podlaga za organiziranost
civilne zaščite ................................................................................ 69
9.5 Organiziranost civilne zaščite ..................................................... 70
9.5.1 Organizacijska zasnova ...................................................... 70
9.5.2 Kadrovska struktura .......................................................... 70
9.5.3 Odgovornost ................................................................... 70
9.5.4 Oprema ......................................................................... 71
9.5.5 Organizacijska shema ........................................................ 71
9.6 Vodenje in delovanje civilne zaščite ............................................ 73
9.6.1 Vodenje ........................................................................ 73
9.6.2 Usposabljanje ................................................................. 73
6
9.6.3 Priprava za izvajanje nalog civilne zaščite v konkretnih kriznih
situacijah .................................................................................. 73
9.6.4 Sodelovanje .................................................................... 74
9.6.5 Aktiviranje enote civilne zaščite ........................................... 74
9.7 Imenovanje pripadnikov civilne zaščite v oddelek prve pomoči in službo za
vzdrževanje in uporabo zaklonišč ......................................................... 75
9.7.1 Pogoji za imenovanje in razporejanje zaposlenih v Civilno zaščito ... 75
9.8 Imenovanje načelnika (poverjenika) za civilno zaščito in njegovega
namestnika v energetski družbi ........................................................... 75
9.8.1 Pogoji za imenovanje ........................................................ 75
9.8.2 Interne naloge ................................................................. 76
9.9 Nekaj spoznanj iz intervjuja ...................................................... 76
9.10 Preveritev uvodoma postavljene hipoteze ...................................... 77
9.11 Predlog izboljšav .................................................................... 77
10 Zaključek .................................................................................. 80
11 Uporabljeni viri .......................................................................... 81
12 Priloge ..................................................................................... 83
12.1 Vprašanja za intervju .............................................................. 83
Kazalo slik Slika 1: Potresna ogroženost Slovenije ...................................................... 16
Slika 2: Snežne razmere v Sloveniji .......................................................... 18
Slika 3: Požarna ogroženost v naravi – zelena pomeni najmanjšo, rdeča pa največjo
požarno ogroženost ............................................................................ 22
Slika 4: Organizacijska struktura Uprave RS za zaščito in reševanje ................... 34
Slika 5: Izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje ...................................... 35
Slika 6: Znaki za alarmiranje ob nevarnosti naravnih in drugih nesreč ................ 41
Slika 7: Izobraževalni center na Igu ......................................................... 44
Slika 8: Matrika za posnetek in oceno ogroženosti (nevarnosti) ........................ 50
Slika 9: Znak Civilne zaščite RS ............................................................... 51
Slika 10: Tloris zaklonišča ..................................................................... 54
Slika 11: Evakuacijski načrt delavnice ....................................................... 58
Slika 12: Požarni načrt ......................................................................... 59
7
Slika 13: Znak za intervencijsko pot ......................................................... 62
Slika 14: Znak za smer evakuacije ........................................................... 62
Slika 15: Znak za zbirno mesto ............................................................... 63
Slika 16: Znak enote civilne zaščite za prvo pomoč ....................................... 65
Slika 17: Kazalo dokumentov civilne zaščite v energetski gospodarski družbi ........ 68
Slika 18: Organizacijska shema ............................................................... 72
8
Povzetek
Ogroženost povečujeta tako urbanizacija kot tudi industrializacija. Zgoščevaje
prebivalstva in industrija povečujeta onesnaževanje okolja in možnost nastanka
industrijskih ter drugih civilizacijsko pogojenih nesreč. Krovni zakon, Zakon o varstvu
pred naravnimi in drugimi nesrečami, določa temeljne sistemske rešitve ter
vzpostavlja razmerje z drugo sistemsko in področno zakonodajo, zlasti glede
preventivnih dejavnost. V integralnem varnostnem sistemu gospodarske družbe
predstavlja služba za zaščito, reševanje in pomoč – civilna zaščita – enega ključnih
varnostnih mehanizmov. Organiziranost civilne zaščite je boljša v organizacijah, v
katerih lastniki in vodstvo razumejo pomen varnosti le–te za vsakega posameznika ter
celotno organizacijo.
Diplomska naloga obravnava koncept varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter
s študijem primera ugotavlja, kako je to področje urejeno v energetski gospodarski
družbi. Sestavljata jo teoretični in praktični del.
V teoretičnem delu je s pomočjo pregleda zakonodaje, državnih načrtov zaščite in
reševanja, resolucij ter domače in tuje literature, ki obravnava področje zaščite in
reševanja, opredeljen temelj vzpostavitve ustrezne organiziranosti civilne zaščite.
V praktičnemu delu je s pomočjo poslovne literature ter analize zbranih podatkov
opredeljena organiziranost, vodenje in delovanje civilne zaščite v konkretni
gospodarski družbi.
V intervjuju z odgovorno osebo so pridobljena mnenja o razmejitvah nalog med
civilno zaščito, varnostno službo ter službo za varnost pred požari. Intervju z vodjem
službe za varnost in zaščito v energetski gospodarski družbi je temeljnega pomena za
preverjanje uvodoma postavljene predpostavke.
V zaključku so podani predlogi izboljšav, ki se nanašajo na vrzeli in pomanjkljivosti v
sistemu zaščite in reševanja.
Ključne besede: Civilna zaščita, naravne in druge nesreče, ocena ranljivosti in
ogroženosti, načrt zaščite in reševanja, evakuacija, načrt evakuacije.
9
Summary – Concept of protection against natural and
other disasters with a case study: Civil Protection order
in the economic society
The risk is escalated by both urbanisation and industrialisation. The growth of
population and industry are exacerbating environmental pollution as well as the
likelihood of industrial accidents and other man – made disasters. The umbrella act –
Protection Against Natural and Other Disasters Act – sets out the basic legislative
solutions and establishes a relationship with other systemic and relevant legislation,
particulary where preventive measures are concerned. In the integrated safety
system of a company, the protection and rescue service – the Civil Protection
service- is one of the key safety mechanisms. The Civil Protection service is better
organised in organisations whose owners and management understand that the safety
of the organisation is paramount for every single individual as well as for the
organisation itself.
This bachelor's thesis deals with the concept of safety from natural and other
disasters and uses a case study to determine how this area is organised at the Energy
Company. The thesis consists of a theoretical and practical part.
In the theoretical part, we use an overview of legislation, government protection and
rescue plans, resolutions and Slovenian and foreign sources dealing with the field of
protection and rescue to define the basis for establishing an appropriately organised
Civil Protection Service.
In the practical part, business – related sources and analyses of the accumulated data
are used to determine the organisation, management and operation of the Civil
Protection Service at a specific company.
In an interview with the person in charge of this area, opinions were obtained
regarding the division of tasks between the Civil Protection Service, security service
and fire protection service. The interview with the head of the safety and protection
service at the Energy Company was crucial for the verification of the hypothesis
posed in the introduction.
The conclusion contains a proposal for improvements regarding various gaps and
faults in the protection and rescue system.
Keywords: Civil Protection Service, natural and other disasters, vulnerability and risk
assessment, protection and rescue plan, evacuation, evacuation plan.
10
1 Uvod
Nevarnosti naravnih nesreč so se zavedali že naši predniki in oblasti, ki so jim
vladale. Civilna zaščita je nastala konec šestdesetih let prejšnjega stoletja v skupni
državi. Takratna naloga civilne zaščite je bila zaščita in reševanje ljudi ter njihovega
imetja v vojnih razmerah. Po osamosvojitvi Slovenije pa je razširila svoje delovanje
tudi na področje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Tako se sistem varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami gradi na podlagi analiz tveganj in groženj
varnosti ozemlja, industrije, gospodarstva, civilne družbe in prebivalstva. Pri tem so
upoštevane tudi izkušnje iz preteklih nesreč, napovedi podnebnih sprememb,
naravne in druge danosti ter sile in sredstva za zaščito, reševanje in pomoč, ki so na
voljo, ter mednarodna pomoč.
Naša zakonodaja o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki v veliki meri
vključuje veljavne in preizkušene mednarodne standarde, omogoča in spodbuja
preventivno delovanje. Zakonodaja na tem področju je bila maja 2002 temeljito
nadgrajena, saj je Državni zbor sprejel dva nadvse pomembna dokumenta, in sicer
Nacionalni program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in Doktrino zaščite,
reševanja in pomoči. Samo organizirati civilno zaščito pa ni dovolj, z eksternim in
internim usposabljanjem si vodstvo in pripadniki civilne zaščite pridobijo strokovno
znanje in spoznavanje sistema zaščite in reševanja na državni, mestni, lokalni in
gospodarski ravni. Poleg tega je nujno, da dobijo informacijo o vseh tistih naravnih in
drugih nesrečah, ki bi lahko predstavljale nevarnosti za kompleks konkretne
gospodarske družbe. Sistem zaščite in reševanja na vseh ravneh je treba zadovoljivo
financirati, vzdrževati in razvijati glede na ogroženost z naravnimi in drugimi
nesrečami in glede na zahteve zakonodaje. Tu pa se nekoliko zatika, zlasti na ravni
lokalnih skupnosti ter gospodarskih in drugih organizacij.
Predmet proučevanja v empiričnem delu naloge je energetska gospodarska družba s
sedežem v Ljubljani, katere ime v nalogi ni omenjeno, ker je tako zahteval varnostni
manager te družbe. Znotraj proučevane energetske družbe deluje služba za zaščito,
reševanje in pomoč, ki je ustanovljena na podlagi načrta o ustanovitvi,
organiziranosti, vodenju in delovanju civilne zaščite.
11
2 Metodologija
2.1 Opredelitev problema
Zaščita in reševanje, civilna zaščita, je namensko organiziran del sistema varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami oziroma poseben del namensko organiziranih sil
za zaščito, reševanje in pomoč. Civilna zaščita obsega: organe vodenja, enote in
službe za zaščito, reševanje in pomoč (usposobljen kadrovski sestav), zaščitno in
reševalno opremo ter objekte, sredstva in naprave za zaščito, reševanje in pomoč.
Organizirana je na državni in regionalni ravni, medtem ko njeno organiziranje v
lokalnih skupnostih še vedno poteka v smeri posodabljanja in dvigovanja učinkovitosti
obvladovanja naravnih in drugih nesreč. Organiziranje enot in služb civilne zaščite
poteka po prostorskem načelu kot taktična enota z močjo od ene ekipe (oddelka) do
ene čete. Istovrstne službe in enote civilne zaščite se lahko med seboj združujejo v
večje sestave. Sestavni del sistema zaščite in reševanja so tudi podsistem
izobraževanja in usposabljanja, podsistem javnega alarmiranja, podsistem javnega
obveščanja in proces mednarodnega sodelovanja v izvajanju konkretnih nalog in v
kriznih razmerah. Zaščita, reševanje in pomoč je torej mednarodni sistem
obvladovanja naravnih, okoljskih in drugih nesreč, v katerem po potrebi sodelujejo
tudi policija, vojska in določen del gospodarskih družb. Iz tega izhaja, da morajo
civilno zaščito organizirati tudi gospodarske družbe glede na velikost, dejavnost in
ogroženost. Določene dolžnosti v sistemu zaščite in reševanja – civilne zaščite, pa
imajo tudi zaposleni in državljani.
Da bi bil sistem zaščite, reševanja in pomoči učinkovit, ga je treba neprestano
vzdrževati in razvijati, glede na dejanske potrebe in možnosti vključevanja določenih
gospodarskih in drugih organizacij v odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč.
Tu pa se zaradi ekonomske, gospodarske, finančne in socialne krize porajajo
določene težave, kajti za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč pride v
veliki meri v poštev gradbena in komunalna mehanizacija z ustrezno usposobljenimi
kadri. Je pa dejstvo, da je organiziranost civilne zaščite boljša oziroma zadovoljiva v
tistih organizacijah, v katerih lastniki in vodstva razumejo pomen in namen tovrstnih
varnostnih mehanizmov.
12
2.2 Namen in cilji obdelave teme
Namen:
Sistem zaščite in reševanja je pomemben segment v nacionalnem varnostnem
sistemu in v integralnem varnostnem sistemu gospodarskih družb. Zato je namen
obdelave teme diplomske naloge predstaviti koncept varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami in s študijem primera ugotoviti, kako je to področje urejeno v
konkretni energetski gospodarski družbi.
Cilji:
- pregledati pravno podlago in dokumente Uprave RS za zaščito in reševanje;
- pregledati našo in tujo literaturo ter vire, ki se nanašajo na obravnavano
področje;
- varstvo pred naravnimi nesrečami predstaviti na sistemski način;
- v okviru naloge pregledati dokumentacijo o civilni zaščiti v konkretnem
podjetju, študij primera – praktični del naloge, in ugotoviti skladnost z
zakonodajo in oceno ogroženosti;
- ugotoviti morebitne vrzeli v sistemu zaščite in reševanja v proučevani
energetski družbi.
2.3 Hipoteza
Konkretna energetska družba, ki je predmet proučitve urejenost področja zaščite in
reševanja – civilne zaščite, nima dovolj natančno opredeljene razmejitve vlog civilne
zaščite, gasilske enote in varnostne službe.
Na podlagi ugotovitev iz pregledane literature in virov ter iz intervjuja s
kompetentno osebo je treba hipotezo preveriti – jo sprejeti ali ovreči.
2.4 Uporabljene metode dela
Pri obdelavi teme diplomskega naloge so uporabljene naslednje metode dela:
- analiza vsebine – pregled zakonodaje, državnih načrtov zaščite in reševanja,
resolucij ter domače in tuje literature, ki obravnava področje zaščite in
reševanja;
13
- sklepanja od splošnega h konkretnemu (dedukcija) in od konkretnega k
splošnemu (indukcija) v praktičnemu delu naloge;
- izvedba intervjujev s kompetentnimi osebami;
- kvalitativna analiza zbranih podatkov, informacij in gradiva;
- sinteza analitičnih ugotovitev in predlaganje izboljšav.
2.5 Pričakovani rezultati
Izhajajoč iz uvodoma opredeljenega problema in hipoteze, se načeloma pričakuje, da
je organiziranost področja na državni ravni (zakonodaja, nacionalna varnostna
politika, upravljavec UESZR) solidno urejena, se pa kažejo vrzeli na operativni ravni,
to je v gospodarskih družbah in na drugih operativnih ravneh. S tega zornega kota je
pričakovati, da so številne vrzeli v organiziranosti in delovanju civilne zaščite tudi v
energetski gospodarski družbi, ki je predmet raziskave v tej nalogi.
2.6 Omejitve v obdelavi teme
Glede na to, da je treba upoštevati zaupnost urejanja varnostnih mehanizmov v
konkretni energetski družbi, ki je predmet obdelave v empiričnem delu naloge, je
treba upoštevati zahteve kompetentnih v tej družbi, da je treba paziti, ko gre za
varstvo osebnih podatkov managementa in drugih zaposlenih in ko gre za občutljive
dele organiziranosti varnostnega sistema. Področje zaščite in reševanja sicer ni
zaupne narave, vendar je zaupni segment tisti del, ki se nanaša na organiziranost
varnostnih mehanizmov pri upravljanju z izrednimi dogodki in izrednimi razmerami.
Zaradi tega ostaja tudi naziv obravnavane energetske družbe neimenovan. Pri pisanju
diplomske naloge so bili uporabljeni javno dostopni viri in interni viri, ki pa ne
predstavljajo ogrožanja obravnavani energetski gospodarski družbi.
14
3 Terminologija
3.1 Podnebne spremembe
Podnebje opredelimo kot značilnost vremena nad kakim območjem v daljšem
časovnem obdobju, praviloma 30 let. Gre za splet vremenskih razmer, tipičnih za
območje, skupaj z opisom njihove pogostne in sezonske spremenljivosti. Podnebje je
v resnici zelo kompleksen pojem, saj ga določa stanje podnebnega sistema, ki ga
sestavljajo poleg atmosfere še hidrosfera, kriosfera, biosfera in njihove interakcije
(Kajfež - Bogataj, 2008).
Pri podnebnih spremembah gre za statistično značilno odstopanje od podnebja v eni
ali drugi državi oziroma deželi, kjer se vztrajno kaže podnebna raznolikost. Včasih
gre že za zelo majhne in težko ugotovljive spremembe vremena in podnebja, ki
vplivajo na ljudi in naše življenje (O`Hare, Sweeney in Wilby, 2005).
Podnebne spremembe predstavljajo enega najresnejših problemov človeštva, kljub
dejstvu, da se podnebje je in bo spreminjalo. V preteklosti se je podnebje
spreminjalo zaradi naravnih vplivov, glavnino sprememb v zadnjih desetletjih pa
lahko pripišemo človeškemu delovanju. Posledice podnebnih sprememb so vidne že
danes: taljenje polarnih ledenih odej, umikanje ledenikov, višanje gladine morja,
skrajne vremenske razmere, veliko živali in rastlin se ne bo moglo prilagoditi na višje
temperature in spremembe njihovega življenjskega okolja.
Pogodbenice Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC)
so leta 1997 v japonskem mestu Kyotu sprejele t. i. kjotski sporazum, ki opredeljuje
količinsko in časovno zmanjšanje oziroma omejitev emisij toplogrednih plinov.
Kjotski protokol postavlja pravno zavezujoče omejitve o emisijah toplogrednih plinov
za industrializirane države. V skladu s protokolom morajo industrializirane države kot
celota zmanjšati svoje emisije šestih toplogrednih plinov (ogljikovega dioksida,
metana, dušikovega oksida, fluoroogljikovodikov, perfluoroogljikovodikov in
žveplovega heksafluorida) na približno 5 % nižjo raven, kot je bila leta 1990, v času
prvega ciljnega obdobja od leta 2008 do 2012. Kjotski protokol je začel veljati
februarja 2005 (Pristovnik, Žnidar, Žagar in Šarman, 2005).
15
3.2 Nesreče
Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Ur. l. RS, št. 51/2006)
opredeljuje nesrečo kot dogodek ali vrsto dogodkov, povzročenih po nenadzorovanih
naravnih in drugih silah, ki prizadenejo, oziroma ogrozijo življenje ali zdravje ljudi,
živali ter premoženje, povzročijo škodo na kulturni dediščini in okolju v takem
obsegu, da je za njihov nadzor in obvladovanje treba uporabiti posebne ukrepe, sile
in sredstva, ker ukrepi rednih dejavnosti, sile in sredstva ne zadostujejo.
3.3 Naravne nesreče
Naravne nesreče so potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan
veter, toča, žled, pozeba, suša, požar v naravnem okolju, množični pojav nalezljive
človeške, živalske ali rastlinske bolezni in druge nesreče, ki jih povzročijo naravne
sile. Za naravno nesrečo se štejejo tudi neugodne vremenske razmere po predpisih o
kmetijstvu in odpravi posledic naravnih nesreč, ki jih povzročijo žled, pozeba, suša,
neurje, toča ali živalske in rastlinske bolezni ter rastlinski škodljivci.
3.3.1 Potres
»Potres opredelimo kot seizmično valovanje tal, ki nastane ob nenadni sprostitvi
nakopičenih tektonskih napetosti v Zemljini skorji ali zgornjem delu zemeljskega
plašča. Medtem, ko litosferske plošče trkajo med seboj in ob tem spreminjajo obliko,
nastajajo ogromni pritiski. Občasno se energija teh pritiskov sprosti in rezultat te
sprostitve je nenadni silovit potres« (Načrt Uprave RS za zaščito in reševanje ob
potresu, 2005: 70).
Potresi predstavljajo v Sloveniji eno največjih naravnih nevarnosti. V preteklosti je
bilo na slovenskih tleh več kot 60 rušilnih potresov. Potresno najbolj ogrožena
območja (Slika 1) so ljubljansko, idrijsko ter tolminsko in krško-brežiško območje.
Ozemlje Slovenije se po številu in moči potresov uvršča med potresno aktivnejša
območja, saj leži na potresno aktivnem južnem robu evrazijske geotektonske plošče
v alpsko-himalajskem seizmičnem pasu. Potresno najbolj ogrožena mesta v Sloveniji
so Idrija, Krško, Brežice, Tolmin, Ilirska Bistrica in Litija. Med glavne naloge varstva
16
pred potresom spadajo sistematično spremljanje in proučevanje potresne nevarnosti
ter potresno varna gradnja. Pomembno je pravočasno obveščanje pristojnih organov
in javnosti o potresni aktivnosti (Resolucija o nacionalnem programu varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami v letih 2009 do 2015, 2009).
Slika 1: Potresna ogroženost Slovenije (vir: Vršec in Cvahte, 2006)
V Sloveniji imamo 17 seizmičnih območij, in sicer dvoje območij v 6. MCS stopnji
(Mercalli–Cancali-Sieberg, 12-stopenjska Mercallijeva lestvica intenzitete potresa),
eno območje v 7. stopnji MCS, 12 območij je v 8. MCS stopnji in dve območji v 9. MCS
stopnji. Najvišjo stopnjo ogroženosti ima občina Kobarid, ki ima več kot štiri petine
svojega ozemlja na območju 9. stopnje MCS.
3.3.2 Poplave
»Poplava je naravni pojav, ki nastane zaradi izredno močnih padavin ali naglega
taljenja snega ali medsebojnega skupnega delovanja. Je naravna nesreča, ko izredni
vodni pretok povzroči občutno škodo ob razlitju vode iz struge po okolici« (Načrt
Uprave RS za zaščito in reševanje ob poplavah, 2005: 81).
Za Slovenijo so značilni štirje tipi poplav, in sicer nižinske poplave, hudourniške
poplave, poplave na kraških poljih in poplave morja. Na območju, kjer so možne
17
katastrofalne poplave, živi dobra četrtina prebivalcev Slovenije. Katastrofalne
poplave ogrožajo južni del Ljubljane ter del Celja, Laškega, Krškega, Slovenj Gradca,
Murske Sobote, Železnikov, Škofje Loke, Litije, Grosuplja, Kočevja in mnoga druga
naselja. Analize statističnih podatkov kažejo trend povečevanja pretokov voda na
slovenskih rekah. Ogroženost zaradi poplav pa ni odvisna le od višine vodnega vala,
temveč tudi od njegovega trajanja. Dolgotrajna visoka voda lahko razmoči nasipe, s
tem se poveča nevarnost, da nasipi popustijo ali se celo porušijo (Resolucija o
nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih 2009 do
2015, 2009).
3.3.3 Zemeljski plazovi, podori, usadi
Zemeljski plaz je nekontroliran premik večje količine zemlje, blata, kamenja in
drobirja po pobočju hriba navzdol.
»V Sloveniji se pojavljajo zemeljski plazovi skoraj povsod, razen na območju
primorskega in dolenjskega krasa, na območju karbonatnih alpsko-dinarskih grebenov
in na planotah. Najbolj pogosti so plazovi v premokarbonskih, glinastih in grafitoidnih
skrilavcih v osrednjih Karavankah od Rateč do Jezerskega, v posavskem hribovju od
Kresnic do Sevnice, med Kočevjem in Brodom na Kolpi, in tudi v škofjeloškem
hribovju do Idrije. Tudi v palezojskih glinastografitnih in sljudasto kloridnih skrilavcih
Jezerskega in okoli Črne na Koroškem so pogosti nevarni plazovi. Prav tako so lahko
veliki in nevarni plazovi lahko na staroterciarnem flišu, kjer ga pokrivajo veliki narivi
od Solkana do Razdrtega, od Črnega Kala do Rakitovca v Istri. Ti plazovi močno
ogrožajo predvsem ceste in železnice, medtem ko so se naselja na osnovi
zgodovinskih izkušenj obdržala le na bolj stabilnih predelih. Zelo nevarni so tudi
plazovi v oligocenski sivici na Gorenjskem, v Posavskem hribovju, v Celjski kotlini in
okrog Ormoža, ter plazovi v miocenskih, vključno panonskih glinah, ki so v okolici
Kamnika, na severnem vznožju Gorjancev, okoli Krškega, Podčetrtka, Tuhinjske
doline ter Goričkega, Dravinjskih in Slovenskih goric. V Sloveniji so pogosti tudi
kamniti plazovi, med katerimi so najnevarnejši skalni podori. Usadov je največ v
vzhodni in severovzhodni Sloveniji. Za subpanonske usade je značilno, da so
preperelinski in da pogosto nimajo neposredne zveze z geološko sestavo tal, ne
kamninsko in še manj tektonsko. Trgajo predvsem preperelino, včasih le pedološko
odejo ali celo samo travno rušo. Za usade je pomembna tudi prostorska razdelitev
oziroma zaporedje kultur po pobočjih. Usadi se namreč najraje trgajo na travnikih in
18
sadovnjakih, med katerimi so njive in vinogradi, od koder se steka več padavinske
vode, kar travna pobočja dodatno obteži« (Ušeničnik, 1994: 10).
3.3.4 Snežni plazovi
Slovenija je hribovita, polna strmin, zato so pogosti tudi snežni plazovi. Pri snežnih
plazovih gre za pojav, ki je razmeroma pogost v gorskem in hribovitem svetu, še
zlasti v zahodni in severozahodni Sloveniji. Nastanek snežnih plazov je odvisen od
klimatskih (količine snežnih padavin), geomorfoloških razmer (naklon in značilnosti
strmin) in od vegetacije. Sneži plazovi so najpogostejši na visokih, slabo poraščenih
pobočjih, kjer pade veliko snega (Slika 2). V pretežno gorati in vsaj štiri mesece
zasneženi Sloveniji pomenijo veliko nevarnost za živo in neživo naravo. Najpogosteje
se pojavijo po dolgotrajnem deževju, spomladi in jeseni, ob močnih odjugah
(Ušeničnik, 1994).
Slika 2: Snežne razmere v Sloveniji (vir: Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje)
19
Zelo veliki in rušilni snežni plazovi se ne pojavljajo pogosto in neposredno ne
ogrožajo večjih naselij. Nevarnost predstavljajo predvsem za cestno in železniško
infrastrukturo. Na območju Slovenije je zabeleženih več kot 500 večjih in okoli 1.500
manjših stalnih snežnih plazov na približno 16.000 ha površine (Resolucija o
nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih 2009 do
2015, 2009).
3.3.5 Toča
Toča je padavina v trdem stanju, ki nastaja v oblakih. Ledene kroglice so prozorne ali
pa sestavljene iz prosojnih, motnih snegu podobnih plasti.
»Slovenija ima glede na njeno geografsko lego dokaj ugodne pogoje za nastanek
neviht in toče. Zato ni naključje, da so neurja s točo v večjem delu države zelo
pogosta. Toča pada običajno na ostro omejenih površinah. Pasovi toče so v večini
primerov široki nekaj sto metrov, le izjemoma več kilometrov, dolžina posameznega
pasu pa dosega njegovo nekajkratno širino. Toča pada skoraj izključno v toplem
obdobju leta, najpogosteje junija, julija in avgusta. Toča povzroča v Sloveniji veliko
gospodarsko škodo, zlasti na kmetijskih pridelkih. Ker jo pogosto spremlja močan
veter, nastaja dodatna škoda, zlasti na gradbenih objektih, sadnem drevju in v
gozdovih« (Ušeničnik, 1994: 7).
3.3.6 Žled
Žled je zaledenela oblika padavin na tleh, to je enolična prevleka ledu, ki se lepi na
predmete in zemeljsko površino. V Sloveniji nastaja žled zaradi prepletanja mrzlih
severozahodnih zračnih gmot, ki se gibljejo pri tleh, in toplejših vlažnih zračnih
gmot, ki v višinah dotekajo z jugozahoda. Žled je značilen predvsem za jugozahodno
Slovenijo. Poškodbe, ki jih povzroča žled, so odvisne predvsem od njegove debeline.
Ta se giblje od nekaj milimetrov do več centimetrov. Katastrofalne posledice
povzroča žled, ki je debelejši od 50 mm. Največjo škodo povzroči na sadnem drevju,
v gozdovih ter na električnih in telefonskih napeljavah. Najpogosteje pa se pojavi v
novembru (Ušeničnik,1994).
Žled se pojavlja na ozemlju Slovenije skoraj vsako leto in je zelo škodljiv za
električno omrežje. Leta 2003 je žled kar močno ogrozil prenosno in distribucijsko
20
omrežje in povzročil kar nekaj manjših izpadov (Vršec, 2012). Odstranjevanje žleda
je med nastajanjem skoraj nemogoče, prav tako preventiva, škoda pa se na dinarskih
planotah in pod njimi še stopnjuje zaradi burje, ki na tem območju po navadi začne
pihati po prenehanju izločanja žleda. V višjih predelih reliefa se lahko pojavi tudi
trdo ivje, ki ima sicer manjšo gostoto kot žled, vendar pa so ivnate obloge lahko
veliko debelejše, se vedno pojavljajo v kombinaciji z vetrom in so asimetrične, zato
povzročajo pogost lom na daljnovodih.
3.3.7 Suša
Suša je v širšem pomenu besede dalj časa trajajoče pomanjkanje vode, do katerega
pride iz različnih vzrokov. Običajno govorimo o meteorološki, hidrološki in kmetijski
suši. V naravnem okolju Slovenije so suše izjemno redke, drugače pa je pri kulturnih
rastlinah, še posebno tam, kjer je izbor kulture neustrezen glede na kamninsko
osnovo, vrsto in debelino prsti ter splošne padavinske razmere. Zimsko-pomladna
suša nastopi sočasno s taljenjem snežne odeje. Pomanjkanje vode se tako čuti le v
krajih, kjer ni bilo zimske snežne odeje. Poletna suša (avgust in september) nastopi
sočasno z visokimi temperaturami in vegetacijo, ki je že prešla vrhunec svojega
razvoja. Taka suša se pojavi v večjem delu Slovenije naenkrat, učinki pa so odvisni od
vrste in debeline prsti in od kamninske osnove (dostopnost podtalnice). Predvsem na
tleh s plitvo prstjo je primanjkljaj vode zelo velik. Poletna suša povzroča tudi težave
pri oskrbi s pitno vodo, saj presahnejo izviri in zmanjka kapnice (Resolucija o
nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih 2009 do
2015, 2009).
3.3.8 Pozeba
Pojem pozeba označuje poškodbe na rastlinah, ki jih povzročijo nizke temperature
zraka. Za Slovenijo so značilne spomladanske ohladitve, ki jih navadno povzroči vdor
hladnega zraka s severa ali vzhoda. Ohladitve je možno pričakovati ves mesec april.
Ker je to čas zgodnje setve, vrtnin in odpiranja rodnih brstov pri večini sadnih vrst in
pri vinski trti, so te ohladitve še posebej nevarne (Resolucija o nacionalnem
programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih 2009 do 2015, 2009).
21
3.3.9 Viharji – močan veter
V Sloveniji so vetrovi večinoma šibki. Omeniti velja burjo, fen, maestral, dolnik,
gornik in nevihtni piš. Povprečna jakost vetrov na Slovenskem znaša od 1,5 do 2,5
stopnje po Beaufortu. Burja je slapovit in sunkovit veter, ki piha iz severozahodnega
kvadranta. Nastaja zaradi posebne razporeditve baričnega polja in reliefnih ovir. V
Sloveniji je burja posebno izrazita na območju med Vipavo in Ajdovščino, kjer
posamezni sunki dosežejo tudi do 180 km/h. Na tem območju so zaradi burje pogoste
motnje in omejitve v prometu. Fen je topel, suh, sunkovit veter, ki se pojavlja
predvsem v dolini Save Bohinjke in Save Dolinke, pod Karavankami, Kamniškimi
Alpami, Logarski dolini, pod Pohorjem, v dolini Krke v novomeški in ribniški kotlini. V
Sloveniji so vetrovi večinoma zmerno močni, izjemi sta le burja in fen. Ob nevihtah
se pojavi tudi vrtinčast vihar (tornado, tromba), katerega hitrosti so še mnogo večje,
temu primerna pa je tudi škoda, ki jo povzroča zlasti na drevju in objektih
(Resolucija o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v
letih 2009 do 2015, 2009).
3.3.10 Požari v naravnem okolju
Slovenija je tretja najbolj gozdnata država v Evropi. Gozdovi prekrivajo kar 60 %
površine. Požarna ogroženost naravnega okolja (Slika 3) je odvisna od klimatskih
značilnosti področja, vrste tal, vrste in strukture gozda ter ostalega rastja, količine
in vlažnosti goriv ter od bližine potencialnih povzročiteljev požarov. Požari v naravi
so najpogostejši spomladi. Površine takrat še niso ozelenele in so suhe, še posebej,
če je bila zima suha in topla. Poleti so požari najpogostejši avgusta.
Glede na mesto gorenja razvrščamo požare v naravnem okolju na podtalne, talne,
kompleksne, debelne, kombinirane požare in požarne preskoke in požarne viharje.
Značilno zanje je:
- podtalni požar se razvije v tleh, bogatih s humusom, se širi pod tlemi in se
lahko pojavi na površini čez dalj časa in povzroči požar na mestu, ki je precej
oddaljen od prvotnega požara;
- talni požar nastane in se širi po tleh, predvsem po travi, listju, mahu in drugih
materialih, ki rastejo, so odpadli z dreves, oziroma so odloženi (smeti,
odpadki …);
- kompleksni (vršni, kronski) požar je požar v vrhovih dreves;
22
- debelni požar nastane, če se drevo ob udaru strele vname;
- kombinirani požar, nastane, ko sta prisotni najmanj dve vrsti požarov;
- požarni preskok je prisoten ob pihanju močnih vetrov, ko veter odnaša večje
gorljive dele in zato nastajajo nova žarišča;
- požarni vihar nastane ob kompleksnem požaru, ko veter zelo hitro prenese
plamen na velike razdalje, posebno ob hudi vročini, ko je v zraku v godu
veliko hlapov eteričnih olj in drugih snovi. Nastane velika vročina, ki povzroči
še dodatno gibanje zračnih mas. Kontrola in gašenje takega požara ni mogoča,
požar se ustavi, oziroma prekine ob spremembi vetrov ali ko naleti na veliko
oviro.
Slika 3: Požarna ogroženost v naravi – zelena pomeni najmanjšo, rdeča pa največjo požarno
ogroženost (vir: URSZR)
Posledice gozdnih požarov so odvisne od tipa gozdnega požara, vrste in oblike gozda,
časa nastanka in trajanja požara, velikosti pogorele površine in ekološke ranljivosti
območja požara. Požar v naravnem okolju lahko povzroči naravni pojav (strela,
statični samovžig in samovžig), človek in tehnične naprave (z iskrenjem, segrevanjem
ali ognjem direktno in indirektno, odprta kurišča, ki jih razpiha veter, namerni požigi
…). Kar v 46 % vseh požarov v naravnem okolju je vzrok neznan (Državni načrt zaščite
in reševanja ob velikem požaru v naravnem okolju, 2007).
23
3.3.11 Epidemije nalezljivih bolezni
Vsaka naravna ali druga nesreča praviloma pomeni povečano tveganje za širjenje
nalezljivih bolezni in nastanek epidemij, zaradi velikih sprememb v okolju, še zlasti
zaradi poslabšanja sanitarno-higienskih razmer in občutljivosti populacije. Veliko in
stalno nevarnost za vnos nalezljivih bolezni predstavljajo tudi mednarodni migracijski
tokovi, ki potekajo tudi preko Slovenije. Določeno nevarnost za prenos nalezljivih
bolezni predstavljajo prebivalci, ki potujejo v druge države, kjer so razširjene razne
nalezljive bolezni. Prav tako je nevarnost za vnos povzročiteljev nalezljivih bolezni
mednarodni promet z živili ter prevoz živali preko ozemlja Slovenije. Za ljudi in živali
so posebno nevarne zoonoze. Med zoonoze spadajo bolezni, ki se po naravni poti
prenašajo z živali vretenčarjev na ljudi. Te bolezni se prenašajo s kontaktom, prek
dihalnih poti, s hrano in prek vmesnih prenašalcev. Na področju varstva živali pred
nalezljivimi boleznimi predstavlja poseben problem odstranjevanje in uničevanje
živalskih trupel, delov živalskega telesa in živalskih odpadkov. Zmogljivost obstoječih
kafilerij so premajhne in komaj zadoščajo za potrebe po normalnih razmerah
(Nacionalni program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, 2002).
V Sloveniji so se po podatkih Veterinarske uprave RS v preteklosti pojavile štiri večje
epizootije: slinavka in parkljevka, atipična kokošja kuga, virusna hemoragična
septikemija pri postrvih in tuberkuloza pri prašičih.
3.4 Druge nesreče
Po Zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Ur. l. RS, št. 51/2006) so
druge nesreče opredeljene kot nesreče v cestnem, železniškem in zračnem prometu,
požar, rudniška nesreča, porušitev jezu, nesreče, ki jih povzročijo aktivnosti na
morju, jedrska nesreča in druge ekološke ter industrijske nesreče, ki jih povzroči
človek s svojo dejavnostjo in ravnanjem, vojna, izredno stanje, uporaba orožij ali
sredstev za množično uničevanje ter teroristični napadi s klasičnimi sredstvi in druge
oblike množičnega nasilja.
3.5 Ekološke nesreče
24
»Ekološka nesreča je okoljska nesreča, ki jo povzroči nenadzorovan ali nepredviden
dogodek, ki je nastal zaradi posega v okolje in ki posledično ogrozi življenje ali
zdravje ljudi oziroma kakovost okolja« (Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi
nesrečami, 2006: 139).
3.6 Industrijske nesreče
»Industrijska nesreča je dogodek, ki je ušel nadzoru pri opravljanju dejavnosti ali
upravljanju s sredstvi za delo ter ravnanju z nevarnimi snovmi, nafto in njenimi
derivati ter energetskimi plini med proizvodnjo, predelavo, uporabo, skladiščenjem,
pretovarjanjem, prevozom ali odstranjevanjem, katerega posledica je ogrožanje
življenja ali zdravja ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja.
Industrijska nesreča je tudi večja nesreča po predpisih o varstvu okolja, ko pri
okoljski nesreči pride do večje emisije, požara ali eksplozije, pri čemer je prisotna
ena ali več nevarnih snovi« (Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami,
2006: 139).
3.7 Nevarnost nesreče
»Nevarnost nesreče je verjetnost, da se bo zgodila nesreča in prizadela oziroma
ogrozila življenje ljudi in živali ter povzročila uničenje ali škodo na premoženju,
kulturni dediščini in okolju« (Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami,
2006: 139).
3.8 Ogroženost, stopnja ogroženosti, ocena ogroženosti
Resnično ali občutno izpostavljenost ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine in
okolja nevarnostim naravnih in drugih nesreč opredeljujemo kot ogroženost. Stopnja
ogroženosti je pričakovan obseg škode in drugih posledic naravne ali druge nesreče.
»Ocena ogroženosti je kakovostna in količinska analiza naravnih ter drugih danosti za
nastanek naravne in druge nesreče, z oceno možnega poteka in posledic nesreče, s
predlagano stopnjo zaščite pred nevarnostmi ter predlogom preventivnih in drugih
25
ukrepov za zaščito, reševanje in pomoč« (Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi
nesrečami, 2006: 139).
3.9 Alarmiranje, javno alarmiranje
Izkušnje kažejo, da se lahko s tem preprečijo ali vsaj bistveno zmanjšajo nevarnosti
in posledice. Za odkrivanje ter spremljanje nevarnosti naravnih in drugih nesreč,
obveščanje, opozarjanje in alarmiranje ter za vodenje in izvajanje zaščite, reševanja
in pomoči ministrstvo organizira enoten sistem opazovanje, obveščanja in
alarmiranja.
»Temeljne naloge sistema so:
- zbiranje, obdelava in posredovanje podatkov, pomembnih za zaščito,
reševanje in pomoč ter za izvajanje drugih nalog varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami;
- obveščanje in alarmiranje prebivalcev o pretečenih nevarnostih ter
posredovanje napotkov za osebno in vzajemno zaščito;
- obveščanje in aktiviranje izvajalcev nalog zaščite, reševanja in pomoči o
nevarnostih ter posredovanje odločitev pristojnih organov vodenja zaščite,
reševanja in pomoči« (Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami,
2006: 146).
3.10 Sile in sredstva za zaščito, reševanje in pomoč
Sile za zaščito, reševanje in pomoč so razpoložljive zmogljivosti gospodarskih družb,
zavodov ali drugih organizacij, lokalnih skupnosti in države, ki so namenjene zaščiti,
reševanju in pomoči ob naravni ali drugi nesreči.
Sredstva za zaščito, reševanje in pomoč obsegajo zaščitno ter reševalno opremo in
orodje, zaklonišča in druge zaščitne objekte, objekte in opremo za usposabljanje,
skladišča, prevozna sredstva, telekomunikacijske in alarmne naprave ter material, ki
se namensko uporablja za zaščito, reševanje in pomoč ali je predviden za ta namen.
Zaščitna in reševalna oprema ter orodje so sredstva, izdelana v skladu s predpisanimi
standardi in praviloma tipizirana, za osebno in skupno zaščito, oprema, vozila ter
tehnična in druga sredstva, ki jih potrebujejo strokovnjaki, reševalne enote, službe
26
in reševalci pri zaščiti, reševanju in pomoči. Sredstva pomoči so živila, pitna voda,
obleka, obutev, zdravila in drugi predmeti oziroma sredstva, ki so namenjena
brezplačni razdelitvi ogroženemu in prizadetemu prebivalstvu kot pomoč za lajšanje
posledic naravne in druge nesreče (Uredba o organiziranju, opremljanju in
usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč, 2002).
3.11 Mobilizacija in aktiviranje
O mobilizaciji civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč odloča
vlada. Mobilizacija obsega postopke in aktivnosti, s katerimi civilna zaščita in druge
sile za zaščito, reševanje in pomoč preidejo v stanje pripravljenosti za izvajanje
nalog v vojnem ali izrednem stanju.
O aktiviranju civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč ob naravni ali
drugi nesreči odločajo pristojni poveljnik civilne zaščite in drugi organi, pristojni za
vodenje, v skladu z načrti zaščite in reševanja. Aktiviranje obsega postopke in
aktivnosti, s katerimi se sile in sredstva za zaščito, reševanje in pomoč vpokličejo in
organizirano vključujejo v izvajanje zaščite, reševanja in pomoči (Zakon o varstvu
pred naravnimi in drugimi nesrečami, 2006).
3.12 Načrt zaščite in reševanja
Načrt zaščite in reševanja je na podlagi ocene ogroženosti in spoznanj stroke
razdelana zamisel zaščite, reševanja in pomoči ob določeni naravni in drugi nesreči.
Vsebino in izdelavo načrta zaščite in reševanja določa 8. člen Uredbe o vsebini in
izdelavi načrta zaščite in reševanja (Ur. l. RS, št. 24/2012).
3.13 Evakuacijski načrt
Načrti evakuacije ogroženih in prizadetih prebivalcev ali zaposlenih v gospodarskih
poslovnih, državnih in drugih objektih so izdelani kot del načrtov zaščite in reševanja
za posamezni izredni dogodek – požar, poplava, grožnja z bombo itd. Tudi v
prostorskih planskih aktih na najbolj ogroženih območjih se mora predvideti in
pripraviti prostore za morebitno postavitev naselij za začasno bivanje.
27
Načrtovanje reševanja in umika iz zgradb zaradi nastalega izrednega dogodka
(požara, potresa, poplave, eksplozije, izliva nevarne snovi, grožnje z bombo itd.) je
aktivnost, naloga in kompetenca varnostnega managementa in managementa zaščite
in reševanja. Evakuacija namreč preprečuje človeške žrtve, po drugi strani pa
povzroča materialno škodo. Torej evakuacija je proces, v katerem načrtno in
predhodno pripravljeni izvajamo proces umika iz nevarnosti. Hitrost in varna
izpraznitev sta ključni za uspešno evakuacijo (Vršec, 2006).
Evakuacija poteka po naslednjih fazah:
- odkritje (potreba po evakuaciji);
- alarm – obvestilo – zmedenost, preplah;
- odrejanje evakuacije (vodstvo);
- pripravljenost na evakuacijo;
- izvajanje evakuacije;
- zbiranje na varnem območju – zbirno mesto;
- saniranje posledic evakuacije ter nastale škode.
Pri izvedbi evakuacije v gospodarskih družbah in drugih organizacijah sodelujejo
varnostni manager, poverjenik za civilno zaščito, vodja varnostne službe, ob izrednih
dogodkih, kot so denimo požar, pa sodeluje tudi odgovorna oseba za varstvo pred
požari. Ko gre za primer grožnje z bombo, eksplozijo in najden sumljiv predmet, pa
sodeluje tudi policija.
3.14 Krizne razmere
Krizne razmere so razmere v regionalnem ali širšem varnostnem okolju, ki jih ni
mogoče obvladati z običajnimi sredstvi in ukrepi, v katerih so zaradi vojaških,
ekonomskih, socialnih in drugih razlogov ogrožene temeljne družbene vrednote in ki
se lahko razširijo tudi čezmejno, oziroma neposredno ogrozijo druge države, če z
zakonom ni določeno drugače.
Vsaka gospodarska družba, ki ima izdelano razvojno strategijo, poskrbi za
neprekinjeno poslovanje tudi v kriznih razmerah, pri čemer si pomaga z uvedbo
standardov BS 25999 in ISO/IEC 27000.
28
4 Pravna in druga podlaga
4.1 Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami
Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Ur. l. RS, št. 51/2006) ureja
varstvo ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in
drugimi nesrečami. Cilj varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je zmanjšanje
števila nesreč ter preprečitev oziroma zmanjšanje žrtev in drugih posledic teh
nesreč.
4.2 Zakon o varstvu okolja
Zakon o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 41/2004) ureja varstvo okolja pred
obremenjevanjem kot temeljni pogoj za trajnostni razvoj in v tem okviru določa
temeljna načela varstva okolja, ukrepe varstva okolja, spremljanje stanja okolja in
informacije o okolju, ekonomske in finančne instrumente varstva okolja, javne službe
varstva okolja in druga, z varstvom okolja povezana vprašanja. Namen varstva okolja
je spodbujanje in usmerjanje takšnega družbenega razvoja, ki omogoča dolgoročne
pogoje za človekovo zdravje, počutje in kakovost življenja ter ohranjanje biotske
raznovrstnosti. Cilji varstva okolja so zlasti: preprečitev in zmanjšanje
obremenjevanja okolja, ohranjanje in izboljšanje kakovosti okolja, trajnostna raba
naravnih virov, zmanjšanje rabe energije in večja uporaba obnovljenih virov
energije, odpravljanje posledic obremenjevanja okolja, izboljšanje porušenega
naravnega ravnovesja in ponovno vzpostavitev njegovih regeneracijskih sposobnosti,
povečevanje snovne učinkovitosti proizvodnje in potrošnje ter opuščanje in
nadomeščanje uporabe naravnih snovi.
4.3 Resolucija o nacionalnem programu varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami v letih 2009 do 2015
29
Na podlagi ocen ogroženosti, ocene stanja na področju varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter glede na razpoložljive človeške in materialne vire v obdobju
do 2015, zajema ta program naslednje temeljne cilje:
- nadaljnje uveljavljanje stališča, da se pri sprejemanju normativnih,
organizacijskih, tehničnih in drugih ureditev ali ukrepov v posamezni
dejavnosti, načrtovanju uporabe prostora, gradnji objektov ter usmerjanju
posameznih dejavnosti, upoštevajo preventivni ukrepi, s katerimi se
preprečuje nastanek nesreče, oziroma zmanjša njene posledice, pri čemer bo
posebna pozornost v vseh dejavnostih namenjena prilagajanju posledicam, ki
jih povzročajo podnebne spremembe in globalizacija. Sestavni del teh
aktivnosti mora biti tudi določitev rešitev in podlag kriznega upravljanja in
vodenja, ki zagotavljajo izvajanje posameznih dejavnosti tudi med in po
nesrečah oziroma v vseh spremenljivih razmerah;
- nadaljnje načrtno povečevanje zmogljivosti in opazovalnih omrežij za
pravočasno napovedovanje, odkrivanje ter spremljanje nevarnosti naravnih in
drugih nesreč, zlasti pa sistemov za zgodnje meteorološko, hidrološko in
lavinsko opozarjanje, pa tudi zgodnje odkrivanje požarov v naravi ter
povezovanje različnih sistemov za zaznavanje ogroženosti oziroma nastanka
nesreč;
- reorganizacija sil za zaščito, reševanje in pomoč na državni, regijski in lokalni
ravni ter v gospodarskih družbah, zavodih in drugih organizacijah, glede na
sprejete nove normative in druge rešitve, še posebej zmanjšanje sestave
civilne zaščite in povečanje njene specializacije, uvajanje pogodbene službe v
civilni zaščiti, povečanje sposobnosti gasilske službe za posebej zahtevne
intervencije, pri drugih reševalnih službah pa za odzivanje na sodobne vire
ogrožanja;
- nadaljevanje ukrepov in aktivnosti za izboljšanje splošne pripravljenosti na
naravne in druge nesreče, skrajševanje odzivnih časov in postopna uveljavitev
standardov prihoda reševalcev na kraj nesreče;
- nadaljevanje dograjevanja informacijsko-komunikacijske infrastrukture
zaščite in reševanja, logističnih centrov, objektov za usposabljanje in drugih
infrastrukturnih zmogljivosti z upoštevanjem prilagoditve delovanja varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami morebitnim spremembam v organizaciji
in delovanju lokalne samouprave;
30
- dopolnjevanje organiziranosti določenih reševalnih sestav na ravni države in
povečevanje njihovih zmogljivosti usklajeno tudi z razvojem kadrovskih,
tehničnih in drugih zmogljivosti Slovenske vojske;
- načrtno posodabljanje obstoječih programov usposabljanja, priprava novih
programov, glede na vire ogrožanja in spremembe na področju organiziranja
in opremljanja sil za zaščito, reševanje in pomoč, uveljavitev sodobnih oblik
usposabljanja, sodelovanje z izobraževalnimi institucijami na področju
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v drugih državah;
- načrtno nadaljevanje raziskovalnih in razvojnih nalog ter projektov, pri
katerih bo poudarjena uporabnost rezultatov z vidika podpore srednjeročnih
prednostnih programov, nadgradnje informacijskega in komunikacijskega
sistema, izboljševanja učinkovitosti in odzivnosti na sodobne vire ogrožanja
ter večnamenskosti uporabe različnih tehničnih in drugih sredstev ter opreme
na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;
- spodbujanje aktivnosti in ukrepov, ki širijo zavarovanje, spodbujajo
preventivne ali zaščitne ukrepe in nadaljevanje programov nacionalnega
pomena za izboljšanje priprav na požare v naravnem okolju, za ukrepanje ob
izbruhih nevarnih rastlinskih bolezni in škodljivcev, za ukrepanje ob
nenadnem onesnaženju morja, za ukrepanje ob množičnih prometnih
nesrečah in nesrečah v avtocestnih predorih ter ob vremenskih ujmah,
posodabljanje gasilske zaščitne in reševalne opreme ter izenačevanje
opremljenosti gasilskih in drugih reševalnih služb v občinah s slabšimi
materialnimi možnostmi
(Resolucija o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v
letih 2009 do 2015, 2009).
4.4 Uredbe in pravilniki o organiziranju, opremljanju,
delovanju in usposabljanju civilne zaščite
Uredba o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in
pomoč (Ur. l. RS, št. 92/2007) ureja merila za organiziranje, opremljanje in
usposabljanje civilne zaščite, gasilskih enot in drugih sil za zaščito, reševanje in
pomoč ob naravnih in drugih nesrečah.
31
Uredba o oznakah v civilni zaščiti Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 98/2011) ureja
znak civilne zaščite (Slika 9), oznako pripadnosti, oznake specialnih enot in služb ter
položajne oznake.
Pravilnik o uniformah civilne zaščite Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 30/2008) pa
določa vrsto, obliko, kroj in nošenje uniform civilne zaščite ter nošenje oznak civilne
zaščite na njih.
4.5 Državni načrti zaščite in reševanja
Z Uredbo o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja (Ur. l. RS, št. 3/2002) se
določajo nosilci načrtovanja, vsebina, merila za izdelavo in način izdelave načrtov
zaščite in reševanja ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine in okolja ob
naravnih in drugih nesrečah.
Državne načrte zaščite in reševanja izdela Uprava Republike Slovenije za zaščito in
reševanje v sodelovanju z ministrstvi in drugimi državnimi organi ter ustreznimi
strokovnimi organizacijami.
Državni načrti:
- načrt zaščite in reševanja ob poplavah;
- načrt zaščite in reševanja ob potresu;
- načrt zaščite in reševanja ob (snežnih in zemeljskih) plazovih;
- načrt zaščite in reševanja ob velikem požaru v naravnem okolju;
- načrt zaščite in reševanja ob nesreči na morju;
- načrt zaščite in reševanja ob železniški nesreči;
- načrt zaščite in reševanja ob nesreči zrakoplova;
- načrt zaščite in reševanja ob množičnem pojavu kužnih bolezni pri živalih v
Republiki Sloveniji;
- načrt zaščite in reševanja ob jedrski ali radiološki nesreči;
- načrt zaščite in reševanja ob nesreči z nevarno snovjo;
- načrt zaščite in reševanja ob uporabi orožij ali sredstev za množično
uničevanje v teroristične namene oziroma terorističnem napadu s klasičnimi
sredstvi;
- načrt zaščite in reševanja ob nesrečah v predorih.
32
4.6 Ocena ogroženosti zaradi naravnih nesreč
Ocene ogroženosti pripravijo pristojni državni in občinski organi ter gospodarske
družbe, zavodi in druge organizacije v skladu z Zakonom o varstvu pred naravnimi in
drugimi nesrečami glede na stopnjo ogroženosti. Podlaga za pripravo ocene
ogroženosti so raziskave, študije in druge strokovne podlage, ki se nanašajo na:
- podnebne, geografske, hidrološke, geološke, vegetacijske, seizmološke,
ekološke in druge značilnosti ogroženega območja;
- prostorske značilnosti;
- gospodarske, prometne, energetske, demografske, kulturne, epidemiološke in
druge značilnosti ogroženega območja.
Ocena ogroženosti zaradi naravne in druge nesreče mora vsebovati naslednje podatke
in ocene o:
- virih nevarnosti;
- možnih vzrokih nastanka nesreče;
- verjetnosti pojavljanja nesreče;
- vrsti, oblikah in stopnji ogroženosti;
- poteku in možnem obsegu nesreče;
- ogroženih prebivalcih, živalih, premoženju in kulturni dediščini;
- verjetnih posledicah nesreče;
- verjetnosti nastanka verižne nesreče;
- možnosti predvidevanja nesreče.
Prav tako mora vsebovati tudi predloge za izvajanje zaščite, reševanja in pomoči ter
preprečitev oziroma ublažitev ter odpravo posledic nesreče.
Oceno ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč je treba izdelati v okviru celovite
ocene ogroženosti (glej matriko v Sliki 8), ki se prične z oceno prav tega področja.
33
5 Nacionalni program varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami
5.1 Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje
(URSZR) kot organ v sestavi Ministrstva za obrambo –
organigram
34
Slika 4: Organizacijska struktura Uprave RS za zaščito in reševanje (vir: URSZR)
35
5.2 Izpostave Uprave Republike Slovenije za zaščito in
reševanje
Izpostave (Slika 5):
- Brežice;
- Celje;
- Koper;
- Kranj;
- Ljubljana;
- Maribor;
- Murska Sobota;
- Nova Gorica;
- Novo mesto;
- Postojna;
- Ptuj;
- Slovenj Gradec;
- Trbovlje.
Slika 5: Izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje (vir: URSZR)
36
5.3 Inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami
Inšpektorat vodi glavni inšpektor. Sestavljajo ga Sektor za inšpekcijski nadzor, Sektor
za splošne zadeve in 13 izpostav. Na področju zaščite in reševanja inšpektorji
izvajajo predvsem nadzor:
- izvajanja ukrepov za zmanjševanje in preprečevanje posledic naravnih in
drugih nesreč;
- uporabe in vzdrževanja zaklonišč;
- stanja ocen ogroženosti;
- stanja načrtov zaščite in reševanja;
- opravljanja nalog opazovanja, obveščanja in alarmiranja;
- vodenja podatkov, evidenc in zbirk podatkov o silah in sredstvih za zaščito,
reševanje in pomoč ter o nesrečah in reševalnih intervencijah;
- organiziranosti, usposobljenosti, opremljenosti in stanja pripravljenosti sil za
zaščito, reševanje in pomoč;
- delovanja javnih reševalnih služb;
- usposabljanja delavcev v gospodarskih družbah, zavodih in drugih
organizacijah.
5.4 Štab za civilno zaščito
Sistem zaščite in reševanja oziroma civilne zaščite vodijo štabi na naslednjih
organizacijskih ravneh:
- na državni ravni štab civilne zaščite RS;
- na regionalni ravni mestni in občinski štabi civilne zaščite;
- na lokalni ravni mestni in občinski štabi civilne zaščite;
- na mikrolokalni ravni sektorski oziroma krajevni štabi civilne zaščite;
- na ravni gospodarstva štabi civilne zaščite v gospodarskih družbah, zavodih in
drugih organizacijah.
Poleg štabov civilne zaščite vodstva v manjših gospodarskih družbah in drugih
organizacijah imenujejo poverjenike za civilno zaščito, ki imajo kompetence za
vodenje enot civilne zaščite v svojih delovnih okoljih.
37
5.5 Izobraževalni center za zaščito in reševanje Republike
Slovenije na Igu – izobraževalni programi
Izobraževalni programi:
- programi usposabljanja za pripadnike civilne zaščite;
- programi za gasilstvo;
- programi za predavatelje;
- programi za javne uslužbence s področja zaščite, reševanja in pomoči;
- programi društev, pooblaščenih podjetij, zavodov in drugih nevladnih
organizacij;
- skupni programi za več ciljnih skupin;
- programi za druge cilje skupine;
- mednarodni programi;
- e-izobraževanje;
- višješolski študijski program gasilstvo.
5.6 Center za obveščanje Republike Slovenije in regionalni
centri za obveščanje
Vsakdo, ki opazi ali zve za nevarnost, naravno ali drugo nesrečo oziroma drug pojav,
ki lahko povzroči nesrečo, mora o tem takoj obvestiti pristojni center za obveščanje
na telefonsko številko 112 za klic v sili, po telefaksu ali drugih sredstvih zvez.
Operativno-komunikacijske naloge opazovanja, obveščanja in alarmiranja ob
naravnih in drugih nesrečah ter drugih pojavih in dogodkih, pomembnih za varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami v državi, opravlja Center za obveščanje
Republike Slovenije v sestavi Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Iste
naloge v posamezni regiji opravljajo regijski centri za obveščanje v sestavi uprav za
obrambo Ministrstva za obrambo Ljubljana, Kranj, Trbovlje, Celje, Slovenj Gradec,
Maribor, Murska Sobota, Ptuj, Krško, Novo mesto, Postojna, Koper in Nova Gorica.
Center za obveščanje Republike Slovenije in regijski centri za obveščanje delujejo 24
ur na dan.
Naloge Centra za obveščanje Republike Slovenije:
38
- zbira, obdeluje in posreduje podatke o naravnih in drugih nesrečah ter drugih
pojavih in dogodkih, pomembnih za varstvo pred temi nesrečami;
- spremlja opazovanja meteoroloških, hidroloških, seizmoloških, radioloških,
ekoloških, zdravstvenih in drugih razmer preko opazovalnikov ter na podlagi
sporočil organov in služb, ki opravljajo ta opazovanja;
- organizira in vzdržuje zbirke podatkov o naravnih in drugih nesrečah, silah in
sredstvih za zaščito, reševanje in pomoč ter o intervencijah teh sil;
- obvešča pristojne državne in druge organe o nevarnostih naravnih in drugih
nesreč ter o drugih pojavih in dogodkih, pomembnih za varstvo pred temi
nesrečami, v skladu z državnimi načrti zaščite in reševanja;
- obvešča regijske centre za obveščanje o nevarnostih in odločitvah pristojnih
državnih organov ter jim zagotavlja dostop in uporabo razpoložljivih zbirk
podatkov v skladu z zakonom;
- izvaja alarmiranje ob nevarnostih na ogroženih območjih v skladu z državnimi
načrti zaščite in reševanja;
- aktivira državne sile za zaščito, reševanje in pomoč v skladu z načrti zaščite
in reševanja ter odločitvami poveljnika Civilne zaščite Republike Slovenije;
- posreduje pri zagotavljanju logistične in druge podpore državnim silam za
zaščito, reševanje in pomoč med intervencijo;
- sprejema in pošilja sporočila o naravnih in drugih nesrečah kontaktnim
organom in službam drugih držav in mednarodnih organizacij;
- zagotavlja komunikacijsko in informacijsko podporo poveljniku Civilne zaščite
Republike Slovenije, Štabu Civilne zaščite Republike Slovenije in strokovnim
službam Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje;
- posreduje ukaze o ukrepih za pripravljenost in mobilizacijo v skladu s
predpisi;
- pripravlja in razpošilja dnevni, polletni in letni informativni bilten o naravnih
in drugih nesrečah;
- opravlja druge naloge v skladu s programi dela Uprave Republike Slovenije za
zaščito in reševanje.
Naloge regijskih centrov za obveščanje:
- zbirajo, obdelujejo in posredujejo podatke o naravnih in drugih nesrečah ter
drugih pojavih in dogodkih, pomembnih za varstvo pred temi nesrečami;
- izvajajo obveščanje pristojnih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in
organizacij, pomembnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami v
39
regiji, o nevarnostih naravnih in drugih nesreč ter o drugih pojavih in
dogodkih, pomembnih za varstvo pred temi nesrečami, v skladu z regijskimi
načrti zaščite in reševanja;
- obveščajo območne centre za obveščanje o nevarnostih in odločitvah
pristojnih državnih organov v regiji ter jim zagotavljajo dostop in uporabo
razpoložljivih zbirk podatkov v skladu z zakonom;
- izvajajo alarmiranje ob nevarnostih na ogroženih območjih;
- opravljajo dispečersko službo na področju varstva pred požarom, nujne
medicinske pomoči, nujne veterinarske pomoči ter na drugih področjih
zaščite, reševanja in pomoči;
- posredujejo pri zagotavljanju logistične in druge podpore silam za zaščito,
reševanje in pomoč med intervencijo;
- sprejemajo klice v sili in druge klice na klicno številko 112 ter ukrepajo ob teh
klicih, vključno z usklajevanjem manj zahtevnih intervencij;
- aktivirajo regijske in občinske enote in službe civilne zaščite ter druge sile za
zaščito, reševanje in pomoč v regiji in lokalnih skupnostih v skladu z načrti
zaščite in reševanja ter odločitvami poveljnika civilne zaščite regije in
pristojnih organov lokalnih skupnosti;
- zagotavljajo komunikacijsko in informacijsko podporo poveljniku civilne
zaščite regije, štabu civilne zaščite regije in strokovnim službam uprav;
- sprejemajo in pošiljajo sporočila o naravnih in drugih nesrečah na obmejnem
območju kontaktnim organom in službam sosednjih držav, če je tako določeno
z dvostranskimi sporazumi ali drugimi mednarodnimi akti;
- posredujejo ukaze o ukrepih za pripravljenost in mobilizacijo v skladu s
predpisi;
- pripravljajo in razpošiljajo dnevni informativni bilten o naravnih in drugih
nesrečah v regiji;
- opravljajo druge naloge v skladu s programi dela uprave (Uredba o
organiziranju in delovanju sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja,
1997).
5.7 Sistem javnega alarmiranja
Alarmiranje se organizira kot enoten sistem javnega alarmiranja, ki ga je mogoče
upravljati na državni, regionalni in lokalni ravni. Za delovanje sistema javnega
40
alarmiranja skrbijo občine, Uprava RS za zaščito in reševanje pa za njegovo
organizacijo in delovanje na državni in regionalni ravni. Gospodarske družbe zavodi
in druge organizacije, ki opravljajo za širše okolje nevarno dejavnost, morajo na
svoje stroške organizirati in vzdrževati alarmni sistem glede na nevarnost, ki jo
povzročajo. Alarmiranje ob nevarnostih naravnih in drugih nesreč izvajajo na podlagi
preverjenih obvestil ali na zahtevo pristojnih poveljnikov civilne zaščite ter drugih
organov vodenja centri za obveščanje ter pristojne službe v gospodarskih družbah,
zavodih in drugih organizacijah v skladu s predpisi. Vlada določi vrsto, število in
uporabo znakov za alarmiranje, ki so enotni za celotno območje države.
Znaki za alarmiranje so (Slika 6):
- opozorilo na nevarnost – enoličen zvok sirene, ki traja 2 minuti, se uporabi za
napoved bližajoče se nevarnosti;
- neposredna nevarnosti – zavijajoč zvok sirene, ki traja 1 minuto;
- konec nevarnosti – enoličen zvok sirene, ki traja 30 sekund, se obvezno
uporabi po prenehanju nevarnosti, zaradi katere je bil dan znak za
neposredno nevarnost (Ušeničnik, 1994).
41
Slika 6: Znaki za alarmiranje ob nevarnosti naravnih in drugih nesreč (vir: URSZR)
42
5.8 Sile za zaščito, reševanje in pomoč
Zaščita, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah obsega zlasti:
- prvo pomoč in nujno medicinsko pomoč;
- pomoč ogroženim in prizadetim prebivalcem;
- prvo veterinarsko pomoč;
- gašenje in reševanje ob požarih;
- reševanje iz ruševin, zemeljskih in snežnih plazov;
- reševanje ob poplavah in drugih vremenskih ujmah, ekoloških in drugih
nesrečah na morju, rekah in jezerih;
- reševanje ob velikih nesrečah v prometu;
- reševanje ob rudniških nesrečah;
- reševanje v gorah;
- reševanje v jamah;
- reševanje na vodi in iz vode;
- varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi;
- varstvo pred snežnimi plazovi;
- izvajanje radiološke, kemijske in biološke zaščite ob uporabi jedrskega,
kemičnega ali biološkega orožja, drugih sredstev za množično uničevanje ter
ob nesrečah z nevarnimi snovmi;
- iskanje pogrešanih oseb ob naravnih in drugih nesrečah;
- reševanje ob vojaških ter terorističnih napadih in drugih oblikah množičnega
nasilja;
- zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje.
Te naloge izvajajo:
- enote, službe in druge operativne sestave društev in drugih nevladnih
organizacij;
- gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije;
- enote in službe civilne zaščite;
- policija;
- Slovenska vojska v skladu z zakonom.
Prostovoljna društva in druge nevladne organizacije sodelujejo pri zaščiti, reševanju
in pomoči ob nesrečah na podlagi odločitve pristojnega organa lokalne skupnosti ali
državnega organa, če izpolnjujejo predpisane kadrovske, materialno-tehnične in
43
druge pogoje. Prostovoljci sodelujejo pri zaščiti in reševanju predvsem v okviru:
prostovoljnih gasilskih društev, organizacij Rdečega križa, Gorske reševalne službe,
jamarskih društev, kinoloških društev, potapljaških društev, taborniških in skavtskih
organizacij, radioamaterskih društev. Vsa ta društva sodelujejo tudi pri usposabljanju
in drugih pripravah prebivalstva ter enot in služb civilne zaščite.
Na področjih, kjer z obstoječimi prostovoljnimi in poklicnimi enotami ter službami ni
mogoče v celoti zagotoviti zaščite, reševanja in pomoči neposredno ob nesrečah,
organizirajo država, lokalne skupnosti in določena podjetja enote in službe civilne
zaščite, in sicer: tehnično reševalne enote, enote za prvo veterinarsko pomoč, enote
in službe za radiološko, kemijsko in biološko zaščito, enote za varstvo pred
neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, enote za uporabo zaklonišč, logistične in
informacijske centre, službe za podporo, druge enote in službe glede na ocene
ogroženosti. Vrsta in število enot civilne zaščite v posameznih okoljih je odvisna od
ogroženosti (Uredba o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito,
reševanje in pomoč, 2002).
5.9 Načrti zaščite in reševanja
Z načrtom se določijo pristojnosti in naloge izvajalcev načrta pri zagotavljanju
zaščite, reševanja in pomoči. Načrti zaščite in reševanja temeljijo na ocenah
ogroženosti in predlogih za zaščito, reševanje in pomoč, ki izhajajo iz teh ocen, ter
razpoložljivih silah in sredstvih za zaščito, reševanje in pomoč. Načrti zaščite in
reševanja se izdelajo za vsako vrsto nesreče posebej.
5.10 Izobraževanje in usposabljanje – Center
Izobraževalni center za zaščito in pomoč Republike Slovenije (Slika 7) deluje v okviru
Uprave Republike Slovenije za zaščito in pomoč. Zgrajen je bil leta 1993, v njem pa
potekajo vsi programi izobraževanja in usposabljanja iz državne pristojnosti. Na
površini 7 hektarov so učilnice, vadbeni poligoni in bivalni objekti. Učilnice so
opremljene s sodobnimi učnimi sredstvi. Usposabljanju je namenjen osrednji objekt s
predavalnicami, kabineti, avditorijem, zakloniščem, jedilnico in sobami v domu in
depandansi. Usposabljanju, urjenju in rekreaciji je namenjen trimski kabinet. Na
sodobni stezi za praktično delo z izolacijskimi dihalnimi aparati, ki jo je mogoče
44
različno oblikovati, so možne simulacije dima, hrupa, ovir idr., vse pod neposrednim
nadzorom inštruktorjev. Poleg steze so naprave za preverjanje telesne zmogljivosti
udeležencev usposabljanja. Izobraževalni center ima svoja gasilska in druga vozila za
praktično usposabljanje gasilcev in tehničnih reševalcev. Na poligonskem delu so
urejeni različni vadbeni objekti za praktične vaje, na primer požarna hiša, visoka
ruševina, 15 metrov visok stolp za reševanje z višin, pokrit bazen in naravni bajer, ki
sta namenjena reševanju na vodi in iz nje, poligon za simuliranje prometnih nesreč in
usposabljanje za reševanje ob teh nesrečah, poligon za usposabljanje reševalnih
psov, ruševina za urjenje strokovnjakov za odkrivanje preživelih v ruševinah s
pomočjo elektronskih sredstev ter poligon za usposabljanje za odkrivanje
neeksplodiranih ubojnih sredstev.
Slika 7: Izobraževalni center na Igu (vir: URSZR)
5.11 Mednarodno sodelovanje in mednarodni sporazumi
Eno temeljnih poslanstev slovenskega sistema varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami je tudi mednarodno sodelovanje in pomoč drugim državam ob naravnih in
drugih nesrečah. Zaradi povečevanja števila naravnih in drugih nesreč in v povezavi s
članstvom Slovenije v EU in mednarodnih organizacijah postaja mednarodno
45
sodelovanje na tem področju vse pomembnejše. Dejavnosti potekajo na podlagi
mednarodnega prava in mednarodnih sporazumov ter v skladu z nacionalno
zakonodajo, skupnimi interesi, načeli enakopravnosti in prijateljskih meddržavnih
odnosov.
Namen in glavni cilji tovrstnega sodelovanja so:
- medsebojna podpora držav na področju preprečevanja nevarnosti nesreč;
- razvoj in krepitev pripravljenosti držav za obvladovanje naravnih in drugih
nesreč;
- medsebojno obveščanje o nevarnostih ter posledicah nesreč;
- zagotavljanje pomoči ob večjih nesrečah v drugih državah, oziroma
sodelovanje v reševalnih operacijah/intervencijah v okviru mednarodnih
mehanizmov za usklajevanje nudenja pomoči.
Mednarodno sodelovanje Slovenije na področju varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami poteka prednostno s sosednjimi državami in državami v regiji, s katerimi
delimo skupne nevarnosti nesreč, ter v okviru Evropske unije, Združenih narodov in
zveze Nato.
Mednarodni sporazumi:
- Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Avstrije o
sodelovanju pri preventivi in medsebojni pomoči pri katastrofah ali težkih
nesrečah;
- Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o zgodnji izmenjavi
informacij v primeru radiološke nevarnosti in o vprašanjih skupnega interesa s
področja jedrske varnosti in varstva pred sevanji;
- Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o
sodelovanju pri varstvu pred naravnimi in civilizacijskimi nesrečami;
- Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o zgodnji izmenjavi
informacij v primeru radiološke nevarnosti;
- Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Madžarske o
sodelovanju pri varstvu pred naravnimi in civilizacijskimi nesrečami;
- Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Madžarske o
zgodnji izmenjavi informacij v primeru radiološke nevarnosti;
- Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Slovaške republike o
sodelovanju in vzajemni pomoči pri naravnih in drugih nesrečah;
- Memorandum o sodelovanju med Upravo Republike Slovenije za zaščito in
reševanje ter Gasilsko-reševalno službo Češke republike;
46
- Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije o
sodelovanju pri preprečevanju naravnih in civilizacijskih nesreč ter
odpravljanju njihovih posledic;
- Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Poljske o
sodelovanju pri preprečevanju naravnih in drugih nesreč;
- Protokol o čezmejnem sodelovanju med Upravo Republike Slovenije za zaščito
in reševanje Ministrstva za obrambo Republike Slovenije in Civilno zaščito
Furlanije – Julijske krajine Republike Italije pri napovedovanju, preprečevanju
in vzajemni pomoči v primeru naravnih in drugih nesreč;
- Sporazum med Republiko Italijo in Republiko Slovenijo o zgodnji izmenjavi
informacij v primeru radiološke nevarnosti;
- Sporazum med Vlado Republike Slovenije in vlado Črne gore o sodelovanju pri
varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami;
- Sporazum med Vlado Republike Slovenije in vlado Makedonije o sodelovanju
pri varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami;
- Konvencija o sodelovanju pri varstvu in trajnostni uporabi reke Donave;
- Sporazum o sodelovanju pri napovedovanju, preprečevanju in ublažitvi
naravnih in tehnoloških katastrof med vlado Republike Avstrije, vlado
Republike Hrvaške, vlado Republike Madžarske, vlado Republike Italije, vlado
Republike Poljske in vlado Republike Slovenije;
- Delovna skupina ALPE-JADRAN;
- Konvencija o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaževanjem;
- Memorandum o soglasju za institucionalni okvir Pobude za pripravljenost na
nesreče in njihovo preprečevanje za jugovzhodno Evropo;
- Deklaracija o sodelovanju pri pripravljenosti in preventivi pred nesrečami v
jugovzhodni Evropi;
- Konvencija o zgodnjem obveščanju o jedrski nesreči;
- Konvencija o nudenju pomoči v primeru jedrske nesreče ali radiološke
nesreče;
- Oprostitev uvozne carine za medicinsko opremo;
- Konvencija o čezmejnih učinkih industrijskih nesreč;
- Sporazum o subregionalnem načrtu ukrepov za preprečevanje večjih
onesnaženj v Jadranskem morju, za pripravljenosti in odzivanje nanje;
- Resolucija 46/182 o krepitvi usklajenosti nujne humanitarne pomoči
Združenih narodov;
47
- Resolucija 57/150 o krepitvi učinkovitosti in usklajenosti mednarodne pomoči
v operacijah iskanja in reševanja v urbanih območjih;
- Konvencija o prepovedi razvoja, proizvodnje, kopičenja zalog in uporabe
kemičnega orožja ter o njegovem uničenju;
- Odločba sveta 2008/779/ES, Euratom o vzpostavitvi mehanizma skupnosti na
področju civilne zaščite;
- Odločba sveta 2007/162/ES, Euratom o vzpostavitvi finančnega instrumenta
za civilno zaščito;
- Memorandum o soglasju med Evropsko skupnostjo in Republiko Slovenijo o
sodelovanju Republike Slovenije v mehanizmu skupnosti za krepitev
sodelovanja na področju civilne zaščite;
- Okrepljeno sodelovanje na področju nudenja mednarodne pomoči (Zveza
NATO).
5.12 Organiziranost zaščite in reševanja na ravni občin
Na regionalni in državni ravni je organizirana v celoti, v lokalnih skupnostih pa njeno
organiziranje še poteka. Enote in službe civilne zaščite se organizirajo po
prostorskem načelu kot taktične enote, z močjo od ene ekipe oziroma oddelka do
ene čete. Istovrstne enote in službe civilne zaščite se lahko med seboj združujejo v
večje sestave.
48
6 Vzpostavljanje varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami v gospodarski družbi
6.1 Zakonodaja kot pravno izhodišče in ocena ogroženosti
zaradi naravnih nesreč v Republiki Sloveniji kot vsebinsko
izhodišče
Pravno podlago pri vzpostavitvi varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v
gospodarski družbi določa država z zakonodajo in gospodarska družba z notranjimi
akti.
Ocena nevarnosti, ogroženosti ter poslovno varnostnih tveganj je predpogoj za
vodenje ustrezne politike in izvajanja varnostne funkcije, predvsem pa vzpostavitev
pravilnega, učinkovitega in kakovostnega sistema varovanja v gospodarski družbi
(Čas, 2006).
6.2 Izdelava ocene ogroženosti zaradi naravnih in drugih
nesreč
Pristop k upravljanju z varnostjo se prične z oceno ranljivosti in ogroženosti.
»Izdelava pravilne ocene ogroženosti je ena najpomembnejših nalog pri izvedbi
sistema zaščite ter varovanja kompleksa (območja, lokacij, perimetra, zgradb,
proizvodnje, logistike, poslovnih procesov) in osebja (zaposlenih, strank,
obiskovalcev, poslovnih partnerjev, zunanjih izvajalcev« (Golob, 1997: 125).
Metoda ocenjevanja ranljivosti in ogroženosti se odvija v 10 korakih. Vsakega od njih
je treba natančno obdelati:
1. podatki o podjetju;
2. finančna vrednost podjetja;
3. zbiranje podatkov;
4. pregled gradiva;
5. pregled območja in zgradb;
6. pregled procesov;
7. analiza podatkov;
49
8. ugotovitve in spoznanja;
9. izdelava matrike ogroženosti;
10. prikaz varnostnih tveganj.
Iz okvirja metodike se vidi, da proces ocenjevanja ogroženosti poteka v 4 korakih:
POSNETEK – ANALIZA – UGOTOVITVE – SINTEZA (Vršec, 2008).
Sintezo vseh vrst in stopenj ogroženosti predstavlja matrika za posnetek in oceno
ogroženosti. Matrika ima 15 vrst in 10 stopenj ogroženosti. Na podlagi zbranih in
urejenih podatkov ter informacij se izvede analiza in ocenjevanje posameznih vrst
ogroženosti, pri čemer se uporabi sistem kriterijev za vsako vrsto ogroženosti
posebej. Pri ocenjevanju imajo glavno vlogo sistem kriterijev, odločitveni diagram,
izkušnje, metoda realnosti in metoda predvidevanja. Pri ocenjevanju požarne
ogroženosti, ogroženosti delovnih mest in ekološke ogroženosti moramo upoštevati
prepisano metodologijo. Rezultat analize in ocene ogroženosti je uvrstitev vsake
vrste ogroženosti v ustrezno stopnjo ogroženosti na 10-stopenjski lestvici
(Vršec,2008).
50
Slika 8: Matrika za posnetek in oceno ogroženosti (nevarnosti) (vir: Vršec,2006)
6.3 Vzpostavitev ustrezne organiziranosti zaščite in reševanja
– civilne zaščite
Po Zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Ur. l. RS, št. 64/1994)
lahko za opravljanje določenih operativnih nalog zaščite, reševanja in pomoči
51
pristojni državni organ ali organ lokalne skupnosti določi gospodarske družbe, zavode
in druge organizacije, ki imajo za ta namen ustrezne kadre in sredstva. Gospodarske
družbe, zavodi in druge organizacije določijo svojo organiziranost za opravljanje
nalog, skrbijo za strokovno usposabljanje svojih delavcev ter izvajajo druge priprave
za delovanje ob naravnih in drugih nesrečah.
Slika 9: Znak civilne zaščite RS (vir: URSZR)
6.4 Izdelava načrta zaščite in reševanja
V skladu z Uredbo o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja (Ur. l. RS, št.
3/2002) morajo organizacije, ki so dolžne izdelati načrte zaščite in reševanja v svojih
načrtih razčleniti ukrepanje na območju organizacije. Če nesreča v organizaciji lahko
ogrozi tudi ljudi, živali, premoženje, kulturno dediščino ali okolje zunaj območja
organizacije, se skladno z oceno ogroženosti izdelajo tudi občinski ali državni načrti.
Načrte zaščite in reševanja morajo izdelati organizacije, ki:
- v delovnem procesu uporabljajo, proizvajajo, prevažajo ali skladiščijo
nevarne snovi, nafto in njene derivate ter energijske pline ali opravljajo
dejavnost oziroma upravljajo sredstva za delo, ki pomenijo nevarnost za
nastanek nesreče; za nesreče, ki jih lahko povzročijo s svojo dejavnostjo;
- upravljajo velike infrastrukturne in druge sisteme; za nesreče, ki jih lahko
povzročijo zaradi motenj v delovanju ali zaradi opustitve dejavnosti.
6.5 Izdelava načrta evakuacije
52
Pravilnik o požarnem redu določa objekte, vsebino in pogoje, kdaj je treba izdelati
požarni načrt (Slika 12) ali načrt evakuacije. Načrt evakuacije je treba izdelati za
bolnice, domove za ostarele, šole, hotele in druge objekte, ki so namenjeni
nastanitvi gostov, ter za objekte, kjer se lahko začasno zbere več kot sto ljudi.
Izdelati ga mora lastnik oziroma uporabnik objekta ali za to pooblaščena podjetja, ki
imajo ustrezna dovoljenja.
6.6 Skrb za redno usposabljanje članov civilne zaščite,
gasilcev in varnostnikov
Za doseganje potrebne strokovnosti, načrtnosti, hitrosti ukrepanja in zaupanja v delo
civilne zaščite, se morajo pripadniki civilne zaščite usposabljati v instituciji, ki ima
licenco za tovrstno usposabljanje. Informacijo o izobraževalni instituciji in terminih
usposabljanja priskrbi načelnik, ki tudi organizira obveščanje, spremljanje in
evidentiranje lastnega usposabljanja in usposabljanja drugih pripadnikov civilne
zaščite.
Zakon o gasilstvu (Ur. l. RS, št. 113/2005) v četrtem poglavju govori o izobraževanju
in usposabljanju gasilcev. Namen programa je posredovati teoretična znanja in
usposobiti udeležence za operativno delo v gasilskih enotah. Poleg splošnih ciljev
vzgoje in izobraževanja je temeljni cilj programa usposobiti udeležence za
samostojno gašenje požarov, tehnično reševanje, organiziranje preventivnega dela,
varovanje ljudi, živali in premoženja ter okolja pred požarom in opravljanje drugih
del na področju gasilstva.
Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije morejo ustanoviti gasilsko enoto,
če imajo povečano nevarnost nastanka požara, eksplozije ali druge posebne
nevarnosti po merilih, ki jih določi minister.
Znanje, ki ga varnostniki pridobijo v uradnem sistemu izobraževanja, je prešibko za
izvajanje nalog varovanja podjetij, ki na trgu varnostnih storitev kotirajo kot
naročniki varnostnih storitev. Zato je treba varnostnike dodatno usposabljati za delo
v konkretnih podjetjih, kajti različno velika podjetja, z različnimi varnostnimi
dejavnostmi, na različnih lokacijah, z različnimi ocenami ogroženosti in varnostnih
53
tveganj, potrebujejo tudi različne oziroma specifične pristope k varovanju njihovih
območij, premoženja, osebja itd.
6.7 Izdelava scenarijev za obvladovanje posameznih nesreč
Osnova za obvladovanje tveganj je izdelava možnih scenarijev (potres, povodenj,
orkan, plaz, obilne snežne padavine itd.), ki bi se lahko realizirali v prihodnosti. Pri
sestavi scenarija je praviloma treba upoštevati dejansko ogroženost, realistične
pogoje, dejanski čas in možne posledice na ljudeh in premoženju.
6.8 Izvedba vaj
Na podlagi predpisov, ki obravnavajo varstvo pred požarom, mora lastnik ali
uporabnik objekta najmanj enkrat letno izvesti praktično usposabljanje za izvajanje
evakuacije iz objekta ob požaru. Usposabljanje je treba opraviti za vse objekte, v
katerih obstaja najmanj srednja požarna ogroženost po predpisih o ugotavljanju
ocene požarne ogroženosti oziroma za objekte, v katerih je hkrati več kot sto ljudi. S
predhodno pripravo dobrega scenarija za vajo evakuacije se odkrijejo težave, ki bi
nastale v primeru pravega požara in potrebe po evakuaciji objekta. Na takšen način
se lahko preventivne varnostne ukrepe bistveno izboljša in zmanjšajo se tveganja, ki
nastanejo s požarom na objektu. Cilj same izvedbe vaje evakuacije je praktično
seznaniti oziroma usposobiti uporabnike objekta z vgrajenimi sistemi aktivne požarne
zaščite, evakuacijskimi potmi, pomenom sodelovanja z vodjo gasilske intervencije in
zbirnim mestom evakuacije.
6.9 Organizacija zaklonišča
Zaklonišča (Slika 10) so namenjena zaščiti ljudi pred vojnimi nevarnostmi in zaščiti
pred radioaktivnim sevanjem ob morebitni jedrski ali drugi radiološki nesreči. Glede
na svojo trdnost so primerna tudi kot zasilno prebivališče neposredno po potresu, ko
se tla še niso umirila, zaklonišča – depoji pa se uporabljajo za zaščito kulturne
dediščine. Zaklonišča se praviloma gradijo kot dvonamenski objekti, vendar tako da s
tem ni zmanjšana njihova zaščitna funkcija. Ob vojni nevarnosti se morejo zaklonišča
v 24 urah pripraviti za njihov prvotni namen, to je zaklanjanje.
54
Praviloma se v Sloveniji gradijo zaklonišča v urbanih območjih z več kot 5.000
prebivalci. Obveznost gradnje je zavezujoča za zdravstvene, vzgojno-varstvene,
redno izobraževalne ustanove, javne telekomunikacije, nacionalno televizijo in
radio, javni potniški promet, pomembno energetsko industrijsko dejavnost za
potrebe obrambe in delovanje državnih organov. Za vse preostale objekte v teh
naseljih velja ojačitev stropne konstrukcije nad kletjo. Zaklonišča kot depoje se gradi
v muzejih, galerijah in arhivih ter knjižnicah nacionalnega pomena.
Za vzdrževanje zaklonišč in njihovo smotrno uporabo so odgovorni lastniki. Za
zagotovitev varnosti in funkcionalnosti zaklonišča mora lastnik ali upravljavec
zaklonišča za osnovno zaščito pridobiti potrdilo o primernosti zaklonišča na vsakih 10
let.
Slika 10: Tloris zaklonišča (vir: URSZR)
55
7 Struktura načrta zaščite in reševanja
Načrt zaščite in reševanja obsega načrt in dodatke ter priloge k načrtu.
Z načrtom se opredelijo:
- nesreča, za katero je izdelan načrt (vrsta in značilnost nesreče ter možnost in
verjetnost nastanka verižne nesreče);
- obseg načrtovanja (raven načrtovanja (državna, lokalna, območje
organizacije) glede na druge nosilce načrtovanja in glede na vzrok ter možne
posledice nesreče);
- koncept zaščite, reševanja in pomoči ob nesreči, za katero je izdelan načrt
(podmene in zamisel izvedbe zaščite, reševanja in pomoči ter uporaba
načrta);
- potrebne sile in sredstva ter razpoložljivi viri (sile, finančna in druga sredstva
potrebna za izvajanje načrta, ter predvidljivi viri in razpoložljivost);
- organizacija in izvedba opazovanja, obveščanja in alarmiranja (zbiranje,
obdelava in posredovanje podatkov, obveščanje in alarmiranje ogroženih ljudi
ter izvajalcev nalog in obveščanje drugih držav o nesreči, ki bi lahko imela
čezmejne vplive);
- aktiviranje sil in sredstev (način in postopki aktiviranja sil in sredstev za
zaščito, reševanje in pomoč);
- upravljanje in vodenje (pristojnosti in naloge organov upravljanja in vodenja
ter drugih izvajalcev načrta zaščite in reševanja);
- ukrepi in naloge zaščite, reševanja in pomoči (zaščitni ukrepi in naloge
zaščite, reševanja in pomoči, nosilci posameznih nalog in način njihove
izvedbe ter potek zaščitno-reševalnih dejavnosti);
- osebna in vzajemna zaščita (napotki za preprečevanje in blažitev posledic
nesreč pri ljudeh in premoženju ter rešitve za učinkovito osebno in vzajemno
zaščito);
- razlaga pojmov in okrajšav (pojmi, kratice, okrajšave in simboli, uporabljeni v
načrtu zaščite in reševanja).
56
Dodatki in priloge k načrtu so:
- načrti dejavnosti izvajalcev načrta zaščite in reševanja (nosilci nalog,
organizacija njihovega delovanja, način izvedbe nalog ter materialna,
finančna in druga sredstva);
- zbirke podatkov, potrebne za izvajanje načrta (podatki iz javnih zbirk, iz
zbirk podatkov organov ter izvajalcev);
- program usposabljanja, urjenja in vaj (vrste usposabljanja in urjenja
izvajalcev nalog iz načrta, vrste in pogostost vaj ter način preverjanja
usposobljenosti izvajalcev, vodenja evidence o izvedenih vajah in o
usposobljenosti izvajalcev);
- navodilo za vzdrževanje in razdelitev načrta zaščite in reševanja (ažuriranje,
dopolnjevanje in spreminjanje) (Uredba o vsebini in izdelavi načrtov zaščite
in reševanja, 2001).
57
8 Struktura načrta evakuacije
8.1 Skica načrta evakuacije
Načrt evakuacije (Slika 11) je grafičen prikaz objekta ali delov objekta s podatki, ki
prikazujejo možnost urejenega gibanja oseb na varno mesto ob požaru ali drugi
nevarnosti, v katerem mora biti vrisan položaj posamezne sobe ali posameznega
prostora, točka nahajanja, evakuacijska pot, zbirno mesto, mesta, kjer so
nameščene naprave, oprema in sredstva za gašenje začetnih požarov ter položaj
ročnih javljalnikov požara (Zupan, 2009).
58
Slika 11: Evakuacijski načrt delavnice (vir: Varnostna dokumentacija proučevane energetske
gospodarske družbe, 2012)
59
Slika 12: Požarni načrt (vir: Varnostna dokumentacija proučevane energetske gospodarske
družbe, 2012)
60
8.2 Namestitev skice načrta evakuacije
Načrt evakuacije mora biti izobešen na vidnem mestu v vsaki sobi ali prostoru, kjer
se zbirajo ljudje. Vsak načrt bi moral biti tudi osvetljen z neprekinjenim napajanjem
z električno energijo ali z drugim virom svetlobe, saj lahko ob kritičnih situacijah
zmanjka električne energije (Vršec in Cvahte, 2006).
8.3 Pisna in/ali ustna odredba vodstva o izvedbi evakuacije in
o zaključku evakuacije
Vršeč in Cvahte navajata, da je za odrejanje večje in velike, predvsem pa zunanje in
popolne evakuacije ljudi pristojen župan za območje občine, v nujnih primerih pa
poveljnik štaba civilne zaščite. V podjetju pa ima za sprožitev evakuacije
kompetence vodstvo, na predlog poveljnika štaba civilne zaščite (Vršec in Cvahte,
2006).
Evakuacijo ob nesreči, ki zahteva takojšen umik z ogroženega ali prizadetega
območja ali objekta, lahko odredi tudi vodja intervencije poklicne gasilske enote.
Zaključek evakuacije odredi poveljnik štaba civilne zaščite.
8.4 Vodenje izvedbe evakuacije
Evakuacijo vodijo, organizirajo, koordinirajo in izvajajo naslednji vodstveni organi:
- poveljnik in štab civilne zaščite;
- vodje intervencij;
- poverjeniki civilne zaščite;
- poveljniki in vodje gasilskih enot javne gasilske službe;
- drugi izvajalci (policija, vojska, varnostne službe, cestna podjetja).
Evakuacija mora v celoti potekati preko poveljnika oz. štaba civilne zaščite kot
krovnega organa vodenja (Vršec in Cvahte, 2006).
8.5 Varovanje
61
Varnost oseb se zagotavlja s kombinacijo varnostnih ukrepov s tehničnimi sredstvi in
fizičnim varovanjem. Med te ukrepe sodi tudi sistematično zbiranje, obdelovanje in
analiziranje podatkov in informacij o vsem, kar bi lahko vplivalo na varnost osebe ali
objekta, katerega rezultat je ocena stopnje ogroženosti osebe ali objekta, ki je
podlaga za načrtovanje količine in vrste varnostnih ukrepov, potrebnih v konkretni
situaciji.
Ob izrednih dogodkih zagotavlja javni red in mir ter varnost na ogroženih in
prizadetih območjih policija.
8.6 Opis intervencijskih poti
Intervencijska pot je pot, po kateri je zagotovljen dostop do objekta intervencijskim
vozilom ter intervencijskim službam. Izvedba intervencijskih poti mora biti skladna s
standardom SIST DIN 14090 – Površine za gasilce na zemljišču, normativno pa jih
opredeljuje slovenska smernica TSG-1-001 – Požarna varnost v stavbah.
Dovozne poti so utrjene površine na terenu, ki so neposredno povezane z javnimi
prometnicami. Vse prevozne površine morajo biti dimenzionirane na 10 ton osnega
pritiska. Širina intervencijskih poti mora biti najmanj 3 metre, na mestih za
delovanje intervencijskih vozil pa najmanj 3 m2 utrjene površine in 2 metra površine
brez ovir, z odmikom od objektov 3 do 9 metrov. Minimalni zunanji radij obračanja
morajo biti 10,5 metrov. Vse intervencijske poti morajo prav tako omogočati krožno
vožnjo.
Postavitvene površine so namenjene gašenju, reševanju in postavljanju dvižnih
reševalnih naprav, to je vozilo z lestvijo ali lestvijo s košaro, zgibnim dvigalom s
košaro ali teleskopskim dvigalom s košaro. Izpolnjevati morajo prav tako vse
karakteristike kot dovozne poti z izjemo naklona poti, ki je vzdolžni <10 % in prečni
<5 %.
V primeru, ko intervencijskih poti za gasilce na zemljišču ni možno urediti skladno z
zahtevami standarda SIST DIN 14090, se predlaga, da se intervencijske površine
uskladi z gasilsko enoto, ki je pristojna za območje, kjer se objekt nahaja. Pri tem se
upoštevajo sredstva, s katerimi pristojna gasilska enota razpolaga.
62
Dostopne poti in postavitvene površine morajo biti vedno proste ter ustrezno
označene (Slika 13).
Slika 13: Znak za intervencijsko pot (vir: URSZR)
8.7 Opis evakuacijskih poti iz zgradbe
Evakuacijska pot je pot, po kateri je mogoč umik s katere koli točke v stavbi do
končnega izhoda. To je najkrajša in najvarnejša pot za umik ljudi iz ogroženega
prostora na varno. Stavbe morajo biti grajene, tako da je v primeru nevarnosti na
voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih
lokacijah, ki omogočajo uporabnikom hitro in varno zapustitev stavbe. Izhod iz
zgradbe mora biti speljan na prosto, zunanjo površino ustrezne velikosti, ki
zagotavlja varen umik stran od ogrožene stavbe. Vrata, izhodi in prehodi morajo biti
označeni s standardnimi znaki za evakuacijo (Slika 14), vidnimi podnevi in ponoči, v
skladu z zahtevami SIST 1013. Evakuacijska pot mora biti opremljena z varnostno
razsvetljavo, ki se samodejno vklopi po izpadu javne električne mreže in zagotavlja
zahtevano osvetljenost 1 uro.
Slika 14: Znak za smer evakuacije (vir: URSZR)
8.8 Sistem odpiranja izhodov iz zgradbe – deblokiranje vrat
63
V Sloveniji opredeljuje zahteve za evakuacijske poti TSG-1-001 Požarna varnost v
stavbah. Na splošno velja za ureditev vrat in evakuacijskih poti nekaj zahtev:
- vsa vrata na glavnih evakuacijskih poteh se morajo odpreti v smeri najbližjega
izhoda, opremljena morajo biti z antipatičnimi kljukami;
- vrata se morejo odpreti brez pripomočkov in morajo biti taka, da jih lahko
intervencijske enote odprejo od zunaj;
- vsa vrata, ki so v normalnem procesu zaprta (zaradi kontrolirane dostopnosti),
se morajo ob nastalem požaru električno deblokirati – skozi njih mora biti
možnost evakuacije oseb;
- minimalna širina notranjih vrat na evakuacijskih poteh mora biti vsaj 90 cm,
imeti morajo sistem za samozapiranje;
- rampe smejo biti naklona največ 6 %;
- avtomatska dvižna, vrtljiva, drsna in rolo vrata so dovoljena samo v primeru,
če so poleg njih na voljo tudi vrata za osebni prehod, ki se odprejo v smeri
umika;
- vsa električna vrata se morejo v primeru nastalega požara v celoti odreti –
način napajanja na dodatni vir energije;
- požarna vrata (na mejah med požarnimi sektorji) se morajo v primeru izpada
omrežnega napajanja ali pojava požarnega signala samodejno zapreti
neodvisno od vseh virov napajanja, če so vrata na evakuacijski poti, morajo
omogočati osebni prehod, po prehodu pa se morajo zapreti s pomočjo
samozapirala (Grm, 2010).
8.9 Opis zbirnega mesta
Zbirno mesto je mesto, označeno z znakom (Slika 15), kjer se zberejo evakuirani
ljudje, je primero, varno ter dovolj oddaljeno od objekta, odvisno je od vrste
evakuacije glede na obseg, načrtovano pa je za vsako zgradbo individualno.
Slika 15: Znak za zbirno mesto (vir: URSZR)
64
8.10 Prva medicinska pomoč – vloga civilne zaščite
Služba nujne medicinske pomoči (Slika 16) predstavlja enega najpomembnejših delov
enotnega sistema zaščite, reševanja in pomoči. Njena organiziranost in delovno
področje sta urejena s pravilnikom o nujni medicinski pomoči, ki ga je izdalo
Ministrstvo za zdravje. Služba deluje na 65 lokacijah zdravstvenih domov in nekaterih
zdravstvenih postaj. V njej deluje okoli 800 zdravstvenih delavcev (Resolucija o
nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih 2009 do
2015, 2009).
Naloge enot za prvo pomoč so:
- dajanje prve pomoči poškodovanim in obolelim;
- izvajanje triaže;
- izvajanje dokumentacije poškodovanih in obolelih;
- sodelovanje pri prevozu poškodovanih in obolelih;
- sodelovanje pri negi poškodovanih in obolelih;
- sodelovanje pri izvajanju higiensko-epidemioloških ukrepov.
Uredba o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito reševanje in
pomoč (Ur. L. RS, št. 92/2007) ureja merila za organiziranje enote za prvo pomoč, in
sicer:
- gospodarske družbe, zavodi, druge organizacije ter državni organi z do 300
zaposlenimi delavci na istem kraju eno ekipo in na vsakih nadaljnjih 300
zaposlenih še eno ekipo;
- šole in drugi javni zavodi, ki opravljajo dejavnost vzgoje in izobraževanja,
otroškega, invalidskega in socialnega varstva ter nege starejših oseb, ki imajo
do 300 otrok, učencev, študentov ali oskrbovanih oseb, eno ekipo in na vsakih
nadaljnjih 300 oseb še eno ekipo;
- lokalne skupnosti, ki imajo do 3.000 prebivalcev najmanj eno ekipo in na
vsakih nadaljnjih 3.000 prebivalcev še po eno ekipo.
Po dve ekipi se povezujeta v oddelek in po dva oddelka v vod. V vsakem vodu
mora biti ena ekipa za prevoz ranjencev. Gospodarske družbe, zavodi in druge
organizacije, ki zaradi premajhnega števila zaposlenih nimajo možnosti za
organizacijo popolnih enot, lahko organizirajo nepopolne ekipe, ne glede na
65
predpisano formacijo. Če tudi to ni mogoče, pa mora imeti najmanj en delavec
tečaj prve pomoči civilne zaščite.
Slika 16: Znak enote civilne zaščite za prvo pomoč (vir: URSZR)
66
9 Empirični del naloge – študij primera
9.1 Normativno pravne podlage in usmeritve za izdelavo
dokumentov načrta zaščite in reševanja
Osnovna pravna podlaga za vzpostavitev, organiziranje in delovanje sistema zaščite
in reševanja na vseh ravneh, tako tudi na ravni gospodarskih družb, je naslednja:
- Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami;
- Odredba o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito,
reševanje in pomoč;
- Odredba o merilih za organiziranje in opremljanje civilne zaščite;
- Uredba o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja.
Proučevana energetska gospodarska družba ima izdelane naslednje dokumente za
sistem zaščite in reševanja – civilne zaščite (Slika 17):
1 NORMATIVNO PRAVNE PODLAGE IN USMERITVE ZA IZDELAVO DOKUMENTOV NAČRTA ZAŠČITE IN REŠEVANJA
2 OPERATIVNI DOKUMENTI 2.1 Sklep o sprejemu dokumentov zaščite in reševanja 2.2 Sklep o ustanovitvi enote civilne zaščite 2.3 Sklep o imenovanju poveljnika civilne zaščite 2.4 Sklep o imenovanju upravitelja dokumentov CZ 2.5 Izjava o varovanju tajnosti 2.6 Pregled ažuriranja, svetovanja in inšpekcijskih pregledov 3. DOKUMENTI O VODENJU AKTIVNOSTI ZA ZAŠČITO IN REŠEVANJE 3.1 Opomnik za poveljnika civilne zaščite 3.2 Sklep o ustanovitvi štaba civilne zaščite 3.2.1 Sistemizacija delovnih mest, opis nalog in kadrovska popolnitev štaba 3.2.2 Materialna opremljenost članov štaba CZ 3.2.3 Program izobraževanja in usposabljanja članov štaba 3.3. Sklep o ustanovitvi oddelka Prve medicinske pomoči v enoti CZ 3.3.1 Sistemizacija delovnih mest, opis nalog in kadrovska popolnitev 3.3.2 Materialna opremljenost oddelka PMP CZ – PRILOGA 3.3.3 Program izobraževanja in usposabljanja obveznikov CZ v PMP
67
3.4. Sklep o ustanovitvi službe za vzdrževanje in uporabo zaklonišča 3.4.1 Sistemizacija delovnih mest, opis nalog in kadrovska popolnitev 3.4.2 Materialna opremljenost zaklonišča v izvajanja priprav za vojno 3.4.3 Program izobraževanja in usposabljanja in vzdrževanja zaklonišča 3.4.4 Uporabno dovoljenje za zaklonišče 3.5. Sklep o ustanovitvi Industrijske prostovoljne gasilsko – reševalne enote
II. kategorije CZ 3.5.1 Sistemizacija delovnih mest, opis nalog in kadrovska popolnitev 3.5.2 Materialna opremljenost enote z opisom nahajališč opreme 3.5.3 Opis nahajališč hidrantov in omrežja ter ročnih gasilnih aparatov 3.5.4 Program izobraževanja in usposabljanja gasilcev za izvedbo nalog 3.6 Pristojnost za aktiviranje enote CZ 3.7 Seznam razporejenih obveznikov CZ – knjižica CZ in
evidenčni list ECZ-1 4 DOKUMENTI O OBVEŠČANJU 4.1 Osebna in vzajemna zaščita 4.2 Osnovno obveščanje o nastanku nevarnosti za nesrečo 4.3 Ukrep v primeru nastanka industrijske nesreče znotraj in obveščanje,
ko se enota aktivira z ukazom poveljnika CZ 4.4 Ukrep v primeru nastanka naravne nesreče, ko se enota CZ aktivira na
podlagi ukaza področnega poveljnika CZ v mestu Ljubljana 4.5 Obveščanje javnosti in poslovnih partnerjev o nastali nevarnosti za
nesrečo, ko je ogrožena obratovalna pripravljenost 4.6 Obvestilo javnim glasilom o nastanku nevarnosti RTV in časopisi 4.7 Uporaba alarmnih znakov za javno obvestilo o nastanku nevarnosti 4.8 Sklep o aktiviranju dežurne službe v štabu CZ 5 MOBILIZACIJSKI DOKUMENTI 5.1 Sklep o oblikovanju službe za pozivanje 5.2 Opomnik za vodjo pozivne službe 5.3 Organizacija in način pozivanja obveznikov civilne zaščite 5.4 Sklic po sredstvih zvez 5.5 Sklic po kurirju – način raznosa pozivov po smereh (posebna mapa –
pozivni plan s kuvertami in navodilom za kurirja) mobilizacijski poziv ECZ-5
6 RAZDELAVA NALOGE – UKREPI ZAŠČITE IN REŠEVANJA 6.1 Ocena ogroženosti v naravnih nesrečah, v industrijskih nezgodah in v
vojni nevarnosti 6.2 DOKUMENTI UKREPOV ZA PROTIPOŽARNO PREVENTIVO 6.2.1 Ocena požarne ogroženosti 6.2.2 Požarni red 6.2.3 Organizacija varstva pred požarom in civilna zaščita 6.2.4 Ukrepanje in obveščanje v primeru začetnega požara 6.2.5 Aktiviranje civilne zaščite 6.2.6 Gasilska enota – sistemizacija in kadrovska popolnitev 6.2.7 Gasilska enota – materialna opremljenost 6.2.8 Seznam hidrantov 6.2.9 Seznam ročnih gasilnih apartov 6.2.10 Alarmni znaki za obveščanje o nastanku nesreče 6.2.11 Izobraževanje in usposabljanje ter mobilizacija 6.3 DOKUMENTI UKREPOV V PRIMERU RAZLITJA NEVARNIH SNOVI 6.3.1 Ocena ogroženosti z nevarnimi snovmi 6.3.2 Proizvodni proces – opis 6.3.3 Lokacija
68
6.3.4 Vhodne surovine in mateial za proizvodnjo 6.3.5 Vplivi na okolje, podtalnico in ozračje 6.3.6 Zaključki iz ocene ogroženosti z nevarnimi snovmi 6.3.7 Ukrepi za preprečevanje in odpravo posledic v primeru razlitja 6.3.8 Organiziranost civilne zaščite v ukrepanju z nevarnimi snovmi 6.3.9 Plan materialne popolnjenosti za izvajanje ukrepov 6.3.10 Izobraževanje kolektiva in enote CZ v izvajanju zaščite in reševanja 6.4 IZVAJANJE UKREPOV ZAŠČITE IN REŠEVANJA V PRIMERU NARAVNE
NESREČE 6.4.1 Ocena ogroženosti z naravnimi nesrečami 6.4..2 Udar strele 6.4..3 Močan veter – vihar 6.4..4 Katastrofalni naliv – dolgotrajno deževje in poplave 6.4..5 Hud mraz – 20 °C in več 6.4..6 Večje snežne padavine 6.4. 7 POTRES 6.4.8 Zaključki iz ocene ogroženosti v naravni nesreči 6.4. 9 Organiziranost civilne zaščite za izvajanje ukrepov zaščite in reševanja 6.5 IZVAJANJE UKREPOV ZAŠČITE IN REŠEVANJA V VOJNI NEVARNOSTI IN V
VOJNI 6.5.1 Ocena ogroženosti 6.5.2 Alarmni znaki in obveščanje 6.5.3 Zatemnjevanje 6.5.4 Zaklanjanje 6.5.5 Izgradnja zaklonov za turbine, generatorje in transformatorje 6.5.6 Izgradnja zaklonov za posadko v glavni komandi 6.5.7 Reševanje ponesrečenih in nudenje prve pomoči in nadaljnje oskrbe 6.5.8 Revitalizacija s ciljem obnoviti obratovalno pripravljenost
Slika 17: Kazalo dokumentov civilne zaščite v energetski gospodarski družbi (vir: Varnostna
dokumentacija proučevane energetske gospodarske družbe, 2012)
Varnostni manager proučevane energetske gospodarske družbe je dal na vpogled in v
proučitev nekaj od navedenih dokumentov, kar je zadostovalo za osnovni posnetek
stanja in analizo sistema zaščite in reševanja – civilne zaščite v družbi. Oris posnetka
in analize je ponazorjen v naslednjih točkah.
9.2 Upoštevanje statusa podjetja
Proučevana energetska družba je podjetje posebnega pomena za državo,
gospodarstvo, mesto Ljubljana in za civilno obrambo. Ali drugače povedano:
proučevana energetska družba je sestavni del slovenske elektroenergetske kritične
infrastrukture, ki proizvaja energente za državo, gospodarstvo in prebivalstvo. Ta
status je treba upoštevati pri ustanavljanju, organiziranju, vodenju in delovanju
civilne zaščite. Gre za profesionalni pristop v pojmovanju civilne zaščite v podjetju s
69
takim statusom in za izbor takih pripadnikov civilne zaščite iz vrst zaposlenih, ki so se
pripravljeni usposabljati ter aktivno in strokovno sodelovati v dejanskih kriznih
situacijah. Glavno podporo za profesionalno organiziranost civilne zaščite v
energetski družbi nudi vodstvo, ki poskrbi za kakovostno vodenje in finančna sredstva
za usposabljanje in opremo enote civilne zaščite.
9.3 Ocena ranljivosti in ogroženosti kompleksa energetske
družbe kot podlaga za organiziranost civilne zaščite
Drugo pomembno izhodišče za organiziranje civilne zaščite je ocena ranljivosti
kompleksa od naravnih sil, tehnično-tehnoloških okvar na sredstvih, opremi in
logistiki ter od človeških namer in napak. Za obvladovanje potencialne, realne in
prikrite ogroženosti od naravnih in drugih nesreč na območju mesta Ljubljane, na
lokaciji energetske družbe ter v njeni okolici s stanovanjskim naseljem terja, da se v
sklopu integralnega varnostnega sistema reorganizira tudi civilna zaščita. S tem se
zagotovi: prvič, potrebna preventiva za obvladovanje potencialne ogroženosti in
kurativni ukrepi ob realni ogroženosti, to je ob morebitnem nastanku naravne in
druge nesreče; in drugič, ustvari se možnost združevanja sil in sredstev civilne
zaščite v lokalnem in mestnem okolju energetske družbe.
9.4 Integralni varnostni sistem energetske družbe kot podlaga
za organiziranost civilne zaščite
Civilna zaščita je sestavni del integralnega varnostnega sistema energetske družbe. Z
ustanovitvijo enote civilne zaščite se zadosti zakonskim določilom, zahtevam
pristojnih državnih organov, še posebej pa potrebam integralnega varnostnega
sistema na kompleksu energetske družbe. Ker integralni varnostni sistem energetske
družbe zajema vsa področja varnosti: od fizičnega in tehničnega varovanja, varnosti
in zdravja pri delu, varstva pred požari, varstva okolja, varovanja tajnih podatkov,
vse do civilne obrambe, je sestavni del tega sklopa tudi civilna zaščita. Zato se mora
civilna zaščita organizirati tudi v skladu z varnostno politiko, varnostnim konceptom
in zahtevami integralnega varnostnega sistema energetske družbe, ki deluje tudi v
kriznih razmerah.
70
9.5 Organiziranost civilne zaščite
9.5.1 Organizacijska zasnova
Glede na število zaposlenih na isti lokaciji energetske družbe, se ustanovi dve ekipi,
EKIPO 1 in EKIPO 2 za prvo pomoč. EKIPA 1 in EKIPA 2 sestavljata ODDELEK CIVILNE
ZAŠČITE za prvo pomoč. Sestavni del oddelka je tudi SLUŽBA za vzdrževanje in
uporabo zaklonišča.
9.5.2 Kadrovska struktura
EKIPA 1 ima sedem pripadnikov civilne zaščite, EKIPA 2 ima 6 pripadnikov civilne
zaščite, Služba za vzdrževanje in uporabo zaklonišč pa dva pripadnika civilne zaščite,
ki morajo izpolnjevati zakonske pogoje in ki so imenovani s posebnim sklepom
direktorja energetske družbe. Vsako ekipo vodi vodja oddelka z namestnikom,
celotno organizacijo civilne zaščite pa vodita načelnik za civilno zaščito in njegov
namestnik.
Vodja EKIPE 1 je hkrati vodja oddelka civilne zaščite za prvo pomoč, vodja EKIPE 2 pa
je njegov namestnik. Za namestnika vodje se imenuje enega od bolničarjev, ki ima
sposobnost organiziranja in vodenja ljudi. S tem so zagotovljeni kadrovska
racionalizacija, enostavnost vodenja in koncentracija strokovnosti.
Kadrovsko popolnitev civilne zaščite, to je imenovanje načelnika in njegovega
namestnika ter imenovanje drugih članov civilne zaščite, ki sestavljajo ODDELEK za
prvo pomoč in Službo za vzdrževanje in uporabo zaklonišč, je treba uskladiti z vodji
področij in s kadrovsko službo Energetske družbe ter z Upravo za zaščito in reševanje
– IZPOSTAVA LJUBLJANA.
9.5.3 Odgovornost
Načelnik za civilno zaščito je neposredno odgovoren direktorju energetske družbe.
Namestnik poverjenika za civilno zaščito je odgovoren načelniku, ko pa le-tega
zamenjuje, je prav tako odgovoren direktorju energetske družbe. Če direktor s
pisnim sklepom pooblasti za področje civilne zaščite drugo odgovorno osebo, načelnik
71
civilne zaščite odgovarja tej osebi. Vodja oddelka civilne zaščite in vodja službe za
vzdrževanje in uporabo zaklonišč sta odgovorna poverjeniku za civilno zaščito.
Pripadniki civilne zaščite – bolničarji, ki sestavljajo obe ekipi civilne zaščite
neposredno odgovarjajo vodji ekipe.
9.5.4 Oprema
Za opravljanje nalog in konkretnih ukrepov prve pomoči in evakuacije v primeru
izrednega dogodka (naravna nesreča, večji požar, eksplozija, najdeno podtaknjeno
eksplozivno sredstvo v zgradbi, avtomobil bomba, strupeni plini, para, ekološka
nesreča, delovna nesreča, anonimna grožnja za določeno zgradbo ali prostor ...), ki
povzroči krizno situacijo na kompleksu energetske družbe, zadostuje osnovna
oprema, ki zajema del predpisane opreme in skupne opreme poverjenika in
njegovega namestnika ter del osebne in skupne opreme Oddelka za prvo pomoč. Po
potrebi, če tako pokaže ocena ogroženosti, je treba nabaviti še kakšno specialno
opremo za gasilce in tiste pripadnike civilne zaščite, ki so neposredno udeleženi v
razreševanju nevarne (krizne) situacije.
Oprema je take narave, da je uporabna za prvo medicinsko in drugo pomoč v
vsakodnevnih situacijah, ki terjajo strokovni pristop pri izvajanju osnovnih ukrepov
medicinske in druge pomoči zaposlenim, strankam, obiskovalcem, poslovnim
partnerjem, zunanjim izvajalcem in drugemu osebju, ki se znajde na sedežu
energetske družbe in ki zaradi poškodbe ali trenutne obolelosti potrebuje prvo
pomoč.
Materialno popolnitev Oddelka za prvo pomoč in Službe za vzdrževanje in uporabo
zaklonišč mora energetska družba zagotoviti v petih letih po uveljavitvi Uredbe o
merilih za organiziranje in opremljanje civilne zaščite.
9.5.5 Organizacijska shema
Na podlagi zakonskih zahtev in organizacijske zasnove se izdela organizacijska shema
civilne zaščite (Slika 18) v energetski družbi. Organiziranost, delovanje, kadrovsko in
materialno popolnjevanje ter vodenje področja civilne zaščite je podrejeno
direktorju energetske družbe ali osebi, ki jo direktor pisno pooblasti za spremljanje
in nadzor nad tem področjem – predstavniku vodstva za varnostni sistem. Neposredno
72
skrb za področje civilne zaščite pa direktor s sklepom o imenovanju prenese na
načelnika za civilno zaščito.
Slika 18: Organizacijska shema (vir: Varnostna dokumentacija proučevane energetske
gospodarske družbe, 2012)
73
9.6 Vodenje in delovanje civilne zaščite
9.6.1 Vodenje
Vodstveno strukturo civilne zaščite v energetski družbi sestavljajo:
- načelnik;
- namestnik načelnika;
- vodja oddelka;
- namestnik vodje oddelka;
- vodja ekipe 1;
- vodja ekipe 2.
9.6.2 Usposabljanje
Pripadniki civilne zaščite se morajo načrtno in organizirano usposabljati za
opravljanje nalog v skladu s predpisi o zaščiti in reševanju – civilni zaščiti,
upoštevajoč specifične potrebe kompleksa energetske družbe. Poleg usposabljanja po
predpisanem programu mora načelnik za civilno zaščito poskrbeti tudi za vsakoletno
interno usposabljanje, ki je tempirano na specifiko proizvodnih in drugih delovnih
procesov in specifiko ranljivosti in ogroženosti kompleksa energetske družbe.
Vsaki dve leti je treba na podlagi scenarija organizirati interno vajo na določeno
temo, ki je najbližja trenutnim varnostnim razmeram. V vajo so vključeni: celotni
oddelek civilne zaščite, gasilci in varnostniki. O vaji je treba predhodno pisno
obvestiti Upravo za zaščito in reševanje – izpostavo Ljubljana. Za izvedbo vaje je
treba pripraviti načrt in po končani vaji izdelati poročilo z analitičnimi spoznanji in
ukrepi odpravljanja morebitnih pomanjkljivosti.
9.6.3 Priprava za izvajanje nalog civilne zaščite v konkretnih kriznih
situacijah
Z eksternim in internim usposabljanjem si vodstvo in ostali pripadniki civilne zaščite
pridobivajo strokovno znanje in spoznavanje sistema zaščite in reševanja na državni,
74
mestni, lokalni in gospodarski ravni. Poleg tega je nujno, da dobijo informacije o
vseh tistih naravnih in drugih nesrečah, ki bi lahko predstavljale nevarnost za
kompleks energetske družbe, podrobno pa tudi vse tiste nevarnosti, grožnje,
varnostna tveganja in izredne dogodke, ki se lahko pripetijo na kompleksu energetske
družbe in v elektroenergetskem sistemu.
9.6.4 Sodelovanje
Tradicija, mednarodni status, organiziranost na ravni države, mest in občin ter
dinamičnost in koristnost civilne zaščite v vseh razmerah, terjajo tudi vertikalno in
horizontalno povezovanje, komuniciranje in operativno sodelovanje med vodstvi in
enotami civilne zaščite. Tako je nujno, da se vodstvo civilne zaščite v energetski
družbi na eni strani interno povezuje z odgovornimi osebami na področjih, kot so:
požarno varovanje, varstvo okolja, varnost in zdravje pri delu, fizično varovanje in
civilna obramba; na drugi strani pa z lokalno in s civilno zaščito na ravni mesta
Ljubljana.
9.6.5 Aktiviranje enote civilne zaščite
Oddelek civilne zaščite ali posamezno ekipo aktivira direktor energetske družbe s
pisnim sklepom na predlog odgovorne osebe, ki je pooblaščena za vodenje področja
civilne zaščite in civilne obrambe. Aktiviranje pomeni sklic pripadnikov civilne
zaščite zaradi vključevanja v določeno akcijo, na določen dan in uro in na določenem
mestu, kjer se pripravijo in vključijo v izvajanje svojih nalog in ukrepov.
Aktiviranje se izvede zaradi:
- zahtev Uprave za zaščito in reševanje;
- zahtev Izpostave za zaščito in reševanje Ljubljana;
- nastanka izrednega dogodka;
- zaradi razglašenih izrednih razmer na območju Slovenije ali na njenih
posameznih delih;
- zaradi načrtovanja vaje na kompleksu energetske družbe;
- zaradi načrtovanja internega ali eksternega usposabljanja.
75
9.7 Imenovanje pripadnikov civilne zaščite v oddelek prve
pomoči in službo za vzdrževanje in uporabo zaklonišč
9.7.1 Pogoji za imenovanje in razporejanje zaposlenih v Civilno zaščito
V enoto Civilne zaščite – Oddelek za prvo pomoč in Službo za vzdrževanje in uporabo
zaklonišč se razporedijo tisti zaposleni, ki so psihofizično in zdravstveno sposobni za
opravljanje nalog prve pomoči, imajo ustrezno izobrazbo, ustrezna strokovna znanja,
pripravljenost za dodatno usposabljanje in pripravljenost za delovanje kot pripadnik
civilne zaščite na kompleksu energetske družbe.
V civilno zaščito ne morejo biti razporejeni:
- državljani, ki psihofizično in zdravstveno niso sposobni za delo pri zaščiti,
reševanju in pomoči,
- nosečnice, matere in samohranilci z otrokom, ki še ni dopolnil 15 let starosti.
Poleg navedenih omejitev se je pri kadrovskem popolnjevanju v enoto civilne zaščite
treba izogibati kadrovanju tistih zaposlenih, ki so težko dosegljivi izven delovnega
časa in ki imajo prometne in časovne težave pri prihodu v svoje delovno okolje.
9.8 Imenovanje načelnika (poverjenika) za civilno zaščito in
njegovega namestnika v energetski družbi
9.8.1 Pogoji za imenovanje
Za načelnika civilne zaščite se imenuje zaposlenega, ki poleg predpisanih pogojev (V.
stopnja izobrazbe, tečaj civilne zaščite) izpolnjuje še interne pogoje, ki so:
- pripravljenost za vodstveno in strokovno delo v oddelku civilne zaščite;
- pripravljenost za dopolnilno usposabljanje;
- sposobnost za vodenje, komuniciranje in sodelovanje;
- pripadnost podjetju tudi izven delovnega časa, ko gre za reševanje morebitne
krizne situacije katerega koli tipa.
76
9.8.2 Interne naloge
Poleg predpisanih nalog imata načelnik za civilno zaščito in njegov namestnik še
naslednje interne naloge:
- razporeditev imenovanih pripadnikov civilne zaščite v EKIPO 1 in v EKIPO 2;
- določitev vodje EKIPE 1 za prvo pomoč in vodje EKIPE 2 za reševanje in
evakuacijo;
- imenovanje dveh bolničarjev za namestnike vodij obeh ekip;
- skrb za nabavo osnovne opreme za tekoče potrebe civilne zaščite;
- priprava dopisa Upravi za zaščito in reševanje – Izpostava Ljubljana za
pridobitev informacije o terminih tečajev za poverjenika civilne zaščite in
drugih pripadnikov civilne zaščite;
- napotitev pripadnikov civilne zaščite na načrtovane tečaje;
- organiziranje internega usposabljanja pripadnikov civilne zaščite;
- izvajanje priporočil, sklepov in zahtev višjih organov sistema zaščite,
reševanja in pomoči;
- poznavanje ocene ranljivosti, ogroženosti in varnostnih tveganj na kompleksu;
- izvajanje načrta evakuacije zaposlenih iz ogroženih zgradb in prostorov;
- poznavanje načrta fizičnega in tehničnega varovanja;
- poznavanje ocene tveganj na področju varnosti in zdravja pri delu;
- spremljanje zakonodaje za področje zaščite, reševanja in pomoči;
- druge interne naloge, ki jih določi direktor.
9.9 Nekaj spoznanj iz intervjuja
Usposabljanje pripadnikov civilne zaščite poteka v skladu z načrtom ustanovitve,
organiziranosti, vodenja in delovanja civilne zaščite. Pomembno je, da se letno
izvede čim več usmerjenih internih usposabljanj, ki ne vključujejo samo formalne
člane ampak tudi širši krog zaposlenih.
Varnostna služba je nepogrešljivi del delovanja civilne zaščite, predvsem v delu, ki se
nanaša na evakuacijo zaposlenih iz zgradb v primeru izrednega dogodka. Varnostno
osebje je prvo, ki daje informacije. Jasno in nedvoumno poroča, preda požarne in
evakuacijske načrte, usmerja in opozarja na morebitna tveganja in nevarnosti …
77
Energetska družba nima organizirane gasilske enote civilne zaščite, zato je vloga
poklicnih gasilcev, ki skrbijo za požarno varnost v tem, da vsakoletno izvedejo
praktični prikaz gašenja z različnimi gasilnimi sredstvi za vse zaposlene.
Z vidika varstva in zdravja pri delu je usposabljanje zaposlenih za nudenje prve
pomoči zakonska obveza. Resna podjetja se teh usposabljanj in izobraževanj lotevajo
v večjem obsegu, kot narekuje zakon. Tako se poleg pripadnikov enot za prvo pomoč,
ki imajo na tem področju bolj poglobljena znanja, vsako leto na internih
usposobljenih pridruži več zaposlenih.
9.10 Preveritev uvodoma postavljene hipoteze
HIPOTEZA: Konkretna energetska družba, ki je predmet proučitve urejenosti
področja zaščite in reševanja – civilne zaščite, nima dovolj natančno opredeljene
razmejitve vlog civilne zaščite, gasilske enote in varnostne službe.
REZULTAT PREVERITVE: Energetska družba, ki je predmet diplomskega dela, se zelo
dobro zaveda pomena področja zaščite in reševanja – civilne zaščite, ki v določenih
segmentih sodeluje tudi z gasilsko enoto (gasilci) ter varnostno službo (varnostniki).
Sodelovanje v smislu usklajevanja kompetenc, nalog in aktivnosti je največje pri
upravljanju z izrednimi dogodki, kot so požar, delovna nesreča in posledično
evakuacija in prva pomoč. Civilna zaščita je organizirana v skladu s predpisano
zakonodajo in nacionalno varnostno politiko. Vloga civilne zaščite, gasilske enote in
varnostne službe pa je zelo natančno razmejena in hkrati jasna, ko gre za skupen
nastop pri upravljanju določenih izrednih dogodkov. Do te ugotovitve smo prišli na
osnovi pregleda varnostne dokumentacije, ki ureja naslednja področja: zaščito in
reševanje – civilno zaščito, varstvo pred požari, gasilstvo ter fizično varovanje
(pogodbeno najete) varnostne službe. Tudi sinteza vsebine intervjuja nam pokaže, da
so kompetence in koordinacija med zaščito in reševanjem, varstvom pred požari
(gasilske enote – gasilci) in varnostno službo jasne. Na podlagi teh ugotovitev
hipotezo OVRŽEMO.
9.11 Predlog izboljšav
78
Čeprav ima proučevana energetska družba solidno urejen sistem zaščite in reševanja
– civilne zaščite, sem, upoštevajoč zakonodajo, oceno ogroženosti zaradi naravnih
in drugih nesreč, vedno večje zahteve po obvladovanju varnostnih tveganj, nove
varnostne izzive ter evropske zahteve po izboljšanju zaščite energetske kritične
infrastrukture, prišla do nekaterih zamisli o izboljšanju tovrstnih varnostnih
mehanizmov. Predlagam, da bi sistem zaščite in reševanja v proučevani energetski
družbi izboljšali z naslednjimi segmenti:
1. Na predlog varnostnega managerja naj vodstvo poskrbi, da bo energetska
družba dobila status kritične infrastrukture po evropskih in nacionalnih
kriterijih in merilih, kar je izredno pomembno za elektro otočno obratovanje
oziroma za oskrbo z elektriko in toploto mesta Ljubljane tudi v kriznih
razmerah.
2. Izboljšati je treba upravljanje izrednih dogodkov in varnostnih tveganj.
Izpostavljena so ekološka tveganja in tveganja na nekaterih delovnih mestih.
S tega zornega kota je smiselno izboljšati še monitoring ekoloških podatkov
(emisije) in delovne pogoje na izpostavljenih delovnih mestih. V tem
kontekstu je umestno posodobiti tudi sistem prve pomoči, tako z vidika
reševanja in pomoči kot tudi z vidika delovne zakonodaje.
3. Področje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, varstva pred požari,
varnosti in zdravja pri delu in varstva okolja so tako povezana, da se kaže
potreba po še bolj trdni in usklajeni vpetosti teh področij varnosti v sistem
vodenja kakovosti po ISO 9000:2008, kot je to urejeno sedaj.
4. Več sodelovanja je priporočljivo tudi med službami, kot so: služba varnosti in
zdravja pri delu, služba varstva pred požari, služba varstva okolja in varnostna
služba. S tega zornega kota je treba tudi več sodelovanja med varnostnim
managementom, torej med krovnim varnostnim managerjem, vodjem
varnostne službe, poverjenikom za civilno zaščito in vodji drugih področij
varnosti. Ustrezna oblika sodelovanja in delovanja je varnostni kolegij.
5. Energetska družba mora biti pripravljena tudi na razreševanje morebitne
havarije, katastrofe ali večjega izrednega dogodka, bodisi ekonomskega,
poslovnega, tržnega in/ali varnostnega pomena, ki lahko povzroči, hude
79
materialne, poslovne, finančne in človeške posledice. Že v normalnih
razmerah obratovanja in poslovanja je treba razmišljati o morebitnih »hudih
časih«, da ne pride do neprijetnih presenečenj za lastnike, vodstvo, srednji in
operativni management, strokovnjake in druge zaposlene. Razmišljati je treba
o uvedbi risk managementa in kriznega managementa, ki sta v razvitih
gospodarstvih že kar dobro in dolgo razvita, v slovenski energetiki pa ti dve
metodi vodenja dobivata svoje mesto le v nekaterih uspešnih podjetjih.
Teh nekaj predlogov je samo uvod v poglobljeno razmišljanje o organizacijskih,
kadrovskih, materialnih in varnostnih izboljšavah, ki se nanašajo na zaščito,
reševanje in prvo pomoč, s tem pa tudi na celotni varnostni sistem energetske
družbe. Bolj poglobljeno razmišljanje pa je v prvi vrsti kompetenca varnostnega
managementa, ki strokovno upravlja z varnostnim sistemom.
80
10 Zaključek
Organiziranost civilne zaščite je boljša oziroma zadovoljiva v tistih organizacijah, v
katerih lastniki in vodstva razumejo pomen in namen tovrstnih varnostnih
mehanizmov. Nekateri menijo, da je to nujno samo zaradi ureditve, ki jo določa
zakonodaja, drugi pa se zavedajo samega pomena varnosti za organizacijo. Zavedajo
se, da je sistem zaščite in reševanja – civilno zaščito treba zadovoljivo financirati,
vzdrževati in razvijati glede na vse pogostejše in hujše naravne in ekološke nesreče,
zakonodajo in varnostna tveganja.
Načrt o ustanovitvi, organiziranosti, vodenju in delovanju civilne zaščite je eden
ključnih temeljev za uspešno izvajanje sistema zaščite in reševanja. Civilna zaščita
je del integralnega varnostnega sistema podjetja. Zato se mora organizirati tudi v
skladu z varnostno politiko, varnostnim konceptom in zahtevami integralnega
varnostnega sistema, ki deluje tudi v kriznih razmerah. Dobro izdelan načrt pa ni
dovolj, treba je skrbeti za strokovno usposobljenost varnostnega kadra in tudi
pripadnikov civilne zaščite.
V prvi vrsti je treba poskrbeti za varnost zaposlenih v energetski družbi, varnost
vsakega posameznika ter celotne organizacije, tudi ko gre za nevarnosti in tveganja
naravnih in drugih nesreč. Tega se proučevana energetska gospodarska družba dobro
zaveda. S svojo varnostno politiko preventivno ukrepa prej, preden je storjena škoda
oziroma še pred nastankom izrednega dogodka. Kajti naravne in druge nesreče vsako
leto terjajo zelo veliko materialno škodo ter tudi izgubo človeških življenj. Na tej
točki priporočam, da proučevana energetska družba upošteva moje predloge za
izboljšanje obstoječega sistema zaščite in reševanja.
81
11 Uporabljeni viri
Cvahte, M., Vršec, M. (2006). Načrtovanje evakuacije za primere izrednih dogodkov.
Študija primera pri predmetu Varnostni sistemi podjetij. Fakulteta za
varnostne vede.
Čas, T. (2006). Zasebno varovanje za uporabnike varnostnih storitev. Ljubljana,
Radlje. Atelje Kresnik.
Državni načrt zaščite in reševanja ob poplavah, Verzija 3.0, april 2005. Ljubljana.
Vlada Republike Slovenije.
Državni načrt zaščite in reševanja ob potresu, Verzija 2.0, april 2003. Ljubljana.
Vlada Republike Slovenije.
Državni načrt zaščite in reševanja ob velikem požaru v naravnem okolju, verzija 2.0,
junij 2007. Ljubljana. Vlada Republike Slovenije.
Golob, R. (1997). Sistemi zaščite in varovanja oseb in premoženja. Ljubljana.
Samozaložba. Tiskarna Povše. Grm, B. (2009). Požarno gradivo. Ljubljana. URSZR. Kajfež - Bogataj, L. (2008). Kaj nam prinašajo podnebne spremembe. Ljubljana.
Pedagoški inštitut. O`Hare, G., Sweeney, J. in Wilby, R. (2005). Weather, climate and climate change:
human perspectives. New York. Pearson/Prentice Hall. Pravilnik o uniformah Civilne zaščite Republike Slovenije. (2008). Uradni list RS,
(30/08). Pristovnik, T., Žnidar, B., Žagar, I. in Šarman, D. (2005). Podnebne spremembe:
nekateri vzroki in posledice: Projekt Medclima 2002—2005. Slovenska Bistrica.
Občina. Resolucija o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v
letih 2009 do 2015. (2009). Uradni list RS, (57/09).
Uredba o organizaciji in delovanju sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja.
(1997). Uradni list RS, (45/97). Uredba o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in
pomoč. (2007). Uradni list RS, (92/07). Uredba o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja. (2012). Uradni list RS,
(24/12).
82
Uredba o oznakah v Civilni zaščiti Republike Slovenije. (2011). Uradni list RS,
(98/11). Ušeničnik, B. (1994). Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Ljubljana.
URSZR. Vršec, M. (2008). Redefiniranje ranljivosti in ogroženosti podjetij z izvirnim
metodološkim pristopom = Redefining the vulnerability and threat to
companies with an authentic methodological approach. V: Rajkovič, Vladislav
(ur.), Jere, Eva (ur.), Kern, Tomaž (ur.), Kljajič, Miroljub (ur.), Pagon, Milan
(ur.), Vunkovič, Goran (ur.). 27. mednarodna znanstvena konferenca o razvoju
organizacijskih znanosti, Slovenija, Portorož, 19.—21. marec 2008. Znanje za
trajnostni razvoj: zbornik 27. mednarodne znanstvene konference o razvoju
organizacijskih znanosti, Slovenija, Portorož, 19.—21. marec 2008:
proceedings of the 27th International Conference on Organizational Science
Development, Slovenia, Portorož, March, 19th—21th, 2008. Kranj: Moderna
organizacija, 2008, str. 3061—3074. Zakon o gasilstvu. (2005). Uradni list RS, (113/05). Zakon o varstvu okolja. (2004, 2006). Uradni list RS, (41/04), (17/06), (20/06),
(28/06). Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. (2006). Uradni list RS,
(51/06). Zupan, M. (2009). Požarni red, požarni načrt, načrt evakuacije. Revija Ujma, 23,
176—181.
83
12 Priloge
12.1 Vprašanja za intervju
Opravila sem intervju z varnostnim managerjem vodjem službe za varnost in zaščito v
proučevani energetski družbi.
1. Kako poteka usposabljanje članov Civilne zaščite?
2. Kako se varnostna služba vključuje v izvajanje nalog Civilne zaščite?
3. Kako je Civilna zaščita povezana s službo za varstvo pred požari?
4. Kako je Civilna zaščita povezana s službo varnosti in zdravja pri delu, zlasti z
vidika prve pomoči?
84