ects uporabniški priročnik -...

GDIzobraevanjeinkultura

ECTSuporabnikiprironik(prevodzainternouporabo)

Bruselj,6.februar2009

Izobraevanjeinusposabljanje

Brezplana(*)telefonskatevilkaEuropeDirect,kjervamjenavoljopomopriiskanjuodgovorovnavaavpraanjaoEvropskiuniji:

0080067891011

(*)nekateritelefonskioperaterjineomogoajoalineomogoajobrezplanegadostopadoomreja00800

VeinformacijoEvropskiunijinastraneh:http://europa.eu

Naslovizvirnika:ECSUsers'GuideECSUsers'Guide,Luxembourg:OfficeforOfficialPubicationsoftheEuropeanCommunities,2009ISBN:9789279097287doi:10.2766/88064Prevodizanglekegajezika:PoloncaMiklavcValeniLektura:DarjaMarkoja

VSEBINA

Uvod

1. ECTSinevropskivisokoolskiprostor(bolonjskiproces)

2. GlavneznailnostiECTS3. ObrazloitevglavnihznailnostiECTS3.1 ECTSjesistem,osredotoennatudenta3.2 ECTSinunicilji3.3 ECTS,ravniinopisnikiravni3.4 ECTSkreditnetoke

4. UvedbaECTSvvisokoolskihustanovah4.1.DodeljevanjekreditnihtokECTS4.2PodeljevanjeECTSkreditnihtok4.3.ZbiranjeECTSkreditnihtokinnapredovanje4.4.PrenoskreditnihtokvsistemuECTS4.5 ECTSinvseivljenjskouenje

5. ZagotavljanjekakovostivECTS

6. KljunidokumentiECTS6.1 Predstavitev6.2 Prijavnicazatudentskoizmenjavo6.3 Unidogovor6.4 Potrdilooopravljenihobveznostih

7. Priporoenobranje7.1 Kreditniinkvalifikacijskisistemi7.2 Oblikovanjeprogramov7.3 Uniciljiindoseki7.4Nacionalnepublikacije

8. SlovarPriloga1NamenuporabeECTSPriloga2Predlogi,kakonajinstitucijepriznavajoposameznedeletudija,opravljenevtujininapodlagidvostranskihsporazumov

Priloga3ECTSrazpredelnicaocenPriloga4KljunidokumentiPriloga5Preglednacionalnihpredpisovgledeobsegauneobveznostivtudijskem letu (vurah)

Uvod

ECTS uporabniki prironik vsebuje smernice za uporabo evropskega kreditnega prenosnega inzbirnega sistema (ECTS).Vsebuje inpredstavi tudikljuneECTSdokumente.Prironik jenamenjentudentom, uiteljem in administrativnemu osebju v visokoolski ustanovah pa tudi drugimzainteresiranim.

Prironik2009 temeljinaverziji iz leta2005 inhkratipredstavljanjenonadgradnjo.Posodobljen jetako, da zajame spremembe v napredku bolonjskega procesa, naraajo pomen vseivljenjskegauenja,uvedboogrodijkvalifikacij invsepogostejouporabounihdosekov/izidov.Pripripravisosodelovali strokovnjaki partnerskih organizacij in ECTSkoordinatorji, v javni razpravi pa so se oprironiku izrekli takovpartnerskih zdruenjihkot tudi strokovnjakidrav lanicEU in skupina zaspremljanje napredka v bolonjskem procesu (Bologna followup group). Pripravo gradiva in javnorazpravojeusklajevalaEvropskakomisija,kijetudiodgovornazakonnoverzijoprironika.

ECTS1 je orodje, ki pomaga oblikovati, opisati in izvajati programe ter podeljevati visokoolskekvalifikacije. Uporaba ECTS v povezavi z unimi doseki/izidi omogoa vejo preglednost in lajepriznavanjevisokoolskihkvalifikacij.ECTS jeuporabenzavsevrsteprogramov,negledenanjihovnain izvedbe(v izobraevalniustanovi,vdelovnemprocesu),tudentovstatus(redni, izredni) inzavsevrsteuenja(formalno,neformalno,prilonostno).

Vprvemdeluprironika jeECTSumeenvkontekstskupnegavisokoolskegaevropskegaprostora,ki se oblikuje v bolonjskem procesu. V tem delu je tudi opredeljena vloga ECTS v ogrodjuvisokoolskihkvalifikacijvskupnemevropskemvisokoolskemprostoru(vtemprironiku:bolonjskoogrodjekvalifikacij).2

DrugidelprironikavsebujeopisglavnihznailnostiECTS.TepredstavljajonatanenpregledECTSinnjegovihnajpomembnejihfunkcij,okaterihjeedosenosplonosoglasje.KljuneznailnostiECTSsoopisanetudivposebnipublikaciji.

TretjidelvsebujenatanenopisvsehglavnihznailnostiECTS.VetrtemdelusonapotkizauporaboECTS v visokoolskih ustanovah, peti del pa obravnava prispevek ECTS k ostalim elementom zazagotavljanjekakovosti.

Zadnjidelpredstavljaglavnedokumente,predlogezabranjegradiva,kisenanaanaECTS,inslovarpojmov,kijihuporabljamovtemprironiku.

1ECTSjebilvzpostavljenleta1989kotpilotniprojektvokviruErasmusprograma,dabispodbudilpriznavanjedelovtudija,kisojihvokvirumobilnostiopravilitudentjevtujini.

2Bolonjskadelovnaskupinazaogrodjekvalifikacij(2005)ogrodjekvalifikacijzaevropskivisokoolskiprostor;http://bolognabergen2005.no/Docs/oomain_doc/050218_QF_EHEA.pdf

1. ECTSinevropskivisokoolskiprostor(bolonjskiproces)

ECTS je kreditni sistem v visokem olstvu, ki seuporablja v evropskem visokoolskemprostoru invkljuujevsedrave,3vkljuenevbolonjskiproces.4ECTSpredstavljaenega temeljnihkamnov tegaprocesa.5VeinadravvbolonjskemprocesujeprevzelaECTSvsvojvisokoolskipravnired.

Bolonjskiproces,meddrugim,stremikvzpostavitvikreditnegasistema,kibosredstvozakarnajboljirokotudentskomobilnost.6ECTSprispevatudikdoseganjudrugihbolonjskihciljev:

ECTSkreditnetokesokljunielementBolonjskegaogrodjakvalifikacij,7kijekompatibilnozEvropskimogrodjemkvalifikacijzavseivljenjskouenje(EQF).8Bolonjskoogrodjekvalifikacijpredvideva za 1. in 2. stopnjo doloen razpon kreditnih tok (toka 3.3.), zato se ECTSkreditne toke uporabljajo pri oblikovanju nacionalnih ogrodij visokoolskih kvalifikacij, kilahkovsebujejopodrobnejoopredelitevtehtok;

ECTSpomagainstitucijamuvajatimehanizmezagotavljanjakakovosti.VnekaterihdravahjevrednotenjevisokoolskihprogramovzECTSpogojzanjihovoakreditacijo;

ECTS vedno pogosteje uporabljajo tudi v institucijah na drugih celinah, kar prispeva kpomembnostiglobalnedimenzijebolonjskegaprocesa.

3VnekaterihdravahpolegnacionalnihaliinstitucionalnihsistemovuporabljajotudiECTS.

4Bolonjskiprocesvkljuujetrenutno46dravpodpisnic.Seznam:http://www.bologna2009benelux.org

5SpletnastranSekretariatabolonjskegaprocesaBenelux2009:http://www.bologna2009benelux.org

6Ibidem

7Zanadaljnjeinformacije:http://www.ond.vlaanderen.be/hogeronderwijs/bologna/documents/QFEHEAMay2005.pdf

8PriporoilaEvropskegaparlamentainSvetazavzpostavitevEvropskegaogrodjakvalifikacijzaVU(http://ec.europa.eu/education/policies/educ/eqf/reco08_en.pdf),2008.Tristopnjebolonjskegaogrodjainpodravenzakratkoterciarnoizobraevanjeustrezajoravnempet,est,sedeminosemEvropskegaogrodjakvalifikacijzaVUzavisokoolskisektor.

2. GlavneznailnostiECTS

ECTS

ECTS je sistem, ki tudentu omogoa zbiranje kreditnih tok in njihov prenos, temelji pa napreglednostiunihciljev inunihprocesov.Ciljkreditnegasistema jeolajatinartovanje, izvedbo,evalvacijo,priznavanjeinvrednotenjekvalifikacijinunihenotterolajatimobilnosttudentov.ECTSsemnoinouporabljavformalnemvisokoolskemizobraevanjuinjeuporabentudizadrugeoblikevseivljenjskegauenja.

ECTSkreditnetoke

ECTS kreditne toke temeljijo na obremenitvi tudenta, ki je potrebna za dosego priakovanegaunegacilja.Uniciljjeopispriakovanegaznanja,razumevanjainzmonostidelovanjapouspenozakljuenem unem procesu. Povezuje se z opisniki ravni v nacionalnih in v Evropskem ogrodjukvalifikacij.

Obremenitev je as, ki ga tudent povpreno potrebuje, da opravi une aktivnosti (kot npr.predavanja, seminarje, projekte, praktino usposabljanje, samostojno delo in izpite), potrebne zadosegopriakovanihunihciljev.

60ECTSjeobsegobremenitverednegatudijavenemletuformalnegaizobraevanja(tudijskoleto)ins tempovezanimiunimicilji.Vveiniprimerovsetudentovaobremenitevgibljemed1500do1800uraminatudijskoleto,priemer1ECTSpredstavlja2530urobremenitve.

UporabaECTSkreditnihtok

Kreditne toke se opredelijo in podelijo za celotne kvalifikacije, pa tudi za njihove sestavne dele(module, predmete, diplomska dela, praktino delo in delo v laboratoriju). tevilo kreditnih tok,dodeljenihposameznienoti,temeljinaobsegutudentoveobremenitve,potrebnezadosegounegaciljavformalnemizobraevanju.

Kreditne toke sepodelijoposameznemu tudentu (rednemu ali izrednemu), ko zakljui vseuneaktivnosti,kijihpredvidevaformalenizobraevalniprogramalipozakljuenihizobraevalnihenotahinpreverjanjuunihdosekov.ECTSkreditnetokese lahkozbirajosciljempridobitvekvalifikacije,kot jo opredeli izobraevalna institucija. e uenec dosee isti uni cilj v drugem okolju ali asu(formalno,neformalno,prilonostno), semu lahkopridobljenekreditne tokepriznajopouspenozakljuenempostopkupreverjanja,vrednotenjaalipriznavanjatehunihdosekov.

Kreditnetoke,pridobljenevenemprogramu,selahkoprenesejovdrugprogram,kigaizvajaistaalidrugaustanova.Taprenos jemogosamo,e institucija,kipodelikvalifikacijo,tekreditnetoke inunedosekeprizna.Partnerskeinstitucijesemorajopredhodnodogovoritiopriznanjudelovtudija,opravljenihvtujini.

Prenos kreditnih tok in njihovo zbiranje omogoa tudi uporaba glavnih ECTS dokumentov(predmetniki, tudentovavloga,unidogovor, izpisopravljenihobveznosti),predvsempaPrilogakdiplomi.

3. ObrazloitevglavnihznailnostiECTS

Glavne znailnosti ECTS predstavljajo grob obris Evropskega prenosnega in zbirnega kreditnegasistema. Ta del ponuja natannejo razlago konceptov in funkcij, povezanih z ECTS. Ravno takopodajarazlago,kakosetikoncepti infunkcijepovezujejo inzmedsebojnimdelovanjemomogoajoosnovnefunkcijeECTS:zbiranjeinprenos(4.del).

3.1ECTSjesistem,osredotoennatudenta

ECTSjesistem,osredotoennatudenta,sajpomagainstituciji,dapristopprioblikovanjuinizvedbiprograma premakne od tradicionalne osredotoenosti na uitelja k tudentovim potrebam inpriakovanjem.Vtradicionalnempristopu,ki jeboljosredotoennauitelja,sovsebinapredmetov,znanjeinuniprocesosnovnielementiizobraevalnihprogramov,uenjegledenapotrebetudentapa postavlja v sredie oblikovanja in izvedbe programov uenje in daje tudentu ve izbire privsebini,nainu,tempuinkrajuuenja.

Staknimpristopom,osredotoenimnatudenta,prevzemajoizobraevalneinstitucijeusmerjevalnoin spodbujevalno vlogo, pomo tudentu pri oblikovanju lastne une poti in razvoju lastnih unihstilovinizkuenj.

ECTS z opredelitvijo unih ciljev in tudentove obremenitve za oblikovanje in izvedbo programovspodbuja umestitev tudenta v sredie izobraevalnega procesa. S podeljevanjem kreditnih tokposameznimunimenotam spodbujaoblikovanje fleksibilnihunihpoti, eve,ECTSvpovezavi zogrodjikvalifikacij,kitemeljijonaunihciljih:

vzpostavljamonejopovezavomed izobraevalnimiprogrami inzahtevamitrgadela,sskupnouporabounihciljev;stemspodbuja,dasetudentodloainformirano,

spodbuja iri dostop in udelebo v vseivljenjskem uenju, saj so programi bolj fleksibilni inomogoajolajepriznavanjedosekov,pridobljenihpredvstopomvprogram,

lajamobilnostznotrajposamezneinstitucijealidrave,medinstitucijami,meddravamiinmedrazlinimi izobraevalnimi sektorji in unimi okolji (npr. formalno, neformalno in prilonostnouenje).

3.2 ECTSinunicilji

Uniciljisopodlagazaoceno,kajuenec,kisijepridobildoloenokvalifikacijoalizakljuilprogramoz. dele programa, od priakovanega cilja zna, razume in je zmoen storiti. So povezava medpouevanjem,uenjem inpreverjanjemznanja. Opisunihdosekovvprimerjavisciljisoobiajnoopredeljenizglagoli,kiizraajoznanje,razumevanje,uporabo,analizo,sintezo,naelaipd.9

9Bolonjskadelovnaskupinazaogrodjekvalifikacij(2005)ogrodjekvalifikacijzaevropskivisokoolskiprostor,stran38;http://www.ond.vlaanderen.be/hogeronderwijs/bologna/documents/050218_QFEHEA.pdf

Z uporabo unih ciljev so cilji celotnih izobraevalnih programov jasneji in laje razumljivitudentom, zaposlovalcem in drugim partnerjem. Z njimi je laje primerjati kvalifikacije in tudipriznavatirezultateuenja.

VECTSjeopisunihciljevpodlagazaocenoobremenitveindodelitevkreditnihtok.Kopripravljavciizobraevalnih programov opredelijo profil kvalifikacije in priakovanih unih ciljev programa innjegovih enot, ECTS kreditne toke pomagajo realno oceniti obremenitev in temu primernoopredelitiunestrategijeinmetodepreverjanjainocenjevanja.Partnerji,kotsonaprimertudentjeinzaposlovalci,lahkoprispevajokoristnepredlogezaopredelitevunihciljev.

tudent prejme kreditne toke po uspeno opravljenem preverjanju in oceni njegovih unihdosekov. Zatomorajo opis unih ciljev vedno spremljati jasni in primerni kriteriji preverjanja inocenjevanja,skaterimijemogoeugotoviti,alijetudentdosegelpriakovanoznanje,razumevanjeinzmonosti.

Obstajata dva pristopa: uni cilji so lahko opredeljeni kotminimalni prag (opisani kotminimalnipogojizapridobitevpozitivneocene)alikottipinereferennetoke(opisanekotpriakovanaravendosekovuspenih tudentov).Vvsakemprimerumorabitipovsem jasno,kateripristoppriopisuunihciljevjebiluporabljen.

Opredelitev unih ciljev omogoa vrednotenje znanja, spretnosti in kompetenc, pridobljenih vokoljih, druganih od formalnih (neformalno in prilonostno uenje), in podelitev kreditnih tokomogoanjihovopriznanjezapridobitevkvalifikacije(del4.5).

tevilka 1 uni cilji in kompetence, kot so opredeljeni v kontekstih evropskegavisokegaolstva

VEvropiserazlinipojmi,kisopovezanizunimicilji inkompetencami,uporabljajozrazlinimipomenskimiodtenki inv rahlo razlinihpovezavah.Negledena topa sevvsehprimerih nanaajo na nekaj, kar bo uenec znal, razumel in zmogel ob zakljuku uenja.irokauporaba tehpojmov jedelparadigmatskegapremika,kipostavljauencav sredievisokoolskega unega procesa. Ta premik predstavlja temelj evropskega visokoolskegaprostora,bolonjskegaprocesainECTS.

1. Vogrodjukvalifikacijzaevropskivisokoolskiprostor (bolonjskiproces) sounicilji(vkljuno s kompetencami) uporabljeni kot vsesploni rezultat uenja. Ogrodjetemelji na dublinskih opisnikih, ki jih je razvila skupina JointQuality Initiative. Teopisnike sestavljajo sploniopisniki tipinihpriakovanjoziroma ravni zmonosti insposobnosti,ki sopovezanezbolonjskimi stopnjami.Besedakompetenca sev temprimeru uporablja v irem smislu in predvideva stopnjevanje zmonosti inspretnosti.

(http://www.bolognabergen2005.no/Docs/ooMain_doc/050218_QF_EHEA.pdf)

2. Evropsko ogrodje kvalifikacij za vseivljenjsko uenje razlikuje med znanjem,spretnostmi in kompetencami in pri tem uporablja naslednje opredelitve:

kompetenca pomeni dokazano sposobnost za uporabo znanja, spretnosti inosebnih,socialnihin/alimetodolokihsposobnostivdelovnihalitudijskihsituacijahin strokovnem terosebnem razvoju.VkontekstuEvropskegaogrodjakvalifikacij jezmonost opisana kot odgovornost in samostojnost. V tem primeru je pojemkompetenceboljomejennazmonostuporabeznanjavprakso.

(http://ec.europa.eu/education/policies/educ/eqf/reco8_en.pdf)

3. Tuning (Educational Structure in Europe) jasno razlikuje med unimi cilji inkompetencamizato,daloimedrazlinimivlogaminajpomembnejihudeleencevvunem procesu: visokoolskim uiteljem in tudentom. Za Tuning predstavljakompetencadinaminokombinacijoznanja,razumevanja,spretnosti,sposobnostiinpristopov, razlikuje pa med predmetnospecifinimi in splonimi kompetencami.Razvojkompetenc jeciljunegaprocesa inunihprogramov.GledenaTuningunicilji izraajo raven tudentovih doseenih kompetenc. Une cilje definirajovisokoolski uitelji, po monosti na osnovi prispevkov notranjih in zunanjihpartnerjev.

http://tuning.unideusto.org/tuningeualihttp://www.rug.nl/let/tuningeu

3.3. ECTS,ravniinopisnikiravni

Izglavnihznailnosti:

UniciljisopovezanizopisnikiravnivnacionalnihinEvropskemogrodjukvalifikacij.

Evropskoinnacionalnaogrodjakvalifikacijtemeljijonadogovorjenihopisnikihravni,zopredeljenimiunimidosekizaposameznoraveninspripadajoimobsegomkreditnihtok.Bolonjskoogrodjeimausklajene opisnike stopenj, ki jih opredeljujejo uni doseki in obseg kreditnih tok. Opisnikibolonjskihstopenjsoznanikotdublinskiopisniki.10

Dublinskiopisnikiponujajosploneopisetipinihpriakovanihrezultatovinsposobnosti,povezanihs kvalifikacijami, ki predstavljajo zakljuek bolonjskih stopenj. Opisniki niso predpisani; nepredstavljajopragaaliminimalnihpogojevinnisoobirni;podobnealienakovrednekarakteristikeselahkododajoalinadomestijo.Namenopisnikovjeopredelitinaravocelotnekvalifikacije.11

(Zaveinformacijodublinskihopisnikihgl.referencevbibliografiji.)

10Ibidem,str.65.

11Bolonjskadelovnaskupinazaogrodjekvalifikacij(2005)ogrodjekvalifikacijzaevropskivisokoolskiprostor,stran65;http://www.ond.vlaanderen.be/hogeronderwijs/bologna/documents/050218_QFEHEA.pdf

PrvidvebolonjskistopnjistapovezaniznaslednjimobsegomkreditnihtokECTS:12

prvostopenjskekvalifikacijenajpogostejevkljuujejo180240ECTSkreditnihtok, drugostopenjskekvalifikacijenajpogostejevkljuujejo90120ECTSkreditnihtok,znajmanj

60ECTSkreditnimitokaminadrugistopnji.

TiobsegikreditnihtoksledijoglavnimECTSznailnostim,insicer,daje60ECTSkreditnihtokobsegpolnetudijskeobremenitvenatudijskoletoznotrajtudijskegaprograma.13Topraviloveljazavsevisokoolskekvalifikacijeinvsebolonjskestopnje.

Nacionalnoogrodjekvalifikacij lahkovsebuje ravni (alivmesnekvalifikacije) znotraj trehbolonjskihstopenj(npr.krajeizobraevanjeznotrajprvestopnje).Teravniomogoajoustanovamstrukturiratiposameznokrajokvalifikacijoinpredpisatinapredovanjepotakemprogramu.

Kreditnetokesovednoopisanezravnijo,kijipripadajo,intemeljijonaravniunihciljevprogramaali njegove sestavine. Samo kreditne toke, pridobljene na ustrezni ravni, se lahko zberejo vkvalifikacijo. Primerna raven je doloena v nacionalnih ali institucionalnih pravilih o pridobivanjukvalifikacij(toka4.3).

3.4 ECTSkreditnetokeinobremenitev


Obremenitev je as, ki ga tudent povpreno potrebuje, da opravi une aktivnosti (kot npr.predavanja, seminarje, projekte, praktino usposabljanje, samostojno delo in izpite), potrebne zadosegopriakovanihunihciljev.

Predocenoobremenitve,povezanesprogramomalinjegovosestavino,morabitiopredeljenunicilj.Uni cilji so osnova za izbor ustreznih unih aktivnosti in za primerno oceno obremenitve, ki jepotrebnazanjihovoizpolnitev.

Ocenaobremenitvene sme temeljiti samona kontaktnihurah (npr.urah, kipredstavljajo vodenotudentovo aktivnost). Upotevati mora vse une aktivnosti, potrebne za dosego unih ciljev,vkljunosasom,kigatudentporabizasamostojnodelo,obveznoprakso,pripravonaocenjevanjein as,potreben zaocenjevanje. Zdrugimibesedami, seminar alipredavanje lahko zahtevata istotevilokontaktnihur,vendarlahkoenozahtevabistvenoveobremenitvekotdrugozaradirazlikevsamostojnipripravitudenta.

Ocenaobremenitvebimoralabitineprestanopredmetnadzoraintudentskegaodziva.

12Okoristnostiuporabekreditnihtokzatretjostopnjonisoglasja,jihjepatehninomogoedodelitinakaterikolistopnji.

13Vveiniprimerovobsegatudentovaobremenitev15001800urzatudijskoleto,priemerenakreditnatokaustreza2530uramdelatedensko.

4. UvedbaECTSvvisokoolskihustanovah

VtemdeluprironikasozapisanesmernicezauporaboECTSvvisokoolskihinstitucijahinkorakipriuvajanjuECTS.CiljjeprikazatiuporaboECTSzakarnajboljiuinekinnajvejovrednostzatudente.

4.1.DodeljevanjekreditnihtokECTS


Kreditne toke se opredelijo in podelijo za celotne kvalifikacije, pa tudi za njihove sestavne dele(module,predmete,diplomskadela,praktinodeloindelovlaboratoriju).

Dodeljevanje kreditnih tok je proces, v katerem se doloi tevilo kreditnih tok, potrebnih zapridobitev kvalifikacije/zakljuek programa ali za posamezne sestavine kvalifikacije ali programa.ECTSkreditnetokeseopredelijogledenapovprenoobremenitev,potrebnozadosegopredpisanihunihciljev.

tevilokreditnih tok,opredeljeno zapridobitevkvalifikacijeali zakljuekprograma, jeodvisnoodnacionalneregulacijegledenaposameznobolonjskostopnjo(toka3.3.).

Gledenato,dajeenaglavnihznailnostiECTS60kreditnihtokzaobremenitevrednegatudentavenem tudijskem letu, se s 30 ECTSpravilomaovrednoti en semester in z 20 ECTS kreditnih toktrimester. Kvalifikacije, ki se pridobijo z rednim tudijem v triletnih tudijskih programih, imajopraviloma180ECTSkreditnihtok.

Vsakotudijskoleto,semesteralitrimestersedelinaposameznesestavinetudija.Sestavinatudijajezakljuenacelotainformalnostrukturiranaenotaunihaktivnosti(kotnaprimerpredmet,modul,seminaralipraksa).Vsakasestavinamoraimetiopredeljenekoherentneinjasneunecilje,primernekriterijepreverjanjainocenjevanja,doloenoobremenitevintevilokreditnihtok.

4.1.1.Dodeljevanjekreditnihtokposameznimdelom

Dodeljevanje kreditnih tok posameznim delom se izvede kot opredelitev programskih enot, napodlagi reference v nacionalnem ogrodju kvalifikacij, opisnikov ravni in opisnikov kvalifikacij.Obiajnojetovpristojnostivisokoolskihinstitucijinvisokoolskihuiteljev,vnekaterihprimerihpazunanjihteles.

Pred dodelitvijo kreditnih tok posameznim delom programov bi moral biti sklenjen dogovor oprofilu posameznega tudijskega programa in pripadajoimi unimi cilji. Profil je opis glavnihznailnosti programa in njegovih ciljev, znailnosti programov pa je smiselno opredeliti skupaj zdrugimivisokoolskimipartnerji.14

14Strokovnjakispodroij,socialnipartnerji,predstavnikitrgadelaipd.Gl.primerTunning:http://unideusto.org/tuning/alihttp://rug.nl/let/tuningeu

Visokoolskiuiteljioblikujejoprogramnaosnoviprofilakvalifikacijezopredelitvijounihciljev inzdodelitvijotevilakreditnihtokposameznimsestavinamprograma.Kreditnetokesedodelijounimsestavinamnaosnovinjihovezahtevnosti;tapogojujeobremenitevtudenta,kimoravformalnemokoljudoseidoloeneunecilje.

Kreditnetokesedodeljujejonarazlinenaine invpristojnostivisokoolskih institucij jeodloitev,katero metodo bodo uporabile. Spodaj navedene alternative opisujejo razline pristope pridodeljevanjukreditnihtok:

1) Uiteljiopredelijouneciljezavsakosestavinoprograma,opiejouneaktivnosti inocenijoobremenitevtudentazadokonanjetehaktivnosti.Predlogezberejo,analizirajoinsestavijoinocenjenavrednostobremenitvejeovrednotenaskreditnimitokami.Na ta nain so v postopek dodeljevanja kreditnih tok vkljueni vsi uitelji. Ti lahkopredstavijosvojepredlogeunihciljevinoceneobremenitve,potrebnezadosegotehciljev.Pogovorinopredelitevprioritetlahkoprivededokonneodloitvenaosnoviletnegatevilarazpololjivih kreditnih tok (60 za vsako leto). Ta postopek se lahko zakljui z razlinimtevilomkreditnihtok,dodeljenimposameznimsestavinamprograma(npr.3,5,8).Natanain je institucijamzagotovljenanajvejamonaavtonomijaprioblikovanjusestavinprograma glede na une cilje in potrebno obremenitvijo, po drugi strani pa je razlinovrednotenje posameznih unih enot lahko ovira, zlasti v primeru interdisciplinarnih aliskupnihprogramovalimobilnosti.

2) Vdrugemprimerulahkovisokoolskainstitucija(fakulteta)enazaetkustandardiziraobsegunihenot,takodavsakidodelienakovrednostvkreditnihtokah(npr.5)alivvekratnikihtevrednosti(npr.5,10,15)instemevnaprejdoloitevilokreditnihtoknaunoenoto.Vtemprimeruseuneenotepogostoimenujejomoduli.Znotraj te predpisane strukture uitelji opredelijo primerne in kompatibilne une cilje inopiejo une aktivnosti na osnovi standardiziranega obsega programskih enot. Ocenjenatudentova obremenitev mora biti v skladu s tevilom kreditnih tok, dodeljenim vsakiposameznienoti.S standardizacijo obsega programskih enot institucije omogoajo bolj fleksibilne,multidisciplinarne povezavemed programi, po drugi strani pa je opredelitev unih ciljevposameznih enot omejena s predpisanim tevilom kreditnih tok, ki vnaprej doloajoobremenitevzavsakoenoto.

Vobehprimerih jepriporoljivo,da sestavineprogramovnisopremajhne enote indaprogramnipreve razdrobljen.Priporoljivo je tudi,daenotenisoprevelike, saj lahkov temprimeru zavirajointerdisciplinarnostinomejijoizbirnidelprograma.Prevelikeenotepredstavljajoovirozamobilnosttudentovnavsehravneh,nainstitucionalni,nacionalnialimednarodni.

Ne glede na razline naine dodeljevanje kreditnih tokmora biti osnovni kriterij za opredelitevtudentovaobremenitev,potrebnazadosegodoloenihunihciljev.tevilokontaktnihurnesmebitiedinaosnovazadodelitevkreditnihtok,sajsokontaktneuresamoedenodelementovtudentoveobremenitve.Ustreznaopredelitevkreditnihtokmorabitizavisokoolskeinstitucijedelnotranjegainzunanjegazagotavljanjakakovosti.

4.1.2OcenaobremenitvevECTS

Priocenitudentoveobremenitvemorajoinstitucijeupotevativesas,kigapotrebujetudent,dadoseepredpisaneunecilje.Uneaktivnosti so lahkov razlinihdravah, institucijah in tudijskihpodrojihrazline,najpogostejepajeocenaobremenitvetudentavsota:

kontaktnihurnaprogramskoenoto(tevilokontaktnihurnatedenxtevilotednov), asa,porabljenegazasamostojnoaliskupinskodelo inpotrebnegazazakljuekprogramske

enote (tj. priprave na predavanja in urejanje zapiskov po predavanju, seminar ali delo vlaboratoriju, zbiranje in izbira relevantnega gradiva, tudij gradiva, pisanjenalog/projektov/disertacij,praktinodelo,npr.vlaboratoriju),

asa,kijepotrebenzaobveznoprakso(toka4.1.3).

Drugi dejavniki, ki vplivajo na oceno tudentove obremenitve, so na primer: vstopni pogoji zatudente,kijimjeprogram(alinjegovideli)namenjen,15oblikepouevanjainuenjaterunookolje(npr.seminarjivmalihskupinahalipredavanjavelikemutevilutudentov),razpololjivprostor(npr.jezikovnilaboratorij,multimedijskiprostor).

Ker je obremenitev tudenta ocena asa, ki ga tudent povpreno porabi za dosego priakovanihunihciljev, lahkodejanskoporabljenasposameznegatudentaodstopaodteocene.tudentisorazlini:nekaterinapredujejohitreje,drugipoasneje.

4.1.3ECTSkreditnetokeinpraktinousposabljanje

e jezazakljuekprogramapredvidenaobveznapraksa, oziromae jetadelprograma, ji jetrebadodeliti kreditne toke. V tem primeru mora biti tevilo kreditnih tok, dodeljeno za praktinousposabljanje,vtetovcelotnotevilokreditnihtokvtudijskemletu.

tevilka 2 Dobre prakse na podroju unih ciljev in dodeljevanja kreditnih tok za praktinousposabljanje16

Zadobreprimereuporabeunihciljevterdodeljevanjekreditnihtokzapraktinousposabljanjese

15Vstopnipogojisoravenunihdosekov,kijihmorajoimetiuenciobvstopuvprogram.

16KonferencaTuning:tudentovaobremenitevinunicilji:Kljunesestavinezaoblikovanjealispremembetudijskihprogramov,kljunavpraanja,razpravainzakljukidelavnic,(21.22.aprila2008,Bruselj,Belgija).Gl.:http://www.tuning.unideusto.org/tuningeu/index.php?option=com_docman&task=docclick&temid=59&bid=92&limitstart=o&limit=5.

tejejo:

unidogovorzapraktinousposabljanje(kijopodpiejoinstitucija,tudentinzaposlovalec)moravsebovatiuneciljetegausposabljanja;

praktino usposabljanje mora imeti jasne metode preverjanja in ocenjevanja doseenihciljevindodeljevanjakreditnihtok;

jasne morajo biti vloge visokoolskih institucij, tudentov in zaposlovalcev v postopkupodelitve,kottudivpostopkuocenjevanjaunihdosekov;

visokoolskiuitelji lahko zahtevajousposabljanje zanadzor in zaupravljanje zdelovnimimestizapraktinousposabljanje;

etakodoloaprogram,morabitipraktinousposabljanjevkljuenovpredmetnik.

Kotzavsakodrugosestavinotudijskegaprogramamorajouiteljidoloitiunecilje,ki jih jetrebadoseinapraktinemusposabljanju.Tuditiuniciljimorajopredvidetiprimernemetodepreverjanjain ocenjevanja unih dosekov. Pomembno je, dametode ustrezajo naravi dela pri usposabljanju(npr.opazovanjeinvrednotenjedela,kigaopravitutor,aliporoilo,kigapripravitudent).

Kot velja tudi za druge programske sestavine, pridobi tudent kreditne toke po zakljuenihobveznostiinpotem,kosobiliocenjeninjegoviunidoseki.

Kadar je tudentpridobilpraktino izkunjo v asu formalnega izobraevanja, vendar te sestavineprogram ne vsebuje, se vseeno priporoa, da se opredelijo uni cilji in obremenitev v unemdogovoru.Unicilji,doseenimedneobveznoprakso,najbodozabeleeninaprimervtudentovemizpiskuopravljenihobveznosti,prilogikdiplomi (glejkljunedokumentev toki6)alivEuropassu.Taknapraksa se lahko tudiprizna in se zanjo lahkododelijo kreditne toke, ki so v temprimerudodatnetokek60ECTSnaleto.

4.1.4Nadzornaddodeljevanjemkreditnihtok

Dodeljevanje kreditnih tok novemu programu ali njegovemu delumora ustrezati nacionalnim aliinstitucionalnim pravilom. Ustreznost dodeljenih kreditnih tok je treba med izvedbo programaneprestano preverjati. Oboje, ustreznost in preverjanje, morata biti del institucionalnegazagotavljanjakakovosti.

Preverjanje se lahko izvede na ve nainov, vsaka metoda pa mora vsebovati tudi povratnoinformacijotudentov inuiteljev,saj jetokljunielementzapreverjanje indodeljevanjekreditnihtok.Podatkio trajanjutudija ter rezultatiocenjevanjaprogramov innjihovihsestavinso tudidelevalvacijedodeljevanjakreditnihtok.

Pomembnoje,dasotudentjeinuiteljiobveenionamenunadzorainotem,kakobotaizveden,dabodoodgovoritoniindasebodonaslovnikiodzvalivdovoljvisokemtevilu.

eevalvacijaodkrijeneskladjemedocenoobremenitveindejanskimasom,kigajeporabilaveinatudentov za dosego unih ciljev, je potrebna revizija obremenitve, unih ciljev, unihmetod inmetodpouevanja.Revizijanesmepotekatimedtudijskim letom, temvemorabitiopravljena inuporabljenadonaslednjegatudijskegaleta.

4.2PodeljevanjeECTSkreditnihtok

tudentjepridobijokreditnetokepouspenoopravljenempreverjanjuinocenjevanju,skaterimseugotovi, da so dosegli predpisane une cilje posameznega programa ali njegovega dela. Kreditnetoke podeli pooblaena institucija. e so isti uni doseki pridobljeni v neformalnem aliprilonostnemkontekstu,setudentupougotovitviotem,podelienakotevilokreditnihtok,kotjeto predvideno v formalnem programu. Za kreditno ovrednotenje neformalnega in prilonostnegauenja lahko visokoolske institucije uporabijo drugane oblike preverjanja in ocenjevanja, kot sopredvidene za tudente v formalnem izobraevanju (toka 4.5). V vsakem primeru morajo bitimetodepreverjanjainocenjevanjajavnoobjavljene.

Podelitevkreditnih tokpotrjuje,da je tudentuspenoopravilobveznostdelaprograma.Za to sipridobipredvideno tevilo kreditnih tok.Polno tevilopredvidenih kreditnih tokpridobi tudentvedno, kadar je obveznosti opravil vsaj zadostno; tevilo podeljenih kreditnih tok ni odvisno odviine tudentove ocene. ECTS kreditne toke ne prikazujejo tudentove uspenosti pri tudiju inizpolnjevanju obveznosti. Kakovost tudentovega dela se izraa z oceno, ki jo pridobi v okviruinstitucionalnealinacionalneocenjevalnelestvicealisistema.

Nekateri institucionalni alinacionalnipredpisipredvidevajodelne/kompenzacijskepostopke.17Vtehprimerihmorajobititipostopkinatannoopredeljeni.

Posameznitudentjelahkozberejovealimanjkot60ECTSkreditnihtokletno,euspenoopravijovealimanjunihenot,kotjetopredvidenostudijskimprogramom.

4.3.ZbiranjeECTSkreditnihtokinnapredovanje


Kreditne toke se lahko zbirajo s ciljem pridobitve kvalifikacije, kot jo opredeli izobraevalnainstitucija.

17Tojeizraz,kiseuporabljavnekaterihnacionalnihokoljih,kadarizpitnakomisijadovoli,datudentdopolnilnoopravljaposameznedelepreverjanjainocenjevanja,kojedrugidelobveznostiisteenoteopraviluspeno.

Bolonjsko ogrodje kvalifikacij na evropski ravni doloa razpon kreditnih tok, ki jih mora zbratiposameznikzapridobitevkvalifikacije,kiustrezaprvi indrugistopnji(toka3.3.).Razponikreditnihtokvnacionalnihogrodjihkvalifikacijsokompatibilnizbolonjskimi,epravsolahkoprvipredpisaniinopredeljenipodrobnejekotdrugi.

Nanacionalnialiinstitucionalniravnipravilanapredovanjaomogoajotudentom,danapredujejopoprogramudopridobitvekvalifikacije.Praviladoloajotevilokreditnihtokzaposameznedoseeneune cilje na doloeni ravni in nain njihove izbire. Pravila za napredovanje po programu lahkodoloijo tevilo kreditnih tok ali razpon kreditnih tok na razlinih tokah znotraj programa alitudija(npr.minimalnotevilokreditnihtokzanapredovanjevvijiletnik/semester).Lahkodoloajoceloasovnoinstopenjskozaporedjeopravljanjaobveznosti(npr.obveznevsebine,izbirnevsebineinvsebine,kipredstavljajopogoj).Pravilasolahkotudimeanicaobehprimerov.

Pravilanapredovanjasopovezanastevilomkreditnihtok,kijihjetrebazbratinarazlinihravnehvnacionalnih ogrodjih kvalifikacij. Nekatera ogrodja vsebujejo tudi kreditne toke, kar pomeni, dadoloajo tevilo kreditnih tok za posamezno vrsto kvalifikacije (npr.magisterij). Takna ogrodjadoloijo tevilo kreditnih tok, ki se jih podeli po opravljeni obveznosti in doseenih unih ciljih.Pravilanapredovanjapoprogramudoloijo,kakotudentnapredujepodoloeni izobraevalnipotivsedopridobitvepotrebnegatevilakreditnihtok.

Zbiranje kreditnih tok se evidentira v uradnem izpisku institucije o opravljenih tudentovihobveznostih,takodaimatudentvednodokazalipotrdilootem,kajjedosegelpovsakemobdobjuvasuizobraevanja.

4.4.PrenoskreditnihtokvsistemuECTS


Kreditnetoke,pridobljenevenemprogramu,selahkoprenesejovdrugprogram,kigaizvajaistaalidrugaustanova.Taprenosjemogosamo,einstitucija,kipodelikvalifikacijo,tekreditnetokeinune doseke prizna. Partnerske institucije se morajo predhodno dogovoriti o priznanju delovtudija,opravljenihvtujini.

Uspeenprenoskreditnihtokseopraviskozipostopekpriznavanja.Priznavajepridobljenihkreditnihtok jepostopek,vkaterem institucijapotrdi,daunidoseki innjihovaocena,pridobljenivdrugiinstituciji, ustrezajo zahtevam enega od programov, ki jih izvaja gostiteljska institucija. Glede narazlinost programov in visokoolskih institucij jemalo verjetno, da bodo kreditne toke in unidoseki posameznih enot programov identini, zato se priporoa fleksibilen pristop k priznavanjukreditnih tok, pridobljenih v drugih okoljih. Primerno priznavanje je ustrezneje kot iskanjeekvivalence.Taknoprimernopriznavanjenajtemeljinaprimerjaviunihdosekov(npr.kajoseba

vealikajznanarediti) innenaprimerjavi formalnostipostopkov,pokaterih jebilakvalifikacijaalinjendel,pridobljen.18

Priporoilaomerilihinpostopkihzapriznavanjetujihkvalifikacij,kotjihjesprejelOdborzaLizbonskokonvencijo,doloajo:19

Tuje kvalifikacije se prizna, razen v primeru, da obstaja znatna razlika med tujo in domaokvalifikacijo,skateroseprimerja.Zuporaboteganaelasepriocenjevanjutujekvalifikacijeugotovi,aliso:

a) razlikemed unimi cilji tuje in domae primerljive kvalifikacije prevelike, da bi lahko tujokvalifikacijopriznali.

Priznanjepomeni,dainstitucija,kipriznava,upotevatevilozbranihkreditnihtokzadoseeneunecilje na doloeni ravni v drugem okolju (tujini) kot tevilo kreditnih tok, podeljenih za te unedosekeprisebi.Naprimer,vpraksilahko4ECTSkreditnetokenaeniinstitucijinadomestijo5ECTSkreditnihtoknadrugi,estaunadosekaprimerljiva.tudentubotakopriznanih5ECTSkreditnihtok.

4.5ECTSinvseivljenjskouenje


ECTSkreditne toke se lahkozbirajo sciljempridobitvekvalifikacije,kot joopredeli izobraevalnainstitucija. e tudent dosee isti uni cilj v drugem okolju ali asu (formalno, neformalno,prilonostno), semu lahkopridobljenekreditne tokepriznajopouspeno zakljuenempostopkupreverjanja,vrednotenjaalipriznavanjatehunihdosekov.

Uporaba ECTS za vseivljenjsko uenje spodbuja preglednost unih programov in ciljev ne samo,kadargrezaformalnovisokoolskoizobraevanje(dodiplomski,magistrski,doktorskitudij),temvetudizavsevrsteunihaktivnostialiunedoseke,kijihpriznajovisokoolskeinstitucije.Dejstvo,daso vsi doseki evidentirani in ovrednoteni z ECTS kreditnimi tokami, omogoa priznavanje tehdosekovtudizapridobitevkvalifikacije,kodoseeniciljidejanskoustrezajociljemkvalifikacije.

4.5.1ECTSinpermanentnoizobraevanje

Vsiudeleenci izobraevanjapaniso rednitudentje.Vposamezneoblikeusposabljanjasenamrevkljuuje vse ve odraslih uencev, ki nimajo namena pridobiti neke kvalifikacije. Visokoolske

18Adam,S.(2004),Konnoporoiloopriporoilihskonference:Izboljanjesistemovpriznavanjadiplominkreditnihtokvevropskemvisokoolskemprostoru.http://www.aic.lv/rigaseminar/documents/Riga_Final_reportP_S_Adam.pdf.

19Celotendokumentdosegljiv:http://www.coe.int/t/dg4/highereducation/Recognition/Criteria%20and%20procedures_EN.asp#TopOfPage

institucije se sooajo z vse vejim povpraevanjem odraslih udeleencev v izobraevanju in/alizaposlovalcevinzaponudboindividualnihunihprilonosti.

Uporaba ECTS v permanentnem izobraevanju sledi istim naelom dodeljevanja kreditnih tokposameznimenotamalivsebinam,podeljevanjupotrdil,prenosu inzbiranjukreditnih tok.Tudi teECTS toke se praviloma dodeljujejo na podlagi obremenitve udeleenca v izobraevanju in napodlagiunihciljev.

Kreditnetoke,pridobljenevpermanentnemizobraevanju,selahkopriznajoinzbirajozapridobitevkvalifikacije, odvisno od interesa udeleenca ali/in od zahtev za pridobitev doloene kvalifikacije.Nekateriudeleencisomordazainteresiranisamozadelkvalifikacijeinnezacelotno.

4.5.2ECTSinpriznavanjeneformalnegainprilonostnegauenja

Pogosto se zgodi, da imajo posamezniki dragocene kompetence, ki so jih pridobili izven visokegaolstva z druganimi aktivnostmi, delom ali ivljenjskimi izkunjami. Ni razloga, zakaj ne bi tiposameznikiimelikoristiodpreglednostiinpriznavanja,kijihzagotavljajoinstitucijezuporaboECTS.

Priznavanje neformalnega in prilonostnega uenja odpira monost pridobitve visokoolskekvalifikacijeposameznikom, kinisomoglialipaniso elelipridobiti te kvalifikacijena tradicionalninain.

Visokoolske institucijemorajobitipristojne zapodeljevanje kreditnih tok zaunedoseke, ki sopridobljeni izven formalnega unega konteksta z delovnimi izkunjami, hobiji ali s samostojnimtudijem, vendar pod pogojem, da ti doseki ustrezajo zahtevam formalnih kvalifikacij oziromanjihovih enot. Priznavanje neformalnega in prilonostnega uenja mora avtomatino omogoitipridobitevkreditnih tok,kiustrezajodoloenemudeluprograma.tevilokreditnih tokmorabitiisto,kotjetevilo,dodeljenoformalnimenotamtudijskegaprogramasprimerljivimiunimicilji.

Kot v formalnem izobraevanjumora biti tudi v teh primerih podelitev kreditnih tok pogojena zoceno, ki ugotovi doseganje unih ciljev. Kriteriji preverjanja in ocenjevanja ter uporabametodmorajobiti izbranitako,damerijodosekenaustrezniravni,pritempanapresojonesmevplivatipot,pokaterisobilidoseeni.Naprimer,dejstvo,da jeudeleeneconekizadevikdajsodelovalprirazpravi v razredu ali predavalnici, ne sme biti kriterij ocenjevanja, ali se je nauil oblikovatiargumentevrazpravisskupino,paja.

Institucijenajobjavijosvojepostopke inpraksepriznavanjaneformalnega inprilonostnegauenjanaspletnihstraneh.Postopkimorajovkljuevatidoloeneelemente,kotnaprimerprimernooblikoodgovora prosilcem na njihovo zahtevo za priznanje ali pouk o pravnem sredstvu. Institucije najposkrbijozaustrezneslube,kibodoskrbelezasvetovanjeinpriznavanjeneformalnoinprilonostnopridobljenihznanj.Vrsta inobsegslubstaodvisnaodnacionalnihoziroma institucionalnihokvirjevinpraks(lahkojihimanpr.vsakafakultetaalipaseustanoviskupencenterzavseuporabnike).

Z izvajanjem postopkov priznavanja neformalnega in prilonostnega uenja se krepi sociolokadimenzija visokoolskih institucij. Institucije nudijo monosti za dostop do visokega olstva tudikandidatom izpoklicnihokolij inrazlinihnetradicionalnihunihokolij intakoprispevajokdejanskivrednostivseivljenjskegauenja.

tevilka 3 primer uporabe kreditnih tok VU kotsko ogrodje kvalifikacij in kreditnih tok(SCQF)20

SmerniceSCQFspodbujajouporabopriznavanjaneformalnegainprilonostnegauenja

zarazvojposameznikovekariere(priznavanjezapridobitevizobrazbe)in

zapodelitevkreditnihtok(priznavanjezapridobitevkreditnihtok).

Priznavanje za pridobitev kreditnih tok vkljuuje preverjanje in oceno vrednosti kreditnih tok,pridobljenih z izkunjami pred vpisom v formalni program ali pred pridobitvijo kvalifikacije.Ocenjevanjevrednostikreditnihtokjepostopek,vkateremsedoloitevilokreditnihtok,kijihjemogoepripisatiizkustvenemuuenju.Institucija,kitoznanjepriznava,doloi,kolikokreditnihtoksopridobljeniunidosekivrednivkontekstukonkretnegaprogramazapridobitev izobrazbe,kigaizvajatainstitucija.

Postopekpodelitvekreditnihtokzaunedosekevneformalnemaliprilonostnemuenju imatrifaze:

1. svetovanje in usmerjanje (o postopku, o omejitvah pri podeljevanju kreditnih tok zadoseke iz neformalnega ali prilonostnega uenja, o strokih, vlogah in odgovornostihkandidataintutorja/svetovalcainorazlinihmonostihzapridobitevkvalifikacije);

2. podporainpomo(postopekrefleksije,razumevanjekonceptaunihdosekov,identifikacijalastnihdosekov,zbiranjedokazilinizbiradokazil);

3. priznanje/ocena(ocenadokazilopridobljenihunihdosekihinkriterijipreverjanja);

4. podelitevkreditnihtok(podeljenekreditnetokeimajoenakovrednostkotkreditnetoke,pridobljenevformalnemizobraevanju).

20Tapovzetektemeljinapredstavitvi,dosegljivinaspletnistrani:http://www.ond.vlaanderen.be/hogeroderwijs/bologna/BolognaSeminars/Edinburgh2008.htm.

5. ZagotavljanjekakovostivECTS

Najvejo odgovornost za zagotavljanje kakovosti svoje dejavnosti ima institucija.21 Notranjepreverjanje kakovosti vkljuuje vse postopke, ki jih izvaja visokoolska institucija za zagotavljanjekakovostsvojihprogramovinkvalifikacijvokvirulastnihmerilinmerildrugihorganov,kisozadoleniza preverjanje kazalcev kakovosti. Zunanja preverjanja zagotavljanja kakovosti, ki jih izvajajopooblaene agencije, zagotavljajo povratno informacijo drugim partnerjem.Obe obliki skupaj seuvajatazazagotavljanjekakovostivevropskemvisokoolskemprostoru.22

Uporaba ECTSmora biti v skladu s Standardi in smernicami in v skladu s standardi 1.2 in 1.7, kidodloajo:

institucijemorajo imeti formalnemehanizme za potrjevanje, redna preverjanja in spremljanjesvojihprogramovindiplom/potrdil.23Zagotavljanjekakovostiprogramovinlistinnajvkljuuje:

razvojinobjavopriakovanihunihdosekov/unihciljev,24 posebejepredmetnikov,oblikeprogramovinvsebin,25 institucijemorajorednoobjavljatiposodobljene,nepristranskeinobjektivneinformacije

kvantitativneinkvalitativneoprogramihinlistinah,kijihpodeljujejo.26

Uvedba inuporabaECTSvvisokoolskih institucijahmoratabitikakovostnopreverjenizustreznimipostopki(npr.znotranjiminzunanjimpreverjanjeminpovratnimiinformacijamitudentov).

tevilka4DobrapraksauporabeECTSinzagotavljanjakakovosti

GledezagotavljanjakakovostiECTSinstempovezanimipostopkijedobrapraksa,kadarvisokoolskeinstitucijesprocesizagotavljanjakakovostizavsesvojetudijskeprogramezagotavljajo,da:

so enote izobraevanja izraene z ustreznimi unimi cilji in da so jasne informacije o njihoviravni,kreditnemvrednotenju,izvedbiinpreverjanjuterocenjevanju,

jetudijskeprogramemogoezakljuitivzatopredvidenemasu (npr.dasorealnoocenjenevrednostikreditnihtokzasemester,trimesteralitudijskoleto),

21Ustvarjanjeevropskegavisokoolskegaprostora.KomunikekonferenceministrovvisokegaolstvavBerlinu19.9.2003.

22Evropskozdruenjezazagotavljanjekakovostivvisokemolstvu(2005),Standardiinsmernicezazagotavljanjekakovostivevropskemvisokoolskemprostoru:http://www.unimb.si/dokument.aspx?id=15549.

23Standardiinsmernice,str.16.

24Ibidem,str.16.

25Ibidem,str.16.

26Ibidem,str.19.

letnospremljanjezajemavsemonevzorcedosekovindoseenihrezultatov,

imajotudentjemonostsvetovanja,sopodrobnoseznanjenizvsemitudijskimimonostmiindasejimneomogoaizbiratitudijskihsestavin,kinimajoustrezneravnialikisojihpredhodnoetudiralinaistiravni.27

Zamobilnetudenteinpriznavanjetopomeni,da:

so postopki prenosa kreditnih tok vkljueni v spremljanje, revizijo in vrednotenjepostopkov,

jeizbranustrezenkader,odgovorenzaprenoskreditnihtokinpriznavanje,

so une pogodbe vedno podpisane; njihova priprava inmorebitne spremembemorajo vobutljive,epravnedolgotrajnepostopkeodobritve,28

mobilni tudentje izbirajo une enote iz akreditiranih predmetnikov; pri preverjanju inocenjevanjuseneloijoodostalihtudentov,

seizdajopodrobnapotrdilaoopravljenihobveznostihinpodeljenihkreditnihtokah

se prizna vse kreditne toke, zbrane z uspeno opravljenimi obveznostmi unih enot,opredeljenihinpotrjenihzunopogodbo;rezultatimorajobitiznaniinposredovanitakoj,

soopredeljeniobjektivnipostopkizatolmaenjepridobljenihocen,takodasetudiocenenesamokreditnetokeustreznozabeleijovpridobljenikonnikvalifikaciji.

27Pogoji:predhodnoznanje,obiajnodoloenokotzakljueneenotevpredhodnemizobraevanju.Dodatnipogoji:uneenote,kizahtevajosoasnostalizaporednostdopolnilnihunihenot.

28Idejaprimernegapriznavanjainneugotavljanjapopolneekvivalencenajseuporabljavunihdogovorih,kotpredvidevapojasnilohKonvencijiopriznavanjuvisokoolskihkvalifikacijvEvropskiregiji(CETS165,1997):

http://www.mvzt.gov.si/fileadmin/mvzt.gov.si/pageuploads/doc/dokumenti_visokosolstvo/zakonodaja_VS/ko

nv_prizn_ERegiji.pdf.

PojasnilahKonvenciji:

http://www.cicic.ca/docs/Lisboa/Explanatory.en.pdf.

6. KljunidokumentiECTS


Prenos kreditnih tok in njihovo zbiranje omogoa tudi uporaba glavnih ECTS dokumentov(predmetniki,tudentovavloga,unidogovor, izpisopravljenihobveznosti),predvsempaPrilogakdiplomi.

Kljuni dokumenti ECTS, opisani v tem delu, predstavljajo splono uporabne in sprejete naineposredovanja informacij, ki so koristne za vse uence (tudente in tudente na izmenjavi),visokoolskeuitelje inposlovnoosebje,zaposlovalce indrugepartnerje.Uporabatehdokumentovmorazagotavljatipreglednostinspodbujatikakovostvvisokemolstvu.

Institucije vse bolj sistematino sledijo dosekom svojih tudentov z elektronskim beleenjemopravljenihobveznosti,kizdruujepodatkeizkljunihdokumentovECTSindrugihdokumentov,kotjenaprimerPrilogakdiplomi.29

6.1 Predstavitev

Najpomembnejidokumentjepredstavitev.Tojevodnikzavsetudente,kisovpisaninainstitucijo.Natannooblikopredstavitvedoloi institucija.Nekaterepresodijo,da jeprimerneje loiti sploneinformacijezatudenteodinformacijoprogramuintudiju.Vseinformacijemorajobitipodrobne,vuporabnikuprijaznioblikiinpravoasnoposodobljene.Predstavitevmorabitiobjavljenanaspletnihstraneh institucije in lahko dostopna, objavljenamora biti pravoasno, da omogoi potencialnimkandidatomzatudijdovoljinformiranoizbirotudija.

Priporoene vsebine predstavitve so navedene v nadaljevanju (toka 6.1.1), vsebujejo pa vseinformacije,kijihjetrebazagotoviti.Najpomembnejeje,dasotudentomdosegljiveinrazumljiveinformacije o ponujenih kvalifikacijah, unihmetodah, unih postopkih, postopkih preverjanja inocenjevanjaznanja,ravnehprogramov,unihenotahinunihvirih,.

Vsiudeleenciizobraevanjamorajoimetizagotovljenosvetovanjeinzatanamendoloenoosebonainstitucionalnialioddelni ravni.Zato jepomembno,dapredstavitev vsebuje imena svetovalcev znavedbokje,kdajinkakosodosegljivi.

Preglednost in dostopnost veljata tudi za jezik predstavitve. Informacijemorajo biti dosegljive naspletnihstranehnesamovdomaem jeziku, temve tudivireuporabljanem tujem jeziku,dasezagotovipreglednostvmednarodnemprostoru.30Povezavenaprimerepredstavitevsonaspletnihstraneh:http://ec.europa.eu/education/lifelonglearningpolicy/doc48_en.htm.

29PrilogakdiplomijeedenoddokumentovEvropasa:http://europass.cedefop.europa.eu/europass/home/hornav/Introduction/navigate.action

30Drugjezik,kisezahtevapriinstitucijah,kielijoECTSznako,jeangleina.

6.1.1.Vsebinapredstavitve

1.del:Informacijaoinstituciji imeinnaslov tudijskikoledar uitelji sploen opis institucije (tudi vrsta in

status) seznamponujenihprogramov splonoopogojihvpisa splono o sistemu priznavanja

predhodno pridobljenih znanj(formalnih,neformalnih,prilonostnih)

splonoovpisnihpostopkih splono o sistemu podeljevanja ECTS

kreditnihtok sistemsvetovanjapritudiju

2.del:Informacijaoprogramih

Sploenopis:

vrstakvalifikacije(diploma,potrdilo) ravenkvalifikacije vpisnipogoji posebnosti pri sistemu priznavanja

predhodno pridobljenih znanj(formalnih,neformalnih,prilonostnih

obveznosti in posamezne ureditve vprogramu

tudijskopodroje ciljiprograma zaposlitvene monosti za diplomante s

primeri dostopdonadaljnjegatudija predmetnik skreditnimi tokami (60na

tudijskoleto) izpitni red, naini preverjanja in

ocenjevanjaznanja,ocenjevalnalestvica pogojizadokonanjetudija naintudija(redni/izredni) programski vodja ali druga odgovorna

osebaOpisposameznihenotprograma:

imeuneenote kodauneenote vrstauneenote(obvezna,izbirna) raven une enote (npr. prva, druga ali

tretjastopnja,podraven)

letotudija(ejerelevantno) semester/trimesterizvedbeuneenote tevilo ECTS kreditnih tok na uno

enoto

ime(na)izvajalca(ev) uniciljienote nain izvedbe (predavanja, uenje na

daljavo)

pogojizadostopdouneenote priporoeneizbirnevsebine vsebinauneenote priporoenaalizahtevanaliteratura nartovane une aktivnosti in une

metode

kriteriji in metode preverjanja inocenjevanja

unijezik praksa5. del:Sploneinformacijezatudente ivljenjskistroki bivanje prehrana zdravstvenestoritve storitve za tudente s posebnimi

potrebami

zavarovanje finannapomotudentom slubazastoritvezatudente uilnice mednarodniprogrami praktini napotki za tudente na

izmenjavi

jezikovniteaji pripravnitvainpraksa portinprostoasneaktivnosti tudentskazdruenja

6.2 Prijavnicazatudentskoizmenjavo

ECTSprijavnicazatudentskoizmenjavojeoblikovanazatudente,kinameravajodoloenastudijaopravitinadrugiinstituciji.tudentje,kinameravajozakljuitisvojtudijnadrugiinstituciji,sevpiejopo rednem postopku, ki je za to predviden na tej instituciji, in izpolnijo druge, za ta namenpredvideneobrazce.

Prijavnica vsebuje vse pomembne podatke o tudentu na izmenjavi, ki jih potrebuje gostiteljskainstitucija. e institucijaodprihajajoih tudentov zahtevadodatne informacije (npr.obivanju aliposebnihzdravstvenihzahtevah),jihlahkozahtevaposebej.

Ta prironik ponuja prijavnico, ki jo najdete na spletnih stranehhttp://ec.europa.eu/education/lifelonglearningpolicy/doc48_en.htm. Institucije si lahkostandardiziran obrazec prilagodijo (dodajo svoj znak ali druge posebne rubrike), vendar morajozagotoviti,daobrazecvsebujevseelementeindajenjihovvrstniredkarsedanespremenjen.

6.3 Unidogovor

V visokoolski institucijah se tudentje obiajno vpiejo v tudijski program in si izberejo enoteprogramanasemesterali leto.Vpraksi topomeninekevrsteunidogovorzadomaetudente.Zvpisom visokoolska institucija vstopi v dogovor kot ponudnik teh unih enot in podeljevaleckreditnihtokzadoseganjeunihciljev.

6.3.1.Unidogovorzatudentenaizmenjavi

ECTSunidogovorjevosnovipripravljenzatudentenaizmenjaviinpredstavljazavezujodogovore pred izmenjavo. Kadar se dogovor uporablja za tudente na izmenjavi, uni dogovor vsebujeseznam predmetov,modulov ali drugih unih enot, ki jih tudent namerava opravljati na drugiinstituciji,skupajskodamiinECTSkreditnimitokami.

Unidogovor jeuporaben tako za semesterkot za leto ingamorajopodpisatidomaa institucija,gostiteljskainstitucijaintudent.Podpisniki,kipodpiejodogovorvimenuinstitucij,morajobitizatopooblaeni. Gostiteljska institucija je dolna tudenta vpisati v opravljanje obveznosti in muzagotovitiuneaktivnosti,domaainstitucijapamorakreditnetoke,pridobljenenadrugiinstituciji,priznati.tudentsenesmebitiprisiljenopriznanjutehobveznostipogajatisposameznimuiteljem.Unidogovorjehkratispotrdilomoopravljenihobveznostihpripravljen inpodpisankotjamstvozapolnopriznanjeobveznosti,opravljenihvdrugiinstituciji.

tudentujemordatrebapoprihodunagostiteljskoinstitucijotudijskeobveznostprilagoditi.Vtemprimeru je trebaunidogovorkarnajhitrejeprilagoditi,potrditipagamorajovsipodpisniki,sajsesamonatanainlahkoenaprejzagotovipolnopriznanjeopravljenihobveznosti.

Prijavnico najdete na spletnih straneh http://ec.europa.eu/education/lifelonglearningpolicy/doc48_en.htm. Institucije si lahko standardiziran obrazec prilagodijo (dodajo svoj znak alidrugeposebnerubrike),vendarmorajozagotoviti,daobrazecvsebujevseelemente inda jenjihovvrstniredkarsedanespremenjen.

6.3.2Unidogovorzaopravljanjepraktinegausposabljanjadogovorousposabljanju

Tudiunidogovorizaopravljanjepraktinegausposabljanjaalidogovoriousposabljanjusokljunizapraktino usposabljanje, ki je lahko sestavina posameznih tudijskih programov. Tudi ti dogovori,epravmorda prilagojeni,morajo vsebovati bistvene elemente, kot je na primer standardni unidogovor.

Dogovor o usposabljanjumora imeti natanno navedenomesto usposabljanja, as usposabljanja,delo,kisegaopravi(opisdelovnihnalog),uenevepraviceindolnostiinpriakovaneunedoseke.Ravno takomora vsebovati podatke o kriterijih inmetodah preverjanja in ocenjevanja dosekov,odgovorno osebo ter npr. vlogo organizacije, ki zagotavlja prakso (zaposlovalec), in, kadar je topotrebno,gostiteljskoinstitucijo.

Unidogovormorajopodpisatiuenec,domaa izobraevalna institucija in zaposlovalec. Kadar jevkljuena e gostiteljska institucija, jo podpie tudi njen predstavnik. Najvejo odgovornost imainstitucija,kipodeljujekvalifikacijo.DogovormoravsebovatiteviloECTSkreditnihtokzadoseeneunecilje.


6.4 Potrdilooopravljenihobveznostih

Mnogeinstitucijeizdajopotrdilooopravljenihobveznostihvsakemutudentunakoncusemestraalileta.To jepomembendokument za tudenta in institucijo, sajzagotavlja,da ima tudent tone inzadnje podatke o svojem napredku, o unih enotah, ki jih je opravil, o tevilu pridobljenih ECTSkreditnihtokinopridobljenihocenah.ECTSporoilooopravljenihobveznostihjeizdanovdoloeniobliki.Tojepomembenuradnidokument,kipredstavljadokazonapredkuinpriznanju.

Za tudente na izmenjavi domaa institucija najprej izda potrdilo o opravljenih obveznostih in gapoljegostiteljskiinstitucijizavsakeganapotenegatudentaeprednjegovimodhodom,dazagotoviinformacijeounihenotah,ki jih je eopravil,onjihovi ravni indoseenih rezultatih.Gostiteljskainstitucijaizdapotrdilooopravljenihobveznostihtudentavasugostovanjanagostiteljskiinstituciji,dastemuradnopotrdiopravljeneobveznosti,pridobljenekreditnetoke inocene,ki jih jeprejelvasunaizmenjavi.


Ker jepotrdilonajpomembnejidokumentza spremljanjenapredkavsehtudentov inzapriznanjeunih dosekov, je treba natanno opredeliti podatke o pristojnosti za pripravo, izdajo inposredovanjetegadokumenta.

7.Priporoenobranje

7.1Kreditniinkvalifikacijskisistemi

Evropskiinstrumenti:

TheframeworkofqualificationfortheEuropeanHigherEducationArea

http://www.ond.vlaanderen.be/hogeronderwijs/bologna/documents/QFEHEAMay2005.pdf

Spremno poroilo: A Framework fro Qualifications of the European Higher Education Area,MinistryofScience,technologyandInnovation,2005

http://www.ond.vlaanderen.be/hogeronderwijs/bologna/documents/050218_QF_EHEA.pdf

Recommendation of the European Parliament and of the Council of 23April 2008 on theestablishmentoftheEuropeanQualificationsFrameworkforlifelonglearning

http://eurlex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:C:2008:111:0001:0007:EN:PDF

DrugeinformacijeoEOK:

http://ec.europa.eu/education/lifelonglearningpolicy/doc44_en.htm#doc

KonvencijaopriznavanjuvisokoolskihkvalifikacijvEvropskiregiji(CETS165,1997)

http://www.mvzt.gov.si/fileadmin/mvzt.gov.si/pageuploads/doc/dokumenti_visokosolstvo/zakonodaja_VS/konv_prizn_ERegiji.pdf

PojasnilahKonvenciji:

http://www.cicic.ca/docs/Lisboa/Explanatory.en.pdf

Publikacijenaevropskiravni:

TuningEducationalStructuresinEurope(2007)

http://tuning.unideusto.org/tuningeu/images/stories/template/General_Brochure_final_version.pdf

Nadaljnjeinformacijeinrezultatiprojekta:

http://unideusto.org/tuning

ali

http://www.rug.nl/let/tuningeu

Uporabnaporoilabolonjskihseminarjev:

Development of a common understanding of Learning Outcomes and ECTS' Porto,Portugalska,1920.junij2008,FinalreportinRecommendations

http://portobologna.up.pt/documents/BS_P_Report_20080915_FINAL.pdf

Nadaljnjeinformacijeoseminarju(prispevki,predstavitve):

http://portobologna.up.pt/

ECTS based on learning outcomes and studentworkload,Moskva, Rusija, 17.18. april2008

Zakljuki:

http://www.ond.vlaanderen.be/hogeronderwijs/bologna/BolognaSeminars/documents/Moscow_April2008_conclusions_final.pdf

AnintroductiontotheEuropeanCreditTransferandAccumulationSystem(ECTS)v:EUA,BolognaHandbook.MakingBolognaWork.Berlin:EuropeanUniversityAssociation

http://www.eua.be/publications/bolognahandbook/

EuropeanApproachestocredit(transfer)systemsinVET

http://www.trainingvillage.gr/etv/Upload/Information_resources/Bookshop/424/6014_en.pdf

Improving the recognition systemdegreesand study creditpoints in theEuropeanHigherEducationArea

http://www.aic.lv/rigaseminar/documents/Riga_Final_Report_S_Adam.pdf

Standardiinsmernicezazagotavljanjekakovostivevropskemvisokoolskemprostoru

http://www.unimb.si/dokument.aspx?id=15549

TheAddedValueofUsingECTS

http://eua.be//publications/bologna.handbook

7.2Oblikovanjeprogramov

Yes! Go! A Practical Guide to Designing Degree Programmes with Integrated TransnationalMobility

http://eu.daad.de/eu/mocca/06493.html

7.3.Uniciljiindoseki

LearningOutcomesBasedHigherEducationTheScottishExperience

Priporoila

http://www.ond.vlaanderen.be/hogeronderwijs/bologna/BolognaSeminars/documents/Edinburg_Feb8_Final_Conclusions_and_Recommendations.pdf

Konnoporoilo

http://www.ond.vlaanderen.be/hogeronderwijs/bologna/BolognaSeminars/documents/Edinburg_Feb8_Final_report.pdf

Veoseminarju:

http://www.ond.vlaanderen.be/hogeronderwijs/bologna/BolognaSeminars/documents/Edinburg2008.htm

Updateon the Issue andApplicationof LearningOutcomesAssociatedwith theBolognaProcess

http://www.ond.vlaanderen.be/hogeronderwijs/bologna/BolognaSeminars/documents/Edinburg_Feb8_Adams.pdf

Aconsiderationof thenature, role,apllicationand implications forEuropeaneducationofemployinglearnignoutcomesatthelocal,nationalandinternationallevels

http://www.pedagogy.ir/images/pdf/usinglearningoutcomeseu.pdf

TheShifttoLearningOutcomes:Conceptual,PoliticalandpracticaldevelopmentsinEurope:

http://www.trainingvillage.gr/etv/Upload/Information_resources/Bookshop/494/4079_en.pdf

7.4Nacionalnepublikacije

Vsaka drava je e oz. bo v kratkem objavila informacije o svojem sistemu kvalifikacij inkreditnegasistema.DvaprimerastakotskainIrska.

TheScottishCreditandQualificationsFramework

http://www.scqf.org.uk

NationalQualificationsAuthorityofIreland_nationalFrameworkofQualifications

http://www.nqf.ie/nqf/en/index.html

Nemija

http://wwwhrk.de/bologna/de/Bologna_Reader_gesamt.pdf

CriteriaforAcademicBachelor'sandMaster'sCurricula

http://www.joinquality.nl/content/descriptors/AC_English_Gweb.pdf

vicaanalizabolonjskeprenovevvici

http://www.crus.ch/dms.php?id=5499

8. Slovar

Slovarpojmov,uporabljenihvtemprironiku:

Zbiranje Postopek zbiranja kreditnih tok za opravljene obveznosti indoseganje unih ciljev v posameznih unih enotah ali unihaktivnostih.

Dodelitevkreditnihtok Postopekdodelitvekreditnih tokposameznikvalifikaciji/programualiunimenotam.

Preverjanjeinocenjevanje Celoten obseg nainov (pisnih, ustnih in praktinih testov/izpitov,projektialiportfolio),kiseuporabljajozapreverjanjeinocenjevanjeunihdosekovvprimerjavizunimicilji.

Kriteriji preverjanja inocenjevanja

Opisitega,karnajueneczna,dabodosegelpredpisaneunecilje.

Podelitevkreditnihtok Podelitevkreditnihtok,predvidenihzaunoenotoalikvalifikacijo.Podelijo se uencu po preverjanju in oceni, da je une cilje uneenotealikvalifikacijedosegel.

Kompetence/zmonosti Dinamina kombinacija kognitivnih in metakognitivnih spretnosti,znanja in razumevanja, medosebnih, intelektualnih in praktinihspretnosti,etinihvrednot innael.Kompetenceserazvijajovvsehunihenotahinsepreverijonarazlinihstopnjahizvedbeprograma.Nekatere kompetence so predmetnospecifine, druge generine(skupnevsemenotam).Obiajnosekompetencerazvijajopovezanoinsenadgrajujejovprogramu.

Kompenzacijskipostopek To je izraz, ki se uporablja v nekaterih nacionalnih okoljih, kadarizpitna komisija dovoli, da tudent dopolnilno opravlja posameznedelepreverjanjainocenjevanjavprimeru,kojedrugidelobveznostiisteenoteopraviluspeno.

Kontaktneure Ure (obiajno od 4560 min.), ki jih pri unih aktivnostih skupnopreivitatudentinuiteljpodvodstvomuitelja.

Kreditnetoke(ECTS) tevilno izraen obseg uenja, ki temelji na asu obremenitve indela,kigamoratudentopraviti,dabidosegelpriakovanuniciljunegaprocesanadoloeniravni.

Stopnja Vsekvalifikacijevevropskemvisokoolskemprostoruserazvrajovtri stopnje.Edenod ciljevBolonjskedeklaracije iz leta1999 jebilosprejetjesistemadvehstopenj,dodiplomskeinpodiplomske.Leta2003 so bili v to strukturo vkljueni tudi doktorski tudiji in seuvrajovtretjostopnjo.

Opisniki(stopenj)ravni Sploen opis irokih priakovanih unih dosekov za vsako od trehstopenj. Dober primer splonih opisnikov ravni (stopenj) so t. i.dublinski opisniki, ki so predstavljali enega od temeljev (skupaj zECTS)zavisokoolskoogrodjekvalifikacijvevropskemvisokoolskemprostoru.

Unaenota Samostojna in formalno strukturirana una enota (kot na primer:predmet,modul,seminar,delovnapraksa).

Formalnoizobraevanje Uenje, ki je obiajno organizirano na izobraevalni instituciji, jestrukturirano(vsmislupostavljenihunihciljev,unegaasainunepomoi) in se zakljui z listino. Formalnouenje je z vidikauencausmerjeno.

Prilonostnouenje Uenje, ki se odvija v vsakodnevnem ivljenju, dejavnostih,povezanih z delom, druino in prostim asom. Ni strukturirano (vsmislu postavljenih unih ciljev, unega asa ali une pomoi) inobiajno ne vodi k certificiranju. Neformalno uenje je lahkonamerno,vveiniprimerovpane(nakljuno).

Uenec Posameznik, vkljuen v uni proces (formalen, neformalen aliprilonosten).

Osredotoeno na uenca(pristopalisistem)

Naeloalisistem,kiomogoaoblikovanjeizobraevalnihprogramov,osredotoenih na ueneve doseke, vsebuje ve razlinih unihprioritet in ki realno upoteva tudentovo obremenitev (tj.obremenitev,ki jezdruljivastrajanjemprograma).Omogoavejouenevovkljuenostvizbirovsebine,nain,krajintempouenja.

Unicilji/doseki Opisi tega, kar naj uenec zna, razume in je zmoen po uspenoopravljenemunemprocesu.

Opisnikravni Sploen opis obiajnih dosekov uencev, ki jim je bila podeljenakvalifikacijanadoloenistopnjiogrodjakvalifikacij.

Modul Enotaprogramavsistemu,kjer jevsakaenotaovrednotenaz istimtevilomkreditnihtokalinjihovimvekratnikom.

Neformalnouenje Uenje,kiganeorganiziraizobraevalnainstitucijainseobiajnonezakljui z listino, je pa strukturirano (v smislu postavljenih unihciljev, unega asa ali une pomoi). Neformalno uenje je ciljnonaravnanozvidikauenca.

Program(izobraevalni) Vrstaunihenot,ki temeljijonaunih ciljih inkivodijokpodelitvikvalifikacije.

Napredovanje Postopek,kiomogoa,dauenec napredujeznijenavijostopnjoizobraevanja,kotjenjegovaepridobljenakvalifikacija.

Pravila napredovanja poprogramu

Pravila, ki doloajo pogoje za napredovanje po programu inpridobitevkvalifikacije.

Kvalifikacija Vsaka pridobljena stopnja, diploma ali drugo dokazilo, ki ga izdapooblaena institucija in dokazuje uspeno dokonanjeakreditiranegatudijskegaprograma.

Nacionalno ogrodjekvalifikacij(visokoolstvo)

Enotenopisnanacionalniravnialinaravniizobraevalnegasistema,ki je mednarodno razumljiv, s katerim je mogoe prepoznati inpovezovativsekvalifikacijeindrugeunedosekevvisokemolstvuinkidoloaodnosemedvisokoolskimikvalifikacijami.

Zagotavljanjekakovosti Postopek ali vrsta postopkov, sprejetih na nacionalni aliinstitucionalni ravni, da se zagotovi kakovost programovizobraevanjainpodeljenihkvalifikacij.

Priznavanjekreditnihtok Postopek,skateriminstitucijapotrdiunidoseek,kigajepreverilainoceniladrugainstitucija,kotdoseenciljaliposameznihdelovciljasvojeuneenotealikvalifikacije.

Priznavanje neformalnegainprilonostnegauenja

Postopek, s katerim institucija potrdi, da uni cilji, doseeni inpreverjeni v drugih kontekstih (neformalno, prilonostno uenje),zadoajozahtevam(vcelotialidelno)posameznegaprograma,uneenotealikvalifikacije.

tudent Uenec,vpisanvformalniizobraevalniprogram.

Prenos Postopekprenosakreditnihtok,pridobljenihvenemokolju,vdrugookolje.

Obremenitev Ocena asa, ki ga tudent povpreno porabi za opravljanje inzakljuevanje unih aktivnosti (predavanja, seminarji, projekti,praktino usposabljanje, samostojno delo in izpiti), predvidenih zadoseganjeunihciljev.

Priloga1

NamenuporabeECTSjezagotoviti,dasevunemprocesuupotevajotudentoviunidoseki,priakovanjainsposobnosti.ZuporaboECTSmoratabitizagotovljenizaitatudentovinenakovrednaobravnavanjihovihunihdosekov.

Vinstituciji,kiuporabljatasistem,tudentilahkopriakujejo:

predstavitev,kiobsegapredmetnik,unecilje innjihovesestavine ter tudidodeljeneECTSkreditnetoke,

metodepreverjanjainocenjevanjaznanja,kiustrezajounimciljeminuniobremenitvi, informacijoometodahpreverjanjainocenjevanjaznanja,kimorabitiznanavnaprej, pridobitev ECTS kreditnih tok, ki so dodeljene vsaki uni enoti po uspeno opravljenem

preverjanjuinocenjevanjuznanja,

sodelovanje v rednihpostopkihnadzora in revizijah zaoceno tudentoveobremenitve inustreznostidodeljenihkreditnihtok,

sodelovanje predstavnikov tudentov pri dodeljevanju ECTS kreditnih tok posameznimunimenotam,

usmerjanjeinpomo, monosti priznanja predhodno pridobljenih znanj in spretnosti, pridobljenih na primer v

neformalnemaliprilonostnemokolju,alikreditnihtok,pridobljenihvdrugihinstitucijah,zanadaljevanjetudija,

pravicodopritobe,ezauspenoopravljeneobveznostinepridobijokreditnihtok.

Vprimerumobilnosti:

priznanjevsehopravljenihobveznostizaopravljenedeletudijavtujinialinadrugiinstitucijinapodlagiUnegadogovorapovrnitvinamatinoinstitucijo,takokotdoloiUnidogovor,31innjihovoupotevanjeprizakljukutudijainpridobitvikvalifikacije,

ustrezno priznanje kreditnih tok, pridobljenih v asu mobilnosti in upotevanje tehobveznostiprizakljukutudijainpridobitvikvalifikacije,

primernoinustreznopriznanjeocen,pridobljenihnadrugiinstituciji.

Vprimerupriznavanjaneformalnegainprilonostnegauenja:

podelitevenakegatevilakreditnihtok,kotebiliunidosekipridobljenivokviruunihenotsprimerljivimiunimicilji.

31http://ec.europa.eu/education/archive/million/charter_en.pdf.

Priloga2

Predlogi, kako naj institucije priznavajo posamezne dele tudija, opravljene v tujini na podlagidvostranskihsporazumov

Izbirapartnerskeinstitucije

Dogovorioizmenjavisepravilomasklepajomedinstitucijami:

kiponujajoprograme,primerljivepokreditnihtokah,unihciljih,unihmetodahinpometodahpreverjanjainocenjevanjaznanja,

kitudipostandardihustrezajodotemere,dajemogoeuneinocenjevalnemetodeupotevatibrezpredpisovanjadodatnihunihobveznostialidodatnegaocenjevanja.

Dogovorisesklepajotudivprimeru,kadarinstitucijiponujatakomplementarneprograme,skaterimiomogoataireprilonostizasodelujoetudente.

Vkljuevanjemobilnostivprograme

Zaomogoanjemobilnostivprogramu:

sevprogramuopredelijoletnikialisemestri,kisozamobilnostnajprimerneji(oknomobilnosti), sevtemletnikualisemestruopredelijouneenote,ciljikaterihsenajlajedoseejozizmenjavo

vtujini(npr.znanjetujihjezikov,mednarodnealiprimerjalnevsebine,dodatni/izbirnipredmeti,pripravadisertacije,praktinousposabljanjeipd.),

se skupaj s partnerskimi institucijami opredelijo oddelki ali predmeti, ki omogoajo doseiprimerljiveunecilje.

Porazdelitevodgovornosti

Vvsakemoddelkualinapredmetnempodrojusedoloiodgovornaoseba,kijepooblaena,da:

odobritudentovprogramtudijavtujini(podpieUnidogovor), zagotovipriznanjevsehopravljenihobveznosti(podpiesklepopriznanihobveznostih).

Sodelovanjestudentom,kiodhajanaizmenjavo

Predodhodomtudentanaizmenjavoseodgovornaosebazaizmenjavo:

studentompogovoriinodobriUnidogovor,kivsebujeprogramizmenjavezasemesteralileto (30 ali 60 ECTS kreditnih tok); program izmenjave naj ima podobne, dopolnilne aliustrezne une cilje v primerjavi s programom domae institucije, vendar ne nujno istevsebine

zagotovi,dabodovsevtujinipridobljenekreditnetokevodobrenemprogramu izmenjavepriznane, upotevane v domaem programu in pritete kreditnim tokam za pridobitevkvalifikacije.

Odgovornaosebazaizmenjavopotudentovivrnitvi:

poskrbi, da se pridobljene kreditne toke ustrezno zabeleijo v evidenco o opravljenihobveznostihznavedbodoseenihunihciljevinzizvirniminaziviunihenot;kreditnetokemorajo biti vpisane tudi v prilogo k diplomi z navedbo institucije, na kateri so bilepridobljene,

vteje kreditne toke, pridobljene v tujini, v skupni setevek kreditnih tok za pridobitevkvalifikacije, kot je bilo dogovorjeno z Unim dogovorom; priznanje kreditnih tok,pridobljenihvtujini,kotopravljenedodatneobveznosti,niustrezno.Kotdodatneobveznostise lahkopriznajosamokreditnetoke,pridobljenenaddogovorjenovsotokreditnihtok izUnegadogovora(vekot30ali60kreditnihtok).

Priloga3

Uvod

Prvi del te priloge opisuje, kako je nastajal sistem, ki naj bi predstavljal zanesljivo podlago zainterpretacijo in pretvorbo ocen. Drugi del opisuje poenostavljen sistem, poimenovan ECTSrazpredelnica ocen. Poenostavljen sistem temelji na prejnjih verzijah in tako kot njegovpredhodnikpredvideva,dauniverzespremljajouporabosvojihocenjevalnihlestvic,karjeepraksanekaterih evropskih institucij. ECTS ocenjevalna tabela omogoa univerzam ustrezno pretvorbo inpriznanjeocentudentomnaizmenjavah.Pripombeuporabnikovtegasistemasozelodobrodole.

Zgodovina

Vevropskih izobraevalnih sistemih so se izoblikovali razlinipristopikocenjevanju,ki soglobokoukoreninjeni v pedagoke in kulturne tradicije. Poudariti je treba, da poleg razlinih ocenjevalnihlestvicobstajajotudirazlineuporabetehlestvicnarazlinihinstitucijahalinarazlinihpodrojih.Terazlike je trebaznotrajevropskegavisokoolskegaprostora tudispotovati,zatoda jihvpostopkihpriznavanjaustrezno razumemo, e je treba tudiobpomoi in tolmaenju ljudi,kiprihajajo iz tehokolij.tudentjenaizmenjaviimajoobpriznanjukreditnihtoktudipravicodoustreznegapriznanjaocen,sajsotipendijealidrugepravicevelikokratodvisneodocen.Preglednostravniunihdosekovjeravnotakopomembnazadiplomanteinnjihovozaposljivostvsvojialidrugidravi.

SmernicezauporaboECTSsozarazreitevtegaproblemaevpreteklih letihvsebovalepredlog,danaj evropske institucije kotpripomoek zapretvorboocenob uporabi lastneocenjevalne lestviceuporabljajotudievropsko.Taknaevropskalestvicajetemeljilanastatistinikrivuljipozitivnihocenvvsakem programu, ki je pokazala, kako je uporabljena nacionalna lestvica, in ki je omogoalaprimerjavosstatistinodistribucijoocenvparalelnemprogramudrugeinstitucije.

Vprvifazisosezbralistatistinipodatkizinstitucij,kisobilepripravljenesodelovatiinprikazatisvojsistem. V izobraevalnih sistemih, kjer je razvranje tudentov po uspehu pri vsakempredmetu/modulu e standardiziran postopek, so bili podatki pridobljeni za celotne skupinetudentov.Vdrugihprimerihjestatistinakrivuljaprikazovalaocene,pridobljenevzadnjihdvehletihinzaposameznoskupinotudentov(enegasamegaprogramaalipaskupinehomogenihprogramov),kijepredstavljalavzorecdoloenedistribucijeocen.Podatki,pridobljeniodvelikegatevilainstitucijv Evropi, so pokazali, kako se nacionalne ocenjevalne lestvice dejansko uporabljajo. Na primer:uiteljivFrancijikonsistentnejeuporabljajospodnjidellestvice,medtemkoitalijanskiuiteljizgornjidel.Glederazlinihpodroijpodatkimnogih italijanskih institucijkaejo,dauitelji inenirskihstrokocenjujejo z nijimi ocenami kot uitelji s podroja humanistike. eprav so te vzorce v praksi eopazili,jezanimivo,dasotudistatistinodokazani.Razpredelnicazrazporeditvijoocen,oblikovanaza posebno referenno skupino v nekem kontekstu, omogoa umestitev posamezne ocene v torazpredelnico in tako omogoa neposredno primerjavo tudentovega posameznega doseka zdosekitudentovspodobnimpoloajemvdrugihokoljih.

Vdrugi fazipriprave ECTSocenjevalne lestvice so statistino krivuljo za vsako referenno skupinorazdelilina5delov(najboljih10%, inpotem25%,30%,35%,naslednjih25% innajnijih10%),poimenovanihtudiA,B,C,D,E,kisopostalipripomoekzaneposrednoprevedboocenprogramovzapridobitevizobrazbevnekidravi/institucijivpodobneocenevdrugidravi/instituciji.Naprimer,

e je na osnovi statistinih podatkov oceno 14 pridobilo najboljih 10% francoskih tudentov, biocenoAvECTSocenjevalnilestvicilahkopripisalioceni14.Takoselahkofrancoskooceno14razumekotenonajboljihocen,pridobljenihvtemprogramu,primerljivozocenospodobnimodstotkomnaistempodroju,vendarvdrugidravi/instituciji,kisejiravnotakopripieAnaprimeroceni30naitalijanskiinstituciji.

Napodlagi izkuenjs5stopenjskoECTSocenjevalno lestvico izpreteklih let jemogoe trditi,da jebilodrugofazopreteko izvesti,eposebejvtistihnacionalnihocenjevalnihsistemihssamopetimialiemanjpozitivnimiocenami,kijihnibilomogoeumestitivvnaprejdoloenoodstotnostrukturonalestviciECTS.DejanskojebilauporabaECTSocenjevalnelestvicevEvropiprecejomejena.

Poenostavljensistem:ECTSrazpredelnicaocen

Dabipoenostavili inhkratinadaljevalipostopekprimerjaveevropskihocengledenanjihovpomen,smopredlagaliuporaboECTSrazpredelniceocen,kibivprvifazivsebovala5stopenj.Natanainlahkoinstitucijevpregledniciprikaejostatistinodistribucijoocen,kijihuporabljajo.TakosmoECTSocenjevalno lestvico,osnovanonadoloenirazdelitvinapodlagiodstotkov,nadomestilispreprostopreglednico.Zdrugimibesedami,namestodaposkuajoumestitiocenjevalnepraksevstandardnodistribucijo, morajo univerze samo doloiti dejanski odstotek tudentov, ki prejme posameznolokalnooceno.

Naprimer:

nacionalna/institucionalnaocena tevilo ocen, podeljenih vreferenniskupini

odstotek glede na celotno tevilopodeljenihocen

10 50 5%

9 100 10%

8 350 35%

7 300 30%

6 200 20%

1000 100%

ECTS razpredelnicaocen se lahkooblikuje za vse vrstenacionalnih lestvicocen izpodatkov, ki zaneko referenno skupino e obstajajo v institucionalnih evidencah. e se razpredelnica vkljui vprilogo k diplomi, omogoa interpretacijo vsake tudentove ocene in ne zahteva dodatnihpreraunov.

Nova ECTS razpredelnica ocen omogoa neposrednejo primerjavo dveh ali ve ocenjevalnihsistemovinkultur.Naslednjapreglednicapredstavljaeenprimer:

nacionalni/institucionalnisistemocenjevanja/sistemA

odstotekocen* nacionalni/institucionalnisistemocenjevanja/sistemB

odstotekocen

30 5,6% 1 20%

30 15,7% 2 35%

29 0,5% 3 25%

28 12,3% 4 20%

27 11,8%

26 9,0%

25 8,2%

24 11,3%

23 2,7%

22 6,0%

21 2,3%

20 5,7%

19 1,9%

18 6,9%

Skupaj 100% 100%

*Odstotekvsehocen,podeljenihvprogramuzapridobitevizobrazbevzadnjihdvehletih.

Iz tegaprimeravidimo,da seocena30,pridobljenana lestviciA,pretvorivoceno1na lestviciB.Ocena2nalestviciB,sepretvorivocene2629(povpreno27)vsistemuA.

ECTSrazpredelnicaocenomogoaenostavno,preglednointerpretacijoinpretvorboocenizenegavdrug sistemalikontekst, in jeustrezna zaprimerjavounihdosekov.Pravilnauporaba zagotavljaprimerjavo med ocenami, pridobljenimi v razlinih sistemih in razlinih dravah v evropskemvisokoolskemprostoruinizvennjega.

UporabaECTSrazpredelniceocenvsebujevefaz:

1. Opredelitevreferenneskupine,zakateroseraunarazporeditevocen(obiajnotudentjevprogramu za pridobitev izobrazbe, v nekaterih primerih pa ire ali drugae, na primertudentjefakultetealipodrojahumanistika).

2. Zbir vseh ocen, podeljenih v nekem asovnem obdobju (vsaj) dveh tudijskih let zaopredeljenoskupino.

3. Izraunporazdelitveocenvodstotkihzaposameznoreferennoskupino.4. Vkljuitev preglednice dobljenih odstotkov v vsako potrdilo o opravljenih obveznostih

oziromavprilogokdiplomi.5. Primerjavamedlastnointujopreglednicoobpriznavanjuocenterpretvorbaocenegledena

primerjavo.

Prve tiri faze predstavljajo administrativne postopke, v katere je treba vkljuiti vse programe.Akademskoodgovornostzaprenoskreditnih tok jemogoevkljuitivpeti fazi,kjersooblikovanesmernicezapretvorboocen.

Priloga4

Kljunidokumenti

PrironikvsebujestandardneobrazcePrijavatudenta(StudentApplication),Unidogovor(LearningAgreement),Dogovorousposabljanju (TrainingAgreement),potrdilooopravljenihobveznostih inobrazecPrilogakdiplomi.Primeriposodobljenih in izpolnjenihobrazcev ter seveda informacije sodosegljivinaspletnistrani:http://ec.europa.eu/education/lifelonglearningpolicy/doc48_en.htm.

Na tej strani soobjavljeni tudidrugidokumenti,ki jih jemogoeuporabiti,kotnaprimerobrazecuneganarta zamodulealiobrazec zaugotavljanje tudentoveobremenitve zaposameznounoenoto.

LIFELONG LEARNING PROGRAMME / ERASMUS ECTS

STUDENT APPLICATION FORM ACADEMIC YEAR: 20 ....................../ 20 ..........................

FIELD OF STUDY: ......................................................................................................................................................................... This application should be completed in BLACK and BLOCK letters in order to be easily copied and/or telefaxed.

SENDING INSTITUTION: Name and full address: ....................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................

.............................................................................................................................................................................................................................................................................................

Departmental coordinator name, telephone and fax numbers, e-mail :............................................................................................................. .............................................................................................................................................................................................................................................................................................

Institutional coordinator name, telephone and fax numbers, e-mail : .............................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................

STUDENTS PERSONAL DATA (to be completed by the student applying)

Family name: ..................................................................................................... Firstname (s): ..................................................................................................

Date of birth: .....................................................................................................

Sex: M / F Nationality: ................................................... Place of birth: ...................................................................................................

e-mail address: ...............................................................................................

Current address: ............................................................................................ Permanent address (if different): ....................................................

...................................................................................................................................... ......................................................................................................................................

Current address is valid until: ............................................................. ......................................................................................................................................

Tel. no (incl. country code nr.): .......................................................... Tel: .............................................................................................................................

LIST OF INSTITUTIONS WHICH WILL RECEIVE THIS APPLICATION FORM (in order of preference):

Institution CountryPeriod of study Duration of stay

(months) No. of expected ECTS creditsFrom To

1.

2.

3.

lifelong learning Programme

( Photograph )

Student Application form - page 1

Name of student: ............................................................................................................................................................................................................................................

Sending institution : .................................................................................................... Country : .......................................................................................................

Briefly state the reasons why you wish to study abroad: .................................................................................................................................................

.......................................................................................................................................................................................................................................................................................

.......................................................................................................................................................................................................................................................................................

LANGUAGE COMPETENCE Note: A proof of knowledge of the receiving institutions language of instruction should be submitted

Mother tongue: Language of instruction at home institution (if different):

Other languages I have sufficient knowledge to follow lectures I need some extra preparation

YES NO YES NO

WORK EXPERIENCE RELATED TO CURRENT STUDY (if relevant)

Work experience / position Firm /organization Dates Country

PREVIOUS AND CURRENT STUDY

Diploma/degree for which you are currently studying: ....................................................................................................................................................

Number of higher education study years prior to departure abroad: ....................................................................................................................

Have you already been studying abroad ? Yes No

If Yes, when? at which institution ? .................................................................................................................................................................................................

The attached Transcript of records includes full details of previous and current higher education study. Details not known at the time of application will be provided at a later stage.

Students Signature .......................................................................................................................... Date ..............................................................................................

RECEIVING INSTITUTION

We hereby acknowledge receipt of the application, the proposed learning agreement and the candidates Transcript of records.

The above-mentioned student is provisionally accepted at our institution

not accepted at our institution

Departmental coordinators signature Institutional coordinators signature

......................................................................................................................................... ....................................................................................................................................

Date: ............................................................................................................................ Date: ........................................................................................................................

Student Application form - page 2

LIFELONG LEARNING PROGRAMME/ ERASMUS ECTS

LEARNING AGREEMENTACADEMIC YEAR: 20 ....................../ 20 .......................... STUDY PERIOD: from ................ to ....................

FIELD OF STUDY: .....................................................................................................................................................................................................................................................

Name of student: .............................................................................................................................................................................................................................................

Students e-mail address: .......................................................................................................................................................................................................................

Sending Institution: ....................................................................................................................... Country: ....................................................................................

DETAILS OF THE PROPOSED STUDY PROGRAMME ABROAD/LEARNING AGREEMENT

Receiving Institution: .................................................................................................................... Country: ....................................................................................

Course unit code (if any) and page no. of the information package

Course unit title (as indicated in the course catalogue)

Semester (autumn/spring)

Number of ECTS credits

Students signature ........................................................................................................................... Date ..............................................................................................

SENDING INSTITUTION

We confirm that the learning agreement is accepted.


......................................................................................................................................... ....................................................................................................................................

Date: ............................................................................................................................ Date: ........................................................................................................................

RECEIVING INSTITUTION

We confirm that the learning agreement is accepted.


......................................................................................................................................... ....................................................................................................................................

Date: ............................................................................................................................ Date: ........................................................................................................................

lifelong learning Programme

Learning Agreement - page 1

Name of student: .............................................................................................................................................................................................................................................

Sending Institution: ....................................................................................................................... Country: ....................................................................................

CHANGES TO ORIGINAL LEARNING AGREEMENT (to be filled in ONLY if appropriate)

Course unit (as indicated in the course catalogue)

Course unit title (as indicated in the course catalogue)

Deleted Course

Unit

Added Course

Unit

Number of ECTS credits

If necessary, continue this list on a separate sheet

Students signature ........................................................................................................................... Date ..............................................................................................

SENDING INSTITUTION

We confirm that the above-listed changes to the initially accepted learning agreement are approved.

Departmental coo

ects uporabniški priročnik -...

Documents